Seznam astronomov

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.20</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Seznam astronomov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>72</id>
    <revision>
      <id>6751641</id>
      <parentid>6718932</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:59:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6751641</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64199" sha1="jdaf0gmivdbrtmjib332x16dglhxsdi" xml:space="preserve">[[Seznam]] najbolj znanih svetovnih [[astronom]]ov in [[astronomka|astronomk]]:

__NOTOC__
{{CompactTOC}}

== A ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Marc Aaronson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – 1987)
* [[Viktor Kuzmič Abalakin]] ([[Rusija]], 1930 – 2018)
* [[Cleveland Abbe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1916)
* [[Charles Greeley Abbot]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1973)
* [[George Ogden Abell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1983)
* [[Antonio Abetti]] ([[Italija]], 1846 – 1928)
* [[Giorgio Abetti]] ([[Italija]], 1882 – 1982)
* [[Kalid Ben Abdulmelik]] (ok. 890 – ok. 960)
* [[William de Wiveleslie Abney]] ([[Anglija]], 1843 – 1920)
* [[Mark Abraham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Roberto Abraham]] ([[Kanada]], 1965 –)
* [[Abu Mašar]] ([[Irak]], 787 – 886)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940 – 998)
* [[Charles Hitchcock Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1951)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819 – 1892)
* [[Walter Sydney Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1956)
* [[Saul Joseph Adelman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
*[[Adityadasa]] (Indija)
* [[Aflah]] ([[Španija]], * ok. 1100 – ok. 1160)
* [[Aglaonike]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Agripa (astronom)|Agripa]] ([[Grčija]], okoli 40 – okoli 110)
* [[Eva Ahnert-Rohlfs]] ([[Nemčija]], 1912 – 1954)
* [[Paul Oswald Ahnert]] ([[Nemčija]], 1897 – 1989)
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801 – 1892)
* [[Robert Grant Aitken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864 – 1951)
* [[Akorej]] ([[Rimski imperij]], okoli 100 pr. n. št. – okoli 30 pr. n. št.)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850 – 929)
* [[Vladimir Aleksandrovič Albicki]] ([[Rusija]], 1891 – 1952)
* [[Carl Theodor Albrecht]] ([[Nemčija]], 1843 – 1915)
* [[Charles Roger Alcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 – )
* [[George Eric Deacon Alcock]] ([[Anglija]], 1912 – 2000)
* [[Harold Lee Alden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890 – 1964)
* [[Al-Fazari]] ([[Irak]], okoli 735 – 806)
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidi|Abasidski]] kalifat, 780 – 850)
* [[Abdurahman Ali Sufi]] ([[Iran]], 903 – 986)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940 – 1000)
* [[Lawrence Hugh Aller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2003)
* [[Jacques d'Allonville de Louville]] ([[Francija]], 1671 – 1732)
* [[Dinsmore Alter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1968)
* [[Jeff Thomas Alu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1966 –)
* [[Viktor Amazaspovič Ambarcumjan]] ([[Armenija]], 1908 – 1996)
* [[Giovanni Battista Amici]] ([[Italija]], 1786 – 1863)
* [[Anaksimander]] ([[Grčija]], okoli [[609 pr. n. št.]] – 545 pr. n. št.)
* [[John August Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1959)
* [[Thomas David Anderson]] ([[Škotska]], 1853 – 1932)
* [[Leif Erland Andersson]] ([[Švedska]], 1944 – 1979)
* [[Andronik]] ([[Grčija]], ok. 100 pr. n. št.)&lt;!-- Andronicus of Cyrrhus --&gt;
* [[James Roger Prior Angel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Anders Jonas Ångström]] ([[Švedska]], 1814 – 1874)
* [[Eugène Michel Antoniadi]] ([[Francija]], 1870 – 1944)
* [[Pierre Antonini]] ([[Francija]])
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495 – 1557) &lt;!-- Petrus Apianus --&gt;
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št. – 170 pr. n. št.)
* [[François Jean Dominique Arago]] ([[Francija]], 1786 – 1853)
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št. – 240 pr. n. št.)
* [[Sylvain Julien Victor Arend]] ([[Luksemburg]], [[Belgija]], 1902 – 1992)
* [[Friedrich Wilhelm August Argelander]] ([[Nemčija]], 1799 – 1875)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št. – 212 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Grčija]], 428 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[Aristarh]] ([[Grčija]], 310 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Aristil]] ([[Grčija]], okoli 300 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Halton Christian Arp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2013)
* [[Svante August Arrhenius]] ([[Švedska]], 1859 – 1927)
* [[Aryabhata I.|Aryabhata I. Starejši]] ([[Indija]], 476 – 550)
* [[Gorju Asada]] ([[Japonska]], 1734 – 1799)
* [[Giuseppe Asclepi]] ([[Italija]], 1706 – 1776)
* [[Joseph Ashbrook]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1980)
* [[Erik Ian Asphaug]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Petrus Astronomus]] ([[Švedska]], ???? – po 1513)
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers]] ([[Nemčija]], 1838 – 1915)
* [[Adrien Auzout]] ([[Francija]], 1622 – 1691)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št. – okoli 295 pr. n. št.)
* [[David Axon]] ([[Anglija]], 1951 – 2012)
&lt;/div&gt;

== B ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Walter Baade]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1893 – 1960)
* [[Harold Delos Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1968)
* [[Horace Welcome Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 2003)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794 – 1872)
* [[Johan Oskar Backlund]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1846 – 1916)
* [[Ibn Badža]] ([[Španija]], 1095 – 1138)
* [[John Norris Bahcall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2005)
* [[Solon Irving Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1854 – 1931)
* [[Édouard Benjamin Baillaud]] ([[Francija]], 1848 – 1934)
* [[Jean Sylvain Bailly]] ([[Francija]], 1736 – 1793)
* [[Francis Baily]] ([[Anglija]], 1774 – 1844)
* [[John Bainbridge]] ([[Anglija]], 1582 – 1643)
* [[James Gilbert Baker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2005)
* [[Fernand Baldet]] ([[Francija]], 1885 – 1964)
* [[John Evan Baldwin]] ([[Anglija]], 1931 – 2010)
* [[Sallie Baliunas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Loren C. Ball]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882 – 1954)
* [[Odette Bancilhon]] ([[Francija]])
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731 – 1806)
* [[Vainu Bappu]] ([[Indija]], 1927 – 1982)
* [[Amy Barger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Edward Emerson Barnard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1923)
* [[Bodo Baschek]] ([[Nemčija]], 1935 – 2022)
* [[Johann Bayer]] ([[Nemčija]], 1572 – 1625)
* [[Lazar Lvovič Bazeljan]] ([[Ukrajina]], 1926&amp;ndash;2001)
* [[Carlyle Smith Beals]] ([[Kanada]], 1899 – 1979)
* [[Antonín Bečvář]] ([[Slovaška]], 1901 – 1965)
* [[Wilhelm Wolff Beer]] ([[Nemčija]], 1797 – 1850)
* [[Sergej Ivanovič Beljavski]] ([[Rusija]], 1883 – 1953)
* [[Igor Vladimirovič Belkovič]] ([[Rusija]], 1904 – 1949)
* [[Aristarh Apolonovič Belopolski]] ([[Rusija]], 1854 – 1934)
* [[Graham E. Bell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Susan Jocelyn Bell Burnell]], ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1943 – )
* [[Ivo Benko]] ([[Hrvaška]], 1851 – 1903)
* [[John Caister Bennett]] ([[Južna Afrika]], 1914 – 1990)
* [[Carl Östen Emanuel Bergstrand]] ([[Švedska]], 1873 – 1948)
* [[Edward Bernard]] ([[Anglija]], 1638 – 1696)
* [[Berosus]] ([[Babilonija]], okoli 310 pr. n. št. – okoli 240 pr. n. št.)
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784 – 1846)
* [[John Bevis]] ([[Anglija]], 1695 – 1771)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114 – 1185)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566 – 1624)
* [[Francesco Bianchini]] ([[Italija]], 1662 – 1729)
* [[Wilhelm von Biela]] ([[Avstrija]], 1782 – 1856)
* [[Ludwig Franz Benedict Biermann]] ([[Nemčija]], 1907 – 1986)
* [[Camille Guillaume Bigourdan]] ([[Francija]], 1851 – 1932)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786 – 1856)
* [[Bion Abderski]] ([[Grčija]], okoli 430 pr. n. št. – okoli 360 pr. n. št.)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774 – 1862)
* [[John Birmingham (astronom)|John Birmingham]] ([[Irska]], 1816 – 1884)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973 – 1048)
* [[Al-Bitrudži]] ([[Španija]], okoli 1130 – 1204)
* [[Adriaan Blaauw]] ([[Nizozemska]], 1914 – 2010)
* [[Mary Adela Blagg]] ([[Anglija]], 1858 – 1944)
* [[Roger David Blandford]] ([[Anglija]], 1949 – )
* [[Jean-Jacques Blanpain]] ([[Francija]], 1777 – 1843)
* [[Sergej Nikolajevič Blažko]] ([[Rusija]], 1870 – 1956)
* [[Nathaniel Bliss]] ([[Anglija]], 1700 – 1764)
* [[Andrea Boattini]] ([[Italija]], 1969 –)
* [[Nikolaj Fjodorovič Bobrovnikov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1988)
* [[Johann Elert Bode]] ([[Nemčija]], 1747 – 1826)
* [[Mirko Daniel Bogdanić]], ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1762 – 1802)
* [[Karl Petrus Theodor Bohlin]] ([[Švedska]], 1860 – 1939)
* [[Alfred Bohrmann]] ([[Nemčija]], 1904 – 2000)
* [[Bart Jan Bok]] ([[Nizozemska]], 1906 – 1983)
* [[Charles Thomas Bolton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2021)
* [[John Gatenby Bolton]] ([[Anglija]], [[Avstralija]], 1922 – 1993)
* [[George Phillips Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826 – 1865)
* [[William Cranch Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1789 – 1859)
* [[Thomas Bopp (astronom)|Thomas Bopp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – 2018)
* [[Jean Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733 – 1799)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608 – 1679)
* [[Freimut Börngen]] ([[Nemčija]], 1930 – 2021)
* [[Genadij Vladimirovič Borisov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1962 –)
* [[Alphonse Louis Nicolas Borrelly]] ([[Francija]], 1842 – 1926)
* [[Georg Matthias Bose]] ([[Nemčija]], 1710 – 1761)
* [[Benjamin Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880 – 1970)
* [[Lewis Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1912)
* [[Ruđer Josip Bošković]] ([[Dalmacija]], 1711 – 1787)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698 – 1758)
* [[Alexis Bouvard]] ([[Francija]], 1767 – 1843)
* [[Edward L. G. Bowell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2023)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773 – 1838)
* [[Ira Sprague Bowen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1973)
* [[Louis Boyer (astronom)|Louis Boyer]] ([[Francija]], 1901 – 1999)
* [[Ronald Newbold Bracewell]] ([[Avstralija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007)
* [[William Ashley Bradfield]] ([[Nova Zelandija]], 1927 – 2014)
* [[James Bradley]] ([[Anglija]], 1693 – 1762)
* [[Tycho Brahe]] ([[Danska]], 1546 – 1601)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598 – 668)
* [[Alexis Brandeker]] ([[Švedska]], 1974 –)
* [[John Alfred Brashear]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840 – 1920)
* [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]] ([[Rusija]], 1831 – 1904)
* [[Paul Briault]] ([[Francija]]) (u. 1922)
* [[John Mortimer Brinkley]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1763 – 1835)
* [[Thomas Makdougall Brisbane]] ([[Škotska]], 1773 – 1860)
* [[William Robert Brooks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1844 – 1922)
* [[Theodor Johan Christian Ambders Brorsen]] ([[Danska]], 1819 – 1895)
* [[Dirk Brouwer]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1966)
* [[John Campbell Brown]] ([[Škotska]], 1947 –)
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1938)
* [[Robert Hanbury Brown]] ([[Anglija]], 1916 – 2002)
* [[Donald E. Brownlee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Albert Brudzewski]] ([[Poljska]], 1445 – 1497)
* [[Franjo Bruna]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1745 – 1817)
* [[William Otto Brunner]] ([[Švica]], 1878 – 1958)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548 – 1600)
* [[Marc William Buie]] ([[ZDA]], 1958 –)
* [[Ismael Bullialdus]] ([[Francija]], 1605 – 1694)
* [[Eleanor Margaret Peachey Burbidge]] ([[Anglija]], 1919 – 2020)
* [[Geoffrey Ronald Burbidge]] ([[Anglija]], 1925 – 2010)
* [[Bernard Flood Burke]] ([[ZDA]], 1928 – 2018)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552 – 1632)
* [[Robert Burnham mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 1993)
* [[Sherburne Wesley Burnham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1921)
* [[Schelte John Bus]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956 –)
* [[Ronald Buta]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 –)
* [[R. Paul Butler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
&lt;/div&gt;

== C ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Niccolò Cacciatore]] ([[Italija]], 1770 – 1841)
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220 – 1296)
* [[William Wallace Campbell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862 – 1938)
* [[Annie Jump Cannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863 – 1941)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501 – 1576)
* [[Richard Christopher Carrington]] ([[Anglija]], 1826 – 1875)
* [[César-François Cassini de Thury]] III. ([[Francija]], 1714 – 1784)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625 – 1712)
* [[Jacques Cassini]] II. ([[Francija]], 1677 – 1756)
* [[Jean-Dominique Cassini]] IV. ([[Francija]], 1748 – 1845)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598 – 1647)
* [[Anders Celsius]] ([[Švedska]], 1701 – 1744)
* [[Magnus Celsius]] ([[Švedska]], 1621 – 1679)
* [[Jean Chacornac]] ([[Francija]], 1823 – 1873)
* [[James Challis]] ([[Anglija]], 1803 – 1882)
* [[Seth Carlo Chandler mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1913)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995)
* [[Carl Vilhelm Ludwig Charlier]] ([[Švedska]], 1862 – 1934)
* [[Auguste Honoré Charlois]] ([[Francija]], 1864 – 1910)
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718 – 1751)
* [[Ernst Florens Friedrich Chladni]] ([[Nemčija]], 1756 – 1827)
* [[Henri Chrétien]] ([[Francija]], 1879 – 1956)
* [[William Henry Mahoney Christie]] ([[Anglija]], 1845 – 1922)
* [[James Walter Christy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Nikolaj Vladimirovič Cimmerman]] ([[Rusija]], 1890 – 1942)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713 – 1765)
* [[Alvan Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1804 – 1887)
* [[Alvan Graham Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1832 – 1897)
* [[George Bassett Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1827 – 1891)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538 – 1612)
* [[Gerald Maurice Clemence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1974)
* [[Victor Clube]] ([[Anglija]], 1934 –)
* [[William Weber Coblentz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1962)
* [[Jérôme Eugène Coggia]] ([[Francija]], 1849 – 1919)
* [[Josep Comas i Solà]] ([[Španija]], 1868 – 1937)
* [[Andrew Ainslie Common]] ([[Anglija]], 1841 – 1903)
* [[Leslie John Comrie]] ([[Nova Zelandija]], 1893 – 1950)
* [[Pablo Cottenot]] ([[Francija]])
* [[Alan William James Cousins]] ([[Južna Afrika]], 1903 – 2001)
* [[Philip Herbert Cowell]] ([[Anglija]], 1870 – 1949)
* [[Thomas George Cowling]] ([[Anglija]], (1906 – 1990)
* [[William Crabtree]] ([[Anglija]], 1610 – 1644)
* [[Andrew Claude de la Cherois Crommelin]] ([[Anglija]], 1865 – 1939)
* [[Johann Baptist Cysat]] ([[Švica]], 1586 – 1657)
* [[Heber Doust Curtis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1942)
&lt;/div&gt;

== Č ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78 – 139)
* [[Gleb Aleksandrovič Čebotarjov]] ([[Rusija]], 1913 – 1975)
* [[Ljudmila Ivanovna Černih]] ([[Rusija]], 1935 – 2017)
* [[Nikolaj Stepanovič Černih]] ([[Rusija]], 1931 – 2004)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429 – 501)
&lt;/div&gt;

== D ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Marie-Charles Damoiseau]] ([[Francija]], 1768 – 1846)
* [[André-Louis Danjon]] ([[Francija]], 1890 – 1967)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536 – 1586)
* [[Antoine Darquier de Pellepoix]] ([[Francija]], 1718 – 1802)
* [[Heinrich Louis d'Arrest]] ([[Nemčija]], 1822 – 1875)
* [[Marc Davis (astronom)|Marc Davis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845 – 1912)
* [[William Rutter Dawes]] ([[Anglija]], 1799 – 1868)
* [[Leo Anton Karl de Ball]], ([[Nemčija]], [[Avstrija]], 1853 – 1916)
* [[Henri Debehogne]] ([[Belgija]], 1924 – 2007)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527 – 1608)
* [[Annibale de Gasparis]] ([[Italija]], 1819 – 1892)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749 – 1822)
* [[Warren de la Rue]] ([[Anglija]], 1815 – 1889)
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545 – 1607)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816 – 1872)
* [[Jean Delhaye]] ([[Francija]], 1921 – 2001)
* [[Joseph-Nicolas Delisle]] ([[Francija]], 1688 – 1768)
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591 – 1655)
* [[Gabriel Delmotte]] ([[Francija]], 1876 – 1950)
* [[Eugène Joseph Delporte]] ([[Belgija]], 1882 – 1955)
* [[Audrey C. Delsanti]] ([[Francija]], 1976 –)
* [[Ercole Dembowski]] ([[Italija]], 1812 – 1881)
* [[Henri-Alexandre Deslandres]] ([[Francija]], 1853 – 1948)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546 – 1595)
* [[Herbert Dingle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890 – 1978)
* [[Ewine van Dishoeck]] ([[Nizozemska]], 1955 –)
* [[Gabrijel Divjanović]] ([[Hrvaška]], [[1913]] – 1991)
* [[Nikolaj Ivanovič Dneprovski]] ([[Rusija]], 1887 – 1944)
* [[Audouin Charles Dollfus]] ([[Francija]], 1924 – 2010)
* [[Franjo Dominko|Fran Dominko]] ([[Slovenija]], 1903 – 1987)
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826 – 1873)
* [[Frank Drake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2022)
* [[Henry Draper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1837 – 1882)
* [[John Dreyer]] ([[Danska]], [[Irska]], 1852 – 1926)
* [[Andrija Dudić]] ([[Hrvaška]], 1533 – 1589)
* [[Raymond Smith Dugan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1940)
* [[Nils Christoffer Dunér]] ([[Švedska]], 1839 – 1914)
* [[James Dunlop]] ([[Škotska]], [[Avstralija]], 1793 – 1848)
* [[Daniel du Toit]] ([[Južna Afrika]], 1917 – 1981)
* [[Frank Watson Dyson]] ([[Anglija]], 1868 – 1939)
&lt;/div&gt;

== Đ ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Ignjat Đurđević]] ([[Hrvaška]], 1675 – 1737)
&lt;/div&gt;

== E ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Wallace John Eckert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1971)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944)
* [[Bengt Edlén]] ([[Švedska]], 1906 – 1993)
* [[Eise Eisinga]] ([[Nizozemska]], 1744 – 1828)
* [[Richard Salisbury Ellis]] ([[Wales]], 1950 –)
* [[Eric Walter Elst]] ([[Belgija]], 1936 – 2021)
* [[Johann Franz Encke]] ([[Nemčija]], 1791 – 1865)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 276 pr. n. št. – 194 pr. n. št.)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876 – 1954)
* [[Thomas Henry Espinell Compton Espin]] ([[Anglija]], 1858 – 1934)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707 – 1783)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[John Evershed]] ([[Anglija]], 1864 – 1956)
* [[Evktemon]] ([[Grčija]], okoli 480 pr. n. št. – 410 pr. n. št.)
&lt;/div&gt;

== F ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Sandra Moore Faber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Andrew Fabian]] ([[Anglija]], 1948 –)
* [[David Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1564 – 1617)
* [[Johannes Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1587 – 1616)
* [[Priscilla Fairfield Bok]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1975)
* [[Al-Fargani]] ([[Fargana]], okoli 805 – okoli 880)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267 – 1319)
* [[Nicolas Fatio de Duillier]] ([[Švica]], 1664 – 1753)
* [[Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye]] ([[Francija]], 1814 – 1902)
* [[Charles Fehrenbach (astronom)|Charles Fehrenbach]] ([[Francija]], 1914 – 2008)
* [[James Ferguson (astronom, 1710-1776)|James Ferguson]] ([[Škotska]], 1710 – 1776)
* [[James Ferguson (astronom, 1797-1867)|James Ferguson]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1797 – 1867)
* [[Yanga Roland Fernández]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Walter Ferreri]] ([[Italija]], 1948 –)
* [[Vasilij Grigorjevič Fesenkov]] ([[Rusija]], 1889 – 1972)
* [[Filip Opuntski]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št.)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št. – okoli 405 pr. n. št.)
* [[William Henry Finlay]] ([[Južna Afrika]], 1849 – 1924)
* [[Debra Fischer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gabrielle Renaudot Flammarion]] ([[Francija]], 1877 – 1962)
* [[Nicolas Camille Flammarion]] ([[Francija]], 1842 – 1925)
* [[John Flamsteed]] ([[Anglija]], 1646 – 1719)
* [[Honoré Flaugergues]] ([[Francija]], 1755 – 1830)
* [[Williamina Fleming]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1911)
* [[Kiril Pavlovič Florenski]] ([[Rusija]], 1915 – 1982)
* [[Jean-Henri Focas]] ([[Grčija]], [[Francija]], 1909 – 1969)
* [[Marino Fonović]] ([[Hrvaška]], 1964 –)
* [[William Kent Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2023)
* [[Jean Bernard Léon Foucault]] ([[Francija]], 1819 – 1868)
* [[Georges Fournier]] ([[Francija]], 1881 – 1954)
* [[Alfred Fowler]] ([[Anglija]], 1868 – 1940)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889 – 1944)
* [[Girolamo Fracastoro]] ([[Italija]], 1478 – 1553)
* [[William Sadler Franks]] ([[Anglija]], 1851 – 1935)
* [[Kenneth Charles Freeman]] ([[Avstralija]], 1940 –)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816 – 1900)
* [[Herbert Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2000)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508 – 1555)
&lt;/div&gt;

== G ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Walter Frederick Gale]] ([[Avstralija]], 1865 – 1945)
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564 – 1642)
* [[Johann Gottfried Galle]] ([[Nemčija]], 1812 – 1910)
* [[Jean-Félix Adolphe Gambart]] ([[Francija]], 1800 – 1836)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592 – 1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777 – 1855)
* [[Tom Gehrels]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2011)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597 – 1636)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[Boris Petrovič Gerasimovič]] ([[Rusija]], 1889 – 1937)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568 – 1626)
* [[Michel Giacobini]] ([[Francija]], 1873 – 1938)
* [[Henry Lee Giclas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 2007)
* [[David Gill]] ([[Škotska]], 1843 – 1914)
* [[James Melville Gillis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1811 – 1865)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848 – 1928)
* [[Wilhelm Gliese]] ([[Nemčija]], 1915 – 1993)
* [[Thomas Godfrey]] ([[Anglija]], 1704 – 1749)
* [[Thomas Gold]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2004)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807 – 1851)
* [[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]] ([[Nemčija]], [[Francija]], 1802 – 1866)
* [[François Gonnessiat]] ([[Francija]], 1856 – 1934)
* [[John Goodricke]] ([[Nizozemska]], [[Anglija]], 1764 – 1786)
* [[Fritz Goos]] ([[Nemčija]], 1883 – 1968)
* [[Spiridon Gopčević]] (''[[Leo Brenner]]'') ([[Hrvaška]], 1855 – 1928)
* [[Benjamin Apthorp Gould]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1824 – 1896)
* [[Stjepan Gradić]] ([[Hrvaška]], 1613 – 1683)
* [[Andrew Graham (astronom)|Andrew Graham]] ([[Irska]], 1815 – 1908)
* [[Francis Graham-Smith]] ([[Anglija]], 1923 – 2025)
* [[Robert Grant (astronom)|Robert Grant]] ([[Škotska]], 1814 – 1892)
* [[Jesse Leonard Greenstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 2002)
* [[David Gregory]] ([[Škotska]], 1661 – 1708)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638 – 1675)
* [[John Grigg (astronom)|John Grigg]] ([[Nova Zelandija]], 1878 – 1920)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618 – 1663)
* [[Stephen Groombridge]] ([[Anglija]], 1755 – 1832)
* [[Robert Grosseteste]] ([[Anglija]], okoli 1175 – 1253)
* [[Walter Grotrian]] ([[Nemčija]], 1890 – 1954)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577 – 1643)
* [[James Edward Gunn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231 – 1316)
* [[Lev Emanujilovič Gurevič]] ([[Rusija]], 1904 – 1990)
* [[Bengt Gustafsson (astronom)|Bengt Gustafsson]] ([[Švedska]], 1943 –)
* [[Andrej Guštin]] ([[Slovenija]], 1971&amp;ndash;)
* [[Johan August Hugo Gylden]] ([[Švedska]], 1871 – 1896)
&lt;/div&gt;

== H ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[John Hadley]] ([[Anglija]], 1682 – 1744)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847 – 1930)
* [[Jusuke Hagihara]] ([[Japonska]], 1897 – 1979)
* [[Friedrich von Hahn]] ([[Nemčija]], 1742 – 1805)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048 – 1131)
* [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] ([[Rusija]], 1901 – 1968)
* [[Alan Hale (astronom)|Alan Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958 –)
* [[George Ellery Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1938)
* [[Asaph Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829 – 1907)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656 – 1742)
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805 – 1865)
* [[Peter Andreas Hansen]] ([[Danska]], [[Nemčija]], 1795 – 1874)
* [[Cristoph Hansteen]] ([[Norveška]], 1784 – 1873)
* [[Karl Ludwig Harding]] ([[Nemčija]], 1765 – 1834)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851 – 1912)
* [[Frederick James Hargreaves]] ([[Anglija]], 1891 – 1970)
* [[Guillermo Haro]] ([[Mehika]], 1913 – 1988)
* [[Robert George Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1987)
* [[Robert Sutton Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 – 1993)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560 – 1621)
* [[Edward Robert Harrison]] ([[Anglija]], 1919 – 2007)
* [[Martin Otto Harwit]] ([[Češka]], [[Združene države Amerike|ZDA]] (1931 –)
* [[Otto Hermann Leopold Heckmann]] ([[Nemčija]], 1901 – 1983)
* [[Eleanor Francis Helin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2009)
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749 – 1827)
* [[Karl Ludwig Hencke]] ([[Nemčija]], 1793 – 1866)
* [[Thomas James Henderson]] ([[Škotska]], 1798 – 1844)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931 – 2013)
* [[Paul-Pierre Henry]] ([[Francija]], 1848 – 1905)
* [[Prosper Henry]] ([[Francija]], 1849 – 1903)
* [[Louis George Henyey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1970)
* [[Heraklit Pontski]] ([[Mala Azija]], okoli 388 pr. n. št. – 310 pr. n. št.)
* [[George Howard Herbig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2013)
* [[Carl W. Hergenrother]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1973 –)
* [[Paul Herget]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1981)
* [[Alexander Stewart Herschel]] ([[Anglija]], 1836 – 1907)
* [[Caroline Lucretia Herschel]] ([[Anglija]], 1750 – 1848)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792 – 1871)
* [[William Herschel]] ([[Anglija]], 1738 – 1822)
* [[Ejnar Hertzsprung]] ([[Danska]], 1873 – 1967)
* [[Johannes Hevel]] ([[Poljska]], [[Nemčija]], 1611 – 1687)
* [[Antony Hewish]] ([[Anglija]], 1924 – 2021)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], ok. 1070 – ok. 1136)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1914)
* [[John Russell Hind]] ([[Anglija]], 1823 – 1895)
* [[Arthur Robert Hinks]] ([[Anglija]], 1873 – 1945)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 190 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št. – 410 pr. n. št.)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Kijocugu Hirajama]] ([[Japonska]], 1874 – 1943)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815 – 1890)
* [[Olof Petrus Hjorter]] ([[Švedska]], 1696 – 1750)
* [[Dorrit Hoffleit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 2007)
* [[Cuno Hoffmeister]] ([[Nemčija]], 1892 – 1968)
* [[Edward Singleton Holden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1914)
* [[Erik Bertil Holmberg]] ([[Švedska]], 1908 – 2000)
* [[Johann Hommel]] ([[Nemčija]], 1518 – 1562)
* [[Minoru Honda]] ([[Japonska]], 1913 – 1990)
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733 – 1810)
* [[Peter Horrebow]] ([[Danska]], 1679 – 1764)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618 – 1641)
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605 – 1639)
* [[Fred Hoyle]] ([[Anglija]], 1915 – 2001)
* [[Edwin Powell Hubble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1953)
* [[Gary Hug]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Margaret Lindsay Huggins]] ([[Irska]], 1848 – 1915)
* [[William Huggins]] ([[Anglija]], 1824 – 1910)
* [[Hendrik Christoffel van de Hulst]] ([[Nizozemska]], 1918 – 2000)
* [[Milton Lasell Humason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1972)
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629 – 1695)
* [[Yuji Hyakutake]] ([[Japonska]], 1950 – 2002)
* [[Josef Allen Hynek]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1986)
&lt;/div&gt;

== I ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tošihiko Ikemura]] ([[Japonska]], okoli 1952 – )
* [[Kaoru Ikeya]] ([[Japonska]], 1943 – )
* [[Robert Thorburn Ayton Innes]] ([[Škotska]], 1861 – 1933)
* [[Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)|Aleksander Aleksandrovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1867 – 1939)
* [[Ali Ben Isa]] (okoli 890 – okoli 960)
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683 – 727)
&lt;/div&gt;

== J ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Cyril V. Jackson]] ([[Južna Afrika]], 1903 – 1988)
* [[John Jackson (astronom)|John Jackson]] ([[Škotska]], 1887 – 1958)
* [[Cornelis de Jager]] ([[Nizozemska]], 1921 – 2021)
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ??? – okoli 796)
* [[Karl Guthe Jansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1950)
* [[Pierre Janssen]] ([[Francija]], 1824 – 1907)
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877 – 1946)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891 – 1989)
* [[David C. Jewitt]] ([[Anglija]], 1958 –)
* [[Ernest Leonard Johnson]] ([[Južna Afrika]], 1891 – 1977)
* [[Harold Lester Johnson]] ([[ZDA]], 1921 – 1980)
* [[Manuel John Johnson]], ([[Anglija]], 1805 – 1859)
* [[Albert F. A. L. Jones]] ([[Nova Zelandija]], 1920 – 2013)
* [[Alfred Harrison Joy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1973)
* [[Ibn Junis]] ([[Egipt]], 950 – 1009)
* [[Mario Jurić]] ([[Hrvaška]], 1979 –)
&lt;/div&gt;

== K ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Naum Lvovič Kajdanovski]] ([[Rusija]], 1907 – 2010)
* [[Kalip]] ([[Grčija]], okoli 370 pr. n. št. – 300 pr. n. št.)
* [[Lisa Kaltenegger]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1977 –)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616 – 1700)
* [[Peter van de Kamp]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1995)
* [[Jacobus Cornelius Kapteyn]] ([[Nizozemska]], 1851 – 1922)
* [[Nikolaj Semjonovič Kardašov]] ([[Rusija]], 1932 – 2019)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970 – 1066)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridski Iran]], okoli 1370 – 1429)
* [[James Edward Keeler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1900)
* [[Kenneth Irwin Kellerman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Robert Kennicutt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571 – 1630)
* [[Kidinu]] ([[Babilon]], okoli 400 pr. n. št. – 330 pr. n. št.)
* [[Hisaši Kimura]] ([[Japonska]], 1870 – 1943)
* [[Daniel Kirkwood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1814 – 1895)
* [[Robert Paul Kirshner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Kleomed]] ([[Grčija]]), okoli 120 – okoli 190)
* [[Kleostrat]] ([[Tinedos]], okoli 500 pr. n. št. – 430 pr. n. št.)
* [[Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues]] ([[Nemčija]], 1827 – 1884)
* [[Zoran Knežević (astronom)|Zoran Knežević]] ([[Srbija]], 1949 –)
* [[Viktor Knorre]] ([[Rusija]], 1840 – 1919)
* [[Reginald Purdon de Kock]] ([[Južna Afrika]], 1902 – 1980)
* [[Ernst Arnold Kohlschütter]] ([[Nemčija]], 1883 – 1969)
* [[Luboš Kohoutek]] ([[Češka]], 1935 – 2023)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]]), okoli 280 pr. n. št. – 220 pr. n. št.)
* [[Nikolaj Kopernik]] ([[Prusija]], 1473 – 1543)
* [[Kazimierz Kordylewski]] ([[Poljska]], 1903 – 1981)
* [[Korado Korlević]] ([[Hrvaška]], 1958 –)
* [[Sergej Konstantinovič Kostinski]] ([[Rusija]], 1867 – 1936)
* [[Ferdinand Konščak]] ([[Hrvaška]], 1703 – 1759)
* [[Charles Thomas Kowal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 – 2011)
* [[Jan Kowalczyk (astronom)|Jan Kowalczyk]] ([[Poljska]], 1833 – 1911)
* [[Robert Paul Kraft]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], (1927 – 2015)
* [[Vladimir Aleksejevič Krat]] ([[Rusija]], 1911 – 1983)
* [[Heinrich Carl Friedrich Kreutz]] ([[Nemčija]], 1854 – 1907)
* [[Oton Kučera]] ([[Hrvaška]], 1857 – 1931)
* [[Gerard Peter Kuiper]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1973)
* [[Friedrich Karl Küstner]] ([[Nemčija]], 1856 – 1936)
* [[Ali Kušči]] ([[Timuridski Iran]], [[Osmansko cesarstvo]], 1403 – 1474)
* [[Jošio Kušida]] ([[Japonska]], 1957 –)
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971 – 1029)
* [[Peter Kušnirák]] ([[Slovaška]], 1974 –)
* [[Nikolaj Kuzanski]] ([[Nemčija]], 1401 – 1464)
* [[William Kwong Yu Yeung]]  ([[Kitajska]], [[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
&lt;/div&gt;

== L ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Antoine Émile Henry Labeyrie]] ([[Francija]], 1943 – )
* [[Nicolas Louis de Lacaille]] ([[Francija]], 1713 – 1762)
* [[Claes-Ingvar Lagerkvist]] ([[Švedska]], 1944 –)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736 – 1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640 – 1718)
* [[George Lake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732 – 1807)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Francija]], [[Nemčija]], 1728 – 1777)
* [[Carl Otto Lampland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1951)
* [[Samuel Pierpont Langley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834 – 1906)
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598 – 1675)
* [[Philippe van Lansberge]] ([[Nizozemska]], 1561 – 1632)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749 – 1827)
* [[William Lassell]] ([[Anglija]], 1799 – 1880)
* [[Hans Emil Lau]] ([[Danska]], 1879 – 1918)
* [[Joseph Jean Pierre Laurent]] ([[Francija]], ???? – 1900)
* [[Kenneth J. Lawrence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964 –)
* [[Francis Preserved Leavenworth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1928)
* [[Henrietta Swan Leavitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1921)
* [[Paul Ledoux]] ([[Belgija]], 1914 – 1988)
* [[Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil]] ([[Francija]], 1725 – 1792)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894 – 1966)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675 – 1757)
* [[Pierre Charles Le Monnier]] ([[Francija]], 1715 – 1799)
* [[Nicole-Reine Lepaute|Nicole-Reine Etable de la Briere Hortense Lepaute]] ([[Francija]], 1723 – 1788)
*[[Patricio Letelier]] (Čile, 1943 – 2011)
* [[Armin Otto Leuschner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1868 – 1953)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811 – 1877)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740 – 1784)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602 – 670)
* [[Emmanuel Liais]] ([[Francija]], 1826 – 1900)
* [[Luigi Ghiraldi Lilio]] ([[Italija]], 1510 – 1576)
* [[Douglas N. C. Lin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Bertil Lindblad]] ([[Švedska]], 1895 – 1965)
* [[Bernhard von Lindenau]] ([[Nemčija]], 1780 – 1854)
* [[Anders Lindstedt]] ([[Švedska]], 1854 – 1939)
* [[Jurij Naumovič Lipski]] ([[Rusija]], 1909 – 1978)
* [[Joseph Johann von Littrow]] ([[Avstrija]], 1781 – 1840)
* [[Karl Ludwig von Littrow]] ([[Avstrija]], 1811 – 1877)
* [[Joseph Norman Lockyer]] ([[Anglija]], 1836 – 1920)
* [[Maurice Loewy]] ([[Avstrija]], [[Francija]], 1833 – 1907)
* [[Malcom Sim Longair]] ([[Škotska]], 1941 –)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562 – 1647)
* [[Bernard Lovell]] ([[Anglija]], 1913 – 2012)
* [[Frank James Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2009)
* [[Andrew Lowe]] ([[Kanada]], 1959 –)
* [[Percival Lowell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1855 – 1916)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803 – 1865)
* [[Knut Emil Lundmark]] ([[Švedska]], 1889 – 1958)
* [[Karl Theodor Robert Luther]] ([[Nemčija]], 1822 – 1900)
* [[Willem Jacob Luyten]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1994)
* [[Bernard Ferdinand Lyot]] ([[Francija]], 1897 – 1952)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911 – 1995)
&lt;/div&gt;

== M ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Adriaan van Maanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1946)
* [[Donald Edward Machholz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 –)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686 – 1751)
* [[Johann Heinrich Mädler]] ([[Nemčija]], 1794 – 1874)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550 – 1631)
* [[Paolo Maffei]] ([[Italija]], 1926 – 2009)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808 – 1878)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678 – 1771)
* [[al-Majriti]] (arabska [[Španija]], ???? – ok. 1007)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] ([[Rusija]], 1896 – 1964)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581 – 1630)
* [[David Malin]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1941 – )
* [[Gunnar Malmquist]] ([[Švedska]], 1893 – 1982)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970 – 1036)
* [[Giacomo Filippo Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1665 – 1729)
* [[Giovanni Domenico Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1709 – 1788)
* [[Geoffrey Marcy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 – )
* [[Simon Marij]] ([[Nemčija]], 1573 – 1624)
* [[Brian Geoffrey Marsden]] ([[Anglija]], 1937 –)
* [[Albert Marth]] ([[Nemčija]], 1828 – 1897)
* [[Nevil Maskelyne]] ([[Anglija]], 1732 – 1811)
* [[Charles Mason]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1730 – 1787)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783 – 1875)
* [[Janet Akyüz Mattei]] ([[Turčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2004)
* [[Edward Walter Maunder]] ([[Anglija]], 1851 – 1928)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698 – 1759)
* [[Alain Maury]] ([[Francija]])
* [[Antonia Maury]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1952)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723 – 1762)
* [[Nicholas Ulrich Mayall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1993)
* [[Michel Mayor]] ([[Švica]], 1942 –)
* [[Marshall McCall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[William Hunter McCrea]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1904 – 1999)
* [[Christopher McKee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Robert Scott McMillan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Pierre-François-André Méchain]] ([[Francija]], 1744 – 1804)
* [[Aden Baker Meinel]] ([[ZDA]], 1922 – 2011)
* [[John Edward Mellish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1970)
* [[Philibert Jacques Melotte]] ([[Anglija]], 1880 – 1961)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], ok. 70 – ok. 140)
* [[Donald Howard Menzel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1976)
* [[Nicholas Mercator]] ([[Nemčija]], okoli 1620 – 1687)
* [[Paul Willard Merrill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1961)
* [[Charles Messier]] ([[Francija]], 1730 – 1817)
* [[Leon Mestel]] ([[Anglija]], 1927 – 2017)
* [[Joel Hastings Metcalf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1925)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571 – 1635)
* [[Meton]] ([[Grčija]], ok. 470 pr. n. št. – ok. 400 pr. n. št.)
* [[John Michell]] ([[Anglija]], 1724 – 1793)
* [[Aleksander Aleksandrovič Mihajlov]] ([[Rusija]], 1888 – 1983)
* [[Milutin Milanković]] ([[Srbija]], 1879 – 1958)
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501 – 1559)
* [[Dayton Clarence Miller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1941)
* [[William Allen Miller]] ([[Anglija]], 1817 – 1870)
* [[Elia Millosevich]] ([[Italija]], 1848 – 1919)
* [[Nikola Miličević]] ([[Hrvaška]], 1887 – 1963)
* [[Rudolph Minkowski]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1895 – 1976)
* [[Marcel Gilles Jozef Minnaert]] ([[Belgija]], 1893 – 1970)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1862)
* [[Maria Mitchell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1818 – 1889)
* [[Samuel Alfred Mitchell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1960)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790 – 1868)
* [[Johan Maurits Mohr]] ([[Nizozemska Indija]], 1716 – 1775)
* [[Didrik Magnus Axel Möller]] ([[Švedska]], 1830 – 1896)
* [[Jacques Leibax Montaigne]] ([[Francija]], 1716 – 1785?)
* [[Geminiano Montanari]] ([[Italija]], 1633 – 1687)
* [[Patrick Moore]] ([[Anglija]], 1923 – 2012)
* [[William Wilson Morgan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1994)
* [[Amédée Mouchez]] ([[Francija]], 1821 – 1892)
* [[Forest Ray Moulton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1952)
* [[Antonín Mrkos]] ([[Češka]], 1918 – 1996)
* [[John Mudge]] ([[Anglija]], 1721 – 1793)
* [[Muhamed Muminović]] ([[Bosna in Hercegovina]], 1948 –)
* [[Osamu Muramacu]] ([[Japonska]], 1949 –)
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290 – 1351)
&lt;/div&gt;

== N ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523 – 1593)
* [[Naburimani]] ([[Babilonija]], okoli 560 pr. n. št. – 480 pr. n. št.)
* [[Al-Najrizi]] ([[Iran]], okoli 865 – okoli 992)
* [[James Nasmyth]] ([[Škotska]], 1808 – 1890)
* [[Jerry Earl Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170 – 1237)
* [[Gerald Neugebauer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2014)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1990)
* [[Grigorij Nikolajevič Neujmin]] ([[Rusija]], 1886 – 1946)
* [[Simon Newcomb]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1835 – 1909)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643 – 1727)
* [[John Pringle Nichol]] ([[Škotska]], 1804 – 1859) 
* [[Seth Barnes Nicholson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1963)
* [[Cuneo Niidžima]] (Japonska, 1955 –)
* [[Peter Nilson]] ([[Švedska]], 1937 – 1998)
* [[Domenico Maria de Novara]] ([[Italija]], 1454 – 1504)
* [[Magnus Nyrén]] ([[Švedska]], 1837 – 1921)
&lt;/div&gt;

== O ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Oinopid]] ([[Grčija]], okoli 490 pr. n. št. – okoli 420 pr. n. št.)
* [[Tarmo Oja]] ([[Švedska]], [[Estonija]], 1934 – 2024)
* [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] ([[Nemčija]], 1758 – 1840)
* [[Jan Hendrik Oort]] ([[Nizozemska]], 1900 – 1992)
* [[Ernst Julius Öpik]] ([[Estonija]], 1893 – 1985)
* [[Samuel Oppenheim]] ([[Avstrija]], 1857 – 1928)
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841 – 1886)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323 – 1382)
* [[Donald Edward Osterbrock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2007)
* [[Liisi Oterma]] ([[Finska]], 1915 – 2001)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575 – 1660)
&lt;/div&gt;

== P ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Bohdan Paczyński]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 – 2007)
* [[Ľudmila Pajdušáková]] ([[Slovaška]], 1916 – 1979)
* [[Johann Palisa]] ([[Avstrija]], 1848 – 1925)
* [[Antonie Pannekoek]] ([[Nizozemska]], 1873 – 1960)
* [[Janus Pannonius]] ([[Hrvaška]], 1434 – 1472)
* [[John Stefanos Paraskevopoulos]] ([[Grčija]], [[Južna Afrika]], 1889 – 1951)
* [[Jurij Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1932 – )
* [[Nikolaj Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1900 – 1996)
* [[Ivan Paskvić]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1754 – 1829)
* [[André Patry]] ([[Francija]], 1902 – 1960)
* [[Cecilia Payne-Gapoškin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1979)
* [[John Andrew Peacock]] ([[Anglija]], 1956 – )
* [[William Pearson (astronom)|William Pearson]] ([[Anglija]], 1767 – 1847)
* [[Francis Gladheine Pease]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1938)
* [[Philip James Edwin Peebles]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – )
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1880)
* [[Nicolas-Claude Fabri de Peiresc]] ([[Francija]], 1580 – 1637)
* [[Leslie Copus Peltier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1980)
* [[Julien Péridier]] ([[Francija]], 1882 – 1967)
* [[Andrej Perlah]] ([[Slovenija]], 1490 – 1551)
* [[Charles Dillon Perrine]] ([[Argentina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1867 – 1951)
* [[Henri Joseph Anastase Perrotin]] ([[Francija]], 1845 – 1904)
* [[Carl Friedrich Wilhelm Peters]] ([[Nemčija]], 1849 – 1894)
* [[Christian August Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], 1806 – 1880)
* [[Christian Heinrich Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1813 – 1890)
* [[Edison Pettit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1962)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423 – 1461)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774 – 1835)
* [[Theodore Evelyn Reece Phillips]] ([[Anglija]], 1868 – 1942)
* [[Giuseppe Piazzi]] ([[Italija]], 1746 – 1826)
* [[Jean-Felix Picard (astronom)|Jean-Felix Picard]] ([[Francija]], 1620 – 1682)
* [[Luc Picart]] ([[Francija]], 1867 – 1956)
* [[Edward Charles Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1919)
* [[William Henry Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1938)
* [[Đuro Pilar]] ([[Hrvaška]], 1846 – 1893)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št. – okoli 270 pr. n. št.)
* [[Phil Plait]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964 –)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781 – 1864)
* [[Harry Hemley Plaskett]] ([[Kanada]], 1893 – 1980)
* [[John Stanley Plaskett]] ([[Kanada]], 1865 – 1941)
* [[Norman Robert Pogson]] ([[Anglija]], 1829 – 1891)
* [[Grzegorz Pojmański]] ([[Poljska]], 1959 –)
* [[Ilijodor Ivanovič Pomerancev]] ([[Rusija]], 1847 – 1921)
* [[John Pond]] ([[Anglija]], 1767 – 1836)
* [[Jean-Louis Pons]] ([[Francija]], 1761 – 1831)
* [[Posidonij]] ([[Grčija]], okoli 135 pr. n. št. – 51 pr. n. št.)
* [[Karl Rudolph Powalky]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1817 – 1881)
* [[Charles Pritchard]] ([[Anglija]], 1808 – 1893)
* [[Richard Anthony Proctor]] ([[Anglija]], 1837 – 1888)
* [[Erik Prosperin]] ([[Švedska]], 1739 – 1803)
* [[Milorad B. Protić]] ([[Srbija]], 1910 – 2001)
* [[Ptolemej|Klavdij Ptolemej]] ([[Rimski Egipt]], ok. 85 – 165)
* [[Pierre Henri Puiseux]] ([[Francija]], 1855 – 1928)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
&lt;/div&gt;

== Q ==

* [[Didier Queloz]] ([[Švica]], 1966 –)
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796 – 1874)

== R ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Rodolphe Radau]] ([[Francija]], 1835 – 1911)
* [[Pavla Ranzinger]] ([[Slovenija]], 1933 – 2024)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705 – 1778)
* [[Georges Antoine Pons Rayet]] ([[Francija]], 1839 – 1906)
* [[Grote Reber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2002)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436 – 1476)
* [[Erasmus Reinhold]] ([[Prusija]], [[Nemčija]], 1511 – 1553)
* [[Grote Reber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2002)
* [[Martin John Rees]] ([[Anglija]], 1942 –)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824 – 1889)
* [[Karl Wilhelm Reinmuth]] ([[Nemčija]], 1892 – 1979)
* [[Johann Georg Repsold]] ([[Nemčija]], 1770 – 1830)
* [[Georg Joachim Lauchen von Retij]] ([[Nemčija]], 1514 – 1574)
* [[Giovanni Battista Riccioli]] ([[Italija]], 1598 – 1671)
* [[Jean Richer]] ([[Francija]], 1630 – 1696)
* [[Richard van der Riet Woolley]] ([[Anglija]], 1906 – 1986)
* [[Stephen Peter Rigaud]] ([[Anglija]], 1774 – 1839)
* [[Fernand Rigaux]] ([[Belgija]], 1906 – 1962)
* [[Isaac Roberts]] ([[Wales]], 1829 – 1904)
* [[Abraham Robertson]] ([[Škotska]], 1751 – 1826)
* [[John Thomas Romney Robinson]] ([[Irska]], 1792 – 1882)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644 – 1710)
* [[Otto August Rosenberger]] ([[Nemčija]], 1800 – 1890)
* [[Frank Elmore Ross]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1960)
* [[William Parsons Rosse]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1800 – 1867)
* [[Gilbert Rougier]] ([[Francija]], 1886 – 1947)
* [[Henry Augustus Rowland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1848 – 1901)
* [[Slavko Rozgaj]] ([[Hrvaška]], 1895 – 1978)
* [[Vera Cooper Rubin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2016)
* [[Karl Ludwig Christian Rümker]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1788 – 1862)
* [[Henry Norris Russell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877 – 1957)
* [[Barbara Sue Ryden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 –)
* [[Martin Ryle]] ([[Anglija]], 1918 – 1984)
&lt;/div&gt;

== S ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Edward Sabine]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1788 – 1883)
* [[Johannes de Sacrobosco]] ([[Anglija]], okoli 1195 – okoli 1256)
* [[Carl Sagan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 1996)
* [[Allan Rex Sandage]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2010)
* [[Ralph Allen Sampson]] ([[Anglija]], 1866 – 1939)
* [[Hendricus Gerardus van de Sande Bakhuyzen]] ([[Nizozemska]], 1838 – 1923)
* [[Wallace Leslie William Sargent]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – 2012)
* [[Alexandre Schaumasse]] ([[Francija]], 1882 – 1958)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575 – 1650)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798 – 1885)
* [[Giovanni Virginio Schiaparelli]] ([[Italija]], 1835 – 1910)
* [[Frank Schlesinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871 – 1943)
* [[Bernhard Voldemar Schmidt]] ([[Estonija]], [[Švedska]], [[Nemčija]], 1879 – 1935)
* [[Johann Friedrich Julius Schmidt]] ([[Nemčija]], 1825 – 1884)
* [[Maarten Schmidt]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2022)
* [[Alfred Schmitt]] ([[Francija]], 1907 – 1972)
* [[Robert Andrew Schommer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 – 2001)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477 – 1547)
* [[Johann Hieronymus Schröter]] ([[Nemčija]], 1746 – 1816)
* [[Lipót Schulhof]] ([[Madžarska]], 1874 – 1921)
* [[Heinrich Christian Schumacher]] ([[Nemčija]], 1780 – 1850)
* [[Hans-Emil Schuster]] ([[Nemčija]], 1934 – 2024)
* [[Samuel Heinrich Schwabe]] ([[Nemčija]], 1789 – 1875)
* [[Karl Schwarzschild]] ([[Nemčija]], 1873 – 1916)
* [[Martin Schwarzschild]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997)
* [[Friedrich Karl Arnold Schwassmann]] ([[Nemčija]], 1870 – 1964)
* [[Ruby Payne Scott]] ([[Avstralija]], 1912 – 1981)
* [[James Vernon Scotti]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
* [[Sara Seager]] ([[Kanada]], [[ZDA]], 1971 –)
* [[Frederick Hanley Seares]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1964)
* [[George Mary Searle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1918)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923 – 2007)
* [[Pietro Angelo Secchi]] ([[Italija]], 1818 – 1878)
* [[Hugo von Seeliger]] ([[Nemčija]], 1849 – 1924)
* [[Jean-François Séguier]] ([[Francija]], 1703 – 1784)
* [[Cutomu Seki]] ([[Japonska]], 1930 –)
* [[Selevk]] ([[Selevkija]], okoli 190 pr. n. št. –?)
* [[Jean-Pierre Serre]] (1926 –)
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819 – 1885)
* [[Carl Keenan Seyfert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1960)
* [[Harlow Shapley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1885 – 1972)
* [[Scott Sander Sheppard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1977 –)
* [[Carolyn Jean Spellmann Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2021)
* [[Eugene Merle Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 1997)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710 – 1768)
* [[Frank Hsia-San Shu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751 – 1804)
* [[Joseph Silk]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[Stephen Singer-Brewster]] Stephen C. Brewster) (ZDA, 1945 – )
* [[Rašid Alijevič Sjunjajev]] ([[Rusija]], 1943 –)
* [[Brian A. Skiff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Joseph Silk]] ([[Anglija]], 1942 –)
* [[Savai Džai Singh|Savai Džai Singh II.]] ([[Indija]], 1686 – 1743)
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1934)
* [[Charlotte Moore Sitterly]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1990)
* [[John Francis Skjellerup]] ([[Avstralija]], [[Republika Južna Afrika]], 1875 – 1952)
* [[Earl Charles Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1964)
* [[Vesto Melvin Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1875 – 1969)
* [[Tamara Mihajlovna Smirnova (astronomka)|Tamara Mihajlovna Smirnova]] ([[Rusija]], 1918 – 2001)
* [[William Henry Smyth]] ([[Anglija]], 1788 – 1865)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]], 1580 – 1626)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756 – 1830)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776 – 1833)
* [[Sosigen]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[Sosigen Peripatetik]] ([[Grčija]], okoli 150)
* [[Timothy Bruce Spahr]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[1970]] –)
* [[James South]] ([[Anglija]], 1785 – 1867)
* [[Harold Spencer Jones]] ([[Anglija]], 1890 – 1960)
* [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1997)
* [[Friedrich Wilhelm Gustav Spörer]] ([[Nemčija]], 1822 – 1895)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240 – 300)
* [[Stefano Sposetti]] ([[Švica]], 1958 –)
* [[Erland Myles Standish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Anton Staus]] ([[Nemčija]], 1872 – 1955)
* [[William Herbert Steavenson]] ([[Anglija]], 1894 – 1975)
* [[Joel Stebbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1966)
* [[Aleksander Vladimirovič Stepanov]] ([[Rusija]])
* [[Édouard Jean-Marie Stephan]] ([[Francija]], 1837 – 1923)
* [[David J. Stevenson]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –)
* [[Johannes Stöffler]] ([[Nemčija]], 1452 – 1531)
* [[Clifford Stoll]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Edward James Stone]] ([[Anglija]], 1831 – 1897)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707 – 1770)
* [[Bengt Strömgren]] ([[Danska]], 1908 – 1987)
* [[Svante Elis Strömgren]] ([[Švedska]], [[Danska]], 1870 – 1947)
* [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]] ([[Nemčija]], [[Rusija]], 1793 – 1864)
* [[Karl Hermann Struve]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1854 – 1920)
* [[Ljudvig Ottovič Struve]] ([[Rusija]], 1858 – 1920)
* [[Otto Struve]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1963)
* [[Otto Vasiljevič Struve]] ([[Rusija]], 1819 – 1905)
* [[Sudin]] ([[Babilon]], okoli 240 pr. n. št.)
* [[Karl Frithof Sundman]] ([[Finska]], 1873 – 1949)
* [[Ivan Sušnik]] ([[Slovenija]], 1854 – 1942)
*[[Govind Swarup]] ([[Indija]] 1929 – 2020)
* [[Edward Doane Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871 – 1935)
* [[Lewis A. Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1820 – 1913)
* [[Ignacije Szentmartony]] ([[Hrvaška]], 1710 – 1793)
&lt;/div&gt;

== Š ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Grigorij Abramovič Šajn]] ([[Rusija]], 1892 – 1956)
* [[Pelageja Fjodorovna Šajn]] ([[Rusija]], 1894 – 1956)
* [[Lenka Šarounová]] ([[Češka]], 1973 – )
* [[Ibn aš-Šatir]] ([[Sirija]], 1304 – 1375)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370 – 1443)
* [[Josip Samujilovič Šklovski]] ([[Ukrajina]], 1916 – 1985)
* [[Vladimir Georgiev Škodrov]] ([[Bolgarija]], 1930 – 2010)
* [[Tigran Aramovič Šmaonov]] ([[Rusija]])
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891 – 1956)
* [[Pavel Karlovič Šternberg]] ([[Rusija]], 1865 – 1920)
&lt;/div&gt;

== T ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826 – 901)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526 – 1585)
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št. – okoli 543 pr. n. št.)
* [[Gustav Andreas Tammann]] ([[Nemčija]], 1932 – 2019)
* [[Jasuo Tanaka (astronom)|Jasuo Tanaka]] ([[Japonska]], 1931 – 2018)
* [[Georg Tannstetter]] ([[Avstrija]], 1482 – 1535)
* [[Kiril Nikolajevič Tavastšerna]] ([[Rusija]], 1921 – 1982)
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[John Tebbutt]] ([[Avstralija]], 1834 – 1916)
* [[Ernst Wilhelm Leberecht Tempel]] ([[Nemčija]], 1821 – 1889)
* [[Erik Tengström]] ([[Švedska]], 1913 – 1996)
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], ok. 130 pr. n. št. – ok. 60 pr. n. št.)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90 – ok. 160)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335 – okoli 405)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]], 1838 – 1910)
* [[John Macon Thome]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Argentina]], 1843 – 1908)
* [[Jana Tichá]] ([[Češka]], 1965 –)
* [[Miloš Tichý]] ([[Češka]], 1966 –)
* [[Gavril Adrijanovič Tihonov]] ([[Rusija]], 1875 – 1950)
* [[Timoharis]] ([[Grčija]], okoli 320 pr. n. št. – okoli 260 pr. n. št.)
* [[François Félix Tisserand]] ([[Francija]], 1848 – 1896)
* [[Johann Daniel Titius]] ([[Nemčija]], 1729 – 1796)
* [[Clyde William Tombaugh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1997)
* [[Ivan Tomec]] ([[Slovenija]], 1880 – 1950)
* [[Étienne Léopold Trouvelot]] ([[Francija]], 1827 – 1895)
* [[Robert Julius Trumpler]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1956)
* [[Herbert Hall Turner]] ([[Anglija]], 1861 – 1930)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidi|Abasidski kalifat]], 1201 – 1274)
* [[Charles Wesley Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829 – 1881)
* [[Horace Parnell Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1923)
&lt;/div&gt;

== U ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Antonio de Ulloa]] ([[Španija]], 1716 – 1795)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridski Iran]], 1394 – 1449)
* [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]] ([[Nemčija]], 1905 – 1995)
* [[Takeši Urata]] ([[Japonska]], 1947 – 2012)
* [[Ivan Ureman]] ([[Hrvaška]], 1583 – 1621)
&lt;/div&gt;

== V ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Yrjö Väisälä]] ([[Finska]], 1891 – 1971)
* [[Jean Elias Benjamin Valz]] ([[Francija]], 1787 – 1867)
* [[Esko Valtaoja]] ([[Finska]], 1951 –)
* [[Mauri Valtonen]] ([[Finska]])
* [[George Van Biesbroeck]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1880 – 1974)
* [[Sidney van den Bergh]] ([[Nizozemska]], [[Kanada]], (1929 – )
* [[Cornelis Johannes van Houten]] ([[Nizozemska]], 1920 – 2002)
* [[Ingrid van Houten-Groeneveld]] ([[Nizozemska]], 1921 – 2015)
*[[Varahamihira]] ([[Indija]], 6. stol.)
* [[Antoinette de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 1987)
* [[Gérard Henri de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1995)
* [[Francesco de Vico]] ([[Italija]], 1805 – 1848)
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813 – 1883)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749 – 1821)
* [[Ivan Vitez Sredniški]] ([[Hrvaška]] 1405/08 – 1472)
* [[Hermann Carl Vogel]] ([[Nemčija]], 1841 – 1907)
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613 – 1691)
* [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov]] ([[Rusija]], 1904 – 1994)
* [[Vladis Vujnović]] ([[Hrvaška]], 1933 – 2025)
&lt;/div&gt;

== W ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Arthur Arno Wachmann]] ([[Nemčija]], 1902&amp;ndash;1990)
* [[Åke Wallenquist]] ([[Švedska]], 1904&amp;ndash;1994)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617&amp;ndash;1689)
* [[Pehr Wilhelm Wargentin]] ([[Švedska]], 1717&amp;ndash;1783)
* [[James Craig Watson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838&amp;ndash;1880)
* [[Chester Burleigh Watts]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889&amp;ndash;1971)
* [[Thomas William Webb]] ([[Anglija]], 1807&amp;ndash;1885)
* [[Godefroy Wendelin]] ([[Belgija]], 1580&amp;ndash;1667)
* [[Alfred Lothar Wegener]] ([[Nemčija]], 1863&amp;ndash;1932)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936&amp;ndash;2020)
* [[Richard Martin West]] ([[Danska]], 1941&amp;ndash;)
* [[Fred Lawrence Whipple]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906&amp;ndash;2004)
* [[Albert Edward Whitford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905&amp;ndash;2002)
* [[Sarah Frances Whiting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847&amp;ndash;1927)
* [[John Paul Wild]] ([[Avstralija]], 1923&amp;ndash;2008)
* [[Paul Wild]] ([[Švica]], 1925&amp;ndash;2014)
* [[Arthur Stanley Williams]] ([[Anglija]], 1861&amp;ndash;1938)
* [[Robert Eugene Williams|Robert (Eugene) Williams]] (ZDA, 1940&amp;ndash;)
* [[Albert George Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918&amp;ndash;2012)
* [[Olin Chaddock Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909&amp;ndash;1994)
* [[Joseph Winlock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826 &amp;ndash; 1875)
* [[Friedrich August Theodor Winnecke]] ([[Nemčija]], 1835&amp;ndash;1897)
* [[John Winthrop (astronom)|John Winthrop]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1714&amp;ndash;1779)
* [[Carl Alvar Wirtanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910&amp;ndash;1990)
* [[Carl Wilhelm Wirtz]] ([[Nemčija]], 1876&amp;ndash;1939)
* [[Jennifer Wiseman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Carl Gustav Witt]] ([[Danska]], 1866&amp;ndash;1946)
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546&amp;ndash;1586)
* [[Charles Joseph Étienne Wolf]] ([[Francija]], 1827&amp;ndash;1918)
* [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] ([[Češka]], 1957&amp;ndash;)
* [[Max Franz Joseph Cornelius Wolf]] ([[Nemčija]], 1863&amp;ndash;1932)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816&amp;ndash;1893)
* [[Arnold Wolfendale]] ([[Anglija]], 1927&amp;ndash;2020)
* [[Aleksander Wolszczan]] ([[Poljska]], 1946&amp;ndash;)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632&amp;ndash;1723)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711&amp;ndash;1786)
* [[William Hammond Wright]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871&amp;ndash;1959)
* [[John Wrottesley, 2. baron Wrottesley|John Wrottesley]] ([[Anglija]], 1798&amp;ndash;1867)
* [[Johann Philipp von Wurzelbauer]] ([[Nemčija]], 1651&amp;ndash;1725)
&lt;/div&gt;

== X ==
== Y ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Charles Augustus Young]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834 – 1908)
&lt;/div&gt;

== Z ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Franz Xaver von Zach]] ([[Nemčija]], 1754 – 1832)
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450 – 1510)
* [[Francesco Zagar]] ([[Hrvaška]], [[Italija]], 1900 – 1976)
* [[al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028 – 1087)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920 – 1988)
* [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] ([[Nemčija]], 1834 – 1882)
* [[Niccolò Zucchi]] ([[Italija]], 1586 – 1670)
* [[Ivan Luka Zuzorić]] ([[Hrvaška]], 1716 – 1746)
* [[Fritz Zwicky]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1974)
* [[Tomaž Zwitter]] ([[Slovenija]], 1961 –)
&lt;/div&gt;

== Ž ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Aleksander Markelovič Ždanov]] ([[Rusija]], 1858 – 1914)
* [[Venjamin Pavlovič Žehovski]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1881 – 1953)
* [[Ljudmila Vasiljevna Žuravljova]] ([[Ukrajina]], 1946 –)
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==

* [[časovni pregled astronomov]]
* [[seznam matematikov]]
* [[seznam fizikov]]
* [[seznam astrofizikov]]
* [[seznam kozmologov]]

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{stublist}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Astronomi| ]]
[[Kategorija:Astronomke| ]]
[[Kategorija:Seznami astronomov| ]]</text>
      <sha1>jdaf0gmivdbrtmjib332x16dglhxsdi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751642</id>
      <parentid>6751641</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:59:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* H */</comment>
      <origin>6751642</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64204" sha1="erdh90jdj8op9muz2d86fy3sleyboyz" xml:space="preserve">[[Seznam]] najbolj znanih svetovnih [[astronom]]ov in [[astronomka|astronomk]]:

__NOTOC__
{{CompactTOC}}

== A ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Marc Aaronson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – 1987)
* [[Viktor Kuzmič Abalakin]] ([[Rusija]], 1930 – 2018)
* [[Cleveland Abbe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1916)
* [[Charles Greeley Abbot]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1973)
* [[George Ogden Abell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1983)
* [[Antonio Abetti]] ([[Italija]], 1846 – 1928)
* [[Giorgio Abetti]] ([[Italija]], 1882 – 1982)
* [[Kalid Ben Abdulmelik]] (ok. 890 – ok. 960)
* [[William de Wiveleslie Abney]] ([[Anglija]], 1843 – 1920)
* [[Mark Abraham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Roberto Abraham]] ([[Kanada]], 1965 –)
* [[Abu Mašar]] ([[Irak]], 787 – 886)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940 – 998)
* [[Charles Hitchcock Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1951)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819 – 1892)
* [[Walter Sydney Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1956)
* [[Saul Joseph Adelman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
*[[Adityadasa]] (Indija)
* [[Aflah]] ([[Španija]], * ok. 1100 – ok. 1160)
* [[Aglaonike]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Agripa (astronom)|Agripa]] ([[Grčija]], okoli 40 – okoli 110)
* [[Eva Ahnert-Rohlfs]] ([[Nemčija]], 1912 – 1954)
* [[Paul Oswald Ahnert]] ([[Nemčija]], 1897 – 1989)
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801 – 1892)
* [[Robert Grant Aitken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864 – 1951)
* [[Akorej]] ([[Rimski imperij]], okoli 100 pr. n. št. – okoli 30 pr. n. št.)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850 – 929)
* [[Vladimir Aleksandrovič Albicki]] ([[Rusija]], 1891 – 1952)
* [[Carl Theodor Albrecht]] ([[Nemčija]], 1843 – 1915)
* [[Charles Roger Alcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 – )
* [[George Eric Deacon Alcock]] ([[Anglija]], 1912 – 2000)
* [[Harold Lee Alden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890 – 1964)
* [[Al-Fazari]] ([[Irak]], okoli 735 – 806)
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidi|Abasidski]] kalifat, 780 – 850)
* [[Abdurahman Ali Sufi]] ([[Iran]], 903 – 986)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940 – 1000)
* [[Lawrence Hugh Aller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2003)
* [[Jacques d'Allonville de Louville]] ([[Francija]], 1671 – 1732)
* [[Dinsmore Alter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1968)
* [[Jeff Thomas Alu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1966 –)
* [[Viktor Amazaspovič Ambarcumjan]] ([[Armenija]], 1908 – 1996)
* [[Giovanni Battista Amici]] ([[Italija]], 1786 – 1863)
* [[Anaksimander]] ([[Grčija]], okoli [[609 pr. n. št.]] – 545 pr. n. št.)
* [[John August Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1959)
* [[Thomas David Anderson]] ([[Škotska]], 1853 – 1932)
* [[Leif Erland Andersson]] ([[Švedska]], 1944 – 1979)
* [[Andronik]] ([[Grčija]], ok. 100 pr. n. št.)&lt;!-- Andronicus of Cyrrhus --&gt;
* [[James Roger Prior Angel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Anders Jonas Ångström]] ([[Švedska]], 1814 – 1874)
* [[Eugène Michel Antoniadi]] ([[Francija]], 1870 – 1944)
* [[Pierre Antonini]] ([[Francija]])
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495 – 1557) &lt;!-- Petrus Apianus --&gt;
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št. – 170 pr. n. št.)
* [[François Jean Dominique Arago]] ([[Francija]], 1786 – 1853)
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št. – 240 pr. n. št.)
* [[Sylvain Julien Victor Arend]] ([[Luksemburg]], [[Belgija]], 1902 – 1992)
* [[Friedrich Wilhelm August Argelander]] ([[Nemčija]], 1799 – 1875)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št. – 212 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Grčija]], 428 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[Aristarh]] ([[Grčija]], 310 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Aristil]] ([[Grčija]], okoli 300 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Halton Christian Arp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2013)
* [[Svante August Arrhenius]] ([[Švedska]], 1859 – 1927)
* [[Aryabhata I.|Aryabhata I. Starejši]] ([[Indija]], 476 – 550)
* [[Gorju Asada]] ([[Japonska]], 1734 – 1799)
* [[Giuseppe Asclepi]] ([[Italija]], 1706 – 1776)
* [[Joseph Ashbrook]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1980)
* [[Erik Ian Asphaug]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Petrus Astronomus]] ([[Švedska]], ???? – po 1513)
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers]] ([[Nemčija]], 1838 – 1915)
* [[Adrien Auzout]] ([[Francija]], 1622 – 1691)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št. – okoli 295 pr. n. št.)
* [[David Axon]] ([[Anglija]], 1951 – 2012)
&lt;/div&gt;

== B ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Walter Baade]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1893 – 1960)
* [[Harold Delos Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1968)
* [[Horace Welcome Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 2003)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794 – 1872)
* [[Johan Oskar Backlund]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1846 – 1916)
* [[Ibn Badža]] ([[Španija]], 1095 – 1138)
* [[John Norris Bahcall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2005)
* [[Solon Irving Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1854 – 1931)
* [[Édouard Benjamin Baillaud]] ([[Francija]], 1848 – 1934)
* [[Jean Sylvain Bailly]] ([[Francija]], 1736 – 1793)
* [[Francis Baily]] ([[Anglija]], 1774 – 1844)
* [[John Bainbridge]] ([[Anglija]], 1582 – 1643)
* [[James Gilbert Baker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2005)
* [[Fernand Baldet]] ([[Francija]], 1885 – 1964)
* [[John Evan Baldwin]] ([[Anglija]], 1931 – 2010)
* [[Sallie Baliunas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Loren C. Ball]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882 – 1954)
* [[Odette Bancilhon]] ([[Francija]])
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731 – 1806)
* [[Vainu Bappu]] ([[Indija]], 1927 – 1982)
* [[Amy Barger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Edward Emerson Barnard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1923)
* [[Bodo Baschek]] ([[Nemčija]], 1935 – 2022)
* [[Johann Bayer]] ([[Nemčija]], 1572 – 1625)
* [[Lazar Lvovič Bazeljan]] ([[Ukrajina]], 1926&amp;ndash;2001)
* [[Carlyle Smith Beals]] ([[Kanada]], 1899 – 1979)
* [[Antonín Bečvář]] ([[Slovaška]], 1901 – 1965)
* [[Wilhelm Wolff Beer]] ([[Nemčija]], 1797 – 1850)
* [[Sergej Ivanovič Beljavski]] ([[Rusija]], 1883 – 1953)
* [[Igor Vladimirovič Belkovič]] ([[Rusija]], 1904 – 1949)
* [[Aristarh Apolonovič Belopolski]] ([[Rusija]], 1854 – 1934)
* [[Graham E. Bell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Susan Jocelyn Bell Burnell]], ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1943 – )
* [[Ivo Benko]] ([[Hrvaška]], 1851 – 1903)
* [[John Caister Bennett]] ([[Južna Afrika]], 1914 – 1990)
* [[Carl Östen Emanuel Bergstrand]] ([[Švedska]], 1873 – 1948)
* [[Edward Bernard]] ([[Anglija]], 1638 – 1696)
* [[Berosus]] ([[Babilonija]], okoli 310 pr. n. št. – okoli 240 pr. n. št.)
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784 – 1846)
* [[John Bevis]] ([[Anglija]], 1695 – 1771)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114 – 1185)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566 – 1624)
* [[Francesco Bianchini]] ([[Italija]], 1662 – 1729)
* [[Wilhelm von Biela]] ([[Avstrija]], 1782 – 1856)
* [[Ludwig Franz Benedict Biermann]] ([[Nemčija]], 1907 – 1986)
* [[Camille Guillaume Bigourdan]] ([[Francija]], 1851 – 1932)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786 – 1856)
* [[Bion Abderski]] ([[Grčija]], okoli 430 pr. n. št. – okoli 360 pr. n. št.)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774 – 1862)
* [[John Birmingham (astronom)|John Birmingham]] ([[Irska]], 1816 – 1884)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973 – 1048)
* [[Al-Bitrudži]] ([[Španija]], okoli 1130 – 1204)
* [[Adriaan Blaauw]] ([[Nizozemska]], 1914 – 2010)
* [[Mary Adela Blagg]] ([[Anglija]], 1858 – 1944)
* [[Roger David Blandford]] ([[Anglija]], 1949 – )
* [[Jean-Jacques Blanpain]] ([[Francija]], 1777 – 1843)
* [[Sergej Nikolajevič Blažko]] ([[Rusija]], 1870 – 1956)
* [[Nathaniel Bliss]] ([[Anglija]], 1700 – 1764)
* [[Andrea Boattini]] ([[Italija]], 1969 –)
* [[Nikolaj Fjodorovič Bobrovnikov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1988)
* [[Johann Elert Bode]] ([[Nemčija]], 1747 – 1826)
* [[Mirko Daniel Bogdanić]], ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1762 – 1802)
* [[Karl Petrus Theodor Bohlin]] ([[Švedska]], 1860 – 1939)
* [[Alfred Bohrmann]] ([[Nemčija]], 1904 – 2000)
* [[Bart Jan Bok]] ([[Nizozemska]], 1906 – 1983)
* [[Charles Thomas Bolton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2021)
* [[John Gatenby Bolton]] ([[Anglija]], [[Avstralija]], 1922 – 1993)
* [[George Phillips Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826 – 1865)
* [[William Cranch Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1789 – 1859)
* [[Thomas Bopp (astronom)|Thomas Bopp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – 2018)
* [[Jean Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733 – 1799)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608 – 1679)
* [[Freimut Börngen]] ([[Nemčija]], 1930 – 2021)
* [[Genadij Vladimirovič Borisov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1962 –)
* [[Alphonse Louis Nicolas Borrelly]] ([[Francija]], 1842 – 1926)
* [[Georg Matthias Bose]] ([[Nemčija]], 1710 – 1761)
* [[Benjamin Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880 – 1970)
* [[Lewis Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1912)
* [[Ruđer Josip Bošković]] ([[Dalmacija]], 1711 – 1787)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698 – 1758)
* [[Alexis Bouvard]] ([[Francija]], 1767 – 1843)
* [[Edward L. G. Bowell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2023)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773 – 1838)
* [[Ira Sprague Bowen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1973)
* [[Louis Boyer (astronom)|Louis Boyer]] ([[Francija]], 1901 – 1999)
* [[Ronald Newbold Bracewell]] ([[Avstralija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007)
* [[William Ashley Bradfield]] ([[Nova Zelandija]], 1927 – 2014)
* [[James Bradley]] ([[Anglija]], 1693 – 1762)
* [[Tycho Brahe]] ([[Danska]], 1546 – 1601)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598 – 668)
* [[Alexis Brandeker]] ([[Švedska]], 1974 –)
* [[John Alfred Brashear]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840 – 1920)
* [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]] ([[Rusija]], 1831 – 1904)
* [[Paul Briault]] ([[Francija]]) (u. 1922)
* [[John Mortimer Brinkley]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1763 – 1835)
* [[Thomas Makdougall Brisbane]] ([[Škotska]], 1773 – 1860)
* [[William Robert Brooks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1844 – 1922)
* [[Theodor Johan Christian Ambders Brorsen]] ([[Danska]], 1819 – 1895)
* [[Dirk Brouwer]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1966)
* [[John Campbell Brown]] ([[Škotska]], 1947 –)
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1938)
* [[Robert Hanbury Brown]] ([[Anglija]], 1916 – 2002)
* [[Donald E. Brownlee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Albert Brudzewski]] ([[Poljska]], 1445 – 1497)
* [[Franjo Bruna]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1745 – 1817)
* [[William Otto Brunner]] ([[Švica]], 1878 – 1958)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548 – 1600)
* [[Marc William Buie]] ([[ZDA]], 1958 –)
* [[Ismael Bullialdus]] ([[Francija]], 1605 – 1694)
* [[Eleanor Margaret Peachey Burbidge]] ([[Anglija]], 1919 – 2020)
* [[Geoffrey Ronald Burbidge]] ([[Anglija]], 1925 – 2010)
* [[Bernard Flood Burke]] ([[ZDA]], 1928 – 2018)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552 – 1632)
* [[Robert Burnham mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 1993)
* [[Sherburne Wesley Burnham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1921)
* [[Schelte John Bus]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956 –)
* [[Ronald Buta]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 –)
* [[R. Paul Butler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
&lt;/div&gt;

== C ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Niccolò Cacciatore]] ([[Italija]], 1770 – 1841)
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220 – 1296)
* [[William Wallace Campbell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862 – 1938)
* [[Annie Jump Cannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863 – 1941)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501 – 1576)
* [[Richard Christopher Carrington]] ([[Anglija]], 1826 – 1875)
* [[César-François Cassini de Thury]] III. ([[Francija]], 1714 – 1784)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625 – 1712)
* [[Jacques Cassini]] II. ([[Francija]], 1677 – 1756)
* [[Jean-Dominique Cassini]] IV. ([[Francija]], 1748 – 1845)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598 – 1647)
* [[Anders Celsius]] ([[Švedska]], 1701 – 1744)
* [[Magnus Celsius]] ([[Švedska]], 1621 – 1679)
* [[Jean Chacornac]] ([[Francija]], 1823 – 1873)
* [[James Challis]] ([[Anglija]], 1803 – 1882)
* [[Seth Carlo Chandler mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1913)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995)
* [[Carl Vilhelm Ludwig Charlier]] ([[Švedska]], 1862 – 1934)
* [[Auguste Honoré Charlois]] ([[Francija]], 1864 – 1910)
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718 – 1751)
* [[Ernst Florens Friedrich Chladni]] ([[Nemčija]], 1756 – 1827)
* [[Henri Chrétien]] ([[Francija]], 1879 – 1956)
* [[William Henry Mahoney Christie]] ([[Anglija]], 1845 – 1922)
* [[James Walter Christy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Nikolaj Vladimirovič Cimmerman]] ([[Rusija]], 1890 – 1942)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713 – 1765)
* [[Alvan Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1804 – 1887)
* [[Alvan Graham Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1832 – 1897)
* [[George Bassett Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1827 – 1891)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538 – 1612)
* [[Gerald Maurice Clemence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1974)
* [[Victor Clube]] ([[Anglija]], 1934 –)
* [[William Weber Coblentz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1962)
* [[Jérôme Eugène Coggia]] ([[Francija]], 1849 – 1919)
* [[Josep Comas i Solà]] ([[Španija]], 1868 – 1937)
* [[Andrew Ainslie Common]] ([[Anglija]], 1841 – 1903)
* [[Leslie John Comrie]] ([[Nova Zelandija]], 1893 – 1950)
* [[Pablo Cottenot]] ([[Francija]])
* [[Alan William James Cousins]] ([[Južna Afrika]], 1903 – 2001)
* [[Philip Herbert Cowell]] ([[Anglija]], 1870 – 1949)
* [[Thomas George Cowling]] ([[Anglija]], (1906 – 1990)
* [[William Crabtree]] ([[Anglija]], 1610 – 1644)
* [[Andrew Claude de la Cherois Crommelin]] ([[Anglija]], 1865 – 1939)
* [[Johann Baptist Cysat]] ([[Švica]], 1586 – 1657)
* [[Heber Doust Curtis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1942)
&lt;/div&gt;

== Č ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78 – 139)
* [[Gleb Aleksandrovič Čebotarjov]] ([[Rusija]], 1913 – 1975)
* [[Ljudmila Ivanovna Černih]] ([[Rusija]], 1935 – 2017)
* [[Nikolaj Stepanovič Černih]] ([[Rusija]], 1931 – 2004)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429 – 501)
&lt;/div&gt;

== D ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Marie-Charles Damoiseau]] ([[Francija]], 1768 – 1846)
* [[André-Louis Danjon]] ([[Francija]], 1890 – 1967)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536 – 1586)
* [[Antoine Darquier de Pellepoix]] ([[Francija]], 1718 – 1802)
* [[Heinrich Louis d'Arrest]] ([[Nemčija]], 1822 – 1875)
* [[Marc Davis (astronom)|Marc Davis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845 – 1912)
* [[William Rutter Dawes]] ([[Anglija]], 1799 – 1868)
* [[Leo Anton Karl de Ball]], ([[Nemčija]], [[Avstrija]], 1853 – 1916)
* [[Henri Debehogne]] ([[Belgija]], 1924 – 2007)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527 – 1608)
* [[Annibale de Gasparis]] ([[Italija]], 1819 – 1892)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749 – 1822)
* [[Warren de la Rue]] ([[Anglija]], 1815 – 1889)
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545 – 1607)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816 – 1872)
* [[Jean Delhaye]] ([[Francija]], 1921 – 2001)
* [[Joseph-Nicolas Delisle]] ([[Francija]], 1688 – 1768)
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591 – 1655)
* [[Gabriel Delmotte]] ([[Francija]], 1876 – 1950)
* [[Eugène Joseph Delporte]] ([[Belgija]], 1882 – 1955)
* [[Audrey C. Delsanti]] ([[Francija]], 1976 –)
* [[Ercole Dembowski]] ([[Italija]], 1812 – 1881)
* [[Henri-Alexandre Deslandres]] ([[Francija]], 1853 – 1948)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546 – 1595)
* [[Herbert Dingle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890 – 1978)
* [[Ewine van Dishoeck]] ([[Nizozemska]], 1955 –)
* [[Gabrijel Divjanović]] ([[Hrvaška]], [[1913]] – 1991)
* [[Nikolaj Ivanovič Dneprovski]] ([[Rusija]], 1887 – 1944)
* [[Audouin Charles Dollfus]] ([[Francija]], 1924 – 2010)
* [[Franjo Dominko|Fran Dominko]] ([[Slovenija]], 1903 – 1987)
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826 – 1873)
* [[Frank Drake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2022)
* [[Henry Draper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1837 – 1882)
* [[John Dreyer]] ([[Danska]], [[Irska]], 1852 – 1926)
* [[Andrija Dudić]] ([[Hrvaška]], 1533 – 1589)
* [[Raymond Smith Dugan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1940)
* [[Nils Christoffer Dunér]] ([[Švedska]], 1839 – 1914)
* [[James Dunlop]] ([[Škotska]], [[Avstralija]], 1793 – 1848)
* [[Daniel du Toit]] ([[Južna Afrika]], 1917 – 1981)
* [[Frank Watson Dyson]] ([[Anglija]], 1868 – 1939)
&lt;/div&gt;

== Đ ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Ignjat Đurđević]] ([[Hrvaška]], 1675 – 1737)
&lt;/div&gt;

== E ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Wallace John Eckert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1971)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944)
* [[Bengt Edlén]] ([[Švedska]], 1906 – 1993)
* [[Eise Eisinga]] ([[Nizozemska]], 1744 – 1828)
* [[Richard Salisbury Ellis]] ([[Wales]], 1950 –)
* [[Eric Walter Elst]] ([[Belgija]], 1936 – 2021)
* [[Johann Franz Encke]] ([[Nemčija]], 1791 – 1865)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 276 pr. n. št. – 194 pr. n. št.)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876 – 1954)
* [[Thomas Henry Espinell Compton Espin]] ([[Anglija]], 1858 – 1934)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707 – 1783)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[John Evershed]] ([[Anglija]], 1864 – 1956)
* [[Evktemon]] ([[Grčija]], okoli 480 pr. n. št. – 410 pr. n. št.)
&lt;/div&gt;

== F ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Sandra Moore Faber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Andrew Fabian]] ([[Anglija]], 1948 –)
* [[David Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1564 – 1617)
* [[Johannes Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1587 – 1616)
* [[Priscilla Fairfield Bok]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1975)
* [[Al-Fargani]] ([[Fargana]], okoli 805 – okoli 880)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267 – 1319)
* [[Nicolas Fatio de Duillier]] ([[Švica]], 1664 – 1753)
* [[Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye]] ([[Francija]], 1814 – 1902)
* [[Charles Fehrenbach (astronom)|Charles Fehrenbach]] ([[Francija]], 1914 – 2008)
* [[James Ferguson (astronom, 1710-1776)|James Ferguson]] ([[Škotska]], 1710 – 1776)
* [[James Ferguson (astronom, 1797-1867)|James Ferguson]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1797 – 1867)
* [[Yanga Roland Fernández]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Walter Ferreri]] ([[Italija]], 1948 –)
* [[Vasilij Grigorjevič Fesenkov]] ([[Rusija]], 1889 – 1972)
* [[Filip Opuntski]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št.)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št. – okoli 405 pr. n. št.)
* [[William Henry Finlay]] ([[Južna Afrika]], 1849 – 1924)
* [[Debra Fischer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gabrielle Renaudot Flammarion]] ([[Francija]], 1877 – 1962)
* [[Nicolas Camille Flammarion]] ([[Francija]], 1842 – 1925)
* [[John Flamsteed]] ([[Anglija]], 1646 – 1719)
* [[Honoré Flaugergues]] ([[Francija]], 1755 – 1830)
* [[Williamina Fleming]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1911)
* [[Kiril Pavlovič Florenski]] ([[Rusija]], 1915 – 1982)
* [[Jean-Henri Focas]] ([[Grčija]], [[Francija]], 1909 – 1969)
* [[Marino Fonović]] ([[Hrvaška]], 1964 –)
* [[William Kent Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2023)
* [[Jean Bernard Léon Foucault]] ([[Francija]], 1819 – 1868)
* [[Georges Fournier]] ([[Francija]], 1881 – 1954)
* [[Alfred Fowler]] ([[Anglija]], 1868 – 1940)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889 – 1944)
* [[Girolamo Fracastoro]] ([[Italija]], 1478 – 1553)
* [[William Sadler Franks]] ([[Anglija]], 1851 – 1935)
* [[Kenneth Charles Freeman]] ([[Avstralija]], 1940 –)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816 – 1900)
* [[Herbert Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2000)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508 – 1555)
&lt;/div&gt;

== G ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Walter Frederick Gale]] ([[Avstralija]], 1865 – 1945)
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564 – 1642)
* [[Johann Gottfried Galle]] ([[Nemčija]], 1812 – 1910)
* [[Jean-Félix Adolphe Gambart]] ([[Francija]], 1800 – 1836)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592 – 1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777 – 1855)
* [[Tom Gehrels]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2011)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597 – 1636)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[Boris Petrovič Gerasimovič]] ([[Rusija]], 1889 – 1937)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568 – 1626)
* [[Michel Giacobini]] ([[Francija]], 1873 – 1938)
* [[Henry Lee Giclas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 2007)
* [[David Gill]] ([[Škotska]], 1843 – 1914)
* [[James Melville Gillis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1811 – 1865)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848 – 1928)
* [[Wilhelm Gliese]] ([[Nemčija]], 1915 – 1993)
* [[Thomas Godfrey]] ([[Anglija]], 1704 – 1749)
* [[Thomas Gold]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2004)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807 – 1851)
* [[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]] ([[Nemčija]], [[Francija]], 1802 – 1866)
* [[François Gonnessiat]] ([[Francija]], 1856 – 1934)
* [[John Goodricke]] ([[Nizozemska]], [[Anglija]], 1764 – 1786)
* [[Fritz Goos]] ([[Nemčija]], 1883 – 1968)
* [[Spiridon Gopčević]] (''[[Leo Brenner]]'') ([[Hrvaška]], 1855 – 1928)
* [[Benjamin Apthorp Gould]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1824 – 1896)
* [[Stjepan Gradić]] ([[Hrvaška]], 1613 – 1683)
* [[Andrew Graham (astronom)|Andrew Graham]] ([[Irska]], 1815 – 1908)
* [[Francis Graham-Smith]] ([[Anglija]], 1923 – 2025)
* [[Robert Grant (astronom)|Robert Grant]] ([[Škotska]], 1814 – 1892)
* [[Jesse Leonard Greenstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 2002)
* [[David Gregory]] ([[Škotska]], 1661 – 1708)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638 – 1675)
* [[John Grigg (astronom)|John Grigg]] ([[Nova Zelandija]], 1878 – 1920)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618 – 1663)
* [[Stephen Groombridge]] ([[Anglija]], 1755 – 1832)
* [[Robert Grosseteste]] ([[Anglija]], okoli 1175 – 1253)
* [[Walter Grotrian]] ([[Nemčija]], 1890 – 1954)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577 – 1643)
* [[James Edward Gunn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231 – 1316)
* [[Lev Emanujilovič Gurevič]] ([[Rusija]], 1904 – 1990)
* [[Bengt Gustafsson (astronom)|Bengt Gustafsson]] ([[Švedska]], 1943 –)
* [[Andrej Guštin]] ([[Slovenija]], 1971&amp;ndash;)
* [[Johan August Hugo Gylden]] ([[Švedska]], 1871 – 1896)
&lt;/div&gt;

== H ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[John Hadley]] ([[Anglija]], 1682 – 1744)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847 – 1930)
* [[Jusuke Hagihara]] ([[Japonska]], 1897 – 1979)
* [[Friedrich von Hahn]] ([[Nemčija]], 1742 – 1805)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048 – 1131)
* [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] ([[Rusija]], 1901 – 1968)
* [[Alan Hale (astronom)|Alan Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958 – 2026)
* [[George Ellery Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1938)
* [[Asaph Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829 – 1907)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656 – 1742)
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805 – 1865)
* [[Peter Andreas Hansen]] ([[Danska]], [[Nemčija]], 1795 – 1874)
* [[Cristoph Hansteen]] ([[Norveška]], 1784 – 1873)
* [[Karl Ludwig Harding]] ([[Nemčija]], 1765 – 1834)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851 – 1912)
* [[Frederick James Hargreaves]] ([[Anglija]], 1891 – 1970)
* [[Guillermo Haro]] ([[Mehika]], 1913 – 1988)
* [[Robert George Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1987)
* [[Robert Sutton Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 – 1993)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560 – 1621)
* [[Edward Robert Harrison]] ([[Anglija]], 1919 – 2007)
* [[Martin Otto Harwit]] ([[Češka]], [[Združene države Amerike|ZDA]] (1931 –)
* [[Otto Hermann Leopold Heckmann]] ([[Nemčija]], 1901 – 1983)
* [[Eleanor Francis Helin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2009)
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749 – 1827)
* [[Karl Ludwig Hencke]] ([[Nemčija]], 1793 – 1866)
* [[Thomas James Henderson]] ([[Škotska]], 1798 – 1844)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931 – 2013)
* [[Paul-Pierre Henry]] ([[Francija]], 1848 – 1905)
* [[Prosper Henry]] ([[Francija]], 1849 – 1903)
* [[Louis George Henyey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1970)
* [[Heraklit Pontski]] ([[Mala Azija]], okoli 388 pr. n. št. – 310 pr. n. št.)
* [[George Howard Herbig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2013)
* [[Carl W. Hergenrother]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1973 –)
* [[Paul Herget]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1981)
* [[Alexander Stewart Herschel]] ([[Anglija]], 1836 – 1907)
* [[Caroline Lucretia Herschel]] ([[Anglija]], 1750 – 1848)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792 – 1871)
* [[William Herschel]] ([[Anglija]], 1738 – 1822)
* [[Ejnar Hertzsprung]] ([[Danska]], 1873 – 1967)
* [[Johannes Hevel]] ([[Poljska]], [[Nemčija]], 1611 – 1687)
* [[Antony Hewish]] ([[Anglija]], 1924 – 2021)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], ok. 1070 – ok. 1136)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1914)
* [[John Russell Hind]] ([[Anglija]], 1823 – 1895)
* [[Arthur Robert Hinks]] ([[Anglija]], 1873 – 1945)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 190 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št. – 410 pr. n. št.)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Kijocugu Hirajama]] ([[Japonska]], 1874 – 1943)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815 – 1890)
* [[Olof Petrus Hjorter]] ([[Švedska]], 1696 – 1750)
* [[Dorrit Hoffleit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 2007)
* [[Cuno Hoffmeister]] ([[Nemčija]], 1892 – 1968)
* [[Edward Singleton Holden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1914)
* [[Erik Bertil Holmberg]] ([[Švedska]], 1908 – 2000)
* [[Johann Hommel]] ([[Nemčija]], 1518 – 1562)
* [[Minoru Honda]] ([[Japonska]], 1913 – 1990)
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733 – 1810)
* [[Peter Horrebow]] ([[Danska]], 1679 – 1764)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618 – 1641)
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605 – 1639)
* [[Fred Hoyle]] ([[Anglija]], 1915 – 2001)
* [[Edwin Powell Hubble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1953)
* [[Gary Hug]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Margaret Lindsay Huggins]] ([[Irska]], 1848 – 1915)
* [[William Huggins]] ([[Anglija]], 1824 – 1910)
* [[Hendrik Christoffel van de Hulst]] ([[Nizozemska]], 1918 – 2000)
* [[Milton Lasell Humason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1972)
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629 – 1695)
* [[Yuji Hyakutake]] ([[Japonska]], 1950 – 2002)
* [[Josef Allen Hynek]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1986)
&lt;/div&gt;

== I ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tošihiko Ikemura]] ([[Japonska]], okoli 1952 – )
* [[Kaoru Ikeya]] ([[Japonska]], 1943 – )
* [[Robert Thorburn Ayton Innes]] ([[Škotska]], 1861 – 1933)
* [[Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)|Aleksander Aleksandrovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1867 – 1939)
* [[Ali Ben Isa]] (okoli 890 – okoli 960)
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683 – 727)
&lt;/div&gt;

== J ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Cyril V. Jackson]] ([[Južna Afrika]], 1903 – 1988)
* [[John Jackson (astronom)|John Jackson]] ([[Škotska]], 1887 – 1958)
* [[Cornelis de Jager]] ([[Nizozemska]], 1921 – 2021)
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ??? – okoli 796)
* [[Karl Guthe Jansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1950)
* [[Pierre Janssen]] ([[Francija]], 1824 – 1907)
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877 – 1946)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891 – 1989)
* [[David C. Jewitt]] ([[Anglija]], 1958 –)
* [[Ernest Leonard Johnson]] ([[Južna Afrika]], 1891 – 1977)
* [[Harold Lester Johnson]] ([[ZDA]], 1921 – 1980)
* [[Manuel John Johnson]], ([[Anglija]], 1805 – 1859)
* [[Albert F. A. L. Jones]] ([[Nova Zelandija]], 1920 – 2013)
* [[Alfred Harrison Joy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1973)
* [[Ibn Junis]] ([[Egipt]], 950 – 1009)
* [[Mario Jurić]] ([[Hrvaška]], 1979 –)
&lt;/div&gt;

== K ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Naum Lvovič Kajdanovski]] ([[Rusija]], 1907 – 2010)
* [[Kalip]] ([[Grčija]], okoli 370 pr. n. št. – 300 pr. n. št.)
* [[Lisa Kaltenegger]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1977 –)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616 – 1700)
* [[Peter van de Kamp]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1995)
* [[Jacobus Cornelius Kapteyn]] ([[Nizozemska]], 1851 – 1922)
* [[Nikolaj Semjonovič Kardašov]] ([[Rusija]], 1932 – 2019)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970 – 1066)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridski Iran]], okoli 1370 – 1429)
* [[James Edward Keeler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1900)
* [[Kenneth Irwin Kellerman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Robert Kennicutt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571 – 1630)
* [[Kidinu]] ([[Babilon]], okoli 400 pr. n. št. – 330 pr. n. št.)
* [[Hisaši Kimura]] ([[Japonska]], 1870 – 1943)
* [[Daniel Kirkwood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1814 – 1895)
* [[Robert Paul Kirshner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Kleomed]] ([[Grčija]]), okoli 120 – okoli 190)
* [[Kleostrat]] ([[Tinedos]], okoli 500 pr. n. št. – 430 pr. n. št.)
* [[Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues]] ([[Nemčija]], 1827 – 1884)
* [[Zoran Knežević (astronom)|Zoran Knežević]] ([[Srbija]], 1949 –)
* [[Viktor Knorre]] ([[Rusija]], 1840 – 1919)
* [[Reginald Purdon de Kock]] ([[Južna Afrika]], 1902 – 1980)
* [[Ernst Arnold Kohlschütter]] ([[Nemčija]], 1883 – 1969)
* [[Luboš Kohoutek]] ([[Češka]], 1935 – 2023)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]]), okoli 280 pr. n. št. – 220 pr. n. št.)
* [[Nikolaj Kopernik]] ([[Prusija]], 1473 – 1543)
* [[Kazimierz Kordylewski]] ([[Poljska]], 1903 – 1981)
* [[Korado Korlević]] ([[Hrvaška]], 1958 –)
* [[Sergej Konstantinovič Kostinski]] ([[Rusija]], 1867 – 1936)
* [[Ferdinand Konščak]] ([[Hrvaška]], 1703 – 1759)
* [[Charles Thomas Kowal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 – 2011)
* [[Jan Kowalczyk (astronom)|Jan Kowalczyk]] ([[Poljska]], 1833 – 1911)
* [[Robert Paul Kraft]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], (1927 – 2015)
* [[Vladimir Aleksejevič Krat]] ([[Rusija]], 1911 – 1983)
* [[Heinrich Carl Friedrich Kreutz]] ([[Nemčija]], 1854 – 1907)
* [[Oton Kučera]] ([[Hrvaška]], 1857 – 1931)
* [[Gerard Peter Kuiper]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1973)
* [[Friedrich Karl Küstner]] ([[Nemčija]], 1856 – 1936)
* [[Ali Kušči]] ([[Timuridski Iran]], [[Osmansko cesarstvo]], 1403 – 1474)
* [[Jošio Kušida]] ([[Japonska]], 1957 –)
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971 – 1029)
* [[Peter Kušnirák]] ([[Slovaška]], 1974 –)
* [[Nikolaj Kuzanski]] ([[Nemčija]], 1401 – 1464)
* [[William Kwong Yu Yeung]]  ([[Kitajska]], [[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
&lt;/div&gt;

== L ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Antoine Émile Henry Labeyrie]] ([[Francija]], 1943 – )
* [[Nicolas Louis de Lacaille]] ([[Francija]], 1713 – 1762)
* [[Claes-Ingvar Lagerkvist]] ([[Švedska]], 1944 –)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736 – 1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640 – 1718)
* [[George Lake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732 – 1807)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Francija]], [[Nemčija]], 1728 – 1777)
* [[Carl Otto Lampland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1951)
* [[Samuel Pierpont Langley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834 – 1906)
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598 – 1675)
* [[Philippe van Lansberge]] ([[Nizozemska]], 1561 – 1632)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749 – 1827)
* [[William Lassell]] ([[Anglija]], 1799 – 1880)
* [[Hans Emil Lau]] ([[Danska]], 1879 – 1918)
* [[Joseph Jean Pierre Laurent]] ([[Francija]], ???? – 1900)
* [[Kenneth J. Lawrence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964 –)
* [[Francis Preserved Leavenworth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1928)
* [[Henrietta Swan Leavitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1921)
* [[Paul Ledoux]] ([[Belgija]], 1914 – 1988)
* [[Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil]] ([[Francija]], 1725 – 1792)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894 – 1966)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675 – 1757)
* [[Pierre Charles Le Monnier]] ([[Francija]], 1715 – 1799)
* [[Nicole-Reine Lepaute|Nicole-Reine Etable de la Briere Hortense Lepaute]] ([[Francija]], 1723 – 1788)
*[[Patricio Letelier]] (Čile, 1943 – 2011)
* [[Armin Otto Leuschner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1868 – 1953)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811 – 1877)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740 – 1784)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602 – 670)
* [[Emmanuel Liais]] ([[Francija]], 1826 – 1900)
* [[Luigi Ghiraldi Lilio]] ([[Italija]], 1510 – 1576)
* [[Douglas N. C. Lin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Bertil Lindblad]] ([[Švedska]], 1895 – 1965)
* [[Bernhard von Lindenau]] ([[Nemčija]], 1780 – 1854)
* [[Anders Lindstedt]] ([[Švedska]], 1854 – 1939)
* [[Jurij Naumovič Lipski]] ([[Rusija]], 1909 – 1978)
* [[Joseph Johann von Littrow]] ([[Avstrija]], 1781 – 1840)
* [[Karl Ludwig von Littrow]] ([[Avstrija]], 1811 – 1877)
* [[Joseph Norman Lockyer]] ([[Anglija]], 1836 – 1920)
* [[Maurice Loewy]] ([[Avstrija]], [[Francija]], 1833 – 1907)
* [[Malcom Sim Longair]] ([[Škotska]], 1941 –)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562 – 1647)
* [[Bernard Lovell]] ([[Anglija]], 1913 – 2012)
* [[Frank James Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2009)
* [[Andrew Lowe]] ([[Kanada]], 1959 –)
* [[Percival Lowell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1855 – 1916)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803 – 1865)
* [[Knut Emil Lundmark]] ([[Švedska]], 1889 – 1958)
* [[Karl Theodor Robert Luther]] ([[Nemčija]], 1822 – 1900)
* [[Willem Jacob Luyten]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1994)
* [[Bernard Ferdinand Lyot]] ([[Francija]], 1897 – 1952)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911 – 1995)
&lt;/div&gt;

== M ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Adriaan van Maanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1946)
* [[Donald Edward Machholz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 –)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686 – 1751)
* [[Johann Heinrich Mädler]] ([[Nemčija]], 1794 – 1874)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550 – 1631)
* [[Paolo Maffei]] ([[Italija]], 1926 – 2009)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808 – 1878)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678 – 1771)
* [[al-Majriti]] (arabska [[Španija]], ???? – ok. 1007)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] ([[Rusija]], 1896 – 1964)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581 – 1630)
* [[David Malin]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1941 – )
* [[Gunnar Malmquist]] ([[Švedska]], 1893 – 1982)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970 – 1036)
* [[Giacomo Filippo Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1665 – 1729)
* [[Giovanni Domenico Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1709 – 1788)
* [[Geoffrey Marcy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 – )
* [[Simon Marij]] ([[Nemčija]], 1573 – 1624)
* [[Brian Geoffrey Marsden]] ([[Anglija]], 1937 –)
* [[Albert Marth]] ([[Nemčija]], 1828 – 1897)
* [[Nevil Maskelyne]] ([[Anglija]], 1732 – 1811)
* [[Charles Mason]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1730 – 1787)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783 – 1875)
* [[Janet Akyüz Mattei]] ([[Turčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2004)
* [[Edward Walter Maunder]] ([[Anglija]], 1851 – 1928)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698 – 1759)
* [[Alain Maury]] ([[Francija]])
* [[Antonia Maury]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1952)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723 – 1762)
* [[Nicholas Ulrich Mayall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1993)
* [[Michel Mayor]] ([[Švica]], 1942 –)
* [[Marshall McCall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[William Hunter McCrea]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1904 – 1999)
* [[Christopher McKee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Robert Scott McMillan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Pierre-François-André Méchain]] ([[Francija]], 1744 – 1804)
* [[Aden Baker Meinel]] ([[ZDA]], 1922 – 2011)
* [[John Edward Mellish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1970)
* [[Philibert Jacques Melotte]] ([[Anglija]], 1880 – 1961)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], ok. 70 – ok. 140)
* [[Donald Howard Menzel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1976)
* [[Nicholas Mercator]] ([[Nemčija]], okoli 1620 – 1687)
* [[Paul Willard Merrill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1961)
* [[Charles Messier]] ([[Francija]], 1730 – 1817)
* [[Leon Mestel]] ([[Anglija]], 1927 – 2017)
* [[Joel Hastings Metcalf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1925)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571 – 1635)
* [[Meton]] ([[Grčija]], ok. 470 pr. n. št. – ok. 400 pr. n. št.)
* [[John Michell]] ([[Anglija]], 1724 – 1793)
* [[Aleksander Aleksandrovič Mihajlov]] ([[Rusija]], 1888 – 1983)
* [[Milutin Milanković]] ([[Srbija]], 1879 – 1958)
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501 – 1559)
* [[Dayton Clarence Miller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1941)
* [[William Allen Miller]] ([[Anglija]], 1817 – 1870)
* [[Elia Millosevich]] ([[Italija]], 1848 – 1919)
* [[Nikola Miličević]] ([[Hrvaška]], 1887 – 1963)
* [[Rudolph Minkowski]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1895 – 1976)
* [[Marcel Gilles Jozef Minnaert]] ([[Belgija]], 1893 – 1970)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1862)
* [[Maria Mitchell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1818 – 1889)
* [[Samuel Alfred Mitchell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1960)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790 – 1868)
* [[Johan Maurits Mohr]] ([[Nizozemska Indija]], 1716 – 1775)
* [[Didrik Magnus Axel Möller]] ([[Švedska]], 1830 – 1896)
* [[Jacques Leibax Montaigne]] ([[Francija]], 1716 – 1785?)
* [[Geminiano Montanari]] ([[Italija]], 1633 – 1687)
* [[Patrick Moore]] ([[Anglija]], 1923 – 2012)
* [[William Wilson Morgan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1994)
* [[Amédée Mouchez]] ([[Francija]], 1821 – 1892)
* [[Forest Ray Moulton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1952)
* [[Antonín Mrkos]] ([[Češka]], 1918 – 1996)
* [[John Mudge]] ([[Anglija]], 1721 – 1793)
* [[Muhamed Muminović]] ([[Bosna in Hercegovina]], 1948 –)
* [[Osamu Muramacu]] ([[Japonska]], 1949 –)
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290 – 1351)
&lt;/div&gt;

== N ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523 – 1593)
* [[Naburimani]] ([[Babilonija]], okoli 560 pr. n. št. – 480 pr. n. št.)
* [[Al-Najrizi]] ([[Iran]], okoli 865 – okoli 992)
* [[James Nasmyth]] ([[Škotska]], 1808 – 1890)
* [[Jerry Earl Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170 – 1237)
* [[Gerald Neugebauer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2014)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1990)
* [[Grigorij Nikolajevič Neujmin]] ([[Rusija]], 1886 – 1946)
* [[Simon Newcomb]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1835 – 1909)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643 – 1727)
* [[John Pringle Nichol]] ([[Škotska]], 1804 – 1859) 
* [[Seth Barnes Nicholson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1963)
* [[Cuneo Niidžima]] (Japonska, 1955 –)
* [[Peter Nilson]] ([[Švedska]], 1937 – 1998)
* [[Domenico Maria de Novara]] ([[Italija]], 1454 – 1504)
* [[Magnus Nyrén]] ([[Švedska]], 1837 – 1921)
&lt;/div&gt;

== O ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Oinopid]] ([[Grčija]], okoli 490 pr. n. št. – okoli 420 pr. n. št.)
* [[Tarmo Oja]] ([[Švedska]], [[Estonija]], 1934 – 2024)
* [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] ([[Nemčija]], 1758 – 1840)
* [[Jan Hendrik Oort]] ([[Nizozemska]], 1900 – 1992)
* [[Ernst Julius Öpik]] ([[Estonija]], 1893 – 1985)
* [[Samuel Oppenheim]] ([[Avstrija]], 1857 – 1928)
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841 – 1886)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323 – 1382)
* [[Donald Edward Osterbrock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2007)
* [[Liisi Oterma]] ([[Finska]], 1915 – 2001)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575 – 1660)
&lt;/div&gt;

== P ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Bohdan Paczyński]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 – 2007)
* [[Ľudmila Pajdušáková]] ([[Slovaška]], 1916 – 1979)
* [[Johann Palisa]] ([[Avstrija]], 1848 – 1925)
* [[Antonie Pannekoek]] ([[Nizozemska]], 1873 – 1960)
* [[Janus Pannonius]] ([[Hrvaška]], 1434 – 1472)
* [[John Stefanos Paraskevopoulos]] ([[Grčija]], [[Južna Afrika]], 1889 – 1951)
* [[Jurij Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1932 – )
* [[Nikolaj Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1900 – 1996)
* [[Ivan Paskvić]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1754 – 1829)
* [[André Patry]] ([[Francija]], 1902 – 1960)
* [[Cecilia Payne-Gapoškin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1979)
* [[John Andrew Peacock]] ([[Anglija]], 1956 – )
* [[William Pearson (astronom)|William Pearson]] ([[Anglija]], 1767 – 1847)
* [[Francis Gladheine Pease]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1938)
* [[Philip James Edwin Peebles]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – )
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1880)
* [[Nicolas-Claude Fabri de Peiresc]] ([[Francija]], 1580 – 1637)
* [[Leslie Copus Peltier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1980)
* [[Julien Péridier]] ([[Francija]], 1882 – 1967)
* [[Andrej Perlah]] ([[Slovenija]], 1490 – 1551)
* [[Charles Dillon Perrine]] ([[Argentina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1867 – 1951)
* [[Henri Joseph Anastase Perrotin]] ([[Francija]], 1845 – 1904)
* [[Carl Friedrich Wilhelm Peters]] ([[Nemčija]], 1849 – 1894)
* [[Christian August Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], 1806 – 1880)
* [[Christian Heinrich Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1813 – 1890)
* [[Edison Pettit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1962)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423 – 1461)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774 – 1835)
* [[Theodore Evelyn Reece Phillips]] ([[Anglija]], 1868 – 1942)
* [[Giuseppe Piazzi]] ([[Italija]], 1746 – 1826)
* [[Jean-Felix Picard (astronom)|Jean-Felix Picard]] ([[Francija]], 1620 – 1682)
* [[Luc Picart]] ([[Francija]], 1867 – 1956)
* [[Edward Charles Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1919)
* [[William Henry Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1938)
* [[Đuro Pilar]] ([[Hrvaška]], 1846 – 1893)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št. – okoli 270 pr. n. št.)
* [[Phil Plait]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964 –)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781 – 1864)
* [[Harry Hemley Plaskett]] ([[Kanada]], 1893 – 1980)
* [[John Stanley Plaskett]] ([[Kanada]], 1865 – 1941)
* [[Norman Robert Pogson]] ([[Anglija]], 1829 – 1891)
* [[Grzegorz Pojmański]] ([[Poljska]], 1959 –)
* [[Ilijodor Ivanovič Pomerancev]] ([[Rusija]], 1847 – 1921)
* [[John Pond]] ([[Anglija]], 1767 – 1836)
* [[Jean-Louis Pons]] ([[Francija]], 1761 – 1831)
* [[Posidonij]] ([[Grčija]], okoli 135 pr. n. št. – 51 pr. n. št.)
* [[Karl Rudolph Powalky]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1817 – 1881)
* [[Charles Pritchard]] ([[Anglija]], 1808 – 1893)
* [[Richard Anthony Proctor]] ([[Anglija]], 1837 – 1888)
* [[Erik Prosperin]] ([[Švedska]], 1739 – 1803)
* [[Milorad B. Protić]] ([[Srbija]], 1910 – 2001)
* [[Ptolemej|Klavdij Ptolemej]] ([[Rimski Egipt]], ok. 85 – 165)
* [[Pierre Henri Puiseux]] ([[Francija]], 1855 – 1928)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
&lt;/div&gt;

== Q ==

* [[Didier Queloz]] ([[Švica]], 1966 –)
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796 – 1874)

== R ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Rodolphe Radau]] ([[Francija]], 1835 – 1911)
* [[Pavla Ranzinger]] ([[Slovenija]], 1933 – 2024)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705 – 1778)
* [[Georges Antoine Pons Rayet]] ([[Francija]], 1839 – 1906)
* [[Grote Reber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2002)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436 – 1476)
* [[Erasmus Reinhold]] ([[Prusija]], [[Nemčija]], 1511 – 1553)
* [[Grote Reber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2002)
* [[Martin John Rees]] ([[Anglija]], 1942 –)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824 – 1889)
* [[Karl Wilhelm Reinmuth]] ([[Nemčija]], 1892 – 1979)
* [[Johann Georg Repsold]] ([[Nemčija]], 1770 – 1830)
* [[Georg Joachim Lauchen von Retij]] ([[Nemčija]], 1514 – 1574)
* [[Giovanni Battista Riccioli]] ([[Italija]], 1598 – 1671)
* [[Jean Richer]] ([[Francija]], 1630 – 1696)
* [[Richard van der Riet Woolley]] ([[Anglija]], 1906 – 1986)
* [[Stephen Peter Rigaud]] ([[Anglija]], 1774 – 1839)
* [[Fernand Rigaux]] ([[Belgija]], 1906 – 1962)
* [[Isaac Roberts]] ([[Wales]], 1829 – 1904)
* [[Abraham Robertson]] ([[Škotska]], 1751 – 1826)
* [[John Thomas Romney Robinson]] ([[Irska]], 1792 – 1882)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644 – 1710)
* [[Otto August Rosenberger]] ([[Nemčija]], 1800 – 1890)
* [[Frank Elmore Ross]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1960)
* [[William Parsons Rosse]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1800 – 1867)
* [[Gilbert Rougier]] ([[Francija]], 1886 – 1947)
* [[Henry Augustus Rowland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1848 – 1901)
* [[Slavko Rozgaj]] ([[Hrvaška]], 1895 – 1978)
* [[Vera Cooper Rubin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2016)
* [[Karl Ludwig Christian Rümker]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1788 – 1862)
* [[Henry Norris Russell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877 – 1957)
* [[Barbara Sue Ryden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 –)
* [[Martin Ryle]] ([[Anglija]], 1918 – 1984)
&lt;/div&gt;

== S ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Edward Sabine]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1788 – 1883)
* [[Johannes de Sacrobosco]] ([[Anglija]], okoli 1195 – okoli 1256)
* [[Carl Sagan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 1996)
* [[Allan Rex Sandage]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2010)
* [[Ralph Allen Sampson]] ([[Anglija]], 1866 – 1939)
* [[Hendricus Gerardus van de Sande Bakhuyzen]] ([[Nizozemska]], 1838 – 1923)
* [[Wallace Leslie William Sargent]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – 2012)
* [[Alexandre Schaumasse]] ([[Francija]], 1882 – 1958)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575 – 1650)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798 – 1885)
* [[Giovanni Virginio Schiaparelli]] ([[Italija]], 1835 – 1910)
* [[Frank Schlesinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871 – 1943)
* [[Bernhard Voldemar Schmidt]] ([[Estonija]], [[Švedska]], [[Nemčija]], 1879 – 1935)
* [[Johann Friedrich Julius Schmidt]] ([[Nemčija]], 1825 – 1884)
* [[Maarten Schmidt]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2022)
* [[Alfred Schmitt]] ([[Francija]], 1907 – 1972)
* [[Robert Andrew Schommer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 – 2001)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477 – 1547)
* [[Johann Hieronymus Schröter]] ([[Nemčija]], 1746 – 1816)
* [[Lipót Schulhof]] ([[Madžarska]], 1874 – 1921)
* [[Heinrich Christian Schumacher]] ([[Nemčija]], 1780 – 1850)
* [[Hans-Emil Schuster]] ([[Nemčija]], 1934 – 2024)
* [[Samuel Heinrich Schwabe]] ([[Nemčija]], 1789 – 1875)
* [[Karl Schwarzschild]] ([[Nemčija]], 1873 – 1916)
* [[Martin Schwarzschild]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997)
* [[Friedrich Karl Arnold Schwassmann]] ([[Nemčija]], 1870 – 1964)
* [[Ruby Payne Scott]] ([[Avstralija]], 1912 – 1981)
* [[James Vernon Scotti]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
* [[Sara Seager]] ([[Kanada]], [[ZDA]], 1971 –)
* [[Frederick Hanley Seares]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1964)
* [[George Mary Searle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1918)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923 – 2007)
* [[Pietro Angelo Secchi]] ([[Italija]], 1818 – 1878)
* [[Hugo von Seeliger]] ([[Nemčija]], 1849 – 1924)
* [[Jean-François Séguier]] ([[Francija]], 1703 – 1784)
* [[Cutomu Seki]] ([[Japonska]], 1930 –)
* [[Selevk]] ([[Selevkija]], okoli 190 pr. n. št. –?)
* [[Jean-Pierre Serre]] (1926 –)
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819 – 1885)
* [[Carl Keenan Seyfert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1960)
* [[Harlow Shapley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1885 – 1972)
* [[Scott Sander Sheppard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1977 –)
* [[Carolyn Jean Spellmann Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2021)
* [[Eugene Merle Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 1997)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710 – 1768)
* [[Frank Hsia-San Shu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751 – 1804)
* [[Joseph Silk]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[Stephen Singer-Brewster]] Stephen C. Brewster) (ZDA, 1945 – )
* [[Rašid Alijevič Sjunjajev]] ([[Rusija]], 1943 –)
* [[Brian A. Skiff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Joseph Silk]] ([[Anglija]], 1942 –)
* [[Savai Džai Singh|Savai Džai Singh II.]] ([[Indija]], 1686 – 1743)
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1934)
* [[Charlotte Moore Sitterly]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1990)
* [[John Francis Skjellerup]] ([[Avstralija]], [[Republika Južna Afrika]], 1875 – 1952)
* [[Earl Charles Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1964)
* [[Vesto Melvin Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1875 – 1969)
* [[Tamara Mihajlovna Smirnova (astronomka)|Tamara Mihajlovna Smirnova]] ([[Rusija]], 1918 – 2001)
* [[William Henry Smyth]] ([[Anglija]], 1788 – 1865)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]], 1580 – 1626)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756 – 1830)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776 – 1833)
* [[Sosigen]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[Sosigen Peripatetik]] ([[Grčija]], okoli 150)
* [[Timothy Bruce Spahr]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[1970]] –)
* [[James South]] ([[Anglija]], 1785 – 1867)
* [[Harold Spencer Jones]] ([[Anglija]], 1890 – 1960)
* [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1997)
* [[Friedrich Wilhelm Gustav Spörer]] ([[Nemčija]], 1822 – 1895)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240 – 300)
* [[Stefano Sposetti]] ([[Švica]], 1958 –)
* [[Erland Myles Standish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Anton Staus]] ([[Nemčija]], 1872 – 1955)
* [[William Herbert Steavenson]] ([[Anglija]], 1894 – 1975)
* [[Joel Stebbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1966)
* [[Aleksander Vladimirovič Stepanov]] ([[Rusija]])
* [[Édouard Jean-Marie Stephan]] ([[Francija]], 1837 – 1923)
* [[David J. Stevenson]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –)
* [[Johannes Stöffler]] ([[Nemčija]], 1452 – 1531)
* [[Clifford Stoll]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Edward James Stone]] ([[Anglija]], 1831 – 1897)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707 – 1770)
* [[Bengt Strömgren]] ([[Danska]], 1908 – 1987)
* [[Svante Elis Strömgren]] ([[Švedska]], [[Danska]], 1870 – 1947)
* [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]] ([[Nemčija]], [[Rusija]], 1793 – 1864)
* [[Karl Hermann Struve]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1854 – 1920)
* [[Ljudvig Ottovič Struve]] ([[Rusija]], 1858 – 1920)
* [[Otto Struve]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1963)
* [[Otto Vasiljevič Struve]] ([[Rusija]], 1819 – 1905)
* [[Sudin]] ([[Babilon]], okoli 240 pr. n. št.)
* [[Karl Frithof Sundman]] ([[Finska]], 1873 – 1949)
* [[Ivan Sušnik]] ([[Slovenija]], 1854 – 1942)
*[[Govind Swarup]] ([[Indija]] 1929 – 2020)
* [[Edward Doane Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871 – 1935)
* [[Lewis A. Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1820 – 1913)
* [[Ignacije Szentmartony]] ([[Hrvaška]], 1710 – 1793)
&lt;/div&gt;

== Š ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Grigorij Abramovič Šajn]] ([[Rusija]], 1892 – 1956)
* [[Pelageja Fjodorovna Šajn]] ([[Rusija]], 1894 – 1956)
* [[Lenka Šarounová]] ([[Češka]], 1973 – )
* [[Ibn aš-Šatir]] ([[Sirija]], 1304 – 1375)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370 – 1443)
* [[Josip Samujilovič Šklovski]] ([[Ukrajina]], 1916 – 1985)
* [[Vladimir Georgiev Škodrov]] ([[Bolgarija]], 1930 – 2010)
* [[Tigran Aramovič Šmaonov]] ([[Rusija]])
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891 – 1956)
* [[Pavel Karlovič Šternberg]] ([[Rusija]], 1865 – 1920)
&lt;/div&gt;

== T ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826 – 901)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526 – 1585)
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št. – okoli 543 pr. n. št.)
* [[Gustav Andreas Tammann]] ([[Nemčija]], 1932 – 2019)
* [[Jasuo Tanaka (astronom)|Jasuo Tanaka]] ([[Japonska]], 1931 – 2018)
* [[Georg Tannstetter]] ([[Avstrija]], 1482 – 1535)
* [[Kiril Nikolajevič Tavastšerna]] ([[Rusija]], 1921 – 1982)
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[John Tebbutt]] ([[Avstralija]], 1834 – 1916)
* [[Ernst Wilhelm Leberecht Tempel]] ([[Nemčija]], 1821 – 1889)
* [[Erik Tengström]] ([[Švedska]], 1913 – 1996)
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], ok. 130 pr. n. št. – ok. 60 pr. n. št.)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90 – ok. 160)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335 – okoli 405)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]], 1838 – 1910)
* [[John Macon Thome]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Argentina]], 1843 – 1908)
* [[Jana Tichá]] ([[Češka]], 1965 –)
* [[Miloš Tichý]] ([[Češka]], 1966 –)
* [[Gavril Adrijanovič Tihonov]] ([[Rusija]], 1875 – 1950)
* [[Timoharis]] ([[Grčija]], okoli 320 pr. n. št. – okoli 260 pr. n. št.)
* [[François Félix Tisserand]] ([[Francija]], 1848 – 1896)
* [[Johann Daniel Titius]] ([[Nemčija]], 1729 – 1796)
* [[Clyde William Tombaugh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1997)
* [[Ivan Tomec]] ([[Slovenija]], 1880 – 1950)
* [[Étienne Léopold Trouvelot]] ([[Francija]], 1827 – 1895)
* [[Robert Julius Trumpler]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1956)
* [[Herbert Hall Turner]] ([[Anglija]], 1861 – 1930)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidi|Abasidski kalifat]], 1201 – 1274)
* [[Charles Wesley Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829 – 1881)
* [[Horace Parnell Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1923)
&lt;/div&gt;

== U ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Antonio de Ulloa]] ([[Španija]], 1716 – 1795)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridski Iran]], 1394 – 1449)
* [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]] ([[Nemčija]], 1905 – 1995)
* [[Takeši Urata]] ([[Japonska]], 1947 – 2012)
* [[Ivan Ureman]] ([[Hrvaška]], 1583 – 1621)
&lt;/div&gt;

== V ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Yrjö Väisälä]] ([[Finska]], 1891 – 1971)
* [[Jean Elias Benjamin Valz]] ([[Francija]], 1787 – 1867)
* [[Esko Valtaoja]] ([[Finska]], 1951 –)
* [[Mauri Valtonen]] ([[Finska]])
* [[George Van Biesbroeck]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1880 – 1974)
* [[Sidney van den Bergh]] ([[Nizozemska]], [[Kanada]], (1929 – )
* [[Cornelis Johannes van Houten]] ([[Nizozemska]], 1920 – 2002)
* [[Ingrid van Houten-Groeneveld]] ([[Nizozemska]], 1921 – 2015)
*[[Varahamihira]] ([[Indija]], 6. stol.)
* [[Antoinette de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 1987)
* [[Gérard Henri de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1995)
* [[Francesco de Vico]] ([[Italija]], 1805 – 1848)
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813 – 1883)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749 – 1821)
* [[Ivan Vitez Sredniški]] ([[Hrvaška]] 1405/08 – 1472)
* [[Hermann Carl Vogel]] ([[Nemčija]], 1841 – 1907)
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613 – 1691)
* [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov]] ([[Rusija]], 1904 – 1994)
* [[Vladis Vujnović]] ([[Hrvaška]], 1933 – 2025)
&lt;/div&gt;

== W ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Arthur Arno Wachmann]] ([[Nemčija]], 1902&amp;ndash;1990)
* [[Åke Wallenquist]] ([[Švedska]], 1904&amp;ndash;1994)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617&amp;ndash;1689)
* [[Pehr Wilhelm Wargentin]] ([[Švedska]], 1717&amp;ndash;1783)
* [[James Craig Watson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838&amp;ndash;1880)
* [[Chester Burleigh Watts]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889&amp;ndash;1971)
* [[Thomas William Webb]] ([[Anglija]], 1807&amp;ndash;1885)
* [[Godefroy Wendelin]] ([[Belgija]], 1580&amp;ndash;1667)
* [[Alfred Lothar Wegener]] ([[Nemčija]], 1863&amp;ndash;1932)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936&amp;ndash;2020)
* [[Richard Martin West]] ([[Danska]], 1941&amp;ndash;)
* [[Fred Lawrence Whipple]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906&amp;ndash;2004)
* [[Albert Edward Whitford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905&amp;ndash;2002)
* [[Sarah Frances Whiting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847&amp;ndash;1927)
* [[John Paul Wild]] ([[Avstralija]], 1923&amp;ndash;2008)
* [[Paul Wild]] ([[Švica]], 1925&amp;ndash;2014)
* [[Arthur Stanley Williams]] ([[Anglija]], 1861&amp;ndash;1938)
* [[Robert Eugene Williams|Robert (Eugene) Williams]] (ZDA, 1940&amp;ndash;)
* [[Albert George Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918&amp;ndash;2012)
* [[Olin Chaddock Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909&amp;ndash;1994)
* [[Joseph Winlock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826 &amp;ndash; 1875)
* [[Friedrich August Theodor Winnecke]] ([[Nemčija]], 1835&amp;ndash;1897)
* [[John Winthrop (astronom)|John Winthrop]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1714&amp;ndash;1779)
* [[Carl Alvar Wirtanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910&amp;ndash;1990)
* [[Carl Wilhelm Wirtz]] ([[Nemčija]], 1876&amp;ndash;1939)
* [[Jennifer Wiseman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Carl Gustav Witt]] ([[Danska]], 1866&amp;ndash;1946)
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546&amp;ndash;1586)
* [[Charles Joseph Étienne Wolf]] ([[Francija]], 1827&amp;ndash;1918)
* [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] ([[Češka]], 1957&amp;ndash;)
* [[Max Franz Joseph Cornelius Wolf]] ([[Nemčija]], 1863&amp;ndash;1932)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816&amp;ndash;1893)
* [[Arnold Wolfendale]] ([[Anglija]], 1927&amp;ndash;2020)
* [[Aleksander Wolszczan]] ([[Poljska]], 1946&amp;ndash;)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632&amp;ndash;1723)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711&amp;ndash;1786)
* [[William Hammond Wright]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871&amp;ndash;1959)
* [[John Wrottesley, 2. baron Wrottesley|John Wrottesley]] ([[Anglija]], 1798&amp;ndash;1867)
* [[Johann Philipp von Wurzelbauer]] ([[Nemčija]], 1651&amp;ndash;1725)
&lt;/div&gt;

== X ==
== Y ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Charles Augustus Young]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834 – 1908)
&lt;/div&gt;

== Z ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Franz Xaver von Zach]] ([[Nemčija]], 1754 – 1832)
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450 – 1510)
* [[Francesco Zagar]] ([[Hrvaška]], [[Italija]], 1900 – 1976)
* [[al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028 – 1087)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920 – 1988)
* [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] ([[Nemčija]], 1834 – 1882)
* [[Niccolò Zucchi]] ([[Italija]], 1586 – 1670)
* [[Ivan Luka Zuzorić]] ([[Hrvaška]], 1716 – 1746)
* [[Fritz Zwicky]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1974)
* [[Tomaž Zwitter]] ([[Slovenija]], 1961 –)
&lt;/div&gt;

== Ž ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Aleksander Markelovič Ždanov]] ([[Rusija]], 1858 – 1914)
* [[Venjamin Pavlovič Žehovski]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1881 – 1953)
* [[Ljudmila Vasiljevna Žuravljova]] ([[Ukrajina]], 1946 –)
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==

* [[časovni pregled astronomov]]
* [[seznam matematikov]]
* [[seznam fizikov]]
* [[seznam astrofizikov]]
* [[seznam kozmologov]]

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{stublist}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Astronomi| ]]
[[Kategorija:Astronomke| ]]
[[Kategorija:Seznami astronomov| ]]</text>
      <sha1>erdh90jdj8op9muz2d86fy3sleyboyz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751664</id>
      <parentid>6751642</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:47:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* J */</comment>
      <origin>6751664</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64203" sha1="cwehzff2bn4z0uiyuuu9h83pn175w7p" xml:space="preserve">[[Seznam]] najbolj znanih svetovnih [[astronom]]ov in [[astronomka|astronomk]]:

__NOTOC__
{{CompactTOC}}

== A ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Marc Aaronson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – 1987)
* [[Viktor Kuzmič Abalakin]] ([[Rusija]], 1930 – 2018)
* [[Cleveland Abbe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1916)
* [[Charles Greeley Abbot]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1973)
* [[George Ogden Abell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1983)
* [[Antonio Abetti]] ([[Italija]], 1846 – 1928)
* [[Giorgio Abetti]] ([[Italija]], 1882 – 1982)
* [[Kalid Ben Abdulmelik]] (ok. 890 – ok. 960)
* [[William de Wiveleslie Abney]] ([[Anglija]], 1843 – 1920)
* [[Mark Abraham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Roberto Abraham]] ([[Kanada]], 1965 –)
* [[Abu Mašar]] ([[Irak]], 787 – 886)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940 – 998)
* [[Charles Hitchcock Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1951)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819 – 1892)
* [[Walter Sydney Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1956)
* [[Saul Joseph Adelman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
*[[Adityadasa]] (Indija)
* [[Aflah]] ([[Španija]], * ok. 1100 – ok. 1160)
* [[Aglaonike]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Agripa (astronom)|Agripa]] ([[Grčija]], okoli 40 – okoli 110)
* [[Eva Ahnert-Rohlfs]] ([[Nemčija]], 1912 – 1954)
* [[Paul Oswald Ahnert]] ([[Nemčija]], 1897 – 1989)
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801 – 1892)
* [[Robert Grant Aitken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864 – 1951)
* [[Akorej]] ([[Rimski imperij]], okoli 100 pr. n. št. – okoli 30 pr. n. št.)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850 – 929)
* [[Vladimir Aleksandrovič Albicki]] ([[Rusija]], 1891 – 1952)
* [[Carl Theodor Albrecht]] ([[Nemčija]], 1843 – 1915)
* [[Charles Roger Alcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 – )
* [[George Eric Deacon Alcock]] ([[Anglija]], 1912 – 2000)
* [[Harold Lee Alden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890 – 1964)
* [[Al-Fazari]] ([[Irak]], okoli 735 – 806)
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidi|Abasidski]] kalifat, 780 – 850)
* [[Abdurahman Ali Sufi]] ([[Iran]], 903 – 986)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940 – 1000)
* [[Lawrence Hugh Aller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2003)
* [[Jacques d'Allonville de Louville]] ([[Francija]], 1671 – 1732)
* [[Dinsmore Alter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1968)
* [[Jeff Thomas Alu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1966 –)
* [[Viktor Amazaspovič Ambarcumjan]] ([[Armenija]], 1908 – 1996)
* [[Giovanni Battista Amici]] ([[Italija]], 1786 – 1863)
* [[Anaksimander]] ([[Grčija]], okoli [[609 pr. n. št.]] – 545 pr. n. št.)
* [[John August Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1959)
* [[Thomas David Anderson]] ([[Škotska]], 1853 – 1932)
* [[Leif Erland Andersson]] ([[Švedska]], 1944 – 1979)
* [[Andronik]] ([[Grčija]], ok. 100 pr. n. št.)&lt;!-- Andronicus of Cyrrhus --&gt;
* [[James Roger Prior Angel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Anders Jonas Ångström]] ([[Švedska]], 1814 – 1874)
* [[Eugène Michel Antoniadi]] ([[Francija]], 1870 – 1944)
* [[Pierre Antonini]] ([[Francija]])
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495 – 1557) &lt;!-- Petrus Apianus --&gt;
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št. – 170 pr. n. št.)
* [[François Jean Dominique Arago]] ([[Francija]], 1786 – 1853)
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št. – 240 pr. n. št.)
* [[Sylvain Julien Victor Arend]] ([[Luksemburg]], [[Belgija]], 1902 – 1992)
* [[Friedrich Wilhelm August Argelander]] ([[Nemčija]], 1799 – 1875)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št. – 212 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Grčija]], 428 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[Aristarh]] ([[Grčija]], 310 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Aristil]] ([[Grčija]], okoli 300 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Halton Christian Arp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2013)
* [[Svante August Arrhenius]] ([[Švedska]], 1859 – 1927)
* [[Aryabhata I.|Aryabhata I. Starejši]] ([[Indija]], 476 – 550)
* [[Gorju Asada]] ([[Japonska]], 1734 – 1799)
* [[Giuseppe Asclepi]] ([[Italija]], 1706 – 1776)
* [[Joseph Ashbrook]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1980)
* [[Erik Ian Asphaug]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Petrus Astronomus]] ([[Švedska]], ???? – po 1513)
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers]] ([[Nemčija]], 1838 – 1915)
* [[Adrien Auzout]] ([[Francija]], 1622 – 1691)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št. – okoli 295 pr. n. št.)
* [[David Axon]] ([[Anglija]], 1951 – 2012)
&lt;/div&gt;

== B ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Walter Baade]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1893 – 1960)
* [[Harold Delos Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1968)
* [[Horace Welcome Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 2003)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794 – 1872)
* [[Johan Oskar Backlund]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1846 – 1916)
* [[Ibn Badža]] ([[Španija]], 1095 – 1138)
* [[John Norris Bahcall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2005)
* [[Solon Irving Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1854 – 1931)
* [[Édouard Benjamin Baillaud]] ([[Francija]], 1848 – 1934)
* [[Jean Sylvain Bailly]] ([[Francija]], 1736 – 1793)
* [[Francis Baily]] ([[Anglija]], 1774 – 1844)
* [[John Bainbridge]] ([[Anglija]], 1582 – 1643)
* [[James Gilbert Baker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2005)
* [[Fernand Baldet]] ([[Francija]], 1885 – 1964)
* [[John Evan Baldwin]] ([[Anglija]], 1931 – 2010)
* [[Sallie Baliunas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Loren C. Ball]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882 – 1954)
* [[Odette Bancilhon]] ([[Francija]])
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731 – 1806)
* [[Vainu Bappu]] ([[Indija]], 1927 – 1982)
* [[Amy Barger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Edward Emerson Barnard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1923)
* [[Bodo Baschek]] ([[Nemčija]], 1935 – 2022)
* [[Johann Bayer]] ([[Nemčija]], 1572 – 1625)
* [[Lazar Lvovič Bazeljan]] ([[Ukrajina]], 1926&amp;ndash;2001)
* [[Carlyle Smith Beals]] ([[Kanada]], 1899 – 1979)
* [[Antonín Bečvář]] ([[Slovaška]], 1901 – 1965)
* [[Wilhelm Wolff Beer]] ([[Nemčija]], 1797 – 1850)
* [[Sergej Ivanovič Beljavski]] ([[Rusija]], 1883 – 1953)
* [[Igor Vladimirovič Belkovič]] ([[Rusija]], 1904 – 1949)
* [[Aristarh Apolonovič Belopolski]] ([[Rusija]], 1854 – 1934)
* [[Graham E. Bell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Susan Jocelyn Bell Burnell]], ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1943 – )
* [[Ivo Benko]] ([[Hrvaška]], 1851 – 1903)
* [[John Caister Bennett]] ([[Južna Afrika]], 1914 – 1990)
* [[Carl Östen Emanuel Bergstrand]] ([[Švedska]], 1873 – 1948)
* [[Edward Bernard]] ([[Anglija]], 1638 – 1696)
* [[Berosus]] ([[Babilonija]], okoli 310 pr. n. št. – okoli 240 pr. n. št.)
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784 – 1846)
* [[John Bevis]] ([[Anglija]], 1695 – 1771)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114 – 1185)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566 – 1624)
* [[Francesco Bianchini]] ([[Italija]], 1662 – 1729)
* [[Wilhelm von Biela]] ([[Avstrija]], 1782 – 1856)
* [[Ludwig Franz Benedict Biermann]] ([[Nemčija]], 1907 – 1986)
* [[Camille Guillaume Bigourdan]] ([[Francija]], 1851 – 1932)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786 – 1856)
* [[Bion Abderski]] ([[Grčija]], okoli 430 pr. n. št. – okoli 360 pr. n. št.)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774 – 1862)
* [[John Birmingham (astronom)|John Birmingham]] ([[Irska]], 1816 – 1884)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973 – 1048)
* [[Al-Bitrudži]] ([[Španija]], okoli 1130 – 1204)
* [[Adriaan Blaauw]] ([[Nizozemska]], 1914 – 2010)
* [[Mary Adela Blagg]] ([[Anglija]], 1858 – 1944)
* [[Roger David Blandford]] ([[Anglija]], 1949 – )
* [[Jean-Jacques Blanpain]] ([[Francija]], 1777 – 1843)
* [[Sergej Nikolajevič Blažko]] ([[Rusija]], 1870 – 1956)
* [[Nathaniel Bliss]] ([[Anglija]], 1700 – 1764)
* [[Andrea Boattini]] ([[Italija]], 1969 –)
* [[Nikolaj Fjodorovič Bobrovnikov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1988)
* [[Johann Elert Bode]] ([[Nemčija]], 1747 – 1826)
* [[Mirko Daniel Bogdanić]], ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1762 – 1802)
* [[Karl Petrus Theodor Bohlin]] ([[Švedska]], 1860 – 1939)
* [[Alfred Bohrmann]] ([[Nemčija]], 1904 – 2000)
* [[Bart Jan Bok]] ([[Nizozemska]], 1906 – 1983)
* [[Charles Thomas Bolton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2021)
* [[John Gatenby Bolton]] ([[Anglija]], [[Avstralija]], 1922 – 1993)
* [[George Phillips Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826 – 1865)
* [[William Cranch Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1789 – 1859)
* [[Thomas Bopp (astronom)|Thomas Bopp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – 2018)
* [[Jean Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733 – 1799)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608 – 1679)
* [[Freimut Börngen]] ([[Nemčija]], 1930 – 2021)
* [[Genadij Vladimirovič Borisov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1962 –)
* [[Alphonse Louis Nicolas Borrelly]] ([[Francija]], 1842 – 1926)
* [[Georg Matthias Bose]] ([[Nemčija]], 1710 – 1761)
* [[Benjamin Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880 – 1970)
* [[Lewis Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1912)
* [[Ruđer Josip Bošković]] ([[Dalmacija]], 1711 – 1787)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698 – 1758)
* [[Alexis Bouvard]] ([[Francija]], 1767 – 1843)
* [[Edward L. G. Bowell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2023)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773 – 1838)
* [[Ira Sprague Bowen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1973)
* [[Louis Boyer (astronom)|Louis Boyer]] ([[Francija]], 1901 – 1999)
* [[Ronald Newbold Bracewell]] ([[Avstralija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007)
* [[William Ashley Bradfield]] ([[Nova Zelandija]], 1927 – 2014)
* [[James Bradley]] ([[Anglija]], 1693 – 1762)
* [[Tycho Brahe]] ([[Danska]], 1546 – 1601)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598 – 668)
* [[Alexis Brandeker]] ([[Švedska]], 1974 –)
* [[John Alfred Brashear]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840 – 1920)
* [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]] ([[Rusija]], 1831 – 1904)
* [[Paul Briault]] ([[Francija]]) (u. 1922)
* [[John Mortimer Brinkley]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1763 – 1835)
* [[Thomas Makdougall Brisbane]] ([[Škotska]], 1773 – 1860)
* [[William Robert Brooks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1844 – 1922)
* [[Theodor Johan Christian Ambders Brorsen]] ([[Danska]], 1819 – 1895)
* [[Dirk Brouwer]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1966)
* [[John Campbell Brown]] ([[Škotska]], 1947 –)
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1938)
* [[Robert Hanbury Brown]] ([[Anglija]], 1916 – 2002)
* [[Donald E. Brownlee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Albert Brudzewski]] ([[Poljska]], 1445 – 1497)
* [[Franjo Bruna]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1745 – 1817)
* [[William Otto Brunner]] ([[Švica]], 1878 – 1958)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548 – 1600)
* [[Marc William Buie]] ([[ZDA]], 1958 –)
* [[Ismael Bullialdus]] ([[Francija]], 1605 – 1694)
* [[Eleanor Margaret Peachey Burbidge]] ([[Anglija]], 1919 – 2020)
* [[Geoffrey Ronald Burbidge]] ([[Anglija]], 1925 – 2010)
* [[Bernard Flood Burke]] ([[ZDA]], 1928 – 2018)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552 – 1632)
* [[Robert Burnham mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 1993)
* [[Sherburne Wesley Burnham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1921)
* [[Schelte John Bus]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956 –)
* [[Ronald Buta]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 –)
* [[R. Paul Butler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
&lt;/div&gt;

== C ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Niccolò Cacciatore]] ([[Italija]], 1770 – 1841)
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220 – 1296)
* [[William Wallace Campbell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862 – 1938)
* [[Annie Jump Cannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863 – 1941)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501 – 1576)
* [[Richard Christopher Carrington]] ([[Anglija]], 1826 – 1875)
* [[César-François Cassini de Thury]] III. ([[Francija]], 1714 – 1784)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625 – 1712)
* [[Jacques Cassini]] II. ([[Francija]], 1677 – 1756)
* [[Jean-Dominique Cassini]] IV. ([[Francija]], 1748 – 1845)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598 – 1647)
* [[Anders Celsius]] ([[Švedska]], 1701 – 1744)
* [[Magnus Celsius]] ([[Švedska]], 1621 – 1679)
* [[Jean Chacornac]] ([[Francija]], 1823 – 1873)
* [[James Challis]] ([[Anglija]], 1803 – 1882)
* [[Seth Carlo Chandler mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1913)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995)
* [[Carl Vilhelm Ludwig Charlier]] ([[Švedska]], 1862 – 1934)
* [[Auguste Honoré Charlois]] ([[Francija]], 1864 – 1910)
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718 – 1751)
* [[Ernst Florens Friedrich Chladni]] ([[Nemčija]], 1756 – 1827)
* [[Henri Chrétien]] ([[Francija]], 1879 – 1956)
* [[William Henry Mahoney Christie]] ([[Anglija]], 1845 – 1922)
* [[James Walter Christy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Nikolaj Vladimirovič Cimmerman]] ([[Rusija]], 1890 – 1942)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713 – 1765)
* [[Alvan Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1804 – 1887)
* [[Alvan Graham Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1832 – 1897)
* [[George Bassett Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1827 – 1891)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538 – 1612)
* [[Gerald Maurice Clemence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1974)
* [[Victor Clube]] ([[Anglija]], 1934 –)
* [[William Weber Coblentz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1962)
* [[Jérôme Eugène Coggia]] ([[Francija]], 1849 – 1919)
* [[Josep Comas i Solà]] ([[Španija]], 1868 – 1937)
* [[Andrew Ainslie Common]] ([[Anglija]], 1841 – 1903)
* [[Leslie John Comrie]] ([[Nova Zelandija]], 1893 – 1950)
* [[Pablo Cottenot]] ([[Francija]])
* [[Alan William James Cousins]] ([[Južna Afrika]], 1903 – 2001)
* [[Philip Herbert Cowell]] ([[Anglija]], 1870 – 1949)
* [[Thomas George Cowling]] ([[Anglija]], (1906 – 1990)
* [[William Crabtree]] ([[Anglija]], 1610 – 1644)
* [[Andrew Claude de la Cherois Crommelin]] ([[Anglija]], 1865 – 1939)
* [[Johann Baptist Cysat]] ([[Švica]], 1586 – 1657)
* [[Heber Doust Curtis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1942)
&lt;/div&gt;

== Č ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78 – 139)
* [[Gleb Aleksandrovič Čebotarjov]] ([[Rusija]], 1913 – 1975)
* [[Ljudmila Ivanovna Černih]] ([[Rusija]], 1935 – 2017)
* [[Nikolaj Stepanovič Černih]] ([[Rusija]], 1931 – 2004)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429 – 501)
&lt;/div&gt;

== D ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Marie-Charles Damoiseau]] ([[Francija]], 1768 – 1846)
* [[André-Louis Danjon]] ([[Francija]], 1890 – 1967)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536 – 1586)
* [[Antoine Darquier de Pellepoix]] ([[Francija]], 1718 – 1802)
* [[Heinrich Louis d'Arrest]] ([[Nemčija]], 1822 – 1875)
* [[Marc Davis (astronom)|Marc Davis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845 – 1912)
* [[William Rutter Dawes]] ([[Anglija]], 1799 – 1868)
* [[Leo Anton Karl de Ball]], ([[Nemčija]], [[Avstrija]], 1853 – 1916)
* [[Henri Debehogne]] ([[Belgija]], 1924 – 2007)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527 – 1608)
* [[Annibale de Gasparis]] ([[Italija]], 1819 – 1892)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749 – 1822)
* [[Warren de la Rue]] ([[Anglija]], 1815 – 1889)
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545 – 1607)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816 – 1872)
* [[Jean Delhaye]] ([[Francija]], 1921 – 2001)
* [[Joseph-Nicolas Delisle]] ([[Francija]], 1688 – 1768)
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591 – 1655)
* [[Gabriel Delmotte]] ([[Francija]], 1876 – 1950)
* [[Eugène Joseph Delporte]] ([[Belgija]], 1882 – 1955)
* [[Audrey C. Delsanti]] ([[Francija]], 1976 –)
* [[Ercole Dembowski]] ([[Italija]], 1812 – 1881)
* [[Henri-Alexandre Deslandres]] ([[Francija]], 1853 – 1948)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546 – 1595)
* [[Herbert Dingle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890 – 1978)
* [[Ewine van Dishoeck]] ([[Nizozemska]], 1955 –)
* [[Gabrijel Divjanović]] ([[Hrvaška]], [[1913]] – 1991)
* [[Nikolaj Ivanovič Dneprovski]] ([[Rusija]], 1887 – 1944)
* [[Audouin Charles Dollfus]] ([[Francija]], 1924 – 2010)
* [[Franjo Dominko|Fran Dominko]] ([[Slovenija]], 1903 – 1987)
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826 – 1873)
* [[Frank Drake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2022)
* [[Henry Draper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1837 – 1882)
* [[John Dreyer]] ([[Danska]], [[Irska]], 1852 – 1926)
* [[Andrija Dudić]] ([[Hrvaška]], 1533 – 1589)
* [[Raymond Smith Dugan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1940)
* [[Nils Christoffer Dunér]] ([[Švedska]], 1839 – 1914)
* [[James Dunlop]] ([[Škotska]], [[Avstralija]], 1793 – 1848)
* [[Daniel du Toit]] ([[Južna Afrika]], 1917 – 1981)
* [[Frank Watson Dyson]] ([[Anglija]], 1868 – 1939)
&lt;/div&gt;

== Đ ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Ignjat Đurđević]] ([[Hrvaška]], 1675 – 1737)
&lt;/div&gt;

== E ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Wallace John Eckert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1971)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944)
* [[Bengt Edlén]] ([[Švedska]], 1906 – 1993)
* [[Eise Eisinga]] ([[Nizozemska]], 1744 – 1828)
* [[Richard Salisbury Ellis]] ([[Wales]], 1950 –)
* [[Eric Walter Elst]] ([[Belgija]], 1936 – 2021)
* [[Johann Franz Encke]] ([[Nemčija]], 1791 – 1865)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 276 pr. n. št. – 194 pr. n. št.)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876 – 1954)
* [[Thomas Henry Espinell Compton Espin]] ([[Anglija]], 1858 – 1934)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707 – 1783)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[John Evershed]] ([[Anglija]], 1864 – 1956)
* [[Evktemon]] ([[Grčija]], okoli 480 pr. n. št. – 410 pr. n. št.)
&lt;/div&gt;

== F ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Sandra Moore Faber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Andrew Fabian]] ([[Anglija]], 1948 –)
* [[David Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1564 – 1617)
* [[Johannes Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1587 – 1616)
* [[Priscilla Fairfield Bok]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1975)
* [[Al-Fargani]] ([[Fargana]], okoli 805 – okoli 880)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267 – 1319)
* [[Nicolas Fatio de Duillier]] ([[Švica]], 1664 – 1753)
* [[Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye]] ([[Francija]], 1814 – 1902)
* [[Charles Fehrenbach (astronom)|Charles Fehrenbach]] ([[Francija]], 1914 – 2008)
* [[James Ferguson (astronom, 1710-1776)|James Ferguson]] ([[Škotska]], 1710 – 1776)
* [[James Ferguson (astronom, 1797-1867)|James Ferguson]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1797 – 1867)
* [[Yanga Roland Fernández]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Walter Ferreri]] ([[Italija]], 1948 –)
* [[Vasilij Grigorjevič Fesenkov]] ([[Rusija]], 1889 – 1972)
* [[Filip Opuntski]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št.)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št. – okoli 405 pr. n. št.)
* [[William Henry Finlay]] ([[Južna Afrika]], 1849 – 1924)
* [[Debra Fischer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gabrielle Renaudot Flammarion]] ([[Francija]], 1877 – 1962)
* [[Nicolas Camille Flammarion]] ([[Francija]], 1842 – 1925)
* [[John Flamsteed]] ([[Anglija]], 1646 – 1719)
* [[Honoré Flaugergues]] ([[Francija]], 1755 – 1830)
* [[Williamina Fleming]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1911)
* [[Kiril Pavlovič Florenski]] ([[Rusija]], 1915 – 1982)
* [[Jean-Henri Focas]] ([[Grčija]], [[Francija]], 1909 – 1969)
* [[Marino Fonović]] ([[Hrvaška]], 1964 –)
* [[William Kent Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2023)
* [[Jean Bernard Léon Foucault]] ([[Francija]], 1819 – 1868)
* [[Georges Fournier]] ([[Francija]], 1881 – 1954)
* [[Alfred Fowler]] ([[Anglija]], 1868 – 1940)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889 – 1944)
* [[Girolamo Fracastoro]] ([[Italija]], 1478 – 1553)
* [[William Sadler Franks]] ([[Anglija]], 1851 – 1935)
* [[Kenneth Charles Freeman]] ([[Avstralija]], 1940 –)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816 – 1900)
* [[Herbert Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2000)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508 – 1555)
&lt;/div&gt;

== G ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Walter Frederick Gale]] ([[Avstralija]], 1865 – 1945)
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564 – 1642)
* [[Johann Gottfried Galle]] ([[Nemčija]], 1812 – 1910)
* [[Jean-Félix Adolphe Gambart]] ([[Francija]], 1800 – 1836)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592 – 1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777 – 1855)
* [[Tom Gehrels]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2011)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597 – 1636)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[Boris Petrovič Gerasimovič]] ([[Rusija]], 1889 – 1937)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568 – 1626)
* [[Michel Giacobini]] ([[Francija]], 1873 – 1938)
* [[Henry Lee Giclas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 2007)
* [[David Gill]] ([[Škotska]], 1843 – 1914)
* [[James Melville Gillis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1811 – 1865)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848 – 1928)
* [[Wilhelm Gliese]] ([[Nemčija]], 1915 – 1993)
* [[Thomas Godfrey]] ([[Anglija]], 1704 – 1749)
* [[Thomas Gold]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2004)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807 – 1851)
* [[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]] ([[Nemčija]], [[Francija]], 1802 – 1866)
* [[François Gonnessiat]] ([[Francija]], 1856 – 1934)
* [[John Goodricke]] ([[Nizozemska]], [[Anglija]], 1764 – 1786)
* [[Fritz Goos]] ([[Nemčija]], 1883 – 1968)
* [[Spiridon Gopčević]] (''[[Leo Brenner]]'') ([[Hrvaška]], 1855 – 1928)
* [[Benjamin Apthorp Gould]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1824 – 1896)
* [[Stjepan Gradić]] ([[Hrvaška]], 1613 – 1683)
* [[Andrew Graham (astronom)|Andrew Graham]] ([[Irska]], 1815 – 1908)
* [[Francis Graham-Smith]] ([[Anglija]], 1923 – 2025)
* [[Robert Grant (astronom)|Robert Grant]] ([[Škotska]], 1814 – 1892)
* [[Jesse Leonard Greenstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 2002)
* [[David Gregory]] ([[Škotska]], 1661 – 1708)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638 – 1675)
* [[John Grigg (astronom)|John Grigg]] ([[Nova Zelandija]], 1878 – 1920)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618 – 1663)
* [[Stephen Groombridge]] ([[Anglija]], 1755 – 1832)
* [[Robert Grosseteste]] ([[Anglija]], okoli 1175 – 1253)
* [[Walter Grotrian]] ([[Nemčija]], 1890 – 1954)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577 – 1643)
* [[James Edward Gunn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231 – 1316)
* [[Lev Emanujilovič Gurevič]] ([[Rusija]], 1904 – 1990)
* [[Bengt Gustafsson (astronom)|Bengt Gustafsson]] ([[Švedska]], 1943 –)
* [[Andrej Guštin]] ([[Slovenija]], 1971&amp;ndash;)
* [[Johan August Hugo Gylden]] ([[Švedska]], 1871 – 1896)
&lt;/div&gt;

== H ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[John Hadley]] ([[Anglija]], 1682 – 1744)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847 – 1930)
* [[Jusuke Hagihara]] ([[Japonska]], 1897 – 1979)
* [[Friedrich von Hahn]] ([[Nemčija]], 1742 – 1805)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048 – 1131)
* [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] ([[Rusija]], 1901 – 1968)
* [[Alan Hale (astronom)|Alan Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958 – 2026)
* [[George Ellery Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1938)
* [[Asaph Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829 – 1907)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656 – 1742)
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805 – 1865)
* [[Peter Andreas Hansen]] ([[Danska]], [[Nemčija]], 1795 – 1874)
* [[Cristoph Hansteen]] ([[Norveška]], 1784 – 1873)
* [[Karl Ludwig Harding]] ([[Nemčija]], 1765 – 1834)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851 – 1912)
* [[Frederick James Hargreaves]] ([[Anglija]], 1891 – 1970)
* [[Guillermo Haro]] ([[Mehika]], 1913 – 1988)
* [[Robert George Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1987)
* [[Robert Sutton Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 – 1993)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560 – 1621)
* [[Edward Robert Harrison]] ([[Anglija]], 1919 – 2007)
* [[Martin Otto Harwit]] ([[Češka]], [[Združene države Amerike|ZDA]] (1931 –)
* [[Otto Hermann Leopold Heckmann]] ([[Nemčija]], 1901 – 1983)
* [[Eleanor Francis Helin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2009)
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749 – 1827)
* [[Karl Ludwig Hencke]] ([[Nemčija]], 1793 – 1866)
* [[Thomas James Henderson]] ([[Škotska]], 1798 – 1844)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931 – 2013)
* [[Paul-Pierre Henry]] ([[Francija]], 1848 – 1905)
* [[Prosper Henry]] ([[Francija]], 1849 – 1903)
* [[Louis George Henyey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1970)
* [[Heraklit Pontski]] ([[Mala Azija]], okoli 388 pr. n. št. – 310 pr. n. št.)
* [[George Howard Herbig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2013)
* [[Carl W. Hergenrother]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1973 –)
* [[Paul Herget]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1981)
* [[Alexander Stewart Herschel]] ([[Anglija]], 1836 – 1907)
* [[Caroline Lucretia Herschel]] ([[Anglija]], 1750 – 1848)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792 – 1871)
* [[William Herschel]] ([[Anglija]], 1738 – 1822)
* [[Ejnar Hertzsprung]] ([[Danska]], 1873 – 1967)
* [[Johannes Hevel]] ([[Poljska]], [[Nemčija]], 1611 – 1687)
* [[Antony Hewish]] ([[Anglija]], 1924 – 2021)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], ok. 1070 – ok. 1136)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1914)
* [[John Russell Hind]] ([[Anglija]], 1823 – 1895)
* [[Arthur Robert Hinks]] ([[Anglija]], 1873 – 1945)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 190 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št. – 410 pr. n. št.)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Kijocugu Hirajama]] ([[Japonska]], 1874 – 1943)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815 – 1890)
* [[Olof Petrus Hjorter]] ([[Švedska]], 1696 – 1750)
* [[Dorrit Hoffleit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 2007)
* [[Cuno Hoffmeister]] ([[Nemčija]], 1892 – 1968)
* [[Edward Singleton Holden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1914)
* [[Erik Bertil Holmberg]] ([[Švedska]], 1908 – 2000)
* [[Johann Hommel]] ([[Nemčija]], 1518 – 1562)
* [[Minoru Honda]] ([[Japonska]], 1913 – 1990)
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733 – 1810)
* [[Peter Horrebow]] ([[Danska]], 1679 – 1764)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618 – 1641)
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605 – 1639)
* [[Fred Hoyle]] ([[Anglija]], 1915 – 2001)
* [[Edwin Powell Hubble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1953)
* [[Gary Hug]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Margaret Lindsay Huggins]] ([[Irska]], 1848 – 1915)
* [[William Huggins]] ([[Anglija]], 1824 – 1910)
* [[Hendrik Christoffel van de Hulst]] ([[Nizozemska]], 1918 – 2000)
* [[Milton Lasell Humason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1972)
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629 – 1695)
* [[Yuji Hyakutake]] ([[Japonska]], 1950 – 2002)
* [[Josef Allen Hynek]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1986)
&lt;/div&gt;

== I ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tošihiko Ikemura]] ([[Japonska]], okoli 1952 – )
* [[Kaoru Ikeya]] ([[Japonska]], 1943 – )
* [[Robert Thorburn Ayton Innes]] ([[Škotska]], 1861 – 1933)
* [[Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)|Aleksander Aleksandrovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1867 – 1939)
* [[Ali Ben Isa]] (okoli 890 – okoli 960)
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683 – 727)
&lt;/div&gt;

== J ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Cyril V. Jackson]] ([[Južna Afrika]], 1903 – 1988)
* [[John Jackson (astronom)|John Jackson]] ([[Škotska]], 1887 – 1958)
* [[Cornelis de Jager]] ([[Nizozemska]], 1921 – 2021)
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ??? – okoli 796)
* [[Karl Guthe Jansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1950)
* [[Pierre Janssen]] ([[Francija]], 1824 – 1907)
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877 – 1946)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891 – 1989)
* [[David C. Jewitt]] ([[Anglija]], 1958 –)
* [[Ernest Leonard Johnson]] ([[Južna Afrika]], 1891 – 1977)
* [[Harold Lester Johnson]] ([[ZDA]], 1921 – 1980)
* [[Manuel John Johnson]] ([[Anglija]], 1805 – 1859)
* [[Albert F. A. L. Jones]] ([[Nova Zelandija]], 1920 – 2013)
* [[Alfred Harrison Joy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1973)
* [[Ibn Junis]] ([[Egipt]], 950 – 1009)
* [[Mario Jurić]] ([[Hrvaška]], 1979 –)
&lt;/div&gt;

== K ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Naum Lvovič Kajdanovski]] ([[Rusija]], 1907 – 2010)
* [[Kalip]] ([[Grčija]], okoli 370 pr. n. št. – 300 pr. n. št.)
* [[Lisa Kaltenegger]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1977 –)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616 – 1700)
* [[Peter van de Kamp]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1995)
* [[Jacobus Cornelius Kapteyn]] ([[Nizozemska]], 1851 – 1922)
* [[Nikolaj Semjonovič Kardašov]] ([[Rusija]], 1932 – 2019)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970 – 1066)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridski Iran]], okoli 1370 – 1429)
* [[James Edward Keeler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1900)
* [[Kenneth Irwin Kellerman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Robert Kennicutt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571 – 1630)
* [[Kidinu]] ([[Babilon]], okoli 400 pr. n. št. – 330 pr. n. št.)
* [[Hisaši Kimura]] ([[Japonska]], 1870 – 1943)
* [[Daniel Kirkwood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1814 – 1895)
* [[Robert Paul Kirshner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Kleomed]] ([[Grčija]]), okoli 120 – okoli 190)
* [[Kleostrat]] ([[Tinedos]], okoli 500 pr. n. št. – 430 pr. n. št.)
* [[Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues]] ([[Nemčija]], 1827 – 1884)
* [[Zoran Knežević (astronom)|Zoran Knežević]] ([[Srbija]], 1949 –)
* [[Viktor Knorre]] ([[Rusija]], 1840 – 1919)
* [[Reginald Purdon de Kock]] ([[Južna Afrika]], 1902 – 1980)
* [[Ernst Arnold Kohlschütter]] ([[Nemčija]], 1883 – 1969)
* [[Luboš Kohoutek]] ([[Češka]], 1935 – 2023)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]]), okoli 280 pr. n. št. – 220 pr. n. št.)
* [[Nikolaj Kopernik]] ([[Prusija]], 1473 – 1543)
* [[Kazimierz Kordylewski]] ([[Poljska]], 1903 – 1981)
* [[Korado Korlević]] ([[Hrvaška]], 1958 –)
* [[Sergej Konstantinovič Kostinski]] ([[Rusija]], 1867 – 1936)
* [[Ferdinand Konščak]] ([[Hrvaška]], 1703 – 1759)
* [[Charles Thomas Kowal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 – 2011)
* [[Jan Kowalczyk (astronom)|Jan Kowalczyk]] ([[Poljska]], 1833 – 1911)
* [[Robert Paul Kraft]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], (1927 – 2015)
* [[Vladimir Aleksejevič Krat]] ([[Rusija]], 1911 – 1983)
* [[Heinrich Carl Friedrich Kreutz]] ([[Nemčija]], 1854 – 1907)
* [[Oton Kučera]] ([[Hrvaška]], 1857 – 1931)
* [[Gerard Peter Kuiper]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1973)
* [[Friedrich Karl Küstner]] ([[Nemčija]], 1856 – 1936)
* [[Ali Kušči]] ([[Timuridski Iran]], [[Osmansko cesarstvo]], 1403 – 1474)
* [[Jošio Kušida]] ([[Japonska]], 1957 –)
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971 – 1029)
* [[Peter Kušnirák]] ([[Slovaška]], 1974 –)
* [[Nikolaj Kuzanski]] ([[Nemčija]], 1401 – 1464)
* [[William Kwong Yu Yeung]]  ([[Kitajska]], [[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
&lt;/div&gt;

== L ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Antoine Émile Henry Labeyrie]] ([[Francija]], 1943 – )
* [[Nicolas Louis de Lacaille]] ([[Francija]], 1713 – 1762)
* [[Claes-Ingvar Lagerkvist]] ([[Švedska]], 1944 –)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736 – 1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640 – 1718)
* [[George Lake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732 – 1807)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Francija]], [[Nemčija]], 1728 – 1777)
* [[Carl Otto Lampland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1951)
* [[Samuel Pierpont Langley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834 – 1906)
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598 – 1675)
* [[Philippe van Lansberge]] ([[Nizozemska]], 1561 – 1632)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749 – 1827)
* [[William Lassell]] ([[Anglija]], 1799 – 1880)
* [[Hans Emil Lau]] ([[Danska]], 1879 – 1918)
* [[Joseph Jean Pierre Laurent]] ([[Francija]], ???? – 1900)
* [[Kenneth J. Lawrence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964 –)
* [[Francis Preserved Leavenworth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1928)
* [[Henrietta Swan Leavitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1921)
* [[Paul Ledoux]] ([[Belgija]], 1914 – 1988)
* [[Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil]] ([[Francija]], 1725 – 1792)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894 – 1966)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675 – 1757)
* [[Pierre Charles Le Monnier]] ([[Francija]], 1715 – 1799)
* [[Nicole-Reine Lepaute|Nicole-Reine Etable de la Briere Hortense Lepaute]] ([[Francija]], 1723 – 1788)
*[[Patricio Letelier]] (Čile, 1943 – 2011)
* [[Armin Otto Leuschner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1868 – 1953)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811 – 1877)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740 – 1784)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602 – 670)
* [[Emmanuel Liais]] ([[Francija]], 1826 – 1900)
* [[Luigi Ghiraldi Lilio]] ([[Italija]], 1510 – 1576)
* [[Douglas N. C. Lin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Bertil Lindblad]] ([[Švedska]], 1895 – 1965)
* [[Bernhard von Lindenau]] ([[Nemčija]], 1780 – 1854)
* [[Anders Lindstedt]] ([[Švedska]], 1854 – 1939)
* [[Jurij Naumovič Lipski]] ([[Rusija]], 1909 – 1978)
* [[Joseph Johann von Littrow]] ([[Avstrija]], 1781 – 1840)
* [[Karl Ludwig von Littrow]] ([[Avstrija]], 1811 – 1877)
* [[Joseph Norman Lockyer]] ([[Anglija]], 1836 – 1920)
* [[Maurice Loewy]] ([[Avstrija]], [[Francija]], 1833 – 1907)
* [[Malcom Sim Longair]] ([[Škotska]], 1941 –)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562 – 1647)
* [[Bernard Lovell]] ([[Anglija]], 1913 – 2012)
* [[Frank James Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2009)
* [[Andrew Lowe]] ([[Kanada]], 1959 –)
* [[Percival Lowell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1855 – 1916)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803 – 1865)
* [[Knut Emil Lundmark]] ([[Švedska]], 1889 – 1958)
* [[Karl Theodor Robert Luther]] ([[Nemčija]], 1822 – 1900)
* [[Willem Jacob Luyten]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1994)
* [[Bernard Ferdinand Lyot]] ([[Francija]], 1897 – 1952)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911 – 1995)
&lt;/div&gt;

== M ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Adriaan van Maanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1946)
* [[Donald Edward Machholz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 –)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686 – 1751)
* [[Johann Heinrich Mädler]] ([[Nemčija]], 1794 – 1874)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550 – 1631)
* [[Paolo Maffei]] ([[Italija]], 1926 – 2009)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808 – 1878)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678 – 1771)
* [[al-Majriti]] (arabska [[Španija]], ???? – ok. 1007)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] ([[Rusija]], 1896 – 1964)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581 – 1630)
* [[David Malin]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1941 – )
* [[Gunnar Malmquist]] ([[Švedska]], 1893 – 1982)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970 – 1036)
* [[Giacomo Filippo Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1665 – 1729)
* [[Giovanni Domenico Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1709 – 1788)
* [[Geoffrey Marcy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 – )
* [[Simon Marij]] ([[Nemčija]], 1573 – 1624)
* [[Brian Geoffrey Marsden]] ([[Anglija]], 1937 –)
* [[Albert Marth]] ([[Nemčija]], 1828 – 1897)
* [[Nevil Maskelyne]] ([[Anglija]], 1732 – 1811)
* [[Charles Mason]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1730 – 1787)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783 – 1875)
* [[Janet Akyüz Mattei]] ([[Turčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2004)
* [[Edward Walter Maunder]] ([[Anglija]], 1851 – 1928)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698 – 1759)
* [[Alain Maury]] ([[Francija]])
* [[Antonia Maury]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1952)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723 – 1762)
* [[Nicholas Ulrich Mayall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1993)
* [[Michel Mayor]] ([[Švica]], 1942 –)
* [[Marshall McCall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[William Hunter McCrea]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1904 – 1999)
* [[Christopher McKee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Robert Scott McMillan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Pierre-François-André Méchain]] ([[Francija]], 1744 – 1804)
* [[Aden Baker Meinel]] ([[ZDA]], 1922 – 2011)
* [[John Edward Mellish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1970)
* [[Philibert Jacques Melotte]] ([[Anglija]], 1880 – 1961)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], ok. 70 – ok. 140)
* [[Donald Howard Menzel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1976)
* [[Nicholas Mercator]] ([[Nemčija]], okoli 1620 – 1687)
* [[Paul Willard Merrill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1961)
* [[Charles Messier]] ([[Francija]], 1730 – 1817)
* [[Leon Mestel]] ([[Anglija]], 1927 – 2017)
* [[Joel Hastings Metcalf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1925)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571 – 1635)
* [[Meton]] ([[Grčija]], ok. 470 pr. n. št. – ok. 400 pr. n. št.)
* [[John Michell]] ([[Anglija]], 1724 – 1793)
* [[Aleksander Aleksandrovič Mihajlov]] ([[Rusija]], 1888 – 1983)
* [[Milutin Milanković]] ([[Srbija]], 1879 – 1958)
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501 – 1559)
* [[Dayton Clarence Miller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1941)
* [[William Allen Miller]] ([[Anglija]], 1817 – 1870)
* [[Elia Millosevich]] ([[Italija]], 1848 – 1919)
* [[Nikola Miličević]] ([[Hrvaška]], 1887 – 1963)
* [[Rudolph Minkowski]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1895 – 1976)
* [[Marcel Gilles Jozef Minnaert]] ([[Belgija]], 1893 – 1970)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1862)
* [[Maria Mitchell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1818 – 1889)
* [[Samuel Alfred Mitchell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1960)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790 – 1868)
* [[Johan Maurits Mohr]] ([[Nizozemska Indija]], 1716 – 1775)
* [[Didrik Magnus Axel Möller]] ([[Švedska]], 1830 – 1896)
* [[Jacques Leibax Montaigne]] ([[Francija]], 1716 – 1785?)
* [[Geminiano Montanari]] ([[Italija]], 1633 – 1687)
* [[Patrick Moore]] ([[Anglija]], 1923 – 2012)
* [[William Wilson Morgan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1994)
* [[Amédée Mouchez]] ([[Francija]], 1821 – 1892)
* [[Forest Ray Moulton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1952)
* [[Antonín Mrkos]] ([[Češka]], 1918 – 1996)
* [[John Mudge]] ([[Anglija]], 1721 – 1793)
* [[Muhamed Muminović]] ([[Bosna in Hercegovina]], 1948 –)
* [[Osamu Muramacu]] ([[Japonska]], 1949 –)
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290 – 1351)
&lt;/div&gt;

== N ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523 – 1593)
* [[Naburimani]] ([[Babilonija]], okoli 560 pr. n. št. – 480 pr. n. št.)
* [[Al-Najrizi]] ([[Iran]], okoli 865 – okoli 992)
* [[James Nasmyth]] ([[Škotska]], 1808 – 1890)
* [[Jerry Earl Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170 – 1237)
* [[Gerald Neugebauer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2014)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1990)
* [[Grigorij Nikolajevič Neujmin]] ([[Rusija]], 1886 – 1946)
* [[Simon Newcomb]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1835 – 1909)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643 – 1727)
* [[John Pringle Nichol]] ([[Škotska]], 1804 – 1859) 
* [[Seth Barnes Nicholson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1963)
* [[Cuneo Niidžima]] (Japonska, 1955 –)
* [[Peter Nilson]] ([[Švedska]], 1937 – 1998)
* [[Domenico Maria de Novara]] ([[Italija]], 1454 – 1504)
* [[Magnus Nyrén]] ([[Švedska]], 1837 – 1921)
&lt;/div&gt;

== O ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Oinopid]] ([[Grčija]], okoli 490 pr. n. št. – okoli 420 pr. n. št.)
* [[Tarmo Oja]] ([[Švedska]], [[Estonija]], 1934 – 2024)
* [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] ([[Nemčija]], 1758 – 1840)
* [[Jan Hendrik Oort]] ([[Nizozemska]], 1900 – 1992)
* [[Ernst Julius Öpik]] ([[Estonija]], 1893 – 1985)
* [[Samuel Oppenheim]] ([[Avstrija]], 1857 – 1928)
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841 – 1886)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323 – 1382)
* [[Donald Edward Osterbrock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2007)
* [[Liisi Oterma]] ([[Finska]], 1915 – 2001)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575 – 1660)
&lt;/div&gt;

== P ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Bohdan Paczyński]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 – 2007)
* [[Ľudmila Pajdušáková]] ([[Slovaška]], 1916 – 1979)
* [[Johann Palisa]] ([[Avstrija]], 1848 – 1925)
* [[Antonie Pannekoek]] ([[Nizozemska]], 1873 – 1960)
* [[Janus Pannonius]] ([[Hrvaška]], 1434 – 1472)
* [[John Stefanos Paraskevopoulos]] ([[Grčija]], [[Južna Afrika]], 1889 – 1951)
* [[Jurij Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1932 – )
* [[Nikolaj Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1900 – 1996)
* [[Ivan Paskvić]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1754 – 1829)
* [[André Patry]] ([[Francija]], 1902 – 1960)
* [[Cecilia Payne-Gapoškin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1979)
* [[John Andrew Peacock]] ([[Anglija]], 1956 – )
* [[William Pearson (astronom)|William Pearson]] ([[Anglija]], 1767 – 1847)
* [[Francis Gladheine Pease]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1938)
* [[Philip James Edwin Peebles]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – )
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1880)
* [[Nicolas-Claude Fabri de Peiresc]] ([[Francija]], 1580 – 1637)
* [[Leslie Copus Peltier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1980)
* [[Julien Péridier]] ([[Francija]], 1882 – 1967)
* [[Andrej Perlah]] ([[Slovenija]], 1490 – 1551)
* [[Charles Dillon Perrine]] ([[Argentina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1867 – 1951)
* [[Henri Joseph Anastase Perrotin]] ([[Francija]], 1845 – 1904)
* [[Carl Friedrich Wilhelm Peters]] ([[Nemčija]], 1849 – 1894)
* [[Christian August Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], 1806 – 1880)
* [[Christian Heinrich Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1813 – 1890)
* [[Edison Pettit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1962)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423 – 1461)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774 – 1835)
* [[Theodore Evelyn Reece Phillips]] ([[Anglija]], 1868 – 1942)
* [[Giuseppe Piazzi]] ([[Italija]], 1746 – 1826)
* [[Jean-Felix Picard (astronom)|Jean-Felix Picard]] ([[Francija]], 1620 – 1682)
* [[Luc Picart]] ([[Francija]], 1867 – 1956)
* [[Edward Charles Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1919)
* [[William Henry Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1938)
* [[Đuro Pilar]] ([[Hrvaška]], 1846 – 1893)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št. – okoli 270 pr. n. št.)
* [[Phil Plait]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964 –)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781 – 1864)
* [[Harry Hemley Plaskett]] ([[Kanada]], 1893 – 1980)
* [[John Stanley Plaskett]] ([[Kanada]], 1865 – 1941)
* [[Norman Robert Pogson]] ([[Anglija]], 1829 – 1891)
* [[Grzegorz Pojmański]] ([[Poljska]], 1959 –)
* [[Ilijodor Ivanovič Pomerancev]] ([[Rusija]], 1847 – 1921)
* [[John Pond]] ([[Anglija]], 1767 – 1836)
* [[Jean-Louis Pons]] ([[Francija]], 1761 – 1831)
* [[Posidonij]] ([[Grčija]], okoli 135 pr. n. št. – 51 pr. n. št.)
* [[Karl Rudolph Powalky]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1817 – 1881)
* [[Charles Pritchard]] ([[Anglija]], 1808 – 1893)
* [[Richard Anthony Proctor]] ([[Anglija]], 1837 – 1888)
* [[Erik Prosperin]] ([[Švedska]], 1739 – 1803)
* [[Milorad B. Protić]] ([[Srbija]], 1910 – 2001)
* [[Ptolemej|Klavdij Ptolemej]] ([[Rimski Egipt]], ok. 85 – 165)
* [[Pierre Henri Puiseux]] ([[Francija]], 1855 – 1928)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
&lt;/div&gt;

== Q ==

* [[Didier Queloz]] ([[Švica]], 1966 –)
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796 – 1874)

== R ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Rodolphe Radau]] ([[Francija]], 1835 – 1911)
* [[Pavla Ranzinger]] ([[Slovenija]], 1933 – 2024)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705 – 1778)
* [[Georges Antoine Pons Rayet]] ([[Francija]], 1839 – 1906)
* [[Grote Reber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2002)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436 – 1476)
* [[Erasmus Reinhold]] ([[Prusija]], [[Nemčija]], 1511 – 1553)
* [[Grote Reber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2002)
* [[Martin John Rees]] ([[Anglija]], 1942 –)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824 – 1889)
* [[Karl Wilhelm Reinmuth]] ([[Nemčija]], 1892 – 1979)
* [[Johann Georg Repsold]] ([[Nemčija]], 1770 – 1830)
* [[Georg Joachim Lauchen von Retij]] ([[Nemčija]], 1514 – 1574)
* [[Giovanni Battista Riccioli]] ([[Italija]], 1598 – 1671)
* [[Jean Richer]] ([[Francija]], 1630 – 1696)
* [[Richard van der Riet Woolley]] ([[Anglija]], 1906 – 1986)
* [[Stephen Peter Rigaud]] ([[Anglija]], 1774 – 1839)
* [[Fernand Rigaux]] ([[Belgija]], 1906 – 1962)
* [[Isaac Roberts]] ([[Wales]], 1829 – 1904)
* [[Abraham Robertson]] ([[Škotska]], 1751 – 1826)
* [[John Thomas Romney Robinson]] ([[Irska]], 1792 – 1882)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644 – 1710)
* [[Otto August Rosenberger]] ([[Nemčija]], 1800 – 1890)
* [[Frank Elmore Ross]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1960)
* [[William Parsons Rosse]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1800 – 1867)
* [[Gilbert Rougier]] ([[Francija]], 1886 – 1947)
* [[Henry Augustus Rowland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1848 – 1901)
* [[Slavko Rozgaj]] ([[Hrvaška]], 1895 – 1978)
* [[Vera Cooper Rubin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2016)
* [[Karl Ludwig Christian Rümker]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1788 – 1862)
* [[Henry Norris Russell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877 – 1957)
* [[Barbara Sue Ryden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 –)
* [[Martin Ryle]] ([[Anglija]], 1918 – 1984)
&lt;/div&gt;

== S ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Edward Sabine]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1788 – 1883)
* [[Johannes de Sacrobosco]] ([[Anglija]], okoli 1195 – okoli 1256)
* [[Carl Sagan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 1996)
* [[Allan Rex Sandage]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2010)
* [[Ralph Allen Sampson]] ([[Anglija]], 1866 – 1939)
* [[Hendricus Gerardus van de Sande Bakhuyzen]] ([[Nizozemska]], 1838 – 1923)
* [[Wallace Leslie William Sargent]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – 2012)
* [[Alexandre Schaumasse]] ([[Francija]], 1882 – 1958)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575 – 1650)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798 – 1885)
* [[Giovanni Virginio Schiaparelli]] ([[Italija]], 1835 – 1910)
* [[Frank Schlesinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871 – 1943)
* [[Bernhard Voldemar Schmidt]] ([[Estonija]], [[Švedska]], [[Nemčija]], 1879 – 1935)
* [[Johann Friedrich Julius Schmidt]] ([[Nemčija]], 1825 – 1884)
* [[Maarten Schmidt]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2022)
* [[Alfred Schmitt]] ([[Francija]], 1907 – 1972)
* [[Robert Andrew Schommer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 – 2001)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477 – 1547)
* [[Johann Hieronymus Schröter]] ([[Nemčija]], 1746 – 1816)
* [[Lipót Schulhof]] ([[Madžarska]], 1874 – 1921)
* [[Heinrich Christian Schumacher]] ([[Nemčija]], 1780 – 1850)
* [[Hans-Emil Schuster]] ([[Nemčija]], 1934 – 2024)
* [[Samuel Heinrich Schwabe]] ([[Nemčija]], 1789 – 1875)
* [[Karl Schwarzschild]] ([[Nemčija]], 1873 – 1916)
* [[Martin Schwarzschild]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997)
* [[Friedrich Karl Arnold Schwassmann]] ([[Nemčija]], 1870 – 1964)
* [[Ruby Payne Scott]] ([[Avstralija]], 1912 – 1981)
* [[James Vernon Scotti]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
* [[Sara Seager]] ([[Kanada]], [[ZDA]], 1971 –)
* [[Frederick Hanley Seares]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1964)
* [[George Mary Searle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1918)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923 – 2007)
* [[Pietro Angelo Secchi]] ([[Italija]], 1818 – 1878)
* [[Hugo von Seeliger]] ([[Nemčija]], 1849 – 1924)
* [[Jean-François Séguier]] ([[Francija]], 1703 – 1784)
* [[Cutomu Seki]] ([[Japonska]], 1930 –)
* [[Selevk]] ([[Selevkija]], okoli 190 pr. n. št. –?)
* [[Jean-Pierre Serre]] (1926 –)
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819 – 1885)
* [[Carl Keenan Seyfert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1960)
* [[Harlow Shapley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1885 – 1972)
* [[Scott Sander Sheppard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1977 –)
* [[Carolyn Jean Spellmann Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2021)
* [[Eugene Merle Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 1997)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710 – 1768)
* [[Frank Hsia-San Shu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751 – 1804)
* [[Joseph Silk]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[Stephen Singer-Brewster]] Stephen C. Brewster) (ZDA, 1945 – )
* [[Rašid Alijevič Sjunjajev]] ([[Rusija]], 1943 –)
* [[Brian A. Skiff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Joseph Silk]] ([[Anglija]], 1942 –)
* [[Savai Džai Singh|Savai Džai Singh II.]] ([[Indija]], 1686 – 1743)
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1934)
* [[Charlotte Moore Sitterly]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1990)
* [[John Francis Skjellerup]] ([[Avstralija]], [[Republika Južna Afrika]], 1875 – 1952)
* [[Earl Charles Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1964)
* [[Vesto Melvin Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1875 – 1969)
* [[Tamara Mihajlovna Smirnova (astronomka)|Tamara Mihajlovna Smirnova]] ([[Rusija]], 1918 – 2001)
* [[William Henry Smyth]] ([[Anglija]], 1788 – 1865)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]], 1580 – 1626)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756 – 1830)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776 – 1833)
* [[Sosigen]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[Sosigen Peripatetik]] ([[Grčija]], okoli 150)
* [[Timothy Bruce Spahr]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[1970]] –)
* [[James South]] ([[Anglija]], 1785 – 1867)
* [[Harold Spencer Jones]] ([[Anglija]], 1890 – 1960)
* [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1997)
* [[Friedrich Wilhelm Gustav Spörer]] ([[Nemčija]], 1822 – 1895)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240 – 300)
* [[Stefano Sposetti]] ([[Švica]], 1958 –)
* [[Erland Myles Standish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Anton Staus]] ([[Nemčija]], 1872 – 1955)
* [[William Herbert Steavenson]] ([[Anglija]], 1894 – 1975)
* [[Joel Stebbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1966)
* [[Aleksander Vladimirovič Stepanov]] ([[Rusija]])
* [[Édouard Jean-Marie Stephan]] ([[Francija]], 1837 – 1923)
* [[David J. Stevenson]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –)
* [[Johannes Stöffler]] ([[Nemčija]], 1452 – 1531)
* [[Clifford Stoll]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Edward James Stone]] ([[Anglija]], 1831 – 1897)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707 – 1770)
* [[Bengt Strömgren]] ([[Danska]], 1908 – 1987)
* [[Svante Elis Strömgren]] ([[Švedska]], [[Danska]], 1870 – 1947)
* [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]] ([[Nemčija]], [[Rusija]], 1793 – 1864)
* [[Karl Hermann Struve]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1854 – 1920)
* [[Ljudvig Ottovič Struve]] ([[Rusija]], 1858 – 1920)
* [[Otto Struve]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1963)
* [[Otto Vasiljevič Struve]] ([[Rusija]], 1819 – 1905)
* [[Sudin]] ([[Babilon]], okoli 240 pr. n. št.)
* [[Karl Frithof Sundman]] ([[Finska]], 1873 – 1949)
* [[Ivan Sušnik]] ([[Slovenija]], 1854 – 1942)
*[[Govind Swarup]] ([[Indija]] 1929 – 2020)
* [[Edward Doane Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871 – 1935)
* [[Lewis A. Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1820 – 1913)
* [[Ignacije Szentmartony]] ([[Hrvaška]], 1710 – 1793)
&lt;/div&gt;

== Š ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Grigorij Abramovič Šajn]] ([[Rusija]], 1892 – 1956)
* [[Pelageja Fjodorovna Šajn]] ([[Rusija]], 1894 – 1956)
* [[Lenka Šarounová]] ([[Češka]], 1973 – )
* [[Ibn aš-Šatir]] ([[Sirija]], 1304 – 1375)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370 – 1443)
* [[Josip Samujilovič Šklovski]] ([[Ukrajina]], 1916 – 1985)
* [[Vladimir Georgiev Škodrov]] ([[Bolgarija]], 1930 – 2010)
* [[Tigran Aramovič Šmaonov]] ([[Rusija]])
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891 – 1956)
* [[Pavel Karlovič Šternberg]] ([[Rusija]], 1865 – 1920)
&lt;/div&gt;

== T ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826 – 901)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526 – 1585)
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št. – okoli 543 pr. n. št.)
* [[Gustav Andreas Tammann]] ([[Nemčija]], 1932 – 2019)
* [[Jasuo Tanaka (astronom)|Jasuo Tanaka]] ([[Japonska]], 1931 – 2018)
* [[Georg Tannstetter]] ([[Avstrija]], 1482 – 1535)
* [[Kiril Nikolajevič Tavastšerna]] ([[Rusija]], 1921 – 1982)
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[John Tebbutt]] ([[Avstralija]], 1834 – 1916)
* [[Ernst Wilhelm Leberecht Tempel]] ([[Nemčija]], 1821 – 1889)
* [[Erik Tengström]] ([[Švedska]], 1913 – 1996)
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], ok. 130 pr. n. št. – ok. 60 pr. n. št.)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90 – ok. 160)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335 – okoli 405)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]], 1838 – 1910)
* [[John Macon Thome]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Argentina]], 1843 – 1908)
* [[Jana Tichá]] ([[Češka]], 1965 –)
* [[Miloš Tichý]] ([[Češka]], 1966 –)
* [[Gavril Adrijanovič Tihonov]] ([[Rusija]], 1875 – 1950)
* [[Timoharis]] ([[Grčija]], okoli 320 pr. n. št. – okoli 260 pr. n. št.)
* [[François Félix Tisserand]] ([[Francija]], 1848 – 1896)
* [[Johann Daniel Titius]] ([[Nemčija]], 1729 – 1796)
* [[Clyde William Tombaugh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1997)
* [[Ivan Tomec]] ([[Slovenija]], 1880 – 1950)
* [[Étienne Léopold Trouvelot]] ([[Francija]], 1827 – 1895)
* [[Robert Julius Trumpler]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1956)
* [[Herbert Hall Turner]] ([[Anglija]], 1861 – 1930)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidi|Abasidski kalifat]], 1201 – 1274)
* [[Charles Wesley Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829 – 1881)
* [[Horace Parnell Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1923)
&lt;/div&gt;

== U ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Antonio de Ulloa]] ([[Španija]], 1716 – 1795)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridski Iran]], 1394 – 1449)
* [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]] ([[Nemčija]], 1905 – 1995)
* [[Takeši Urata]] ([[Japonska]], 1947 – 2012)
* [[Ivan Ureman]] ([[Hrvaška]], 1583 – 1621)
&lt;/div&gt;

== V ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Yrjö Väisälä]] ([[Finska]], 1891 – 1971)
* [[Jean Elias Benjamin Valz]] ([[Francija]], 1787 – 1867)
* [[Esko Valtaoja]] ([[Finska]], 1951 –)
* [[Mauri Valtonen]] ([[Finska]])
* [[George Van Biesbroeck]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1880 – 1974)
* [[Sidney van den Bergh]] ([[Nizozemska]], [[Kanada]], (1929 – )
* [[Cornelis Johannes van Houten]] ([[Nizozemska]], 1920 – 2002)
* [[Ingrid van Houten-Groeneveld]] ([[Nizozemska]], 1921 – 2015)
*[[Varahamihira]] ([[Indija]], 6. stol.)
* [[Antoinette de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 1987)
* [[Gérard Henri de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1995)
* [[Francesco de Vico]] ([[Italija]], 1805 – 1848)
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813 – 1883)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749 – 1821)
* [[Ivan Vitez Sredniški]] ([[Hrvaška]] 1405/08 – 1472)
* [[Hermann Carl Vogel]] ([[Nemčija]], 1841 – 1907)
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613 – 1691)
* [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov]] ([[Rusija]], 1904 – 1994)
* [[Vladis Vujnović]] ([[Hrvaška]], 1933 – 2025)
&lt;/div&gt;

== W ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Arthur Arno Wachmann]] ([[Nemčija]], 1902&amp;ndash;1990)
* [[Åke Wallenquist]] ([[Švedska]], 1904&amp;ndash;1994)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617&amp;ndash;1689)
* [[Pehr Wilhelm Wargentin]] ([[Švedska]], 1717&amp;ndash;1783)
* [[James Craig Watson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838&amp;ndash;1880)
* [[Chester Burleigh Watts]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889&amp;ndash;1971)
* [[Thomas William Webb]] ([[Anglija]], 1807&amp;ndash;1885)
* [[Godefroy Wendelin]] ([[Belgija]], 1580&amp;ndash;1667)
* [[Alfred Lothar Wegener]] ([[Nemčija]], 1863&amp;ndash;1932)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936&amp;ndash;2020)
* [[Richard Martin West]] ([[Danska]], 1941&amp;ndash;)
* [[Fred Lawrence Whipple]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906&amp;ndash;2004)
* [[Albert Edward Whitford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905&amp;ndash;2002)
* [[Sarah Frances Whiting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847&amp;ndash;1927)
* [[John Paul Wild]] ([[Avstralija]], 1923&amp;ndash;2008)
* [[Paul Wild]] ([[Švica]], 1925&amp;ndash;2014)
* [[Arthur Stanley Williams]] ([[Anglija]], 1861&amp;ndash;1938)
* [[Robert Eugene Williams|Robert (Eugene) Williams]] (ZDA, 1940&amp;ndash;)
* [[Albert George Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918&amp;ndash;2012)
* [[Olin Chaddock Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909&amp;ndash;1994)
* [[Joseph Winlock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826 &amp;ndash; 1875)
* [[Friedrich August Theodor Winnecke]] ([[Nemčija]], 1835&amp;ndash;1897)
* [[John Winthrop (astronom)|John Winthrop]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1714&amp;ndash;1779)
* [[Carl Alvar Wirtanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910&amp;ndash;1990)
* [[Carl Wilhelm Wirtz]] ([[Nemčija]], 1876&amp;ndash;1939)
* [[Jennifer Wiseman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Carl Gustav Witt]] ([[Danska]], 1866&amp;ndash;1946)
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546&amp;ndash;1586)
* [[Charles Joseph Étienne Wolf]] ([[Francija]], 1827&amp;ndash;1918)
* [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] ([[Češka]], 1957&amp;ndash;)
* [[Max Franz Joseph Cornelius Wolf]] ([[Nemčija]], 1863&amp;ndash;1932)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816&amp;ndash;1893)
* [[Arnold Wolfendale]] ([[Anglija]], 1927&amp;ndash;2020)
* [[Aleksander Wolszczan]] ([[Poljska]], 1946&amp;ndash;)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632&amp;ndash;1723)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711&amp;ndash;1786)
* [[William Hammond Wright]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871&amp;ndash;1959)
* [[John Wrottesley, 2. baron Wrottesley|John Wrottesley]] ([[Anglija]], 1798&amp;ndash;1867)
* [[Johann Philipp von Wurzelbauer]] ([[Nemčija]], 1651&amp;ndash;1725)
&lt;/div&gt;

== X ==
== Y ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Charles Augustus Young]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834 – 1908)
&lt;/div&gt;

== Z ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Franz Xaver von Zach]] ([[Nemčija]], 1754 – 1832)
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450 – 1510)
* [[Francesco Zagar]] ([[Hrvaška]], [[Italija]], 1900 – 1976)
* [[al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028 – 1087)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920 – 1988)
* [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] ([[Nemčija]], 1834 – 1882)
* [[Niccolò Zucchi]] ([[Italija]], 1586 – 1670)
* [[Ivan Luka Zuzorić]] ([[Hrvaška]], 1716 – 1746)
* [[Fritz Zwicky]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1974)
* [[Tomaž Zwitter]] ([[Slovenija]], 1961 –)
&lt;/div&gt;

== Ž ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Aleksander Markelovič Ždanov]] ([[Rusija]], 1858 – 1914)
* [[Venjamin Pavlovič Žehovski]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1881 – 1953)
* [[Ljudmila Vasiljevna Žuravljova]] ([[Ukrajina]], 1946 –)
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==

* [[časovni pregled astronomov]]
* [[seznam matematikov]]
* [[seznam fizikov]]
* [[seznam astrofizikov]]
* [[seznam kozmologov]]

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{stublist}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Astronomi| ]]
[[Kategorija:Astronomke| ]]
[[Kategorija:Seznami astronomov| ]]</text>
      <sha1>cwehzff2bn4z0uiyuuu9h83pn175w7p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751672</id>
      <parentid>6751664</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:00:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6751672</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64211" sha1="ebdmcvhzcg25hzyydtkiz0wjjv2gk6f" xml:space="preserve">[[Seznam]] najbolj znanih svetovnih [[astronom]]ov in [[astronomka|astronomk]]:

__NOTOC__
{{CompactTOC}}

== A ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Marc Aaronson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – 1987)
* [[Viktor Kuzmič Abalakin]] ([[Rusija]], 1930 – 2018)
* [[Cleveland Abbe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1916)
* [[Charles Greeley Abbot]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1973)
* [[George Ogden Abell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1983)
* [[Antonio Abetti]] ([[Italija]], 1846 – 1928)
* [[Giorgio Abetti]] ([[Italija]], 1882 – 1982)
* [[Kalid Ben Abdulmelik]] (ok. 890 – ok. 960)
* [[William de Wiveleslie Abney]] ([[Anglija]], 1843 – 1920)
* [[Mark Abraham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Roberto Abraham]] ([[Kanada]], 1965 –)
* [[Abu Mašar]] ([[Irak]], 787 – 886)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940 – 998)
* [[Charles Hitchcock Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1951)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819 – 1892)
* [[Walter Sydney Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1956)
* [[Saul Joseph Adelman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
*[[Adityadasa]] (Indija)
* [[Aflah]] ([[Španija]], * ok. 1100 – ok. 1160)
* [[Aglaonike]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Agripa (astronom)|Agripa]] ([[Grčija]], okoli 40 – okoli 110)
* [[Eva Ahnert-Rohlfs]] ([[Nemčija]], 1912 – 1954)
* [[Paul Oswald Ahnert]] ([[Nemčija]], 1897 – 1989)
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801 – 1892)
* [[Robert Grant Aitken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864 – 1951)
* [[Akorej]] ([[Rimski imperij]], okoli 100 pr. n. št. – okoli 30 pr. n. št.)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850 – 929)
* [[Vladimir Aleksandrovič Albicki]] ([[Rusija]], 1891 – 1952)
* [[Carl Theodor Albrecht]] ([[Nemčija]], 1843 – 1915)
* [[Charles Roger Alcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 – )
* [[George Eric Deacon Alcock]] ([[Anglija]], 1912 – 2000)
* [[Harold Lee Alden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890 – 1964)
* [[Al-Fazari]] ([[Irak]], okoli 735 – 806)
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidi|Abasidski]] kalifat, 780 – 850)
* [[Abdurahman Ali Sufi]] ([[Iran]], 903 – 986)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940 – 1000)
* [[Lawrence Hugh Aller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2003)
* [[Jacques d'Allonville de Louville]] ([[Francija]], 1671 – 1732)
* [[Dinsmore Alter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1968)
* [[Jeff Thomas Alu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1966 –)
* [[Viktor Amazaspovič Ambarcumjan]] ([[Armenija]], 1908 – 1996)
* [[Giovanni Battista Amici]] ([[Italija]], 1786 – 1863)
* [[Anaksimander]] ([[Grčija]], okoli [[609 pr. n. št.]] – 545 pr. n. št.)
* [[John August Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1959)
* [[Thomas David Anderson]] ([[Škotska]], 1853 – 1932)
* [[Leif Erland Andersson]] ([[Švedska]], 1944 – 1979)
* [[Andronik]] ([[Grčija]], ok. 100 pr. n. št.)&lt;!-- Andronicus of Cyrrhus --&gt;
* [[James Roger Prior Angel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Anders Jonas Ångström]] ([[Švedska]], 1814 – 1874)
* [[Eugène Michel Antoniadi]] ([[Francija]], 1870 – 1944)
* [[Pierre Antonini]] ([[Francija]])
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495 – 1557) &lt;!-- Petrus Apianus --&gt;
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št. – 170 pr. n. št.)
* [[François Jean Dominique Arago]] ([[Francija]], 1786 – 1853)
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št. – 240 pr. n. št.)
* [[Sylvain Julien Victor Arend]] ([[Luksemburg]], [[Belgija]], 1902 – 1992)
* [[Friedrich Wilhelm August Argelander]] ([[Nemčija]], 1799 – 1875)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št. – 212 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Grčija]], 428 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[Aristarh]] ([[Grčija]], 310 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Aristil]] ([[Grčija]], okoli 300 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Halton Christian Arp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2013)
* [[Svante August Arrhenius]] ([[Švedska]], 1859 – 1927)
* [[Aryabhata I.|Aryabhata I. Starejši]] ([[Indija]], 476 – 550)
* [[Gorju Asada]] ([[Japonska]], 1734 – 1799)
* [[Giuseppe Asclepi]] ([[Italija]], 1706 – 1776)
* [[Joseph Ashbrook]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1980)
* [[Erik Ian Asphaug]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Petrus Astronomus]] ([[Švedska]], ???? – po 1513)
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers]] ([[Nemčija]], 1838 – 1915)
* [[Adrien Auzout]] ([[Francija]], 1622 – 1691)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št. – okoli 295 pr. n. št.)
* [[David Axon]] ([[Anglija]], 1951 – 2012)
&lt;/div&gt;

== B ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Walter Baade]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1893 – 1960)
* [[Harold Delos Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1968)
* [[Horace Welcome Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 2003)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794 – 1872)
* [[Johan Oskar Backlund]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1846 – 1916)
* [[Ibn Badža]] ([[Španija]], 1095 – 1138)
* [[John Norris Bahcall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2005)
* [[Solon Irving Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1854 – 1931)
* [[Édouard Benjamin Baillaud]] ([[Francija]], 1848 – 1934)
* [[Jean Sylvain Bailly]] ([[Francija]], 1736 – 1793)
* [[Francis Baily]] ([[Anglija]], 1774 – 1844)
* [[John Bainbridge]] ([[Anglija]], 1582 – 1643)
* [[James Gilbert Baker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2005)
* [[Fernand Baldet]] ([[Francija]], 1885 – 1964)
* [[John Evan Baldwin]] ([[Anglija]], 1931 – 2010)
* [[Sallie Baliunas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Loren C. Ball]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882 – 1954)
* [[Odette Bancilhon]] ([[Francija]])
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731 – 1806)
* [[Vainu Bappu]] ([[Indija]], 1927 – 1982)
* [[Amy Barger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Edward Emerson Barnard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1923)
* [[Bodo Baschek]] ([[Nemčija]], 1935 – 2022)
* [[Johann Bayer]] ([[Nemčija]], 1572 – 1625)
* [[Lazar Lvovič Bazeljan]] ([[Ukrajina]], 1926&amp;ndash;2001)
* [[Carlyle Smith Beals]] ([[Kanada]], 1899 – 1979)
* [[Antonín Bečvář]] ([[Slovaška]], 1901 – 1965)
* [[Wilhelm Wolff Beer]] ([[Nemčija]], 1797 – 1850)
* [[Sergej Ivanovič Beljavski]] ([[Rusija]], 1883 – 1953)
* [[Igor Vladimirovič Belkovič]] ([[Rusija]], 1904 – 1949)
* [[Aristarh Apolonovič Belopolski]] ([[Rusija]], 1854 – 1934)
* [[Graham E. Bell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Susan Jocelyn Bell Burnell]], ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1943 – )
* [[Ivo Benko]] ([[Hrvaška]], 1851 – 1903)
* [[John Caister Bennett]] ([[Južna Afrika]], 1914 – 1990)
* [[Carl Östen Emanuel Bergstrand]] ([[Švedska]], 1873 – 1948)
* [[Edward Bernard]] ([[Anglija]], 1638 – 1696)
* [[Berosus]] ([[Babilonija]], okoli 310 pr. n. št. – okoli 240 pr. n. št.)
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784 – 1846)
* [[John Bevis]] ([[Anglija]], 1695 – 1771)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114 – 1185)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566 – 1624)
* [[Francesco Bianchini]] ([[Italija]], 1662 – 1729)
* [[Wilhelm von Biela]] ([[Avstrija]], 1782 – 1856)
* [[Ludwig Franz Benedict Biermann]] ([[Nemčija]], 1907 – 1986)
* [[Camille Guillaume Bigourdan]] ([[Francija]], 1851 – 1932)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786 – 1856)
* [[Bion Abderski]] ([[Grčija]], okoli 430 pr. n. št. – okoli 360 pr. n. št.)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774 – 1862)
* [[John Birmingham (astronom)|John Birmingham]] ([[Irska]], 1816 – 1884)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973 – 1048)
* [[Al-Bitrudži]] ([[Španija]], okoli 1130 – 1204)
* [[Adriaan Blaauw]] ([[Nizozemska]], 1914 – 2010)
* [[Mary Adela Blagg]] ([[Anglija]], 1858 – 1944)
* [[Roger David Blandford]] ([[Anglija]], 1949 – )
* [[Jean-Jacques Blanpain]] ([[Francija]], 1777 – 1843)
* [[Sergej Nikolajevič Blažko]] ([[Rusija]], 1870 – 1956)
* [[Nathaniel Bliss]] ([[Anglija]], 1700 – 1764)
* [[Andrea Boattini]] ([[Italija]], 1969 –)
* [[Nikolaj Fjodorovič Bobrovnikov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1988)
* [[Johann Elert Bode]] ([[Nemčija]], 1747 – 1826)
* [[Mirko Daniel Bogdanić]], ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1762 – 1802)
* [[Karl Petrus Theodor Bohlin]] ([[Švedska]], 1860 – 1939)
* [[Alfred Bohrmann]] ([[Nemčija]], 1904 – 2000)
* [[Bart Jan Bok]] ([[Nizozemska]], 1906 – 1983)
* [[Charles Thomas Bolton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2021)
* [[John Gatenby Bolton]] ([[Anglija]], [[Avstralija]], 1922 – 1993)
* [[George Phillips Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826 – 1865)
* [[William Cranch Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1789 – 1859)
* [[Thomas Bopp (astronom)|Thomas Bopp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – 2018)
* [[Jean Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733 – 1799)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608 – 1679)
* [[Freimut Börngen]] ([[Nemčija]], 1930 – 2021)
* [[Genadij Vladimirovič Borisov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1962 –)
* [[Alphonse Louis Nicolas Borrelly]] ([[Francija]], 1842 – 1926)
* [[Georg Matthias Bose]] ([[Nemčija]], 1710 – 1761)
* [[Benjamin Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880 – 1970)
* [[Lewis Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1912)
* [[Ruđer Josip Bošković]] ([[Dalmacija]], 1711 – 1787)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698 – 1758)
* [[Alexis Bouvard]] ([[Francija]], 1767 – 1843)
* [[Edward L. G. Bowell]] ([[VB]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2023)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773 – 1838)
* [[Ira Sprague Bowen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1973)
* [[Louis Boyer (astronom)|Louis Boyer]] ([[Francija]], 1901 – 1999)
* [[Ronald Newbold Bracewell]] ([[Avstralija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007)
* [[William Ashley Bradfield]] ([[Nova Zelandija]], 1927 – 2014)
* [[James Bradley]] ([[Anglija]], 1693 – 1762)
* [[Tycho Brahe]] ([[Danska]], 1546 – 1601)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598 – 668)
* [[Alexis Brandeker]] ([[Švedska]], 1974 –)
* [[John Alfred Brashear]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840 – 1920)
* [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]] ([[Rusija]], 1831 – 1904)
* [[Paul Briault]] ([[Francija]]) (u. 1922)
* [[John Mortimer Brinkley]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1763 – 1835)
* [[Thomas Makdougall Brisbane]] ([[Škotska]], 1773 – 1860)
* [[William Robert Brooks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1844 – 1922)
* [[Theodor Johan Christian Ambders Brorsen]] ([[Danska]], 1819 – 1895)
* [[Dirk Brouwer]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1966)
* [[John Campbell Brown]] ([[Škotska]], 1947 –)
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1938)
* [[Robert Hanbury Brown]] ([[Anglija]], 1916 – 2002)
* [[Donald E. Brownlee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Albert Brudzewski]] ([[Poljska]], 1445 – 1497)
* [[Franjo Bruna]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1745 – 1817)
* [[William Otto Brunner]] ([[Švica]], 1878 – 1958)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548 – 1600)
* [[Marc William Buie]] ([[ZDA]], 1958 –)
* [[Ismael Bullialdus]] ([[Francija]], 1605 – 1694)
* [[Eleanor Margaret Peachey Burbidge]] ([[Anglija]], 1919 – 2020)
* [[Geoffrey Ronald Burbidge]] ([[Anglija]], 1925 – 2010)
* [[Bernard Flood Burke]] ([[ZDA]], 1928 – 2018)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552 – 1632)
* [[Robert Burnham mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 1993)
* [[Sherburne Wesley Burnham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1921)
* [[Schelte John Bus]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956 –)
* [[Ronald Buta]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 –)
* [[R. Paul Butler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
&lt;/div&gt;

== C ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Niccolò Cacciatore]] ([[Italija]], 1770 – 1841)
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220 – 1296)
* [[William Wallace Campbell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862 – 1938)
* [[Annie Jump Cannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863 – 1941)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501 – 1576)
* [[Richard Christopher Carrington]] ([[Anglija]], 1826 – 1875)
* [[César-François Cassini de Thury]] III. ([[Francija]], 1714 – 1784)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625 – 1712)
* [[Jacques Cassini]] II. ([[Francija]], 1677 – 1756)
* [[Jean-Dominique Cassini]] IV. ([[Francija]], 1748 – 1845)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598 – 1647)
* [[Anders Celsius]] ([[Švedska]], 1701 – 1744)
* [[Magnus Celsius]] ([[Švedska]], 1621 – 1679)
* [[Jean Chacornac]] ([[Francija]], 1823 – 1873)
* [[James Challis]] ([[Anglija]], 1803 – 1882)
* [[Seth Carlo Chandler mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1913)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995)
* [[Carl Vilhelm Ludwig Charlier]] ([[Švedska]], 1862 – 1934)
* [[Auguste Honoré Charlois]] ([[Francija]], 1864 – 1910)
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718 – 1751)
* [[Ernst Florens Friedrich Chladni]] ([[Nemčija]], 1756 – 1827)
* [[Henri Chrétien]] ([[Francija]], 1879 – 1956)
* [[William Henry Mahoney Christie]] ([[Anglija]], 1845 – 1922)
* [[James Walter Christy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Nikolaj Vladimirovič Cimmerman]] ([[Rusija]], 1890 – 1942)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713 – 1765)
* [[Alvan Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1804 – 1887)
* [[Alvan Graham Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1832 – 1897)
* [[George Bassett Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1827 – 1891)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538 – 1612)
* [[Gerald Maurice Clemence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1974)
* [[Victor Clube]] ([[Anglija]], 1934 –)
* [[William Weber Coblentz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1962)
* [[Jérôme Eugène Coggia]] ([[Francija]], 1849 – 1919)
* [[Josep Comas i Solà]] ([[Španija]], 1868 – 1937)
* [[Andrew Ainslie Common]] ([[Anglija]], 1841 – 1903)
* [[Leslie John Comrie]] ([[Nova Zelandija]], 1893 – 1950)
* [[Pablo Cottenot]] ([[Francija]])
* [[Alan William James Cousins]] ([[Južna Afrika]], 1903 – 2001)
* [[Philip Herbert Cowell]] ([[Anglija]], 1870 – 1949)
* [[Thomas George Cowling]] ([[Anglija]], (1906 – 1990)
* [[William Crabtree]] ([[Anglija]], 1610 – 1644)
* [[Andrew Claude de la Cherois Crommelin]] ([[Anglija]], 1865 – 1939)
* [[Johann Baptist Cysat]] ([[Švica]], 1586 – 1657)
* [[Heber Doust Curtis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1942)
&lt;/div&gt;

== Č ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78 – 139)
* [[Gleb Aleksandrovič Čebotarjov]] ([[Rusija]], 1913 – 1975)
* [[Ljudmila Ivanovna Černih]] ([[Rusija]], 1935 – 2017)
* [[Nikolaj Stepanovič Černih]] ([[Rusija]], 1931 – 2004)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429 – 501)
&lt;/div&gt;

== D ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Marie-Charles Damoiseau]] ([[Francija]], 1768 – 1846)
* [[André-Louis Danjon]] ([[Francija]], 1890 – 1967)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536 – 1586)
* [[Antoine Darquier de Pellepoix]] ([[Francija]], 1718 – 1802)
* [[Heinrich Louis d'Arrest]] ([[Nemčija]], 1822 – 1875)
* [[Marc Davis (astronom)|Marc Davis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845 – 1912)
* [[William Rutter Dawes]] ([[Anglija]], 1799 – 1868)
* [[Leo Anton Karl de Ball]], ([[Nemčija]], [[Avstrija]], 1853 – 1916)
* [[Henri Debehogne]] ([[Belgija]], 1924 – 2007)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527 – 1608)
* [[Annibale de Gasparis]] ([[Italija]], 1819 – 1892)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749 – 1822)
* [[Warren de la Rue]] ([[Anglija]], 1815 – 1889)
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545 – 1607)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816 – 1872)
* [[Jean Delhaye]] ([[Francija]], 1921 – 2001)
* [[Joseph-Nicolas Delisle]] ([[Francija]], 1688 – 1768)
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591 – 1655)
* [[Gabriel Delmotte]] ([[Francija]], 1876 – 1950)
* [[Eugène Joseph Delporte]] ([[Belgija]], 1882 – 1955)
* [[Audrey C. Delsanti]] ([[Francija]], 1976 –)
* [[Ercole Dembowski]] ([[Italija]], 1812 – 1881)
* [[Henri-Alexandre Deslandres]] ([[Francija]], 1853 – 1948)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546 – 1595)
* [[Herbert Dingle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890 – 1978)
* [[Ewine van Dishoeck]] ([[Nizozemska]], 1955 –)
* [[Gabrijel Divjanović]] ([[Hrvaška]], [[1913]] – 1991)
* [[Nikolaj Ivanovič Dneprovski]] ([[Rusija]], 1887 – 1944)
* [[Audouin Charles Dollfus]] ([[Francija]], 1924 – 2010)
* [[Franjo Dominko|Fran Dominko]] ([[Slovenija]], 1903 – 1987)
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826 – 1873)
* [[Frank Drake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2022)
* [[Henry Draper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1837 – 1882)
* [[John Dreyer]] ([[Danska]], [[Irska]], 1852 – 1926)
* [[Andrija Dudić]] ([[Hrvaška]], 1533 – 1589)
* [[Raymond Smith Dugan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1940)
* [[Nils Christoffer Dunér]] ([[Švedska]], 1839 – 1914)
* [[James Dunlop]] ([[Škotska]], [[Avstralija]], 1793 – 1848)
* [[Daniel du Toit]] ([[Južna Afrika]], 1917 – 1981)
* [[Frank Watson Dyson]] ([[Anglija]], 1868 – 1939)
&lt;/div&gt;

== Đ ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Ignjat Đurđević]] ([[Hrvaška]], 1675 – 1737)
&lt;/div&gt;

== E ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Wallace John Eckert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1971)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944)
* [[Bengt Edlén]] ([[Švedska]], 1906 – 1993)
* [[Eise Eisinga]] ([[Nizozemska]], 1744 – 1828)
* [[Richard Salisbury Ellis]] ([[Wales]], 1950 –)
* [[Eric Walter Elst]] ([[Belgija]], 1936 – 2021)
* [[Johann Franz Encke]] ([[Nemčija]], 1791 – 1865)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 276 pr. n. št. – 194 pr. n. št.)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876 – 1954)
* [[Thomas Henry Espinell Compton Espin]] ([[Anglija]], 1858 – 1934)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707 – 1783)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[John Evershed]] ([[Anglija]], 1864 – 1956)
* [[Evktemon]] ([[Grčija]], okoli 480 pr. n. št. – 410 pr. n. št.)
&lt;/div&gt;

== F ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Sandra Moore Faber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Andrew Fabian]] ([[Anglija]], 1948 –)
* [[David Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1564 – 1617)
* [[Johannes Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1587 – 1616)
* [[Priscilla Fairfield Bok]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1975)
* [[Al-Fargani]] ([[Fargana]], okoli 805 – okoli 880)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267 – 1319)
* [[Nicolas Fatio de Duillier]] ([[Švica]], 1664 – 1753)
* [[Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye]] ([[Francija]], 1814 – 1902)
* [[Charles Fehrenbach (astronom)|Charles Fehrenbach]] ([[Francija]], 1914 – 2008)
* [[James Ferguson (astronom, 1710-1776)|James Ferguson]] ([[Škotska]], 1710 – 1776)
* [[James Ferguson (astronom, 1797-1867)|James Ferguson]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1797 – 1867)
* [[Yanga Roland Fernández]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Walter Ferreri]] ([[Italija]], 1948 –)
* [[Vasilij Grigorjevič Fesenkov]] ([[Rusija]], 1889 – 1972)
* [[Filip Opuntski]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št.)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št. – okoli 405 pr. n. št.)
* [[William Henry Finlay]] ([[Južna Afrika]], 1849 – 1924)
* [[Debra Fischer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gabrielle Renaudot Flammarion]] ([[Francija]], 1877 – 1962)
* [[Nicolas Camille Flammarion]] ([[Francija]], 1842 – 1925)
* [[John Flamsteed]] ([[Anglija]], 1646 – 1719)
* [[Honoré Flaugergues]] ([[Francija]], 1755 – 1830)
* [[Williamina Fleming]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1911)
* [[Kiril Pavlovič Florenski]] ([[Rusija]], 1915 – 1982)
* [[Jean-Henri Focas]] ([[Grčija]], [[Francija]], 1909 – 1969)
* [[Marino Fonović]] ([[Hrvaška]], 1964 –)
* [[William Kent Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2023)
* [[Jean Bernard Léon Foucault]] ([[Francija]], 1819 – 1868)
* [[Georges Fournier]] ([[Francija]], 1881 – 1954)
* [[Alfred Fowler]] ([[Anglija]], 1868 – 1940)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889 – 1944)
* [[Girolamo Fracastoro]] ([[Italija]], 1478 – 1553)
* [[William Sadler Franks]] ([[Anglija]], 1851 – 1935)
* [[Kenneth Charles Freeman]] ([[Avstralija]], 1940 –)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816 – 1900)
* [[Herbert Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2000)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508 – 1555)
&lt;/div&gt;

== G ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Walter Frederick Gale]] ([[Avstralija]], 1865 – 1945)
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564 – 1642)
* [[Johann Gottfried Galle]] ([[Nemčija]], 1812 – 1910)
* [[Jean-Félix Adolphe Gambart]] ([[Francija]], 1800 – 1836)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592 – 1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777 – 1855)
* [[Tom Gehrels]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2011)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597 – 1636)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[Boris Petrovič Gerasimovič]] ([[Rusija]], 1889 – 1937)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568 – 1626)
* [[Michel Giacobini]] ([[Francija]], 1873 – 1938)
* [[Henry Lee Giclas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 2007)
* [[David Gill]] ([[Škotska]], 1843 – 1914)
* [[James Melville Gillis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1811 – 1865)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848 – 1928)
* [[Wilhelm Gliese]] ([[Nemčija]], 1915 – 1993)
* [[Thomas Godfrey]] ([[Anglija]], 1704 – 1749)
* [[Thomas Gold]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2004)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807 – 1851)
* [[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]] ([[Nemčija]], [[Francija]], 1802 – 1866)
* [[François Gonnessiat]] ([[Francija]], 1856 – 1934)
* [[John Goodricke]] ([[Nizozemska]], [[Anglija]], 1764 – 1786)
* [[Fritz Goos]] ([[Nemčija]], 1883 – 1968)
* [[Spiridon Gopčević]] (''[[Leo Brenner]]'') ([[Hrvaška]], 1855 – 1928)
* [[Benjamin Apthorp Gould]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1824 – 1896)
* [[Stjepan Gradić]] ([[Hrvaška]], 1613 – 1683)
* [[Andrew Graham (astronom)|Andrew Graham]] ([[Irska]], 1815 – 1908)
* [[Francis Graham-Smith]] ([[Anglija]], 1923 – 2025)
* [[Robert Grant (astronom)|Robert Grant]] ([[Škotska]], 1814 – 1892)
* [[Jesse Leonard Greenstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 2002)
* [[David Gregory]] ([[Škotska]], 1661 – 1708)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638 – 1675)
* [[John Grigg (astronom)|John Grigg]] ([[Nova Zelandija]], 1878 – 1920)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618 – 1663)
* [[Stephen Groombridge]] ([[Anglija]], 1755 – 1832)
* [[Robert Grosseteste]] ([[Anglija]], okoli 1175 – 1253)
* [[Walter Grotrian]] ([[Nemčija]], 1890 – 1954)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577 – 1643)
* [[James Edward Gunn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231 – 1316)
* [[Lev Emanujilovič Gurevič]] ([[Rusija]], 1904 – 1990)
* [[Bengt Gustafsson (astronom)|Bengt Gustafsson]] ([[Švedska]], 1943 –)
* [[Andrej Guštin]] ([[Slovenija]], 1971&amp;ndash;)
* [[Johan August Hugo Gylden]] ([[Švedska]], 1871 – 1896)
&lt;/div&gt;

== H ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[John Hadley]] ([[Anglija]], 1682 – 1744)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847 – 1930)
* [[Jusuke Hagihara]] ([[Japonska]], 1897 – 1979)
* [[Friedrich von Hahn]] ([[Nemčija]], 1742 – 1805)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048 – 1131)
* [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] ([[Rusija]], 1901 – 1968)
* [[Alan Hale (astronom)|Alan Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958 – 2026)
* [[George Ellery Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1938)
* [[Asaph Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829 – 1907)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656 – 1742)
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805 – 1865)
* [[Peter Andreas Hansen]] ([[Danska]], [[Nemčija]], 1795 – 1874)
* [[Cristoph Hansteen]] ([[Norveška]], 1784 – 1873)
* [[Karl Ludwig Harding]] ([[Nemčija]], 1765 – 1834)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851 – 1912)
* [[Frederick James Hargreaves]] ([[Anglija]], 1891 – 1970)
* [[Guillermo Haro]] ([[Mehika]], 1913 – 1988)
* [[Robert George Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1987)
* [[Robert Sutton Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 – 1993)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560 – 1621)
* [[Edward Robert Harrison]] ([[Anglija]], 1919 – 2007)
* [[Martin Otto Harwit]] ([[Češka]], [[Združene države Amerike|ZDA]] (1931 –)
* [[Otto Hermann Leopold Heckmann]] ([[Nemčija]], 1901 – 1983)
* [[Eleanor Francis Helin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2009)
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749 – 1827)
* [[Karl Ludwig Hencke]] ([[Nemčija]], 1793 – 1866)
* [[Thomas James Henderson]] ([[Škotska]], 1798 – 1844)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931 – 2013)
* [[Paul-Pierre Henry]] ([[Francija]], 1848 – 1905)
* [[Prosper Henry]] ([[Francija]], 1849 – 1903)
* [[Louis George Henyey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1970)
* [[Heraklit Pontski]] ([[Mala Azija]], okoli 388 pr. n. št. – 310 pr. n. št.)
* [[George Howard Herbig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2013)
* [[Carl W. Hergenrother]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1973 –)
* [[Paul Herget]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1981)
* [[Alexander Stewart Herschel]] ([[Anglija]], 1836 – 1907)
* [[Caroline Lucretia Herschel]] ([[Anglija]], 1750 – 1848)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792 – 1871)
* [[William Herschel]] ([[Anglija]], 1738 – 1822)
* [[Ejnar Hertzsprung]] ([[Danska]], 1873 – 1967)
* [[Johannes Hevel]] ([[Poljska]], [[Nemčija]], 1611 – 1687)
* [[Antony Hewish]] ([[Anglija]], 1924 – 2021)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], ok. 1070 – ok. 1136)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1914)
* [[John Russell Hind]] ([[Anglija]], 1823 – 1895)
* [[Arthur Robert Hinks]] ([[Anglija]], 1873 – 1945)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 190 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št. – 410 pr. n. št.)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Kijocugu Hirajama]] ([[Japonska]], 1874 – 1943)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815 – 1890)
* [[Olof Petrus Hjorter]] ([[Švedska]], 1696 – 1750)
* [[Dorrit Hoffleit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 2007)
* [[Cuno Hoffmeister]] ([[Nemčija]], 1892 – 1968)
* [[Edward Singleton Holden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1914)
* [[Erik Bertil Holmberg]] ([[Švedska]], 1908 – 2000)
* [[Johann Hommel]] ([[Nemčija]], 1518 – 1562)
* [[Minoru Honda]] ([[Japonska]], 1913 – 1990)
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733 – 1810)
* [[Peter Horrebow]] ([[Danska]], 1679 – 1764)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618 – 1641)
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605 – 1639)
* [[Fred Hoyle]] ([[Anglija]], 1915 – 2001)
* [[Edwin Powell Hubble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1953)
* [[Gary Hug]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Margaret Lindsay Huggins]] ([[Irska]], 1848 – 1915)
* [[William Huggins]] ([[Anglija]], 1824 – 1910)
* [[Hendrik Christoffel van de Hulst]] ([[Nizozemska]], 1918 – 2000)
* [[Milton Lasell Humason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1972)
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629 – 1695)
* [[Yuji Hyakutake]] ([[Japonska]], 1950 – 2002)
* [[Josef Allen Hynek]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1986)
&lt;/div&gt;

== I ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tošihiko Ikemura]] ([[Japonska]], okoli 1952 – )
* [[Kaoru Ikeya]] ([[Japonska]], 1943 – )
* [[Robert Thorburn Ayton Innes]] ([[Škotska]], 1861 – 1933)
* [[Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)|Aleksander Aleksandrovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1867 – 1939)
* [[Ali Ben Isa]] (okoli 890 – okoli 960)
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683 – 727)
&lt;/div&gt;

== J ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Cyril V. Jackson]] ([[Južna Afrika]], 1903 – 1988)
* [[John Jackson (astronom)|John Jackson]] ([[Škotska]], 1887 – 1958)
* [[Cornelis de Jager]] ([[Nizozemska]], 1921 – 2021)
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ??? – okoli 796)
* [[Karl Guthe Jansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1950)
* [[Pierre Janssen]] ([[Francija]], 1824 – 1907)
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877 – 1946)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891 – 1989)
* [[David C. Jewitt]] ([[Anglija]], 1958 –)
* [[Ernest Leonard Johnson]] ([[Južna Afrika]], 1891 – 1977)
* [[Harold Lester Johnson]] ([[ZDA]], 1921 – 1980)
* [[Manuel John Johnson]] ([[Anglija]], 1805 – 1859)
* [[Albert F. A. L. Jones]] ([[Nova Zelandija]], 1920 – 2013)
* [[Alfred Harrison Joy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1973)
* [[Ibn Junis]] ([[Egipt]], 950 – 1009)
* [[Mario Jurić]] ([[Hrvaška]], 1979 –)
&lt;/div&gt;

== K ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Naum Lvovič Kajdanovski]] ([[Rusija]], 1907 – 2010)
* [[Kalip]] ([[Grčija]], okoli 370 pr. n. št. – 300 pr. n. št.)
* [[Lisa Kaltenegger]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1977 –)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616 – 1700)
* [[Peter van de Kamp]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1995)
* [[Jacobus Cornelius Kapteyn]] ([[Nizozemska]], 1851 – 1922)
* [[Nikolaj Semjonovič Kardašov]] ([[Rusija]], 1932 – 2019)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970 – 1066)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridski Iran]], okoli 1370 – 1429)
* [[James Edward Keeler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1900)
* [[Kenneth Irwin Kellerman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Robert Kennicutt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571 – 1630)
* [[Kidinu]] ([[Babilon]], okoli 400 pr. n. št. – 330 pr. n. št.)
* [[Hisaši Kimura]] ([[Japonska]], 1870 – 1943)
* [[Daniel Kirkwood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1814 – 1895)
* [[Robert Paul Kirshner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Kleomed]] ([[Grčija]]), okoli 120 – okoli 190)
* [[Kleostrat]] ([[Tinedos]], okoli 500 pr. n. št. – 430 pr. n. št.)
* [[Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues]] ([[Nemčija]], 1827 – 1884)
* [[Zoran Knežević (astronom)|Zoran Knežević]] ([[Srbija]], 1949 –)
* [[Viktor Knorre]] ([[Rusija]], 1840 – 1919)
* [[Reginald Purdon de Kock]] ([[Južna Afrika]], 1902 – 1980)
* [[Ernst Arnold Kohlschütter]] ([[Nemčija]], 1883 – 1969)
* [[Luboš Kohoutek]] ([[Češka]], 1935 – 2023)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]]), okoli 280 pr. n. št. – 220 pr. n. št.)
* [[Nikolaj Kopernik]] ([[Prusija]], 1473 – 1543)
* [[Kazimierz Kordylewski]] ([[Poljska]], 1903 – 1981)
* [[Korado Korlević]] ([[Hrvaška]], 1958 –)
* [[Sergej Konstantinovič Kostinski]] ([[Rusija]], 1867 – 1936)
* [[Ferdinand Konščak]] ([[Hrvaška]], 1703 – 1759)
* [[Charles Thomas Kowal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 – 2011)
* [[Jan Kowalczyk (astronom)|Jan Kowalczyk]] ([[Poljska]], 1833 – 1911)
* [[Robert Paul Kraft]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], (1927 – 2015)
* [[Vladimir Aleksejevič Krat]] ([[Rusija]], 1911 – 1983)
* [[Heinrich Carl Friedrich Kreutz]] ([[Nemčija]], 1854 – 1907)
* [[Oton Kučera]] ([[Hrvaška]], 1857 – 1931)
* [[Gerard Peter Kuiper]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1973)
* [[Friedrich Karl Küstner]] ([[Nemčija]], 1856 – 1936)
* [[Ali Kušči]] ([[Timuridski Iran]], [[Osmansko cesarstvo]], 1403 – 1474)
* [[Jošio Kušida]] ([[Japonska]], 1957 –)
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971 – 1029)
* [[Peter Kušnirák]] ([[Slovaška]], 1974 –)
* [[Nikolaj Kuzanski]] ([[Nemčija]], 1401 – 1464)
* [[William Kwong Yu Yeung]]  ([[Kitajska]], [[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
&lt;/div&gt;

== L ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Antoine Émile Henry Labeyrie]] ([[Francija]], 1943 – )
* [[Nicolas Louis de Lacaille]] ([[Francija]], 1713 – 1762)
* [[Claes-Ingvar Lagerkvist]] ([[Švedska]], 1944 –)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736 – 1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640 – 1718)
* [[George Lake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732 – 1807)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Francija]], [[Nemčija]], 1728 – 1777)
* [[Carl Otto Lampland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1951)
* [[Samuel Pierpont Langley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834 – 1906)
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598 – 1675)
* [[Philippe van Lansberge]] ([[Nizozemska]], 1561 – 1632)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749 – 1827)
* [[William Lassell]] ([[Anglija]], 1799 – 1880)
* [[Hans Emil Lau]] ([[Danska]], 1879 – 1918)
* [[Joseph Jean Pierre Laurent]] ([[Francija]], ???? – 1900)
* [[Kenneth J. Lawrence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964 –)
* [[Francis Preserved Leavenworth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1928)
* [[Henrietta Swan Leavitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1921)
* [[Paul Ledoux]] ([[Belgija]], 1914 – 1988)
* [[Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil]] ([[Francija]], 1725 – 1792)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894 – 1966)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675 – 1757)
* [[Pierre Charles Le Monnier]] ([[Francija]], 1715 – 1799)
* [[Nicole-Reine Lepaute|Nicole-Reine Etable de la Briere Hortense Lepaute]] ([[Francija]], 1723 – 1788)
*[[Patricio Letelier]] (Čile, 1943 – 2011)
* [[Armin Otto Leuschner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1868 – 1953)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811 – 1877)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740 – 1784)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602 – 670)
* [[Emmanuel Liais]] ([[Francija]], 1826 – 1900)
* [[Luigi Ghiraldi Lilio]] ([[Italija]], 1510 – 1576)
* [[Douglas N. C. Lin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Bertil Lindblad]] ([[Švedska]], 1895 – 1965)
* [[Bernhard von Lindenau]] ([[Nemčija]], 1780 – 1854)
* [[Anders Lindstedt]] ([[Švedska]], 1854 – 1939)
* [[Jurij Naumovič Lipski]] ([[Rusija]], 1909 – 1978)
* [[Joseph Johann von Littrow]] ([[Avstrija]], 1781 – 1840)
* [[Karl Ludwig von Littrow]] ([[Avstrija]], 1811 – 1877)
* [[Joseph Norman Lockyer]] ([[Anglija]], 1836 – 1920)
* [[Maurice Loewy]] ([[Avstrija]], [[Francija]], 1833 – 1907)
* [[Malcom Sim Longair]] ([[Škotska]], 1941 –)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562 – 1647)
* [[Bernard Lovell]] ([[Anglija]], 1913 – 2012)
* [[Frank James Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2009)
* [[Andrew Lowe]] ([[Kanada]], 1959 –)
* [[Percival Lowell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1855 – 1916)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803 – 1865)
* [[Knut Emil Lundmark]] ([[Švedska]], 1889 – 1958)
* [[Karl Theodor Robert Luther]] ([[Nemčija]], 1822 – 1900)
* [[Willem Jacob Luyten]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1994)
* [[Bernard Ferdinand Lyot]] ([[Francija]], 1897 – 1952)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911 – 1995)
&lt;/div&gt;

== M ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Adriaan van Maanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1946)
* [[Donald Edward Machholz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 –)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686 – 1751)
* [[Johann Heinrich Mädler]] ([[Nemčija]], 1794 – 1874)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550 – 1631)
* [[Paolo Maffei]] ([[Italija]], 1926 – 2009)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808 – 1878)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678 – 1771)
* [[al-Majriti]] (arabska [[Španija]], ???? – ok. 1007)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] ([[Rusija]], 1896 – 1964)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581 – 1630)
* [[David Malin]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1941 – )
* [[Gunnar Malmquist]] ([[Švedska]], 1893 – 1982)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970 – 1036)
* [[Giacomo Filippo Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1665 – 1729)
* [[Giovanni Domenico Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1709 – 1788)
* [[Geoffrey Marcy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 – )
* [[Simon Marij]] ([[Nemčija]], 1573 – 1624)
* [[Brian Geoffrey Marsden]] ([[Anglija]], 1937 –)
* [[Albert Marth]] ([[Nemčija]], 1828 – 1897)
* [[Nevil Maskelyne]] ([[Anglija]], 1732 – 1811)
* [[Charles Mason]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1730 – 1787)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783 – 1875)
* [[Janet Akyüz Mattei]] ([[Turčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2004)
* [[Edward Walter Maunder]] ([[Anglija]], 1851 – 1928)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698 – 1759)
* [[Alain Maury]] ([[Francija]])
* [[Antonia Maury]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1952)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723 – 1762)
* [[Nicholas Ulrich Mayall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1993)
* [[Michel Mayor]] ([[Švica]], 1942 –)
* [[Marshall McCall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[William Hunter McCrea]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1904 – 1999)
* [[Christopher McKee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Robert Scott McMillan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Pierre-François-André Méchain]] ([[Francija]], 1744 – 1804)
* [[Aden Baker Meinel]] ([[ZDA]], 1922 – 2011)
* [[John Edward Mellish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1970)
* [[Philibert Jacques Melotte]] ([[Anglija]], 1880 – 1961)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], ok. 70 – ok. 140)
* [[Donald Howard Menzel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1976)
* [[Nicholas Mercator]] ([[Nemčija]], okoli 1620 – 1687)
* [[Paul Willard Merrill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1961)
* [[Charles Messier]] ([[Francija]], 1730 – 1817)
* [[Leon Mestel]] ([[Anglija]], 1927 – 2017)
* [[Joel Hastings Metcalf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1925)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571 – 1635)
* [[Meton]] ([[Grčija]], ok. 470 pr. n. št. – ok. 400 pr. n. št.)
* [[John Michell]] ([[Anglija]], 1724 – 1793)
* [[Aleksander Aleksandrovič Mihajlov]] ([[Rusija]], 1888 – 1983)
* [[Milutin Milanković]] ([[Srbija]], 1879 – 1958)
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501 – 1559)
* [[Dayton Clarence Miller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1941)
* [[William Allen Miller]] ([[Anglija]], 1817 – 1870)
* [[Elia Millosevich]] ([[Italija]], 1848 – 1919)
* [[Nikola Miličević]] ([[Hrvaška]], 1887 – 1963)
* [[Rudolph Minkowski]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1895 – 1976)
* [[Marcel Gilles Jozef Minnaert]] ([[Belgija]], 1893 – 1970)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1862)
* [[Maria Mitchell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1818 – 1889)
* [[Samuel Alfred Mitchell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1960)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790 – 1868)
* [[Johan Maurits Mohr]] ([[Nizozemska Indija]], 1716 – 1775)
* [[Didrik Magnus Axel Möller]] ([[Švedska]], 1830 – 1896)
* [[Jacques Leibax Montaigne]] ([[Francija]], 1716 – 1785?)
* [[Geminiano Montanari]] ([[Italija]], 1633 – 1687)
* [[Patrick Moore]] ([[Anglija]], 1923 – 2012)
* [[William Wilson Morgan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1994)
* [[Amédée Mouchez]] ([[Francija]], 1821 – 1892)
* [[Forest Ray Moulton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1952)
* [[Antonín Mrkos]] ([[Češka]], 1918 – 1996)
* [[John Mudge]] ([[Anglija]], 1721 – 1793)
* [[Muhamed Muminović]] ([[Bosna in Hercegovina]], 1948 –)
* [[Osamu Muramacu]] ([[Japonska]], 1949 –)
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290 – 1351)
&lt;/div&gt;

== N ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523 – 1593)
* [[Naburimani]] ([[Babilonija]], okoli 560 pr. n. št. – 480 pr. n. št.)
* [[Al-Najrizi]] ([[Iran]], okoli 865 – okoli 992)
* [[James Nasmyth]] ([[Škotska]], 1808 – 1890)
* [[Jerry Earl Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170 – 1237)
* [[Gerald Neugebauer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2014)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1990)
* [[Grigorij Nikolajevič Neujmin]] ([[Rusija]], 1886 – 1946)
* [[Simon Newcomb]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1835 – 1909)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643 – 1727)
* [[John Pringle Nichol]] ([[Škotska]], 1804 – 1859) 
* [[Seth Barnes Nicholson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1963)
* [[Cuneo Niidžima]] (Japonska, 1955 –)
* [[Peter Nilson]] ([[Švedska]], 1937 – 1998)
* [[Domenico Maria de Novara]] ([[Italija]], 1454 – 1504)
* [[Magnus Nyrén]] ([[Švedska]], 1837 – 1921)
&lt;/div&gt;

== O ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Oinopid]] ([[Grčija]], okoli 490 pr. n. št. – okoli 420 pr. n. št.)
* [[Tarmo Oja]] ([[Švedska]], [[Estonija]], 1934 – 2024)
* [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] ([[Nemčija]], 1758 – 1840)
* [[Jan Hendrik Oort]] ([[Nizozemska]], 1900 – 1992)
* [[Ernst Julius Öpik]] ([[Estonija]], 1893 – 1985)
* [[Samuel Oppenheim]] ([[Avstrija]], 1857 – 1928)
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841 – 1886)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323 – 1382)
* [[Donald Edward Osterbrock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2007)
* [[Liisi Oterma]] ([[Finska]], 1915 – 2001)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575 – 1660)
&lt;/div&gt;

== P ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Bohdan Paczyński]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 – 2007)
* [[Ľudmila Pajdušáková]] ([[Slovaška]], 1916 – 1979)
* [[Johann Palisa]] ([[Avstrija]], 1848 – 1925)
* [[Antonie Pannekoek]] ([[Nizozemska]], 1873 – 1960)
* [[Janus Pannonius]] ([[Hrvaška]], 1434 – 1472)
* [[John Stefanos Paraskevopoulos]] ([[Grčija]], [[Južna Afrika]], 1889 – 1951)
* [[Jurij Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1932 – )
* [[Nikolaj Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1900 – 1996)
* [[Ivan Paskvić]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1754 – 1829)
* [[André Patry]] ([[Francija]], 1902 – 1960)
* [[Cecilia Payne-Gapoškin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1979)
* [[John Andrew Peacock]] ([[Anglija]], 1956 – )
* [[William Pearson (astronom)|William Pearson]] ([[Anglija]], 1767 – 1847)
* [[Francis Gladheine Pease]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1938)
* [[Philip James Edwin Peebles]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – )
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1880)
* [[Nicolas-Claude Fabri de Peiresc]] ([[Francija]], 1580 – 1637)
* [[Leslie Copus Peltier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1980)
* [[Julien Péridier]] ([[Francija]], 1882 – 1967)
* [[Andrej Perlah]] ([[Slovenija]], 1490 – 1551)
* [[Charles Dillon Perrine]] ([[Argentina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1867 – 1951)
* [[Henri Joseph Anastase Perrotin]] ([[Francija]], 1845 – 1904)
* [[Carl Friedrich Wilhelm Peters]] ([[Nemčija]], 1849 – 1894)
* [[Christian August Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], 1806 – 1880)
* [[Christian Heinrich Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1813 – 1890)
* [[Edison Pettit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1962)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423 – 1461)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774 – 1835)
* [[Theodore Evelyn Reece Phillips]] ([[Anglija]], 1868 – 1942)
* [[Giuseppe Piazzi]] ([[Italija]], 1746 – 1826)
* [[Jean-Felix Picard (astronom)|Jean-Felix Picard]] ([[Francija]], 1620 – 1682)
* [[Luc Picart]] ([[Francija]], 1867 – 1956)
* [[Edward Charles Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1919)
* [[William Henry Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1938)
* [[Đuro Pilar]] ([[Hrvaška]], 1846 – 1893)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št. – okoli 270 pr. n. št.)
* [[Phil Plait]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964 –)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781 – 1864)
* [[Harry Hemley Plaskett]] ([[Kanada]], 1893 – 1980)
* [[John Stanley Plaskett]] ([[Kanada]], 1865 – 1941)
* [[Norman Robert Pogson]] ([[Anglija]], 1829 – 1891)
* [[Grzegorz Pojmański]] ([[Poljska]], 1959 –)
* [[Ilijodor Ivanovič Pomerancev]] ([[Rusija]], 1847 – 1921)
* [[John Pond]] ([[Anglija]], 1767 – 1836)
* [[Jean-Louis Pons]] ([[Francija]], 1761 – 1831)
* [[Posidonij]] ([[Grčija]], okoli 135 pr. n. št. – 51 pr. n. št.)
* [[Karl Rudolph Powalky]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1817 – 1881)
* [[Charles Pritchard]] ([[Anglija]], 1808 – 1893)
* [[Richard Anthony Proctor]] ([[Anglija]], 1837 – 1888)
* [[Erik Prosperin]] ([[Švedska]], 1739 – 1803)
* [[Milorad B. Protić]] ([[Srbija]], 1910 – 2001)
* [[Ptolemej|Klavdij Ptolemej]] ([[Rimski Egipt]], ok. 85 – 165)
* [[Pierre Henri Puiseux]] ([[Francija]], 1855 – 1928)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
&lt;/div&gt;

== Q ==

* [[Didier Queloz]] ([[Švica]], 1966 –)
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796 – 1874)

== R ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Rodolphe Radau]] ([[Francija]], 1835 – 1911)
* [[Pavla Ranzinger]] ([[Slovenija]], 1933 – 2024)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705 – 1778)
* [[Georges Antoine Pons Rayet]] ([[Francija]], 1839 – 1906)
* [[Grote Reber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2002)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436 – 1476)
* [[Erasmus Reinhold]] ([[Prusija]], [[Nemčija]], 1511 – 1553)
* [[Grote Reber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2002)
* [[Martin John Rees]] ([[Anglija]], 1942 –)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824 – 1889)
* [[Karl Wilhelm Reinmuth]] ([[Nemčija]], 1892 – 1979)
* [[Johann Georg Repsold]] ([[Nemčija]], 1770 – 1830)
* [[Georg Joachim Lauchen von Retij]] ([[Nemčija]], 1514 – 1574)
* [[Giovanni Battista Riccioli]] ([[Italija]], 1598 – 1671)
* [[Jean Richer]] ([[Francija]], 1630 – 1696)
* [[Richard van der Riet Woolley]] ([[Anglija]], 1906 – 1986)
* [[Stephen Peter Rigaud]] ([[Anglija]], 1774 – 1839)
* [[Fernand Rigaux]] ([[Belgija]], 1906 – 1962)
* [[Isaac Roberts]] ([[Wales]], 1829 – 1904)
* [[Abraham Robertson]] ([[Škotska]], 1751 – 1826)
* [[John Thomas Romney Robinson]] ([[Irska]], 1792 – 1882)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644 – 1710)
* [[Otto August Rosenberger]] ([[Nemčija]], 1800 – 1890)
* [[Frank Elmore Ross]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1960)
* [[William Parsons Rosse]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1800 – 1867)
* [[Gilbert Rougier]] ([[Francija]], 1886 – 1947)
* [[Henry Augustus Rowland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1848 – 1901)
* [[Slavko Rozgaj]] ([[Hrvaška]], 1895 – 1978)
* [[Vera Cooper Rubin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2016)
* [[Karl Ludwig Christian Rümker]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1788 – 1862)
* [[Henry Norris Russell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877 – 1957)
* [[Barbara Sue Ryden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 –)
* [[Martin Ryle]] ([[Anglija]], 1918 – 1984)
&lt;/div&gt;

== S ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Edward Sabine]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1788 – 1883)
* [[Johannes de Sacrobosco]] ([[Anglija]], okoli 1195 – okoli 1256)
* [[Carl Sagan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 1996)
* [[Allan Rex Sandage]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2010)
* [[Ralph Allen Sampson]] ([[Anglija]], 1866 – 1939)
* [[Hendricus Gerardus van de Sande Bakhuyzen]] ([[Nizozemska]], 1838 – 1923)
* [[Wallace Leslie William Sargent]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – 2012)
* [[Alexandre Schaumasse]] ([[Francija]], 1882 – 1958)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575 – 1650)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798 – 1885)
* [[Giovanni Virginio Schiaparelli]] ([[Italija]], 1835 – 1910)
* [[Frank Schlesinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871 – 1943)
* [[Bernhard Voldemar Schmidt]] ([[Estonija]], [[Švedska]], [[Nemčija]], 1879 – 1935)
* [[Johann Friedrich Julius Schmidt]] ([[Nemčija]], 1825 – 1884)
* [[Maarten Schmidt]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2022)
* [[Alfred Schmitt]] ([[Francija]], 1907 – 1972)
* [[Robert Andrew Schommer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 – 2001)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477 – 1547)
* [[Johann Hieronymus Schröter]] ([[Nemčija]], 1746 – 1816)
* [[Lipót Schulhof]] ([[Madžarska]], 1874 – 1921)
* [[Heinrich Christian Schumacher]] ([[Nemčija]], 1780 – 1850)
* [[Hans-Emil Schuster]] ([[Nemčija]], 1934 – 2024)
* [[Samuel Heinrich Schwabe]] ([[Nemčija]], 1789 – 1875)
* [[Karl Schwarzschild]] ([[Nemčija]], 1873 – 1916)
* [[Martin Schwarzschild]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997)
* [[Friedrich Karl Arnold Schwassmann]] ([[Nemčija]], 1870 – 1964)
* [[Ruby Payne Scott]] ([[Avstralija]], 1912 – 1981)
* [[James Vernon Scotti]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
* [[Sara Seager]] ([[Kanada]], [[ZDA]], 1971 –)
* [[Frederick Hanley Seares]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1964)
* [[George Mary Searle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1918)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923 – 2007)
* [[Pietro Angelo Secchi]] ([[Italija]], 1818 – 1878)
* [[Hugo von Seeliger]] ([[Nemčija]], 1849 – 1924)
* [[Jean-François Séguier]] ([[Francija]], 1703 – 1784)
* [[Cutomu Seki]] ([[Japonska]], 1930 –)
* [[Selevk]] ([[Selevkija]], okoli 190 pr. n. št. –?)
* [[Jean-Pierre Serre]] (1926 –)
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819 – 1885)
* [[Carl Keenan Seyfert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1960)
* [[Harlow Shapley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1885 – 1972)
* [[Scott Sander Sheppard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1977 –)
* [[Carolyn Jean Spellmann Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2021)
* [[Eugene Merle Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 1997)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710 – 1768)
* [[Frank Hsia-San Shu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751 – 1804)
* [[Joseph Silk]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[Stephen Singer-Brewster]] Stephen C. Brewster) (ZDA, 1945 – )
* [[Rašid Alijevič Sjunjajev]] ([[Rusija]], 1943 –)
* [[Brian A. Skiff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Joseph Silk]] ([[Anglija]], 1942 –)
* [[Savai Džai Singh|Savai Džai Singh II.]] ([[Indija]], 1686 – 1743)
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1934)
* [[Charlotte Moore Sitterly]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1990)
* [[John Francis Skjellerup]] ([[Avstralija]], [[Republika Južna Afrika]], 1875 – 1952)
* [[Earl Charles Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1964)
* [[Vesto Melvin Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1875 – 1969)
* [[Tamara Mihajlovna Smirnova (astronomka)|Tamara Mihajlovna Smirnova]] ([[Rusija]], 1918 – 2001)
* [[William Henry Smyth]] ([[Anglija]], 1788 – 1865)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]], 1580 – 1626)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756 – 1830)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776 – 1833)
* [[Sosigen]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[Sosigen Peripatetik]] ([[Grčija]], okoli 150)
* [[Timothy Bruce Spahr]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[1970]] –)
* [[James South]] ([[Anglija]], 1785 – 1867)
* [[Harold Spencer Jones]] ([[Anglija]], 1890 – 1960)
* [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1997)
* [[Friedrich Wilhelm Gustav Spörer]] ([[Nemčija]], 1822 – 1895)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240 – 300)
* [[Stefano Sposetti]] ([[Švica]], 1958 –)
* [[Erland Myles Standish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Anton Staus]] ([[Nemčija]], 1872 – 1955)
* [[William Herbert Steavenson]] ([[Anglija]], 1894 – 1975)
* [[Joel Stebbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1966)
* [[Aleksander Vladimirovič Stepanov]] ([[Rusija]])
* [[Édouard Jean-Marie Stephan]] ([[Francija]], 1837 – 1923)
* [[David J. Stevenson]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –)
* [[Johannes Stöffler]] ([[Nemčija]], 1452 – 1531)
* [[Clifford Stoll]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Edward James Stone]] ([[Anglija]], 1831 – 1897)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707 – 1770)
* [[Bengt Strömgren]] ([[Danska]], 1908 – 1987)
* [[Svante Elis Strömgren]] ([[Švedska]], [[Danska]], 1870 – 1947)
* [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]] ([[Nemčija]], [[Rusija]], 1793 – 1864)
* [[Karl Hermann Struve]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1854 – 1920)
* [[Ljudvig Ottovič Struve]] ([[Rusija]], 1858 – 1920)
* [[Otto Struve]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1963)
* [[Otto Vasiljevič Struve]] ([[Rusija]], 1819 – 1905)
* [[Sudin]] ([[Babilon]], okoli 240 pr. n. št.)
* [[Karl Frithof Sundman]] ([[Finska]], 1873 – 1949)
* [[Ivan Sušnik]] ([[Slovenija]], 1854 – 1942)
*[[Govind Swarup]] ([[Indija]] 1929 – 2020)
* [[Edward Doane Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871 – 1935)
* [[Lewis A. Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1820 – 1913)
* [[Ignacije Szentmartony]] ([[Hrvaška]], 1710 – 1793)
&lt;/div&gt;

== Š ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Grigorij Abramovič Šajn]] ([[Rusija]], 1892 – 1956)
* [[Pelageja Fjodorovna Šajn]] ([[Rusija]], 1894 – 1956)
* [[Lenka Šarounová]] ([[Češka]], 1973 – )
* [[Ibn aš-Šatir]] ([[Sirija]], 1304 – 1375)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370 – 1443)
* [[Josip Samujilovič Šklovski]] ([[Ukrajina]], 1916 – 1985)
* [[Vladimir Georgiev Škodrov]] ([[Bolgarija]], 1930 – 2010)
* [[Tigran Aramovič Šmaonov]] ([[Rusija]])
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891 – 1956)
* [[Pavel Karlovič Šternberg]] ([[Rusija]], 1865 – 1920)
&lt;/div&gt;

== T ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826 – 901)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526 – 1585)
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št. – okoli 543 pr. n. št.)
* [[Gustav Andreas Tammann]] ([[Nemčija]], 1932 – 2019)
* [[Jasuo Tanaka (astronom)|Jasuo Tanaka]] ([[Japonska]], 1931 – 2018)
* [[Georg Tannstetter]] ([[Avstrija]], 1482 – 1535)
* [[Kiril Nikolajevič Tavastšerna]] ([[Rusija]], 1921 – 1982)
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[John Tebbutt]] ([[Avstralija]], 1834 – 1916)
* [[Ernst Wilhelm Leberecht Tempel]] ([[Nemčija]], 1821 – 1889)
* [[Erik Tengström]] ([[Švedska]], 1913 – 1996)
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], ok. 130 pr. n. št. – ok. 60 pr. n. št.)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90 – ok. 160)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335 – okoli 405)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]], 1838 – 1910)
* [[John Macon Thome]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Argentina]], 1843 – 1908)
* [[Jana Tichá]] ([[Češka]], 1965 –)
* [[Miloš Tichý]] ([[Češka]], 1966 –)
* [[Gavril Adrijanovič Tihonov]] ([[Rusija]], 1875 – 1950)
* [[Timoharis]] ([[Grčija]], okoli 320 pr. n. št. – okoli 260 pr. n. št.)
* [[François Félix Tisserand]] ([[Francija]], 1848 – 1896)
* [[Johann Daniel Titius]] ([[Nemčija]], 1729 – 1796)
* [[Clyde William Tombaugh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1997)
* [[Ivan Tomec]] ([[Slovenija]], 1880 – 1950)
* [[Étienne Léopold Trouvelot]] ([[Francija]], 1827 – 1895)
* [[Robert Julius Trumpler]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1956)
* [[Herbert Hall Turner]] ([[Anglija]], 1861 – 1930)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidi|Abasidski kalifat]], 1201 – 1274)
* [[Charles Wesley Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829 – 1881)
* [[Horace Parnell Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1923)
&lt;/div&gt;

== U ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Antonio de Ulloa]] ([[Španija]], 1716 – 1795)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridski Iran]], 1394 – 1449)
* [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]] ([[Nemčija]], 1905 – 1995)
* [[Takeši Urata]] ([[Japonska]], 1947 – 2012)
* [[Ivan Ureman]] ([[Hrvaška]], 1583 – 1621)
&lt;/div&gt;

== V ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Yrjö Väisälä]] ([[Finska]], 1891 – 1971)
* [[Jean Elias Benjamin Valz]] ([[Francija]], 1787 – 1867)
* [[Esko Valtaoja]] ([[Finska]], 1951 –)
* [[Mauri Valtonen]] ([[Finska]])
* [[George Van Biesbroeck]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1880 – 1974)
* [[Sidney van den Bergh]] ([[Nizozemska]], [[Kanada]], (1929 – )
* [[Cornelis Johannes van Houten]] ([[Nizozemska]], 1920 – 2002)
* [[Ingrid van Houten-Groeneveld]] ([[Nizozemska]], 1921 – 2015)
*[[Varahamihira]] ([[Indija]], 6. stol.)
* [[Antoinette de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 1987)
* [[Gérard Henri de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1995)
* [[Francesco de Vico]] ([[Italija]], 1805 – 1848)
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813 – 1883)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749 – 1821)
* [[Ivan Vitez Sredniški]] ([[Hrvaška]] 1405/08 – 1472)
* [[Hermann Carl Vogel]] ([[Nemčija]], 1841 – 1907)
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613 – 1691)
* [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov]] ([[Rusija]], 1904 – 1994)
* [[Vladis Vujnović]] ([[Hrvaška]], 1933 – 2025)
&lt;/div&gt;

== W ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Arthur Arno Wachmann]] ([[Nemčija]], 1902&amp;ndash;1990)
* [[Åke Wallenquist]] ([[Švedska]], 1904&amp;ndash;1994)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617&amp;ndash;1689)
* [[Pehr Wilhelm Wargentin]] ([[Švedska]], 1717&amp;ndash;1783)
* [[James Craig Watson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838&amp;ndash;1880)
* [[Chester Burleigh Watts]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889&amp;ndash;1971)
* [[Thomas William Webb]] ([[Anglija]], 1807&amp;ndash;1885)
* [[Godefroy Wendelin]] ([[Belgija]], 1580&amp;ndash;1667)
* [[Alfred Lothar Wegener]] ([[Nemčija]], 1863&amp;ndash;1932)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936&amp;ndash;2020)
* [[Richard Martin West]] ([[Danska]], 1941&amp;ndash;)
* [[Fred Lawrence Whipple]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906&amp;ndash;2004)
* [[Albert Edward Whitford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905&amp;ndash;2002)
* [[Sarah Frances Whiting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847&amp;ndash;1927)
* [[John Paul Wild]] ([[Avstralija]], 1923&amp;ndash;2008)
* [[Paul Wild]] ([[Švica]], 1925&amp;ndash;2014)
* [[Arthur Stanley Williams]] ([[Anglija]], 1861&amp;ndash;1938)
* [[Robert Eugene Williams|Robert (Eugene) Williams]] (ZDA, 1940&amp;ndash;)
* [[Albert George Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918&amp;ndash;2012)
* [[Olin Chaddock Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909&amp;ndash;1994)
* [[Joseph Winlock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826 &amp;ndash; 1875)
* [[Friedrich August Theodor Winnecke]] ([[Nemčija]], 1835&amp;ndash;1897)
* [[John Winthrop (astronom)|John Winthrop]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1714&amp;ndash;1779)
* [[Carl Alvar Wirtanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910&amp;ndash;1990)
* [[Carl Wilhelm Wirtz]] ([[Nemčija]], 1876&amp;ndash;1939)
* [[Jennifer Wiseman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Carl Gustav Witt]] ([[Danska]], 1866&amp;ndash;1946)
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546&amp;ndash;1586)
* [[Charles Joseph Étienne Wolf]] ([[Francija]], 1827&amp;ndash;1918)
* [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] ([[Češka]], 1957&amp;ndash;)
* [[Max Franz Joseph Cornelius Wolf]] ([[Nemčija]], 1863&amp;ndash;1932)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816&amp;ndash;1893)
* [[Arnold Wolfendale]] ([[Anglija]], 1927&amp;ndash;2020)
* [[Aleksander Wolszczan]] ([[Poljska]], 1946&amp;ndash;)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632&amp;ndash;1723)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711&amp;ndash;1786)
* [[William Hammond Wright]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871&amp;ndash;1959)
* [[John Wrottesley, 2. baron Wrottesley|John Wrottesley]] ([[Anglija]], 1798&amp;ndash;1867)
* [[Johann Philipp von Wurzelbauer]] ([[Nemčija]], 1651&amp;ndash;1725)
&lt;/div&gt;

== X ==
== Y ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Charles Augustus Young]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834 – 1908)
&lt;/div&gt;

== Z ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Franz Xaver von Zach]] ([[Nemčija]], 1754 – 1832)
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450 – 1510)
* [[Francesco Zagar]] ([[Hrvaška]], [[Italija]], 1900 – 1976)
* [[al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028 – 1087)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920 – 1988)
* [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] ([[Nemčija]], 1834 – 1882)
* [[Niccolò Zucchi]] ([[Italija]], 1586 – 1670)
* [[Ivan Luka Zuzorić]] ([[Hrvaška]], 1716 – 1746)
* [[Fritz Zwicky]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1974)
* [[Tomaž Zwitter]] ([[Slovenija]], 1961 –)
&lt;/div&gt;

== Ž ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Aleksander Markelovič Ždanov]] ([[Rusija]], 1858 – 1914)
* [[Venjamin Pavlovič Žehovski]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1881 – 1953)
* [[Ljudmila Vasiljevna Žuravljova]] ([[Ukrajina]], 1946 –)
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==

* [[časovni pregled astronomov]]
* [[seznam matematikov]]
* [[seznam fizikov]]
* [[seznam astrofizikov]]
* [[seznam kozmologov]]

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{stublist}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Astronomi| ]]
[[Kategorija:Astronomke| ]]
[[Kategorija:Seznami astronomov| ]]</text>
      <sha1>ebdmcvhzcg25hzyydtkiz0wjjv2gk6f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751673</id>
      <parentid>6751672</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:01:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6751673</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64224" sha1="cfdpz8fyngt957o3s5wvoo361zki2rk" xml:space="preserve">[[Seznam]] najbolj znanih svetovnih [[astronom]]ov in [[astronomka|astronomk]]:

__NOTOC__
{{CompactTOC}}

== A ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Marc Aaronson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 – 1987)
* [[Viktor Kuzmič Abalakin]] ([[Rusija]], 1930 – 2018)
* [[Cleveland Abbe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1916)
* [[Charles Greeley Abbot]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1973)
* [[George Ogden Abell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 1983)
* [[Antonio Abetti]] ([[Italija]], 1846 – 1928)
* [[Giorgio Abetti]] ([[Italija]], 1882 – 1982)
* [[Kalid Ben Abdulmelik]] (ok. 890 – ok. 960)
* [[William de Wiveleslie Abney]] ([[Anglija]], 1843 – 1920)
* [[Mark Abraham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Roberto Abraham]] ([[Kanada]], 1965 –)
* [[Abu Mašar]] ([[Irak]], 787 – 886)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940 – 998)
* [[Charles Hitchcock Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1951)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819 – 1892)
* [[Walter Sydney Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1956)
* [[Saul Joseph Adelman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
*[[Adityadasa]] (Indija)
* [[Aflah]] ([[Španija]], * ok. 1100 – ok. 1160)
* [[Aglaonike]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Agripa (astronom)|Agripa]] ([[Grčija]], okoli 40 – okoli 110)
* [[Eva Ahnert-Rohlfs]] ([[Nemčija]], 1912 – 1954)
* [[Paul Oswald Ahnert]] ([[Nemčija]], 1897 – 1989)
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801 – 1892)
* [[Robert Grant Aitken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864 – 1951)
* [[Akorej]] ([[Rimski imperij]], okoli 100 pr. n. št. – okoli 30 pr. n. št.)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850 – 929)
* [[Vladimir Aleksandrovič Albicki]] ([[Rusija]], 1891 – 1952)
* [[Carl Theodor Albrecht]] ([[Nemčija]], 1843 – 1915)
* [[Charles Roger Alcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 – )
* [[George Eric Deacon Alcock]] ([[Anglija]], 1912 – 2000)
* [[Harold Lee Alden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890 – 1964)
* [[Al-Fazari]] ([[Irak]], okoli 735 – 806)
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidi|Abasidski]] kalifat, 780 – 850)
* [[Abdurahman Ali Sufi]] ([[Iran]], 903 – 986)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940 – 1000)
* [[Lawrence Hugh Aller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913 – 2003)
* [[Jacques d'Allonville de Louville]] ([[Francija]], 1671 – 1732)
* [[Dinsmore Alter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888 – 1968)
* [[Jeff Thomas Alu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1966 –)
* [[Viktor Amazaspovič Ambarcumjan]] ([[Armenija]], 1908 – 1996)
* [[Giovanni Battista Amici]] ([[Italija]], 1786 – 1863)
* [[Anaksimander]] ([[Grčija]], okoli [[609 pr. n. št.]] – 545 pr. n. št.)
* [[John August Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876 – 1959)
* [[Thomas David Anderson]] ([[Škotska]], 1853 – 1932)
* [[Leif Erland Andersson]] ([[Švedska]], 1944 – 1979)
* [[Andronik]] ([[Grčija]], ok. 100 pr. n. št.)&lt;!-- Andronicus of Cyrrhus --&gt;
* [[James Roger Prior Angel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Anders Jonas Ångström]] ([[Švedska]], 1814 – 1874)
* [[Eugène Michel Antoniadi]] ([[Francija]], 1870 – 1944)
* [[Pierre Antonini]] ([[Francija]])
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495 – 1557) &lt;!-- Petrus Apianus --&gt;
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št. – 170 pr. n. št.)
* [[François Jean Dominique Arago]] ([[Francija]], 1786 – 1853)
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št. – 240 pr. n. št.)
* [[Sylvain Julien Victor Arend]] ([[Luksemburg]], [[Belgija]], 1902 – 1992)
* [[Friedrich Wilhelm August Argelander]] ([[Nemčija]], 1799 – 1875)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št. – 212 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Grčija]], 428 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[Aristarh]] ([[Grčija]], 310 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Aristil]] ([[Grčija]], okoli 300 pr. n. št. – okoli 230 pr. n. št.)
* [[Halton Christian Arp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2013)
* [[Svante August Arrhenius]] ([[Švedska]], 1859 – 1927)
* [[Aryabhata I.|Aryabhata I. Starejši]] ([[Indija]], 476 – 550)
* [[Gorju Asada]] ([[Japonska]], 1734 – 1799)
* [[Giuseppe Asclepi]] ([[Italija]], 1706 – 1776)
* [[Joseph Ashbrook]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1980)
* [[Erik Ian Asphaug]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Petrus Astronomus]] ([[Švedska]], ???? – po 1513)
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers]] ([[Nemčija]], 1838 – 1915)
* [[Adrien Auzout]] ([[Francija]], 1622 – 1691)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št. – okoli 295 pr. n. št.)
* [[David Axon]] ([[Anglija]], 1951 – 2012)
&lt;/div&gt;

== B ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Walter Baade]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1893 – 1960)
* [[Harold Delos Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1968)
* [[Horace Welcome Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 2003)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794 – 1872)
* [[Johan Oskar Backlund]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1846 – 1916)
* [[Ibn Badža]] ([[Španija]], 1095 – 1138)
* [[John Norris Bahcall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2005)
* [[Solon Irving Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1854 – 1931)
* [[Édouard Benjamin Baillaud]] ([[Francija]], 1848 – 1934)
* [[Jean Sylvain Bailly]] ([[Francija]], 1736 – 1793)
* [[Francis Baily]] ([[Anglija]], 1774 – 1844)
* [[John Bainbridge]] ([[Anglija]], 1582 – 1643)
* [[James Gilbert Baker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 2005)
* [[Fernand Baldet]] ([[Francija]], 1885 – 1964)
* [[John Evan Baldwin]] ([[Anglija]], 1931 – 2010)
* [[Sallie Baliunas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Loren C. Ball]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882 – 1954)
* [[Odette Bancilhon]] ([[Francija]])
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731 – 1806)
* [[Vainu Bappu]] ([[Indija]], 1927 – 1982)
* [[Amy Barger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Edward Emerson Barnard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1923)
* [[Bodo Baschek]] ([[Nemčija]], 1935 – 2022)
* [[Johann Bayer]] ([[Nemčija]], 1572 – 1625)
* [[Lazar Lvovič Bazeljan]] ([[Ukrajina]], 1926&amp;ndash;2001)
* [[Carlyle Smith Beals]] ([[Kanada]], 1899 – 1979)
* [[Antonín Bečvář]] ([[Češka]], [[Slovaška]], 1901 – 1965)
* [[Wilhelm Wolff Beer]] ([[Nemčija]], 1797 – 1850)
* [[Sergej Ivanovič Beljavski]] ([[Rusija]], 1883 – 1953)
* [[Igor Vladimirovič Belkovič]] ([[Rusija]], 1904 – 1949)
* [[Aristarh Apolonovič Belopolski]] ([[Rusija]], 1854 – 1934)
* [[Graham E. Bell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Susan Jocelyn Bell Burnell]], ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1943 – )
* [[Ivo Benko]] ([[Hrvaška]], 1851 – 1903)
* [[John Caister Bennett]] ([[Južna Afrika]], 1914 – 1990)
* [[Carl Östen Emanuel Bergstrand]] ([[Švedska]], 1873 – 1948)
* [[Edward Bernard]] ([[Anglija]], 1638 – 1696)
* [[Berosus]] ([[Babilonija]], okoli 310 pr. n. št. – okoli 240 pr. n. št.)
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784 – 1846)
* [[John Bevis]] ([[Anglija]], 1695 – 1771)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114 – 1185)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566 – 1624)
* [[Francesco Bianchini]] ([[Italija]], 1662 – 1729)
* [[Wilhelm von Biela]] ([[Avstrija]], 1782 – 1856)
* [[Ludwig Franz Benedict Biermann]] ([[Nemčija]], 1907 – 1986)
* [[Camille Guillaume Bigourdan]] ([[Francija]], 1851 – 1932)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786 – 1856)
* [[Bion Abderski]] ([[Grčija]], okoli 430 pr. n. št. – okoli 360 pr. n. št.)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774 – 1862)
* [[John Birmingham (astronom)|John Birmingham]] ([[Irska]], 1816 – 1884)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973 – 1048)
* [[Al-Bitrudži]] ([[Španija]], okoli 1130 – 1204)
* [[Adriaan Blaauw]] ([[Nizozemska]], 1914 – 2010)
* [[Mary Adela Blagg]] ([[Anglija]], 1858 – 1944)
* [[Roger David Blandford]] ([[Anglija]], 1949 – )
* [[Jean-Jacques Blanpain]] ([[Francija]], 1777 – 1843)
* [[Sergej Nikolajevič Blažko]] ([[Rusija]], 1870 – 1956)
* [[Nathaniel Bliss]] ([[Anglija]], 1700 – 1764)
* [[Andrea Boattini]] ([[Italija]], 1969 –)
* [[Nikolaj Fjodorovič Bobrovnikov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1988)
* [[Johann Elert Bode]] ([[Nemčija]], 1747 – 1826)
* [[Mirko Daniel Bogdanić]], ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1762 – 1802)
* [[Karl Petrus Theodor Bohlin]] ([[Švedska]], 1860 – 1939)
* [[Alfred Bohrmann]] ([[Nemčija]], 1904 – 2000)
* [[Bart Jan Bok]] ([[Nizozemska]], 1906 – 1983)
* [[Charles Thomas Bolton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2021)
* [[John Gatenby Bolton]] ([[Anglija]], [[Avstralija]], 1922 – 1993)
* [[George Phillips Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826 – 1865)
* [[William Cranch Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1789 – 1859)
* [[Thomas Bopp (astronom)|Thomas Bopp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 – 2018)
* [[Jean Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733 – 1799)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608 – 1679)
* [[Freimut Börngen]] ([[Nemčija]], 1930 – 2021)
* [[Genadij Vladimirovič Borisov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1962 –)
* [[Alphonse Louis Nicolas Borrelly]] ([[Francija]], 1842 – 1926)
* [[Georg Matthias Bose]] ([[Nemčija]], 1710 – 1761)
* [[Benjamin Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880 – 1970)
* [[Lewis Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1912)
* [[Ruđer Josip Bošković]] ([[Dalmacija]], 1711 – 1787)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698 – 1758)
* [[Alexis Bouvard]] ([[Francija]], 1767 – 1843)
* [[Edward L. G. Bowell]] ([[VB]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2023)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773 – 1838)
* [[Ira Sprague Bowen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1973)
* [[Louis Boyer (astronom)|Louis Boyer]] ([[Francija]], 1901 – 1999)
* [[Ronald Newbold Bracewell]] ([[Avstralija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 2007)
* [[William Ashley Bradfield]] ([[Nova Zelandija]], 1927 – 2014)
* [[James Bradley]] ([[Anglija]], 1693 – 1762)
* [[Tycho Brahe]] ([[Danska]], 1546 – 1601)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598 – 668)
* [[Alexis Brandeker]] ([[Švedska]], 1974 –)
* [[John Alfred Brashear]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840 – 1920)
* [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]] ([[Rusija]], 1831 – 1904)
* [[Paul Briault]] ([[Francija]]) (u. 1922)
* [[John Mortimer Brinkley]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1763 – 1835)
* [[Thomas Makdougall Brisbane]] ([[Škotska]], 1773 – 1860)
* [[William Robert Brooks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1844 – 1922)
* [[Theodor Johan Christian Ambders Brorsen]] ([[Danska]], 1819 – 1895)
* [[Dirk Brouwer]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1966)
* [[John Campbell Brown]] ([[Škotska]], 1947 –)
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1938)
* [[Robert Hanbury Brown]] ([[Anglija]], 1916 – 2002)
* [[Donald E. Brownlee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Albert Brudzewski]] ([[Poljska]], 1445 – 1497)
* [[Franjo Bruna]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1745 – 1817)
* [[William Otto Brunner]] ([[Švica]], 1878 – 1958)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548 – 1600)
* [[Marc William Buie]] ([[ZDA]], 1958 –)
* [[Ismael Bullialdus]] ([[Francija]], 1605 – 1694)
* [[Eleanor Margaret Peachey Burbidge]] ([[Anglija]], 1919 – 2020)
* [[Geoffrey Ronald Burbidge]] ([[Anglija]], 1925 – 2010)
* [[Bernard Flood Burke]] ([[ZDA]], 1928 – 2018)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552 – 1632)
* [[Robert Burnham mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 1993)
* [[Sherburne Wesley Burnham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1921)
* [[Schelte John Bus]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956 –)
* [[Ronald Buta]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 –)
* [[R. Paul Butler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
&lt;/div&gt;

== C ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Niccolò Cacciatore]] ([[Italija]], 1770 – 1841)
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220 – 1296)
* [[William Wallace Campbell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862 – 1938)
* [[Annie Jump Cannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863 – 1941)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501 – 1576)
* [[Richard Christopher Carrington]] ([[Anglija]], 1826 – 1875)
* [[César-François Cassini de Thury]] III. ([[Francija]], 1714 – 1784)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625 – 1712)
* [[Jacques Cassini]] II. ([[Francija]], 1677 – 1756)
* [[Jean-Dominique Cassini]] IV. ([[Francija]], 1748 – 1845)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598 – 1647)
* [[Anders Celsius]] ([[Švedska]], 1701 – 1744)
* [[Magnus Celsius]] ([[Švedska]], 1621 – 1679)
* [[Jean Chacornac]] ([[Francija]], 1823 – 1873)
* [[James Challis]] ([[Anglija]], 1803 – 1882)
* [[Seth Carlo Chandler mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1913)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995)
* [[Carl Vilhelm Ludwig Charlier]] ([[Švedska]], 1862 – 1934)
* [[Auguste Honoré Charlois]] ([[Francija]], 1864 – 1910)
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718 – 1751)
* [[Ernst Florens Friedrich Chladni]] ([[Nemčija]], 1756 – 1827)
* [[Henri Chrétien]] ([[Francija]], 1879 – 1956)
* [[William Henry Mahoney Christie]] ([[Anglija]], 1845 – 1922)
* [[James Walter Christy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Nikolaj Vladimirovič Cimmerman]] ([[Rusija]], 1890 – 1942)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713 – 1765)
* [[Alvan Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1804 – 1887)
* [[Alvan Graham Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1832 – 1897)
* [[George Bassett Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1827 – 1891)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538 – 1612)
* [[Gerald Maurice Clemence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1974)
* [[Victor Clube]] ([[Anglija]], 1934 –)
* [[William Weber Coblentz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1962)
* [[Jérôme Eugène Coggia]] ([[Francija]], 1849 – 1919)
* [[Josep Comas i Solà]] ([[Španija]], 1868 – 1937)
* [[Andrew Ainslie Common]] ([[Anglija]], 1841 – 1903)
* [[Leslie John Comrie]] ([[Nova Zelandija]], 1893 – 1950)
* [[Pablo Cottenot]] ([[Francija]])
* [[Alan William James Cousins]] ([[Južna Afrika]], 1903 – 2001)
* [[Philip Herbert Cowell]] ([[Anglija]], 1870 – 1949)
* [[Thomas George Cowling]] ([[Anglija]], (1906 – 1990)
* [[William Crabtree]] ([[Anglija]], 1610 – 1644)
* [[Andrew Claude de la Cherois Crommelin]] ([[Anglija]], 1865 – 1939)
* [[Johann Baptist Cysat]] ([[Švica]], 1586 – 1657)
* [[Heber Doust Curtis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1942)
&lt;/div&gt;

== Č ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78 – 139)
* [[Gleb Aleksandrovič Čebotarjov]] ([[Rusija]], 1913 – 1975)
* [[Ljudmila Ivanovna Černih]] ([[Rusija]], 1935 – 2017)
* [[Nikolaj Stepanovič Černih]] ([[Rusija]], 1931 – 2004)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429 – 501)
&lt;/div&gt;

== D ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Marie-Charles Damoiseau]] ([[Francija]], 1768 – 1846)
* [[André-Louis Danjon]] ([[Francija]], 1890 – 1967)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536 – 1586)
* [[Antoine Darquier de Pellepoix]] ([[Francija]], 1718 – 1802)
* [[Heinrich Louis d'Arrest]] ([[Nemčija]], 1822 – 1875)
* [[Marc Davis (astronom)|Marc Davis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845 – 1912)
* [[William Rutter Dawes]] ([[Anglija]], 1799 – 1868)
* [[Leo Anton Karl de Ball]], ([[Nemčija]], [[Avstrija]], 1853 – 1916)
* [[Henri Debehogne]] ([[Belgija]], 1924 – 2007)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527 – 1608)
* [[Annibale de Gasparis]] ([[Italija]], 1819 – 1892)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749 – 1822)
* [[Warren de la Rue]] ([[Anglija]], 1815 – 1889)
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545 – 1607)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816 – 1872)
* [[Jean Delhaye]] ([[Francija]], 1921 – 2001)
* [[Joseph-Nicolas Delisle]] ([[Francija]], 1688 – 1768)
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591 – 1655)
* [[Gabriel Delmotte]] ([[Francija]], 1876 – 1950)
* [[Eugène Joseph Delporte]] ([[Belgija]], 1882 – 1955)
* [[Audrey C. Delsanti]] ([[Francija]], 1976 –)
* [[Ercole Dembowski]] ([[Italija]], 1812 – 1881)
* [[Henri-Alexandre Deslandres]] ([[Francija]], 1853 – 1948)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546 – 1595)
* [[Herbert Dingle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890 – 1978)
* [[Ewine van Dishoeck]] ([[Nizozemska]], 1955 –)
* [[Gabrijel Divjanović]] ([[Hrvaška]], [[1913]] – 1991)
* [[Nikolaj Ivanovič Dneprovski]] ([[Rusija]], 1887 – 1944)
* [[Audouin Charles Dollfus]] ([[Francija]], 1924 – 2010)
* [[Franjo Dominko|Fran Dominko]] ([[Slovenija]], 1903 – 1987)
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826 – 1873)
* [[Frank Drake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 – 2022)
* [[Henry Draper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1837 – 1882)
* [[John Dreyer]] ([[Danska]], [[Irska]], 1852 – 1926)
* [[Andrija Dudić]] ([[Hrvaška]], 1533 – 1589)
* [[Raymond Smith Dugan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1940)
* [[Nils Christoffer Dunér]] ([[Švedska]], 1839 – 1914)
* [[James Dunlop]] ([[Škotska]], [[Avstralija]], 1793 – 1848)
* [[Daniel du Toit]] ([[Južna Afrika]], 1917 – 1981)
* [[Frank Watson Dyson]] ([[Anglija]], 1868 – 1939)
&lt;/div&gt;

== Đ ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Ignjat Đurđević]] ([[Hrvaška]], 1675 – 1737)
&lt;/div&gt;

== E ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Wallace John Eckert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902 – 1971)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944)
* [[Bengt Edlén]] ([[Švedska]], 1906 – 1993)
* [[Eise Eisinga]] ([[Nizozemska]], 1744 – 1828)
* [[Richard Salisbury Ellis]] ([[Wales]], 1950 –)
* [[Eric Walter Elst]] ([[Belgija]], 1936 – 2021)
* [[Johann Franz Encke]] ([[Nemčija]], 1791 – 1865)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemejski Egipt]], 276 pr. n. št. – 194 pr. n. št.)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876 – 1954)
* [[Thomas Henry Espinell Compton Espin]] ([[Anglija]], 1858 – 1934)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707 – 1783)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št. – 347 pr. n. št.)
* [[John Evershed]] ([[Anglija]], 1864 – 1956)
* [[Evktemon]] ([[Grčija]], okoli 480 pr. n. št. – 410 pr. n. št.)
&lt;/div&gt;

== F ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Sandra Moore Faber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Andrew Fabian]] ([[Anglija]], 1948 –)
* [[David Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1564 – 1617)
* [[Johannes Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1587 – 1616)
* [[Priscilla Fairfield Bok]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896 – 1975)
* [[Al-Fargani]] ([[Fargana]], okoli 805 – okoli 880)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267 – 1319)
* [[Nicolas Fatio de Duillier]] ([[Švica]], 1664 – 1753)
* [[Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye]] ([[Francija]], 1814 – 1902)
* [[Charles Fehrenbach (astronom)|Charles Fehrenbach]] ([[Francija]], 1914 – 2008)
* [[James Ferguson (astronom, 1710-1776)|James Ferguson]] ([[Škotska]], 1710 – 1776)
* [[James Ferguson (astronom, 1797-1867)|James Ferguson]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1797 – 1867)
* [[Yanga Roland Fernández]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971 –)
* [[Walter Ferreri]] ([[Italija]], 1948 –)
* [[Vasilij Grigorjevič Fesenkov]] ([[Rusija]], 1889 – 1972)
* [[Filip Opuntski]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št.)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št. – okoli 405 pr. n. št.)
* [[William Henry Finlay]] ([[Južna Afrika]], 1849 – 1924)
* [[Debra Fischer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Gabrielle Renaudot Flammarion]] ([[Francija]], 1877 – 1962)
* [[Nicolas Camille Flammarion]] ([[Francija]], 1842 – 1925)
* [[John Flamsteed]] ([[Anglija]], 1646 – 1719)
* [[Honoré Flaugergues]] ([[Francija]], 1755 – 1830)
* [[Williamina Fleming]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1911)
* [[Kiril Pavlovič Florenski]] ([[Rusija]], 1915 – 1982)
* [[Jean-Henri Focas]] ([[Grčija]], [[Francija]], 1909 – 1969)
* [[Marino Fonović]] ([[Hrvaška]], 1964 –)
* [[William Kent Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2023)
* [[Jean Bernard Léon Foucault]] ([[Francija]], 1819 – 1868)
* [[Georges Fournier]] ([[Francija]], 1881 – 1954)
* [[Alfred Fowler]] ([[Anglija]], 1868 – 1940)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889 – 1944)
* [[Girolamo Fracastoro]] ([[Italija]], 1478 – 1553)
* [[William Sadler Franks]] ([[Anglija]], 1851 – 1935)
* [[Kenneth Charles Freeman]] ([[Avstralija]], 1940 –)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816 – 1900)
* [[Herbert Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 2000)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508 – 1555)
&lt;/div&gt;

== G ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Walter Frederick Gale]] ([[Avstralija]], 1865 – 1945)
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564 – 1642)
* [[Johann Gottfried Galle]] ([[Nemčija]], 1812 – 1910)
* [[Jean-Félix Adolphe Gambart]] ([[Francija]], 1800 – 1836)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592 – 1655)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777 – 1855)
* [[Tom Gehrels]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2011)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597 – 1636)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[Boris Petrovič Gerasimovič]] ([[Rusija]], 1889 – 1937)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568 – 1626)
* [[Michel Giacobini]] ([[Francija]], 1873 – 1938)
* [[Henry Lee Giclas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 2007)
* [[David Gill]] ([[Škotska]], 1843 – 1914)
* [[James Melville Gillis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1811 – 1865)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848 – 1928)
* [[Wilhelm Gliese]] ([[Nemčija]], 1915 – 1993)
* [[Thomas Godfrey]] ([[Anglija]], 1704 – 1749)
* [[Thomas Gold]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2004)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807 – 1851)
* [[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]] ([[Nemčija]], [[Francija]], 1802 – 1866)
* [[François Gonnessiat]] ([[Francija]], 1856 – 1934)
* [[John Goodricke]] ([[Nizozemska]], [[Anglija]], 1764 – 1786)
* [[Fritz Goos]] ([[Nemčija]], 1883 – 1968)
* [[Spiridon Gopčević]] (''[[Leo Brenner]]'') ([[Hrvaška]], 1855 – 1928)
* [[Benjamin Apthorp Gould]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1824 – 1896)
* [[Stjepan Gradić]] ([[Hrvaška]], 1613 – 1683)
* [[Andrew Graham (astronom)|Andrew Graham]] ([[Irska]], 1815 – 1908)
* [[Francis Graham-Smith]] ([[Anglija]], 1923 – 2025)
* [[Robert Grant (astronom)|Robert Grant]] ([[Škotska]], 1814 – 1892)
* [[Jesse Leonard Greenstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909 – 2002)
* [[David Gregory]] ([[Škotska]], 1661 – 1708)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638 – 1675)
* [[John Grigg (astronom)|John Grigg]] ([[Nova Zelandija]], 1878 – 1920)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618 – 1663)
* [[Stephen Groombridge]] ([[Anglija]], 1755 – 1832)
* [[Robert Grosseteste]] ([[Anglija]], okoli 1175 – 1253)
* [[Walter Grotrian]] ([[Nemčija]], 1890 – 1954)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577 – 1643)
* [[James Edward Gunn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 –)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231 – 1316)
* [[Lev Emanujilovič Gurevič]] ([[Rusija]], 1904 – 1990)
* [[Bengt Gustafsson (astronom)|Bengt Gustafsson]] ([[Švedska]], 1943 –)
* [[Andrej Guštin]] ([[Slovenija]], 1971&amp;ndash;)
* [[Johan August Hugo Gylden]] ([[Švedska]], 1871 – 1896)
&lt;/div&gt;

== H ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[John Hadley]] ([[Anglija]], 1682 – 1744)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847 – 1930)
* [[Jusuke Hagihara]] ([[Japonska]], 1897 – 1979)
* [[Friedrich von Hahn]] ([[Nemčija]], 1742 – 1805)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048 – 1131)
* [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] ([[Rusija]], 1901 – 1968)
* [[Alan Hale (astronom)|Alan Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958 – 2026)
* [[George Ellery Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1938)
* [[Asaph Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829 – 1907)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656 – 1742)
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805 – 1865)
* [[Peter Andreas Hansen]] ([[Danska]], [[Nemčija]], 1795 – 1874)
* [[Cristoph Hansteen]] ([[Norveška]], 1784 – 1873)
* [[Karl Ludwig Harding]] ([[Nemčija]], 1765 – 1834)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851 – 1912)
* [[Frederick James Hargreaves]] ([[Anglija]], 1891 – 1970)
* [[Guillermo Haro]] ([[Mehika]], 1913 – 1988)
* [[Robert George Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1987)
* [[Robert Sutton Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 – 1993)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560 – 1621)
* [[Edward Robert Harrison]] ([[Anglija]], 1919 – 2007)
* [[Martin Otto Harwit]] ([[Češka]], [[Združene države Amerike|ZDA]] (1931 –)
* [[Otto Hermann Leopold Heckmann]] ([[Nemčija]], 1901 – 1983)
* [[Eleanor Francis Helin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2009)
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749 – 1827)
* [[Karl Ludwig Hencke]] ([[Nemčija]], 1793 – 1866)
* [[Thomas James Henderson]] ([[Škotska]], 1798 – 1844)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931 – 2013)
* [[Paul-Pierre Henry]] ([[Francija]], 1848 – 1905)
* [[Prosper Henry]] ([[Francija]], 1849 – 1903)
* [[Louis George Henyey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1970)
* [[Heraklit Pontski]] ([[Mala Azija]], okoli 388 pr. n. št. – 310 pr. n. št.)
* [[George Howard Herbig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2013)
* [[Carl W. Hergenrother]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1973 –)
* [[Paul Herget]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908 – 1981)
* [[Alexander Stewart Herschel]] ([[Anglija]], 1836 – 1907)
* [[Caroline Lucretia Herschel]] ([[Anglija]], 1750 – 1848)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792 – 1871)
* [[William Herschel]] ([[Anglija]], 1738 – 1822)
* [[Ejnar Hertzsprung]] ([[Danska]], 1873 – 1967)
* [[Johannes Hevel]] ([[Poljska]], [[Nemčija]], 1611 – 1687)
* [[Antony Hewish]] ([[Anglija]], 1924 – 2021)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], ok. 1070 – ok. 1136)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838 – 1914)
* [[John Russell Hind]] ([[Anglija]], 1823 – 1895)
* [[Arthur Robert Hinks]] ([[Anglija]], 1873 – 1945)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 190 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št. – 410 pr. n. št.)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št. – 120 pr. n. št.)
* [[Kijocugu Hirajama]] ([[Japonska]], 1874 – 1943)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815 – 1890)
* [[Olof Petrus Hjorter]] ([[Švedska]], 1696 – 1750)
* [[Dorrit Hoffleit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907 – 2007)
* [[Cuno Hoffmeister]] ([[Nemčija]], 1892 – 1968)
* [[Edward Singleton Holden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1914)
* [[Erik Bertil Holmberg]] ([[Švedska]], 1908 – 2000)
* [[Johann Hommel]] ([[Nemčija]], 1518 – 1562)
* [[Minoru Honda]] ([[Japonska]], 1913 – 1990)
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733 – 1810)
* [[Peter Horrebow]] ([[Danska]], 1679 – 1764)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618 – 1641)
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605 – 1639)
* [[Fred Hoyle]] ([[Anglija]], 1915 – 2001)
* [[Edwin Powell Hubble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1953)
* [[Gary Hug]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Margaret Lindsay Huggins]] ([[Irska]], 1848 – 1915)
* [[William Huggins]] ([[Anglija]], 1824 – 1910)
* [[Hendrik Christoffel van de Hulst]] ([[Nizozemska]], 1918 – 2000)
* [[Milton Lasell Humason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1972)
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629 – 1695)
* [[Yuji Hyakutake]] ([[Japonska]], 1950 – 2002)
* [[Josef Allen Hynek]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1986)
&lt;/div&gt;

== I ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tošihiko Ikemura]] ([[Japonska]], okoli 1952 – )
* [[Kaoru Ikeya]] ([[Japonska]], 1943 – )
* [[Robert Thorburn Ayton Innes]] ([[Škotska]], 1861 – 1933)
* [[Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)|Aleksander Aleksandrovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1867 – 1939)
* [[Ali Ben Isa]] (okoli 890 – okoli 960)
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683 – 727)
&lt;/div&gt;

== J ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Cyril V. Jackson]] ([[Južna Afrika]], 1903 – 1988)
* [[John Jackson (astronom)|John Jackson]] ([[Škotska]], 1887 – 1958)
* [[Cornelis de Jager]] ([[Nizozemska]], 1921 – 2021)
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ??? – okoli 796)
* [[Karl Guthe Jansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1950)
* [[Pierre Janssen]] ([[Francija]], 1824 – 1907)
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877 – 1946)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891 – 1989)
* [[David C. Jewitt]] ([[Anglija]], 1958 –)
* [[Ernest Leonard Johnson]] ([[Južna Afrika]], 1891 – 1977)
* [[Harold Lester Johnson]] ([[ZDA]], 1921 – 1980)
* [[Manuel John Johnson]] ([[Anglija]], 1805 – 1859)
* [[Albert F. A. L. Jones]] ([[Nova Zelandija]], 1920 – 2013)
* [[Alfred Harrison Joy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882 – 1973)
* [[Ibn Junis]] ([[Egipt]], 950 – 1009)
* [[Mario Jurić]] ([[Hrvaška]], 1979 –)
&lt;/div&gt;

== K ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Naum Lvovič Kajdanovski]] ([[Rusija]], 1907 – 2010)
* [[Kalip]] ([[Grčija]], okoli 370 pr. n. št. – 300 pr. n. št.)
* [[Lisa Kaltenegger]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1977 –)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616 – 1700)
* [[Peter van de Kamp]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1995)
* [[Jacobus Cornelius Kapteyn]] ([[Nizozemska]], 1851 – 1922)
* [[Nikolaj Semjonovič Kardašov]] ([[Rusija]], 1932 – 2019)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970 – 1066)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridski Iran]], okoli 1370 – 1429)
* [[James Edward Keeler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1900)
* [[Kenneth Irwin Kellerman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 –)
* [[Robert Kennicutt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571 – 1630)
* [[Kidinu]] ([[Babilon]], okoli 400 pr. n. št. – 330 pr. n. št.)
* [[Hisaši Kimura]] ([[Japonska]], 1870 – 1943)
* [[Daniel Kirkwood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1814 – 1895)
* [[Robert Paul Kirshner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Kleomed]] ([[Grčija]]), okoli 120 – okoli 190)
* [[Kleostrat]] ([[Tinedos]], okoli 500 pr. n. št. – 430 pr. n. št.)
* [[Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues]] ([[Nemčija]], 1827 – 1884)
* [[Zoran Knežević (astronom)|Zoran Knežević]] ([[Srbija]], 1949 –)
* [[Viktor Knorre]] ([[Rusija]], 1840 – 1919)
* [[Reginald Purdon de Kock]] ([[Južna Afrika]], 1902 – 1980)
* [[Ernst Arnold Kohlschütter]] ([[Nemčija]], 1883 – 1969)
* [[Luboš Kohoutek]] ([[Češka]], 1935 – 2023)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]]), okoli 280 pr. n. št. – 220 pr. n. št.)
* [[Nikolaj Kopernik]] ([[Prusija]], 1473 – 1543)
* [[Kazimierz Kordylewski]] ([[Poljska]], 1903 – 1981)
* [[Korado Korlević]] ([[Hrvaška]], 1958 –)
* [[Sergej Konstantinovič Kostinski]] ([[Rusija]], 1867 – 1936)
* [[Ferdinand Konščak]] ([[Hrvaška]], 1703 – 1759)
* [[Charles Thomas Kowal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 – 2011)
* [[Jan Kowalczyk (astronom)|Jan Kowalczyk]] ([[Poljska]], 1833 – 1911)
* [[Robert Paul Kraft]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], (1927 – 2015)
* [[Vladimir Aleksejevič Krat]] ([[Rusija]], 1911 – 1983)
* [[Heinrich Carl Friedrich Kreutz]] ([[Nemčija]], 1854 – 1907)
* [[Oton Kučera]] ([[Hrvaška]], 1857 – 1931)
* [[Gerard Peter Kuiper]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905 – 1973)
* [[Friedrich Karl Küstner]] ([[Nemčija]], 1856 – 1936)
* [[Ali Kušči]] ([[Timuridski Iran]], [[Osmansko cesarstvo]], 1403 – 1474)
* [[Jošio Kušida]] ([[Japonska]], 1957 –)
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971 – 1029)
* [[Peter Kušnirák]] ([[Slovaška]], 1974 –)
* [[Nikolaj Kuzanski]] ([[Nemčija]], 1401 – 1464)
* [[William Kwong Yu Yeung]]  ([[Kitajska]], [[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
&lt;/div&gt;

== L ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Antoine Émile Henry Labeyrie]] ([[Francija]], 1943 – )
* [[Nicolas Louis de Lacaille]] ([[Francija]], 1713 – 1762)
* [[Claes-Ingvar Lagerkvist]] ([[Švedska]], 1944 –)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736 – 1813)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640 – 1718)
* [[George Lake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953 –)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732 – 1807)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Francija]], [[Nemčija]], 1728 – 1777)
* [[Carl Otto Lampland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1951)
* [[Samuel Pierpont Langley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834 – 1906)
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598 – 1675)
* [[Philippe van Lansberge]] ([[Nizozemska]], 1561 – 1632)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749 – 1827)
* [[William Lassell]] ([[Anglija]], 1799 – 1880)
* [[Hans Emil Lau]] ([[Danska]], 1879 – 1918)
* [[Joseph Jean Pierre Laurent]] ([[Francija]], ???? – 1900)
* [[Kenneth J. Lawrence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964 –)
* [[Francis Preserved Leavenworth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1928)
* [[Henrietta Swan Leavitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868 – 1921)
* [[Paul Ledoux]] ([[Belgija]], 1914 – 1988)
* [[Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil]] ([[Francija]], 1725 – 1792)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894 – 1966)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675 – 1757)
* [[Pierre Charles Le Monnier]] ([[Francija]], 1715 – 1799)
* [[Nicole-Reine Lepaute|Nicole-Reine Etable de la Briere Hortense Lepaute]] ([[Francija]], 1723 – 1788)
*[[Patricio Letelier]] (Čile, 1943 – 2011)
* [[Armin Otto Leuschner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1868 – 1953)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811 – 1877)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740 – 1784)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602 – 670)
* [[Emmanuel Liais]] ([[Francija]], 1826 – 1900)
* [[Luigi Ghiraldi Lilio]] ([[Italija]], 1510 – 1576)
* [[Douglas N. C. Lin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)
* [[Bertil Lindblad]] ([[Švedska]], 1895 – 1965)
* [[Bernhard von Lindenau]] ([[Nemčija]], 1780 – 1854)
* [[Anders Lindstedt]] ([[Švedska]], 1854 – 1939)
* [[Jurij Naumovič Lipski]] ([[Rusija]], 1909 – 1978)
* [[Joseph Johann von Littrow]] ([[Avstrija]], 1781 – 1840)
* [[Karl Ludwig von Littrow]] ([[Avstrija]], 1811 – 1877)
* [[Joseph Norman Lockyer]] ([[Anglija]], 1836 – 1920)
* [[Maurice Loewy]] ([[Avstrija]], [[Francija]], 1833 – 1907)
* [[Malcom Sim Longair]] ([[Škotska]], 1941 –)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562 – 1647)
* [[Bernard Lovell]] ([[Anglija]], 1913 – 2012)
* [[Frank James Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933 – 2009)
* [[Andrew Lowe]] ([[Kanada]], 1959 –)
* [[Percival Lowell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1855 – 1916)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803 – 1865)
* [[Knut Emil Lundmark]] ([[Švedska]], 1889 – 1958)
* [[Karl Theodor Robert Luther]] ([[Nemčija]], 1822 – 1900)
* [[Willem Jacob Luyten]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1994)
* [[Bernard Ferdinand Lyot]] ([[Francija]], 1897 – 1952)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911 – 1995)
&lt;/div&gt;

== M ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Adriaan van Maanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884 – 1946)
* [[Donald Edward Machholz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1952 –)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686 – 1751)
* [[Johann Heinrich Mädler]] ([[Nemčija]], 1794 – 1874)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550 – 1631)
* [[Paolo Maffei]] ([[Italija]], 1926 – 2009)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808 – 1878)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678 – 1771)
* [[al-Majriti]] (arabska [[Španija]], ???? – ok. 1007)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] ([[Rusija]], 1896 – 1964)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581 – 1630)
* [[David Malin]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1941 – )
* [[Gunnar Malmquist]] ([[Švedska]], 1893 – 1982)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970 – 1036)
* [[Giacomo Filippo Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1665 – 1729)
* [[Giovanni Domenico Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1709 – 1788)
* [[Geoffrey Marcy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 – )
* [[Simon Marij]] ([[Nemčija]], 1573 – 1624)
* [[Brian Geoffrey Marsden]] ([[Anglija]], 1937 –)
* [[Albert Marth]] ([[Nemčija]], 1828 – 1897)
* [[Nevil Maskelyne]] ([[Anglija]], 1732 – 1811)
* [[Charles Mason]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1730 – 1787)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783 – 1875)
* [[Janet Akyüz Mattei]] ([[Turčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 – 2004)
* [[Edward Walter Maunder]] ([[Anglija]], 1851 – 1928)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698 – 1759)
* [[Alain Maury]] ([[Francija]])
* [[Antonia Maury]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1952)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723 – 1762)
* [[Nicholas Ulrich Mayall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1993)
* [[Michel Mayor]] ([[Švica]], 1942 –)
* [[Marshall McCall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[William Hunter McCrea]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1904 – 1999)
* [[Christopher McKee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[Robert Scott McMillan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Pierre-François-André Méchain]] ([[Francija]], 1744 – 1804)
* [[Aden Baker Meinel]] ([[ZDA]], 1922 – 2011)
* [[John Edward Mellish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1970)
* [[Philibert Jacques Melotte]] ([[Anglija]], 1880 – 1961)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], ok. 70 – ok. 140)
* [[Donald Howard Menzel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1976)
* [[Nicholas Mercator]] ([[Nemčija]], okoli 1620 – 1687)
* [[Paul Willard Merrill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887 – 1961)
* [[Charles Messier]] ([[Francija]], 1730 – 1817)
* [[Leon Mestel]] ([[Anglija]], 1927 – 2017)
* [[Joel Hastings Metcalf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1925)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571 – 1635)
* [[Meton]] ([[Grčija]], ok. 470 pr. n. št. – ok. 400 pr. n. št.)
* [[John Michell]] ([[Anglija]], 1724 – 1793)
* [[Aleksander Aleksandrovič Mihajlov]] ([[Rusija]], 1888 – 1983)
* [[Milutin Milanković]] ([[Srbija]], 1879 – 1958)
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501 – 1559)
* [[Dayton Clarence Miller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866 – 1941)
* [[William Allen Miller]] ([[Anglija]], 1817 – 1870)
* [[Elia Millosevich]] ([[Italija]], 1848 – 1919)
* [[Nikola Miličević]] ([[Hrvaška]], 1887 – 1963)
* [[Rudolph Minkowski]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1895 – 1976)
* [[Marcel Gilles Jozef Minnaert]] ([[Belgija]], 1893 – 1970)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1862)
* [[Maria Mitchell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1818 – 1889)
* [[Samuel Alfred Mitchell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1960)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790 – 1868)
* [[Johan Maurits Mohr]] ([[Nizozemska Indija]], 1716 – 1775)
* [[Didrik Magnus Axel Möller]] ([[Švedska]], 1830 – 1896)
* [[Jacques Leibax Montaigne]] ([[Francija]], 1716 – 1785?)
* [[Geminiano Montanari]] ([[Italija]], 1633 – 1687)
* [[Patrick Moore]] ([[Anglija]], 1923 – 2012)
* [[William Wilson Morgan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1994)
* [[Amédée Mouchez]] ([[Francija]], 1821 – 1892)
* [[Forest Ray Moulton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1952)
* [[Antonín Mrkos]] ([[Češka]], 1918 – 1996)
* [[John Mudge]] ([[Anglija]], 1721 – 1793)
* [[Muhamed Muminović]] ([[Bosna in Hercegovina]], 1948 –)
* [[Osamu Muramacu]] ([[Japonska]], 1949 –)
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290 – 1351)
&lt;/div&gt;

== N ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523 – 1593)
* [[Naburimani]] ([[Babilonija]], okoli 560 pr. n. št. – 480 pr. n. št.)
* [[Al-Najrizi]] ([[Iran]], okoli 865 – okoli 992)
* [[James Nasmyth]] ([[Škotska]], 1808 – 1890)
* [[Jerry Earl Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944 –)
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170 – 1237)
* [[Gerald Neugebauer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 – 2014)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899 – 1990)
* [[Grigorij Nikolajevič Neujmin]] ([[Rusija]], 1886 – 1946)
* [[Simon Newcomb]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1835 – 1909)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643 – 1727)
* [[John Pringle Nichol]] ([[Škotska]], 1804 – 1859) 
* [[Seth Barnes Nicholson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891 – 1963)
* [[Cuneo Niidžima]] (Japonska, 1955 –)
* [[Peter Nilson]] ([[Švedska]], 1937 – 1998)
* [[Domenico Maria de Novara]] ([[Italija]], 1454 – 1504)
* [[Magnus Nyrén]] ([[Švedska]], 1837 – 1921)
&lt;/div&gt;

== O ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Oinopid]] ([[Grčija]], okoli 490 pr. n. št. – okoli 420 pr. n. št.)
* [[Tarmo Oja]] ([[Švedska]], [[Estonija]], 1934 – 2024)
* [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] ([[Nemčija]], 1758 – 1840)
* [[Jan Hendrik Oort]] ([[Nizozemska]], 1900 – 1992)
* [[Ernst Julius Öpik]] ([[Estonija]], 1893 – 1985)
* [[Samuel Oppenheim]] ([[Avstrija]], 1857 – 1928)
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841 – 1886)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323 – 1382)
* [[Donald Edward Osterbrock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2007)
* [[Liisi Oterma]] ([[Finska]], 1915 – 2001)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575 – 1660)
&lt;/div&gt;

== P ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Bohdan Paczyński]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 – 2007)
* [[Ľudmila Pajdušáková]] ([[Slovaška]], 1916 – 1979)
* [[Johann Palisa]] ([[Avstrija]], 1848 – 1925)
* [[Antonie Pannekoek]] ([[Nizozemska]], 1873 – 1960)
* [[Janus Pannonius]] ([[Hrvaška]], 1434 – 1472)
* [[John Stefanos Paraskevopoulos]] ([[Grčija]], [[Južna Afrika]], 1889 – 1951)
* [[Jurij Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1932 – )
* [[Nikolaj Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1900 – 1996)
* [[Ivan Paskvić]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1754 – 1829)
* [[André Patry]] ([[Francija]], 1902 – 1960)
* [[Cecilia Payne-Gapoškin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1979)
* [[John Andrew Peacock]] ([[Anglija]], 1956 – )
* [[William Pearson (astronom)|William Pearson]] ([[Anglija]], 1767 – 1847)
* [[Francis Gladheine Pease]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881 – 1938)
* [[Philip James Edwin Peebles]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – )
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809 – 1880)
* [[Nicolas-Claude Fabri de Peiresc]] ([[Francija]], 1580 – 1637)
* [[Leslie Copus Peltier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900 – 1980)
* [[Julien Péridier]] ([[Francija]], 1882 – 1967)
* [[Andrej Perlah]] ([[Slovenija]], 1490 – 1551)
* [[Charles Dillon Perrine]] ([[Argentina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1867 – 1951)
* [[Henri Joseph Anastase Perrotin]] ([[Francija]], 1845 – 1904)
* [[Carl Friedrich Wilhelm Peters]] ([[Nemčija]], 1849 – 1894)
* [[Christian August Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], 1806 – 1880)
* [[Christian Heinrich Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1813 – 1890)
* [[Edison Pettit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889 – 1962)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423 – 1461)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774 – 1835)
* [[Theodore Evelyn Reece Phillips]] ([[Anglija]], 1868 – 1942)
* [[Giuseppe Piazzi]] ([[Italija]], 1746 – 1826)
* [[Jean-Felix Picard (astronom)|Jean-Felix Picard]] ([[Francija]], 1620 – 1682)
* [[Luc Picart]] ([[Francija]], 1867 – 1956)
* [[Edward Charles Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846 – 1919)
* [[William Henry Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858 – 1938)
* [[Đuro Pilar]] ([[Hrvaška]], 1846 – 1893)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št. – okoli 270 pr. n. št.)
* [[Phil Plait]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964 –)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781 – 1864)
* [[Harry Hemley Plaskett]] ([[Kanada]], 1893 – 1980)
* [[John Stanley Plaskett]] ([[Kanada]], 1865 – 1941)
* [[Norman Robert Pogson]] ([[Anglija]], 1829 – 1891)
* [[Grzegorz Pojmański]] ([[Poljska]], 1959 –)
* [[Ilijodor Ivanovič Pomerancev]] ([[Rusija]], 1847 – 1921)
* [[John Pond]] ([[Anglija]], 1767 – 1836)
* [[Jean-Louis Pons]] ([[Francija]], 1761 – 1831)
* [[Posidonij]] ([[Grčija]], okoli 135 pr. n. št. – 51 pr. n. št.)
* [[Karl Rudolph Powalky]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1817 – 1881)
* [[Charles Pritchard]] ([[Anglija]], 1808 – 1893)
* [[Richard Anthony Proctor]] ([[Anglija]], 1837 – 1888)
* [[Erik Prosperin]] ([[Švedska]], 1739 – 1803)
* [[Milorad B. Protić]] ([[Srbija]], 1910 – 2001)
* [[Ptolemej|Klavdij Ptolemej]] ([[Rimski Egipt]], ok. 85 – 165)
* [[Pierre Henri Puiseux]] ([[Francija]], 1855 – 1928)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
&lt;/div&gt;

== Q ==

* [[Didier Queloz]] ([[Švica]], 1966 –)
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796 – 1874)

== R ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Rodolphe Radau]] ([[Francija]], 1835 – 1911)
* [[Pavla Ranzinger]] ([[Slovenija]], 1933 – 2024)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705 – 1778)
* [[Georges Antoine Pons Rayet]] ([[Francija]], 1839 – 1906)
* [[Grote Reber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2002)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436 – 1476)
* [[Erasmus Reinhold]] ([[Prusija]], [[Nemčija]], 1511 – 1553)
* [[Grote Reber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 2002)
* [[Martin John Rees]] ([[Anglija]], 1942 –)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824 – 1889)
* [[Karl Wilhelm Reinmuth]] ([[Nemčija]], 1892 – 1979)
* [[Johann Georg Repsold]] ([[Nemčija]], 1770 – 1830)
* [[Georg Joachim Lauchen von Retij]] ([[Nemčija]], 1514 – 1574)
* [[Giovanni Battista Riccioli]] ([[Italija]], 1598 – 1671)
* [[Jean Richer]] ([[Francija]], 1630 – 1696)
* [[Richard van der Riet Woolley]] ([[Anglija]], 1906 – 1986)
* [[Stephen Peter Rigaud]] ([[Anglija]], 1774 – 1839)
* [[Fernand Rigaux]] ([[Belgija]], 1906 – 1962)
* [[Isaac Roberts]] ([[Wales]], 1829 – 1904)
* [[Abraham Robertson]] ([[Škotska]], 1751 – 1826)
* [[John Thomas Romney Robinson]] ([[Irska]], 1792 – 1882)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820 – 1883)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644 – 1710)
* [[Otto August Rosenberger]] ([[Nemčija]], 1800 – 1890)
* [[Frank Elmore Ross]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1960)
* [[William Parsons Rosse]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1800 – 1867)
* [[Gilbert Rougier]] ([[Francija]], 1886 – 1947)
* [[Henry Augustus Rowland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1848 – 1901)
* [[Slavko Rozgaj]] ([[Hrvaška]], 1895 – 1978)
* [[Vera Cooper Rubin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 2016)
* [[Karl Ludwig Christian Rümker]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1788 – 1862)
* [[Henry Norris Russell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877 – 1957)
* [[Barbara Sue Ryden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1961 –)
* [[Martin Ryle]] ([[Anglija]], 1918 – 1984)
&lt;/div&gt;

== S ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Edward Sabine]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1788 – 1883)
* [[Johannes de Sacrobosco]] ([[Anglija]], okoli 1195 – okoli 1256)
* [[Carl Sagan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 1996)
* [[Allan Rex Sandage]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926 – 2010)
* [[Ralph Allen Sampson]] ([[Anglija]], 1866 – 1939)
* [[Hendricus Gerardus van de Sande Bakhuyzen]] ([[Nizozemska]], 1838 – 1923)
* [[Wallace Leslie William Sargent]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 – 2012)
* [[Alexandre Schaumasse]] ([[Francija]], 1882 – 1958)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575 – 1650)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798 – 1885)
* [[Giovanni Virginio Schiaparelli]] ([[Italija]], 1835 – 1910)
* [[Frank Schlesinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871 – 1943)
* [[Bernhard Voldemar Schmidt]] ([[Estonija]], [[Švedska]], [[Nemčija]], 1879 – 1935)
* [[Johann Friedrich Julius Schmidt]] ([[Nemčija]], 1825 – 1884)
* [[Maarten Schmidt]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2022)
* [[Alfred Schmitt]] ([[Francija]], 1907 – 1972)
* [[Robert Andrew Schommer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 – 2001)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477 – 1547)
* [[Johann Hieronymus Schröter]] ([[Nemčija]], 1746 – 1816)
* [[Lipót Schulhof]] ([[Madžarska]], 1874 – 1921)
* [[Heinrich Christian Schumacher]] ([[Nemčija]], 1780 – 1850)
* [[Hans-Emil Schuster]] ([[Nemčija]], 1934 – 2024)
* [[Samuel Heinrich Schwabe]] ([[Nemčija]], 1789 – 1875)
* [[Karl Schwarzschild]] ([[Nemčija]], 1873 – 1916)
* [[Martin Schwarzschild]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1912 – 1997)
* [[Friedrich Karl Arnold Schwassmann]] ([[Nemčija]], 1870 – 1964)
* [[Ruby Payne Scott]] ([[Avstralija]], 1912 – 1981)
* [[James Vernon Scotti]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960 –)
* [[Sara Seager]] ([[Kanada]], [[ZDA]], 1971 –)
* [[Frederick Hanley Seares]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873 – 1964)
* [[George Mary Searle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1918)
* [[Michael John Seaton]] ([[Anglija]], 1923 – 2007)
* [[Pietro Angelo Secchi]] ([[Italija]], 1818 – 1878)
* [[Hugo von Seeliger]] ([[Nemčija]], 1849 – 1924)
* [[Jean-François Séguier]] ([[Francija]], 1703 – 1784)
* [[Cutomu Seki]] ([[Japonska]], 1930 –)
* [[Selevk]] ([[Selevkija]], okoli 190 pr. n. št. –?)
* [[Jean-Pierre Serre]] (1926 –)
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819 – 1885)
* [[Carl Keenan Seyfert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1960)
* [[Harlow Shapley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1885 – 1972)
* [[Scott Sander Sheppard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1977 –)
* [[Carolyn Jean Spellmann Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2021)
* [[Eugene Merle Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928 – 1997)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710 – 1768)
* [[Frank Hsia-San Shu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751 – 1804)
* [[Joseph Silk]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[Stephen Singer-Brewster]] Stephen C. Brewster) (ZDA, 1945 – )
* [[Rašid Alijevič Sjunjajev]] ([[Rusija]], 1943 –)
* [[Brian A. Skiff]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Joseph Silk]] ([[Anglija]], 1942 –)
* [[Savai Džai Singh|Savai Džai Singh II.]] ([[Indija]], 1686 – 1743)
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872 – 1934)
* [[Charlotte Moore Sitterly]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1990)
* [[John Francis Skjellerup]] ([[Avstralija]], [[Republika Južna Afrika]], 1875 – 1952)
* [[Earl Charles Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1883 – 1964)
* [[Vesto Melvin Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1875 – 1969)
* [[Tamara Mihajlovna Smirnova (astronomka)|Tamara Mihajlovna Smirnova]] ([[Rusija]], 1918 – 2001)
* [[William Henry Smyth]] ([[Anglija]], 1788 – 1865)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]], 1580 – 1626)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756 – 1830)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776 – 1833)
* [[Sosigen]] ([[Ptolemejski Egipt]], okoli 90 pr. n. št. – okoli 20 pr. n. št.)
* [[Sosigen Peripatetik]] ([[Grčija]], okoli 150)
* [[Timothy Bruce Spahr]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[1970]] –)
* [[James South]] ([[Anglija]], 1785 – 1867)
* [[Harold Spencer Jones]] ([[Anglija]], 1890 – 1960)
* [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1997)
* [[Friedrich Wilhelm Gustav Spörer]] ([[Nemčija]], 1822 – 1895)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240 – 300)
* [[Stefano Sposetti]] ([[Švica]], 1958 –)
* [[Erland Myles Standish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Anton Staus]] ([[Nemčija]], 1872 – 1955)
* [[William Herbert Steavenson]] ([[Anglija]], 1894 – 1975)
* [[Joel Stebbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878 – 1966)
* [[Aleksander Vladimirovič Stepanov]] ([[Rusija]])
* [[Édouard Jean-Marie Stephan]] ([[Francija]], 1837 – 1923)
* [[David J. Stevenson]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1948 –)
* [[Johannes Stöffler]] ([[Nemčija]], 1452 – 1531)
* [[Clifford Stoll]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950 –)
* [[Edward James Stone]] ([[Anglija]], 1831 – 1897)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707 – 1770)
* [[Bengt Strömgren]] ([[Danska]], 1908 – 1987)
* [[Svante Elis Strömgren]] ([[Švedska]], [[Danska]], 1870 – 1947)
* [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]] ([[Nemčija]], [[Rusija]], 1793 – 1864)
* [[Karl Hermann Struve]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1854 – 1920)
* [[Ljudvig Ottovič Struve]] ([[Rusija]], 1858 – 1920)
* [[Otto Struve]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1897 – 1963)
* [[Otto Vasiljevič Struve]] ([[Rusija]], 1819 – 1905)
* [[Sudin]] ([[Babilon]], okoli 240 pr. n. št.)
* [[Karl Frithof Sundman]] ([[Finska]], 1873 – 1949)
* [[Ivan Sušnik]] ([[Slovenija]], 1854 – 1942)
*[[Govind Swarup]] ([[Indija]] 1929 – 2020)
* [[Edward Doane Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871 – 1935)
* [[Lewis A. Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1820 – 1913)
* [[Ignacije Szentmartony]] ([[Hrvaška]], 1710 – 1793)
&lt;/div&gt;

== Š ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Grigorij Abramovič Šajn]] ([[Rusija]], 1892 – 1956)
* [[Pelageja Fjodorovna Šajn]] ([[Rusija]], 1894 – 1956)
* [[Lenka Šarounová]] ([[Češka]], 1973 – )
* [[Ibn aš-Šatir]] ([[Sirija]], 1304 – 1375)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370 – 1443)
* [[Josip Samujilovič Šklovski]] ([[Ukrajina]], 1916 – 1985)
* [[Vladimir Georgiev Škodrov]] ([[Bolgarija]], 1930 – 2010)
* [[Tigran Aramovič Šmaonov]] ([[Rusija]])
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891 – 1956)
* [[Pavel Karlovič Šternberg]] ([[Rusija]], 1865 – 1920)
&lt;/div&gt;

== T ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826 – 901)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526 – 1585)
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št. – okoli 543 pr. n. št.)
* [[Gustav Andreas Tammann]] ([[Nemčija]], 1932 – 2019)
* [[Jasuo Tanaka (astronom)|Jasuo Tanaka]] ([[Japonska]], 1931 – 2018)
* [[Georg Tannstetter]] ([[Avstrija]], 1482 – 1535)
* [[Kiril Nikolajevič Tavastšerna]] ([[Rusija]], 1921 – 1982)
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[John Tebbutt]] ([[Avstralija]], 1834 – 1916)
* [[Ernst Wilhelm Leberecht Tempel]] ([[Nemčija]], 1821 – 1889)
* [[Erik Tengström]] ([[Švedska]], 1913 – 1996)
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], ok. 130 pr. n. št. – ok. 60 pr. n. št.)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90 – ok. 160)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335 – okoli 405)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]], 1838 – 1910)
* [[John Macon Thome]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Argentina]], 1843 – 1908)
* [[Jana Tichá]] ([[Češka]], 1965 –)
* [[Miloš Tichý]] ([[Češka]], 1966 –)
* [[Gavril Adrijanovič Tihonov]] ([[Rusija]], 1875 – 1950)
* [[Timoharis]] ([[Grčija]], okoli 320 pr. n. št. – okoli 260 pr. n. št.)
* [[François Félix Tisserand]] ([[Francija]], 1848 – 1896)
* [[Johann Daniel Titius]] ([[Nemčija]], 1729 – 1796)
* [[Clyde William Tombaugh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1997)
* [[Ivan Tomec]] ([[Slovenija]], 1880 – 1950)
* [[Étienne Léopold Trouvelot]] ([[Francija]], 1827 – 1895)
* [[Robert Julius Trumpler]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1886 – 1956)
* [[Herbert Hall Turner]] ([[Anglija]], 1861 – 1930)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidi|Abasidski kalifat]], 1201 – 1274)
* [[Charles Wesley Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829 – 1881)
* [[Horace Parnell Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839 – 1923)
&lt;/div&gt;

== U ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Antonio de Ulloa]] ([[Španija]], 1716 – 1795)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridski Iran]], 1394 – 1449)
* [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]] ([[Nemčija]], 1905 – 1995)
* [[Takeši Urata]] ([[Japonska]], 1947 – 2012)
* [[Ivan Ureman]] ([[Hrvaška]], 1583 – 1621)
&lt;/div&gt;

== V ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Yrjö Väisälä]] ([[Finska]], 1891 – 1971)
* [[Jean Elias Benjamin Valz]] ([[Francija]], 1787 – 1867)
* [[Esko Valtaoja]] ([[Finska]], 1951 –)
* [[Mauri Valtonen]] ([[Finska]])
* [[George Van Biesbroeck]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1880 – 1974)
* [[Sidney van den Bergh]] ([[Nizozemska]], [[Kanada]], (1929 – )
* [[Cornelis Johannes van Houten]] ([[Nizozemska]], 1920 – 2002)
* [[Ingrid van Houten-Groeneveld]] ([[Nizozemska]], 1921 – 2015)
*[[Varahamihira]] ([[Indija]], 6. stol.)
* [[Antoinette de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921 – 1987)
* [[Gérard Henri de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1918 – 1995)
* [[Francesco de Vico]] ([[Italija]], 1805 – 1848)
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813 – 1883)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749 – 1821)
* [[Ivan Vitez Sredniški]] ([[Hrvaška]] 1405/08 – 1472)
* [[Hermann Carl Vogel]] ([[Nemčija]], 1841 – 1907)
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613 – 1691)
* [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov]] ([[Rusija]], 1904 – 1994)
* [[Vladis Vujnović]] ([[Hrvaška]], 1933 – 2025)
&lt;/div&gt;

== W ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Arthur Arno Wachmann]] ([[Nemčija]], 1902&amp;ndash;1990)
* [[Åke Wallenquist]] ([[Švedska]], 1904&amp;ndash;1994)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617&amp;ndash;1689)
* [[Pehr Wilhelm Wargentin]] ([[Švedska]], 1717&amp;ndash;1783)
* [[James Craig Watson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838&amp;ndash;1880)
* [[Chester Burleigh Watts]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889&amp;ndash;1971)
* [[Thomas William Webb]] ([[Anglija]], 1807&amp;ndash;1885)
* [[Godefroy Wendelin]] ([[Belgija]], 1580&amp;ndash;1667)
* [[Alfred Lothar Wegener]] ([[Nemčija]], 1863&amp;ndash;1932)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936&amp;ndash;2020)
* [[Richard Martin West]] ([[Danska]], 1941&amp;ndash;)
* [[Fred Lawrence Whipple]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906&amp;ndash;2004)
* [[Albert Edward Whitford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905&amp;ndash;2002)
* [[Sarah Frances Whiting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847&amp;ndash;1927)
* [[John Paul Wild]] ([[Avstralija]], 1923&amp;ndash;2008)
* [[Paul Wild]] ([[Švica]], 1925&amp;ndash;2014)
* [[Arthur Stanley Williams]] ([[Anglija]], 1861&amp;ndash;1938)
* [[Robert Eugene Williams|Robert (Eugene) Williams]] (ZDA, 1940&amp;ndash;)
* [[Albert George Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918&amp;ndash;2012)
* [[Olin Chaddock Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909&amp;ndash;1994)
* [[Joseph Winlock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826 &amp;ndash; 1875)
* [[Friedrich August Theodor Winnecke]] ([[Nemčija]], 1835&amp;ndash;1897)
* [[John Winthrop (astronom)|John Winthrop]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1714&amp;ndash;1779)
* [[Carl Alvar Wirtanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910&amp;ndash;1990)
* [[Carl Wilhelm Wirtz]] ([[Nemčija]], 1876&amp;ndash;1939)
* [[Jennifer Wiseman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Carl Gustav Witt]] ([[Danska]], 1866&amp;ndash;1946)
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546&amp;ndash;1586)
* [[Charles Joseph Étienne Wolf]] ([[Francija]], 1827&amp;ndash;1918)
* [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] ([[Češka]], 1957&amp;ndash;)
* [[Max Franz Joseph Cornelius Wolf]] ([[Nemčija]], 1863&amp;ndash;1932)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816&amp;ndash;1893)
* [[Arnold Wolfendale]] ([[Anglija]], 1927&amp;ndash;2020)
* [[Aleksander Wolszczan]] ([[Poljska]], 1946&amp;ndash;)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632&amp;ndash;1723)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711&amp;ndash;1786)
* [[William Hammond Wright]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871&amp;ndash;1959)
* [[John Wrottesley, 2. baron Wrottesley|John Wrottesley]] ([[Anglija]], 1798&amp;ndash;1867)
* [[Johann Philipp von Wurzelbauer]] ([[Nemčija]], 1651&amp;ndash;1725)
&lt;/div&gt;

== X ==
== Y ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Charles Augustus Young]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834 – 1908)
&lt;/div&gt;

== Z ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Franz Xaver von Zach]] ([[Nemčija]], 1754 – 1832)
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450 – 1510)
* [[Francesco Zagar]] ([[Hrvaška]], [[Italija]], 1900 – 1976)
* [[al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028 – 1087)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920 – 1988)
* [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] ([[Nemčija]], 1834 – 1882)
* [[Niccolò Zucchi]] ([[Italija]], 1586 – 1670)
* [[Ivan Luka Zuzorić]] ([[Hrvaška]], 1716 – 1746)
* [[Fritz Zwicky]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1974)
* [[Tomaž Zwitter]] ([[Slovenija]], 1961 –)
&lt;/div&gt;

== Ž ==
&lt;div style=&quot;-moz-column-count:2; column-count:2;&quot;&gt;
* [[Aleksander Markelovič Ždanov]] ([[Rusija]], 1858 – 1914)
* [[Venjamin Pavlovič Žehovski]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1881 – 1953)
* [[Ljudmila Vasiljevna Žuravljova]] ([[Ukrajina]], 1946 –)
&lt;/div&gt;

== Glej tudi ==

* [[časovni pregled astronomov]]
* [[seznam matematikov]]
* [[seznam fizikov]]
* [[seznam astrofizikov]]
* [[seznam kozmologov]]

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{stublist}}

{{portal|Astronomija}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Astronomi| ]]
[[Kategorija:Astronomke| ]]
[[Kategorija:Seznami astronomov| ]]</text>
      <sha1>cfdpz8fyngt957o3s5wvoo361zki2rk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Obvestila</title>
    <ns>4</ns>
    <id>106</id>
    <revision>
      <id>6751748</id>
      <parentid>6689636</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:37:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>199.000</comment>
      <origin>6751748</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="72047" sha1="gkutsczr5cwswfw1weqw37n1mt8vikn" xml:space="preserve">&lt;!--  ------------------------------------------------------------------------------------------

TA STRAN NI NAMENJENA POGOVORU, ZATO SE PROSIMO VZDRŽITE KOMENTARJEV. KOMENTARJE LAHKO
DODATE NA POGOVORNI STRANI: Pogovor o Wikipediji:Obvestila.

ČE ŽELITE DODATI POVEZAVO NA OBJAVO V ČASOPISJU IN DRUGIH MEDIJIH, 
JO DODAJTE NA TEMU NAMENJENO STRAN: Wikipedija:Wikipedija v občilih.

Tega obvestila NE ODSTRANJUJTE!

------------------------------------------------------------------------------------------   --&gt;
{{Razdelki trga}}

Ta stran je namenjena '''enostranskemu obveščanju wikipedistov in javnosti''', za splošni pogovor pa uporabljamo stran [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]. Omembe Wikipedije v slovenskih medijih so zbrane na strani [[Wikipedija:Wikipedija v občilih|Wikipedija v občilih]].

{{Oglasna deska}}

{{Letnice|2001|{{LOCALYEAR}}}}

== 2026 ==
* 2026-09-16 - Imamo '''[[Degaña|199.000]]''' člankov. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:37, 17. september 2026 (CEST)
* 2026-06-15 - Imamo '''[[De Havilland Firestreak|198.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:12, 15. junij 2026 (CEST)
* 2026-05-04 - Po 21-ih letih delovanja je [[Fundacija Wikimedia]] ukinila vse jezikovne različice [[Wikinovice|Wikinovic]], ki jih je bilo 31. Odslej so na voljo samo za branje. Kot razlog [[n:en:Wikimedia Foundation closes Wikinews after 21 years|so bile navedene]] trajnostnost, aktivnost skupnosti (samo okoli 700 aktivnih uporabnikov skupno na vseh različicah) in razpoložljivost zanesljivega poročanja na drugih platformah. Kot so opozorili, je precej novic dostopnih tudi na Wikipedijah v obliki rednega posodabljanja člankov. Po drugi strani, [[n:en:Comments:Wikimedia Foundation closes Wikinews after 21 years#It's shame|kot je opozoril Uporabnik:Matthiasb]], je bil ravno dan prej, 3. maja, [[svetovni dan svobode tiska]], zato se mu zdi takšen ukrep, kot da ''so dan kasneje to svobodo zabodli v hrbet''. [[n:en:Special:NewPages|Zadnji nov angleški članek]] je bil objavljen 20. aprila 2026, ob 6.09: ''[[n:en:Pope Leo XIV visits four nations in Africa|Pope Leo XIV visits four nations in Africa]]''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 21:15, 4. maj 2026 (CEST)
* 2026-03-25 - Imamo '''[[Ivan Matetić Ronjgov|197.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:14, 25. marec 2026 (CET)

== 2025 ==
* 2025-12-23 - Imamo '''[[Amalija Čampa|196.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:46, 23. december 2025 (CET)
* 2025-09-13 - Imamo '''[[Wat Chiang Man|195.000]]''' člankov. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 14:21, 14. september 2025 (CEST)
* 2025-09-02 - Za boljšo zasebnost neprijavljenih uporabnikov so bili uvedeni '''[[mw:Trust and Safety Product/Temporary Accounts|začasni uporabniški računi]]'''. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:24, 2. september 2025 (CEST)
* 2025-07-24 - Imamo '''[[Kneževina Anhalt-Zerbst|194.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:23, 24. julij 2025 (CEST)
* 2025-06-26 - Na Glavni strani je bila ponovno (po letu 2007) uvedena rubrika ''[[Portal:V novicah/Glavna stran|V novicah]]''. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 19:53, 26. junij 2025 (CET)
* 2025-05-24 - Imamo '''[[Zvenigorod|193.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:26, 25. maj 2025 (CEST)
* 2025-03-23 - Imamo '''[[Invazija na Quebec|192.000]]''' člankov. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:54, 23. marec 2025 (CET)
* 2025-03-18 - Z ustvaritvijo člankov vseh [[Seznam naselij na Koroškem (zvezna dežela)|naselij na Koroškem (zvezna dežela)]] se je nabralo 191.920 člankov. Glavni namen tega projekta je bil olajšati iskanje dvojezičnih krajevnih imen, saj je pogosto bila težava identifikacije slovenske inačice imena v primerjavi z nemško, še posebej pri ponavljajočih se imenih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 19:13, 18. marec 2025 (CET)
* 2025-03-01 - Imamo '''[[Palača Caserta|189.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:10, 1. marec 2025 (CET)

== 2024 ==

* 2024-12-25 - Imamo '''[[Systur|188.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:29, 25. december 2024 (CET)
* 2024-10-13 - Imamo '''[[Ermgard Wiška|187.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:21, 14. oktober 2024 (CEST)
* 2024-07-21 - Imamo '''[[Jakob, valižanski princ|186.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:14, 21. julij 2024 (CEST)
* 2024-05-03 - Imamo '''[[El Hierro|185.000]]''' člankov. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 15:02, 4. maj 2024 (CEST)
* 2024-01-30 - Imamo '''[[Glasgowska mestna hiša|184.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:01, 2. februar 2024 (CET)

== 2023 ==

* 2023-11-16 - 100 milijonov naloženih datotek v Wikimedijini zbirki. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 21:21, 23. november 2023 (CET)
* 2023-10-31 - Imamo '''183.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:43, 31. oktober 2023 (CET)
* 2023-08-04 - Imamo '''[[Qutub Minar|182.000. članek]]''' na slovenski Wikipediji.--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:21, 4. avgust 2023 (CEST)
* 2023-07-26 - Zaživel je globalni wikiprojekt [[Wikifunkcije]], prvi nov projekt Fundacije Wikimedia po Wikipodatkih leta 2012. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 21:16, 27. avgust 2023 (CEST)
* 2023-05 - Imamo '''6.000.000''' urejanj strani od postavitve Wikipedije. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:01, 27. maj 2023 (CEST)
* 2023-05-10 - Imamo '''[[Parashqevi Qiriazi|181.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:22, 13. maj 2023 (CEST)
* 2023-02-13 - Imamo '''[[Taja Bodlaj|180.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:13, 14. februar 2023 (CET)
* 2023-01-02 - Imamo '''179.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:26, 2. januar 2023 (CET)

== 2022 ==

* 2022-10-08 - Imamo '''[[Richeza Berška|178.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:56, 8. oktober 2022 (CEST)
* 2022-07-15 - Imamo '''[[Napadi na Čornobajivko (2022)|177.000 člankov]]'''. --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:47, 16. julij 2022 (CEST)
* 2022-06-01 - Imamo skupno '''60.000.000''' besed na vseh straneh z vsebino. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:17, 1. junij 2022 (CEST)
* 2022-04-23 - Imamo '''[[Plenjenje Konstantinopla|176.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:32, 24. april 2022 (CEST)
* 2022-02-06 - Imamo '''[[Tao II.|175.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:18, 7. februar 2022 (CET)

== 2021 ==

* 2021-10-29 - Imamo '''[[Jug je moja dežela|174.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 22:07, 29. oktober 2021 (CEST)
* 2021-06-18 - Imamo '''[[Nataša Prah|173.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:42, 18. junij 2021 (CEST)
* 2021-04-24 - Imamo 200.000 registriranih uporabnikov. --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:07, 26. april 2021 (CEST)
* 2021-04-12 - Imamo '''[[Področje naselitve Lužiških srbov|172.000]]''' člankov. --'''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:41, 12. april 2021 (CEST)
* 2021-01-18 - Imamo '''[[The Karelian Isthmus|171.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:29, 18. januar 2021 (CET)

== 2020 ==

* 2020-11-06 - Imamo '''[[Piazza del Duomo, Pisa|170.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 18:51, 6. november 2020 (CET)
* 2020-10-01 - Na natečaj Wiki Loves Monuments v Sloveniji 2020 je prispelo 664 fotografij od 30 avtorjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:58, 7. november 2020 (CET)
* 2020-09-01 - Začel se je drugi slovenski fotonatečaj '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|Wiki Loves Monuments]]'''. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:58, 7. november 2020 (CET)
* 2020-08-04 - Imamo '''[[Nimintaba|169.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:45, 4. avgust 2020 (CEST)
* 2020-04-23 - Imamo '''[[Narodni park Sutjeska|168.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:58, 23. april 2020 (CEST)
* 2020-02-20 - Imamo '''[[Olkhon|167.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:28, 21. februar 2020 (CET)
* 2020-01-05 - V slovenski Wikipediji je skupno '''400.000''' strani (poleg člankov še pogovorne in uporabniške strani, kategorije, predloge, portali itd.). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:59, 6. januar 2020 (CET)

== 2019 ==

* 2019-11-20 - Imamo '''[[Madona s ščinkavcem|166.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:27, 20. november 2019 (CET)
* 2019-07-29 - Imamo '''[[Mrežasti slinar|165.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:19, 29. julij 2019 (CEST)
* 2019-07-23 - Razvrščanje naslovov po abecedi v kategorijah in tabelah je bilo v vseh slovenskih wikiprojektih [[phab:T208984|nastavljeno]] na slovensko abecedo. Pred tem so bili naslovi na Č, Š in Ž razvrščeni na koncu, za črko Z. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 03:28, 29. julij 2019 (CEST)
* 2019-03-27 - Imamo '''[[Legoland Deutschland|164.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:46, 28. marec 2019 (CET)

== 2018 ==

* 2018-12-16 - Imamo '''[[Dvorec Celle|163.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:13, 16. december 2018 (CET)
* 2018-11-02 - Slovenski wikipedisti smo ustanovili uporabniško skupino - [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Wikipedians of Slovenia User Group]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:43, 5. december 2018 (CET)
* 2018-08-10 - Imamo '''[[Zelena deva|162.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:30, 10. avgust 2018 (CEST)
* 2018-07-10 - Uvedene so bile [[Posebno:GlobalPreferences|Globalne nastavitve]]. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 23:48, 12. julij 2018 (CEST)
* 2018-06-17 - Znova smo presegli mejo '''[[Posebno:Statistika|5 milijonov urejanj]]''', domnevno zaradi vmesne spremembe štetja. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:48, 18. junij 2018 (CEST)
* 2018-05-03 - Imamo '''[[Nebirirav I.|161.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:54, 3. maj 2018 (CEST)
* 2018-02-02 - '''[[Ljubo Kobal|160.000]]''' člankov! — [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;font-family:Aharoni&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970&quot;&gt;Ϻ&lt;/span&gt; &lt;span style=&quot;color:#9370DB&quot;&gt;Zaplotnik&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;]] &lt;sup&gt;&lt;small&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#8B008B&quot;&gt;prispevki&lt;/span&gt;]]&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:54, 2. februar 2018 (CET)

== 2017 ==

* 2017-11-16 - Imamo '''[[Miki Gorman|159.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:35, 16. november 2017 (CET)
* 2017-09-15 - Imamo '''[[Vojvodska palača, Sabbioneta|158.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:52, 15. september 2017 (CEST)
* 2017-07-30 - Imamo '''[[Katarina Parr|157.000]]''' člankov. —[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:47, 30. julij 2017 (CEST)
* 2017-05-05 - Od postavitve slovenske Wikipedije je bilo opravljenih že '''[[Posebno:Statistika|5 milijonov]]''' urejanj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:53, 5. maj 2017 (CEST)
* 2017-04-21 - Imamo '''[[Nacionalno prvenstvo ZDA 1947 - ženske posamično‎|156.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:40, 21. april 2017 (CEST)
* 2017-03-08 - Imamo '''[[‎Barlasi|155.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:52, 8. marec 2017 (CET)

== 2016 ==

* 2016-12-16 - Imamo '''[[Skifos|154.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:11, 17. december 2016 (CET)
* 2016-08-30 - Imamo '''[[Milan Zadel|153.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:29, 30. avgust 2016 (CEST)
* 2016-08-19 - Sistemski časi vseh slovenskih wikiprojektov so bili [[phab:T142701|poenoteni]] na časovni pas Evropa/Ljubljana. Tudi znotraj posamičnih projektov so bili sistemski časi avtomatiziranih seznamov (Zadnje spremembe, dnevniki, zgodovine strani, uporabnikovi prispevki), in drugih funkcij (&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{LOCALTIME}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; in njej sorodne čarobne besede, uporabnikov podpis z datumom) poenoteni in nastavljeni na omenjeni časovni pas. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:20, 24. avgust 2016 (CEST)
* 2016-07-03 - Imamo '''[[14×32 R Wänzl|152.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:52, 4. julij 2016 (CEST)
* 2016-05-30 - Imamo '''151.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:02, 30. maj 2016 (CEST)
* 2016-05-12 - Programje MediaWiki je uvedlo [[mw:Help:Notifications/Cross-wiki|medprojektno obveščanje med uporabniki]] (Cross-wiki Notifications), kar pomeni, da uporabnik na wikiprojektu, na katerem je trenutno aktiven, prejme vsa obvestila o uporabniških pogovorih, tudi tistih, ki potekajo na sorodnih projektih. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 12:01, 20. maj 2016 (CEST)
* 2016-03-31 - Imamo '''[[Villesavin (grad)|150.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 2:31, 31. marec 2016 (CET)
* 2016-01-12 - Imamo '''[[UTC+12:00|149.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:12, 12. januar 2016 (CET)

== 2015 ==

* 2015-10-18 - Imamo '''[[Veščci|148.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:15, 18. oktober 2015 (CEST)
* 2015-07-25 - Imamo '''[[Riemann-Sieglova funkcija theta|147.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:51, 25. julij 2015 (CEST)
* 2015-05-15 - Imamo '''[[Zvezde pojejo|146.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:48, 16. maj 2015 (CEST)
* 2015-04-05 - Zaključen je bil projekt [[m:Single User Login finalisation announcement/Schema announcement|poenotenja uporabniških računov]]. To pomeni, da so bili posamični računi wikiprojektov nekega uporabnika priključeni njegovemu globalnemu računu. Obstajala je namreč težava, da sta isto uporabniško ime lahko imela dva različna uporabnika, in sicer vsak na svojem wikiprojektu. Za poenotenje računa sta morala preimenovati svoja lokalna računa. V nasprotnem primeru je programje k imenu avtomatsko dodalo &quot;~slwiki&quot; (primer Uporabnik:Primer~slwiki). Slednje se je zgodilo tudi v primeru, če uporabnik zaradi izgube gesla ali nenavedbe e-poštnega naslova ni uspel dokazati, da je lastnik lokalnega računa. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:10, 20. maj 2016 (CEST)
* 2015-03-16 - Imamo '''[[Vesela jesen 1991‎|145.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:10, 16. marec 2015 (CET)
* 2015-01-22 - Imamo '''[[Samovar|144.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:50, 22. januar 2015 (CET)

== 2014 ==

* 2014-11-25 - Imamo '''[[Westland Whirlwind|143.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:33, 25. november 2014 (CET)
* 2014-09-10 - Imamo '''[[Simone Zaza|142.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:57, 10. september 2014 (CEST)
* 2014-06-03 - Imamo '''[[Zvjezdan Misimović|141.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:13, 3. junij 2014 (CEST)
* 2014-03-21 - Imamo '''140.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:32, 21. marec 2014 (CET)
* 2014-02-06 - Napisali smo članke ali škrbine za vsa [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|gesla, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] - tokrat tudi »[https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=List_of_Wikipedias_by_sample_of_articles&amp;oldid=7378921 uradno]« &lt;small&gt;(op.: seznam se lahko spreminja, vendar zdaj temelji na [[:meta:List of articles every Wikipedia should have|globalnem seznamu]], po katerem se vsak mesec izračuna lestvica)&lt;/small&gt;

== 2013 ==

* 2013-12-31 - Imamo '''[[Buzinci|139.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:37, 31. december 2013 (CET)
* 2013-08-21 - Imamo '''[[‎Bajnof|138.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:40, 21. avgust 2013 (CEST)
* 2013-05-10 - Imamo '''[[Mestna avtobusna linija št. 57 (Ščečin)|137.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 06:14, 11. maj 2013 (CEST)
* 2013-05-05 - V slovenski Wikipediji je skupno '''300.000''' strani (poleg člankov še pogovorne in uporabniške strani, kategorije, predloge, portali itd.). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:29, 6. maj 2013 (CEST)
* 2013-04-03 - Hrvaška Wikipedija je prehitela slovensko po številu člankov. Ujeli sta se pri 136.406. članku: [[:sl:Gouts]] in [[:hr:Yacolt (Washington)]]. Hrvaški bot [[:hr:Suradnik:VodomarBot|VodomarBot]] je od 1. - 3. aprila dodal (glede na [[:hr:Kategorija:U izradi, Gradovi u SAD-u|Kategorijo:U izradi, Gradovi u SAD-u]]) 5171 člankov o mestih v Združenih državah. Slovenska Wikipedija je trenutno na 39. mestu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 16:27, 4. april 2013 (CEST)
* 2013-03-07 - Delovati je začela prva faza projekta [[Wikipodatki]] - upravljanje [[Wikipedija:Medjezikovne povezave|medjezikovnih povezav]]. [[Uporabnik:Addbot|Addbot]] je zatem začel postopoma, po nekaj 100 člankov na dan, prestavljati te povezave na Wikipodatke. Njegovo delovanje zaradi večje preglednosti ni bilo zabeleženo v Zadnjih spremembah. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 17:39, 24. maj 2013 (CEST)
* 2013-02-27 - Od postavitve Wikipedije je bilo opravljenih že '''[[Posebno:Statistika|4 milijone urejanj]]'''. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:54, 27. februar 2013 (CET)
* 2013-01-26 - Imamo '''[[Valerij Brumel|136.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:34, 26. januar 2013 (CET)

== 2012 ==

* 2012-11-10 - Imamo '''135.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:40, 11. november 2012 (CET)
* 2012-09-05 - Imamo '''[[Karel Kerševan|134.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:39, 5. september 2012 (CEST)
* 2012-06-20 - Imamo '''[[‎Ernest Vranc|133.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:27, 20. junij 2012 (CEST)
* 2012-03-27 - Svoja vrata je odprla [[wikiversity:sl:|Slovenska Wikiverza]]. V pripravi je selitev dosedanjih študentskih izdelkov s strani [http://beta.wikiversity.org/wiki/Category:SL Wikiverze Beta] na Slovensko Wikiverzo.— '''''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;background:#88b;color:#cff;font-variant:small-caps&quot;&gt;M&lt;span style=&quot;background:#aad&quot;&gt;♦&lt;/span&gt;Zaplotnik&lt;/span&gt;]]''''' &lt;sup&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|&lt;code style=&quot;color:gray&quot;&gt;prispevki&lt;/code&gt;]]&lt;/sup&gt; 14:37, 28. marec 2012 (CEST)
* &lt;s&gt;2012-03-15 - Imamo '''[[Peter Gresserov|133.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:46, 15. marec 2012 (CET)&lt;/s&gt; &lt;small&gt;- število člankov se je tekom maja zmanjšalo za okrog 1500 zaradi reorganizacije dela vsebine. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 6. junij 2012 (CEST)&lt;/small&gt;
* 2012-02-24 - Slovenski wikipedisti so obeležili [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|10. obletnico delovanja]]. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2012-02-09 - Imamo '''132.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:13, 9. januar 2012 (CET)
* 2012-01-02 - Z zadnjim masovnim vnosom se je nabralo preko '''131.000''' člankov. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 09:12, 2. januar 2012 (CET)

== 2011 ==

* 2011-12-08 - Imamo '''[[‎Nouakchott|122.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:02, 9. december 2011 (CET)
* 2011-11-02 - Imamo '''[[avtomorfizem|121.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:33, 2. november 2011 (CET)
* 2011-08-18 - Imamo '''120.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:15, 21. avgust 2011 (CEST)
* 2011-07-10 - Imamo '''119.000''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:09, 10. julij 2011 (CEST)
* 2011-07-09 - Imamo '''118.000''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:09, 10. julij 2011 (CEST)
* 2011-05-23 - Imamo '''[[Herzog (priimek)|116.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 08:39, 23. maj 2011 (CEST)
* 2011-05-11 - Imamo '''[[Jan Chmurowicz|115.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 06:15, 11. maj 2011 (CEST)
* 2011-05-02 - Imamo '''[[Marie-Émile-Richard Boutaud de Lavilléon|114.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:20, 2. maj 2011 (CEST)
* 2011-04-30 - Presegli smo 3.000.000 urejanj na sl WP. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:20, 2. maj 2011 (CEST)
* 2011-04-14 - Imamo '''[[Pietro Dodi|110.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 06:24, 19. april 2011 (CEST)
* 2011-04-06 - Imamo '''[[Hugh Scott Scott-Barrett|109.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 06:36, 6. april 2011 (CEST)
* 2011-04-03 - '''3-milijonto''' urejanje strani. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2011-03-26 - '''108.000''' člankov.— [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;border:1px solid red;background:darkblue;padding:1px;color:gold;text-shadow:dodgerblue 0.2em 0.2em 0.4em&quot;&gt;&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot;&gt;&lt;big&gt;&amp;nbsp;'''ℳ'''&lt;/big&gt;&lt;font color=&quot;yellow&quot;&gt;₪Zaplotnik&lt;/font&gt;&amp;nbsp;&lt;/font&gt;&lt;/span&gt;]] 23:58, 26. marec 2011 (CET)
* 2011-03-13 - Imamo '''107.000''' člankov.— [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;border:1px solid red;background:darkblue;padding:1px;color:gold;text-shadow:dodgerblue 0.2em 0.2em 0.4em&quot;&gt;&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot;&gt;&lt;big&gt;&amp;nbsp;'''ℳ'''&lt;/big&gt;&lt;font color=&quot;yellow&quot;&gt;₪Zaplotnik&lt;/font&gt;&amp;nbsp;&lt;/font&gt;&lt;/span&gt;]] 18:27, 13. marec 2011 (CET)
* 2011-03-03 - Imamo '''106.000''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 23:53, 3. marec 2011 (CET)
* 2011-02-06 - Imamo '''[[Giuseppe Antonio Ferretto|105.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:22, 6. februar 2011 (CET)
* 2011-01-14 - Imamo '''[[Patrik Erickson‎|104.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 03:51, 12. januar 2011 (CET)

== 2010 ==

* 2010-12-27 - Imamo '''103.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:33, 27. december 2010 (CET)
* 2010-11-11 - Imamo '''102.000''' člankov. --[[Uporabnik:Archangel|&lt;font color=&quot;FF1493&quot;&gt;'''''Arch'''''&lt;/font&gt;]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|&lt;font color=&quot;007FFF&quot;&gt;'''''angel'''''&lt;/font&gt;]] 12:42, 12. november 2010 (CET)
* 2010-10-04 - Napisali članke ali škrbine za vsa gesla, [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|ki bi jih morala imeti vsaka wikipedija]]. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 14:21, 4. oktober 2010 (CEST)
* 2010-09-16 - Wikipedi(j)a si deli drugo mesto na seznamu najbolj obiskanih spletnih skupnosti med rednimi uporabniki interneta v Sloveniji ([http://www.zurnal24.si/slovenija/najraje-na-youtube-184687/clanek Zurnal24.si]) --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:24, 16. september 2010 (CEST)
* 2010-09-11 - Imamo '''[[Razveza zakona (sura)|101.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:38, 11. september 2010 (CEST)
* 2010-08-18 - Slovenska izdaja Wikipedije ima že prek '''2.500.000''' urejanj.  Na [http://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias seznamu Wikipedij po številu člankov] smo na '''33. mestu'''.— [[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;darkblue&quot;&gt;'''M'''&lt;/font&gt;]]۞[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;dodgerblue&quot;&gt;''Zaplotnik''&lt;/font&gt;]]&lt;sup&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|(prispevki)]]&lt;/sup&gt; 23:14, 18. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-15 - Imamo '''[[Činditi|100.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 01:26, 15. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-14 - Imamo '''[[Louis-Michel le Peletier de Saint-Fargeau‎|99.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:50, 14. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-14 - Imamo '''[[11. grenadirski polk (Italija)|98.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:20, 14. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-11 - Imamo '''[[Sloboština|97.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:42, 11. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-11 - Imamo '''[[Vinine|96.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 14:35, 11. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-10 - Imamo '''[[Kneževo, Popovac|95.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:04, 10. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-10 - Danes smo se povzpeli na [http://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias 34. mesto na seznamu Wikipedij po št. člankov]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:06, 10. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-09 - Imamo '''[[Grdun|94.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 16:19, 9. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-08 - Imamo '''[[Budaševo|93.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:33, 8. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-07 - Imamo '''[[Zrinski Topolovac|92.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 12:20, 7. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-06 - Imamo '''[[Donja Zdenčina|91.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:09, 6. avgust 2010 (CEST)
* 2010-08-05 - Tega dne smo dosegli '''90.000''' člankov. --[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;darkblue&quot;&gt;'''M'''&lt;/font&gt;]]۞[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;dodgerblue&quot;&gt;''Zaplotnik''&lt;/font&gt;]]&lt;sup&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|(prispevki)]]&lt;/sup&gt; 21:45, 6. avgust 2010 (CEST)
* 2010-06-29 - Imamo '''[[Beseda (ples)|88.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:07, 29. junij 2010 (CEST)
* 2010-05-13 - Imamo '''[[Afera Iran-Contra‎|87.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:47, 13. maj 2010 (CEST)
* 2010-04-23 - V slovenski Wikipediji je skupno '''200.000''' strani (poleg člankov še pogovorne in uporabniške strani, kategorije, predloge, portali itd.) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:56, 23. april 2010 (CEST)
* 2010-03-22 - Imamo '''[[Maggie Lawson|86.000]]''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:47, 23. marec 2010 (CET)
* 2010-02-13 - Imamo '''85.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:42, 13. februar 2010 (CET)
* 2010-01-18 - Imamo '''84.000''' člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:05, 18. januar 2010 (CET)

== 2009 ==

* 2009-12-28 - Imamo '''[[Veliki Novgorod|83.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Archangel|&lt;font color=&quot;FF1493&quot;&gt;'''''Arch'''''&lt;/font&gt;]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|&lt;font color=&quot;007FFF&quot;&gt;'''''angel'''''&lt;/font&gt;]] 20:29, 28. december 2009 (CET)
* 2009-11-13 - Imamo '''[[‎Komet LINEAR 29|81.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:14, 13. november 2009 (CET)
* 2009-10-12 - Imamo '''[[modri ploščec|80.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:25, 12. oktober 2009 (CEST)
* 2009-08-26 - Presegli smo [[Posebno:Statistika|2 milijona urejanj]]. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:57, 27. avgust 2009 (CEST)
* 2009-08-23 - Imamo '''[[C/1857 Q1|79.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 14:45, 23. avgust 2009 (CEST)
* 2009-08-13 - Začela se je razprava o ustanovitvi [[Wikipedija:Društvo|društva Wikimedija Slovenija]] in njegovem statutu. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:01, 28. avgust 2009 (CEST)
* 2009-07-13 - Imamo '''[[Sredozemske igre 1983|78.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Rude|Rude]] 14:28, 13. julij 2009 (CEST)
* 2009-06-17 - Imamo '''[[Grb Občine Trzin|77.000]]''' člankov.--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 16:54, 17. junij 2009 (CEST)
* 2009-05-21 - Imamo '''[[Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|76.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 14:43, 21. maj 2009 (CEST)
* 2009-05-05 - Nova runda statistike: na [[:meta:List of Wikipedias|seznamu Wikipedij po številu člankov]] smo še vedno '''31.''', po [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|pokritosti člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] pa smo z rezultatom 18,56 zdrsnili na '''35.''' mesto med Wikipedijami. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:01, 12. oktober 2008 (CEST)
* 2009-04-22 - Imamo '''[[Marble|75.000]]''' člankov. lp, --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:53, 22. april 2009 (CEST)
* 2009-03-22 - Imamo '''74.000''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:58, 22. marec 2009 (CET)
* 2009-03-10 - Imamo '''[[Timothy Pogačar|73.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:51, 10. marec 2009 (CET)
* 2009-02-26 - Imamo '''[[gusle|72.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 22:06, 26. februar 2009 (CET)
* 2009-02-16 - Imamo '''[[Nevija|71.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:53, 16. februar 2009 (CET)
* 2009-01-27 - Imamo '''[[‎Karl Lotter|70.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:30, 27. januar 2009 (CET)
* 2009-01-10 - Imamo '''69.000''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:50, 11. januar 2009 (CET)

== 2008 ==

* 2008-12-18 - Imamo '''[[Vojo|68.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:50, 18. december 2008 (CET)
* 2008-11-26 - Imamo '''[[Zoisova nagrada|67.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:58, 26. november 2008 (CET)
* 2008-10-31 - Imamo '''66.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 14:58, 31. oktober 2008 (CET)
* 2008-10-12 - Še malo statistike: na [[:meta:List of Wikipedias|seznamu Wikipedij po številu člankov]] smo trenutno na '''31.''' mestu (s cca. 1500 članki več so tik pred nami Srbi), po [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|pokritosti člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] pa z rezultatom 17,4 na '''32.''' mestu (rezultat 100 bi pomenil vseh nekaj več kot 1000 ključnih člankov z vsaj 30.000 znaki). Ni slabo glede na število govorcev... --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:01, 12. oktober 2008 (CEST)
* 2008-10-11 - Imamo '''[[Ljuboslava|65.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:31, 12. oktober 2008 (CEST)
* 2008-09-03 - Imamo '''[[Mihail Botvinik|64.000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 10:18, 3. september 2008 (CEST)
* 2008-07-18 - Imamo '''63.000''' člankov. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:04, 18. julij 2008 (CEST)
* 2008-05-23 - Imamo '''62.000''' člankov. Čast je pripadla članku [[Senčna mišica]], avtor [[Uporabnik:Slodave|Slodave]]. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:26, 23. maj 2008 (CEST)
* 2008-04-09 - Imamo '''61.000''' člankov. 61-tisoči članek je [[‎Kansas City Wizards]], ki ga je napisal [[Uporabnik:Yoda|Yoda]]. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 01:06, 10. april 2008 (CEST) 
* 2008-03-07 - Imamo '''60.000''' člankov. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 09:18, 7. marec 2008 (CET)
* 2008-02-03 - Imamo '''[[Enrique Enríquez|59.000]]''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 23:34, 3. februar 2008 (CET)
* 2008-02-02 - Imamo '''58.000''' člankov! 58-tisoči članek je [[Spektralna razvrstitev asteroidov]]. --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 19:29, 2. februar 2008 (CET)

== 2007 ==

* 2007: Wikipedi(j)a je med Slovenci na 10. mestu najbolj obiskanih spletnih strani ([http://www.ris.org/index.php?fl=2&amp;lact=1&amp;bid=8660&amp;cat=479&amp;p1=276&amp;p2=285&amp;id=1070&amp;parent=13 RIS: Spletna obiskanost v letu 2007])
* 2007-12-31 - Članek [[Dieppe, New Brunswick]] je '''57.000-ti''' članek. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 19:54, 31. december 2007 (CET)
* 2007-12-19 - Imamo '''56.000''' člankov.
* 2007-11-25 - Imamo '''55.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 21:05, 25. november 2007 (CET)
* 2007-10-23 - V Dnevniku je [http://www.dnevnik.si/novice/neverjetno/276559/ članek o Wikipediji kot statusnem simbolu]; v tiskani izdaji jo spremlja slika slovenskih Wikipedistov z avgustovskega srečanja. Pa '''54.000''' člankov imamo. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 09:41, 24. oktober 2007 (CEST)
* 2007-09-25 - Imamo '''53.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 10:04, 26. september 2007 (CEST)
* 2007-09-05 - Imamo '''52.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 10:06, 6. september 2007 (CEST)
* 2007-07-26 - Srečanje wikipedistov bo v četrtek, 30. avgusta 2007, predlagam da ob 18. uri na Magistratu v Ljubljani. Za ostale informacije sem na voljo na pogovorni strani ter si lahko še preberete [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]]. Koordinatorica, -[[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] 13:06, 26. julij 2007 (CEST)
* 2007-07-17 - Imamo [[Zgornja Avstrija|50 tisoči članek]]! --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 21:16, 17. julij 2007 (CEST)
* 2007-07-01 - Srečanje Wikipedistov bo v sredo, 18.julija 2007 ob 16:00 uri v [[Mostec, Ljubljana|Mostecu]], podrobnosti so [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], čeprav tam rastejo neka druga drevesa.
* 2007-06-17 - Imamo '''49.000''' člankov. Še 1000, pa smo pri novi okrogli številki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 10:07, 17 junij 2007 (CEST)
* 2007-05-25 - Imamo '''48.000''' ''[[Senovica|člankov]]''. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:25, 25 maj 2007 (CEST)
* 2007-04-17 - Na 1146. sredinem seminarju, 18. aprila 2007 bo Vladimir Batagelj predstavil temo ''Analiza omrežja Wikipedia''. Na primeru omrežja Wikipedia bo prikazal nekaj možnosti analize velikih omrežij. Seminar je ob 18:15 v 3.04 na http://www.fmf.uni-lj.si/ Jadranski 21 (prenovljena stavba). Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:09, 17 april 2007 (CEST)
* 2007-04-12 - Članek [[Radio 1]], ki ga je napisal [[Uporabnik:Blazv|Blazv]], je '''46.000-ti''' članek. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 03:11, 12 april 2007 (CEST)
* 2007-04-12 - [http://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Iz 27. smo se dvignili na 26. mesto]. lp, --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 17:38, 12 april 2007 (CEST)
* 2007-03-29 - Imamo '''45.000''' ''[[Giuliano da Maiano|člankov]]''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 21:58, 29 marec 2007 (CEST)
* '''Komentar:''' [[Uporabnik:Klemen Kocjancic]] je med 16:33, 29. marec 2007 in 19:30, 30. marec 2007, [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Contributions&amp;dir=prev&amp;offset=20070329160059&amp;target=Klemen+Kocjancic dodal okrog 2000+ gesel] (3431 urejanj). [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 17:24, 22. julij 2007 (CEST)
* 2007-03-29 - Imamo '''44.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 17:34, 29 marec 2007 (CEST)
* 2007-03-28 - 24ur poroča da [http://en.citizendium.org/wiki/Main_Page Citizendium] že dela
* 2007-03-18 - Imamo '''43.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 20:31, 18 marec 2007 (CET)
* 2007-03-01 - Imamo '''42.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 21:03, 1 marec 2007 (CET)
* 2007-02-22 - Imamo '''41.000 člankov'''. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:50, 22 februar 2007 (CET)
* 2007-02-19 - ''Zgodba o Wikipediji'' je objavljena v reviji ''[[SwPower]]'' (številka 165). Objavljena je prva stran slovenske Wikipedije z dne 13. januarja (imeli smo okroglih 37.800 člankov). --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 19:36, 19 februar 2007 (CET)
* 2007-02-15 - Imamo '''[[Zajelše|40.000 člankov]]'''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 18:42, 15 februar 2007 (CET)
* 2007-01-19 - Imamo '''38.000 člankov'''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 23:29, 19 januar 2007 (CET)

== 2006 ==

* 2006-12-22 - Imamo že '''37.050 člankov''' in '''100.000 strani'''. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 13:37, 22 december 2006 (CET)
* 2006-12-13 - Presegli smo '''36.789''' ''člankov''. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 16:08, 13 december 2006 (CET)
* 2006-12-13 - Presegli smo '''36.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 14:11, 13 december 2006 (CET)
* 2006-12-10 - V Wikipediji je bilo ustvarjenih že čez 6.500 uporabniških računov. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 00:02, 11 december 2006 (CET)
* 2006-11-27 - Presegli smo '''[[Matija Jama|35.000 člankov]]'''. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:57, 27 november 2006 (CET)
* 2006-11-23 - Po dolgem času http://stats.wikimedia.org/SL/Sitemap.htm Statistika Wikipedije spet deluje. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 01:47, 23 november 2006 (CET)
* 2006-11-13 - Wikipedija je omenjena v Mladini v članku http://www.mladina.si/tednik/200647/clanek/nar--internet-gregor_cerar/ Wiki obračunavanje). 
* 2006-11-13 - Slovenska Wikipedija ima '''34.000''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 16:50, 13 november 2006 (CET)
* 2006-11-06 - V sredo, 8. novembra 2006, bo ob 18h na FMF potekal Sredin seminar [[Wikipedija:Pravna vprašanja|o pravnih vprašanjih Wikipedije]]. Aleš Petrič in Jernej Lavrenčič iz Urada Informacijske pooblaščenke RS bosta predstavila umestitev Wikipedije v slovensko zakonodajo in odgovarjala na vprašanja. Vabljeni!
* 2006-10-14 - Do danes smo napisali že '''33.000''' pravih člankov. Imamo že skoraj '''90.000''' strani. LP, --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 19:31, 14 oktober 2006 (CEST)
* 2006-10-10 - V sredo, 11. oktobra 2006 bo ob 18.15 v predavalnici št. 3.04 na http://www.fmf.uni-lj.si/fmf.html FMF, Jadranska 21, Ljubljana, posvet o organizaciji [[Wikipedija:Tekmovanje|srednješolskega tekmovanja]] v pisanju wikipedijskih člankov, ki ga bomo skušali organizirati v šolskem letu 2006/2007. Na seminarju bomo morebitni organizatorji, sodelavci, mentorji in tisti, ki jih to tekmovanje zanima, premleli zamisli in pomisleke, oblikovali kriterije, in začrtali smernice izvedbe tekmovanja. Vabljeni vsi!
* 2006-09-15 - V Wikipediji je bilo ustvarjenih že čez 5.000 uporabniških računov. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:45, 15 september 2006 (CEST)
* 2006-09-13 - Izbrali smo podobo nove [[Glavna stran|glavne strani]]. --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 17:23, 13 september 2006 (CEST)
* 2006-09-03 - [[q:Glavna stran|Wikinavedek]] ima '''2.000''' člankov. --[[Uporabnik:Darko Pes|Pasji pozdrav]] 19:08, 3 september 2006 (CEST)
* 2006-08-28 - Wikipedija ima '''32.000''' člankov. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 23:39, 28 avgust 2006 (CEST)
* 2006-08-19 - http://wikimania2006.wikimedia.org Wikimania 2006 je bila od 4. do 6. avgusta 2006, [[Cambridge, Massachusetts]].
* 2006-08-15 - [[Wikislovar]] ima 7000 člankov. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 
* 2006-08-13 - [[Wikipedija:Obvestila/2006 08 13]] za zgodovino ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 23:42, 13 avgust 2006 (CEST) 
* 2006-07-08 - Imamo '''31.000''' člankov. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 12:15, 8 julij 2006 (CEST)
* 2006-07-01 - Imamo '''80.000''' strani. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 00:13, 1 julij 2006 (CEST)
* 2006-06-30 - Imamo '''30.000''' člankov. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 23:36, 30 junij 2006 (CEST)
* 2006-06-22 - Registriral se je 4000. Wikipedist - [[Uporabnik:Kawasaki|Kawasaki]].
* 2006-06-07 - Nekje v teh dneh se je (ali vsaj naj bi se) s postavitvijo [[:s:|Wikivira]] začelo novo obdobje za vse slovenske ljubitelje izvornih besedil. Hip hip hura za razvijalce! --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:26, 7 junij 2006 (CEST)
* 2006-06-02 - Imamo '''29.000''' člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 23:52, 2 junij 2006 (CEST)
* 2006-05-30 - V junijskem ''[[Monitor (revija)|Monitorju]]'' je objavljen članek Nikolaja Pečenka o Wikipediji. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 22:24, 30 maj 2006 (CEST)
* 2006-05-07 - Imamo '''28.000''' člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 19:35, 7 maj 2006 (CEST)
* 2006-04-21 - Delo v članku http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&amp;id=5ce87d1cc36baf6716ce446c68772f2204&amp;t=html&amp;p=8 (čisto na koncu) poroča, da je na Kitajskem Wikipedija na spletu blokirana. Po svoje priznanje za Wikipedijo. 
* 2006-04-20 - Daljši in dober članek o Wikipediji v ''[[Polet (revija)|Poletu]]'', žal pa o slovenski Wikipediji samo stavek, pa še ta napačen. Da so strani o slovenskih politikih zaščitene. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:29, 20 april 2006 (CEST)
* 2006-04-19 - Dosegli smo '''27.000''' člankov. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 01:29, 20 april 2006 (CEST)
* 2006-04-14 - V Večeru (http://bor.czp-vecer.si/vecer2000_XP/2006/04/11/2006.04.11%20STR-16-16%20MX-01%20IZD.01.02.03.04.05.06%20PAG-SLOVENIJA.PDF PDF) je bil 11. aprila objavljen daljši članek o Wikipediji, tudi slovenski različici. | [[Uporabnik:Tcie|Tcie]] 08:53, 14 april 2006 (CEST)
* 2006-03-30 - Dosegli smo '''26.000''' člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 15:53, 30 marec 2006 (CEST)
* 2006-03-18 - Danes smo presegli '''25.000''' člankov. 5000 člankov v dobrih treh mesecih. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 15:39, 18 marec 2006 (CET)
* 2006-03-08 - v današnjih ''[[Slovenske novice|Slovenskih novicah]]'' je bil objavljen daljši članek o Wikipediji (slovenska WP omenjena in prikazana prva stran). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 11:22, 9 marec 2006 (CET)
* 2006-03-07 - na TV SLO je bil v oddaji »Resnična resničnost« prikazan naš članek [[Dan žena]] --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 18:26, 7 marec 2006 (CET)
* 2006-03-06 - Slovenska Wikipedija bo od četrtka 9. marca 2006 ob http://razvezanijezik.org/ Razvezanem jeziku, prostim frazeološkim slovarjem, gostovala na mednarodni razstavi Čas je za igro v http://www.zkp-celje.si/ Galeriji sodobne umetnosti v [[Celje|Celju]]. Vabljeni! --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 20:08, 6 marec 2006 (CET)
* 2006-03-05 - v Delu http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&amp;id=e6e6e3e4c111425555b7cbaaa4680d2404&amp;t=html&amp;p=7 je objavljena novica o 1.000.000 člankih v angleški Wikipediji. Slovenska je omenjena samo mimogrede.
* 2006-03-01 - [[:en:Main Page|Angleška Wikipedia]] je okrog 23.10 po GMT presegla milijon člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 00:14, 2 marec 2006 (CET)
* 2006-02-27 - Imamo '''24.000''' člankov.--[[Uporabnik:Tone|Tone]] 20:52, 27 februar 2006 (CET)
* 2006-02-03 - [[Uporabnik:romanm|Roman]] in [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] sta se ob [[:sr:Корисник:Милош|Miloševem]] obisku v Zagrebu srečala z wikipedisti iz Wikipedije v hrvaškem jeziku: [[:hr:Suradnik:Elephantus|Elephantus]], [[:en:User:Luka Jačov|Luka]], [[:hr:Suradnik:Miranche|Miran]], [[:hr:Suradnik:SpeedyGonsales|Speedy]] in [[:hr:Suradnik:Zmaj|Zmaj]]. Miloš s svojimi sodelavci med drugim pripravlja tudi morebitni enodnevni obisk [[:en:Jimmy Wales|Jimmyja]] aprila v Ljubljani, oziroma v Sloveniji. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 08:09, 5 februar 2006 (CET)
* 2006-02-03 - Klemen kandidira za administratorja na Zbirki. Postopek je začel teči 27.01.2006. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 08:31, 3 februar 2006 (CET)
* 2006-01-28 - 1. februarja 2006 bo ob 18h na http://vlado.fmf.uni-lj.si/sreda/sreda.htm Sredinem seminarju srečanje uporabnikov slovenskih sistemov wiki (Wikipedija, E-študent, Wiki-FMF itd.). Vabljeni! (Prej načrtovano Miloševo predavanje žal odpade, ker ni pravočasno dobil vize.) &lt;s&gt;1. februarja 2006 bo ob 18h na http://vlado.fmf.uni-lj.si/sreda/sreda.htm Sredinem seminarju [[Uporabnik:Millosh|Miloš Rančić]] predstavil izkušnje [[:sr:|srbskih wikipedistov]].&lt;/s&gt; --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 22:55, 28 januar 2006 (CET)
* 2006-01-25 - Danes je v Delu objavljen članek o naši Wikipediji http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,49&amp;id=bd4d50897eaf6cab5140ba0063e36b6904&amp;p=14. --[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 13:25, 25 januar 2006 (CET)
* 2006-01-24 - Slovenska WP ima 2.000 uporabnikov (srečni uporabnik je [[Uporabnik:Artemis|Artemis]]). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 14:39, 24 januar 2006 (CET)
* 2006-01-18 - Slovenska WP je presegla 60.000 strani. Stran je [[Kvintilijarda]] (preusmeritev). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:26, 20 januar 2006 (CET)
* 2006-01-15 - Slovenski wikipedisti so obeležili 5. obletnico delovanja. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2006-01-14 - Imamo več kot '''22.000''' člankov.--[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] 22:27, 14 januar 2006 (CET)
* 2006-01-08 - Imamo '''21.000''' člankov. Spet smo potrebovali manj kot mesec za 1000 člankov. --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 20:21, 8 januar 2006 (CET)

== 2005 ==

* 2005-12-17 - Ob 02:09 je bil vnešen 20.000-či članek, [[William Wallace Wotherspoon]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 02:42, 17 december 2005 (CET)
* 2005-11-14 - Na voljo so http://www.pingo.org/dok/SOUP-okt05/2005.11.12.SOUP-Wikipedija-RomanMaurer.ppt Romanove prosojnice o Wikipediji (6,8&amp;nbsp;MB) s sobotne koprske http://www.soup.si/izobrazevanje/soupek/InstallFest.html Pingo karavane v ŠOUP. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 14:36, 14 november 2005 (CET)
* 2005-11-10 - [[Walter Nowotny|19.000-i članek]] je bil vnešen na slovensko Wikipedijo.
* 2005-11-09 - V soboto, 12. novembra 2005, bom '''ob 18h''' (ne ob 17h!) v okviru http://www.soup.si/izobrazevanje/soupek/InstallFest.html Pingo karavane spet skušal, ''inšalah'', koga navdušiti za Wikipedijo. Vljudno vabljeni v prostore ŠOUP, Pristaniška ulica 3, [[Koper]]. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 22:49, 9 november 2005 (CET)
* 2005-11-07 - Na današnji dan je bilo 1.261 registriranih uporabnikov. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 21:00, 6 november 2005 (CET) 
* 2005-11-02 - V petek, 4. novembra 2005, bom ob 19h v [[Nova Gorica|novogoriškem]] http://www.mostovna.com/ Kulturnem centru Mostovna ([[:Slika:mostovna-zemljevid.jpg|Cesta IX.korpusa 99a]], ob italijanski meji) predaval o slovenski Wikipediji. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:56, 2 november 2005 (CET)
* 2005-10-29 - Danes smo presegli '''18.000''' člankov. Še 2000, pa smo pri zelo okrogli številki :-) --[[Uporabnik:Tone|Tone]] 15:47, 29 oktober 2005 (CEST) 
* 2005-10-13 - V petek, 21. oktobra 2005, bom ob 18h v [[Koper|koprskem]] Mladinskem in kulturnem centru (Gregorčičeva 4, zraven italijanske osnovne in srednje šole) predaval o slovenski Wikipediji. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 01:52, 13 oktober 2005 (CEST)
* 2005-10-04 - Predstavitev Wikimanie 2005 bo danes v ljubljanski http://www.kiberpipa.org Kiberpipi v okviru dogodkov POT (Pipini odprti termini) ob 19. uri, vabljeni. | [[Uporabnik:Tcie|Tcie]] 17:07, 4 oktober 2005 (CEST)
* 2005-09-25 - Na današnji dan smo presegli mejo '''1.000''' registriranih uporabnikov. Tisoči registrirani uporabnik je [[Uporabnik:Polo|Polo]]. --[[Uporabnik:Eleassar|&lt;font color=&quot;green&quot;&gt;'''Eleassar'''&lt;/font&gt;]]  &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 16:35, 25 september 2005 (CEST)
* 2005-08 - Potekala je 1. [[Wikimania|Wikimedijina konferenca]], tudi s slovensko udeležbo. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2005-07-31 - Na današnji dan smo presegli mejo '''16.000''' člankov. Za 1000 člankov smo tokrat potrebovali le en dan! Kar tako naprej. Tone
* 2005-06-26 - Na današnji dan smo presegli mejo '''14.000''' člankov. Za 1000 člankov smo tokrat potrebovali le pičlih 16 dni! Slovenska Wikipedija občutno raste. --[[Uporabnik:Matijap|matijap]] | &lt;small&gt;[[Uporabniški pogovor:Matijap|pogovor]]&lt;/small&gt; 23:13, 26 jun. 2005 (CEST)
* 2005-06-10 - Na današnji dan ima slovenska Wikipedija '''13.000''' člankov. V slabih treh mesecih je število naraslo za točno 2000. --[[Uporabnik:Joshua|Josh]] 11:39, 10 jun. 2005 (CEST) Srbska wikipedija, ki je tesno za slovensko, ima trenutno 11.493 člankov. Nekateri njeni člani so se šli staviti kdaj jo bo prehitela. Ko jo bo in če jo bo, morajo uporabniki na slovenski plačati pivo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 13:47, 10 jun. 2005 (CEST)
* 2005-06-05 - V torek, 7. junija, od 9h naprej Wikipedija začasno ne bo dostopna zaradi selitve v nove prostore.
* 2005-06-01 - Objava članka o Wikipediji v današnji izdaji časopisa [[Delo (časopis)|Delo]] v rubriki ''Svet so ljudje''. Slovenska Wikipedija žal ni omenjena. --[[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] 11:07, 1 jun. 2005 (CEST)
* 2005-05-24 - V Wikimedijino zbirko (http://commons.wikimedia.org/wiki/Glavna_stran Wikimedia Commons), spletno zbirko prostih slik, zvočnih in video posnetkov, je bila vključena že stotisoča datoteka. Te datoteke je v več kot 12 jezikih prispevalo 5259 v živahno skupnost zbranih prijavljenih uporabnikov. Mladi projekt je bil dodatnega priznanja in spodbude deležen v ponedeljek, ko je bil častno omenjen na podelitvi nagrad Prix Ars Electronica 2005. --[[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] 13:54, 25 maj 2005 (CEST)
* 2005-05-05 - Ustvaril sem portal projekta [[Commons]] (Wikimedijina zbirka) v slovenščini. Dostopen je preko sledeče povezave http://commons.wikimedia.org/wiki/Glavna_stran. Stran seveda potrebuje še veliko dela. Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] 13:05, 5 maj 2005 (CEST)
* 2005-05-05 - Ustvaril sem portal projekta [[Wikisource]] (Wikivir) v slovenščini. Dostopen je preko sledeče povezave http://wikisource.org/wiki/Main_Page:Sloven%C5%A1%C4%8Dina. Stran seveda potrebuje še veliko dela. Lep pozdrav! --[[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] 11:58, 5 maj 2005 (CEST)
** Dopolnilo: Po razdelitvi projekta ''Wikisource'' na domene (spomladi 2005) obstaja slovenski Wikivir le kot portal na skupnem naslovu več manjših wikivirov http://wikisource.org/wiki/Glavna_stran. Če želite samostojno domeno, sledite navodilom na http://wikisource.org/wiki/Wikisource:Language_domain_requests/Rules_for_voting. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:03, 2 junij 2006 (CEST)
* 2005-03-17 - V petek, 18. marca 2005, bom ob 18.30 v novomeškem http://www.lokalpatriot.si/ Klubu Lokalpatriot predaval o slovenski Wikipediji. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 18:21, 17 mar. 2005 (CET)
* 2005-03-15 - Slovenska Wikipedija se je danes prek društva http://www.lugos.si LUGOS prijavila na razpis http://www.kultura.gov.si/ Ministrstva za kulturo JPR 18 2005 s projektom o jedru [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|temeljnih člankov]]. Nosilec in odgovorna oseba je [[Uporabnik:Romanm|romanm]]. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 09:42, 15 mar. 2005 (CET)
* 2005-03-13 - Na današnji dan je slovenska Wikipedija dobila '''11.000'''-ti članek! --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] 14:07, 13 mar. 2005 (CET)
* 2005-02-13 - V torek, 15. februarja 2005, bom ob 19h v ljubljanski http://www.kiberpipa.org/ Kiberpipi predaval o slovenski Wikipediji. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 14:18, 13 feb. 2005 (CET)
* 2005-02-07 - Slovenska Wikipedija ima s člankom o [[Ralph Alexander Cochrane|Ralphu Alexandru Cochraneu]] '''[[10000 (število)|10.000]]''' člankov. Za to je potrebovala slabe tri leta. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 21:22, 7 feb. 2005 (CET)
* 2005-01-01 - (kak dan gor ali dol) Slovenska Wikipedija ima '''[[9000 (število)|9000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 23:22, 25 jan. 2005 (CET)

== 2004 ==

* 2004-12-23 - Ponoči so posodobili MediaWiki na [[Posebno:Version|različico]] 1.4beta3. Je kar nekaj novosti. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 11:35, 23 dec 2004 (CET)
* 2004-12-05 - Slovenska Wikipedija ima s člankom o [[Apis]]u '''[[8000 (število)|8000]]''' člankov. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 16:58, 5 dec 2004 (CET)
* 2004-12-04 - Zaživel je nov sestrski wikiprojekt, [[Wikinovice]]. Angleški različici je naslednji dan, 5. decembra, sledila nemška različica. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 20:37, 4. maj 2026 (CEST)
* 2004-11-23 - Članek o [[Red Aleksandra Nevskega (Sovjetska zveza)|Redu Aleksandra Nevskega]] je danes postal '''[[7777 (število)|7777]].''' članek. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 11:30, 23 nov 2004 (CET)
* 2004-11-18 - Na nemški Wikipediji je obvestilo da bo (verjetno 4 - 8 avgusta) v naslednjem letu prva mednarodna Wikimedija konferenca. Podrobnosti tam. [[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 21:10, 18 nov 2004 (CET)
* 2004-11-09 - Na en: so moj članek o [[Zvartnoc]]u dali v rubriko »Ste vedeli, da ...« (Did you know...). Najbrž bi moral biti počaščen, čeprav je ravno angl. različica v 5 minutah stipkano skrpucalo. No ja, mogoče bo tako še hitreje kdo pobil tipkarske in druge napake :-) --[[Uporabnik:Heretik|Heretik]] 10:49, 9 nov 2004 (CET)
* 2004-11-09 - Število člankov. Kot je preračunal nek novinar po Olimpijskih igrah število medalj na število prebivalcev države sem preračunal število člankov angleške Wikipedije na število tistih, ki jim je angleščina materni jezik (cca 1 / 1000) in število naših člankov na število prebivalcev Slovenije (cca 3,7 / 1000). Zavidljivo razmerje! [[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 10:41, 9 nov 2004 (CET)
* 2004-11-05 - [[:ro:Pagina principală|Romunska]] wikipedija bi/bo zgodaj leta [[2005]] organizirala [[:meta:Wikimedia meetup Central and Eastern Europe|Srečanje Wikimedie Srednje in Vzhodne Evrope]]. Na seznamu možnih prirediteljev je tudi [[Ljubljana]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 03:49, 5 nov 2004 (CET)
* 2004-10-17 - Danes je bil na slovenski [[Wikipedija|Wikipediji]] napisan '''[[6666 (število)|6666]].''' članek. 
* 2004-10-08 - V sredo, 13. oktobra 2004, bom udeležencem http://vlado.fmf.uni-lj.si/sreda/sreda.htm Sredinega seminarja predstavil Wikipedijo, morda tudi programje [[:en:MediaWiki|MediaWiki]], ki jo poganja. Sredin seminar je brezplačen, to sredo pa poteka od 18h-20h v F-3 na FMF, Jadranska 19, v Ljubljani. Vabljeni! --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 22:19, 11 okt 2004 (CEST)
* 2004-09-20 - Angleška Wikipedija je dosegla 1 milijon člankov. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina Wikipedije]])&lt;/small&gt;
* 2004-08-31 - Pridružili so se nam [[Uporabnik:Tatjana Malec|Tatjana Malec]], [[Uporabnik:Besednjak|Besednjak]], [[Uporabnik:Nina|Nina]] in [[Uporabnik:Janibraune|Janibraune]]. Slovenska Wikipedija je danes presegla '''6000 člankov'''. [[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 19:39, 31 avg 2004 (CEST)
* 2004-08-22 - [[uporabnik:romanm|Roman]] je uspešno usposobil prvega bota { [[Uporabnik:NenekeBot|NenekeBot]] }, ki je tudi uspešno prešel preskusno fazo na nekaterih primerih, še posebej z zapletom krajšega poimenovanja let pred našim štetjem. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 16:12, 22 avg 2004 (CEST)
* 2004-07-27 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]]. Wikipedija ima prek 5200 člankov. Vau, 100 člankov v slabih 5. dnevih - še boljše. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 03:44, 27 jul 2004 (CEST)
* 2004-07-21 - Članek [[uporabnik:Anton Mravcek|Antona Mravcka]] o številu [[27 (število)|27]] je 5100. članek. 100 člankov v slabih 11. dnevih je dober pokazatelj rasti Wikipedije. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 20:46, 21 jul 2004 (CEST)
* 2004-07-10 - Pridružil se nam je [[Uporabnik:JureVI|Jure Vizjak]]. Slovenska Wikipedija ima okroglih '''5000 člankov'''. Po novem je http://www.wikipedia.org/wikistats/SL/Sitemap.htm Statistika Wikipedije dostopna tudi v slovenščini. [[Uporabnik:Romanm|romanm]] 22:43, 10 jul 2004 (CEST)
* 2004-06-21 - Pridružila sta se nam [[uporabnik:Uri|Uri]] in [[uporabnik:spiko-carpediem|spiko-carpediem]]. Slovenska Wikipedija ima prek 4900 člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 00:14, 21 jun 2004 (CEST)
* 2004-06-05 - Pridružila sta se nam [[uporabnik:Jake|Jake]] in [[uporabnik:Seba|Seba]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:44, 5 jun 2004 (CEST)
* 2004-05-27 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Sinuhe|Sinuhe]]. Glavno stran je iz statične prelevil v spreminjajočo z izbranimi obletnicami in še nekaterimi novimi rubrikami, nad čemer smo vsi zelo navdušeni. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:23, 27 maj 2004 (CEST)
* 2004-05-13 - Pridružila sta se nam [[uporabnik:andrejj|andrejj]] in [[uporabnik:Anton Mravcek|Anton Mravcek]]. Anton se tudi uči slovenščine, ker ni njegov materni jezik. Slovenska Wikipedija ima prek 4600 člankov, vpisanih je 90 uporabnikov in je zdrknila na 18. mesto. Njeno mesto ni slabo, če se upošteva, da je v zadnjem obdobju nekako 11 aktivnih članov, skoraj vse druge wikipedije pa imajo vsaj 20 aktivnih uporabnikov, da ne govorimo o več kot 6841 aktivnih uporabnikih angleške wikipedije. Prehitela jo je http://fi.wikipedia.org finska wikipedija. Hrvatje se radi pohvalijo, da so na prvem mestu - vsaj po hitrosti naraščanja in izražajo odkrito željo, da bi nas prehiteli :o) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 17:48, 13 maj 2004 (CEST)
* 2004-04-19 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Heretik|Heretik]]. Slovenska Wikipedija ima prek 4400 člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 12:22, 19 apr 2004 (CEST)
* 2004-03-17 - [[Uporabnik:romanm|Roman]] je dosegel [[Machovo število|M = 2]] in odkril skrivnost sporočil &lt;nowiki&gt;{{msg:&lt;/nowiki&gt;S&lt;font size=-1&gt;POROČILO&lt;/font&gt;&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt; [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:24, 17 mar 2004 (CET)
* 2004-03-12 - Prebili smo [[hitrost zvoka|zvočno bariero]] in potujemo z [[Machovo število|nadzvočno]] [[hitrost]]jo :-) [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 18:48, 12 mar 2004 (CET)
* 2004-03-04 - Slovenska Wikipedija ima 4000 člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 00:22, 4 mar 2004 (CET)
* 2004-03-03 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Davorin|Davorin]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 22:50, 3 mar 2004 (CET)
* 2004-02-04 - Pridružil se nam je [[uporabnik:AndrejG|Andrej Gregorka]]. Slovenska Wikipedije je zdrknila še za dve mesti in je trenutno na 16. mestu z več kot 3600 članki. Vpisanih je 36 [[Posebno:Listusers|uporabnikov]]. Nov cilj je seveda 10.000 kakovostnih člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:49, 4 feb 2004 (CET)
* 2004-01-07 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Igor|Igor]]. Pred tem je brezimno započel članek o [[šah]]u. Slovenska Wikipedija je padla s 13. na 14. mesto z več kot 3500 članki. Prehitela jo je http://zh.wikipedia.org kitajska inačica - kar pa ni boleče. Pred dnevi smo imeli napad vandalov preko članka o računalniški igri [[ZZT]]. Upamo, da so se umirili. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 02:05, 7 jan 2004 (UTC)

== 2003 ==

* 2003-11-07 - Pognali smo prvo inačico slovenskega vmesnika [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 20:49, 8 nov 2003 (UTC)
* 2003-11-01 - Pridružil se nam je [[uporabnik:Romanm|Roman Maurer]]. Slovenska Wikipedija je skupno na 13. mestu z več kot 3200 članki. [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 10:53, 3 Nov 2003 (UTC)
* 2003-10-03 - Slovenska Wikipedija ima '''1300''' člankov. [[uporabnik:Peterlin|Peterlin]] 16:36, 3 Oct 2003 (UTC)
* 2003-09-30 - Slovenska Wikipedija ima '''1000''' člankov. [[uporabnik:Peterlin|Peterlin]] 05:46, 30 Sep 2003 (UTC)
* 2003-09-28 - Slovenska Wikipedija ima '''700''' člankov. [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 00:00, 28 Sep 2003 (UTC)
* 2003-09-25 - Slovenska Wikipedija ima '''500''' člankov. [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 15:42, 25 Sep 2003 (UTC)
* 2003-09-15 - Slovenska Wikipedija ima '''400''' člankov. [[uporabnik:XJaM|xJaM]] 01:23, 15 Sep 2003 (UTC)
* 2003-09-01 - Slovenska Wikipedija ima '''300''' člankov. [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] 09:48, 1 Sep 2003 (UTC)
* 2003-07-12 - [[Uporabnik:Chuck SMITH|Chuck SMITH]] je ljubeznivo popravil pravilno povezavo na »novo« stran slovenske Wikipedije, katero dosežemo v izvirni inačici pod geslom »Slovensko«. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2003-07-10 - Slovenska Wikipedija deluje na novem programju (http://sl.wikipedia.org), zahvaljujoč http://www.wikipedia.com/wiki/user:Brion_VIBBER Brionu, ki je popravil tudi nekaj dodatnih stvari s programskim jedrom. Prenos člankov iz stare slovenske Wikipedije http://sl.wikipedia.com in prevod uporabniškega vmesnika je v teku. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2003-05-20 - Slovenska Wikipedija ima '''200''' člankov. Naslednji cilj je še vedno 1000 člankov in prenos na *.org. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2003-04-24 - Eno leto skromnega začetka. Slovenska Wikipedija zaseda 21. mesto. Prehitela jo je ruska inačica. Še vedno deluje v starem uporabniškem vmesniku in programskem jedru. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]

== 2002 ==

* 2002-11-29 - Pridružil se nam je tretji član [[Uporabnik:MarkoCibej|Marko Čibej]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-08-26 - Kdor se smatra ali ga smatrajo za Jackson-hekerja in lahko pomaga za še boljši izgled in delovanje slovenske wikipedije, naj se pridruži uporabniški grupi na strežniku '''news.gmane.org''' . [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] 13:28, 26 Aug 2003 (UTC)
* 2002-07-18 - Prenos člankov s starega strežnika je zaključen. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-07-14 - Pridružil se nam je [[Uporabnik:Mitjaj|Mitjaj]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-06-26 - Povezave na članke v slovensko Wikipedijo iz izvirne angeške inačice delujejo. Uporabimo ukaz na vrhu članka &lt;nowiki&gt;[[sl:Naslov slovenskega članka]]&lt;/nowiki&gt;. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]] (Obratno pa še ne deluje)
* 2002-06-18 - Slovenska Wikipedija ima '''100''' člankov. Naslednji cilj je 1000 člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-06-05 - http://www.wikipedia.com/wiki/user:Brion_VIBBER Brion je ljubeznivo popravil pravilno povezavo na »novo« stran slovenske Wikipedije. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-06-03 - Slovenska Wikipedija ima že '''50''' člankov. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-06-03 - Prenos slovenske Wikipedije iz http://si.wikipedia.com [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-04-24 - Pridružil se nam je [[Uporabnik:Peterlin|Primož Peterlin]]. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-03-26 - [[slovenščina|Slovenščina]] sedaj tudi na glavni strani zahvaljujoč [[:en:user:Brion_VIBBER|Brionu]], uporabniku izvirne angleške inačice. [[Uporabnik:XJaM|xJaM]]
* 2002-02-26 - Zaživel je projekt [[slovenska Wikipedija|slovenske Wikipedije]]. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;

== 2001 ==

* 2001-01-15 - Zaživel je projekt [[angleška Wikipedija|angleške Wikipedije]]. &lt;small&gt;(prenos iz [[Wikipedija:Zgodovina slovenske Wikipedije]])&lt;/small&gt;

{{Wikivir|Wikivir:Obvestila}}
{{Wikinavedek|Wikinavedek:Obvestila}}
{{Wikiknjige|Wikiknjige:Obvestila}}

{{Osnovne informacije}}

[[Kategorija:Novice Wikipedije|Obvestila]]
[[Kategorija:Statistika Wikipedije|Obvestila]]</text>
      <sha1>gkutsczr5cwswfw1weqw37n1mt8vikn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1009</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1975</id>
    <revision>
      <id>6751904</id>
      <parentid>6710008</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:20:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6751904</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2686" sha1="5v3t5yxqcy8mqyy54sizc8g0gzk06v4" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1009''' ('''[[rimske številke|MIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]].
== Dogodki ==
[[Slika:Mainzer Dom nw.jpg|thumb|right|200px|Katedrala v Mainzu]]
* [[31. julij]] – Umrlega papeža [[Papež Janez XVIII.|Janeza XVIII.]] je nasledil [[Papež Sergij IV.|Sergij IV.]], 142. papež po [[seznam papežev|seznamu]].&lt;ref&gt;Krstno ime: Pietro Martino Buccaporci. ''Buccaporci'' je verjetno vzdevek, ki se ga je oprijel, ker njegov dobesedni pomen je precej poniževalen. Dobeseden prevod imena: Peter Prašičji Rilec.&lt;/ref&gt; Ponovno gre za papeža, ki ga je nastavila takrat prevladujoča rimska rodbina [[Crescenzi|Crescencijev]].&lt;ref&gt;Glej papež Janez XVIII.&lt;/ref&gt; O njem ni kaj dosti znano. [[1012]] ↔ 
* [[29. avgust]] – [[Stolnica svetega Martina, Mainz|Stolnico svetega Martina v Mainzu]] je na dan posvetitve močno poškodoval požar.
* [[18. oktober]] – Fatimidski kalif [[Al-Hakim]], ki je osvojil Jeruzalem, je ukazal do tal porušiti [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|cerkev svetega groba]].
** Papeška bula Sergeja IV., v kateri je pozval h [[križarske vojne|križarskemu]] pohodu in izgonu muslimanov iz Svete dežele, je najverjetneje ponaredek, ki je nastal nekaj desetletij kasneje.&lt;ref&gt;Glej [[prva križarska vojna]]&lt;/ref&gt; 
* Prvi poznan zapis imena [[Litva|Litve]].
* Po smrti beneškega doža [[Pietro II. Orseolo|Pietra II. Orseola]] je bil za novega doža izvoljen njegov sin [[Otto Orseolo]], 27. beneški dož po [[seznam beneških dožev|seznamu]]. Pietro II. Orseolo velja za enega pomembnejših beneških dožev, ki je Benetkam zagotovil prevlado na Jadranu.
* [[Sulejman ibn al-Hakam|Sulejman II.]] je nasledil [[Mohammed II al-Mahdi|Mohameda II.]] kot kalif Kordobe.
* Vietnam: začetek dinastije [[dinastija Ly|Ly]]. Ustanovil jo je prvi vladar [[Ly Thai To]], takrat pa je Vietnam pokrival zgolj današnji severni Vietnam v porečju [[Rdeča reka (Azija)|Rdeče reke]] (vie. Sông Hồng).

== Rojstva ==
* [[14. december]] - cesar [[Go-Suzaku (japonski cesar)|Go-Suzaku]], 69. japonski cesar († [[1045]])

== Smrti ==
* [[14. februar]] - [[Sveti Bruno iz Querfurta|sv. Bruno iz Querfurta]], nemški misijonar (* [[974]])
* [[2. marec]] - [[Mokdžong (Gorjeo)|Mokdžong]], korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[980]])
* [[31. maj]] - [[ibn Junis]], egipčanski astronom, matematik (* [[950]])
* [[29. december]] - [[Šjao Janjan]], cesarica vdova dijastije Ljao (* [[953]])
* [[julij]] - papež [[Papež Janez XVIII.|Janez XVIII.]]
* [[Peter II. Orseolo]], 26. beneški dož (* [[961]])

==Opombe==
{{sklici}}
== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1009|*]]</text>
      <sha1>5v3t5yxqcy8mqyy54sizc8g0gzk06v4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1008</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1976</id>
    <revision>
      <id>6751558</id>
      <parentid>6160071</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T16:22:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6751558</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1652" sha1="6hut0hii92q88hy4f5cc3quubmwd0jz" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1008''' ('''[[rimske številke|MVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].
== Dogodki ==
[[Slika:Ghaznavid Empire 975 - 1187 (AD).PNG|thumb|right|250px|Gaznavidski imperij v največjem obsegu]]
* Nastal je [[Leningrajski kodeks]].
* [[Mohamed II. Kordobski]] je nasledil [[Hišam II al-Hakam|Hišama II.]] kot kalif Kordobe, a je bil že naslednje leto premagan in oblast je bila vrnjena Hišamu.
* Kralj [[Bagrat III. Gruzijski|Bagrat III.]] je združil Gruzijo. 
* Egiptovski fatimidski kalif [[Al-Hakim bi-Amr Alah]] je poslal odposlanstvo h kitajskemu cesarju [[Zhenzong (Song)|Zhenzong]]u iz dinastije Song.
* Turški muslimanski [[Gaznavidi]] so pod vodstvom [[Mahmud Ghaznija|Mahmuda Ghaznija]] premagali združene hindujske sile.

== Rojstva ==
* [[4. maj]] - [[Henrik I. Francoski|Henrik I.]], francoski kralj († [[1060]])
* [[12. oktober]] - cesar [[Go-Ičijo (japonski cesar)|Go-Ičijo]], 68. japonski cesar († [[1036]])

;Neznan datum
* [[Anund Jakob]], švedski kralj († [[1050]])
* [[Al-Muizz ibn Badis]], ziridski vladar, alkimist († [[1062]])
* [[Mahmud al-Kašgari]], turški učenjak in lingvist († [[1105]])
* [[Sugawara no Takasue no Musume]], japonska dvorna dama in pisateljica († po [[1059]])
* [[Wulfstan]], anglosaksonski škof Worcesterja († [[1095]])

== Smrti ==
* [[8. februar]] - cesar [[Kazan (japonski cesar)|Kazan]], 65. japonski cesar (* [[967]])

; Neznan datum
* [[Gunnlaugur Ormstunga]], islandski pesnik (* [[983]])
* [[Satjasraja]], indijski kralj Zahodne Čalukje

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1008|*]]</text>
      <sha1>6hut0hii92q88hy4f5cc3quubmwd0jz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>25. oktober</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2866</id>
    <revision>
      <id>6751804</id>
      <parentid>6530779</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:30:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Smrti */ Murong</comment>
      <origin>6751804</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7799" sha1="i39f8zlprppf6je7wx3rq06ysgdvn7k" xml:space="preserve">'''25. oktober''' je 298. [[dan]] [[leto|leta]] (299. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 67 dni do konca leta.

{{OctoberCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1241]] – [[papež Celestin IV.|Celestin IV.]] je postal prvi v [[konklave|konklavu]] izvoljeni [[papež]].
* [[1929]] – Z zlomom [[New York|newyorške]] [[borza|borze]] na [[črni petek]] se je začela [[svetovna gospodarska kriza]].
* [[1936]] – [[Tretji rajh]] in [[Italija]] sta podpisala sporazum, s čimer je bila vzpostavljena [[os Rim-Berlin]].
* [[1939]] – Na [[Poljskem]] je bila ustanovljena [[Generalna gubernija]].
* [[1943]] :
** Pri [[Rabaul]]u je bilo poraženo [[japonska|japonsko]] [[vojno letalstvo]].
** [[Rdeča armada]] je osvobodila [[Dnepropetrovsk]].
** Ustanovljen je bil [[Pohorski bataljon]].
* [[1944]] – Pri [[Filipini|filipinskem]] zalivu [[Leyte]] so prvič napadli [[kamikaze]].
* [[1958]] – Zaradi konca [[libanonska kriza (1958)|libanonske krize]] so se [[oborožene sile ZDA|ameriški vojaki]] umaknili iz [[Libanon]]a.
* [[1971]] – [[Ljudska republika Kitajska]] je bila sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]].
* [[1983]] – [[Združene države Amerike|Ameriške]] čete so posredovale na otoku [[Grenada]].
* [[1991]] – [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]: Ozemlje [[Slovenija|Slovenije]] so zapustili zadnji vojaki [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]].
* [[1998]] – V [[Poreče|Porečah]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] so se predstavniki držav članic [[Evropska unija|Evropske unije]] dogovorili o uskladitvi pogledov na reformo Unije.
* [[2001]] – [[Microsoft]] je začel prodajo [[operacijski sistem|operacijskega sistema]] [[Windows XP]]. Ta je postal najbolj razširjen in popularen operacijski sistem na svetu.
* [[2002]] – Na [[Bled]]u se je začela [[35. šahovska olimpijada]]; trajala je do [[11. november|11. novembra]].
* [[2007]] – Prvič je komercialno poletelo [[letalo]] [[Airbus A380]]. Let št. ''SQ 380'' je na relaciji med [[Singapur]]jem in [[Sydney]]jem v [[Avstralija|Avstraliji]] opravila družba [[Singapore Airlines]].

== Rojstva ==
[[Slika:Duroc.jpg|thumb|160 px|Napoleonov general [[Geraud Duroc]] (* [[1767]]) ]]
[[Slika:Mihai.jpg|thumb|160 px|kralj [[Mihael I. Romunski]] (* [[1921]]) ]]
* [[1102]] – [[Willem Clito]], flandrijski grof († [[1128]])
* [[1330]] – [[Ludvik II. Flandrijski|Ludvik II.]], flandrijski grof († [[1384]])
* [[1735]] – [[James Beattie]], škotski pesnik, pisatelj in razsvetljenski filozof († [[1803]])
* [[1767]] – [[Benjamin Constant]], švicarski pisatelj († [[1830]])
* [[1772]] – [[Geraud Duroc]], francoski general († [[1813]])
* [[1790]] – [[Robert Stirling]], škotski izumitelj († [[1878]])
* [[1806]] – [[Max Stirner]], nemški filozof († [[1856]])
* [[1811]] – [[Évariste Galois]], francoski matematik († [[1832]])
* [[1817]] – [[Adolf Lothar Bucher]], nemški publicist († [[1892]])
* [[1825]] – [[Johann Strauss mlajši]], avstrijski skladatelj († [[1899]])
* [[1827]] – [[Marcellin Berthelot]], francoski kemik in politik († [[1907]])
* [[1838]] – [[Georges Bizet]], francoski skladatelj († [[1875]])
* [[1843]] – [[Gleb Ivanovič Uspenski]], ruski pisatelj, intelektualec († [[1902]])
* [[1864]] – [[John Francis Dodge]], ameriški avtomobilski pionir († [[1920]])
* [[1877]] – [[Henry Norris Russell]], ameriški astronom, astrofizik († [[1957]])
* [[1881]] – [[Pablo Picasso]], španski slikar, kipar († [[1973]])
* [[1888]] – [[Richard Evelyn Byrd]], ameriški kontraadmiral vojne mornarice ZDA in polarni raziskovalec († [[1957]])
* [[1902]] – [[Eddie Lang]], ameriški jazzovski kitarist († [[1933]])
* [[1910]] – [[William Higinbotham]], ameriški fizik († [[1994]])
* [[1913]] – [[Klaus Barbie]], nacistični vojni zločinec († [[1991]])
* [[1915]] – [[Ivan Morton Niven]], kanadsko-ameriški matematik († [[1999]])
* [[1921]] – kralj [[Mihael I. Romunski]] († [[2017]]) 
* [[1925]] – [[Janez Bitenc]], slovenski skladatelj, pedagog († [[2005]])
* [[1926]] – [[Galina Višnevskaja]], ruska sopranistka († [[2012]])
* [[1936]] – [[Martin Gilbert]], britanski zgodovinar († [[2015]])
* [[1940]] – [[Bob Knight]], ameriški košarkarski trener
* [[1944]] – [[Jon Anderson]], angleški pevec ([[Yes (glasbena skupina)|Yes]])
* [[1947]] – [[Glenn Tipton]], angleški kitarist ([[Judas Priest]])
* [[1948]] – [[Dave Cowens]], ameriški košarkar in trener
* [[1951]] – [[Richard Lloyd]], ameriški kitarist ([[Television]])
* [[1954]] – [[Mike Eruzione]], ameriški hokejist
* [[1955]] – [[Matthias Jabs]], nemški kitarist ([[Scorpions]])
* [[1958]] – [[Kornelia Ender]], vzhodnonemška plavalka
* [[1961]] – [[Chad Smith]], ameriški bobnar ([[Red Hot Chili Peppers]])
* 1961 – [[Paul Gulda]], avstrijski pianist
* [[1964]] – [[Nicole (pevka)|Nicole]], nemška pevka
* [[1969]] – [[Oleg Salenko]], ruski nogometaš
* [[1981]] – [[Shaun Wright-Phillips]], angleški nogometaš
* [[1984]] – [[Katy Perry]], ameriška pop pevka, tekstopiska

== Smrti ==
* [[348]] – [[Murong Huang]], ustanovitelj dinastije Zgodnji Jan (* [[297]])
* [[912]] – [[Rudolf I. Burgundski]], kralj [[Zgornja Burgundija|Zgornje Burgundije]] (* ok. [[859]]) 
[[Slika:Henry Knox.PNG|thumb|160 px|[[Henry Knox]] ([[1806]]) ]]
* [[1047]] – [[Magnus Dobri]], norveški kralj (* [[1024]])
* [[1154]] – [[Štefan Angleški]], kralj (* [[1096]])
* [[1180]] – [[Janez Salisburyjski]], angleški škof, filozof in teolog (* [[1120]])
* [[1200]] – [[Konrad I. Wittelsbaški]], nadškof Mainza, kardinal-škof Sabine
* [[1259]] – [[Beatrika Kastiljska (1293–1359)|Beatrika Kastiljska]], princesa, portugalska kraljica (* [[1293]])
* [[1349]] – [[Jakob III. Majorški|Jakob III.]], kralj Majorke (* [[1315]])
* [[1357]] – [[Ibn Džuzaj]], monaški literat (* [[1321]])
* [[1400]] – [[Geoffrey Chaucer]], angleški literat in učenjak (* [[1343]])
* [[1510]] – [[Giorgione]], italijanski slikar (* [[1478]])
* [[1647]] – [[Evangelista Torricelli]], italijanski fizik, matematik (* [[1608]])
* [[1666]] – [[Abas II. (Perzija)|Abas II.]], perzijski šah (* [[1632]])
* [[1732]] – [[Andrea Brustolon]], italijanski rezbar (* [[1662]])
* [[1806]] – [[Henry Knox]], ameriški general, minister (* [[1750]])
* [[1826]] – [[Philippe Pinel]], francoski psihiater (* [[1745]])
* [[1861]] – [[Friedrich Carl von Savigny]], nemški pravnik (* [[1779]])
* [[1922]] – [[Oskar Hertwig]], nemški embriolog, citolog (* [[1849]])
* [[1924]] – [[Mehmed Ziya Gökalp]], turški nacionalist in sociolog (* [[1876]])
* [[1939]] – [[Anton Freiherr von Eiselsberg]], avstrijski kirurg (* [[1860]])
* [[1957]] – [[Edward John Moreton Drax Plunkett]], irski pisatelj, dramatik (* [[1878]])
* 1957 – [[Henri van de Velde]], belgijski slikar, arhitekt (* [[1863]])
* [[1973]] – [[Abebe Bikila]], etiopski maratonec (* [[1932]])
* [[1974]] – [[Nick Drake]], angleški glasbenik (* [[1948]])
* [[1975]] – [[Vladimir Herzog]], hrvaško-brazilski novinar in politični aktivist (* [[1937]])
* [[1995]] – [[Bobby Riggs]], ameriški tenisač (* [[1918]])
* [[1999]] – [[Payne Stewart]], ameriški golfer (* [[1957]])
* [[2002]] – [[René Thom]], francoski matematik (* [[1923]])
* [[2013]] – [[Marcia Wallace]], ameriška filmska igralka, komičarka, posojevalka glasu (*[[1942]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Romunija]]: dan romunske armade
* [[Slovenija]]: [[dan suverenosti]]

== Zunanje povezave ==

* [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/october/25 ''BBC: na današnji dan'' ]

[[Kategorija:Dnevi v letu|A25]]
[[Kategorija:Oktober|125]]</text>
      <sha1>i39f8zlprppf6je7wx3rq06ysgdvn7k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>348</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3021</id>
    <revision>
      <id>6751802</id>
      <parentid>6628792</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:28:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Murong</comment>
      <origin>6751802</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="358" sha1="9y15cvb3dbuqzctr4jipt60emxnryov" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 348''' ('''[[rimske številke|CCCXLVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]].

== Dogodki ==
*[[1. januar]]

== Rojstva ==
*

== Smrti ==
* [[25. oktober]] - [[Murong Huang]], ustanovitelj dinastije Zgodnji Jan (* [[297]])

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 348|*]]</text>
      <sha1>9y15cvb3dbuqzctr4jipt60emxnryov</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>297</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3072</id>
    <revision>
      <id>6751798</id>
      <parentid>6618017</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:27:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Rojstva */ Murong</comment>
      <origin>6751798</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="386" sha1="npsy4e5uomy94e4gff5md759j0yksad" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 297''' ('''[[rimske številke|CCXCVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]].

== Dogodki ==
*[[1. januar]]

== Rojstva ==
* [[Murong Huang]], ustanovitelj dinastije Zgodnji Jan († [[348]])

== Smrti ==
* [[Čen Šov]], kitajski zgodovinar (* [[233]]) 

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 297|*]]</text>
      <sha1>npsy4e5uomy94e4gff5md759j0yksad</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Idrija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3514</id>
    <revision>
      <id>6751633</id>
      <parentid>6742274</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:45:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Prometne povezave */ Glavna cesta G102</comment>
      <origin>6751633</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27500" sha1="tnc200nqeofczlxd0ro79oo59rewsz2" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Idrija}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Idrija
|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]
|slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2
  |image1 = Idrija-view-2025-Luka-Peternel.jpg
  |image2 = Gewerkenegg-Castle-Idrija-5-2021-Luka-Peternel.jpg
  |image3 = Izliv Nikove 3.jpg
  |image4 = Town Park Idrija (2732821062).jpg
  |image5 = Antonijev rov.jpg
  }}
|regija=Goriška regija
|pokrajina=Primorska
|obcina=Idrija
|omemba=
|povrsina=14,55
|nadmorska=334,5
|prebivalstvo=5701
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}&lt;/ref&gt;
|postna=5280
|posta=Idrija
|najdisi=Idrija
| spletna stran =  https://www.idrija.si
}} 

'''Idrija''' ({{IPA-sl|ˈiːdɾija|pron|Sl-Idrija.ogg}}, v starejših virih ''Zgornja Idrija'';&lt;ref name=&quot;Leksikon&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko|date=1906|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Vienna|pages=124–125}}&lt;/ref&gt; {{lang-de|(Ober)idria}},&lt;ref name=&quot;Leksikon&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Spezialkarte der Österreichisch-ungarischen Monarchie 1:75.000 Bischoflack und Oberidria|date=1880|publisher=Militärgeographisches Institut|location=Vienna|url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-AGRFQPUB|access-date=January 7, 2019|format=Map}}&lt;/ref&gt; {{jezik-it|Idria}})  je [[mesto]] s slabimi 6000 prebivalci v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], je upravno središče in sedež [[občina Idrija|istoimenske občine]], krajevne skupnosti ter [[Župnija Idrija|župnije]]. Leži v severozahodnem delu Slovenije, na stičišču predalpskega in dinarskega sveta. Mestni predeli so: Lejnštat, Prejnuta, Žabja vas, Riže, Grapa, Pront, Kalvin, Zaspana grapa, Zavila, Podgora, Na Luži, Brusovše, Zagoda, Podroteja, Gasa, Alija in Na Zemlji. 

4 km nižje ob toku [[Idrijca|Idrijce]] leži [[Spodnja Idrija]], ki je samostojno naselje, drugo največje v občini Idrija.

Okolica Idrije je bila zaradi razgibanega površja, slabih naravnih možnosti in odročne lege zelo redko poseljena pokrajina. Za širšo okolico Idrije se časa naseljevanja ne more natančno datirati, je pa vendarle jasno, da se je močnejše priseljevanje na to območje začelo šele z odkritjem živega srebra v idrijski kotlini. Konec [[15. stoletje|15. stoletja]], vsaj tako pravi legenda, je škafar na območju današnje Idrije odkril živo srebro. To pa je imelo velik gospodarski, razvojni in poselitveni pomen. [[Rudnik Idrija|Rudnik]] v Idriji se je hitro širil in pridobival na pomenu, hkrati z njim je rasla tudi Idrija.

Ob izrazito moškem delu v rudniku so ženske doma razvijale svoje ročne spretnosti in kulinariko. Danes so poleg rudnika svetovno znane tudi [[Idrijska čipka|idrijske čipke]] in [[idrijski žlikrofi]], ki so tudi evropsko zaščiteni.

[[Geopark Idrija]], ki zaradi izjemne naravne dediščine sodi med najzanimivejše parke v Evropi, obsega celotno območje občine Idrija.

Idrija se ponaša z nazivoma Alpsko mesto leta 2011 in Evropska destinacija odličnosti za leto 2011 (EDEN). Poznana je po drugem največjem [[Rudnik živega srebra Idrija|rudniku živega srebra]] na svetu, takoj za španskim [[Almadén|Almadenom]]. Bogata dediščina obeh rudnikov je od 30. junija 2012 umeščena na [[Unescova svetovna dediščina|UNESCOV seznam svetovne dediščine]].

== Zgodovina ==
[[Slika:Mineraly.sk - ortut.jpg|sličica|Živosrebrna ruda]]
Po legendi je leta 1490 škafar, izdelovalec lesenih posod, v potoku na območju sedanje Idrije odkril svetlikajočo se snov, za katero se je kasneje ugotovilo, da je [[živo srebro]]. Na tem mestu so rudarji v spomin na odkritje že leta 1500 postavili kapelico (in kasneje cerkev Svete Trojice). 

Kmalu so se začeli priseljevati rudarji iz nemških, italijanskih in čeških dežel, ki so iskali rudo. Večjega odkritja ni bilo do 22. junija 1508, ko so rudarji odkrili veliko živosrebno žilo. Zaradi pomembnosti odkritja se na ta dan praznuje praznik Občine Idrija, [[sveti Ahac|sv. Ahac]], ki goduje na ta dan, pa je postal zavetnik idrijskih rudarjev. Med letoma 1522–1533 je bil zgrajen [[Grad Gewerkenegg]], ki je služil kot rudniški [[grad]] za domovanje uprave in skladiščenje živega srebra. 

Rudnik živega srebra se je celotno 16. stoletje postopoma razvijal, vendar zaradi sporov med družbami privatnih podjetnikov ni prišlo do večjega razvoja in vlaganj. Leta 1575 je idrijski rudnik prišel neposredno pod upravo [[Habsburžani|habsburškega dvora]], kar je privedlo do razširitve in modernizacije samega podjetja. V 17. stoletju je Idrija prerasla v trg, a je večji vzpon doživela v 18. stoletju. Rudnik se je širil in posodabljal, letno so pridobili med 600 in 700 ton živega srebra, zaposloval pa je 1350 delavcev. Z denarjem od idrijskega rudnika se je pokrilo 5 % proračunskih izdatkov avstrijskega cesarstva. Trg je dobil mestne pravice in se do konca stoletja razvil v drugo največje mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]], takoj za [[Ljubljana|Ljubljano]]. Idrija je pričela dobivati bolj urbano podobo, v tem času je bilo zgrajeno novo žitno skladišče (''Magacin'') ter [[Gledališče, Idrija|gledališče]], organizirane so bile tako strokovne kot ljudske šole ter nujno potrebna zdravstvena služba. Na robu mesta na vrhu hriba je locirana [[Psihiatrična bolnišnica Idrija]], ki pokriva tudi celotno Primorsko. 

Ob koncu 18. stoletja je v Idriji živelo okoli 3600 ljudi. V 19. stoletju in vse do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil rudnik med najuspešnejšimi državnimi podjetji. V času 1. svetovne vojne ter med italijansko okupacijo (1918–1943) je rudnik začel stagnirati, ekonomsko slabše je bilo še med nemško okupacijo (1943–1945). Po vojni so v rudniku stekla obnovitvena dela, v 50. letih je bila izvedena še zadnja modernizacija obratov in naprav. V 60. letih se je začelo zadnje zlato obdobje rudnika, ko so bili tako poslovni kot proizvodni rezultati na zavidljivi ravni. Cene živega srebra na [[Newyorška borza|newyorški borzi]] so bile visoke, leta 1965 je celo padel rekord. Sredi sedemdesetih let se je na živosrebrovem trgu pojavila kriza. Živo srebro, ki se je uporabljalo pri amalgamiranju, v medicini, vojni industriji, elektroindustriji in industriji [[jod|joda]], [[klor|klora]] in barv, so počasi začeli nadomeščati z okolju in človeku bolj prijaznimi materiali. Ko je rudnik leta 1977 začasno ustavil proizvodnjo, je bil to velik šok tako za ljudi, ki so z rudnikom živeli ter v njem delali, kot tudi za samo [[Občina Idrija|Občino Idrija]]. Ker se cene živega srebra niso dvignile, so leta 1988 stekla vsa dela, ki so bila potrebna za stalno zaprtje rudnika. 

V Idriji se je v skoraj 500 letih delovanja rudnika izkopalo preko 700 kilometrov rovov. Tu so pridobili 13 % dotedanje svetovne proizvodnje živega srebra oziroma 107.000 ton živega srebra. Idrija je tako drugi največji rudnik živega srebra na svetu, takoj za španskim [[Almadén|Almadenom]], kjer so pridobili 45 % svetovne proizvodnje živega srebra.

== Geografija ==
=== Lega ===
Idrija leži v [[Kotlina|kotlini]] v osrčju [[Idrijsko hribovje|Idrijskega hribovja]]. Skozi mesto teče reka [[Idrijca]], ki izvira na bližnji [[Vojskarska planota|Vojskarski planoti]]. Ob tektonski prelomnici se stikata predalpski in kraški svet, na območju pa se je kot posledica pestre geološke aktivnosti razvilo idrijsko rudišče. V okolici mesta je veliko lesnih in vodnih virov, kar je igralo pomembno vlogo pri delovanju rudnika. Po mestu se imenuje geološki prelom dinarskih smeri, [[Idrijski prelom]], ki je med drugim ustvaril cinobaritno rudišče.

=== Rudišče ===
Idrijsko rudišče se razteza pod površjem Idrije v smeri SZ-JV. V dolžino meri 1500 m, v širino pa od 300 do 600 m. Uvršča se med [[monomineralno rudišče|monomineralna rudišča]], kar pomeni, da čistost živega srebra dosega 99,9 %. Rudišče je nastalo pred 230 milijoni let, njegova posebnost pa je [[samorodno živo srebro]], ki se najpogosteje nahaja v obliki kapljic v plasteh [[skrilavec|skrilavca]].

== Znamenitosti ==
*[[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]] (narečno ''Šelštev'') je najstarejši del idrijskega rudnika živega srebra in eden najstarejših še ohranjenih vhodov v rudnik na svetu.
*[[Grad Gewerkenegg]] je bil v 16. stoletju zgrajen za potrebe rudniške uprave in skladiščenja živega srebra, danes pa v njem domuje muzej, ki je bil leta 1997 razglašen za najboljši evropski muzej industrijske in tehniške dediščine.
*Nekdanja ljudska šola je bila po izgradnji 1876 ena največjih šolskih stavb na Slovenskem. V njej danes deluje tudi Čipkarska šola s stalno razstavo o idrijski čipki.
*Prva slovenska realka, danes [[Gimnazija Jurija Vege]], ustanovljena leta 1901, je bila prva srednja šola s [[slovenski jezik|slovenskim]] učnim jezikom na [[Slovenija|slovenskih]] tleh.
*[[Idrijska kamšt]] (1790) je največje leseno pogonsko vodno kolo v Evropi. Poganjalo je črpalko, ki je črpala vodo iz rudnika. 
*[[Rudarska hiša, Idrija|Idrijska rudarska hiša]] iz druge polovice 18. stoletja predstavlja značilno bivanjsko okolje nekdanjih rudarskih družin.
[[Slika:Idrija-foto jani peternelj (20).jpg|sličica|Idrijska rudarska hiša]]
*Vstopna stavba jaška Frančiške, sedaj tehniški oddelek [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]], v katerem so razstavljeni rudniški stroji in naprave iz konca 19.
*Magazin, zgrajen leta 1769, je bil rudniško skladišče, kjer so hranili žito in ga delili rudarjem. Danes v njem deluje [[Mestna knjižnica in čitalnica Idrija]].
*[[Gledališče, Idrija|Gledališka stavba]], postavljena hkrati z žitnim skladiščem, je znana kot prva namensko zgrajena gledališka stavba na Slovenskem, danes preurejena v kino dvorano. 
*Mestna hiša iz leta 1898, reprezentativna secesijska upravna palača – rotovž, je danes sedež [[Občina Idrija|občinske uprave]]. Ob 500-letnici rudnika in mesta so domači umetniki z [[Grafit (umetnost)|grafit]]i okrasili njeno preddverje in sejno dvorano. 
*[[Cerkev sv. Trojice, Idrija|Cerkev sv. Trojice]], najstarejša idrijska cerkev iz leta 1500, zgrajena na mestu, kjer naj bi škafar leta 1490 odkril živo srebro.
*[[Idrijski Feldbahn]], [[ozkotirna železnica]], zgrajena med 1. svetovno vojno.

== Kultura ==
Rudnik je Idriji omogočil tudi razvoj izobraževalnih in kulturnih ustanov, ki so Idrijčanom zagotovile znanje in omiko. Rudarstvo pa je v mesto pripeljalo tudi čipko, ki so jo razvijale idrijske klekljarice s svojim občutkom za estetiko in dodaten zaslužek. Začetki šolstva v Idriji so povezani s [[protestantizem|protestanti]], ki so proti koncu 16. stoletja v Idriji ustanovili prvo šolo. V Idriji so korenine slovenskega strokovnega šolstva: rudnik je namreč leta 1728 ustanovil tehniško in zemljemersko šolo. Leta 1901 pa je bila v Idriji ustanovljena prva [[realka]] s poukom v slovenskem jeziku, danes [[Gimnazija Jurija Vege]]. 

V Idriji je ohranjena najstarejša [[Gledališče, Idrija|gledališka stavba]] na Slovenskem, ki so jo zgradili okrog leta 1770.
[[Slika:Idrija-godba.jpg|sličica|Godbeno društvo rudarjev Idrija]]
Od leta 1953 v Idriji deluje [[Mestni muzej Idrija]], ki ima sedež na [[Grad Gewerkenegg|idrijskem gradu]]. V muzeju je predstavljena 500-letna zgodovina meste Idrije in rudnika živega srebra, večji poudarek pa je namenjen [[Idrijska čipka|idrijski čipki]] in 20. stoletju. Obenem si je možno ogledati jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji, [[Idrijska kamšt|kamšt]] in [[Rudarska hiša, Idrija|rudarsko hišo]]. 

V 90. letih je bil urejen muzej na prostem rudniški muzej [[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]], ki omogoča turistični ogled nekdanjega rudnika.  

Vojni muzej Idrija predstavlja vojaško zgodovino od leta 1900 do leta 1991. Zajeta so obdobja prve in [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne za Slovenijo]]. Predstavljeni so originalni eksponati: oprema vojakov, uniforme, orožje, kape, čelade, odlikovanja.

V Idriji so tri galerije, v katerih se postavlja različne začasne razstave, in sicer: [[Galerija Nikolaja Pirnata]] na [[Grad Gewerkenegg]], Galerija [[Sv. Barbara|sv. Barbare]] v kripti cerkve sv. Barbare ter [[Galerija pri Črnem orlu]] na Mestnem trgu.

Idrija se ponaša z eno najstarejših godb na pihala v Sloveniji - Godbenim društvom rudarjev Idrija. Najstarejša, doslej znana omemba godbe v Idriji je iz Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske, ki omenja nastop godbe-muzikantov 15. septembra 1686. Pokojni profesor in muzejski delavec [[Janko Trošt]] je prišel celo do letnice 1665.

[[Slika:Idrijska cipka.jpg|sličica|levo|idrijska čipka]]
=== Idrijska čipka ===
{{glavni|Idrijska čipka}}
[[Idrijska čipka]] je pomemben del slovenske kulturne dediščine, ki se je skozi čas ohranjala in razvijala. 
Je spomenik iznajdljivosti, inovativnosti, vztrajnosti, natančnosti in potrpežljivosti. Lastnosti, ki so bile in so še skupne avtorjem vzorcev za klekljanje, klekljaricam, ponudnikom in uporabnikom čipk. Idrijčani veščino klekljanja idrijske čipke, eno najzahtevnejših ročnih spretnosti, ohranjajo živo in prisotno tudi z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim [[Festival idrijske čipke|Festivalom idrijske čipke]]. Na državnem tekmovanju v klekljanju za priznanje [[Ivanka Ferjančič|Ivanke Ferjančič]] se pomerijo v klekljanju tako otroci kot tudi odrasli.

=== Večji kulturni dogodki ===
'''Festival idrijske čipke''' je mednarodna etnološka, gospodarska, kulturna, izobraževalna in zabavna prireditev v Idriji, kot uvod v poletne dni. Mesto v tem času obiščejo vsi, ki jih idrijska čipka vedno znova navdušuje. Festivalski dogodki se odvijajo na različnih lokacijah v Idriji.

'''Tango festival''' je sedaj že tradicionalen festival, ki ga v mesecu juliju organizira DGLG (Društvo glasbenikov in ljubiteljev glasbe). Festival običajno gosti različne glasbene izvajalce, še nepriznane, tiste, ki si glasbeno pot šele utirajo, pa tudi tiste, ki so znani po Sloveniji in svetu.

=== Kulinarika ===
[[Slika:Zlikrofi with gulasch.jpg|sličica|levo|Idrijski žlikrofi]]
Idrija z okolico ponuja značilne jedi, sladice in pijače. [[Idrijski žlikrofi]], pripravljeni iz testa in polnjeni s krompirjevim nadevom, so s svojo značilno obliko zaščitena praznična jed idrijskih gospodinj, pogosto na jedilniku državniških protokolarnih dogodkov. Največkrat so postreženi z bakalco - jedjo iz ovčjega mesa in zelenjave. Druge značilne idrijske jedi so [[zeljševka]], [[ocvirkovca]], [[smukavc]] in [[štruklji]]. Ob vsaki hiši v mestu je nekoč rasel pelinov grm. Rudarji so pelin kuhali in »pelinovko« mešali s špiritom v geruš, pelinovo grenčico.

== Gospodarstvo ==

Še pred [[2. svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Idrija izrazito rudarsko mesto. Rudnik je bilo najpomembnejše podjetje v dolini in vse druge dejavnosti so bolj ali manj služile rudniku ter rudarskim družinam. Ženske se načeloma niso zaposlovale, skrbele so za dom in družino ter klekljale in na ta način prispevale v družinsko blagajno. Ker Idrija leži sredi gozdov in ker je bila skrb za gozdove vedno pomembna tudi za rudnik, je v mestu uspešno delovalo državno gozdarsko podjetje. Drugih proizvodnih obratov v Idriji in okolici ni bilo. 

Prva leta po drugi svetovni vojni so bila namenjena obnovi. Po dokončani obnovi pa se je v Idriji, sicer dokaj pozno, pa vendar, le začela industrializacija. V 50. letih se je obrtno podjetje Mizarnica preoblikovalo v lesno industrijsko podjetje. Nastalo je nekaj novih gospodarskih organizacij, kot so npr. Simplex (kasnejši IMP), konfekcijski obrat podjetja Labod, Tovarna učil itd. Leta 1963 je bilo v Idriji ustanovljeno podjetje [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]]. Ko je leta 1977 Rudnik živega srebra Idrija prenehal z delom, je bilo v Idriji že kar nekaj obratov, ki so bili dovolj razviti, da so lahko sprejeli odvečno delovno silo, ki se je nenadoma pojavila na idrijskem trgu dela. Danes med največja podjetja v idrijski občini spadata [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]] in [[Hidria]]. Zaradi močne industrije se lahko občina Idrija pohvali z eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji, leta 2010 je bilo med aktivnimi prebivalci občine 5,7 % registriranih brezposelnih oseb. 

== Turizem ==
Leta 1953 je bil ustanovljen [[Mestni muzej Idrija|Mestnega muzeja Idrija]], ki je dobil v upravljanje grad Gewerkenegg. O možnostih turističnega razvoja se je resneje začelo razmišljati po zaprtju rudnika leta 1987. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] je bilo leta 2012 v občini Idrija 11.859 prenočitev. Glavna upravnika objektov sta [[Mestni muzej Idrija]] in občina.

=== UNESCO ===
{{glavni|Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija}}
Odbor za svetovno dediščino je 30. junija 2012 na zasedanju v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]] vpisal na [[Unescova svetovna dediščina|Seznam svetovne dediščine]] nominacijo [[Slovenija|Slovenije]] in [[Španija|Španije]] »[[Dediščina živega srebra: Almadén in Idrija]]«. Gre za tehniško dediščino, povezano z rudišči v dveh rudarskih mestih Almadén (Španija) in Idrija (Slovenija), kjer sta bila do nedavnega aktivna največja rudnika živega srebra. V teh dveh rudnikih pridobljeno živo srebro se je v [[Južna Amerika|južnoameriških]] rudnikih [[srebro|srebra]] in [[zlato|zlata]] v procesu amalgamacije uporabljalo za pridobivanje teh žlahtnih kovin, ki so se kot bogastvo vračale v Evropo in omogočale razvoj gospodarstva, znanosti, umetnosti.

Na Seznam vpisana dediščina v Idriji zajema dediščino rudnika in rudarjenja v najširšem pomenu te besede: rudišče, rove, jaške, industrijske stavbe, profano in sakralno arhitekturo. Tako na področju Idrije vključuje [[Antonijev rov, Idrija|Antonijev rov]], [[Grad Gewerkenegg]], jašek Frančiške z obnovljenimi rudniškimi stroji in napravami, [[Idrijska kamšt|kamšt]], topilnico, [[Klavže (pregrada)|klavže]], rudniško žitno skladišče in [[Gledališče, Idrija|rudniško gledališče]], [[Rudarska hiša, Idrija|idrijsko rudarsko hišo]], staro mestno jedro …&lt;ref name=&quot;unesco&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.idrija-turizem.si/en/sporo-ila-za-javnost/idrija-skupaj-z-amadenom-na-seznamu-unesco.html |title=Idrija skupaj z Almadenom na seznamu UNESCO |accessdate=27. avgust 2013 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304222325/http://www.idrija-turizem.si/en/sporo-ila-za-javnost/idrija-skupaj-z-amadenom-na-seznamu-unesco.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Geopark Idrija ===
Leta 2008 se je na pobudo Rudnika živega srebra Idrija in Občine Idrija začel oblikovati [[Geopark Idrija]], ki je bil ustanovljen leta 2010. [[Geopark]], ki zajema območje skoraj celotne občine Idrija, je bil septembra 2013 uvrščen v evropsko in svetovno mrežo geoparkov kot 55. član.&lt;ref name=&quot;Geopark&gt;{{navedi splet |url= http://www.geopark-idrija.si/si/novica/169/geopark-idrija-nova-zvezda-na-zemljevidu-evropske-mreze-geoparkov/ |title= GEOPARK IDRIJA, NOVA ZVEZDA NA ZEMLJEVIDU EVROPSKE MREŽE GEOPARKOV |accessdate= 11. september 2013 |archive-date= 2013-09-27 |archive-url= https://web.archive.org/web/20130927220803/http://www.geopark-idrija.si/si/novica/169/geopark-idrija-nova-zvezda-na-zemljevidu-evropske-mreze-geoparkov/ |url-status= dead }}&lt;/ref&gt; Tako je bil priznan mednarodni pomen idrijske geološke dediščine. Geopark želi promovirati geološko dediščino skozi razne projekte, delavnice za otroke, s čimer želi približati okolje prebivalcev in drugim obiskovalcem.

== Šport in rekreacija ==
[[Slika:Koča na Hleviški planini 2565.JPG|sličica|Koča na Hleviški planini (818 m)]]
[[Slika:Kopališče Na Lajštu 2601.JPG|sličica|Kopališče Na Lajštu]]

Idrija z okolico nudi številne možnosti za oddih in sprostitev, tako za športne kot tudi za rekreativne dejavnosti. V poletnih mesecih je predvsem priljubljena zgornja dolina reke [[Idrijca|Idrijce]], ki ponuja kopanje in ohladitev. Pri naselju [[Idrijska Bela]] je urejeno tudi letno kopališče Na Lajštu. Idrijsko je primerna za vse ljubitelje lova in ribolova ter gobarje in zeliščarje. drijsko ozemlje prečkajo [[Slovenska planinska transverzala]], [[Slovenska geološka pot]] ter mednarodna [[Via Alpina]].

Skozi Idrijo poteka kolesarska dirka [[Kolesarski maraton Franja|Maraton Franja]]. Že nekaj let je v Idriji organizirana trasa dirke v rallyju, ki poteka po ulicah mesta in tehnično zahtevnih hitrostnih preizkušnjah v njeni okolici.

22. junija 2021 je bila znotraj občine ustanovljena tudi Športna zveza Idrija, ki povezuje športna društva, pomaga pri pridobivanju sredstev za obnovo športne infrastrukture ter organizira športne dogodke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=David Velikanje vodi Športno zvezo Idrij|url=https://www.idrija.com/david-velikanje-vodi-%C5%A1portno-zvezo-idrij|website=idrija.com|accessdate=2021-07-05|archive-date=2021-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210710001337/https://www.idrija.com/david-velikanje-vodi-%C5%A1portno-zvezo-idrij|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Prometne povezave ==
Skozi mesto poteka [[glavna cesta G102]], ki povezuje [[Logatec]] (in preostalo osrednjo [[Slovenija|Slovenijo]] s [[Posočje]]m. Idrija je od prestolnice, [[Ljubljana|Ljubljane]], oddaljena 59 km. Povezave z ostalimi večji kraji: [[Škofja Loka]] je od Idrije oddaljena 41 km, [[Tolmin]] 45 km in [[Nova Gorica]] 63 km.

Najboljše avtobusne povezave so z [[Ljubljana|Ljubljano]], od tam v Idrijo med tednom pripelje devet avtobusov dnevno, ob vikendih in praznikih pa sedem.

== Osebnosti iz občine Idrija ==
[[Slika:Idrija-festival_idrijske_čipke.jpg|sličica|Festival idrijske čipke]]

{{glavni|Seznam osebnosti iz občine Idrija}}

V Idriji se je rodilo ali delovalo mnogo znanih osebnosti, med njimi tudi:
* [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, graditelj Planice in prvega slovenskega osebnega avtomobila
* [[Giovanni Antonio Scopoli]], italijanski biolog in zdravnik
* [[Pavla Jerina Lah]], slovenska zdravnica, vodja [[Partizanska bolnica Pavla|Partizanske bolnice Pavla]]
* [[Jože Felc]], psihiater in slovenski pisatelj
* [[Alfred Bogomir Kobal]], rudniški zdravnik, častni občan
* [[Damjan Meško, kirurg]], zdravnik slovenskih himalajskih odprav, častni občan
* [[Anton Alojzij Wolf]], ljubljanski rimokatoliški knezoškof, mecen velikega slovensko-nemško-slovenskega slovarja
* [[Franc Kavčič]], ljubljanski škof
* [[Balthasar Hacquet]], francoski naravoslovec
* [[Luka Rupnik]], slovenski košarkar
* [[Fran Milčinski]], idrijski sodnik in pisatelj (roman Muhoborci, predhodnik Butalcev, ima Idrijo za vzor)
* [[Aleš Čar]], slovenski pisatelj
* [[Ivanka Ferjančič]], slovenska učiteljica čipkarstva
* [[Pier Paolo Pasolini]], italijanski pisatelj
* [[Vladimír Karfík]], češki arhitekt
* [[Zorko Prelovec]], slovenski skladatelj
* [[Jožef Mrak]], slovenski [[Jamarstvo|jamomerec]], geodet, kartograf
* [[Henrik Freyer]], slovenski botanik, farmacevt, kartograf in naravoslovec
* [[Eva Lucija Cecilija Viktorija Emilija Kraus]], ljubimka [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]]
* [[Nikolaj Pirnat]], slovenski kipar, slikar, ilustrator, književnik
* [[Ivan Vavpotič]], profesor risanja na realki, Pirnatov učitelj
* [[Ludvik Grilc|Lud(o)vik Grilc]], slikar
* [[Matevž Trpin]], slikar
* [[Rudolf Skočir]], akademski slikar in ilustrator, častni občan
* [[Mihael Arko]], slovenski duhovnik, publicist in organizator
* [[Franc Saleški Finžgar]], kaplan v Idriji, pisatelj
* [[Janez Frančišek Gnidovec]], kaplan v Idriji, RK škof v Prizrenu in Skopju, blagoslovil sv. mater Terezijo ob odhodu v Indijo
* [[Janez Filipič]], duhovnik v Idriji, graditelj župnijske cerkve
* [[Darko Peljhan]], slovenski voznik rallyja
* [[Aleks Humar]], slovenski voznik rallyja
* [[Rok Turk]], slovenski voznik rallyja
*[[Jan Tratnik]], slovenski kolesar
* [[Žiga Frelih]], nogometni vratar
* [[Boštjan Frelih]], nogometaš
* [[Boris Frelih]], nogometni trener
* [[Adam Gnezda Čerin]], nogometaš
* [[Jože Čar]], geolog

== Mednarodno sodelovanje ==

Idrija je pobratena ali sodeluje z več mesti. 
{{col-start}}
{{col-3}}
* {{ikonazastave|Francija}} [[Aumetz]], Francija
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lepoglava]], Hrvaška 
* {{ikonazastave|Španija}} [[Almaden]], Španija 
* {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Mojkovac]], Črna gora
* {{ikonazastave|Mehika}} [[San Louis Potosi]], Mehika
* {{ikonazastave|Japonska}} [[Minamata]], Japonska
{{col-3}}
{{col-end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Ivana Leskovec, Martina Peljhan |title=Zgodba o petstoletnem srebrnem studencu |publisher=Občina Idrija in Rudnik živega srebra Idrija |year=2009 |isbn=978-961-90052-8-6 }}
* {{navedi knjigo |last=Kavčič| first=Janez |editor-first=Samo| editor-last=Bevk |title=Idrijska obzorja |publisher=Mestni muzej Idrija |year=1993 |pages=15–25 |chapter=Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije |cobiss=53479168}}
* {{navedi knjigo |title=Turistična karta Idrijsko  in Cerkljansko |publisher=Občina Idrija – ICRA d.o.o. Idrija in Občina Cerkno – LTO Laufar Cerkno |year=2009}}
* {{navedi knjigo |last=Gabrovec| first=M.|editor-first=M.| editor-last=Orožen-Adamič |title=Slovenija: pokrajine in ljudje. |publisher=Mladinska knjiga |year=1999| location=Ljubljana |pages=342-353 |chapter=Idrijsko hribovje|cobiss=115293440}}
* {{navedi knjigo | last=Bajt| first=Tina |title=Problem staranja prebivalstva na primeru Občine Idrija, diplomsko delo | year=2009 | location=Koper | cobiss=512500864}}
* {{navedi knjigo | last=Bajt| first=Tina |title=Zaprtje rudnika živega srebra v Idriji in njegove socialno - ekonomske posledice | year=2011| location=Koper | cobiss=512767872}}
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam mest v Sloveniji]]
* [[New Idria]] - nekdanje rudarsko mesto v [[Kalifornija|Kaliforniji]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki je ime dobilo po Idriji
*[[Idrijski prelom]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{Wikipotovanje|Idrija}}
* [http://www.idrija.si/ Idrija], uradna stran občine
* [http://www.idrija-turizem.si/ Turistični portal mesta Idrija]
* [http://www.geopark-idrija.si/ Geopark Idrija]
* [http://www.festivalidrijskecipke.si Festival idrijske čipke]
* [http://www.rzs-idrija.si/ Rudnik živega srebra Idrija]
* [http://www.muzej-idrija-cerkno.si/ Mestni muzej za Idrijsko in Cerkljansko]
* [http://www.cipkarskasola.si/si/ Čipkarska šola Idrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130828164508/http://cipkarskasola.si/si/ |date=2013-08-28 }}
* [http://www.idrija.ws Spletni portal mesta Idrija]
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174932245 Idrijski meščani]«. ''Sledi časa'' (29. januar 2023). RTV Slovenija.
* »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174309508 Idrija - prvo moderno slovensko mesto]«. ''Sledi časa'' (14. december 2014). RTV Slovenija.

{{Mesta-Slovenija}}

{{Idrija}}

[[Kategorija:Idrija]]
[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Občine Idrija|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>tnc200nqeofczlxd0ro79oo59rewsz2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Slovenska Bistrica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3591</id>
    <revision>
      <id>6751600</id>
      <parentid>6750559</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:49:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam županov */</comment>
      <origin>6751600</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7757" sha1="ldevmxaps49mu2wy1y3hb033d7hyxbu" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Bistrica}}
{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]]
|grb=Grb Občine Slovenska Bistrica.jpg
|lokacija=Karte_Slovenska_Bistrica_si.png
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F113_T1257_vF_b4_x539583_y140523.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F113_T1257_vF_b4_x539583_y140523.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=260,1
|prebivalstvo=26363
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=13317
|ženske=13046
|splet=https://www.slovenska-bistrica.si/|sedež=[[Slovenska Bistrica]]}}

'''Občina Slovenska Bistrica''' je ena izmed [[občina|občin]] in med največjimi občinami v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Ima okoli 26.000 prebivalcev. Njen obseg se od leta 2006, ko se je iz nje izločila [[Občina Poljčane]], že 1998 pa je to naredila [[Občina Oplotnica|Oplotnica]], ni spremenil. Središče občine je mesto [[Slovenska Bistrica]] (z več kot 8.000 prebivalci, kar je slaba tretjina občine), ki je nastalo na križišču cest med Mariborom, Celjem in Ptujem na ostankih rimskega naselja Civitas Negotiana. Ponaša se z izredno starostjo. Naselje so obzidali že okoli leta 1300. Mestne pravice je dobilo v začetku 14. stoletja. Mestu, kakor tudi današnjemu občinskemu ozemlju, je vidnejši razvoj prinesla cesta med Dunajem in Trstom.

Na območju občine je izredno veliko število naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov, ki že sedaj omogočajo kvaliteten razmah turističnih dejavnosti. Samo z odlokom zavarovanih znamenitosti in spomenikov naravne in kulturne dediščine je opredeljenih nad petsto primerov. Med najpomembnejšimi na območju mesta so gotovo [[grad Slovenska Bistrica]], [[grajski park]] z znamenitim gabrovim drevoredom, ostanki mestnega obzidja z ohranjenima SZ in JV vogalnima stolpoma, [[cerkev svetega Jožefa, Slovenska Bistrica|cerkvijo sv. Jožefa]] kot vzorec sladkogorskega tipa cerkvene arhitekture in obe mestni cerkvi.

Med prvovrstne naravne znamenitosti na območju občine pa spadajo: pohorski greben z znamenitimi šotnimi barji in močvirji ter značilno favno in floro, nadalje [[Črno jezero]] na Pohorju kot izrazit naravni spomenik, Maroltova jelka kot primer dendrološkega spomenika. Od kulturnih spomenikov na območju občine pa velja omeniti znana tinjska gradišča, med katerimi najbolj izstopajo [[Ančnikovo gradišče]] v Jurišni vasi na Pohorju, arheološka najdišča v Veleniku ter razvaline [[gradu Gromberg]]. Bera kvalitetnih kulturnih spomenikov je tolikšna, da bi jih komaj lahko predstavili v ustreznem vodniku.
[[Slika:Dravinjska.svg|sličica|Občina Slovenska Bistrica in okoliške občine]]

== Naselja v občini ==
[[Bojtina]], [[Brezje pri Slovenski Bistrici]], [[Bukovec, Slovenska Bistrica|Bukovec]], [[Cezlak]], [[Cigonca]], [[Devina]], [[Dolgi Vrh]], [[Drumlažno]], [[Črešnjevec, Slovenska Bistrica|Črešnjevec]], [[Farovec]], [[Fošt]], [[Frajhajm]], [[Gabernik]], [[Gaj, Slovenska Bistrica|Gaj]], [[Gladomes]], [[Hošnica]], [[Ješovec, Slovenska Bistrica|Ješovec]], [[Jurišna vas]], [[Kalše]], [[Kebelj]], [[Klopce, Slovenska Bistrica|Klopce]], [[Kočno ob Ložnici]], [[Kočno pri Polskavi]], [[Korplje]], [[Kostanjevec]], [[Kot na Pohorju]], [[Kovača vas, Slovenska Bistrica|Kovača vas]], [[Križni Vrh, Slovenska Bistrica|Križni Vrh]], [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporje]], [[Leskovec, Slovenska Bistrica|Leskovec]], [[Levič]], [[Lokanja vas]], [[Lukanja]], [[Malo Tinje]], [[Modrič, Slovenska Bistrica|Modrič]], [[Nadgrad]], [[Nova Gora nad Slovensko Bistrico]], [[Ogljenšak]], [[Ošelj]], [[Planina pod Šumikom]], [[Podgrad na Pohorju]], [[Pokoše]], [[Pragersko]], [[Preloge, Slovenska Bistrica|Preloge]], [[Prepuž]], [[Pretrež]], [[Razgor pri Žabljeku]], [[Rep, Slovenska Bistrica|Rep]], [[Ritoznoj]], [[Sele pri Polskavi]], [[Sevec]], '''[[Slovenska Bistrica]]''', [[Smrečno]], [[Spodnja Ložnica]], [[Spodnja Nova vas]], [[Spodnja Polskava]], [[Spodnje Prebukovje]], [[Stari Log, Slovenska Bistrica|Stari Log]], [[Šentovec]], [[Tinjska Gora]], [[Trnovec pri Slovenski Bistrici]], [[Turiška vas na Pohorju]], [[Urh, Slovenska Bistrica|Urh]], [[Veliko Tinje]], [[Videž]], [[Vinarje, Slovenska Bistrica|Vinarje]], [[Visole]], [[Vrhloga]], [[Vrhole pri Laporju]], [[Vrhole pri Slovenskih Konjicah]], [[Zgornja Bistrica]], [[Zgornja Brežnica]], [[Zgornja Ložnica]], [[Zgornja Nova vas]], [[Zgornja Polskava]], [[Zgornje Prebukovje]], [[Šmartno na Pohorju]], [[Žabljek]]

== Seznam županov ==

=== Občinska skupščina ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=72px|Obdobje
! scope=&quot;col&quot; width=115px|Predsednik
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1979–1983
! scope=&quot;row&quot;|[[Mihael Spindler]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991–1994
! scope=&quot;row&quot;|[[Ivan Pučnik]]
|}

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=120px|Župan(ja) 
! scope=&quot;col&quot; width=52px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]&lt;br&gt;'''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2005
! scope=&quot;row&quot;|[[Irena Majcen]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(nadomestne volitve)&lt;/small&gt;
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=1|[[Irena Majcen]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]&lt;br&gt;'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
| rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| [[Slika:SLS logotip.png|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]&lt;br&gt;[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]]&lt;br&gt;'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]'''
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Občina Slovenska Bistrica}}
*[http://www.slovenska-bistrica.si Slovenska Bistrica]
*[http://www.tic-sb.si Turistično-informativni center]
*[http://www.kam.si/romarske_cerkve/sv_jozef_v_slovenski_birstrici.html Sv. Jožef v Slovenski Birstrici]

{{Slovenske občine}}

{{škrbina-geo-sl}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občina Slovenska Bistrica| ]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Slovenska Bistrica]]</text>
      <sha1>ldevmxaps49mu2wy1y3hb033d7hyxbu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam šahistov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>7496</id>
    <revision>
      <id>6751620</id>
      <parentid>6751322</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:36:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+2</comment>
      <origin>6751620</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12374" sha1="k1hj5e3jhcer6rppud8bsuw4oyw4em6" xml:space="preserve">[[Seznam]] pomembnejših svetovnih [[šah]]istk in šahistov
__NOTOC__
{{compactTOC}}

=== A ===
*[[Jacob Aagaard]] (Danska, Škotska, 1973 - )
*[[Peter Acs]] (Madžarska, 1981 - )
*[[Michael Adams]] (Anglija, 1971 - )
*[[Utut Adianto]] (Indonezija, 1965 - )
*[[András Adorján]] (Madžarska, 1950 - 2023)
*[[Adolf Albin]] (Romunija, 1848 - 1920)
*[[Simen Agdestein]] (Norveška, 1967 - )
*[[Vladimir Akopjan]] (Armenija, 1971 - )
*[[Aleksander Aljehin]] (Rusija, 1892 - 1946)
*[[Friedrich Amelung]] (Latvija, 1842 - 1909)
*[[Višvanatan Anand]] (Indija, 1969 - )
*[[Erik Andersen]] (Danska, 1904 - 1938)
*[[Adolf Anderssen]] (Nemčija, 1818 - 1879)
*[[Ulf Andersson]] (Švedska, 1951 - )
*[[Konstantin Asejev]] (Rusija, 1960 - 2004)
*[[As-Suli]] (Abasidski kalifat, okoli 880 - 946)
*[[Maurice Ashley]] (Jamajka, ZDA, 1966 - )
*[[Suat Atalık]] (Turčija, 1964 - )

=== B ===

* [[Etienne Bacot]] (Francija, 1983 - )
* [[Ivo Bajec]] (Slovenija, 1932 - 2018)
* [[Jurij Balašov]] (Rusija, 1949 - )
* [[Newell Banks]] (ZDA, 1887 - 1977)
* [[Curt von Bardeleben]] (Nemčija, 1861 - 1924)
* [[Aleksander Beliavsky]] (Ukrajina, Slovenija, 1953 - )
* [[Jevgenij Barejev]] (Rusija, 1966 - )  
* [[Robert Henry Barnes]] (Anglija, Nova Zelandija, 1849 - 1916)
* [[Thomas Wilson Barnes]] (Anglija, 1825 - 1874)
* [[Karl Berndtsson]] (Švedska, 1892 - 1943)
* [[Ossip Bernstein]] (Ukrajina, 1882 - 1962)
* [[Istvan Bilek]] (Madžarska, 1932 - 2010)
* [[Henry Bird]] (Anglija, 1830 - 1908)
* [[Arthur Bisguier]] (ZDA, 1929 - 2017)
* [[Joseph Henry Blackburne]] (Anglija, 1841 - 1924)
* [[Claude Bloodgood]] (1937 - 2001)
* [[Samuel Boden]], (Anglija, 1826 - 1882)
* [[Efim Bogoljubov]] (Ukrajina, 1889 - 1952)
* [[Paolo Boi]] (Italija, 1528 - 1598)
* [[Isaak Boleslavsky]] (Rusija (sedaj Ukrajina), 1919 - 1977)
* [[Julio Bolbochan]] (Argentina, 1920 - 1996)
* [[Anna-Maria Botsari]] (Grčija, 1972 - )
* [[Mihail Botvinik]] (Rusija, 1911 - 1995)
* [[Louis-Charles Mahé de la Bourdonnais]] (Francija, 1795 - 1840)
* [[David Bronštejn]] (Rusija, 1924 - 2006)
* [[Walter Browne]] (Avstralija/ZDA, 1949 - )
* [[Amos Burn]] (Anglija, 1848 - 1925)
* [[Robert Byrne]] (ZDA, 1928 - 2013)

=== C ===

* [[José Raúl Capablanca]] (Kuba, 1888 - 1942)
* [[Magnus Carlsen]] (Norveška, 1990 - )
* [[Irving Chernev]] (ZDA, 1900 - 1981)
* [[Larry Christiansen]] (ZDA, 1956 - )
* [[John Cochrane]] (Anglija, 1798 - 1878)
* [[István Csom]] (Madžarska, 1940 - )
* [[Ognjen Cvitan]] (Hrvaška, 1961 - )

=== Č ===
* [[Mihail Čigorin]] (Rusija, 1850 - 1908)
*[[Dragoljub Čirić]] (Srbija, 1935 - 2014)
* [[Viktorija Čmilytė-Nielsen]] (Litva, 1983 - )

=== D ===

* [[Nigel Davies]] (Anglija, 1960 - )
* [[Felipe El Debs]] (Brazilija, 1985 - )
* [[Eugene Delmar]] (ZDA, 1841 - 1909)
* [[Yelena Dembo]] (Grčija, 1983 - )
* [[Goran Dizdar]] (Hrvaška, 1958 - )
* [[Serafino Dubois]] (Italija, 1817 - 1899)
* [[Oldrich Duras]] (Češka, 1882 - 1957)

=== E ===

* [[Jaan Ehlvest]] (Estonija, 1962 - )
* [[Berthold Englisch]] (Avstrija, 1851 - 1897)
* [[Hanna Ereńska-Barlo]] (Poljska, 1946)
* [[Max Euwe]] (Nizozemska, 1901 - 1981)

=== F ===

* [[Ernst Falkbeer]] (Češka, 1819 - 1885)
* [[Salo Flohr]] (Češka, 1908 - 1983)
* [[Reuben Fine]] (ZDA, 1914 - 1993)
* [[Bobby Fischer]] (ZDA, 1943 - 2008)
* [[Lubomír Ftáčnik]] (Slovaška, 1957 - )

=== G ===

* [[Joseph Gallagher]] (Anglija, 1964 - )
* [[Nona Gaprindašvili]] (Gruzija, 1941 - )
* [[Boris Gelfand]] (Belorusija, Sovjetska zveza, 1968 - )
* [[Efim Geller]] (Ukrajina, Sovjetska zveza, 1925 - 1998)
* [[Jevgenij Jakovljevič Gik]] (Sovjetska zveza, Rusija, 1943 – 2016)
* [[Aivars Gipslis]] (Latvija, 1937 - 2000)
* [[Valentina Golubenko]] (Rusija, 1990 - )
* [[Leon Gostiša]] (Slovenija, 1963 - )
* [[Gioacchino Greco]] (Italija, 1600 - okoli 1634)
* [[Alon Greenfeld]] (Izrael, 1964 - )
* [[Aleksander Griščuk]] (Rusija, 1983 - )
* [[Efstratios Grivas]] (Grčija, 1966 - )
* [[Aljoša Grosar]] (Slovenija, 1967 - )
* [[Kiti Grosar]] (Slovenija, 1976 - )
* [[Isidor Gunsberg]] (Madžarska, 1854 - 1930)

=== H ===

* [[Aleksander Halifman]] (Rusija, 1966 - )
* [[Max Harmonist]] (Nemčija, 1864 - 1907)
* [[Mark Hebden]] (Anglija, 1958 - )
* [[Albert Hodges]] (ZDA, 1861 - 1944)
* [[Israel Horowitz]] (ZDA, 1907 - 1973)
* [[Vlastimil Hort]] (Češka, 1944 - )
* [[Daniel Harrwitz]] (Nemčija, Francija, 1823 - 1884)
* [[Bernhard Horwitz]] (Anglija, 1807 - 1885)
* [[Yifan Hou]] (Kitajska, 1994 - )
* [[Manuel León Hoyos]] (Mehika, 1989 - )

=== I ===
* [[Teodora Injac]] (Srbija, 2000 - )
* [[Vasilij Ivančuk]] (Ukrajina, 1969 - )
* [[Sergey Ivanov]] (Rusija, 1960 - )
* [[Borislav Ivkov]] (Srbija, 1933 - )

=== J ===

* [[Egil Jacobsen]] (Danska, 1897 - 1923)
* [[Robert Murray Jamieson]] (Avstralija, 1952 - )
* [[Dawid Janowski]] (Poljska, 1868 - 1927)
* [[Vlastimil Jansa]] (Češka, 1942 - )
* [[Max Judd]] (ZDA, 1851 - 1906)

=== K ===

* [[Gata Kamsky]] (Rusija, ZDA, 1974 - )
* [[Darja Kapš]] (Slovenija, 1981 - )
* [[Anatolij Karpov]] (Rusija, 1951 - )
* [[Gari Kasparov]] (Rusija, 1963 - ) 
* [[Paul Keres]] (Estonija, 1916 - 1975)
* [[Lionel Kieseritzky]] (Poljska, Nemčija, 1806 - 1853)
* [[Marko Klasinc]] (Slovenija, 1951 - )
* [[Rainer Knaak]] (Nemčija, 1953 - )
* [[Boris Kogan]] (Rusija, ZDA, 1940 - 1993)
* [[Artur Kogan]] (Izrael, 1974 - )
* [[Viktor Korčnoj]] (Rusija, Švica, 1931 - 2016)
* [[Aleksandra Kostenjuk]] (Rusija, 1984 - )
* [[Borislav Kostić]] (Srbija, 1887 - 1963)
* [[Aleksander Kotov]] (Sovjetska zveza, 1913 - 1981)
* [[Vladimir Kramnik]] (Rusija, 1975 - )
* [[Jana Krivec]] (Slovenija, 1980 - )
* [[Ala Kušnir]] (Rusija, Izrael, 1941 - 2013)

=== L ===

*[[Zigurds Lanka]] (Latvija, 1960 - )
*[[Bent Larsen (šahist)|Bent Larsen]] (Danska, 1935 - 2010)
*[[Edward Lasker]] (Nemčija, ZDA, 1885 - 1981)
*[[Emanuel Lasker]] (Nemčija, ZDA, 1868 - 1941)
*[[Tassilo von Heydebrand und der Lasa]] (Prusija, 1818 - 1899)
*[[Ralf Lau]] (Nemčija, 1959 - )
*[[Milunka Lazarević]] (Srbija, 1932 - 2018)
*[[Peter Leko]] (Madžarska, 1979 - )
*[[Luka Lenič]] (Slovenija, 1988 - )
*[[Giovanni Leonardo]] (Italija, 1542 - 1587)
*[[Alexandre Lesiege]] (Kanada, 1975 - )
*[[Henrik Levičnik]] (Slovenija, 1810 - 1862)
*[[Anita Ličina]] (Slovenija, 1972 - )
*[[Samuel Lipschütz]] (ZDA, 1863 - 1905)
*[[Milan Longer]] (Slovenija, 1914 - 1971)
*[[Ruy Lopez de Segura]] (Španija, okoli 1540 - okoli 1580)
*[[Johann Löwenthal]] (Madžarska, 1810 - 1876)
*[[Luis Ramirez Lucena]] (Španija, okoli 1465 - okoli 1530)
*[[Constantin Lupulescu]] (Romunija, 1984 - )

=== M ===
*[[Georgios Makropoulos]] (Grčija, 1953 - 2026)
*[[Marina Makropoulou]] (Grčija, 1960 - )
*[[Karmen Mar]] (Slovenija, 1987 - )
*[[Alisa Marić]] (Srbija, 1970 - )
*[[Ján Markoš]] (Slovaška, 1985 - )
*[[Geza Maroczy]] (Madžarska, 1870 - 1951)
*[[Frank Marshall]] (ZDA, 1877 - 1944)
*[[Hermanis Matisons]] (Latvija, 1894 - 1932)
*[[Alexander McDonnell]] (Irska, 1798 - 1835)
*[[Luke McShane]] (Anglija, 1984 - )
*[[Henrique Mecking]] (Brazilija, 1952 - )
*[[Adrian Mihalčišin]] (Slovenija, 1954 - ) 
*[[Tony Miles]] (Anglija, 1955 - 2001)
*[[Georg Mohr]] (Slovenija, 1965 - )
*[[Augustus Mongredien]] (Anglija, 1807 - 1888)
*[[Alexander Morozevich]] (Rusija, 1977 - )
*[[Paul Morphy]] (ZDA, 1837 - 1884)
*[[Hans Müller (šahist)|Hans Müller]] (Avstrija, 1896-1971)
*[[Niaz Morshed]] (Bangladeš, 1966 - )
*[[Ana Muzičuk]] (Slovenija, Ukrajina, 1990 - )

=== N ===

*[[Miguel Najdorf]] (Argentina, 1910 - 1997)
*[[Hikaru Nakamura]] (ZDA, 1987 - )
*[[Jivo Nej]] (Estonija, 1931 - )
*[[Ivan Nemet]] (Hrvaška, 1943 - 2007)
*[[Peter Heine Nielsen]] (Danska, 1973 - )
*[[Aron Nimcovič]] (Latvija, Danska, 1886 - 1935)
*[[Joseph Noa]] (Madžarska, 1856 - 1903)
*[[John Nunn]] (Anglija, 1955 - )
*[[Gustaf Nyholm]] (Švedska, 1880 - 1957)

=== O ===
*[[Tõnu Õim]] (Estonija, 1941)
*[[Kaarle Ojanen]] (Finska, 1918 - 2009)
*[[Fridrik Ólafsson]] (Islandija, 1935 - )
*[[Helgi Ólafsson]] (Islandija, 1956 - )
*[[Lembit Oll]] (Estonija, 1966 - 1999)
*[[Lexy Ortega]] (Italija, 1960 - )
*[[John Owen (šahist)|John Owen]] (Anglija, 1827 - 1901)

=== P ===

*[[Luděk Pachman]] (Češka, 1924 - 2003)
*[[Oscar Panno]] (Argentina, 1935 - )
*[[Bruno Parma]] (Slovenija, 1941 - )
*[[Juzefs Petkēvičs]] (Latvija, 1940 - 2024)
*[[Tigran Petrosjan]] (Gruzija, Sovjetska zveza, 1929 - 1984)
*[[François-André Danican Philidor]] (Francija, 1726 - 1795)
*[[Harry Nelson Pillsbury]] (ZDA, 1872 - 1906)
*[[Vasja Pirc]] (Slovenija, 1907 - 1980)
*[[Albin Planinc]] (Slovenija, 1944 - 2008)
*[[Guilio Polerio]] (Italija]], okoli 1550 - okoli 1610)
*[[Judit Polgar]] (Madžarska, 1976 - )
*[[Susan Polgar]] (Madžarska, ZDA, 1969 - )
*[[Zsofia Polgar]] (Madžarska, 1974 - )
*[[William Henry Krause Pollock]] (Anglija, ZDA, 1859 - 1896)
*[[Ruslan Ponomariov]] (Ukrajina, 1983 - )
*[[Stojan Puc]] (Slovenija, 1921 - 2004)
*[[Cecil John Seddon Purdy]] (Avstralija, 1906 - 1979)

=== R ===

*[[Braslav Rabar]] (Hrvaška, 1919 - 1973)
*[[Teimour Radjabov]] (Azerbajdžan, 1987 - )
*[[Hans Ree]] (Nizozemska, 1944 - )
*[[Richard Reti]] (Češka, 1889 - 1929)
*[[Zoltan Ribli]] (Madžarska, 1951 - )
*[[Jules Arnous de Rivière]] (Francija, 1830 - 1905)
*[[Ivan Vladimir Rohaček]] (Slovaška, 1909 - 1977)
*[[Michael Rohde]] (ZDA, 1959 - )
*[[Eugène Rousseau]] (Francija, okoli 1810 - okoli 1870)
*[[Akiba Rubinstein]] (Poljska, 1882 - 1961)

=== S ===

*[[Pierre Charles Fournier de Saint-Amant]] (Francija, 1800 - 1872)
*[[Valery Salov]] (Rusija, 1964 - )
*[[Carl Schlechter]] (Avstrija, 1874 - 1918)
*[[Gabriel Schwartzman]] (ZDA, Romunija, 1976 - )
*[[Yasser Seirawan]] (Sirija, ZDA, 1960 - )
*[[Dražen Sermek]] (Slovenija, 1969 - )
*[[Nigel Short]] (Anglija, 1965 - )
*[[Alexander Shabalov]] (ZDA, 1967 - )
*[[Jackson Showalter]] (ZDA, 1860 - 1935) 
*[[Bogdan Śliwa]] (Poljska, 1922 - 2003) 
*[[Vasilij Smislov]] (Rusija, 1921 - 2010)
*[[Boris Spaski]] (Rusija, Francija, 1937 - )
*[[Jon Speelman]] (Anglija, 1956 - )
*[[Kevin Spraggett]] (Kanada, 1954 - )
*[[Ana Srebrnič]] (Slovenija, 1984 - )
*[[Charles Stanley (šahist)|Charles Stanley]] (Anglija, ZDA, 1819 - 1901)
*[[Howard Staunton]] (Anglija, 1810 - 1874)
*[[Michael Stean]] (Anglija, 1953 - )
*[[Wilhelm Steinitz]] (ZDA, 1836 - 1900)
*[[Daniel Stellwagen]] (Nizozemska, 1987 - )
*[[Gösta Stoltz]] (Švedska, 1904 - 1963)
*[[Mihai Suba]] (Romunija, 1947 - )
*[[Mir Sultan Khan]] (Indija, 1905 - 1966)
*[[Rudolph Sze]] (Kitajska, ZDA, 1890 - 1938)

=== Š ===

*[[Ivan Šarić (šahist)|Ivan Šarić]] (Hrvaška, 1990 - )
*[[Miron Šer]] (Rusija, 1952 - )
*[[Aleksej Širov]] (Latvija, Španija, 1972 - )
*[[Šarūnas Šulskis]] (Litva, 1972 - )

=== T ===

*[[Mark Tajmanov]] (Rusija, 1926 - 2016)
*[[Mihail Talj]] (Latvija, Sovjetska zveza|ZSSR, 1936 - 1992)
*[[Siegbert Tarrasch]] (Nemčija, 1862 - 1934)
*[[Savielly Tartakower]] (Poljska, Francija, 1887 - 1956)
*[[Stefano Tatai]] (Italija, 1938 - 2017)
*[[Jean Taubenhaus]] (Francija, 1850 - 1919)
*[[Nikolas Theodorou]] (Grčija, 2000 - )
*[[Jan Timman]] (Nizozemska, 1951 - )
*[[Veselin Topalov]] (Bolgarija, 1975 - )
*[[Eugenio Torre]] (Filipini, 1951 - )
*[[Marko Tratar]] (Slovenija, 1974 - )
*[[Petar Trifunović]] (Srbija, 1910 - 1980)

=== U ===
*[[Laura Unuk]] (Slovenija, 1999 - )
*[[Wolfgang Unzicker]] (Nemčija, 1925 - )

=== V ===

*[[Milan Vidmar]] (Slovenija, 1885 - 1962)
*[[William Samuel Viner]] (Avstralija, 1881 - 1933)
*[[Vladimir Vuković (šahist)|Vladimir Vuković]] (Hrvaška, 1898 - 1975)

=== W ===

*[[Joshua Waitzkin]] (ZDA, 1976 - )
*[[Loek van Wely]] (Nizozemska, 1972 - )
*[[Norman Tweed Whitaker]] (ZDA, 1890 - 1975)
*[[Marmaduke Wyvill]] (Anglija, 1815 - 1896)

=== X ===

*[[Jun Xie]] (Kitajska, 1970 - )

=== Y ===

*[[Daniel Yanofsky]] (Poljska, Kanada, 1925 - 2000)
*[[Frederick Yates]] (Anglija, 1884 - 1932)
*[[Jiangchuan Ye]] (Kitajska, 1960 - )

=== Z ===

* [[Aldo Zadrima]] (Albanija, 1948 - )
* [[Aleksander Zajcev (šahist)|Aleksander Zajcev]] (Sovjetska zveza, 1935 - 1971)
* [[Zhong Zhang]] (Kitajska, 1978 - )
* [[Eugene Znosko-Borovsky]] (Rusija, Francija, 1884 - 1954)
* [[Leo Zobel]] (Slovaška, 1895 - 1962)
* [[Johannes Zukertort]] (Poljska, 1842 - 1888)
* [[Kira Zvorikina]] (Sovjetska zveza, Rusija, 1919 - 2014)

== Glej tudi ==

* [[seznam pomembnejših slovenskih šahistk in šahistov]]

[[Kategorija:Šahisti|*]]
[[Kategorija:Seznami šahistov|*]]</text>
      <sha1>k1hj5e3jhcer6rppud8bsuw4oyw4em6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kopenska vojska Združenih držav Amerike</title>
    <ns>0</ns>
    <id>9706</id>
    <revision>
      <id>6751552</id>
      <parentid>6017109</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T15:22:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Neka oseba</username>
        <id>238731</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751552</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3488" sha1="hkbjcis63o2kr6ts2ne9aenl6qjubp0" xml:space="preserve">{{Infopolje Militantna organizacija|name=Kopenska vojska Združenih držav Amerike|native_name=United States Army|image=[[File:Mark of the United States Army.svg|160px]]|foundation=1775|country={{USA}}|headquarters=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]], [[Virginija]]|partof=[[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Oborožene sile ZDA]]|size=946.961|flag=[[File:Flag of the United States Army.svg|160px]]|leader=[[File:Flag of the United States Secretary of the Army.svg|25px]] [[Adam Telle]]|leader_title=Minister za kopensko vojsko|leader1_name=[[File:Flag of the Chief of Staff of the United States Army.svg|25px]][[General]], [[Christopher LaNeve]]|leader1_title=Načelnik štaba kopenske vojske ZDA|dates=14. Jun}}

'''Kopenska vojska Združenih držav Amerike''' ([[angleščina|angleško]] ''United States Army''; [[slovenščina|slovenska]] [[kratica]] '''KOV ZDA''') je del [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Oboroženih sil Združenih držav Amerike]], ki je v glavnem zadolžena za vojaške operacije na [[kopno|kopnem]]. Zgodovinsko so vojsko oblikovali pred ustanovitvijo [[Združene države Amerike|ZDA]] [[14. junij]]a [[1775]] zaradi zahtev med [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriško osamosvojitveno vojno]].

== Sestavni deli KOV ZDA ==

Kopenska vojska Združenih držav je sestavljena iz treh delov:
* Redne vojske (Aktivna komponenta)
* Nadomestne vojske ali rezerve
* [[Narodna garda Združenih držav Amerike|Narodne garde]] v več zveznih državah in teritorijih

Vsi trije deli so sodelovali v vsaki [[vojna|vojni]], kjer so sodelovale ZDA, od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] naprej. Vključevanje Nadomestne vojske in Narodne garde se je povečalo po [[vietnamska vojna|vietnamski vojni]]. Rezerva in Narodna garda sta sodelovali v [[zalivska vojna|zalivski vojni]], pri mirovnem posredovanju na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Iraška vojna|napadu na Irak]] leta 2003.

Gledena vlogo se delijo na naslednje rodove:

* Pehota
* Oklep
* Artilerija
* Inženirstvo
* Zračna obramba
* Letalstvo
* Logistika
* Zveze
* Kibernetika
* Vikiarjat
* Finance
* Inšpekcija
* Vojaška policija
* Psihološki rod
* Medicina
* Zobozdravstvo
* Kemično, radiološka, biološka, jedrska obramba
* Medicinska oskrba
* Medicinske sestre
* Specialna medicina
* Korpus za oskrbo z orožjem in strelivom
* Javne zadeve
* Korpus oskrbovalne službe
* Specialne sile
* Transport
* Veterinarstvo
* Civilne zadeve

=== Struktura ===
[[Slika:US Army Commands.png|alt=Poveljstva kopenske vojske ZDA|sličica|Poveljstva kopenske vojske ZDA]]
Struktura kopenske vojske je izredno modularna, Sestavljena je iz 6 Armadnih Poveljstev ki so del Enotnih bojnih poveljstev od katerih je vsaka zadolžena za nadziranje določenega dela sveta.

== Enote ==
* [[seznam armadnih skupin Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam armad Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam korpusov Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam divizij Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam brigad Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam polkov Kopenske vojske ZDA]]

== Glej tudi ==
* [[vojske sveta|seznam vojsk sveta]]
* [[čini oboroženih sil ZDA|čini kopenske vojske ZDA]]
* [[America's Army]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.army.mil Uradna spletna stran] ''(v angleščini)''

{{Oborožene sile Združenih držav Amerike}}

[[Kategorija:Kopenske vojske po državah|ZDA]]
[[Kategorija:Kopenska vojska Združenih držav Amerike|*]]
[[Kategorija:Veje Oboroženih sil Združenih držav Amerike]]
{{normativna kontrola}}
{{mil-stub}}</text>
      <sha1>hkbjcis63o2kr6ts2ne9aenl6qjubp0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751598</id>
      <parentid>6751552</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:45:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Neka oseba</username>
        <id>238731</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751598</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6238" sha1="mmmv9ubry5vrlmns818mwhmtvisvd41" xml:space="preserve">{{Infopolje Militantna organizacija|name=Kopenska vojska Združenih držav Amerike|native_name=United States Army|image=[[File:Mark of the United States Army.svg|160px]]|foundation=1775|country={{USA}}|headquarters=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]], [[Virginija]]|partof=[[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Oborožene sile ZDA]]|size=946.961|flag=[[File:Flag of the United States Army.svg|160px]]|leader=[[File:Flag of the United States Secretary of the Army.svg|25px]] [[Adam Telle]]|leader_title=Minister za kopensko vojsko|leader1_name=[[File:Flag of the Chief of Staff of the United States Army.svg|25px]][[General]], [[Christopher LaNeve]]|leader1_title=Načelnik štaba kopenske vojske ZDA|dates=14. Jun}}

'''Kopenska vojska Združenih držav Amerike''' ([[angleščina|angleško]] ''United States Army''; [[slovenščina|slovenska]] [[kratica]] '''KOV ZDA''') je del [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Oboroženih sil Združenih držav Amerike]], ki je v glavnem zadolžena za vojaške operacije na [[kopno|kopnem]]. Zgodovinsko so vojsko oblikovali pred ustanovitvijo [[Združene države Amerike|ZDA]] [[14. junij]]a [[1775]] zaradi zahtev med [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriško osamosvojitveno vojno]].

== Sestavni deli KOV ZDA ==

Kopenska vojska Združenih držav je sestavljena iz treh delov:
* Redne vojske (Aktivna komponenta)
* Nadomestne vojske ali rezerve
* [[Narodna garda Združenih držav Amerike|Narodne garde]] v več zveznih državah in teritorijih

Vsi trije deli so sodelovali v vsaki [[vojna|vojni]], kjer so sodelovale ZDA, od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] naprej. Vključevanje Nadomestne vojske in Narodne garde se je povečalo po [[vietnamska vojna|vietnamski vojni]]. Rezerva in Narodna garda sta sodelovali v [[zalivska vojna|zalivski vojni]], pri mirovnem posredovanju na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Iraška vojna|napadu na Irak]] leta 2003.

Gledena vlogo se delijo na naslednje rodove:

* Pehota
* Oklep
* Artilerija
* Inženirstvo
* Zračna obramba
* Letalstvo
* Logistika
* Zveze
* Kibernetika
* Vikiarjat
* Finance
* Inšpekcija
* Vojaška policija
* Psihološki rod
* Medicina
* Zobozdravstvo
* Kemično, radiološka, biološka, jedrska obramba
* Medicinska oskrba
* Medicinske sestre
* Specialna medicina
* Korpus za oskrbo z orožjem in strelivom
* Javne zadeve
* Korpus oskrbovalne službe
* Specialne sile
* Transport
* Veterinarstvo
* Civilne zadeve

=== Struktura ===
Vsem poveljstvom poveljuje ''Ministrstvo za kopensko vojsko Združenih držav'' ([[Angleščina|Angleško]]: ''United States Department of the Army)''.

* [[File:Emblem of the United States Department of the Army.svg|25px]] [[Ministrstvo za kopensko vojsko Združenih držav]]
** [[File:Transformation and Training Command SSI 1507x1957px.png|20px]] Poveljstvo za preoblikovanje in usposabljanje Kopenske vojske Združenih držav (T2COM)
** [[File:AMC shoulder insignia.svg|20px]] Poveljstvo za materialno oskrbo Kopenske vojske ZDA (AMC)

[[Slika:US Army Commands.png|alt=Poveljstva kopenske vojske ZDA|sličica|Poveljstva kopenske vojske ZDA]]
Struktura kopenske vojske je izredno modularna, Sestavljena je iz 4 '''Poveljniških komponent kopenske vojske''', ki so del Enotnih bojnih poveljstev od katerih je vsaka zadolžena za nadziranje določenega dela sveta, ki delujejo na strateškem nivoju.

Ta poveljstva so:

* [[File:USAWHC insignia.png|20px]] Poveljstvo kopenske vojske ZDA za zahodno poloblo/6. armada ZDA (USAWHC)
* [[File:USAREUR Insignia.svg|20px]] Ameriška kopenska vojska za Evropo in Afriko/7. armada ZDA (USAREUR-AF)
* [[File:USARPAC insignia.svg|20px]] Tiho oceanske sile kopenske vojske ZDA/8. armada ZDA (USARPAC)
* [[File:United States Army Central CSIB.svg|20px]] [[3. armada (ZDA)|Centralno poveljstvo kopenske vojske ZDA]]/3. armada ZDA (ARCENT)

Poleg teh poveljstev je še nekaj drugih poveljniških komponent kopenske vojske ZDA:

* [[File:US Army Cyber Command SSI.png|20px]] Kibernetsko poveljstvo Kopenske vojske Združenih držav (ARCYBER)
* [[File:United States Army Space and Missile Defense Command Logo.svg|20px]] Poveljstvo Kopenske vojske ZDA za vesolje in protiraketno obrambo / Strateško poveljstvo sil Kopenske vojske ZDA (USASMDC/ARSTRAT)
* [[File:U.S. Army Special Operations Command SSI (1989-2015).svg|15px]] Poveljstvo za posebne operacije Kopenske vojske ZDA (USASOC)
* [[File:United States Army Transportation Command SSI.svg|20px]] Transportno poveljstvo Kopenske vojske ZDA (ARTRANS)

==== Taktični nivo ====
Na taktičnem nivoju so enote velikosti [[Korpus (vojaštvo)|Korpusa]], [[Divizija|divizije]] in [[Brigada|brigade]], ki so ali samostojna ali podrejena višjim enotam. Te enote gledena trenutne potrebe vojske razporedijo pod določene Poveljniške komponente kopenske vojske.

Aktivne enote na nivoju [[Korpus (vojaštvo)|korpusa]] so:

* [[File:U.S. I Corps CSIB.svg|20px]] [[1. korpus (Kopenska vojska ZDA)|I. korpus]] s sedežem v Fort Lewisu, [[Washington (zvezna država)|Washington]] 
* [[File:III Armored Corps Insignia.svg|20px]] [[3. korpus (Kopenska vojska ZDA)|III. korpus]] s sedežem v Fort Hoodu, [[Teksas]]
* [[File:V Corps.svg|20px]] [[5. korpus (Kopenska vojska ZDA)|V. korpus]] s sedežem v Fort Knoxu, [[Kentucky]], in v [[Poznanj|Poznanju]], [[Poljska]]
* [[File:The XVIII Army Airborne Corps shoulder sleeve insignia.svg|15px]] [[18. zračnoprevozni korpus (Kopenska vojska ZDA)|XVIII. zračnopristajalni korpus]] s sedežem v Fort Braggu, [[Severna Karolina]]

== Enote ==
* [[seznam armadnih skupin Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam armad Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam korpusov Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam divizij Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam brigad Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam polkov Kopenske vojske ZDA]]

== Glej tudi ==
* [[vojske sveta|seznam vojsk sveta]]
* [[čini oboroženih sil ZDA|čini kopenske vojske ZDA]]
* [[America's Army]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.army.mil Uradna spletna stran] ''(v angleščini)''

{{Oborožene sile Združenih držav Amerike}}

[[Kategorija:Kopenske vojske po državah|ZDA]]
[[Kategorija:Kopenska vojska Združenih držav Amerike|*]]
[[Kategorija:Veje Oboroženih sil Združenih držav Amerike]]
{{normativna kontrola}}
{{mil-stub}}</text>
      <sha1>mmmv9ubry5vrlmns818mwhmtvisvd41</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751764</id>
      <parentid>6751598</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:18:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Neka oseba</username>
        <id>238731</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751764</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7018" sha1="g9gbaor4hpwojyeh593zgb9yg5z3roh" xml:space="preserve">{{Infopolje Militantna organizacija|name=Kopenska vojska Združenih držav Amerike|native_name=United States Army|image=[[File:Mark of the United States Army.svg|160px]]|foundation=1775|country={{USA}}|headquarters=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]], [[Virginija]]|partof=[[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Oborožene sile ZDA]]|size=946.961|flag=[[File:Flag of the United States Army.svg|160px]]|leader=[[File:Flag of the United States Secretary of the Army.svg|25px]] [[Adam Telle]]|leader_title=Minister za kopensko vojsko|leader1_name=[[File:Flag of the Chief of Staff of the United States Army.svg|25px]][[General]], [[Christopher LaNeve]]|leader1_title=Načelnik štaba kopenske vojske ZDA|dates=14. Jun}}

'''Kopenska vojska Združenih držav Amerike''' ([[angleščina|angleško]] ''United States Army''; [[slovenščina|slovenska]] [[kratica]] '''KOV ZDA''') je del [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Oboroženih sil Združenih držav Amerike]], ki je v glavnem zadolžena za vojaške operacije na [[kopno|kopnem]]. Zgodovinsko so vojsko oblikovali pred ustanovitvijo [[Združene države Amerike|ZDA]] [[14. junij]]a [[1775]] zaradi zahtev med [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriško osamosvojitveno vojno]].

== Sestavni deli KOV ZDA ==

Kopenska vojska Združenih držav je sestavljena iz treh delov:
* Redne vojske (Aktivna komponenta)
* Nadomestne vojske ali rezerve
* [[Narodna garda Združenih držav Amerike|Narodne garde]] v več zveznih državah in teritorijih

Vsi trije deli so sodelovali v vsaki [[vojna|vojni]], kjer so sodelovale ZDA, od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] naprej. Vključevanje Nadomestne vojske in Narodne garde se je povečalo po [[vietnamska vojna|vietnamski vojni]]. Rezerva in Narodna garda sta sodelovali v [[zalivska vojna|zalivski vojni]], pri mirovnem posredovanju na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Iraška vojna|napadu na Irak]] leta 2003.

Gledena vlogo se delijo na naslednje rodove:

* Pehota
* Oklep
* Artilerija
* Inženirstvo
* Zračna obramba
* Letalstvo
* Logistika
* Zveze
* Kibernetika
* Vikiarjat
* Finance
* Inšpekcija
* Vojaška policija
* Psihološki rod
* Medicina
* Zobozdravstvo
* Kemično, radiološka, biološka, jedrska obramba
* Medicinska oskrba
* Medicinske sestre
* Specialna medicina
* Korpus za oskrbo z orožjem in strelivom
* Javne zadeve
* Korpus oskrbovalne službe
* Specialne sile
* Transport
* Veterinarstvo
* Civilne zadeve

=== Struktura redne vojske ===
Vsem poveljstvom poveljuje ''Ministrstvo za kopensko vojsko Združenih držav'' ([[Angleščina|Angleško]]: ''United States Department of the Army)''.

* [[File:Emblem of the United States Department of the Army.svg|25px]] [[Ministrstvo za kopensko vojsko Združenih držav]]
** [[File:Transformation and Training Command SSI 1507x1957px.png|20px]] Poveljstvo za preoblikovanje in usposabljanje Kopenske vojske Združenih držav (T2COM)
** [[File:AMC shoulder insignia.svg|20px]] Poveljstvo za materialno oskrbo Kopenske vojske ZDA (AMC)

==== Operativni nivo ====
Struktura kopenske vojske je izredno modularna, Sestavljena je iz 4 '''Poveljniških komponent kopenske vojske''', ki so del Enotnih bojnih poveljstev od katerih je vsaka zadolžena za nadziranje določenega dela sveta, ki delujejo na strateškem nivoju.

[[Slika:US Army Commands.png|alt=Poveljstva kopenske vojske ZDA|sličica|Poveljstva kopenske vojske ZDA]]Ta poveljstva so:

* [[File:USAWHC insignia.png|20px]] Poveljstvo kopenske vojske ZDA za zahodno poloblo/6. armada ZDA (USAWHC)
* [[File:USAREUR Insignia.svg|20px]] Ameriška kopenska vojska za Evropo in Afriko/7. armada ZDA (USAREUR-AF)
* [[File:USARPAC insignia.svg|20px]] Tiho oceanske sile kopenske vojske ZDA/8. armada ZDA (USARPAC)
* [[File:United States Army Central CSIB.svg|20px]] [[3. armada (ZDA)|Centralno poveljstvo kopenske vojske ZDA]]/3. armada ZDA (ARCENT)

Poleg teh poveljstev je še nekaj drugih poveljniških komponent kopenske vojske ZDA:

* [[File:US Army Cyber Command SSI.png|20px]] Kibernetsko poveljstvo Kopenske vojske Združenih držav (ARCYBER)
* [[File:United States Army Space and Missile Defense Command Logo.svg|20px]] Poveljstvo Kopenske vojske ZDA za vesolje in protiraketno obrambo / Strateško poveljstvo sil Kopenske vojske ZDA (USASMDC/ARSTRAT)
* [[File:U.S. Army Special Operations Command SSI (1989-2015).svg|15px]] Poveljstvo za posebne operacije Kopenske vojske ZDA (USASOC)
* [[File:United States Army Transportation Command SSI.svg|20px]] Transportno poveljstvo Kopenske vojske ZDA (ARTRANS)
Ostale podrejene enote:

* Nacionalno pokopališče Arlington (ANC)
* Agencija za civilne človeške vire (CHRA)
* Agencija za vojaško poštno službo (MPSA)
* Center za podporo nabavi Kopenske vojske ZDA (USAASC)
* Inženirski korpus kopenske vojske ZDA (USACE)
* Oddelek za kriminalistične preiskave Kopenske vojske ZDA (USACID)
* Poveljstvo za upravljanje s človeškimi viri Kopenske vojske ZDA (HRC)
* Obveščevalno-varnostno poveljstvo Kopenske vojske ZDA (INSCOM)
* Medicinsko poveljstvo kopenske vojske ZDA (MEDCOM)
* Vojaško okrožje Washington (MDW) Kopenske vojske ZDA
* Poveljstvo kopenske vojske ZDA za preizkušanje in ocenjevanje (ATEC)
* Vojna akademija kopenske vojske ZDA (USAWC)
* Vojaška akademija ZDA (USMA)

==== Taktični nivo ====
Na taktičnem nivoju so enote velikosti [[Korpus (vojaštvo)|Korpusa]], [[Divizija|divizije]] in [[Brigada|brigade]], ki so ali samostojna ali podrejena višjim enotam. Te enote gledena trenutne potrebe vojske razporedijo pod določene Poveljniške komponente kopenske vojske.

Aktivne enote na nivoju [[Korpus (vojaštvo)|korpusa]] so:

* [[File:U.S. I Corps CSIB.svg|20px]] [[1. korpus (Kopenska vojska ZDA)|I. korpus]] s sedežem v Fort Lewisu, [[Washington (zvezna država)|Washington]] 
* [[File:III Armored Corps Insignia.svg|20px]] [[3. korpus (Kopenska vojska ZDA)|III. oklepni korpus]] s sedežem v Fort Hoodu, [[Teksas]]
* [[File:V Corps.svg|20px]] [[5. korpus (Kopenska vojska ZDA)|V. korpus]] s sedežem v Fort Knoxu, [[Kentucky]], in v [[Poznanj|Poznanju]], [[Poljska]]
* [[File:The XVIII Army Airborne Corps shoulder sleeve insignia.svg|15px]] [[18. zračnoprevozni korpus (Kopenska vojska ZDA)|XVIII.  zračno-desanteni korpus]] s sedežem v Fort Braggu, [[Severna Karolina]]

== Enote ==
* [[seznam armadnih skupin Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam armad Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam korpusov Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam divizij Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam brigad Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam polkov Kopenske vojske ZDA]]

== Glej tudi ==
* [[vojske sveta|seznam vojsk sveta]]
* [[čini oboroženih sil ZDA|čini kopenske vojske ZDA]]
* [[America's Army]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.army.mil Uradna spletna stran] ''(v angleščini)''

{{Oborožene sile Združenih držav Amerike}}

[[Kategorija:Kopenske vojske po državah|ZDA]]
[[Kategorija:Kopenska vojska Združenih držav Amerike|*]]
[[Kategorija:Veje Oboroženih sil Združenih držav Amerike]]
{{normativna kontrola}}
{{mil-stub}}</text>
      <sha1>g9gbaor4hpwojyeh593zgb9yg5z3roh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751765</id>
      <parentid>6751764</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:20:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Neka oseba</username>
        <id>238731</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751765</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7032" sha1="hofez04epglmupvucmws2ibc001lejl" xml:space="preserve">{{Infopolje Militantna organizacija|name=Kopenska vojska Združenih držav Amerike|native_name=United States Army|image=[[File:Mark of the United States Army.svg|160px]]|foundation=1775|country={{USA}}|headquarters=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]], [[Virginija]]|partof=[[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Oborožene sile ZDA]]|size=946.961|flag=[[File:Flag of the United States Army.svg|160px]]|leader=[[File:Flag of the United States Secretary of the Army.svg|25px]] [[Adam Telle]]|leader_title=Minister za kopensko vojsko|leader1_name=[[File:Flag of the Chief of Staff of the United States Army.svg|25px]][[General (ZDA)|General]], [[Christopher LaNeve]]|leader1_title=Načelnik štaba kopenske vojske ZDA|dates=14. Jun}}

'''Kopenska vojska Združenih držav Amerike''' ([[angleščina|angleško]] ''United States Army''; [[slovenščina|slovenska]] [[kratica]] '''KOV ZDA''') je del [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Oboroženih sil Združenih držav Amerike]], ki je v glavnem zadolžena za vojaške operacije na [[kopno|kopnem]]. Zgodovinsko so vojsko oblikovali pred ustanovitvijo [[Združene države Amerike|ZDA]] [[14. junij]]a [[1775]] zaradi zahtev med [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriško osamosvojitveno vojno]].

== Sestavni deli KOV ZDA ==

Kopenska vojska Združenih držav je sestavljena iz treh delov:
* Redne vojske (Aktivna komponenta)
* Nadomestne vojske ali rezerve
* [[Narodna garda Združenih držav Amerike|Narodne garde]] v več zveznih državah in teritorijih

Vsi trije deli so sodelovali v vsaki [[vojna|vojni]], kjer so sodelovale ZDA, od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] naprej. Vključevanje Nadomestne vojske in Narodne garde se je povečalo po [[vietnamska vojna|vietnamski vojni]]. Rezerva in Narodna garda sta sodelovali v [[zalivska vojna|zalivski vojni]], pri mirovnem posredovanju na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Iraška vojna|napadu na Irak]] leta 2003.

Gledena vlogo se delijo na naslednje rodove:

* Pehota
* Oklep
* Artilerija
* Inženirstvo
* Zračna obramba
* Letalstvo
* Logistika
* Zveze
* Kibernetika
* Vikiarjat
* Finance
* Inšpekcija
* Vojaška policija
* Psihološki rod
* Medicina
* Zobozdravstvo
* Kemično, radiološka, biološka, jedrska obramba
* Medicinska oskrba
* Medicinske sestre
* Specialna medicina
* Korpus za oskrbo z orožjem in strelivom
* Javne zadeve
* Korpus oskrbovalne službe
* Specialne sile
* Transport
* Veterinarstvo
* Civilne zadeve

=== Struktura redne vojske ===
Vsem poveljstvom poveljuje ''Ministrstvo za kopensko vojsko Združenih držav'' ([[Angleščina|Angleško]]: ''United States Department of the Army)''.

* [[File:Emblem of the United States Department of the Army.svg|25px]] [[Ministrstvo za kopensko vojsko Združenih držav]]
** [[File:Transformation and Training Command SSI 1507x1957px.png|20px]] Poveljstvo za preoblikovanje in usposabljanje Kopenske vojske Združenih držav (T2COM)
** [[File:AMC shoulder insignia.svg|20px]] Poveljstvo za materialno oskrbo Kopenske vojske ZDA (AMC)

==== Operativni nivo ====
Struktura kopenske vojske je izredno modularna, Sestavljena je iz 4 '''Poveljniških komponent kopenske vojske''', ki so del Enotnih bojnih poveljstev od katerih je vsaka zadolžena za nadziranje določenega dela sveta, ki delujejo na strateškem nivoju.

[[Slika:US Army Commands.png|alt=Poveljstva kopenske vojske ZDA|sličica|Poveljstva kopenske vojske ZDA]]Ta poveljstva so:

* [[File:USAWHC insignia.png|20px]] Poveljstvo kopenske vojske ZDA za zahodno poloblo/6. armada ZDA (USAWHC)
* [[File:USAREUR Insignia.svg|20px]] Ameriška kopenska vojska za Evropo in Afriko/7. armada ZDA (USAREUR-AF)
* [[File:USARPAC insignia.svg|20px]] Tiho oceanske sile kopenske vojske ZDA/8. armada ZDA (USARPAC)
* [[File:United States Army Central CSIB.svg|20px]] [[3. armada (ZDA)|Centralno poveljstvo kopenske vojske ZDA]]/3. armada ZDA (ARCENT)

Poleg teh poveljstev je še nekaj drugih poveljniških komponent kopenske vojske ZDA:

* [[File:US Army Cyber Command SSI.png|20px]] Kibernetsko poveljstvo Kopenske vojske Združenih držav (ARCYBER)
* [[File:United States Army Space and Missile Defense Command Logo.svg|20px]] Poveljstvo Kopenske vojske ZDA za vesolje in protiraketno obrambo / Strateško poveljstvo sil Kopenske vojske ZDA (USASMDC/ARSTRAT)
* [[File:U.S. Army Special Operations Command SSI (1989-2015).svg|15px]] Poveljstvo za posebne operacije Kopenske vojske ZDA (USASOC)
* [[File:United States Army Transportation Command SSI.svg|20px]] Transportno poveljstvo Kopenske vojske ZDA (ARTRANS)
Ostale podrejene enote:

* Nacionalno pokopališče Arlington (ANC)
* Agencija za civilne človeške vire (CHRA)
* Agencija za vojaško poštno službo (MPSA)
* Center za podporo nabavi Kopenske vojske ZDA (USAASC)
* Inženirski korpus kopenske vojske ZDA (USACE)
* Oddelek za kriminalistične preiskave Kopenske vojske ZDA (USACID)
* Poveljstvo za upravljanje s človeškimi viri Kopenske vojske ZDA (HRC)
* Obveščevalno-varnostno poveljstvo Kopenske vojske ZDA (INSCOM)
* Medicinsko poveljstvo kopenske vojske ZDA (MEDCOM)
* Vojaško okrožje Washington (MDW) Kopenske vojske ZDA
* Poveljstvo kopenske vojske ZDA za preizkušanje in ocenjevanje (ATEC)
* Vojna akademija kopenske vojske ZDA (USAWC)
* Vojaška akademija ZDA (USMA)

==== Taktični nivo ====
Na taktičnem nivoju so enote velikosti [[Korpus (vojaštvo)|Korpusa]], [[Divizija|divizije]] in [[Brigada|brigade]], ki so ali samostojna ali podrejena višjim enotam. Te enote gledena trenutne potrebe vojske razporedijo pod določene Poveljniške komponente kopenske vojske.

Aktivne enote na nivoju [[Korpus (vojaštvo)|korpusa]] so:

* [[File:U.S. I Corps CSIB.svg|20px]] [[1. korpus (Kopenska vojska ZDA)|I. korpus]] s sedežem v Fort Lewisu, [[Washington (zvezna država)|Washington]] 
* [[File:III Armored Corps Insignia.svg|20px]] [[3. korpus (Kopenska vojska ZDA)|III. oklepni korpus]] s sedežem v Fort Hoodu, [[Teksas]]
* [[File:V Corps.svg|20px]] [[5. korpus (Kopenska vojska ZDA)|V. korpus]] s sedežem v Fort Knoxu, [[Kentucky]], in v [[Poznanj|Poznanju]], [[Poljska]]
* [[File:The XVIII Army Airborne Corps shoulder sleeve insignia.svg|15px]] [[18. zračnoprevozni korpus (Kopenska vojska ZDA)|XVIII.  zračno-desanteni korpus]] s sedežem v Fort Braggu, [[Severna Karolina]]

== Enote ==
* [[seznam armadnih skupin Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam armad Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam korpusov Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam divizij Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam brigad Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam polkov Kopenske vojske ZDA]]

== Glej tudi ==
* [[vojske sveta|seznam vojsk sveta]]
* [[čini oboroženih sil ZDA|čini kopenske vojske ZDA]]
* [[America's Army]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.army.mil Uradna spletna stran] ''(v angleščini)''

{{Oborožene sile Združenih držav Amerike}}

[[Kategorija:Kopenske vojske po državah|ZDA]]
[[Kategorija:Kopenska vojska Združenih držav Amerike|*]]
[[Kategorija:Veje Oboroženih sil Združenih držav Amerike]]
{{normativna kontrola}}
{{mil-stub}}</text>
      <sha1>hofez04epglmupvucmws2ibc001lejl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751772</id>
      <parentid>6751765</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:39:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Neka oseba</username>
        <id>238731</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751772</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7076" sha1="pwis645ubfemvbcijrbsu1ol287t1a3" xml:space="preserve">{{Infopolje Militantna organizacija|name=Kopenska vojska Združenih držav Amerike|native_name=United States Army|image=[[File:Mark of the United States Army.svg|160px]]|foundation=1775|country={{USA}}|headquarters=[[Pentagon (stavba)|Pentagon]], [[Virginija]]|partof=[[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Oborožene sile ZDA]]|size=946.961|flag=[[File:Flag of the United States Army.svg|160px]]|leader=[[File:Flag of the United States Secretary of the Army.svg|25px]] [[Adam Telle]]|leader_title=Minister za kopensko vojsko|leader1_name=[[File:Flag of the Chief of Staff of the United States Army.svg|25px]][[General (ZDA)|General]], [[Christopher LaNeve]]|leader1_title=Načelnik štaba kopenske vojske ZDA|dates=14. Jun|war=[[Ameriška revolucionarna vojna]] &lt;br&gt;}}

'''Kopenska vojska Združenih držav Amerike''' ([[angleščina|angleško]] ''United States Army''; [[slovenščina|slovenska]] [[kratica]] '''KOV ZDA''') je del [[Oborožene sile Združenih držav Amerike|Oboroženih sil Združenih držav Amerike]], ki je v glavnem zadolžena za vojaške operacije na [[kopno|kopnem]]. Zgodovinsko so vojsko oblikovali pred ustanovitvijo [[Združene države Amerike|ZDA]] [[14. junij]]a [[1775]] zaradi zahtev med [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriško osamosvojitveno vojno]].

== Sestavni deli KOV ZDA ==

Kopenska vojska Združenih držav je sestavljena iz treh delov:
* Redne vojske (Aktivna komponenta)
* Nadomestne vojske ali rezerve
* [[Narodna garda Združenih držav Amerike|Narodne garde]] v več zveznih državah in teritorijih

Vsi trije deli so sodelovali v vsaki [[vojna|vojni]], kjer so sodelovale ZDA, od [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] naprej. Vključevanje Nadomestne vojske in Narodne garde se je povečalo po [[vietnamska vojna|vietnamski vojni]]. Rezerva in Narodna garda sta sodelovali v [[zalivska vojna|zalivski vojni]], pri mirovnem posredovanju na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Iraška vojna|napadu na Irak]] leta 2003.

Gledena vlogo se delijo na naslednje rodove:

* Pehota
* Oklep
* Artilerija
* Inženirstvo
* Zračna obramba
* Letalstvo
* Logistika
* Zveze
* Kibernetika
* Vikiarjat
* Finance
* Inšpekcija
* Vojaška policija
* Psihološki rod
* Medicina
* Zobozdravstvo
* Kemično, radiološka, biološka, jedrska obramba
* Medicinska oskrba
* Medicinske sestre
* Specialna medicina
* Korpus za oskrbo z orožjem in strelivom
* Javne zadeve
* Korpus oskrbovalne službe
* Specialne sile
* Transport
* Veterinarstvo
* Civilne zadeve

=== Struktura redne vojske ===
Vsem poveljstvom poveljuje ''Ministrstvo za kopensko vojsko Združenih držav'' ([[Angleščina|Angleško]]: ''United States Department of the Army)''.

* [[File:Emblem of the United States Department of the Army.svg|25px]] [[Ministrstvo za kopensko vojsko Združenih držav]]
** [[File:Transformation and Training Command SSI 1507x1957px.png|20px]] Poveljstvo za preoblikovanje in usposabljanje Kopenske vojske Združenih držav (T2COM)
** [[File:AMC shoulder insignia.svg|20px]] Poveljstvo za materialno oskrbo Kopenske vojske ZDA (AMC)

==== Operativni nivo ====
Struktura kopenske vojske je izredno modularna, Sestavljena je iz 4 '''Poveljniških komponent kopenske vojske''', ki so del Enotnih bojnih poveljstev od katerih je vsaka zadolžena za nadziranje določenega dela sveta, ki delujejo na strateškem nivoju.

[[Slika:US Army Commands.png|alt=Poveljstva kopenske vojske ZDA|sličica|Poveljstva kopenske vojske ZDA]]Ta poveljstva so:

* [[File:USAWHC insignia.png|20px]] Poveljstvo kopenske vojske ZDA za zahodno poloblo/6. armada ZDA (USAWHC)
* [[File:USAREUR Insignia.svg|20px]] Ameriška kopenska vojska za Evropo in Afriko/7. armada ZDA (USAREUR-AF)
* [[File:USARPAC insignia.svg|20px]] Tiho oceanske sile kopenske vojske ZDA/8. armada ZDA (USARPAC)
* [[File:United States Army Central CSIB.svg|20px]] [[3. armada (ZDA)|Centralno poveljstvo kopenske vojske ZDA]]/3. armada ZDA (ARCENT)

Poleg teh poveljstev je še nekaj drugih poveljniških komponent kopenske vojske ZDA:

* [[File:US Army Cyber Command SSI.png|20px]] Kibernetsko poveljstvo Kopenske vojske Združenih držav (ARCYBER)
* [[File:United States Army Space and Missile Defense Command Logo.svg|20px]] Poveljstvo Kopenske vojske ZDA za vesolje in protiraketno obrambo / Strateško poveljstvo sil Kopenske vojske ZDA (USASMDC/ARSTRAT)
* [[File:U.S. Army Special Operations Command SSI (1989-2015).svg|15px]] Poveljstvo za posebne operacije Kopenske vojske ZDA (USASOC)
* [[File:United States Army Transportation Command SSI.svg|20px]] Transportno poveljstvo Kopenske vojske ZDA (ARTRANS)
Ostale podrejene enote:

* Nacionalno pokopališče Arlington (ANC)
* Agencija za civilne človeške vire (CHRA)
* Agencija za vojaško poštno službo (MPSA)
* Center za podporo nabavi Kopenske vojske ZDA (USAASC)
* Inženirski korpus kopenske vojske ZDA (USACE)
* Oddelek za kriminalistične preiskave Kopenske vojske ZDA (USACID)
* Poveljstvo za upravljanje s človeškimi viri Kopenske vojske ZDA (HRC)
* Obveščevalno-varnostno poveljstvo Kopenske vojske ZDA (INSCOM)
* Medicinsko poveljstvo kopenske vojske ZDA (MEDCOM)
* Vojaško okrožje Washington (MDW) Kopenske vojske ZDA
* Poveljstvo kopenske vojske ZDA za preizkušanje in ocenjevanje (ATEC)
* Vojna akademija kopenske vojske ZDA (USAWC)
* Vojaška akademija ZDA (USMA)

==== Taktični nivo ====
Na taktičnem nivoju so enote velikosti [[Korpus (vojaštvo)|Korpusa]], [[Divizija|divizije]] in [[Brigada|brigade]], ki so ali samostojna ali podrejena višjim enotam. Te enote gledena trenutne potrebe vojske razporedijo pod določene Poveljniške komponente kopenske vojske.

Aktivne enote na nivoju [[Korpus (vojaštvo)|korpusa]] so:

* [[File:U.S. I Corps CSIB.svg|20px]] [[1. korpus (Kopenska vojska ZDA)|I. korpus]] s sedežem v Fort Lewisu, [[Washington (zvezna država)|Washington]] 
* [[File:III Armored Corps Insignia.svg|20px]] [[3. korpus (Kopenska vojska ZDA)|III. oklepni korpus]] s sedežem v Fort Hoodu, [[Teksas]]
* [[File:V Corps.svg|20px]] [[5. korpus (Kopenska vojska ZDA)|V. korpus]] s sedežem v Fort Knoxu, [[Kentucky]], in v [[Poznanj|Poznanju]], [[Poljska]]
* [[File:The XVIII Army Airborne Corps shoulder sleeve insignia.svg|15px]] [[18. zračnoprevozni korpus (Kopenska vojska ZDA)|XVIII.  zračno-desanteni korpus]] s sedežem v Fort Braggu, [[Severna Karolina]]

== Enote ==
* [[seznam armadnih skupin Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam armad Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam korpusov Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam divizij Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam brigad Kopenske vojske ZDA]]
* [[seznam polkov Kopenske vojske ZDA]]

== Glej tudi ==
* [[vojske sveta|seznam vojsk sveta]]
* [[čini oboroženih sil ZDA|čini kopenske vojske ZDA]]
* [[America's Army]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.army.mil Uradna spletna stran] ''(v angleščini)''

{{Oborožene sile Združenih držav Amerike}}

[[Kategorija:Kopenske vojske po državah|ZDA]]
[[Kategorija:Kopenska vojska Združenih držav Amerike|*]]
[[Kategorija:Veje Oboroženih sil Združenih držav Amerike]]
{{normativna kontrola}}
{{mil-stub}}</text>
      <sha1>pwis645ubfemvbcijrbsu1ol287t1a3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam astrofizikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>11879</id>
    <revision>
      <id>6751674</id>
      <parentid>6503055</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:04:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6751674</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9547" sha1="dy5al3jxyviw83pvge00sl9rcsjnf29" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] najpomembnejših [[astrofizik]]ov.'''

__NOTOC__
{{CompactTOC}}

== A ==
* [[Charles Greeley Abbot]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872 – 1973)
* [[Tom Abel]] ([[Nemčija]], 1970 –)
* [[Charles Roger Alcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Hannes Olof Gösta Alfvén]] ([[Švedska]], 1908 – 1995)
* [[Viktor Amazaspovič Ambarcumjan]] ([[Armenija]], 1908 – 1996)
* [[Ivan Aničin]] ([[Srbija]], 1944 –)
* [[David Axon]] ([[Anglija]], 1951 – 2012)

== B ==
* [[Walter Baade]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1893 – 1960)
* [[John Norris Bahcall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934 – 2005)
* [[Neta Assaf Bahcall]] ([[Izrael]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1942 –)
* [[John Evan Baldwin]] ([[Anglija]], 1931 – 2010)
* [[Julian Barbour]] ([[Anglija]], 1937 –)
* [[Bodo Baschek]] ([[Nemčija]], 1935 – 2022)
* [[Jacob David Bekenstein]] ([[Izrael]], 1947 –)
* [[Jocelyn Bell Burnell]] ([[Severna Irska]], 1943 –)
* [[Roger David Blandford]] ([[Anglija]], 1949 –)
* [[Hermann Bondi]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], 1919 – 2005)
* [[Alan Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951 –)
* [[Ira Sprague Bowen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898 – 1973)
* [[Maruša Bradač]] ([[Slovenija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1978 –)
* [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]] ([[Rusija]], 1831 – 1904)
* [[Geoffrey Ronald Burbidge]] ([[Anglija]], 1925 – 2010)
* [[Eleanor Margaret Peachey Burbidge]] ([[Anglija]], 1919 – 2020)

== C ==
* [[Alastair Graham Walter Cameron]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925 – 2005)
* [[Brandon Carter]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1942 –)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1995)
* [[Victor Clube]] ([[Anglija]], 1934 –)

== D ==
* [[Alexander Dalgarno]] ([[Anglija]], 1928 – 2015)
* [[Marc Davis (astronom)|Marc Davis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Robert Henry Dicke]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916 – 1995)
* [[Herbert Dingle]] ([[Anglija]], 1890 – 1978)
* [[Bruce Thomas Draine]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Frank Drake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930 –)
* [[Robert C. Duncan (astrofizik)|Robert C. Duncan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Freeman John Dyson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1923 – 2020)

== E ==
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882 – 1944)
* [[George Petros Efstathiou]] ([[Anglija]], 1955 –)
* [[Jaan Einasto]] ([[Estonija]], 1929 –)
* [[Robert Emden]] ([[Švica]], 1862 – 1940)

== F ==
* [[Andrew Fabian]] ([[Anglija]], 1948 –)
* [[George B. Field]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 – 2024)
* [[William Alfred Fowler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911 – 1995)
* [[Kenneth Charles Freeman]] ([[Avstralija]], 1940 –)
* [[Valerij Pavlovič Frolov]] ([[Rusija]], [[Kanada]], 1946 –)

== G ==
* [[Henry Gordon Gale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874 – 1942)
* [[George Gamow]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1904 – 1968)
* [[Margaret Joan Geller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Boris Petrovič Gerasimovič]] ([[Rusija]], 1889 – 1937)
* [[Riccardo Giacconi]] ([[Italija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1931 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2002
* [[Vitalij Lazarevič Ginzburg]] ([[Rusija]], 1916 – 2009)
* [[Thomas Gold]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1920 – 2004)
* [[Peter Goldreich]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Andreja Gomboc]] ([[Slovenija]], 1969 –)
* [[John Richard Gott III.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Walter Grotrian]] ([[Nemčija]], 1890 – 1954)
* [[Grigor Gurzadjan]] ([[Armenija]], 1922 – 2014)

== H ==
* [[Čuširo Hajaši]] ([[Japonska]], 1920 – 2010)
* [[James Burkett Hartle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 – 2023)
* [[Stephen Hawking]] ([[Anglija]], 1942 – 2018)
* [[Carl Eugene Heiles]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 –)
* [[Lars Hernquist]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954 –)
*[[Antony Hewish]] ([[Anglija]], 1924 – 2021)
* [[Fred Hoyle]] ([[Anglija]], 1915 – 2001)
* [[Edwin Powell Hubble]] (ZDA, 1889 – 1953)
* [[Josef Allen Hynek]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910 – 1986)

== K ==
* [[Lisa Kaltenegger]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1977 –)
* [[Samujil Aronovič Kaplan]] ([[Rusija]], 1921 – 1978)
* [[Nikolaj Semjonovič Kardašov]] ([[Rusija]], 1932 – 2019)
* [[James Edward Keeler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857 – 1900)
* [[Ernst Arnold Kohlschütter]] ([[Nemčija]], 1883 – 1969)

== L ==
* [[Jonathan Homer Lane]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1819 – 1880)
* [[Paul Ledoux]] ([[Belgija]], 1914 – 1988)
* [[Robert Benjamin Leighton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1919 – 1997)
* [[Walter Lewin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1936 –)
* [[Andrew R. Liddle]] ([[Anglija]], 1965 –)
* [[Donald Lynden-Bell]] ([[Anglija]], 1935 –)
* [[Mario Livio]] ([[Izrael]], 1945 –)
* [[Jean-Pierre Luminet]] ([[Francija]], 1951 –)

== M ==
* [[Benjamin Markarjan]] ([[Armenija]], 1913 – 1985)
* [[John Cromwell Mather]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946 –) {{ikona Nob nag}} 2006
* [[Michel Mayor]] ([[Švica]], 1942 –)
* [[William Hunter McCrea]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1904 – 1999)
* [[Arthur Bruce McDonald]] ([[Kanada]], 1943 –) {{ikona Nob nag}} 2015
* [[Donald Howard Menzel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1901 – 1976)
* [[Edward Arthur Milne]] ([[Anglija]], 1896 – 1950)
* [[Rudolph Minkowski]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1895 – 1976)
* [[Abhas Mitra]] ([[Indija]], 1955 –)
* [[William Wilson Morgan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906 – 1994)

== N ==
* [[Džajant Višnu Narlikar]] ([[Indija]], 1938 – 2025)
* [[Igor Dimitrijevič Novikov]] ([[Rusija]], 1935 –)

== O ==
* [[Jeremiah Paul Ostriker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 – 2025)

== P ==
* [[Bernard Ephraim Julius Pagel]] ([[Anglija]], 1930 – 2007)
* [[Eugene Newman Parker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927 – 2022)
* [[Stanton Jerrold Peale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937 – 2015)
* [[Saul Perlmutter]] ([[ZDA]], 1959 –) {{ikona Nob nag}} 2011
* [[Solomon Borisovič Pikelner]] ([[Rusija]], 1921 – 1975)
* [[James B. Pollack]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938 – 1994)
* [[Joel Robert Primack]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –)

== R ==
* [[Martin John Rees]] ([[Anglija]], 1942 –)
* [[Hubert Reeves]] ([[Kanada]], 1932 – 2023)
* [[Adam Guy Riess]] ([[ZDA]], 1969 –) {{ikona Nob nag}} 2011
* [[Henry Norris Russell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877 – 1957)
* [[Barbara Sue Ryden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) (1961 –)

== S ==
* [[Rainer Kurt Sachs]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1932 –)
* [[Edwin Ernest Salpeter]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1924 – 2008)
* [[Mário Schenberg]] ([[Brazilija]], 1914 – 1990)
* [[Rudolph E. Schild]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Brian P. Schmidt]] ([[ZDA]], 1967 –) {{ikona Nob nag}} 2011
* [[David Norman Schramm]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 – 1997)
* [[Irwin Ira Shapiro]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929 –)
* [[Stuart L. Shapiro]] 
* [[Frank Hsia-San Shu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943 –)
* [[Rašid Alijevič Sjunjajev]] ([[Rusija]], 1943 –)
* [[George Fitzgerald Smoot III.]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1945 –)
* [[Lyman Strong Spitzer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914 – 1997)
* [[John Quincy Stewart]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1894 – 1972)
* [[Marija Strojnik Scholl]] (1950 –)
* [[Bengt Strömgren]] ([[Danska]], 1908 – 1987)
* [[Pol Swings]] ([[Belgija]], 1906 – 1983)

== Š ==
* [[Josip Samujilovič Šklovski|Josif Samujilovič Šklovski]] ([[Rusija]], 1916 – 1985)

== T ==
* [[Jasuo Tanaka (astronom)|Jasuo Tanaka]] ([[Japonska]], 1931 – 2018)
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941 –)
* [[Saul Arno Teukolsky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947 –)
* [[Kip Stephen Thorne]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940 –) {{ikona Nob nag}} 2017
* [[Scott Duncan Tremaine]] ([[Kanada]], 1950 –)
* [[Michael S. Turner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949 –)

== U ==
* [[William George Unruh]] ([[Kanada]], 1945 –)
* [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]] ([[Nemčija]], 1905 – 1995)

== V ==
* [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov]] ([[Rusija]], 1904 – 1994)

== W ==
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936 – 2020)
* [[Simon David Manton White]] ([[Anglija]], 1951&amp;ndash;)
* [[David Todd Wilkinson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935 &amp;ndash; 2002)
* [[Jennifer Wiseman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]])
* [[Arthur Michael Wolfe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939 &amp;ndash; 2014)
* [[Edward L. Wright]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947&amp;ndash;)

== Y ==
* [[Charles Augustus Young]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834 – 1908)

== Z ==
* [[Jakov Borisovič Zeldovič]] ([[Rusija]], 1914 – 1987)
* [[Anna Nikola Żytkow]] ([[Poljska]], 1947 –)
* [[Janez Zorec]] ([[Slovenija]], 1948 –)

== Glej tudi ==
* [[seznam astronomov]], [[seznam fizikov]], [[seznam kozmologov]]

[[Kategorija:Seznami fizikov|Astrofiziki]]
[[Kategorija:Astrofiziki| ]]</text>
      <sha1>dy5al3jxyviw83pvge00sl9rcsjnf29</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Časovni pregled astronomov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>13125</id>
    <revision>
      <id>6751639</id>
      <parentid>6652244</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:55:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6751639</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58252" sha1="ekhraozmina6nbnxuotkpcfit9dftmc" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[astronom]]ov, urejen [[čas]]ovno naraščajoče'''.

== Pred letom 1 ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št.–okoli 543 pr. n. št.)
* [[Anaksimander]] ([[Grčija]], okoli 609 pr. n. št.–545 pr. n. št.)
* [[Naburimani]] ([[Babilonija]], okoli 560 pr. n. št.–480 pr. n. št.)
* [[Kleostrat]] ([[Tinedos]], okoli 500 pr. n. št.–430 pr. n. št.)
* [[Oinopid]] ([[Grčija]], okoli 490 pr. n. št.–okoli 420 pr. n. št.)
* [[Evktemon]] ([[Grčija]], okoli 480 pr. n. št.–410 pr. n. št.)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št.–okoli 405 pr. n. št.)
* [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št.–410 pr. n. št.)
* [[Meton]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št.–okoli 400 pr. n. št.)
* [[Bion Abderski]] ([[Grčija]], okoli 430 pr. n. št.–okoli 360 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Grčija]], 428 pr. n. št.–347 pr. n. št.)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št.–347 pr. n. št.)
* [[Kidinu]] ([[Babilon]], okoli 400 pr. n. št.–330 pr. n. št.)
* [[Heraklit Pontski]] ([[Mala Azija]], okoli 388 pr. n. št.–310 pr. n. št.)
* [[Kalip]] ([[Grčija]], okoli 370 pr. n. št.–300 pr. n. št.)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št.–okoli 295 pr. n. št.)
* [[Filip Opuntski]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št.)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št.–okoli 270 pr. n. št.)
* [[Timoharis]] ([[Grčija]], okoli 320 pr. n. št.–okoli 260 pr. n. št.)
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št.–240 pr. n. št.)
* [[Aristarh]] ([[Grčija]], 310 pr. n. št.–okoli 230 pr. n. št.)
* [[Berosus]] ([[Babilonija]], okoli 310 pr. n. št.–okoli 240 pr. n. št.)
* [[Aristil]] ([[Grčija]], okoli 300 pr. n. št.–okoli 230 pr. n. št.)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št.–212 pr. n. št.)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]]), okoli 280 pr. n. št.–220 pr. n. št.)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemajski Egipt]], 276 pr. n. št.–194 pr. n. št.)
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št.–170 pr. n. št.)
* [[Sudin]] ([[Babilon]], okoli 240 pr. n. št.)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 190 pr. n. št.–120 pr. n. št.)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št.–120 pr. n. št.)
* [[Selevk]] ([[Selevkija]], okoli 190 pr. n. št.–)
* [[Aglaonike]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Posidonij]] ([[Grčija]], okoli 135 pr. n. št.–51 pr. n. št.)
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], okoli 130 pr. n. št.–okoli 60 pr. n. št.)
* [[Andronik]] ([[Grčija]], okoli 100 pr. n. št.)
* [[Akorej]] ([[Rimski imperij]], okoli 100 pr. n. št.–okoli 30 pr. n. št.)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št.–okoli 20 pr. n. št.)
* [[Sosigen]] ([[Ptolemajski Egipt]], okoli 90 pr. n. št.–okoli 20 pr. n. št.)
{{div col end}}

== 1–1000 ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Agripa (astronom)|Agripa]] ([[Grčija]], okoli 40–okoli 110)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], okoli 70–okoli 140)
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78–139)
* [[Ptolemej|Klavdij Ptolemej]] ([[Rimski Egipt]], okoli 85–165)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90–okoli 160)
* [[Kleomed]] ([[Grčija]]), okoli 120–okoli 190)
* [[Sosigen Peripatetik]] ([[Grčija]], okoli 150)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240–300)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335–okoli 405)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429–501)
* [[Aryabhata I.|Aryabhata I. Starejši]] ([[Indija]], 476–550)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598–668)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602–670)
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683–727)
* [[Al-Fazari]] ([[Irak]], okoli 735–806)
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ???–okoli 796)
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidski kalifat]], 780–850)
* [[Abu Mašar]] ([[Irak]], 787–886)
* [[Al-Fargani]] ([[Fargana]], okoli 805–okoli 880)
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826–901)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850–929)
* [[Al-Najrizi]] ([[Iran]], okoli 865–okoli 992)
* [[Ali Ben Isa]] (okoli 890–okoli 960)
* [[Kalid Ben Abdulmelik]] (okoli 890–okoli 960)
* [[Abdurahman Ali Sufi]] ([[Iran]], 903–986)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940–998)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940–1000)
* [[Al-Majriti]] (arabska [[Španija]], ????–okoli 1007)
* [[Ibn Junis]] ([[Egipt]], 950–1009)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970–1036)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970–1066)
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971–1029)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973–1048)
{{div col end}}

== 1000–1400 ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028–1087)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048–1131)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], okoli 1070–okoli 1136)
* [[Ibn Badža]] ([[Španija]], 1095–1138)
* [[Aflah]] ([[Španija]], okoli 1100–okoli 1160)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114–1185)
* [[Al-Bitrudži]] ([[Španija]], okoli 1130–1204)
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170–1237)
* [[Robert Grosseteste]] ([[Anglija]], okoli 1175–1253)
* [[Johannes de Sacrobosco]] ([[Anglija]], okoli 1195–okoli 1256)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidski kalifat]], 1201–1274)
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220–1296)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231–1316)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267–1319)
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290–1351)
* [[Ibn aš-Šatir]] ([[Sirija]], 1304–1375)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323–1382)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridsko cesarstvo]], okoli 1370–1429)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370–1443)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridsko cesarstvo]], 1394–1449)
{{div col end}}

== 15. stoletje ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Nikolaj Kuzanski]] ([[Nemčija]], 1401–1464)
* [[Ali Kušči]] ([[Timuridsko cesarstvo]], [[Osmansko cesarstvo]], 1403–1474)
* [[Ivan Vitez Sredniški]] ([[Hrvaška]] 1405/08–1472)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423–1461)
* [[Janus Pannonius]] ([[Hrvaška]], 1434–1472)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436–1476)
* [[Albert Brudzewski]] ([[Poljska]], 1445–1497)
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450–1510)
* [[Petrus Astronomus]] ([[Švedska]], ????–po 1513)
* [[Johannes Stöffler]] ([[Nemčija]], 1452–1531)
* [[Domenico Maria de Novara]] ([[Italija]], 1454–1504)
* [[Nikolaj Kopernik]] ([[Prusija]], 1473–1543)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477–1547)
* [[Girolamo Fracastoro]] ([[Italija]], 1478–1553)
* [[Georg Tannstetter]] ([[Avstrija]], 1482–1535)
* [[Andrej Perlah]] ([[Slovenija]], 1490–1551)
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495–1557)
{{div col end}}

== 16. stoletje ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501–1559)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501–1576)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508–1555)
* [[Luigi Ghiraldi Lilio]] ([[Italija]], 1510–1576)
* [[Erasmus Reinhold]] ([[Prusija]], [[Nemčija]], 1511–1553)
* [[Georg Joachim Lauchen von Retij]] ([[Nemčija]], 1514–1574)
* [[Johann Hommel]] ([[Nemčija]], 1518–1562)
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523–1593)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526–1585)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527–1608)
* [[Andrija Dudić]] ([[Hrvaška]], 1533–1589)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536–1586)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538–1612)
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545–1607)
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546–1586)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546–1595)
* [[Tycho Brahe]] ([[Danska]], 1546–1601)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548–1600)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550–1631)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552–1632)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560–1621)
* [[Philippe van Lansberge]] ([[Nizozemska]], 1561–1632)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562–1647)
* [[David Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1564–1617)
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564–1642)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566–1624)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568–1626)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571–1630)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571–1635)
* [[Johann Bayer]] ([[Nemčija]], 1572–1625)
* [[Simon Marij]] ([[Nemčija]], 1573–1624)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575–1650)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575–1660)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577–1643)
* [[Nicolas-Claude Fabri de Peiresc]] ([[Francija]], 1580–1637)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]], 1580–1626)
* [[Godefroy Wendelin]] ([[Belgija]], 1580–1667)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581–1630)
* [[John Bainbridge]] ([[Anglija]], 1582–1643)
* [[Johann Baptist Cysat]] ([[Švica]], 1586–1657)
* [[Niccolò Zucchi]] ([[Italija]], 1586–1670)
* [[Johannes Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1587–1616)
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591–1655)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592–1655)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597–1636)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598–1647)
* [[Giovanni Battista Riccioli]] ([[Italija]], 1598–1671)
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598–1675)
{{div col end}}

== 17. stoletje ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605–1639)
* [[Ismael Bullialdus]] ([[Francija]], 1605–1694)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608–1679)
* [[Johannes Hevel]] ([[Poljska]], [[Nemčija]], 1611–1687)
* [[Stjepan Gradić]] ([[Hrvaška]], 1613–1683)
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613–1691)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616–1700)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617–1689)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618–1641)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618–1663)
* [[Jean-Felix Picard (astronom)|Jean-Felix Picard]] ([[Francija]], 1620–1682)
* [[Magnus Celsius]] ([[Švedska]], 1621–1679)
* [[Adrien Auzout]] ([[Francija]], 1622–1691)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625–1712)
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629–1695)
* [[Jean Richer]] ([[Francija]], 1630–1696)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632–1723)
* [[Geminiano Montanari]] ([[Italija]], 1633–1687)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638–1675)
* [[Edward Bernard]] ([[Anglija]], 1638–1696)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640–1718)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643–1727)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644–1710)
* [[John Flamsteed]] ([[Anglija]], 1646–1719)
* [[Johann Philipp von Wurzelbauer]] ([[Nemčija]], 1651–1725)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656–1742)
* [[David Gregory]] ([[Škotska]], 1661–1708)
* [[Francesco Bianchini]] ([[Italija]], 1662–1729)
* [[Nicolas Fatio de Duillier]] ([[Švica]], 1664–1753)
* [[Giacomo Filippo Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1665–1729)
* [[Ignjat Đurđević]] ([[Hrvaška]], 1675–1737)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675–1757)
* [[Jacques Cassini]] II. ([[Francija]], 1677–1756)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678–1771)
* [[Peter Horrebow]] ([[Danska]], 1679–1764)
* [[John Hadley]] ([[Anglija]], 1682–1744)
* [[Savai Džai Singh|Savai Džai Singh II.]] ([[Indija]], 1686–1743)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686–1751)
* [[Joseph-Nicolas Delisle]] ([[Francija]], 1688–1768)
* [[James Bradley]] ([[Anglija]], 1693–1762)
* [[John Bevis]] ([[Anglija]], 1695–1771)
* [[Olof Petrus Hjorter]] ([[Švedska]], 1696–1750)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698–1758)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698–1759)
* [[Nathaniel Bliss]] ([[Anglija]], 1700–1764)
{{div col end}}

== 18. stoletje ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Anders Celsius]] ([[Švedska]], 1701–1744)
* [[Ferdinand Konščak]] ([[Hrvaška]], 1703–1759)
* [[Jean-François Séguier]] ([[Francija]], 1703–1784)
* [[Thomas Godfrey]] ([[Anglija]], 1704–1749)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705–1778)
* [[Giuseppe Asclepi]] ([[Italija]], 1706–1776)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707–1770)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707–1783)
* [[Giovanni Domenico Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1709–1788)
* [[Georg Matthias Bose]] ([[Nemčija]], 1710–1761)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710–1768)
* [[James Ferguson (astronom, 1710-1776)|James Ferguson]] ([[Škotska]], 1710–1776)
* [[Ignacije Szentmartony]] ([[Hrvaška]], 1710–1793)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711–1786)
* [[Ruđer Josip Bošković]] ([[Dalmacija]], 1711–1787)
* [[Nicolas Louis de Lacaille]] ([[Francija]], 1713–1762)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713–1765)
* [[John Winthrop (astronom)|John Winthrop]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1714–1779)
* [[César-François Cassini de Thury]] III. ([[Francija]], 1714–1784)
* [[Pierre Charles Le Monnier]] ([[Francija]], 1715–1799)
* [[Ivan Luka Zuzorić]] ([[Hrvaška]], 1716–1746)
* [[Johan Maurits Mohr]] ([[Nizozemska Indija]], 1716–1775)
* [[Jacques Leibax Montaigne]] ([[Francija]], 1716–1785?)
* [[Antonio de Ulloa]] ([[Španija]], 1716–1795)
* [[Pehr Wilhelm Wargentin]] ([[Švedska]], 1717–1783)
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718–1751)
* [[Antoine Darquier de Pellepoix]] ([[Francija]], 1718–1802)
* [[John Mudge]] ([[Anglija]], 1721–1793)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723–1762)
* [[Nicole-Reine Lepaute|Nicole-Reine Etable de la Briere Hortense Lepaute]] ([[Francija]], 1723–1788)
* [[John Michell]] ([[Anglija]], 1724–1793)
* [[Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil]] ([[Francija]], 1725–1792)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Francija]], [[Nemčija]], 1728–1777)
* [[Johann Daniel Titius]] ([[Nemčija]], 1729–1796)
* [[Charles Mason]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1730–1787)
* [[Charles Messier]] ([[Francija]], 1730–1817)
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731–1806)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732–1807)
* [[Nevil Maskelyne]] ([[Anglija]], 1732–1811)
* [[Jean Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733–1799)
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733–1810)
* [[Gorju Asada]] ([[Japonska]], 1734–1799)
* [[Jean Sylvain Bailly]] ([[Francija]], 1736–1793)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736–1813)
* [[William Herschel]] ([[Anglija]], 1738–1822)
* [[Erik Prosperin]] ([[Švedska]], 1739–1803)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740–1784)
* [[Friedrich von Hahn]] ([[Nemčija]], 1742–1805)
* [[Pierre-François-André Méchain]] ([[Francija]], 1744–1804)
* [[Eise Eisinga]] ([[Nizozemska]], 1744–1828)
* [[Franjo Bruna]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1745–1817)
* [[Johann Hieronymus Schröter]] ([[Nemčija]], 1746–1816)
* [[Giuseppe Piazzi]] ([[Italija]], 1746–1826)
* [[Johann Elert Bode]] ([[Nemčija]], 1747–1826)
* [[Jean-Dominique Cassini]] IV. ([[Francija]], 1748–1845)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749–1821)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749–1822)
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749–1827)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749–1827)
* [[Caroline Lucretia Herschel]] ([[Anglija]], 1750–1848)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751–1804)
* [[Abraham Robertson]] ([[Škotska]], 1751–1826)
* [[Ivan Paskvić]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1754–1829)
* [[Franz Xaver von Zach]] ([[Nemčija]], 1754–1832)
* [[Honoré Flaugergues]] ([[Francija]], 1755–1830)
* [[Stephen Groombridge]] ([[Anglija]], 1755–1832)
* [[Ernst Florens Friedrich Chladni]] ([[Nemčija]], 1756–1827)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756–1830)
* [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] ([[Nemčija]], 1758–1840)
* [[Jean-Louis Pons]] ([[Francija]], 1761–1831)
* [[Mirko Daniel Bogdanić]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1762–1802)
* [[John Mortimer Brinkley]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1763–1835)
* [[John Goodricke]] ([[Nizozemska]], [[Anglija]], 1764–1786)
* [[Karl Ludwig Harding]] ([[Nemčija]], 1765–1834)
* [[John Pond]] ([[Anglija]], 1767–1836)
* [[Alexis Bouvard]] ([[Francija]], 1767–1843)
* [[William Pearson (astronom)|William Pearson]] ([[Anglija]], 1767–1847)
* [[Marie-Charles Damoiseau]] ([[Francija]], 1768–1846)
* [[Johann Georg Repsold]] ([[Nemčija]], 1770–1830)
* [[Niccolò Cacciatore]] ([[Italija]], 1770–1841)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773–1838)
* [[Thomas Makdougall Brisbane]] ([[Škotska]], 1773–1860)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774–1835)
* [[Stephen Peter Rigaud]] ([[Anglija]], 1774–1839)
* [[Francis Baily]] ([[Anglija]], 1774–1844)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774–1862)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776–1833)
* [[Jean-Jacques Blanpain]] ([[Francija]], 1777–1843)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777–1855)
* [[Heinrich Christian Schumacher]] ([[Nemčija]], 1780–1850)
* [[Bernhard von Lindenau]] ([[Nemčija]], 1780–1854)
* [[Joseph Johann von Littrow]] ([[Avstrija]], 1781–1840)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781–1864)
* [[Wilhelm von Biela]] ([[Avstrija]], 1782–1856)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783–1875)
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784–1846)
* [[Cristoph Hansteen]] ([[Norveška]], 1784–1873)
* [[James South]] ([[Anglija]], 1785–1867)
* [[François Jean Dominique Arago]] ([[Francija]], 1786–1853)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786–1856)
* [[Giovanni Battista Amici]] ([[Italija]], 1786–1863)
* [[Jean Elias Benjamin Valz]] ([[Francija]], 1787–1867)
* [[Karl Ludwig Christian Rümker]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1788–1862)
* [[William Henry Smyth]] ([[Anglija]], 1788–1865)
* [[Edward Sabine]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1788–1883)
* [[William Cranch Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1789–1859)
* [[Samuel Heinrich Schwabe]] ([[Nemčija]], 1789–1875)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790–1868)
* [[Johann Franz Encke]] ([[Nemčija]], 1791–1865)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792–1871)
* [[John Thomas Romney Robinson]] ([[Irska]], 1792–1882)
* [[James Dunlop]] ([[Škotska]], [[Avstralija]], 1793–1848)
* [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]] ([[Nemčija]], [[Rusija]], 1793–1864)
* [[Karl Ludwig Hencke]] ([[Nemčija]], 1793–1866)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794–1872)
* [[Johann Heinrich Mädler]] ([[Nemčija]], 1794–1874)
* [[Peter Andreas Hansen]] ([[Danska]], [[Nemčija]], 1795–1874)
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796–1874)
* [[Wilhelm Wolff Beer]] ([[Nemčija]], 1797–1850)
* [[James Ferguson (astronom, 1797-1867)|James Ferguson]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1797–1867)
* [[Thomas James Henderson]] ([[Škotska]], 1798–1844)
* [[John Wrottesley, 2. baron Wrottesley|John Wrottesley]] ([[Anglija]], 1798–1867)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798–1885)
* [[William Rutter Dawes]] ([[Anglija]], 1799–1868)
* [[Friedrich Wilhelm August Argelander]] ([[Nemčija]], 1799–1875)
* [[William Lassell]] ([[Anglija]], 1799–1880)
* [[Jean-Félix Adolphe Gambart]] ([[Francija]], 1800–1836)
* [[William Parsons Rosse]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1800–1867)
* [[Otto August Rosenberger]] ([[Nemčija]], 1800–1890)
{{div col end}}

== 19. stoletje ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801–1892)
* [[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]] ([[Nemčija]], [[Francija]], 1802–1866)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803–1865)
* [[James Challis]] ([[Anglija]], 1803–1882)
* [[John Pringle Nichol]] ([[Škotska]], 1804–1859)
* [[Alvan Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1804–1887)
* [[Francesco de Vico]] ([[Italija]], 1805–1848)
* [[Manuel John Johnson]] ([[Anglija]], 1805–1859)
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805–1865)
* [[Christian August Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], 1806–1880)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807–1851)
* [[Thomas William Webb]] ([[Anglija]], 1807–1885)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808–1878)
* [[James Nasmyth]] ([[Škotska]], 1808–1890)
* [[Charles Pritchard]] ([[Anglija]], 1808–1893)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809–1862)
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809–1880)
* [[James Melville Gillis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1811–1865)
* [[Karl Ludwig von Littrow]] ([[Avstrija]], 1811–1877)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811–1877)
* [[Ercole Dembowski]] ([[Italija]], 1812–1881)
* [[Johann Gottfried Galle]] ([[Nemčija]], 1812–1910)
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813–1883)
* [[Christian Heinrich Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1813–1890)
* [[Anders Jonas Angström]] ([[Švedska]], 1814–1874)
* [[Robert Grant (astronom)|Robert Grant]] ([[Škotska]], 1814–1892)
* [[Daniel Kirkwood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1814–1895)
* [[Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye]] ([[Francija]], 1814–1902)
* [[Warren de la Rue]] ([[Anglija]], 1815–1889)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815–1890)
* [[Andrew Graham (astronom)|Andrew Graham]] ([[Irska]], 1815–1908)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816–1872)
* [[John Birmingham (astronom)|John Birmingham]] ([[Irska]], 1816–1884)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816–1893)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816–1900)
* [[William Allen Miller]] ([[Anglija]], 1817–1870)
* [[Karl Rudolph Powalky]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1817–1881)
* [[Pietro Angelo Secchi]] ([[Italija]], 1818–1878)
* [[Maria Mitchell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1818–1889)
* [[Jean Bernard Léon Foucault]] ([[Francija]], 1819–1868)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819–1892)
* [[Annibale de Gasparis]] ([[Italija]], 1819–1892)
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819–1885)
* [[Theodor Johan Christian Ambders Brorsen]] ([[Danska]], 1819–1895)
* [[Otto Vasiljevič Struve]] ([[Rusija]], 1819–1905)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820–1883)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820–1883)
* [[Lewis A. Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1820–1913)
* [[Amédée Mouchez]] ([[Francija]], 1821–1892)
* [[Ernst Wilhelm Leberecht Tempel]] ([[Nemčija]], 1821–1889)
* [[Heinrich Louis d'Arrest]] ([[Nemčija]], 1822–1875)
* [[Friedrich Wilhelm Gustav Spörer]] ([[Nemčija]], 1822–1895)
* [[Karl Theodor Robert Luther]] ([[Nemčija]], 1822–1900)
* [[Jean Chacornac]] ([[Francija]], 1823–1873)
* [[John Russell Hind]] ([[Anglija]], 1823–1895)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824–1889)
* [[Benjamin Apthorp Gould]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1824–1896)
* [[Pierre Janssen]] ([[Francija]], 1824–1907)
* [[William Huggins]] ([[Anglija]], 1824–1910)
* [[Johann Friedrich Julius Schmidt]] ([[Nemčija]], 1825–1884)
* [[George Phillips Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826–1865)
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826–1873)
* [[Richard Christopher Carrington]] ([[Anglija]], 1826–1875)
* [[Joseph Winlock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826–1875)
* [[Emmanuel Liais]] ([[Francija]], 1826–1900)
* [[Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues]] ([[Nemčija]], 1827–1884)
* [[George Bassett Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1827–1891)
* [[Étienne Léopold Trouvelot]] ([[Francija]], 1827–1895)
* [[Charles Joseph Étienne Wolf]] ([[Francija]], 1827–1918)
* [[Albert Marth]] ([[Nemčija]], 1828–1897)
* [[Charles Wesley Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829–1881)
* [[Norman Robert Pogson]] ([[Anglija]], 1829–1891)
* [[Isaac Roberts]] ([[Wales]], 1829–1904)
* [[Asaph Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829–1907)
* [[Didrik Magnus Axel Möller]] ([[Švedska]], 1830–1896)
* [[Edward James Stone]] ([[Anglija]], 1831–1897)
* [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]] ([[Rusija]], 1831–1904)
* [[Alvan Graham Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1832–1897)
* [[Maurice Loewy]] ([[Avstrija]], [[Francija]], 1833–1907)
* [[Jan Kowalczyk (astronom)|Jan Kowalczyk]] ([[Poljska]], 1833–1911)
* [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] ([[Nemčija]], 1834–1882)
* [[Samuel Pierpont Langley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834–1906)
* [[Charles Augustus Young]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834–1908)
* [[John Tebbutt]] ([[Avstralija]], 1834–1916)
* [[Friedrich August Theodor Winnecke]] ([[Nemčija]], 1835–1897)
* [[Simon Newcomb]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1835–1909)
* [[Giovanni Virginio Schiaparelli]] ([[Italija]], 1835–1910)
* [[Rodolphe Radau]] ([[Francija]], 1835–1911)
* [[Alexander Stewart Herschel]] ([[Anglija]], 1836–1907)
* [[Joseph Norman Lockyer]] ([[Anglija]], 1836–1920)
* [[Henry Draper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1837–1882)
* [[Richard Anthony Proctor]] ([[Anglija]], 1837–1888)
* [[Magnus Nyrén]] ([[Švedska]], 1837–1921)
* [[Édouard Jean-Marie Stephan]] ([[Francija]], 1837–1923)
* [[James Craig Watson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838–1880)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]], 1838–1910)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838–1914)
* [[Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers]] ([[Nemčija]], 1838–1915)
* [[Cleveland Abbe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838–1916)
* [[Sherburne Wesley Burnham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838–1921)
* [[Hendricus Gerardus van de Sande Bakhuyzen]] ([[Nizozemska]], 1838–1923)
* [[Georges Antoine Pons Rayet]] ([[Francija]], 1839–1906)
* [[Nils Christoffer Dunér]] ([[Švedska]], 1839–1914)
* [[George Mary Searle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839–1918)
* [[Horace Parnell Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839–1923)
* [[Viktor Knorre]] ([[Rusija]], 1840–1919)
* [[John Alfred Brashear]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840–1920)
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841–1886)
* [[Andrew Ainslie Common]] ([[Anglija]], 1841–1903)
* [[Hermann Carl Vogel]] ([[Nemčija]], 1841–1907)
* [[Nicolas Camille Flammarion]] ([[Francija]], 1842–1925)
* [[Alphonse Louis Nicolas Borrelly]] ([[Francija]], 1842–1926)
* [[John Macon Thome]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Argentina]], 1843–1908)
* [[David Gill]] ([[Škotska]], 1843–1914)
* [[Carl Theodor Albrecht]] ([[Nemčija]], 1843–1915)
* [[William de Wiveleslie Abney]] ([[Anglija]], 1843–1920)
* [[William Robert Brooks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1844–1922)
* [[Henri Joseph Anastase Perrotin]] ([[Francija]], 1845–1904)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845–1912)
* [[William Henry Mahoney Christie]] ([[Anglija]], 1845–1922)
* [[Đuro Pilar]] ([[Hrvaška]], 1846–1893)
* [[Lewis Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846–1912)
* [[Seth Carlo Chandler mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846–1913)
* [[Edward Singleton Holden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846–1914)
* [[Johan Oskar Backlund]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1846–1916)
* [[Edward Charles Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846–1919)
* [[Antonio Abetti]] ([[Italija]], 1846–1928)
* [[Ilijodor Ivanovič Pomerancev]] ([[Rusija]], 1847–1921)
* [[Sarah Frances Whiting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847–1927)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847–1930)
* [[François Félix Tisserand]] ([[Francija]], 1848–1896)
* [[Henry Augustus Rowland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1848–1901)
* [[Paul-Pierre Henry]] ([[Francija]], 1848–1905)
* [[Margaret Lindsay Huggins]] ([[Irska]], 1848–1915)
* [[Elia Millosevich]] ([[Italija]], 1848–1919)
* [[Johann Palisa]] ([[Avstrija]], 1848–1925)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848–1928)
* [[Édouard Benjamin Baillaud]] ([[Francija]], 1848–1934)
* [[Carl Friedrich Wilhelm Peters]] ([[Nemčija]], 1849–1894)
* [[Prosper Henry]] ([[Francija]], 1849–1903)
* [[Jérôme Eugène Coggia]] ([[Francija]], 1849–1919)
* [[William Henry Finlay]] ([[Južna Afrika]], 1849–1924)
* [[Hugo von Seeliger]] ([[Nemčija]], 1849–1924)
* [[Ivo Benko]] ([[Hrvaška]], 1851–1903)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851–1912)
* [[Jacobus Cornelius Kapteyn]] ([[Nizozemska]], 1851–1922)
* [[Edward Walter Maunder]] ([[Anglija]], 1851–1928)
* [[Camille Guillaume Bigourdan]] ([[Francija]], 1851–1932)
* [[William Sadler Franks]] ([[Anglija]], 1851–1935)
* [[John Dreyer]] ([[Danska]], [[Irska]], 1852–1926)
* [[Leo Anton Karl de Ball]] ([[Nemčija]], [[Avstrija]], 1853–1916)
* [[Thomas David Anderson]] ([[Škotska]], 1853–1932)
* [[Henri-Alexandre Deslandres]] ([[Francija]], 1853–1948)
* [[Heinrich Carl Friedrich Kreutz]] ([[Nemčija]], 1854–1907)
* [[Karl Hermann Struve]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1854–1920)
* [[Solon Irving Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1854–1931)
* [[Aristarh Apolonovič Belopolski]] ([[Rusija]], 1854–1934)
* [[Anders Lindstedt]] ([[Švedska]], 1854–1939)
* [[Ivan Sušnik]] ([[Slovenija]], 1854–1942)
* [[Percival Lowell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1855–1916)
* [[Spiridon Gopčević]] ([[Hrvaška]], 1855–1928)
* [[Pierre Henri Puiseux]] ([[Francija]], 1855–1928)
* [[François Gonnessiat]] ([[Francija]], 1856–1934)
* [[Friedrich Karl Küstner]] ([[Nemčija]], 1856–1936)
* [[James Edward Keeler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857–1900)
* [[Williamina Fleming]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1857–1911)
* [[Edward Emerson Barnard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857–1923)
* [[Samuel Oppenheim]] ([[Avstrija]], 1857–1928)
* [[Oton Kučera]] ([[Hrvaška]], 1857–1931)
* [[Aleksander Markelovič Ždanov]] ([[Rusija]], 1858–1914)
* [[Ljudvig Ottovič Struve]] ([[Rusija]], 1858–1920)
* [[Francis Preserved Leavenworth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858–1928)
* [[Thomas Henry Espinell Compton Espin]] ([[Anglija]], 1858–1934)
* [[William Henry Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858–1938)
* [[Svante August Arrhenius]] ([[Švedska]], 1859–1927)
* [[Karl Petrus Theodor Bohlin]] ([[Švedska]], 1860–1939)
* [[Herbert Hall Turner]] ([[Anglija]], 1861–1930)
* [[Robert Thorburn Ayton Innes]] ([[Škotska]], 1861–1933)
* [[Arthur Stanley Williams]] ([[Anglija]], 1861–1938)
* [[Carl Vilhelm Ludwig Charlier]] ([[Švedska]], 1862–1934)
* [[William Wallace Campbell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862–1938)
* [[Alfred Lothar Wegener]] ([[Nemčija]], 1863–1932)
* [[Max Franz Joseph Cornelius Wolf]] ([[Nemčija]], 1863–1932)
* [[Annie Jump Cannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863–1941)
* [[Auguste Honoré Charlois]] ([[Francija]], 1864–1910)
* [[Robert Grant Aitken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864–1951)
* [[John Evershed]] ([[Anglija]], 1864–1956)
* [[Pavel Karlovič Šternberg]] ([[Rusija]], 1865–1920)
* [[Andrew Claude de la Cherois Crommelin]] ([[Anglija]], 1865–1939)
* [[John Stanley Plaskett]] ([[Kanada]], 1865–1941)
* [[Walter Frederick Gale]] ([[Avstralija]], 1865–1945)
* [[Joel Hastings Metcalf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866–1925)
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866–1938)
* [[Ralph Allen Sampson]] ([[Anglija]], 1866–1939)
* [[Dayton Clarence Miller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866–1941)
* [[Carl Gustav Witt]] ([[Danska]], 1866–1946)
* [[Antonia Maury]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866–1952)
* [[Sergej Konstantinovič Kostinski]] ([[Rusija]], 1867–1936)
* [[Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)|Aleksander Aleksandrovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1867–1939)
* [[Charles Dillon Perrine]] ([[Argentina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1867–1951)
* [[Henrietta Swan Leavitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868–1921)
* [[Josep Comas i Solà]] ([[Španija]], 1868–1937)
* [[George Ellery Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868–1938)
* [[Frank Watson Dyson]] ([[Anglija]], 1868–1939)
* [[Alfred Fowler]] ([[Anglija]], 1868–1940)
* [[Theodore Evelyn Reece Phillips]] ([[Anglija]], 1868–1942)
* [[Charles Hitchcock Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868–1951)
* [[Armin Otto Leuschner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1868–1953)
* [[Hisaši Kimura]] ([[Japonska]], 1870–1943)
* [[Eugène Michel Antoniadi]] ([[Francija]], 1870–1944)
* [[Svante Elis Strömgren]] ([[Švedska]], [[Danska]], 1870–1947)
* [[Sergej Nikolajevič Blažko]] ([[Rusija]], 1870–1956)
* [[Friedrich Karl Arnold Schwassmann]] ([[Nemčija]], 1870–1964)
* [[Johan August Hugo Gylden]] ([[Švedska]], 1871–1896)
* [[Edward Doane Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871–1935)
* [[Frank Schlesinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871–1943)
* [[William Hammond Wright]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871–1959)
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872–1934)
* [[Heber Doust Curtis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872–1942)
* [[Forest Ray Moulton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872–1952)
* [[Anton Staus]] ([[Nemčija]], 1872–1955)
* [[Charles Greeley Abbot]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872–1973)
* [[Karl Schwarzschild]] ([[Nemčija]], 1873–1916)
* [[Michel Giacobini]] ([[Francija]], 1873–1938)
* [[Arthur Robert Hinks]] ([[Anglija]], 1873–1945)
* [[Carl Östen Emanuel Bergstrand]] ([[Švedska]], 1873–1948)
* [[Karl Frithof Sundman]] ([[Finska]], 1873–1949)
* [[Carl Otto Lampland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873–1951)
* [[Antonie Pannekoek]] ([[Nizozemska]], 1873–1960)
* [[Frank Elmore Ross]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874–1960)
* [[William Weber Coblentz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873–1962)
* [[Frederick Hanley Seares]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873–1964)
* [[Ejnar Hertzsprung]] ([[Danska]], 1873–1967)
* [[Lipót Schulhof]] ([[Madžarska]], 1874–1921)
* [[Kijocugu Hirajama]] ([[Japonska]], 1874–1943)
* [[Samuel Alfred Mitchell]] ([[Kanada]], 1874–1960)
* [[Gavril Adrijanovič Tihonov]] ([[Rusija]], 1875–1950)
* [[John Francis Skjellerup]] ([[Avstralija]], [[Republika Južna Afrika]], 1875–1952)
* [[Vesto Melvin Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1875–1969)
* [[Carl Wilhelm Wirtz]] ([[Nemčija]], 1876–1939)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876–1954)
* [[Walter Sydney Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1956)
* [[John August Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1959)
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877–1946)
* [[Henry Norris Russell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877–1957)
* [[Gabrielle Renaudot Flammarion]] ([[Francija]], 1877–1962)
* [[John Grigg (astronom)|John Grigg]] ([[Nova Zelandija]], 1878–1920)
* [[Raymond Smith Dugan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1940)
* [[William Otto Brunner]] ([[Švica]], 1878–1958)
* [[Joel Stebbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1966)
* [[Hans Emil Lau]] ([[Danska]], 1879–1918)
* [[Bernhard Voldemar Schmidt]] ([[Estonija]], [[Švedska]], [[Nemčija]], 1879–1935)
* [[Henri Chrétien]] ([[Francija]], 1879–1956)
* [[Milutin Milanković]] ([[Srbija]], 1879–1958)
* [[Ivan Tomec]] ([[Slovenija]], 1880–1950)
* [[Philibert Jacques Melotte]] ([[Anglija]], 1880–1961)
* [[Benjamin Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880–1970)
* [[George Van Biesbroeck]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1880–1974)
* [[Francis Gladheine Pease]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881–1938)
* [[Venjamin Pavlovič Žehovski]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1881–1953)
* [[Georges Fournier]] ([[Francija]], 1881–1954)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882–1944)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882–1954)
* [[Eugène Joseph Delporte]] ([[Belgija]], 1882–1955)
* [[Alexandre Schaumasse]] ([[Francija]], 1882–1958)
* [[Julien Péridier]] ([[Francija]], 1882–1967)
* [[Harold Delos Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882–1968)
* [[Alfred Harrison Joy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882–1973)
* [[Giorgio Abetti]] ([[Italija]], 1882–1982)
* [[Sergej Ivanovič Beljavski]] ([[Rusija]], 1883–1953)
* [[Earl Charles Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1883–1964)
* [[Fritz Goos]] ([[Nemčija]], 1883–1968)
* [[Ernst Arnold Kohlschütter]] ([[Nemčija]], 1883–1969)
* [[Adriaan van Maanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1946)
* [[Fernand Baldet]] ([[Francija]], 1885–1964)
* [[Harlow Shapley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1885–1972)
* [[Grigorij Nikolajevič Neujmin]] ([[Rusija]], 1886–1946)
* [[Gilbert Rougier]] ([[Francija]], 1886–1947)
* [[Robert Julius Trumpler]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1886–1956)
* [[John Edward Mellish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886–1970)
* [[Nikolaj Ivanovič Dneprovski]] ([[Rusija]], 1887–1944)
* [[John Jackson (astronom)|John Jackson]] ([[Škotska]], 1887–1958)
* [[Paul Willard Merrill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1961)
* [[Nikola Miličević]] ([[Hrvaška]], 1887–1963)
* [[Dinsmore Alter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1968)
* [[Aleksander Aleksandrovič Mihajlov]] ([[Rusija]], 1888–1983)
* [[Boris Petrovič Gerasimovič]] ([[Rusija]], 1889–1937)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889–1944)
* [[John Stefanos Paraskevopoulos]] ([[Grčija]], [[Južna Afrika]], 1889–1951)
* [[Edwin Powell Hubble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889–1953)
* [[Knut Emil Lundmark]] ([[Švedska]], 1889–1958)
* [[Edison Pettit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889–1962)
* [[Chester Burleigh Watts]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889–1971)
* [[Vasilij Grigorjevič Fesenkov]] ([[Rusija]], 1889–1972)
* [[Nikolaj Vladimirovič Cimmerman]] ([[Rusija]], 1890–1942)
* [[Walter Grotrian]] ([[Nemčija]], 1890–1954)
* [[Harold Spencer Jones]] ([[Anglija]], 1890–1960)
* [[Harold Lee Alden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890–1964)
* [[André-Louis Danjon]] ([[Francija]], 1890–1967)
* [[Herbert Dingle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890–1978)
* [[Vladimir Aleksandrovič Albicki]] ([[Rusija]], 1891–1952)
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891–1956)
* [[Seth Barnes Nicholson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891–1963)
* [[Frederick James Hargreaves]] ([[Anglija]], 1891–1970)
* [[Yrjö Väisälä]] ([[Finska]], 1891–1971)
* [[Milton Lasell Humason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891–1972)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891–1989)
* [[Grigorij Abramovič Šajn]] ([[Rusija]], 1892–1956)
* [[Cuno Hoffmeister]] ([[Nemčija]], 1892–1968)
* [[Karl Wilhelm Reinmuth]] ([[Nemčija]], 1892–1979)
* [[Leslie John Comrie]] ([[Nova Zelandija]], 1893–1950)
* [[Walter Baade]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1893–1960)
* [[Marcel Gilles Jozef Minnaert]] ([[Belgija]], 1893–1970)
* [[Harry Hemley Plaskett]] ([[Kanada]], 1893–1980)
* [[Gunnar Malmquist]] ([[Švedska]], 1893–1982)
* [[Ernst Julius Öpik]] ([[Estonija]], 1893–1985)
* [[Pelageja Fjodorovna Šajn]] ([[Rusija]], 1894–1956)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894–1966)
* [[William Herbert Steavenson]] ([[Anglija]], 1894–1975)
* [[Bertil Lindblad]] ([[Švedska]], 1895–1965)
* [[Rudolph Minkowski]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1895–1976)
* [[Slavko Rozgaj]] ([[Hrvaška]], 1895–1978)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] ([[Rusija]], 1896–1964)
* [[Priscilla Fairfield Bok]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896–1975)
* [[Nikolaj Fjodorovič Bobrovnikov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1896–1988)
* [[Bernard Ferdinand Lyot]] ([[Francija]], 1897–1952)
* [[Otto Struve]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1963)
* [[Jusuke Hagihara]] ([[Japonska]], 1897–1979)
* [[Paul Oswald Ahnert]] ([[Nemčija]], 1897–1989)
* [[Ira Sprague Bowen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1973)
* [[Fritz Zwicky]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1974)
* [[Charlotte Moore Sitterly]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1990)
* [[Carlyle Smith Beals]] ([[Kanada]], 1899–1979)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1990)
* [[Willem Jacob Luyten]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1994)
* [[Francesco Zagar]] ([[Hrvaška]], [[Italija]], 1900–1976)
* [[Cecilia Payne-Gapoškin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1979)
* [[Leslie Copus Peltier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1980)
* [[Jan Hendrik Oort]] ([[Nizozemska]], 1900–1992)
* [[Nikolaj Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1900–1996)
{{div col end}}

== 20. stoletje ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Antonín Bečvář]] ([[Slovaška]], 1901–1965)
* [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] ([[Rusija]], 1901–1968)
* [[Donald Howard Menzel]] ([[ZDA]], 1901–1976)
* [[Otto Hermann Leopold Heckmann]] ([[Nemčija]], 1901–1983)
* [[Peter van de Kamp]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1995)
* [[Louis Boyer (astronom)|Louis Boyer]] ([[Francija]], 1901–1999)
* [[André Patry]] ([[Francija]], 1902–1960)
* [[Dirk Brouwer]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1966)
* [[Wallace John Eckert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1971)
* [[Reginald Purdon de Kock]] ([[Južna Afrika]], 1902–1980)
* [[Arthur Arno Wachmann]] ([[Nemčija]], 1902–1990)
* [[Sylvain Julien Victor Arend]] ([[Luksemburg]], [[Belgija]], 1902–1992)
* [[Kazimierz Kordylewski]] ([[Poljska]], 1903–1981)
* [[Franjo Dominko]] ([[Slovenija]], 1903–1987)
* [[Cyril V. Jackson]] ([[Južna Afrika]], 1903–1988)
* [[Alan William James Cousins]] ([[Južna Afrika]], 1903–2001)
* [[Igor Vladimirovič Belkovič]] ([[Rusija]], 1904–1949)
* [[Robert George Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904–1987)
* [[Lev Emanujilovič Gurevič]] ([[Rusija]], 1904–1990)
* [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov]] ([[Rusija]], 1904–1994)
* [[Åke Wallenquist]] ([[Švedska]], 1904–1994)
* [[William Hunter McCrea]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1904–1999)
* [[Alfred Bohrmann]] ([[Nemčija]], 1904–2000)
* [[Karl Guthe Jansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1950)
* [[Fernand Rigaux]] ([[Belgija]], 1906–1962)
* [[Gerard Peter Kuiper]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1973)
* [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]] ([[Nemčija]], 1905–1995)
* [[Albert Edward Whitford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2002)
* [[Bart Jan Bok]] ([[Nizozemska]], 1906–1983)
* [[Richard van der Riet Woolley]] ([[Anglija]], 1906–1986)
* [[Thomas George Cowling]] ([[Anglija]], 1906–1990)
* [[Bengt Edlén]] ([[Švedska]], 1906–1993)
* [[Nicholas Ulrich Mayall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1993)
* [[William Wilson Morgan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1994)
* [[Clyde William Tombaugh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1997)
* [[Fred Lawrence Whipple]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–2004)
* [[Alfred Schmitt]] ([[Francija]], 1907–1972)
* [[Ludwig Franz Benedict Biermann]] ([[Nemčija]], 1907–1986)
* [[Naum Lvovič Kajdanovski]] ([[Rusija]], 1907–2010)
* [[Dorrit Hoffleit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907–2007)
* [[Gerald Maurice Clemence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908–1974)
* [[Paul Herget]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908–1981)
* [[Bengt Strömgren]] ([[Danska]], 1908–1987)
* [[Viktor Amazaspovič Ambarcumjan]] ([[Armenija]], 1908–1996)
* [[Erik Bertil Holmberg]] ([[Švedska]], 1908–2000)
* [[Jean-Henri Focas]] ([[Grčija]], [[Francija]], 1909–1969)
* [[Jurij Naumovič Lipski]] ([[Rusija]], 1909–1978)
* [[Olin Chaddock Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1994)
* [[Jesse Leonard Greenstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–2002)
* [[Louis George Henyey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1970)
* [[Josef Allen Hynek]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1986)
* [[Carl Alvar Wirtanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1990)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1995)
* [[Milorad B. Protić]] ([[Srbija]], 1910–2001)
* [[Henry Lee Giclas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–2007)
* [[Carl Keenan Seyfert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–1960)
* [[Vladimir Aleksejevič Krat]] ([[Rusija]], 1911–1983)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911–1995)
* [[Grote Reber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–2002)
* [[Eva Ahnert-Rohlfs]] ([[Nemčija]], 1912–1954)
* [[Ruby Payne Scott]] ([[Avstralija]], 1912–1981)
* [[Martin Schwarzschild]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1912–1997)
* [[George Eric Deacon Alcock]] ([[Anglija]], 1912–2000)
* [[Horace Welcome Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912–2003)
* [[Gleb Aleksandrovič Čebotarjov]] (1913–1975)
* [[Guillermo Haro]] ([[Mehika]], 1913–1988)
* [[Minoru Honda]] ([[Japonska]], 1913–1990)
* [[Gabrijel Divjanović]] ([[Hrvaška]], 1913–1991)
* [[Erik Tengström]] ([[Švedska]], 1913–1996)
* [[Lawrence Hugh Aller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913–2003)
* [[Bernard Lovell]] ([[Anglija]], 1913–2012)
* [[Paul Ledoux]] ([[Belgija]], 1914–1988)
* [[John Caister Bennett]] ([[Južna Afrika]], 1914–1990)
* [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1997)
* [[James Gilbert Baker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–2005)
* [[Charles Fehrenbach (astronom)|Charles Fehrenbach]] ([[Francija]], 1914–2008)
* [[Adriaan Blaauw]] ([[Nizozemska]], 1914–2010)
* [[Kiril Pavlovič Florenski]] ([[Rusija]], 1915–1982)
* [[Wilhelm Gliese]] ([[Nemčija]], 1915–1993)
* [[Fred Hoyle]] ([[Anglija]], 1915–2001)
* [[Liisi Oterma]] ([[Finska]], 1915–2001)
* [[Ľudmila Pajdušáková]] ([[Slovaška]], 1916–1979)
* [[Josip Samujilovič Šklovski]] ([[Ukrajina]], 1916–1985)
* [[Herbert Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916–2000)
* [[Robert Hanbury Brown]] ([[Anglija]], 1916–2002)
* [[Daniel du Toit]] ([[Južna Afrika]], 1917–1981)
* [[Joseph Ashbrook]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1980)
* [[Martin Ryle]] ([[Anglija]], 1918–1984)
* [[Gérard Henri de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1995)
* [[Antonín Mrkos]] ([[Češka]], 1918–1996)
* [[Hendrik Christoffel van de Hulst]] ([[Nizozemska]], 1918–2000)
* [[Tamara Mihajlovna Smirnova (astronomka)|Tamara Mihajlovna Smirnova]] ([[Rusija]], 1918–2001)
* [[Albert George Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–2012)
* [[Edward Robert Harrison]] ([[Anglija]], 1919–2007)
* [[Eleanor Margaret Peachey Burbidge]] ([[Anglija]], 1919–2020)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920–1988)
* [[Cornelis Johannes van Houten]] ([[Nizozemska]], 1920–2002)
* [[Thomas Gold]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1920–2004)
* [[George Howard Herbig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920–2013)
* [[Albert F. A. L. Jones]] ([[Nova Zelandija]], 1920–2013)
* [[Harold Lester Johnson]] (1921–1980)
* [[Kiril Nikolajevič Tavastšerna]] ([[Rusija]], 1921–1982)
* [[Antoinette de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–1987)
* [[Jean Delhaye]] ([[Francija]], 1921–2001)
* [[Ronald Newbold Bracewell]] ([[Avstralija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2007)
* [[Ingrid van Houten-Groeneveld]] ([[Nizozemska]], 1921–2015)
* [[Cornelis de Jager]] ([[Nizozemska]], 1921–2021)
* [[John Gatenby Bolton]] ([[Anglija]], [[Avstralija]], 1922–1993)
* [[Aden Baker Meinel]] ([[ZDA]], 1922–2011)
* [[John Paul Wild]] ([[Avstralija]], 1923–2008)
* [[Patrick Moore]] ([[Anglija]], 1923–2012)
* [[Francis Graham-Smith]] ([[Anglija]], 1923–2025)
* [[Henri Debehogne]] ([[Belgija]], 1924–2007)
* [[Donald Edward Osterbrock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924–2007)
* [[Audouin Charles Dollfus]] ([[Francija]], 1924–2010)
* [[Antony Hewish]] ([[Anglija]], 1924–2021)
* [[Geoffrey Ronald Burbidge]] ([[Anglija]], 1925–2010)
* [[Tom Gehrels]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2011)
* [[Paul Wild]] ([[Švica]], 1925–2014)
* [[Lazar Lvovič Bazeljan]] ([[Ukrajina]], 1926&amp;ndash;2001)
* [[Paolo Maffei]] ([[Italija]], 1926–2009)
* [[Allan Rex Sandage]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–2010)
* [[Vainu Bappu]] ([[Indija]], 1927–1982)
* [[George Ogden Abell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–1983)
* [[Halton Christian Arp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2013)
* [[William Ashley Bradfield]] ([[Nova Zelandija]], 1927–2014)
* [[Robert Paul Kraft]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2015)
* [[Leon Mestel]] ([[Anglija]], 1927–2017)
* [[Arnold Wolfendale]] ([[Anglija]], 1927–2020)
* [[Eugene Merle Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–1997)
* [[Vera Cooper Rubin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–2016)
* [[Bernard Flood Burke]] ([[ZDA]], 1928–2018)
* [[Carolyn Jean Spellmann Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929–2021)
* [[Maarten Schmidt]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1929–2022)
* [[Sidney van den Bergh]] ([[Nizozemska]], [[Kanada]], 1929–)
* [[Vladimir Georgiev Škodrov]] ([[Bolgarija]], 1930–2010)
* [[Viktor Kuzmič Abalakin]] ([[Rusija]], 1930–2018)
* [[Freimut Börngen]] ([[Nemčija]], 1930–2021)
* [[Frank Drake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930–2022)
* [[Cutomu Seki]] ([[Japonska]], 1930–)
* [[Robert Burnham mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931–1993)
* [[Nikolaj Stepanovič Černih]] ([[Rusija]], 1931–2004)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931–2013)
* [[Jasuo Tanaka (astronom)|Jasuo Tanaka]] ([[Japonska]], 1931–2018)
* [[William Kent Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931–2023)
* [[Martin Otto Harwit]] ([[Češka]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1931–)
* [[Eleanor Francis Helin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–2009)
* [[Nikolaj Semjonovič Kardašov]] ([[Rusija]], 1932–2019)
* [[Gerald Neugebauer]] ([[ZDA]], 1932–2014)
* [[Jurij Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1932–2021)
* [[Gustav Andreas Tammann]] ([[Nemčija]], 1932–2019)
* [[Frank James Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933–2009) 
* [[Pavla Ranzinger]] ([[Slovenija]], 1933–2024)
* [[Vladis Vujnović]] ([[Hrvaška]], 1933–2025)
* [[Carl Sagan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–1996)
* [[John Norris Bahcall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–2005)
* [[Tarmo Oja]] ([[Estonija]], [[Švedska]], 1934–2024)
* [[Hans-Emil Schuster]] ([[Nemčija]], 1934–2024)
* [[David Todd Wilkinson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–2002)
* [[Wallace Leslie William Sargent]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–2012)
* [[Ljudmila Ivanovna Černih]] ([[Rusija]], 1935–2017)
* [[Bodo Baschek]] ([[Nemčija]], 1935–2022)
* [[Luboš Kohoutek]] ([[Češka]], 1935–2023)
* [[Philip James Edwin Peebles]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–)
* [[Eric Walter Elst]] ([[Belgija]], 1936–2022)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936–2020)
* [[Peter Nilson]] ([[Švedska]], 1937–1998)
* [[Kenneth Irwin Kellerman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–)
* [[Brian Geoffrey Marsden]] ([[Anglija]], 1937–2010)
* [[James Walter Christy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[James Edward Gunn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Erland Myles Standish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[Bohdan Paczyński]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1940–2007)
* [[Charles Thomas Kowal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940–2011)
* [[Kenneth Charles Freeman]] ([[Avstralija]], 1940–)
* [[Robert Eugene Williams]] ([[ZDA]], 1940 –)
* [[James Roger Prior Angel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941–)
* [[Malcom Sim Longair]] ([[Škotska]], 1941–)
* [[David Malin]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1941–)
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941–)
* [[Richard Martin West]] ([[Danska]], 1941–)
* [[Robert Sutton Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942–1993)
* [[Joseph Silk]] ([[Anglija]], 1942–)
* [[Michel Mayor]] ([[Švica]], 1942–)
* [[Christopher McKee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] (1942–)
* [[Martin John Rees]] ([[Anglija]], 1942–)
* [[Janet Akyüz Mattei]] ([[Turčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] , 1943–2004)
* [[Charles Thomas Bolton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–2021)
* [[Edward L. G. Bowell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[Susan Jocelyn Bell Burnell]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1943–)
* [[Bengt Gustafsson (astronom)|Bengt Gustafsson]] ([[Švedska]], 1943–)
* [[Kaoru Ikeya]] ([[Japonska]], 1943–)
* [[Antoine Émile Henry Labeyrie]] ([[Francija]], 1943–)
* [[Frank Hsia-San Shu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[Joseph Silk]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[Rašid Alijevič Sjunjajev]] ([[Rusija]], 1943–)
* [[Leif Erland Andersson]] ([[Švedska]], 1944–1979)
* [[Saul Joseph Adelman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Sandra Moore Faber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Claes-Ingvar Lagerkvist]] ([[Švedska]], 1944–)
* [[Jerry Earl Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Robert Andrew Schommer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946–2001)
* [[Aleksander Wolszczan]] ([[Poljska]], 1946–)
* [[Takeši Urata]] ([[Japonska]], 1947–2012)
* [[Loren C. Ball]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Marc Davis (astronom)|Marc Davis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Walter Ferreri]] ([[Italija]], 1948–)
* [[Muhamed Muminović]] ([[Bosna in Hercegovina]], 1948–)
* [[David J. Stevenson]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1948–)
* [[Thomas Bopp (astronom)|Thomas Bopp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–2018)
* [[Roger David Blandford]] ([[Anglija]], 1949–)
* [[Robert Paul Kirshner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Zoran Knežević (astronom)|Zoran Knežević]] ([[Srbija]], 1949–)
* [[Douglas N. C. Lin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Osamu Muramacu]] ([[Japonska]], 1949–)
* [[Marc Aaronson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–1987)
* [[Yuji Hyakutake]] ([[Japonska]], 1950–2002)
* [[Richard Salisbury Ellis]] ([[Wales]], 1950–)
* [[Robert Scott McMillan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[Clifford Stoll]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[David Axon]] ([[Anglija]], 1951–2012)
* [[Charles Roger Alcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951–)
* [[Robert Kennicutt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951–)
* [[Tošihiko Ikemura]] ([[Japonska]], okoli 1952–)
* [[Donald Edward Machholz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1952–)
* [[George Lake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953–2019)
* [[Geoffrey Marcy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954–)
* [[Ewine van Dishoeck]] ([[Nizozemska]], 1955–)
* [[Schelte John Bus]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956–)
* [[John Andrew Peacock]] ([[Anglija]], 1956–)
* [[Jošio Kušida]] ([[Japonska]], 1957–)
* [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] ([[Češka]], 1957&amp;ndash;)
* [[Marc William Buie]] ([[ZDA]], 1958–)
* [[Alan Hale (astronom)|Alan Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958–2026) 
* [[David C. Jewitt]] ([[Anglija]], 1958–)
* [[Korado Korlević]] ([[Hrvaška]], 1958–)
* [[Stefano Sposetti]] ([[Švica]], 1958–)
* [[Andrew Lowe]] ([[Kanada]], 1959–)
* [[Grzegorz Pojmański]] ([[Poljska]], 1959–)
* [[R. Paul Butler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960–)
* [[James Vernon Scotti]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960–)
* [[William Kwong Yu Yeung]]  ([[Kitajska]], [[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1960–)
* [[Tomaž Zwitter]] ([[Slovenija]], 1961–)
* [[Genadij Vladimirovič Borisov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1962–)
* [[Marino Fonović]] ([[Hrvaška]], 1964–)
* [[Kenneth J. Lawrence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964–)
* [[Phil Plait]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964–)
* [[Roberto Abraham]] ([[Kanada]], 1965–)
* [[Jana Tichá]] ([[Češka]], 1965–)
* [[Didier Queloz]] (1966–)
* [[Miloš Tichý]] ([[Češka]], 1966–)
* [[Andrea Boattini]] ([[Italija]], 1969–)
* [[Amy Barger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1971–)
* [[Yanga Roland Fernández]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971–)
* [[Andrej Guštin]] ([[Slovenija]], 1971&amp;ndash;)
* [[Sara Seager]] ([[Kanada]], [[ZDA]], 1971–)
* [[Carl W. Hergenrother]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1973–)
* [[Lenka Šarounová]] ([[Češka]], 1973–)
* [[Alexis Brandeker]] ([[Švedska]], 1974–)
* [[Peter Kušnirák]] ([[Slovaška]], 1974–)
* [[Audrey C. Delsanti]] (1976–)
* [[Lisa Kaltenegger]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1977–)
* [[Scott Sander Sheppard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1977–)
* [[Mario Jurić]] ([[Hrvaška]], 1979–)
{{div col end}}

== Glej tudi ==
* [[seznam astronomov]]
* [[časovni pregled astronomije]]

{{stublist}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Astronomi]]
[[Kategorija:Seznami astronomov|*]]
[[Kategorija:Časovnice za znanost|Astronomi]]</text>
      <sha1>ekhraozmina6nbnxuotkpcfit9dftmc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751640</id>
      <parentid>6751639</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:57:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6751640</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58256" sha1="bzq2e84tn73vg7irwhfhtqkrzqz4et8" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[astronom]]ov, urejen [[čas]]ovno naraščajoče'''.

== Pred letom 1 ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Tales]] ([[Milet]], [[Mala Azija]], okoli 635 pr. n. št.–okoli 543 pr. n. št.)
* [[Anaksimander]] ([[Grčija]], okoli 609 pr. n. št.–545 pr. n. št.)
* [[Naburimani]] ([[Babilonija]], okoli 560 pr. n. št.–480 pr. n. št.)
* [[Kleostrat]] ([[Tinedos]], okoli 500 pr. n. št.–430 pr. n. št.)
* [[Oinopid]] ([[Grčija]], okoli 490 pr. n. št.–okoli 420 pr. n. št.)
* [[Evktemon]] ([[Grčija]], okoli 480 pr. n. št.–410 pr. n. št.)
* [[Filolaj]] ([[Kroton]], 480 pr. n. št.–okoli 405 pr. n. št.)
* [[Hipokrat (geometer)|Hipokrat]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št.–410 pr. n. št.)
* [[Meton]] ([[Grčija]], okoli 470 pr. n. št.–okoli 400 pr. n. št.)
* [[Bion Abderski]] ([[Grčija]], okoli 430 pr. n. št.–okoli 360 pr. n. št.)
* [[Arhit]] ([[Grčija]], 428 pr. n. št.–347 pr. n. št.)
* [[Evdoks]] ([[Knida]], [[Mala Azija]], 410 pr. n. št.–347 pr. n. št.)
* [[Kidinu]] ([[Babilon]], okoli 400 pr. n. št.–330 pr. n. št.)
* [[Heraklit Pontski]] ([[Mala Azija]], okoli 388 pr. n. št.–310 pr. n. št.)
* [[Kalip]] ([[Grčija]], okoli 370 pr. n. št.–300 pr. n. št.)
* [[Avtolik]] ([[Grčija]], okoli 360 pr. n. št.–okoli 295 pr. n. št.)
* [[Filip Opuntski]] ([[Grčija]], okoli 350 pr. n. št.)
* [[Piteas]] ([[Grčija]], okoli 340 pr. n. št.–okoli 270 pr. n. št.)
* [[Timoharis]] ([[Grčija]], okoli 320 pr. n. št.–okoli 260 pr. n. št.)
* [[Arat]] ([[Grčija]], 315 pr. n. št.–240 pr. n. št.)
* [[Aristarh]] ([[Grčija]], 310 pr. n. št.–okoli 230 pr. n. št.)
* [[Berosus]] ([[Babilonija]], okoli 310 pr. n. št.–okoli 240 pr. n. št.)
* [[Aristil]] ([[Grčija]], okoli 300 pr. n. št.–okoli 230 pr. n. št.)
* [[Arhimed]] ([[Sirakuze]], 287 pr. n. št.–212 pr. n. št.)
* [[Konon]] ([[Samos]], [[Grčija]]), okoli 280 pr. n. št.–220 pr. n. št.)
* [[Eratosten]] ([[Aleksandrija]], [[Ptolemajski Egipt]], 276 pr. n. št.–194 pr. n. št.)
* [[Apolonij]] ([[Pergeja]], 265 pr. n. št.–170 pr. n. št.)
* [[Sudin]] ([[Babilon]], okoli 240 pr. n. št.)
* [[Hiparh]] ([[Nikeja]], okoli 190 pr. n. št.–120 pr. n. št.)
* [[Hipsiklej]] ([[Grčija]], okoli 190 pr. n. št.–120 pr. n. št.)
* [[Selevk]] ([[Selevkija]], okoli 190 pr. n. št.–)
* [[Aglaonike]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Atal z Rodosa|Atal Rodoški]] ([[Grčija]], okoli 150 pr. n. št.)
* [[Posidonij]] ([[Grčija]], okoli 135 pr. n. št.–51 pr. n. št.)
* [[Teodozij]] ([[Grčija]], okoli 130 pr. n. št.–okoli 60 pr. n. št.)
* [[Andronik]] ([[Grčija]], okoli 100 pr. n. št.)
* [[Akorej]] ([[Rimski imperij]], okoli 100 pr. n. št.–okoli 30 pr. n. št.)
* [[Gemin]] ([[Grčija]], okoli 90 pr. n. št.–okoli 20 pr. n. št.)
* [[Sosigen]] ([[Ptolemajski Egipt]], okoli 90 pr. n. št.–okoli 20 pr. n. št.)
{{div col end}}

== 1–1000 ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Agripa (astronom)|Agripa]] ([[Grčija]], okoli 40–okoli 110)
* [[Menelaj]] ([[Aleksandrija]], okoli 70–okoli 140)
* [[Čang Heng]] ([[Kitajska]], 78–139)
* [[Ptolemej|Klavdij Ptolemej]] ([[Rimski Egipt]], okoli 85–165)
* [[Teon I.]] ([[Smirene]], [[Grčija]], okoli 90–okoli 160)
* [[Kleomed]] ([[Grčija]]), okoli 120–okoli 190)
* [[Sosigen Peripatetik]] ([[Grčija]], okoli 150)
* [[Sporos]] ([[Nikeja]], okoli 240–300)
* [[Teon II.]] ([[Aleksandrija]], [[Egipt]], okoli 335–okoli 405)
* [[Ču Čungdži]] ([[Kitajska]], 429–501)
* [[Aryabhata I.|Aryabhata I. Starejši]] ([[Indija]], 476–550)
* [[Brahmagupta]] ([[Indija]], 598–668)
* [[Li Čungfeng]] ([[Kitajska]], 602–670)
* [[I Sin]] ([[Kitajska]], 683–727)
* [[Al-Fazari]] ([[Irak]], okoli 735–806)
* [[Jakub ibn Tarik]] ([[Bagdad]], [[Abasidski kalifat]], ???–okoli 796)
* [[Al-Hvarizmi]] ([[Hiva]], [[Abasidski kalifat]], 780–850)
* [[Abu Mašar]] ([[Irak]], 787–886)
* [[Al-Fargani]] ([[Fargana]], okoli 805–okoli 880)
* [[Tabit ibn Kora]] ([[Haran|Haranski kalifat]], 826–901)
* [[Albatani]] ([[Irak]], 850–929)
* [[Al-Najrizi]] ([[Iran]], okoli 865–okoli 992)
* [[Ali Ben Isa]] (okoli 890–okoli 960)
* [[Kalid Ben Abdulmelik]] (okoli 890–okoli 960)
* [[Abdurahman Ali Sufi]] ([[Iran]], 903–986)
* [[Abul Vefa]] ([[Iran]], 940–998)
* [[Al-Kudžandi]] ([[Tadžikistan]], okoli 940–1000)
* [[Al-Majriti]] (arabska [[Španija]], ????–okoli 1007)
* [[Ibn Junis]] ([[Egipt]], 950–1009)
* [[Abu Nasr Mansur]] ([[Gasna]], 970–1036)
* [[Amr-al-Karmani]] (arabska [[Španija]], 970–1066)
* [[Kušiar]] ([[Irak]], 971–1029)
* [[Al-Biruni]] ([[Gasna]], 973–1048)
{{div col end}}

== 1000–1400 ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Al-Zarkali]] ([[Španija]], 1028–1087)
* [[Omar Hajam]] ([[Perzija]], 1048–1131)
* [[Abraham Hija]] ([[Španija]], okoli 1070–okoli 1136)
* [[Ibn Badža]] ([[Španija]], 1095–1138)
* [[Aflah]] ([[Španija]], okoli 1100–okoli 1160)
* [[Bhaskara]] ([[Indija]], 1114–1185)
* [[Al-Bitrudži]] ([[Španija]], okoli 1130–1204)
* [[Jordan Nemorarij]] ([[Nemčija]], okoli 1170–1237)
* [[Robert Grosseteste]] ([[Anglija]], okoli 1175–1253)
* [[Johannes de Sacrobosco]] ([[Anglija]], okoli 1195–okoli 1256)
* [[Nasir at-Tusi]] ([[Abasidski kalifat]], 1201–1274)
* [[Johannes Campanus]] ([[Italija]], 1220–1296)
* [[Guo Šoudžing]] ([[Kitajska]], 1231–1316)
* [[Al-Farisi]] ([[Iran]], 1267–1319)
* [[Jean de Muris]] ([[Francija]], 1290–1351)
* [[Ibn aš-Šatir]] ([[Sirija]], 1304–1375)
* [[Nicole Oresme]] ([[Francija]], 1323–1382)
* [[Gijasedin al-Kaši]] ([[Timuridsko cesarstvo]], okoli 1370–1429)
* [[Jan Šindel]] ([[Češka]], 1370–1443)
* [[Ulug Beg]] ([[Timuridsko cesarstvo]], 1394–1449)
{{div col end}}

== 15. stoletje ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Nikolaj Kuzanski]] ([[Nemčija]], 1401–1464)
* [[Ali Kušči]] ([[Timuridsko cesarstvo]], [[Osmansko cesarstvo]], 1403–1474)
* [[Ivan Vitez Sredniški]] ([[Hrvaška]] 1405/08–1472)
* [[Georg Aunpekh von Peurbach]] ([[Avstrija]], 1423–1461)
* [[Janus Pannonius]] ([[Hrvaška]], 1434–1472)
* [[Regiomontan]] (Johannes Müller) ([[Nemčija]], 1436–1476)
* [[Albert Brudzewski]] ([[Poljska]], 1445–1497)
* [[Abraham Zacuto]] ([[Portugalska]], 1450–1510)
* [[Petrus Astronomus]] ([[Švedska]], ????–po 1513)
* [[Johannes Stöffler]] ([[Nemčija]], 1452–1531)
* [[Domenico Maria de Novara]] ([[Italija]], 1454–1504)
* [[Nikolaj Kopernik]] ([[Prusija]], 1473–1543)
* [[Johannes Schöner]] ([[Nemčija]], 1477–1547)
* [[Girolamo Fracastoro]] ([[Italija]], 1478–1553)
* [[Georg Tannstetter]] ([[Avstrija]], 1482–1535)
* [[Andrej Perlah]] ([[Slovenija]], 1490–1551)
* [[Peter Apian]] ([[Nemčija]], 1495–1557)
{{div col end}}

== 16. stoletje ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Jakob Milich]] ([[Nemčija]], 1501–1559)
* [[Gerolamo Cardano]] ([[Italija]], 1501–1576)
* [[Regnier Gemma Frisius]] ([[Nizozemska]], [[Belgija]], 1508–1555)
* [[Luigi Ghiraldi Lilio]] ([[Italija]], 1510–1576)
* [[Erasmus Reinhold]] ([[Prusija]], [[Nemčija]], 1511–1553)
* [[Georg Joachim Lauchen von Retij]] ([[Nemčija]], 1514–1574)
* [[Johann Hommel]] ([[Nemčija]], 1518–1562)
* [[Valentin Naboth]] ([[Nemčija]], 1523–1593)
* [[Taki al-Din]] ([[Sirija]], [[Osmansko cesarstvo]], 1526–1585)
* [[John Dee]] ([[Anglija]], 1527–1608)
* [[Andrija Dudić]] ([[Hrvaška]], 1533–1589)
* [[Ignazio Danti]] ([[Italija]], 1536–1586)
* [[Christopher Clavius]] ([[Nemčija]], [[Italija]], 1538–1612)
* [[Guidobaldo del Monte]] ([[Italija]], 1545–1607)
* [[Paul Wittich]] ([[Nemčija]], 1546–1586)
* [[Thomas Digges]] ([[Anglija]], 1546–1595)
* [[Tycho Brahe]] ([[Danska]], 1546–1601)
* [[Giordano Bruno]] ([[Italija]], 1548–1600)
* [[Michael Maestlin]] ([[Nemčija]], 1550–1631)
* [[Joost Bürgi]] ([[Švica]], 1552–1632)
* [[Thomas Harriot]] ([[Anglija]], 1560–1621)
* [[Philippe van Lansberge]] ([[Nizozemska]], 1561–1632)
* [[Christen Longberg]] ([[Danska]], 1562–1647)
* [[David Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1564–1617)
* [[Galileo Galilei]] ([[Italija]], 1564–1642)
* [[Giuseppe Biancani]] ([[Italija]], 1566–1624)
* [[Marin Getaldić]] ([[Dubrovnik]], 1568–1626)
* [[Johannes Kepler]] ([[Nemčija]], 1571–1630)
* [[Adriaan Metius]] ([[Nizozemska]], 1571–1635)
* [[Johann Bayer]] ([[Nemčija]], 1572–1625)
* [[Simon Marij]] ([[Nemčija]], 1573–1624)
* [[Christoph Scheiner]] ([[Nemčija]], 1575–1650)
* [[William Oughtred]] ([[Anglija]], 1575–1660)
* [[Paul Guldin]] ([[Švica]], [[Italija]], [[Avstrija]], 1577–1643)
* [[Nicolas-Claude Fabri de Peiresc]] ([[Francija]], 1580–1637)
* [[Willebrord Snell van Royen]] ([[Nizozemska]], 1580–1626)
* [[Godefroy Wendelin]] ([[Belgija]], 1580–1667)
* [[Charles Malapert]] ([[Belgija]], 1581–1630)
* [[John Bainbridge]] ([[Anglija]], 1582–1643)
* [[Johann Baptist Cysat]] ([[Švica]], 1586–1657)
* [[Niccolò Zucchi]] ([[Italija]], 1586–1670)
* [[Johannes Fabricij]] ([[Nizozemska]], 1587–1616)
* [[Josip Salomon Delmedigo]] (1591–1655)
* [[Pierre Gassendi]] ([[Francija]], 1592–1655)
* [[Henry Gellibrand]] ([[Anglija]], 1597–1636)
* [[Bonaventura Francesco Cavalieri]] ([[Italija]], 1598–1647)
* [[Giovanni Battista Riccioli]] ([[Italija]], 1598–1671)
* [[Michael Florent van Langren]] ([[Belgija]], 1598–1675)
{{div col end}}

== 17. stoletje ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Maarten van den Hove]] ([[Nizozemska]], 1605–1639)
* [[Ismael Bullialdus]] ([[Francija]], 1605–1694)
* [[Giovanni Alfonso Borelli]] ([[Italija]], 1608–1679)
* [[Johannes Hevel]] ([[Poljska]], [[Nemčija]], 1611–1687)
* [[Stjepan Gradić]] ([[Hrvaška]], 1613–1683)
* [[Johann Henrich Voigt]] ([[Nemčija]], 1613–1691)
* [[Kamalakara]] ([[Indija]], 1616–1700)
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] ([[Anglija]], 1617–1689)
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[Anglija]], 1618–1641)
* [[Francesco Maria Grimaldi]] ([[Italija]], 1618–1663)
* [[Jean-Felix Picard (astronom)|Jean-Felix Picard]] ([[Francija]], 1620–1682)
* [[Magnus Celsius]] ([[Švedska]], 1621–1679)
* [[Adrien Auzout]] ([[Francija]], 1622–1691)
* [[Giovanni Domenico Cassini]] I. ([[Italija]], [[Francija]], 1625–1712)
* [[Christiaan Huygens]] ([[Nizozemska]], 1629–1695)
* [[Jean Richer]] ([[Francija]], 1630–1696)
* [[Christopher Wren]] ([[Anglija]], 1632–1723)
* [[Geminiano Montanari]] ([[Italija]], 1633–1687)
* [[James Gregory]] ([[Škotska]], 1638–1675)
* [[Edward Bernard]] ([[Anglija]], 1638–1696)
* [[Philippe de La Hire]] ([[Francija]], 1640–1718)
* [[Isaac Newton]] ([[Anglija]], 1643–1727)
* [[Ole Christensen Rømer]] ([[Danska]], 1644–1710)
* [[John Flamsteed]] ([[Anglija]], 1646–1719)
* [[Johann Philipp von Wurzelbauer]] ([[Nemčija]], 1651–1725)
* [[Edmond Halley]] ([[Anglija]], 1656–1742)
* [[David Gregory]] ([[Škotska]], 1661–1708)
* [[Francesco Bianchini]] ([[Italija]], 1662–1729)
* [[Nicolas Fatio de Duillier]] ([[Švica]], 1664–1753)
* [[Giacomo Filippo Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1665–1729)
* [[Ignjat Đurđević]] ([[Hrvaška]], 1675–1737)
* [[Pierre Lemonnier (matematik)|Pierre Lemonnier]] ([[Francija]], 1675–1757)
* [[Jacques Cassini]] II. ([[Francija]], 1677–1756)
* [[Jean-Jacques Dortous de Mairan]] ([[Francija]], 1678–1771)
* [[Peter Horrebow]] ([[Danska]], 1679–1764)
* [[John Hadley]] ([[Anglija]], 1682–1744)
* [[Savai Džai Singh|Savai Džai Singh II.]] ([[Indija]], 1686–1743)
* [[John Machin]] ([[Anglija]], okoli 1686–1751)
* [[Joseph-Nicolas Delisle]] ([[Francija]], 1688–1768)
* [[James Bradley]] ([[Anglija]], 1693–1762)
* [[John Bevis]] ([[Anglija]], 1695–1771)
* [[Olof Petrus Hjorter]] ([[Švedska]], 1696–1750)
* [[Pierre Bouguer]] ([[Francija]], 1698–1758)
* [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]] ([[Francija]], 1698–1759)
* [[Nathaniel Bliss]] ([[Anglija]], 1700–1764)
{{div col end}}

== 18. stoletje ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Anders Celsius]] ([[Švedska]], 1701–1744)
* [[Ferdinand Konščak]] ([[Hrvaška]], 1703–1759)
* [[Jean-François Séguier]] ([[Francija]], 1703–1784)
* [[Thomas Godfrey]] ([[Anglija]], 1704–1749)
* [[Matthew Raper]] ([[Anglija]], 1705–1778)
* [[Giuseppe Asclepi]] ([[Italija]], 1706–1776)
* [[Mårten Strömer]] ([[Švedska]], 1707–1770)
* [[Leonhard Euler]] ([[Švica]], 1707–1783)
* [[Giovanni Domenico Maraldi]] ([[Italija]], [[Francija]], 1709–1788)
* [[Georg Matthias Bose]] ([[Nemčija]], 1710–1761)
* [[James Short]] ([[Škotska]], [[Anglija]], 1710–1768)
* [[James Ferguson (astronom, 1710-1776)|James Ferguson]] ([[Škotska]], 1710–1776)
* [[Ignacije Szentmartony]] ([[Hrvaška]], 1710–1793)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] ([[Anglija]], 1711–1786)
* [[Ruđer Josip Bošković]] ([[Dalmacija]], 1711–1787)
* [[Nicolas Louis de Lacaille]] ([[Francija]], 1713–1762)
* [[Alexis Claude Clairaut]] ([[Francija]], 1713–1765)
* [[John Winthrop (astronom)|John Winthrop]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1714–1779)
* [[César-François Cassini de Thury]] III. ([[Francija]], 1714–1784)
* [[Pierre Charles Le Monnier]] ([[Francija]], 1715–1799)
* [[Ivan Luka Zuzorić]] ([[Hrvaška]], 1716–1746)
* [[Johan Maurits Mohr]] ([[Nizozemska Indija]], 1716–1775)
* [[Jacques Leibax Montaigne]] ([[Francija]], 1716–1785?)
* [[Antonio de Ulloa]] ([[Španija]], 1716–1795)
* [[Pehr Wilhelm Wargentin]] ([[Švedska]], 1717–1783)
* [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux]] ([[Švica]], 1718–1751)
* [[Antoine Darquier de Pellepoix]] ([[Francija]], 1718–1802)
* [[John Mudge]] ([[Anglija]], 1721–1793)
* [[Tobias Mayer]] ([[Nemčija]], 1723–1762)
* [[Nicole-Reine Lepaute|Nicole-Reine Etable de la Briere Hortense Lepaute]] ([[Francija]], 1723–1788)
* [[John Michell]] ([[Anglija]], 1724–1793)
* [[Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil]] ([[Francija]], 1725–1792)
* [[Johann Heinrich Lambert]] ([[Francija]], [[Nemčija]], 1728–1777)
* [[Johann Daniel Titius]] ([[Nemčija]], 1729–1796)
* [[Charles Mason]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1730–1787)
* [[Charles Messier]] ([[Francija]], 1730–1817)
* [[Benjamin Banneker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1731–1806)
* [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande]] ([[Francija]], 1732–1807)
* [[Nevil Maskelyne]] ([[Anglija]], 1732–1811)
* [[Jean Charles de Borda]] ([[Francija]], 1733–1799)
* [[Thomas Hornsby]] ([[Anglija]], 1733–1810)
* [[Gorju Asada]] ([[Japonska]], 1734–1799)
* [[Jean Sylvain Bailly]] ([[Francija]], 1736–1793)
* [[Joseph-Louis de Lagrange]] ([[Italija]], [[Francija]], 1736–1813)
* [[William Herschel]] ([[Anglija]], 1738–1822)
* [[Erik Prosperin]] ([[Švedska]], 1739–1803)
* [[Anders Johan Lexell]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1740–1784)
* [[Friedrich von Hahn]] ([[Nemčija]], 1742–1805)
* [[Pierre-François-André Méchain]] ([[Francija]], 1744–1804)
* [[Eise Eisinga]] ([[Nizozemska]], 1744–1828)
* [[Franjo Bruna]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1745–1817)
* [[Johann Hieronymus Schröter]] ([[Nemčija]], 1746–1816)
* [[Giuseppe Piazzi]] ([[Italija]], 1746–1826)
* [[Johann Elert Bode]] ([[Nemčija]], 1747–1826)
* [[Jean-Dominique Cassini]] IV. ([[Francija]], 1748–1845)
* [[Samuel Vince]] ([[Anglija]], 1749–1821)
* [[Jean Baptiste Joseph Delambre]] ([[Francija]], 1749–1822)
* [[John Hellins]] ([[Anglija]], 1749–1827)
* [[Pierre-Simon Laplace]] ([[Francija]], 1749–1827)
* [[Caroline Lucretia Herschel]] ([[Anglija]], 1750–1848)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] ([[Anglija]], 1751–1804)
* [[Abraham Robertson]] ([[Škotska]], 1751–1826)
* [[Ivan Paskvić]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1754–1829)
* [[Franz Xaver von Zach]] ([[Nemčija]], 1754–1832)
* [[Honoré Flaugergues]] ([[Francija]], 1755–1830)
* [[Stephen Groombridge]] ([[Anglija]], 1755–1832)
* [[Ernst Florens Friedrich Chladni]] ([[Nemčija]], 1756–1827)
* [[Jan Śniadecki]] ([[Poljska]], 1756–1830)
* [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] ([[Nemčija]], 1758–1840)
* [[Jean-Louis Pons]] ([[Francija]], 1761–1831)
* [[Mirko Daniel Bogdanić]] ([[Hrvaška]], [[Madžarska]], 1762–1802)
* [[John Mortimer Brinkley]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1763–1835)
* [[John Goodricke]] ([[Nizozemska]], [[Anglija]], 1764–1786)
* [[Karl Ludwig Harding]] ([[Nemčija]], 1765–1834)
* [[John Pond]] ([[Anglija]], 1767–1836)
* [[Alexis Bouvard]] ([[Francija]], 1767–1843)
* [[William Pearson (astronom)|William Pearson]] ([[Anglija]], 1767–1847)
* [[Marie-Charles Damoiseau]] ([[Francija]], 1768–1846)
* [[Johann Georg Repsold]] ([[Nemčija]], 1770–1830)
* [[Niccolò Cacciatore]] ([[Italija]], 1770–1841)
* [[Nathaniel Bowditch]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1773–1838)
* [[Thomas Makdougall Brisbane]] ([[Škotska]], 1773–1860)
* [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] ([[Nemčija]], 1774–1835)
* [[Stephen Peter Rigaud]] ([[Anglija]], 1774–1839)
* [[Francis Baily]] ([[Anglija]], 1774–1844)
* [[Jean-Baptiste Biot]] ([[Francija]], 1774–1862)
* [[Johann Georg von Soldner]] ([[Nemčija]], 1776–1833)
* [[Jean-Jacques Blanpain]] ([[Francija]], 1777–1843)
* [[Carl Friedrich Gauss]] ([[Nemčija]], 1777–1855)
* [[Heinrich Christian Schumacher]] ([[Nemčija]], 1780–1850)
* [[Bernhard von Lindenau]] ([[Nemčija]], 1780–1854)
* [[Joseph Johann von Littrow]] ([[Avstrija]], 1781–1840)
* [[Giovanni Antonio Amedeo Plana]] ([[Italija]], 1781–1864)
* [[Wilhelm von Biela]] ([[Avstrija]], 1782–1856)
* [[Claude-Louis Mathieu]] ([[Francija]], 1783–1875)
* [[Friedrich Wilhelm Bessel]] ([[Nemčija]], 1784–1846)
* [[Cristoph Hansteen]] ([[Norveška]], 1784–1873)
* [[James South]] ([[Anglija]], 1785–1867)
* [[François Jean Dominique Arago]] ([[Francija]], 1786–1853)
* [[Jacques Philippe Marie Binet]] ([[Francija]], 1786–1856)
* [[Giovanni Battista Amici]] ([[Italija]], 1786–1863)
* [[Jean Elias Benjamin Valz]] ([[Francija]], 1787–1867)
* [[Karl Ludwig Christian Rümker]] ([[Nemčija]], [[Anglija]], 1788–1862)
* [[William Henry Smyth]] ([[Anglija]], 1788–1865)
* [[Edward Sabine]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1788–1883)
* [[William Cranch Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1789–1859)
* [[Samuel Heinrich Schwabe]] ([[Nemčija]], 1789–1875)
* [[August Ferdinand Möbius]] ([[Nemčija]], 1790–1868)
* [[Johann Franz Encke]] ([[Nemčija]], 1791–1865)
* [[John Frederick William Herschel]] ([[Anglija]], 1792–1871)
* [[John Thomas Romney Robinson]] ([[Irska]], 1792–1882)
* [[James Dunlop]] ([[Škotska]], [[Avstralija]], 1793–1848)
* [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]] ([[Nemčija]], [[Rusija]], 1793–1864)
* [[Karl Ludwig Hencke]] ([[Nemčija]], 1793–1866)
* [[Jacques Babinet]] ([[Francija]], 1794–1872)
* [[Johann Heinrich Mädler]] ([[Nemčija]], 1794–1874)
* [[Peter Andreas Hansen]] ([[Danska]], [[Nemčija]], 1795–1874)
* [[Lambert Adolphe Jacques Quételet]] ([[Belgija]], 1796–1874)
* [[Wilhelm Wolff Beer]] ([[Nemčija]], 1797–1850)
* [[James Ferguson (astronom, 1797-1867)|James Ferguson]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1797–1867)
* [[Thomas James Henderson]] ([[Škotska]], 1798–1844)
* [[John Wrottesley, 2. baron Wrottesley|John Wrottesley]] ([[Anglija]], 1798–1867)
* [[Heinrich Ferdinand Scherk]] ([[Nemčija]], 1798–1885)
* [[William Rutter Dawes]] ([[Anglija]], 1799–1868)
* [[Friedrich Wilhelm August Argelander]] ([[Nemčija]], 1799–1875)
* [[William Lassell]] ([[Anglija]], 1799–1880)
* [[Jean-Félix Adolphe Gambart]] ([[Francija]], 1800–1836)
* [[William Parsons Rosse]] ([[Anglija]], [[Irska]], 1800–1867)
* [[Otto August Rosenberger]] ([[Nemčija]], 1800–1890)
{{div col end}}

== 19. stoletje ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[George Biddell Airy]] ([[Anglija]], 1801–1892)
* [[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt]] ([[Nemčija]], [[Francija]], 1802–1866)
* [[John William Lubbock]] ([[Anglija]], 1803–1865)
* [[James Challis]] ([[Anglija]], 1803–1882)
* [[John Pringle Nichol]] ([[Škotska]], 1804–1859)
* [[Alvan Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1804–1887)
* [[Francesco de Vico]] ([[Italija]], 1805–1848)
* [[Manuel John Johnson]] ([[Anglija]], 1805–1859)
* [[William Rowan Hamilton]] ([[Irska]], 1805–1865)
* [[Christian August Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], 1806–1880)
* [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] ([[Nemčija]], 1807–1851)
* [[Thomas William Webb]] ([[Anglija]], 1807–1885)
* [[Robert Main]] ([[Anglija]], 1808–1878)
* [[James Nasmyth]] ([[Škotska]], 1808–1890)
* [[Charles Pritchard]] ([[Anglija]], 1808–1893)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809–1862)
* [[Benjamin Peirce]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1809–1880)
* [[James Melville Gillis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1811–1865)
* [[Karl Ludwig von Littrow]] ([[Avstrija]], 1811–1877)
* [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier]] ([[Francija]], 1811–1877)
* [[Ercole Dembowski]] ([[Italija]], 1812–1881)
* [[Johann Gottfried Galle]] ([[Nemčija]], 1812–1910)
* [[Yvon Villarceau]] ([[Francija]], 1813–1883)
* [[Christian Heinrich Friedrich Peters]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1813–1890)
* [[Anders Jonas Angström]] ([[Švedska]], 1814–1874)
* [[Robert Grant (astronom)|Robert Grant]] ([[Škotska]], 1814–1892)
* [[Daniel Kirkwood]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1814–1895)
* [[Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye]] ([[Francija]], 1814–1902)
* [[Warren de la Rue]] ([[Anglija]], 1815–1889)
* [[Gustave-Adolphe Hirn]] ([[Francija]], 1815–1890)
* [[Andrew Graham (astronom)|Andrew Graham]] ([[Irska]], 1815–1908)
* [[Charles-Eugène Delaunay]] ([[Francija]], 1816–1872)
* [[John Birmingham (astronom)|John Birmingham]] ([[Irska]], 1816–1884)
* [[Rudolf Johann Wolf]] ([[Švica]], 1816–1893)
* [[Jean Frédéric Frenet]] ([[Francija]], 1816–1900)
* [[William Allen Miller]] ([[Anglija]], 1817–1870)
* [[Karl Rudolph Powalky]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1817–1881)
* [[Pietro Angelo Secchi]] ([[Italija]], 1818–1878)
* [[Maria Mitchell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1818–1889)
* [[Jean Bernard Léon Foucault]] ([[Francija]], 1819–1868)
* [[John Couch Adams]] ([[Anglija]], 1819–1892)
* [[Annibale de Gasparis]] ([[Italija]], 1819–1892)
* [[Joseph-Alfred Serret]] ([[Francija]], 1819–1885)
* [[Theodor Johan Christian Ambders Brorsen]] ([[Danska]], 1819–1895)
* [[Otto Vasiljevič Struve]] ([[Rusija]], 1819–1905)
* [[Victor Alexandre Puiseux]] ([[Francija]], 1820–1883)
* [[Édouard Albert Roche]] ([[Francija]], 1820–1883)
* [[Lewis A. Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1820–1913)
* [[Amédée Mouchez]] ([[Francija]], 1821–1892)
* [[Ernst Wilhelm Leberecht Tempel]] ([[Nemčija]], 1821–1889)
* [[Heinrich Louis d'Arrest]] ([[Nemčija]], 1822–1875)
* [[Friedrich Wilhelm Gustav Spörer]] ([[Nemčija]], 1822–1895)
* [[Karl Theodor Robert Luther]] ([[Nemčija]], 1822–1900)
* [[Jean Chacornac]] ([[Francija]], 1823–1873)
* [[John Russell Hind]] ([[Anglija]], 1823–1895)
* [[Lorenzo Respighi]] ([[Italija]], 1824–1889)
* [[Benjamin Apthorp Gould]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1824–1896)
* [[Pierre Janssen]] ([[Francija]], 1824–1907)
* [[William Huggins]] ([[Anglija]], 1824–1910)
* [[Johann Friedrich Julius Schmidt]] ([[Nemčija]], 1825–1884)
* [[George Phillips Bond]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826–1865)
* [[Giovanni Battista Donati]] ([[Italija]], 1826–1873)
* [[Richard Christopher Carrington]] ([[Anglija]], 1826–1875)
* [[Joseph Winlock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1826–1875)
* [[Emmanuel Liais]] ([[Francija]], 1826–1900)
* [[Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues]] ([[Nemčija]], 1827–1884)
* [[George Bassett Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1827–1891)
* [[Étienne Léopold Trouvelot]] ([[Francija]], 1827–1895)
* [[Charles Joseph Étienne Wolf]] ([[Francija]], 1827–1918)
* [[Albert Marth]] ([[Nemčija]], 1828–1897)
* [[Charles Wesley Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829–1881)
* [[Norman Robert Pogson]] ([[Anglija]], 1829–1891)
* [[Isaac Roberts]] ([[Wales]], 1829–1904)
* [[Asaph Hall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1829–1907)
* [[Didrik Magnus Axel Möller]] ([[Švedska]], 1830–1896)
* [[Edward James Stone]] ([[Anglija]], 1831–1897)
* [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]] ([[Rusija]], 1831–1904)
* [[Alvan Graham Clark]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1832–1897)
* [[Maurice Loewy]] ([[Avstrija]], [[Francija]], 1833–1907)
* [[Jan Kowalczyk (astronom)|Jan Kowalczyk]] ([[Poljska]], 1833–1911)
* [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] ([[Nemčija]], 1834–1882)
* [[Samuel Pierpont Langley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834–1906)
* [[Charles Augustus Young]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1834–1908)
* [[John Tebbutt]] ([[Avstralija]], 1834–1916)
* [[Friedrich August Theodor Winnecke]] ([[Nemčija]], 1835–1897)
* [[Simon Newcomb]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1835–1909)
* [[Giovanni Virginio Schiaparelli]] ([[Italija]], 1835–1910)
* [[Rodolphe Radau]] ([[Francija]], 1835–1911)
* [[Alexander Stewart Herschel]] ([[Anglija]], 1836–1907)
* [[Joseph Norman Lockyer]] ([[Anglija]], 1836–1920)
* [[Henry Draper]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1837–1882)
* [[Richard Anthony Proctor]] ([[Anglija]], 1837–1888)
* [[Magnus Nyrén]] ([[Švedska]], 1837–1921)
* [[Édouard Jean-Marie Stephan]] ([[Francija]], 1837–1923)
* [[James Craig Watson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838–1880)
* [[Thorvald Nicolai Thiele]] ([[Danska]], 1838–1910)
* [[George William Hill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838–1914)
* [[Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers]] ([[Nemčija]], 1838–1915)
* [[Cleveland Abbe]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838–1916)
* [[Sherburne Wesley Burnham]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1838–1921)
* [[Hendricus Gerardus van de Sande Bakhuyzen]] ([[Nizozemska]], 1838–1923)
* [[Georges Antoine Pons Rayet]] ([[Francija]], 1839–1906)
* [[Nils Christoffer Dunér]] ([[Švedska]], 1839–1914)
* [[George Mary Searle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839–1918)
* [[Horace Parnell Tuttle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1839–1923)
* [[Viktor Knorre]] ([[Rusija]], 1840–1919)
* [[John Alfred Brashear]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1840–1920)
* [[Theodor von Oppolzer]] ([[Avstrija]], 1841–1886)
* [[Andrew Ainslie Common]] ([[Anglija]], 1841–1903)
* [[Hermann Carl Vogel]] ([[Nemčija]], 1841–1907)
* [[Nicolas Camille Flammarion]] ([[Francija]], 1842–1925)
* [[Alphonse Louis Nicolas Borrelly]] ([[Francija]], 1842–1926)
* [[John Macon Thome]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Argentina]], 1843–1908)
* [[David Gill]] ([[Škotska]], 1843–1914)
* [[Carl Theodor Albrecht]] ([[Nemčija]], 1843–1915)
* [[William de Wiveleslie Abney]] ([[Anglija]], 1843–1920)
* [[William Robert Brooks]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1844–1922)
* [[Henri Joseph Anastase Perrotin]] ([[Francija]], 1845–1904)
* [[George Howard Darwin]] ([[Anglija]], 1845–1912)
* [[William Henry Mahoney Christie]] ([[Anglija]], 1845–1922)
* [[Đuro Pilar]] ([[Hrvaška]], 1846–1893)
* [[Lewis Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846–1912)
* [[Seth Carlo Chandler mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846–1913)
* [[Edward Singleton Holden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846–1914)
* [[Johan Oskar Backlund]] ([[Švedska]], [[Rusija]], 1846–1916)
* [[Edward Charles Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1846–1919)
* [[Antonio Abetti]] ([[Italija]], 1846–1928)
* [[Ilijodor Ivanovič Pomerancev]] ([[Rusija]], 1847–1921)
* [[Sarah Frances Whiting]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1847–1927)
* [[Johann George Hagen]] ([[Avstrija]], 1847–1930)
* [[François Félix Tisserand]] ([[Francija]], 1848–1896)
* [[Henry Augustus Rowland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1848–1901)
* [[Paul-Pierre Henry]] ([[Francija]], 1848–1905)
* [[Margaret Lindsay Huggins]] ([[Irska]], 1848–1915)
* [[Elia Millosevich]] ([[Italija]], 1848–1919)
* [[Johann Palisa]] ([[Avstrija]], 1848–1925)
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] ([[Anglija]], 1848–1928)
* [[Édouard Benjamin Baillaud]] ([[Francija]], 1848–1934)
* [[Carl Friedrich Wilhelm Peters]] ([[Nemčija]], 1849–1894)
* [[Prosper Henry]] ([[Francija]], 1849–1903)
* [[Jérôme Eugène Coggia]] ([[Francija]], 1849–1919)
* [[William Henry Finlay]] ([[Južna Afrika]], 1849–1924)
* [[Hugo von Seeliger]] ([[Nemčija]], 1849–1924)
* [[Ivo Benko]] ([[Hrvaška]], 1851–1903)
* [[Spiru Haret]] ([[Romunija]], 1851–1912)
* [[Jacobus Cornelius Kapteyn]] ([[Nizozemska]], 1851–1922)
* [[Edward Walter Maunder]] ([[Anglija]], 1851–1928)
* [[Camille Guillaume Bigourdan]] ([[Francija]], 1851–1932)
* [[William Sadler Franks]] ([[Anglija]], 1851–1935)
* [[John Dreyer]] ([[Danska]], [[Irska]], 1852–1926)
* [[Leo Anton Karl de Ball]] ([[Nemčija]], [[Avstrija]], 1853–1916)
* [[Thomas David Anderson]] ([[Škotska]], 1853–1932)
* [[Henri-Alexandre Deslandres]] ([[Francija]], 1853–1948)
* [[Heinrich Carl Friedrich Kreutz]] ([[Nemčija]], 1854–1907)
* [[Karl Hermann Struve]] ([[Rusija]], [[Nemčija]], 1854–1920)
* [[Solon Irving Bailey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1854–1931)
* [[Aristarh Apolonovič Belopolski]] ([[Rusija]], 1854–1934)
* [[Anders Lindstedt]] ([[Švedska]], 1854–1939)
* [[Ivan Sušnik]] ([[Slovenija]], 1854–1942)
* [[Percival Lowell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1855–1916)
* [[Spiridon Gopčević]] ([[Hrvaška]], 1855–1928)
* [[Pierre Henri Puiseux]] ([[Francija]], 1855–1928)
* [[François Gonnessiat]] ([[Francija]], 1856–1934)
* [[Friedrich Karl Küstner]] ([[Nemčija]], 1856–1936)
* [[James Edward Keeler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857–1900)
* [[Williamina Fleming]] ([[Škotska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1857–1911)
* [[Edward Emerson Barnard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1857–1923)
* [[Samuel Oppenheim]] ([[Avstrija]], 1857–1928)
* [[Oton Kučera]] ([[Hrvaška]], 1857–1931)
* [[Aleksander Markelovič Ždanov]] ([[Rusija]], 1858–1914)
* [[Ljudvig Ottovič Struve]] ([[Rusija]], 1858–1920)
* [[Francis Preserved Leavenworth]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858–1928)
* [[Thomas Henry Espinell Compton Espin]] ([[Anglija]], 1858–1934)
* [[William Henry Pickering]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1858–1938)
* [[Svante August Arrhenius]] ([[Švedska]], 1859–1927)
* [[Karl Petrus Theodor Bohlin]] ([[Švedska]], 1860–1939)
* [[Herbert Hall Turner]] ([[Anglija]], 1861–1930)
* [[Robert Thorburn Ayton Innes]] ([[Škotska]], 1861–1933)
* [[Arthur Stanley Williams]] ([[Anglija]], 1861–1938)
* [[Carl Vilhelm Ludwig Charlier]] ([[Švedska]], 1862–1934)
* [[William Wallace Campbell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1862–1938)
* [[Alfred Lothar Wegener]] ([[Nemčija]], 1863–1932)
* [[Max Franz Joseph Cornelius Wolf]] ([[Nemčija]], 1863–1932)
* [[Annie Jump Cannon]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1863–1941)
* [[Auguste Honoré Charlois]] ([[Francija]], 1864–1910)
* [[Robert Grant Aitken]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1864–1951)
* [[John Evershed]] ([[Anglija]], 1864–1956)
* [[Pavel Karlovič Šternberg]] ([[Rusija]], 1865–1920)
* [[Andrew Claude de la Cherois Crommelin]] ([[Anglija]], 1865–1939)
* [[John Stanley Plaskett]] ([[Kanada]], 1865–1941)
* [[Walter Frederick Gale]] ([[Avstralija]], 1865–1945)
* [[Joel Hastings Metcalf]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866–1925)
* [[Ernest William Brown]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1866–1938)
* [[Ralph Allen Sampson]] ([[Anglija]], 1866–1939)
* [[Dayton Clarence Miller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866–1941)
* [[Carl Gustav Witt]] ([[Danska]], 1866–1946)
* [[Antonia Maury]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1866–1952)
* [[Sergej Konstantinovič Kostinski]] ([[Rusija]], 1867–1936)
* [[Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)|Aleksander Aleksandrovič Ivanov]] ([[Rusija]], 1867–1939)
* [[Charles Dillon Perrine]] ([[Argentina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1867–1951)
* [[Henrietta Swan Leavitt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868–1921)
* [[Josep Comas i Solà]] ([[Španija]], 1868–1937)
* [[George Ellery Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868–1938)
* [[Frank Watson Dyson]] ([[Anglija]], 1868–1939)
* [[Alfred Fowler]] ([[Anglija]], 1868–1940)
* [[Theodore Evelyn Reece Phillips]] ([[Anglija]], 1868–1942)
* [[Charles Hitchcock Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1868–1951)
* [[Armin Otto Leuschner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Nemčija]], 1868–1953)
* [[Hisaši Kimura]] ([[Japonska]], 1870–1943)
* [[Eugène Michel Antoniadi]] ([[Francija]], 1870–1944)
* [[Svante Elis Strömgren]] ([[Švedska]], [[Danska]], 1870–1947)
* [[Sergej Nikolajevič Blažko]] ([[Rusija]], 1870–1956)
* [[Friedrich Karl Arnold Schwassmann]] ([[Nemčija]], 1870–1964)
* [[Johan August Hugo Gylden]] ([[Švedska]], 1871–1896)
* [[Edward Doane Swift]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871–1935)
* [[Frank Schlesinger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871–1943)
* [[William Hammond Wright]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1871–1959)
* [[Willem de Sitter]] ([[Nizozemska]], 1872–1934)
* [[Heber Doust Curtis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872–1942)
* [[Forest Ray Moulton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872–1952)
* [[Anton Staus]] ([[Nemčija]], 1872–1955)
* [[Charles Greeley Abbot]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1872–1973)
* [[Karl Schwarzschild]] ([[Nemčija]], 1873–1916)
* [[Michel Giacobini]] ([[Francija]], 1873–1938)
* [[Arthur Robert Hinks]] ([[Anglija]], 1873–1945)
* [[Carl Östen Emanuel Bergstrand]] ([[Švedska]], 1873–1948)
* [[Karl Frithof Sundman]] ([[Finska]], 1873–1949)
* [[Carl Otto Lampland]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873–1951)
* [[Antonie Pannekoek]] ([[Nizozemska]], 1873–1960)
* [[Frank Elmore Ross]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1874–1960)
* [[William Weber Coblentz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873–1962)
* [[Frederick Hanley Seares]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1873–1964)
* [[Ejnar Hertzsprung]] ([[Danska]], 1873–1967)
* [[Lipót Schulhof]] ([[Madžarska]], 1874–1921)
* [[Kijocugu Hirajama]] ([[Japonska]], 1874–1943)
* [[Samuel Alfred Mitchell]] ([[Kanada]], 1874–1960)
* [[Gavril Adrijanovič Tihonov]] ([[Rusija]], 1875–1950)
* [[John Francis Skjellerup]] ([[Avstralija]], [[Republika Južna Afrika]], 1875–1952)
* [[Vesto Melvin Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1875–1969)
* [[Carl Wilhelm Wirtz]] ([[Nemčija]], 1876–1939)
* [[Ernest Benjamin Esclangon]] ([[Francija]], 1876–1954)
* [[Walter Sydney Adams]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1956)
* [[John August Anderson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1876–1959)
* [[James Hopwood Jeans]] ([[Anglija]], 1877–1946)
* [[Henry Norris Russell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1877–1957)
* [[Gabrielle Renaudot Flammarion]] ([[Francija]], 1877–1962)
* [[John Grigg (astronom)|John Grigg]] ([[Nova Zelandija]], 1878–1920)
* [[Raymond Smith Dugan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1940)
* [[William Otto Brunner]] ([[Švica]], 1878–1958)
* [[Joel Stebbins]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1878–1966)
* [[Hans Emil Lau]] ([[Danska]], 1879–1918)
* [[Bernhard Voldemar Schmidt]] ([[Estonija]], [[Švedska]], [[Nemčija]], 1879–1935)
* [[Henri Chrétien]] ([[Francija]], 1879–1956)
* [[Milutin Milanković]] ([[Srbija]], 1879–1958)
* [[Ivan Tomec]] ([[Slovenija]], 1880–1950)
* [[Philibert Jacques Melotte]] ([[Anglija]], 1880–1961)
* [[Benjamin Boss]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1880–1970)
* [[George Van Biesbroeck]] ([[Belgija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1880–1974)
* [[Francis Gladheine Pease]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1881–1938)
* [[Venjamin Pavlovič Žehovski]] ([[Rusija]], [[Francija]], 1881–1953)
* [[Georges Fournier]] ([[Francija]], 1881–1954)
* [[Arthur Stanley Eddington]] ([[Anglija]], 1882–1944)
* [[Tadeusz Banachiewicz]] ([[Poljska]], 1882–1954)
* [[Eugène Joseph Delporte]] ([[Belgija]], 1882–1955)
* [[Alexandre Schaumasse]] ([[Francija]], 1882–1958)
* [[Julien Péridier]] ([[Francija]], 1882–1967)
* [[Harold Delos Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882–1968)
* [[Alfred Harrison Joy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1882–1973)
* [[Giorgio Abetti]] ([[Italija]], 1882–1982)
* [[Sergej Ivanovič Beljavski]] ([[Rusija]], 1883–1953)
* [[Earl Charles Slipher]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1883–1964)
* [[Fritz Goos]] ([[Nemčija]], 1883–1968)
* [[Ernst Arnold Kohlschütter]] ([[Nemčija]], 1883–1969)
* [[Adriaan van Maanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1884–1946)
* [[Fernand Baldet]] ([[Francija]], 1885–1964)
* [[Harlow Shapley]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1885–1972)
* [[Grigorij Nikolajevič Neujmin]] ([[Rusija]], 1886–1946)
* [[Gilbert Rougier]] ([[Francija]], 1886–1947)
* [[Robert Julius Trumpler]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1886–1956)
* [[John Edward Mellish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1886–1970)
* [[Nikolaj Ivanovič Dneprovski]] ([[Rusija]], 1887–1944)
* [[John Jackson (astronom)|John Jackson]] ([[Škotska]], 1887–1958)
* [[Paul Willard Merrill]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1887–1961)
* [[Nikola Miličević]] ([[Hrvaška]], 1887–1963)
* [[Dinsmore Alter]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1888–1968)
* [[Aleksander Aleksandrovič Mihajlov]] ([[Rusija]], 1888–1983)
* [[Boris Petrovič Gerasimovič]] ([[Rusija]], 1889–1937)
* [[Ralph Howard Fowler]] ([[Anglija]], 1889–1944)
* [[John Stefanos Paraskevopoulos]] ([[Grčija]], [[Južna Afrika]], 1889–1951)
* [[Edwin Powell Hubble]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889–1953)
* [[Knut Emil Lundmark]] ([[Švedska]], 1889–1958)
* [[Edison Pettit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889–1962)
* [[Chester Burleigh Watts]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1889–1971)
* [[Vasilij Grigorjevič Fesenkov]] ([[Rusija]], 1889–1972)
* [[Nikolaj Vladimirovič Cimmerman]] ([[Rusija]], 1890–1942)
* [[Walter Grotrian]] ([[Nemčija]], 1890–1954)
* [[Harold Spencer Jones]] ([[Anglija]], 1890–1960)
* [[Harold Lee Alden]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890–1964)
* [[André-Louis Danjon]] ([[Francija]], 1890–1967)
* [[Herbert Dingle]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1890–1978)
* [[Vladimir Aleksandrovič Albicki]] ([[Rusija]], 1891–1952)
* [[Otto Juljevič Šmidt]] ([[Rusija]], 1891–1956)
* [[Seth Barnes Nicholson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891–1963)
* [[Frederick James Hargreaves]] ([[Anglija]], 1891–1970)
* [[Yrjö Väisälä]] ([[Finska]], 1891–1971)
* [[Milton Lasell Humason]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1891–1972)
* [[Harold Jeffreys]] ([[Anglija]], 1891–1989)
* [[Grigorij Abramovič Šajn]] ([[Rusija]], 1892–1956)
* [[Cuno Hoffmeister]] ([[Nemčija]], 1892–1968)
* [[Karl Wilhelm Reinmuth]] ([[Nemčija]], 1892–1979)
* [[Leslie John Comrie]] ([[Nova Zelandija]], 1893–1950)
* [[Walter Baade]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1893–1960)
* [[Marcel Gilles Jozef Minnaert]] ([[Belgija]], 1893–1970)
* [[Harry Hemley Plaskett]] ([[Kanada]], 1893–1980)
* [[Gunnar Malmquist]] ([[Švedska]], 1893–1982)
* [[Ernst Julius Öpik]] ([[Estonija]], 1893–1985)
* [[Pelageja Fjodorovna Šajn]] ([[Rusija]], 1894–1956)
* [[Georges Lemaître]] ([[Belgija]], 1894–1966)
* [[William Herbert Steavenson]] ([[Anglija]], 1894–1975)
* [[Bertil Lindblad]] ([[Švedska]], 1895–1965)
* [[Rudolph Minkowski]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1895–1976)
* [[Slavko Rozgaj]] ([[Hrvaška]], 1895–1978)
* [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] ([[Rusija]], 1896–1964)
* [[Priscilla Fairfield Bok]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1896–1975)
* [[Nikolaj Fjodorovič Bobrovnikov]] ([[Rusija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1896–1988)
* [[Bernard Ferdinand Lyot]] ([[Francija]], 1897–1952)
* [[Otto Struve]] ([[Ukrajina]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1897–1963)
* [[Jusuke Hagihara]] ([[Japonska]], 1897–1979)
* [[Paul Oswald Ahnert]] ([[Nemčija]], 1897–1989)
* [[Ira Sprague Bowen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1973)
* [[Fritz Zwicky]] ([[Švica]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1974)
* [[Charlotte Moore Sitterly]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1898–1990)
* [[Carlyle Smith Beals]] ([[Kanada]], 1899–1979)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1990)
* [[Willem Jacob Luyten]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1899–1994)
* [[Francesco Zagar]] ([[Hrvaška]], [[Italija]], 1900–1976)
* [[Cecilia Payne-Gapoškin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1979)
* [[Leslie Copus Peltier]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1900–1980)
* [[Jan Hendrik Oort]] ([[Nizozemska]], 1900–1992)
* [[Nikolaj Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1900–1996)
{{div col end}}

== 20. stoletje ==

{{div col|colwidth=27em}}
* [[Antonín Bečvář]] ([[Slovaška]], 1901–1965)
* [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] ([[Rusija]], 1901–1968)
* [[Donald Howard Menzel]] ([[ZDA]], 1901–1976)
* [[Otto Hermann Leopold Heckmann]] ([[Nemčija]], 1901–1983)
* [[Peter van de Kamp]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1901–1995)
* [[Louis Boyer (astronom)|Louis Boyer]] ([[Francija]], 1901–1999)
* [[André Patry]] ([[Francija]], 1902–1960)
* [[Dirk Brouwer]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1966)
* [[Wallace John Eckert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1902–1971)
* [[Reginald Purdon de Kock]] ([[Južna Afrika]], 1902–1980)
* [[Arthur Arno Wachmann]] ([[Nemčija]], 1902–1990)
* [[Sylvain Julien Victor Arend]] ([[Luksemburg]], [[Belgija]], 1902–1992)
* [[Kazimierz Kordylewski]] ([[Poljska]], 1903–1981)
* [[Franjo Dominko]] ([[Slovenija]], 1903–1987)
* [[Cyril V. Jackson]] ([[Južna Afrika]], 1903–1988)
* [[Alan William James Cousins]] ([[Južna Afrika]], 1903–2001)
* [[Igor Vladimirovič Belkovič]] ([[Rusija]], 1904–1949)
* [[Robert George Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1904–1987)
* [[Lev Emanujilovič Gurevič]] ([[Rusija]], 1904–1990)
* [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov]] ([[Rusija]], 1904–1994)
* [[Åke Wallenquist]] ([[Švedska]], 1904–1994)
* [[William Hunter McCrea]] ([[Irska]], [[Anglija]], 1904–1999)
* [[Alfred Bohrmann]] ([[Nemčija]], 1904–2000)
* [[Karl Guthe Jansky]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1950)
* [[Fernand Rigaux]] ([[Belgija]], 1906–1962)
* [[Gerard Peter Kuiper]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–1973)
* [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]] ([[Nemčija]], 1905–1995)
* [[Albert Edward Whitford]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1905–2002)
* [[Bart Jan Bok]] ([[Nizozemska]], 1906–1983)
* [[Richard van der Riet Woolley]] ([[Anglija]], 1906–1986)
* [[Thomas George Cowling]] ([[Anglija]], 1906–1990)
* [[Bengt Edlén]] ([[Švedska]], 1906–1993)
* [[Nicholas Ulrich Mayall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1993)
* [[William Wilson Morgan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1994)
* [[Clyde William Tombaugh]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–1997)
* [[Fred Lawrence Whipple]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1906–2004)
* [[Alfred Schmitt]] ([[Francija]], 1907–1972)
* [[Ludwig Franz Benedict Biermann]] ([[Nemčija]], 1907–1986)
* [[Naum Lvovič Kajdanovski]] ([[Rusija]], 1907–2010)
* [[Dorrit Hoffleit]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1907–2007)
* [[Gerald Maurice Clemence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908–1974)
* [[Paul Herget]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1908–1981)
* [[Bengt Strömgren]] ([[Danska]], 1908–1987)
* [[Viktor Amazaspovič Ambarcumjan]] ([[Armenija]], 1908–1996)
* [[Erik Bertil Holmberg]] ([[Švedska]], 1908–2000)
* [[Jean-Henri Focas]] ([[Grčija]], [[Francija]], 1909–1969)
* [[Jurij Naumovič Lipski]] ([[Rusija]], 1909–1978)
* [[Olin Chaddock Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–1994)
* [[Jesse Leonard Greenstein]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1909–2002)
* [[Louis George Henyey]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1970)
* [[Josef Allen Hynek]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1986)
* [[Carl Alvar Wirtanen]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1990)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] ([[Indija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–1995)
* [[Milorad B. Protić]] ([[Srbija]], 1910–2001)
* [[Henry Lee Giclas]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1910–2007)
* [[Carl Keenan Seyfert]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–1960)
* [[Vladimir Aleksejevič Krat]] ([[Rusija]], 1911–1983)
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] ([[Anglija]], 1911–1995)
* [[Grote Reber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1911–2002)
* [[Eva Ahnert-Rohlfs]] ([[Nemčija]], 1912–1954)
* [[Ruby Payne Scott]] ([[Avstralija]], 1912–1981)
* [[Martin Schwarzschild]] ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1912–1997)
* [[George Eric Deacon Alcock]] ([[Anglija]], 1912–2000)
* [[Horace Welcome Babcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1912–2003)
* [[Gleb Aleksandrovič Čebotarjov]] (1913–1975)
* [[Guillermo Haro]] ([[Mehika]], 1913–1988)
* [[Minoru Honda]] ([[Japonska]], 1913–1990)
* [[Gabrijel Divjanović]] ([[Hrvaška]], 1913–1991)
* [[Erik Tengström]] ([[Švedska]], 1913–1996)
* [[Lawrence Hugh Aller]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1913–2003)
* [[Bernard Lovell]] ([[Anglija]], 1913–2012)
* [[Paul Ledoux]] ([[Belgija]], 1914–1988)
* [[John Caister Bennett]] ([[Južna Afrika]], 1914–1990)
* [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–1997)
* [[James Gilbert Baker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1914–2005)
* [[Charles Fehrenbach (astronom)|Charles Fehrenbach]] ([[Francija]], 1914–2008)
* [[Adriaan Blaauw]] ([[Nizozemska]], 1914–2010)
* [[Kiril Pavlovič Florenski]] ([[Rusija]], 1915–1982)
* [[Wilhelm Gliese]] ([[Nemčija]], 1915–1993)
* [[Fred Hoyle]] ([[Anglija]], 1915–2001)
* [[Liisi Oterma]] ([[Finska]], 1915–2001)
* [[Ľudmila Pajdušáková]] ([[Slovaška]], 1916–1979)
* [[Josip Samujilovič Šklovski]] ([[Ukrajina]], 1916–1985)
* [[Herbert Friedman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1916–2000)
* [[Robert Hanbury Brown]] ([[Anglija]], 1916–2002)
* [[Daniel du Toit]] ([[Južna Afrika]], 1917–1981)
* [[Joseph Ashbrook]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1980)
* [[Martin Ryle]] ([[Anglija]], 1918–1984)
* [[Gérard Henri de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–1995)
* [[Antonín Mrkos]] ([[Češka]], 1918–1996)
* [[Hendrik Christoffel van de Hulst]] ([[Nizozemska]], 1918–2000)
* [[Tamara Mihajlovna Smirnova (astronomka)|Tamara Mihajlovna Smirnova]] ([[Rusija]], 1918–2001)
* [[Albert George Wilson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1918–2012)
* [[Edward Robert Harrison]] ([[Anglija]], 1919–2007)
* [[Eleanor Margaret Peachey Burbidge]] ([[Anglija]], 1919–2020)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] ([[Rusija]], 1920–1988)
* [[Cornelis Johannes van Houten]] ([[Nizozemska]], 1920–2002)
* [[Thomas Gold]] ([[Avstrija]], [[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1920–2004)
* [[George Howard Herbig]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1920–2013)
* [[Albert F. A. L. Jones]] ([[Nova Zelandija]], 1920–2013)
* [[Harold Lester Johnson]] (1921–1980)
* [[Kiril Nikolajevič Tavastšerna]] ([[Rusija]], 1921–1982)
* [[Antoinette de Vaucouleurs]] ([[Francija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–1987)
* [[Jean Delhaye]] ([[Francija]], 1921–2001)
* [[Ronald Newbold Bracewell]] ([[Avstralija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1921–2007)
* [[Ingrid van Houten-Groeneveld]] ([[Nizozemska]], 1921–2015)
* [[Cornelis de Jager]] ([[Nizozemska]], 1921–2021)
* [[John Gatenby Bolton]] ([[Anglija]], [[Avstralija]], 1922–1993)
* [[Aden Baker Meinel]] ([[ZDA]], 1922–2011)
* [[John Paul Wild]] ([[Avstralija]], 1923–2008)
* [[Patrick Moore]] ([[Anglija]], 1923–2012)
* [[Francis Graham-Smith]] ([[Anglija]], 1923–2025)
* [[Henri Debehogne]] ([[Belgija]], 1924–2007)
* [[Donald Edward Osterbrock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1924–2007)
* [[Audouin Charles Dollfus]] ([[Francija]], 1924–2010)
* [[Antony Hewish]] ([[Anglija]], 1924–2021)
* [[Geoffrey Ronald Burbidge]] ([[Anglija]], 1925–2010)
* [[Tom Gehrels]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1925–2011)
* [[Paul Wild]] ([[Švica]], 1925–2014)
* [[Lazar Lvovič Bazeljan]] ([[Ukrajina]], 1926&amp;ndash;2001)
* [[Paolo Maffei]] ([[Italija]], 1926–2009)
* [[Allan Rex Sandage]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1926–2010)
* [[Vainu Bappu]] ([[Indija]], 1927–1982)
* [[George Ogden Abell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–1983)
* [[Halton Christian Arp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2013)
* [[William Ashley Bradfield]] ([[Nova Zelandija]], 1927–2014)
* [[Robert Paul Kraft]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1927–2015)
* [[Leon Mestel]] ([[Anglija]], 1927–2017)
* [[Arnold Wolfendale]] ([[Anglija]], 1927–2020)
* [[Eugene Merle Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–1997)
* [[Vera Cooper Rubin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1928–2016)
* [[Bernard Flood Burke]] ([[ZDA]], 1928–2018)
* [[Carolyn Jean Spellmann Shoemaker]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1929–2021)
* [[Maarten Schmidt]] ([[Nizozemska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1929–2022)
* [[Sidney van den Bergh]] ([[Nizozemska]], [[Kanada]], 1929–)
* [[Vladimir Georgiev Škodrov]] ([[Bolgarija]], 1930–2010)
* [[Viktor Kuzmič Abalakin]] ([[Rusija]], 1930–2018)
* [[Freimut Börngen]] ([[Nemčija]], 1930–2021)
* [[Frank Drake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1930–2022)
* [[Cutomu Seki]] ([[Japonska]], 1930–)
* [[Robert Burnham mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931–1993)
* [[Nikolaj Stepanovič Černih]] ([[Rusija]], 1931–2004)
* [[Michel Hénon]] ([[Francija]], 1931–2013)
* [[Jasuo Tanaka (astronom)|Jasuo Tanaka]] ([[Japonska]], 1931–2018)
* [[William Kent Ford mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1931–2023)
* [[Martin Otto Harwit]] ([[Češka]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1931–)
* [[Eleanor Francis Helin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1932–2009)
* [[Nikolaj Semjonovič Kardašov]] ([[Rusija]], 1932–2019)
* [[Gerald Neugebauer]] ([[ZDA]], 1932–2014)
* [[Jurij Nikolajevič Parijski]] ([[Rusija]], 1932–2021)
* [[Gustav Andreas Tammann]] ([[Nemčija]], 1932–2019)
* [[Frank James Low]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1933–2009) 
* [[Pavla Ranzinger]] ([[Slovenija]], 1933–2024)
* [[Vladis Vujnović]] ([[Hrvaška]], 1933–2025)
* [[Carl Sagan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–1996)
* [[John Norris Bahcall]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1934–2005)
* [[Tarmo Oja]] ([[Estonija]], [[Švedska]], 1934–2024)
* [[Hans-Emil Schuster]] ([[Nemčija]], 1934–2024)
* [[David Todd Wilkinson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–2002)
* [[Wallace Leslie William Sargent]] ([[Anglija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–2012)
* [[Ljudmila Ivanovna Černih]] ([[Rusija]], 1935–2017)
* [[Bodo Baschek]] ([[Nemčija]], 1935–2022)
* [[Luboš Kohoutek]] ([[Češka]], 1935–2023)
* [[Philip James Edwin Peebles]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1935–)
* [[Eric Walter Elst]] ([[Belgija]], 1936–2022)
* [[Nigel Oscar Weiss]] ([[Južna Afrika]], 1936–2020)
* [[Peter Nilson]] ([[Švedska]], 1937–1998)
* [[Kenneth Irwin Kellerman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1937–)
* [[Brian Geoffrey Marsden]] ([[Anglija]], 1937–2010)
* [[James Walter Christy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[James Edward Gunn]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1938–)
* [[Erland Myles Standish]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1939–)
* [[Bohdan Paczyński]] ([[Poljska]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1940–2007)
* [[Charles Thomas Kowal]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1940–2011)
* [[Kenneth Charles Freeman]] ([[Avstralija]], 1940–)
* [[Robert Eugene Williams]] ([[ZDA]], 1940 –)
* [[James Roger Prior Angel]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941–)
* [[Malcom Sim Longair]] ([[Škotska]], 1941–)
* [[David Malin]] ([[Avstralija]], [[Anglija]], 1941–)
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1941–)
* [[Richard Martin West]] ([[Danska]], 1941–)
* [[Robert Sutton Harrington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1942–1993)
* [[Joseph Silk]] ([[Anglija]], 1942–)
* [[Michel Mayor]] ([[Švica]], 1942–)
* [[Christopher McKee]] ([[Združene države Amerike|ZDA]] (1942–)
* [[Martin John Rees]] ([[Anglija]], 1942–)
* [[Janet Akyüz Mattei]] ([[Turčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]] , 1943–2004)
* [[Charles Thomas Bolton]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–2021)
* [[Edward L. G. Bowell]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–2023)
* [[Susan Jocelyn Bell Burnell]] ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], 1943–)
* [[Bengt Gustafsson (astronom)|Bengt Gustafsson]] ([[Švedska]], 1943–)
* [[Kaoru Ikeya]] ([[Japonska]], 1943–)
* [[Antoine Émile Henry Labeyrie]] ([[Francija]], 1943–)
* [[Frank Hsia-San Shu]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[Joseph Silk]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1943–)
* [[Rašid Alijevič Sjunjajev]] ([[Rusija]], 1943–)
* [[Leif Erland Andersson]] ([[Švedska]], 1944–1979)
* [[Saul Joseph Adelman]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Sandra Moore Faber]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Claes-Ingvar Lagerkvist]] ([[Švedska]], 1944–)
* [[Jerry Earl Nelson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1944–)
* [[Robert Andrew Schommer]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1946–2001)
* [[Aleksander Wolszczan]] ([[Poljska]], 1946–)
* [[Takeši Urata]] ([[Japonska]], 1947–2012)
* [[Loren C. Ball]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Marc Davis (astronom)|Marc Davis]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1947–)
* [[Walter Ferreri]] ([[Italija]], 1948–)
* [[Muhamed Muminović]] ([[Bosna in Hercegovina]], 1948–)
* [[David J. Stevenson]] ([[Nova Zelandija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1948–)
* [[Thomas Bopp (astronom)|Thomas Bopp]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–2018)
* [[Roger David Blandford]] ([[Anglija]], 1949–)
* [[Robert Paul Kirshner]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Zoran Knežević (astronom)|Zoran Knežević]] ([[Srbija]], 1949–)
* [[Douglas N. C. Lin]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1949–)
* [[Osamu Muramacu]] ([[Japonska]], 1949–)
* [[Marc Aaronson]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–1987)
* [[Yuji Hyakutake]] ([[Japonska]], 1950–2002)
* [[Richard Salisbury Ellis]] ([[Wales]], 1950–)
* [[Robert Scott McMillan]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[Clifford Stoll]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1950–)
* [[David Axon]] ([[Anglija]], 1951–2012)
* [[Charles Roger Alcock]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951–)
* [[Robert Kennicutt]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1951–)
* [[Tošihiko Ikemura]] ([[Japonska]], okoli 1952–)
* [[Donald Edward Machholz]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1952–)
* [[George Lake]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1953–2019)
* [[Geoffrey Marcy]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1954–)
* [[Ewine van Dishoeck]] ([[Nizozemska]], 1955–)
* [[Schelte John Bus]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1956–)
* [[John Andrew Peacock]] ([[Anglija]], 1956–)
* [[Jošio Kušida]] ([[Japonska]], 1957–)
* [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] ([[Češka]], 1957&amp;ndash;)
* [[Marc William Buie]] ([[ZDA]], 1958–)
* [[Alan Hale (astronom)|Alan Hale]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1958–2026) 
* [[David C. Jewitt]] ([[Anglija]], 1958–)
* [[Korado Korlević]] ([[Hrvaška]], 1958–)
* [[Stefano Sposetti]] ([[Švica]], 1958–)
* [[Andrew Lowe]] ([[Kanada]], 1959–)
* [[Grzegorz Pojmański]] ([[Poljska]], 1959–)
* [[R. Paul Butler]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960–)
* [[James Vernon Scotti]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1960–)
* [[William Kwong Yu Yeung]]  ([[Kitajska]], [[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1960–)
* [[Tomaž Zwitter]] ([[Slovenija]], 1961–)
* [[Genadij Vladimirovič Borisov]] ([[Rusija]], [[Ukrajina]], 1962–)
* [[Marino Fonović]] ([[Hrvaška]], 1964–)
* [[Kenneth J. Lawrence]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964–)
* [[Phil Plait]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1964–)
* [[Roberto Abraham]] ([[Kanada]], 1965–)
* [[Jana Tichá]] ([[Češka]], 1965–)
* [[Didier Queloz]] (1966–)
* [[Miloš Tichý]] ([[Češka]], 1966–)
* [[Andrea Boattini]] ([[Italija]], 1969–)
* [[Amy Barger]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1971–)
* [[Yanga Roland Fernández]] ([[Kanada]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1971–)
* [[Andrej Guštin]] ([[Slovenija]], 1971&amp;ndash;)
* [[Sara Seager]] ([[Kanada]], [[ZDA]], 1971–)
* [[Carl W. Hergenrother]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1973–)
* [[Lenka Šarounová]] ([[Češka]], 1973–)
* [[Alexis Brandeker]] ([[Švedska]], 1974–)
* [[Peter Kušnirák]] ([[Slovaška]], 1974–)
* [[Audrey C. Delsanti]] (1976–)
* [[Lisa Kaltenegger]] ([[Avstrija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], 1977–)
* [[Scott Sander Sheppard]] ([[Združene države Amerike|ZDA]], 1977–)
* [[Mario Jurić]] ([[Hrvaška]], 1979–)
{{div col end}}

== Glej tudi ==
* [[seznam astronomov]]
* [[časovni pregled astronomije]]

{{stublist}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Astronomi]]
[[Kategorija:Seznami astronomov|*]]
[[Kategorija:Časovnice za znanost|Astronomi]]</text>
      <sha1>bzq2e84tn73vg7irwhfhtqkrzqz4et8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam polkovnikov Slovenske vojske</title>
    <ns>0</ns>
    <id>13566</id>
    <revision>
      <id>6751523</id>
      <parentid>6749578</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T13:31:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6751523</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7738" sha1="hol6b29moxhgj65a49xxw98ath0i8kb" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[polkovnik]]ov [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]'''.

{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Vojko Adamič]]
*[[Franc Anderlič|Franc (Karel) Anderlič]] ?
*[[Vincenc Arko]] &gt;&gt; brigadir

== B ==
* [[Bor Balderman]]
* Igor Banfi
* [[Boštjan Baš]]
* [[Lidija Benigar]] (podpolkovnica?)
* [[Vito Berginc]]
*[[Drago Bitenc]]
*[[Boštjan Blaznik]]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |title=Slovenskavojska.si - Slovesno v obrambni strukturi |accessdate=2011-10-29 |archive-date=2011-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111029220150/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111029220150/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-v-obrambni-strukturi/ |date=2011-10-29 }}&lt;/ref&gt;
*[[Josip Bostič]] (podpolkovnik?)
*[[Robert Brauc]] - podpolk.? letalstva
*[[Bojan Brecelj (častnik)]] - podpolk.? letalstva
*[[Miloš Bregar]]
*[[Ernest Breznikar]]
*[[Igor Brinar]] (podpolk.?)
*Mihalj Bukovec
* [[Janez Butara]]
* [[Miha Butara]]

== C ==
* [[Aleš Centa]] - podpolkovnik 
*[[Borut Cesar]]
*[[Franc Cesar]]
*[[Mirko Cigler]] ? - voj. diplomat
*[[Boris Cimprič]] (podpolk.?) - vezist
*[[Peter Cuderman]] (podpolk.)

== Č ==

* [[Janez Čerin]] (podpolkovnik)
* [[Leopold Čuček]] (podpolkovnik)?
* [[Peter Čuden]] (podpolkovnik)?

== D ==
* Janko Deželak (podpolk.?)
*[[Dušan Doberšek]]
* [[Anton Donko]]
* [[Ljubo Dražnik]]
* [[Tomislav Drolc]]

== F ==

* [[Dimitrij Fabčič]]?
* [[Nada Ficko]] (podpolkovnica; 1964-2021)
* [[Samo Flisek]]

== G ==
* [[Nikolaj Galeša]] (podpolk.) 
*[[Janez Gaube]] (letalstvo)
*[[Teodor Geršak]] (?)
*[[Jože Gorenc]] (''podpolk.'')
*[[Milan Gorjanc]] (že v JLA, kandidat za generala)
*[[Boris Gorjup]] (''podpolkovnik)''
*[[Ladislav Graber]]
* Jožef Grabušnik (podpolkovnik)
* [[Bojan Gregorič]]
* [[Dean Groff]]

== H ==

* [[Gregor Hafner]]
* [[Boško Haupt]]
* [[Marko Hlastec]] (podpolkovnik, poveljnik [[Enota za protokol Slovenske vojske|Enote za protokol Slovenske vojske]])
*[[Leon Holc]]
*[[Lidija Horvat Petek]] (podpolkovnica)

== I ==

* [[Boštjan Ivanjko]] (podpolk.?)

== J ==
* [[Matija Jazbec]] (podpolk.)
* [[Pavle Jereb]] (podpolk.)?
* [[Mirko Jerman]] (JLA)
* [[Boštjan Juras]]
* [[Gorazd Jurkovič]]
* [[Blaž Jenko]] (podpolkovnik)
* Damir Jadrič
== K ==
* [[Franc Kalič]]
* [[Srečko Karba]]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot; /&gt;
*[[Stojan Kastelic]]
*[[Branko Keber]]
*[[Aleš Kesič]] (podpolk.)
*[[Tomaž Kladnik]]
*[[Jože Klemenčič (častnik)]]
*[[Danilo Klinar]] (podpolk.) 
*[[Robert Klinar]]
*[[Tomaž Klinar]] (*1971, podpolk.) 
* [[Franci Knaflič]]
* [[Andrej Kocbek]]
* [[Bojan Končan]]
* [[Jože Konda]] ?
* [[Bogdan Koprivnikar]]
* [[Franc Koračin|Franc ''Koračin'']]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot;/&gt;
* [[Matjaž Košelnik]] (podpolk.)
* [[Marko Košir]] 
* [[Milan Kranjec]]: 2011
* [[Janez Kraševec]] (podpolk.)
* [[Miran Kristovič]] (podpolk.)
* [[Andrej Krivec]] (podpolk.)
* [[Ljubo Kržišnik]]?
*[[Miha Kuhar]]
*[[Ivan Herbert Kukec]]
* [[Franc Kunovar]]
* [[Danijel Kuzma]] (1955-1992)
== L ==
* [[Jože Landeker]]
*[[Bojan Langerholc]] (podpolk.)
*[[Igor Lanišnik]] (podpolk.- letalec)
*[[Boštjan Lesjak]] (podpolk.)
*[[Janez Lesjak]] (podpolk.?)
*[[Peter Levstek]] (podpolk.?, veterinar)
*[[Simon Lindič]] (podpolk.)
* [[Andrej Lipar]]
*[[Franjo Lipovec]]
* [[Srečko Lisjak]]
*[[Radovan Lukman]]
*[[Aleš Luznar]] (podpolk.)

== M ==
* [[Drago Magdič]] - podpolk.?
*[[Jožef Majcenovič]]
*[[Bogdan Mali]]
*[[Vasilije Maraš]]
*[[Dragan Marič]] (podpolk.)
*[[Dušan Marinčič]]
*[[Zvezdan Marković]] (podpolk.)
*[[Srečko Matovič]] - podpolk.?
* [[Marijana Mavsar]]
* [[Dragutin Mate]]
* [[Alojz Matičič]]
* [[Vojteh Mihevc]]
* [[Mitja Miklavec]]
* [[Boris Mikuš]] 
* ([[Ivan Mikuž]] - zdaj brigadir)
*([[Boštjan Močnik]] - zdaj brigadir)
*[[Franci Mogolič]] (podpolk.)
* [[Gabrijel Možina]]
* [[Mladen Mrmolja]]
* [[Jože Murko]]

== N ==
* [[Karlo Nanut]] (podpolk.?)
* [[Lovro Novinšek]]

== O ==
* [[Tomaž Okršlar]]
*[[Milan Obreza]]
* [[Vojko Obrulj]]: 2011
* [[Mirko Ognjenovič]]
* [[Franc Ošljak]]
* David Ozebek (podpolk.)
* [[Boris Ožbolt]]

== P ==
* [[Peter Palčič]] (podpolk.?)
*[[Blaž Pavlin]]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot; /&gt;
*[[Tomislav Peček]] (podpolk.?)
*[[Tatjana Pečnik]] (podpolk.)
* [[Mojca Pešec]]
*[[Alenka Petek (častnica)]]
*[[Matjaž Piškur]] (major?)
*[[Ernest Pleh]], polkovnik inšpektor IRSO
* [[Franc Plestenjak]]
* [[Branko Podbrežnik]]
*[[Bernard Polanec]] (podpolk.)
* [[Bojan Potočnik]]
* [[Marko Preložnik]] (pod?polkovnik)
* [[Janez Presl]] (''major nekdanje TO; rezervni častnik v funkciji polkovnika vodil Prvo Ljubljansko brigado TO 1991'')
* [[Žiga Pretnar]] (podpolk.)
* [[Evgen Primožič]]
* [[Jože Prislan|Jože (Ervin) Prislan]]
* [[Branko Podbrežnik]]
*[[Marko Preložnik]] (podpolk.)
* [[Jože Prvinšek]]

== R ==
* [[Jurij Raduha]] (podpolk., povljenik Veščinskega centra)
* [[Nina Raduha]] (podpolk.)
*[[Janez Rauter]]
*[[Mihael Rauter]] (podpolk.)
*[[Marko Ravnikar]]
*[[Branko Rek]] (''podpolk.'' ''letalstva'')
*[[Miha Rijavec]] (''pribočnik predsednice'' ''in vrhovne poveljnice obrambnih sil ter nekdanji poveljnik specialnih sil SV'')
*[[Miran Rožanec]]

== S ==
* [[Gorazd Sagadin]] (podpolk.)
* [[Stojan Sedmak]]
* [[Stanislav Sevljak]] (podpolk.)
* [[Robert Simonič (častnik)|Robert Simonič]] ?
* [[Marjan Sirk]]
* [[Matija Skrbinek]] (podpolk.)
* [[Damir Smerdelj]]
* [[Iztok Stavanja]] (podpolk.)
* [[Samo Strehar]] (podpolk.?)
* [[Tomaž Strgar]]
* [[Igor Strojin]]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot;/&gt;

== Š ==
* ([[Jani Šalamon]])
* [[Edmond Šarani]]
* [[Štefan Šemrov]]
* [[Igor Šepec]] (podpolk.)
*[[Dejan Šibilja]] (podpolk.)
* [[Robert Šipec]]
* [[Tomislav Šipčič]]
* [[Miloš Šonc]]
* [[Antun Šoštarič]] (podpolk.)
* [[Vojko Štembergar]]
* [[Mihec Škerbinc]] (brigadir)
* [[Robert Špernjak]] (podpolk.) 
* ([[Polde Štrukelj]] - JLA) 

== T ==
* ([[Drago Tanc]] - JLA)
* [[Alojz Ternar]]
* [[Mitja Teropšič]] (podpolk.)?
*[[Suzana Tkavc]] (podpolkovnica)
*[[Dušan Toš]]
* [[Anton Tunja]]
* [[Stojan Todorovski]]
*[[Uroš Trinko]] (podpolk.)
*[[Ivan Turnšek]]
*[[Leon Tušar]]

== U ==

* [[Aleš Umek]]

== V ==
* [[Anton Vavroš]]
* [[Zlatko Vehovar]]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot; /&gt;
*[[Jure Velepec]] (podpolk.)
*[[Emil Velikonja]]
* [[Rajko Velikonja]]
* [[Igor Veršnik]] (podpolk.)
* [[Pavel Vindišar]]
* [[Gregor Vodeb]]
* [[Sergej Vogrin]] (podpolk.)
*[[Bojan Vogrinc]]
*[[Bernarda Volčanjk Perčič]]
*[[Fedja Vraničar]] (star.-polkovnik; ml.-podpolkovnik)
*[[Valter Vrečar]]

== Z ==
* [[Stojan Zabukovec]]
* [[Aleš Zajc]] (podpolk.)
* [[Peter Zakrajšek]]: 26. oktober 2011&lt;ref name=&quot;slovenskavojska.si&quot;/&gt;
*[[Samo Zanoškar]]
*[[Nikolaj Završnik]] 30. december 2013
*[[Nataša Zorman]] (podpolkovnica)
* [[Roman Zupanec]]

== Ž ==
* [[Tomaž Žbogar]] (podpolk.)
* [[Vlado Žgeč]] (podpolk.?)
* [[Franc Željko Županič]]

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam brigadirjev Slovenske vojske]]
* [[seznam podpolkovnikov Slovenske vojske]]
* [[seznam majorjev Slovenske vojske]]
* [[seznam kapitanov bojne ladje Slovenske vojske]]
* [[seznam slovenskih vojaških diplomatov]]
* [[seznam slovenskih obramboslovcev]]

{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovenske vojske|Polkovniki]]
[[Kategorija:Častniki Slovenske vojske|*]]</text>
      <sha1>hol6b29moxhgj65a49xxw98ath0i8kb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Državni zbor Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>20150</id>
    <revision>
      <id>6751604</id>
      <parentid>6666561</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:01:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Maks slo22</username>
        <id>264151</id>
      </contributor>
      <comment>posodobljene barve in struktura</comment>
      <origin>6751604</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25986" sha1="148py0705q594xhbfe4n1hdg29ojyuf" xml:space="preserve">{{Infobox legislature
|name=Državni zbor Republike Slovenije
|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg
|coa_res=140px
|house_type=spodnji dom [[Slovenski parlament|Slovenskega parlamenta]] 
|leader1_type=[[Seznam predsednikov Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik]]
|leader1=[[Zoran Stevanović]]
|party1=
|election1=10. aprila 2026
|members=90
|structure1= File:National Assembly Slovenia 2026.svg
|political_groups1 =
*{{legend|#005DA3|[[Gibanje Svoboda]] (29)}}
*{{legend|#FEF200|[[Slovenska demokratska stranka]] (28)}}
*{{legend|#009AC7|[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] (9)}}
*{{legend|#0A1058|[[Demokrati. Anžeta Logarja]] (6)}} 
*{{legend|#E3000F|[[Socialni demokrati]] (6)}}
*{{legend|#9A231C|[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] (5)}}
*{{legend|#7C5199|[[Resni.ca]] (5)}}
*{{legend|#CCCCCC|Narodni manjšini (2)}}{{efn|group=n|Po politični navadi sta tekom tvorbe vlade nevtralna in podpreta kakršnekoli mandatarje.}}

|voting_system1 = [[proporcionalni volilni sistem|proporcionalni]] s 4% [[volilni prag|volilnim pragom]]
|last_election1 = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|22. marec 2026]]
|next_election1 = 2030
|session_room=
|structure1_res=250px
|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije|Stavba Državnega zbora]], [[Ljubljana]]
|website=http://www.dz-rs.si/
|legislature=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državni zbor]]}}
{{politika Slovenije}}
'''Državni zbor Republike Slovenije''' ali kratko '''državni zbor''' je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Predstavlja spodnji dom slovenskega parlamenta, zgornji dom zaseda [[Državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor je začel delovati po [[državnozborske volitve v Sloveniji 1992|volitvah 6. decembra 1992]], ko se je iztekel mandat [[Skupščina Republike Slovenije|Skupščini Republike Slovenije]]. Prva konstitutivna seja je bila 23. decembra 1992. Glede na določbe [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] in odločitev ustavnega sodišča predstavlja večji del nepopolnega dvodomnega slovenskega parlamenta.  

Sestavlja ga 90 poslancev, ki so načeloma izvoljeni za mandatno dobo štirih let. Od tega je 88 poslancev izvoljenih na predlog političnih strank na državni ravni, dva poslanca pa sta izvoljena s strani pripadnikov [[Italijanska manjšina v Sloveniji|italijanske]] oz. [[Madžarska narodna manjšin|madžarske narodne skupnosti]] v Sloveniji. 88 poslancev je voljenih po proporcionalnem volilnem sistemu, dva predstavnika manjšin pa po sistemu rangiranja (t. i. Borda sistem). 

Od zadnjih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitev 22. marca 2026]] zaseda [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državni zbor]]. Na ustanovni seji 10. aprila 2026 je bil za predsednika Državnega zbora izvoljen [[Zoran Stevanović]].

== Ustavne določbe ==

Državni zbor je opredeljen v [[Ustava Republike Slovenije/Državna ureditev|4. delu]] [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] in sicer v členih [[Ustava Republike Slovenije|80. do vključno 95.]]

Vsebine členov:

* 80. člen: ureja sestavo in način volitev poslancev
* 81. člen: določa mandatno dobo in roke za razpis volitev
* 82. člen: govori o poslancih kot predstavnikih vsega ljudstva in potrjevanju mandatov
* 83. člen: ureja poslansko imuniteto
* 84. člen: določa, da DZ voli predsednika z večino vseh glasov (pri tem ne določa, da mora biti predsednik tudi poslanec DZ)
* 85. člen: govori o zasedanjih in določa, kdo lahko zahteva sklic izredne seje
* 86. člen: govori o načinu odločanja in sklepčnosti DZ
* 87. člen: določa, da se lahko pravice urejajo samo z zakoni
* 88. člen: določa kvalificirane predlagatelje zakonov (vsak poslanec, Vlada, Državni svet ali 5.000 volivcev)
* 89. člen: določa, da se zakoni načeloma sprejemajo po večfaznem postopku
* 90. člen: govori o referendumu in o vsebinskih omejitvah glede razpisa referenduma
* 91. člen: določa rok za promulgacijo zakona in ureja ponovno odločanje na podlagi t. i. veta Državnega sveta
* 92. člen: govori o vojnem in izrednem stanju, daje DZ pristojnost odločanja o uporabi oboroženih sil in predsednika pooblašča za opravljanje teh nalog, če jih DZ ne more
* 93. člen: ureja parlamentarno preiskavo
* 94. člen: uvaja Poslovnik DZ
* 95. člen: ureja nagrajevanje poslancev

== Pristojnosti Državnega zbora ==

=== Zakonodajna funkcija ===
Državni zbor kot ustavodajalec in zakonodajalec sprejema:

* ustavne zakone o spremembah in dopolnitvah Ustave Republike Slovenije;
* zakone in povezane dokumente (avtentične razlage zakonov in uradna prečiščena besedila zakonov);
* druge akte (odloki, sklepi, resolucije, deklaracije, nacionalne programe in priporočila);
* Poslovnik Državnega zbora in Poslovnik o parlamentarni preiskavi;
* državne proračunske dokumente (proračun, spremembe proračuna, rebalans proračuna in zaključni račun proračuna) in
* zakone o ratifikaciji mednarodnih pogodb.

Poleg naštetega pa Državni zbor:

* obravnava zadeve Evropske unije,
* zavzema stališča do sprememb pogodb, na katerih temelji Evropska unija in sprejema stališča o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v skladu z ustavo, zakonom in Poslovnikom Državnega zbora in
* odloča o razpisu referenduma (referendum o spremembi Ustave, zakonodajni referendum, posvetovalni referendum, referendum o ustanovitvi občine, referendum o mednarodnih povezavah).

=== Volilna funkcija ===
Državni zbor v okviru volilne funkcije voli:

* predsednika in podpredsednike DZ,
* generalnega sekretarja DZ,
* predsednike in podpredsednike delovnih teles,
* člane in članice Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb,
* predsednika Vlade in Vlado oz. ministre,
* sodnike Ustavnega Sodišča,
* sodnike mednarodnih sodišč,
* sodnike rednih sodišč,
* pet članov Sodnega sveta,
* štiri člane Državnotožilskega sveta,
* predsednika in podpredsednika Vrhovnega sodišča,
* Varuha človekovih pravic in namestnika Varuha,
* guvernerja in vice guvernerje Banke Slovenije,
* predsednika in dva podpredsednika Računskega sodišča,
* Informacijskega pooblaščenca,
* člane Fiskalnega sveta in
* druge nosilce javnih funkcij, če tako določa zakon.

=== Nadzorna funkcija ===
V okviru svoje nadzorne funkcije Državni zbor:

* odreja parlamentarno preiskavo,
* odloča o zaupnici ali konstruktivni nezaupnici Vladi,
* odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika Vlade ali ministra pred Ustavnim sodiščem,
* postavlja poslanska vprašanja in pobude predsedniku Vlade, ministrom in generalnemu sekretarju Vlade.

=== Ostale funkcije ===
Državni zbor je pristojen še za:

* odločanje o razglasitvi izrednega ali vojnega stanja,
* potrjevanje mandatov poslancev,
* odločanje o imunitetah (poslancev, sodnikov, Ustavnega sodišča in sodnikov rednih sodišč ter Varuha človekovih pravic in njegovega namestnika).

== Zakonodajni postopek ==
[[Slika:Redni zakonodajni postopek.png|sličica|704x704_pik|Redni zakonodajni postopek DZ]]

=== Redni zakonodajni postopek ===

==== Začetek postopka ====
Zakonodajni postopek se začne z vložitvijo predloga zakona Predsedniku DZ, to lahko storijo:

* Vlada,
* Državni svet,
* vsak poslanec ali
* 5.000 volivcev.

Po prejemu Predsednik DZ predlog zakona posreduje poslancem in Vladi (v kolikor ta ni predlagateljica zakona). V primeru slednjega lahko Vlada o predlogu zakona poda mnenje. Do začetka obravnave predloga zakona lahko predlagatelj umakne predlog zakona s čimer je postopek končan ali ga zamenja z novim. Če ga zamenja se postopek znova začne s posredovanjem predloga zakona poslancem.

==== Prva obravnava ====
Prva obravnava predloga zakona je načeloma opravljena s tem, ko predsednik DZ predlog zakona posreduje poslancem. Postopek se nadaljuje z drugo obravnavo.

Po posredovanju predloga zakona pa lahko najmanj 10 poslancev v roku 15 dni zahteva, da DZ na plenarni seji opravi splošno razpravo o predlogu zakona. Razprava je zaključena z odločanjem o sklepu ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Če DZ odloči, da ni primeren, je zakonodajni postopek končan, v nasprotnem primeru se nadaljuje z drugo obravnavo.

Po opravljeni prvi obravnavi (razen, če je opravljena splošna razprava in sprejet sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo) predsednik DZ določi t. i. '''matično delovno telo''' ('''MDT''') in mu dodeli zakon v obravnavo. Matično delovno telo je odbor ali komisija DZ, ki je vsebinsko pristojno za predlog zakona (npr. Odbor za obrambo je matično delovno telo za predloge zakonov s področja obrambe, gasilstva ipd.).

Če ima predlog zakona predvidene '''finančne posledice''' se dodeli tudi '''Odboru za finance''', ki poroča matičnemu delovnemu telesu.

==== Druga obravnava ====
Druga obravnava se opravi v dveh delih. V prvem delu predlog zakona obravnava matično delovno telo, v drugem delu pa na podlagi poročila MDT še DZ na plenarnem zasedanju.

===== Obravnava na matičnem delovnem telesu =====
MDT opravi razpravo in odločanje o vseh členih predloga zakona in vloženih amandmajih k členom zakona. Razpravo in odločanje o členih lahko MDT tudi združi. Amandma je akt s katerim se spremeni ali dopolni besedilo prvotnega predloga zakona. Na podlagi sprejetih amandmajev se pripravi '''dopolnjen predlog zakona''', ki je podlaga za obravnavo na seji DZ.

Amandmaje k posameznim členom predloga zakona lahko vlagajo:

* poslanci,
* poslanske skupine,
* zainteresirano delovno telo,
* Odbor za finance, če ima predlog zakona finančne posledice in
* Vlada, ko ni predlagateljica.

Če ni bila opravljena splošna razprava v okviru prve obravnave, lahko MDT sklene, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. O sklepu odloča še DZ na plenarni seji, če je sklep sprejet je zakonodajni postopek končan, če pa DZ sklep zavrne in predlog zakona oceni kot primernega se predlog vrne v obravnavo MDT. 

===== Obravnava na seji DZ =====
Po zaključeni obravnavi na MDT se opravi še obravnava na seji DZ. Predstavitve stališč poslanskih skupin se lahko na seji DZ opravijo le v kolikor ni bila opravljena splošna razprava v okviru prve obravnave. DZ opravi razpravo o členih, h katerim so bili vloženi amandmaji in glasuje o amandmajih. 

Pred sejo DZ se lahko vlagajo tudi novi amandmaji, vendar le k členom, h katerim je MDT že sprejelo amandmaje. Amandmaje lahko tokrat vlagajo:

* skupine najmanj 10 poslancev,
* poslanske skupine,
* predlagatelj in
* Vlada, ko ni predlagateljica.

Po zaključeni drugi obravnavi na seji DZ se pripravi '''besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo'''. To storita Zakonodajno-pravna služba ali Vlada, ko je predlagateljica. V tem postopku se preveri usklajenost določb predloga zakona po sprejetih amandmajih in se o morebitni neskladnosti obvesti DZ. neskladnost se odpravi s t. i. '''uskladitvenim amandmajem''', ki ga pripravi predlagatelj ali v izjemnih primerih MDT.

Če k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, DZ še na isti seji odloča o predlogu zakona v celoti.

==== Tretja obravnava ====
Tretja obravnava se opravi zgolj na seji DZ, pri tem pa poslanci razpravljajo in odločajo o predlogu zakona v celoti. razprava o členih se opravi le, če so vloženi amandmaji. 

Amandmaje v tretji obravnavi vlagajo:

* predlagatelj,
* poslanske skupine in
* Vlada, ko ni predlagateljica.

Ko je končana razprava o amandmajih in morebitnem uskladitvenem amandmaju, DZ glasuje o zakonu v celoti. 

DZ odloča z:

* relativno navadno večino (večina prisotnih poslancev; najpogostejši način odločanja), 
* absolutno navadno večino (vsaj 46 glasov poslancev), 
* relativno kvalificirano večino (2/3 prisotnih poslancev) ali
* absolutno kvalificirano večino (vsaj 60 glasov poslancev).

Če se zakon nanaša na položaj narodnih skupnosti imata poslanca narodnih skupnosti '''veto na predlog zakona'''.

==== Predhodna obravnava ====
Predlagatelj, ki ima namen vložiti predlog zakona lahko predlaga, da DZ na delovnem telesu pred vložitvijo predloga zakona opravi razpravo o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih, ki naj bi se uredila z zakonom. Odločitev o izvedbi predhodne obravnave sprejme Kolegij predsednika DZ. V razpravi sodeluje predlagatelj, lahko pa tudi Vlada, če ta ni predlagateljica. Mnenje lahko poda Zakonodajno-pravna služba DZ. Mnenje odbora se po opravljeni razpravi pošlje predlagatelju, ki mora mnenje 

Predhodne obravnave se predlagatelji zakonov poslužujejo redko.

=== Skrajšani zakonodajni postopek ===
Skrajšani postopek se lahko dopusti v primerih, ko gre za:

* manj zahtevne spremembe zakonov,
* prenehanje veljavnosti nekega zakona ali njegovih določb,
* nezahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali pravom EU in
* spremembe zakona v zvezi z s postopkom pred Ustavnim sodiščem ali uresničitev ustavne odločbe.

O predlogu, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku odloči Kolegij Predsednika DZ.

V skrajšanem postopku se predlog zakona takoj dodeli v obravnavo MDT, tako torej ni splošne razprave v okviru prve obravnave. Druga in tretja obravnava na seji DZ se opravita na isti seji.

=== Nujni zakonodajni postopek ===
Predlog zakona se lahko obravnava po nujnem postopku, ko je to nujno zaradi:

* interesov varnosti ali obrambe države,
* odprave posledic naravne nesreče ali
* preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države.

Utemeljen predlog za obravnavo zakona po nujnem postopku lahko vloži Vlada. O predlogu odloči Kolegij Predsednika DZ.

Zakon je takoj dodeljen v obravnavo MDT in se obravnava na prvi naslednji seji DZ. V nujnem postopku ni splošne razprave v okviru prve obravnave, druga in tretja obravnava se opravita na isti seji. Amandmaje se lahko predlaga tudi ustno.

=== Ponovno odločanje o zakonu ===
Državni svet lahko pred razglasitvijo zakona zahteva, da Državni zbor o zakonu ponovno odloča. Pri ponovnem odločanju Državni zbor odloča z zahtevnejšo večino (večinoma z absolutno navadno večino).

Zahtevo za ponovno odločanje najprej obravnava MDT, izrečejo se že Zakonodajno-pravna služba, predlagatelj in Vlada.

Pred odločanjem poslanske skupine predstavijo stališča. Predlagatelj zahteve lahko dodatno obrazloži zahtevo.

== Proračunski postopki ==
[[Slika:Proracunski dokumenti.png|sličica|548x548_pik|Proračunski dokumenti (t - leto izvrševanja proračuna)]]

=== Proračunski dokumenti ===
Proračunski dokumenti so:

* '''Odlok o okviru za pripravo proračunov''' (akt s katerim je za vse štiri proračune - državnega, občinske, ZPIZ in ZZZS - opredeljena zgornja meja izdatkov in dovoljen primanjkljaj v % BDP)
* '''Predlog proračuna''' (akt s katerim so predvideni prihodki ter odhodki države za eno leto),
* '''Predlog sprememb proračuna''' (akt o spremembah in dopolnitvah proračuna, ki ga vlada predloži v sprejem Državnemu zboru pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša),
* '''Predlog rebalansa proračuna''' (akt o spremembi proračuna med proračunskim letom),
* '''Proračunski memorandum''' (akt, ki vsebuje zadnjo napoved gospodarskih gibanj, vsebine politik, ki sledijo prioritetam in ukrepom Državnega programa razvojnih politik, opise strukturnih ukrepov za doseganje predvidenega ciljnega salda iz Srednjeročne fiskalne strategije in politiko upravljanja dolga proračuna države),
* '''Predlogi finančnih načrtov''' Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
* '''Predlog zakona o izvrševanju proračuna''' (vsebuje materialne določbe, ki omogočajo izvrševanje proračuna in daje pooblastila ministru za finance pri izvrševanju proračuna) in
* '''Poročilo o izvrševanju proračuna''' (namenjeno je poročanju Vladi in Državnemu zboru o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta) in
* '''Zaključni račun proračuna''' (akt države, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države za preteklo leto)

=== Postopek za sprejem proračuna ===
'''Predlog proračuna''' za naslednje leto v DZ, kot edina kvalificirana predlagateljica, do 1. oktobra tekočega leta vloži Vlada. Poleg predloga proračuna vlada vloži še '''proračunski memorandum''' in ostale povezane dokumente. Predlog proračuna, memorandum in ostale dokumente predsednik DZ s sklicem seje posreduje poslancem.

Na seji DZ, ki poteka brez razprave, predsednik Vlade in minister za finance predstavita predlog proračuna in proračunski memorandum.

K predlogu proračuna se lahko po seji DZ vlagajo amandmaji. Amandmaji morajo upoštevati ravnovesje med izdatki in prihodki proračuna. Amandmaje lahko vložijo:

* poslanci,
* poslanske skupine,
* zainteresirana delovna telesa (samo k delom, ki jih vsebinsko pokrivajo) in
* matično delovno telo (Odbor za finance).

MDT se opredeli do amandmajev in poroča Predsedniku DZ. Do amandmajev se opredeli tudi Vlada in pripravi '''dopolnjen predlog proračuna''', v katerega vključi amandmaje s katerimi se strinja. 

K dopolnjenemu predlogu proračuna je možno vlagati nove amandmaje. Te lahko tokrat vložijo:

* matično delovno telo,
* poslanske skupine in
* najmanj četrtina (23) poslancev.

Predsednik DZ skliče sejo DZ na kateri se obravnava dopolnjen predlog proračuna. Na seji se opravi razprava o posameznih delih proračuna in amandmajih k njim. Po zaključeni razpravi DZ odloča o amandmajih. Ko DZ odloči o amandmajih in delih predloga dopolnjenega proračuna, se ugotovi ali je predlog usklajen na strani odhodkov in prihodkov. 

Če predlog ni usklajen ga uskladi Vlada z '''uskladitvenim amandmajem''' o katerem odloča DZ. Če amandma ni sprejet, ni sprejet niti proračun. V tem primeru sledijo usklajevanja med DZ in ministrom za finance. Na strani DZ se pogajajo predsednik MDT in dva poslanca ter zakonodajno-pravna služba. Skupina pripravi končno besedilo predloga proračuna, t. i. '''izvirnik proračuna'''.

DZ mora sprejeti tudi '''zakon o izvrševanju proračuna''', ki mora biti usklajen s proračunom. DZ ga sprejme po nujnem zakonodajnem postopku. Če zakon ni sprejet, se šteje, da ni sprejet niti proračun.

Če proračun ni sprejet, določi DZ Vladi nov rok do katerega mora pripraviti nov predlog proračuna. Če proračun države ni sprejet pravočasno, torej do konca koledarskega leta, se financiranje proračunskih uporabnikov do sprejema proračuna začasno izvaja po proračunu preteklega leta, pri tem proračunski uporabniki ne smejo opravljati novih zaposlitev, financiranje pa mora biti sorazmerno porabi prejšnjega leta in te ne sme presegati.

=== Postopek za sprejem rebalansa proračuna ===
Tekom proračunskega leta lahko Vlada predlaga rebalans proračuna. Predlog rebalansa proračuna se obravnava podobno kot predlog proračuna. Amandmaje se lahko vlaga le k delom proračuna, ki jih odpira rebalans proračuna. DZ odloča in razpravlja o rebalansu na isti seji. 

=== Postopek za sprejem zaključnega računa ===
Zaključni račun predloži Vlada DZ po izteku proračunskega leta, najkasneje do 1. oktobra. O predlogu zaključnega računa razpravlja MDT, ki poroča DZ. DZ odloči o predlogu zaključnega računa v celoti.

== Seznam sklicev Državnega zbora ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Mandat
!Začetek
!Konec
! colspan=&quot;4&quot; |Predsedniki
|-
|''[[Skupščina Republike Slovenije]]''
|1990
|23. december 1992
|[[France Bučar]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Slovenska demokratična zveza}}&quot;|
|[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]
|17. maj 1990 - 23. december 1992
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |[[1. državni zbor Republike Slovenije]]
| rowspan=&quot;3&quot; |23. december 1992
| rowspan=&quot;3&quot; |28. november 1996
|[[Herman Rigelnik]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}&quot;|
|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]
|23. december 1992 - 16. september 1994
|-
|''&lt;small&gt;[[Miroslav Mozetič]] (v.d.)&lt;/small&gt;''
|style=&quot;background:#009933;&quot;|
|''&lt;small&gt;[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]&lt;/small&gt;''
|''&lt;small&gt;16. september 1994&lt;/small&gt;''
|-
|[[Jožef Školč]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}&quot;|
|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]
|16. september 1994 - 3. december 1996
|-
|[[2. državni zbor Republike Slovenije]]
|28. november 1996
|27. oktober 2000
|[[Janez Podobnik]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}&quot;|
|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]
|3. december 1996 - 10. november 2000
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |[[3. državni zbor Republike Slovenije]]
| rowspan=&quot;3&quot; |27. oktober 2000
| rowspan=&quot;3&quot; |22. oktober 2004
|[[Borut Pahor]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}&quot;|
|[[Socialni demokrati|SD]]
|10. november 2000 - 12. julij 2004
|-
|''&lt;small&gt;[[Valentin Pohorec]] (v.d.)&lt;/small&gt;''
| style=&quot;background-color:{{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}&quot;|
|[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|''&lt;small&gt;DeSUS&lt;/small&gt;'']]
|''&lt;small&gt;12. julij 2004&lt;/small&gt;''
|-
|[[Franc Feri Horvat]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}&quot;|
|[[Socialni demokrati|SD]]
|12. julij 2004 - 22. oktober 2004
|-
|[[4. državni zbor Republike Slovenije]]
|22. oktober 2004
|15. oktober 2008
|[[France Cukjati]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}&quot;|
|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]
|22. oktober 2004 - 15. oktober 2008
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |[[5. državni zbor Republike Slovenije]]
| rowspan=&quot;3&quot; |15. oktober 2008
| rowspan=&quot;3&quot; |21. december 2011
|[[Pavel Gantar]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Zares}}&quot;|
|[[Zares]]
|15. oktober 2008 - 2. september 2011
|-
|[[Vasja Klavora|''&lt;small&gt;Vasja Klavora&lt;/small&gt;'']] ''&lt;small&gt;(v.d.)&lt;/small&gt;''
| style=&quot;background-color:{{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}&quot;|
|[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|''&lt;small&gt;DeSUS&lt;/small&gt;'']]
|''&lt;small&gt;2. september 2011&lt;/small&gt;''
|-
|[[Ljubo Germič]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}&quot;|
|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]
|2. september 2011 - 21. december 2011
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |[[6. državni zbor Republike Slovenije]]
| rowspan=&quot;3&quot; |21. december 2011
| rowspan=&quot;3&quot; |1. avgust 2014
|[[Gregor Virant]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Državljanska lista}}&quot;|
|[[Državljanska lista|DL]]
|21. december 2011 - 28. januar 2013
|-
|''&lt;small&gt;[[Jakob Presečnik]] (v.d.)&lt;/small&gt;''
| style=&quot;background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}&quot;|
|[[Slovenska ljudska stranka|''&lt;small&gt;SLS&lt;/small&gt;'']]
|''&lt;small&gt;28. januar 2013 - 27. februar 2013&lt;/small&gt;''
|-
|[[Janko Veber]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}&quot;|
|[[Socialni demokrati|SD]]
|27. februar 2013 - 1. avgust 2014
|-
|[[7. državni zbor Republike Slovenije]]
|1. avgust 2014
|22. junij 2018
|[[Milan Brglez]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Stranka modernega centra}}&quot;|
|[[Stranka modernega centra|SMC]]
|1. avgust 2014 - 22. junij 2018
|-
| rowspan=&quot;6&quot; |[[8. državni zbor Republike Slovenije]]
| rowspan=&quot;6&quot; |22. junij 2018
| rowspan=&quot;6&quot; |13. maj 2022
|[[Matej Tonin]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Nova Slovenija}}&quot;|
|[[Nova Slovenija|NSi]]
|22. junij 2018 - 23. avgust 2018
|-
|&lt;small&gt;[[Tina Heferle|''Tina Heferle'']] ''(v.d.)''&lt;/small&gt;
| style=&quot;background-color:{{party color|Lista Marjana Šarca}}&quot;|
|[[Lista Marjana Šarca|''&lt;small&gt;LMŠ&lt;/small&gt;'']]
|&lt;small&gt;''23. avgust 2018''&lt;/small&gt;
|-
|[[Dejan Židan]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}&quot;|
|[[Socialni demokrati|SD]]
|23. avgust 2018 - 3. marec 2020
|-
|&lt;small&gt;[[Branko Simonovič|''Branko Simonovič'']] ''(v.d.)''&lt;/small&gt;
| style=&quot;background-color:{{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}&quot;|
|[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]
|&lt;small&gt;3. marec 2020 - 5. marec 2020&lt;/small&gt;
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Igor Zorčič]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Stranka modernega centra}}&quot;|
|[[Stranka modernega centra|SMC]]
| rowspan=&quot;2&quot; |5. marec 2020 - 13. maj 2022
|-
|
|[[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|NeP]]
|-
|[[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državni zbor Republike Slovenije]]
|13. maj 2022
|10. april 2026
|[[Urška Klakočar Zupančič|Urška Klakočar Zupančič]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Gibanje Svoboda}}&quot;|
|[[Gibanje Svoboda|GS]]
|13. maj 2022–10. april 2026
|-
|[[10. državni zbor Republike Slovenije]]
|10. april 2026
|
|[[Zoran Stevanović]]
| style=&quot;background-color:{{party color|Resni.ca}}&quot;|
|[[Resni.ca]]
|10. april 2026–danes
|}

== Poslanci ==
{{glavni|Seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije|Seznam predsednikov Državnega zbora Republike Slovenije}}

Državni zbor sestavlja 90 poslank in poslancev.

==Opombe==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Državni zbor 1992–2007. 2007. Državni zbor. Ljubljana. ISBN 978-961-6415-16-3. Dostopno tudi na: http://www.dz-rs.si/index.php?id=105.
*Lakota, Igor (2006). [http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Lakota-Igor.PDF Sistem nepopolne dvodomnosti v slovenskem parlamentu (diplomska naloga)], Fakulteta za držubene znanosti, Univerza v Ljubljani

== Glej tudi ==
* [[Državni svet Republike Slovenije]]
* [[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]
* [[Katedrala svobode]] - Plečnikov načrt slovenskega parlamenta
* [[Evropski parlament]]
*[[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščina SRS]] 

== Zunanje povezave ==
* [http://www.dz-rs.si/ Državni zbor Republike Slovenije] - uradno spletno mesto
{{-}}
{{DZRS}}
{{Slovenija}}
[[Kategorija:Parlament Slovenije]]
[[Kategorija:Državni spodnji domovi|Slovenija]]
[[Kategorija:Državni zbor Republike Slovenije|*]]
[[Kategorija:Parlamenti po državah|Slovenija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>148py0705q594xhbfe4n1hdg29ojyuf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih rekordov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>23568</id>
    <revision>
      <id>6751599</id>
      <parentid>6639059</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:49:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50161-57</username>
        <id>265861</id>
      </contributor>
      <origin>6751599</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9401" sha1="cfsrlatg6srt730yjuo5wp1paox65d0" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenija|slovenskih]] [[rekord]]ov'''.
{{TOCright}}
== Ljudje ==

* [[Seznam slovenskih stoletnikov|Najstarejša Slovenka]] je bila [[Julijana Zakrajšek]] (1912–2024), ki je dočakala 111 let, 268 dni.
* Najvišji Slovenec je z višino 216 cm [[Primož Brezec]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://radiokoper.rtvslo.si/clanek/prispevki/zgodbe/prvi-primorec-v-nba-ligi-se-je-poslovil-doma/443716 |title=Prvi Primorec v NBA ligi se je poslovil doma |accessdate=2025-07-08 |date=2018-01-21 |work=[[Radio Koper]] }}&lt;/ref&gt;
* Najstarejši znani pisatelj iz Slovenskega je škof rimske [[Škofija Ptuj|Škofije Poetovio]], [[Viktorin Ptujski]] († 303).

=== Šport ===

* Glej članek [[Slovenski rekordi v atletiki]].

=== Ženski rekordi ===

* Glej [[Seznam prvih dosežkov slovenskih žensk]].

== [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Jezik]] ==

* Najstarejši ohranjen zapis v slovenščini so [[Brižinski spomeniki]], nastali med 970 in 1039.
* Prve slovenske natisnjene besede so bile na nemškem letaku ''stara pravda'' in ''le vkup, le vkup, uboga gmajna''.
* [[Najdaljša slovenska beseda]] je s 26 črkami ''dialéktičnomaterialístičen''; [[pridevnik]] s pomenom: nanašajoč se na [[dialektični materializem]] (''dialéktičnomaterialístični'' pogled na življenje).
* Najdaljša slovenska beseda, zapisana brez samoglasnikov, je ''vzbrst'' (6 črk).
* Najdaljše ime naselja imajo [[Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah]] (34 črk).
* Najkrajše ime naselja ima [[Ig]].
* Najdaljše ime ulice ima [[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] (32 črk) v [[Maribor]]u.

== Zemljepisne in naravne znamenitosti ==

* Najvišja točka je vrh [[Triglav]]a, 2864 m.
* Najnižja točka je [[jama Kotredež]] v [[Rudnik Zagorje|Rudniku Zagorje]], - 261,10 m.
* Najdaljša reka je [[Sava]], 990 km.
* Najdaljša reka z izvirom in izlivom v Sloveniji je [[Savinja]], 102 km.
* Največje jezero je [[Cerkniško jezero]], 10,5&amp;nbsp;km dolgo in 4,7 km široko.
* Največje stalno naravno jezero je [[Bohinjsko jezero]], 4350 metrov dolgo.
* Največje zajezitveno jezero je [[Ptujsko jezero]] na [[Drava|Dravi]], nastalo zaradi [[Mala hidroelektrarna Markovci|Male hidroelektrarne Markovci]].
* Največja za turiste odprta [[kraška jama]] v Evropi je [[Postojnska jama]].
* Najgloblje brezno je [[Čehi 2]].
* Največje drevo je [[Nujčev hrast]] v [[Gregovce|Gregovcah]], 8 metrov debel, 29 metrov visok, 35 metrov široka krošnja.&lt;ref&gt;[http://www.kam.si/izleti/k_orjaku_ob_sotli_nujcev_hrast.html K orjaku ob Sotli - Nujčev hrast], Kam.si, pridobljeno 21. avgust 2008.&lt;/ref&gt;
* Najstarejša vinska trta na svetu je [[Stara trta]] v [[Maribor]]u, okoli 440 let.
* Najbolj [[vodnato|vodnata]] in tudi najširša reka je [[Drava]].
* Največji naravni jezerski otok je [[Blejski otok]].

=== Občine ===

* Največja občina v Sloveniji je s 556 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; [[Občina Kočevje]].
* Največ prebivalcev (297.575) ima [[Mestna občina Ljubljana]].
* Največ naselij (158) ima [[Mestna občina Krško]].

=== Naselja ===

* Najbolj skrajno ležeža naselja so: [[Budinci]] (sever), [[Pince - Marof]] (vzhod), [[Breginj]] (zahod) in [[Kot pri Damlju]] (jug).
* Najstarejše mesto je [[Ptuj]].
* Naselje z največjo gostoto prebivalstva je [[Kerinov Grm]] (7119,6 prebivalcev/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;ref&gt;[https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/20/65 Naselja], Stat.si, pridobljeno 6. december 2025.&lt;/ref&gt;

== Naravni pojavi ==

* Najnižja izmerjena temperatura –49 °C na [[Komna|Komni]] nad [[Bohinj]]em, 9. januarja 2009.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://24ur.com/novice/slovenija/na-pokljuki-skoraj-30-pod-niclo.html |title=Slovenski rekord: 49 stopinj pod lediščem |work=[[24ur.com]] |date=9.1.2009 |accessdate=9.8.2013}}&lt;/ref&gt;
* Najvišja izmerjena temperatura 40,8 °C v [[Cerklje ob Krki|Cerkljah ob Krki]], 8. avgusta 2013.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/okolje/najbolj-vroc-dan-odkar-v-sloveniji-merimo-temperaturo/314846 |title=Najbolj vroč dan, odkar v Sloveniji merimo temperaturo |date=8.8.2013 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=8.8.2013}}&lt;/ref&gt;
* [[Potres na Idrijskem 1511|Najhujši potres]] je bil 26. marca leta 1511 ob 14. uri po svetovnem času.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/potres1511.html |title=Potres 26. marca 1511 in njegove posledice v naših krajih |date=21.8.2008 |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=9.8.2013 |archive-date=2021-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122005410/http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/potres1511.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210122005410/http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/potres1511.html |date=2021-01-22 }}&lt;/ref&gt;

== [[Zgradba|Zgradbe]] ==

* Najvišji objekt je [[trboveljski dimnik]], 360 m visok dimnik [[Termoelektrarna Trbovlje|Termoelektrarne Trbovlje]], ki je hkrati najvišji dimnik v Evropi.
* [[Seznam najvišjih stavb v Sloveniji|Najvišja stavba]] je 106 m visok [[Stolp Kristal]] v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], ki je tudi edina stavba, višja od 100 m.
* Najvišje stoječa zgradba je [[Aljažev stolp]] na vrhu Triglava, 2864 [[mnm]].
* Najvišje stoječa zidana zgradba je nekdanja italijanska [[Triglavska vojašnica Viktorja Emanuela III.]] (v ruševinah), ki se nahaja na [[Glava v Zaplanji|Glavi v Zaplanji]], 2520 mnm.&lt;ref&gt;[http://www.hribi.net/gora/morbegna/1/105 Hribi.net], pridobljeno 9. avgust 2013.&lt;/ref&gt;
* Najdaljši (1065 m) in najvišji (95 m) slovenski [[cesta|cestni]] [[most]] je [[viadukt Črni Kal]] na [[Avtocesta A1|Avtocesti A1]], zgrajen leta 2004, ki premošča [[Osapska dolina|Osapsko dolino]].
* Najdaljši slovenski [[železnica|železniški]] [[most]] (dolg 575 metrov) je pri [[Težka Voda (geografija)|Težki vodi]] pri [[Novo mesto|Novem mestu]].
* Najdaljši [[železnica|železniški]] [[most]] na svetu z lokom iz oblikovanega kamna je [[Solkanski most]] na [[Bohinjska železnica|Bohinjski železnici]] - kamniti lok je dolg 85 metrov, celoten most pa 220 metrov.
* Najdaljši cestni [[predor]] v Sloveniji je [[Avtocestni predor Karavanke|predor Karavanke]] na avtocesti A2, ki povezuje Slovenijo z Avstrijo. Dolžina predora je 7.864 metrov.
* Najdaljši povsem slovenski cestni [[predor]] je [[predor Trojane]] na [[Avtocesti A1]]. Proti Mariboru je [[predor]] dolg 2931 m.
* Najdaljši povsem slovenski [[železnica|železniški]] [[predor]] je [[Bohinjski predor]] s 6327,3 metra dolžine (ob dograditvi pa 6339 metrov) na [[Bohinjska proga|bohinjski progi]]; daljši je sicer [[železniški predor Karavanke|karavanški predor]] s 7976 metrov dolžine, ki pa je slovensko-avstrijski predor.

=== Cerkve, kapele, samostani ===

* Največja cerkev je [[cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad]].&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/objektiv/lestvica/1042465370 10 največjih cerkva v Sloveniji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140725203555/http://www.dnevnik.si/objektiv/lestvica/1042465370 |date=2014-07-25 }}, Dnevnik.si, pridobljeno 23. september 2013.&lt;/ref&gt;
* Najdaljša cerkev je [[bazilika Žalostne Matere Božje, Stična]] (60 metrov).
* Najvišja cerkev je [[cerkev sv. Jožefa, Ljubljana]], visoka 69 metrov (sicer 10. najvišja zgradba-poslopje).
* Najvišje ležeča cerkev je [[cerkev sv. Uršule, Uršlja gora]], 1696 [[mnm]].
* Najvišje ležeče svetišče je [[kapela Marije Snežne, Kredarica]], 2511 mnm.
* Največ cerkva na enem mestu (3) se nahaja v [[Tri fare|Treh farah]] v vasi [[Rosalnice]].
* Največ svetišč na enem mestu (5) se nahaja na [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svetih gorah]]: ena [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore|cerkev]] in 4 kapele.
* Najstarejša ohranjena zgradba v Sloveniji je [[Kapela sv. Jurija, Svete gore|kapela sv. Jurija]] na [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svetih gorah]], ki je iz 9. ali 10. stoletja.&lt;ref&gt;[http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200607489.pdf Knjiznica-celje.si]&lt;/ref&gt;
* Največje arkadno dvorišče (tudi izmed grajskih stavb) ima [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki]].
* Edina cerkev v jami je v [[Sveta jama|Sveti jami]] v [[Socerb]]u.

=== Gradovi ===

* Največji grad je [[grad Grad]].
* Najstarejši grad je [[Blejski grad]] iz 11. stoletja.
* Največjo viteško dvorano ima [[grad Brežice]].
* Najstarejše grajske freske ima [[grad Rajhenburg]] (iz 16. stoletja).

== Umetnine ==

* Za najbolj znano slovensko sliko velja [[Marija Pomagaj (slika)|Marija Pomagaj]] v baziliki na Brezjah
* Največji spomenik [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]] na svetu je 6 metrov visok bronast [[Titov kip, Velenje|Titov kip v Velenju]].

== Tehnika ==

* Najstarejše kolo na svetu je leseno kolo, najdeno na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]], 5100 do 5350 let.
* Najstarejše glasbilo na svetu je [[Piščal (Divje babe)|piščal iz Divjih bab]], stara med 50.000–60.000 let.
* Prvi avtomobil je imel [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], [[Benz velo comfortable]], prvič opažen 15. novembra 1898.

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam najvišjih zgradb v Sloveniji]]
* [[Slovenski rekordi v Guinnesovi knjigi rekordov]]
* [[Predloga:Najhujše nesreče v Sloveniji|Najhujše nesreče v Sloveniji]]
* [[Seznam slovenskih dvatisočakov]]

== Zunanje povezave ==

* [http://www.guinnessworldrecords.com Guinnessova knjiga rekordov]

[[Kategorija:Slovenski rekordi| ]]</text>
      <sha1>cfsrlatg6srt730yjuo5wp1paox65d0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mestna občina Novo mesto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>23790</id>
    <revision>
      <id>6751571</id>
      <parentid>6751316</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:38:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>Novo mesto rotovž.jpg</comment>
      <origin>6751571</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8888" sha1="lm7nlg0fomva9zy7kxl2t5wu3vfvl1l" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|tip_občine=mestna
|župan=[[Gregor Macedoni]]
|slika = Novo mesto rotovž.jpg
|slika_napis = 
|grb=Coat_of_arms_of_Novo_Mesto.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Novo mesto.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt; 
|splet=http://www.novomesto.si/
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=235,7
|prebivalstvo=38678
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=19484
|ženske=19194
|sedež=[[Novo mesto]]}}

'''Mestna občina Nôvo mésto''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 38.678 prebivalci (2026; 6. po številčnosti v Sloveniji) z osrednjim in največjim naseljem [[Novo mesto]], v katerem živita približno 2/3 prebivalstva občine.

Občina na severu meji na občino [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], na vzhodu na občini [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] in [[Občina Šentjernej|Šentjernej]], na jugovzhodu na [[Gorjanci|Gorjancih]] na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] ter na jugu na občini [[Občina Metlika|Metlika]] in [[Občina Semič|Semič]], na zahodu pa na občine [[občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]], [[Občina Straža|Straža]] in [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]].

Iz svojčas po površini največje občine v Sloveniji z največjim številom naselij (334) se je leta [[1994]] odcepila [[občina Škocjan]], leta [[1998]] [[občina Dolenjske Toplice|občine Dolenjske Toplice]], Mirna Peč, Šentjernej in [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], leta 2006 pa še občini Straža in [[Šmarješke Toplice]]. 

== Krajevne skupnosti ==
V občini so naslednje [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: [[Birčna vas]], [[Bršljin]], [[Brusnice, Novo mesto|Brusnice]], [[Bučna vas]], [[Center, Novo mesto|Center]], [[Dolž]], [[Drska]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Gotna vas]], [[Kandija]] - Grm, [[Karteljevo]], [[Ločna]] - [[Mačkovec]], [[Majde Šilc]], [[Mali Slatnik]], [[Mestne njive]], [[Otočec]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Prečna]], [[Regrča vas]], [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]], [[Stopiče]], [[Uršna sela]] in Žabja vas. Od skupaj 23 KS v občini jih 11 ali skoraj polovica leži pretežno na ozemlju Novega mesta oz. v mejah mestnega naselja.

== Naselja v občini ==
[[Slika:Mestna občina Novo mesto - naselja.jpg|thumb|200px|levo|Občinska naselja]]
[[Birčna vas]], [[Boričevo]], [[Brezje, Novo mesto|Brezje]], [[Brezovica pri Stopičah]], [[Češča vas]], [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Daljni Vrh]], [[Dobovo]], [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]], [[Dolenje Grčevje]], [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Dolenje Karteljevo]], [[Dolenje Lakovnice]], [[Dolenji Suhadol]], [[Dolnja Težka Voda]], [[Dolž]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Golušnik]], [[Gorenje Grčevje]], [[Gorenje Kamence]], [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]], [[Gorenje Karteljevo]], [[Gorenje Kronovo]], [[Gorenje Lakovnice]], [[Gorenje Mraševo]], [[Gorenji Suhadol]], [[Gornja Težka Voda]], [[Gumberk]], [[Herinja vas]], [[Hrib pri Orehku]], [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]], [[Jama, Novo mesto|Jama]], [[Jelše pri Otočcu]], [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]], [[Jurna vas]], [[Konec (naselje)|Konec]], [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]], [[Koti]], [[Križe, Novo mesto|Križe]], [[Kuzarjev Kal]], [[Laze, Novo mesto|Laze]], [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Lutrško Selo]], [[Mala Cikava]], [[Male Brusnice]], [[Mali Cerovec]], [[Mali Orehek]], [[Mali Podljuben]], [[Mali Slatnik]], [[Mihovec]], '''[[Novo mesto]]''', [[Otočec]], [[Paha]], [[Pangrč Grm]], [[Petane]], [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]], [[Plemberk]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Potov Vrh]], [[Prečna]], [[Pristava, Novo mesto|Pristava]], [[Rajnovšče]], [[Rakovnik pri Birčni Vasi]], [[Ratež]], [[Sela pri Ratežu]], [[Sela pri Zajčjem Vrhu]], [[Sela pri Štravberku]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Smolenja vas]], [[Srebrniče]], [[Srednje Grčevje]], [[Stopiče]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Suhor, Novo mesto|Suhor]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Štravberk]], [[Travni Dol]], [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]], [[Uršna sela]], [[Velike Brusnice]], [[Veliki Cerovec]], [[Veliki Orehek]], [[Veliki Podljuben]], [[Veliki Slatnik]], [[Verdun, Novo mesto|Verdun]], [[Vinja vas]], [[Vrh pri Ljubnu]], [[Vrh pri Pahi]], [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]], [[Zagrad pri Otočcu]], [[Zajčji Vrh pri Stopičah]], [[Ždinja vas]], [[Žihovo selo]].

== Seznam županov ==

=== Občinska skupščina ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=72px|Obdobje
! scope=&quot;col&quot; width=115px|Predsednik
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967
! scope=&quot;row&quot;|[[Sergij Thorževskij]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1972
! scope=&quot;row&quot;|[[Franci Kuhar]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1972–1974
! scope=&quot;row&quot;|[[Avgust Avbar]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1977
! scope=&quot;row&quot;|[[Jakob Berič]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1977–1980
! scope=&quot;row&quot;|[[Marjan Simič]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1980–1986
! scope=&quot;row&quot;|[[Uroš Dular]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1987
! scope=&quot;row&quot;|[[Boštjan Kovačič]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1987–1990
! scope=&quot;row&quot;|[[Franci Šoli]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1993
! scope=&quot;row&quot;|[[Marjan Dvornik]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993–1994
! scope=&quot;row&quot;|[[Franci Koncilija]]
|}

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=115px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Franci Koncilija]]
| '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Anton Starc]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]&lt;br&gt;[[Slika:SLS logotip.png|36px]]&lt;br&gt;[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Boštjan Kovačič]]
| [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|36px]]&lt;br&gt;[[Slika:SLS logotip.png|36px]]&lt;br&gt;[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|'''DeSUS''']]&lt;br&gt;[[Slika:Logo of the Slovenian National Party.svg|36px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Alojz Muhič]]
| '''[[Lista za Dolenjsko|LZD]]'''&lt;br&gt;[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| '''[[Lista za Dolenjsko|ZZD]]'''&lt;br&gt;[[Slika:SLS logotip.png|36px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Gregor Macedoni]]
| rowspan=3|'''{{Abbr|SV|Boštjan Grobler in skupina volilcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

==Glej tudi==
* [[seznam osebnosti iz Mestne občine Novo mesto]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Novo Mesto|Mestna občina Novo mesto}}
* [http://www.novomesto.si/ Uradna spletna stran]
* [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm Zemljevid na www3.gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051227232402/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm |date=2005-12-27 }} stanje naselij pred odcepitvijo občin Straža in Šmarješke Toplic

{{Novo mesto}}
{{Slovenske občine}}
{{Slovenija regije jugovzhodna Slovenija}}

[[Kategorija:Novo mesto]]
[[Kategorija:Mestna občina Novo mesto|*]]
[[Kategorija:Dolenjska]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|Novo mesto]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lm7nlg0fomva9zy7kxl2t5wu3vfvl1l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Logaritem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>27943</id>
    <revision>
      <id>6751658</id>
      <parentid>6232136</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:37:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751658</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13566" sha1="a4ewru6eu5bf2am2ismnbcpoo7daauw" xml:space="preserve">[[Slika:Graf logaritemske funkcije.PNG|thumb|right|250px|Grafi funkcij &lt;math&gt;\ln x\, &lt;/math&gt; (modra), &lt;math&gt;\log x\, &lt;/math&gt; (rdeča) in &lt;math&gt;\log_{1/2} x\, &lt;/math&gt; (vijolična) ]]
[[Slika:Logarithm chart.svg|thumb|right|250px|Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi &lt;math&gt;y=\frac{1}{\log_{a} x} = \frac{\log a}{\log x}\, &lt;/math&gt;, krivulje pa označujejo osnove ''a'']]

'''Logarítem''' ({{jezik-grc|[[:en:wikt:λόγος|λόγος]]}}: lógos - ''[[beseda]]'' + {{jezik-el2|[[:en:wikt:ἀριθμός|ἀριθμός]]}}: aritmós - ''[[število]]''&lt;ref name=&quot;wikislovar_logarithm&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://en.wiktionary.org/wiki/logarithm|title=logarithm|publisher=[[Wikislovar]]|language=en |accessdate=2013-04-09}}&lt;/ref&gt;) oziroma '''logaritemska funkcija''' je v [[matematika|matematiki]] [[funkcija]], ki iz eksponentne [[enačba|enačbe]] &lt;math&gt;a^y = x&lt;/math&gt; vrne [[eksponent]] &lt;math&gt;y&lt;/math&gt;. Zapiše se jo v obliki &lt;math&gt;y = \log_a x&lt;/math&gt;, kjer sta &lt;math&gt;a, x \in \R^+&lt;/math&gt;. To se bere ''logaritem x z osnovo a''. &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; se imenuje logaritmand ali pa [[argument]].

'''Algebrska definicija logaritma''': &lt;math&gt;\log_a x = y \Longleftrightarrow a^y=x&lt;/math&gt;

Logaritemska funkcija je definirana le za [[pozitivno število|pozitivna števila]], njena [[zaloga vrednosti]] pa so vsa [[realno število|realna števila]]:

: &lt;math&gt; \log_a: \R^+ \longrightarrow \R \!\, . &lt;/math&gt;

Zgledi:

: &lt;math&gt; \log_2 8 = 3, \log_5 125 = 3, \log_2 \left (\frac{1}{16} \right ) = -4 \!\, . &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; \log_3 \sqrt {27} = \log_3 3^{\frac{3}{2}} = \frac{3}{2} \!\, . &lt;/math&gt;

'''Antilogaritmiranje''' je postopek, s katerim se zapletenejši logaritemski izraz predela v eksponentno enačbo. To omogoča lažje reševanje.

Zgleda: 
{| cellspacing=&quot;5&quot; |
| valign=&quot;top&quot; | &lt;math&gt; \log_2 \sqrt 2  = x \!\, &lt;/math&gt; &lt;br /&gt;
&lt;math&gt; 2^x = \sqrt 2 \!\, &lt;/math&gt; &lt;br /&gt;
&lt;math&gt; 2^x = 2^{\frac{1}{2}} \!\, &lt;/math&gt;

&lt;math&gt;x = \frac{1}{2}&lt;/math&gt;
| width=&quot;50&quot; | 
| valign=&quot;top&quot; | &lt;math&gt; \log_x (x + 2)  = 2 \!\, &lt;/math&gt; &lt;br /&gt;
&lt;math&gt; x^2 = x + 2 \!\, &lt;/math&gt; Dobimo kvadratno enačbo.&lt;br /&gt;
&lt;math&gt; x^2 - x - 2 = 0 \!\, &lt;/math&gt;&lt;br /&gt;
&lt;math&gt; (x - 2) (x + 1) = 0 \!\, &lt;/math&gt; 

&lt;math&gt; x_1 = 2 \!\, &lt;/math&gt; &lt;br /&gt;
&lt;math&gt; x_2 = -1 \!\, &lt;/math&gt; Ta rešitev odpade, ker je osnova pri eksponentni funkciji definirana kot pozitivno število. &lt;br /&gt;

&lt;math&gt; R = \{ 2 \} \!\, &lt;/math&gt;
|}

Vrednosti logaritmov so pred pojavom [[računalnik]]ov prebirali iz logaritemskih tablic. Slovenski matematik [[Jurij Vega]] je bil avtor znanega logaritmovnika ''Thesaurus Logarithmorum Completus''.

== Pravila za računanje z logaritmi ==
=== Vsota logaritmov ===

: &lt;math&gt; \log_a x + \log_a y = \log_a (xy) \!\, . &lt;/math&gt;

Dokaz:

: &lt;math&gt; \log_a x = d; \log_a y = e \Longrightarrow a^d=x; a^e=y \!\, &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; xy=a^d\cdot a^e=a^{d+e} /\log_a \!\, &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; \log_a(xy)=\log_a a^{d+e}=d+e=\log_a x + \log_a y \!\, &lt;/math&gt;

=== Razlika logaritmov ===

: &lt;math&gt; \log_a x - \log_a y = \log_a \left (\frac{x}{y} \right ) \!\, &lt;/math&gt; 

Dokaz:

: &lt;math&gt; \log_a x = d; \log_a y = e \Longrightarrow a^d=x; a^e=y \!\, &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; \frac{x}{y}=\frac{a^d}{a^e}=a^{d-e} /\log_a \!\, &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; \log_a\frac{x}{y}=\log_a a^{d-e}=d-e=\log_a x - \log_a y \!\,  &lt;/math&gt;

=== Množenje logaritma s konstanto ===

: &lt;math&gt; r \log_a x = \log_a x^r&lt;/math&gt;; &lt;math&gt;r\in\R \!\, &lt;/math&gt;

Dokaz:

: &lt;math&gt; \log_a x=b \Longrightarrow a^b=x \!\, &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; x^y=(a^b)^y=a^{by} /\log_a \!\, &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; \log_a x^y=\log_a a^{by}= by=y\log_a x \!\, &lt;/math&gt;

== Logaritmi z različnimi osnovami ==

Pogosto se pojavi potreba, da se znan logaritem izrazi z drugačno logaritemsko osnovo. [[kalkulator|Žepni računalnik]]i znajo računati samo z dvema osnovama ('''[[10 (število)|10]]''' in '''''[[E (matematična konstanta)|Eulerjevo število]]''''') razen če imate TI-36X PRO, ki lahko računa s katerokoli osnovo. Glede na to se loči '''desetiške''' ali '''[[Henry Briggs|Briggsove]] logaritme''' ter '''[[naravni logaritem|naravne logaritme]]'''. 

Če logaritemska osnova ni podana, gre za desetiški logaritem: &lt;math&gt;\log x = \log_{10} x&lt;/math&gt;.

Naravne logaritme se označuje z drugo oznako: &lt;math&gt;\ln x = \log_e x&lt;/math&gt;.

Med logaritmi z različnimi osnovami se pretvarja po pravilu &lt;math&gt;\log_a x = \frac {\log_b x}{\log_b a}&lt;/math&gt;. Logaritem z osnovo ''a'' se je pretvoril v izraz z logaritmi z osnovo ''b''. Če je ''b'' = 10 ali ''e'', se lahko izračuna iskano vrednost &lt;math&gt;\log_a x&lt;/math&gt; kar z žepnim računalnikom: &lt;math&gt;\frac {\log x}{\log a}&lt;/math&gt; (oziroma &lt;math&gt;\frac {\ln x}{\ln a}&lt;/math&gt;).

Iz pravil za pretvarjanje osnov logaritmov tudi sledi izrek: produkt dveh logaritmov z zamenjanima osnovama in argumentoma je 1. &lt;math&gt;\log_a b\cdot\log_b a =1&lt;/math&gt;

Dokaz:

: &lt;math&gt; \log_a b = \frac{\log_b b}{\log_b a} \!\, &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; \log_a b = \frac{1}{\log_b a} \!\, &lt;/math&gt;

: &lt;math&gt; \log_a b\cdot\log_b a =1 \!\, &lt;/math&gt;

== Zgodovina ==
Zgodovina logaritmov v Evropi sedemnajstega stoletja se je začela z odkritjem nove [[Funkcija|funkcije,]] ki je področje analize razširila izven dosega algebrskih metod. Metodo logaritmov je javno predstavil [[John Napier]] leta 1614 v knjigi z naslovom ''Mirifici Logarithmorum Canonis Descriptio'' (''Opis čudovitega pravila logaritmov'').&lt;ref&gt;{{Citat|first=John|last=Napier|author-link=John Napier|title=Mirifici Logarithmorum Canonis Descriptio|trans-title=The Description of the Wonderful Rule of Logarithms|language=la|place=Edinburgh, Scotland|publisher=Andrew Hart|year=1614|url=http://gdz.sub.uni-goettingen.de/dms/load/img/?PPN=PPN527914568&amp;DMDID=DMDLOG_0001&amp;LOGID=LOG_0001&amp;PHYSID=PHYS_0001}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|first=Ernest William|last=Hobson|title=John Napier and the invention of logarithms, 1614|year=1914|publisher=The University Press|place=Cambridge|url=https://archive.org/details/johnnapierinvent00hobsiala}}&lt;/ref&gt; Pred Napierjevim izumom so obstajale še druge tehnike podobnega obsega, na primer metoda [[Prostafareza|prostafereza]] ali uporaba tabel zaporedij, ki jih je obširno razvil [[Joost Bürgi|Jost Bürgi]] okoli leta 1600.&lt;ref name=&quot;folkerts&quot;&gt;{{Citat|last=Folkerts|first=Menso|last2=Launert|first2=Dieter|last3=Thom|first3=Andreas|arxiv=1510.03180|doi=10.1016/j.hm.2016.03.001|number=2|journal=[[Historia Mathematica]]|mr=3489006|pages=133–147|title=Jost Bürgi's method for calculating sines|volume=43|year=2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{mactutor|id=Burgi|title=Jost Bürgi (1552 – 1632)}}&lt;/ref&gt; Napier je izraz za logaritem skoval v srednji latinščini, &quot;logarithmus&quot;, ki izhaja iz grščine, dobesedno pomeni &quot;razmerje-število&quot;, iz ''logos'' &quot;delež, razmerje, beseda&quot; + ''aritmos'' &quot;število&quot;.

Okoli leta 1730 je [[Leonhard Euler]] definiral exponentno funkcijo in naravni logaritev&lt;ref name=&quot;Whitley2009&quot;&gt;{{Harvard citations|last1=Maor|year=2009|nb=yes|loc=sections 1, 13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation|last1=Eves|first1=Howard Whitley|author1-link=Howard Eves|title=An introduction to the history of mathematics|publisher=Saunders|location=Philadelphia|edition=6th|series=The Saunders series|isbn=978-0-03-029558-4|year=1992}}, section 9-3&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation|last1=Boyer|first1=Carl B.|author1-link=Carl Benjamin Boyer|title=A History of Mathematics|publisher=[[John Wiley &amp; Sons]]|location=New York|isbn=978-0-471-54397-8|year=1991|url-access=registration|url=https://archive.org/details/historyofmathema00boye}}, p. 484, 489&lt;/ref&gt;

: &lt;math&gt;
\begin{align}
e^x &amp; = \lim_{n \rightarrow \infty} \left( 1 + \frac x n \right)^n, \\[6pt]
\ln(x) &amp; = \lim_{n \rightarrow \infty} n(x^{1/n} - 1).
\end{align}
&lt;/math&gt;

V učbeniku z leta 1748 pristopi do logaritmov kot inverzne funkcije &lt;math&gt;y = a^z .&lt;/math&gt; Saj inverzna oblika je:

: ''z'' = log&lt;sub&gt;''a''&lt;/sub&gt; ''y''.

=== Tabele logaritmov ===
[[Slika:Logarithmorum_Chilias_Prima_page_0-67.jpg|sličica|Stran iz knjige ''Logarithmorum Chilias Prima'' [[Henry Briggs|Henryja Briggsa]] iz leta 1617 prikazuje logaritem osnove 10 (navadni) celih števil od 1 do 67 na štirinajst decimalnih mest.]]
[[Slika:Abramowitz&amp;Stegun.page97.agr.jpg|sličica|Del tabele navadnih logaritmov iz 20. stoletja v referenčni knjigi ''Abramowitz in Stegun''.]]
[[Slika:APN2002-table3-30deg.tiff|sličica|Stran iz tabele logaritmov trigonometričnih funkcij iz publikacije ''American Practical Navigator'' iz leta 2002. Za pomoč pri interpolaciji so vključeni stolpci razlik.]]
Matematične tabele logaritmov desetiškega sistema so bile velikokrat zelo koristno orodje pri računanju, saj so pred prihodom računalnikov bolj zapleteno množenje in deljenje spremenili v lažje funkcije seštevanja in odštevanja. Vsako število se je tako izrazilo kot seštevek enostavnih zmnožkov desetiške eksponentne funkcije.

=== Zgodnje tabele ===
[[Michael Stifel]] je objavil ''Arithmetica integra'' v [[Nürnberg|Nürnbergu]] leta 1544, ki je vsebovala tabelo faktorjev s potencami števila 2. &lt;ref&gt;{{Citation|first=Michaele|last=Stifelio|publisher=Iohan Petreium|location=London|year=1544|title=Arithmetica Integra|url=https://books.google.com/books?id=fndPsRv08R0C&amp;pg=RA1-PT419}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;{{springer  | title=Arithmetic  | id= A/a013260 | last=Bukhshtab  | first=A.A.   | last2=Pechaev | first2=V.I.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Vivian Shaw Groza and Susanne M. Shelley 1972 182&quot;&gt;{{Citation|title = Precalculus mathematics|author = Vivian Shaw Groza and Susanne M. Shelley|publisher = Holt, Rinehart and Winston|location=New York|year=1972|isbn=978-0-03-077670-0|page = 182|url = https://books.google.com/books?id=yM_lSq1eJv8C&amp;q=stifel&amp;pg=PA182}}&lt;/ref&gt;

Angleški matematik [[Henry Briggs (mathematician)|Henry Briggs]] je objavil leta 1617 ''Logarithmorum Chilias Prima'' (&quot;Prvih tisoč logaritmov&quot;), ki so vsebovali preprost pregled nad logaritmi in tabelo za prvih 1000 celih števil, izračunanih do 14 decimalnega mesta.

Izboljšava leta 1624, Briggsova ''Arithmetica Logarithmica, je vsebovala logaritemske tabele 30 000 naravnih števil'' (1-20,000 in 90,001 to 100,000). To tabelo je razširil [[Adriaan Vlacq|Adrian Vlacq]], a za 10 decimalnih mest natančno. Hiter pregled natisnjenih tabel:&lt;ref&gt;{{citation|title=Orbital Motion|first=A. E.|last=Roy|edition=4th|publisher=CRC Press|year=2004|isbn=9781420056884|page=236|url=https://books.google.com/books?id=Hzv7k2vH6PgC&amp;pg=PA236|quote=In G. Darwin's day, logarithm tables came in different sizes}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Avtor
!Obseg
!Decimalna mesta
!Pripis
|-
|1614
|[[John Napier]], ''Mirifici Logarithmorum Canonis Descriptio''
|0°–90°, minute
|7
|sin(Θ) &amp; ln(sin(Θ)), 
|-
|1617
|[[Henry Briggs (mathematician)|Henry Briggs]], ''Logarithmorum Chilias Prima''
|1–1000
|14
|
|-
|1624
|Henry Briggs ''Arithmetica Logarithmica''
|1–20,000, 90,000–100,000
|14
|
|-
|1628
|[[Adriaan Vlacq]]
|20,000–90,000
|10
|contained only 603 errors&lt;ref&gt;&quot;this cannot be regarded as a great number, when it is considered that the table was the result of an original calculation, and that more than 2,100,000 printed figures are liable to error.&quot;, ''Athenaeum,'' 15 June 1872.  See also Glaisher,  in ''Monthly Notices of the Royal Astronomical Society'' for May 1872, pp255-262.&lt;/ref&gt;
|-
|1792–94
|[[Gaspard de Prony]] ''Tables du Cadastre''
|1–100,000 and 100,000–200,000
|19/24 
|&quot;17 ogromnih pol rokopisa&quot;,&lt;ref name=&quot;Pronybio&quot;&gt;''English Cyclopaedia, Biography,'' Vol. IV., article &quot;Prony.&quot;&lt;/ref&gt; nikoli objavljeni, znanstveni arhiv
|-
|1794
|[[Jurij Vega]] ''Thesaurus Logarithmorum Completus'' ([[Leipzig]])
|
|
|popravki dela Adriana Vlacqa
|-
|1795
|François Callet ([[Paris]])
|100,000–108,000
|7
|
|-
|1871
|Edward Sang
|1–200,000
|7
|
|}
[[Slika:Oughtred.jpg|desno|sličica|[[William Oughtred]] (1575–1660), izumitelj [[Logaritemsko računalo|logaritemskega računala]]]]
[[Slika:Slide_rules_-_Museum_of_the_History_of_Science,_Oxford_-_England.jpg|sličica|Zbirka tabel v Muzeju zgodovine znanosti v Oxfordu]]
Poleg tabelic je vredno omeniti [[logaritemsko računalo]]. Leta 1624 je [[Edmund Wingate]] (1593–1656) omenil možnost dvojne mere, torej dveh metrov, ki bi primerjali dimenzije. Leta 1630 je [[William Oughtred]] izumil okroglo računalo. Leta 1821 je [[Nathaniel Bowditch]] opisal napravo v ''[[American Practical Navigator]],'' kjer drsi meter, ki na eni strani opisuje fukcije trigonometrije in logaritemske vrednosti tangent in sinusov. Naprava naj bi olajšala računanje navigacije''.''&lt;ref&gt;&quot;Cameron's Nautical Slide Rule&quot;, The Practical Mechanic and Engineer's Magazine, April 1845, p187 and Plate XX-B&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[dvojiški logaritem]]
* [[logaritemsko računalo]]
* [[eksponentna funkcija]]
* [[Taylorjeva vrsta]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo|last1= Stöcker|first1= Horst|authorlink1= Horst Stöcker|title= Matematični priročnik z osnovami računalništva|year= 2006|publisher= [[Tehniška založba Slovenije]]|location= Ljubljana|isbn= 86-365-0587-9|cobiss= 229576192}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|logaritem|Logaritem}}
*{{Commons category-inline|Logarithm|Logaritem}}
* [http://www.praktik.si/ShowGroups.aspx?categoryID=48 Praktik.si: Video razlaga logaritma] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929103023/http://www.praktik.si/ShowGroups.aspx?categoryID=48 |date=2007-09-29 }}
* {{MathWorld|urlname=Logarithm|title=Logarithm}}

[[Kategorija:Elementarne funkcije]]
[[Kategorija:Logaritmi| ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>a4ewru6eu5bf2am2ismnbcpoo7daauw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih pianistov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30839</id>
    <revision>
      <id>6751617</id>
      <parentid>6691256</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:31:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6751617</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6096" sha1="1jk85tiqind5zo0qwvhxhmi25rijv3j" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pianist]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
[[Slika:Damjana Bratuž.jpg|sličica|280x280_pik|Slovenska pianistka [[Damjana Bratuž]]  (1927-2025)]]

== A ==
* [[Blaženka Arnič]]
* [[Kristina Arnič]]
* [[Slavko Avsenik mlajši]]
* [[Fada Azzeh]]

== B ==
* [[Urška Babič]]
* [[Izak Ban]]
* [[Peter Barbo]]
* [[Danica Baša]]
* [[Igor Begojev]]
* [[Hubert Bergant]]
* [[Jure Bergant]]
* [[Darinka Bernetič]]
* [[Aci Bertoncelj]]
* [[Aco Aleksander Bišćević]]
* [[Eva Bohte Benda]]
* [[Zorka Bradač]]
* [[Primož Bratina]]
* [[Igor Bravničar]] 
* [[Danijel Brecelj]]
* [[Tatjana Bučar]]
* [[Neža Buh Neisha|Neža Buh-Neisha]]

== C ==
* [[Renato Chicco]]

== Č ==
* [[Franci Čelhar]]
* [[Aleksandra Češnjevar Glavina]]
* [[Katja Činč]]
* [[Tanja Činč]]
* [[Dijana Čizmok]]
* [[Milanka Črešnik]]
* [[Marko Črnčec]]
* [[Kristjan Črtomir]]

== D ==
* [[Alenka Dekleva]]
* [[Igor Dekleva]]
* [[Gojimir Demšar|Gojmir Demšar]]
* [[Vlasta Doležal Rus]]
* [[Jure Dolžan]]
* [[Božena Dornik]]
* [[Kaja Draksler]]

== E ==
* [[Mojca Eferl]]
* [[Leon Engelman (pianist)|Leon Engelman]]

== F ==
* [[Marijan Fajdiga]]
* [[Meta Fajdiga]]
* [[Ivan Ferčič]]
* [[Luca Ferrini]]
* [[Leon Firšt]]
* [[Antonin Foerster]]
* [[Gregor Ftičar]]

== G ==
* [[Aleksander Gadžijev]]
* [[Anja German]]
* [[Saša Gerželj]]
* [[Jure Godler]]
* [[Tamara Goličnik]]
* [[Klemen Golner]]
* [[Maja Gombač]]
* [[Andrej Goričar]]
* [[Bojan Gorišek]]
* [[Benjamin Govže]]
* [[Jan Grbec]]
* [[Tine Grgurevič]]

== H ==
* [[Hinko Haas]]
* [[Miha Haas]]
* [[Marija Hladnik Berden]]
* [[Hilda Horak]]
* [[Marina Horak]]
* [[Maja Horvat]]
* [[Tadej Horvat]]
* [[Silva Hrašovec]]
* [[Hermina Hudnik]]

== I ==
* [[Jure Ivanušič]]

== J ==
* [[Tim Jančar]]
* [[Andrej Jarc]]
* [[Tomaž Jeglič]]
* [[Drago Josef]]
* [[Planinka Jurišić-Atić]]
* [[Blaž Jurjevčič]]
* [[Miran Juvan]]

== K ==
[[Slika:Dana Kobler.jpg|sličica|280x280_pik|Slovenska pianistka [[Dana Kobler]] (1891-1929)]]
* [[Adam Kamplet]]
* [[Nejc Kamplet]]
* [[Bojana Karuza]]
* [[Maja Kastratovik]]
* [[Tatjana Kaučič]]
* [[Davor Klarič]]
* dr. [[Roman Klasinc]]
* [[Aleksandra Klimova]]
* [[Maja Klinar]]
* [[Steve Klink]]
* [[Irena Koblar]]
* [[Dana Kobler]]
* [[Marija Kocijančič]]
* [[Baldi Kopecki]]?/[[Ivo Kopecky]]
* [[Pavle Kornhauser]]
* [[Andreja Kosmač]]
* [[Karmela Kosovel]]
* [[Neža Koželj]]
* [[Bogdan Kralj]]
* [[Simon Krečič]]
* [[Marta Kržič]]
* [[Slaven Kulenović]]

== L ==
* [[Mojca Lavrenčič]]
* [[Nejc Lavrenčič]]
* [[Milko Lazar]]
* [[Nevenka Leban Orešič]]
* [[Metka Lebar]]
* [[Borut Lesjak]]
* [[Hotimir Lešničar]]?
* [[Ciril Ličar]]
* [[Marijan Lipovšek]]
* [[Janez Lovše]]
* [[Erna Lukač]]

== M ==
* [[Adriana Magdovski]]
* [[Nataša Majer]]
* [[Lidija Malahotky Haas]]
* [[Gita Mally]]
* [[Andreja Markun]]
* [[Majda Martinc]]
* [[Janez Matičič]]
* [[Vida Matjan]]
* [[Tina Mauko]]
* [[Urška Meglič]]
* [[Miki Mihelič]]
* [[Peter Mihelič (glasbenik)]]
* [[Mak Muni Mihevc]]
* [[Jurij Mihevec]]
* [[Katja Milič]]
* [[Petar Milić]] 
* [[Ana Marija Mitić]]
* [[Marijan Mlakar]]
* [[Vladimir Mlinarić]]
* [[Emanuela Montanič]]
* [[Mojca Monte]]
* [[Davorin Mori]]

== N ==
* [[Miha Nagode]]
* [[Katarina Natek]]
* [[Lovorka Nemeš Dular]]
* [[Petra Neuman]]
* [[Ivan Noč]]
* [[Barbara Novak]]
* [[Ivana Novak]]
* [[Zdenka Novak]]

== O ==
* [[Tatjana Ognjanović]]
* [[Lara Oprešnik]]
* [[Marta Osterc-Valjalo]]
* [[Marko Ozbič]]

== P ==
* [[Tomaž Pačnik]]
* [[Sonja Pahor - Torre|Sonja Pahor-Torre]]
* [[Rok Palčič]]
* [[Aleksandra Pavlovič]]
* [[Dejan Pečenko]]
* [[Uroš Perić]]
* [[Zoltan Peter]]
* [[Tomaž Petrač]]
* [[Marko Petrušič]]
* [[Frank Pikl]]
* [[Mařenka Plzak Sancin]]
* [[Andreja Počivavšek]]
* [[Friderika Podgornik]]
* [[Maša Poljanec]]
* [[Dragan Popovič]]
* [[Matija Potisk]]
* [[Saša Potisk]]
* [[Jadviga Poženel-Štrukelj]]
* [[Leon Pregelj]]
* [[Nina Prešiček]]
* [[Žarko Prinčič]]
* [[Jože Privšek]]
* [[Mojca Pucelj]]
* [[Blaž Pucihar]]
* [[Jaka Pucihar]]

== R ==
* [[Breda Rajh-Divjak]]
* [[Ljubo Rančigaj]]
* [[Anton Ravnik]]
* [[Janko Ravnik]]
* [[Tamara Ražem Locatelli]]
* [[Vasko Repinc]]
* [[Mario Rijavec]]
* [[Nena Rion]]
* [[Jure Robežnik]]
* [[Nadja Rus]]
* [[Jure Rozman]]
* [[Sara Rustja Turniški]]

== S ==
* [[Mirca Župnek Sancin]]
* [[Karmen Semič]]
* [[Mojmir Sepe]]
* [[Jan Sever]]
* [[Ingrid Silič]]
* [[Tomaž Simčič]]
* [[Katja Sinkovič]]
* [[Ana Skedl]]
* [[Ivan Skrt]]
* [[Dina Slama]]
* [[Borut Smrekar]]
* [[Janko Snoj]]
* [[Eva Sotelšek]]
* [[Urban Stanič]]
* [[Žiga Stanič]]
* [[Silvester Stingl]]
* [[Mirjam Strlič]]
* [[Jelka Suhadolnik]]

== Š ==
* [[Jože Šalej]]
* [[Janko Šetinc]]
* [[Tone Šimenc]]
* [[Ana Šinkovec]]
* [[Mojca Šiškovič]]
* [[Pavel Šivic]]
* [[Andreja Škabar]]
* [[Tjaša Šketako Razpotnik]]
* [[Zoran Škrinjar]]
* [[Radovan Škrjanc]]
* [[Peter Škrjanec]]
* [[Tatjana Šporar Bratuž]]
* [[Evgen Štefančič]]
* [[Tanja Šterman]]
* [[Miha Štokelj]]
* [[Jadviga Štrukelj Poženel]]
* [[Tanja Štrukelj Zrimšek]]
* [[Dušan Štular]]
* [[Tjaša Šulc]]
* [[Erik Šuler]]

== T ==
* [[Vida Talich]]
* [[Tomaž Tobing]]
* [[Miha Tomaževič]]
* [[Dubravka Tomšič Srebotnjak]]
* [[Tomaž Tozon]]
* [[Anton Trost]]

== U ==
* [[Manca Udovič]]
* [[Metka Unuk]]
* [[Irena Urbanc]] 

== V ==
* [[Nataša Valant]]
* [[Marta Valjalo-Osterc]]
* [[Igor Vičentić]]
* [[Urška Vidic]]
* [[Aleksander Vodopivec]]
* [[Marjan Vodopivec]]
* [[Sašo Vollmaier]]
* [[Ivan José Vombergar]]?

== Z ==
* [[Rok Zalokar]]
* [[Tomaž Zamuda]]
* [[Zora Zarnik]]
* [[Ljubica Zelenik|(Ljubica Zelenik)]]
* [[Matjaž Zobec Slama]]
* [[Tanja Zrimšek]]
* [[Brina Zupančič]]
* [[Mojca Zupančič]]
* [[Suzana Zorko]] 

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih glasbenikov]]
*[[Seznam slovenskih klavirskih pedagogov]]

{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pianisti]]
[[Kategorija:Slovenski pianisti|*]]

[[en:List of Slovenian musicians#Pianists]]</text>
      <sha1>1jk85tiqind5zo0qwvhxhmi25rijv3j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam nizozemskih pisateljev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>32114</id>
    <revision>
      <id>6751659</id>
      <parentid>6547797</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:42:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* D */</comment>
      <origin>6751659</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2109" sha1="sz2n7fvmt9csf3sq9j7p8sc7h2jry4e" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Nizozemci|nizozemskih]] [[pisatelj]]ev.'''

{{seznami poklicev za narode|Nizozemcev|Nizozemska|nizozemskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Bertus Aafjes]] 
*''[[Kader Abdolah]]'' 
*[[Piet van Aken]]
*[[Jo van Ammers-Küller]]

== B ==
*[[Thea Beckmann]]
*[[Nicolaas Beets]]
*[[Anna Blaman]]
*[[Herman Pieter de Boer]]
*[[Corien Botman]]
*[[Menno ter Braak]]
*[[Jeroen Brouwers]]
*[[Dick Bruna]]

== C ==
*[[Simon Carmiggelt]]
*[[Antonius Franciscus Coolen]]
*[[Dirck Coornhert]]
*[[Louis Couperus]]

== D ==
*[[Rene Daalder]]
*[[Aagje Deken]]
*[[Maurits Dekker]]
*[[Lodewijk van Deyssel]]
*[[Adriaan van Dis]]
*[[Theo van Doesburg]]
*[[Martin Michael Driessen]]

== E ==
*[[Frederik van Eeden]]
*[[Marcellus Emants]]

== G ==

== H ==
*[[Jacob Israël de Haan]]
*[[Hella Haasse]]
*[[Maarten 't Hart]]
*[[Rutger Hauer]]
*[[Marjolijn van Heemstra]]
*[[Herman Heijermans]]
*[[Willem Frederik Hermans]]
*[[Adriaan Roland Holst]]
*[[Pieter Corneliszoon Hooft]]
*[[Annet Huizing]]

== K ==
*[[Jan Jakob Lodewijk ten Kate]]
*[[Hans Keilson]] (1909–2011) (nem.-nizoz.)
*[[Chris Keulemans]]
*[[Ray Kluun]]
*[[Hanna Kraan]]
*[[Guus Kuijer]]

== L ==
*[[Jef Last]]
*[[Jacob van Lennep]]
*[[Joke van Leeuwen]]
*[[Karel Glastra van Loon]]

== M ==
*[[Hendrik Marsman]]
*[[Marente de Moor]]
*[[Harry Mulisch]] 
*[[Multatuli]]

== N ==
*[[Saskia Noort]]
*[[Cees Nooteboom]]

== O ==
*[[Willem Jan Otten]]

== P ==
*[[Dirk Philips]]
*[[Oreste Pinto]]
*[[Everhardus Johannes Potgieter]]

== Q ==
*[[Israël Querido]]

== R ==
*[[Erazem Rotterdamski]]

== S ==
*[[Arthur van Schendel]]
*[[Annie M. G. Schmidt]]
*[[J. Slauerhoff]]
*[[Stijn Streuvels]]
*[[Nico van Suchtelen]]
*[[Madelon Szekely-Lulofs]]

== T ==
*[[Toon Tellegen]]
*[[Joseph Alberdingk Thijm]]
*[[Felix Timmermans]]

== V ==
*[[Otto Veenhoven]]
*[[Joost van den Vondel]]
*[[Theun de Vries]]

== W ==
*[[Tommy Wieringa]]
*[[Leon de Winter]]
*[[Jan Wolkers]]

== Glej tudi ==
* [[seznam nizozemskih pesnikov]]

{{seznami narodov po poklicu|pisateljev}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Nizozemcev|Pisatelji]]
[[Kategorija:Nizozemski pisatelji|*]]</text>
      <sha1>sz2n7fvmt9csf3sq9j7p8sc7h2jry4e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam albanskih pisateljev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>32129</id>
    <revision>
      <id>6751693</id>
      <parentid>6742550</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:16:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Q */</comment>
      <origin>6751693</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4008" sha1="gzsxl9pa7ecvy4jt33tz5a4d2vpx72h" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[pisatelj]]ev.''' (tudi v Sev. Makedoniji in na Kosovu)

{{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Dritëro Agolli]] ([[1931]]–2017) 
*[[Ali Aliu]] (1934-2010)
*[[Fatos Arapi]] (1930–2018) 

== B ==
* [[Frang Bardhi]]  (1606–1643)
*[[Marin Barleti]] (Marinus Barletius/Marino Barlezio) (~1450/60–1512/13)
*[[Eqrem Basha]] (1948)
* [[Pjetër Bogdani]] ([[1630|1630–]][[1689]]) 
*[[Dionis Bubani]] (1906–2006)
*[[Gjergj Bubani]] (1899–1954) (Jorgji Bubani; &quot;Brumbulli&quot;)
* [[Dhimosten Budina]] ([[1930|1930–]]2004) (arheolog)
*[[Pjetër Budi]] (1566–1622)
* [[Gaqo Bushaka]] (1943)
* [[Gjon Buzuku]] (1499–1577)

== C ==

* [[Martin Camaj]] (1925–1992)

== Ç ==

* [[Anton Zako Çajupi]] ([[1866|1866–]][[1930]])
* [[Anton Çetta]] (1920–1995)

== D ==
* [[Kujtim Dashi]] ([[1951]])
* [[Bedri Dedja]] ([[1930|1930–]]2004)
* [[Jeronim De Rada]] ([[1814|1814–]][[1903]])
* [[Aleksander Stavre Drenova]] ([[1872|1872–]][[1947]])

== E ==

== F ==
* [[At Gjergj Fishta]] ([[1871|1871–]][[1940]])

== G ==
* [[Karl Gega]] ([[1802|1802–]][[1860]])
* [[Jusuf Gërvalla]] ([[1945|1945–]][[1982]])
* [[Gjovalin Gjadri]] ([[1899|1899–]][[1974]])
* [[Luigj Gurakuqi]] ([[1879]] –[[1925]])

== H ==
* [[Mihal Hanxhari]] (1930-1999)
*[[Sinan Hasani]] (1922–2010)
* [[Fadil Hoxha]] (1916–2001)
* [[Hysni Hoxha]] (1933)
* [[Mehmet Hoxha]] (1908–1987)
* [[Rexhep Hoxha]] (1929–2019)

== I ==
* [[Kolë Idronomeo]] (1860–1939)
* [[Murat Isaku]] ([[1928|1928–]][[2005]])

== J ==
* [[Kolë Jakova]] ([[1916|1916–]]2002)

== K ==
* [[Salih Kabashi]] ([[1948]])
* [[Ismail Kadare]] ([[1936]]–2024)
* [[Hasan Zyko Kamberi]]
* [[Karmell Kandreva]] ([[1931]]–[[1982]])
* [[Jeton Kelmendi]] (1978)
*[[Musine Kokalari]] (1917–1983) (1. albanska pisateljica)
* [[Ernest Koliqi]] (1903–[[1975]])
* [[Fatos Kongoli]] (1944)
*[[Vath Koreshi]] (1936–2006)
*[[Mehmet Kraja]] (1952)
* [[Konstandin Kristoforidhi]] ([[1827]]–[[1895]])
* [[Jan Kukuzeli]] (~1280–~1360)

== L ==
* [[Lekë Gjoka]] ([[1970]])         
* [[Lekë Matrënga]] [[1567|(1567]]–[[1619]])
* [[Lluka Perrone]] ([[1920]]–[[1988]])
* [[Skënder Luarasi]] (1900–1982)
* [[Fatos Lubonja]] (1951)

== M ==
*[[Sejfulla Malëshova]] (1900–1971)
*[[Petro Marko]] (1913–1991)
*[[Kim Mehmeti]] (1955)
* [[Esad Mekuli]] (1916–1993)
*[[Migjeni]] (''Millosh Gjergj Nikolla Migjeni'') (1911–1938)

== N ==

* [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') (1882–1965)

== P ==
* [[Fadil Paçrami]] (1922–2008)
* [[Dhimitër Pasko]] (1907–1967)
* [[Koçi Petriti]] ([[1941]]–2014)
* [[Arshi Pipa]] (1920–1997)
* [[Ali Podrimja]] ([[1947]])? (1942–2012)
* [[Lasgush Poradeci]] ([[1900]]–[[1987]]) (''Llazar Sotir Gusho'')

== Q ==

* [[Dhori Qiriazi]] ([[1933]]–2009)
* [[Rexhep Qosja]] (1936–2026)

== R ==
* [[Ibrahim Rugova]] ([[1944]]–[[2006]])
* [[Kadri Roshi]] ([[1924]]–2007)

== S ==
* Mazllum Saneja (1945-2021)
* [[Resul Shabani]] (1944) (S. Makedonija)
* Lazër Shantoja (1892–1945)
* [[Bashkim Shehu]] (1955)
* [[Jahjah Shehu]]
* [[Filip Shiroka]] (1859–1935, Bejrut)
* [[Dhimitër Shuteriqi]] ([[1915]]–2003)
* [[Shpendi Sollaku]] ([[1957]])
*[[Luan Starova]] (1941–2022) (S. Makedonija)
*[[Pajtim Statovci]] (1990)
* [[Haki Stermilli]] ([[1895]]–[[1953]])
* [[Mirela Sula]] ([[1975]])
* [[Hivzi Sulejmani]] (1912–1975)

== T ==

* [[Misto Treska]] (1914–1993)
* [[Kasëm Trebeshina]] (1926–2017, Ankara)

== X ==

* [[Jakov Xoxa]] (1923–[[1979]])
* [[Dhimitër Xhuvani]] ([[1934]]–2009)

== V ==

* [[Jul Variboba]] ([[1727|1727–]][[1788]])
*[[Jani Vreto]] (1820–1900)

== Y ==

* [[Lea Ypi]] (1979)

== Z ==

*[[Andon Zako-Çajupi]] (1866–1930)
*[[Tajar Zavalani]] (1903–1966)

== Glej tudi ==
* [[seznam albanskih pesnikov]]

{{seznami narodov po poklicu|pisateljev}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Albancev|Pisatelji]]
[[Kategorija:Albanski pisatelji|*]]</text>
      <sha1>gzsxl9pa7ecvy4jt33tz5a4d2vpx72h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>V kraljestvu Zlatoroga (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>40589</id>
    <revision>
      <id>6752021</id>
      <parentid>6245217</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:54:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6752021</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3367" sha1="dsngw1j2g24cbmi93kkgom5nwu07ifo" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
|name           = V kraljestvu Zlatoroga
|image          = Prizor iz filma v V kraljestvu Zlatoroga (2).jpg
|writer         = [[Juš Kozak]]
|starring       = [[Joža Čop]]&lt;br&gt;Herbert Drofenik&lt;br&gt;[[Miha Potočnik]]&lt;br&gt;Franica Sodja 
|director       = [[Janko Ravnik]]
|producer       = Janko Ravnik
|studio         = Turistovski klub Skala
|distributor    = Turistovski klub Skala
|cinematography = Janko Ravnik
|editing        = Janko Ravnik
|released       = 29. avgust 1931&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Grand hotel Union|Grand hotel kino Union]])&lt;/small&gt;
|runtime        = 76 minut
|country        = Slovenija&lt;br&gt;Jugoslavija 
|language       = slovenščina 
}}

'''V kraljestvu Zlatoroga''' je prvi slovenski [[celovečerni film]] iz leta 1931 v režiji [[Janko Ravnik|Janka Ravnika]], a ga uvrščamo tudi med igrano-dokumentarne filme. Gre za nemi 35&amp;nbsp;mm film produkcijske hiše [[Turistovski klub Skala]] Ljubljana, posnet v črnobeli tehniki. Kot prvi pravi celovečerni zvočno igrani film na Slovenskem pa velja ''[[Na svoji zemlji]]'' (1948) režiserja [[France Štiglic|Franceta Štiglica]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/foto-80-let-prvega-slovenskega-igranega-celovecerca-v-kraljestvu-zlatoroga/265072|title=Foto: 80 let prvega slovenskega igranega celovečerca V kraljestvu Zlatoroga|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV SLovenija]]|accessdate=25. julij 2018}}&lt;/ref&gt;

== Vsebina ==

Ljubljanski študent, jeseniški železničar in kmet se odločijo za pot v “kraljestvo Zlatoroga”. Na poti srečujejo gozdarje, gozdne čuvaje in kosce. Prvo noč prespijo v šotoru, drugo pa v planšarski koči pri lepi pastirici. Tretji dan se povzpnejo na Triglav in sestopijo v Bohinj. Na Bledu se razidejo.

== Sodelujoči ==

=== Igralci ===
* [[Joža Čop]] (Roban)
* [[Miha Potočnik]] (Klemen)
* [[Francka Sodja]] (Liza)
* [[Herbert Drofenik]]  (Študent)

=== Produkcija ===
* [[Janko Ravnik]] - režiser, producent, direktor fotografije, montažer, snemalec
* [[Juš Kozak]] - scenarist

== Tehnični podatki ==

* barva - črno-bela 
* brez zvoka - ([[nemi film]])
* razmerje slike - 1.37:1 (11:8)
* Produkcijska hiša: Turistovski klub Skala, Ljubljana
* dolžina ohranjenega filmskega traku: 2100 m; ohranjeni sta približno dve tretjini filma

== Prizorišča snemanja ==
[[Slika:Skalaška filmska ekipa na Triglavu 1931.jpg|thumb|Skalaška filmska ekipa na Triglavu, 1931]]
[[Ljubljana]], [[Jesenice]], [[Mojstrana]], [[Vrata]], [[Julijske Alpe]], ...

[[5. junij]]a [[2005]] je bil film predvajan v ''[[Gallus]]ovi dvorani'' [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]], ob glasbeni spremljavi [[Andrej Goričar|Andreja Goričarja]] v izvedbi [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnega orkestra RTV Slovenija]] pod taktirko [[Helmut Imig|Helmuta Imiga]].

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih filmov]]

== Sklici ==

{{sklici|50em}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|V kraljestvu Zlatoroga}}
* {{IMDb title|id=0385308|title=V kraljestvu Zlatoroga}}
* {{BSF|id=v-kraljestvu-zlatoroga|title=V kraljestvu Zlatoroga}}

[[Kategorija:Slovenski dokumentarni filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 1931]]
[[Kategorija:Slovenski črno-beli filmi]]
[[Kategorija:Nemi filmi]]
[[Kategorija:Slovenski dramski filmi]]
[[Kategorija:Gorniški filmi]]
[[Kategorija:Slovenski športni filmi]]
[[Kategorija:Dokudrame]]</text>
      <sha1>dsngw1j2g24cbmi93kkgom5nwu07ifo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam nizozemskih arhitektov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49730</id>
    <revision>
      <id>6751661</id>
      <parentid>6435287</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:43:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* D */</comment>
      <origin>6751661</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1199" sha1="srlhi6ohqtn7oonw0fvn17466ejtjyb" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Nizozemci|nizozemskih]] [[arhitekt]]ov'''.

{{seznami poklicev za narode|Nizozemcev|Nizozemska|nizozemskih}}
{{CompactTOC2}}

== B ==
*[[Jakob Berend Bakema]]
*[[Ben van Berkel]]
*[[Hendrik Petrus Berlage]]
*[[Jan Bouman]]

== C ==
*[[Kees Christiaanse]]
*[[Jan Pieter Cluisenaar]] (niz.-belgijski)
*[[Petrus Josephus Cuijpers]] /[[Pierre Cuypers]]

== D ==
*[[Theo van Doesburg]]
*Druker?
*[[Willem Marinus Dudok]]
*[[Johannes Duiker]]

== E ==
*[[Cornelis van Eesteren]]
*[[Erick van Egeraat]]
*[[Aldo van Eyck]]

== H ==

* [[Hubert-Jan Henket]]
*[[Francine Houben]]

== K ==
*[[Kees Kaan]]
*[[Michel de Klerk]]
*[[Rem Koolhaas]]
*[[Piet Kramer]]

== M ==

* [[Daniel Marot]]

== N ==

* [[Willem Jan Neutelings]]

== O ==

*[[Jacobus Johannes Pieter Oud]]

== P ==

* [[Maurits Post]]
*[[Pieter Post]]

== R ==
*[[Gerrit Rietveld]] (oblikovalec pohištva...)

== S ==
*[[Wolff Schoemaker]]
*[[Hans van Steenwinckel starejši]] (niz.-danski)

== T ==
*[[Wilhelm Victor Alfred Tepe]]

== V ==
*[[Hans Vredeman de Vries]]

== W ==
*[[Jan Wils]]

{{seznami narodov po poklicu|arhitektov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Nizozemcev|Arhitekti]]
[[Kategorija:Nizozemski arhitekti|*]]</text>
      <sha1>srlhi6ohqtn7oonw0fvn17466ejtjyb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam čeških arhitektov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49767</id>
    <revision>
      <id>6751535</id>
      <parentid>6741609</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T14:08:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6751535</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5612" sha1="7x47fkkzhi8b2a0px24stod50u3otin" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[arhitekt]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}}
{{CompactTOC2}}

== A == 
* [[Jan Santini Aichel]]
*[[Jiří Albrecht]]
*[[Anton Arche]]
*[[Václav Aulický]]
*[[Antonín Ausobský]]

== B ==
*[[Bohumil Babánek]]
*[[Milan Babuška]]
*[[Theodor Bach]]
*''Ján Bahna'' (Slovak)
*[[Ferdinand Balcárek]]
*[[Antonín Balšánek]]
*[[Pavel Bareš]]
*[[Antonín Viktor Barvitius]]
*''Emil Belluš'' (Slovak)
*[[Adolf Benš]]
*[[František Bílek]]
*[[Jan Bočan]]

== C ==
* [[Josef Chochol]]
* ''Jozef Chovanec (Slovak)''
*[[Heinrich Czeike]] (st./ml.)
*[[Max Czeike]] (?)

== Č ==
* ''Ferdinand Čapka'' (Slovak)
* [[Antonín Černý]] (1896-1976)
*[[František Maria Černý]]

== D ==
*Vladimír Dedeček (Slovak)
*[[Kilian Ignaz Dientzenhofer|Kilián Ignác Dientzenhofer]]
* [[Christoph Dientzenhofer|Christoph (Kryštof) Dientzenhofer]] (bav./nem.-češ.-avstrijski)
* [[Alois Dryák]]
*[[Jan Duffé]]
*[[Václav Dvořák]]

== E ==
* [[Otto Eisler]]
*[[Antonín Engel]]

== F ==
* [[Josef Fanta]]
* [[Daniela Filipiová]]
* [[Karel Filsak]]
*[[Adolf Foehr]] (Nemec v Pragi)
*[[Jaroslav Fragner]]
*[[Jindřich Freiwald]]
*[[Bohuslav Fuchs]]
*[[Kamil Fuchs]]

== G ==

*[[František Lýdie Gahura]]
*[[Václav Girsa]]
*[[Josef Gočár]] (1880-1945)
*Mořic Grimm
*František Antonín Grimm

== H ==
*[[Jaromir Hanuš]]
*''Milan Michal Harminc'' (1869–1964) (Slovak)
*[[Josef Havlíček]] (1899-1961)
*[[Kamil Hilbert]]
* [[Josef Hlávka]] (1831-1908)
* [[Vlastislav Hofman]]&lt;nowiki/&gt;n (1884-1964)
* [[Karel Honzík]]
* [[Jan Vladimír Hráský]] (1857-1939)
* [[Zbyněk Hřivnáč]]
* [[Anton Hruby]]
* [[Karel Hubáček]]
* [[Josef Hudetz|Josef (Josip) Hudet]]&lt;nowiki/&gt;[[Josef Hudetz|z]] (češko-avstrijski)

== J ==

*[[Pavel Janák]]
*''Ľudovít Jendreják (Slovak)''
*[[František Jirák]]
*[[Eva Jiřičná]]
*[[Dušan Jurkovič]] /Dušan Samo Jurkovič (Slovak)
*[[Bohumil Južnič]] (oblikovalec slovenskega rodu)

== K ==

*Leo/Lev/[[Lavoslav Kalda]] (češ./šlez./jud.-hrvaški) 
*[[František Maxmilián Kaňka]]
*[[Jiří Kantůrek]]
* [[Jan Kaplický]]
* [[Josef Karásek]]
* [[Vladimír Karfík]] (roj. v [[Idrija|Idriji]])
* [[Jan Kasl]]
*Franz Kaudela
*František Benedikt Klíčník
*[[Ivo Klimeš]]
*Ivan Kolecek (češ.-švicarski)
*[[Pavel Kolíbal]]
*[[Jan Kotěra]]
*[[Jan Koula]]
*[[Petr Kovář]]
*[[Bohumír Kozák]]
*[[Emil Králík]]
*''Eugen Kramár'' (Slovak)
*[[František Krásný]] (1865 - 1947)
* [[Jaromír Krejcar]]
*[[Jiří Kroha]]
*[[Martin Kubelík]]
*[[Luděk Kubeš]] (češ.-makedonski)
*''Martin Kusý'' ''(Slovak)''
*''Dušan Kuzma (Slovak)''
*[[Radko Květ]]

== L ==
*[[Ludvik Lábler]]
*[[Ladislav Lábus]]
*''Jozef Lacko'' (Slovak)
*[[Jiří Lasovský]]
*[[Karl Laužil]] (avstrijski češ. rodu)
*[[Jan Letzel]]
*[[Adolf Loos]] (avstrijski češ. rodu)
*''Christian Ludwig'' (1901-1967) (avstrijsko-slovaški)
*[[Zdeněk Lukeš]] (zgodov. arhit.- mdr. [[Plečnik]])
*[[Anselmo Lurago]] (u. 1765, Praga) (italijansko-češki)
*[[Carlo Lurago]] (Luraghi) (1615–1684) (italijansko-češki)

== M ==
*[[Vladimír Machonin]]
*[[Věra Machoninová]]
*[[Augusta Machoňová-Müllerová]]
*[[Miroslav Masák]]
*[[Jaroslav Mašek]]
*[[Karel Vítězslav Mašek]]
*([[Matija iz Arrasa]])
*''Ivan Matušík (Slovak)''
*''Pavol Merjavý (Slovak)''
*''Ferdinand Milučký (Slovak)''
*[[Alois Metelák]]
*[[Vlado Milunić]] (hrv.-češki) (1941–2022)
*[[Josef Mocker]]

== N ==
*[[Alfred Neumann]] (avstr.-češ.-izrael.-avstral.)
*[[Balthasar Neumann]]
*[[Otakar Novotný]]

== O ==

* Friedrich (češ. Bedřich) Ohmann (avstrijsko-češ.)
*[[Joseph Maria Olbrich]]
*Giovanni Domenico Orsi (avstr.-češki)

== P ==

*[[Peter Parler]] (češ. Petr Parléř) 
*[[Karlo Paržik]] (Karel Pařik) (češ.-bosanski)
*([[Anton Pilgram]])
*([[Jože Plečnik|Josef/Jože Plečnik]])
*[[František Plesnivý]]
*[[Osvald Polívka]]
*[[Karel Prager]]

== R ==
*[[Milan Rak]]
*[[Benedikt Rejt]] (Ried)
*Wenzel Render
*[[Karel Řepa]] (1895–1963)
*[[Miroslav Řepa]] (1930–2023)
*Pavol Repka (Slovak)
*[[Jaroslav Rössler]]
*[[Otto Rothmayer]] (1892-1966)
*[[Martin Roubík]] (1949–2008)

== S ==

* [[Jan Blažej Santini-Aichel]] (1677–1723)
* [[Ernst Schäfer]] (češki Nemec)
* [[František Schmoranz]] (st./ml.)
* ([[Johann Schöbl]])
*[[Josef Schulz]]
*[[Bartolomeo Scotti]] (1685–1737)
*Wilhelm Stiassny (slovaš./žid.-češ.-avstrijski)
*[[Rudolf Stockar]]
*''Štefan Svetko'' (Slovak)
*''Ján Svetlík'' (Slovak)
*[[Rudolf Václav Svoboda]]
*[[Karel Svolinský]]

== Š ==
*[[Miroslav Šik]]
*''Klement Šilinger'' (Slovak)
*[[Bořek Šípek]]?
*[[František Edmund Škabrout]]
*[[Čestmír Šlapeta]] (1908–1999)
*[[Lubomír Šlapeta]] (1908–1983)
*[[Vladimir Šlapeta]] (zgodovinar arhitekture)
*[[Jan Šrámek]]
*[[Alena Šrámková]]

== T ==
* [[Michael Třeštík]]
* [[Oldřich Tyl]]
* ''Ľubomír Titl'' (Slovak)

== U ==
* ([[Hugo Uhliř]] : češ.-slov. gradbenik-projektant)
*[[Ignac Ullmann]]
*([[Max Urban]])

== V ==
* [[Tomáš Valena]] (1950 - 2019) (češ.-slov.)
* [[David Vávra]]
*[[Zdeněk Vávra]]
*[[Jan Vejrych]]
*[[Jan Víšek]]
*[[Richard Vyškovský]]

== W ==

* [[Bohumil Waigant]]
* ''Fridrich Weinwurm'' (Slovak)
* [[Rudolf Wels]]
*[[Antonín Wiehl]] (konservator)
* [[Ernst Wiesner]] (''Arnošt Wiesner'')
*[[René Wiesner]] (1904–1974)
*''Oskar Winkler'' (Slovak)

== Z ==
* [[Jan Zázvorka]]
*[[Josef Zítek]]

== Ž ==

* [[Ladislav Žák]]
{{seznami narodov po poklicu|arhitektov}}

[[Kategorija:Seznami Čehov|Arhitekti]]
[[Kategorija:Češki arhitekti| ]]</text>
      <sha1>7x47fkkzhi8b2a0px24stod50u3otin</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam čeških politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49774</id>
    <revision>
      <id>6751536</id>
      <parentid>6750936</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T14:10:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6751536</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14930" sha1="402e28hxp3eqe46a387uxswsew9s241" xml:space="preserve">
'''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[politik]]ov.''' (Op.: vključeni so vidnejši [[Seznam slovaških politikov|slovaški politiki]] s pomembnimi funkcijami v nekdanji skupni češkoslovaški prestolnici Pragi, pa tudi podkarpatsko-ukrajinsko-rusinski v prvi Češkoslovaški republiki)

{{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=20em}}

== A ==
*[[Ladislav Adamec]]
*[[Karel Adámek]]
*[[Miroslav Adámek]]
*[[František Andršt]]
*[[August Ansorge]]
*[[Rudolf Appelt]] (češ.-nem.&gt;&gt;DDR)
*[[Emanuel Arnold]]
*[[Jaroslav Aster]]
*[[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg]]
*[[Pavel Auersperg]]
*[[Ludvík Aust]]
*[[Rudolf Axmann]]

== B == 
*[[Kurt Babel]]
*[[Andrej Babiš]] (češki - slovaškega rodu)
*[[Alexander Bach]]
*([[Karol Bacílek|Karol/Karel Bacílek]] - Slovak)
*([[Edmund Bačinský]] - Rusin)
*[[Kazimierz Felix Badeni]] 
*[[Alois Baeran]] 
*[[Josef Maria Baernreither]]
*[[Vlastimil Balín]]  
*[[Anton von Banhans]]
*[[Pavel Jacquier Baráček]]
*[[Josef Barák]]
*[[Rudolf Barák]]
*[[Richard Karl von Baratta]]
*[[František Barbírek]]
*[[Gustáv Bareš]] (prv. Gustav Breitenfeld)
*[[Ernst Bareuther]]
*[[Boleslav Bárta]]
*[[Vít Bárta]]
*[[Hans Bartel]]
*[[Josef Bartončík]]
*[[Ivan Bartoš]]
*[[Jan Bartošek]]
*[[Theodor Bartošek]]
*[[Václav Bartuška]]
*[[Jaroslav Bašta]]
*[[Antonín Baudyš]]
*[[Martin Baxa]]
*[[Bohdan Bečka]]
*[[Ján Bečko]]
*[[Pavel Bělobrádek]]
*[[Václav Bělský]]
*[[Pavel Bém]] 
*[[Marek Benda]]
*[[Václav Benda]]
*[[Petr Bendl]]
*[[Bohuš Beneš]]
*[[Edvard Beneš]]
*[[Jiří  Beneš]]
*[[Václav Beneš]]
*[[Vojta Beneš]]
*[[Ondřej Benešík]]
*[[Libuše Benešová]]
*[[Marie Benešová]]
*[[Rudolf Beran]]
*[[Rudolf Bergman]]
*[[Hugo Bergmann]]
*[[Vilém Bernard]]
*([[Anton Beskid]] - Rusin)
*[[Bedřich Bezděk]]
*[[Richard Bienert]]
*([[Vasil Biľak]] - slovaški Rusin)
*[[František Biňovec]]
*[[Vilím Blažej]]
*[[Pavel Blažek]]
*[[Vavřinec Bodenlos]]
*[[Richard Brabec]]
*[[Bohumír Bradáč]]
*[[Vincenc Brandl]]
*[[Petr Bratský]]
*[[František August Brauner]]
*[[Vilém Brodecký]]
*([[Andrej Bródy]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin)
*[[Stanislav Broj]]
*[[Karel Brožík]]
*[[Jan Buchvaldek]]
*[[Jaroslav Budínský]]
*[[Dagmar Burešová]]
*[[Václav Burger]]
*[[Martin Bursík]]
*[[Petra Buzková]]

== C ==
*[[Jaroslav Jan Caha]]
*[[Juraj Chmiel]]
*[[Bohuslav Chňoupek]]
*[[Milan Chovanec]]
*[[František Chvalkovský]]
*[[Jan Chvojka]]
*[[Čestmír Císař]]
*[[Jindřich Jaroslav Clam-Martinic]]
*([[Vladimir Clementis]] - Slovak)

== Č ==
*([[Marián Čalfa]] - Slovak)
*([[Jan Čarnogurský]] - Slovak)
*([[Ján Čech]] - Slovak)
*[[Gregor Čeněk]] 
*[[Alexej Čepička]]
*[[Petr Čermák]]
*[[Oldřich Černík]]
*[[Lukáš Černohorský]]
*[[Jana Černochová]]
*[[Adolf Černý]]
*[[Alexander Černý]]
*[[František Černý]]
*[[Jan Černý]]
*[[Josef Černý (politik)]]
*[[Ludvík Černý]]
*[[Tomáš Černý]]
*[[Martin Červíček]]
*[[Antonín Čuřík]]

== D ==
*[[Josef David]]
*[[Václav David]]
*[[Eva Decroix]]
*([[Ivan Dérer]] - Slovak)
*[[Jiří Dienstbier]]
*[[Jiří Dienstbier ml.]]
*[[František Dittrich]]
*[[Vladimír Dlouhý]]
*[[Pavel Dobeš]]
*[[Luboš Dobrovský]]
*[[Jaromír Dolanský]]
*[[Josef Dolanský]]
*[[Jiří Dolejš]]
*[[Václav Donát]]
*[[Pavel Dostál]]
*[[Jiří Drahoš]]
*[[Jan Drda]]
*[[František Drtina]]
*[[Prokop Drtina]]
*[[Ivan Dřímal]]
*([[Alexander Dubček]])
*[[Jan Dubický]]
*[[Ladislav Dvořák]] (politik)
*[[Viktor Dyk]]

== E ==
*[[Alois Eliáš]]
*[[Karel Engliš]]
*[[Evžen Erban]]
*([[János Esterházy]] - slovaški Madžar)

== F ==
*[[Hynek Fajmon]]
*[[Vladimír Fajnor]]
*[[Maxmilián Fatka]]
*[[Petr Fiala]]
*[[Karel Fiedler]] 
*[[Zdeněk Fierlinger]]
*[[Vojtěch Filip]]
*[[Jan Fischer]]
*[[Otakar Fischer]]
*[[Miluše Fischerová]]
*[[Viktor Fischl]]
*[[Ivan Fišera]]
*[[Jan Fojtík]]
*[[Josef Frank]]
*Karl Hermann Frank
*[[Emil Franke]]
*[[Štěpánka Fraňková]]
*[[Bohuslav Franta]]
*[[Josef František Frič]]
*[[Josef Václav Frič]]
*[[Josef Fritz]]
*[[Štefan Füle]]

== G == 
*[[Radola Gajda]] (Rudolf Geidl) 
*[[Alena Gajdůšková]]
*[[Jaroslav Goll]]
*[[Klement Gottwald]]
*[[Miroslav Grebeníček]]
*[[Eduard Grégr]]
*[[Julius Grégr]]
*[[Miroslav Grégr]] 
*[[Stanislav Gross]]
*[[Karel Groš]]
*[[Jiří Gruša]]

== H ==
*[[Gustav Habrman]]
*[[Emil Hácha]]
*[[Theodor Hackenberg]]
*[[Jiří Hájek]]
*[[Václav Hájek]]
*[[Antonín Hajn]]
*[[Josef Haken]]
*[[František Hála]]
*[[Jan Hamáček (1978)]]
*[[Josef Haman]]
*[[František Hamouz]]
*[[Antonín Hampl]]
*([[Dalibor Hanes]] - Slovak)
*[[Antonín Hasal]]
*[[Michal Hašek]]  
*[[Václav Havel]]
*[[Jaroslav Havelka]]
*[[Ivan Havlíček]]
*[[Karel Havlíček]]
*[[Karel Havlíček Borovský]]
*[[Jan Helcelet]]
*[[Jan Herben]]
*[[Konrad Henlein]]
*[[Vladimír Herman]]
*[[Petr Hladík]]
*[[František Hlaváček]]
*[[František Hodáč]]
*([[Milan Hodža]] - Slovak)
*Jiří Hoetzel
*[[Karel Hoffmann]]
*[[Vilém Holáň]]
*[[Cyril Horáček]]
*[[Jiří Horák]]
*[[Milada Horáková]] (r. Králová)
*[[Zdeněk Horčík]]
*[[Miluše Horská]]
*[[Václav Hrabal]]
*([[Pavol Hrivnák]] - Slovak) 
*[[Josef Hromádka]]
*[[Mořic Hruban]]
*[[Karel Hrubý]]
*[[Zdeněk Hřib]] 
*[[Tomáš Hudeček]] 
*[[Josef Huleš]]
*([[Gustáv Husák]] - Slovak)
*[[Otakar Husák]]
*[[Josef Hybeš]]

== I ==
*[[Alois Indra]]
*[[Segej Ingr]]

== J ==
*[[Miloš Jakeš]]
*[[Wenzel Jaksch]] 
*[[Vítězslav Jandák]]
*[[Ludmila Jankovcová]]
*[[Antonin Janoušek]] (Čeh-preds.''Slovaške rep. svetov'' 1919)
*[[Vít Jedlička]]
*[[Šárka Jelínková]]
*[[Tomáš Ježek]]
*[[Bohumil Jílek]]
*[[Alois Jirásek]]
*[[Oldřich John]]
*[[Radek John]]
* [[Věra Jourová]]
*[[Tomáš Julínek]]
*[[Josef Jung]]
*[[Stanislav Juránek]]  
*[[Marian Jurečka]]

== K == 
*[[Jindřich Kabát]]
*[[Jiří Kadeřávek]]
*[[Josef Kadlčák]]
*Karel Kadlec
*[[Vladimír Kadlec]]
*[[František Kahuda]]
*[[Josef Kaizl]]
*[[Miroslav Kalousek]]
*[[Antonín Kapek]]
*[[Jan Kasal]]
*[[Radko Kaska]]
*[[Jan Kasl]]
*[[Antonín Kašpar]]
*[[Jan Kavan]]
*[[Josef Kempný]]
*[[František Kincl]]
*([[Jozef Kyselý]] - Slovak)
*[[Slavomír Klaban]]
*[[Karel Leopold Klaudy]]
*[[Václav Klaus]]
*[[Josef Klečák]]
*[[Gustav Kliment]]
*([[Štefan Kločurak]]- podkarpatski Ukrajinec)
*[[Václav Klofáč|Václav J. Klofáč]]
*[[Michal Klusáček]]
*[[Milan Klusák]]
*[[Michael Kocáb]] 
*[[Bruno Köhler]]
*[[Jan Kohout]]
*[[Marcel Kolaja]]
*[[Daniela Kolářová]]
*[[Drahomír Kolder]]
*[[Franz Anton Kolowrat-Liebsteinsky]] (František Antonín Kolovrat-Libštejnský) 
*[[Jindřich Josef Vilém Kolowrat|Jindřich Vilém Kolowrat]]-Krakowsky (1897–1996)
*[[Kateřina Konečná]]
*[[Václav Kopecký]]
*[[Ladislav Kopřiva]]
*([[Josef Korbel]])
*[[Josef Korčák]]
*[[Miroslav Kostelka]]
*[[Josef Cyril Kotrlý]]
*[[Vladimír Koucký]]
*[[Josef Kouril]]
*[[Pavel Kováčik]]
*[[František Kovářík]]
*[[Věra Kovářová]]
*[[Vladimír Krajina]]
*[[Karel Kramář]]
*[[Michal Kraus]]
*[[Zdeněk Krč]]
*Karl Kreibich (češki Nemec)
*[[Jaroslav Krejčí]]                 
*[[František Kriegel]]
*[[Adriana Krnáčová]]
*[[Kamil Krofta]]
*[[Josef Krosnář]]
*[[Daniel Kroupa]]
*[[Jan Kryčer]]
*[[Martin Kuba]]
*[[Jaroslav Kubera]]
*[[Jiří Kubíček]]
*[[Stanislav Kubr]]
*[[Bohuslav Kučera]]
*[[Petr Kučera]]
*[[Josef Kudrna]]
*[[Stanislav Kukrál]]
*[[Jakub Kulhánek]]
*[[Karel Kühnl]]
*[[Ernst Kundt]]
*[[Martin Kupka]]
*[[Jan Kvíčala]]

== L ==
*[[Jan Lachnit]]
*[[Luisa Landová-Štychová]]
*[[Jakub Landovský]]
*[[Ján Langoš]]
*[[Bohumil Laušman]]
*([[Jozef Lenárt]] - Slovak)
*([[Jozef Lettrich]] - Slovak)
*[[Miroslav Lidinský]]
* [[Zbyněk Linhart]] 
*[[Jan Lipavský]]
*[[Jiří Liška]]
*[[Ondřej Liška]]
*[[Ferdinand Lobkowicz]]
*[[Jiří Kristián Lobkowicz]]
*[[Artur London]]
*([[Alojz Lorenc]] - Slovak)
*[[František Loubal]]
*[[Miloslav Ludvík]]
*[[Josef Lukeš]]
*[[Milan Lukeš]]
*[[Josef Lux]]

== M == 
*[[Miroslav Macek]]
*[[Petr Mach]]
*[[František Machník]]
*[[Karel Machovec]]
*[[Petr Macinka]]
*[[Václav Majer]]
*[[Cyprián Majerník]]
*[[Jana Maláčová]]
*[[Rudolf Malík]]
*[[Jan Malypetr]] 
*[[František Mareš]] 
*[[Jan Masaryk]]
*[[Tomáš Masaryk|Tomáš G. Masaryk]]
*[[Karel Mečíř]]
*[[Alfréd Meissner]]
*[[Lubomír Metnar]]
*[[Jaroslav Mezník]]
*[[Jiří Milek]]
*[[Jan Mládek]]
*[[Rudolf Mlčoch]]
*[[Zdeněk Mlynář]]
*[[Bedřich Moldan]]
*([[Jozef Moravčík]] - Slovak)
*[[Emanuel Moravec]]
*[[Jana Mračková Vildumetzová]]
*[[Josef rytíř Müller z Jiřetína]]
*[[Alois Muna]]
*[[Vratislav Mynář]]

== N ==
*[[Patrik Nacher]]
*[[Josef Václav Najman]]
*[[Vojtěch Náprstek]]
*[[Augustin Navrátil]]
*[[Jaromír Nečas]]
*[[Petr Nečas]]
*[[Jiří Nedvěd]]
*[[Zdeněk Nejedlý]]
*[[Antonín Němec]]
*([[Bohumil Němec]])
*[[Jan Němec]]
*[[Alois Neuman]]
*Josef Neumann
*[[Luděk Niedermayer]]
*[[František Nosek]]
*[[Václav Nosek]]
*[[Augustin Novák]]
*[[Jiří Novák]]
*[[Ladislav Novák]]	
*[[Libor Novák]]
*[[Antonín Novotný]]
*[[Vilém Nový]]
*[[Zdeněk Nytra]]

== O ==
*[[Jiří Oberfalzer]]
*[[Marek Obrtel]]
*[[Jaromír Obzina]]
* [[Tomio Okamura]]
*[[Roman Onderka]]
*([[Štefan Osuský]] - Slovak)
*[[Eduard Outrata]]

== P ==
*[[Tomáš Pajonk]]
*[[František Palacký]]
*[[Martin Palouš]]
*[[Rudolf Pánek]]
*[[Vlasta Parkanová]]
*[[Jiří Paroubek]]
*[[Josef Pavel]]
*[[Pavel Pavel]]
*[[Petr Pavel]]
*[[Karolína Peake]] (r. [[Kvačková]])
*[[Martin Pecina]]
*[[Josef Boleslav Pecka]]
*[[Markéta Pekarová Adamová]]
*[[Mikuláš Peksa]]
*[[Jiří Pelikán]]
*[[Robert Pelikán]]
*[[Jan Pelnář]]
*[[Stanislav Penc]]
*[[Soňa Pennigerová]]
*[[Rostislav Petera]]
*[[Alois Petr]]
*[[Tomáš Petříček]]
*[[Ivan Pietor]]
*[[Ivan Pilip]]
*[[Jan Piller]]
*[[František Píšek]] 
*[[František Pitra]]
*[[Petr Pithart]]
*[[Pavel Ploc]]
*[[Josef Plojhar]]
*[[Pavel Poc]]
*[[Jan Podlipný]]
*[[Augustin Popelka]]
*[[Antonín Pospíšil]]
*[[Jiří Pospíšil]]
*[[Svatopluk Potáč]]
*[[Mojmír Povolný]]
*[[Karel Prášek]]
*[[Albert Pražák]] 
*[[Alois Pražák]]
*[[Adolf Procházka]]
*[[Ladislav Prokop Procházka]]
*Marie Provazníková (načelnica ''Sokola'')
*[[František Pštross]]
*[[František Václav Pštross]] 

== R == 
*[[Jindřich Rajchl]] 
*[[Vít Rakušan]]
*[[Alois Rašín]]
*[[David Rath]]
*[[Stanislav Rázl]]
*[[Aleš Řebíček]]
*[[Vladimír Remek]]
*[[Bedřich Remeš]]
*([[Július Révay]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin)
*[[Leon Richter]]
*[[František Ladislav Rieger]]
*[[Emil Rigo]]
*[[Martin Říman]]
*[[Hubert Ripka]]
*[[Helena Rögnerová]]
*[[Jaroslav Rovný]]
*[[Jan Ruml]]
*[[Vladimír Ruml]] ?
*[[Jiří Rusnok]]
*[[Jiří Růžička]]
*[[Pavel Rychetský]]

== S ==
*[[Radek Scherfer]]
*[[Alena Schillerová]]
*[[Friedrich Erwein Graf von Schönborn]]
*Karl Schwabe 
*[[Karel Schwarzenberg]]
*[[Martin Sedlář]]
*[[Jozef Síkela]]
*[[André Simone]]
*[[Alois Simonides]]
*[[František Sís]]
*[[Jiří Skalický]]
*[[Miloš Skočovský]]
*[[Emilián Skramlík]]
*[[Miroslav Sládek]]
*[[Gustav Slamečka]]
*[[Rudolf Slanský]]
*[[Vilém Slavata]]
*[[Jiří Smejkal]]
*[[Josef Smrkovský]]
*[[Václav Snopek]]
*[[Josef Sobotka]]
*[[Bohuslav Sobotka]]
*[[Přemysl Sobotka]]
*[[Karel Sokol]]
*[[Tomáš Sokol]]
*[[František Soukup]]
*[[Vladimír Srb]]
*[[František Staněk]]
*[[Rudolf Staněk]]
*[[Zbyněk Stanjura]]
*[[Josef Steiner]]
*[[Adolf Stránský]]
*[[Jaroslav Stránský (politik)]]
*[[Jan Stráský]]
*([[Rudolf Strechaj]] - Slovak)
*[[Antonín Strobach]]
*[[Martin Stropnický]]
*[[Viktor Stoupal]]
*[[Jiří Stříbrný]]
*[[Karel Svitavský]]
*[[Adolf Svoboda]]
*[[Bohuslav Svoboda]]                  
*[[Cyril Svoboda]]
*[[Ivo Svoboda]]
*[[Jiří Svoboda]]
*[[Ludvík Svoboda]]
*[[Vladislav Svoboda]]
*[[Jan Syrový]]
*[[Tomáš Szuyog]]

== Š ==
*[[Jaroslav Šafařík]]
*[[Přemysl Šámal]]
*[[Jaroslav Šedivý]]
*[[Jiří Šedivý]]
*[[Jan Šejna]]
*[[Ota Šik]]
*[[Petr Šilar]]
*[[Tomáš Eduard Šilinger]]
*[[Bohumil Šimek]]  
*[[Bohumil Šimon]]
*([[Ladislav Šimovič]] - Slovak) 
*([[Viliam Široký]] - Slovak)
*[[Jan Škoda]]
*[[Zdeněk Škromach]]
*[[Emanuel Šlechta]]
*[[Karla Šlechtová]]
*[[Otto Šling]]
*[[Michal Šmarda]]
*[[Bohumír Šmeral]]
*[[Radek Šmerda]]
*[[Jindřich Šolc]]
*[[Josef Špaček]]
*[[Emil Špatný]]
*[[Vladimír Špidla]]
*[[František Šrámek]]
*[[Jan Šrámek]]
*[[Josef Šrámek]]
*([[Vavro Šrobár]] - Slovak)
*[[Alfons Ferdinand Šťastný]]
*[[Milan Štěch]]
*([[Milan Štefanik]] - Slovak)
*[[Jiří Štěpán]]
*[[Miroslav Štěpán]]
*[[Jiří Štěpánek]]
*[[Jaromír Štětina]]
*[[Ladislav Štoll]]
*[[Jiří Stříbrný]]
*[[Lubomír Štrougal]]
*[[Jan Šula]]
*[[Václav Šturc]]
*[[Josef Šusta]]
*[[Karel Šváb]]
*[[Antonín Švehla]]
*[[Jan Šverma]]
*[[Marie Švermová]] (r. Švábová)
*[[Oldřich Švestka]]

== T ==
*[[Jaromír Talíř]]
*[[Pavel Telička]]
*[[Pavel Tigrid]] (P. Schönfeld)
*[[František Toman]]
*[[Petr Tluchoř]]
*[[Vlastimil Tlustý]]
*[[Zdeněk Václav Tobolka]]
*[[Miroslav Toman]]
*[[František Tomášek (politik)]]
*[[Mirek Topolánek]]
*[[Evžen Tošenovský]]
*[[Josef Tošovský]]
*[[František Trnka]]
*Zdeněk Tůma
*[[Filip Turek]]
*[[Vlastimil Tusar]]
*[[Jaroslav Tvrdík]]

== U ==
*[[František Udržal]] 
*[[Milan Uhde]]
*[[Bohumil Urban]]
*[[Karel Urbánek]]
*([[Ján Ursíny]] - Slovak)

== V ==
*[[Miroslav Vacek]]
*[[Václav Vacek]]
*[[Ludvík Vaculik]]
*[[Martin Vaculík]]
*[[Vratislav Vajnar]]
*[[Vlastimil Válek]]
*[[Václav Valeš]]
*[[Ferdinand Vališ]]
*Josef Vančura
*[[Tomáš Vandas]]
*[[Václav Vaňka]]
*[[František Emanuel Velc]]
*[[Otomar Venzhöffer]]
*[[František Veselý]]
*[[Vladimír Vetchý]]
*[[Petr Vícha]]
*[[Božena Viková-Kunětická]] (r. Novotná)
*[[Blažej Vilím]]
*[[Karel Viškovský]]
*[[František Vlasák]]
*[[Miloslav Vlček]]
*[[Jindřich Vodička]]
*[[Petr Vokřál]]
*([[Augustin Vološin]] - (Rusin) 
*[[Alexandr Vondra]]
*[[Libor Vondráček]]
*[[Radek Vondráček]]
*[[Veronika Vrecionová]]
*[[Marek Výborný]]
*[[Marie Vydrová]]
*[[Miloš Vystrčil]]
*[[Jiří Vyvadil]]

== W ==
* [[Josef Wohanka]]

== Z ==
*[[Jan Zahradil]]
*[[Jindřich Záhradnik]]
*[[Zdeněk Zajíček]]
*[[Lubomír Zaorálek]]
*[[Antonín Zápotocký]]
*[[Ladislav Zápotocký]]
*[[Miroslav Zavadil]]
*[[Osvald Závodský]]
*[[Tomáš Zdechovský]]
*[[Ondřej Zelinka]] (Andreas Zelinka)
*[[Miloš Zeman]]
*[[Petr Zenkl]]
*[[Josef Zieleniec]]
*[[Jiří Zimola]]
*[[Jiří Zlatuška]]
*[[Antonín Zmrhal]]
*[[Jaromír Zůna]]
*[[Zdeněk Zuska]]

== Ž ==
*[[Václav Žák]]
*[[Zdeněk Žák]]
*[[Zbyněk Žalman]]
*([[Grigorij Žatkovič]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin)
*[[Josef Žďárský]]
*[[Jindřich Žilka]]
{{div col end}}

{{stublist}}
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Čehov|Politiki]]
[[Kategorija:Češki politiki|*]]</text>
      <sha1>402e28hxp3eqe46a387uxswsew9s241</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751683</id>
      <parentid>6751536</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:34:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6751683</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14899" sha1="cs95ge21hw5bmtbqvo1y7end21exchr" xml:space="preserve">
'''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[politik]]ov.''' (Op.: vključeni so vidnejši [[Seznam slovaških politikov|slovaški politiki]] s pomembnimi funkcijami v nekdanji skupni češkoslovaški prestolnici Pragi, pa tudi podkarpatsko-ukrajinsko-rusinski v prvi Češkoslovaški republiki)

{{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=20em}}

== A ==
*[[Ladislav Adamec]]
*[[Karel Adámek]]
*[[Miroslav Adámek]]
*[[František Andršt]]
*[[August Ansorge]]
*[[Rudolf Appelt]] (češ.-nem.&gt;&gt;DDR)
*[[Emanuel Arnold]]
*[[Jaroslav Aster]]
*[[Karl Wilhelm Philipp von Auersperg]]
*[[Pavel Auersperg]]
*[[Ludvík Aust]]
*[[Rudolf Axmann]]

== B == 
*[[Kurt Babel]]
*[[Andrej Babiš]] (češki - slovaškega rodu)
*[[Alexander Bach]]
*[[Karel Bacílek]] 
*([[Edmund Bačinský]] - Rusin)
*[[Kazimierz Felix Badeni]] 
*[[Alois Baeran]] 
*[[Josef Maria Baernreither]]
*[[Vlastimil Balín]]  
*[[Anton von Banhans]]
*[[Pavel Jacquier Baráček]]
*[[Josef Barák]]
*[[Rudolf Barák]]
*[[Richard Karl von Baratta]]
*[[František Barbírek]]
*[[Gustáv Bareš]] (prv. Gustav Breitenfeld)
*[[Ernst Bareuther]]
*[[Boleslav Bárta]]
*[[Vít Bárta]]
*[[Hans Bartel]]
*[[Josef Bartončík]]
*[[Ivan Bartoš]]
*[[Jan Bartošek]]
*[[Theodor Bartošek]]
*[[Václav Bartuška]]
*[[Jaroslav Bašta]]
*[[Antonín Baudyš]]
*[[Martin Baxa]]
*[[Bohdan Bečka]]
*[[Ján Bečko]]
*[[Pavel Bělobrádek]]
*[[Václav Bělský]]
*[[Pavel Bém]] 
*[[Marek Benda]]
*[[Václav Benda]]
*[[Petr Bendl]]
*[[Bohuš Beneš]]
*[[Edvard Beneš]]
*[[Jiří  Beneš]]
*[[Václav Beneš]]
*[[Vojta Beneš]]
*[[Ondřej Benešík]]
*[[Libuše Benešová]]
*[[Marie Benešová]]
*[[Rudolf Beran]]
*[[Rudolf Bergman]]
*[[Hugo Bergmann]]
*[[Vilém Bernard]]
*([[Anton Beskid]] - Rusin)
*[[Bedřich Bezděk]]
*[[Richard Bienert]]
*([[Vasil Biľak]] - slovaški Rusin)
*[[František Biňovec]]
*[[Vilím Blažej]]
*[[Pavel Blažek]]
*[[Vavřinec Bodenlos]]
*[[Richard Brabec]]
*[[Bohumír Bradáč]]
*[[Vincenc Brandl]]
*[[Petr Bratský]]
*[[František August Brauner]]
*[[Vilém Brodecký]]
*([[Andrej Bródy]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin)
*[[Stanislav Broj]]
*[[Karel Brožík]]
*[[Jan Buchvaldek]]
*[[Jaroslav Budínský]]
*[[Dagmar Burešová]]
*[[Václav Burger]]
*[[Martin Bursík]]
*[[Petra Buzková]]

== C ==
*[[Jaroslav Jan Caha]]
*[[Juraj Chmiel]]
*[[Bohuslav Chňoupek]]
*[[Milan Chovanec]]
*[[František Chvalkovský]]
*[[Jan Chvojka]]
*[[Čestmír Císař]]
*[[Jindřich Jaroslav Clam-Martinic]]
*([[Vladimir Clementis]] - Slovak)

== Č ==
*([[Marián Čalfa]] - Slovak)
*([[Jan Čarnogurský]] - Slovak)
*([[Ján Čech]] - Slovak)
*[[Gregor Čeněk]] 
*[[Alexej Čepička]]
*[[Petr Čermák]]
*[[Oldřich Černík]]
*[[Lukáš Černohorský]]
*[[Jana Černochová]]
*[[Adolf Černý]]
*[[Alexander Černý]]
*[[František Černý]]
*[[Jan Černý]]
*[[Josef Černý (politik)]]
*[[Ludvík Černý]]
*[[Tomáš Černý]]
*[[Martin Červíček]]
*[[Antonín Čuřík]]

== D ==
*[[Josef David]]
*[[Václav David]]
*[[Eva Decroix]]
*([[Ivan Dérer]] - Slovak)
*[[Jiří Dienstbier]]
*[[Jiří Dienstbier ml.]]
*[[František Dittrich]]
*[[Vladimír Dlouhý]]
*[[Pavel Dobeš]]
*[[Luboš Dobrovský]]
*[[Jaromír Dolanský]]
*[[Josef Dolanský]]
*[[Jiří Dolejš]]
*[[Václav Donát]]
*[[Pavel Dostál]]
*[[Jiří Drahoš]]
*[[Jan Drda]]
*[[František Drtina]]
*[[Prokop Drtina]]
*[[Ivan Dřímal]]
*([[Alexander Dubček]])
*[[Jan Dubický]]
*[[Ladislav Dvořák]] (politik)
*[[Viktor Dyk]]

== E ==
*[[Alois Eliáš]]
*[[Karel Engliš]]
*[[Evžen Erban]]
*([[János Esterházy]] - slovaški Madžar)

== F ==
*[[Hynek Fajmon]]
*[[Vladimír Fajnor]]
*[[Maxmilián Fatka]]
*[[Petr Fiala]]
*[[Karel Fiedler]] 
*[[Zdeněk Fierlinger]]
*[[Vojtěch Filip]]
*[[Jan Fischer]]
*[[Otakar Fischer]]
*[[Miluše Fischerová]]
*[[Viktor Fischl]]
*[[Ivan Fišera]]
*[[Jan Fojtík]]
*[[Josef Frank]]
*Karl Hermann Frank
*[[Emil Franke]]
*[[Štěpánka Fraňková]]
*[[Bohuslav Franta]]
*[[Josef František Frič]]
*[[Josef Václav Frič]]
*[[Josef Fritz]]
*[[Štefan Füle]]

== G == 
*[[Radola Gajda]] (Rudolf Geidl) 
*[[Alena Gajdůšková]]
*[[Jaroslav Goll]]
*[[Klement Gottwald]]
*[[Miroslav Grebeníček]]
*[[Eduard Grégr]]
*[[Julius Grégr]]
*[[Miroslav Grégr]] 
*[[Stanislav Gross]]
*[[Karel Groš]]
*[[Jiří Gruša]]

== H ==
*[[Gustav Habrman]]
*[[Emil Hácha]]
*[[Theodor Hackenberg]]
*[[Jiří Hájek]]
*[[Václav Hájek]]
*[[Antonín Hajn]]
*[[Josef Haken]]
*[[František Hála]]
*[[Jan Hamáček (1978)]]
*[[Josef Haman]]
*[[František Hamouz]]
*[[Antonín Hampl]]
*([[Dalibor Hanes]] - Slovak)
*[[Antonín Hasal]]
*[[Michal Hašek]]  
*[[Václav Havel]]
*[[Jaroslav Havelka]]
*[[Ivan Havlíček]]
*[[Karel Havlíček]]
*[[Karel Havlíček Borovský]]
*[[Jan Helcelet]]
*[[Jan Herben]]
*[[Konrad Henlein]]
*[[Vladimír Herman]]
*[[Petr Hladík]]
*[[František Hlaváček]]
*[[František Hodáč]]
*([[Milan Hodža]] - Slovak)
*Jiří Hoetzel
*[[Karel Hoffmann]]
*[[Vilém Holáň]]
*[[Cyril Horáček]]
*[[Jiří Horák]]
*[[Milada Horáková]] (r. Králová)
*[[Zdeněk Horčík]]
*[[Miluše Horská]]
*[[Václav Hrabal]]
*([[Pavol Hrivnák]] - Slovak) 
*[[Josef Hromádka]]
*[[Mořic Hruban]]
*[[Karel Hrubý]]
*[[Zdeněk Hřib]] 
*[[Tomáš Hudeček]] 
*[[Josef Huleš]]
*([[Gustáv Husák]] - Slovak)
*[[Otakar Husák]]
*[[Josef Hybeš]]

== I ==
*[[Alois Indra]]
*[[Segej Ingr]]

== J ==
*[[Miloš Jakeš]]
*[[Wenzel Jaksch]] 
*[[Vítězslav Jandák]]
*[[Ludmila Jankovcová]]
*[[Antonin Janoušek]] (Čeh-preds.''Slovaške rep. svetov'' 1919)
*[[Vít Jedlička]]
*[[Šárka Jelínková]]
*[[Tomáš Ježek]]
*[[Bohumil Jílek]]
*[[Alois Jirásek]]
*[[Oldřich John]]
*[[Radek John]]
* [[Věra Jourová]]
*[[Tomáš Julínek]]
*[[Josef Jung]]
*[[Stanislav Juránek]]  
*[[Marian Jurečka]]

== K == 
*[[Jindřich Kabát]]
*[[Jiří Kadeřávek]]
*[[Josef Kadlčák]]
*Karel Kadlec
*[[Vladimír Kadlec]]
*[[František Kahuda]]
*[[Josef Kaizl]]
*[[Miroslav Kalousek]]
*[[Antonín Kapek]]
*[[Jan Kasal]]
*[[Radko Kaska]]
*[[Jan Kasl]]
*[[Antonín Kašpar]]
*[[Jan Kavan]]
*[[Josef Kempný]]
*[[František Kincl]]
*([[Jozef Kyselý]] - Slovak)
*[[Slavomír Klaban]]
*[[Karel Leopold Klaudy]]
*[[Václav Klaus]]
*[[Josef Klečák]]
*[[Gustav Kliment]]
*([[Štefan Kločurak]]- podkarpatski Ukrajinec)
*[[Václav Klofáč|Václav J. Klofáč]]
*[[Michal Klusáček]]
*[[Milan Klusák]]
*[[Michael Kocáb]] 
*[[Bruno Köhler]]
*[[Jan Kohout]]
*[[Marcel Kolaja]]
*[[Daniela Kolářová]]
*[[Drahomír Kolder]]
*[[Franz Anton Kolowrat-Liebsteinsky]] (František Antonín Kolovrat-Libštejnský) 
*[[Jindřich Josef Vilém Kolowrat|Jindřich Vilém Kolowrat]]-Krakowsky (1897–1996)
*[[Kateřina Konečná]]
*[[Václav Kopecký]]
*[[Ladislav Kopřiva]]
*([[Josef Korbel]])
*[[Josef Korčák]]
*[[Miroslav Kostelka]]
*[[Josef Cyril Kotrlý]]
*[[Vladimír Koucký]]
*[[Josef Kouril]]
*[[Pavel Kováčik]]
*[[František Kovářík]]
*[[Věra Kovářová]]
*[[Vladimír Krajina]]
*[[Karel Kramář]]
*[[Michal Kraus]]
*[[Zdeněk Krč]]
*Karl Kreibich (češki Nemec)
*[[Jaroslav Krejčí]]                 
*[[František Kriegel]]
*[[Adriana Krnáčová]]
*[[Kamil Krofta]]
*[[Josef Krosnář]]
*[[Daniel Kroupa]]
*[[Jan Kryčer]]
*[[Martin Kuba]]
*[[Jaroslav Kubera]]
*[[Jiří Kubíček]]
*[[Stanislav Kubr]]
*[[Bohuslav Kučera]]
*[[Petr Kučera]]
*[[Josef Kudrna]]
*[[Stanislav Kukrál]]
*[[Jakub Kulhánek]]
*[[Karel Kühnl]]
*[[Ernst Kundt]]
*[[Martin Kupka]]
*[[Jan Kvíčala]]

== L ==
*[[Jan Lachnit]]
*[[Luisa Landová-Štychová]]
*[[Jakub Landovský]]
*[[Ján Langoš]]
*[[Bohumil Laušman]]
*([[Jozef Lenárt]] - Slovak)
*([[Jozef Lettrich]] - Slovak)
*[[Miroslav Lidinský]]
* [[Zbyněk Linhart]] 
*[[Jan Lipavský]]
*[[Jiří Liška]]
*[[Ondřej Liška]]
*[[Ferdinand Lobkowicz]]
*[[Jiří Kristián Lobkowicz]]
*[[Artur London]]
*([[Alojz Lorenc]] - Slovak)
*[[František Loubal]]
*[[Miloslav Ludvík]]
*[[Josef Lukeš]]
*[[Milan Lukeš]]
*[[Josef Lux]]

== M == 
*[[Miroslav Macek]]
*[[Petr Mach]]
*[[František Machník]]
*[[Karel Machovec]]
*[[Petr Macinka]]
*[[Václav Majer]]
*[[Cyprián Majerník]]
*[[Jana Maláčová]]
*[[Rudolf Malík]]
*[[Jan Malypetr]] 
*[[František Mareš]] 
*[[Jan Masaryk]]
*[[Tomáš Masaryk|Tomáš G. Masaryk]]
*[[Karel Mečíř]]
*[[Alfréd Meissner]]
*[[Lubomír Metnar]]
*[[Jaroslav Mezník]]
*[[Jiří Milek]]
*[[Jan Mládek]]
*[[Rudolf Mlčoch]]
*[[Zdeněk Mlynář]]
*[[Bedřich Moldan]]
*([[Jozef Moravčík]] - Slovak)
*[[Emanuel Moravec]]
*[[Jana Mračková Vildumetzová]]
*[[Josef rytíř Müller z Jiřetína]]
*[[Alois Muna]]
*[[Vratislav Mynář]]

== N ==
*[[Patrik Nacher]]
*[[Josef Václav Najman]]
*[[Vojtěch Náprstek]]
*[[Augustin Navrátil]]
*[[Jaromír Nečas]]
*[[Petr Nečas]]
*[[Jiří Nedvěd]]
*[[Zdeněk Nejedlý]]
*[[Antonín Němec]]
*([[Bohumil Němec]])
*[[Jan Němec]]
*[[Alois Neuman]]
*Josef Neumann
*[[Luděk Niedermayer]]
*[[František Nosek]]
*[[Václav Nosek]]
*[[Augustin Novák]]
*[[Jiří Novák]]
*[[Ladislav Novák]]	
*[[Libor Novák]]
*[[Antonín Novotný]]
*[[Vilém Nový]]
*[[Zdeněk Nytra]]

== O ==
*[[Jiří Oberfalzer]]
*[[Marek Obrtel]]
*[[Jaromír Obzina]]
* [[Tomio Okamura]]
*[[Roman Onderka]]
*([[Štefan Osuský]] - Slovak)
*[[Eduard Outrata]]

== P ==
*[[Tomáš Pajonk]]
*[[František Palacký]]
*[[Martin Palouš]]
*[[Rudolf Pánek]]
*[[Vlasta Parkanová]]
*[[Jiří Paroubek]]
*[[Josef Pavel]]
*[[Pavel Pavel]]
*[[Petr Pavel]]
*[[Karolína Peake]] (r. [[Kvačková]])
*[[Martin Pecina]]
*[[Josef Boleslav Pecka]]
*[[Markéta Pekarová Adamová]]
*[[Mikuláš Peksa]]
*[[Jiří Pelikán]]
*[[Robert Pelikán]]
*[[Jan Pelnář]]
*[[Stanislav Penc]]
*[[Soňa Pennigerová]]
*[[Rostislav Petera]]
*[[Alois Petr]]
*[[Tomáš Petříček]]
*[[Ivan Pietor]]
*[[Ivan Pilip]]
*[[Jan Piller]]
*[[František Píšek]] 
*[[František Pitra]]
*[[Petr Pithart]]
*[[Pavel Ploc]]
*[[Josef Plojhar]]
*[[Pavel Poc]]
*[[Jan Podlipný]]
*[[Augustin Popelka]]
*[[Antonín Pospíšil]]
*[[Jiří Pospíšil]]
*[[Svatopluk Potáč]]
*[[Mojmír Povolný]]
*[[Karel Prášek]]
*[[Albert Pražák]] 
*[[Alois Pražák]]
*[[Adolf Procházka]]
*[[Ladislav Prokop Procházka]]
*Marie Provazníková (načelnica ''Sokola'')
*[[František Pštross]]
*[[František Václav Pštross]] 

== R == 
*[[Jindřich Rajchl]] 
*[[Vít Rakušan]]
*[[Alois Rašín]]
*[[David Rath]]
*[[Stanislav Rázl]]
*[[Aleš Řebíček]]
*[[Vladimír Remek]]
*[[Bedřich Remeš]]
*([[Július Révay]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin)
*[[Leon Richter]]
*[[František Ladislav Rieger]]
*[[Emil Rigo]]
*[[Martin Říman]]
*[[Hubert Ripka]]
*[[Helena Rögnerová]]
*[[Jaroslav Rovný]]
*[[Jan Ruml]]
*[[Vladimír Ruml]] ?
*[[Jiří Rusnok]]
*[[Jiří Růžička]]
*[[Pavel Rychetský]]

== S ==
*[[Radek Scherfer]]
*[[Alena Schillerová]]
*[[Friedrich Erwein Graf von Schönborn]]
*Karl Schwabe 
*[[Karel Schwarzenberg]]
*[[Martin Sedlář]]
*[[Jozef Síkela]]
*[[André Simone]]
*[[Alois Simonides]]
*[[František Sís]]
*[[Jiří Skalický]]
*[[Miloš Skočovský]]
*[[Emilián Skramlík]]
*[[Miroslav Sládek]]
*[[Gustav Slamečka]]
*[[Rudolf Slanský]]
*[[Vilém Slavata]]
*[[Jiří Smejkal]]
*[[Josef Smrkovský]]
*[[Václav Snopek]]
*[[Josef Sobotka]]
*[[Bohuslav Sobotka]]
*[[Přemysl Sobotka]]
*[[Karel Sokol]]
*[[Tomáš Sokol]]
*[[František Soukup]]
*[[Vladimír Srb]]
*[[František Staněk]]
*[[Rudolf Staněk]]
*[[Zbyněk Stanjura]]
*[[Josef Steiner]]
*[[Adolf Stránský]]
*[[Jaroslav Stránský (politik)]]
*[[Jan Stráský]]
*([[Rudolf Strechaj]] - Slovak)
*[[Antonín Strobach]]
*[[Martin Stropnický]]
*[[Viktor Stoupal]]
*[[Jiří Stříbrný]]
*[[Karel Svitavský]]
*[[Adolf Svoboda]]
*[[Bohuslav Svoboda]]                  
*[[Cyril Svoboda]]
*[[Ivo Svoboda]]
*[[Jiří Svoboda]]
*[[Ludvík Svoboda]]
*[[Vladislav Svoboda]]
*[[Jan Syrový]]
*[[Tomáš Szuyog]]

== Š ==
*[[Jaroslav Šafařík]]
*[[Přemysl Šámal]]
*[[Jaroslav Šedivý]]
*[[Jiří Šedivý]]
*[[Jan Šejna]]
*[[Ota Šik]]
*[[Petr Šilar]]
*[[Tomáš Eduard Šilinger]]
*[[Bohumil Šimek]]  
*[[Bohumil Šimon]]
*([[Ladislav Šimovič]] - Slovak) 
*([[Viliam Široký]] - Slovak)
*[[Jan Škoda]]
*[[Zdeněk Škromach]]
*[[Emanuel Šlechta]]
*[[Karla Šlechtová]]
*[[Otto Šling]]
*[[Michal Šmarda]]
*[[Bohumír Šmeral]]
*[[Radek Šmerda]]
*[[Jindřich Šolc]]
*[[Josef Špaček]]
*[[Emil Špatný]]
*[[Vladimír Špidla]]
*[[František Šrámek]]
*[[Jan Šrámek]]
*[[Josef Šrámek]]
*([[Vavro Šrobár]] - Slovak)
*[[Alfons Ferdinand Šťastný]]
*[[Milan Štěch]]
*([[Milan Štefanik]] - Slovak)
*[[Jiří Štěpán]]
*[[Miroslav Štěpán]]
*[[Jiří Štěpánek]]
*[[Jaromír Štětina]]
*[[Ladislav Štoll]]
*[[Jiří Stříbrný]]
*[[Lubomír Štrougal]]
*[[Jan Šula]]
*[[Václav Šturc]]
*[[Josef Šusta]]
*[[Karel Šváb]]
*[[Antonín Švehla]]
*[[Jan Šverma]]
*[[Marie Švermová]] (r. Švábová)
*[[Oldřich Švestka]]

== T ==
*[[Jaromír Talíř]]
*[[Pavel Telička]]
*[[Pavel Tigrid]] (P. Schönfeld)
*[[František Toman]]
*[[Petr Tluchoř]]
*[[Vlastimil Tlustý]]
*[[Zdeněk Václav Tobolka]]
*[[Miroslav Toman]]
*[[František Tomášek (politik)]]
*[[Mirek Topolánek]]
*[[Evžen Tošenovský]]
*[[Josef Tošovský]]
*[[František Trnka]]
*Zdeněk Tůma
*[[Filip Turek]]
*[[Vlastimil Tusar]]
*[[Jaroslav Tvrdík]]

== U ==
*[[František Udržal]] 
*[[Milan Uhde]]
*[[Bohumil Urban]]
*[[Karel Urbánek]]
*([[Ján Ursíny]] - Slovak)

== V ==
*[[Miroslav Vacek]]
*[[Václav Vacek]]
*[[Ludvík Vaculik]]
*[[Martin Vaculík]]
*[[Vratislav Vajnar]]
*[[Vlastimil Válek]]
*[[Václav Valeš]]
*[[Ferdinand Vališ]]
*Josef Vančura
*[[Tomáš Vandas]]
*[[Václav Vaňka]]
*[[František Emanuel Velc]]
*[[Otomar Venzhöffer]]
*[[František Veselý]]
*[[Vladimír Vetchý]]
*[[Petr Vícha]]
*[[Božena Viková-Kunětická]] (r. Novotná)
*[[Blažej Vilím]]
*[[Karel Viškovský]]
*[[František Vlasák]]
*[[Miloslav Vlček]]
*[[Jindřich Vodička]]
*[[Petr Vokřál]]
*([[Augustin Vološin]] - (Rusin) 
*[[Alexandr Vondra]]
*[[Libor Vondráček]]
*[[Radek Vondráček]]
*[[Veronika Vrecionová]]
*[[Marek Výborný]]
*[[Marie Vydrová]]
*[[Miloš Vystrčil]]
*[[Jiří Vyvadil]]

== W ==
* [[Josef Wohanka]]

== Z ==
*[[Jan Zahradil]]
*[[Jindřich Záhradnik]]
*[[Zdeněk Zajíček]]
*[[Lubomír Zaorálek]]
*[[Antonín Zápotocký]]
*[[Ladislav Zápotocký]]
*[[Miroslav Zavadil]]
*[[Osvald Závodský]]
*[[Tomáš Zdechovský]]
*[[Ondřej Zelinka]] (Andreas Zelinka)
*[[Miloš Zeman]]
*[[Petr Zenkl]]
*[[Josef Zieleniec]]
*[[Jiří Zimola]]
*[[Jiří Zlatuška]]
*[[Antonín Zmrhal]]
*[[Jaromír Zůna]]
*[[Zdeněk Zuska]]

== Ž ==
*[[Václav Žák]]
*[[Zdeněk Žák]]
*[[Zbyněk Žalman]]
*([[Grigorij Žatkovič]]-podkarpatski Ukrajinec/Rusin)
*[[Josef Žďárský]]
*[[Jindřich Žilka]]
{{div col end}}

{{stublist}}
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Čehov|Politiki]]
[[Kategorija:Češki politiki|*]]</text>
      <sha1>cs95ge21hw5bmtbqvo1y7end21exchr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam čeških astronomov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49779</id>
    <revision>
      <id>6751678</id>
      <parentid>6718938</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:06:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <origin>6751678</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1502" sha1="iu7om7524xvff51sbcplpvwbfclxm9p" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[astronom]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Jiří Alter]] (1891 - 1972)

== B ==
* [[Bohumil Bečka]]
*[[Antonín Bečvář]] ([[1901]] – [[1965]])
*([[Tycho Brahe]] : dan.-češ.)

== D ==

* [[Josip Salomon Delmedigo]]

== H == 
* [[Tadeáš Hájek]]
* [[Martin Otto Harwit]] ([[Češka]] &gt; [[Združene države Amerike|ZDA]]) (1931 -)
* [[Jan Heweliusz]]

== J ==

* [[Karl Jelinek]] (1822 – 1876) (češko-avstrijski)

== K == 
* ([[Johannes Kepler]]) (1571 - 1630)
* [[Luboš Kohoutek]] ([[1935]] - 2023)
*[[Jan Kolář]] (1936 - )
*[[Lenka Kotková]] (1973 -)
*[[Pavel Kroupa]] (1963 -) (češko-avstralski)
*[[Peter Kušnirák]] (Slovak)

== M == 
* [[Josef M. Mohr]]
* [[Antonín Mrkos]] ([[1918]] – [[1996]])

== P ==

* ([[Johann Palisa]])
* [[Johannes Praetorius]] (''Johann Richter'') (1537 – 1616)
* [[Petr Pravec]] (1967 –)

== R ==

* [[Antonín Rükl]] (1932 – 2016)

== S == 
* [[August Seydler]] (1849 – 1891)

== Š ==
* [[Lenka Šarounová|Lenka Šarounová Kotková]] (1973 –)
* [[Jan Šindel]] (1370 – 1443)

== T ==

* [[Jana Tichá]] (1965 -)
* [[Miloš Tichý]] (1966 -)

== V ==

* [[Zdeňka Vávrová]] ([[1945]] -)

== W ==

* [[Ladislaus Weinek]] (1848&amp;ndash;1913)
* [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] (1957&amp;ndash;)

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Seznami Čehov|Astronomov]]
[[Kategorija:Češki astronomi| ]]</text>
      <sha1>iu7om7524xvff51sbcplpvwbfclxm9p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751680</id>
      <parentid>6751678</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:17:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6751680</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1522" sha1="rp2gn8nri8vipvy7fizo8e6hvsdaozs" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[astronom]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Jiří Alter]] (1891 – 1972)

== B ==
* [[Bohumil Bečka]]
*[[Antonín Bečvář]] ([[1901]] – [[1965]])
*([[Tycho Brahe]] : dan.-češ.)

== D ==

* [[Josip Salomon Delmedigo]]

== H == 
* [[Tadeáš Hájek]]
* [[Martin Otto Harwit]] ([[Češka]] &gt; [[Združene države Amerike|ZDA]]) (1931 –)
* [[Jan Heweliusz]]

== J ==

* [[Karl Jelinek]] (1822 – 1876) (češko-avstrijski)

== K == 
* ([[Johannes Kepler]]) (1571 – 1630)
* [[Luboš Kohoutek]] ([[1935]] – 2023)
*[[Jan Kolář]] (1936 –)
*[[Lenka Kotková]] (1973 –)
*[[Pavel Kroupa]] (1963 –) (češko-avstralski)
*[[Peter Kušnirák]] (Slovak)

== M == 
* [[Josef M. Mohr]]
* [[Antonín Mrkos]] ([[1918]] – [[1996]])

== P ==

* ([[Johann Palisa]])
* [[Johannes Praetorius]] (''Johann Richter'') (1537 – 1616)
* [[Petr Pravec]] (1967 –)

== R ==

* [[Antonín Rükl]] (1932 – 2016)

== S == 
* [[August Seydler]] (1849 – 1891)

== Š ==
* [[Lenka Šarounová|Lenka Šarounová Kotková]] (1973 –)
* [[Jan Šindel]] (1370 – 1443)

== T ==

* [[Jana Tichá]] (1965 –)
* [[Miloš Tichý]] (1966 –)

== V ==

* [[Zdeňka Vávrová]] ([[1945]]  –)

== W ==

* [[Ladislaus Weinek]] (1848&amp;ndash;1913)
* [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] (1957&amp;ndash;)

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Seznami Čehov|Astronomov]]
[[Kategorija:Češki astronomi| ]]</text>
      <sha1>rp2gn8nri8vipvy7fizo8e6hvsdaozs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751681</id>
      <parentid>6751680</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:19:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6751681</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1542" sha1="fcs3gw72rrdflau7pe8n4t59kk7wyej" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[astronom]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Jiří Alter]] (1891 – 1972)

== B ==
* [[Bohumil Bečka]]
*[[Antonín Bečvář]] ([[1901]] – [[1965]])
*([[Tycho Brahe]] : dan.-češ.)

== D ==

* [[Josip Salomon Delmedigo]]

== H == 
* [[Tadeáš Hájek]]
* [[Martin Otto Harwit]] ([[Češka]] &gt; [[Združene države Amerike|ZDA]]) (1931 –)
* [[Jan Heweliusz]]
* [[Kamil Hornoch]]

== J ==

* [[Karl Jelinek]] (1822 – 1876) (češko-avstrijski)

== K == 
* ([[Johannes Kepler]]) (1571 – 1630)
* [[Luboš Kohoutek]] ([[1935]] – 2023)
*[[Jan Kolář]] (1936 –)
*[[Lenka Kotková]] (1973 –)
*[[Pavel Kroupa]] (1963 –) (češko-avstralski)
*[[Peter Kušnirák]] (Slovak)

== M == 
* [[Josef M. Mohr]]
* [[Antonín Mrkos]] ([[1918]] – [[1996]])

== P ==

* ([[Johann Palisa]])
* [[Johannes Praetorius]] (''Johann Richter'') (1537 – 1616)
* [[Petr Pravec]] (1967 –)

== R ==

* [[Antonín Rükl]] (1932 – 2016)

== S == 
* [[August Seydler]] (1849 – 1891)

== Š ==
* [[Lenka Šarounová|Lenka Šarounová Kotková]] (1973 –)
* [[Jan Šindel]] (1370 – 1443)

== T ==

* [[Jana Tichá]] (1965 –)
* [[Miloš Tichý]] (1966 –)

== V ==

* [[Zdeňka Vávrová]] ([[1945]]  –)

== W ==

* [[Ladislaus Weinek]] (1848&amp;ndash;1913)
* [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] (1957&amp;ndash;)

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Seznami Čehov|Astronomov]]
[[Kategorija:Češki astronomi| ]]</text>
      <sha1>fcs3gw72rrdflau7pe8n4t59kk7wyej</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam čeških biologov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49783</id>
    <revision>
      <id>6751682</id>
      <parentid>6239721</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:21:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <origin>6751682</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1745" sha1="4sion6c4v8tl3p0z6s5q7vweaifiiq4" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Čehi|čeških]] [[biolog]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Čehov|Češka|čeških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Josef Ambrož]] (botanik)

== B == 

*[[Edward Babák]]
*[[František Balát]] (ornitolog)
*[[Emanuel Bartoš]]
*[[Leontin Baťa]]
*[[Jiři Baum]] (s F. Foitom v Afriki 1931)
*[[Emil Bayer]]
*[[František Bayer]]
*[[Vincenc Bochdalek|Vincent Bochdalek]]
*[[František Bubák]] (mikolog)

== C == 
*[[Carl Ferdinand Cori]]
*[[Gerty Cori]]

== D ==

* Karel Domin (botanik)

== F ==

* [[Zdeněk Frankenberger]] (entomolog) (1892–1966)
*[[Alberto Vojtěch Frič]] (botanik)

== H == 
*[[Václav Hampl]]
*[[Miroslav Holub]] ?
*[[Ivan Honl]]

== J ==

* ([[Bohuslav Jiruš]] 1841-1901) češko-hrvaški botanik
* [[Ctirad John]] (1920-2018)

== K == 
*[[Karel Kavina]]
*[[Stanislav Komárek]] (tudi filozof)
*[[Vladimír Krajina]] (tudi politik)
*[[Josef Kratochvíl]]

== M == 
*[[Kio Marv]]
*[[Vratislav Mazák]]
*[[Gregor Mendel]]
*[[Roman Mlejnek]]
*[[Josef Moravec]]

== N == 
*[[Zdeněk Neubauer]]
*([[Lubor Niederle]])
*[[Vladimír Jan Amos Novák]]
*[[Vojtech Novotny]]

== P == 
*[[Václav Pačes]]
*[[František Patočka]]
*[[Josef Podpěra]] (botanik)
*[[Karel Presl]]
*[[Emanuel Purkyně]]
*[[Jan Evangelista Purkyně]]

== R == 
*[[Emanuel Rádl]]
*[[Carl Freiherr von Rokitansky|Karel Rokytanský]]

== S == 
*[[Bohumil Sekla]]
*[[Ondřej Sekora]] (entomolog)
*Jiří Svoboda (antropolog)?

== Š ==

* [[Jaromír Šámal]] (1900–1942)
* [[Jan Šmarda]] (botanik)

== V ==

* [[Zdeněk Veselovský]] (1928-2006) (zoolog)

== Z ==

* [[Jan Zavřel]]
* Eva Zažímalová (biokemičarka)
{{seznami narodov po poklicu|biologov}}
[[Kategorija:Seznami Čehov|Biologi]]
[[Kategorija:Češki biologi|*]]</text>
      <sha1>4sion6c4v8tl3p0z6s5q7vweaifiiq4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam hrvaških politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49811</id>
    <revision>
      <id>6751687</id>
      <parentid>6749299</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:47:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Z */</comment>
      <origin>6751687</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26904" sha1="ambil1ejdqzijdodzrs9frz1o6vrzgh" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Dragutin Accurti]]
*[[Đurđa Adlešič|Đurđa Adlešić]]
*[[Božidar Adžija]]
*[[Lutvo Ahmetović]]
*[[Mirela Ahmetović]]
*[[Cezar Akačić]]
*[[Mehmed Alajbegović|Mehmed (Meho) Alajbegović]]
*[[Milan Amruš]]
*[[Ivan Amulić|Ivan (Ivo) Amulić]]
*[[Ivan Ancel]]
*[[Budislav Grgur Andjelinović]]
*[[Ivan Andres]]
*[[Stanko Andrijević]]
*[[Ingrid Antičević-Marinović]]
*[[Barbara Antolić Vupora]]
*[[Željka Antunović]]
*[[Ivan Anušić]]
*Davor Aras &amp; Tereza Ganza-Aras
*[[Mato Arlović]] 
* [[Roko Arneri]]
*[[Franjo Arnold]]
*[[Andrija Artuković]]
*[[Ljudevit Auer]]
*[[Antun Augustinčić]]
*[[Nikica Augustinović]]

== B ==    
*[[Antun Babić]]
*[[Ivo Babić (politik)]]
*[[Ljubo Babić (književnik)|Ljubo Babić]]
*[[Vjekoslav Bach]]
*[[Makso Baće-Milić|Maks(o) Baće - Milić]]
*[[Branko Bačić]]
*[[Marijan Badel]]
*[[Nikola Badovinac]]
*[[Tomislav Badovinac]]
*[[Ivan Bagarić]]
*[[Snježana Bagić]]
*[[Risto Bajalski]]
*[[Ante Bajamonti|Ante (Antonio) Bajamonti]]
*[[Damir Bajs]]
*[[Andre Bakarčić]]
*[[Vladimir Bakarić]]
*[[Damir Bakić]]  
*[[Lujo Bakotić]]
*[[Anto Baković]]
*[[Boris Bakrač]]
*[[Ivo Baldasar]]
*[[Josip Balen]]
*[[Šime Balen]]
*[[Dušan Baljak]]
*[[Ivo Baljkas]] - Žak
*[[Milutin Baltić]]
*[[Matija Ban]]
*[[Ivo Banac]]
*[[Milan Bandić]] 
*[[Mario Banožić]] 
*[[Jovan Banjanin]]
*[[Luka Banović]] ?
*[[Gustav Barabaš]] ?
*[[Fran Barac]]
*[[Erazmo Barčić]]
* [[Miro Barešić]]
*[[Pavo Barišić]]
*[[Stephen Nikola Bartulica|Stephen Nikola (Stjepo) Bartulica]]
*[[Đuro Basariček]]
*Mirko Bašić
*[[Mate Baštijan]]
*[[Ernest Bauer]]
*[[Arsen Bauk]]
*[[Luka Bebić]]
*[[Vladimir Bebić]]
*[[Koloman Bedeković Komorski]]
*[[Vesna Bedeković]]
*[[Vilko Begić]]
*[[Nikola Begović]]
* [[Velimir Belajec]]
* [[Šime Belamarić]]
*[[Marko Belinić]]
*[[Krešo Beljak]]
*[[Sandra Benčić]]
*[[Barka Benić]]
*[[Andrea Benussi]]
*[[Branko Benzon]]
*[[Davor Bernardić]]
*[[Ivan Bernardić]]
*[[Vili Beroš]]
*[[Anka Berus]]
*[[Hilmija Bešlagić]]
*[[Andrija Betlehem]]
*[[Juraj Vicko Biankini|Juraj (Vicko) Biankini]] (Bianchini)
*[[Antun Biber - Tehek]]
*[[Rudolf Bićanić]]
*[[Srećko Bijelić]]
*[[Dušan Bilandžić]]
*[[Ivo Bilandžija]]
*[[Vladimir Bilek]]
*[[Jure Bilić]]
*[[Hidajet Biščević|Hidajet (Hido) Biščević]]
*[[Božo Biškupić]]
*[[Savo Bjelanović]]
* [[Jakov Blažević]]
* [[Miroslav Blažević]]
*[[Blaženko Boban]]
*[[Mate Boban]]
*[[Janko Bobetko]]
*[[Ivo Bogdan]]
*[[Mirko Bogović]]
*[[Vilim Miloš Boić]]
*[[Josip Boljkovac]]
*[[Lovro Borčić]]
*[[Frano Borelli-Vranski]]
*[[Manfred Borelli-Vranski]]
*[[Biljana Borzan]]
*[[Mladen Bosilj]]
*[[Mirko Bošković]]
*[[Karlo Bošnjak]]
*[[Dražen Bošnjaković]]
*[[Luka Botić]]
*[[Ivan Božičević (politik)|Ivan Božičević - Beli]]
*[[Mirko Božić]]
*[[Davor Božinović]]
*Frane (Frano) Bradić
*[[Ernest Brajder]]
*[[Stojan Brajša]] (Italija)
*[[Bogoljub Bratić]]?
*[[David Bregovac]]
*[[Aleksandar Bresztyenszky]] (Brešćenski, Šandor)
*[[Josip Briglević]]
*[[Dušan Brkić|Dušan (Duško) Brkić]]
*[[Milan Brkić]]
*[[Milijan Brkić]]
* [[Zvonko Brkić]]
* [[Josip Brnčić]]
* [[Nikolina Brnjac]]
* [[Đuro Brodarac]]
*[[Stjepan Brolich]]
* [[Josip Broz Tito|Josip Broz (Tito)]]
* [[Mavro Broz]]
*[[Mišo Broz]]
*Milivoj Brozina  
*[[Nikola Brozina]]
*[[Krešimir Bubalo]]   
*[[Anton Bubić]] 
*[[Stjepan Buć]]
*[[Divko Budak]]
*[[Mile Budak]]
*[[Srđan Budisavljević]]
*[[Dražen Budiša]]
*[[Mirko Buić]]
*[[Mirko Bukovec]]
*[[Ivan - Čiro Buković]]
*[[Vilim Bukšeg]]
*[[Edo Bulat]]
*[[Gajo (Filomen) Bulat]]
*[[Gajo Bulat ml.]]
*[[Rade Bulat]]?
*[[Frane Bulić]]?
*[[Mate Bulić]]
*[[Miro Bulj]]
*[[Vice Buljan]]
*[[Josip Buljević]]
*[[Josip Bunjevac]]
*[[Majda Burić]]
*[[Bruno Bušić]]
*[[Ivan Butković]]
*[[Oleg Butković]]
*[[Anka Butorac]] (-Parović)
*[[Boris Buzančić]]
*[[Mijo Bzik]]

== C ==

*[[Josip Cabas]]
*[[Zlatko Canjuga]]
*[[Pavao Canki]]
*[[Nikola Car]] - Crni
*[[Pero Car|Pero (Petar) Car]] - Zvrk
*[[Rudolf Car]]
*[[Stjepan Car]]
*[[Branko Caratan]] (politolog)
*[[Josip Cazi]]
*[[Dragutin Cekuš]]
*[[Eduard Cenčić]]
*[[Ivan Cesar (literat)|Ivan Cesar]]
*[[August Cesarec]]
*[[Marin Cetinić]]
*[[Levin Chavrak Letovanički]]
*[[Nada Ciković]]
*[[Ante Ciliga]] (1898-1992)
*[[Ljerka Cividini]]
*[[Mato Crkvenac]]
*[[Jadranko Crnić]]
* [[Bogdan Crnobrnja]]
* [[Dragan Crnogorac]]
* [[Ivan Cukon]]
* [[Slavko Cuvaj]]
* [[Marjan Cvetković|Marijan Cvetković]]
*[[Đuro Cvijić|Đuro Cvijić Duka]]
*[[Štefek Cvijić]]
*[[Onesin Cvitan]]
*[[Čedomir Cvrlje]]
*[[Vjekoslav Cvrlje]]

== Č ==

*[[Radimir Čačić]]
*[[Dušan Čalić]]
*[[Ervin Čeh]] (Cseh)
*[[Ivan Čehok]]
*[[Ivan Čermak]]
*[[Đuro Červar|Đuro (Gjuro) Červar]]
*[[Šime Červar]]
*[[Ivan Zvonimir Čičak]]
* [[Alenka Košiša Čičin-Šain]]
* [[Tomo Čiković]]
*[[Ernest Čimić]]
*[[Melko Čingrija]]
*[[Pero Čingrija]]
*[[Petar Čobanković]]
*[[Ferdo Čulinović]]?
*[[Stjepan Čuraj]]
*[[Josip Čutalj]]

== Ć ==

*[[Avelin Ćepulić]]
*Ljubo Ćesić Rojs
*[[Vladimir Ćopić]]
*[[Tomislav Ćorić]]
*[[Tode Ćuruvija]]

== D ==
* [[Savka Dabčević-Kučar]]
* [[Josip Dabro]]
*[[Martina Dalić]]
*Giuliano Đanić
*[[Ivan Danilo]]
*[[Josip Debeljak]]
* [[Stjepan Debeljak-Bil]]
*[[Dino Debeljuh]]
*[[Sivije Degen]]
*[[Ivo De Giulli]]
*[[Vlaho De Giulli]]
*[[Slavko Degoricija]]
*[[Luciano Delbianco]]
*[[Svetozar Delić]]
*[[Juraj Demetrović]]
*[[Marijan Derenčin]]
*[[Ema Derosi-Bjelajac]]
*[[Uroš Desnica]]
*[[Krešimir Devćić]]
*[[Đuro Deželić]]
*[[Velimir Deželić]] ml.
*[[Dušan Diminić]]
*[[Dragutin Dimitrović]]
*[[Blaženka Divjak]]
*[[Pero Djetelić]]
*[[Juraj Dobrila]]
*[[Slaven Dobrović]]
*[[Goran Dodig]]
*[[Žarko Domljan]]
*[[Marko Došen]]
*[[Perica Dozet]]
*Krunoslav Draganović?
*[[Dušan Dragosavac]]
*[[Veljko Drakulić]]
*[[Janko Drašković]]
*[[Juraj Draušnik]]
*[[Davor Dretar]]
*[[Branko Drezga]]
*[[Mato Drinković]]
*[[Ante Drndić]]
*[[Ivo Družić]]
*[[Ivan Dujmić]]
*[[Ante Dulibić]]
*[[Jozo Dumandžić]] 
*[[Veljko Džakula]]
*[[Krešimir Džeba]]

== Đ ==

*[[Đuro Đaković]]
*[[Anto Đapić]]
*[[Josip Đerđa]]
* [[Šime Đodan]] 
*[[Milan Đukić]]
*[[Stjepan Đureković]]

== E ==

*[[Rudolf Erber]]
*[[János Erdődy]]
*[[Šime Erlić]]
*[[Simo Eror]]
*[[Bruna Esih]]

== F== 
*[[Ivan(ko) Farolfi]]
*[[Mirko Fiket]] 
*[[Ante Filipančić]] 
*[[Davor Filipović]]
*[[Marko Filipović]]
*[[Tomislav Filipović-Majstorović|Tomislav]] [[Tomislav Filipović-Majstorović|(Miroslav) Filipović-Majstorović]]
*[[Goranko Fižulić]]
*[[Gvozden Flego]]
*[[Valter Flego]]
*[[Petar Fleković]]
*[[Fran Folnegović]]
*[[Vladimir Frajtić]]
*Jure Francetić
*[[Ivo Frank]]
*[[Josip Frank]]
*[[Vladimir Frank]]
*[[Frankopani]]
*[[Vjekoslav Frigan]]
*[[Josip Friščić]]
*[[Ivica Frković]]
*[[Mate Frković]]
*[[Beška Frntić]]
* [[Frane Frol]]
*[[Ivo Frol]]
*[[Radovan Fuchs]]

== G  ==

*[[Ivan Gabelica]]
*[[Veselko Gabričević]]
*[[Božidar Gagro]]
*[[Ljudevit Gaj]]
*[[Grgo Gamulin]]
*[[Franjo Gaži]]
*[[Ivica Gaži]]
*[[Pavle Gaži]]
*[[Leon Geršković]]
*[[Vesna Girardi-Jurkić]]
*[[Drago Gizdić]]
*[[Ksaver Šandor Gjalski]] (Ljubo Babić)
*[[Katica Glamuzina]]
*[[Željko Glasnović]]
*[[Sabina Glasovac]]
*[[Branimir Glavaš]] 
*[[Tonči Glavina]] 
*[[Ivan Gmajner]] 
*[[Slavko Goldstein]]
*[[Frane Vinko Golem]]
*[[Mate Goreta]]
*[[Karl Gorinšek|Karlo Gorinšek]]
*[[Ivan Gošnjak]]
*[[Vlado Gotovac]]
*[[Viktor Gotovac]]
*[[Slavko Govedić]]
* [[Kolinda Grabar-Kitarović]] 
* [[Nikola Grabić]]
* [[Mirko Grahovac]]
*[[Ivan Granđa]]
*[[Goran Granić]]
* [[Mate Granić]] 
*J. Grašić?
*[[Čedo Grbić]]
*[[Ivo Grbić]]   
*[[Peđa Grbin]]
*[[Branko Grčić]]
*Dragutin Grdenić (star.)
* [[Pavle Gregorić]] - Brzi
*[[Franjo Gregurić]]
*[[Ivica Gretić]]
*[[Ivan Grgić]]
*[[Siniša Grgić]]
*[[Jakov Grgurić]]
*[[Nikola Gril]]
*[[Ivo Grisogono]]
*[[Prvislav Grisogono]]
*[[Dušan Grković]]
*[[Gordan Grlić Radman]]
*[[Nikola Grmoja]]
*[[Antun Grošić]]
*[[Niko Gršković]]
*[[Damir Grubiša]]
*[[Zvjezdana Grudić]]
*[[Marinko Gruić]]
*[[Josip Gržanić]]
*[[Ivan Gržetić]]
*[[Josip Gržetić]]
*[[Marija Gržetić-Kovačić|Marija (Maca) Gržetić-Kovačić]]
*[[Senka Gulin]]

== H ==

*[[Hakija Hadžić]] ?
*[[Siniša Hajdaš Dončić]]
*[[Domagoj Hajduković]]
*[[Franjo Haller]]
*[[Ivan Hanžek]]
*[[Lavoslav Hanžek]]
*[[August Harambašić]]
*[[Dragutin Haramija]]
*[[Zlatko Hasanbegović]]
*[[Pavao Hatz]]
*[[Juraj Haulík Váralyai]]
*[[Ivan Havliček]]
*[[Andrija Hebrang]]
*[[Andrija Hebrang mlajši]]
*[[Nikola Hećimović]]
*[[Stjepan Hefer]]
*[[Vjekoslav Heinzel]]
*[[Rudolf Herceg]]
*[[Rudolf Hercigonja]]
*[[Mislav Herman]]
*[[Vilim Herman]]?
*[[Goran Hill]]
*[[Hinko Hinković]]
*[[Armin Hodžić]]
*[[Janko Holjac]]
*[[Tatjana Holjevac]]
*[[Većeslav Holjevac]]
*[[Mirela Holy]]
*[[Aleksandar Horvat]]
*[[Branko Horvat]]
*[[Rudolf Horvat]]
*[[Vedran Horvat]]
*[[Josip Horvatin]]
*[[Kamilo Horvatin]]
*[[Zvonimir Hrabar]]
*[[Jovan Hranilović]]
*[[Dario Hrebak]]
*[[Silvano Hrelja]]
*[[Branko Hrg]]
*[[Josip Hrnčević]]
*[[Franjo Hrustić]]
*[[Mirko Hrvat]]
*[[Dragutin Hrvoj]]
*[[Juraj Hrženjak]]
*[[Valent Huzjak]]

== I ==
*[[Mladen Ibler]] (diplomat)
*[[Ladislav Ilčić]]
*[[Ljubo Ilić]]
*[[Mijo Ipša]]
*[[Vjekoslav Ivančić]] - Điđi
*[[Josip Ivandija]]
*[[Nikola Ivaniš]]
*[[Juraj Ivanišević]]
*[[Katica Ivanišević]]
*[[Stjepan Ivanišević]]
*[[Vicko Ivčević]]
*[[Tomislav Ivčić]]
*[[Ivan Iveković]]
* [[Mladen Iveković]]
*[[Stjepan Iveković]]
*[[Ante Iveša]]
*[[Jure Ivezić]]
*[[Stjepan Ivičević]]
*[[Stjepan Ivić]]
*[[Daniel Ivin]]
*[[Mirko Ivković Ivandekić]]

== J ==
*[[Josip Jablanović]]
*[[Mate Jablanović]]
*[[Antun (Ante) Jakić]]
*[[Josip Jaklin]] (slov. rodu)
*[[Ivan Jakovčič|Ivan Jakovčić]]
*[[Adolf Jakšić]]
*[[Mato (Matija) Jakšić]]
*([[Pavle Jakšić]])
*[[Baltazar Jalšovec]]
*[[Tomo Jalžabetić]]
*[[Milivoj Jambrišak]]
*[[Tomo Jančiković]]
*[[Davor Jandrić]]
*[[Gordan Jandroković]]
*[[Vlado Janić]] - Capo
*[[Grga Jankes]]
*[[Julije Janković]] Daruvarski (1820-1904)
*[[Edo (Eduard) Jardas]] (1901-1980)
*[[Ivan Jarnjak]]
*[[Zoran Jašić]]
*[[Stipe (Stjepan) Javor]]
*[[Dragana Jeckov]]
*[[Josip Jedlowski]]
* [[Josip Jelačić]] 
*[[Ljudevit Jelačić]]
*[[Vicko Jelaska]]
*[[Jakov Jelašić]]
*[[Ivo Jelavić]]
*[[Julijan Jelenić]]
*[[Branimir Jelić|Branimir  &quot;Branko&quot; Jelić]]
*[[Marko Jelić]]
*[[Kazimir Jelovica]]
*[[Ivan Nepomuk Jemeršić]]
*[[Tomislav Jonjić]]
*[[Ante Josipović]]
*[[Antun Daniel Josipović]]
*[[Imbro Josipović]]
* [[Ivo Josipović]]
*[[Pavle Jovanović|Pavle (Paja) Jovanović]]
*[[Stjepan Jovanović]]
*[[Željko Jovanović]]
*[[Dejan Jović]]
*[[Tomislav Jugović]]
*[[Miroslav Juhn]]
*[[Ilija Jukić]]
*[[Josip Juras]]
*[[Ljubo Jurčić]]
*[[Stjepan Jureković]]
*[[Neven Jurica]]
*[[Ante Jurjević Baja]]
*([[Marko Jurić]])
*[[Ivan Jurković]] (dr. tehn.)

== K ==

*[[Franjo Kajfež]]
*[[Damir Kajin]]
*[[Veljko Kajtazi]]  
*[[Blaž Kalafatić]]
*[[Marijan Kalanj]]
*[[Dragutin Kale]]
*[[Roko Kaleb]]
*[[Pavle Kalinić]]
*[[Paško Kaliterna]]
*[[Božidar Kalmeta]]
*[[Dražen Kalogjera]]
*[[Janko Kamauf]]
*[[Mate Kapović]]
*[[Ivo Karamarko]]
*[[Tomislav Karamarko]]
*[[Ratko Karlović]]
* [[John Kasich]]
*[[Kazimir Katalinić]]
*[[Vinko Katalinić]]
*[[Duje Katić]]
*[[Radojka Katić]]
*[[Božidar Kavran]]
*[[Ivana Kekin]]
*[[Đuka Kemfelja]]
*[[Otokar Keršovani]]
*[[Željko Kerum]]
*[[Mladen Kešer]]
*[[Károly Khuen-Héderváry]]
* [[Ivica Kirin]]
*[[Đuro Kladarin]]
* [[Miho Klaić|Miho(vil) Klaić]]
* Petar Klarić
* [[Darko Klasić]]
*[[Joško Klisović]]
*[[Mirko Kljajić Stari]]
*[[Franjo Knebl]]
*[[Radule Knežević]]?
*[[Stijepo Knežević|Stijepo (Stefan) Knežević]]
*[[Stijepo Kobasica]]?
*[[Aleksandar Koharević]]
*[[Mislav Kolakušić]]
*[[Josip Kolar Matek]]
*[[Željko Kolar]]
*[[Josip Kolumbo]]
*[[Zlatko Komadina]]
*[[Slavko Komar]]
*[[Zvonimir Komarica]]
*[[Josip Kompare]] (Kompra)
*[[Rade Končar]]
*[[Vesna Konigsknecht]]
*[[Vjekoslav Koprivnjak]]
*[[Marko Koprtla]]
*[[Vitomir Korać]]
*[[Ladislav Kordič]] ([[Lavoslav Kordić]], [[Lazar]])
*[[Juraj Korenić]]
*[[Mirko Korotaj]]
*[[Svetomir Korporić]]
*[[Ivo Korsky]]
*[[Gordan Kosanović]]
*[[Sava Kosanović]] (hrv.-srb.)
*[[Darinko Kosor]]
* [[Jadranka Kosor]]
* [[Ivica Kostović]]
*[[Marko Kostrenčić]]
*[[Tito Kosty]]
*[[Vladimir Košak]]
*[[Doris Košta]]
*[[August Košutić]]
*[[Mirko Košutić]]
*[[Stjepan Košutić]]
*[[Ante Kotromanović]]
*[[Miro Kovač]]
*[[Anto Kovačević]]
*[[Božo Kovačević]]
*[[Dubravka Kovačević]]
*[[Ivica (Ivan) Kovačević]]
*[[Karla Kovačević|Karla (Dragutin, Karlo) Kovačević]]
*[[Stjepan Kovačević]]
*[[Toma Kovačević]]
*[[Stjepan Kožić]]
*[[Marko Kožul]](j)
*Stefan Kraft
*[[Ivan Krajač]] &quot;Žan&quot;
*[[Ivan Krajačić]] &quot;Stevo&quot;
*[[Soka Krajačić]]
*[[Antun Krajnović]]
*[[Hrvoje Kraljević]]
*[[Mile Kramarić]]
*[[Zlatko Kramarić]]
*Davor Krapac
*[[Josip Kraš]]
*[[Ivo Krbek]]
*[[Pavao Krce]]
*[[Otmar Kreačić]]
*[[Josip Kregar]]
*[[Ivan Krešić]]
*[[Nikola Krestić]]
*[[Petar Kriste]]
*[[Ivan (Ivo) Kristelj]]
*[[Mirjana Krstinić]]
*[[Vinko Krišković]]
*[[Milan Krištof]]
*[[Hinko Krizman]]
*[[Ivan Krndelj]]
*[[Juraj Krnjević]]
*[[Ivan (Ivo) Krstelj]]
*[[Damir Krstičević]]
*[[Ivan Krstić]]
*[[Mirjana Krstinić]]
*[[Vicko Krstulović]] 
*[[Andro Krstulović Opara]]
*[[Izidor Kršnjavi|Izidor (Iso) Kršnjavi]]
*[[Juraj Kučić]]
*[[Milka Kufrin]] (por. Bulat) Mladen Kufrin
*[[Ante Kujundžić]]
*[[Milan Kujundžić]] 
*[[Ivica Kukavica]] 
*[[Ivan Kukoč|Ivan Kukoć]]?
*[[Ivan Kukuljević Sakcinski]]
*([[Džafer Kulenović]])
*([[Osman Kulenović]])
*[[Joso Kulišić|Joso (Josip) Kulišić]]
*[[Krsto Kulišić]]
*[[Franjo Kulmer]]
*[[Miroslav Kulmer]] ml.
*[[Đuro Kumičić]]
*[[Eugen Kumičić]]
*[[Joakim Kunjašić]]
*[[Milan Kuprešanin]]
*[[Šime Kurelić]]
*[[Lovro Kurir]]
*[[Lovro Kuščević]]
*[[Josip Kušević]]
*[[Svetozar Kušević]]
*[[Dragojlo Kušlan]]
*[[Ivan Kuštrak]]
*[[Živan Kuveždić]]
*[[Ivan (Ivo) Kuzmić]]
*[[Eugen Kvaternik]]
*[[Eugen Dido Kvaternik]]
*[[Slavko Kvaternik]]

== L ==

* [[Matko Laginja]]
*[[Filip Lakuš]]
*[[Slobodan Lang]]
*[[Ivo Latin]]
*[[Josip Leko]]
*Mirko (in Benko) Lentulaj
*[[Ljubo Leontić]]
*[[Dragutin Lesar]]
* [[Slaven Letica]]
*[[Slavko Linić]]
*[[Erih Lisak]]
*[[Ive Livljanić]]
*[[Ermina Lekaj Prljaskaj]]
*[[Krunoslav Lokmer]]
*[[Budimir Lončar]] (1924-2024)
*[[Božidar Longin]] 
*[[Darko Lorencin]]
*[[Ivan Lorković]]
*[[Mladen Lorković]]
*[[Vinko Lovreković]]
*[[Marina Lovrić Merzel]]
* [[Ana Lovrin]]
*[[Ivan Lovrinović]]
*[[Branka Lozo]]
*[[Vjekoslav Luburić]]
*[[Šime Lučin]]
*[[Emil Ludviger]]
*[[Ivica Lukanović]]
*[[Edo Lukinić]]
*[[Branimir Lukšić]] 

== M ==
*[[Jerko Machiedo]]
*[[Artur Machnik]]
*[[Vladko Maček]]
*[[Anica Magašić]]
*[[Božidar Magovac]]
*[[Josip Majcen]]
*[[Ivan Majstorović]]
*[[Julije Makanec]]
*[[Milan Makanec]]
*[[Boris Malada]] 
*[[Ivana Maletić]]
*[[Ante Mandić]]
*[[Frane Mandić]]
*[[Matko Mandić]]
*([[Nikola Mandić]])
*[[Oleg Mandić]]
*[[Ivan Mangjer]]
*[[Josip Manolić]] (1920-2024)
*[[Gordan Maras]]
*[[Ivo Margan]]
*[[Jure Marić]]
*[[Zdravko Marić]]
*[[Niko Marinković]]
*[[Milan Marjanović]]
*[[Ante Marković]]
*[[Marko Martinčević]]
*[[Elio Martinčić]]
*[[Božidar Maslarić]]
*[[Ivica Maštruko]]
*[[Leo Mates]]
*[[Zlatko Mateša]]
*[[Predrag Fred Matić]]
*[[Ivan Matija]]
*[[Miloš Matijević Mrša]]
*[[Marina Matulović Dropulić]]
*[[Frano Matušić]]
*[[Antun Mavrak]]
*[[Šime Mazzura]]-Marov
*[[Željko Mažar]]
*[[Ivan Mažuranić]]
*[[Milorad Medini]]
*[[Tomo Medved]]
*[[Meho Mehičić]] 
*[[Tomislav Merčep]]
*[[Jasen Mesić]]
* [[Stipe Mesić]]
*([[Ademaga Mešić]]) 
*[[Vilim Meško]]
*[[Mate Meštrović]]
*[[Slavko Meštrović]]
*[[Andreja Metelko Zgombić]]
*[[Stanoje Mihaldžić]]
*[[Makso Mihalić]]
*[[Vicko Mihaljević]] 
*[[Vladimir Mihaljević]]
*[[Antun Mihalović]]
*[[Nedjeljko Mihanović]]
*[[Duje Mikačić]]
*[[Mato Mikić]]
*Stjepan Miklaužić
*[[Branko Mikša]]
*[[Andrija Mikulić]]
*[[Nataša Mikuš Žigman]]
*[[Božo Milanović]] (1890-1980)
*[[Zoran Milanović]]
*[[Ivan Milas]]
*[[Boris Miletić]]
*[[Vinko (Vicko) Milić]]
*[[Darko Milinović]]
*[[Nikola Miljanić]]?
*[[Pavao Miljavac]]
*[[Orsat Miljenić]]
*[[Boris Milošević]]
*[[Domagoj Ivan Milošević]]
*[[Ante Milković]]
*[[Antun Milović]]
*[[Neven Mimica]]
*[[Drago Mintas]]
*[[Ljerka Mintas-Hodak]]
*[[Josip Miškatović]]
*[[Milan Mišković]]
*[[Marijan Mlinarić]]  
*[[Stipo Mlinarić]]
*Lovro Monti
*[[Vedran Mornar]]
*[[Nikola Moskatelo]]
*[[Adolf Mošinsky]]
*[[Anka Mrak Taritaš]]
*[[Karlo Mrazović]]
*[[Matija Mrazović]]
*[[Zdravko Mršić]]
*(Ismet Muftić)
*[[Vilim Mulc]]
*Zdravko Mustač

== N ==

* [[Davor Nađi]]
* [[Miroslav Navratil]]
* [[Vladimir Nazor]]
*[[Hrvoje Niče]]
*([[Gojko Nikoliš]])
*[[Ante Nikšić]]
*[[Ivan Ninić]]
*Anto Nobilo?
*[[Natko Nodilo]]
*Ivan Novak (1884-1934) (''Medžimurje'')
*[[Nikola Novaković]]
*[[Stjepan Novaković]]
*[[Mladen Novosel]]
*[[Vanda Novosel]] Baće

== O ==
*[[Vojko Obersnel]]
*[[Nina Obuljen Koržinek]]
*[[Jasna Omejec]]
*[[Milanka Opačić]]
*[[Stanko Opačić]] - [[Ćanica]]
*[[Vlaho Orepić]]
*[[Bogdan Oreščanin|Bogdan Orešćanin]]
*[[Dalija Orešković]]
*[[Marko Orešković]] - Krntija
*[[Tihomir Orešković]]
*[[Rajko Ostojić]]
*[[Ranko Ostojić]]
*[[Kazimir Ostrogović]]
*[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]]
*[[Andro Ozretić]]
*[[Metel Ožegović]]

== P ==
*[[Čedo Paić]]
*[[Ivan Paleček]]
*[[Morana Paliković Gruden]]
*[[Josip Pankretić]] &amp; sin [[Božidar Pankretić]]
*Pavle Papp Šilja?
*[[Ivan Parać]]
*[[Ante Paradžik]]
*[[Dobroslav Paraga]]
*[[Branimir Pasecky]]
*[[Ivić Pašalić]]
*[[Goran Pauk]] 
*[[Ivan Pauletta]]
*[[Dalibor Paus]]
*[[Ante Pavelić (zobozdravnik in politik)|Ante Pavelić starejši]]
*[[Ante Pavelić]]
*[[Krešimir Pavelić]]
*Zlatko Pavelić
*[[Vlasta Pavić]]
*[[Jelena Pavičić Vukičević]]
*[[Mihovil Pavlek Miškina|Mihovil Pavlek - Miškina]]
*[[Mirko Pavleković]]
*[[Nikola Pavletić]]
*[[Vlatko Pavletić]] 
*[[Marijan Pavliček]]
*[[Antun Pavlinić]]
*[[Mihovil Pavlinović]]
*[[Milan Pavlović (politik)]]
*[[Josip Pazman]]
*[[Zdravko Pečar (diplomat)]]
*[[Teodor Peičić]]
*[[Ladislav Pejačević]]
*[[Teodor Pejačević]]
*[[Stjepan Pejaković]]
*[[Marija Pejčinović Burić]]
*[[Kata Pejnović]]
*[[Ivan Penava]]
*[[Katarina Peović]] Vuković
*[[Marino Percan]]
*[[Gustav Perčec]]
*[[Ivan Perčević]]
*[[Josip Virgil Perić]]
*[[Stijepo Perić]]
* [[Ivo Perišin]]
*[[Josip Perković]]
* [[Ivan Pernar]]
* [[Kruno Peronja]]
*[[Ivo Perović|Ivo N. Perović]]
*[[Ivan Peršić]]
*[[Anton Peruško]]
*[[Igor Peternel]]
*[[Marijana Petir]]
*[[Drago Petrović]]
*[[Jozo Petović]]
*[[Tomislav Petrak]]
*[[Živko Petričić]]
*[[Ivan Petrić]]
*[[Jakša Petrić]]
*[[Božo Petrov]]
*[[Tonino Picula]]
*[[Ivo Pilar]]
*[[Pero Pirker]]
*[[Krešimir Piškulić]]
* [[Milka Planinc]]
* [[Dušan Plećaš]]
*[[Andrej Plenković]]
*[[Dijana Pleština]]?
*[[Mirjana Poček-Matić]]
*[[Mile Počuča]]
*[[Damir Polančec]]
*([[Ladislav Polić]])
*[[Dinko Politeo]]
*[[Ivo Politeo]]
*([[Vlado Popović - Španac]])
*[[Nenad Porges]]
*[[Matija Posavec]]
*[[Ivan Poščić]]
*[[Fran Potočnjak]]
*Željko Potočnjak
*[[Vladimir Prebeg]]
*[[Josip Predavec]]
*[[Aleksandar Preka]]
*[[Nikola Preka]]
*[[Drago Prgomet]]
*[[Adam Pribićević]]
*[[Branko Pribičević]]
*[[Rade Pribićević]]
*[[Svetozar Pribičević]] 
*[[Valerijan Pribićević]]
*[[Maksimilijan Prica]]
*[[Ognjen Prica]]
*([[Srđa Prica]])
*[[Dragan Primorac]]
*[[Marko Primorac]]
*[[Ante Prkačin]]
*[[Ivo Prodan]]
*[[Neda Prpić Gamiršek]]
*[[Rudi Prpić]] (Rudi Perpich)
*[[Šime Prtenjača]]
*[[Stjepan Prvčić]]
*[[Rafo Pucić]]
*[[Mirko Puk]]
*[[Ivica Puljak]]
*[[Marijana Puljak]]
*[[Zvonimir Puljić]]
*[[Milorad Pupovac]]
*[[Vesna Pusić]]
*[[Darinka Puškarić]]

== R ==

*[[Agata Račan]]
*[[Ivica Račan]]
*[[Franjo Rački]]
*[[Nikola Rački]]
*[[Antun Radić]]
*[[Ivan Radić]]
*[[Marija Radić]] (''Marie Dvořáková'')
*[[Mario Radić]]
*[[Pavle Radić|Pavle (Pavao) Radić]]
*[[Stjepan Radić]]
*[[Furio Radin]]
*[[Jozo Radoš]]
*[[Stevo Radanović]] 
*[[Aleksandar Rakodczay]]
*[[Dušan Rakovac]]
*[[Milan Ramljak]]
*[[Predrag Raos]]
*[[Zvonko Raos]]
*[[Nino Raspudić]]
*[[Đuro Rašica]]
*[[Jovan Rašković]] 
*[[Stjepan Ratković]]
*[[Levin Rauch]]
*[[Pavao Rauch]]
*[[Urša Raukar Gamulin]]
* [[Željko Reiner]]
*[[Karlo Ressler]]
* [[Ivan Ribar]]
*[[Ivo Lola Ribar]]
*[[Vilko Rieger]]
*[[Josipa Rimac]]
*[[Iva Rinčić]]
* [[Svetozar Ritig]]
*[[Milan Rojc]] (1855-1946)
*[[Ante Roje]] (1924-1982)
*[[Josip Roje]]
*[[Stipe Romac]]
*[[Berislav Rončević]]
*[[Davorin Rudolf]]
*[[Ivan Rukavina]]
*[[Milan Rukavina]]-Šain
*[[Milivoj Rukavina]]
*[[Anđelko Runjić]]
*[[Ivan Ružić]]
*[[Viktor Ružić]]

== S ==

*[[Zvonimir Sabati]] 
*[[Renata Sabljar-Dračevac]]
*[[Željko Sačić]]
*[[Dragutin Saili]]
*[[Đuro Salaj]]
*[[Ante Sanader]]
* [[Ivo Sanader]] 
*[[Gabriel Santo]]
*[[Ivo Sarajčić]]
*[[Celestin Sardelić]]
*[[Jure Sarić]]
*[[Sanja Sarnavka]]
*[[Nikola Sekulić]] - Bunko
*[[Marija Selak Raspudić]]
*Nikola Selaković
*[[Ivo Senjanović]]
*[[Ante Sesardić]]
*[[Ante Simonić]]
*[[David Sinčić]]
* [[Ivan Vilibor Sinčić]]
*[[Jakov Sirotković]]
*[[Josip Skočibušić]]
*[[Marko Sladoljev]]
*[[Petar Slapničar]]
*[[Uroš Slijepčević]]
* [[Tadija Smičiklas]]
*[[Josip Smodlaka]]
*Sloven Smodlaka
*[[Bariša Smoljan]]
*[[Smiljko Sokol]]
*[[Tomislav Sokol]]
*[[Vjekoslav Spinčić]]
*[[Daniel Srb]]
*[[Zlatan Sremec]]
*[[Velimir Srića]]
*[[Stjepan Srkulj]]
*[[Vojislav Stanimirović]]
*[[Mihovil Stanišić]]
* [[Ante Starčević]]
*[[David Starčević]]
*[[Karlo Starčević]]
*[[Mate Starčević|Mate (Vene) Starčević]]
*[[Milo Starčević|Milo (Mile) Starčević]] (2)
*[[Eugen Starešinić]]
*[[Nikola Steinfl]]
*[[Davor Ivo Stier]]
*[[Marijan Stilinović]]
*[[Drago Stipac]]
*[[Stanko Stojčević]]
*[[Kristofor Stokić]]
*[[Anđelko Stričak]]
*[[Vladimir Strugar]]
* [[Frano Supilo]]
* [[Milan Sufflay]]
*[[Iván Skerlecz]] (Ivan Škrlec)
*[[Alojzije Stepinac]]
*[[Ante Stojanović]]
*[[Josip Juraj Strossmayer]]
*[[Niko Subotić]]
*([[Tomislav Sunić]])
*([[Jozo Sunarić]])
*[[Frano Supilo]]
*[[Lovro Sušić]]

== Š ==

*[[Slavko Šajber]]
*[[Petar Šarčević]] 
*[[Ivan Šarić|Ivan (Ev.) Šarić]]
*[[Hrvoje Šarinić]]
*[[Kerubin Šegvić]]
* [[Vladimir Šeks]]
*[[Miroslav Šeparović]]
*[[Zvonimir Šeparović]] (1928-2022)
*[[Dragovan Šepić]]?
*[[Ivan Šiber|Ivan (Ivo) Šiber]]
*[[Ivan Šibl]]
*[[Milovan Šibl]]
*[[Josip Šilović]] 
*[[Hrvoje Šimić]] 
*[[Marijan Šimić]] 
*[[Anja Šimpraga]]
*[[Janko Šimrak]]
* [[Ivan Šimonović]]
* [[Anja Šimpraga]] 
*[[Dinko Šimunović]]
*[[Berislav Šipuš]]
*[[Joso Škara]]
*[[Stanko Škare]]
* [[Vesna Škare-Ožbolt]]
* [[Dane Škarica]] 
*[[Petar Škarica]]
*[[Vjekoslav Škarica]]
* [[Borislav Škegro]]
*[[Miroslav Škoro]]
*[[Vesna Škoro]]-Vučemilović
*[[Ivo Škrabalo]]
*[[Mato Škrabalo]]
* [[Zdenko Škrabalo]]
*[[Ivan Škrlec|Ivan Škrlec Lomnički]] ([[Iván Skerlecz]])
*[[Zlatko Šnajder]]
*[[Josip Šokčević]]
*[[Ljudevit Šolc]]
*[[Marija Šoljan Bakarić]]
*[[Zorislav Šonje]]
*[[Hrvoje Šošić]]
* [[Martin Špegelj]]
* [[Mika Špiljak]]
*[[Đuro Špoljarić]]
*[[Boris Šprem]]
*[[Karlo Štajner]] (Karl Steiner)
*[[Zdenko Štambuk]]
*[[Nikola Štedul]]
*[[Davor Štern]]
*[[Predrag Štromar]]
*[[Ivan Šubašić]]
*[[Milan Šufflay]]
*[[Dubravka Šuica]]
*[[Ivan Šuker]]
*[[Bogoslav Šulek]]
*[[Dinko Šuljak]]
*[[Benjamin Šuperina]]
*[[Ante Šupuk]]
*[[Đuro Šurmin]]
* [[Gojko Šušak]]
* [[Ante Šušnjar]]
* [[Nikola Šušnjar|Nikola &quot;Geno&quot; Šušnjar]]
* [[Tomislav Šuta]]
*[[Juraj Šutej]]
*[[Stipe Šuvar]]
*[[Sandra Švaljek]]
*[[Danko Švorinić]]    

== T ==

*[[Ivo Tartaglia]]
*[[Ivan Tepeš]]
*[[Ivo Tijardović]]  
*[[Nansi Tireli]] 
*[[Tomislav Tolušić]] 
*[[Zdravko Tomac]]
*[[Tomislav Tomašević]]
*[[Ljudevit Tomašić]]
*[[Nikola Tomašić]]
*[[Ruža Tomašić]]
* [[Zlatko Tomčić]]
*[[Tomislav Tomljenović]]
*[[Ivan Torbar]]
*[[Josip Torbar]] (st./ml.)
*[[Vladimir Torbica]]
*[[Janko Tortić]]
*[[Dragutin Toth]] 
*[[Nataša Tramišak]] 
*[[Ante Tresić Pavičić]]
* [[Dinko Trinajstić]]
* [[Miko Tripalo]]
* [[Ante Trumbić]]
* [[Franjo Tuđman]]
*[[Miroslav Tuđman]]
*[[Anton Tus]]
*[[Grga Tuškan]]

== U ==

* [[Jovo Ugrčić]]
* [[Stipe Ugarković]]
*[[Slobodan Uzelac]]

== V ==

*[[Nikica Valentić]]
*[[Aleksandar Varga]]
*[[Mladen Vedriš]]
*[[Ivo Vejvoda]]
*[[Ivan Vekić]]
*[[Vladimir Velebit]]
*[[Marko Veršić]]
*[[Marko Veselica]]
*[[Vlado Veselica|Vlado (Vladimir) Veselica]]
*[[Nadan Vidošević]]
*[[Davorko Vidović]]
*[[Franko Vidović]]
*[[Karolina Vidović Krišto]]
*[[Većeslav Vilder]]
*[[Nikola Visković]]
*[[Dinko Vitezić]]
*[[Joža Vlahović]]
*[[Andro Vlahušić]]
*[[Božo Vidas Vuk]]
*[[Joža Vlahović]]
*[[Andro Vlahušić]]
*[[Davor Vlaović]]
*[[Franjo Vlašić]]
*[[Šime Vlašić]]
*[[Lujo Vojnović]]
*[[Ante Vokić]]
*[[Ivan Vončina]]
*[[Vjekoslav Vrančić]]
*[[Đuro Vranešić]] 
*[[Vanja Vranjican]]
*[[Antun Vrdoljak]]
*[[Ivan Vrdoljak]]
*[[Maksimilijan Vrhovac]] ''Rakitovečki''
*[[Ivo Vrhovec]]
*[[Josip Vrhovec]]
*[[Damir Vrhovnik]]
*[[Ivica Vrkić]]
*[[Ante Vrkljan]]
*[[Milan Vrkljan]]
*[[Mira Vrljičak]]
*[[Vesna Vučemilović]]
*[[Marko Vučetić]]
*[[Marija Vučković]]
*[[Antun Vujić]]
*Ivica Lukanović 
*[[Branko Vukelić]]
*[[Vice Vukojević]]
*[[Vice Vukov]]

== W ==

* [[Ivan Werner]]

== Z ==

*([[Veda Zagorac]])
*[[Ivica Završki]]
*[[Hrvoje Zekanović]]
*[[Franjo Zenko]]
*[[Stjepan Zinić]]
*[[Andrea Zlatar Violić]]
*[[Jerko Zlatarić]] 
*[[Savo Zlatić]] (1912-2007)
*[[Josip Zmajić]]
*[[Mihael Zmajlović]]
*[[Filip Zoričić]]
*[[Željana Zovko]]
*[[Stipe Zrilić]]                  &lt;code&gt; &lt;/code&gt;
*[[Nikola III. Zrinski]]
*[[Petar Zrinski]] 
*[[Ivan Zuccon]] (Cukon)

== Ž ==
*[[Miljenko Žagar]]
*[[Tomislav Žagar]]
*[[Andrija Žaja]]
*[[Gabrijela Žalac]]
*[[Milovan Žanić]]
*[[Miloš Žanko]]
*[[Zlatko Ževrnja]]
*[[Milena Žic-Fuchs]]
*[[Rade Žigić]]
*[[Stevo Žufić]]
*[[Pave Župan-Rusković]]
*[[Ante Županović]]
*[[Mladen Žuvela]]
*[[Franjo Žužel]]
*[[Miomir Žužul]]
*[[Antun Žvan]]

==Glej tudi==
* [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]], [[Seznam srbskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam madžarskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]], [[Seznam italijanskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Hrvatov|Politiki]]
[[Kategorija:Hrvaški politiki|*]]</text>
      <sha1>ambil1ejdqzijdodzrs9frz1o6vrzgh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam hrvaških zdravnikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49816</id>
    <revision>
      <id>6751688</id>
      <parentid>6714536</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:54:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* W */</comment>
      <origin>6751688</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6042" sha1="fyni49bnxi6xf19bsffs7kqx9i4d433" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[zdravnik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Nikša Allegretti]]

== B ==
* [[Đuro Armeno Baglivi]]
* [[Boško Barac]]
* [[Ivan Barbot]]
* [[Mihovil Biočić]]
* [[Aleksandar Blašković]]
* [[Viktor Boić]]
* [[Jagoda Bolčić-Wickerhauser]]
* [[Živko Bolf]]
* [[Berislav Borčić]] (st./ml.)
* [[Srđan Boschi]]
* [[Božo Bosnar]]
* [[Marijan Bosnar]]
* [[Albert Botteri]]
* [[Ivan Hugo Botteri]]
* [[Pavao Brajša]]
* [[Zvonimir Brala]]
* [[Beata Brausil]]
* [[Josip Breitenfeld]]
* [[Vladimir Breitenfeld]]
* [[Vojtjeh Brida]]
* [[Ivo Brodarec]]
* [[Zvonimir Brudnjak]]
* Lodovico Brunetti
* [[Mile Budak]] (1903-61)
* [[Julije Budisavljević]] (1882-1981)

== C ==

* [[Nina Canki-Klain]]
* [[Drago Chloupek]]
* [[Darko Chudy]]
* [[Branko Cvjetanović]]

== Č ==

* [[Miroslav Čačković]]
* [[Ljubomir Čečuk]]
* [[Luka Čičin-Šain]]
* [[Ivo Čikeš]]
*[[Vera Čoklica]]
*[[Drago Čop]] (1898-1963)
*[[Stipe Čular]]
*[[Krešimir Čupak]]
*[[Ivo Čupar]]
*[[Vesna Čupić]]
*[[Nevenka Čuturić]]

== Ć ==

* [[Pavao Ćepulić]]
*[[Vladimir Ćepulić]]
*[[Branimir Čvorišćec]]

== Đ ==
* [[Ivan Đikić]]-biokemik?

== D ==
* [[Dragan Dekaris]]
*[[Mihovil Dekaris]]
*[[Miroslav Delić]]
*[[Ivan Dežman]]
*[[Žarko Dolinar]]
*[[Rafael Dolinšek]]
*[[Sergije Dogan]]
*([[Julije Domac]])
*[[Vjekoslav Duančić]] (st./ml.)
*[[Andrija Dudić]]
* [[Asaf Duraković]]
* [[Zijad Duraković]]
* [[Theodor Dürrigl]]
*[[Franjo Durst]]

== F ==

* [[Josip Fališevac]]
* [[Krešimir Filić]]
*[[Dora Filipović]]
*[[Aleks Finderle]]
*[[Vatroslav Florschütz]]
*[[Avgust Forenbacher]]

== G ==
* [[Nenad Grčević]]
*[[Pavle Gregorić]] (1892-1989)
*[[Ernest Grin]] (deloval v BiH)
* [[Mirko Grmek|Mirko (Dražen) Grmek]] (zgodovinar medicine)
* [[Ferdo Grospić]] (1893-1983)
* [[Mavro Gross]]
* [[Antun Grošić]]
* [[Nevenka Gruden]] (1929-2021)
* [[Vladimir Gruden]]
* [[Zdenka Gruden]]
*[[Miroslav Grujić]]
* [[Branimir Gušić]] 
* [[Vladimir Gvozdanović]] 

== H ==
* [[Ferdinand Hadvig]]
*[[Franjo Hajnšek]]
*[[Nada Hamel-Puškarić]]
*[[Janko Hančević]]
*[[Josip Havliček]]
* [[Andrija Hebrang mlajši]]
* [[Matija Hedl]]
*[[Ivan Herzog]] (Hercog)
*[[Žiga Herzog]]
*[[Vladimir Hlavka]]
*[[Branko Hodek]]
*[[Ante Hrabar]]
* [[Hedvig Hricak]]
*[[Oskar Hovorka]] (von Zderas)
*[[Ivan Hozelawer]]
*[[Višnja Hudolin]]
* [[Vladimir Hudolin]]

== I == 
* [[Drago Ibler]] 
* [[Mladen Ibler]]
* [[Stanko Ibler]]
* [[Drago Ikić]]
* [[Ivo Ivančević]]
* [[Nikola Ivaniš]]

== J ==

*[[Ivo Jajić]]
*[[Dušan Jakac]]
*[[Đuro Jakaša]]
*[[Milivoj Jambrišak]]
*[[Fran Janjić]]
*[[Ivan Janjić]]
*[[Špiro Janović]]
*[[Ivan Jelić]]
*[[Vladimir Jelovšek]]
*[[Dezider Julius]]
*[[Stevo Julius]]
*[[Miro Juretić]]
*[[Nikola Juretić]]
*[[Ante Jurica]]
*[[Ladislav Juričić]]
*[[Mislav Jurin]]
*[[Zdenka Jurin-Žmegač]]

== K ==
* [[Petar Kačić]]
*[[Miroslava Kačić Knežević]]
*[[Silvije Kadrnka]]
*[[Magdalena Kadrnka Lovrenčić]]
*[[Josip Kajfeš]]
*[[Zrnka Kalafatić]]
*[[Smilja Kalenić]]
*Laszlo Kallai
*[[Nikica Kalogjera]]
*[[Andrija Kaštelan]]
* [[Vladimir Katičić]]
* [[Milo Katić]]
* [[Duško Katunarić]]
* [[Ivan Kaznačić]]
* [[Branko Kesić]]
* [[Eduard Klain]]
* [[Franz Kleinhappel]]
* [[Herbert Klemenčič]] (slov.-hrv.)
* [[Goran Knežević]]
* [[Mirko Knežević]]
* [[Stojan Knežević]]
* [[Geza Kobler]]
* [[Pavel Kobler]] (1944, Mb)
*[[Dubravka Kocijan-Hercigonja]]
* [[Andrej Kogler]] (1944, SG)
*[[Franjo Kogoj]]
*[[Verena Kogoj-Bakić]]
*[[Aleksander Koharović]]
*[[Krsto Kolarić]]
*[[Janko Komljenović]]
*[[Zvonimir Kopač]]
*[[Božena Kopajtić]]
*[[Josip Koporc]]
*[[Juraj Körbler]]
*[[Mirko Koršić]]
*[[Ivica Kostović]]
*[[Krešimir Koržinek]]
* [[Krista Kostial-Šimonović]]
* [[Ivica Kostović]]
* [[Marijan Košiček]] (hrv.-slov. seksolog)
* [[Dragutin Košuta]]
* [[Vladimir Kovač]], ortoped-kirurg
* [[Luka Kovačić]]
*[[Zvonimir Krajina]]
*[[Milan Kralj]]
*[[Zvonimir Kralj]]
*[[Radoslav Krištof]] (r. Metlika)
*Oto(n) Krivec 
*[[Zdenko Križan]]
* [[Jelena Krmpotić-Nemanić]]
* [[Krešimir Krnjević]]
*[[Milan Kubović]]
* [[Zdravko Kučić]]
*[[Anđelko Kučišec]]
* [[Asim Kurjak]]
* [[Zvonko Kusić]]
*[[Vjekoslav Kušan]]
*[[Vladimir Kušević]] (farmacevt)
*[[Ivan Kuvačić]]

== L ==

* [[Rudolf Lamprecht]] (1781-1860)
* [[Josip Leko]]
* [[Andrija Longhino]]
* [[Radoslav Lopašić]] (1896-1979)

== M ==
* [[Frane Mandić]]
* [[Šime Manola]]
* [[Zvonimir Maretić]]
* [[Ivo Margan]]
* [[Ivo Marinović]]
* [[Ana Marušić]]
* [[Matko Marušić]]
* [[Dragutin Mašek]]
* [[Duško Matas]]
*[[Ernest Mayerhofer]]
*[[Jerko Machiedo]]
*[[Ivo Margan]]
*[[Dragutin Mašek]]
*[[Davor Miličić]] 
*[[Darko Milinović]]
* [[Eduard Miloslavić]] (''Eduard Luka Miloslavić)''
* [[Ladislav Mrzljak]]

== O ==

* [[Stjepan Orešković.]]

== P ==
* [[Ivo Padovan]]
* [[Vladimir Parpura]] (*1964)
*[[Marko Pećina]]
*[[Vinko Perčić]]
* [[Drago Perović]]
* [[Stjepan Poljak]]
*[[Laza Popović]]?
*[[Emil Prašek]]
* [[Dragan Primorac]]
*[[Ivan Prpić]]

== R ==
* [[Karlo Radoničić]]
*[[Eduard Radošević]]
*[[Željko Reiner]]
*[[Danko Riessner]]
* [[Pavao Rudan]]
*[[Daniel Rukavina]]

== S ==
* [[Sergije Saltykow]]
*[[Santorio Santorio]]
*[[Karol Senker]] (1919-2004)
* [[Vlatko Silobrčić]]
*[[Fran Smetanka]]
*[[Ante Smetiško]]
*[[Božidar Spišić]] (Špišić)
*[[Nela Sršen]] (*1965)
* [[Stjepan Steiner]]
* [[Željko Sutlić]]

== Š ==
* [[Marko Šarić]]
* [[Ante Šercer]]
* [[Zdenko Škrabalo]]
* [[Andrija Štampar]]
* [[Mladen Štulhofer]]
* [[Anton Švajger]]

== T ==

* [[Zdenko Trampuš]] (stomatolog)

== V ==
* [[Aleksa Vancaš]]
* [[Stjepan Vidaković]]
*[[Krešimir Vranešić]]
*[[Božidar Vrhovac]]
*[[Herman Vukušić]]

== W ==

* [[Teodor Wickerhauser]]

== Z ==

* [[Savo Zlatić]] (1912-2007)
{{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Hrvatov|Zdravniki]]
[[Kategorija:Hrvaški zdravniki|*]]</text>
      <sha1>fyni49bnxi6xf19bsffs7kqx9i4d433</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam španskih slikarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>51402</id>
    <revision>
      <id>6751662</id>
      <parentid>6518974</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:45:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6751662</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4242" sha1="skl63e9ljmb5vski302fy1vfw3llmfu" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[slikar]]jev.'''

{{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=24em}}

== A ==
*[[José de Madrazo y Agudo]]
*[[Alex Alemany]]
*[[Carme Aguadé Cortés]] (1920–2013)
*Ginés Andrés de Aguirre
*Hermen Anglada-Camarasa (1871–1959)
*[[Eduardo Arroyo]] Rodríguez (1937–2018)
*[[Antonio Saura Atares]]

== B ==
*[[Miquel Barcelló]] (*1957) 
*Emiliano Barral López
*[[Josep Bartolí]] í Guiu (1910–1995) (risar)
*[[Manuel Bayeu]] y Subías
*[[Francisco Bayeu]] y Subías
*[[Ramón Bayeu]] y Subías
*[[Josep Berga i Boix]] /&quot;Avi Berga&quot; (1837–1914)
*[[Alonso Berruguete]] (1490–1561)
*[[Pedro Berruguete]] (1450–1504)
*[[Aureliano de Beruete]]
*[[María Blanchard]] (María Gutiérrez Cueto)

== C ==
*[[Juan Martín Cabezalero]]
*([[Santiago Calatrava]])
*[[Andrés de la Calleja]]
*José Camarón Boronat
*José Camarón y Meliá
*[[Alonso Cano]]
*[[José Moreno Carbonero]]
*[[Ramon Casas]] (y Carbó)
*[[Pere Borrell del Caso]]
*[[José del Castillo]]
*[[Mateo Cerezo]]
*Eduardo Chicharro
*[[Alonso Sánchez Coello]]
*[[Claudio Coello]] (1642–1693) (portugalskega rodu)
*[[Carme Cortès]] (1892–1979)

== D ==
*[[Salvador Dali]]
*[[Óscar Domínguez]]
*[[José Jiménez Donoso]]

== E ==
*Juan de Echevarría
*[[Joaquim Espalter]]
*[[Agustín Esteve]]
*[[Alberto Estrada Vilarrasa]]

== F ==
*[[Luis Ricardo Falero]]
*[[Luis Feito]] López (1929–2021)
*[[Juan Fernández Navarrete]]
*[[Gregorio Ferro]]
*[[Juan de Flandes]] (flamsko-španski)
*[[Mariano Fortuny (slikar)|Mariano Fortuny]] y Carbó (špansko-italijanski?)

== G ==
*[[Antonio López García]]
*[[Pablo Gargallo Catalán]]
*[[Alfons Gelabert Buxó]] 
*Julio González
*[[Francisco de Goya y Lucientes|Francisco Goya]]
*[[El Greco]] (Doménikos Theotokópoulos) (grško-španski)
*[[Juan Gris]] (José Victoriano Carmelo Carlos González-Pérez) (špansko-francoski)
*José Gutiérrez Solana

== I ==
* [[Ignacio de Iriarte]]
* Francisco Iturrino

== J ==

* [[Laurent Jiménez-Balaguer]] (špansko/katalonsko-francoski)
*Juan de Juanes

== L ==
*[[Carmen Laffón]]
*[[Antón Lamazares]]
*[[Jesús Mari Lazkano]]
*[[Juan de Valdés Leal]]
*[[Claudi Lorenzale]]
*[[José Luzán]] y Martínez

== M ==
*[[Vicente Macip]]
*[[Federico Madrazo]] (italijansko-španski) = [[Federico de Madrazo y Ochoa]]
*[[Raimundo de Madrazo y Garreta]]
*[[Mariano Salvador Maella]] (1739–1819)
*[[Maruja Mallo]] (1902-1995)
*[[Margarita Manso]]
*[[Javier Mariscal]]
*[[Luis Egidio Meléndez]]
*[[Juan Andrés Merklein]]
*[[Manolo Millares]] (1926-1972) 
*[[Juan Carreño de Miranda]]
*Víctor Mirat
*[[Joan Miró]] 
*[[Luis de Morales]]
*[[Bartolomé Esteban Murillo]]

== N ==

*[[Juan Fernández Navarrete]]
*Isidre Nonell

== O ==

*[[Josep Obiols i Palau]] (1894–1967)
*[[Manuel Ortega]] (1921–2014)

== P ==

*[[Francisco Pacheco]]
*[[José Palla e Carmo]]
*[[Pablo Picasso]] (špansko-francoski)
*Nicanor Pinole
*[[Vicente López y Portaña]]
*[[Tomás Povedano]]
*[[Dióscoro Puebla]]

== R ==
*
*Darío de Regoyos
*[[Francisco Ribalta]]
*[[Jusepe de Ribera]] (José/Josep de Ribera; &quot;''Lo Spagnoletto''&quot; : špansko-italijanski)
*[[Martín Rico]] y Ortega (špansko-italijanski)
*[[Juan de las Roelas]]
*[[Julio Romero de Torres]] (1874–1930)
*[[Eduardo Rosales]]
*[[Joaquín Espalter y Rull]]
*[[Santiago Rusiñol]]

== S ==
*[[Juan Ramón Sánchez Guinot]]?
*[[Antonio Saura]] (1930-1998) 
*[[Josep Maria Sert]]

*[[Joaquín Sorolla y Bastida]] (1863–1923)
*Joaquim Sunyer

== T ==
*[[Antoni Tàpies]] (1923–2012)
*[[Joaquín Torres-García]] (1874–1949)
*[[Ramón Tusquets y Maignon]] /Raimondo (1837–1904) (špansko/katalonsko-italijanski)

== U ==
*[[Darío Urzay]]

== V ==
*[[Manolo Valdés]]
*[[Luis de Vargas]]
*[[Joaquín Vayreda]] (1843–1894)
*Daniel Vázquez-Díaz
*[[Diego Velázquez]]
*[[José Moreno Villa]]
*[[José Villegas y Cordero]]

== W ==

* [[Eduardo Westerdahl]] (švicarskega rodu)

== Y ==
*[[Tomás Yepes]]

== Z ==

*Valentín Zubiaurre
*Ramón Zubiaurre
*[[Ignacio Zuloaga]]
*[[Francisco de Zurbarán]]

{{div col end}}

{{seznami narodov po poklicu|slikarjev}}
[[Kategorija:Seznami Špancev|Slikarji]]
[[Kategorija:Španski slikarji]]</text>
      <sha1>skl63e9ljmb5vski302fy1vfw3llmfu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ameriških igralcev (B)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>54003</id>
    <revision>
      <id>6751923</id>
      <parentid>5880286</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:11:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6751923</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8743" sha1="n198hstiqwtffwd31dcrr05j188apot" xml:space="preserve">{{US_actors}}

[[Barbara Babcock]] - [[Lauren Bacall]] - [[Morena Baccarin]] - [[Barbara Bach]] - [[Catherine Bach]] - [[Dian Bachar]] - [[Cheryl Bachman]] - [[Brian Backer]] - [[Jim Backus]] - [[David Bacon]] - [[Kevin Bacon]] - [[Lloyd Bacon]] - [[Michael Badalucco]] - [[Diedrich Bader]] - [[Mary Badham]] - [[Jane Badler]] - [[Max Baer mlajši]] - [[Max Baer]] - [[Parley Baer]] - [[Ross Bagdasarian]] - [[King Baggot]] - [[Marcus Bagwell]] - [[Eion Bailey]] - [[G.W. Bailey]] - [[Fay Bainter]] - [[Jimmy Baio]] - [[Scott Baio]] - [[Diora Baird]] - [[Diane Baker]] - [[Dylan Baker]] - [[Joe Don Baker]] - [[Kenny Baker (1912-1985)]] - [[Leigh-Allyn Baker]] - [[Brenda Bakke]] - [[Scott Bakula]] - [[Bob Balaban]] - [[Belinda Balaski]] - [[Adam Baldwin]] - [[Alec Baldwin]] - [[Peter Baldwin]] - [[Stephen Baldwin]] - [[William Baldwin]] - [[Eric Balfour]] - [[Fairuza Balk]] - [[Lucille Ball]] - [[Alimi Ballard]] - [[Kaye Ballard]] - [[Anne Bancroft]] (''Anna Maria Louisa Italiano'') - [[George Bancroft (igralec)]] - [[Reggie Banister]] - [[Tallulah Bankhead]] - [[Elizabeth Banks]] - [[Jonathan Banks]] - [[Steven Banks]] - [[Vilma Banky]] - [[Josette Banzet]] - [[Theda Bara]] - [[Adrienne Barbeau]] - [[Andrea Barber]] - [[Lisa Barbuscia]] - [[Judith Barcroft]] - [[Arija Bareikis]] - [[Lynn Bari]] - [[Lex Barker]] - [[Ellen Barkin]] - [[Christopher Daniel Barnes]] - [[Charlie Barnett (igralec)]] - [[Etta Moten Barnett]] - [[Bruce Baron]] - [[Roseanne Barr]] - [[Paul Barresi]] - [[Majel Barrett]] - [[Wendy Barrie]] - [[Barbara Barrie]] - [[Dana Barron]] - [[Henry A. Barrows]] - [[Diana Barrymore]] - [[Drew Barrymore]] - [[John Drew Barrymore]] - [[Judith Barsi]] - [[Paul Bartel]] - [[Harry Bartell]] - [[Justin Bartha]] - [[Richard Barthelmess]] - [[Bonnie Bartlett]] - [[Mischa Barton]] - [[Steve Barton]] - [[Skye McCole Bartusiak]] - [[Billy Barty]] - [[Richard Basehart]] - [[Grof Basie]] - [[Kim Basinger]] - [[Angela Bassett]] - [[Hezekiah Linthicum Bateman]] - [[Jason Bateman]] - [[Justine Bateman]] - [[Sidney Frances Bateman]] - [[Kathy Bates]] - [[Randall Batinkoff]] - [[Jaime Lyn Bauer]] - [[Steven Bauer]] - [[Frances Bavier]] - [[Anne Baxter]] - [[Arlene Baxter]] - [[Meredith Baxter]] - [[Warner Baxter]] - [[Michael Beach]] - [[Jennifer Beals]] - [[Orson Bean]] - [[Maria Beatty]] - [[Ned Beatty]] - [[Warren Beatty]] - [[Trace Beaulieu]] - [[Hugh Beaumont]] - [[Bobby Beausoleil]] - [[Garcelle Beauvais]] - [[Julian Beck]] - [[Kimberly Beck]] - [[Scotty Beckett]] - [[Brice Beckham]] - [[Irene Bedard]] - [[Bonnie Bedelia]] - [[Noah Beery mlajši]] - [[Ed Begley]] - [[Ed Begley mlajši]] - [[Jason Behr]] - [[Shari Belafonte]] - [[Catherine Bell]] - [[Drake Bell]] - [[Kristen Bell]] - [[Lake Bell]] - [[Marshall Bell]] - [[Michael Bell]] - [[Madge Bellamy]] - [[Camilla Belle]] - [[Maria Bello]] - [[Robert Beltran]] - [[James Belushi]] - [[John Belushi]] - [[Richard Belzer]] - [[Ben Shenkman]] - [[Paul Ben-Victor]] - [[Bea Benaderet]] - [[Robert Benchley]] - [[William Bendix]] - [[Dirk Benedict]] - [[Bruce Bennett]] - [[Constance Bennett]] - [[Jimmy Bennett]] - [[Joan Bennett]] - [[Amber Benson]] - [[Robby Benson]] - [[Wes Bentley]] - [[Barbi Benton]] - [[Julie Benz]] - [[John Beradino]] - [[Tom Berenger]] - [[Marisa Berenson]] - [[Justin Berfield]] - [[Lorne Berfield]] - [[Gertrude Berg]] - [[Carmen Berg]] - [[Peter Berg]] - [[Candice Bergen]] - [[Edgar Bergen]] - [[Jaime Bergman]] - [[Mary Kay Bergman]] - [[Xander Berkeley]] - [[Elizabeth Berkley]] - [[Milton Berle]] - [[Andy Berman]] - [[Shelley Berman]] - [[Carlos Bernard]] - [[Crystal Bernard]] - [[Harry Bernard]] - [[Corbin Bernsen]] - [[Halle Berry]] - [[Ken Berry]] - [[Michael Berryman]] - [[Valerie Bertinelli]] - [[Marcheline Bertrand]] - [[James Best]] - [[Angela Bettis]] - [[Carl Betz]] - [[Leslie Bevis]] - [[Tanya Beyer]] - [[Richard Beymer]] - [[Jello Biafra]] - [[Mayim Bialik]] - [[Charles Bickford]] - [[Michael Biehn]] - [[Jessica Biel]] - [[Ramon Bieri]] - [[Craig Bierko]] - [[Jason Biggs]] - [[Richard Biggs]] - [[Nicole Bilderback]] - [[Barbara Billingsley]] - [[John Billingsley]] - [[Rachel Bilson]] - [[Bing Russell]] - [[Traci Bingham]] - [[Thora Birch]] - [[Billie Bird]] - [[Ed Bishop]] - [[Joey Bishop]] - [[Whit Bissell]] - [[Josie Bissett]] - [[Bill Bixby]] - [[Nadia Bjorlin]] - [[Alex Black]] - [[Jack Black (igralec)]] - [[Shane Black]] - [[Tony Black]] - [[Joan Blackman]] - [[Suzanne Blackmer]] - [[Linda Blair]] - [[Selma Blair]] - [[Amanda Blake]] - [[Madge Blake]] - [[Robert Blake (igralec)]] - [[Susan Blakely]] - [[Jolene Blalock]] - [[Mel Blanc]] - [[Terence Blanchard]] - [[Clara Blandick]] - [[Sally Blane]] - [[Billy Blanks]] - [[Alexis Bledel]] - [[Yasmine Bleeth]] - [[Billy Bletcher]] - [[Corbin Bleu]] - [[Dan Blocker]] - [[Joan Blondell]] - [[Marc Blucas]] - [[Larry Blyden]] - [[Ann Blyth]] - [[Eleanor Boardman]] - [[Tina Bockrath]] - [[Earl Boen]] - [[Peter Bogdanovich]] - [[Francis Boggs]] - [[Ray Bolger]] - [[Joseph Bologna]] - [[Matthew Bomer]] - [[Danny Bonaduce]] - [[Julian Bond]] - [[Tommy Bond]] - [[Ward Bond]] - [[Beulah Bondi]] - [[Frank Bonner]] - [[Gillian Bonner]] - [[Sonny Bono]] - [[Brian Bonsall]] - [[Jessica Boone]] - [[Pat Boone]] - [[Richard Boone]] - [[Mika Boorem]] - [[Connie Booth]] - [[Edwina Booth]] - [[Powers Boothe]] - [[Sting (rokoborec)]] - [[David Boreanaz]] - [[George A. Borgman]] - [[Matt Borlenghi]] - [[Alex Borstein]] - [[Johnny Yong Bosch]] - [[Philip Bosco]] - [[Tom Bosley]] - [[Rachel Boston]] - [[Barry Bostwick]] - [[Brian Bosworth]] - [[Kate Bosworth]] - [[Katherine Anna Bosworth]] - [[Timothy Bottoms]] - [[Caprice Bourret]] - [[Julie Bovasso]] - [[Linda Bove]] - [[Clara Bow]] - [[Dorris Bowdon]] - [[Julie Bowen]] - [[Roger Bowen]] - [[Lee Bowman]] - [[Bruce Boxleitner]] - [[Cayden Boyd]] - [[Jenna Boyd]] - [[Jimmy Boyd]] - [[Stephen Boyd]] - [[William Boyd (igralec)]] - [[Bill 'Cowboy Rambler' Boyd]] - [[Karen Boyer]] - [[Katy Boyer]] - [[Lara Flynn Boyle]] - [[Lisa Boyle]] - [[Peter Boyle]] - [[Eddie Bracken]] - [[Bradford Tatum]] - [[Jesse Bradford]] - [[Terry Bradshaw]] - [[Alice Brady]] - [[Zach Braff]] - [[Neville Brand]] - [[Jonathan Brandis]] - [[Marlon Brando]] - [[Michael Brandon]] - [[Brandi Brandt]] - [[Laura Branigan]] - [[Hugh Brannum]] - [[Dominick Brascia]] - [[Brat Pack]] - [[Benjamin Bratt]] - [[Andre Braugher]] - [[Deanne Bray]] - [[Thom Bray]] - [[Lucille Bremer]] - [[Brennan Brown]] - [[Eileen Brennan]] - [[John G. Brennan]] - [[Walter Brennan]] - [[Amy Brenneman]] - [[Evelyn Brent]] - [[Abigail Breslin]] - [[Spencer Breslin]] - [[Jordana Brewster]] - [[Paget Brewster]] - [[Brian Reddy]] - [[Angelica Bridges]] - [[Beau Bridges]] - [[Chloe Bridges]] - [[Jeff Bridges]] - [[Jordan Bridges]] - [[Lloyd Bridges]] - [[Charlie Brill]] - [[Fran Brill]] - [[Ashlie Brillault]] - [[Cynthia Brimhall]] - [[Wilford Brimley]] - [[Christie Brinkley]] - [[Lorenzo Brino]] - [[Myrinda Brino]] - [[Nikolas Brino]] - [[Zachary Brino]] - [[Don Briscoe]] - [[Tiffany Brissette]] - [[Deem Bristow]] - [[Connie Britton]] - [[Eloise Broady]] - [[Bill Brochtrup]] - [[Gladys Brockwell]] - [[Beth Broderick]] - [[Steve Brodie (igralec)]] - [[Adam Brody]] - [[Adrien Brody]] - [[James Brolin]] - [[Josh Brolin]] - [[J. Edward Bromberg]] - [[Betty Bronson]] - [[Charles Bronson]] - [[Albert Brooks]] - [[Avery Brooks]] - [[Cindy Brooks]] - [[Conrad Brooks]] - [[Deanna Brooks]] - [[Golden Brooks]] - [[Louise Brooks]] - [[Mehcad Brooks]] - [[Randy Brooks]] - [[Richard Brooks (igralec)]] - [[Edward Brophy]] - [[Kevin Brophy]] - [[Ben Browder]] - [[Barry Brown]] - [[Blair Brown]] - [[Clancy Brown]] - [[Horace G. Brown]] - [[Jim Brown]] - [[Johnny Mack Brown]] - [[Julie Brown]] - [[Timothy Brown (igralec)]] - [[W. Earl Brown]] - [[Kale Browne]] - [[Virginia Bruce]] - [[Agnes Bruckner]] - [[Chelsea Brummet]] - [[Billi Bruno]] - [[Ellen Bry]] - [[Peter James Bryant]] - [[Larry Bryggman]] - [[Edgar Buchanan]] - [[Jack Buetel]] - [[Sandra Bullock]] - [[Brooke Bundy]] - [[John Bunny]] - [[Sonny Bupp]] - [[Cody Burger]] - [[Neil Burgess (komik)]] - [[Gary Burghoff]] - [[Richard Burgi]] - [[Billie Burke]] - [[Delta Burke]] - [[Carol Burnett]] - [[Smiley Burnette]] - [[Brooke Burns]] - [[George Burns]] - [[Jere Burns]] - [[Marilyn Burns]] - [[Raymond Burr]] - [[Hedy Burress]] - [[Ellen Burstyn]] - [[David Burtka]] - [[LeVar Burton]] - [[Adam Busch]] - [[Gary Busey]] - [[Jake Busey]] - [[Timothy Busfield]] - [[Sophia Bush]] - [[Akosua Busia]] - [[Paul Butcher (igralec)]] - [[Dick Butkus]] - [[Brett Butler (komik)]] - [[Cher Butler]] - [[Dan Butler]] - [[Red Buttons]] - [[Pat Buttram]] - [[Sarah Buxton]] - [[Ruth Buzzi]] - [[Amanda Bynes]] - [[Jim Byrnes]] - 

[[Kategorija:Seznami ameriških igralcev|B]]</text>
      <sha1>n198hstiqwtffwd31dcrr05j188apot</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Madonna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>55737</id>
    <revision>
      <id>6751605</id>
      <parentid>6703126</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:03:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Drimskim</username>
        <id>265752</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenjepis */ popravek slovnicnih napak</comment>
      <origin>6751605</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12326" sha1="ha2j0hlt05pqkjz3wbq0mfxmpnvlj7h" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Madonna
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| background = solo_singer
| birth_name = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| origin = [[New York]], [[New York]], ZDA
| genre = [[pop glasba|Pop]], [[plesni pop]], [[elektronika (glasba)|elektronika]]
| instrument = [[pevec|vokali]], [[kitara]], [[tolkalo|tolkala]]
| occupation  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| years_active = 1982–danes
| label = [[Live Nation]] Artists &lt;small&gt;(2008-)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[Warner Bros. Records|Warner Bros.]] &lt;small&gt;(1982–2008)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[Maverick Records|Maverick]] &lt;small&gt;(1992–2004)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[Sire Records|Sire]] &lt;small&gt;(1982–1994)&lt;/small&gt;
| website     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}
{{drugi pomeni}}
'''Madonna Louise Veronica Ciccone''', znana kot '''Madonna'''&lt;!-- Madonna is not a stage name but her real name used professionally--&gt;, [[Združene države Amerike|ameriška]] [[pop glasba|pop]] [[kantavtor]]ica, [[glasbeni producent|glasbena producentka]] in [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[16. avgust]] [[1958]], [[Bay City, Michigan|Bay City]], [[Michigan]].

== Življenjepis ==
Madonna Louise Veronica Ciccone se je rodila 16. avgusta 1958 v Bay Cityu, Michigan. Njen oče Silvio-Anthony Ciccone je Američan italijanskega porekla, mama Madonna-Louise Fortin pa je bila Kanadčanka francoskega rodu. Mnogi mislijo, da je Madonna umetniško ime,a je svoje ime dobila po materi. Da se razlikuje od matere so ji z 8 leti pri obhajilu dodali ime Veronica.
Ko je bila stara pet let je njena mati umrla za rakom. Madonna je materino smrt zelo težko prenesla, to je imelo velik vpliv na njen razvoj. Kmalu se je njen oče poročil s hišno pomočnico Joan Gustafson, ki jo Madonna ni nikdar sprejela.

Ko je bila stara dvanajst, se je vpisala v več katoliških visokih šol (St Andrew, St. Fredericks, Montmartre). Tam se je naučila jazza, plesa, baleta in vadila je gimnastiko. Nato je pri 17-ih letih odšla v  [[New York]], kjer se je želela uveljaviti v sodobnem plesu. Po nastopanju kot članica pop glasbenih skupin [[Breakfast Club]] in Emmy je leta 1983 izdala svoj [[Madonna (album Madonne)|po sebi imenovan prvi album]] in nato v 1980. letih posnela tri zaporedne [[studijski album|studijske albume]], ki so se vsi povzpeli na prvo mesto lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]].

Madonnina v svojem delu raziskuje religiozno simboliko in spolne teme, zaradi česar je bila v poznih 1980. letih deležna tudi obilne graje [[Vatikan]]a.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last= Frank|first=Lisa
| first2=Paul |last2=Smith|title=Madonnarama: Essays on Sex and Popular Culture
| origyear=1993|publisher=Cleis Press|isbn=0-939416-72-7|pages=91
}}&lt;/ref&gt; Leta 1992 je ustanovila podjetje za zabavno industrijo [[Maverick (zabaviščno podjetje)|Maverick]], v okviru katerega je izdala knjigo fotografij (''[[Seks (knjiga)|Seks]]''). Izdala je tudi studijski album (''[[Erotica (album)|Erotica]]'') in nastopila v filmu z erotičnimi temami (''[[Obremenilni dokaz (film)|Obremenilni dokaz]]''). Tovrstno pojavljanje v javnosti ji je prineslo negativno publiciteto ter upad komercialne prodaje v 1990. letih.&lt;ref name=&quot;autogenerated1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/bio/index.jsp?pid=50294 |title=Madonna Biography|work=Billboard|accessdate=2008-01-03}}&lt;/ref&gt; Ponovni uspeh ji je leta 1998 prinesla izdaja albuma ''[[Ray of Light]]'', ta je bil deležen tudi priznanja kritikov. Nato je posnela še štiri odlično sprejete studijske albume.

Madonna je nastopila tudi v 22 filmih. Čeprav jih je tako po kritični kot komercialni plati precej propadlo,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Goodwin|first=Andrew|title=Dancing in the Distraction Factory: Music, Television and Popular Culture|edition=Hardcover|publisher=Routledge|isbn=0-415-09169-1|pages=100|chapter=}}&lt;/ref&gt; je za vlogo v filmu ''[[Evita (film)|Evita]]'' leta 1996 prejela [[zlati globus]]. Po ločitvi od igralca [[Sean Penn|Seana Penna]] je Madonna zanosila s svojim [[osebni trener]]jem [[Carlos Leon|Carlosom Leonom]], rodila hčer in se nato poročila s filmskim režiserjem [[Guy Ritchie|Guyjem Ritchiejem]]. Z Richiejem imata sina, leta 2008 pa sta posvojila tudi [[Malavi]]jca Davida Bando, pri čemer so se v medijih pojavile obtožbe, da sta kršila malavijski zakon o posvojitvi.

Nekatera občila so Madonno poimenovala »ena od največjih pop ustvarjalcev vseh časov« ter »kraljica popa«.&lt;ref name=&quot;Rolli ng Stone Biography&quot;&gt;{{navedi splet|title=Madonna: Rolling Stone|work=[[Rolling Stone]]|date=2008|url=http://www.rollingstone.com/artists/madonna/biography|accessdate=2008-04-29|archive-date=2009-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090119015514/http://www.rollingstone.com/artists/madonna/biography|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Cross |first=Mary |title = Madonna: A Biography |url=https://archive.org/details/madonnabiography0000cros |publisher=Canongate U.S. |date=2004 |isbn=0-313-33811-6}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Morton |first=Andrew |title=Madonna |url=https://archive.org/details/madonna0000andr |publisher=Macmillan |date=2002 |isbn=0-312-98310-7}}&lt;/ref&gt; S 63&amp;nbsp;milijoni [[RIAA-certifikacija|certificiranih]] albumov je Madonna po podatkih [[Zveza ameriške fonografske industrije|Zveze ameriške fonografske industrije]] najbolje prodajana rockovska ustvarjalka dvajsetega stoletja in druga najbolje prodajana umetnica v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=tblTopArt |title=Top Selling Artists |work=RIAA|accessdate=2008-06-09}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.riaa.com/newsitem.php?news_year_filter=1999&amp;resultpage=2&amp;id=3ABF3EC8-EF5B-58F9-E949-3B57F5E313DF|title=The American Recording Industry announces its Artists of the Century| work=RIAA |date=1999-11-10|accessdate=2008-01-30}}&lt;/ref&gt; ''[[Guinnessova knjiga rekordov]]'' jo navaja kot najuspešnejšo glasbeno umetnico vseh časov (prodanih čez 200&amp;nbsp;milijonov posnetkov) in najbogatejšo pevko, katere premoženje presega vrednost 400&amp;nbsp;milijonov [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Edith|last=Bowman|url=http://www.visionariesdebate.com/visionaries.php?id=3|work=[[BBC News]]|title=BBC World Visionaries: Madonna Vs. Mozart|quote=In 2000, Guinness World Records listed Madonna as the most successful female recording artist of all time.|date=2007-05-26|accessdate=2008-05-12|archive-date=2008-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20080525082816/http://www.visionariesdebate.com/visionaries.php?id=3|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.dailymail.co.uk/pages/live/articles/showbiz/showbiznews.html?in_article_id=407501&amp;in_page_id=1773 | title=Queen of Pop Madonna crowned highest earning female singer on earth |work=[[Daily Mail]] |publisher=[[Forbes]]| date=2006-09-28 |accessdate=2007-12-28}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ifpi.org/content/section_news/plat_month_20060913.html|title=IFPI Platinum Europe Awards: July &amp; August 2006|date=2006-09-13|work=IFPI News|accessdate=2007-12-14|archive-date=2006-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20061104041040/http://www.ifpi.org/content/section_news/plat_month_20060913.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 10. marca 2008 so jo predstavili tudi v muzeju [[Rock and Roll Hall of Fame]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cnn.com/2007/SHOWBIZ/Music/12/13/rockhall.inductees.ap/index.html|title=Madonna leads list of Rock Hall inductees|work=CNN|accessdate=2008-06-09}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Madonna family in their vineyard cropped.jpg|thumb|center|250px|Madonnin oče Tony Ciccone s partnerico Joan leta 2009]]

== [[Diskografija Madonne|Diskografija]] ==

=== Uspešnice ===
* 1982: ''Everybody''
* 1983: ''Burning up'', ''Holiday''
* 1984: ''Lucky star'', ''Borderline'', ''Like a virgin'', ''Material girl''
* 1985: ''Crazy for you'', ''Angel'', ''Into the groove'', ''Dress you up'', ''Gambler''
* 1986: ''Live to tell'', ''Papa don't preach'', ''True blue'', ''Open your heart''
* 1987: ''La isla bonita'', ''Who's that girl'', ''Causing a commotion'', ''The look of love''
* 1988: ''Spotlight''
* 1989: ''Like a prayer'', ''Express yourself'', ''Cherish'', ''Oh father'', ''Dear Jessie''
* 1990: ''Keep it together'', ''Vogue'', ''Hanky panky'', ''Justify my love''
* 1991: ''Rescue me''
* 1992: ''This used to be my playground'', ''Erotica'', ''Deeper and deeper''
* 1993: ''Bad girl'', ''Fever'', ''Rain'', ''Bye bye baby''
* 1994: ''I'll remember'', ''Secret'', ''Take a bow''
* 1995: ''Bedtime story'', ''Human nature'', ''You'll see''
* 1996: ''One more chance'', ''Love don't live here anymore'', ''You must love me'', ''Don't cry for me Argentina''
* 1997: ''Another suitcase in another hall''
* 1998: ''Frozen'', ''Ray of light'', ''Drowned world (substitute for love)'', ''The power of good-bye''
* 1999: ''Nothing really matters'', ''Beautiful stranger''
* 2000: ''American pie'', ''Music'', ''Don't tell me''
* 2001: ''What it feels like for a girl''
* 2002: ''Die another day''
* 2003: ''American life'', ''Hollywood'', ''Me against the music'' (Britney Spears), ''Nothing fails'', ''Love profusion''
* 2005: ''Hung up''
* 2006: ''Sorry'', ''Get together'', ''Jump''
* 2007: ''Hey you''
* 2008: ''4 minutes'' (Justin Timberlake in Timbaland), ''Give it 2 me'', ''Miles away''
* 2009: ''Celebration'', ''Revolver'' (Lil Wayne)
* 2012: ''Give me all your luvin'' (M.I.A. in Nicki Minaj), ''Girl gone wild'', ''Masterpiece'', ''Turn up the radio''
* 2014: ''Living for love''
* 2015: ''Ghosttown'', ''Bitch I'm Madonna'', ''Hold Tight''
* 2019: ''Medellín'' (feat. Maluma), ''Crave'' (feat. Swae Lee), ''I Rise''
* 2020: ''I Don't Search I Find'', ''Levitating'' (feat. Dua Lipa, the Blessed Madonna, Missy Elliott)

=== Studijski albumi ===
* ''[[Madonna (album Madonne)|Madonna]]'' (1983)
* ''[[Like a Virgin]]'' (1984)
* ''[[True Blue]]'' (1987)
* ''[[Like a Prayer]]'' (1989)
* ''[[Erotica]]'' (1992)
* ''[[Bedtime Stories]]'' (1994)
* ''[[Ray of Light]]'' (1998)
* ''[[Music]]'' (2000)
* ''[[American Life]]'' (2003)
* ''[[Confessions on a Dance Floor]]'' (2005)
* ''[[Hard Candy]]'' (2008)
* ''[[MDNA]]'' (2012)
* ''[[Rebel Heart]]'' (2015)
* ''[[Madame X]]'' (2019)
* ''Confessions II'' (2026)

=== Filmski albumi ===
* ''Who's that girl'' (1987)
* ''I'm breathless'' (1990)
* ''Evita'' (1996)

=== Kompilacije ===
* ''[[You Can Dance]]'' (1987)
* ''[[The Immaculate Collection]]'' (1991)
* ''[[Something to Remember]]''(1995)
* ''[[GHV2]]'' (2001)
* ''[[Remixed and Revisited]]'' (2003)
* ''[[Celebration]]'' (2009)

=== Albumi v živo ===
* ''I'm going to tell you a secret'' (2006)
* ''The confessions tour'' (2007)
* ''Sticky &amp; sweet tour'' (2010)
* ''MDNA world tour'' (2013)

== Turneje ==
* The Virgin Tour (1985)
* Who's That Girl Tour (1987)
* Blond Ambition Tour (1990)
* The Girlie Show World Tour (1993)
* Drowned World Tour (2001)
* Re-Invention Tour (2004)
* [[Confessions tour]] (2006)
* Sticky &amp; Sweet Tour (2008–2009)
* The MDNA tour (2012)
* Rebel heart tour (2015)

== Glasbena sodelovanja ==
* 1989: ''Love song'' - Prince
* 1992: ''Did you do it'' - Dave Murphy in Mark Goodman
* 1994: ''I'd rather be your lover'' - Meshell Ndegeocello
* 2003: ''Me against the music'' - Britney Spears (240.000 prodanih singlov)
* 2007: ''Beat goes on'' - Kanye West
* 2008: ''4 minutes'' - Justin Timberlake in Timbaland (3.877.000 prodanih singlov)
* 2009: ''Revolver'' - Lil Wayne
* 2011: ''I don't give a'' - Nicki Minaj
* 2012: ''Give me all your luvin'' - Nicki Minaj in M.I.A. (58.000 prodanih singlov)
* 2015
** ''Bitch I'm Madonna'' - Nicki Minaj
** ''Iconic'' - Chance the Rapper in Mike Tyson

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Madonna (entertainer)}}
{{Wikinavedek|Madonna Ciccone|Madonna}}

{{Zlati globus za najboljšo igralko v muzikalu ali komediji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški igralci]]
[[Kategorija:Ameriški pop pevci]]
[[Kategorija:Francoski Američani]]
[[Kategorija:Italijanski Američani]]
[[Kategorija:Pop ikone]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze Michigana]]
[[Kategorija:Madonna|*]]
[[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]]
[[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v glasbenem filmu ali komediji]]</text>
      <sha1>ha2j0hlt05pqkjz3wbq0mfxmpnvlj7h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Harry Potter in kamen modrosti (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>55803</id>
    <revision>
      <id>6751882</id>
      <parentid>6642773</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:12:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751882</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2424" sha1="5qs3ll5kzldh13l5jfb8wim74a6odxk" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Harry Potter and the Philosopher's Stone &lt;br /&gt; Harry Potter in kamen modrosti
| image          = HP1.jpg
| caption        = Plakat
| writer         = '''Roman:'''&lt;br /&gt;[[J. K. Rowling]]&lt;br /&gt;'''Scenarij:'''&lt;br /&gt;[[Steve Kloves]]
| starring       = [[Daniel Radcliffe]]&lt;br /&gt;[[Rupert Grint]]&lt;br /&gt;[[Emma Watson]]&lt;br /&gt;[[Richard Harris]]&lt;br /&gt;[[Tom Felton]]&lt;br /&gt;[[Robbie Coltrane]]&lt;br /&gt;[[Alan Rickman]]&lt;br /&gt;[[Maggie Smith]]&lt;br /&gt;[[Ian Hart]]&lt;br /&gt;[[Richard Griffiths]]
| director       = [[Chris Columbus]]
| producer       = [[David Heyman]]
| distributor    = [[Warner Bros.]]
| released       = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[16. november]], [[2001]]
| runtime        = 152 min.
| music          = [[John Williams]]
| cinematography = [[John Seale]]
| editing        = [[Richard Francis-Bruce]]
| country        = {{UK}}&lt;br /&gt;{{USA}}
| language       = [[Angleščina]]
| budget         = 125 milijonov [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]]
| gross          = $976,475,550
}}

'''Harry Potter in Kamen modrosti''' (izvirno [[angleščina|angleško]] ''Harry Potter and the Philospoher's stone'' ali ''Harry Potter and the Sorcerer's Stone'' v [[Združene države Amerike|ZDA]]) je fantazijski [[film]], posnet leta 2001 po [[Harry Potter in kamen modrosti|istoimenskem romanu]] pisateljice [[J. K. Rowling]]. Je prvi v filmski seriji, režiral ga je [[Chris Columbus]], posnet pa je bil v Veliki Britaniji.

Govori o slavnem [[čarovnik]]u [[Harry Potter (oseba)|Harryju Potterju]] in njegovih dogodivščinah v prvem letu šolanja na [[Bradavičarka|Bradavičarki]].

Zaslužek filma v kinematografih ocenjujejo na približno 976 [[milijon]]ov [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]].

== Igralci ==
Igralec (''vloga'')
Glavni igralci:
* [[Daniel Radcliffe]] ''([[Harry Potter]]'')
* [[Rupert Grint]] ''([[Ron Weasley]]'')
* [[Emma Watson]] (''[[Hermiona Granger]]'')

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{HarryPotter}}
{{Chris Columbus}}
{{normativna kontrola}}
{{Filmska škrbina}}

[[Kategorija:Filmi o Harryju Potterju]]
[[Kategorija:Filmi leta 2001]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v London]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Chrisa Columbusa]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v knjižnico]]
[[Kategorija:Filmi 1492 Pictures]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>5qs3ll5kzldh13l5jfb8wim74a6odxk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ameriških astronomov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>62726</id>
    <revision>
      <id>6751666</id>
      <parentid>6719546</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:51:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* H */</comment>
      <origin>6751666</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12923" sha1="29akabhly6hhf4273qalzj20hm5pyxv" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[astronom]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Marc Aaronson]] (1950 – 1987)
* [[Cleveland Abbe]] (1838 – 1916)
* [[Charles Greeley Abbot]] (1872 – 1973)
* [[George Ogden Abell]] (1927 – 1983)
* [[Charles Hitchcock Adams]] (1868 – 1951)
* [[Walter Sydney Adams]] (1876 – 1956)
* [[Robert Grant Aitken]] (1864 – 1951)
* [[Charles Roger Alcock]] (1951 –)
* [[Harold Lee Alden]]
* [[Lawrence Hugh Aller]] (1913 – 2003)
* [[Dinsmore Alter]]
* [[Jeff Thomas Alu]] (1966 –)
* [[John August Anderson]] (1876 – 1959)
* [[James Roger Prior Angel]] (1941 –)
* [[Halton Christian Arp]] (1927 – 2013)
* [[Joseph Ashbrook]] (1918 – 1980)
* [[Erik Ian Asphaug]]

==B==
* [[Walter Baade]] (1893 – 1960)
* [[Harold Delos Babcock]]  (1882 – 1968)
* [[Horace Welcome Babcock]] (1912 – 2003)
* [[John Norris Bahcall]] (1934 – 2005)
* [[Solon Irving Bailey]]
* [[James Gilbert Baker]]
* [[Sallie Baliunas]]
* [[Loren C. Ball]]
* [[Benjamin Banneker]] (1731 – 1906)
* [[Amy Barger]] (1971 –)
* [[Edward Emerson Barnard]] (1857 – 1923)
* [[Graham E. Bell]]
* [[Richard P. Binzel]]
* [[Adam Block]]
* [[Nikolaj Fjodorovič Bobrovnikov]] (1896 – 1988) (Rus)
* [[Bart Jan Bok]] (1906 – 1983)
* [[Charles Thomas Bolton]] (1943 – 2021)
* [[George Phillips Bond]] (1825 – 1865)
* [[William Cranch Bond]] (1789 – 1859)
* [[Thomas Bopp (astronom)|Thomas Bopp]] (1949 – 2018)
* [[Benjamin Boss]] (1880 – 1970)
* [[Lewis Boss]] (1846 – 1912)
* [[Rychard Bouwens]]
* [[Edward L. G. Bowell]] (1943 –) (Anglež)
* [[Ira Sprague Bowen]] (1898 – 1973)
* [[John Alfred Brashear]] (1840 – 1920)
* [[William Robert Brooks]] (1844 – 1922)
* [[Dirk Brouwer]] (1902 – 1966)
* [[Michael E. Brown]]
* [[Donald E. Brownlee]]
* [[Marc W. Buie]] (1958 –)
* [[Geoffrey Ronald Burbidge]] (1925 – 2010)
* [[Bernard Flood Burke]] (1928 – 2018)
* [[Robert Burnham mlajši]]
* [[Sherburne Wesley Burnham]] (1838 – 1921)
* [[Schelte John Bus]] (1956 –)
* [[R. Paul Butler]] (1960 –)

==C==
* [[Leon Campbell]]
* [[William Wallace Campbell]] (1862 – 1938)
* [[Annie Jump Cannon]] (1863 – 1941)
* [[Thomas Chamberlin]] (1843 – 1928)
* [[Seth Carlo Chandler mlajši]] (1846 – 1913)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] (1910 – 1995) (Indijec)
* [[Jun Chen]]
* [[Dennis K. Chesney]]
* [[James Walter Christy]] (1938 –)
* [[Robert Christy]]
* [[Alvan Clark]] (1804 – 1887)
* [[Alvan Graham Clark]] (1832 – 1897)
* [[George W. Clark]]
* [[George Bassett Clark]] (1827 – 1891)
* [[Gerald Maurice Clemence]] (1908 – 1974)
* [[William Weber Coblentz]] (1873 – 1962)
* [[Edwin Foster Coddington]] (1870 – 1950)
* [[Paul G. Comba]]
* [[Christopher Conselice]]
* [[Guy Consolmagno]] (1952 –)
* [[Walter R. Cooney mlajši]]
*[[Vera Cooper Rubin]] (1928 – 2016)
*[[Thomas E. Corbin]] &amp; [[Brenda Corbin]]
* [[George Coyne]] (1933 – 2020)
* [[Alex Cruz]]
* [[James Curley (astronom)|James Curley]]
* [[Heber Doust Curtis]] (1872 – 1942)
* [[France A. Córdova]]

==D==
* [[Marc Davis (astronom)|Marc Davis]] (1947 –)
* [[Gérard Henri de Vaucouleurs]] (1918 – 1995) (Francoz)
* [[Armin Joseph Deutsch]]
* Robert Henry »Bob« Dicke (1916 – 1997) 
* [[Dennis di Cicco]]
*[[Charles Dillon Perrine]] (1867 – 1951) (ZDA-Argentina)
* [[John Dobson (astronom)|John Dobson]]
* [[A. E. Douglass]]
* [[Frank Drake]] (1930 – 2022)
* [[Henry Draper]]
* [[Raymond Smith Dugan]] (1878 – 1940)
* [[Robert C. Duncan]] (1955 –)

==E==
* [[Wallace John Eckert]] (1902 – 1971)
* [[Jack Eddy]]
* [[Frank K. Edmondson]]
* [[Olin J. Eggen]]
* [[Larry W. Esposito]]

==F==
* [[Sandra Moore Faber]] (1944 –)
* [[Priscilla Fairfield Bok]] (1896 – 1975)
* [[James Ferguson (astronom, 1797-1867)|James Ferguson]] (1797 – 1867)
* [[Yanga Roland Fernández]] (1971 -)
* [[William D. Ferris]]
* [[Debra Fischer]]
* [[J. Richard Fisher]]
* [[Clinton B. Ford]] (1913 – 1992)
* [[William Kent Ford mlajši]] (1931 – 2023)
* [[Jeff Foust]]
* [[William Alfred Fowler]] (1911 – 1995)
* [[Philip Fox]]
* [[Edwin Brant Frost]]

==G==
* [[Tom Gehrels]] (1925 – 2011) (nizozemsko-am.)
*[[Johannes Geiss]] (1926 – 2020) (nemško-ameriško-švicarski)
* [[Andrea Ghez]]
* [[Riccardo Giacconi]] (1931 – 2018) (ital.-am. astrofizik)
* [[Henry Lee Giclas]] (1910 – 2007)
* [[Owen Gingerich]]
* [[Thomas Gold]] (1920 – 2004)
* [[Benjamin Apthorp Gould]] (1824 – 1896)
* [[Jesse L. Greenstein]] (1909 – 2002)
* [[James Edward Gunn]] (1938 –)

==H==
* [[Alan Hale (astronom)|Alan Hale]] (1958 – 2026)
* [[George Ellery Hale]] (1868 – 1938)
* [[Asaph Hall]] (1829 – 1907)
* [[Robert George Harrington]] (1904 – 1987)
* [[Robert Sutton Harrington]] (1942 – 1993)
* [[Michael H. Hart]] (1932 –)
* [[Martin Otto Harwit]] ([[Češka]] &gt; [[Združene države Amerike|ZDA]]) (1931 –)
* [[Gerald Hawkins]] (1928 – 2003)
* [[Eleanor Francis Helin]] (1932 – 2009)
* [[Louis George Henyey]] (1910 – 1970)
* [[George Herbig]] (1920 – 2013)
* [[Carl W. Hergenrother]] (1973 –)
* [[Paul Herget]] (1908 – 1981)
* [[George William Hill]]  (1838 – 1914)
* [[Dorrit Hoffleit]] (1907 – 2007)
* [[Helen Sawyer Hogg]] (1905 – 1993)
* [[Edward Singleton Holden]] (1846 – 1914)
* [[Henry E. Holt]] (1929 – 2019)
* [[Paulo R. Holvorcem]]
*[[Jack Horkheimer]]
* [[Edwin Powell Hubble]] (1889 – 1953)
* [[Scott Hudson]]
* [[Gary Hug]] (1950 –)
* [[Russell Alan Hulse]] (1950 –)
* [[Milton Lasell Humason]] (1891 – 1972)
* [[William Hussey]]
* [[Josef Allen Hynek]] (1910 – 1986)

==I==
* [[Icko Iben]]
* [[Albert Graham Ingalls]]
* [[Željko Ivezić]] (1965 –) (bosansko-ameriški)

==J==
* [[Karl Guthe Jansky]]
* [[Robert Jastrow]]
* [[William H. Jefferys]]
* [[Louise Freeland Jenkins]]
* [[Harold Lester Johnson]] (1921 – 1980)
* [[Amy B. Jordan]]
* [[Alfred Harrison Joy]] (1882 – 1973)
* [[Charles W. Juels]]

==K==
* [[Lisa Kaltenegger]] (1977 –)
* [[Peter van de Kamp]] (1901 – 1995)
* [[James Edward Keeler]]  (1853 – 1900)
* [[Kenneth Irwin Kellerman]] (1937 –)
* [[Robert Kennicutt]] (1951 –)
* [[Daniel Kirkwood]] (1814 – 1895)
* [[Robert Paul Kirshner]] (1949 –)
* [[Richard Klein]]
* [[Arnold Richard Klemola]]
* [[Charles Thomas Kowal]] (1940 – 2011)
* [[Robert Kraft (astronom)|Robert Kraft]]
* [[Ed Krupp]]
* [[Gerard Peter Kuiper]] (1905 – 1973) (Nizozemec)

==L==
* [[Carl Otto Lampland]]
* [[Samuel Pierpont Langley]] (1834 – 1906)
* [[Kenneth J. Lawrence]] (1964 –)
* [[Francis Preserved Leavenworth]] (1858 – 1928)
* [[Henrietta Swan Leavitt]] (1858 – 1921)
* [[Armin Otto Leuschner]] (1868 – 1953)
* [[John S. Lewis]]
* [[Douglas N. C. Lin]] (1949 –)
* [[Robert Linderholm]]
* [[Frank James Low]] (1933 – 2009)
* [[Percival Lowell]] (1855 – 1916)
* [[Julie Lutz]] (1944 – 2022) 
* [[Jane Luu]]
* [[Willem Jacob Luyten]] (1899 – 1994)

==M==
* [[Adriaan Van Maanen]] (1884 – 1946)
* [[William Duncan MacMillan]]
* [[Donald Edward Machholz]] (1952 –)
* [[Dean Benjamin McLaughlin]]
* [[George Madeira]]
* [[Geoffrey Marcy]] (1954 – )
* [[William Markowitz]]
* [[Edwin P. Martz]]
* [[Harold Masursky]]
* [[Janet Akyüz Mattei]]
* [[Antonia Maury]]
* [[Nicholas Ulrich Mayall]] (1906 – 1993)
* [[Ben Mayer]]
* [[John V. McClusky]]
* [[Christopher McKee]]
* [[Robert Raynolds McMath]]
* [[Robert Scott McMillan]] (1950 –)
* [[Karen Jean Meech]]
* [[Aden Baker Meinel]] (1922 – 2011)
* [[John Edward Mellish]] (1886 – 1970)
* [[Donald Howard Menzel]] (1901 – 1976)
* [[Paul Willard Merrill]] (1887 – 1961)
* [[Joel Hastings Metcalf]] (1866 – 1925)
* [[Rudolph Minkowski]] (1895 – 1976)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] (1809 – 1862)
* [[Maria Mitchell]] (1818 – 1889)
* [[Samuel Alfred Mitchell]] (1874 – 1960)
*[[William Wilson Morgan]] (1906 – 1994)
* [[Forest Ray Moulton]] (1872 – 1952)
* [[Jean Mueller]] (1950 –)

==N==
* [[Jason John Nassau]]
* [[Gerald Neugebauer]] (1932 – 2014)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] (1899 – 1990)
* [[Simon Newcomb]]  (1835 – 1909)
* [[Seth Barnes Nicholson]] (1891 – 1963)

==O==
* [[Warren B. Offutt]]
* [[William Tyler Olcott]]
* [[C. Michelle Olmstead]] (1969 –)
* [[Donald Edward Osterbrock]] (1924 – 2007)
* [[Jeremiah P. Ostriker]] (1937 – 2025)
* [[Steven J. Ostro]]
* [[Matthew Ota]]

==P==
* [[Cecilia Payne-Gaposchkin]] (1900 – 1979)
* [[Philip James Edwin Peebles]] (1935 –)
* [[Leslie Copus Peltier]] (1900 – 1980)
* [[Arno Allan Penzias]] (1933 – 2024)
* [[Charles Dillon Perrine]] (1867 – 1951)
* [[Christian Heinrich Friedrich Peters]] (1813 – 1890)
* [[George Henry Peters]] (1863 – 1947)
* [[Edison Pettit]] (1889 – 1962)
* [[Edward Charles Pickering]] (1846 – 1919)
* [[William Henry Pickering]] (1858 – 1938)
* [[Phil Plait]] (1964 –)
* [[James B. Pollack]]
* [[Charles Lane Poor]]
* [[Carolyn Porco]]
* [[Russell W. Porter]]
* [[Henry Smith Pritchett]]

==R==
* [[David L. Rabinowitz]]
* [[Grote Reber]] (1911 – 2002)
* [[Harold J. Reitsema]]
* [[Dirk Reuyl]]
* [[George Willis Ritchey]]
* [[James M. Roe]]
* [[Elizabeth Roemer]]
* [[Brian P. Roman]]
* [[Frank Elmore Ross]] (1874 – 1960)
* [[Vera Cooper Rubin]]/Vera C. Rubin (1928 – 2016)
* [[Henry Norris Russell]] (1877 – 1957)
* [[Lewis Morris Rutherfurd]]
* [[Barbara Sue Ryden]] (1961 –)

==S==
* [[Carl Sagan]] (1934 – 1996)
* [[Edwin Ernest Salpeter]] (avstrij.-amer.)
* [[Allan Rex Sandage]] (1926 – 2010)
* [[Anneila Sargent]]
* [[Wallace Leslie William Sargent]] (1935 – 2012)
* [[John Martin Schaeberle]]
*[[Robert D. Schaldach]] (1926 – 1963)
* [[Frank Schlesinger]] (1871 – 1943)
* [[David Schramm]]
* [[Martin Schwarzschild]] (1912 – 1997)
* [[James V. Scotti]]
* [[Sara Seager]] (1971 –)
* [[Frederick Hanley Seares]] ([[1873]] – [[1964]])
* [[George Mary Searle]] (1839 – 1918)
* [[Thomas Jefferson Jackson See]]
* [[Carl Keenan Seyfert]] (1911 – 1960)
* [[Harlow Shapley]] (1885 – 1975)
* [[Scott Sander Sheppard]] (1977 –)
* [[Carolyn Jean Spellmann Shoemaker|Carolyn (Jean) S(pellmann) Shoemaker]] (1929 – 2021)
* [[Eugene Merle Shoemaker]] (1928 – 1997)
* [[Seth Shostak]] (1943 –) 
* [[Frank Hsia-San Shu]] (1943 –)
* [[Stephen Singer-Brewster]] (1945 –) (Stephen C. Brewster)
* [[Charlotte Moore Sitterly]] (1898 – 1990)
* [[Brian A. Skiff]]
* [[Earl C. Slipher]]
* [[Vesto Melvin Slipher]] (1875 – 1969)
* [[Timothy Bruce Spahr]] (1970 –)
* [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] (1914 – 1997)
* [[Steve Squyres]]
* [[Erland Myles Standish]] (1939 –)
* [[Tom Stafford (astronom)|Tom Stafford]] (1930 – 2024)
* [[Joel Stebbins]] ([[1878]]  – [[1966]])
* [[Harlan True Stetson]]
* [[David J. Stevenson]]
* [[DeLisle Stewart]]
* [[John Quincy Stewart]]
* [[Clifford Stoll]] (1950 –)
* [[Ed Stone]]
* [[Arthur Storer]]
* [[Otto Struve]] (1897 – 1963)
* [[Edward Doane Swift]] (1871 – 1935)
* [[Lewis A. Swift]] (1820 – 1913)
* [[Henrietta Hill Swope]]
* [[Stephen P. Synnott]]

==T==
* [[Jill Tarter]]
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] (1941 –)
* [[Richard J. Terrile]]
* [[Michelle Thaller|Michelle Lynn Thaller]] (1969 –)
* [[Holger Thiele]]
* [[David J. Tholen]]
* [[Norman G. Thomas]]
* [[John Macon Thome]] (1843 – 1908)
* [[David Peck Todd]]
* [[Clyde William Tombaugh]] (1906 – 1997)
* [[Richard Tousey]] (1908 – 1997)
* [[Sidney Dean Townley]]
* [[Virginia Trimble]]
* [[Étienne Léopold Trouvelot]]
* [[Chad Trujillo]]
* [[Robert Julius Trumpler]] (1886 – 1956)
* [[Roy A. Tucker]]
* [[R. Brent Tully]]
* [[Charles Wesley Tuttle]] (1829 – 1881)
* [[Horace Parnell Tuttle]] (1839 – 1923)
* [[Neil deGrasse Tyson]]

==V==
* [[George Van Biesbroeck]] (1880 – 1974)
* [[Tom Van Flandern]]
* [[Frank Washington Very]] (1888 – 1973)
* [[George R. Viscome]]
* [[Steven S. Vogt]] (1949 –)
* [[Alexander N. Vyssotsky]]
* [[Emma Vyssotsky]]

== W  ==
* [[Sears Cook Walker]]
* [[George Wallerstein]] (1930 – 2021)
* [[Qingde Wang]]
* [[James Craig Watson]] (1838 &amp;ndash; 1880)
* [[Chester Burleigh Watts]] (1889 &amp;ndash; 1971)
* [[Fred Lawrence Whipple]] (1906 &amp;ndash; 2004)
* [[Albert Edward Whitford]] (1905 &amp;ndash; 2002)
* [[Sarah Frances Whiting]]
* [[Rupert Wildt]]
* [[Robert Eugene Williams]] (1940 &amp;ndash;)
* [[Beth Willman]]
* [[Albert George Wilson]] (1918 &amp;ndash; 2012)
* [[Olin Chaddock Wilson]] (1909 &amp;ndash; 1994)
* [[Joseph Winlock]] (1826 &amp;ndash; 1875)
* [[John Winthrop (astronom)|John Winthrop]] (1714 &amp;ndash; 1779)
* [[Carl A. Wirtanen]]
* [[Jack Wisdom]]
* [[Jennifer Wiseman]]
* [[Charles Wolff]]
* [[Gregory Wright]]
* [[William Hammond Wright]] (1871 &amp;ndash; 1959)

==Y==
* [[Charles Augustus Young]] (1834 – 1908)

==Z==
* [[Fritz Zwicky]] (1898 – 1974)

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Seznami Američanov|Astronomi]]
[[Kategorija:Ameriški astronomi| ]]</text>
      <sha1>29akabhly6hhf4273qalzj20hm5pyxv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751667</id>
      <parentid>6751666</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:53:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6751667</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12928" sha1="jdkn716otfvg1cv7pixs5uxk2b5skt5" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Američani|ameriških]] [[astronom]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Američanov|ZDA|ameriških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Marc Aaronson]] (1950 – 1987)
* [[Cleveland Abbe]] (1838 – 1916)
* [[Charles Greeley Abbot]] (1872 – 1973)
* [[George Ogden Abell]] (1927 – 1983)
* [[Charles Hitchcock Adams]] (1868 – 1951)
* [[Walter Sydney Adams]] (1876 – 1956)
* [[Robert Grant Aitken]] (1864 – 1951)
* [[Charles Roger Alcock]] (1951 –)
* [[Harold Lee Alden]]
* [[Lawrence Hugh Aller]] (1913 – 2003)
* [[Dinsmore Alter]]
* [[Jeff Thomas Alu]] (1966 –)
* [[John August Anderson]] (1876 – 1959)
* [[James Roger Prior Angel]] (1941 –)
* [[Halton Christian Arp]] (1927 – 2013)
* [[Joseph Ashbrook]] (1918 – 1980)
* [[Erik Ian Asphaug]]

==B==
* [[Walter Baade]] (1893 – 1960)
* [[Harold Delos Babcock]]  (1882 – 1968)
* [[Horace Welcome Babcock]] (1912 – 2003)
* [[John Norris Bahcall]] (1934 – 2005)
* [[Solon Irving Bailey]]
* [[James Gilbert Baker]]
* [[Sallie Baliunas]]
* [[Loren C. Ball]]
* [[Benjamin Banneker]] (1731 – 1906)
* [[Amy Barger]] (1971 –)
* [[Edward Emerson Barnard]] (1857 – 1923)
* [[Graham E. Bell]]
* [[Richard P. Binzel]]
* [[Adam Block]]
* [[Nikolaj Fjodorovič Bobrovnikov]] (1896 – 1988) (Rus)
* [[Bart Jan Bok]] (1906 – 1983)
* [[Charles Thomas Bolton]] (1943 – 2021)
* [[George Phillips Bond]] (1825 – 1865)
* [[William Cranch Bond]] (1789 – 1859)
* [[Thomas Bopp (astronom)|Thomas Bopp]] (1949 – 2018)
* [[Benjamin Boss]] (1880 – 1970)
* [[Lewis Boss]] (1846 – 1912)
* [[Rychard Bouwens]]
* [[Edward L. G. Bowell]] (1943 – 2023) (Anglež)
* [[Ira Sprague Bowen]] (1898 – 1973)
* [[John Alfred Brashear]] (1840 – 1920)
* [[William Robert Brooks]] (1844 – 1922)
* [[Dirk Brouwer]] (1902 – 1966)
* [[Michael E. Brown]]
* [[Donald E. Brownlee]]
* [[Marc W. Buie]] (1958 –)
* [[Geoffrey Ronald Burbidge]] (1925 – 2010)
* [[Bernard Flood Burke]] (1928 – 2018)
* [[Robert Burnham mlajši]]
* [[Sherburne Wesley Burnham]] (1838 – 1921)
* [[Schelte John Bus]] (1956 –)
* [[R. Paul Butler]] (1960 –)

==C==
* [[Leon Campbell]]
* [[William Wallace Campbell]] (1862 – 1938)
* [[Annie Jump Cannon]] (1863 – 1941)
* [[Thomas Chamberlin]] (1843 – 1928)
* [[Seth Carlo Chandler mlajši]] (1846 – 1913)
* [[Subrahmanyan Chandrasekhar]] (1910 – 1995) (Indijec)
* [[Jun Chen]]
* [[Dennis K. Chesney]]
* [[James Walter Christy]] (1938 –)
* [[Robert Christy]]
* [[Alvan Clark]] (1804 – 1887)
* [[Alvan Graham Clark]] (1832 – 1897)
* [[George W. Clark]]
* [[George Bassett Clark]] (1827 – 1891)
* [[Gerald Maurice Clemence]] (1908 – 1974)
* [[William Weber Coblentz]] (1873 – 1962)
* [[Edwin Foster Coddington]] (1870 – 1950)
* [[Paul G. Comba]]
* [[Christopher Conselice]]
* [[Guy Consolmagno]] (1952 –)
* [[Walter R. Cooney mlajši]]
*[[Vera Cooper Rubin]] (1928 – 2016)
*[[Thomas E. Corbin]] &amp; [[Brenda Corbin]]
* [[George Coyne]] (1933 – 2020)
* [[Alex Cruz]]
* [[James Curley (astronom)|James Curley]]
* [[Heber Doust Curtis]] (1872 – 1942)
* [[France A. Córdova]]

==D==
* [[Marc Davis (astronom)|Marc Davis]] (1947 –)
* [[Gérard Henri de Vaucouleurs]] (1918 – 1995) (Francoz)
* [[Armin Joseph Deutsch]]
* Robert Henry »Bob« Dicke (1916 – 1997) 
* [[Dennis di Cicco]]
*[[Charles Dillon Perrine]] (1867 – 1951) (ZDA-Argentina)
* [[John Dobson (astronom)|John Dobson]]
* [[A. E. Douglass]]
* [[Frank Drake]] (1930 – 2022)
* [[Henry Draper]]
* [[Raymond Smith Dugan]] (1878 – 1940)
* [[Robert C. Duncan]] (1955 –)

==E==
* [[Wallace John Eckert]] (1902 – 1971)
* [[Jack Eddy]]
* [[Frank K. Edmondson]]
* [[Olin J. Eggen]]
* [[Larry W. Esposito]]

==F==
* [[Sandra Moore Faber]] (1944 –)
* [[Priscilla Fairfield Bok]] (1896 – 1975)
* [[James Ferguson (astronom, 1797-1867)|James Ferguson]] (1797 – 1867)
* [[Yanga Roland Fernández]] (1971 -)
* [[William D. Ferris]]
* [[Debra Fischer]]
* [[J. Richard Fisher]]
* [[Clinton B. Ford]] (1913 – 1992)
* [[William Kent Ford mlajši]] (1931 – 2023)
* [[Jeff Foust]]
* [[William Alfred Fowler]] (1911 – 1995)
* [[Philip Fox]]
* [[Edwin Brant Frost]]

==G==
* [[Tom Gehrels]] (1925 – 2011) (nizozemsko-am.)
*[[Johannes Geiss]] (1926 – 2020) (nemško-ameriško-švicarski)
* [[Andrea Ghez]]
* [[Riccardo Giacconi]] (1931 – 2018) (ital.-am. astrofizik)
* [[Henry Lee Giclas]] (1910 – 2007)
* [[Owen Gingerich]]
* [[Thomas Gold]] (1920 – 2004)
* [[Benjamin Apthorp Gould]] (1824 – 1896)
* [[Jesse L. Greenstein]] (1909 – 2002)
* [[James Edward Gunn]] (1938 –)

==H==
* [[Alan Hale (astronom)|Alan Hale]] (1958 – 2026)
* [[George Ellery Hale]] (1868 – 1938)
* [[Asaph Hall]] (1829 – 1907)
* [[Robert George Harrington]] (1904 – 1987)
* [[Robert Sutton Harrington]] (1942 – 1993)
* [[Michael H. Hart]] (1932 –)
* [[Martin Otto Harwit]] ([[Češka]] &gt; [[Združene države Amerike|ZDA]]) (1931 –)
* [[Gerald Hawkins]] (1928 – 2003)
* [[Eleanor Francis Helin]] (1932 – 2009)
* [[Louis George Henyey]] (1910 – 1970)
* [[George Herbig]] (1920 – 2013)
* [[Carl W. Hergenrother]] (1973 –)
* [[Paul Herget]] (1908 – 1981)
* [[George William Hill]]  (1838 – 1914)
* [[Dorrit Hoffleit]] (1907 – 2007)
* [[Helen Sawyer Hogg]] (1905 – 1993)
* [[Edward Singleton Holden]] (1846 – 1914)
* [[Henry E. Holt]] (1929 – 2019)
* [[Paulo R. Holvorcem]]
*[[Jack Horkheimer]]
* [[Edwin Powell Hubble]] (1889 – 1953)
* [[Scott Hudson]]
* [[Gary Hug]] (1950 –)
* [[Russell Alan Hulse]] (1950 –)
* [[Milton Lasell Humason]] (1891 – 1972)
* [[William Hussey]]
* [[Josef Allen Hynek]] (1910 – 1986)

==I==
* [[Icko Iben]]
* [[Albert Graham Ingalls]]
* [[Željko Ivezić]] (1965 –) (bosansko-ameriški)

==J==
* [[Karl Guthe Jansky]]
* [[Robert Jastrow]]
* [[William H. Jefferys]]
* [[Louise Freeland Jenkins]]
* [[Harold Lester Johnson]] (1921 – 1980)
* [[Amy B. Jordan]]
* [[Alfred Harrison Joy]] (1882 – 1973)
* [[Charles W. Juels]]

==K==
* [[Lisa Kaltenegger]] (1977 –)
* [[Peter van de Kamp]] (1901 – 1995)
* [[James Edward Keeler]]  (1853 – 1900)
* [[Kenneth Irwin Kellerman]] (1937 –)
* [[Robert Kennicutt]] (1951 –)
* [[Daniel Kirkwood]] (1814 – 1895)
* [[Robert Paul Kirshner]] (1949 –)
* [[Richard Klein]]
* [[Arnold Richard Klemola]]
* [[Charles Thomas Kowal]] (1940 – 2011)
* [[Robert Kraft (astronom)|Robert Kraft]]
* [[Ed Krupp]]
* [[Gerard Peter Kuiper]] (1905 – 1973) (Nizozemec)

==L==
* [[Carl Otto Lampland]]
* [[Samuel Pierpont Langley]] (1834 – 1906)
* [[Kenneth J. Lawrence]] (1964 –)
* [[Francis Preserved Leavenworth]] (1858 – 1928)
* [[Henrietta Swan Leavitt]] (1858 – 1921)
* [[Armin Otto Leuschner]] (1868 – 1953)
* [[John S. Lewis]]
* [[Douglas N. C. Lin]] (1949 –)
* [[Robert Linderholm]]
* [[Frank James Low]] (1933 – 2009)
* [[Percival Lowell]] (1855 – 1916)
* [[Julie Lutz]] (1944 – 2022) 
* [[Jane Luu]]
* [[Willem Jacob Luyten]] (1899 – 1994)

==M==
* [[Adriaan Van Maanen]] (1884 – 1946)
* [[William Duncan MacMillan]]
* [[Donald Edward Machholz]] (1952 –)
* [[Dean Benjamin McLaughlin]]
* [[George Madeira]]
* [[Geoffrey Marcy]] (1954 – )
* [[William Markowitz]]
* [[Edwin P. Martz]]
* [[Harold Masursky]]
* [[Janet Akyüz Mattei]]
* [[Antonia Maury]]
* [[Nicholas Ulrich Mayall]] (1906 – 1993)
* [[Ben Mayer]]
* [[John V. McClusky]]
* [[Christopher McKee]]
* [[Robert Raynolds McMath]]
* [[Robert Scott McMillan]] (1950 –)
* [[Karen Jean Meech]]
* [[Aden Baker Meinel]] (1922 – 2011)
* [[John Edward Mellish]] (1886 – 1970)
* [[Donald Howard Menzel]] (1901 – 1976)
* [[Paul Willard Merrill]] (1887 – 1961)
* [[Joel Hastings Metcalf]] (1866 – 1925)
* [[Rudolph Minkowski]] (1895 – 1976)
* [[Ormbsy McKnight Mitchel]] (1809 – 1862)
* [[Maria Mitchell]] (1818 – 1889)
* [[Samuel Alfred Mitchell]] (1874 – 1960)
*[[William Wilson Morgan]] (1906 – 1994)
* [[Forest Ray Moulton]] (1872 – 1952)
* [[Jean Mueller]] (1950 –)

==N==
* [[Jason John Nassau]]
* [[Gerald Neugebauer]] (1932 – 2014)
* [[Otto Eduard Neugebauer]] (1899 – 1990)
* [[Simon Newcomb]]  (1835 – 1909)
* [[Seth Barnes Nicholson]] (1891 – 1963)

==O==
* [[Warren B. Offutt]]
* [[William Tyler Olcott]]
* [[C. Michelle Olmstead]] (1969 –)
* [[Donald Edward Osterbrock]] (1924 – 2007)
* [[Jeremiah P. Ostriker]] (1937 – 2025)
* [[Steven J. Ostro]]
* [[Matthew Ota]]

==P==
* [[Cecilia Payne-Gaposchkin]] (1900 – 1979)
* [[Philip James Edwin Peebles]] (1935 –)
* [[Leslie Copus Peltier]] (1900 – 1980)
* [[Arno Allan Penzias]] (1933 – 2024)
* [[Charles Dillon Perrine]] (1867 – 1951)
* [[Christian Heinrich Friedrich Peters]] (1813 – 1890)
* [[George Henry Peters]] (1863 – 1947)
* [[Edison Pettit]] (1889 – 1962)
* [[Edward Charles Pickering]] (1846 – 1919)
* [[William Henry Pickering]] (1858 – 1938)
* [[Phil Plait]] (1964 –)
* [[James B. Pollack]]
* [[Charles Lane Poor]]
* [[Carolyn Porco]]
* [[Russell W. Porter]]
* [[Henry Smith Pritchett]]

==R==
* [[David L. Rabinowitz]]
* [[Grote Reber]] (1911 – 2002)
* [[Harold J. Reitsema]]
* [[Dirk Reuyl]]
* [[George Willis Ritchey]]
* [[James M. Roe]]
* [[Elizabeth Roemer]]
* [[Brian P. Roman]]
* [[Frank Elmore Ross]] (1874 – 1960)
* [[Vera Cooper Rubin]]/Vera C. Rubin (1928 – 2016)
* [[Henry Norris Russell]] (1877 – 1957)
* [[Lewis Morris Rutherfurd]]
* [[Barbara Sue Ryden]] (1961 –)

==S==
* [[Carl Sagan]] (1934 – 1996)
* [[Edwin Ernest Salpeter]] (avstrij.-amer.)
* [[Allan Rex Sandage]] (1926 – 2010)
* [[Anneila Sargent]]
* [[Wallace Leslie William Sargent]] (1935 – 2012)
* [[John Martin Schaeberle]]
*[[Robert D. Schaldach]] (1926 – 1963)
* [[Frank Schlesinger]] (1871 – 1943)
* [[David Schramm]]
* [[Martin Schwarzschild]] (1912 – 1997)
* [[James V. Scotti]]
* [[Sara Seager]] (1971 –)
* [[Frederick Hanley Seares]] ([[1873]] – [[1964]])
* [[George Mary Searle]] (1839 – 1918)
* [[Thomas Jefferson Jackson See]]
* [[Carl Keenan Seyfert]] (1911 – 1960)
* [[Harlow Shapley]] (1885 – 1975)
* [[Scott Sander Sheppard]] (1977 –)
* [[Carolyn Jean Spellmann Shoemaker|Carolyn (Jean) S(pellmann) Shoemaker]] (1929 – 2021)
* [[Eugene Merle Shoemaker]] (1928 – 1997)
* [[Seth Shostak]] (1943 –) 
* [[Frank Hsia-San Shu]] (1943 –)
* [[Stephen Singer-Brewster]] (1945 –) (Stephen C. Brewster)
* [[Charlotte Moore Sitterly]] (1898 – 1990)
* [[Brian A. Skiff]]
* [[Earl C. Slipher]]
* [[Vesto Melvin Slipher]] (1875 – 1969)
* [[Timothy Bruce Spahr]] (1970 –)
* [[Lyman Strong Spitzer mlajši]] (1914 – 1997)
* [[Steve Squyres]]
* [[Erland Myles Standish]] (1939 –)
* [[Tom Stafford (astronom)|Tom Stafford]] (1930 – 2024)
* [[Joel Stebbins]] ([[1878]]  – [[1966]])
* [[Harlan True Stetson]]
* [[David J. Stevenson]]
* [[DeLisle Stewart]]
* [[John Quincy Stewart]]
* [[Clifford Stoll]] (1950 –)
* [[Ed Stone]]
* [[Arthur Storer]]
* [[Otto Struve]] (1897 – 1963)
* [[Edward Doane Swift]] (1871 – 1935)
* [[Lewis A. Swift]] (1820 – 1913)
* [[Henrietta Hill Swope]]
* [[Stephen P. Synnott]]

==T==
* [[Jill Tarter]]
* [[Joseph Hooton Taylor mlajši]] (1941 –)
* [[Richard J. Terrile]]
* [[Michelle Thaller|Michelle Lynn Thaller]] (1969 –)
* [[Holger Thiele]]
* [[David J. Tholen]]
* [[Norman G. Thomas]]
* [[John Macon Thome]] (1843 – 1908)
* [[David Peck Todd]]
* [[Clyde William Tombaugh]] (1906 – 1997)
* [[Richard Tousey]] (1908 – 1997)
* [[Sidney Dean Townley]]
* [[Virginia Trimble]]
* [[Étienne Léopold Trouvelot]]
* [[Chad Trujillo]]
* [[Robert Julius Trumpler]] (1886 – 1956)
* [[Roy A. Tucker]]
* [[R. Brent Tully]]
* [[Charles Wesley Tuttle]] (1829 – 1881)
* [[Horace Parnell Tuttle]] (1839 – 1923)
* [[Neil deGrasse Tyson]]

==V==
* [[George Van Biesbroeck]] (1880 – 1974)
* [[Tom Van Flandern]]
* [[Frank Washington Very]] (1888 – 1973)
* [[George R. Viscome]]
* [[Steven S. Vogt]] (1949 –)
* [[Alexander N. Vyssotsky]]
* [[Emma Vyssotsky]]

== W  ==
* [[Sears Cook Walker]]
* [[George Wallerstein]] (1930 – 2021)
* [[Qingde Wang]]
* [[James Craig Watson]] (1838 &amp;ndash; 1880)
* [[Chester Burleigh Watts]] (1889 &amp;ndash; 1971)
* [[Fred Lawrence Whipple]] (1906 &amp;ndash; 2004)
* [[Albert Edward Whitford]] (1905 &amp;ndash; 2002)
* [[Sarah Frances Whiting]]
* [[Rupert Wildt]]
* [[Robert Eugene Williams]] (1940 &amp;ndash;)
* [[Beth Willman]]
* [[Albert George Wilson]] (1918 &amp;ndash; 2012)
* [[Olin Chaddock Wilson]] (1909 &amp;ndash; 1994)
* [[Joseph Winlock]] (1826 &amp;ndash; 1875)
* [[John Winthrop (astronom)|John Winthrop]] (1714 &amp;ndash; 1779)
* [[Carl A. Wirtanen]]
* [[Jack Wisdom]]
* [[Jennifer Wiseman]]
* [[Charles Wolff]]
* [[Gregory Wright]]
* [[William Hammond Wright]] (1871 &amp;ndash; 1959)

==Y==
* [[Charles Augustus Young]] (1834 – 1908)

==Z==
* [[Fritz Zwicky]] (1898 – 1974)

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Seznami Američanov|Astronomi]]
[[Kategorija:Ameriški astronomi| ]]</text>
      <sha1>jdkn716otfvg1cv7pixs5uxk2b5skt5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam nizozemskih pesnikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>62747</id>
    <revision>
      <id>6751660</id>
      <parentid>6117389</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:42:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* D */</comment>
      <origin>6751660</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1691" sha1="dq6gjpruyzc3nba8yfk92766d3gd4cm" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Nizozemci|nizozemskih]] [[pesnik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Nizozemcev|Nizozemska|nizozemskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Bertus Aafjes]] - [[Benjamin Anker]] - 

==B==
[[Nicolaas Beets]] - [[Jacobus Bellamy]] - [[Nel Benschop]] - [[Govert Bidloo]] - [[Willem Bilderdijk]] - [[Anna Blaman]] - [[Gerbrand Adriaensz Bredero]] -

==C==
[[Jan Campert]] - [[Jacob Cats]] - [[Isaac da Costa]] - [[Louis Couperus]] -

==D==
[[Jeremias de Dekker]] - [[Theo van Doesburg]] -

==F==
[[Rhijnvis Feith]] - 
	
==G==
[[Petrus Augustus de Génestet]] - [[Herman Gorter]] (1864–1927)

==H==
[[Jacob Israël de Haan]] - [[Johan van Heemskerk]] - [[Jan Frederik Helmers]] - [[Willem Frederik Hermans]] - [[Henriette Roland Holst]] -  [[Pieter Corneliszoon Hooft]] - [[Constantijn Huygens]] -

==J==
[[Jacob van Maerlant]] - 

==K==
[[Jan Jakob Lodewijk ten Kate]] - [[Hans Keilson]] (1909–2011) (nem.-nizoz.) - [[Willem Kloos]] - 

==L==
[[Jef Last]] - [[Jacob van Lennep]] - [[J. H. Leopold]] - [[Lucebert]] -

==M==
[[Hendrik Marsman]] - [[Guus Mulders]] - [[Harry Mulisch]] -

==N==
[[Martinus Nijhoff]] -

==O==
[[Huub Oosterhuis]] - [[Willem Jan Otten]] -

==P==
[[Johannes van der Palm]] - [[Jacques Perk]] - [[Everhardus Johannes Potgieter]] -

==S==
[[Hendrik Jan Schimmel]] - [[J. Slauerhoff]] - [[Nico van Suchtelen]] - [[Michiel de Swaen]] -

==T==
[[Toon Tellegen]] -

==V==
[[Albert Verwey]] - [[Maria Tesselschade Visscher]] - [[Roemer Visscher]] - [[Joost van den Vondel ]]- [[Theun de Vries]] -

==W==
[[Menno Wigman]] - [[Willem Wilmink]] - 

{{seznami narodov po poklicu|pesnikov}}
[[Kategorija:Seznami Nizozemcev|Pesniki]]
[[Kategorija:Nizozemski pesniki|*]]</text>
      <sha1>dq6gjpruyzc3nba8yfk92766d3gd4cm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vilma Bukovec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67353</id>
    <revision>
      <id>6751614</id>
      <parentid>6176447</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:19:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50182-61</username>
        <id>265864</id>
      </contributor>
      <comment>Spremenjeno je njeno ime, saj je znana kot operna pevka Vilma Bukovec. Svojo kariero je naredila pod tem imenom in tudi vse nagrade so ji bile podeljene pod tem imenov, tudi Prešernova nagrada za žvljensko delo. Bila pa je poročena s Kambičem in je to njen drugi priimek, ki pa pri njeni karieri ne igra nobene vloge.</comment>
      <origin>6751614</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2312" sha1="rc9tcq153lu67ooflems8tq6hqmzb7o" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Vilma Bukovec''', [[Slovenci|slovenska]] [[Opera|operna]] [[pevka]] [[sopran]]istka, * [[27. februar]] [[1920]], [[Trebnje]], † [[7. december]] [[2016]], [[Ljubljana]]

== Življenje ==
Po opravljeni maturi na gimnaziji v Novem mestu je v Ljubljani študirala na pravo in glasbo. Med vojnimi leti 1942 in 1943 je bila internirana v [[Italija|Italijo]], leta 1944 pa je začela peti v zboru [[Ljubljanska opera|ljubljanske Opere]], kjer se je kmalu razvila in začela dobivati solistične pevske vloge (debutirala je kot ''Siebel''). Kot solistka je nastopala v številnih državah sveta ([[Francija]], [[Belgija]], [[Poljska]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Romunija]], [[Bolgarija]], [[Rusija]], [[Grčija]], [[Španija]], [[Egipt]], [[Ljudska republika Kitajska]] ...) in prejela več mednarodnih nagrad in priznanj.

Po 40. letih aktivnega petja se je leta 1982 poslovila z odra ljubljanske Opere, kjer je dolgo časa veljala za ''primadono''. Posnetih ima tudi več opernih vlog.

== Nagrade in priznanja ==
*3. nagrada na jugoslovanskem pevskem tekmovanju v Beogradu (1953)
*1. nagrada in zlata medalja na tekmovanju v Toulusu (1954)
*1. nagrada v Verviersu (1955)
*[[Prešernova nagrada]] za vlogo Manon v istoimenski [[Jules Massenet|Massenetovi]] operi (1957)
*Prešernova nagrada za življenjsko delo (1982)
*[[Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] (2000)
*[[Valvasorjevo častno priznanje]] za donacijo Galerije Kambič v Metliki (2004)&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2004.pdf Na zadnjem sestanku dne 23. aprila 2004 je komisija po tehtnem premisleku odločila takole]. ''smd-drustvo.si''. pridobljeno 8. novembra 2023&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]
* [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]]
* [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]

{{-}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{Normativna kontrola}}{{Musician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Bukovec, Vilma}}
[[Kategorija:Slovenske sopranistke]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]]</text>
      <sha1>rc9tcq153lu67ooflems8tq6hqmzb7o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovaških politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67364</id>
    <revision>
      <id>6751918</id>
      <parentid>6751342</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:43:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6751918</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7004" sha1="sqtieaohvcs3stkfrs9mi54ehec8i1p" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovaki|slovaških]] [[politik]]ov.

{{seznami poklicev za narode|Slovakov|Slovaška|slovaških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Ladislav Abrahám]] - [[Imrich Andrejčák]]

== B ==
[[Karol Bacílek|Karol (Karel) Bacílek]] - [[Alexander Bahurinský]] - [[Alojz Baránik]] - [[Štefan Barták]] - [[Jaroslav Baška]] - [[Štefan Bašťovanský]] - [[Rudolf Bauer]] - [[Miroslav Beblavý]] - [[Ján Bečko]] - [[L'udovít Benada]] - [[Ján Bendík]] - [[Anton Benko]] - [[József Berényi]] - [[Anton Beskid]] - [[Vasiľ Biľak]] - [[Luboš Blaha]] - [[Anton Blažej]] - [[Koloman Boďa]] - [[Pavol Bolvanský]] - [[Ivan Brndiar]] - [[Ján Budaj]] - [[Béla Bugár]] - 

== C ==
[[Rudolf Chmel]] - [[Michal Chudík]] - [[Vladimír Clementis]] - [[Peter Colotka]] - [[Pál Csáky]] - [[Andrej Cvínček]] - [[Jozef Czápai]] (''Cápay'') 

== Č ==
[[Marián Čalfa]] - [[František Čáp (politik)|František Čáp]] - [[Samuel Čapó]] (Csapó) - [[Zuzana Čaputová]] - [[Ján Čarnogurský]] - [[Ferdinand Čatloš]] - [[Ján Čech]] - [[Milan Čič]] - [[Konštantin Čulen]] - [[Martin Čulen]]

== D ==
[[Andrej Danko]] - [[Pavol David]] - [[Štefan Marko Daxner]] - [[František Déneš]] - [[Ivan Dérer]] - [[Ján Drobný]] - [[Aleksander Dubček]] - [[Matúš Dula]] - [[Ferdinand Ďurčanský]] - [[Július Ďuriš]] - [[Irena Ďurišová]] - [[Ferdinand Ďurčanský]] - [[Herbert Ďurkovič]] - [[Andrej Ďurkovský]] - [[Viktor Duschek]] - [[Viktor Dvorčák]] (''Győző Dvorcsák'') - [[František Dvorský]] - [[Martin Dzúr]] - [[Mikuláš Dzurinda]] -

== E ==
[[Arpád Érsék]] - [[János Esterházy]]

== F ==
[[Štefan Fábry]] - [[Samuel Falťan]] - [[Ján Farkaš]] - [[Martin Fedor]] - [[František Fehér]] - [[Robert Fico]] - [[Ján Figeľ]] - [[Kornel Filo]] - [[Gustáv Fleischer]] - [[Ján Francisci-Rimavský]] - [[Eduard Friš]] - [[Ivan Frlička]] - [[Milan Ftáčnik]]

== G ==
[[Jozef Gajdošík]] - [[Fedor Gál]] - [[Ľubomír Galko]] - [[Ivan Gašparovič]] - [[Martin Glváč]] - [[Bohuslav Graca]]

== H ==
[[Štefan Haščík]] - [[Pavol Hamžík]] - [[Dalibor Hanes]] - [[Štefan Harabin]] - [[Róbert Harenčár]] - [[Eduard Heger]] - [[Milan Hladký]] - [[Alojz Hlina]] - [[Andrej Hlinka]] - [[Fedor Hodža]] - [[Michal Miloslav Hodža]] - [[Milan Hodža]] - [[Roman Hofbauer]] - [[Ladislav Holdoš]] - [[Ivan Horváth]] - [[Jozef Hrdlička]] - [[Pavol Hrivnák]] - [[Miloslav Hruškovič]] - [[Pavol Hrušovský]] - [[Jozef Miloslav Hurban]] - [[Svetozár Hurban-Vajanský]] - [[Gustáv Husák]] -

== J ==
[[L'udovít Jakab]] - [[Ignác Janák]] - [[Ján Janík]] (st./ml.?) - [[Antonín Janoušek]] - [[František Jehlička]]

== K ==
[[Rastislav Káčer]] - [[Robert Kaliňák]] - [[Jozef Kállay]] - [[Ladislav Kamenický]] - [[Pavol Kanis]] - [[Richard Kánya]] - [[František Kašický]] - [[Peter Kažimír]] - [[Jozef Kirschbaum]] - [[Andrej Kiska]] - [[Jana Kiššová]] - [[Ondrej Klokoč]] - [[Peter Kmec]] - [[Milan Kňažko]] - [[Ivan Knotek]] - [[Karol Koch]] - [[Alois Kolísek]] - [[Boris Kollár]] - [[Ján Kollár]] - [[František Komzala]] - [[Ivan Korčok]] - Ján Koscelanský - [[Marian Kotleba]] - [[Belo Kováč]] - [[Ján Kováč]] - [[Ladislav Kováč]] - [[Michal Kováč]] - [[Fraňo Kráľ]] - [[Zdenka Kramplová]] - [[Peter Kresánek]] - [[Vladimír Krno]] - [[František Kubač]] - [[Otomar Kubala]] - [[Ján Kubiš]] - [[Eduard Kukan]] - [[Tóder Kumlik]] - [[Ladislav Kurták]] - [[Miroslav Kusý]] - [[Jozef Kyselý]] - [[Martin Kvetko]]

== L ==
[[Miroslav Lajčák]] - [[Jozef Lenárt]] - [[Jozef Lettrich]] - [[Ivan Lexa]] - [[Ján Lichner]] - [[Jozef Lietavec]] - [[Daniel Lipšic]] - [[Juraj Liška]] - [[Elena Litvajová]] - [[Alojz Lorenc]] - [[Martina Lubyová]] - [[Matej Lúčan]] - [[Jozef Lukačovič]] - [[Stanislav Lupták]]

== M ==
[[Alexander Mach]]-Mederský - [[Marek Maďarič]] - [[Ivan Markovič]] - [[Jozef Markuš]] - [[Ladislav Martinák]] - [[Zuzana Martináková]] - [[Karol Martinka]] - [[Gabriela Matečná]] - [[Igor Matovič]] - [[Vladimír Mečiar]] - [[Martin Mičura]] - [[Jozef Migaš]] - [[Vojtech Mihálik]] - [[Ivan Mikloš]] - [[Jozef Mikloško]] - [[František Mikloško]] - [[Roman Mikulec]] - [[Robert Mistrík]] - [[Jozef Mjartan]] - [[Štefan Mokráň]] - [[Jozef Moravčík]] - [[Pavol Mudroň]]

== N ==
[[Jaroslav Naď -]] [[József Nagy]] - [[Ivo Nesrovnal]] - [[Katarína Neveďalová]] - [[Lucia Nicholsonová]] - [[Laco Novomeský|Laco (Ladislav) Novomeský]] -

== O ==
[[Ľudovít Ódor]] - [[Ľudovít Okánik]] - [[Jozef Országh]] - [[Štefan Osuský]]

== P ==
[[Vladimír Palko]] - [[Pavol Paška]] - [[Ján Paulíny-Tóth]] - [[Viktor Pavlenda]] - [[Peter Pellegrini]] - [[Andrej Peterka]] - [[Ľubomír Petrák]] - [[Ľudovít Pezlár]] - [[Edita Pfundtner]] - [[Ladislav Pittner]] - [[Ján Počiatek]] - [[Martin Poliačik]] - [[Peter Pollák]] - [[Ernest Pór]] - [[Lev Prchala]] - [[Peter Prídavok]] - [[Jozef Púčik]]

== R ==
[[Iveta Radičová]] - [[Jozef Rajtár]] - [[Richard Raši]] - [[Štefan Ravasz]] - [[Martin Rázus]] - [[Veronika Remišová]] - [[Ján Richter]] - [[Emil Rigo]]

== S ==
[[Michál Sabolčik]] - [[Štefan Sádovský]] - [[Denisa Saková]] - [[Rudolf Schuster]] - [[Mária Sedláková]] - [[Karol Sidor]] - [[Ján Sitek]] - [[Jozef Sivák]] - [[František Skyčák]] - [[Ján Slota]] - [[Martin Sokol]] - [[Jozef Stank]] - [[Štefan Stehlík]] - [[Emil Stodola]] - [[Rudolf Strechaj]] - [[Jozef Styk]] - [[Richard Sulík]] - [[Ernest Sýkora]]

== Š ==
[[Viliam Šalgovič]] - [[Gejza Šlapka]] - [[Maroš Šefčovič]] - [[Ján Ševčík]] - [[Michal Šimečka]] - [[Ivan Šimko]] - [[Julián Šimko]] - [[Ladislav Šimovič]] - [[Martina  Šimkovičová]] - [[Ján Široký]] - [[Viliam Široký]] - [[Karol Šmidke]] - [[Jozef Šoltész]] - [[Ján Šrámek]] - [[Vavro Šrobár]] - [[Jan Štencl]] - [[Anton Štefánek]] - [[Milan Štefanik|Milan Rastislav Štefanik]] - [[Ľudovít Štúr]] - [[Matúš Šutaj Eštok]] - [[Milan Šútovec]] - [[Dušan Švantner]]

== T ==
[[Jozef Gregor Tajovský]] - [[Tomaš Taraba]] - [[Anton Ťažký]] - [[Jozef Tiso|Jozef (Gašpar) Tiso]] - [[Štefan Tiso]] - [[Pavol Tomáš]] - [[Michal Truban]] - [[Vojtech Tuka|Vojtech]] ''(Lazár &quot;Béla&quot;)'' [[Vojtech Tuka|Tuka]] - [[Julius Turček]]

== U ==
[[Ján Ursíny]] -

== V ==
[[Václav Vačok]] - [[Martin Valachovič]] - [[Miroslav Válek]] - [[Ján Vanovič]] - [[Jozef Varecha]] - [[Anton Vasek]] - [[Felix Vašečka]] - [[Ján Vavrica]] - [[Ladislav Vodrážka]]

== W ==
[[Peter Weiss (politik)|Peter Weiss]]

== Z ==
[[Anna Záborská]] - [[Roman Zelenay]] - [[Emerich Zimmer]] - [[Jozef Zrak]] - [[František Zupka]]

== Ž ==
[[Michal Žákovič]] - [[(Grigorij Žatkovič]]) - [[Lucia Žitňanská]]{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

==Glej tudi==
*[[Seznam čeških politikov]]
* [[Seznam madžarskih politikov]]

{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovakov|Politiki]]
[[Kategorija:Slovaški politiki|*]]</text>
      <sha1>sqtieaohvcs3stkfrs9mi54ehec8i1p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam poljskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67366</id>
    <revision>
      <id>6751685</id>
      <parentid>6740165</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:37:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6751685</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20162" sha1="tgqy9wus8435cu87f9va2drfsrlagpf" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[politik]]ov.''' 

{{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Edward Abramowski]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Zbigniew Adamczyk]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Stanisław Adamski]] - [[Jerzy Albrecht]] - [[Władysław Anders]] - [[Tomasz Arciszewski]] - [[Andrzej Arendarski]] - [[Aleksander Arendt]] - [[Szymon Askenazy]] - [[Andrzej Aumiller]] -

== B ==
Babiński - [[Edward Babiuch]] - [[Krzysztof Bachmiński]] - [[Kazimierz Badeni]] - [[Lech Bądkowski]] - [[Władyslaw Baka]] - [[Artur Balazs]] - [[Witold Bałażak]] - [[Leszek Balcerowicz]] - [[Zygmunt Balicki]] - [[Kazimierz Banach]] - [[Zdzisław Banat]] - [[Witold Bańka]] - [[Wincenty Baranowski]] - [[Kazimierz Barcikowski]] - [[Wacław Barcikowski]] - [[Norbert Barlicki]] - [[Kazimierz Bartel]] - [[Roman Bartoszcze]] - [[Małgorzata Bartyzel]] - [[Władysław Bartoszewski]] - [[Józef Baryła]] - [[Józef Beck]] - [[Stanisław Bejger]] - [[Marek Belka]] - [[Ryszard Bender]] - [[Bolesław Berger]] - [[Zygmunt Berling]] - [[Jakub Berman]] - [[Robert Biedroń]] - [[Magdalena Biejat]] - [[Jan Krzysztof Bielecki]] - [[Tadeusz Bielecki]] - [[Elżbieta Bieńkowska]] - [[Marek Biernacki]] - [[Bolesław Bierut]] - [[Barbara Blida]] - [[Leon Biliński]] - [[Józef Biniszkiewicz]] - [[Mariusz Błaszczak]] - [[Wacław Bliziński]] - [[Czesław Bobrowski]] - [[Michał Bobrzyński]] - [[Adam Bodnar]] - [[Jakub Bojko]] - [[Michał Boni]] - [[Tadeusz Bór-Komorowski]] - [[Jerzy Bordziłowski]] - [[Jerzy Borowczak]] - [[Marek Borowski]] - [[Wiktor Borowski]] - [[Bogdan Borusewicz]] - [[Józef Borzyszkowski]] - [[Grzegorz Braun]] - [[Bohdan Broniewski]] - [[Joachim Brudziński]] - [[Zbigniew Brzeziński]] - [[Borys Budka]] - [[Zbigniew Bujak]] - [[Joachim Stanisław Budziński]] - [[Janusz Burakiewicz]] - [[Jerzy Buzek]] -

== C ==
[[Krystyna Cała]] - [[Stanisław Car]] - [[Józef Chaciński]] - [[August Chełkowski]] - [[Hilary Chełchowski]] - [[Beata Chmieł]] - [[Andrzej Chronowski]] - [[Bernard Chrzanowski]] - [[Wiesław Chrzanowski]] - [[Florian Ceynowa]] - [[Jacek Cichocki]] - [[Kazimierz Cichowski]] - [[Jan Ciechanowski]] - [[Włodzimierz Cimoszewicz]] - [[Adam Ciołkosz]] - [[Stanisław Ciosek]] - [[Zygmunt Cybichowski]] - [[Kazimierz Cypryniak]] - [[Józef Cyrankiewicz]]

== Č ==
[[Jacek Czaputowicz]] [[- Przemysław Czarnek]] - [[Włodzimierz Czarzasty]] - [[Adam Jerzy Czartoryski]] - [[Władysław Czartoryski]] - [[Tadeusz Czechowicz]] - [[Jerzy Czeszejko-Sochacki]] - [[Seweryn Franciszek Czetwertyński-Światopełk]] - [[Józef Czyrek]] -

== D ==
[[Konstanty Dąbrowski]] - [[Włodzimierz Dąbrowski]] - [[Jan Dąbski]] - [[Jan Dąb-Kocioł]] - [[Stanisław Darski]] - [[Ignacy Daszyński]] - [[Jan Dembowski]] - [[Herman Diamand]] - [[Tadeusz Dietrich]] - [[Roman Stanisław Dmowski]] - [[Adam Doboszyński]] - [[Jan Dobraczyński]] - [[Barbara Dolniak]] - [[Andrzej Domański]] - [[Jacek Dominik]] -  [[Mikołaj Dowgielewicz]] - [[Ludwik Dorn]] - [[Wit Drapich]] - [[Bolesław Drobner]] - [[Tytus Działyński]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Stanisław Dubois]] - [[Andrzej Duda]] - [[Joanna Duda-Gwiazda]] - [[Rafał Dutkiewicz]] - [[Władysław Dworakowski]] - [[Zygmunt Dworakowski]] - [[Michał Dworczyk]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Agnieszka Dziemianowicz-Bąk]] - [[Stanisław Dzierzbicki]]

== E ==
[[Marek Edelman]] - Stanisław Estreicher - [[Zbigniew Eysmont]] -

== F ==
[[Bolesław Faron]] - [[Piotr Feliks]] - [[Wojciech Filemonowicz]] - [[Tytus Filipowicz]] - [[Władysław Findeisen]] - [[Paweł Finder]] - [[Tadeusz Fiszbach]] - [[Łukasz Foltyn]] - [[Małgorzata Fornalska]] - [[Józef Fortuna]] - [[Anna Fotyga]] - [[Maciej Frankiewicz]] - [[Jan Frankowski]] - [[Władysław Frasyniuk]] - [[Ryszard Frelek]] - [[Małgorzata Fuszara]]

== G ==
[[Gerard Gabryś]] - [[Elżbieta Łucja Gacek]] - [[Dyzma Gałaj]] - [[Tadeusz Gede]] - [[Bronisław Geremek]] - [[Franciszek Gesing]] - [[Edward Gierek]] - [[Jędrzej Giertych]] - [[Maciej Giertych]] - [[Roman Giertych]] - [[Gustaw Gizewiusz]] - [[Piotr Gliński]] - [[Stanisław Głąbiński]] - [[Adam Glapiński]] - [[Robert Głębocki]] - [[Piotr Gliński]] - [[Hipolit Gliwic]] - [[Jan Główczyk]] - [[Franciszek Ksawery Godebski]] - [[Ferdynand Goetel]] - [[Andrzej Maria Gołaś]] - [[Agenor Maria Gołuchowski]] - [[Ryszard Gomułka-Strzelecki]] - [[Władysław Gomułka]] - [[Krzysztof Góralczyk]] - [[Bogusław Gorski]] - [[Janusz Górski]] - [[Henryk Goryszewski]] - [[Manfred Gorywoda]] - [[Jarosław Gowin]] - [[Cezary Grabarczyk]] - [[Witold Grabowski]] - [[Zbigniew Grabowski]] - [[Stanisław Grabski]] - [[Tadeusz Grabski]] - [[Władysław Grabski]] - [[Witold Grabowski]] -  [[Michał Grażyński]] - [[Michał Grendys]] - [[Marek Gróbarczyk]] - [[Julian Grobelny]] - [[Anna Grodzka]] - [[Tomasz Grodzki]] - [[Hanna Gronkiewicz-Waltz]] - [[Janusz Groszkowski]] - [[Łukasz Grzędzicki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Zdzisław Grudzień]] '''-''' [[Rafał Grupiński]] - [[Józef Gruszka]] - [[Wojciech Gruszecki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Krzysztof Grzymułtowski]] - [[Stanisław Gucwa]] - [[Piotr Guział]] - [[Andrzej Gwiazda]] -

== H ==
[[Andrzej Halicki]] - [[Aleksander Hall]] - [[Józef Haller]] de Hallenburg - [[Stanisław Haller]] de Hallenburg - [[Hugon Hanke]] - [[Jerzy Hausner]] - [[Szymon Hołownia]] - [[Julian Horodecki]] - [[Ignacy Hryniewiecki]] - [[Jerzy Hryniewski]] - [[Danuta Hübner]] -

== I ==
[[Stefan Ignar]] - [[Piotr Ikonowicz]] - [[Stefan Izdebski]]

== J ==
[[Artur Jabłoński]] - [[Henryk Jabłoński]] - [[Maksymilian Jackowski]] - [[Mieczysław Jagielski]] - [[Patryk Jaki]] - [[Marek Jakubiak]] - [[Mieczyslaw Jakubowski]] - [[Stanisław Janicki]] - [[Krzysztof Janik]] - [[Michał Janiszewski]] - [[Jan Stanisław Jankowski]] - [[Gabriel Janowski]] - [[Jan Janowski]] - [[Mieczysław Janowski]] - [[Witold Jarosiński]] - [[Henryk Jaroszek]] - [[Piotr Jaroszewicz]] - [[Izabela Jaruga-Nowacka]] - [[Wojciech Jaruzelski]] - [[Jerzy Jaskiernia]] - [[Władysław Jaszczołt]] - [[Rajmund Jaworowski]] - [[Władysław Leopold Jaworski]] - [[Stefan Jędrychowski]] - [[Janusz Jędrzejewicz]] - [[Franciszek Jóźwiak]] - [[Jerzy Jóźwiak]] - [[Marek Jurek]]

== K ==
[[Wiesław Kaczmarek]] - [[Ryszard Kaczorowski]] - [[Jarosław Kaczyński]] - [[Lech Kaczyński]] - [[Zygmunt Kaczyński]] - [[Franciszek Kaim]] - [[Aleksander Kakowski]] - [[Jarosław Kalinowski]] - [[Stanisław Kalkus]] - [[Aldona Kamela-Sowińska]] - [[Michał Kamiński]] - [[Stanisław Kania]] - [[Michał Karaszewicz-Tokarzewski]] - [[Stanisław Karczewski]] - [[Aloizy Karkoszka]] - [[Tadeusz Kasprzycki]] - [[Krzysztof Kawęcki]] - [[Beata Kempa]] (née [[Płonka]]) - [[Eugenia Kempara]] - [[Józef Kępa]] - [[Małgorzata Kidawa-Błońska]] (née [[Grabska]]) - [[Leon Kieres]] - [[Władysław Kiernik]] - [[Marcin Kierwiński]] - [[Stefan Kisielewski]] - [[Czesław Kiszczak]] - [[Alfons Klafkowski]] - [[Mieczysław Klimaszewski]] - [[Jan Klimek]] - [[Zenon Kliszko]] - [[Jerzy Kmiecik]] - [[Karol Kniaziewicz]] - [[Michał Kobosko]] - [[Adam Koc]] - [[Stanisław Kociołek]] - [[Andrzej Kołodziej]] - [[Emil Kołodziej]] - [[Henryk Kołodziejski]] - [[Bronisław Komorowski]] - [[Feliks Kon]] - [[Wojciech Konieczny]] - [[Ewa Boźena Kopacz|Ewa Kopacz]] - [[Stanisław Kopański]] -  [[Aleksander Kopeć]] - [[Władysław Korczyc]] - [[Wojciech Korfanty]] - [[Adam Korol]] - [[Władysław Korsak]] - [[Witold Korytowski]] - [[Janusz Korwin-Mikke]] - [[Władysław Kosiniak-Kamysz]] - [[Jan Karol Kostrzewski]] - [[Józef Kościelski]] - [[Tadeusz Kościuszko]] - [[Stanisław Kot]] - [[Tadeusz Kotarbiński]] - [[Stanisław Kotek-Agroszewski]] - [[Paweł Kowal]] - [[Edward Kowalczyk]] - [[Stanisław Kowalczyk]] - [[Władysław Kowalski]] - [[Bartosz Kownacki]] - [[Mikołaj Kozakiewicz]] - [[Barbara Koziej-Żukowa]] - [[Agnieszka Kozłowska-Rajewicz]] - [[Jan Kozłowski]] - [[Krzysztof Kozłowski]] - [[Leon Kozłowski]] - [[Kazimierz Krasiński]] - [[Eugenia Krassowska-Jodłowska]] - [[Antoni Kraszewski]] - [[Zofia Kirkor-Kiedroniowa]] - [[Michał Kobosko]] - [[Jerzy Kropiwnicki]] -  [[Wladysław Kruczek]]-''Zweig'' - [[Władysław Kruk]] - [[Krzysztof Kruszewski]] - [[Marian Krzaklewski]] - [[Józef Krzymiński]] - [[Henryka Krzywonos]] - [[Olga Krzyżanowska]] - [[Hieromin Kubiak]] - [[Leszek Kubicki]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marek Kuchciński]] - [[Józef Kuczyński]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marian Kukiel]] - [[Ryszard Kukliński]] - [[Stanisław Kulczyński]] - [[Wiktor Kulerski]] - [[Kazimierz Kumaniecki]] - [[Zofia Kuratowska]] - [[Jacek Kuroń]] - [[Adam Kuryłowicz]] - [[Bernard Kus]] - [[Kazimierz Kutz]] - [[Jan Kwapiński]] - [[Michał Kwapiszewski]] - [[Aleksander Kwaśniewski]] - [[Mikołaj Kwaśniewski]] - [[Eugeniusz Kwiatkowski]] 

== L ==
[[Jan Labecki]] - [[Barbara Labuda]] - [[Paweł Łączkowski]] - [[Kazimierz Ładoś]] - [[Stanisław Lamczyk]] - [[Alfred Lampe]] - [[Oskar Ryszard Lange]] - [[Józef Lassota]] - Jan Lechoń - [[Ryszard Legutko]] - [[Joachim Lelewel]] - [[Juliusz Leo]] - [[Andrzej Lepper]] - [[Izabela Leszczyna]] - [[Janusz Lewandowski]] - [[Szczepan Lewna]] - [[Karol Libelt]] - [[Bogusław Liberadzki]] - [[Marcin Libicki]] - [[Herman Lieberman]] - [[Bolesław Limanowski]] - [[Adam Lipiński]] - [[Jan Józef Lipski]] - [[Bogdan Lis]] - [[Jan Lityński]] - [[August von Lobkowitz]] - [[Ignacy Loga-Sowiński]] - [[Konstanty Łubieński]] - [[Katarzyna Lubnauer]] - [[Iwona Lubowska]] - [[Kazimierz Lubomirski]] - [[Zdzisław Lubomirski]] - [[Jan Lubrański]] - [[Zdzisław Ludkiewicz]] - [[Dominik Ludwiczak]] - [[Jerzy Łukaszewicz]] - [[Rosa Luxemburg]] - [[Krystyna Łybacka]] -

== M ==
[[Antoni Macierewicz]] - [[Aleksander Mackiewicz]] - [[Stanisław &quot;Cat&quot; Mackiewicz]] - [[Jacek Majchrowski]] - [[Jerzy Majewski]] - [[Wacław Makowski]] - [[Roman Malinowski]] - [[Stanisław Malinowski]] - [[Julian Marchlewski]] - [[Kazimierz Marcinkiewicz]] - [[Karol Marcinkowski]] - [[Krystyna Marszałek-Młyńczyk]] - [[Józef Masny]] - [[Józef Maślanka]] - [[Władysław Matwin]] - [[Tadeusz Mazowiecki]] - [[Franciszek Mazur]] - [[Beata Mazurek]] - [[Stefan Meller]] - [[Stanisław Mendelson]] - [[Sławomir Mentzen]] - [[Zbiginew Messner]] - [[Stanisław Mglej]] - [[Zbigniew Michalek]] - [[Mieczysław Michałowicz]] - [[Joanna Michałowska-Gumowska]] - [[Czesław Michałowski]] - [[Adam Michnik]] - [[Bogusław Miedziński]] - [[Marek Migalski]] - [[Kazimierz Mijal]] (1910-2010) - [[Stanisław Mikołajczyk]] - [[Józef Mikosa]] - [[Józef Mikułowski-Pomorski]] - [[Maria Milczarek]] - [[Zygmunt Miłkowski]] (ps. ''Teodor Tomasz Jeż'') - [[Leszek Miller]] - [[Romuald Miller]] - [[Hilary Minc]] - [[Alfred Miodowicz]] - [[Benon Miśkiewicz]] - [[Kazimierz Młodzianowski]] - [[Tadeusz Witold Młyńczak]] - [[Mieczysław Moczar]] - [[Karol Modzelewski]] - [[Zygmunt Modzelewski]] - [[Andrzej Frycz Modrzewski]] - [[Włodzimierz Mokrzyszczak]] - [[Jędrzej Moraczewski]] - [[Kornel Morawiecki]] - [[Mateusz Morawiecki]] - [[Gabriela Morawska-Stanecka]] - [[Jerzy Morawski]] - [[Kazimierz Morawski]] - [[Anna Moskwa]] - [[Zygmunt Moskwa]] - [[Ignacy Mościcki]] - [[Joanna Mucha]] - [[Zygmunt Muchniewski]] - [[Zygmunt Murański]] - [[Ludwik Mycielski]] -

== N ==
[[Zygmunt Najdowski]] - [[Tomasz Nałęcz]] - [[Grzegorz Napieralski]] - [[Gabriel Narutowicz]] - [[Jerzy Nawrocki]] - Karol Nawrocki - [[Roman Ney]] - [[Józef Niećko]] - [[Mieczysław Niedziałkowski]] - [[Adam Niezdzielski]] - [[Andrzej Niegolewski]] - [[Władysław Niegolewski]] - [[Stefan Niesiołowski]] - [[Wacław Niewiarowski]] - [[Tomasz Nocznicki]] - [[Barbara Nowacka]] - [[Jan Nowak-Jeziorański]] - [[Julian Nowak]] - [[Roman Nowak]] - [[Sławomir Nowak]] - [[Tadeusz Nowak]] - [[Zbigniew Nowak]] - [[Zenon Nowak]] - [[Juliusz Nowina-Sokolnicki]] - [[Marceli Nowotko]]

== O ==
[[Edward Ochab]] - [[Roman Władysław Odzierzyński|Roman Odzierzyński]] - [[Lidia Geringer de Oedenberg]] - [[Michał Kleofas Ogiński]] - [[Jan Ołdakowski]] - [[Andrzej Olechowski]] - [[Wojciech Olejniczak]] - [[Józef Oleksy]] - [[Jan Olszewski]] - [[Kazimierz Olszewski]] - [[Stefan Olszowski]] - [[Janusz Onyszkiewicz]] - [[Stanisław Opałko]] - [[Marek Orzechowski]] - [[Marian Orzechowski]] - [[Stanisław Osiecki]] - [[Edward Osóbka-Morawski]] - [[Józef Maksymilian Ossoliński]] - [[Stefan Ossowski]] - [[Antoni Jan Ostrowski]] - [[Józef August Ostrowski]] - [[Stanisław Ostrowski]] - [[Józef Ozga-Michalski]]

== P ==
[[Ignacy Jan Paderewski]] - [[Antoni Pająk]] - [[Antoni Pajdak]] - [[Janusz Palikot]] - [[Janusz Pałubicki]] - [[Longin Pastusiak]] - [[Stanisław Patek]] - [[Waldemar Pawlak]] - [[Krzysztof Pawłowski]] - [[Stanisław Pestka]] - [[Ryszard Petru]] - [[Bolesław Piasecki]] - [[Janusz Piechociński]] - [[Krzysztof Piesiewicz]] - [[Jacek Piechota]] - [[Alina Pienkowska]] - [[Bronisław Pieracki]] - [[Jerzy Pilarczyk]] - Witold Pilecki - [[Marian Piłka]] - [[Erazm Piltz]] - [[Józef Pinior]] - [[Leon Piniński]] - [[Józef Pińkowski]] - [[Paweł Piskorski]] - [[Julia Pitera]] - [[Maciej Płażyński]] - [[Bolesław Podedworny]] - [[Lesław Podkański]] - [[Bohdan Podoski]] - [[Daniel Podrzycki]] - [[Marek Pol]] - [[Jerzy Polaczek]] - [[Antoni Ponikowski]] - [[Mieczysław Popiel]] - [[Tadeusz Porębski]] - [[Alfred Wojciech Potocki]] - [[Andrzej Potocki]] - [[Franciszek Salezy Potocki]] - [[Roman Ignacy Potocki]] - [[Stanisław Kostka Potocki]] - [[Aleksander Prystor]] - [[Zygmunt Przetakiewicz]] - [[Kazimierz Pużak]] - [[Tadeusz Pyka]] - [[Wiktor Pyrkosz]]

== R ==
[[Paweł Rabiej]] - [[Władysław Raczkiewicz]] - Edward Raczyński (1786-1845) - [[Edward Raczyński|Edward Bernard Raczyński]] (1891-1993) - [[Roger Adam Raczyński]] - [[Elżbieta Radziszewska]] - [[Stanisław Radkiewicz]] - [[Anna Radziwiłł]] - [[Ferdynand Radziwiłł]] - [[Janusz Franciszek Radziwiłł]] - [[Krzysztof Mikołaj Radziwiłł]] - [[Elżbieta Rafalska]] - [[Mieczysław Rakowski]] - [[Adam Rapacki]] - [[Maciej Rataj]] - [[Cyryl Ratajski]] - [[Zbigniew Włodzimierz Rau]] - [[Ryszard Reiff]] - [[Mikołaj Rej]] - Zbigniew Religa - [[Janusz Reykowski]] - [[Tadeusz Rejtan]] - [[Zbigniew Religa]] - [[Bogusław Rogalski]] - [[Mieczysław Róg-Świostek]] - [[Jan Rokita]] - [[Konstanty Rokossowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] - [[Jerzy Romanik]] - [[Adam Romer]] - [[Dariusz Rosati]] - [[Jacek Rostowski]] - [[Adam Daniel Rotfeld]] - [[Zbigniew Rudnicki]] - [[Tadeusz Rudolf]] - [[Jan Rulewski]] - [[Bolesław Rumiński]] - [[Roman Franciszek Rybarski]] - [[Marian Rybicki]] - [[Edward Rydz-Śmigły]] - [[Karol Rzepecki]] - [[Wincenty Rzymowski]]

== S ==
[[Kazimierz Sabbat]] - [[Władysław Hieronim Sanguszko]] - [[Paweł Samecki]] - [[Henryk Samsonowicz]] - [[Eustachy Stanisław Sanguszko]] - [[Jacek Sasin]] - [[Marek Sawicki]] - [[Grzegorz Schetyna]] - [[Joanna Scheuring-Wielgus]] - [[Joanna Schmidt]] - [[Joanna Senyszyn]] - [[Piotr Serafin]] - [[Michał Seweryński]] - [[Marian Seyda]] - [[Zbigniew Siemiątkowski]] - [[Tomasz Siemoniak]] '''-''' [[Bartłomiej Sienkiewicz]] - [[Jarosław Sienkiewicz]] - [[Radosław Sikorski]] - [[Władysław Sikorski]] - [[Albin Siwak]] - [[Florian Siwicki]] - [[Marek Siwiec]] - [[Konstanty Skirmunt]] - [[Felicjan Sławoj Składkowski]] - [[Stanisław Skrzeszewski]] - [[Aleksander Skrzyński]] - [[Krzysztof Skubiszewski]] - [[Leopold Skulski]] - [[Walery Sławek]] - [[Henryk Sławik]] - [[Adam Słomka]] - [[Przemysław Słowik]] - [[Zbigniew Sobotka]] - [[Michał Sokolnicki]] - [[Nahum Sokolow]] - [[Roman Sołtyk]] - [[Kazimierz Sosnkowski]] - [[Andrzej Spychalski]] - [[Marian Spychalski]] - [[Stanisław Sroka]] - [[Florian Stablewski]] - [[Stańczyk (Matejko)|Stanczyk]] - [[Ryszard Stanibula]] - [[Włodzimierz Stanny]] - [[Sokrates Starynkiewicz]] - [[Stefan Starzyński]] - [[Jan Stecki]] - [[Jan Kanty Steczkowski]] - [[Piotr Stefański]] - [[Walenty Stefański]] - [[Janusz Steinhoff]] - [[Andrzej Stelmachowski]] - [[Jerzy Stępień]] - [[Zofia Stępień]] - [[Błażej Stolarski]] - [[Stanisław Stomma]] -  [[Henryk Strasburger]] - [[Andrzej Strug]] - [[Adam Struzik]] - [[Bolesław Strużek]] - [[Ryszard Strzelecki]] - [[Władysław Studnicki]] - [[Antoni Stychel]] - [[Hanna Suchocka]] - [[Zygmunt Surowiec]] - [[Marek Suski]] - [[Jacek Sutryk]] - [[Brunon Synak]] -

== Š ==
[[Henryk Szafrański]] - [[Zbigniew Szalajda]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Franciszek Szlachcic]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Bernard Szczęsny]] - [[Jan Szczepański]] - [[Krzysztof Szczucki]] - [[Bogdan Szlachta]] - [[Adam Szłapka]] - [[Jerzy Szmajdziński]] -  [[Stanisław Szwalbe]] - [[Jan Szydlak]] - [[Beata Szydło]] - [[Jerzy Szymanek]] - Wacław Szymanowski - [[Julian Szymański -|Julian Szymański]] - [[Konrad Szymański]] - [[Michał Szymańsky]] - [[Rafał Szymański]] - [[Wincenty Szymborski]] - [[Szymon Szynkowski Sęk]] - [[Maria Szyszkowska]] -

== Ś ==
[[Artur Śliwiński]] - [[Marian Śliwiński]] - [[Krzysztof Śmiszek]] - [[Janusz Śniadek]] - [[Zdzislaw Świątek]] - [[Henryk Świątkowski]] - [[Marcin Święcicki]] - [[Andrzej Świetlicki]] - [[Ryszard Świętochowski]] - [[Józef Świeżyński]] - [[Jakub Świnka]] - [[Kazimierz Świtała]] - [[Kazimierz Świtalski]]

== T ==
[[Jan Tarło]] (1684-1750) - [[Stanisław Tarnowski]] (1837-1917) - [[Józef Tejchma]] - [[Władysław Tempka]] - [[Ryszard Terlecki]] - [[Stanisław August Thugutt]] - [[Róża Maria Thun und Hohenstein]] - [[Julian Tokarski]] - [[Stanisław Tołwiński]] - [[Zdzisław Tomal]] - [[Janusz Tomaszewski]] - [[Tadeusz Tomaszewski]] - [[Franciszek Trąbalski]] - [[Witold Trąmpczyński]] - [[Wojciech Trąmpczyński]] - [[Rafal Trzaskowski]] - [[Izabella Trojanowska]] - [[Rafał Trzaskowski]] - [[Tadeusz Tuczapski]] - [[Jerzy Turowicz]] - [[Donald Tusk]] - [[Stanisław Tymiński]] -

== U ==
[[Kazimierz Michał Ujazdowski]] - [[Juliusz Ulrych]] - [[Józef Unszlicht]] - [[Jerzy Urban]] - [[Alfred Urbański]]

== W ==
[[Anna Walentynowicz]] - [[Danuta Wałęsa]] - [[Jarosław Wałęsa]] - [[Lech Wałęsa]] - [[Halina Wasilewska-Trenkner]] - [[Leon Wasilewski]] - [[Wanda Wasilewska]] - [[Józef Wasowski]]/''Wasserzug'' -[[Zbigniew Wassermann]] - [[Jerzy Waszczuk]] - [[Witold Waszczykowski]] - [[Piotr Wawrzyk]] - [[Zygmunt Wenda]] - [[Andrzej Werblan]] - [[Władysław Wicha]] - [[Antoni Więckowski]] - [[Andrzej Wielowieyski]] - [[Bolesław Wieniawa-Długoszowski]] - [[Stefan Wierbłowski]] - [[Mieczysław Wilczek]] - [[Bohdan Winiarski]] - [[Genowefa Wiśniowska]] - [[Kazimierz Witaszewski]] - [[Elżbieta Witek]] - [[Waldemar Witkowski]] - [[Wincenty Witos|Wincenty Witoś]] - [[Edmund Wittbrodt]] - [[Janusz Wojciechowski]] - [[Stanisław Wojciechowski]] - [[Emil Wojtaszek]] - [[Marian Woźniak]] - [[Piotr Woźniak]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Stanisław Wroński]] - [[Zygmunt Wroński]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Tadeusz Wrzaszczyk]] '''-''' [[Henryk Wujec]] - [[Ludwika Wujec]] - [[Józef Wybicki]] - [[Czesław Wycech]] - [[Stanisław Wyganowski]] - [[Jan Wyrowiński]] - [[Krzysztof Wyszkowski]]

== Z ==
[[Józef Zajączek]] - [[August Zaleski]] - [[Filip Zaleski]] - [[Wacław Michał Zaleski]] - [[Wacław Michal Artur Zaleski]] - [[Anna Zalewska]] - [[Paweł Zalewski]] - [[Roman Zambrowski]] - [[Andrzej Artur Zamoyski]] - [[Jan Zamoyski]] (1912-2002) - [[Maurycy Zamoyski]] - [[Stanisław Kostka Zamoyski]] - [[Władysław Stanisław Zamoyski]] - [[Janusz Zarzycki]] - [[Aleksander Zawadzki]] - [[Sylwester Zawadzki]] - [[Jerzy Zawieyski]] - [[Aleksander Zawisza]] - [[Artur Zawisza]] - [[Barbara Zdrojewska]] - [[Bogdan Zdrojewski]] - [[Janusz Zemke]] - [[Urszula Zielińska]] - [[Adam Zieliński]] - [[Florian Ziemiałkowski]] - [[Jerzy Ziętek]] - [[Zbigniew Ziobro]] - [[Józef Zych]] - [[Szmul Zygielbojm]] - [[Marian Zyndram-Kościałkowski]]

== Ž ==
[[Andrzej Żabiński]] - [[Zdzisław Żandarowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}}

{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Poljakov|Politiki]]
[[Kategorija:Poljski politiki|*]]</text>
      <sha1>tgqy9wus8435cu87f9va2drfsrlagpf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam albanskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67376</id>
    <revision>
      <id>6751515</id>
      <parentid>6751102</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T12:46:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* M */</comment>
      <origin>6751515</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11345" sha1="jd7trslizx3z6rm53ver4b8vnyjft6n" xml:space="preserve">{{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}}
'''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[politik]]ov''' (z območja današnje [[Albanija|Albanije]]) 

{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Eduart Abazi]] - [[Abdyl Hamiti II]] - [[Iljaz Agushi]](*) - [[Vilson Ahmeti]] - [[Ayetullah Bey]] - [[Yusuf Akçura]] - [[Arben Ahmetaj]] - [[Binak Alia]]* - [[Ramiz Alia]] - [[Enkelejd Alibeaj]] - [[Adriatik Alimadhi]] - [[Fejzi Bej Alizoti|Fejzi bej Alizoti]] - [[Dhimitër Anagnosti]] - [[Vasil Andoni]] - [[Ramiz Aranitasi]] - [[Pjetër Arbnori]] - [[Suad Aslani]] - [[Fuat Asllani]] - [[Muho Asllani]] -

==B==
[[Sami Baholli]] - [[Muharrem Bajraktari]] - [[Taulant Balla]] - [[Simon Ballabani]] - [[Belinda Balluku]] - [[Beqir Balluku]] - [[Gazment Bardhi]] - [[Jovan Bardhi]] - [[Lulzim Basha]] - [[Andon Beça]] - [[Bajram Begaj]] - [[Qerim Begolli]] - [[Shefqet Beja]] - [[Ëngjëll Bejtaj]] - [[Besnik Bekteshi]] - [[Aqif Pasha Biçakçiu]] (''Elbasani'') - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Liri Belishova]] - [[Hasan Berisha]] (''Hasan Bej Prishtina'')*- [[Sali Berisha]] - [[Prenk Bib Doda]]? - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Ilir Boçka]] - [[Sulo Bogdo]] - [[Gjergj Bojaxhi]] - [[Vasil Bollano]] - [[Kostandin Boshnjaku]] - [[Naunka Bozo]] - [[Erion Braçe]] - [[Majlinda Bregu]] - [[Albert Brojka]] - [[Halim Budo]] - [[Ylli Bufi|Ylli (Sokrat) Bufi]] - [[Aldo Bumçi]] - [[Luigj Bumçi]] - [[Ditmir Bushati]] - [[Maliq Bushati|Maliq Bej Bushati]] - [[Mehmet Bej Bushati]] - [[Sulçe Bej Bushati]] - [[Xhemal Bushati]] - [[Zef Bushati]] - [[Safet Butka]] - [[Sali Butka]] - [[Qemal Butka]]

== C ==
[[Kadri Cakrani]] - [[Prek Cali]] - [[Shkëlqim Cani]] - [[Neritan Ceka]] - [[Qemal Cicollari]] - [[Asllan Curri]] (*)- [[Bajram Curri]] (*)- [[Hysni Curri]] (*)

== Č ==
[[Jahja Çaçi]] - [[Aziz Çami]] - [[Foto Çami]] - [[Tefik Çanga]](*) - [[Adil Çarçani]] - [[Makbule Çeço]] - [[Aranit Çela]] - [[Hajredin Çeliku]] - [[Vangjel Çërrava]] - [[Faik Çinaj]] - [[Ramadan Çitaku]] - [[Ndoc Çoba]] - [[Lenka Çuko]]

== D ==
[[Arta Dade]] - [[Christo Dako]] - [[Vangjush Dako]] - [[Riza Dani]] - [[Gabriele Dara]] i Ri - [[Sulejman Delvina]] - [[Ali Demi]] - [[Mehmet Pashë Dërralla]]-''Kallkandeleni'' - [[Xhafer Deva]](*) - [[Abdurrahman Dibra]] - [[Izet Dibra]] - [[Fiqri Dine]] - [[Xhemil Dino]] - [[Ymer Dishnica]] - [[Bib Dod Pasha]] - [[Preng Bibë Doda]] - [[Pirro Dodbiba]] - [[Petro Dode]] - [[Namik Dokle]] - [[Tom Doshi]] - [[Hasan Dosti]] - [[Ferhat Bej Draga]] - [[Abdullah Pashë Dreni]] - [[Babë Dud Karbunara]] - [[Agron Duka]] - [[Hasan Basri Bej Dukagjini]] - [[Vangjel Dule]] - [[Naxhije Dume]] - [[Petrit Dume]] - [[Xhemal Dymylja|Xhemal Dymyla]] -

==E==
[[Fetah Ekmekçiu]] - [[Aqif Pasha Elbasani]] (''Aqif Pashë Biçakçiu'') - [[Jashar Erebara]] - [[Abaz Ermenji]] (1913-2003) - [[Pandeli Evangjeli]] -

== F ==
[[Dhimitër Fallo]] - [[Ermonela Felaj Valikaj]] - [[Mehmed Ferid Pasha]]? - [[Rauf Fico]] - [[Bashkim Fino]] -[[Zinja Franja]] - ''Mehdi'' [[Abdyl Frashëri]]/''Abdullah Hüsni'' - [[Eshref Frashëri]] - [[Mehdi Frashëri]] - [[Mid’hat Frashëri]] (''Lumo Skëndo'') - [[Naim Frashëri]] - [[Sami Frashëri]] - [[Llazar Fundo]]/''Llazër Fundo'' ''(1899-1944)''

== G ==
[[Petrit Gaçe]] - [[Nazim Gafurri dhe Stak]]* - [[Liri Gega]] - [[Rrok Gera]] - [[Veli Gërra]] - [[Riza Bej Gjakova]]*/''Riza Kryeziu'' - [[Ramize Gjebrea]] -  [[Ndok Gjeloshi]] - [[Ibrahim Gjevori]] - [[Rashide Gjini]] - [[Damian Gjiknuri]] - [[Adem Gjinishi]] - [[Mustafa Gjinishi]] - [[Skënder Gjinushi]] - [[Etilda Gjonaj]] - [[Ilir Gjoni]] - [[Marka Gjoni]] - [[Xhelil Gjoni]] - [[Klajda Gjosha]] - [[Niko Gjyzari]] - [[Sabri Godo]] - Lefter Goga - [[Xhem Gostivari]]/Hasa(ni) - [[Adem Grabovci]]* - [[Mihal Grameno]] - [[Luigj Gurakuqi]] - [[Emine Guri]]

==H==

[[Azem Hajdari]] - [[Xhavit Haliti]] - [[Rrahman Hanku]] - [[Anton Harapi]] - [[Igli Hasani]] - [[Xhem Hasani]]/Gostivari - [[Qirjako Harito]] - [[Edmond Haxhinasto|Edmont Haxhinasto]] - [[Kadri Hazbiu]] - [[Nevzat Hazendari]] - [[Lutfi Haziri]] - [[Xhemal Herri]] - [[Dervish Hima]] - [[Enver Hoxha]] - [[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]](*) - [[Ferit Hoxha]] - [[Kadri Hoxha]] - [[Nexhmije Hoxha|Nexhmije (Xhuglini) Hoxha]] - [[Nuredin Hoxha]] - [[Xhevdet Hoxha]] - [[Konstandin Hoxhi|Konstandin (''Koto)'' Hoxhi]] - [[Javer Hurshiti]] - [[Ylber Hysa]] - [[Skënder Hyseni]]

== I ==
[[Shpëtim Idrizi]] - [[Spiridon Ilo]] - [[Arben Imami]] - [[Hekuran Isai]] - [[Kastriot Islami]] - [[Elez Isufi]] - [[Mirash Ivanaj]]

==J==
[[Tuk Jakova]] - [[Daut Jashanica]]* - [[Musa Juka]]

== K ==
[[Nikollë Kaçorri]] - [[Besiana Kadare]] - [[Zef Kadarja]] - [[Zihni Abaz Kanina]] - [[Muhamet Kapllani]] - [[Hysni Kapo]] - [[Vito Kapo|Vito (Kondi) Kapo]] - [[Qemal Karaosmani|Qemal]] [[Qemal Karaosmani|Karaosmani]] - [[Babë Dud (Jorgji) Karbunara]] - [[Jup Kazazi]] - [[Ali Këlcyra]] ''Klissura'' - [[Veli Këlcyra]] - [[Ali Kelmendi]](*) - [[Sali Kelmendi]] - [[Blendi Klosi]] - [[Petro Koçi]] - [[Sotir Koçollari]] - [[Mimi Kodheli]] - [[Lefter Koka]] - [[Musine Kokalari]] - [[Gjergj Kokoshi]] - [[Sotir Kolea]] - [[Gjergj Koleci]] - [[Vaskë Koleci]] - Spiro Jorgo (Gogo) Koleka - [[Spiro Koleka]] (1908-2001) - [[Ernest Koliqi]] - [[Rexhep Kolli]] - [[Shahin Kolonja]] - [[Alqi Kondi]] - [[Pirro Kondi]] - ''[[Vito Kondi Kapo]]'' - [[Faik bej Konica|Faik Konica]] - [[Mehmet Konica]] - [[Manol Konomi]] - [[Vasil Konomi]] - [[Bashkim Kopliku]] - [[Ahmet Koronica]] (''Gjakova'') - [[Drita Kosturi]] - [[Idhomene Kosturi]] - [[Kostaq Kota|Kostaq (]]Koço) [[Kostaq Kota|Kota]] - [[Pandi Kristo]] - [[Mustafa Merlika-Kruja|Mustafa (Merlika) Kruja]] - [[Monika Kryemadhi]] - [[Spiro Ksera]] -[[Kol Kuçali]] - [[Artur Kuko]] - [[Mirela Kumbaro Furxhi]] - [[Abaz Kupi]] - [[Baca Kurti Gjokaj]] - [[Shtjefën Kurti]] - [[Evis Kushi]] - [[Vojo Kushi]]

== L ==
[[Sofokli Lazri]] - [[Hysni Lepenica]] - [[Sandër Lleshaj]] - [[Eqrem bej Libohova]] - [[Mufit bej Libohova|Mufit (]][[Myfid bej Libohova|Myfid) bej Libohova]] - [[Abaz Lleshi]] - [[Aqif Lleshi]] - [[Haxhi Lleshi]] - [[Todi Lubonja]] - [[Anastas Lulo]] - [[Petrit Lulo]] - [[Pirro Lutaj]]

== M ==


[[Pandeli Majko]] - [[Zef Mala]] - [[Sejfulla Maleshova]] - [[Reis Malile]] - [[Javer Malo]] - [[Naim Maloku]] - [[Ali Manaj]] - [[Ogerta Manastirliu]] - [[Ledina Mandia]] - [[Elva Margariti]] - [[Gjon Markagjoni]] - [[Mark Gjon Markaj]] - [[Petro Marko]] - [[Rita Marko]] - [[Gjin Marku]] - [[Baba Faja Martaneshi]]/''Mustafa Xhani'' - [[Ali Mataj]] - [[Mustafa Matohiti]] - [[Avdyl Matoshi]] - [[Dhimitër Emanoil Mborja]] - Sali Mborja - [[Tefik Mborja]] - [[Fatmir Mediu]] - [[Rexhep Meidani]] - [[Aleksandër Meksi]] - [[Kristo Meksi]] - [[Ermelinda Meksi]] - [[Mustafa Merlika-Kruja]] - [[Senida Mesi]] - [[Ilir Meta|Ilir (Rexhep) Meta]] - Telo Mezini - [[Qirjako Mihali]] - [[Hysni Milloshi]] - [[Paskal Milo]] - [[Rapi Mino]] - [[Kolë Bibë Mirakaj]] - [[Pali Miska]] - [[Rexhep Bej Mitrovica|Rexhep Mitrovica]](*) - [[Alfred Moisiu]] - [[Spiro Moisiu]] - [[Hilë Mosi]] - [[Skënder Muço]] - [[Dušan Mugoša]]/''Sali Murat''(*) - [[Tahir Muhedini]] - [[Qazim Mulleti]] - [[Prokop Murra]] - [[Xhevdet Mustafa]] - [[Besnik Mustafaj]] -  [[Bora Muzhaqi]] - [[Manush Myftiu]] -
==N==
[[Xhemal Naipi]] - [[Fatos Nano]] - [[Nesti Nase]] - ''[[Ibrahim Mehmet Naxhi]]'' (=''Dervish Hima'') - [[Dali Ndreu]] - Neritani - [[Gaqo (Gogo) Nesho]] - [[Kiço Ngjela]] - [[Spartak Ngjela]] - [[Lindita Nikolla]] - [[Sali Nivica]] - [[Bujar Nishani]] - [[Omer Nishani]] - [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') - [[Lef Nosi]] - [[Gogo Nushi]] -

==O==
[[Irfan Ohri]] - [[Zyhdi Ohri]] - [[Gazmend Oketa]] - [[Bahri Omari]] - [[Thoma Orollogaj]] - [[Osman Hamdi Bey]]

== P ==
[[Behgjet Pacolli]]* - [[Fadil Paçrami]] - [[Zahir Pajaziti]]* - [[Harilla Papajorgji]] - [[Essad Pasha Toptani|Essad Pasha]] - [[Josif Pashko]] - [[Gramoz Pashko]] - [[Rustem Peçi]] - [[Shefqet Peçi]] - [[Sotir Peçi]] - [[Llambi Peçini]] - [[Bedri Pejani]] (* Thaçi) - [[Niko Peleshi]] - [[Pilo Peristeri]] - [[Turhan Pashë Përmeti]] - [[Nexhat Peshkëpija]] - [[Myslim Peza]] - [[Anastas Plasari|Anastas (Nastas) Plasari]] - [[Ollga Plumbi]] - [[Petro Poga]] - [[Genc Pollo]] - [[Agim Popa]] - [[Miladin Popović|Miladin Popović/Popoviq]] -&quot;''Alija&quot;''(*) - [[Sadik Premte|Sadik Premte/Premtja]] - [[Hasan Bej Prishtina]] (''Hasan Berisha'')* - [[Elmaz Puto]]  

==Q==
[[Haxhi Qamili]] (''Qamil Zyber Xhameta'') - [[Gani Qarri]] - [[Ismail Qemali]] (''Bej Vlora'') - [[Aristid Qendro]] - [[Stefan Qirjako]]

== R ==
[[Edi Rama|Edi (Edvin Kristaq) Rama]] - [[Hasan Reçi]] - [[Iljas Reka]] - [[Lumturi Rexha]] - [[Ndreko Rino]] - [[Ahmed Riza]] - [[Aristidh Ruci]] - [[Gramoz Ruçi]] - [[Alfred Rrushaj]] - [[Genc Ruli]] - [[Urani Rumbo]] - [[Avni Rustemi]]

== S ==
[[Muharrem Sefa]] - [[Teme Sejko]] - [[Eduard Selami]] - [[Eleni Selenica]] - [[Besa Shahini]] - [[Vasil Shanto]] - [[Siri Shapillo]] - [[Dashamir Shehi]] - [[Abaz Shehu]] - [[Dashamir Shehu]] - [[Feçor Shehu]] - [[Fiqrete Shehu|Fiqrete (Sanxhaktari) Shehu]] ''-'' [[Mehmet Shehu]] - [[Tritan Shehu]] - [[Mihal Sherko]] - [[Nik Shyti]] - [[Mehmet Shpendi]] (''Sokol Shpendi'') - [[Behar Shtylla]] - [[Medar Shtylla]] - [[Zef Skiroi]] - [[Pandeli Sotiri]] - [[Bedri Spahiu]] - [[Xhafer Spahiu]](*) - [[Elisa Spiropali]] - [[Nako Spiru]] - [[Qemal Stafa]] - [[Xhelal Staravecka]] - [[Arian Starova]] - [[Simon Stefani]] - ([[Velimir Stojnić]]) -

== T ==
[[Myqerem Tafaj]] - [[Abdullah Tahiri]] - [[Dashamir Tahiri]] - [[Athanas Tashko]] - [[Koço Tashko]] - [[Ibrahim Temo]] (''Ibrahim Starova/Bërzeshta'') - [[Perikli Teta]] - [[Kristo Themelko]] - [[Koço Theodhosi]] - [[Jozefina Topalli]] -  [[Bamir Topi]] - [[Bajo Topulli]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Abdi Toptani]] '''-''' [[Esat Ali Pashë Toptani|Esat Ali pashë Toptani]] - [[Ishan Toptani]] - [[Murat bej Toptani]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Haki Toska]] - [[Et´hem Toto]] - [[Selahudin Toto]] - [[Sihat Tozaj]] - [[Arenca Trashani]] - [[Kasëm Trebeshina]] - [[Misto Treska]] - [[Mihal Turtulli]] - [[Dhimitër (Taç) Tutulani|Dhimitër/Taç Tutulani]] - [[Margarita Tutulani]]

== U ==
[[Pashko Ujka]] - [[Mujo Ulqinaku]] (''Mujo Cakuli'') -

== V ==
[[Pashko Vasa]]=[[Vaso Pasha]]? - [[Petrit Vasili]] - [[Thanas Vaso]] - [[Erion Veliaj]] - [[Xhaferr bej Vila]] - [[Shefqet bej Vërlaci]] - [[Jakup Veseli]] - ''[[Princ (Vilhelm) Vidi|Princ (Vilhelm) Vidi (I.)]]'' (''Wilhelm Friedrich Heinrich'') ''[[Vilhelm, Princ i Shqipërisë]]'' - [[Sejfi Vllamasi]] - [[Ismail Mahmut Qemali Bej Vlora]] - [[Sulejman Vokshi]] - [[Jani Vreto]] - [[Aziz Vrioni]] - [[Ilias Vrioni]] - [[Jusuf Vrioni]] - [[Omer Vrioni]] - [[Sotir Vullkani]]

== X ==
[[Olta Xhaçka]] - [[Florian Xhafa]] - [[Abdyl Xhaja]] - [[Mustafa Xhani]] (Baba Faja ''Marteneshi'') - [[Halim Xhelo]] - [[Koçi Xoxe]] - [[Lufter Xhuveli]]

== Y ==
[[Xhafer Ypi|Xhafer (bej) Ypi]]
==Z==
[[Tajar Zavalani]] - [[Enver Zazani]]/''Sazani'' - Haxhi Zeka - [[Llambi Ziçishti]] - [[Mihallaq Ziçishti]] - ([[Savo Zlatić]]) - [[Ahmed Zogu|Ahmet Zogu]] (''Ahmet Muhtar Zogolli'')

==Glej tudi==
* [[Seznam kosovskih politikov]]
* [[seznam predsednikov Albanije]]
* [[seznam predsednikov vlade Albanije]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Albancev|Politiki]]
[[Kategorija:Albanski politiki|*]]</text>
      <sha1>jd7trslizx3z6rm53ver4b8vnyjft6n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751545</id>
      <parentid>6751515</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T14:42:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* X */</comment>
      <origin>6751545</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11346" sha1="a2o5xbp08v8dugoxgww6m3kw2zaxzfe" xml:space="preserve">{{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}}
'''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[politik]]ov''' (z območja današnje [[Albanija|Albanije]]) 

{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Eduart Abazi]] - [[Abdyl Hamiti II]] - [[Iljaz Agushi]](*) - [[Vilson Ahmeti]] - [[Ayetullah Bey]] - [[Yusuf Akçura]] - [[Arben Ahmetaj]] - [[Binak Alia]]* - [[Ramiz Alia]] - [[Enkelejd Alibeaj]] - [[Adriatik Alimadhi]] - [[Fejzi Bej Alizoti|Fejzi bej Alizoti]] - [[Dhimitër Anagnosti]] - [[Vasil Andoni]] - [[Ramiz Aranitasi]] - [[Pjetër Arbnori]] - [[Suad Aslani]] - [[Fuat Asllani]] - [[Muho Asllani]] -

==B==
[[Sami Baholli]] - [[Muharrem Bajraktari]] - [[Taulant Balla]] - [[Simon Ballabani]] - [[Belinda Balluku]] - [[Beqir Balluku]] - [[Gazment Bardhi]] - [[Jovan Bardhi]] - [[Lulzim Basha]] - [[Andon Beça]] - [[Bajram Begaj]] - [[Qerim Begolli]] - [[Shefqet Beja]] - [[Ëngjëll Bejtaj]] - [[Besnik Bekteshi]] - [[Aqif Pasha Biçakçiu]] (''Elbasani'') - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Liri Belishova]] - [[Hasan Berisha]] (''Hasan Bej Prishtina'')*- [[Sali Berisha]] - [[Prenk Bib Doda]]? - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Ilir Boçka]] - [[Sulo Bogdo]] - [[Gjergj Bojaxhi]] - [[Vasil Bollano]] - [[Kostandin Boshnjaku]] - [[Naunka Bozo]] - [[Erion Braçe]] - [[Majlinda Bregu]] - [[Albert Brojka]] - [[Halim Budo]] - [[Ylli Bufi|Ylli (Sokrat) Bufi]] - [[Aldo Bumçi]] - [[Luigj Bumçi]] - [[Ditmir Bushati]] - [[Maliq Bushati|Maliq Bej Bushati]] - [[Mehmet Bej Bushati]] - [[Sulçe Bej Bushati]] - [[Xhemal Bushati]] - [[Zef Bushati]] - [[Safet Butka]] - [[Sali Butka]] - [[Qemal Butka]]

== C ==
[[Kadri Cakrani]] - [[Prek Cali]] - [[Shkëlqim Cani]] - [[Neritan Ceka]] - [[Qemal Cicollari]] - [[Asllan Curri]] (*)- [[Bajram Curri]] (*)- [[Hysni Curri]] (*)

== Č ==
[[Jahja Çaçi]] - [[Aziz Çami]] - [[Foto Çami]] - [[Tefik Çanga]](*) - [[Adil Çarçani]] - [[Makbule Çeço]] - [[Aranit Çela]] - [[Hajredin Çeliku]] - [[Vangjel Çërrava]] - [[Faik Çinaj]] - [[Ramadan Çitaku]] - [[Ndoc Çoba]] - [[Lenka Çuko]]

== D ==
[[Arta Dade]] - [[Christo Dako]] - [[Vangjush Dako]] - [[Riza Dani]] - [[Gabriele Dara]] i Ri - [[Sulejman Delvina]] - [[Ali Demi]] - [[Mehmet Pashë Dërralla]]-''Kallkandeleni'' - [[Xhafer Deva]](*) - [[Abdurrahman Dibra]] - [[Izet Dibra]] - [[Fiqri Dine]] - [[Xhemil Dino]] - [[Ymer Dishnica]] - [[Bib Dod Pasha]] - [[Preng Bibë Doda]] - [[Pirro Dodbiba]] - [[Petro Dode]] - [[Namik Dokle]] - [[Tom Doshi]] - [[Hasan Dosti]] - [[Ferhat Bej Draga]] - [[Abdullah Pashë Dreni]] - [[Babë Dud Karbunara]] - [[Agron Duka]] - [[Hasan Basri Bej Dukagjini]] - [[Vangjel Dule]] - [[Naxhije Dume]] - [[Petrit Dume]] - [[Xhemal Dymylja|Xhemal Dymyla]] -

==E==
[[Fetah Ekmekçiu]] - [[Aqif Pasha Elbasani]] (''Aqif Pashë Biçakçiu'') - [[Jashar Erebara]] - [[Abaz Ermenji]] (1913-2003) - [[Pandeli Evangjeli]] -

== F ==
[[Dhimitër Fallo]] - [[Ermonela Felaj Valikaj]] - [[Mehmed Ferid Pasha]]? - [[Rauf Fico]] - [[Bashkim Fino]] -[[Zinja Franja]] - ''Mehdi'' [[Abdyl Frashëri]]/''Abdullah Hüsni'' - [[Eshref Frashëri]] - [[Mehdi Frashëri]] - [[Mid’hat Frashëri]] (''Lumo Skëndo'') - [[Naim Frashëri]] - [[Sami Frashëri]] - [[Llazar Fundo]]/''Llazër Fundo'' ''(1899-1944)''

== G ==
[[Petrit Gaçe]] - [[Nazim Gafurri dhe Stak]]* - [[Liri Gega]] - [[Rrok Gera]] - [[Veli Gërra]] - [[Riza Bej Gjakova]]*/''Riza Kryeziu'' - [[Ramize Gjebrea]] -  [[Ndok Gjeloshi]] - [[Ibrahim Gjevori]] - [[Rashide Gjini]] - [[Damian Gjiknuri]] - [[Adem Gjinishi]] - [[Mustafa Gjinishi]] - [[Skënder Gjinushi]] - [[Etilda Gjonaj]] - [[Ilir Gjoni]] - [[Marka Gjoni]] - [[Xhelil Gjoni]] - [[Klajda Gjosha]] - [[Niko Gjyzari]] - [[Sabri Godo]] - Lefter Goga - [[Xhem Gostivari]]/Hasa(ni) - [[Adem Grabovci]]* - [[Mihal Grameno]] - [[Luigj Gurakuqi]] - [[Emine Guri]]

==H==

[[Azem Hajdari]] - [[Xhavit Haliti]] - [[Rrahman Hanku]] - [[Anton Harapi]] - [[Igli Hasani]] - [[Xhem Hasani]]/Gostivari - [[Qirjako Harito]] - [[Edmond Haxhinasto|Edmont Haxhinasto]] - [[Kadri Hazbiu]] - [[Nevzat Hazendari]] - [[Lutfi Haziri]] - [[Xhemal Herri]] - [[Dervish Hima]] - [[Enver Hoxha]] - [[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]](*) - [[Ferit Hoxha]] - [[Kadri Hoxha]] - [[Nexhmije Hoxha|Nexhmije (Xhuglini) Hoxha]] - [[Nuredin Hoxha]] - [[Xhevdet Hoxha]] - [[Konstandin Hoxhi|Konstandin (''Koto)'' Hoxhi]] - [[Javer Hurshiti]] - [[Ylber Hysa]] - [[Skënder Hyseni]]

== I ==
[[Shpëtim Idrizi]] - [[Spiridon Ilo]] - [[Arben Imami]] - [[Hekuran Isai]] - [[Kastriot Islami]] - [[Elez Isufi]] - [[Mirash Ivanaj]]

==J==
[[Tuk Jakova]] - [[Daut Jashanica]]* - [[Musa Juka]]

== K ==
[[Nikollë Kaçorri]] - [[Besiana Kadare]] - [[Zef Kadarja]] - [[Zihni Abaz Kanina]] - [[Muhamet Kapllani]] - [[Hysni Kapo]] - [[Vito Kapo|Vito (Kondi) Kapo]] - [[Qemal Karaosmani|Qemal]] [[Qemal Karaosmani|Karaosmani]] - [[Babë Dud (Jorgji) Karbunara]] - [[Jup Kazazi]] - [[Ali Këlcyra]] ''Klissura'' - [[Veli Këlcyra]] - [[Ali Kelmendi]](*) - [[Sali Kelmendi]] - [[Blendi Klosi]] - [[Petro Koçi]] - [[Sotir Koçollari]] - [[Mimi Kodheli]] - [[Lefter Koka]] - [[Musine Kokalari]] - [[Gjergj Kokoshi]] - [[Sotir Kolea]] - [[Gjergj Koleci]] - [[Vaskë Koleci]] - Spiro Jorgo (Gogo) Koleka - [[Spiro Koleka]] (1908-2001) - [[Ernest Koliqi]] - [[Rexhep Kolli]] - [[Shahin Kolonja]] - [[Alqi Kondi]] - [[Pirro Kondi]] - ''[[Vito Kondi Kapo]]'' - [[Faik bej Konica|Faik Konica]] - [[Mehmet Konica]] - [[Manol Konomi]] - [[Vasil Konomi]] - [[Bashkim Kopliku]] - [[Ahmet Koronica]] (''Gjakova'') - [[Drita Kosturi]] - [[Idhomene Kosturi]] - [[Kostaq Kota|Kostaq (]]Koço) [[Kostaq Kota|Kota]] - [[Pandi Kristo]] - [[Mustafa Merlika-Kruja|Mustafa (Merlika) Kruja]] - [[Monika Kryemadhi]] - [[Spiro Ksera]] -[[Kol Kuçali]] - [[Artur Kuko]] - [[Mirela Kumbaro Furxhi]] - [[Abaz Kupi]] - [[Baca Kurti Gjokaj]] - [[Shtjefën Kurti]] - [[Evis Kushi]] - [[Vojo Kushi]]

== L ==
[[Sofokli Lazri]] - [[Hysni Lepenica]] - [[Sandër Lleshaj]] - [[Eqrem bej Libohova]] - [[Mufit bej Libohova|Mufit (]][[Myfid bej Libohova|Myfid) bej Libohova]] - [[Abaz Lleshi]] - [[Aqif Lleshi]] - [[Haxhi Lleshi]] - [[Todi Lubonja]] - [[Anastas Lulo]] - [[Petrit Lulo]] - [[Pirro Lutaj]]

== M ==


[[Pandeli Majko]] - [[Zef Mala]] - [[Sejfulla Maleshova]] - [[Reis Malile]] - [[Javer Malo]] - [[Naim Maloku]] - [[Ali Manaj]] - [[Ogerta Manastirliu]] - [[Ledina Mandia]] - [[Elva Margariti]] - [[Gjon Markagjoni]] - [[Mark Gjon Markaj]] - [[Petro Marko]] - [[Rita Marko]] - [[Gjin Marku]] - [[Baba Faja Martaneshi]]/''Mustafa Xhani'' - [[Ali Mataj]] - [[Mustafa Matohiti]] - [[Avdyl Matoshi]] - [[Dhimitër Emanoil Mborja]] - Sali Mborja - [[Tefik Mborja]] - [[Fatmir Mediu]] - [[Rexhep Meidani]] - [[Aleksandër Meksi]] - [[Kristo Meksi]] - [[Ermelinda Meksi]] - [[Mustafa Merlika-Kruja]] - [[Senida Mesi]] - [[Ilir Meta|Ilir (Rexhep) Meta]] - Telo Mezini - [[Qirjako Mihali]] - [[Hysni Milloshi]] - [[Paskal Milo]] - [[Rapi Mino]] - [[Kolë Bibë Mirakaj]] - [[Pali Miska]] - [[Rexhep Bej Mitrovica|Rexhep Mitrovica]](*) - [[Alfred Moisiu]] - [[Spiro Moisiu]] - [[Hilë Mosi]] - [[Skënder Muço]] - [[Dušan Mugoša]]/''Sali Murat''(*) - [[Tahir Muhedini]] - [[Qazim Mulleti]] - [[Prokop Murra]] - [[Xhevdet Mustafa]] - [[Besnik Mustafaj]] -  [[Bora Muzhaqi]] - [[Manush Myftiu]] -
==N==
[[Xhemal Naipi]] - [[Fatos Nano]] - [[Nesti Nase]] - ''[[Ibrahim Mehmet Naxhi]]'' (=''Dervish Hima'') - [[Dali Ndreu]] - Neritani - [[Gaqo (Gogo) Nesho]] - [[Kiço Ngjela]] - [[Spartak Ngjela]] - [[Lindita Nikolla]] - [[Sali Nivica]] - [[Bujar Nishani]] - [[Omer Nishani]] - [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') - [[Lef Nosi]] - [[Gogo Nushi]] -

==O==
[[Irfan Ohri]] - [[Zyhdi Ohri]] - [[Gazmend Oketa]] - [[Bahri Omari]] - [[Thoma Orollogaj]] - [[Osman Hamdi Bey]]

== P ==
[[Behgjet Pacolli]]* - [[Fadil Paçrami]] - [[Zahir Pajaziti]]* - [[Harilla Papajorgji]] - [[Essad Pasha Toptani|Essad Pasha]] - [[Josif Pashko]] - [[Gramoz Pashko]] - [[Rustem Peçi]] - [[Shefqet Peçi]] - [[Sotir Peçi]] - [[Llambi Peçini]] - [[Bedri Pejani]] (* Thaçi) - [[Niko Peleshi]] - [[Pilo Peristeri]] - [[Turhan Pashë Përmeti]] - [[Nexhat Peshkëpija]] - [[Myslim Peza]] - [[Anastas Plasari|Anastas (Nastas) Plasari]] - [[Ollga Plumbi]] - [[Petro Poga]] - [[Genc Pollo]] - [[Agim Popa]] - [[Miladin Popović|Miladin Popović/Popoviq]] -&quot;''Alija&quot;''(*) - [[Sadik Premte|Sadik Premte/Premtja]] - [[Hasan Bej Prishtina]] (''Hasan Berisha'')* - [[Elmaz Puto]]  

==Q==
[[Haxhi Qamili]] (''Qamil Zyber Xhameta'') - [[Gani Qarri]] - [[Ismail Qemali]] (''Bej Vlora'') - [[Aristid Qendro]] - [[Stefan Qirjako]]

== R ==
[[Edi Rama|Edi (Edvin Kristaq) Rama]] - [[Hasan Reçi]] - [[Iljas Reka]] - [[Lumturi Rexha]] - [[Ndreko Rino]] - [[Ahmed Riza]] - [[Aristidh Ruci]] - [[Gramoz Ruçi]] - [[Alfred Rrushaj]] - [[Genc Ruli]] - [[Urani Rumbo]] - [[Avni Rustemi]]

== S ==
[[Muharrem Sefa]] - [[Teme Sejko]] - [[Eduard Selami]] - [[Eleni Selenica]] - [[Besa Shahini]] - [[Vasil Shanto]] - [[Siri Shapillo]] - [[Dashamir Shehi]] - [[Abaz Shehu]] - [[Dashamir Shehu]] - [[Feçor Shehu]] - [[Fiqrete Shehu|Fiqrete (Sanxhaktari) Shehu]] ''-'' [[Mehmet Shehu]] - [[Tritan Shehu]] - [[Mihal Sherko]] - [[Nik Shyti]] - [[Mehmet Shpendi]] (''Sokol Shpendi'') - [[Behar Shtylla]] - [[Medar Shtylla]] - [[Zef Skiroi]] - [[Pandeli Sotiri]] - [[Bedri Spahiu]] - [[Xhafer Spahiu]](*) - [[Elisa Spiropali]] - [[Nako Spiru]] - [[Qemal Stafa]] - [[Xhelal Staravecka]] - [[Arian Starova]] - [[Simon Stefani]] - ([[Velimir Stojnić]]) -

== T ==
[[Myqerem Tafaj]] - [[Abdullah Tahiri]] - [[Dashamir Tahiri]] - [[Athanas Tashko]] - [[Koço Tashko]] - [[Ibrahim Temo]] (''Ibrahim Starova/Bërzeshta'') - [[Perikli Teta]] - [[Kristo Themelko]] - [[Koço Theodhosi]] - [[Jozefina Topalli]] -  [[Bamir Topi]] - [[Bajo Topulli]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Abdi Toptani]] '''-''' [[Esat Ali Pashë Toptani|Esat Ali pashë Toptani]] - [[Ishan Toptani]] - [[Murat bej Toptani]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Haki Toska]] - [[Et´hem Toto]] - [[Selahudin Toto]] - [[Sihat Tozaj]] - [[Arenca Trashani]] - [[Kasëm Trebeshina]] - [[Misto Treska]] - [[Mihal Turtulli]] - [[Dhimitër (Taç) Tutulani|Dhimitër/Taç Tutulani]] - [[Margarita Tutulani]]

== U ==
[[Pashko Ujka]] - [[Mujo Ulqinaku]] (''Mujo Cakuli'') -

== V ==
[[Pashko Vasa]]=[[Vaso Pasha]]? - [[Petrit Vasili]] - [[Thanas Vaso]] - [[Erion Veliaj]] - [[Xhaferr bej Vila]] - [[Shefqet bej Vërlaci]] - [[Jakup Veseli]] - ''[[Princ (Vilhelm) Vidi|Princ (Vilhelm) Vidi (I.)]]'' (''Wilhelm Friedrich Heinrich'') ''[[Vilhelm, Princ i Shqipërisë]]'' - [[Sejfi Vllamasi]] - [[Ismail Mahmut Qemali Bej Vlora]] - [[Sulejman Vokshi]] - [[Jani Vreto]] - [[Aziz Vrioni]] - [[Ilias Vrioni]] - [[Jusuf Vrioni]] - [[Omer Vrioni]] - [[Sotir Vullkani]]

== X ==
[[Olta Xhaçka]] - [[Florian Xhafa]] - [[Abdyl Xhaja]] - [[Mustafa Xhani]] (Baba Faja ''Marteneshi'') - [[Halim Xhelo]] - [[Lufter Xhuveli]] - [[Koçi Xoxe]] 

== Y ==
[[Xhafer Ypi|Xhafer (bej) Ypi]]
==Z==
[[Tajar Zavalani]] - [[Enver Zazani]]/''Sazani'' - Haxhi Zeka - [[Llambi Ziçishti]] - [[Mihallaq Ziçishti]] - ([[Savo Zlatić]]) - [[Ahmed Zogu|Ahmet Zogu]] (''Ahmet Muhtar Zogolli'')

==Glej tudi==
* [[Seznam kosovskih politikov]]
* [[seznam predsednikov Albanije]]
* [[seznam predsednikov vlade Albanije]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Albancev|Politiki]]
[[Kategorija:Albanski politiki|*]]</text>
      <sha1>a2o5xbp08v8dugoxgww6m3kw2zaxzfe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751686</id>
      <parentid>6751545</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:45:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <origin>6751686</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11313" sha1="8ho7zksvokt3lynkmmasse768sbl4i5" xml:space="preserve">{{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}}
'''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[politik]]ov''' (z območja današnje [[Albanija|Albanije]]) 

{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Eduart Abazi]] - [[Abdyl Hamiti II]] - [[Iljaz Agushi]](*) - [[Vilson Ahmeti]] - [[Ayetullah Bey]] - [[Yusuf Akçura]] - [[Arben Ahmetaj]] - [[Binak Alia]]* - [[Ramiz Alia]] - [[Enkelejd Alibeaj]] - [[Adriatik Alimadhi]] - [[Fejzi Bej Alizoti|Fejzi bej Alizoti]] - [[Dhimitër Anagnosti]] - [[Vasil Andoni]] - [[Ramiz Aranitasi]] - [[Pjetër Arbnori]] - [[Suad Aslani]] - [[Fuat Asllani]] - [[Muho Asllani]] -

==B==
[[Sami Baholli]] - [[Muharrem Bajraktari]] - [[Taulant Balla]] - [[Simon Ballabani]] - [[Belinda Balluku]] - [[Beqir Balluku]] - [[Gazment Bardhi]] - [[Jovan Bardhi]] - [[Lulzim Basha]] - [[Andon Beça]] - [[Bajram Begaj]] - [[Qerim Begolli]] - [[Shefqet Beja]] - [[Ëngjëll Bejtaj]] - [[Besnik Bekteshi]] - [[Aqif Pasha Biçakçiu]] (''Elbasani'') - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Liri Belishova]] - [[Hasan Berisha]] (''Hasan Bej Prishtina'')*- [[Sali Berisha]] - [[Prenk Bib Doda]]? - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Ilir Boçka]] - [[Sulo Bogdo]] - [[Gjergj Bojaxhi]] - [[Vasil Bollano]] - [[Kostandin Boshnjaku]] - [[Naunka Bozo]] - [[Erion Braçe]] - [[Majlinda Bregu]] - [[Albert Brojka]] - [[Halim Budo]] - [[Ylli Bufi|Ylli (Sokrat) Bufi]] - [[Aldo Bumçi]] - [[Luigj Bumçi]] - [[Ditmir Bushati]] - [[Maliq Bushati|Maliq Bej Bushati]] - [[Mehmet Bej Bushati]] - [[Sulçe Bej Bushati]] - [[Xhemal Bushati]] - [[Zef Bushati]] - [[Safet Butka]] - [[Sali Butka]] - [[Qemal Butka]]

== C ==
[[Kadri Cakrani]] - [[Prek Cali]] - [[Shkëlqim Cani]] - [[Neritan Ceka]] - [[Qemal Cicollari]] - [[Asllan Curri]](*)- [[Bajram Curri]](*)- [[Hysni Curri]](*)

== Č ==
[[Jahja Çaçi]] - [[Aziz Çami]] - [[Foto Çami]] - [[Tefik Çanga]](*) - [[Adil Çarçani]] - [[Makbule Çeço]] - [[Aranit Çela]] - [[Hajredin Çeliku]] - [[Vangjel Çërrava]] - [[Faik Çinaj]] - [[Ramadan Çitaku]] - [[Ndoc Çoba]] - [[Lenka Çuko]]

== D ==
[[Arta Dade]] - [[Christo Dako]] - [[Vangjush Dako]] - [[Riza Dani]] - [[Gabriele Dara]] i Ri - [[Sulejman Delvina]] - [[Ali Demi]] - [[Mehmet Pashë Dërralla]]-''Kallkandeleni'' - [[Xhafer Deva]](*) - [[Abdurrahman Dibra]] - [[Izet Dibra]] - [[Fiqri Dine]] - [[Xhemil Dino]] - [[Ymer Dishnica]] - [[Bib Dod Pasha]] - [[Preng Bibë Doda]] - [[Pirro Dodbiba]] - [[Petro Dode]] - [[Namik Dokle]] - [[Tom Doshi]] - [[Hasan Dosti]] - [[Ferhat Bej Draga]] - [[Abdullah Pashë Dreni]] - [[Babë Dud Karbunara]] - [[Agron Duka]] - [[Hasan Basri Bej Dukagjini]] - [[Vangjel Dule]] - [[Naxhije Dume]] - [[Petrit Dume]] - [[Xhemal Dymylja|Xhemal Dymyla]] -

==E==
[[Fetah Ekmekçiu]] - [[Aqif Pasha Elbasani]] (''Aqif Pashë Biçakçiu'') - [[Jashar Erebara]] - [[Abaz Ermenji]] (1913-2003) - [[Pandeli Evangjeli]] -

== F ==
[[Dhimitër Fallo]] - [[Ermonela Felaj Valikaj]] - [[Mehmed Ferid Pasha]]? - [[Rauf Fico]] - [[Bashkim Fino]] -[[Zinja Franja]] - ''Mehdi'' [[Abdyl Frashëri]]/''Abdullah Hüsni'' - [[Eshref Frashëri]] - [[Mehdi Frashëri]] - [[Mid’hat Frashëri]] (''Lumo Skëndo'') - [[Naim Frashëri]] - [[Sami Frashëri]] - [[Llazar Fundo]]/''Llazër Fundo'' ''(1899-1944)''

== G ==
[[Petrit Gaçe]] - [[Nazim Gafurri dhe Stak]]* - [[Liri Gega]] - [[Rrok Gera]] - [[Veli Gërra]] - [[Riza Bej Gjakova]]*/''Riza Kryeziu'' - [[Ramize Gjebrea]] -  [[Ndok Gjeloshi]] - [[Ibrahim Gjevori]] - [[Rashide Gjini]] - [[Damian Gjiknuri]] - [[Adem Gjinishi]] - [[Mustafa Gjinishi]] - [[Skënder Gjinushi]] - [[Etilda Gjonaj]] - [[Ilir Gjoni]] - [[Marka Gjoni]] - [[Xhelil Gjoni]] - [[Klajda Gjosha]] - [[Niko Gjyzari]] - [[Sabri Godo]] - Lefter Goga - [[Xhem Gostivari]]/Hasa(ni) - [[Adem Grabovci]]* - [[Mihal Grameno]] - [[Luigj Gurakuqi]] - [[Emine Guri]]

==H==

[[Azem Hajdari]] - [[Xhavit Haliti]] - [[Rrahman Hanku]] - [[Anton Harapi]] - [[Igli Hasani]] - [[Xhem Hasani]]/Gostivari - [[Qirjako Harito]] - [[Edmond Haxhinasto|Edmont Haxhinasto]] - [[Kadri Hazbiu]] - [[Nevzat Hazendari]] - [[Lutfi Haziri]] - [[Xhemal Herri]] - [[Dervish Hima]] - [[Enver Hoxha]] - [[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]](*) - [[Ferit Hoxha]] - [[Kadri Hoxha]] - [[Nexhmije Hoxha]] - [[Nuredin Hoxha]] - [[Xhevdet Hoxha]] - [[Konstandin Hoxhi|Konstandin (''Koto)'' Hoxhi]] - [[Javer Hurshiti]] - [[Ylber Hysa]] - [[Skënder Hyseni]]

== I ==
[[Shpëtim Idrizi]] - [[Spiridon Ilo]] - [[Arben Imami]] - [[Hekuran Isai]] - [[Kastriot Islami]] - [[Elez Isufi]] - [[Mirash Ivanaj]]

==J==
[[Tuk Jakova]] - [[Daut Jashanica]]* - [[Musa Juka]]

== K ==
[[Nikollë Kaçorri]] - [[Besiana Kadare]] - [[Zef Kadarja]] - [[Zihni Abaz Kanina]] - [[Muhamet Kapllani]] - [[Hysni Kapo]] - [[Vito Kapo|Vito (Kondi) Kapo]] - [[Qemal Karaosmani|Qemal]] [[Qemal Karaosmani|Karaosmani]] - [[Babë Dud (Jorgji) Karbunara]] - [[Jup Kazazi]] - [[Ali Këlcyra]] ''Klissura'' - [[Veli Këlcyra]] - [[Ali Kelmendi]](*) - [[Sali Kelmendi]] - [[Blendi Klosi]] - [[Petro Koçi]] - [[Sotir Koçollari]] - [[Mimi Kodheli]] - [[Lefter Koka]] - [[Musine Kokalari]] - [[Gjergj Kokoshi]] - [[Sotir Kolea]] - [[Gjergj Koleci]] - [[Vaskë Koleci]] - Spiro Jorgo (Gogo) Koleka - [[Spiro Koleka]] (1908-2001) - [[Ernest Koliqi]] - [[Rexhep Kolli]] - [[Shahin Kolonja]] - [[Alqi Kondi]] - [[Pirro Kondi]] - ''[[Vito Kondi Kapo]]'' - [[Faik bej Konica|Faik Konica]] - [[Mehmet Konica]] - [[Manol Konomi]] - [[Vasil Konomi]] - [[Bashkim Kopliku]] - [[Ahmet Koronica]] (''Gjakova'') - [[Drita Kosturi]] - [[Idhomene Kosturi]] - [[Kostaq Kota|Kostaq (]]Koço) [[Kostaq Kota|Kota]] - [[Pandi Kristo]] - [[Mustafa Merlika-Kruja|Mustafa (Merlika) Kruja]] - [[Monika Kryemadhi]] - [[Spiro Ksera]] -[[Kol Kuçali]] - [[Artur Kuko]] - [[Mirela Kumbaro Furxhi]] - [[Abaz Kupi]] - [[Baca Kurti Gjokaj]] - [[Shtjefën Kurti]] - [[Evis Kushi]] - [[Vojo Kushi]]

== L ==
[[Sofokli Lazri]] - [[Hysni Lepenica]] - [[Sandër Lleshaj]] - [[Eqrem bej Libohova]] - [[Mufit bej Libohova|Mufit (]][[Myfid bej Libohova|Myfid) bej Libohova]] - [[Abaz Lleshi]] - [[Aqif Lleshi]] - [[Haxhi Lleshi]] - [[Todi Lubonja]] - [[Anastas Lulo]] - [[Petrit Lulo]] - [[Pirro Lutaj]]

== M ==


[[Pandeli Majko]] - [[Zef Mala]] - [[Sejfulla Maleshova]] - [[Reis Malile]] - [[Javer Malo]] - [[Naim Maloku]] - [[Ali Manaj]] - [[Ogerta Manastirliu]] - [[Ledina Mandia]] - [[Elva Margariti]] - [[Gjon Markagjoni]] - [[Mark Gjon Markaj]] - [[Petro Marko]] - [[Rita Marko]] - [[Gjin Marku]] - [[Baba Faja Martaneshi]]/''Mustafa Xhani'' - [[Ali Mataj]] - [[Mustafa Matohiti]] - [[Avdyl Matoshi]] - [[Dhimitër Emanoil Mborja]] - Sali Mborja - [[Tefik Mborja]] - [[Fatmir Mediu]] - [[Rexhep Meidani]] - [[Aleksandër Meksi]] - [[Kristo Meksi]] - [[Ermelinda Meksi]] - [[Mustafa Merlika-Kruja]] - [[Senida Mesi]] - [[Ilir Meta|Ilir (Rexhep) Meta]] - Telo Mezini - [[Qirjako Mihali]] - [[Hysni Milloshi]] - [[Paskal Milo]] - [[Rapi Mino]] - [[Kolë Bibë Mirakaj]] - [[Pali Miska]] - [[Rexhep Bej Mitrovica|Rexhep Mitrovica]](*) - [[Alfred Moisiu]] - [[Spiro Moisiu]] - [[Hilë Mosi]] - [[Skënder Muço]] - ([[Dušan Mugoša]]/''Sali Murat'' *) - [[Tahir Muhedini]] - [[Qazim Mulleti]] - [[Prokop Murra]] - [[Xhevdet Mustafa]] - [[Besnik Mustafaj]] -  [[Bora Muzhaqi]] - [[Manush Myftiu]] -
==N==
[[Xhemal Naipi]] - [[Fatos Nano]] - [[Nesti Nase]] - ''[[Ibrahim Mehmet Naxhi]]'' (=''Dervish Hima'') - [[Dali Ndreu]] - Neritani - [[Gaqo (Gogo) Nesho]] - [[Kiço Ngjela]] - [[Spartak Ngjela]] - [[Lindita Nikolla]] - [[Sali Nivica]] - [[Bujar Nishani]] - [[Omer Nishani]] - [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') - [[Lef Nosi]] - [[Gogo Nushi]] -

==O==
[[Irfan Ohri]] - [[Zyhdi Ohri]] - [[Gazmend Oketa]] - [[Bahri Omari]] - [[Thoma Orollogaj]] - [[Osman Hamdi Bey]]

== P ==
[[Behgjet Pacolli]]* - [[Fadil Paçrami]] - [[Zahir Pajaziti]]* - [[Harilla Papajorgji]] - [[Essad Pasha Toptani|Essad Pasha]] - [[Josif Pashko]] - [[Gramoz Pashko]] - [[Rustem Peçi]] - [[Shefqet Peçi]] - [[Sotir Peçi]] - [[Llambi Peçini]] - [[Bedri Pejani]] (* Thaçi) - [[Niko Peleshi]] - [[Pilo Peristeri]] - [[Turhan Pashë Përmeti]] - [[Nexhat Peshkëpija]] - [[Myslim Peza]] - [[Anastas Plasari|Anastas (Nastas) Plasari]] - [[Ollga Plumbi]] - [[Petro Poga]] - [[Genc Pollo]] - [[Agim Popa]] - ([[Miladin Popović|Miladin Popović/Popoviq]] -&quot;''Alija&quot;'' *) - [[Sadik Premte|Sadik Premte/Premtja]] - [[Hasan Bej Prishtina]] (''Hasan Berisha'')* - [[Elmaz Puto]]  

==Q==
[[Haxhi Qamili]] (''Qamil Zyber Xhameta'') - [[Gani Qarri]] - [[Ismail Qemali]] (''Bej Vlora'') - [[Aristid Qendro]] - [[Stefan Qirjako]]

== R ==
[[Edi Rama|Edi (Edvin Kristaq) Rama]] - [[Hasan Reçi]] - [[Iljas Reka]] - [[Lumturi Rexha]] - [[Ndreko Rino]] - [[Ahmed Riza]] - [[Aristidh Ruci]] - [[Gramoz Ruçi]] - [[Alfred Rrushaj]] - [[Genc Ruli]] - [[Urani Rumbo]] - [[Avni Rustemi]]

== S ==
[[Muharrem Sefa]] - [[Teme Sejko]] - [[Eduard Selami]] - [[Eleni Selenica]] - [[Besa Shahini]] - [[Vasil Shanto]] - [[Siri Shapillo]] - [[Dashamir Shehi]] - [[Abaz Shehu]] - [[Dashamir Shehu]] - [[Feçor Shehu]] - [[Fiqrete Shehu|Fiqrete (Sanxhaktari) Shehu]] ''-'' [[Mehmet Shehu]] - [[Tritan Shehu]] - [[Mihal Sherko]] - [[Nik Shyti]] - [[Mehmet Shpendi]] (''Sokol Shpendi'') - [[Behar Shtylla]] - [[Medar Shtylla]] - [[Zef Skiroi]] - [[Pandeli Sotiri]] - [[Bedri Spahiu]] - [[Xhafer Spahiu]](*) - [[Elisa Spiropali]] - [[Nako Spiru]] - [[Qemal Stafa]] - [[Xhelal Staravecka]] - [[Arian Starova]] - [[Simon Stefani]] - ([[Velimir Stojnić]]) -

== T ==
[[Myqerem Tafaj]] - [[Abdullah Tahiri]] - [[Dashamir Tahiri]] - [[Athanas Tashko]] - [[Koço Tashko]] - [[Ibrahim Temo]] (''Ibrahim Starova/Bërzeshta'') - [[Perikli Teta]] - [[Kristo Themelko]] - [[Koço Theodhosi]] - [[Jozefina Topalli]] -  [[Bamir Topi]] - [[Bajo Topulli]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Abdi Toptani]] - [[Esat Ali Pashë Toptani|Esat Ali pashë Toptani]] - [[Ishan Toptani]] - [[Murat bej Toptani]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Haki Toska]] - [[Et´hem Toto]] - [[Selahudin Toto]] - [[Sihat Tozaj]] - [[Arenca Trashani]] - [[Kasëm Trebeshina]] - [[Misto Treska]] - [[Mihal Turtulli]] - [[Dhimitër (Taç) Tutulani|Dhimitër/Taç Tutulani]] - [[Margarita Tutulani]]

== U ==
[[Pashko Ujka]] - [[Mujo Ulqinaku]] (''Mujo Cakuli'') -

== V ==
[[Pashko Vasa]]=[[Vaso Pasha]]? - [[Petrit Vasili]] - [[Thanas Vaso]] - [[Erion Veliaj]] - [[Xhaferr bej Vila]] - [[Shefqet bej Vërlaci]] - [[Jakup Veseli]] - ''[[Princ (Vilhelm) Vidi|Princ (Vilhelm) Vidi (I.)]]'' (''Wilhelm Friedrich Heinrich'') ''[[Vilhelm, Princ i Shqipërisë]]'' - [[Sejfi Vllamasi]] - [[Ismail Mahmut Qemali Bej Vlora]] - [[Sulejman Vokshi]] - [[Jani Vreto]] - [[Aziz Vrioni]] - [[Ilias Vrioni]] - [[Jusuf Vrioni]] - [[Omer Vrioni]] - [[Sotir Vullkani]]

== X ==
[[Olta Xhaçka]] - [[Florian Xhafa]] - [[Abdyl Xhaja]] - [[Mustafa Xhani]] (Baba Faja ''Marteneshi'') - [[Halim Xhelo]] - [[Lufter Xhuveli]] - [[Koçi Xoxe]] 

== Y ==
[[Xhafer Ypi|Xhafer (bej) Ypi]]
==Z==
[[Tajar Zavalani]] - [[Enver Zazani]]/''Sazani'' - Haxhi Zeka - [[Llambi Ziçishti]] - [[Mihallaq Ziçishti]] - ([[Savo Zlatić]]) - [[Ahmed Zogu|Ahmet Zogu]] (''Ahmet Muhtar Zogolli'')

==Glej tudi==
* [[Seznam kosovskih politikov]]
* [[seznam predsednikov Albanije]]
* [[seznam predsednikov vlade Albanije]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Albancev|Politiki]]
[[Kategorija:Albanski politiki|*]]</text>
      <sha1>8ho7zksvokt3lynkmmasse768sbl4i5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751689</id>
      <parentid>6751686</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:03:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6751689</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11313" sha1="pkv98eei1tkepxothhp9k56kltxqlo7" xml:space="preserve">{{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}}
'''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[politik]]ov''' (z območja današnje [[Albanija|Albanije]]) 

{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Eduart Abazi]] - [[Abdyl Hamiti II]] - [[Iljaz Agushi]](*) - [[Vilson Ahmeti]] - [[Ayetullah Bey]] - [[Yusuf Akçura]] - [[Arben Ahmetaj]] - [[Binak Alia]]* - [[Ramiz Alia]] - [[Enkelejd Alibeaj]] - [[Adriatik Alimadhi]] - [[Fejzi Bej Alizoti|Fejzi bej Alizoti]] - [[Dhimitër Anagnosti]] - [[Vasil Andoni]] - [[Ramiz Aranitasi]] - [[Pjetër Arbnori]] - [[Suad Aslani]] - [[Fuat Asllani]] - [[Muho Asllani]] -

==B==
[[Sami Baholli]] - [[Muharrem Bajraktari]] - [[Taulant Balla]] - [[Simon Ballabani]] - [[Belinda Balluku]] - [[Beqir Balluku]] - [[Gazment Bardhi]] - [[Jovan Bardhi]] - [[Lulzim Basha]] - [[Andon Beça]] - [[Bajram Begaj]] - [[Qerim Begolli]] - [[Shefqet Beja]] - [[Ëngjëll Bejtaj]] - [[Besnik Bekteshi]] - [[Aqif Pasha Biçakçiu]] (''Elbasani'') - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Liri Belishova]] - [[Hasan Berisha]] (''Hasan Bej Prishtina'')*- [[Sali Berisha]] - [[Prenk Bib Doda]]? - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Ilir Boçka]] - [[Sulo Bogdo]] - [[Gjergj Bojaxhi]] - [[Vasil Bollano]] - [[Kostandin Boshnjaku]] - [[Naunka Bozo]] - [[Erion Braçe]] - [[Majlinda Bregu]] - [[Albert Brojka]] - [[Halim Budo]] - [[Ylli Bufi|Ylli (Sokrat) Bufi]] - [[Aldo Bumçi]] - [[Luigj Bumçi]] - [[Ditmir Bushati]] - [[Maliq Bushati|Maliq Bej Bushati]] - [[Mehmet Bej Bushati]] - [[Sulçe Bej Bushati]] - [[Xhemal Bushati]] - [[Zef Bushati]] - [[Safet Butka]] - [[Sali Butka]] - [[Qemal Butka]]

== C ==
[[Kadri Cakrani]] - [[Prek Cali]] - [[Shkëlqim Cani]] - [[Neritan Ceka]] - [[Qemal Cicollari]] - [[Asllan Curri]](*)- [[Bajram Curri]](*)- [[Hysni Curri]](*)

== Č ==
[[Jahja Çaçi]] - [[Aziz Çami]] - [[Foto Çami]] - [[Tefik Çanga]](*) - [[Adil Çarçani]] - [[Makbule Çeço]] - [[Aranit Çela]] - [[Hajredin Çeliku]] - [[Vangjel Çërrava]] - [[Faik Çinaj]] - [[Ramadan Çitaku]] - [[Ndoc Çoba]] - [[Lenka Çuko]]

== D ==
[[Arta Dade]] - [[Christo Dako]] - [[Vangjush Dako]] - [[Riza Dani]] - [[Gabriele Dara]] i Ri - [[Sulejman Delvina]] - [[Ali Demi]] - [[Mehmet Pashë Dërralla]]-''Kallkandeleni'' - [[Xhafer Deva]](*) - [[Abdurrahman Dibra]] - [[Izet Dibra]] - [[Fiqri Dine]] - [[Xhemil Dino]] - [[Ymer Dishnica]] - [[Bib Dod Pasha]] - [[Preng Bibë Doda]] - [[Pirro Dodbiba]] - [[Petro Dode]] - [[Namik Dokle]] - [[Tom Doshi]] - [[Hasan Dosti]] - [[Ferhat Bej Draga]] - [[Abdullah Pashë Dreni]] - [[Babë Dud Karbunara]] - [[Agron Duka]] - [[Hasan Basri Bej Dukagjini]] - [[Vangjel Dule]] - [[Naxhije Dume]] - [[Petrit Dume]] - [[Xhemal Dymylja|Xhemal Dymyla]] -

==E==
[[Fetah Ekmekçiu]] - [[Aqif Pasha Elbasani]] (''Aqif Pashë Biçakçiu'') - [[Jashar Erebara]] - [[Abaz Ermenji]] (1913-2003) - [[Pandeli Evangjeli]] -

== F ==
[[Dhimitër Fallo]] - [[Ermonela Felaj Valikaj]] - [[Mehmed Ferid Pasha]]? - [[Rauf Fico]] - [[Bashkim Fino]] -[[Zinja Franja]] - ''Mehdi'' [[Abdyl Frashëri]]/''Abdullah Hüsni'' - [[Eshref Frashëri]] - [[Mehdi Frashëri]] - [[Mid’hat Frashëri]] (''Lumo Skëndo'') - [[Naim Frashëri]] - [[Sami Frashëri]] - [[Llazar Fundo]]/''Llazër Fundo'' ''(1899-1944)''

== G ==
[[Petrit Gaçe]] - [[Nazim Gafurri dhe Stak]]* - [[Liri Gega]] - [[Rrok Gera]] - [[Veli Gërra]] - [[Riza Bej Gjakova]]*/''Riza Kryeziu'' - [[Ramize Gjebrea]] -  [[Ndok Gjeloshi]] - [[Ibrahim Gjevori]] - [[Rashide Gjini]] - [[Damian Gjiknuri]] - [[Adem Gjinishi]] - [[Mustafa Gjinishi]] - [[Skënder Gjinushi]] - [[Etilda Gjonaj]] - [[Ilir Gjoni]] - [[Marka Gjoni]] - [[Xhelil Gjoni]] - [[Klajda Gjosha]] - [[Niko Gjyzari]] - [[Sabri Godo]] - Lefter Goga - [[Xhem Gostivari]]/Hasa(ni) - [[Adem Grabovci]]* - [[Mihal Grameno]] - [[Luigj Gurakuqi]] - [[Emine Guri]]

==H==

[[Azem Hajdari]] - [[Xhavit Haliti]] - [[Rrahman Hanku]] - [[Anton Harapi]] - [[Igli Hasani]] - [[Xhem Hasani]]/Gostivari - [[Qirjako Harito]] - [[Edmond Haxhinasto|Edmont Haxhinasto]] - [[Kadri Hazbiu]] - [[Nevzat Hazendari]] - [[Lutfi Haziri]] - [[Xhemal Herri]] - [[Dervish Hima]] - [[Enver Hoxha]] - [[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]](*) - [[Ferit Hoxha]] - [[Kadri Hoxha]] - [[Nexhmije Hoxha]] - [[Nuredin Hoxha]] - [[Xhevdet Hoxha]] - [[Konstandin Hoxhi|Konstandin (''Koto)'' Hoxhi]] - [[Javer Hurshiti]] - [[Ylber Hysa]] - [[Skënder Hyseni]]

== I ==
[[Shpëtim Idrizi]] - [[Spiridon Ilo]] - [[Arben Imami]] - [[Hekuran Isai]] - [[Kastriot Islami]] - [[Elez Isufi]] - [[Mirash Ivanaj]]

==J==
[[Tuk Jakova]] - [[Daut Jashanica]]* - [[Musa Juka]]

== K ==
[[Nikollë Kaçorri]] - [[Besiana Kadare]] - [[Zef Kadarja]] - [[Zihni Abaz Kanina]] - [[Muhamet Kapllani]] - [[Hysni Kapo]] - [[Vito Kapo|Vito (Kondi) Kapo]] - [[Qemal Karaosmani|Qemal]] [[Qemal Karaosmani|Karaosmani]] - [[Babë Dud (Jorgji) Karbunara]] - [[Jup Kazazi]] - [[Ali Këlcyra]] ''Klissura'' - [[Veli Këlcyra]] - [[Ali Kelmendi]](*) - [[Sali Kelmendi]] - [[Blendi Klosi]] - [[Petro Koçi]] - [[Sotir Koçollari]] - [[Mimi Kodheli]] - [[Lefter Koka]] - [[Musine Kokalari]] - [[Gjergj Kokoshi]] - [[Sotir Kolea]] - [[Gjergj Koleci]] - [[Vaskë Koleci]] - Spiro Jorgo (Gogo) Koleka - [[Spiro Koleka]] (1908-2001) - [[Ernest Koliqi]] - [[Rexhep Kolli]] - [[Shahin Kolonja]] - [[Alqi Kondi]] - [[Pirro Kondi]] - ''[[Vito Kondi Kapo]]'' - [[Faik bej Konica|Faik Konica]] - [[Mehmet Konica]] - [[Manol Konomi]] - [[Vasil Konomi]] - [[Bashkim Kopliku]] - [[Ahmet Koronica]] (''Gjakova'') - [[Drita Kosturi]] - [[Idhomene Kosturi]] - [[Kostaq Kota|Kostaq (]]Koço) [[Kostaq Kota|Kota]] - [[Pandi Kristo]] - [[Mustafa Merlika-Kruja|Mustafa (Merlika) Kruja]] - [[Monika Kryemadhi]] - [[Spiro Ksera]] -[[Kol Kuçali]] - [[Artur Kuko]] - [[Mirela Kumbaro Furxhi]] - [[Abaz Kupi]] - [[Baca Kurti Gjokaj]] - [[Shtjefën Kurti]] - [[Evis Kushi]] - [[Vojo Kushi]]

== L ==
[[Sofokli Lazri]] - [[Hysni Lepenica]] - [[Sandër Lleshaj]] - [[Eqrem bej Libohova]] - [[Mufit bej Libohova|Mufit (]][[Myfid bej Libohova|Myfid) bej Libohova]] - [[Abaz Lleshi]] - [[Aqif Lleshi]] - [[Haxhi Lleshi]] - [[Todi Lubonja]] - [[Anastas Lulo]] - [[Petrit Lulo]] - [[Pirro Lutaj]]

== M ==


[[Pandeli Majko]] - [[Zef Mala]] - [[Sejfulla Maleshova]] - [[Reis Malile]] - [[Javer Malo]] - [[Naim Maloku]] - [[Ali Manaj]] - [[Ogerta Manastirliu]] - [[Ledina Mandia]] - [[Elva Margariti]] - [[Gjon Markagjoni]] - [[Mark Gjon Markaj]] - [[Petro Marko]] - [[Rita Marko]] - [[Gjin Marku]] - [[Baba Faja Martaneshi]]/''Mustafa Xhani'' - [[Ali Mataj]] - [[Mustafa Matohiti]] - [[Avdyl Matoshi]] - [[Dhimitër Emanoil Mborja]] - Sali Mborja - [[Tefik Mborja]] - [[Fatmir Mediu]] - [[Rexhep Meidani]] - [[Aleksandër Meksi]] - [[Kristo Meksi]] - [[Ermelinda Meksi]] - [[Mustafa Merlika-Kruja]] - [[Senida Mesi]] - [[Ilir Meta|Ilir (Rexhep) Meta]] - Telo Mezini - [[Qirjako Mihali]] - [[Hysni Milloshi]] - [[Paskal Milo]] - [[Rapi Mino]] - [[Kolë Bibë Mirakaj]] - [[Pali Miska]] - [[Rexhep Bej Mitrovica|Rexhep Mitrovica]](*) - [[Alfred Moisiu]] - [[Spiro Moisiu]] - [[Hilë Mosi]] - [[Skënder Muço]] - ([[Dušan Mugoša]]/''Sali Murat'' *) - [[Tahir Muhedini]] - [[Qazim Mulleti]] - [[Prokop Murra]] - [[Xhevdet Mustafa]] - [[Besnik Mustafaj]] -  [[Bora Muzhaqi]] - [[Manush Myftiu]] -
==N==
[[Xhemal Naipi]] - [[Fatos Nano]] - [[Nesti Nase]] - ''[[Ibrahim Mehmet Naxhi]]'' (=''Dervish Hima'') - [[Dali Ndreu]] - Neritani - [[Gaqo (Gogo) Nesho]] - [[Kiço Ngjela]] - [[Spartak Ngjela]] - [[Lindita Nikolla]] - [[Sali Nivica]] - [[Bujar Nishani]] - [[Omer Nishani]] - [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') - [[Lef Nosi]] - [[Gogo Nushi]] -

==O==
[[Irfan Ohri]] - [[Zyhdi Ohri]] - [[Gazmend Oketa]] - [[Bahri Omari]] - [[Thoma Orollogaj]] - [[Osman Hamdi Bey]]

== P ==
[[Behgjet Pacolli]]* - [[Fadil Paçrami]] - [[Zahir Pajaziti]]* - [[Harilla Papajorgji]] - [[Essad Pasha Toptani|Essad Pasha]] - [[Josif Pashko]] - [[Gramoz Pashko]] - [[Rustem Peçi]] - [[Shefqet Peçi]] - [[Sotir Peçi]] - [[Llambi Peçini]] - [[Bedri Pejani]] (* Thaçi) - [[Niko Peleshi]] - [[Pilo Peristeri]] - [[Turhan Pashë Përmeti]] - [[Nexhat Peshkëpija]] - [[Myslim Peza]] - [[Anastas Plasari|Anastas (Nastas) Plasari]] - [[Ollga Plumbi]] - [[Petro Poga]] - [[Genc Pollo]] - [[Agim Popa]] - ([[Miladin Popović|Miladin Popović/Popoviq]] -&quot;''Alija&quot;'' *) - [[Sadik Premte|Sadik Premte/Premtja]] - [[Hasan Bej Prishtina]] (''Hasan Berisha'')* - [[Elmaz Puto]]  

==Q==
[[Haxhi Qamili]] (''Qamil Zyber Xhameta'') - [[Gani Qarri]] - [[Ismail Qemali]] (''Bej Vlora'') - [[Aristid Qendro]] - [[Stefan Qirjako]]

== R ==
[[Edi Rama|Edi (Edvin Kristaq) Rama]] - [[Hasan Reçi]] - [[Iljas Reka]] - [[Lumturi Rexha]] - [[Ndreko Rino]] - [[Ahmed Riza]] - [[Aristidh Ruci]] - [[Gramoz Ruçi]] - [[Alfred Rrushaj]] - [[Genc Ruli]] - [[Urani Rumbo]] - [[Avni Rustemi]]

== S ==
[[Muharrem Sefa]] - [[Teme Sejko]] - [[Eduard Selami]] - [[Eleni Selenica]] - [[Besa Shahini]] - [[Vasil Shanto]] - [[Siri Shapillo]] - [[Dashamir Shehi]] - [[Abaz Shehu]] - [[Dashamir Shehu]] - [[Feçor Shehu]] - [[Fiqrete Shehu|Fiqrete (Sanxhaktari) Shehu]] ''-'' [[Mehmet Shehu]] - [[Tritan Shehu]] - [[Mihal Sherko]] - [[Nik Shyti]] - [[Mehmet Shpendi]] (''Sokol Shpendi'') - [[Behar Shtylla]] - [[Medar Shtylla]] - [[Zef Skiroi]] - [[Pandeli Sotiri]] - [[Bedri Spahiu]] - [[Xhafer Spahiu]](*) - [[Elisa Spiropali]] - [[Nako Spiru]] - [[Qemal Stafa]] - [[Xhelal Staravecka]] - [[Arian Starova]] - [[Simon Stefani]] - ([[Velimir Stojnić]]) -

== T ==
[[Myqerem Tafaj]] - [[Abdullah Tahiri]] - [[Dashamir Tahiri]] - [[Athanas Tashko]] - [[Koço Tashko]] - [[Ibrahim Temo]] (''Ibrahim Starova/Bërzeshta'') - [[Perikli Teta]] - [[Kristo Themelko]] - [[Koço Theodhosi]] - [[Jozefina Topalli]] -  [[Bamir Topi]] - [[Abdi Toptani]] - [[Esat Ali Pashë Toptani|Esat Ali pashë Toptani]] - [[Ishan Toptani]] - [[Murat bej Toptani]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Bajo Topulli]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Haki Toska]] - [[Et´hem Toto]] - [[Selahudin Toto]] - [[Sihat Tozaj]] - [[Arenca Trashani]] - [[Kasëm Trebeshina]] - [[Misto Treska]] - [[Mihal Turtulli]] - [[Dhimitër (Taç) Tutulani|Dhimitër/Taç Tutulani]] - [[Margarita Tutulani]]

== U ==
[[Pashko Ujka]] - [[Mujo Ulqinaku]] (''Mujo Cakuli'') -

== V ==
[[Pashko Vasa]]=[[Vaso Pasha]]? - [[Petrit Vasili]] - [[Thanas Vaso]] - [[Erion Veliaj]] - [[Xhaferr bej Vila]] - [[Shefqet bej Vërlaci]] - [[Jakup Veseli]] - ''[[Princ (Vilhelm) Vidi|Princ (Vilhelm) Vidi (I.)]]'' (''Wilhelm Friedrich Heinrich'') ''[[Vilhelm, Princ i Shqipërisë]]'' - [[Sejfi Vllamasi]] - [[Ismail Mahmut Qemali Bej Vlora]] - [[Sulejman Vokshi]] - [[Jani Vreto]] - [[Aziz Vrioni]] - [[Ilias Vrioni]] - [[Jusuf Vrioni]] - [[Omer Vrioni]] - [[Sotir Vullkani]]

== X ==
[[Olta Xhaçka]] - [[Florian Xhafa]] - [[Abdyl Xhaja]] - [[Mustafa Xhani]] (Baba Faja ''Marteneshi'') - [[Halim Xhelo]] - [[Lufter Xhuveli]] - [[Koçi Xoxe]] 

== Y ==
[[Xhafer Ypi|Xhafer (bej) Ypi]]
==Z==
[[Tajar Zavalani]] - [[Enver Zazani]]/''Sazani'' - Haxhi Zeka - [[Llambi Ziçishti]] - [[Mihallaq Ziçishti]] - ([[Savo Zlatić]]) - [[Ahmed Zogu|Ahmet Zogu]] (''Ahmet Muhtar Zogolli'')

==Glej tudi==
* [[Seznam kosovskih politikov]]
* [[seznam predsednikov Albanije]]
* [[seznam predsednikov vlade Albanije]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Albancev|Politiki]]
[[Kategorija:Albanski politiki|*]]</text>
      <sha1>pkv98eei1tkepxothhp9k56kltxqlo7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751691</id>
      <parentid>6751689</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:05:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* M */</comment>
      <origin>6751691</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11312" sha1="83128l6gzf5zj1je30q5xxvc4ewf1wn" xml:space="preserve">{{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}}
'''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[politik]]ov''' (z območja današnje [[Albanija|Albanije]]) 

{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Eduart Abazi]] - [[Abdyl Hamiti II]] - [[Iljaz Agushi]](*) - [[Vilson Ahmeti]] - [[Ayetullah Bey]] - [[Yusuf Akçura]] - [[Arben Ahmetaj]] - [[Binak Alia]]* - [[Ramiz Alia]] - [[Enkelejd Alibeaj]] - [[Adriatik Alimadhi]] - [[Fejzi Bej Alizoti|Fejzi bej Alizoti]] - [[Dhimitër Anagnosti]] - [[Vasil Andoni]] - [[Ramiz Aranitasi]] - [[Pjetër Arbnori]] - [[Suad Aslani]] - [[Fuat Asllani]] - [[Muho Asllani]] -

==B==
[[Sami Baholli]] - [[Muharrem Bajraktari]] - [[Taulant Balla]] - [[Simon Ballabani]] - [[Belinda Balluku]] - [[Beqir Balluku]] - [[Gazment Bardhi]] - [[Jovan Bardhi]] - [[Lulzim Basha]] - [[Andon Beça]] - [[Bajram Begaj]] - [[Qerim Begolli]] - [[Shefqet Beja]] - [[Ëngjëll Bejtaj]] - [[Besnik Bekteshi]] - [[Aqif Pasha Biçakçiu]] (''Elbasani'') - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Liri Belishova]] - [[Hasan Berisha]] (''Hasan Bej Prishtina'')*- [[Sali Berisha]] - [[Prenk Bib Doda]]? - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Ilir Boçka]] - [[Sulo Bogdo]] - [[Gjergj Bojaxhi]] - [[Vasil Bollano]] - [[Kostandin Boshnjaku]] - [[Naunka Bozo]] - [[Erion Braçe]] - [[Majlinda Bregu]] - [[Albert Brojka]] - [[Halim Budo]] - [[Ylli Bufi|Ylli (Sokrat) Bufi]] - [[Aldo Bumçi]] - [[Luigj Bumçi]] - [[Ditmir Bushati]] - [[Maliq Bushati|Maliq Bej Bushati]] - [[Mehmet Bej Bushati]] - [[Sulçe Bej Bushati]] - [[Xhemal Bushati]] - [[Zef Bushati]] - [[Safet Butka]] - [[Sali Butka]] - [[Qemal Butka]]

== C ==
[[Kadri Cakrani]] - [[Prek Cali]] - [[Shkëlqim Cani]] - [[Neritan Ceka]] - [[Qemal Cicollari]] - [[Asllan Curri]](*)- [[Bajram Curri]](*)- [[Hysni Curri]](*)

== Č ==
[[Jahja Çaçi]] - [[Aziz Çami]] - [[Foto Çami]] - [[Tefik Çanga]](*) - [[Adil Çarçani]] - [[Makbule Çeço]] - [[Aranit Çela]] - [[Hajredin Çeliku]] - [[Vangjel Çërrava]] - [[Faik Çinaj]] - [[Ramadan Çitaku]] - [[Ndoc Çoba]] - [[Lenka Çuko]]

== D ==
[[Arta Dade]] - [[Christo Dako]] - [[Vangjush Dako]] - [[Riza Dani]] - [[Gabriele Dara]] i Ri - [[Sulejman Delvina]] - [[Ali Demi]] - [[Mehmet Pashë Dërralla]]-''Kallkandeleni'' - [[Xhafer Deva]](*) - [[Abdurrahman Dibra]] - [[Izet Dibra]] - [[Fiqri Dine]] - [[Xhemil Dino]] - [[Ymer Dishnica]] - [[Bib Dod Pasha]] - [[Preng Bibë Doda]] - [[Pirro Dodbiba]] - [[Petro Dode]] - [[Namik Dokle]] - [[Tom Doshi]] - [[Hasan Dosti]] - [[Ferhat Bej Draga]] - [[Abdullah Pashë Dreni]] - [[Babë Dud Karbunara]] - [[Agron Duka]] - [[Hasan Basri Bej Dukagjini]] - [[Vangjel Dule]] - [[Naxhije Dume]] - [[Petrit Dume]] - [[Xhemal Dymylja|Xhemal Dymyla]] -

==E==
[[Fetah Ekmekçiu]] - [[Aqif Pasha Elbasani]] (''Aqif Pashë Biçakçiu'') - [[Jashar Erebara]] - [[Abaz Ermenji]] (1913-2003) - [[Pandeli Evangjeli]] -

== F ==
[[Dhimitër Fallo]] - [[Ermonela Felaj Valikaj]] - [[Mehmed Ferid Pasha]]? - [[Rauf Fico]] - [[Bashkim Fino]] -[[Zinja Franja]] - ''Mehdi'' [[Abdyl Frashëri]]/''Abdullah Hüsni'' - [[Eshref Frashëri]] - [[Mehdi Frashëri]] - [[Mid’hat Frashëri]] (''Lumo Skëndo'') - [[Naim Frashëri]] - [[Sami Frashëri]] - [[Llazar Fundo]]/''Llazër Fundo'' ''(1899-1944)''

== G ==
[[Petrit Gaçe]] - [[Nazim Gafurri dhe Stak]]* - [[Liri Gega]] - [[Rrok Gera]] - [[Veli Gërra]] - [[Riza Bej Gjakova]]*/''Riza Kryeziu'' - [[Ramize Gjebrea]] -  [[Ndok Gjeloshi]] - [[Ibrahim Gjevori]] - [[Rashide Gjini]] - [[Damian Gjiknuri]] - [[Adem Gjinishi]] - [[Mustafa Gjinishi]] - [[Skënder Gjinushi]] - [[Etilda Gjonaj]] - [[Ilir Gjoni]] - [[Marka Gjoni]] - [[Xhelil Gjoni]] - [[Klajda Gjosha]] - [[Niko Gjyzari]] - [[Sabri Godo]] - Lefter Goga - [[Xhem Gostivari]]/Hasa(ni) - [[Adem Grabovci]]* - [[Mihal Grameno]] - [[Luigj Gurakuqi]] - [[Emine Guri]]

==H==

[[Azem Hajdari]] - [[Xhavit Haliti]] - [[Rrahman Hanku]] - [[Anton Harapi]] - [[Igli Hasani]] - [[Xhem Hasani]]/Gostivari - [[Qirjako Harito]] - [[Edmond Haxhinasto|Edmont Haxhinasto]] - [[Kadri Hazbiu]] - [[Nevzat Hazendari]] - [[Lutfi Haziri]] - [[Xhemal Herri]] - [[Dervish Hima]] - [[Enver Hoxha]] - [[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]](*) - [[Ferit Hoxha]] - [[Kadri Hoxha]] - [[Nexhmije Hoxha]] - [[Nuredin Hoxha]] - [[Xhevdet Hoxha]] - [[Konstandin Hoxhi|Konstandin (''Koto)'' Hoxhi]] - [[Javer Hurshiti]] - [[Ylber Hysa]] - [[Skënder Hyseni]]

== I ==
[[Shpëtim Idrizi]] - [[Spiridon Ilo]] - [[Arben Imami]] - [[Hekuran Isai]] - [[Kastriot Islami]] - [[Elez Isufi]] - [[Mirash Ivanaj]]

==J==
[[Tuk Jakova]] - [[Daut Jashanica]]* - [[Musa Juka]]

== K ==
[[Nikollë Kaçorri]] - [[Besiana Kadare]] - [[Zef Kadarja]] - [[Zihni Abaz Kanina]] - [[Muhamet Kapllani]] - [[Hysni Kapo]] - [[Vito Kapo|Vito (Kondi) Kapo]] - [[Qemal Karaosmani|Qemal]] [[Qemal Karaosmani|Karaosmani]] - [[Babë Dud (Jorgji) Karbunara]] - [[Jup Kazazi]] - [[Ali Këlcyra]] ''Klissura'' - [[Veli Këlcyra]] - [[Ali Kelmendi]](*) - [[Sali Kelmendi]] - [[Blendi Klosi]] - [[Petro Koçi]] - [[Sotir Koçollari]] - [[Mimi Kodheli]] - [[Lefter Koka]] - [[Musine Kokalari]] - [[Gjergj Kokoshi]] - [[Sotir Kolea]] - [[Gjergj Koleci]] - [[Vaskë Koleci]] - Spiro Jorgo (Gogo) Koleka - [[Spiro Koleka]] (1908-2001) - [[Ernest Koliqi]] - [[Rexhep Kolli]] - [[Shahin Kolonja]] - [[Alqi Kondi]] - [[Pirro Kondi]] - ''[[Vito Kondi Kapo]]'' - [[Faik bej Konica|Faik Konica]] - [[Mehmet Konica]] - [[Manol Konomi]] - [[Vasil Konomi]] - [[Bashkim Kopliku]] - [[Ahmet Koronica]] (''Gjakova'') - [[Drita Kosturi]] - [[Idhomene Kosturi]] - [[Kostaq Kota|Kostaq (]]Koço) [[Kostaq Kota|Kota]] - [[Pandi Kristo]] - [[Mustafa Merlika-Kruja|Mustafa (Merlika) Kruja]] - [[Monika Kryemadhi]] - [[Spiro Ksera]] -[[Kol Kuçali]] - [[Artur Kuko]] - [[Mirela Kumbaro Furxhi]] - [[Abaz Kupi]] - [[Baca Kurti Gjokaj]] - [[Shtjefën Kurti]] - [[Evis Kushi]] - [[Vojo Kushi]]

== L ==
[[Sofokli Lazri]] - [[Hysni Lepenica]] - [[Sandër Lleshaj]] - [[Eqrem bej Libohova]] - [[Mufit bej Libohova|Mufit (]][[Myfid bej Libohova|Myfid) bej Libohova]] - [[Abaz Lleshi]] - [[Aqif Lleshi]] - [[Haxhi Lleshi]] - [[Todi Lubonja]] - [[Anastas Lulo]] - [[Petrit Lulo]] - [[Pirro Lutaj]]

== M ==
[[Pandeli Majko]] - [[Zef Mala]] - [[Sejfulla Maleshova]] - [[Reis Malile]] - [[Javer Malo]] - [[Naim Maloku]] - [[Ali Manaj]] - [[Ogerta Manastirliu]] - [[Ledina Mandia]] - [[Elva Margariti]] - [[Gjon Markagjoni]] - [[Mark Gjon Markaj]] - [[Petro Marko]] - [[Rita Marko]] - [[Gjin Marku]] - [[Baba Faja Martaneshi]]/''Mustafa Xhani'' - [[Ali Mataj]] - [[Mustafa Matohiti]] - [[Avdyl Matoshi]] - [[Dhimitër Emanoil Mborja]] - Sali Mborja - [[Tefik Mborja]] - [[Fatmir Mediu]] - [[Rexhep Meidani]] - [[Aleksandër Meksi]] - [[Kristo Meksi]] - [[Ermelinda Meksi]] - [[Mustafa Merlika-Kruja]] - [[Senida Mesi]] - [[Ilir Meta|Ilir (Rexhep) Meta]] - Telo Mezini - [[Qirjako Mihali]] - [[Hysni Milloshi]] - [[Paskal Milo]] - [[Rapi Mino]] - [[Kolë Bibë Mirakaj]] - [[Pali Miska]] - [[Rexhep Bej Mitrovica|Rexhep Mitrovica]](*) - [[Alfred Moisiu]] - [[Spiro Moisiu]] - [[Hilë Mosi]] - [[Skënder Muço]] - ([[Dušan Mugoša]]/''Sali Murat'' *) - [[Tahir Muhedini]] - [[Qazim Mulleti]] - [[Prokop Murra]] - [[Xhevdet Mustafa]] - [[Besnik Mustafaj]] -  [[Bora Muzhaqi]] - [[Manush Myftiu]] -

==N==
[[Xhemal Naipi]] - [[Fatos Nano]] - [[Nesti Nase]] - ''[[Ibrahim Mehmet Naxhi]]'' (=''Dervish Hima'') - [[Dali Ndreu]] - Neritani - [[Gaqo (Gogo) Nesho]] - [[Kiço Ngjela]] - [[Spartak Ngjela]] - [[Lindita Nikolla]] - [[Sali Nivica]] - [[Bujar Nishani]] - [[Omer Nishani]] - [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') - [[Lef Nosi]] - [[Gogo Nushi]] -

==O==
[[Irfan Ohri]] - [[Zyhdi Ohri]] - [[Gazmend Oketa]] - [[Bahri Omari]] - [[Thoma Orollogaj]] - [[Osman Hamdi Bey]]

== P ==
[[Behgjet Pacolli]]* - [[Fadil Paçrami]] - [[Zahir Pajaziti]]* - [[Harilla Papajorgji]] - [[Essad Pasha Toptani|Essad Pasha]] - [[Josif Pashko]] - [[Gramoz Pashko]] - [[Rustem Peçi]] - [[Shefqet Peçi]] - [[Sotir Peçi]] - [[Llambi Peçini]] - [[Bedri Pejani]] (* Thaçi) - [[Niko Peleshi]] - [[Pilo Peristeri]] - [[Turhan Pashë Përmeti]] - [[Nexhat Peshkëpija]] - [[Myslim Peza]] - [[Anastas Plasari|Anastas (Nastas) Plasari]] - [[Ollga Plumbi]] - [[Petro Poga]] - [[Genc Pollo]] - [[Agim Popa]] - ([[Miladin Popović|Miladin Popović/Popoviq]] -&quot;''Alija&quot;'' *) - [[Sadik Premte|Sadik Premte/Premtja]] - [[Hasan Bej Prishtina]] (''Hasan Berisha'')* - [[Elmaz Puto]]  

==Q==
[[Haxhi Qamili]] (''Qamil Zyber Xhameta'') - [[Gani Qarri]] - [[Ismail Qemali]] (''Bej Vlora'') - [[Aristid Qendro]] - [[Stefan Qirjako]]

== R ==
[[Edi Rama|Edi (Edvin Kristaq) Rama]] - [[Hasan Reçi]] - [[Iljas Reka]] - [[Lumturi Rexha]] - [[Ndreko Rino]] - [[Ahmed Riza]] - [[Aristidh Ruci]] - [[Gramoz Ruçi]] - [[Alfred Rrushaj]] - [[Genc Ruli]] - [[Urani Rumbo]] - [[Avni Rustemi]]

== S ==
[[Muharrem Sefa]] - [[Teme Sejko]] - [[Eduard Selami]] - [[Eleni Selenica]] - [[Besa Shahini]] - [[Vasil Shanto]] - [[Siri Shapillo]] - [[Dashamir Shehi]] - [[Abaz Shehu]] - [[Dashamir Shehu]] - [[Feçor Shehu]] - [[Fiqrete Shehu|Fiqrete (Sanxhaktari) Shehu]] ''-'' [[Mehmet Shehu]] - [[Tritan Shehu]] - [[Mihal Sherko]] - [[Nik Shyti]] - [[Mehmet Shpendi]] (''Sokol Shpendi'') - [[Behar Shtylla]] - [[Medar Shtylla]] - [[Zef Skiroi]] - [[Pandeli Sotiri]] - [[Bedri Spahiu]] - [[Xhafer Spahiu]](*) - [[Elisa Spiropali]] - [[Nako Spiru]] - [[Qemal Stafa]] - [[Xhelal Staravecka]] - [[Arian Starova]] - [[Simon Stefani]] - ([[Velimir Stojnić]]) -

== T ==
[[Myqerem Tafaj]] - [[Abdullah Tahiri]] - [[Dashamir Tahiri]] - [[Athanas Tashko]] - [[Koço Tashko]] - [[Ibrahim Temo]] (''Ibrahim Starova/Bërzeshta'') - [[Perikli Teta]] - [[Kristo Themelko]] - [[Koço Theodhosi]] - [[Jozefina Topalli]] -  [[Bamir Topi]] - [[Abdi Toptani]] - [[Esat Ali Pashë Toptani|Esat Ali pashë Toptani]] - [[Ishan Toptani]] - [[Murat bej Toptani]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Bajo Topulli]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Haki Toska]] - [[Et´hem Toto]] - [[Selahudin Toto]] - [[Sihat Tozaj]] - [[Arenca Trashani]] - [[Kasëm Trebeshina]] - [[Misto Treska]] - [[Mihal Turtulli]] - [[Dhimitër (Taç) Tutulani|Dhimitër/Taç Tutulani]] - [[Margarita Tutulani]]

== U ==
[[Pashko Ujka]] - [[Mujo Ulqinaku]] (''Mujo Cakuli'') -

== V ==
[[Pashko Vasa]]=[[Vaso Pasha]]? - [[Petrit Vasili]] - [[Thanas Vaso]] - [[Erion Veliaj]] - [[Xhaferr bej Vila]] - [[Shefqet bej Vërlaci]] - [[Jakup Veseli]] - ''[[Princ (Vilhelm) Vidi|Princ (Vilhelm) Vidi (I.)]]'' (''Wilhelm Friedrich Heinrich'') ''[[Vilhelm, Princ i Shqipërisë]]'' - [[Sejfi Vllamasi]] - [[Ismail Mahmut Qemali Bej Vlora]] - [[Sulejman Vokshi]] - [[Jani Vreto]] - [[Aziz Vrioni]] - [[Ilias Vrioni]] - [[Jusuf Vrioni]] - [[Omer Vrioni]] - [[Sotir Vullkani]]

== X ==
[[Olta Xhaçka]] - [[Florian Xhafa]] - [[Abdyl Xhaja]] - [[Mustafa Xhani]] (Baba Faja ''Marteneshi'') - [[Halim Xhelo]] - [[Lufter Xhuveli]] - [[Koçi Xoxe]] 

== Y ==
[[Xhafer Ypi|Xhafer (bej) Ypi]]
==Z==
[[Tajar Zavalani]] - [[Enver Zazani]]/''Sazani'' - Haxhi Zeka - [[Llambi Ziçishti]] - [[Mihallaq Ziçishti]] - ([[Savo Zlatić]]) - [[Ahmed Zogu|Ahmet Zogu]] (''Ahmet Muhtar Zogolli'')

==Glej tudi==
* [[Seznam kosovskih politikov]]
* [[seznam predsednikov Albanije]]
* [[seznam predsednikov vlade Albanije]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Albancev|Politiki]]
[[Kategorija:Albanski politiki|*]]</text>
      <sha1>83128l6gzf5zj1je30q5xxvc4ewf1wn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751699</id>
      <parentid>6751691</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:31:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6751699</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11367" sha1="3d0g2tyibgoxz6qwffdet99guq8ppd6" xml:space="preserve">{{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}}
'''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[politik]]ov''' (z območja današnje [[Albanija|Albanije]]) 

{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Eduart Abazi]] - [[Abdyl Hamiti II]] - [[Iljaz Agushi]](*) - [[Vilson Ahmeti]] - [[Ayetullah Bey]] - [[Yusuf Akçura]] - [[Arben Ahmetaj]] - [[Binak Alia]]* - [[Ramiz Alia]] - [[Enkelejd Alibeaj]] - [[Adriatik Alimadhi]] - [[Fejzi Bej Alizoti|Fejzi bej Alizoti]] - [[Dhimitër Anagnosti]] - [[Vasil Andoni]] - [[Ramiz Aranitasi]] - [[Pjetër Arbnori]] - [[Suad Aslani]] - [[Fuat Asllani]] - [[Muho Asllani]] -

==B==
[[Sami Baholli]] - [[Muharrem Bajraktari]] - [[Taulant Balla]] - [[Simon Ballabani]] - [[Belinda Balluku]] - [[Beqir Balluku]] - [[Gazment Bardhi]] - [[Jovan Bardhi]] - [[Lulzim Basha]] - [[Andon Beça]] - [[Bajram Begaj]] - [[Qerim Begolli]] - [[Shefqet Beja]] - [[Ëngjëll Bejtaj]] - [[Besnik Bekteshi]] - [[Aqif Pasha Biçakçiu]] (''Elbasani'') - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Liri Belishova]] - [[Hasan Berisha]] (''Hasan Bej Prishtina'')*- [[Sali Berisha]] - [[Prenk Bib Doda]]? - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Ilir Boçka]] - [[Sulo Bogdo]] - [[Gjergj Bojaxhi]] - [[Vasil Bollano]] - [[Kostandin Boshnjaku]] - [[Naunka Bozo]] - [[Erion Braçe]] - [[Majlinda Bregu]] - [[Albert Brojka]] - [[Halim Budo]] - [[Ylli Bufi|Ylli (Sokrat) Bufi]] - [[Aldo Bumçi]] - [[Luigj Bumçi]] - [[Ditmir Bushati]] - [[Maliq Bushati|Maliq Bej Bushati]] - [[Mehmet Bej Bushati]] - [[Sulçe Bej Bushati]] - [[Xhemal Bushati]] - [[Zef Bushati]] - [[Safet Butka]] - [[Sali Butka]] - [[Qemal Butka]]

== C ==
[[Kadri Cakrani]] - [[Prek Cali]] - [[Shkëlqim Cani]] - [[Neritan Ceka]] - [[Qemal Cicollari]] - [[Asllan Curri]](*)- [[Bajram Curri]](*)- [[Hysni Curri]](*)

== Č ==
[[Jahja Çaçi]] - [[Aziz Çami]] - [[Foto Çami]] - [[Tefik Çanga]](*) - [[Adil Çarçani]] - [[Makbule Çeço]] - [[Aranit Çela]] - [[Hajredin Çeliku]] - [[Vangjel Çërrava]] - [[Faik Çinaj]] - [[Ramadan Çitaku]] - [[Ndoc Çoba]] - [[Lenka Çuko]]

== D ==
[[Arta Dade]] - [[Christo Dako]] - [[Vangjush Dako]] - [[Riza Dani]] - [[Gabriele Dara]] i Ri - [[Sulejman Delvina]] - [[Ali Demi]] - [[Mehmet Pashë Dërralla]]-''Kallkandeleni'' - [[Xhafer Deva]](*) - [[Abdurrahman Dibra]] - [[Izet Dibra]] - [[Fiqri Dine]] - [[Xhemil Dino]] - [[Ymer Dishnica]] - [[Bib Dod Pasha]] - [[Preng Bibë Doda]] - [[Pirro Dodbiba]] - [[Petro Dode]] - [[Namik Dokle]] - [[Tom Doshi]] - [[Hasan Dosti]] - [[Ferhat Bej Draga]] - [[Abdullah Pashë Dreni]] - [[Babë Dud Karbunara]] - [[Agron Duka]] - [[Hasan Basri Bej Dukagjini]] - [[Vangjel Dule]] - [[Naxhije Dume]] - [[Petrit Dume]] - [[Xhemal Dymylja|Xhemal Dymyla]] -

==E==
[[Fetah Ekmekçiu]] - [[Aqif Pasha Elbasani]] (''Aqif Pashë Biçakçiu'') - [[Jashar Erebara]] - [[Abaz Ermenji]] (1913-2003) - [[Pandeli Evangjeli]] -

== F ==
[[Dhimitër Fallo]] - [[Ermonela Felaj Valikaj]] - [[Mehmed Ferid Pasha]]? - [[Rauf Fico]] - [[Bashkim Fino]] -[[Zinja Franja]] - ''Mehdi'' [[Abdyl Frashëri]]/''Abdullah Hüsni'' - [[Eshref Frashëri]] - [[Mehdi Frashëri]] - [[Mid’hat Frashëri]] (''Lumo Skëndo'') - [[Naim Frashëri]] - [[Sami Frashëri]] - [[Llazar Fundo]]/''Llazër Fundo'' ''(1899-1944)''

== G ==
[[Petrit Gaçe]] - [[Nazim Gafurri dhe Stak]]* - [[Liri Gega]] - [[Rrok Gera]] - [[Veli Gërra]] - [[Riza Bej Gjakova]]*/''Riza Kryeziu'' - [[Ramize Gjebrea]] -  [[Ndok Gjeloshi]] - [[Ibrahim Gjevori]] - [[Rashide Gjini]] - [[Damian Gjiknuri]] - [[Adem Gjinishi]] - [[Mustafa Gjinishi]] - [[Skënder Gjinushi]] - [[Etilda Gjonaj]] - [[Ilir Gjoni]] - [[Marka Gjoni]] - [[Xhelil Gjoni]] - [[Klajda Gjosha]] - [[Niko Gjyzari]] - [[Sabri Godo]] - Lefter Goga - [[Xhem Gostivari]]/Hasa(ni) - [[Adem Grabovci]]* - [[Mihal Grameno]] - [[Luigj Gurakuqi]] - [[Emine Guri]]

==H==

[[Azem Hajdari]] - [[Xhavit Haliti]] - [[Rrahman Hanku]] - [[Anton Harapi]] - [[Igli Hasani]] - [[Xhem Hasani]]/Gostivari - [[Qirjako Harito]] - [[Edmond Haxhinasto|Edmont Haxhinasto]] - [[Kadri Hazbiu]] - [[Nevzat Hazendari]] - [[Lutfi Haziri]] - [[Xhemal Herri]] - [[Dervish Hima]] - [[Enver Hoxha]] - [[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]](*) - [[Ferit Hoxha]] - [[Kadri Hoxha]] - [[Nexhmije Hoxha]] - [[Nuredin Hoxha]] - [[Xhevdet Hoxha]] - [[Konstandin Hoxhi|Konstandin (''Koto)'' Hoxhi]] - [[Javer Hurshiti]] - [[Ylber Hysa]] - [[Skënder Hyseni]]

== I ==
[[Shpëtim Idrizi]] - [[Spiridon Ilo]] - [[Arben Imami]] - [[Hekuran Isai]] - [[Kastriot Islami]] - [[Elez Isufi]] - [[Mirash Ivanaj]]

==J==
[[Tuk Jakova]] - [[Daut Jashanica]]* - [[Musa Juka]]

== K ==
[[Nikollë Kaçorri]] - [[Besiana Kadare]] - [[Zef Kadarja]] - [[Zihni Abaz Kanina]] - [[Muhamet Kapllani]] - [[Hysni Kapo]] - [[Vito Kapo|Vito (Kondi) Kapo]] - [[Qemal Karaosmani|Qemal]] [[Qemal Karaosmani|Karaosmani]] - [[Babë Dud (Jorgji) Karbunara]] - [[Jup Kazazi]] - [[Ali Këlcyra]] ''Klissura'' - [[Veli Këlcyra]] - [[Ali Kelmendi]](*) - [[Sali Kelmendi]] - [[Blendi Klosi]] - [[Petro Koçi]] - [[Sotir Koçollari]] - [[Mimi Kodheli]] - [[Lefter Koka]] - [[Musine Kokalari]] - [[Gjergj Kokoshi]] - [[Sotir Kolea]] - [[Gjergj Koleci]] - [[Vaskë Koleci]] - Spiro Jorgo (Gogo) Koleka - [[Spiro Koleka]] (1908-2001) - [[Ernest Koliqi]] - [[Rexhep Kolli]] - [[Shahin Kolonja]] - [[Alqi Kondi]] - [[Pirro Kondi]] - ''[[Vito Kondi Kapo]]'' - [[Faik bej Konica|Faik Konica]] - [[Mehmet Konica]] - [[Manol Konomi]] - [[Vasil Konomi]] - [[Bashkim Kopliku]] - [[Vath Koreshi]] - [[Ahmet Koronica]] (''Gjakova'') - [[Drita Kosturi]] - [[Idhomene Kosturi]] - [[Kostaq Kota|Kostaq (]]Koço) [[Kostaq Kota|Kota]] - [[Pandi Kristo]] - [[Mustafa Merlika-Kruja|Mustafa (Merlika) Kruja]] - [[Monika Kryemadhi]] - [[Spiro Ksera]] -[[Kol Kuçali]] - [[Artur Kuko]] - [[Mirela Kumbaro Furxhi]] - [[Abaz Kupi]] - [[Baca Kurti Gjokaj]] - [[Shtjefën Kurti]] - [[Evis Kushi]] - [[Vojo Kushi]]

== L ==
[[Sofokli Lazri]] - [[Hysni Lepenica]] - [[Sandër Lleshaj]] - [[Eqrem bej Libohova]] - [[Mufit bej Libohova|Mufit (]][[Myfid bej Libohova|Myfid) bej Libohova]] - [[Abaz Lleshi]] - [[Aqif Lleshi]] - [[Haxhi Lleshi]] - [[Todi Lubonja]] - [[Anastas Lulo]] - [[Petrit Lulo]] - [[Pirro Lutaj]]

== M ==
[[Pandeli Majko]] - [[Zef Mala]] - [[Sejfulla Maleshova]] - [[Reis Malile]] - [[Javer Malo]] - [[Naim Maloku]] - [[Ali Manaj]] - [[Ogerta Manastirliu]] - [[Ledina Mandia]] - [[Elva Margariti]] - [[Gjon Markagjoni]] - [[Mark Gjon Markaj]] - [[Petro Marko]] - [[Rita Marko]] - [[Gjin Marku]] - [[Baba Faja Martaneshi]]/''Mustafa Xhani'' - [[Ali Mataj]] - [[Mustafa Matohiti]] - [[Avdyl Matoshi]] - [[Dhimitër Emanoil Mborja]] - Sali Mborja - [[Tefik Mborja]] - [[Fatmir Mediu]] - [[Rexhep Meidani]] - [[Aleksandër Meksi]] - [[Kristo Meksi]] - [[Ermelinda Meksi]] - [[Mustafa Merlika-Kruja]] - [[Senida Mesi]] - [[Ilir Meta|Ilir (Rexhep) Meta]] - Telo Mezini - [[Qirjako Mihali]] - [[Hysni Milloshi]] - [[Paskal Milo]] - [[Rapi Mino]] - [[Kolë Bibë Mirakaj]] - [[Pali Miska]] - [[Rexhep Bej Mitrovica|Rexhep Mitrovica]](*) - [[Alfred Moisiu]] - [[Spiro Moisiu]] - [[Hilë Mosi]] - [[Skënder Muço]] - ([[Dušan Mugoša]]/''Sali Murat'' *) - [[Tahir Muhedini]] - [[Qazim Mulleti]] - [[Prokop Murra]] - [[Xhevdet Mustafa]] - [[Besnik Mustafaj]] -  [[Bora Muzhaqi]] - [[Manush Myftiu]] -

==N==
[[Xhemal Naipi]] - [[Fatos Nano]] - [[Nesti Nase]] - ''[[Ibrahim Mehmet Naxhi]]'' (=''Dervish Hima'') - [[Dali Ndreu]] - Neritani - [[Gaqo (Gogo) Nesho]] - [[Kiço Ngjela]] - [[Spartak Ngjela]] - [[Lindita Nikolla]] - [[Sali Nivica]] - [[Bujar Nishani]] - [[Omer Nishani]] - [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') - [[Lef Nosi]] - [[Gogo Nushi]] -

==O==
[[Irfan Ohri]] - [[Zyhdi Ohri]] - [[Gazmend Oketa]] - [[Bahri Omari]] - [[Thoma Orollogaj]] - [[Osman Hamdi Bey]]

== P ==
[[Behgjet Pacolli]]* - [[Fadil Paçrami]] - [[Zahir Pajaziti]]* - [[Harilla Papajorgji]] - [[Essad Pasha Toptani|Essad Pasha]] - [[Josif Pashko]] - [[Gramoz Pashko]] - [[Rustem Peçi]] - [[Shefqet Peçi]] - [[Sotir Peçi]] - [[Llambi Peçini]] - [[Bedri Pejani]] (* Thaçi) - [[Niko Peleshi]] - [[Pilo Peristeri]] - [[Turhan Pashë Përmeti]] - [[Nexhat Peshkëpija]] - [[Myslim Peza]] - [[Anastas Plasari|Anastas (Nastas) Plasari]] - [[Ollga Plumbi]] - [[Petro Poga]] - [[Genc Pollo]] - [[Agim Popa]] - ([[Miladin Popović|Miladin Popović/Popoviq]] -&quot;''Alija&quot;'' *) - [[Sadik Premte|Sadik Premte/Premtja]] - [[Hasan Bej Prishtina]] (''Hasan Berisha'')* - [[Elmaz Puto]]  

==Q==
[[Haxhi Qamili]] (''Qamil Zyber Xhameta'') - [[Gani Qarri]] - [[Ismail Qemali]] (''Bej Vlora'') - [[Aristid Qendro]] - [[Stefan Qirjako]]

== R ==
[[Edi Rama|Edi (Edvin Kristaq) Rama]] - [[Hasan Reçi]] - [[Iljas Reka]] - [[Lumturi Rexha]] - [[Ndreko Rino]] - [[Ahmed Riza]] - [[Aristidh Ruci]] - [[Gramoz Ruçi]] - [[Alfred Rrushaj]] - [[Genc Ruli]] - [[Urani Rumbo]] - [[Avni Rustemi]]

== S ==
[[Muharrem Sefa]] - [[Teme Sejko]] - [[Eduard Selami]] - [[Eleni Selenica]] - [[Besa Shahini]] - [[Vasil Shanto]] - [[Siri Shapillo]] - [[Dashamir Shehi]] - [[Abaz Shehu]] - [[Dashamir Shehu]] - [[Feçor Shehu]] - [[Fiqrete Shehu|Fiqrete (Sanxhaktari) Shehu]] ''-'' [[Mehmet Shehu]] - [[Tritan Shehu]] - [[Mihal Sherko]] - [[Nik Shyti]] - [[Mehmet Shpendi]] (''Sokol Shpendi'') - [[Behar Shtylla]] - [[Medar Shtylla]] - [[Zef Skiroi]] - [[Pandeli Sotiri]] - [[Bedri Spahiu]] - [[Xhafer Spahiu]](*) - [[Elisa Spiropali]] - [[Nako Spiru]] - [[Qemal Stafa]] - [[Xhelal Staravecka]] - [[Arian Starova]] - [[Simon Stefani]] - ([[Velimir Stojnić]]) -

== T ==
[[Myqerem Tafaj]] - [[Abdullah Tahiri]] - [[Dashamir Tahiri]] - [[Athanas Tashko]] - [[Koço Tashko]] - [[Ibrahim Temo]] (''Ibrahim Starova/Bërzeshta'') - [[Perikli Teta]] - [[Kristo Themelko]] - [[Koço Theodhosi]] - [[Jozefina Topalli]] -  [[Bamir Topi]] - [[Abdi Toptani]] - [[Esat Ali Pashë Toptani|Esat Ali pashë Toptani]] - [[Ishan Toptani]] - [[Murat bej Toptani]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Bajo Topulli]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Haki Toska]] - [[Et´hem Toto]] - [[Selahudin Toto]] - [[Sihat Tozaj]] - [[Arenca Trashani]] - [[Kasëm Trebeshina]] - [[Misto Treska]] - [[Mihal Turtulli]] - [[Dhimitër (Taç) Tutulani|Dhimitër/Taç Tutulani]] - [[Margarita Tutulani]]

== U ==
[[Pashko Ujka]] - [[Mujo Ulqinaku]] (''Mujo Cakuli'') -

== V ==
[[Pashko Vasa]]=[[Vaso Pasha]]? - [[Petrit Vasili]] - [[Thanas Vaso]] - [[Erion Veliaj]] - [[Xhaferr bej Vila]] - [[Shefqet bej Vërlaci]] - [[Jakup Veseli]] - ''[[Princ (Vilhelm) Vidi|Princ (Vilhelm) Vidi (I.)]]'' (''Wilhelm Friedrich Heinrich'') ''[[Vilhelm, Princ i Shqipërisë]]'' - [[Sejfi Vllamasi]] - [[Ismail Mahmut Qemali Bej Vlora]] - [[Sulejman Vokshi]] - [[Jani Vreto]] - [[Aziz Vrioni]] - [[Ilias Vrioni]] - [[Jusuf Vrioni]] - [[Omer Vrioni]] - [[Sotir Vullkani]]

== X ==
[[Olta Xhaçka]] - [[Florian Xhafa]] - [[Abdyl Xhaja]] - [[Mustafa Xhani]] (Baba Faja ''Marteneshi'') - [[Halim Xhelo]] - [[Lufter Xhuveli]] - [[Koçi Xoxe]] 

== Y ==
[[Xhafer Ypi|Xhafer (bej) Ypi]]
==Z==
[[Tajar Zavalani]] - [[Enver Zazani]]/''Sazani'' - Haxhi Zeka - [[Moikom Zeqo]] - [[Llambi Ziçishti]] - [[Mihallaq Ziçishti]] - ([[Savo Zlatić]]) - [[Preç Zogaj]] - [[Ahmed Zogu|Ahmet Zogu]] (''Ahmet Muhtar Zogolli'')

==Glej tudi==
* [[Seznam kosovskih politikov]]
* [[seznam predsednikov Albanije]]
* [[seznam predsednikov vlade Albanije]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Albancev|Politiki]]
[[Kategorija:Albanski politiki|*]]</text>
      <sha1>3d0g2tyibgoxz6qwffdet99guq8ppd6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751702</id>
      <parentid>6751699</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:45:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6751702</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11387" sha1="99hnon4eacj0xr3k85l9wg80c1trg07" xml:space="preserve">{{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}}
'''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[politik]]ov''' (z območja današnje [[Albanija|Albanije]]) 

{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Eduart Abazi]] - [[Abdyl Hamiti II]] - [[Iljaz Agushi]](*) - [[Vilson Ahmeti]] - [[Ayetullah Bey]] - [[Yusuf Akçura]] - [[Arben Ahmetaj]] - [[Binak Alia]]* - [[Ramiz Alia]] - [[Enkelejd Alibeaj]] - [[Adriatik Alimadhi]] - [[Fejzi Bej Alizoti|Fejzi bej Alizoti]] - [[Dhimitër Anagnosti]] - [[Vasil Andoni]] - [[Ramiz Aranitasi]] - [[Pjetër Arbnori]] - [[Suad Aslani]] - [[Fuat Asllani]] - [[Muho Asllani]] -

==B==
[[Sami Baholli]] - [[Muharrem Bajraktari]] - [[Taulant Balla]] - [[Simon Ballabani]] - [[Belinda Balluku]] - [[Beqir Balluku]] - [[Gazment Bardhi]] - [[Jovan Bardhi]] - [[Lulzim Basha]] - [[Andon Beça]] - [[Bajram Begaj]] - [[Qerim Begolli]] - [[Shefqet Beja]] - [[Ëngjëll Bejtaj]] - [[Besnik Bekteshi]] - [[Aqif Pasha Biçakçiu]] (''Elbasani'') - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Liri Belishova]] - [[Hasan Berisha]] (''Hasan Bej Prishtina'')*- [[Sali Berisha]] - [[Prenk Bib Doda]]? - [[Ibrahim Biçakçiu]] - [[Ilir Boçka]] - [[Sulo Bogdo]] - [[Gjergj Bojaxhi]] - [[Vasil Bollano]] - [[Kostandin Boshnjaku]] - [[Naunka Bozo]] - [[Erion Braçe]] - [[Majlinda Bregu]] - [[Albert Brojka]] - [[Halim Budo]] - [[Ylli Bufi|Ylli (Sokrat) Bufi]] - [[Aldo Bumçi]] - [[Luigj Bumçi]] - [[Ditmir Bushati]] - [[Maliq Bushati|Maliq Bej Bushati]] - [[Mehmet Bej Bushati]] - [[Sulçe Bej Bushati]] - [[Xhemal Bushati]] - [[Zef Bushati]] - [[Safet Butka]] - [[Sali Butka]] - [[Qemal Butka]]

== C ==
[[Kadri Cakrani]] - [[Prek Cali]] - [[Shkëlqim Cani]] - [[Neritan Ceka]] - [[Qemal Cicollari]] - [[Asllan Curri]](*)- [[Bajram Curri]](*)- [[Hysni Curri]](*)

== Č ==
[[Jahja Çaçi]] - [[Aziz Çami]] - [[Foto Çami]] - [[Tefik Çanga]](*) - [[Adil Çarçani]] - [[Makbule Çeço]] - [[Aranit Çela]] - [[Hajredin Çeliku]] - [[Vangjel Çërrava]] - [[Faik Çinaj]] - [[Ramadan Çitaku]] - [[Ndoc Çoba]] - [[Lenka Çuko]]

== D ==
[[Arta Dade]] - [[Christo Dako]] - [[Vangjush Dako]] - [[Riza Dani]] - [[Gabriele Dara]] i Ri - [[Sulejman Delvina]] - [[Ali Demi]] - [[Mehmet Pashë Dërralla]]-''Kallkandeleni'' - [[Xhafer Deva]](*) - [[Abdurrahman Dibra]] - [[Izet Dibra]] - [[Fiqri Dine]] - [[Xhemil Dino]] - [[Ymer Dishnica]] - [[Bib Dod Pasha]] - [[Preng Bibë Doda]] - [[Pirro Dodbiba]] - [[Petro Dode]] - [[Namik Dokle]] - [[Tom Doshi]] - [[Hasan Dosti]] - [[Ferhat Bej Draga]] - [[Abdullah Pashë Dreni]] - [[Babë Dud Karbunara]] - [[Agron Duka]] - [[Hasan Basri Bej Dukagjini]] - [[Vangjel Dule]] - [[Naxhije Dume]] - [[Petrit Dume]] - [[Xhemal Dymylja|Xhemal Dymyla]] -

==E==
[[Fetah Ekmekçiu]] - [[Aqif Pasha Elbasani]] (''Aqif Pashë Biçakçiu'') - [[Jashar Erebara]] - [[Abaz Ermenji]] (1913-2003) - [[Pandeli Evangjeli]] -

== F ==
[[Dhimitër Fallo]] - [[Ermonela Felaj Valikaj]] - [[Mehmed Ferid Pasha]]? - [[Rauf Fico]] - [[Bashkim Fino]] -[[Zinja Franja]] - ''Mehdi'' [[Abdyl Frashëri]]/''Abdullah Hüsni'' - [[Eshref Frashëri]] - [[Mehdi Frashëri]] - [[Mid’hat Frashëri]] (''Lumo Skëndo'') - [[Naim Frashëri]] - [[Sami Frashëri]] - [[Llazar Fundo]]/''Llazër Fundo'' ''(1899-1944)''

== G ==
[[Petrit Gaçe]] - [[Nazim Gafurri dhe Stak]]* - [[Liri Gega]] - [[Rrok Gera]] - [[Veli Gërra]] - [[Riza Bej Gjakova]]*/''Riza Kryeziu'' - [[Ramize Gjebrea]] -  [[Ndok Gjeloshi]] - [[Ibrahim Gjevori]] - [[Rashide Gjini]] - [[Damian Gjiknuri]] - [[Adem Gjinishi]] - [[Mustafa Gjinishi]] - [[Skënder Gjinushi]] - [[Etilda Gjonaj]] - [[Ilir Gjoni]] - [[Marka Gjoni]] - [[Xhelil Gjoni]] - [[Klajda Gjosha]] - [[Niko Gjyzari]] - [[Sabri Godo]] - Lefter Goga - [[Xhem Gostivari]]/Hasa(ni) - [[Adem Grabovci]]* - [[Mihal Grameno]] - [[Luigj Gurakuqi]] - [[Emine Guri]]

==H==

[[Azem Hajdari]] - [[Xhavit Haliti]] - [[Rrahman Hanku]] - [[Anton Harapi]] - [[Igli Hasani]] - [[Xhem Hasani]]/Gostivari - [[Qirjako Harito]] - [[Edmond Haxhinasto|Edmont Haxhinasto]] - [[Kadri Hazbiu]] - [[Nevzat Hazendari]] - [[Lutfi Haziri]] - [[Xhemal Herri]] - [[Dervish Hima]] - [[Enver Hoxha]] - [[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]](*) - [[Ferit Hoxha]] - [[Kadri Hoxha]] - [[Nexhmije Hoxha]] - [[Nuredin Hoxha]] - [[Xhevdet Hoxha]] - [[Konstandin Hoxhi|Konstandin (''Koto)'' Hoxhi]] - [[Javer Hurshiti]] - [[Ylber Hysa]] - [[Skënder Hyseni]]

== I ==
[[Shpëtim Idrizi]] - [[Spiridon Ilo]] - [[Arben Imami]] - [[Hekuran Isai]] - [[Kastriot Islami]] - [[Elez Isufi]] - [[Mirash Ivanaj]]

==J==
[[Tuk Jakova]] - [[Daut Jashanica]]* - [[Musa Juka]]

== K ==
[[Nikollë Kaçorri]] - [[Besiana Kadare]] - [[Zef Kadarja]] - [[Zihni Abaz Kanina]] - [[Muhamet Kapllani]] - [[Hysni Kapo]] - [[Vito Kapo|Vito (Kondi) Kapo]] - [[Qemal Karaosmani|Qemal]] [[Qemal Karaosmani|Karaosmani]] - [[Babë Dud (Jorgji) Karbunara]] - [[Jup Kazazi]] - [[Ali Këlcyra]] ''Klissura'' - [[Veli Këlcyra]] - [[Ali Kelmendi]](*) - [[Sali Kelmendi]] - [[Blendi Klosi]] - [[Petro Koçi]] - [[Sotir Koçollari]] - [[Mimi Kodheli]] - [[Lefter Koka]] - [[Musine Kokalari]] - [[Gjergj Kokoshi]] - [[Sotir Kolea]] - [[Gjergj Koleci]] - [[Vaskë Koleci]] - Spiro Jorgo (Gogo) Koleka - [[Spiro Koleka]] (1908-2001) - [[Ernest Koliqi]] - [[Rexhep Kolli]] - [[Shahin Kolonja]] - [[Alqi Kondi]] - [[Pirro Kondi]] - ''[[Vito Kondi Kapo]]'' - [[Faik bej Konica|Faik Konica]] - [[Mehmet Konica]] - [[Manol Konomi]] - [[Vasil Konomi]] - [[Bashkim Kopliku]] - [[Vath Koreshi]] - [[Ahmet Koronica]] (''Gjakova'') - [[Drita Kosturi]] - [[Idhomene Kosturi]] - [[Kostaq Kota|Kostaq (]]Koço) [[Kostaq Kota|Kota]] - [[Pandi Kristo]] - [[Mustafa Merlika-Kruja|Mustafa (Merlika) Kruja]] - [[Monika Kryemadhi]] - [[Spiro Ksera]] -[[Kol Kuçali]] - [[Artur Kuko]] - [[Mirela Kumbaro Furxhi]] - [[Abaz Kupi]] - [[Baca Kurti Gjokaj]] - [[Shtjefën Kurti]] - [[Evis Kushi]] - [[Vojo Kushi]]

== L ==
[[Sofokli Lazri]] - [[Hysni Lepenica]] - [[Sandër Lleshaj]] - [[Eqrem bej Libohova]] - [[Mufit bej Libohova|Mufit (]][[Myfid bej Libohova|Myfid) bej Libohova]] - [[Abaz Lleshi]] - [[Aqif Lleshi]] - [[Haxhi Lleshi]] - [[Todi Lubonja]] - [[Anastas Lulo]] - [[Petrit Lulo]] - [[Pirro Lutaj]]

== M ==
[[Pandeli Majko]] - [[Zef Mala]] - [[Sejfulla Maleshova]] - [[Reis Malile]] - [[Javer Malo]] - [[Naim Maloku]] - [[Ali Manaj]] - [[Ogerta Manastirliu]] - [[Ledina Mandia]] - [[Elva Margariti]] - [[Gjon Markagjoni]] - [[Mark Gjon Markaj]] - [[Petro Marko]] - [[Rita Marko]] - [[Gjin Marku]] - [[Baba Faja Martaneshi]]/''Mustafa Xhani'' - [[Ali Mataj]] - [[Mustafa Matohiti]] - [[Avdyl Matoshi]] - [[Dhimitër Emanoil Mborja]] - Sali Mborja - [[Tefik Mborja]] - [[Fatmir Mediu]] - [[Rexhep Meidani]] - [[Aleksandër Meksi]] - [[Kristo Meksi]] - [[Ermelinda Meksi]] - [[Mustafa Merlika-Kruja]] - [[Senida Mesi]] - [[Ilir Meta|Ilir (Rexhep) Meta]] - Telo Mezini - [[Qirjako Mihali]] - [[Hysni Milloshi]] - [[Paskal Milo]] - [[Rapi Mino]] - [[Kolë Bibë Mirakaj]] - [[Pali Miska]] - [[Rexhep Bej Mitrovica|Rexhep Mitrovica]](*) - [[Alfred Moisiu]] - [[Spiro Moisiu]] - [[Hilë Mosi]] - [[Skënder Muço]] - ([[Dušan Mugoša]]/''Sali Murat'' *) - [[Tahir Muhedini]] - [[Qazim Mulleti]] - [[Prokop Murra]] - [[Xhevdet Mustafa]] - [[Besnik Mustafaj]] -  [[Bora Muzhaqi]] - [[Manush Myftiu]] -

==N==
[[Xhemal Naipi]] - [[Fatos Nano]] - [[Nesti Nase]] - ''[[Ibrahim Mehmet Naxhi]]'' (=''Dervish Hima'') - [[Dali Ndreu]] - Neritani - [[Gaqo (Gogo) Nesho]] - [[Kiço Ngjela]] - [[Spartak Ngjela]] - [[Lindita Nikolla]] - [[Sali Nivica]] - [[Bujar Nishani]] - [[Omer Nishani]] - [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') - [[Lef Nosi]] - [[Gogo Nushi]] -

==O==
[[Irfan Ohri]] - [[Zyhdi Ohri]] - [[Gazmend Oketa]] - [[Bahri Omari]] - [[Thoma Orollogaj]] - [[Osman Hamdi Bey]]

== P ==
[[Behgjet Pacolli]]* - [[Fadil Paçrami]] - [[Zahir Pajaziti]]* - [[Harilla Papajorgji]] - [[Essad Pasha Toptani|Essad Pasha]] - [[Josif Pashko]] - [[Gramoz Pashko]] - [[Rustem Peçi]] - [[Shefqet Peçi]] - [[Sotir Peçi]] - [[Llambi Peçini]] - [[Bedri Pejani]] (* Thaçi) - [[Niko Peleshi]] - [[Pilo Peristeri]] - [[Turhan Pashë Përmeti]] - [[Nexhat Peshkëpija]] - [[Myslim Peza]] - [[Anastas Plasari|Anastas (Nastas) Plasari]] - [[Ollga Plumbi]] - [[Petro Poga]] - [[Genc Pollo]] - [[Agim Popa]] - ([[Miladin Popović|Miladin Popović/Popoviq]] -&quot;''Alija&quot;'' *) - [[Sadik Premte|Sadik Premte/Premtja]] - [[Hasan Bej Prishtina]] (''Hasan Berisha'')* - [[Elmaz Puto]]  

==Q==
[[Haxhi Qamili]] (''Qamil Zyber Xhameta'') - [[Gani Qarri]] - [[Ismail Qemali]] (''Bej Vlora'') - [[Aristid Qendro]] - [[Stefan Qirjako]]

== R ==
[[Edi Rama|Edi (Edvin Kristaq) Rama]] - [[Hasan Reçi]] - [[Iljas Reka]] - [[Lumturi Rexha]] - [[Ndreko Rino]] - [[Ahmed Riza]] - [[Aristidh Ruci]] - [[Gramoz Ruçi]] - [[Alfred Rrushaj]] - [[Genc Ruli]] - [[Urani Rumbo]] - [[Avni Rustemi]]

== S ==
[[Muharrem Sefa]] - [[Teme Sejko]] - [[Eduard Selami]] - [[Eleni Selenica]] - [[Besa Shahini]] - [[Vasil Shanto]] - [[Siri Shapillo]] - [[Dashamir Shehi]] - [[Abaz Shehu]] - [[Dashamir Shehu]] - [[Feçor Shehu]] - [[Fiqrete Shehu|Fiqrete (Sanxhaktari) Shehu]] ''-'' [[Mehmet Shehu]] - [[Tritan Shehu]] - [[Mihal Sherko]] - [[Nik Shyti]] - [[Mehmet Shpendi]] (''Sokol Shpendi'') - [[Behar Shtylla]] - [[Medar Shtylla]] - [[Zef Skiroi]] - [[Pandeli Sotiri]] - [[Bedri Spahiu]] - [[Xhafer Spahiu]](*) - [[Elisa Spiropali]] - [[Nako Spiru]] - [[Qemal Stafa]] - [[Xhelal Staravecka]] - [[Arian Starova]] - [[Simon Stefani]] - ([[Velimir Stojnić]]) -

== T ==
[[Myqerem Tafaj]] - [[Abdullah Tahiri]] - [[Dashamir Tahiri]] - [[Athanas Tashko]] - [[Koço Tashko]] - Akile/Arqile Tasi - [[Ibrahim Temo]] (''Ibrahim Starova/Bërzeshta'') - [[Perikli Teta]] - [[Kristo Themelko]] - [[Koço Theodhosi]] - [[Jozefina Topalli]] -  [[Bamir Topi]] - [[Abdi Toptani]] - [[Esat Ali Pashë Toptani|Esat Ali pashë Toptani]] - [[Ishan Toptani]] - [[Murat bej Toptani]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Bajo Topulli]] - [[Çerçiz Topulli]] - [[Haki Toska]] - [[Et´hem Toto]] - [[Selahudin Toto]] - [[Sihat Tozaj]] - [[Arenca Trashani]] - [[Kasëm Trebeshina]] - [[Misto Treska]] - [[Mihal Turtulli]] - [[Dhimitër (Taç) Tutulani|Dhimitër/Taç Tutulani]] - [[Margarita Tutulani]]

== U ==
[[Pashko Ujka]] - [[Mujo Ulqinaku]] (''Mujo Cakuli'') -

== V ==
[[Pashko Vasa]]=[[Vaso Pasha]]? - [[Petrit Vasili]] - [[Thanas Vaso]] - [[Erion Veliaj]] - [[Xhaferr bej Vila]] - [[Shefqet bej Vërlaci]] - [[Jakup Veseli]] - ''[[Princ (Vilhelm) Vidi|Princ (Vilhelm) Vidi (I.)]]'' (''Wilhelm Friedrich Heinrich'') ''[[Vilhelm, Princ i Shqipërisë]]'' - [[Sejfi Vllamasi]] - [[Ismail Mahmut Qemali Bej Vlora]] - [[Sulejman Vokshi]] - [[Jani Vreto]] - [[Aziz Vrioni]] - [[Ilias Vrioni]] - [[Jusuf Vrioni]] - [[Omer Vrioni]] - [[Sotir Vullkani]]

== X ==
[[Olta Xhaçka]] - [[Florian Xhafa]] - [[Abdyl Xhaja]] - [[Mustafa Xhani]] (Baba Faja ''Marteneshi'') - [[Halim Xhelo]] - [[Lufter Xhuveli]] - [[Koçi Xoxe]] 

== Y ==
[[Xhafer Ypi|Xhafer (bej) Ypi]]
==Z==
[[Tajar Zavalani]] - [[Enver Zazani]]/''Sazani'' - Haxhi Zeka - [[Moikom Zeqo]] - [[Llambi Ziçishti]] - [[Mihallaq Ziçishti]] - ([[Savo Zlatić]]) - [[Preç Zogaj]] - [[Ahmed Zogu|Ahmet Zogu]] (''Ahmet Muhtar Zogolli'')

==Glej tudi==
* [[Seznam kosovskih politikov]]
* [[seznam predsednikov Albanije]]
* [[seznam predsednikov vlade Albanije]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Albancev|Politiki]]
[[Kategorija:Albanski politiki|*]]</text>
      <sha1>99hnon4eacj0xr3k85l9wg80c1trg07</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam bolgarskih astronomov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>69925</id>
    <revision>
      <id>6751636</id>
      <parentid>5918103</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:50:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* F */</comment>
      <origin>6751636</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="452" sha1="ohq7seou192suqu5d7qrzaupk1nth8n" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[astronom]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}}
{{CompactTOC2}}

== I ==
* [[Violeta G. Ivanova]]

== F ==

* [[Lăčezar Filipov]] (1953 – 2021) (mdr. ufolog)

== Š ==

* [[Vladimir Georgiev Škodrov]] (1930 – 2010)

{{stublist}}

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Seznami Bolgarov|Astronomi]]
[[Kategorija:Bolgarski astronomi| ]]</text>
      <sha1>ohq7seou192suqu5d7qrzaupk1nth8n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam poljskih astronomov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70438</id>
    <revision>
      <id>6751679</id>
      <parentid>6300711</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:15:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ž */</comment>
      <origin>6751679</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1235" sha1="5js38o0wnjb48iyixxecf12d69ur6kg" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[astronom]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Franciszek Armiński]]

== B ==
* [[Tadeusz Banachiewicz]] (1882 – 1954)
* [[Jan Brożek]]
* [[Albert Brudzewski]] (1445 – 1497)

== D ==
* [[Władysław Dziewulski]]

== G ==

* [[Robert Głębocki]] (1940 – 2005) (astrofizik)

== H ==

* [[Johannes Hevel]] ([[1611]] – [[1687]])

== K ==
* [[Felicjan Kępiński]]
* [[Maciej Konacki]]
* [[Nikolaj Kopernik]] (1473 – 1543)
* [[Kazimierz Kordylewski]] (1903 – 1981)
* [[Jan Kowalczyk (astronom)|Jan Kowalczyk]] (1833 – 1911)
* [[Marian Albertovich Kowalski]]

== L ==
* [[Stanisław Lubieniecki]]

== M ==
* [[William Markowitz]]

== P ==
* [[Bohdan Paczyński]] ([[1940]] – [[2007]])
* [[Marcin Poczobutt-Odlanicki]]
* [[Grzegorz Pojmański]] ([[1959]] –)

== R ==
* [[Konrad Rudnicki]]

== S ==
* [[Jan Śniadecki]] ([[1756]] – [[1830]])

== W ==
* [[Kacper W. Wierzchoś]]
* [[Wiesław Z. Wiśniewski]]
* [[Aleksander Wolszczan]]

== Ž ==

* [[Anna Nikola Żytkow]] (1947 –)
{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Seznami Poljakov|Astronomi]]
[[Kategorija:Poljski astronomi| ]]</text>
      <sha1>5js38o0wnjb48iyixxecf12d69ur6kg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovaških astronomov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70439</id>
    <revision>
      <id>6751676</id>
      <parentid>5918114</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:05:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <origin>6751676</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="819" sha1="iqa29u26zgjra3o4xl003gy1od6stwu" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovaki|slovaških]] [[astronom]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovakov|Slovaška|slovaških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Milan Antal]]

== B ==
* [[Ulrika Babiaková]]
* [[Antonín Bečvář]] ([[1901]] – [[1965]])
* [[Ladislav Brožek]]

== G ==
* [[Štefan Gajdoš]]
* [[Adrián Galád]]

== H ==
* [[Maximilian Hell]]

== K ==
* [[Dušan Kalmančok]]
* [[Peter Kolény]]
* [[Leonard Kornoš]]
* [[Ľubor Kresák]] (1927 – 1994)
* [[Peter Kušnirák]] ([[1974]] –)

* [[Ľudmila Pajdušáková]] (1916 – 1979)
* [[Alexander Pravda]]

== Š ==

* [[Milan Rastislav Štefánik]]

== T ==

* [[Juraj Tóth]]

== V ==

* [[Tomáš Vorobjov]]
{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Seznami Slovakov|Astronomi]]
[[Kategorija:Slovaški astronomi| ]]</text>
      <sha1>iqa29u26zgjra3o4xl003gy1od6stwu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam urugvajskih slikarjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70836</id>
    <revision>
      <id>6751663</id>
      <parentid>5460990</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:45:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6751663</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="504" sha1="e44s3vyuy7fdvv235i7gv3qfd88eegv" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Urugvajci|urugvajskih]] [[slikar]]jev.'''

{{seznami poklicev za narode|Urugvajcev|Urugvaj|urugvajskih}}
{{CompactTOC2}}

== B ==

* [[Juan Manuel Blanes]] (1830 - 1901)

== O ==
* [[Víctor Ocampo]]

== Q ==

* [[Carmelo Arden Quin]] (1913 - 2010)

== S ==
* [[Felipe Seade]]

== T ==
* [[Joaquín Torres-García]]

== V ==
* [[Carlos Páez Vilaró]]

{{stublist}}

{{seznami narodov po poklicu|slikarjev}}

[[Kategorija:Seznami Urugvajcev|Slikarji]]
[[Kategorija:Urugvajski slikarji|*]]</text>
      <sha1>e44s3vyuy7fdvv235i7gv3qfd88eegv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam angleških astronomov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70842</id>
    <revision>
      <id>6751668</id>
      <parentid>6741754</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:54:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6751668</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3949" sha1="3dm78m3rnm9tp2rt0y75dvv0s24w40u" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Angleži|angleških]] [[astronom]]ov in astrofizikov.'''

{{seznami poklicev za narode|Angležev|Anglija|angleških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[William de Wiveleslie Abney]] (1843 – 1920)
* [[John Couch Adams]] (1819 – 1892)
* [[George Biddell Airy]] (1801 – 1892)
* [[George Eric Deacon Alcock]] (1912 – 2000)
* [[David Axon]] (1951 – 2012)

== B ==
* [[Francis Baily]] (1774 – 1844)
* [[John Bainbridge]] (1582 – 1643)
* [[John Evan Baldwin]] (1934 – 2010)
* [[Edward Bernard]] (1638 – 1696)
* [[Mary Adela Blagg]] (1858 – 1944)
* [[Roger David Blandford]] (1949 –)
* [[Nathaniel Bliss]] (1700 – 1764)
* [[John Bevis]] (1695 – 1771)
* [[John Gatenby Bolton]] (1922 – 1993)
* [[Edward L. G. Bowell]] (1943 – 2023) (ZDA)
* [[James Bradley]] (1693 – 1762)
* [[John Mortimer Brinkley]] (1763 – 1835)
* [[Robert Hanbury Brown]] (1916 – 2002)
* [[Eleanor Margaret Peachey Burbidge]] (1919 – 2020)
* [[Geoffrey Ronald Burbidge]] (1925 – 2010)

== C ==
* [[Richard Christopher Carrington]] (1826 – 1875)
* [[Sydney Chapman (matematik)|Sydney Chapman]] (1888 – 1970)
* [[James Challis]] (1803 – 1882)
* [[William Henry Mahoney Christie]] (1845 – 1922)
* [[Victor Clube]] (1934 –)
* [[Andrew Ainslie Common]] (1841 – 1903)
* [[Thomas George Cowling]] (1906 – 1990)
* [[William Crabtree]] (1610 – 1644)
* [[Andrew Claude de la Cherois Crommelin]] (1865 – 1939)

== D ==
* [[George Howard Darwin]] (1845 – 1912)
* [[William Rutter Dawes]] (1799 – 1868)
* [[Mike Disney]]

== E ==
* [[Arthur Stanley Eddington]] (1882 – 1944)
* [[John Evershed]] (1864 – 1956)

== F ==
* [[Andrew Fabian]] (1948 –)
* [[Alfred Fowler]] (1868 – 1940)
* [[Ralph Howard Fowler]] (1889 – 1944)

== G ==
* [[James Whitbread Lee Glaisher]] (1848 – 1928)
* [[Francis Graham-Smith]] (1923 – 2025)
* [[Stephen Gray (znanstvenik)|Stephen Gray]] (1666 – 1736)
* [[Olinthus Gregory]] (1774 – 1841)
* [[Stephen Groombridge]] (1755 – 1832)

== H ==
* [[John Hadley]] (1682 – 1744)
* [[Edward Robert Harrison]] (1919 – 2007)
* [[John Hellins]] (1749 – 1827)
* [[Alexander Stewart Herschel]] (1836 – 1907)
* [[Caroline Lucretia Herschel]] (1750 – 1848)
*[[Antony Hewish]] (1924 – 2021) {{ikona Nob nag}} 1974
* [[Jeremiah Horrocks]] (1618 – 1641)
* [[Fred Hoyle]] (1915 – 2001)

== J ==
* [[Harold Spencer Jones]] (1890 – 1960)

== L ==
* [[Raymond Arthur Lyttleton]] (1911 – 1995)
* [[Joseph Norman Lockyer]] (1836 – 1920)
* [[Bernard Lovell]] (1913 – 2012)
* [[John William Lubbock]] (1803 – 1865)
* [[Donald Lynden-Bell]] (1935 – 2018)

== M ==
* [[John Machin]] (~1686 – 1751)
* [[Robert Main]] (1808 – 1878)
* [[Brian May]] (astrofizik)
* [[Patrick Moore]] ([[1923]] – 2012)
* [[John Mudge]] (1721 – 1793)
* [[Carole Mundell]] (1969 –)

== P ==
* [[John Andrew Peacock]] (1956 –)
* [[William Pearson (astronom)|William Pearson]] (1767 – 1847)
* [[Norman Robert Pogson]] (1829 – 1891)
* [[Kenneth Alwyne Pounds]] (1934 –)
* [[Charles Pritchard]] (1808 – 1893)
* [[Richard Anthony Proctor]] (1837 – 1888)

== R ==
* [[Martin Ryle]] (1918 – 1984)
* [[Warren de la Rue]] (1815 – 1889)

== S ==
* [[Johannes de Sacrobosco]] (ok. 1195 – ok. 1256)
* [[Wallace Leslie William Sargent]] (1935 – 2012)
* [[Michael John Seaton]] (1923 – 2007)
* [[George Shuckburgh-Evelyn]] (1751 – 1804)
* [[William Henry Smyth]] (1788 – 1865)

== V ==
* [[Samuel Vince]] (1749 – 1821)

== W ==
* [[Seth Ward (škof)|Seth Ward]] (1617 – 1689)
* [[Simon David Manton White]] (1951 –)
* [[Gerald James Whitrow]]
* [[Richard van der Riet Woolley]] (1906 – 1986)
* [[Thomas Wright (astronom)|Thomas Wright]] (1711 – 1786)
* [[John Wrottesley, 2. baron Wrottesley|John Wrottesley]] (1798 – 1867)

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Seznami Angležev|Astronomi]]
[[Kategorija:Angleški astronomi| ]]</text>
      <sha1>3dm78m3rnm9tp2rt0y75dvv0s24w40u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam čilenskih igralcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>70888</id>
    <revision>
      <id>6751816</id>
      <parentid>5819589</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:38:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* H */</comment>
      <origin>6751816</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4723" sha1="15upfhr5zf4ectjxau0q1xmm0cwyroc" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Čilenci|čilenskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]].'''

{{seznami poklicev za narode|Čilencev|Čile|čilenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Herval Abreu]]
* [[Javiera Acevedo]]
* [[Úrsula Achterberg]]
* [[Ignacio Achurra]]
* [[Patricio Achurra]]
* [[Tamara Acosta]]
* [[Catalina Aguayo]]
* [[Héctor Aguilar (igralec)|Héctor Aguilar]]
* [[Gabriela Aguilera]]
* [[Vanessa Aguilera]]
* [[Zulema Ahumada]]
* [[Fernando Alarcón]]
* [[Luis Alarcón]]
* [[Francisco Albornoz]]
* [[Daniel Alcaíno]]
* [[Juan Alcayaga]]
* [[Sigrid Alegría]]
* [[Ignacia Allamand]]
* [[Alfredo Allende]]
* [[Marcelo Alonso]]
* [[Soledad Alonso]]
* [[Felipe Álvarez]]
* [[Jorge Álvarez (igralec)|Jorge Álvarez]]
* [[Iván Álvarez de Araya]]
* [[Dayana Amigo]]
* [[Natalia Aragonese]]
* [[Loreto Aravena]]
* [[Freddy Araya]]
* [[Loreto Araya-Ayala]]
* [[Raquel Argandoña]]
* [[Noelia Arias]]
* [[Felipe Armas]]
* [[Sebastián Arrau]]
* [[Carolina Arredondo]]
* [[César Arredondo]]
* [[Claudio Arredondo]]
* [[Carolina Arregui]]
* [[Maricarmen Arrigorriaga]]
* [[Cristián Arriagada]]
* [[Jaime Artus]]
* [[Pablo Ausensi]]
* [[Sebastián Ayala (igralec)|Sebastián Ayala]]
* [[Jaime Azócar]]
* [[Chicho Azúa]]

== B ==

* [[Ignacia Baeza]]
* [[Carlos Balart]]
* [[Javier Baldassari]]
* [[Pedro de la Barra]]
* [[Alicia Barrié]]
* [[Eduardo Barril]]
* [[Carmen Barros]]
* [[Begoña Basauri]]
* [[Paz Bascuñán]]
* [[Juan Pablo Bastidas]]
* [[Rodrigo Bastidas]]
* [[Schlomit Baytelman]]
* [[María José Bello]]
* [[Ernesto Belloni]]
* [[Nicolás Belmar]]
* [[Gloria Benavides]]
* [[Arnaldo Berríos]]
* [[Bastián Bodenhöfer]]
* [[Damián Bodenhöfer]]
* [[Maira Bodenhöfer]]
* [[Miranda Bodenhöfer]]
* [[José Bohr]]
* [[Cecilia Bolocco]]
* [[Chela Bon|Graciela Bon]]
* [[Catalina Bono]]
* [[Lorena Bosch]]
* [[Jorge Boudon]]
* [[Susana Bouquet]]
* [[Felipe Braun]]
* [[Carmen Bravo Osuna]]
* [[Renata Bravo]]
* [[Rodolfo Bravo]]
* [[Heidrun Breier]]
* [[Carmen Gloria Bresky]]
* [[Carolina Brethauer]]
* [[Nelson Brodt]]
* [[Nicolás Brown]]
* [[Guillermo Bruce]]
* [[Edgardo Bruna]]
* [[Paulo Brunetti]]
* [[Carmen Bunster]]
* [[Juan Claudio Burgos Droguett]]
* [[Claudia Burr]]


== C ==
* [[Antonio Campos]]
* [[Cristián Campos]]
* [[Pedro Campos]]
* [[Diego Casanueva]]
* [[Alfredo Castro]]
* [[Bélgica Castro]]
* [[Otilio Castro]]
* [[Pablo Cerda]]
* [[Javiera Contador]]
* [[Patricio Contreras]]
* [[Tiago Correa]]
* Hugo Covarrubias (filmski režiser, animator)

== D ==
* [[Cristián de la Fuente]]
* [[Claudia Di Girólamo]]
* [[Mariana Di Girólamo]]
* [[María Elena Duvauchelle]]

== F ==
* [[Carolina Fadic]]
* [[Fernando Farías]]
* [[Alejandra Fosalba]]

== G ==
* [[Paulina García]]
* [[Francisca García-Huidobro]]
* [[Luis Gnecco]]
* [[Fernando Godoy]]
* [[Mónica Godoy]]
* [[Coca Guazzini]]
* [[Delfina Guzmán]]
* (Patricio Guzmán 1941-2026 - režiser dokum.)

== H ==
* [[Alejandra Herrera]]
* [[Consuelo Holzapfel]]
* [[Katyna Huberman]]
* [[Ximena Huilipán]]

== I ==
* [[Francisca Imboden]]
* [[Ingrid Isensee]]

== J ==
* [[Alejandro Jodorowsky]]
* [[Julio Jung]]
* [[Julio Jung Duvauchelle]]

== K ==
* [[Anita Klesky]]
* [[Fedora Kliwadenko]]
* [[Katty Kowaleczko]]
* [[Pablo Krögh]]
* [[Aline Kuppenheim]]

== L ==
* [[Fernando Larraín]]
*Pablo Larraín (filmski režiser)
* [[Gloria Laso]]
* [[Sebastián Layseca]]
*Sebastián Lelio (filmski režiser)
* [[Ariel Levy]]
* [[Blanca Lewin]]
* [[Francisca Lewin]]

== M ==
* [[Alison Mandel]]
* [[Álvaro Morales]]
* [[Gloria Münchmeyer]]
* [[Daniel Muñoz]]
* [[Diego Muñoz]]

== N ==
* [[Amparo Noguera]]
* [[Emilia Noguera]]
* [[Héctor Noguera]]

== O ==
* [[María Gracia Omegna]]

== P ==
* [[Justin Page]]
* [[Myriam Palacios]]
* [[Erto Pantoja]]
* [[Carolina Paulsen]]
* [[Eduardo Paxeco]]
* [[Francisco Pérez-Bannen]]

== Q ==
* [[Boris Quercia]]

== R ==
* [[Celine Reymond]]
* [[Cristián Riquelme]]
* [[Mayte Rodríguez]]
* [[Liliana Ross]]
* Raúl Ruiz (filmski režiser)

== S ==
* [[Augusto Schuster]]
* [[María Elena Swett]]

== T ==
* [[Cristóbal Tapia Montt]]
* [[Santiago Tupper]]

== U ==
* [[Jael Unger]]
* [[Fernanda Urrejola]]
* [[Isidora Urrejola]]
* [[Paulina Urrutia]]
* [[Íñigo Urrutia]]

== V ==
* [[Adriana Vacarezza]]
* [[Jaime Vadell]]
* [[Luz Valdivieso]]
* [[Gonzalo Valenzuela]]
* [[Leonor Varela]]
* [[Valentina Vargas]]
* [[Benjamín Vicuña]]

== Y ==
* [[Luz María Yacometti]]
* [[Aranzazú Yankovic]]
* [[Paz Yrarrázabal]]

== Z ==
* [[Jorge Zabaleta]]
* [[Marko Zaror]]
* [[Antonia Zegers]]
* [[Alex Zisis]]
* [[Elisa Zulueta]]
* [[Paula Zúñiga]]

{{seznami narodov po poklicu|igralcev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Čilencev|Igralci]]
[[Kategorija:Čilenski igralci|*]]</text>
      <sha1>15upfhr5zf4ectjxau0q1xmm0cwyroc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam občin v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>72602</id>
    <revision>
      <id>6751936</id>
      <parentid>6737758</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:39:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam */</comment>
      <origin>6751936</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37105" sha1="qkami9ux7xcs36awpaxutup3gj2pxln" xml:space="preserve">{{politika Slovenije}}

'''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011).

== Statistika ==

=== Število občin po letih ===

* 1994: 147 občin
* 1998: 192 občin
* 2002: 193 občin
* 2006: 210 občin
* 2011: 212 občin

=== Podrobno ===

Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin.

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]]
{{-}}
== Seznam ==

Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}&lt;/ref&gt;
kr
{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right&quot; width=80%
! Sedež
! Občina
! Površina&lt;br&gt;&lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
! Prebivalci
! Gostota&lt;br&gt;&lt;small&gt;(preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
! Naselja
! Leto&lt;br&gt;ustanovitve
! Pokrajina
! Statistična&lt;br&gt;regija
! Odcepitev od&lt;br&gt;komune/občine 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] 
| 245
| 19.977
| 81
| 45
| 1994
|Primorska in Notranjska
|Goriška
|Ajdovščina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ankaran|Ankaran]] 
| 8
| 3444
| 412
| 1
| 2011
|Primorska
|Obalno-kraška
|Koper
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Apače|Apače]] 
| 53
| 3562
| 67
| 21
| 2006
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Beltinci|Beltinci]] 
| 62
| 8078
| 130 
| 8
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Benedikt|Benedikt]] 
| 24 
| 2727
| 113
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart 
|-
| [[Slika:Bistrica ob Sotli 08.jpg|center|160px]]
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] 
| 31 
| 1334
| 43
| 11
| 1998
|Štajerska
|Posavska
|Podčetrtek
|-
| [[Slika:Bled IMG 5559 (14298252562).jpg|center|160px]]
| [[Občina Bled|Bled]] 
| 72
| 8103
| 113
| 10
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Radovljica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Bloke|Bloke]] 
| 75 
| 1563
| 21
| 45
| 1998
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Loška dolina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Bohinj|Bohinj]] 
| 334 
| 5216
| 16
| 24
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Radovljica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Borovnica|Borovnica]] 
| 42 
| 4688
| 112
| 12
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Vrhnika
|-
| [[File:Bovec buildings 181.jpg|center|160px]]
| [[Občina Bovec|Bovec]] 
| 367 
| 3052
| 8
| 13
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Tolmin
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Braslovče|Braslovče]] 
| 55 
| 5908
| 106
| 22
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Brda|Brda]] 
| 72
| 5564
| 77
| 45
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Brezovica|Brezovica]] 
| 91 
| 13.202
| 143
| 16
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Ljubljana Vič - Rudnik
|-
| [[Slika:Brežice Municipal Building 01.jpg|center|160px]]
| [[Občina Brežice|Brežice]] 
| 268
| 24.412
| 91
| 109
| 1994
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Posavska 
|Brežice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cankova|Cankova]] 
| 31
| 1748
| 58
| 8
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Cankova - Tišina
|-
| [[Slika:Celje National Hall (2).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Celje|Celje]]'''
| 95 
| 49.802
| 519
| 39
| 1994
|Štajerska 
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] 
| 78
| 8029
| 100
| 30
| 1994
|Gorenjska 
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerknica|Cerknica]] 
| 241 
| 11.899
| 49
| 65 
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Cerknica 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerkno|Cerkno]] 
| 132 
| 4445
| 34
| 30
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Idrija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] 
| 25
| 2250
| 92
| 15
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] 
| 32 
| 2357
| 74
| 13
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Gorišnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] 
| 34 
| 3870
| 117
| 6
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] 
| 156 
| 3001
| 20
| 9
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Ravne na Koroškem
|-
| [[File:Črnomelj grad1.jpg|center|160px]]
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] 
| 340 
| 14.170
| 42
| 122
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Črnomelj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Destrnik|Destrnik]] 
| 34 
| 2737
| 78
| 17
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Divača|Divača]] 
| 145 
| 4604
| 31
| 31
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobje|Dobje]] 
| 18 
| 965
| 56
| 13
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Šentjur
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] 
| 103 
| 3946
| 38
| 24
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrna|Dobrna]] 
| 32 
| 2347
| 73
| 11
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Vojnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] 
| 118 
| 8068
| 68
| 33
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Ljubljana Vič - Rudnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] 
| 31 
| 1217
| 40
| 3
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] 
| 33 
| 6438
| 193
| 19
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ Bežigrad, LJ Moste - Polje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] 
| 110 
| 3666
| 33
| 29
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Domžale|Domžale]] 
| 72 
| 38.326
| 523
| 50
| {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}&lt;br&gt;{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}}
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dornava|Dornava]] 
| 28 
| 2915
| 102
| 12
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dravograd|Dravograd]] 
| 105
| 8773
| 84
| 25
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Dravograd
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Duplek|Duplek]] 
| 40 
| 7067
| 176
| 10
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Gorenja vas, Sokol house.jpg|center|160px]]
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] 
| 153 
| 7739
| 50
| 73
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] 
| 29
| 4212
| 144
| 11
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gorje|Gorje]] 
| 116 
| 2733
| 24
| 13
| 2006
|Gorenjska
|Gorenjska
|Bled
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] 
| 75 
| 8555
| 114
| 30
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] 
| 90 
| 2534
| 29
| 6
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] 
| 67 
| 1918
| 30
| 14
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Grad|Grad]] 
| 37 
| 1953
| 54
| 7
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Kuzma 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] 
| 134 
| 22.276
| 163
| 67
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hajdina|Hajdina]] 
| 22 
| 4092
| 184
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] 
| 54 
| 12.061
| 223
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hodoš|Hodoš]] 
| 18 
| 335
| 19
| 2
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Hodoš - Šalovci 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Horjul|Horjul]] 
| 32 
| 3085
| 94
| 9
| 1998
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Dobrova - Polhov Gradec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] 
| 59 
| 8755
| 153
| 19
| 1994
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
|Hrastnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] 
| 195 
| 5451
| 27
| 39
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Idrija|Idrija]] 
| 293 
| 11.482
| 40
| 38 
| 1994
|Notranjska
|Goriška
|Idrija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ig|Ig]] 
| 99 
| 7974
| 79
| 25 
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Ljubljana Vič - Rudnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] 
| 480
| 13.130
| 28
| 64
| 1994
|Notranjska (Ilirska Bistrica, Zgornja Pivka, Snežnik) in Primorska (Brkini)
|Primorsko-notranjska
|Ilirska Bistrica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] 
| 227
| 18.272
| 80
| 137
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:SLO-Izola26.jpg|center|160px]]
| [[Občina Izola|Izola]] 
| 29 
| 16.447
| 578
| 9
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Izola
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Jesenice|Jesenice]] 
| 76 
| 21.769
| 289
| 13
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Jezersko|Jezersko]] 
| 69 
| 679
| 10
| 2
| 1998
|Gorenjska
|Gorenjska
|Preddvor 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Juršinci|Juršinci]] 
| 36 
| 2486
| 68
| 13
| 1994 
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Sutna in Kamnik (4).jpg|sredina|160px|Kamnik, Šutna]]
| [[Občina Kamnik|Kamnik]] 
| 266 
| 29.830
| 113
| 102
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Kamnik
|-
| [[Slika:Town hall, Kanal ob Soči.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]]
| 147 
| 5047
| 35
| 35
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] 
| 71 
| 6606
| 92
| 18
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kobarid|Kobarid]] 
| 193 
| 3964
| 21
| 33
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Tolmin
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kobilje|Kobilje]] 
| 20 
| 502
| 26
| 1
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kočevje|Kočevje]] 
| 556 
| 15.595
| 28
| 86
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Komen|Komen]] 
| 103 
| 3476
| 34
| 35
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Komenda|Komenda]] 
| 24 
| 6800
| 280
| 15
| 1998
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Kamnik
|-
| [[Slika:SLO-Koper076.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' 
| 303
| 54.795
| 179
| 104
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Kostanjevica na Krki 05.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] 
| 58 
| 2424
| 42 
| 28
| 2006
|Dolenjska
|Posavska
|Krško
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kostel|Kostel]] 
| 56
| 604
| 11
| 54
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Kočevje
|-
| [[Slika:Kozje 07.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kozje|Kozje]] 
| 90 
| 2996
| 33
| 23
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Kranj City Hall 01.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' 
| 151 
| 57.491
| 379
| 49
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] 
| 256 
| 5143
| 21
| 10
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Križevci|Križevci]] 
| 46 
| 3531
| 76
| 16
| 1998 
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Krško 39.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Krško|Krško]]'''
| 287 
| 26.210
| 91
| 158
| 1994
|Dolenjska (desni breg Save) in Štajerska (levi breg Save)
|Posavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kungota|Kungota]] 
| 49
| 5018
| 103
| 19
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Pesnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kuzma|Kuzma]] 
| 23 
| 1663
| 71
| 5
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Laško|Laško]] 
| 198 
| 13.023
| 66
| 85
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lenart|Lenart]] 
| 62
| 8674
| 138
| 22
| 1994
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lendava|Lendava]] 
| 121
| 10.088
| 84
| 22
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Litija|Litija]] 
| 221
| 15.890
| 72
| 107
| 1994
|Dolenjska (desni breg Save) in Gorenjska (levi breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Ljubljana - Mestna hiša (48874741462).jpg|160px]]
| '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' 
| 275
| 302.826
| 1.082
| 38
| 1994 
|Gorenjska, Dolenjska, Notranjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška, Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ljubno|Ljubno]] 
| 79 
| 2476
| 32
| 9
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] 
| 107 
| 10.850
| 103
| 44
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]] 
| 11
| 3895
| 345
| 3
| 2006
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Brezovica, Vrhnika &lt;small&gt;(samost. 1907-52)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:SLO-Logatec05.JPG|center|160px]]
| [[Občina Logatec|Logatec]] 
| 173
| 15.129
| 87
| 19
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] 
| 167
| 3506
| 21
| 21
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Cerknica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Loški Potok|Loški potok]]
| 135
| 1839
| 13
| 17
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 84
| 2981
| 35
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor Ruše &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Ruše &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Luče|Luče]] 
| 110
| 1396
| 13
| 7
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lukovica|Lukovica]] 
| 75
| 6193
| 82
| 66
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Majšperk|Majšperk]] 
| 73
| 4009
| 55
| 26
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Makole|Makole]] 
| 37
| 2052
| 55
| 13
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Maribor Rotovž.jpg|160px]]
| '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' 
| 148
| 114.872
| 771
| 32
| 1994
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Markovci|Markovci]] 
| 30
| 4050
| 137
| 9
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Medvode|Medvode]] 
| 78
| 17.580
| 222
| 31
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Šiška, Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mengeš|Mengeš]] 
| 23
| 8812
| 385
| 4
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Občina Metlika.jpg|sredina|160px]]
| [[Občina Metlika|Metlika]] 
| 109
| 8552
| 78
| 59
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mežica|Mežica]] 
| 27
| 3536
| 134
| 6
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Ravne na Koroškem
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] 
| 13
| 7300
| 575
| 4
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] 
| 63
| 5069
| 81
| 15
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Mirna - občina.jpg|center|160px]]
| [[Občina Mirna|Mirna]] 
| 31
| 2895
| 88
| 22
| 2011
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] 
| 48
| 3238
| 66
| 28
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mislinja|Mislinja]] 
| 112
| 4489
| 41
| 11
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Slovenj Gradec
|-
| [[Slika:Mokronog1.JPG|center|160px]]
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] 
| 73
| 3320
| 44
| 43
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Moravče|Moravče]] 
| 61
| 5683
| 92
| 49
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] 
| 144
| 5967
| 41
| 28
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mozirje|Mozirje]] 
| 54
| 4438
| 85
| 8
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' 
| 64
| 18.317
| 289
| 12
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Muta|Muta]] 
| 39
| 3329
| 86
| 6
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Naklo|Naklo]] 
| 28
| 5494
| 194
| 13
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Nazarje|Nazarje]] 
| 44
| 2681
| 62
| 15
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' 
| 280
| 31.781
| 114
| 44
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Goriška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Novo mesto rotovž.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' 
| 236
| 38.678
| 163
| 98
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Odranci|Odranci]] 
| 7
| 1609
| 230
| 1
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] 
| 33
| 4203
| 126
| 21
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Ormoz, town hall.jpg|center|160px]]
| [[Občina Ormož|Ormož]] 
| 142
| 11.792
| 83
| 61
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Osilnica|Osilnica]] 
| 36
| 326
| 9
| 19
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Kočevje &lt;small&gt;(nekoč že samostojna občina)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Pesnica|Pesnica]] 
| 76
| 7879
| 102
| 30
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Piran town hall Tartini monument.jpg|160px]]
| [[Občina Piran|Piran]] 
| 44
| 18.206
| 417
| 11
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Pivka|Pivka]] 
| 223
| 6168
| 28
| 29
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Postojna
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] 
| 61
| 3699
| 60
| 26
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] 
| 46
| 1828
| 40
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podvelka|Podvelka]] 
| 104
| 2242
| 22
| 11
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Poljčane|Poljčane]] 
| 38
| 4327
| 117
| 18
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Polzela|Polzela]] 
| 34
| 6668
| 193
| 8
| 1998 
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Postojna|Postojna]] 
| 270
| 17.192
| 66
| 40
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Prebold|Prebold]] 
| 41
| 5318
| 131
| 8
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Preddvor|Preddvor]] 
| 87
| 3946
| 44
| 14
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Prevalje|Prevalje]] 
| 58
| 6668
| 116
| 13
| 1998
|Koroška
|Koroška
|Ravne - Prevalje 
|-
| [[Slika:2250 Ptuj, Slovenia - panoramio (1).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' 
| 67
| 23.898
| 359
| 10
| {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}&lt;br&gt;{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}}
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Puconci|Puconci]] 
| 108
| 5800
| 55
| 23
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]] 
| 51
| 8363
| 157
| 14
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Municipal Building of Radeče 02.jpg|center|160px]]
| [[Občina Radeče|Radeče]] 
| 52
| 4046
| 79
| 23
| 1994
|Dolenjska
|Posavska
|Laško
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radenci|Radenci]] 
| 34
| 5064
| 149
| 22
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] 
| 94
| 6229
| 66
| 14
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radovljica|Radovljica]] 
| 119
| 19.359
| 164
| 52
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Ravne na Koroskem, town hall.jpg|center|160px]]
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] 
| 64
| 11.179
| 176
| 15
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Koroška
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] 
| 10
| 1231
| 125
| 6
| 1998
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] 
| 30
| 2300
| 77
| 12
| 2006
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] 
| 30
| 4424
| 150
| 6
| 2006
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ribnica|Ribnica]] 
| 154
| 9825
| 64
| 64
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] 
| 60
| 1071
| 18
| 6
| 1998
|Štajerska
|Koroška
|Podvelka - Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] 
| 71
| 11.679
| 162
| 41
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] 
| 40
| 3027
| 77
| 11
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogatec|Rogatec]] 
| 40
| 3081
| 77
| 9
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ruše|Ruše]] 
| 61
| 7157
| 118
| 7
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] 
| 65
| 4359
| 69
| 14
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ruše
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Semič|Semič]] 
| 147
| 3780
| 26
| 47
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Črnomelj
|-
| [[Slika:Sevnica Municipal Building 01.jpg|center|160px]]
| [[Občina Sevnica|Sevnica]] 
| 272
| 17.602
| 65
| 119
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Posavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sežana|Sežana]] 
| 217
| 13.669
| 64
| 64
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[File:Dvorec Rotenturn, Slovenj Gradec.jpg|center|160px]]
| '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' 
| 174
| 17.063
| 98
| 22
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] 
| 260
| 26.363
| 100
| 79
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Konjice - Stari trg5.JPG|sredina|160x160_pik]]
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] 
| 98
| 15.534
| 159
| 58
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sodražica|Sodražica]] 
| 49
| 2354
| 47
| 23
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Solčava|Solčava]] 
| 102
| 493
| 5
| 4
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Luče &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] 
| 33
| 1827
| 57
| 5
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Ormož
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Starše|Starše]] 
| 34
| 4111
| 121
| 8
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Straža|Straža]] 
| 29
| 4000
| 136
| 11
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] 
| 37
| 2347
| 64
| 12
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] 
| 26
| 2297
| 86
| 8
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]] 
| 18
| 1191
| 68
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Destrnik - Trnovska vas &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] 
| 51
| 2795
| 54
| 27
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] 
| 31
| 2238
| 71
| 8
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] 
| 38
| 1966
| 52
| 17
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Ormož
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šalovci|Šalovci]] 
| 58
| 1342
| 23
| 6
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] 
| 15
| 6451
| 419
| 2
| 1998
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 40
| 9041
| 218
| 12
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentilj|Šentilj]] 
| 65
| 8371
| 130
| 22
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Pesnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] 
| 96
| 7446
| 77
| 58
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentjur|Šentjur]] 
| 222
| 19.757
| 88
| 108
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] 
| 49
| 2915
| 61
| 25
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škocjan|Škocjan]] 
| 61
| 3531
| 58
| 39
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] 
| 146
| 23.850
| 164
| 62
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škofljica|Škofljica]] 
| 44
| 12.199
| 276
| 18
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] 
| 108
| 10.575
| 98
| 77
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] 
| 34
| 3606
| 105
| 24
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 18
| 3436
| 187
| 10
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Velenje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| 95
| 5854
| 61
| 54
| 2002
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Litija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] 
| 96
| 9007
| 95
| 11
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Velenje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Štore|Štore]] 
| 28
| 4542
| 158
| 12
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tabor|Tabor]] 
| 35
| 1833
| 50
| 7
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tišina|Tišina]] 
| 39
| 3908
| 102
| 12
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tolmin|Tolmin]] 
| 382
| 10.661
| 28
| 72
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Goriška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] 
| 58
| 15.935
| 275
| 18
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trebnje|Trebnje]] 
| 163
| 13.855
| 83
| 133
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] 
| 23
| 1400
| 61
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Destrnik - Trnovska vas &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trzin|Trzin]] 
| 9
| 4000
| 472
| 1
| 1998
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tržič|Tržič]] 
| 155
| 15.044
| 97
| 35
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Turnišče|Turnišče]] 
| 24
| 3070
| 131
| 4
| 1994*
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava*
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' 
| 84
| 33.873
| 402
| 25
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Velika Polana - središče.jpg|center|160px]]
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] 
| 19
| 1379
| 75
| 3
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Črenšovci &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Velike Lasce, municipal building.jpg|center|160px]]
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] 
| 103
| 4546
| 44
| 88
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Veržej|Veržej]] 
| 12
| 1361
| 113
| 3
| 1998
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Videm|Videm]] 
| 80
| 5612
| 70
| 30
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vipava|Vipava]] 
| 107
| 5866
| 55
| 20
| 1994
|Notranjska
|Goriška
|Ajdovščina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vitanje|Vitanje]] 
| 59
| 2200
| 38
| 8
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Slovenske Konjice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vodice|Vodice]] 
| 31
| 5291
| 166
| 16
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Šiška&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vojnik|Vojnik]] 
| 75
| 9360
| 122
| 56
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vransko|Vransko]] 
| 53
| 2792
| 51
| 16
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] 
| 116
| 18.296
| 157
| 25
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] 
| 50
| 2594
| 53
| 5
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] 
| 147
| 16.347
| 112
| 78
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zavrč|Zavrč]] 
| 19
| 1453
| 77
| 9
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zreče|Zreče]] 
| 67
| 6657
| 99
| 27
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Slovenske Konjice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žalec|Žalec]] 
| 117
| 21.737
| 186
| 39
| 
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Železniki|Železniki]] 
| 164
| 6629
| 41
| 29
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žetale|Žetale]] 
| 38
| 1299
| 34
| 5
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Majšperk &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žiri|Žiri]] 
| 49
| 5159
| 103
| 18
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] 
| 43
| 4515
| 107
| 10
| 1998
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] 
| 164
| 4708
| 28
| 51
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[seznam županov občin v Sloveniji]]
* [[seznam občin v Sloveniji (1990)]]
* [[seznam občin v Sloveniji (2005)]]
* [[seznam občin v Sloveniji (2006)]]

== Zunanje povezave ==

* [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si]
* [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com]

{{Slovenija}}

[[Kategorija:Geografija Slovenije]]
[[Kategorija:Občine Slovenije| ]]
[[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>qkami9ux7xcs36awpaxutup3gj2pxln</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751962</id>
      <parentid>6751936</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:02:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam */</comment>
      <origin>6751962</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37149" sha1="2bxvmb5awtogq8wpucs2f9q7m63jtyw" xml:space="preserve">{{politika Slovenije}}

'''Seznam občine v Sloveniji''' zajema 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]] (označene s krepko). Zadnja je nastala občina [[Občina Ankaran|Ankaran]] (2011).

== Statistika ==

=== Število občin po letih ===

* 1994: 147 občin
* 1998: 192 občin
* 2002: 193 občin
* 2006: 210 občin
* 2011: 212 občin

=== Podrobno ===

Leta [[1994]] je iz takratnih 62 občin (»komun«) nastalo 147 novih občin. Od leta 1998 se je iz teh na še manjše odcepilo dodatnih 65 občin.

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|400px|left|thumb|Slovenske občine v [[izrek štirih barv|štirih barvah]] (junij 2011)]]
{{-}}
== Seznam ==
Podatki o prebivalstvu so bili zajeti 1. januarja 2026.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] |accessdate=2026-06-08}}&lt;/ref&gt;
{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3right col4right col5right col6right col7right&quot; width=80%
! Sedež
! Občina
! Površina&lt;br&gt;&lt;small&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
! Prebivalci
! Gostota&lt;br&gt;&lt;small&gt;(preb./km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;/small&gt;
! Naselja
! Leto&lt;br&gt;ustanovitve
! Pokrajina
! Statistična&lt;br&gt;regija
! Odcepitev od&lt;br&gt;komune/občine 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]] 
| 245
| 19.977
| 81
| 45
| 1994
|Primorska,&lt;br&gt;Notranjska
|Goriška
|Ajdovščina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ankaran|Ankaran]] 
| 8
| 3444
| 412
| 1
| 2011
|Primorska
|Obalno-kraška
|Koper
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Apače|Apače]] 
| 53
| 3562
| 67
| 21
| 2006
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Beltinci|Beltinci]] 
| 62
| 8078
| 130 
| 8
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Benedikt|Benedikt]] 
| 24 
| 2727
| 113
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart 
|-
| [[Slika:Bistrica ob Sotli 08.jpg|center|160px]]
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]] 
| 31 
| 1334
| 43
| 11
| 1998
|Štajerska
|Posavska
|Podčetrtek
|-
| [[Slika:Bled IMG 5559 (14298252562).jpg|center|160px]]
| [[Občina Bled|Bled]] 
| 72
| 8103
| 113
| 10
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Radovljica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Bloke|Bloke]] 
| 75 
| 1563
| 21
| 45
| 1998
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Loška dolina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Bohinj|Bohinj]] 
| 334 
| 5216
| 16
| 24
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Radovljica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Borovnica|Borovnica]] 
| 42 
| 4688
| 112
| 12
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Vrhnika
|-
| [[File:Bovec buildings 181.jpg|center|160px]]
| [[Občina Bovec|Bovec]] 
| 367 
| 3052
| 8
| 13
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Tolmin
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Braslovče|Braslovče]] 
| 55 
| 5908
| 106
| 22
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Brda|Brda]] 
| 72
| 5564
| 77
| 45
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Brezovica|Brezovica]] 
| 91 
| 13.202
| 143
| 16
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|LJ Vič-Rudnik
|-
| [[Slika:Brežice Municipal Building 01.jpg|center|160px]]
| [[Občina Brežice|Brežice]] 
| 268
| 24.412
| 91
| 109
| 1994
|Štajerska&lt;br&gt;&lt;small&gt;(levi breg Save)&lt;/small&gt;,&lt;br&gt;Dolenjska&lt;br&gt;&lt;small&gt;(desni breg Save)&lt;/small&gt;
|Posavska 
|Brežice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cankova|Cankova]] 
| 31
| 1748
| 58
| 8
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Cankova-Tišina
|-
| [[Slika:Celje National Hall (2).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Celje|Celje]]'''
| 95 
| 49.802
| 519
| 39
| 1994
|Štajerska 
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] 
| 78
| 8029
| 100
| 30
| 1994
|Gorenjska 
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerknica|Cerknica]] 
| 241 
| 11.899
| 49
| 65 
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Cerknica 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerkno|Cerkno]] 
| 132 
| 4445
| 34
| 30
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Idrija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]] 
| 25
| 2250
| 92
| 15
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]] 
| 32 
| 2357
| 74
| 13
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Gorišnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]] 
| 34 
| 3870
| 117
| 6
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] 
| 156 
| 3001
| 20
| 9
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Ravne na Koroškem
|-
| [[File:Črnomelj grad1.jpg|center|160px]]
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]] 
| 340 
| 14.170
| 42
| 122
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Črnomelj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Destrnik|Destrnik]] 
| 34 
| 2737
| 78
| 17
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Divača|Divača]] 
| 145 
| 4604
| 31
| 31
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobje|Dobje]] 
| 18 
| 965
| 56
| 13
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Šentjur
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] 
| 103 
| 3946
| 38
| 24
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrna|Dobrna]] 
| 32 
| 2347
| 73
| 11
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Vojnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] 
| 118 
| 8068
| 68
| 33
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|LJ Vič-Rudnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]] 
| 31 
| 1217
| 40
| 3
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] 
| 33 
| 6438
| 193
| 19
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ Bežigrad,&lt;br&gt;LJ Moste-Polje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]] 
| 110 
| 3666
| 33
| 29
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Domžale|Domžale]] 
| 72 
| 38.326
| 523
| 50
| {{Abbr|1952|Prvotna ostanovitev občine}}&lt;br&gt;{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}}
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dornava|Dornava]] 
| 28 
| 2915
| 102
| 12
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Dravograd|Dravograd]] 
| 105
| 8773
| 84
| 25
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Dravograd
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Duplek|Duplek]] 
| 40 
| 7067
| 176
| 10
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Gorenja vas, Sokol house.jpg|center|160px]]
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] 
| 153 
| 7739
| 50
| 73
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]] 
| 29
| 4212
| 144
| 11
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gorje|Gorje]] 
| 116 
| 2733
| 24
| 13
| 2006
|Gorenjska
|Gorenjska
|Bled
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]] 
| 75 
| 8555
| 114
| 30
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]] 
| 90 
| 2534
| 29
| 6
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] 
| 67 
| 1918
| 30
| 14
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Grad|Grad]] 
| 37 
| 1953
| 54
| 7
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Kuzma 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]] 
| 134 
| 22.276
| 163
| 67
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hajdina|Hajdina]] 
| 22 
| 4092
| 184
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]] 
| 54 
| 12.061
| 223
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hodoš|Hodoš]] 
| 18 
| 335
| 19
| 2
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Hodoš-Šalovci 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Horjul|Horjul]] 
| 32 
| 3085
| 94
| 9
| 1998
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Dobrova - Polhov Gradec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]] 
| 59 
| 8755
| 153
| 19
| 1994
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
|Hrastnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] 
| 195 
| 5451
| 27
| 39
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Idrija|Idrija]] 
| 293 
| 11.482
| 40
| 38 
| 1994
|Notranjska
|Goriška
|Idrija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ig|Ig]] 
| 99 
| 7974
| 79
| 25 
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|LJ Vič-Rudnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] 
| 480
| 13.130
| 28
| 64
| 1994
|Notranjska &lt;small&gt;(Il. Bistrica, Zgornja Pivka, Snežnik)&lt;/small&gt; Primorska &lt;small&gt;(Brkini)&lt;/small&gt;
|Primorsko-notranjska
|Ilirska Bistrica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] 
| 227
| 18.272
| 80
| 137
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Grosuplje
|-
| [[Slika:SLO-Izola26.jpg|center|160px]]
| [[Občina Izola|Izola]] 
| 29 
| 16.447
| 578
| 9
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Izola
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Jesenice|Jesenice]] 
| 76 
| 21.769
| 289
| 13
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Jezersko|Jezersko]] 
| 69 
| 679
| 10
| 2
| 1998
|Gorenjska
|Gorenjska
|Preddvor 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Juršinci|Juršinci]] 
| 36 
| 2486
| 68
| 13
| 1994 
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Sutna in Kamnik (4).jpg|sredina|160px|Kamnik, Šutna]]
| [[Občina Kamnik|Kamnik]] 
| 266 
| 29.830
| 113
| 102
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Kamnik
|-
| [[Slika:Town hall, Kanal ob Soči.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal]]
| 147 
| 5047
| 35
| 35
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]] 
| 71 
| 6606
| 92
| 18
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kobarid|Kobarid]] 
| 193 
| 3964
| 21
| 33
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Tolmin
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kobilje|Kobilje]] 
| 20 
| 502
| 26
| 1
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kočevje|Kočevje]] 
| 556 
| 15.595
| 28
| 86
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Komen|Komen]] 
| 103 
| 3476
| 34
| 35
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
|Sežana
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Komenda|Komenda]] 
| 24 
| 6800
| 280
| 15
| 1998
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Kamnik
|-
| [[Slika:SLO-Koper076.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Koper|Koper]]''' 
| 303
| 54.795
| 179
| 104
| 1994
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Kostanjevica na Krki 05.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] 
| 58 
| 2424
| 42 
| 28
| 2006
|Dolenjska
|Posavska
|Krško
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kostel|Kostel]] 
| 56
| 604
| 11
| 54
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Kočevje
|-
| [[Slika:Kozje 07.jpg|center|160px]]
| [[Občina Kozje|Kozje]] 
| 90 
| 2996
| 33
| 23
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Kranj City Hall 01.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Kranj|Kranj]]''' 
| 151 
| 57.491
| 379
| 49
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] 
| 256 
| 5143
| 21
| 10
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Križevci|Križevci]] 
| 46 
| 3531
| 76
| 16
| 1998 
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Krško 39.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Krško|Krško]]'''
| 287 
| 26.210
| 91
| 158
| 1994
|Dolenjska (desni breg Save) in Štajerska (levi breg Save)
|Posavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kungota|Kungota]] 
| 49
| 5018
| 103
| 19
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Pesnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Kuzma|Kuzma]] 
| 23 
| 1663
| 71
| 5
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Laško|Laško]] 
| 198 
| 13.023
| 66
| 85
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lenart|Lenart]] 
| 62
| 8674
| 138
| 22
| 1994
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lendava|Lendava]] 
| 121
| 10.088
| 84
| 22
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Litija|Litija]] 
| 221
| 15.890
| 72
| 107
| 1994
|Dolenjska &lt;br&gt;(desno od Save),&lt;br&gt;Gorenjska &lt;small&gt;(levo od Save)&lt;/small&gt;
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Ljubljana - Mestna hiša (48874741462).jpg|160px]]
| '''[[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]''' 
| 275
| 302.826
| 1.082
| 38
| 1994 
|Gorenjska, Dolenjska, Notranjska
|Osrednjeslovenska
|LJ Bežigrad,&lt;br&gt;LJ Center,&lt;br&gt;LJ Moste-Polje,&lt;br&gt;LJ Šiška,&lt;br&gt;LJ Vič-Rudnik
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ljubno|Ljubno]] 
| 79 
| 2476
| 32
| 9
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]] 
| 107 
| 10.850
| 103
| 44
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Log - Dragomer|Log-Dragomer]] 
| 11
| 3895
| 345
| 3
| 2006
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
|Brezovica, Vrhnika &lt;small&gt;(samost. 1907-52)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:SLO-Logatec05.JPG|center|160px]]
| [[Občina Logatec|Logatec]] 
| 173
| 15.129
| 87
| 19
| 1994
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]] 
| 167
| 3506
| 21
| 21
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Cerknica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Loški Potok|Loški potok]]
| 135
| 1839
| 13
| 17
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| 84
| 2981
| 35
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor Ruše &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Ruše &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Luče|Luče]] 
| 110
| 1396
| 13
| 7
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Lukovica|Lukovica]] 
| 75
| 6193
| 82
| 66
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Majšperk|Majšperk]] 
| 73
| 4009
| 55
| 26
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Makole|Makole]] 
| 37
| 2052
| 55
| 13
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Maribor Rotovž.jpg|160px]]
| '''[[Mestna občina Maribor|Maribor]]''' 
| 148
| 114.872
| 771
| 32
| 1994
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Markovci|Markovci]] 
| 30
| 4050
| 137
| 9
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Medvode|Medvode]] 
| 78
| 17.580
| 222
| 31
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Šiška, Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mengeš|Mengeš]] 
| 23
| 8812
| 385
| 4
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Občina Metlika.jpg|sredina|160px]]
| [[Občina Metlika|Metlika]] 
| 109
| 8552
| 78
| 59
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mežica|Mežica]] 
| 27
| 3536
| 134
| 6
| 1994
|Koroška
|Koroška
|Ravne na Koroškem
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]] 
| 13
| 7300
| 575
| 4
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]] 
| 63
| 5069
| 81
| 15
| 1994
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Mirna - občina.jpg|center|160px]]
| [[Občina Mirna|Mirna]] 
| 31
| 2895
| 88
| 22
| 2011
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]] 
| 48
| 3238
| 66
| 28
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mislinja|Mislinja]] 
| 112
| 4489
| 41
| 11
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Slovenj Gradec
|-
| [[Slika:Mokronog1.JPG|center|160px]]
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]] 
| 73
| 3320
| 44
| 43
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Moravče|Moravče]] 
| 61
| 5683
| 92
| 49
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] 
| 144
| 5967
| 41
| 28
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Mozirje|Mozirje]] 
| 54
| 4438
| 85
| 8
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]''' 
| 64
| 18.317
| 289
| 12
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Muta|Muta]] 
| 39
| 3329
| 86
| 6
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Naklo|Naklo]] 
| 28
| 5494
| 194
| 13
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Nazarje|Nazarje]] 
| 44
| 2681
| 62
| 15
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Rathaus Mestna občina Città Comune di Nova Gorica (51589751416).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]''' 
| 280
| 31.781
| 114
| 44
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Goriška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Novo mesto rotovž.jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]''' 
| 236
| 38.678
| 163
| 98
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Odranci|Odranci]] 
| 7
| 1609
| 230
| 1
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]] 
| 33
| 4203
| 126
| 21
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Ormoz, town hall.jpg|center|160px]]
| [[Občina Ormož|Ormož]] 
| 142
| 11.792
| 83
| 61
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Osilnica|Osilnica]] 
| 36
| 326
| 9
| 19
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Kočevje &lt;small&gt;(nekoč že samostojna občina)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Pesnica|Pesnica]] 
| 76
| 7879
| 102
| 30
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Piran town hall Tartini monument.jpg|160px]]
| [[Občina Piran|Piran]] 
| 44
| 18.206
| 417
| 11
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Pivka|Pivka]] 
| 223
| 6168
| 28
| 29
| 1994
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
|Postojna
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]] 
| 61
| 3699
| 60
| 26
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]] 
| 46
| 1828
| 40
| 13
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Podvelka|Podvelka]] 
| 104
| 2242
| 22
| 11
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Poljčane|Poljčane]] 
| 38
| 4327
| 117
| 18
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Slovenska Bistrica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Polzela|Polzela]] 
| 34
| 6668
| 193
| 8
| 1998 
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Postojna|Postojna]] 
| 270
| 17.192
| 66
| 40
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Notranjska
|Primorsko-notranjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Prebold|Prebold]] 
| 41
| 5318
| 131
| 8
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Preddvor|Preddvor]] 
| 87
| 3946
| 44
| 14
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Prevalje|Prevalje]] 
| 58
| 6668
| 116
| 13
| 1998
|Koroška
|Koroška
|Ravne - Prevalje 
|-
| [[Slika:2250 Ptuj, Slovenia - panoramio (1).jpg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]''' 
| 67
| 23.898
| 359
| 10
| {{Abbr|1958|Ustanovitev velike ptujske občine}}&lt;br&gt;{{Abbr|1994|Trenutni sistem lokalne samouprave}}
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Puconci|Puconci]] 
| 108
| 5800
| 55
| 23
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]] 
| 51
| 8363
| 157
| 14
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Municipal Building of Radeče 02.jpg|center|160px]]
| [[Občina Radeče|Radeče]] 
| 52
| 4046
| 79
| 23
| 1994
|Dolenjska
|Posavska
|Laško
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radenci|Radenci]] 
| 34
| 5064
| 149
| 22
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] 
| 94
| 6229
| 66
| 14
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Radovljica|Radovljica]] 
| 119
| 19.359
| 164
| 52
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Ravne na Koroskem, town hall.jpg|center|160px]]
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] 
| 64
| 11.179
| 176
| 15
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Koroška
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]] 
| 10
| 1231
| 125
| 6
| 1998
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] 
| 30
| 2300
| 77
| 12
| 2006
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]] 
| 30
| 4424
| 150
| 6
| 2006
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ribnica|Ribnica]] 
| 154
| 9825
| 64
| 64
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] 
| 60
| 1071
| 18
| 6
| 1998
|Štajerska
|Koroška
|Podvelka - Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] 
| 71
| 11.679
| 162
| 41
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]] 
| 40
| 3027
| 77
| 11
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Rogatec|Rogatec]] 
| 40
| 3081
| 77
| 9
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Šmarje pri Jelšah 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Ruše|Ruše]] 
| 61
| 7157
| 118
| 7
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] 
| 65
| 4359
| 69
| 14
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ruše
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Semič|Semič]] 
| 147
| 3780
| 26
| 47
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Črnomelj
|-
| [[Slika:Sevnica Municipal Building 01.jpg|center|160px]]
| [[Občina Sevnica|Sevnica]] 
| 272
| 17.602
| 65
| 119
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Posavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sežana|Sežana]] 
| 217
| 13.669
| 64
| 64
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Obalno-kraška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[File:Dvorec Rotenturn, Slovenj Gradec.jpg|center|160px]]
| '''[[Občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]''' 
| 174
| 17.063
| 98
| 22
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Koroška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] 
| 260
| 26.363
| 100
| 79
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Podravska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Konjice - Stari trg5.JPG|sredina|160x160_pik]]
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] 
| 98
| 15.534
| 159
| 58
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sodražica|Sodražica]] 
| 49
| 2354
| 47
| 23
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Ribnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Solčava|Solčava]] 
| 102
| 493
| 5
| 4
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Mozirje &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Luče &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] 
| 33
| 1827
| 57
| 5
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Ormož
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Starše|Starše]] 
| 34
| 4111
| 121
| 8
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Maribor
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Straža|Straža]] 
| 29
| 4000
| 136
| 11
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]] 
| 37
| 2347
| 64
| 12
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]] 
| 26
| 2297
| 86
| 8
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]] 
| 18
| 1191
| 68
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Destrnik - Trnovska vas &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]] 
| 51
| 2795
| 54
| 27
| 1994
|Štajerska
|Pomurska
|Gornja Radgona
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] 
| 31
| 2238
| 71
| 8
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Lenart
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]] 
| 38
| 1966
| 52
| 17
| 2006
|Štajerska
|Podravska
|Ormož
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šalovci|Šalovci]] 
| 58
| 1342
| 23
| 6
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]] 
| 15
| 6451
| 419
| 2
| 1998
|Primorska
|Goriška
|Nova Gorica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| 40
| 9041
| 218
| 12
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Kranj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentilj|Šentilj]] 
| 65
| 8371
| 130
| 22
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Pesnica
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] 
| 96
| 7446
| 77
| 58
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentjur|Šentjur]] 
| 222
| 19.757
| 88
| 108
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]] 
| 49
| 2915
| 61
| 25
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Trebnje 
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škocjan|Škocjan]] 
| 61
| 3531
| 58
| 39
| 1994
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]] 
| 146
| 23.850
| 164
| 62
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Škofljica|Škofljica]] 
| 44
| 12.199
| 276
| 18
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] 
| 108
| 10.575
| 98
| 77
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] 
| 34
| 3606
| 105
| 24
| 2006
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| 18
| 3436
| 187
| 10
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Velenje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| 95
| 5854
| 61
| 54
| 2002
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|Litija
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]] 
| 96
| 9007
| 95
| 11
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Velenje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Štore|Štore]] 
| 28
| 4542
| 158
| 12
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tabor|Tabor]] 
| 35
| 1833
| 50
| 7
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tišina|Tišina]] 
| 39
| 3908
| 102
| 12
| 1994
|Prekmurje
|Pomurska
|Murska Sobota
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tolmin|Tolmin]] 
| 382
| 10.661
| 28
| 72
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Primorska
|Goriška
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]] 
| 58
| 15.935
| 275
| 18
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trebnje|Trebnje]] 
| 163
| 13.855
| 83
| 133
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Dolenjska
|Jugovzhodna
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]] 
| 23
| 1400
| 61
| 7
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;(1994)&lt;/small&gt;, Destrnik-Tr. vas &lt;small&gt;(1998)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Trzin|Trzin]] 
| 9
| 4000
| 472
| 1
| 1998
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|Domžale
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Tržič|Tržič]] 
| 155
| 15.044
| 97
| 35
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska
|Gorenjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Turnišče|Turnišče]] 
| 24
| 3070
| 131
| 4
| 1994*
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava*
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| '''[[Mestna občina Velenje|Velenje]]''' 
| 84
| 33.873
| 402
| 25
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Velika Polana - središče.jpg|center|160px]]
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]] 
| 19
| 1379
| 75
| 3
| 1998
|Prekmurje
|Pomurska
|Lendava &lt;small&gt;('94)&lt;/small&gt;, Črenšovci &lt;small&gt;('98)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Velike Lasce, municipal building.jpg|center|160px]]
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]] 
| 103
| 4546
| 44
| 88
| 1994
|Dolenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Vič - Rudnik&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Veržej|Veržej]] 
| 12
| 1361
| 113
| 3
| 1998
|Štajerska
|Pomurska
|Ljutomer
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Videm|Videm]] 
| 80
| 5612
| 70
| 30
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vipava|Vipava]] 
| 107
| 5866
| 55
| 20
| 1994
|Notranjska
|Goriška
|Ajdovščina
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vitanje|Vitanje]] 
| 59
| 2200
| 38
| 8
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Slovenske Konjice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vodice|Vodice]] 
| 31
| 5291
| 166
| 16
| 1994
|Gorenjska
|Osrednjeslovenska
|LJ &lt;small&gt;Šiška&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vojnik|Vojnik]] 
| 75
| 9360
| 122
| 56
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Celje
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vransko|Vransko]] 
| 53
| 2792
| 51
| 16
| 1998
|Štajerska
|Savinjska
|Žalec
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] 
| 116
| 18.296
| 157
| 25
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Notranjska
|Osrednjeslovenska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]] 
| 50
| 2594
| 53
| 5
| 1994
|Štajerska
|Koroška
|Radlje ob Dravi
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] 
| 147
| 16.347
| 112
| 78
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|Gorenjska (levi breg Save) in Dolenjska (desni breg Save)
|Zasavska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zavrč|Zavrč]] 
| 19
| 1453
| 77
| 9
| 1994
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Zreče|Zreče]] 
| 67
| 6657
| 99
| 27
| 1994
|Štajerska
|Savinjska
|Slovenske Konjice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žalec|Žalec]] 
| 117
| 21.737
| 186
| 39
| 
|Štajerska
|Savinjska
| style=&quot;text-align:center;&quot; | /
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Železniki|Železniki]] 
| 164
| 6629
| 41
| 29
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žetale|Žetale]] 
| 38
| 1299
| 34
| 5
| 1998
|Štajerska
|Podravska
|Ptuj &lt;small&gt;(1994)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;,Majšperk &lt;small&gt;(1998)&lt;/small&gt;
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žiri|Žiri]] 
| 49
| 5159
| 103
| 18
| 1994
|Gorenjska
|Gorenjska
|Škofja Loka
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]] 
| 43
| 4515
| 107
| 10
| 1998
|Gorenjska
|Gorenjska
|Jesenice
|-
| [[Slika:Image of nothing.svg|center|160px]]
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]] 
| 164
| 4708
| 28
| 51
| 1998
|Dolenjska
|Jugovzhodna
|Novo mesto
|}

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[seznam županov občin v Sloveniji]]
* [[seznam občin v Sloveniji (1990)]]
* [[seznam občin v Sloveniji (2005)]]
* [[seznam občin v Sloveniji (2006)]]

== Zunanje povezave ==

* [https://skupnostobcin.si/ Skupnostobcin.si]
* [https://po-sloveniji.com/obcine Po-sloveniji.com]

{{Slovenija}}

[[Kategorija:Geografija Slovenije]]
[[Kategorija:Občine Slovenije| ]]
[[Kategorija:Seznami občin v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>2bxvmb5awtogq8wpucs2f9q7m63jtyw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Straža</title>
    <ns>0</ns>
    <id>72610</id>
    <revision>
      <id>6751843</id>
      <parentid>6732543</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:56:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sakralna dediščina */</comment>
      <origin>6751843</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13429" sha1="190u707qtyamzks8jqb4swnu3ydhcir" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Straža}}
{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Dušan Krštinc]]
|grb=Grb Občine Straža.jpg
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Straza.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F203_T1257_vF_b4_x507255.25_y70059.25_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F203_T1257_vF_b4_x507255.25_y70059.25_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina= 28,5
|prebivalstvo=4000
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2076
|ženske=1924
|splet=https://www.obcina-straza.si/|sedež=[[Straža, Straža|Straža]]}}

'''Občina Straža''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 4.000 prebivalci. Občina je nastala 1. januarja 2007 po izločitvi iz [[Občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Leži ob reki [[Krka|Krki]] in meji na naslednje občine: [[občina Dolenjske Toplice]], [[občina Mirna Peč]], [[Mestna občina Novo mesto]], [[občina Žužemberk]]. Občinski praznik je 22. april, ko je bila leta 1878 v Vavti vasi ustanovljena prva [[osnovna šola]].&lt;ref name=&quot;vodnik&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf |title=Turistični vodnik občine Straža |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Občina Straža, zanjo Marjan Žiberna, Andreja Kren |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304023832/http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Območje občine spada pod [[Župnija Vavta vas|župniji Vavta vas]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.vavta-vas.si/zupnija/ |title=O župniji Vavta vas |accessdate=25.2.2015 |date= |format= |work=Župnija Vavta vas |archive-date=2015-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904081457/http://www.vavta-vas.si/zupnija/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in [[Župnija Prečna|Prečna]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.zupnijaprecna.net/index.php/o-zupniji |title=O župniji Prečna |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Župnija Prečna |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304225400/http://www.zupnijaprecna.net/index.php/o-zupniji |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Po popisu prebivalstva leta 2002 je imela občina (takrat še v okviru [[Mestna občina Novo mesto|novomeške občine]]) 3.661 prebivalcev, stanje leta 2015 pa izkazuje 3.810 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;stat2015&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp |title=Podatkovni portal SI-STAT |accessdate= 25.2.2015|date= |format= |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}&lt;/ref&gt; Najvišja vzpetina v občini je Straška gora z najvišjim vrhom Srobotnik z nadmorsko višino 593 m.

== Zgodovina ==
Arheološke najdbe (med njimi 5.000 let stara kamnita sekira) kažejo na poselitev že v [[Paleolitik|starejši kameni dobi]]. Iz obdobja [[Halštatska doba|starejše železne dobe]], ki je na [[Dolenjska|Dolenjskem]] zapustilo številne najdbe, je eno redkih ostankov ravninskega naselja iz tega obdobja; ta del Straže se še danes imenuje Gradišče. Našli so preko 100 peči za taljenje železove rude in številna grobišča. Iz obdobja antike so številni žgani grobovi iz [[2. stoletje|2.]] in [[3. stoletje|3. stoletja]], nekaj verjetnih naselbinskih ostankov ter verjetna trasa današnje pešpoti Rimska pot. Najstarejše ime, ki priča o poselitvi [[Slovani|Slovanov]], je naselbinsko ime za Sela. Samo naselje Straža se prvič omenja leta 1290. Kraj naj bi dobil ime po stražarjenju prebivalcev, ki so vinograde nad naseljem varovali pred medvedi, pticami in drugimi nepovabljenimi. Kmalu po tem je omenjen tudi [[dvorec Zalog (Breitenau)]] (Brajtenau), ki danes sicer ne stoji več.

V [[19. stoletje|19. stoletju]] sta se naselji [[Vavta vas]] in [[Straža, Straža|Straža]] pričeli modernizirati in industrializirati. Aurespergi so v bližini začeli izkoriščati lesena bogastva, tako je kraj leta 1894 dobil [[Železniški prevoz|železnico]] in [[Parna žaga|parno žago]]. Vinogradništvo je v letih 1900-1901 zelo prizadela trtna uš, vendar je preživelo. leta 1940 sta Straža in Vavta vas dobili električno napeljavo.

== Naselja ==
[[Slika:Straža, Slovenia.jpg|thumb|right|250px|Straža leži ob Krki pod Straško goro]]
Občino sestavljajo naselja: [[Dolnje Mraševo]], [[Drganja sela]], [[Jurka vas]], [[Loke, Straža|Loke]], [[Podgora, Straža|Podgora]], [[Potok, Straža|Potok]], [[Prapreče pri Straži]], [[Rumanja vas]], '''[[Straža, Straža|Straža]]''', [[Vavta vas]] in [[Zalog, Straža|Zalog]]. Ozemlje se nahaja na območju katastrskih občin Prečna, Gornja Straža, Jurka vas, Mali Podljuben in Gornje Polje.

== Gospodarstvo ==
[[Slika:2016-2-Straža (5).JPG|thumb|right|250px|Les čaka na predelavo v Novolesovem obratu v Straži]]
Poleg vinogradništva in gozdarstva so bili za naselje včasih značilni tudi mlini na Krki; ohranjeni so le trije, ki pa ne obratujejo več. V občini so razviti gozdarstvo in lesna industrija, kmetijstvo, storitvene dejavnosti. V kraju so tudi skladišča državnih blagovnih rezerv.

== Infrastruktura ==
[[Slika:2016-2-Straža wooden bridge Loke.JPG|thumb|right|250px|Leseni most v Lokah]]
V občini je 80&amp;nbsp;km večinoma [[asfalt]]iranih cest. [[Železniška proga|Železnica]] do Novega mesta služi tovornemu prometu. Na območju občine so osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom, zobozdravstvena ambulanta, lekarna, knjižnica, pošta, banka, župnišče, več cerkva, kulturni dom, bencinska črpalka. Na območju občine deluje tudi [[Letališče Novo mesto-Prečna|letališče Straža/Prečna]] s travnato vzletno-pristajalno stezo za motorna in jadralna letala, eno večjih v Sloveniji (dolžina steze je 2.000 m).

Čez reko Krko je zgrajenih več mostov, med njimi v celoti lesen in pred leti obnovljen v Lokah, ki je vpisan v seznam kulturne dediščine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21978|title=Potok pri Straži - Leseni most |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}&lt;/ref&gt; Prebivalcem, zlasti šoloobveznim otrokom pa veliko pomeni nov most za pešce in kolesarje pri osnovni šoli Vavta vas (lokacija: {{Coord|45|47|4.74|N|15|4|57.74|E|display=inline}}).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/nov-most-v-strazi-za-pesce-in-kolesarje.html |title=Nov most v Straži za pešce in kolesarje povezuje OŠ v Vavti vasi s Stražo na levem bregu Krke |accessdate=28.2.2016 |date=15.4.2015 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304103124/http://www.delo.si/novice/slovenija/nov-most-v-strazi-za-pesce-in-kolesarje.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Turizem ==
[[Slika:2016-2-Izvidnica v Stražo (39).JPG|thumb|right|250px|Straža je dolgo naselje, ki večinoma leži ob južnem pobočju Straške gore. Zaradi ugodne lege za vinogradništvo številne zdanice.]]
V občini deluje nekaj gostišč ter turističnih kmetij. Poleg [[Letalstvo|letalstva]] in [[Padalstvo|padalstva]] je možno [[jadralno padalstvo]] z bližnje Straške gore. Na Krki je na voljo tudi rafting oz. veslanje po v Straži že mirni reki Krki (ali z začetkom višje ob toku po bolj razgibanem delu) ali športni ribolov. Iz naselja Straže (z avtobusne postaje) je speljanih več označenih pešpoti: Gozdarska (mimo vzletišča za [[Jadralno padalstvo|jadralna padala]] ter [[kraške jame]] ''Velika prepadna''), Rimska (po trasi domnevne rimske ceste) in Vinogradniška.

V občini organizirajo:
* aprila ''Salamijada'' z ocenjevanjem salam;
* julija ''Dan na Krki'' (veslanje po Krki, tekmovanja v med skupinami v Zalogu);
* septembra ''Straška jesen'', namenjena prenosu ljudskih navad in [[Šega|šeg]] med generacijami;
* novembra ''Martinov pohod''.

Na poti iz Vavte vasi proti Drganjim selom je ''Jelovškov boršt'', eden najhitreje rastočih gozdov v Sloveniji, zlasti [[Jelka (rod)|jelke]]. V podzemlju nekaterih kraških izvirov ob reki Krki domuje [[človeška ribica]]. V Zalogu v opuščenem glinokopu v in ob ribiku nastaja vedno bolj pester biotop. V bližini letališča stoji Marof, ohranjena pristava sicer precej porušenega [[Grad Luknja|gradu Luknja]] nad izvirom [[Temenica (reka)|reke Temenice]] (tudi [[Prečna|Prečne]]). [[Kapnik|Kapniško]] jamo Veliko prepadno je možno obiskati dvakrat letno, 1. maja in v času Straške jeseni. Vinogradniki (okoli 150 jih je organiziranih v Vinogradniškem društvu) se vedno bolj vključujejo v t. i. zidaniški turizem (najem zidanice, pogostitev, pokušina vina - zlasti [[Cviček|cvička]], ...).&lt;ref name=&quot;vodnik&quot; /&gt;

V bližini so turistično znane [[Dolenjske Toplice|Dolenjske toplice]].

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=115px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Alojz Knafelj]]
| rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|42px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Dušan Krštinc]]
| rowspan=3|'''{{Abbr|SV|Martin Krštinc in skupina volivcev RIOS - Razvojna iniciativa občine Straža}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

== Sakralna dediščina ==
V občini je pet rimokatoliških [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]:
{|class=&quot;sortable wikitable&quot;  align=center
! Št. !! Cerkev !! Slika
|-
|
1.
 || ''[[župnijska cerkev]] sv. Jakoba v Vavti vasi'' (lokacija: {{Coord|45|46|49.19|N|15|4|40.51|E|display=inline}})
Sezidana v obliki križa konec 18. in v začetku 19. stoletja, verjetno na mestu predhodne cerve vsaj iz 1462. Križev pot iz 1862 italijanskega mojstra Davida Bertolda. Poslikave [[oltar]]jev in kapel največ Franz Kurz Thurno Goldenstein Salisburgensis (1807-1878).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2629|title=Vavta vas - Cerkev sv. Jakoba |accessdate=26.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}&lt;/ref&gt; 
|| [[Slika:2016-2-Straža sv. Jakob Vavta vas.JPG|100px|]]
|-
|
2.
|| ''podružnična cerkev sv. Tomaža v Straži (nekdanji Gornji Straži)'' (lokacija: {{Coord|45|47|10.82|N|15|4|28.27|E|display=inline}})
Skromna zunanjost skriva ostanke romanske cerkve, ki so se pokazali ob prenovi 1987 (polkrožna [[Romanska arhitektura|romanska]] [[apsida]], zahodna vogala [[Cerkvena ladja|cerkvene ladje]], zunanja [[Slavolok|slavoločna]] stena). Na nagrobni plošči pred oltarjem letnica 1681. Zlati oltarji iz 17. in 18. stoletja. Deli starih poslikav, ki izpričujejo starost izvorne cerkve. 
|| [[Slika:2016-2-Straža cerkev sv. Tomaža.JPG|100px|]]
|-
|
3.
|| ''podružnična cerkev Marije Tolažnice žalostnih v Drganjih selih'' (lokacija: {{Coord|45|44|51.64|N|15|5|28.48|E|display=inline}})
Prenovljena 2009, iz prve polovice 18. stoletja. 
|| [[Slika:2016-2-Straža cerkev Marije Tolažnice žalostnih Drganja sela.JPG|100px|]]
|-
|
4.
 || [[Župnija Prečna]] ima na območju občine Straža dve podružnični cerkvi:

''Cerkev Vnebovzetja Matere božje v Straži (nekdanji Dolenji Straži)'' (lokacija: {{Coord|45|47|55.93|N|15|5|10.48|E|display=inline}})
Dograjena 1690, zvonik 1720. Poslikana po naročilu rodbine Brenner iz gradu Luknja. Kupola ladje poslikana v 1. polovici 18. stoletja s kakovostno iluzionistično figuralno poslikavo (Janez Jurij Remp). Baročna oltarna oprema s preloma 17. in 18. stoletja. Kot spomenik baročne umetnosti ima status kulturnega spomenika.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2162 |title=Straža pri Novem mestu - Cerkev Marijinega vnebovzetja |accessdate=26.2.2015 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine}}&lt;/ref&gt; 
|| [[Slika:2016-2-Straža Cerkev Vnebovzetja Matere božje (2).JPG|100px|]]
|-
|
5.
|| ''Cerkev sv. Martina v Zalogu'' (lokacija: {{Coord|45|47|38.31|N|15|7|17.44|E|display=inline}})
Pisna omemba iz 1581, čas izgradnje neznan. Oltar iz prve polovice 17. stoletja. Zanimiva kipa sv. Jurija in sv. Ane Samotretje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2163|title= 	
Zalog pri Prečni - Cerkev sv. Martina |accessdate=26.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}&lt;/ref&gt; 
|| [[Slika:2016-2-sv.Martin Zalog Straža.JPG|100px|]]
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.straza.si/ Občinska in turistična stran Straže]
* [http://www.aknm.si/ Aeroklub Novo mesto]
* {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Straža municipality|Občina Straža}}

{{Slovenske občine}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Straža]]
[[Kategorija:Občina Straža| ]]</text>
      <sha1>190u707qtyamzks8jqb4swnu3ydhcir</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Šmarješke Toplice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>72618</id>
    <revision>
      <id>6751783</id>
      <parentid>6748828</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:18:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lokalna samouprava */</comment>
      <origin>6751783</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32427" sha1="psmykfwsvjyun77kcrzs9lhsjm0nevp" xml:space="preserve">{{primarni viri}}
{{reklama}}
{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]]
|grb=Šmarješke Toplice.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Smarjeske Toplice.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13  Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=34,2
|prebivalstvo=3606
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1831
|ženske=1775
|splet=https://www.smarjeske-toplice.si/|sedež=[[Šmarjeta]]}}

'''Občina Šmarješke Toplice''' je ena mlajših in manjših občin v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Šmarjeta|Šmarjeti]]. ima okoli 3.600 prebivalcev (2025). Svojo samostojno pot je pričela 1. januarja 2007 z odcepitvijo od [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]]. V novonastali občini sta se združili dve krajevni skupnosti - Krajevna skupnost [[Bela Cerkev]] in Krajevna skupnost [[Šmarjeta]].

Območje Občine Šmarješke Toplice leži v jugovzhodnem delu Slovenije. Površina obsega 34,2&amp;nbsp;km² in meji na občine [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], [[Občina Škocjan|Škocjan]], [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] in omenjeno [[Mestna občina Novo mesto|Mestno občino Novo mesto]]&lt;ref name=&quot;smarjeske-toplice.si&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|title=Občina Šmarješke Toplice|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827200556/http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;.

== Simbolika grba Občine Šmarješke Toplice ==
Osrednji simbol grba je okrogel vrč (za vodo ali vino) z dvema ročajema, ki simbolizira združitev dveh krajevnih skupnosti (Krajevna skupnost Šmarjeta in Krajevna skupnost Bela Cerkev) v skupno občino Šmarješke Toplice v letu 2007. Vrč kot tak je tudi simbol gostoljubja prebivalcev in zavzema pomembno mesto v vsaki zidanici.

Krog v vrču predstavlja sonce (vrtec Sonček) ali zrelo grozdno jagodo iz katere se na področju Šmarjeških Toplic prideluje kakovostno vino.

Polje grba se deli na štiri enote: dve zeleni enoti predstavljata dve vinorodni področji – Koglo in Vinji vrh in dve modri enoti najpomembnejša vodotoka na območju občine- reko Krko in potok Raduljo.

Deljeno modro polje simbolizira tudi dve, za to področje najpomembnejši obliki naravnega vira, termalno in pitno vodo.

== O občini Šmarješke Toplice ==

Južno območje občine je strateško pomembno, saj se navezuje na pomembno avtocestno povezavo med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Zagreb]]om ter reko [[Krka|Krko]].

Pokrajina je zelo raznolika, razgibana in pestra. Razprostira se med dvema vinorodnima gričema Koglo (417 m) in Vinji vrh (392 m), ki sta na prisojni legi porasla z vinsko trto, na osojni pa predvsem z bukovimi gozdovi. Obe vinski gorici sta tudi odlični izletniški izhodišči in razgledni točki.

Občina Šmarješke Toplice ima dve pobrateni občini: prekmursko [[Občina Cankova|Občino Cankova]] in Občino Teplice nad Bečvou iz Češke&lt;ref name=&quot;smarjeske-toplice.si&quot;/&gt;.

Občino Šmarješke Toplice vse od njenega nastanka vodi županja [[Bernardka Krnc]].[[Slika:Hiša žive dediščine, Bala Cerkev.jpg|221x221px|Hiša žive dediščine, Bela Cerkev|sličica]]Občina je reliefno razgibana in sestavljena iz 24 vasi, za katere je značilna razpršena poselitev. Ima tri večja središča. Eno od teh je naselje Šmarješke Toplice, kjer se nahaja osrednji turistični objekt ‒ zdravilišče Terme Šmarješke Toplice. Šmarješke Toplice, ki so v preteklosti nosile ime Jezerske toplice, so največje naselje v občini.

Šmarjeta, ki je bila pred ustanovitvijo samostojne občine sedež Krajevne skupnosti Šmarjeta, je sedaj upravno, administrativno in izobraževalno središče z občinsko stavbo, zdravstvenim domom ter lekarno, Osnovno šolo Šmarjeta in vrtcem Sonček, domom za ostarele, župnijskim uradom in vaškim jedrom, ki se je oblikovalo okoli župnijske cerkve svete Marjete.

Tretje središče predstavlja vas Bela Cerkev, ki je bila pred ustanovitvijo občine središče Krajevne skupnosti Bela Cerkev in ima v občini sedaj predvsem pomembno vlogo družabnega središča. Družabno vaško življenje se odvija predvsem v Hiši žive dediščine, ki nosi slogan »''Iz narave in preteklosti za prihodnost''« in stoji v centru vaškega trga na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata, po 110 letih delovanja, zaprla leta 1970. Aktivno delovanje lokalnih društev, prireditve in organizirana vaška druženja, ki se odvijajo v Hiši žive dediščine, privabijo v Belo Cerkev veliko obiskovalcev.

Prva omemba kraja v pisnih virih, je bila leta 1074 omemba področja Vinjega vrha v listini, ki sta jo sestavila freisinški škof in oglejski patriarh. Listina je določala, da mora škof patriarhu prepustiti 10 kmetij na Vinjem vrhu. Sestavljena je bila 15. junija in občina Šmarješke Toplice na ta datum vsako leto praznuje svoj občinski praznik.&lt;ref name=&quot;smarjeske-toplice.si&quot;/&gt;

V železni dobi je stalo na Velikem Vinjem vrhu mogočno utrjeno naselje oz. gradišče. Zgrajeno je bilo v 8. stoletju pr. n. št. in opuščeno po rimski zasedbi konec 1. stoletja pr. n. št. Pomemben vir za raziskovanje takratnega življenja so še zdaj vidna grobišča in ostanki obzidja na bližnjih grebenih in pobočjih.[[Slika:Cerkev sv. marjete, Šmarjeta.jpg|233x233px|Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta|sličica]]Sprva so umrle pokopavali v rodovnih gomilah, pozneje pa na planih grobiščih. Arheološke najdbe pričajo, da je območje Šmarjete v starejši železni dobi doživelo velik razcvet. Središče na Velikem Vinjem vrhu je obvladovalo dolino ob spodnjem toku Krke in dolenjsko gričevje vse do doline Mirne. Blagostanje prebivalstva je temeljilo na železarstvu, kovaštvu in tovorništvu. Tedanjo družbo na širšem dolenjskem ozemlju prikazujejo upodobitve na situlah, kovinskih posodah v obliki vedra.

V širšem slovenskem prostoru je občina poznana predvsem po zdraviliškem turizmu, ki se razvija v enem od najsodobnejših slovenskih termalnih središč. Naravne danosti nudijo pestro ponudbo športnih aktivnosti in doživetij v neposrednem stiku z naravo. Bogata kulturna in zgodovinska dediščina se razkriva v arheoloških najdbah ter v raznovrstni sakralni in etnološki dediščini. Vse omenjene znamenitosti so povezane v dveh tematskih poteh: tematski in vodni poti »Vir življenjske energije«. Pod sakralno dediščino štejemo številne lokalne cerkve, ki jih je na območju občine kar 14 in so posvečene različnim svetnikom.

Občino Šmarješke Toplice sestavlja 24 vasi in zaselkov. Naselja v občini so:

[[Bela Cerkev]], [[Brezovica, Šmarješke Toplice|Brezovica]], [[Čelevec]], [[Dol pri Šmarjeti]], [[Dolenje Kronovo]], [[Draga, Šmarješke Toplice|Draga]], [[Družinska vas]], [[Gorenja vas pri Šmarjeti]], [[Gradenje]], [[Grič pri Klevevžu]], [[Hrib, Šmarješke Toplice|Hrib]], [[Koglo]], [[Mala Strmica]], [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]], [[Radovlja]], [[Sela pri Zburah]], [[Sela, Šmarješke Toplice|Sela]], [[Strelac]], [[Šmarješke Toplice]], '''[[Šmarjeta]]''', [[Vinica pri Šmarjeti]], [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]], [[Zbure]], [[Žaloviče]].

== Naravne znamenitosti ==
[[Slika:Indijski lotos.jpg|176x176px|Indijski lotos, park Šmarješke Toplice|sličica]]

Območje občine Šmarješke Toplice je bogato z naravnimi danostmi. Pokrajino sestavljajo nižinske poplavne ravnice, naključni izviri tople termalne vode, z gozdovi porasla pobočja in z vinogradi obrasli vinski gorici [[Koglo]] in [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji vrh]].

Najpomembnejša naravna vrednota na območju je voda, ki je skozi stoletja odločilno vplivala na oblikovanje tukajšnje pokrajine. Območje je prepleteno s številnimi manjšimi potoki in izviri termalne vode, za prebivalce tega območja pa je predvsem pomembna bogata zaloga podtalnice. Voda je z nanosi materiala ustvarila obsežne ravnice, ki jih zaradi rodovitnosti obdajajo polja, njive ter travniki.

Območje [[Soteska|soteske]] potoka [[Radulja|Radulje]] z brzicami in Spodnjo ter Zgornjo Klevevško jamo v predelu imenovanem [[Klevevž]] je vključeno v varovano okolje Nature 2000 in predstavlja eno od pomembnejših naravnih znamenitosti. Jami sta bili v preteklosti sicer raziskani, vendar za obiskovalce nista odprti. V Klevevž domačini poleti prihajajo predvsem zaradi izvira tople vode, ki je ograjen z manjšim betonskim bazenom in kjer se lahko v vročih poletnih mesecih osvežijo v vodi, ki ima stalno temperaturo od 21 do 25&amp;nbsp;°C. Potok Radulja v svojem srednjem toku ni več tako živahen in se v celoti umiri, kar je privedlo do nastanka [[Mokrišče|mokrišča]] [[Zdravci]], ki je eno največjih mokrišč na Dolenjskem&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino|last=Pungerčar|first=Majda, ur.|publisher=Založba Goga, Novo mesto|year=2009|isbn=978-961-6421-81-2|location=|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt;.

V parku zdravilišča [[Terme Šmarješke Toplice]] v jezercu, ki ga napaja topla termalna voda, uspeva redka vodna rastlina imenovana [[indijski lotos]]. Poleti se nad gladino jezerca dvignejo rožnati cvetovi rastline, katere domovina so predeli Azije in Avstralije. Prav topla termalna voda je zaslužna, da občutljivi lotos, ki v naravi uspeva v toplejših predelih sveta, preživi tudi ostre zime v Šmarjeških Toplicah.

V bližini vasi [[Bela Cerkev]] se nahaja manjši kraški rov, ki so jo domačini poimenovali Škratova luknja. Ime naj bi dobila po nekdanjih majhnih in mističnih prebivalcih, ki so nekdaj prebivali v njenem zavetju.

== Kulturne znamenitosti ==
[[Slika:Vodnjak v zdraviliškem parku.jpg|233x233px|sličica|Vodnjak s kipom žene z vrčem v parku Term Šmarješke Toplice]]

Kulturno dediščino kraja predstavljata za oglede turistov urejeni in odprti rojstni hiši dveh pomembnih zgodovinskih osebnosti: v [[Vinica pri Šmarjeti|Vinici]] rojstna hiša duhovnika [[Janez Zalokar|Janeza Zalokar]]&lt;nowiki/&gt;ja in v [[Šmarjeta|Šmarjeti]] rojstna hiša [[Jože Karlovšek|Jožeta Karlovška]], raziskovalca ljudske ornamentike.

V parku Term Šmarješke Toplice si lahko ogledamo star litoželezni vodnjak s kipom žene, skozi katerega je bila speljana prva pitna voda in razvaline gradu Štrlek do katerih vodi gozdna sprehajalna pot.

Pod kulturne znamenitosti sodijo tudi razvaline [[Grad Klevevž|gradu Klevevž]], nekdaj pomembnega gospodarsko-upravnega središča freisinških škofov na Dolenjskem, ki pa je bil leta 1942 popolnoma požgan.

Med pomembne kulturne znamenitosti kraja sodi tudi Hiša žive dediščine s sloganom »Iz narave in preteklost za prihodnost«. Gre za objekt, ki je nastal na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, v kateri je pouk potekal kar 110 let. Prostori stavbe so namenjeni delovanju društev in stalnima razstavama arheološke zbirke replik najdb na področju občine in razstavo šolskega inventarja in učnih pripomočkov učencev stare šole.

Naravne in kulturne znamenitosti občine Šmarješke Toplice si je mogoče ogledati v sklopu dveh urejenih tematskih poteh – vodni in tematski poti imenovani »Vir življenjske energije«. Občinske znamenitosti pa lahko spoznate tudi ob vožnji s kolesom v kolesarski poti imenovani »Šmarješka kolesnica«.

== Hiša žive dediščine &quot;''Iz narave in preteklosti za prihodnost''&quot; ==

V Hiši žive dediščine s sloganom ''»Iz narave in preteklost za prihodnost«'' je 15. junija 2015 zaživel medgeneracijski interpretativni center dediščine. Projekt na področju turizma, ohranjanja ter interpretacije naravne in kulturne dediščine, je bil realiziran s pomočjo nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za kulturo. Hiša žive dediščine stoji na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata zaprla v letu 1970.

Vsebina hiše ponuja vpogled v življenje lokalnih prebivalcev skozi različne zorne kote in zgodovinska obdobja. Sprehod po posameznih tematskih sobah nas popelje od daljne preteklosti vse do živahnega utripa sedanjosti.

V Zwittrovi dvorani, ki nosi ime po zgodovinarju dr. Franu Zwittru, rojenem v Beli Cerkvi, si je mogoče ogledati predstavitveni film občine Šmarješke Toplice. V enološkem laboratoriju se obiskovalci lahko seznanijo z lokalnim vinogradništvom in vinarstvom, najbolj razširjenima dejavnostima na področju Šmarješki Toplic, kulinarično dediščino kraja pa je moč spoznati v Sobi žive dediščine. V Sobi ustvarjalnosti je na ogled začasna razstava inventarja stare šole in učnih pripomočkov bivših učencev. V daljno preteklost obiskovalce popelje Dežela arheologije. V njej se sprehodimo skozi obdobje prazgodovine, antike, preseljevanja narodov in preko razstavljenih replik, najdenih na širšem območju Vinjega vrha, spoznamo način življenja tukajšnjih prebivalcev. V Sobi naših prednikov spoznamo življenje in delo pomembnih lokalnih osebnosti. V Škratovi soba najmlajši obiskovalci spoznajo zgodbo o belocerkovškem škratu Viniju in druge lokalne pripovedke.

Simbol Hiše žive dediščine je Orant ali molivec, bronast obesek v podobni človeške figure, najden na pobočjih Vinjega vrha. Obesek upodablja človeško postavo, ki prestopa krog in s tem simbolizira podiranje meja in stopanje iz okov vsakdana.

== Tematska pot »Vir življenjske energije« ==
Občina Šmarješke Toplice je v letu 2012 s pomočjo evropskih sredstev LEADER uredila tematsko pot »Vir življenjske energije«. V tematski poti je povezala štiri tematske točke, ki reprezentirajo pomembno kulturno in naravno dediščino kraja in se prepletajo z zgodovinsko, etnološko, romarsko, športno-rekreativno in kulinarično vsebino. Možen je obisk posameznih točk tematske poti, ki so organizirane kot samostojne enote ali krožen ogled vseh štirih točk z izhodiščem v Šmarjeških Toplicah in končno postajo v Beli Cerkvi. Za urejenost točk na tematski poti skrbi Občina in domačini, ki s čistilnimi akcijami poskrbijo, da so točke privlačne in dostopne za obiskovalce in turiste. Točke združujejo pomembne elemente nepremične, predvsem stavbne dediščine in nesnovne kulturne dediščine kraja. 

Prvo točko na tematski poti predstavljajo ostaline in ruševine nekdanjega gradu Štrlek, ki se nahajajo v gozdu ob kompleksu Term Šmarješke Toplice, pomembnega nosilca zdraviliškega turizma v Sloveniji. V Šmarješke Toplice Terme vsako leto privabijo več kot 93.000 turistov in izletnikov. Do razvalin iz zdraviliškega parka vodi urejena sprehajalna pot, ki se zaključi tik ob ruševinah na opazovalnem podestu, kjer je nameščena tudi informativna tabla. Na območju občine Šmarješke Toplice je v preteklost stalo pet gradov zato se je področje imenovalo »dolina gradov« in edini danes še vidni ostanek nekdanjih gradov so prav razvaline gradu Štrlek, ki je bil v pisnih virih prvič omenjen že leta 1247. Zgradila sta ga viteza Friderik in Rudolf iz Mokronoga brez dovoljenja tedanjih lastnikov posesti zato je bil grad eden redkih primerkov »črne gradnje« tistega časa. Grad je bil prav iz teh razlogov zelo kmalu porušen. Razvaline gradu so vključene v register spomenikov nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena.

Druga točka tematske poti je vinska gorica Koglo s cerkvijo svetega Lenarta na najvišji točki občine, na nadmorski višini 417m. Na Koglem je nekdaj stal gradič Kozjak, ki je bil prva utrdba proti Ogrom. Cerkev sv. Lenarta je bila v pisnih virih prvič omenjena v 17. stoletju. Najprej je bila grajena v gotskem slogu in kasneje barokizirana. Ob cerkvi je postavljena razgledna ploščad, ki odpira pogled na dolino reke Krke, Gorjance, Kočevski gozd, Novomeško kotlino in Šentjernejsko polje. Pot iz Šmarjeških Toplic do Koglega vodi med vinogradi in zidanicami, ki so značilne za vinske gorice. Na Koglem stoji tudi zidanica Bregač, prva zidanica, ki je odprla svoja vrata turistom v inovativne projektu imenovanem Zidaniški turizem. 
[[Slika:3. Cerkev Karmelske matere božje, Slape.jpg|sličica|304x304px|Cerkev Karmelske matere božje, Slape]]
Tretja točka tematske poti je pri cerkvi Karmelske matere božje v Slapah. Grajska cerkev je bila sezidana v letih 1622 - 1628. Sedanja zgradba je nasledila starejšo srednjeveško stavbo. Nastanek cerkve je povezan z lastniki gradu Klevevž, družino Moscon, ki so cerkev postavili kot njihovo družinsko grobno cerkev. Na pokopališču, ki obkroža cerkev je večje število nagrobnih spomenikov med katerimi izstopa grobno polje družine Ulm, zadnjih lastnikov gradu Klevevž. Cerkev in pripadajoče pokopališče je pomemben zgodovinski spomenik kulturne dediščine. Mogoč je ogled notranjosti cerkve z grobnico lastnikov gradu Klevevž in grobnega polja plemiške družine na pokopališču. V neposredni bližini Slap je pomembna lokalna naravna znamenitost Klevevž, ki združuje sotesko potoka Radulje s slapovi in brzicami ter dvema kraškima jamama ter naraven termalni izvir ujet v kamnit bazen, kjer ima voda konstantno temperaturo 23&amp;nbsp;°C skozi celo leto.

Zadnja točka tematske poti je Škratova luknja v vasi Bela Cerkev. Škratovo luknjo imenujejo domačini manjšo jamo z rovom, ki leži pod vasjo Bela Cerkev in v kateri naj bi po ljudskem izročilu v preteklosti živeli škratje. Ti so bili prijazne narave in so domačinom pomagali. Mir v vasi naj bi skalil nadut mladenič, ki se je nekega dne preselil v vas. Škratov ni maral in jih je preganja. Ti se z njim niso želeli prerekati in so se po svojem rovu umaknili na bližnji Vinji vrh. Ljudje, ki so ostali brez pomoči škratov, so mladeniča izgnali iz vasi, vendar se škratje kljub temu niso vrnili. Najstarejši škrat pa se je odločil, da bo ljudem vseeno pomagal, vendar se jim ni nikoli prikazal ob belem dnevu. Do Škratove luknje vodi urejena sprehajalna pot, urejen je tudi dostop do jame v kateri obiskovalce pozdravi kip škrata. Točko Škratova luknja zavzeto promovirajo domačini sami z razširjanjem zgodbe o belocerkovških škratih med obiskovalce vasi ter promociji z iznajdbo posebnih jedi, ki nosijo ime po škratih in jih vključujejo v gostinsko in kulinarično ponudbo kraja (škratova klobasa, škratova »moč«).

== Znane zgodovinske osebnosti&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja: Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice|last=Cvelbar, France in Stane Granda|first=|publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta in Založba Goga Novo mesto|year=2007|isbn=|location=|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt; ==
{{glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Šmarješke Toplice}}
[[Slika:Grob družine Majzelj in Zwitter.jpg|175x175px|Grob družine Majzelj in Zwitter, Bela Cerkev|sličica]]

==== Fran Zwitter (24.10.1905 – 14.4.1988) ====
[[Fran Zwitter]] je bil rojen v Beli Cerkvi v hiši svojega deda Frana Majzlja. Po študiju zgodovine in geografije v Ljubljani in na Dunaju je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1928 diplomiral in naslednje leto doktoriral. V letih 1930–32 se je izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo, hkrati pa se je usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka.

Leta 1938 je postal prvi učitelj za zgodovino novega veka na ljubljanski univerzi. Med letoma 1952 in 1954 je bil rektor Univerze v Ljubljani, sicer pa je bil redni profesor do upokojitve leta 1975.

Od leta 1958 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg zgodovine mest in socialne zgodovine ga je vseskozi zanimala nacionalno politična problematika.

Zwittrova bibliografija šteje več kot 300 enot, od tega 11 knjig in 100 pomembnejših razprav. Ker je bil zelo navezan na rodno Belo Cerkev, je bila njegova zadnja želja, da je v svoji rojstni vasi tudi pokopan.

==== Jože Karlovšek (12.2.1900 – 22.10.1963) ====
[[Slika:Karlovškova rojstna hiša, Šmarjeta.jpg|197x197px|Rojstna hiša Jožeta Kalovška, Šmarjeta|sličica]][[Jože Karlovšek]] je bil rojen v Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na gradbeni šoli v Ljubljani. Delal je kot gradbeni tehnik, nadzornik, projektant in na koncu kot učitelj tehničnih predmetov na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Bil je eden od ustanoviteljev Tovarne fine keramike Dekor v Ljubljani leta 1931.

Njegova velika ljubezen so bili stara podeželska arhitektura, slovenski ornamenti in slovanska mitologija. Ornamente je najprej zbiral, nato pa tudi sam ustvarjal. Z lastno tehniko, ki jo je tudi patentiral, je slikal na les najrazličnejše motive, večinoma prevzete iz slovanske mitologije. Karlovšek je gradivo, ki ga je zbral ob svojih raziskavah, objavil v več knjigah, od katerih so pomembnejše: Slovenska hiša, Umetnostna obrt – splošen razvoj in naš slog, Slovenski domovi in zbirka razglednic Dekorativna umetnost. V različnih revijah je redno objavljal članke in razprave s področja ljudske umetnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj.

Rojstna hiša Jožeta Karlovška stoji nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti. Današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu je sezidal Karlovškov oče. V hiši sta nekdaj delovali tudi gostilna in trgovina ter prenočišča za goste.

Pred vhodom v hišo stoji doprsni kip Jožeta Karlovška.

==== Janez Zalokar (26.6.1792 – 7.9.1872) ====
[[Slika:Rojstna hiša Janeza Zalokarja.jpg|132x132px|sličica|Rojstna hiša Janeza Zalokarja, Vinica pri Šmarjeti]]
[[Janez Zalokar]] je bil rojen na Vinici pri Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral teologijo v Ljubljani in bil leta 1815 posvečen v duhovnika. Duhovniška služba ga je kot kaplana popeljala najprej v Metliko in nato kot župnika najprej v Tržič in nazadnje v Škocjan. Ko je nastopil službo v Škocjanu, je bil njegov cilj čim bolj pomagati svojim župljanom in nanje prenesti čim več svojega vsestranskega znanja. Zanimala ga je zdravstvena problematika, bil je podpornik homeopatije, spodbujal je sadjarstvo, dobro je poznal kmetovanje, ljudi je učil, kako iz kmetovanja živeti in z njim tudi zaslužiti.

Leta 1854 je napisal knjigo Umno kmetovanje in gospodarstvo. Gre za prvo knjigo v slovenščini, ki opisuje vse kmetijske panoge skupaj. Ukvarjal se je tudi z jezikoslovjem. Tako je M. Cigaletu pomagal sestaviti slovensko-nemški slovar, ki je zajemal 14.000 gesel. V Bleiweisovih Novicah je objavil svoj model pisanja rodovnika, še danes znan kot Zalokarjev rodovnik.

V Zalokarjevi rojstni hiši na Vinici je danes na ogled muzejska zbirka predmetov in pohištva.

[[Slika:Janez Volčič, Zgodovina šmarješke fare.jpg|132x132px|Janez Volčič, Zgodovina Šmarješke fare, foto: M. Fekonja|sličica]]

==== Janez Volčič (27.4.1825 – 14.12.1887) ====
[[Janez Volčič]] je bil rojen v Gabrovem v župniji Škofja Loka. Po zaključeni gimnaziji v Novem mestu in Ljubljani je študiral teologijo in bil leta 1849 posvečen v duhovnika. Duhovniški poklic je opravljal kot kaplan v Horjulu in Semiču, kot župnik v Dragatušu in Podgradu, leta 1875 pa je prišel v Šmarjeto. V času službovanja v Horjulu je začel prvi na Slovenskem z majniško pobožnostjo v čast Mariji in jo poimenoval šmarnice. Kjerkoli je služboval, je skrbel za ureditev notranjosti in zunanjosti cerkva.

Leta 1887, tik pred smrtjo, je Volčič dokončal rokopis knjige z naslovom Zgodovina šmarješke fare. V njej je podrobno opisal življenje in navade tukajšnjih prebivalcev. Knjiga še danes predstavlja pomemben vir za raziskovanje preteklosti območja občine Šmarješke Toplice.

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti.jpg|133x133px|Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti|sličica]]

Področje občine Šmarješke Toplice se nahaja na podeželju in pred pol stoletja je tu močno prevladovala kmetijska dejavnost. Danes je na območju občine registriranih 147 kmetijskih gospodarstev, čistih kmečkih gospodinjstev, katerih edini prihodek predstavlja kmečka dejavnost, pa je le 7. Ostali lastniki kmetij so zaposleni, kmetijstvo jim predstavlja le dopolnilno dejavnost. Kmetijske površine v občini so manjše, večina kmetij obsega do 10 hektarjev kmetijskih površin. Med pomembnejše kmetijske panoge sodita živinoreja in poljedelstvo. V živinorejski panogi sta izraziti govedoreja in prašičereja, v poljedelstvu pa gojenje žit in krmnih rastlin. Danes je še vedno ohranjenih 37% kmetijskih obdelovanih površin, vendar med najmočnejšo gospodarsko panogo sodi turizem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|title=STRATEGIJA RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŠMARJEŠKE TOPLICE ZA OBDOBJE 2010–2015|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice, Kmetijstvo|publisher=Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827210937/http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Pokrajina in polja, Šmarješke Toplice.jpg|135x135px|sličica|Pokrajina, Šmarjeta]]V občini imata večstoletno tradicijo čebelarstvo in mlinarstvo. Edini še delujoči mlin na območju občine, je mlin družine Košak z več kot dvestoletno tradicijo, katerega proces proizvodnje moke si lahko ogledajo tudi obiskovalci.
Čebelarstvo Gorenc ima urejeno muzejsko zbirko čebelarstva in manjšo trgovino z različnimi vrstami medu in medenimi izdelki.

Prebivalci občine Šmarješke Toplice so zaposleni v sekundarnih (gradbeništvo, proizvodnja) in terciarnih (promet, trgovina, turizem) gospodarskih dejavnostih v Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, Šentjerneju in Šmarjeti. V Šmarjeških Toplicah so glavni zaposlovalec zdravilišče [[Terme Krka]], v Šmarjeti tovarna Plastoform, ki izdeluje plastične elemente, zaposluje pa približno 190 delavcev, v Novem mestu pa sta največja zaposlovalca [[Krka (podjetje)|tovarna zdravil Krka]] in tovarna vozil [[Industrija motornih vozil|Revoz]]. Ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti v občini je prav zdraviliški turizem, ki se odvija v zdravilišču [[Terme Krka|Term Krka]].

== Turizem&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice|last=|first=|publisher=Občina Šmarješke Toplice in Konvikt, d.o.o.|year=2008|isbn=|url=http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|page=|cobiss=|access-date=2016-07-12|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827222626/http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ==
[[Slika:Terme Šmarješke Toplice.jpg|134x134px|sličica|Kompleks Term Šmarješke Toplice]]

Šmarješke Toplice imajo vse potrebne pogoje tako za izvedbo dnevnih izletov kot za stacionarni turizem. Gostje imajo neštete možnosti za športne aktivnosti (nordijska hoja, tek, pohodništvo, kolesarjenje, rolanje, plavanje, padalstvo, kajakaštvo, jahanje), k čemur jih še bolj pritegne razgibana in zelena pokrajina. V tematsko vodeni poti imajo gostje možnost, da spoznajo bogato naravno in kulturno dediščino. Ob nekaterih že urejenih turističnih točkah so na voljo sprostitvene ploščadi ter ostala urbana oprema. Šmarješke Toplice na letni ravni obišče veliko tujih turistov iz različnih držav zato so informacijske table opremljene z opisi v šestih jezikih.
Zdraviliški kompleks, v katerem je tudi znameniti leseni bazen, zgrajen nad vrelcem termalne vode, obkrožajo številne sprehajalne, pohodniške in kolesarske poti. V parku, ki se razprostira na približno treh hektarjih, raste devetdeset različnih drevesnih in grmovnih vrst, tu živi tudi 25 vrst ptic. Posebnost šmarješke okolice je devet urejenih poti za nordijsko hojo, v športnem parku so tudi igrišča za tenis, nogomet, košarko, odbojko in mini golf ter balinišče in prostor za piknik. [[Slika:Turistični vlak.jpg|135x135px|sličica|Turistični vlak]]Poleg namestitev v hotelih [[Terme Šmarješke Toplice|Term Šmarješke Toplice]], je razvita tudi sobodajalska dejavnost. Inovativen turistični produkt predstavlja prenočevanje gostov v zidanicah, pristni stavbni dediščini značilni za vinorodna območja. V sklopu projekta Turizem v zidanicah je bila za turistični namen odprta prva zidanica v Sloveniji, v kateri je možno prenočevati, se predajati užitkom narave sredi vinskih goric ter okušati izvrstna vina in dolenjsko kulinariko.

Skozi leto se v kraju zvrstijo številne turistične in tradicionalne prireditve, v sodelovanju in organizaciji občine, lokalnih društev in turističnih ponudnikov.

Na letni ravni v Šmarjeških Toplicah prenoči okoli 95.000 gostov. Za potrebe informiranja turistov in obiskovalcev deluje Turistično informacijski center (TIC Šmarješke Toplice), kjer gostje pridobijo informacije o kraju ter usmeritve za številne aktivnosti. Ponudba kraja je predstavljena tudi na svetovnem spletu in se promovira preko družabnih omrežij in preko lokalnih medijev.

V turistični ponudbi kraja je tudi vožnja s cestnim turističnim vlakom, ki sprejme do 42 potnikov. Vozi po različnih trasah po Občini Šmarješke Toplice in vključuje ogled lokalnih znamenitosti in vodenje preko ozvočenja v več jezikih.

== Lokalna društva ==
[[Slika:Lokalne kulinarične dobrote.jpg|131x131px|Lokalne kulinarične dobrote|sličica]]

V Občini Šmarješke Toplice aktivno deluje 30 društev. Posamezna društva združujejo skupine ljudi s podobnimi interesi, ki se trudijo, da je družabno življenje in okolje v katerem živijo kvalitetno in pestro z dogajanji. Prostovoljna društva delujejo na področju turizma, kulinarike, vinogradništva in vinarstva, športa, kulture, glasbe, zgodovine, ekologije in gasilstva. Vsa omenjena društva imajo na območju občine že dolgoletno tradicijo in so aktivno vključena v soustvarjanje družabnega življenja v kraju. Pripravljajo vrsto tradicionalnih prireditev (Sožitje kruha in vina, sekanje pirhov, Martinov pohod, srečanje pevskih zborov »Šmarješke pojejo«, Cvičkarija in salamijada, gasilske veselice, prvomajska budnica, Šmarješki tek), izvajajo pa tudi izobraževalne in ustvarjalne delavnice. Člani društev aktivno sodelujejo tudi v okviru delovanja lokalne »Kmečke tržnice«, v obliki prodaje svojih unikatnih izdelkov in pridelkov.

Društva delujejo kot neprofitna in v večji meri svojo redno dejavnost opravljajo na podlagi financiranja iz naslova članarin članov društva.

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=125px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Bernardka Krnc]]
| '''{{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| '''{{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
| '''{{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]]
| [[Slika:SDS logotype.svg|26px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| '''{{Abbr|SV|Gašper Gregorčič in skupina volivcev}}'''
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

{{Slovenske občine}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Šmarješke toplice]]
[[Kategorija:Občina Šmarješke Toplice|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]]
[[Kategorija:Šmarješke Toplice]]</text>
      <sha1>psmykfwsvjyun77kcrzs9lhsjm0nevp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Renče - Vogrsko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>72799</id>
    <revision>
      <id>6751913</id>
      <parentid>6691048</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:34:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6751913</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2810" sha1="rg0u5ztpic8h54mwsyi1yngz7via38p" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan= [[Tarik Žigon]]
|grb=Grb Občine Renče - Vogrsko.svg
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Rence - Vogrsko.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F201_T1257_vF_b4_x397243.64_y84249.85500000001_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F201_T1257_vF_b4_x397243.64_y84249.85500000001_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|sedež=[[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]
|površina=29,5 
|prebivalstvo=4424
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=2233
|ženske=2191
|splet=https://www.rence-vogrsko.si/}}

'''Občina Renče - Vogrsko''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je nastala 13. marca 2006 z izločitvijo iz [[Mestna občina Nova Gorica|mestne občine Nova Gorica]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Vzpostavitev lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah |date=2007 |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |location=Ljubljana |page=109 |url=https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/1290 |access-date=2026-04-29}}&lt;/ref&gt; Sedež občine je v Bukovici.

== Naselja v občini ==
'''[[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''', [[Dombrava]], [[Oševljek]], [[Renče]], [[Vogrsko]], [[Volčja Draga]]

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:VogrskoGrad2.JPG|grad Vogrsko
&lt;/gallery&gt;

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=100px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Aleš Bucik]]
| rowspan=3|'''{{Abbr|SV|Radovan Rusjan in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=2|[[Tarik Žigon]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|LZV|Lista za Vas}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

== Zunanje povezave ==
* http://www.rence-vogrsko.si/
* http://www.rence-vogrsko.com/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070213232609/http://www.rence-vogrsko.com/ |date=2007-02-13 }}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Gregorčičeva spominska pot]]

{{Renče - Vogrsko}}
{{Slovenske občine}}

{{škrbina-geo-sl}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Renče - Vogrsko]]
[[Kategorija:Občina Renče - Vogrsko| ]]</text>
      <sha1>rg0u5ztpic8h54mwsyi1yngz7via38p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Središče ob Dravi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>72800</id>
    <revision>
      <id>6751871</id>
      <parentid>6691049</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:05:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6751871</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2495" sha1="tqybftber417v0jfij7jg2ty828eclh" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan= [[Toni Jelovica]]
|grb=Grb Občine Središče ob Dravi.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Središče ob Dravi.svg 
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F202_T1257_vF_b4_x597032.2495_y141290.81650000002_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F202_T1257_vF_b4_x597032.2495_y141290.81650000002_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|prebivalstvo=1827
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=912
|ženske=915
|splet=https://www.sredisce-ob-dravi.si/|sedež=[[Središče ob Dravi]]}}
'''Občina Središče ob Dravi''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 2000 prebivalci in s središčem v [[Središče ob Dravi|Središču ob Dravi]]. Občina je nastala [[1. marec|1. marca]] [[2006]] z izločitvijo iz [[občina Ormož|občine Ormož]]. 

== Naselja v občini ==
[[Godeninci]], [[Grabe, Središče ob Dravi|Grabe]], [[Obrež]], '''[[Središče ob Dravi]]''', [[Šalovci, Središče ob Dravi|Šalovci]]

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=100px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Jurij Borko]]
| rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|40px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Toni Jelovica]]
| '''{{Abbr|SV|Mihaela Vesenjak in skupina volivcev}}'''
|}

== Kultura ==
Občina Središče ob Dravi je kulturno aktivna občina z vsakoletnim pustnim karnevalom. Prideluje tudi svoje domače bučno [[olje]], ki spada med pomembno kulturno znamenitost.{{Slovenske občine}}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

{{škrbina-geo-sl}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Središče ob Dravi]]
[[Kategorija:Občina Središče ob Dravi| ]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]]
[[Kategorija:Prlekija]]</text>
      <sha1>tqybftber417v0jfij7jg2ty828eclh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751905</id>
      <parentid>6751871</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:21:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6751905</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2443" sha1="664monzh809kfu77p2jlnat8hfrfd7b" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan= [[Toni Jelovica]]
|grb=Grb Občine Središče ob Dravi.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Središče ob Dravi.svg 
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F202_T1257_vF_b4_x597032.2495_y141290.81650000002_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F202_T1257_vF_b4_x597032.2495_y141290.81650000002_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|prebivalstvo=1827
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=912
|ženske=915
|splet=https://www.sredisce-ob-dravi.si/|sedež=[[Središče ob Dravi]]}}

'''Občina Središče ob Dravi''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 2000 prebivalci in s središčem v [[Središče ob Dravi|Središču ob Dravi]]. Občina je nastala [[1. marec|1. marca]] [[2006]] z izločitvijo iz [[občina Ormož|občine Ormož]]. 

== Naselja v občini ==
*[[Godeninci]]
*[[Grabe, Središče ob Dravi|Grabe]]
*[[Obrež]]
*''[[Središče ob Dravi]]'''
*[[Šalovci, Središče ob Dravi|Šalovci]]

== Kultura ==
Občina Središče ob Dravi je kulturno aktivna občina z vsakoletnim pustnim karnevalom. Prideluje tudi svoje domače bučno [[olje]], ki spada med pomembno kulturno znamenitost.

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=100px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Jurij Borko]]
| rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|40px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Toni Jelovica]]
| '''{{Abbr|SV|Mihaela Vesenjak in skupina volivcev}}'''
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

{{Slovenske občine}}

{{normativna kontrola}}

{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občina Središče ob Dravi| ]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]]
[[Kategorija:Prlekija]]</text>
      <sha1>664monzh809kfu77p2jlnat8hfrfd7b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751907</id>
      <parentid>6751905</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:22:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Naselja v občini */</comment>
      <origin>6751907</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2444" sha1="j3gju4kbckpxurpujxxw5eysr46wsyh" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan= [[Toni Jelovica]]
|grb=Grb Občine Središče ob Dravi.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Središče ob Dravi.svg 
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F202_T1257_vF_b4_x597032.2495_y141290.81650000002_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F202_T1257_vF_b4_x597032.2495_y141290.81650000002_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|prebivalstvo=1827
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=912
|ženske=915
|splet=https://www.sredisce-ob-dravi.si/|sedež=[[Središče ob Dravi]]}}

'''Občina Središče ob Dravi''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 2000 prebivalci in s središčem v [[Središče ob Dravi|Središču ob Dravi]]. Občina je nastala [[1. marec|1. marca]] [[2006]] z izločitvijo iz [[občina Ormož|občine Ormož]]. 

== Naselja v občini ==
*[[Godeninci]]
*[[Grabe, Središče ob Dravi|Grabe]]
*[[Obrež]]
*'''[[Središče ob Dravi]]'''
*[[Šalovci, Središče ob Dravi|Šalovci]]

== Kultura ==
Občina Središče ob Dravi je kulturno aktivna občina z vsakoletnim pustnim karnevalom. Prideluje tudi svoje domače bučno [[olje]], ki spada med pomembno kulturno znamenitost.

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=100px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Jurij Borko]]
| rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|40px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Toni Jelovica]]
| '''{{Abbr|SV|Mihaela Vesenjak in skupina volivcev}}'''
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

{{Slovenske občine}}

{{normativna kontrola}}

{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občina Središče ob Dravi| ]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]]
[[Kategorija:Prlekija]]</text>
      <sha1>j3gju4kbckpxurpujxxw5eysr46wsyh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam britanskih astronomov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73442</id>
    <revision>
      <id>6751669</id>
      <parentid>6480191</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:55:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6751669</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2221" sha1="g6ucquq8qobno7xdf5o6r7056se2ybj" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Britanci|britanskih]] [[astronom]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Britancev|Velika Britanija|britanskih}}
{{compactTOC2}}

== B ==
* [[Edward L. G. Bowell]] (1943 - 2023) (ZDA)
* [[Ernest William Brown]] ([[1866]] - [[1938]])

== C ==
* [[James Carpenter]] ([[1840]] &amp;ndash; [[1899]])
* [[Heather Couper]]
* [[Philip Herbert Cowell]] ([[1870]] &amp;ndash; [[1949]])

== D ==
* [[George Howard Darwin]] ([[1845]] &amp;ndash; [[1912]])
* [[William Frederick Denning]] ([[1848]] &amp;ndash; [[1931]])
* [[Frank Watson Dyson]] ([[1868]] &amp;ndash; [[1939]])

== F ==
* [[Alfred Fowler]] ([[1868]] &amp;ndash; [[1940]])

== G ==
* [[David Gill]] ([[1843]] &amp;ndash; [[1914]])
* [[John Goodricke]] ([[1764]] &amp;ndash; [[1786]])

== H ==
* [[Thomas Hariot]] ([[1560]] &amp;ndash; [[1621]])
* [[Will Hay]] ([[1888]] &amp;ndash; [[1949]])
* [[Caroline Lucretia Herschel]] ([[1750]] &amp;ndash; [[1848]])
* [[John Frederick William Herschel]] ([[1792]] &amp;ndash; [[1871]])
* [[William Herschel]] ([[1738]] &amp;ndash; [[1822]])
* [[Antony Hewish]] ([[1924]] &amp;ndash; 2021)
* [[John Russell Hind]] ([[1823]] &amp;ndash; [[1895]])
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[1619]] &amp;ndash; [[1641]])
* [[Fred Hoyle]] ([[1915]] &amp;ndash; [[2001]])
* [[William Huggins]] ([[1824]] &amp;ndash; [[1910]])

== J ==
* [[Manuel John Johnson]] (1805 – 1859)

== K ==
* [[Jan Kleyna]] (1970 –)
* [[Zdeněk Kopal]] ([[1914]] &amp;ndash; [[1993]])

== L ==
* [[William Lassell]] ([[1799]] &amp;ndash; [[1880]])
* [[Joseph Lockyer]] ([[1836]] &amp;ndash; [[1920]])
* [[John William Lubbock]] ([[1803]] &amp;ndash; [[1865]])

== M ==
* [[Nevil Maskelyne]] ([[1732]] &amp;ndash; [[1811]])
* [[Charles Mason]] ([[1730]] &amp;ndash; [[1787]])
* [[Edward Walter Maunder]] ([[1851]] &amp;ndash; [[1928]])
* [[William H. McCrea]] ([[1904]] &amp;ndash; [[1999]])
* [[John Michell]] ([[1724]] &amp;ndash; [[1793]])
* [[William Allen Miller]] ([[1817]] &amp;ndash; [[1870]])
* [[Samuel Molyneux]]
* [[Patrick Moore]] ([[1923]] &amp;ndash; 2012)
* [[Carole Mundell]]

== R ==
* [[Matthew Raper]] (1705 – 1778)

== S ==
* [[Ralph Allen Sampson]] (1866 – 1939)
* [[James South]] (1785 – 1867)

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Seznami Britancev|Astronomi]]
[[Kategorija:Britanski astronomi| ]]</text>
      <sha1>g6ucquq8qobno7xdf5o6r7056se2ybj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751670</id>
      <parentid>6751669</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:55:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6751670</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2233" sha1="s4o19zcxkz1ri7ev418i9e2ixr7j4k4" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Britanci|britanskih]] [[astronom]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Britancev|Velika Britanija|britanskih}}
{{compactTOC2}}

== B ==
* [[Edward L. G. Bowell]] (1943 &amp;ndash; 2023) (ZDA)
* [[Ernest William Brown]] ([[1866]] &amp;ndash; [[1938]])

== C ==
* [[James Carpenter]] ([[1840]] &amp;ndash; [[1899]])
* [[Heather Couper]]
* [[Philip Herbert Cowell]] ([[1870]] &amp;ndash; [[1949]])

== D ==
* [[George Howard Darwin]] ([[1845]] &amp;ndash; [[1912]])
* [[William Frederick Denning]] ([[1848]] &amp;ndash; [[1931]])
* [[Frank Watson Dyson]] ([[1868]] &amp;ndash; [[1939]])

== F ==
* [[Alfred Fowler]] ([[1868]] &amp;ndash; [[1940]])

== G ==
* [[David Gill]] ([[1843]] &amp;ndash; [[1914]])
* [[John Goodricke]] ([[1764]] &amp;ndash; [[1786]])

== H ==
* [[Thomas Hariot]] ([[1560]] &amp;ndash; [[1621]])
* [[Will Hay]] ([[1888]] &amp;ndash; [[1949]])
* [[Caroline Lucretia Herschel]] ([[1750]] &amp;ndash; [[1848]])
* [[John Frederick William Herschel]] ([[1792]] &amp;ndash; [[1871]])
* [[William Herschel]] ([[1738]] &amp;ndash; [[1822]])
* [[Antony Hewish]] ([[1924]] &amp;ndash; 2021)
* [[John Russell Hind]] ([[1823]] &amp;ndash; [[1895]])
* [[Jeremiah Horrocks]] ([[1619]] &amp;ndash; [[1641]])
* [[Fred Hoyle]] ([[1915]] &amp;ndash; [[2001]])
* [[William Huggins]] ([[1824]] &amp;ndash; [[1910]])

== J ==
* [[Manuel John Johnson]] (1805 – 1859)

== K ==
* [[Jan Kleyna]] (1970 –)
* [[Zdeněk Kopal]] ([[1914]] &amp;ndash; [[1993]])

== L ==
* [[William Lassell]] ([[1799]] &amp;ndash; [[1880]])
* [[Joseph Lockyer]] ([[1836]] &amp;ndash; [[1920]])
* [[John William Lubbock]] ([[1803]] &amp;ndash; [[1865]])

== M ==
* [[Nevil Maskelyne]] ([[1732]] &amp;ndash; [[1811]])
* [[Charles Mason]] ([[1730]] &amp;ndash; [[1787]])
* [[Edward Walter Maunder]] ([[1851]] &amp;ndash; [[1928]])
* [[William H. McCrea]] ([[1904]] &amp;ndash; [[1999]])
* [[John Michell]] ([[1724]] &amp;ndash; [[1793]])
* [[William Allen Miller]] ([[1817]] &amp;ndash; [[1870]])
* [[Samuel Molyneux]]
* [[Patrick Moore]] ([[1923]] &amp;ndash; 2012)
* [[Carole Mundell]]

== R ==
* [[Matthew Raper]] (1705 – 1778)

== S ==
* [[Ralph Allen Sampson]] (1866 – 1939)
* [[James South]] (1785 – 1867)

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Seznami Britancev|Astronomi]]
[[Kategorija:Britanski astronomi| ]]</text>
      <sha1>s4o19zcxkz1ri7ev418i9e2ixr7j4k4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih geologov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73607</id>
    <revision>
      <id>6751613</id>
      <parentid>6706415</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:17:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* L */</comment>
      <origin>6751613</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11517" sha1="ll1jzur1j8xn42158cao34c8gzuvoon" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[geolog]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*Jasminka Alijagić
*[[Bojan Ambrožič]]
*[[Mišo Andjelov]]
*[[Simona Andrinek]]
*[[Bogoljub Aničić]] (1936–2010)
*[[Katarina Pavla Anko]]
* [[Jure Atanackov]]

== B ==

*[[Jurij Bajc]]
*[[Uroš Bajželj]] (1931–2020) (geotehnolog)
*[[Miloš Bartol]]
*[[Miloš Bavec]] (1969–)
*[[Špela Bavec]]
*[[Mojca Bedjanič]]
*[[Albin Belar]] (1864–1939) (seizmolog)
*[[Sara Bensi]] ([[Geopark]] Furlanije-Julijske krajine)
*[[Boris Berce]] (1925–1997)
*[[Milan Bidovec]] (geokemik...)
*[[Bernarda Bole]]
*[[Branka Bračič Železnik]] (1960?–)
*[[Rok Brajkovič]]
*[[Mihael Brenčič]] (1967–2026) (hidrogeolog, geokemik)
*[[Aleksander Brezigar|Aleksander (Jušt) Brezigar]] (1951–) 
*[[Marko Breznik]] (1920–2020) (hidrogeolog)
*[[Tomaž Budkovič]] (1949–2014)
*[[Stanko Buser]] (1932–2006)

== C ==
*[[Ina Cecić]]
*[[Bogomir Celarc]] (1971–2021)
*[[Sonja Cerar]]
*[[Marko Cigale]] (1948–)
*[[Martin Cilenšek]] ? (1848–1937)
*[[Franc Cimerman]] (1933–2015)

== Č ==

*[[Franc Čadež]] (1949–)
*[[Nada Čadež]] Novak (1920–2009)
*[[Jože Čar]] (1942–)
*[[Avgust Čebulj (geolog)|Avgust Čebulj]] (1931–2011)
*[[Barbara Čenčur Curk]]
*[[Branko Čermelj]] (1962–)
*[[Teja Čeru]]
*Edmund Čibej (1861–1954) (zbiralec)
* [[Breda Činč Juhant]] (1963–)
*[[Matija Črešnar]]
*[[Alenka Eva Črne]]

== Ć ==

* [[Vlasta Ćosović]] (1957–) (Hrv.)

== D ==
*[[Matevž Demšar]]
*[[Trajan Dimkovski]]
*Tatjana Dizdarevič?
*[[Meta Dobnikar]] (r. [[Bole]]) (1964–)
*[[Ljudmila Dolar-Mantuani]] (1906–1988)
*[[Marjan Dolenc (geolog)|Marjan Dolenc]] (1919–2013)
* [[Matej Dolenec]]
* [[Tadej Dolenec]] (1948–)
*[[Bojana Dolinar]]
*[[Franc Dolžan]] (1881–?)
*[[Gisela Domej]]
*[[Stevo Dozet]]
*([[Julius Dreger]])
* [[Franc Drobne]] (1931–2011)
* [[Katica Drobne]] (1936–)
* [[Franc Drovenik]] (1915–1997)
*[[Matija Drovenik]] (1927–2015)
* [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]] (1913–1996)

== F ==
* [[Suzana Fajmut Štrucl]]
* [[Ernest Faninger]] (1923–2015)
*[[Miklavž Feigel]] (1939–2018) (tudi zbiralec)
*[[Lado Ferjančič|Lado (Vlado) Ferjančič]] 
*[[Karmen Fifer Bizjak]]
*[[Alojzij Pavel Florjančič]] (1940–)

== G ==

*[[Franci Gabrovšek]] (1968–)
*[[Luka Gale]]
*[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986)
*[[David Gerčar]]
*[[Cveto Germovšek]] (1923–1955)
*Franc Golob (1949–) (zbiralec)
*[[Špela Goričan]] (1960–)
*[[Mojca Gorjup Kavčič]] (1979–)
*[[Andrej Gosar (geolog)|Andrej Gosar]] (1963–)
*[[Mateja Gosar]] (1963–)
*[[Rado Gospodarič]] (1933–1988)
*[[Petra Gostinčar]]
*[[Karel Grad]] (1927–2007)
*[[Rajko Gradnik]] (1880–1961)
*[[Stanko Grafenauer]] (1922–2010)
*([[Peter Grašek]] 1923–2004)
*[[Vid Gregorač]] (1949–)
*[[Vera Gregorič]] (1925–2011)
*[[Branko Grims]]
*[[Anton Grimšičar]] (1924–2003)
*[[Maja Gutman Levstik]]?

== H ==
*[[Baltazar Hacquet]] (~1735–1815)
*[[Milan Hamrla]] (1924–1991)
*[[Albert Heim]] (švicarski geolog)
*[[Milan Herak]] (1917–2015) (Hrvat)
*[[Lilijana Herga]]
*Roman Hergan (zbiralec)?
*Franz Heritsch
*[[Vladimir Herle]] (1869–1932)
* [[Uroš Herlec]] (1962–)
*[[Karel Hinterlechner]] (1874–1932)
*[[Ana Hinterlechner Ravnik]] (1928–2017)
*[[Tomaž Hitij]]
*[[Branka Hlad]]
*[[Aleksander Horvat]] (1961–)
*[[Katarina Hribernik]]

== I ==

* [[Miran Iskra]]
* [[Kristina Ivančič]]
* [[Jurij Ivanetič]] (1921 - 2013) (rudarski inž.-svetnik)

== J ==

*[[Alenka Jamnik]]
*Brigita Jamnik?
*[[Petra Jamšek Rupnik]]
*[[Jože Janež]] (1958-)
*[[Mitja Janža]]
*[[Simona Jarc]]
*[[Bogomir Jelen|Bogomir (Mirko) Jelen]] (1946–)
*[[Mateja Jemec Auflič]]
*[[Anita Jerše Sharma]] (seizmologija)
*[[Kurt Jenko]] (1917–1988) (na Hrvaškem)
*[[Jernej Jež]] (1980-)
*[[Vojkan Jovičić]]
*[[Bogdan Jurkovšek]] (1952–)
* [[Miha Jeršek]] (1969–)
*Juhant ?
*[[Nina Jurečič]]

== K ==
*Franz Kahler (1900–1995)
*[[Tjaša Kanduč]]
*Sanja Kapelj?
*[[Franc Kapus|France Kapus]] (1890–1976)
*[[Božidar Kert]]
*[[Matjaž Klasinc]] (1985)
*[[Dušan Klenovšek]] ?
*[[Martin Knez]] (1964–)
*[[Vanda Kochansky-Devidé]] (Hrvaška)
*[[Marko Kočevar]]
* [[Tea Kolar-Jurkovšek]] (1954–)
*[[Štefan Kolenko]] (1912–1990)
*[[Marko Komac]] (1972–)
*[[Darja Komar]]  ([[Podzemlje Pece]])
*[[Primož Komel]] (1973–)
*[[Lidija Korat]] Bensa
*[[Anja Koroša]]
*Jože Kortnik?
*[[Franz Kossmat]]
* [[Adrijan Košir]] (1965–)
* [[Jože Kotnik]] (1971–)
* [[Manca Kovač Viršek]]
* [[Polona Kovič Kralj]] &gt;&gt; Kralj Kovič
*[[Peter Kralj]] (1954–2021)
*[[Polona Kralj]]-[[Kovič]] (1955–) (vulkanologinja)
*[[Sabina Kramar]]
*[[Jure Krivic]]
*[[Katarina Krivic]]
*[[Matija Krivic]]
*[[Primož Krivic]] (1950–1990)
*[[Franc Krivograd]] (1941–)
* [[Matija (Matej) Križnar]] (1973–)
*[[Josip Kropáč]] (1875–1961)
*[[Zvonimir Krulc]] (1922–2014) (slov.-hrv.)
*[[Othmar Kühn]] 
*[[Dušan Kuščer]] (1920–2012)

== L ==
*[[Niko Lahajnar]] (1941–)
*[[Andrej Lapajne|Andrej]] [[Andrej Lapanje|Lapanje]] (1957–)
*[[Jože Lenič]]
*Jakob Likar?
*[[Matej Lipar]]
*[[Marko Vincenc Lipold]] ([[1816]]–[[1883]])
*[[Sonja Lojen]] (1965–)
*Egon Lukacs

== M ==
*[[Franc Malečkar]] (1956–)
*[[Neža Malenšek Andolšek]]
*[[Nina Mali]]
*[[Miloš Markič]] (1958?–)
*[[Marko Mavec]]
*Petra Medved 1971–?
*[[Zvone Mencej]]
*[[Eva Mencin Gale]]
*[[Kim Mezga]]
*[[Vasja Mikuž]] (1946–)
*[[Miloš Miler]]
*[[Pero Mioč]] (1931–2001)
* [[Breda Mirtič]] (1950–)
*[[Miha Mišič (geolog)|Miha Mišič]] (1949–2017)
*[[Ana Mladenović]]
*[[Irena Mrak]]?
* [[Ivan Mlakar (geolog)|Ivan Mlakar]] ([[1932]]–[[2004]])
*([[Franc Mrak]], jezuit na Hrvaškem, zbiralec kamnin)
*[[Janez Mulec]]
*[[Martin Munda]] (1913–1944)
*[[Branko Mušič]] (1963–) (arheolog in geolog)

== N ==
*([[Črtomir Nagode]])
*([[Vasilij Vasiljevič Nikitin]])
*[[Leon Nikler]] (1932–1997) (slov.-hrv.)
*[[Anton Nosan]] ([[1922|1922–]]2012)
*[[Ana Novak]]
*[[Andrej Novak (geolog)|Andrej Novak]] (1990-)
* [[Dušan Novak]] (1931–1998)
*[[Matevž Novak (geolog)]] (197#-)
*[[Uroš Novak (geolog)]]

== O ==
*[[Katarina Oblak]]
*[[Bojan Ogorelec]] (1945–2013)
*[[Saša Orehek]]
*[[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] (1920–2000)
*[[Valerija Osterc]] (r. [[Žerjav]]) (1924–2021)
*[[Bojan Otoničar]] (1966–)

== P ==
*([[Slavko Papler]] 1919–1981)
*[[Urška Pavlič]]
*[[Rajko Pavlovec]] (1932–2013)
* [[Jernej Pavšič]] (1944–)
*Ivan Andrej Perko (1876–1941) (speleolog)
*[[Tina Peternel]]
*[[Ana Petkovšek]]
*[[Borut Petkovšek]]
*[[Tine Petkovšek]]?
*Rajko Petrica (kartograf?)
*[[Metka Petrič]] (1966–)
* [[Jože Pezdič]] (1945–)
* [[Valentina Pezdir]]
* [[Simon Pirc]] (1932–2024)
*[[Ladislav Placer]] (1938–)
* [[Mario Pleničar]] (1924–2016)
*Viljem Podgoršek (1957 -) (zbiralec mineralov in fosilov)
*[[Janez Pohar]] (1933–)
* [[Vida Pohar]] (1934–2022)
*Hugo Polajnar ?
* [[Marijan Poljak]]
*[[Tomislav Popit]]
*[[Andreja Potokar Senegačnik]] (1959–)
*Anton Praprotnik?
*Davorin Preisinger (zbiralec)
*[[Miro Preisinger]]?
*[[Uroš Premru]] (1935–)
*[[Joerg Prestor]]
*[[Majda Prestor]]
*([[Tadej Pretner]]: ''Minerali'')
*[[Maks Prezelj]] (1894–1980) (kemik, mineralog)
*[[Dragotin Prosen]] (1907–1984) (geofizik)
*Tatjana Prosen (seizmologija)
*Blaž Pucihar

== R ==

*[[Rajka Radoičić]] (srbska)
*Gregor Rajh (seizmolog)
*[[Dušan Rajver]]
*Vili Rakov_c (zbiralec?)
*[[Ivan Rakovec]] ([[1899]]–[[1985]])
*[[Slava Rakovec]] ([[Lipoglavšek]])
*[[Anton Ramovš]] (1924–2011)
*[[Jože Ratej]] (1978–)
*[[Danilo Ravnik]] (1923–2016)
*[[Boža Ravnikar]]
*(Borut Razinger 1936–2006 - [[Gemologija|gemolog]])
*[[Aleksander Rečnik]] (1968?–)
*[[Metka Remec]] - NASA ?
*Mitja Ribarič (1959–2023) ?
*([[Vladimir Ribarič]] - seizmolog)
*[[Mihael Ribičič]] (1946–)
*[[Ana Rihar Šmid]] (1926–2015)
*[[Julijana Rijavec|Julijana (Lija) Rijavec]] (1926–)
*[[Igor Rižnar]] (1964–)
*[[Duška Rokavec]]
*[[Nina Rman]]
*[[Nastja Rogan Šmuc]]
*[[Duška Rokavec]]
*[[Franc Rosthorn]] (1794–1877)
*[[Boštjan Rožič]] (1974–)

== S ==

*[[Marijan Salopek]] (1883–1967) (Hrvat)
*[[Andreja Senegačnik|Andreja (Potokar) Senegačnik]] (1959–)
*[[Luka Serianz]]
*[[Boris Sikošek]] (1922–2004) (seizmotektonik: Beograd)
*[[Drago Skaberne|Drago(mir) Skaberne]] (1947–)
*[[Jurij Skok]]
*[[Peter Skvarča]] (1944–) (glaciolog, Argentina)
*[[Oskar Smrekar]] (1854–1935) (hidrogeolog)
*[[Jure Soldo]]
*Klemen Sotlar?
*[[Petra Souvent]]
*[[Dragica Strmole]] (1932–2020)
*[[Rado Strnad]] (1900–?)
*[[Martina Stupar]]
*[[Peter Suhadolc]] (1950–) (geofizik, seizmolog, Trst)

== Š ==
*[[Robert Šajn]]
*[[Stanka Šebela]] (1964–)
*[[Ela Šegina]]
*[[Alfred Šerko ml.]] (1910–1948)
*[[Rihard Šimnovec]] (1891–1966)
*[[Jasna Šinigoj]]
*[[Boris Šinkovec]] (1927–2010) (Zagreb)
*[[Marjan Šinkovec]]
*[[Jožef Škerlj]] (1927–2001)
*[[Živadina Škerlj]] (1930–2021)
*Barbara Šket Motnikar (seizmologija)
*[[Ciril Šlebinger]] (1907–2000)
* [[Andrej Šmuc]] (1974–)
*[[Slavko Vekoslav Šolar]]
*[[Urša Šolc]]
*[[Aleš Šoster]]
*[[Ljudmila Šribar|Ljudmila (Pika) Šribar]] (1932–2013)
*[[Janez Štern|Janez (Ivan) Štern]]
*[[Ivo Štrucl]] (1927–)
*Sašo Šturm                            
*[[Franc Šumi]] (1922–2004) (geofizik)
* [[France Šušteršič]] (1945–)

== T ==
*[[Martin Tilen Tancar]] (1973-)
*[[Klemen Teran]]
*[[Tamara Teršič]]
*[[Anja Torkar]]
*[[Borut Toškan]] (1973) (arheozoolog)
*[[Mirka Trajanova]]
*[[Valentin Tratnik]] (1801–1876)
*[[Branka Trček]]
*[[Dragica Turnšek]] (1932–2021)

== U ==

* [[Jože Uhan]]
* [[Janko Urbanc]] (1958–)
* ([[Anton Urbas]] 1822–1899)
*[[Franjo Uršič]] (1898–1949)
*[[Helena Us]] (1901–1988)

== V ==
*Jože Vehovc (1918–75) (montanist)
*[[Tomaž Verbič]] (1962–) (geoarheolog)
*[[Renato Verbovšek]] - [[Rene|René]] (29.1.1951–16.10.1998)
*[[Timotej Verbovšek]]
*[[Jože Vesel]] (1944–) (petrolog)
*[[Miran Veselič]] (1946–)
* [[Franc Vidic]] (1957–)
*[[Nataša Vidic|Nataša]] [[Nataša J. Vidic|J.]] [[Vidic]] (1959–)
*[[Renato Vidrih]] (1957–2010)
*[[Goran Vižintin]] (1969–)
*[[Marko Vrabec]] (1969–)
* [[Mirijam Vrabec]]
* [[Polona Vreča]]
*[[Petra Vrhovnik]] (1984–)
*[[Vladimir Vukadin]]

== W ==

* [[Franz Xaver von Wulfen]] (1728–1805)

== Z ==
*[[Marjana Zajc]]
*[[Janez Zajec (naravoslovec)|Janez Zajec]] (1842–1872)
*[[Tina Zajc]] Benda (1983–)
*[[Blaž Zarnik]] (zbiralec)
*[[Aleš Zdešar]] (tudi naravoslovni fotograf)
*[[Alojz Zorc]] (1912–1963)
*[[Nadja Zupan Hajna]] (1962–)
*[[Nina Zupančič]] (1963–)
*[[Polona Zupančič]] (1967–) 

== Ž ==
*[[Jure Žalohar]]
*[[Manja Žebre]]
*[[Nadja Železnik]]
*[[Gorazd Žibret]] (1977–) 
*[[Katarina Žibret]]
*[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) (mineralog)
*[[Mladen Živčić]]
* [[Ljubo Žlebnik]] (1929–2026)
* [[Miro Žnidarčič]]
* [[Janez Žurga]] (1885–1969)
* [[Ivan Žuža]] (1830–1903)
* Ivan Ev. Žuža (1837–1908)
* Žužek?
*[[Petra Žvab Rožič]]

==Glej tudi==
* [[seznam slovenskih jamarjev]]
* [[seznam slovenskih mineralogov]]
* [[seznam slovenskih petrologov]]
* [[seznam slovenskih montanistov]]
* [[seznam slovenskih metalurgov]]

{{seznami narodov po poklicu|geologov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Geologi]]
[[Kategorija:Slovenski geologi|*]]</text>
      <sha1>ll1jzur1j8xn42158cao34c8gzuvoon</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruskih astronomov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73627</id>
    <revision>
      <id>6751671</id>
      <parentid>6412843</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:59:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* R */</comment>
      <origin>6751671</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5574" sha1="rzqi86v7oqdxyoi54j4jwy82827g92h" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[astronom]]ov.'''{{compactTOC2}}

== A ==
* [[Viktor Kuzmič Abalakin]] (1930 – 2018)
* [[Tateos Artemjevič Agekjan]] (1913 –  2006) (Armenec)
* [[Vladimir Aleksandrovič Albicki]] (1891 – 1952)
* [[Viktor Amazaspovič Ambarcumjan]] (1908 – 1996) (Armenec)

== B ==
* [[Johan Oskar Backlund]] /[[Oskar Andrejevič Baklund]] (1846 – 1916)(švedsko-ruski)
*Anatolij Baharev (1918 – 1979)
*[[Nikolaj Pavlovič Barabašov]] (1894 – 1971)
* [[Sergej Ivanovič Beljavski]] (1883 – 1953)
* [[Igor Vladimirovič Belkovič]] (1904 – 1949)
* [[Aristarh Apolonovič Belopolski]] (1854 – 1934)
* [[Sergej Nikolajevič Blažko]] (1870 – 1956)
* [[Nikolaj Fjodorovič Bobrovnikov]] (1896 – 1988)
* [[Genadij Vladimirovič Borisov]] (1962 –)
* [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]] (1831 – 1904)
* [[Bella Aleksejevna Burnaševa]] (1944 –)
* Marina S. Butuzova

== C ==
* [[Nikolaj Vladimirovič Cimmerman]] ([[1890]] – [[1942]])

== Č ==
* [[Gleb Aleksandrovič Čebotarjov]] (1913 – 1975)
* [[Ljudmila Ivanovna Černih]] (1935 – 2017)
* [[Nikolaj Stepanovič Černih]] (1931 – 2004)
*Aleksandr I. Čiževski (1897 – 1964)?
* [[Klim Ivanovič Čurjumov]] (1937 – 2016)

== D ==
* [[Aleksander Nikolajevič Deutsch]]/ Dejč (1899 – 1986)
* [[Nikolaj Ivanovič Dneprovski]] (1887 – 1944)
*[[Eduard Mihajlovič Drobiševski]] (1936 – 2012) (astrofizik)
* [[Aleksander D. Dubjago]] (1903 – 1959)
* [[Dmitrij I. Dubjago]] (1850 – 1918)

== F ==
* [[Vasilij Grigorjevič Fesenkov]] (1889 – 1972)
* [[Kiril Pavlovič Florenski]] (1915 – 1982)

== G ==
* Gorelik
* Mark A. Gorbačev
* Gorjačev
* [[Lev Emanujilovič Gurevič]] (1904 – 1990)

== H ==
* [[Semjon Emanujilovič Hajkin]] (1901 – 1968)

== I ==
* Nazar Robertovič Ihsanov (Jihsanov?)
* [[Pjotr Borisovič Inohodcev]] (1742—1806)
* [[Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)|Aleksander Aleksandrovič Ivanov]] (1867 – 1939)

== K ==
* [[Naum Lvovič Kajdanovski]] (1907 – 2010)
*[[Samuil Aronovič Kaplan]] (1921 – 1978) ?
* [[Ljudmila Georgijevna Karačkina]] (1948 –) (Ukrajina)
* [[Nikolaj Semjonovič Kardašov]] (1932 – 2019)
* Irina S. Knjazeva
* [[Sergej Konstantinovič Kostinski]] (1867 – 1936)
*[[Vladimir Aleksandrovich Kotelnikov]] (1908 – 2005) (elektronik/informatik)
*[[Sergej Vladilenovič Krasnikov]] (1961 –)
* [[Vladimir Aleksejevič Krat]] (1911 – 1983)
* [[Grigorij Kuzmin]] (1917 – 1988) (Estonija)

== L ==
* [[Anders Johan Lexell]] (1740 – 1784) (švedsko-ruski)
* [[Jurij Naumovič Lipski]] (1909 – 1978)
* [[Mihail Vasiljevič Ljapunov]] (1820 – 1868)
*[[Mihail Vasiljevič Lomonosov]] (1711 – 1765)

== M ==
* Nikolaj Makarenko 
* [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov]] (1896 – 1964)
* [[Aleksander Aleksandrovič Mihajlov]] (1888 – 1983)
* [[Nikolaj Dmitrijevič Mojsejev]] (1902 – 1955)

== N ==
* [[Jurij Anatoljevič Nagovicin]]
* Sergej Nazarov
* [[Grigorij Nikolajevič Neujmin]] (1886 – 1946)
*[[Genadij Nikolski]] (1929 – 1982)
* [[Igor Dimitrijevič Novikov]] (1935 –)
* [[Boris Vasiljevič Numerov]] (1891 – 1941)
*[[Pavel Petrovič Parenago]] (1906 – 1960)
*[[Jurij Nikolajevič Parijski]] (1932 –)
*[[Nikolaj Nikolajevič Parijski]] (1900 – 1996)
*[[Jevgenij Jakovljevič Perepjolkin]] (1906 – 1940)
*[[Ilijodor Ivanovič Pomerancev]] (1847 – 1921)

== O ==

* [[Maija Borisovna Ogir]] (1933 – 1991)
*[[Sergej Vladimirovič Orlov]] (1880 – 1958)

== P ==
* [[Nikolaj Dmitrijevič Papaleksi]] (1880 – 1947)
* [[Jurij Nikolajevič Parijski]] (1932 – 2021) 
* [[Nikolaj Nikolajevič Parijski]] (1900 – 1996) 
*[[Konstantin Pokrovski]] (1868 – 1944)

== R ==
* Alla Rostopčina-Šahovskaja (Romanova)
*[[Stepan Jakovljevič Rumovski]] (1734 – 1812)

== S ==
* [[Andrej Borisovič Severni]] (1913 – 1987)
* [[Ivan Mihajlovič Simonov]] (1794 – 1855)
* [[Mihail Aleksandrovič Smirnov|Mihail Aleksandrovič (Miša) Smirnov]] (1954 – 2006)
* [[Tamara Mihajlovna Smirnova (astronomka)|Tamara Mihajlovna Smirnova]] (1918 – 2001)
* [[Viktor Viktorovič Soboljev]] (1915 – 1999)
* [[Aleksander Vladimirovič Stepanov]] (1944 –) (astrofizik)
* [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]] (Vasilij Jakovljevič Struve) (1793 – 1864)
* [[Karl Hermann Struve]] (1854 – 1920)
* [[Ljudvig Ottovič Struve]] (Gustav Wilhelm Ludwig Struve) (1858 – 1920)
* [[Otto Vasiljevič Struve]] (Otto Wilhelm von Struve) (1819 – 1905)
* [[Rašid Alijevič Sjunjajev]] (1943 –)

== Š ==
* [[Grigorij Abramovič Šajn]] (1892 – 1956)
* [[Pelageja Fjodorovna Šajn]] (1894 – 1956)
*[[Viktor Šarkov]] (1935 –)
* [[Tigran Aramovič Šmaonov]]
* [[Otto Juljevič Šmidt]] (1891 – 1956)
* [[Pavel Karlovič Šternberg]] (1865 – 1920)
*Nikolaj Štešenko

== T ==
* [[Kiril Nikolajevič Tavastšerna]] (1921 – 1982)
*[[Gavril Andrianovič Tihov]] (1875 – 1960)

== V ==
* [[Alexander N. Visotski]] (1888 – 1973)
* [[Viktor Vitoldovič Vitkevič]] (1917 – 1972)
* [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov]] (1904 – 1994)

== Z ==
* [[Georgij Timofejevič Zacepin]] (1917 – 2010) (astrofizik)
* [[Jakov Borisovič Zeldovič]] (1914 – 1987)
* [[Feliks Jurjevič Zigel]] (1920 – 1988)

== Ž ==
* [[Aleksander Markelovič Ždanov]] (1858 – 1914)
* [[Venjamin Pavlovič Žehovski]] (1881 – 1953/1975?) (rusko-francoski)
* Marina (Ljudmila Vasiljevna) Žuravljova (1946 –) ([[Ukrajina]])

{{seznami narodov po poklicu|astronomov}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Astronomi]]
[[Kategorija:Ruski astronomi| ]]</text>
      <sha1>rzqi86v7oqdxyoi54j4jwy82827g92h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Človek z Lune</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74363</id>
    <revision>
      <id>6751954</id>
      <parentid>6534382</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:57:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o televizijskih osebnostih]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751954</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1668" sha1="1aukei5p2g0uhucjj9ug4idkrvbzc5h" xml:space="preserve">{{Infopolje Film |
  name     = Človek z Lune |
  image          =&lt;!--manonthemoonposter.jpg--&gt; |
  caption  = Man on the Moon |
  writer         =[[Scott Alexander]] &lt;br&gt; [[Larry Karaszewski]]|
  starring       =[[Jim Carrey]] &lt;br&gt; [[Danny DeVito]] &lt;br&gt; [[Courtney Love]] |
  director       =[[Miloš Forman]] |
  producer       =[[Danny DeVito]]|
  distributor    =[[Universal Studios]] |
  released       =[[1999 v filmu|1999]] |
  runtime        =118 min  |
  language =angleščina |
  budget         =$52,000,000 |
  music          = |
  awards         = |
}}

'''Človek z lune''' (tudi '''Mož z Lune''', izvirno [[angleščina|angleško]] ''Man on the Moon'') je [[biografski film|biografski]] [[komični film|komični]] [[film]], ki je bil premierno predvajan leta [[1999]]. 

Film prikazuje življenje [[Američani|ameriškega]] [[komik]]a [[Andy Kaufman|Andyja Kaufmana]].

Glavni [[igralec (umetnik)|igralec]], [[Jim Carrey]], je prejel [[zlati globus]] (kategorija ''najboljši igralec v komediji''), medtem ko je [[filmski režiser|režiser]], [[Miloš Forman]], prejel [[srebrni berlinski medved]] za najboljšega režiserja. Film je bil poleg tega nominiran za zlati globus (najboljši film) in zlatega berlinskega medveda.

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Miloš Forman}}
{{normativna kontrola}}
{{Filmska škrbina}}

[[Kategorija:Ameriški biografski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški komično-dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 1999]]
[[Kategorija:Filmi Universal Studios]]
[[Kategorija:Samorefleksivni filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Miloša Formana]]
[[Kategorija:Lutkovni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o televizijskih osebnostih]]</text>
      <sha1>1aukei5p2g0uhucjj9ug4idkrvbzc5h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751957</id>
      <parentid>6751954</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:59:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o komikih]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751957</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1699" sha1="980g9e94fj494rtubi02ew8lg6ee6nw" xml:space="preserve">{{Infopolje Film |
  name     = Človek z Lune |
  image          =&lt;!--manonthemoonposter.jpg--&gt; |
  caption  = Man on the Moon |
  writer         =[[Scott Alexander]] &lt;br&gt; [[Larry Karaszewski]]|
  starring       =[[Jim Carrey]] &lt;br&gt; [[Danny DeVito]] &lt;br&gt; [[Courtney Love]] |
  director       =[[Miloš Forman]] |
  producer       =[[Danny DeVito]]|
  distributor    =[[Universal Studios]] |
  released       =[[1999 v filmu|1999]] |
  runtime        =118 min  |
  language =angleščina |
  budget         =$52,000,000 |
  music          = |
  awards         = |
}}

'''Človek z lune''' (tudi '''Mož z Lune''', izvirno [[angleščina|angleško]] ''Man on the Moon'') je [[biografski film|biografski]] [[komični film|komični]] [[film]], ki je bil premierno predvajan leta [[1999]]. 

Film prikazuje življenje [[Američani|ameriškega]] [[komik]]a [[Andy Kaufman|Andyja Kaufmana]].

Glavni [[igralec (umetnik)|igralec]], [[Jim Carrey]], je prejel [[zlati globus]] (kategorija ''najboljši igralec v komediji''), medtem ko je [[filmski režiser|režiser]], [[Miloš Forman]], prejel [[srebrni berlinski medved]] za najboljšega režiserja. Film je bil poleg tega nominiran za zlati globus (najboljši film) in zlatega berlinskega medveda.

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Miloš Forman}}
{{normativna kontrola}}
{{Filmska škrbina}}

[[Kategorija:Ameriški biografski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški komično-dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 1999]]
[[Kategorija:Filmi Universal Studios]]
[[Kategorija:Samorefleksivni filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Miloša Formana]]
[[Kategorija:Lutkovni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o televizijskih osebnostih]]
[[Kategorija:Filmi o komikih]]</text>
      <sha1>980g9e94fj494rtubi02ew8lg6ee6nw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kralj in klovn</title>
    <ns>0</ns>
    <id>78289</id>
    <revision>
      <id>6751951</id>
      <parentid>6534386</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:55:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Cirkuški filmi]]; dodal [[Kategorija:Filmi o klovnih]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751951</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1589" sha1="9re9fhuqv6al9zfw3rh3w5yf9t12smq" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
  | name         = Kralj in klovn
  | writer       = [[Choi Seok-hwan]] ([[scenarij]])&lt;br /&gt;[[Kim Tae-wung]] ([[Dramsko delo|drama]])
  | starring     = [[Gam Wu-seong]]&lt;br /&gt;[[Jeong Jin-young]]&lt;br /&gt;[[Kang Seong-yeon]]
  | director     = [[Lee Jun-ik]]
  | producer     = [[Jeong Jin-wan]]&lt;br /&gt;[[Lee Jun-ik]]
  | editing      = [[Kim Sang-beom]]&lt;br /&gt;[[Kim Jae-beom]]
  | cinematography = Ji Gil-Wung
  | distributor  = [[Cinema Service]]
  | released     = [[29. december]] [[2005]]&lt;br /&gt;([[Južna Koreja]])
  | runtime      = 119 mins.
  | language     = [[korejščina]]
  | rating       =
  | music        = Lee Byeong-wu
  | budget       = [[ameriški dolar|$]]4.5 milijonov (ocena)}}

'''''Kralj in klovn''''' ([[korejščina|korejsko]]: 왕의 남자, Wangui Namja) je [[Južna Koreja|južnokorejski]] [[dramski film]] iz leta [[2005]], ki temelji na [[Dramsko delo|drami]] ''Yi'' (''Ti'') iz leta [[2000]].

Film si je ogledalo več kot 12 milijonov gledalcev, tako da je film postal najbolj gledan in najdobičkonosnejši film (čez 85.000.000 [[ameriški dolar|dolarjev]] v Južni Koreji) v zgodovini južnokorejske filmografije.

Zgodba pripoveduje o [[kralj]]u [[dinastija Joseon|dinastije Joseon]], ki se zaljubi v [[dvor]]no pavliho, ki pa se nenehno norčuje iz njega.

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Filmska škrbina}}

[[Kategorija:Filmi leta 2005]]
[[Kategorija:Južnokorejski filmi]]
[[Kategorija:Dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o LGBT]]
[[Kategorija:Filmi o politikih]]
[[Kategorija:Filmi o klovnih]]
[[Kategorija:Filmi Cinema Service]]</text>
      <sha1>9re9fhuqv6al9zfw3rh3w5yf9t12smq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Rečica ob Savinji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>84174</id>
    <revision>
      <id>6751782</id>
      <parentid>6691056</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:16:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6751782</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2580" sha1="gfc4ny6ymuxcgjcqt7xs4l8ev8zx6i1" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan=[[Majda Potočnik]]
|grb=Grb Občine Rečica ob Savinji.gif
|lokacija=Obcine Slovenija 2006 Recica ob Savinji.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F209_T1257_vF_b4_x493070.4675_y132031.703_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F209_T1257_vF_b4_x493070.4675_y132031.703_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt;
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=30,1
|prebivalstvo=2300
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1258
|ženske=1042
|splet=https://www.obcina-recica.si/|sedež=[[Rečica ob Savinji]]}}

'''Rečica ob Savinji''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Nastala je leta [[2006]] z izločitvijo iz [[občina Mozirje|občine Mozirje]]. Upravno središče občine je kraj [[Rečica ob Savinji]].

== Naselja ==
Naselja v občini so:
[[Dol - Suha]], 
[[Grušovlje]], 
[[Homec, Rečica ob Savinji|Homec]], 
[[Nizka]], 
[[Poljane, Rečica ob Savinji|Poljane]], 
'''[[Rečica ob Savinji]]''', 
[[Spodnja Rečica]], 
[[Spodnje Pobrežje]], 
[[Šentjanž, Rečica ob Savinji|Šentjanž]], 
[[Trnovec, Rečica ob Savinji|Trnovec]], 
[[Varpolje]], 
[[Zgornje Pobrežje]].

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=105px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3|[[Vincenc Jeraj]]
| '''{{Abbr|SV|Alojz Blažič in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
| rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Andrej Flere in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Ana Rebernik]]
| '''{{Abbr|SV|Stanislava Prislan in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Majda Potočnik]]
| [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|36px]]
|}

==Sklici==
{{sklici|1}}

{{Slovenske občine}}
{{si-geo-stub}}
[[Kategorija:Občine Slovenije|Rečica ob Savinji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]]
[[Kategorija:Občina Rečica ob Savinji|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gfc4ny6ymuxcgjcqt7xs4l8ev8zx6i1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>84175</id>
    <revision>
      <id>6751606</id>
      <parentid>6691057</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:04:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici in opombe */</comment>
      <origin>6751606</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3914" sha1="nx2h1boucu7osk65loq4m5mqqnx2s8h" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Sveti Jurij}}
{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan= Peter Škrlec
|grb=Sveti Jurij v Slovenskih goricah grb.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Sveti Jurij v Slovenskih goricah.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F210_T1257_vF_b_x561218.656_y163539.465_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F210_T1257_vF_b_x561218.656_y163539.465_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt; 
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=34
|prebivalstvo=2238
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1145
|ženske=1093
|ime=Sveti Jurij &lt;br&gt; v Slovenskih goricah|splet=https://obcinajurij.si/|sedež=[[Jurovski Dol]]}}

'''Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Jurovski Dol|Jurovskem Dolu]]. Nastala je leta [[2006]] z izločitvijo iz [[občina Lenart|občine Lenart]].

Gledano z geografskega vidika zavzema občina skrajni vzhodni del zahodnih Slovenskih goric. Jurovski Dol v širšem obsegu leži na obrobju Pesniške doline, med rekama [[Pesnica (reka)|Pesnico]] in [[Ščavnica|Ščavnico]]. Površina znaša 34&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Tukaj živi 2187 prebivalcev v 599 gospodinjstvih. Je demografsko manj razvito območje, saj je delež starejšega kmečkega prebivalstva več kot 30 %. Prevladujejo kmetje, industrije ni, so pa storitvene dejavnosti s področja gradbeništva, trgovine, avtoprevozništva, ličarstva, krovstva, mizarstva, gostinstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Je ena izmed tipičnih slovenskogoriških vasi z »dolom«, po katerem teče [[Globovnica]] ob centru vasi, druga naselja po vrhovih pa razmejujejo še potoki [[Velka (Pesnica)|Velka]], [[Partinjski potok]]  ali »Partinjšak«  in [[Gasterajski potok]]. Poti, ki so speljane z vseh vrhov proti centru kraja, so večidel asfaltirane. Sredi gručastega jedra stoji gotska [[cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol|cerkev sv. Jurija]] iz 16. stoletja, največji kulturno-arhitekturni spomenik v kraju.

== Naselja v občini ==
'''[[Jurovski dol]]''', [[Malna]], [[Spodnji Gasteraj]], [[Srednji Gasteraj]], [[Zgornji Gasteraj]], [[Žitence]], [[Varda]], [[Zgornje Partinje]]

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=125px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Miroslav Breznik]]
| '''{{Abbr|SV|Franc Črnčec in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Peter Škrlec]]
| rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|40px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol|Cerkev svetega Jurija, Jurovski Dol]]
*[[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah]]
*[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah]]
*[[Seznam osebnosti iz Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah]]


== Zunanje povezave ==
* [http://www.obcinajurij.si/ Spletna stran Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah]
*  http://www.pgd-svjurij.si/

{{Kategorija v Zbirki}}
{{Slovenske občine}}

{{normativna kontrola}}

{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]]
[[Kategorija:Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|*]]</text>
      <sha1>nx2h1boucu7osk65loq4m5mqqnx2s8h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751784</id>
      <parentid>6751606</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:19:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lokalna samouprava */</comment>
      <origin>6751784</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3929" sha1="sltvwf765seddi40d9tjxbemi1829gg" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Sveti Jurij}}
{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan= Peter Škrlec
|grb=Sveti Jurij v Slovenskih goricah grb.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Sveti Jurij v Slovenskih goricah.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F210_T1257_vF_b_x561218.656_y163539.465_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F210_T1257_vF_b_x561218.656_y163539.465_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt; 
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=34
|prebivalstvo=2238
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1145
|ženske=1093
|ime=Sveti Jurij &lt;br&gt; v Slovenskih goricah|splet=https://obcinajurij.si/|sedež=[[Jurovski Dol]]}}

'''Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Jurovski Dol|Jurovskem Dolu]]. Nastala je leta [[2006]] z izločitvijo iz [[občina Lenart|občine Lenart]].

Gledano z geografskega vidika zavzema občina skrajni vzhodni del zahodnih Slovenskih goric. Jurovski Dol v širšem obsegu leži na obrobju Pesniške doline, med rekama [[Pesnica (reka)|Pesnico]] in [[Ščavnica|Ščavnico]]. Površina znaša 34&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Tukaj živi 2187 prebivalcev v 599 gospodinjstvih. Je demografsko manj razvito območje, saj je delež starejšega kmečkega prebivalstva več kot 30 %. Prevladujejo kmetje, industrije ni, so pa storitvene dejavnosti s področja gradbeništva, trgovine, avtoprevozništva, ličarstva, krovstva, mizarstva, gostinstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Je ena izmed tipičnih slovenskogoriških vasi z »dolom«, po katerem teče [[Globovnica]] ob centru vasi, druga naselja po vrhovih pa razmejujejo še potoki [[Velka (Pesnica)|Velka]], [[Partinjski potok]]  ali »Partinjšak«  in [[Gasterajski potok]]. Poti, ki so speljane z vseh vrhov proti centru kraja, so večidel asfaltirane. Sredi gručastega jedra stoji gotska [[cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol|cerkev sv. Jurija]] iz 16. stoletja, največji kulturno-arhitekturni spomenik v kraju.

== Naselja v občini ==
'''[[Jurovski dol]]''', [[Malna]], [[Spodnji Gasteraj]], [[Srednji Gasteraj]], [[Zgornji Gasteraj]], [[Žitence]], [[Varda]], [[Zgornje Partinje]]

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=125px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Miroslav Breznik]]
| '''{{Abbr|SV|Franc Črnčec in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Peter Škrlec]]
| rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|40px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol|Cerkev svetega Jurija, Jurovski Dol]]
*[[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah]]
*[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah]]
*[[Seznam osebnosti iz Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah]]


== Zunanje povezave ==
* [http://www.obcinajurij.si/ Spletna stran Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah]
*  http://www.pgd-svjurij.si/

{{Kategorija v Zbirki}}
{{Slovenske občine}}

{{normativna kontrola}}

{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]]
[[Kategorija:Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|*]]</text>
      <sha1>sltvwf765seddi40d9tjxbemi1829gg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751817</id>
      <parentid>6751784</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:47:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lokalna samouprava */</comment>
      <origin>6751817</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3926" sha1="ob7fbvxypbcphydb6fxtycyonf12reg" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Sveti Jurij}}
{{Infopolje Občina v Sloveniji
|župan= Peter Škrlec
|grb=Sveti Jurij v Slovenskih goricah grb.png
|lokacija=Obcine Slovenija 2007 Sveti Jurij v Slovenskih goricah.svg
|lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji&lt;ref&gt;[http://www.geopedia.si/#L408_F210_T1257_vF_b_x561218.656_y163539.465_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F210_T1257_vF_b_x561218.656_y163539.465_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii&lt;/ref&gt; 
|koordinate=&lt;!-- WD --&gt;
|površina=34
|prebivalstvo=2238
|prebivalstvo_datum=2026
|moški=1145
|ženske=1093
|ime=Sveti Jurij &lt;br&gt; v Slovenskih goricah|splet=https://obcinajurij.si/|sedež=[[Jurovski Dol]]}}

'''Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Jurovski Dol|Jurovskem Dolu]]. Nastala je leta [[2006]] z izločitvijo iz [[občina Lenart|občine Lenart]].

Gledano z geografskega vidika zavzema občina skrajni vzhodni del zahodnih Slovenskih goric. Jurovski Dol v širšem obsegu leži na obrobju Pesniške doline, med rekama [[Pesnica (reka)|Pesnico]] in [[Ščavnica|Ščavnico]]. Površina znaša 34&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Tukaj živi 2187 prebivalcev v 599 gospodinjstvih. Je demografsko manj razvito območje, saj je delež starejšega kmečkega prebivalstva več kot 30 %. Prevladujejo kmetje, industrije ni, so pa storitvene dejavnosti s področja gradbeništva, trgovine, avtoprevozništva, ličarstva, krovstva, mizarstva, gostinstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Je ena izmed tipičnih slovenskogoriških vasi z »dolom«, po katerem teče [[Globovnica]] ob centru vasi, druga naselja po vrhovih pa razmejujejo še potoki [[Velka (Pesnica)|Velka]], [[Partinjski potok]]  ali »Partinjšak«  in [[Gasterajski potok]]. Poti, ki so speljane z vseh vrhov proti centru kraja, so večidel asfaltirane. Sredi gručastega jedra stoji gotska [[cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol|cerkev sv. Jurija]] iz 16. stoletja, največji kulturno-arhitekturni spomenik v kraju.

== Naselja v občini ==
'''[[Jurovski dol]]''', [[Malna]], [[Spodnji Gasteraj]], [[Srednji Gasteraj]], [[Zgornji Gasteraj]], [[Žitence]], [[Varda]], [[Zgornje Partinje]]

== Seznam županov ==

=== Lokalna samouprava ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Volitve
! scope=&quot;col&quot; width=125px|Župan
! scope=&quot;col&quot; width=45px|Stranka
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]]
! scope=&quot;row&quot;|[[Miroslav Breznik]]
| '''{{Abbr|SV|Franc Črnčec in skupina volivcev}}'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]]
! scope=&quot;row&quot; rowspan=4|[[Peter Škrlec]]
| rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|40px]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]]
|}

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol|Cerkev svetega Jurija, Jurovski Dol]]
*[[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah]]
*[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah]]
*[[Seznam osebnosti iz Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah]]


== Zunanje povezave ==
* [http://www.obcinajurij.si/ Spletna stran Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah]
*  http://www.pgd-svjurij.si/

{{Kategorija v Zbirki}}
{{Slovenske občine}}

{{normativna kontrola}}

{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Občine Slovenije|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]]
[[Kategorija:Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|*]]</text>
      <sha1>ob7fbvxypbcphydb6fxtycyonf12reg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kovič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>85442</id>
    <revision>
      <id>6751593</id>
      <parentid>6671994</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:37:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6751593</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1361" sha1="fss4nf2sretpgb870q5ggz8qoh1ux4b" xml:space="preserve">'''Kovič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|slovenskih]] ljudi.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Brane Kovič]] (* 1953), likovni kritik in publicist
* [[Breda Kovič]] (r. [[Vodišek]]) (1930—2017), umetnostna zgodovinarka, konservatorka in novinarka
* [[Iva Kovič]], prevajalka
* [[Janez Kovič|Janez (Jani) Kovič]] (* 1950), filmski scenograf in producent
* [[Jasna Kovič-Baebler]] (*1944), lektorica francoščine
* [[Jože Kovič]] (1898—1944), gledališki igralec in režiser
* [[Jurij Kovič]] (* 1960), fizik in pesnik
* [[Kajetan Kovič]] (1931—2014), pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in akademik
* [[Marjan Kovič]] (1918—1943), igralec in partizan
* [[Maša Kovič Dine]], medarodna pravnica (medn. varstvo gozdov)
* [[Milan Kovič]] (1915—1963), veterinar patolog
* [[Mitja Kovič]] (1929—1987), zdravnik kirurg in jazz-pozavnist
* [[Nina Kovič]] (* 1952), dramaturginja in prevajalka
* [[Pavle Kovič]] (1899—1975), gledališki igralec in pevec
*[[Polona Kralj]] Kovič (* 1955), geologinja, vulkanologinja
*[[Sanja Grohar]] Kovič, pevka, manekenka, blogerka
*[[Stane Kovič]] (1935—2004), arhitekt
* [[Tone Kovič]] (1931—2026), metalurg in politik

==Glej tudi==
* priimek [[Kovač]]
*priimek [[Kovačič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kovič}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>fss4nf2sretpgb870q5ggz8qoh1ux4b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751595</id>
      <parentid>6751593</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:40:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6751595</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1370" sha1="8wsntjnwphoj8zvw0zm63vch47qdwfw" xml:space="preserve">'''Kovič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|slovenskih]] ljudi.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Brane Kovič]] (* 1953), likovni kritik in publicist
* [[Breda Kovič]] (r. [[Vodišek]]) (1930—2017), umetnostna zgodovinarka, konservatorka in novinarka
* [[Iva Kovič]], prevajalka
* [[Janez Kovič|Janez (Jani) Kovič]] (* 1950), filmski scenograf in producent
* [[Jasna Kovič-Baebler]] (*1944), lektorica francoščine
* [[Jože Kovič]] (1898—1944), gledališki igralec in režiser
* [[Jurij Kovič]] (* 1960), fizik in pesnik
* [[Kajetan Kovič]] (1931—2014), pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in akademik
* [[Marjan Kovič]] (1918—1943), igralec in partizan
* [[Maša Kovič Dine]], medarodna pravnica (medn. varstvo gozdov)
* [[Milan Kovič]] (1915—1963), veterinar patolog
* [[Mitja Kovič]] (1929—1987), zdravnik kirurg in jazz-pozavnist
* [[Nina Kovič]] (* 1952), dramaturginja in prevajalka
* [[Pavle Kovič]] (1899—1975), gledališki igralec in pevec
*[[Polona Kralj]] Kovič (* 1955), geologinja, vulkanologinja
*[[Sanja Grohar]] Kovič (* 1984), pevka, manekenka, blogerka
*[[Stane Kovič]] (1935—2004), arhitekt
* [[Tone Kovič]] (1931—2026), metalurg in politik

==Glej tudi==
* priimek [[Kovač]]
*priimek [[Kovačič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kovič}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>8wsntjnwphoj8zvw0zm63vch47qdwfw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751596</id>
      <parentid>6751595</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:41:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6751596</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1371" sha1="rs8qx18fg022bvmk2c34rg7stikz3lt" xml:space="preserve">'''Kovič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|slovenskih]] ljudi.

== Znani nosilci priimka ==
* [[Brane Kovič]] (* 1953), likovni kritik in publicist
* [[Breda Kovič]] (r. [[Vodišek]]) (1930—2017), umetnostna zgodovinarka, konservatorka in novinarka
* [[Iva Kovič]], prevajalka
* [[Janez Kovič|Janez (Jani) Kovič]] (* 1950), filmski scenograf in producent
* [[Jasna Kovič-Baebler]] (*1944), lektorica francoščine
* [[Jože Kovič]] (1898—1944), gledališki igralec in režiser
* [[Jurij Kovič]] (* 1960), fizik in pesnik
* [[Kajetan Kovič]] (1931—2014), pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in akademik
* [[Marjan Kovič]] (1918—1943), igralec in partizan
* [[Maša Kovič Dine]], mednarodna pravnica (medn. varstvo gozdov)
* [[Milan Kovič]] (1915—1963), veterinar patolog
* [[Mitja Kovič]] (1929—1987), zdravnik kirurg in jazz-pozavnist
* [[Nina Kovič]] (* 1952), dramaturginja in prevajalka
* [[Pavle Kovič]] (1899—1975), gledališki igralec in pevec
*[[Polona Kralj]] Kovič (* 1955), geologinja, vulkanologinja
*[[Sanja Grohar]] Kovič (* 1984), pevka, manekenka, blogerka
*[[Stane Kovič]] (1935—2004), arhitekt
* [[Tone Kovič]] (1931—2026), metalurg in politik

==Glej tudi==
* priimek [[Kovač]]
*priimek [[Kovačič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kovič}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>rs8qx18fg022bvmk2c34rg7stikz3lt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Funkcijska vrsta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>90169</id>
    <revision>
      <id>6751519</id>
      <parentid>6658794</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T13:04:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Miklavic.lenart</username>
        <id>151771</id>
      </contributor>
      <comment>Popravil nekoliko nerodno prejšnjo verzijo strani. Dodal standarden slovenski vir, uporaben za kasnejše urejanje.</comment>
      <origin>6751519</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2675" sha1="pssk38o8bg5sucnqvrq460gx60k78mx" xml:space="preserve">'''Funkcijska vrsta''' je v [[matematika|matematiki]] neskončna vsota [[funkcija|funkcij]]. Od [[vrsta (matematika)|številske vrste]] se razlikuje po tem, da so njeni členi [[Funkcija|funkcije]].
 
== Konvergenca ==

Naj bo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; f_1, f_2, \ldots &lt;/math&gt; zaporedje funkcij na množici &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;. Če za vsak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;x \in A&lt;/math&gt; konvergira številska vrsta &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; \sum_{n = 1}^\infty f_n (x)&lt;/math&gt;, je funkcijska vrsta '''konvergentna''' ('''po točkah'''). Njena vsota določa funkcijo

: &lt;math&gt; f (x) = \sum_{n = 1}^\infty f_n (x). &lt;/math&gt;

Konvergenca po točkah ne ohranja zveznosti. Torej vsota konvergentne vrste zveznih funkcij ni vedno zvezna. Za zveznost je potrebno zahtevati enakomerno konvergenco.

=== Enakomerna konvergenca ===

Funkcijska vrsta '''enakomerno konvergira''' na &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;A&lt;/math&gt;, če na &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;A&lt;/math&gt; enakomerno konvergira zaporedje njenih delnih vsot &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;S_p = \sum_{n = 1}^p f_n&lt;/math&gt;. Vsaka enakomerno konvergentna vrsta konvergira tudi po točkah. Vsota enakomerno konvergentne vrste zveznih funkcij pa je zvezna funkcija.

Ekvivalentno enakomerni konvergenci je, da je vrsta '''enakomerno Cauchyjeva'''.&lt;ref&gt;{{sktxt|Globevnik|Brojan|2012|p=240}}&lt;/ref&gt; To pomeni, da za vsak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; \varepsilon &gt; 0 &lt;/math&gt; obstaja &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; n_0 \in \mathbb{N} &lt;/math&gt;, da je &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; |\sum_{n = m}^{k} f_n (x)| &lt; \varepsilon &lt;/math&gt; za vsak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; x \in A &lt;/math&gt; in vsaka &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; k \geq m \geq n_0 &lt;/math&gt;.

Za preverjanje enakomerne konvergence je znan '''Weierstrassov M-test'''. Naj bo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f_1, f_2, \ldots&lt;/math&gt; zaporedje realnih funkcij na množici &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;A&lt;/math&gt; in naj bo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;M_1, M_2, \ldots&lt;/math&gt; zaporedje števil, tako da velja:

* &lt;math&gt; |f_n (x)| &lt; M_n &lt;/math&gt; za vsak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;n \in \mathbb{N}&lt;/math&gt; in vsak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;x \in A&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\sum_{n = 1}^\infty M_n&lt;/math&gt; konvergira.

Potem je vrsta &lt;math&gt; \sum_{n = 1}^\infty f_n (x)&lt;/math&gt; enakomerno konvergentna na &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;.

== Glej tudi ==

* [[potenčna vrsta]]
* [[Taylorjeva vrsta]]
* [[Fourierova vrsta]]
* [[binomska vrsta]]

== Sklici ==
{{sklici|3}}

== Viri ==
* {{navedi splet |url=https://users.fmf.uni-lj.si/globevnik/skripta.pdf |title=Analiza I |last1=Globevnik |first1=Josip |last2=Brojan |first2=Miha |date=2012-04-12 |access-date=2026-09-16}}

{{-}}

{{zaporedja in vrste}}

{{math-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Infinitezimalni račun]]
[[Kategorija:Matematična analiza]]</text>
      <sha1>pssk38o8bg5sucnqvrq460gx60k78mx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751520</id>
      <parentid>6751519</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T13:06:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Miklavic.lenart</username>
        <id>151771</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751520</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2669" sha1="qub0b2oywln8rortowsqr4vik6123n3" xml:space="preserve">'''Funkcijska vrsta''' je v [[matematika|matematiki]] neskončna vsota [[funkcija|funkcij]]. Od [[vrsta (matematika)|številske vrste]] se razlikuje po tem, da so njeni členi [[Funkcija|funkcije]].
 
== Konvergenca ==

Naj bo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; f_1, f_2, \ldots &lt;/math&gt; zaporedje funkcij na množici &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;. Če za vsak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;x \in A&lt;/math&gt; konvergira številska vrsta &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; \sum_{n = 1}^\infty f_n (x)&lt;/math&gt;, je funkcijska vrsta '''konvergentna''' ('''po točkah'''). Njena vsota določa funkcijo

: &lt;math&gt; f (x) = \sum_{n = 1}^\infty f_n (x). &lt;/math&gt;

Konvergenca po točkah ne ohranja zveznosti. Torej vsota konvergentne vrste zveznih funkcij ni vedno zvezna. Za zveznost je potrebno zahtevati enakomerno konvergenco.

=== Enakomerna konvergenca ===

Funkcijska vrsta '''enakomerno konvergira''' na &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;A&lt;/math&gt;, če na &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;A&lt;/math&gt; enakomerno konvergira zaporedje njenih delnih vsot &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;S_p = \sum_{n = 1}^p f_n&lt;/math&gt;. Vsaka enakomerno konvergentna vrsta konvergira tudi po točkah. Vsota enakomerno konvergentne vrste zveznih funkcij pa je zvezna funkcija.

Ekvivalentno enakomerni konvergenci je, da je vrsta '''enakomerno Cauchyjeva'''.&lt;ref&gt;{{sktxt|Globevnik|Brojan|2012|p=240}}&lt;/ref&gt; To pomeni, da za vsak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; \varepsilon &gt; 0 &lt;/math&gt; obstaja &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; n_0 \in \mathbb{N} &lt;/math&gt;, da je &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; |\sum_{n = m}^{k} f_n (x)| &lt; \varepsilon &lt;/math&gt; za vsak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; x \in A &lt;/math&gt; in vsaka &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt; k \geq m \geq n_0 &lt;/math&gt;.

Za preverjanje enakomerne konvergence je znan '''Weierstrassov M-test'''. Naj bo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f_1, f_2, \ldots&lt;/math&gt; zaporedje realnih funkcij na množici &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;A&lt;/math&gt; in naj bo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;M_1, M_2, \ldots&lt;/math&gt; zaporedje števil, tako da velja:

* &lt;math&gt; |f_n (x)| &lt; M_n &lt;/math&gt; za vsak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;n \in \mathbb{N}&lt;/math&gt; in vsak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;x \in A&lt;/math&gt;,
* &lt;math&gt;\sum_{n = 1}^\infty M_n&lt;/math&gt; konvergira.

Potem je vrsta &lt;math&gt; \sum_{n = 1}^\infty f_n (x)&lt;/math&gt; enakomerno konvergentna na &lt;math&gt;A&lt;/math&gt;.

== Glej tudi ==

* [[potenčna vrsta]]
* [[Taylorjeva vrsta]]
* [[Fourierova vrsta]]
* [[binomska vrsta]]

== Sklici ==
{{sklici|3}}

== Viri ==
* {{navedi splet |url=https://users.fmf.uni-lj.si/globevnik/skripta.pdf |title=Analiza I |last1=Globevnik |first1=Josip |last2=Brojan |first2=Miha |year=2012 |access-date=2026-09-16}}

{{-}}

{{zaporedja in vrste}}

{{math-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Infinitezimalni račun]]
[[Kategorija:Matematična analiza]]</text>
      <sha1>qub0b2oywln8rortowsqr4vik6123n3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mučenje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>90822</id>
    <revision>
      <id>6751961</id>
      <parentid>6694294</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:01:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751961</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118232" sha1="mqpmbbx3bxmftzxtuwlbf41xlj0uq22" xml:space="preserve">{{Več sklicev}}{{popravi}}[[Slika:Torture_Inquisition.jpg|thumb|Mučenje med špansko inkvizicijo]]
'''Mučenje''' je vsakršna oblika namernega zadajanja bolečin, bodisi fizičnih ali duševnih, ki so lahko uporabljene kot sredstvo zastraševanja, maščevanja, kaznovanja ali kot sredstvo zasliševanja. Mučenje se uporablja tudi kot [[manipulacija|manipulativno]] sredstvo prisile in kontrole posameznikov ali skupin ljudi. Obravnavano je kot skrajna kršitev [[človekove pravice|človeških pravic]]. Tretja in četrta [[Ženevska konvencija]] odreja, da v oboroženih konfliktih ne smejo biti mučeni vojni ujetniki (tako civilno prebivalstvo kot vojaki). Navkljub tem konvencijam organizacije, kot so [[Amnesty International]] ocenjujejo, da dve tretjini [[država|držav]] podpisnic sporazuma ne spoštuje dosledno.

V pogovornem smislu imenujemo mučitelje drugih tudi [[sadizem|sadisti]], ljudi, ki mučijo sami sebe pa [[mazohizem|mazohisti]]. Sadomazohisti so ljudje, ki v mučenju uživajo.

==Mednarodna raven==

===Konvencija ZN proti mučenju===
Konvencija Združenih narodov proti mučenju in drugim okrutnim, nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem ali kaznovanju, ki trenutno velja od 26. junija 1987, daje široko opredelitev mučenja. Člen 1.1 Konvencije ZN proti mučenju določa:

Za namene te konvencije izraz &quot;mučenje&quot; pomeni vsako dejanje, s katerim se osebi namerno povzročijo hude bolečine ali trpljenje, bodisi fizično ali duševno, za namene, kot so pridobitev informacij ali priznanja od njega ali tretje osebe. , kaznovanje zanj za dejanje, ki ga je storila tretja oseba ali za katero obstaja sum, da jo je storila, zastraševanje ali izsiljevanje ali iz kakršnega koli razloga, ki temelji na kakršni koli diskriminaciji, kadar takšno bolečino ali trpljenje povzroči spodbujanje javnega uslužbenca ali druge osebe, ki deluje v uradni vlogi, ali s privolitvijo. Ne vključuje bolečin ali trpljenja, ki izhajajo samo iz zakonitih sankcij, ki so neločljive ali so nenamerne.

Ta opredelitev je bila omejena na uporabo samo za države in za mučenje, ki ga sponzorira vlada, in jasno omejuje mučenje na tisto, ki jo neposredno ali posredno izvajajo tisti, ki delujejo v uradni vlogi, kot so vladno osebje, osebje organov pregona, zdravstveno osebje, vojaško osebje , ali politiki.

Zdi se, da izključuje:

* mučenje, ki ga izvajajo tolpe, sovražne skupine, uporniki ali teroristi, ki ne upoštevajo nacionalnih ali mednarodnih mandatov;
* Naključno nasilje med vojno;
* In kazen, dovoljena z nacionalno zakonodajo, tudi če kazen uporablja tehnike, podobne tistim, ki jih uporabljajo mučitelji, kot so pohabljanje, bičevanje ali telesno kaznovanje, kadar se izvaja kot zakonita kazen. Nekateri strokovnjaki s področja rehabilitacije mučenja menijo, da je ta opredelitev preveč omejujoča in da je treba opredelitev politično motiviranega mučenja razširiti tako, da vključuje vsa dejanja organiziranega nasilja.

===Izjava iz Tokia===
Še širša opredelitev je bila uporabljena v Tokijski deklaraciji iz leta 1975 glede sodelovanja zdravstvenih delavcev pri mučenju:

Za namene te izjave je mučenje opredeljeno kot namerno, sistematično ali neutemeljeno trpljenje fizičnega ali duševnega trpljenja s strani ene ali več oseb, ki delujejo same ali po nalogu katerega koli organa, da bi drugo osebo prisilile, da poda informacije in prizna. ali iz kakršnega koli drugega razloga.

Ta opredelitev vključuje mučenje kot del nasilja v družini ali ritualne zlorabe ter kaznivih dejanj.

===[[Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča|Rimski statut mednarodnega kazenskega sodišča]]===
[[Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča|Rimski statut]] je pogodba, ki je ustanovila Mednarodno kazensko sodišče. Pogodba je bila sprejeta na diplomatski konferenci v Rimu 17. julija 1998 in je začela veljati 1. julija 2002. Rimski statut vsebuje najpreprostejšo opredelitev mučenja v zvezi s pregonom vojnih zločincev s strani mednarodnega kazenskega sodišča. Odstavek 1 člena 7 (e) Rimskega statuta določa:

&quot;Mučenje&quot; pomeni namerno povzročanje hude bolečine ali telesnega ali duševnega trpljenja osebi v priporu ali pod nadzorom obtoženega; razen tega, da mučenje ne vključuje bolečine ali trpljenja, ki izvira samo iz zakonitih sankcij, ki so neločljive ali naključne.

===Medameriška konvencija o preprečevanju in kaznovanju mučenja===
Medameriška konvencija o preprečevanju in kaznovanju mučenja, ki velja od 28. februarja 1987, mučenje opredeljuje širše kot Konvencija Združenih narodov proti mučenju. Člen 2 Medameriške konvencije določa:

Za namene te konvencije se kot mučenje šteje vsako dejanje, ki je namerno storjeno, pri čemer se osebi za namene kazenske preiskave povzroči fizična ali duševna bolečina ali trpljenje kot sredstvo za ustrahovanje kot osebna kazen kot preventivni ukrep , kot kazen ali za kakršen koli drug namen. Pod mučenjem se razume tudi uporaba metod na osebi, katere namen je izbrisati osebnost žrtve ali zmanjšati njene fizične ali duševne sposobnosti, četudi te ne povzročajo fizične bolečine ali duševne tesnobe. Pojem mučenja ne vključuje fizične ali duševne bolečine ali trpljenja, ki je neločljivo povezana z zakonitimi ukrepi ali je le njihova posledica, pod pogojem, da ne vključujejo izvajanja dejanj ali uporabe metod iz tega člena.

===Evropsko sodišče za človekove pravice===

Konvencija ZN proti mučenju in Rimski statut ter opredelitve mučenja vključujejo izraze, kot so &quot;huda bolečina ali trpljenje&quot;. Mednarodno evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo o razliki med nečloveškim in ponižujočim ravnanjem in bolečino in trpljenjem, ki je dovolj hudo, da je mučenje.

V zadevi 'Irska proti Združenemu kraljestvu' (1979–1980) je ESČP razsodilo, da je pet tehnik, ki jih je razvilo Združeno kraljestvo (stoječe, kapuco, izpostavljenost hrupu, pomanjkanje spanja in pomanjkanje hrane in pijače), uporabljenih na štirinajstih pridržanih Irskih pripadnikih Združenega kraljestva na Severnem Irskem bilo &quot;nečloveških in ponižujočih&quot; in je pri tem kršilo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, vendar to ni pomenilo, da so bili žrtve &quot;mučenja&quot;. Leta 2014 so britanski ministri, potem ko so bile odkrite nove informacije, ki so pokazale, da so britanski ministri sprejeli odločitev o uporabi petih tehnik na Severnem Irskem v letih 1971–1972, Irska vlada zaprosila EKČP, naj pregleda svojo sodbo. Leta 2018 je Sodišče s šestimi glasovi proti enemu zavrnilo.

V sodbi Aksoy proti Turčiji (1997) je Sodišče Turčijo leta 1996 razsodilo za mučenje v primeru pripornika, ki je bil suspendiran z rokami, medtem ko so mu bile roke vezane za hrbet.

Sodbo sodišča, da pet tehnik ne pomeni mučenja, so ZDA in Izrael pozneje navedle kot utemeljitev lastnih metod zasliševanja, ki so vključevale pet tehnik.

Sodišče je presodilo, da je vsakršno mučenje v vseh okoliščinah strogo prepovedano:

Člen 3 Konvencije vsebuje eno najbolj temeljnih vrednot demokratičnih družb. Tudi v najtežjih okoliščinah, kot je boj proti terorizmu ali kriminalu, Konvencija absolutno prepoveduje mučenje ali nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje.

Člen 3 ne predvideva izjem in odstopanje od njih ni dovoljeno v skladu s členom 15 § 2, tudi v primeru izredne javne nevarnosti, ki ogroža življenje naroda.

===Združene države Amerike===

Naslov 18 ameriškega zakonika vsebuje opredelitev mučenja v 18 ZDA. § 2340, ki se uporablja samo za osebe, ki mučijo ali poskušajo mučiti zunaj ZDA.

Bere se:

Kot je uporabljeno v tem poglavju -

(1) &quot;mučenje&quot; pomeni dejanje osebe, ki deluje v skladu z zakonsko barvo in je posebej namenjeno povzročanju hude telesne ali duševne bolečine ali trpljenja (razen bolečine ali trpljenja zaradi zakonitih sankcij) drugi osebi, ki je v njenem skrbništvu ali fizičnem nadzoru ;

(2) &quot;huda duševna bolečina ali trpljenje&quot; pomeni dolgotrajno duševno škodo, ki jo povzroči ali je posledica -

(A) namerno povzročanje ali groženje hude telesne bolečine ali trpljenja;

(B) dajanje ali nanašanje ali ogroženo dajanje ali spreminjanje snovi, ki spreminjajo misel, ali drugi postopki, izračunani tako, da močno motijo ​​čute ali osebnost;

(C) grožnja neposredne smrti; ali

(D) nevarnost, da bo druga oseba v kratkem izpostavljena smrti, hudi fizični bolečini ali trpljenju ali dajanju ali uporabi snovi, ki spreminjajo um, ali drugim postopkom, izračunanim tako, da močno motijo ​​čute ali osebnost;

(3) &quot;Združene države&quot; pomeni več zveznih držav ZDA, okrožje Columbia ter skupne države, ozemlja in posesti Združenih držav.

Da bi Združene države lahko prevzele nadzor nad to jurisdikcijo, mora biti domnevni storilec kaznivega dejanja državljan ZDA ali pa mora biti domnevni storilec prisoten v ZDA, ne glede na državljanstvo žrtve ali domnevnega storilca. Vsaka oseba, ki se zaroti za kaznivo dejanje, bo kaznovana z enakimi kaznimi (razen smrtne kazni) kot za dejansko dejanje ali poskus dejanja, katerega izvršitev je bila predmet zarote.

===Zakon o zaščiti žrtev mučenja iz leta 1991===
Zakon o zaščiti žrtev mučenja iz leta 1991 določa pravna sredstva za posameznike, ki so žrtve mučenja s strani oseb, ki delujejo uradno kot kateri koli tuji narod. Opredelitev je podobna ameriškem zakoniku § 2340, ki se glasi:

(b) MUČENJE. - Za namene tega zakona -

(1) izraz &quot;mučenje&quot; pomeni vsako dejanje, usmerjeno proti posamezniku, ki je v priporu ali fizičnem nadzoru storilca kaznivega dejanja, s katerim se pojavijo hude bolečine ali trpljenje (razen bolečin ali trpljenja, ki izvirajo samo iz zakonitih sankcij ali so iz njih povezane ali so naključne) , fizično ali duševno, namenjeno temu posamezniku za namene, kot je pridobitev informacij od posameznika ali tretje osebe ali priznanje, kaznovanje tega posameznika za dejanje, ki ga je posameznik ali tretja oseba storila ali za katerega obstaja sum, da prisiliti posameznika ali tretjo osebo ali iz kakršnega koli razloga, ki temelji na kakršni koli diskriminaciji; in

2) duševna bolečina ali trpljenje se nanaša na dolgotrajno duševno škodo, ki jo povzroči ali je posledica -

(A) namerno povzročanje ali groženje hude telesne bolečine ali trpljenja;

(B) dajanje ali nanašanje ali ogroženo dajanje ali spreminjanje snovi, ki spreminjajo misel, ali drugi postopki, izračunani tako, da močno motijo ​​čute ali osebnost;

(C) grožnja neposredne smrti; ali

(D) grožnja, da bo drug posameznik kmalu podvržen smrti, hudi fizični bolečini ali trpljenju ali dajanju ali uporabi snovi, ki spreminjajo um, ali drugim postopkom, izračunanim tako, da močno motijo ​​čute ali osebnost.

==Zgodovina==

Dodatne informacije: Zgodovina človekovih pravic

Pri preučevanju zgodovine mučenja nekatere oblasti zgodovino mučenja same po sebi togo ločujejo od zgodovine smrtne kazni, pri tem pa opozarjajo, da je večina oblik smrtne kazni izredno boleča. Mučenje je preraslo v bogato disciplino, kjer je kalibrirano nasilje opravljalo dve funkciji: preiskovanje in izpovedovanje ter napad na telo kot obliko kaznovanja. Celotno prebivalstvo mest bi se pojavilo, da bi bilo na javnem trgu priča mučenju. Tiste, ki jim je bilo &quot;prizanešeno&quot; mučenje, so navadno zaprli bose v zaloge, kjer so se otroci veselili drgnjenja iztrebkov v lase in usta.

Namerno boleče metode mučenja in usmrtitve hudih zločinov so bile samoumevne kot del pravičnosti do razvoja humanizma v filozofiji 17. stoletja, &quot;kruta in nenavadna kazen&quot; pa je bila razglašena v angleškem Billu o pravicah iz leta 1689. Razsvetljenska doba v zahodnem svetu je nadalje razvila idejo o univerzalnih človekovih pravicah. S sprejetjem Splošne deklaracije o človekovih pravicah leta 1948 so vse države članice OZN vsaj nominalno priznale splošno prepoved mučenja.

Njen učinek pa je v praksi omejen, saj deklaracija ni uradno ratificirana in v mednarodnem pravu nima pravno zavezujočega značaja, temveč se šteje za del običajnega mednarodnega prava. Več držav še danes izvaja mučenje. Nekatere države so jo pravno kodificirale, druge pa trdijo, da se to ne izvaja, medtem ko se mučenje skriva. [26]

Od časov, ko je po vsej Evropi prevladovalo rimsko pravo, je bilo mučenje podvrženo trem razredom ali stopnjam trpljenja. [27] Mučenje prve stopnje je običajno potekalo v obliki bičevanja in pretepanja, vendar ni pohabljalo telesa. Najpogostejši sodobni primer je Bastinado, tehnika premagovanja ali bičevanja podplatov bosih nog. Mučenje druge stopnje je bilo skoraj v celoti sestavljeno iz naprav za drobljenje in postopkov, vključno z vijačnimi stiskalnicami ali &quot;kostnimi očesi&quot;, ki so na najrazličnejše načine zdrobili palce, prste, kolena, stopala, celo zobe in lobanje. Reprezentativen je širok nabor &quot;škornjev&quot; - strojev, namenjenih počasnemu drobljenju stopal. Končno pa so mučenja tretje stopnje divje pohabljala telo na številne strašne načine, vključevala so konice, rezila, vrelo olje in nadzorovan ogenj. Nazobčan železni drobilnik jezika; vroča bakrena kotlina za uničenje vida in zaloge, ki so zapornika na silo držale gole noge, ki so se lesketale z zaseko, neposredno nad razgretim premogom (praženje stopal), dokler kože in nožne mišice niso zgorele črno in kosti padle v pepel, so primeri mučenja v tretji stopnji.

===Metode mučenja===
[[File:Modocs Scalping and Torturing Prisoners.jpg|thumb|Domorodni Američani skalpirajo in mučijo ujetnike, objavljeno: Maj, 1873]]
Med mučenja je spadala ševaleta, v kateri je obtožena čarovnica sedela na koničastem kovinskem konju z utežmi, napetimi na noge.&lt;ref name=&quot;Naish p27&quot;&gt;Camille Naish, ''Death Comes to the Maiden: Sex and Execution 1431–1933'' (London: Routledge, 1991), 27.&lt;/ref&gt; Mučenje spolnega poniževanja je vključevalo prisilno sedenje na vročih stolih.&lt;ref&gt;Henry Charles Lea, ''Witchcraft'', pg 236 as quoted in Camille Naish, ''Death Comes to the Maiden: Sex and Execution 1431–1933'' (London: Routledge, 1991), 28.&lt;/ref&gt;  Gresillons, ki jih na Škotskem imenujejo tudi pennywinkis, ali pilliwinks, so zdrobili konice prstov na rokah in nogah v obliki naprave.&lt;ref name=&quot;HRTR p120&quot;&gt;H.R. Trevor-Roper, ''The European Witch-Craze of The Sixteenth and Seventeenth Centuries and Other Essays,'' (New York: Harper and Row, 1969), 120.&lt;/ref&gt;  Španski čevelj ali &quot;vijak za noge&quot;, ki se večinoma uporablja v Nemčiji in na Škotskem, je bil jekleni čevelj, ki so ga obtožencu namestili nad nogo in zategnili. Pritisk zaradi stiskanja čevlja je zlomil koščke v kostnici. Nek Škot jo je označil za &quot;najhujšo in najbolj kruto bolečino na svetu&quot;.&lt;ref name=&quot;HRTR p121&quot;&gt;H.R. Trevor-Roper, ''The European Witch-Craze of The Sixteenth and Seventeenth Centuries and Other Essays,'' (New York: Harper and Row, 1969), 121.&lt;/ref&gt;  Genialne različice španskega čevlja so bile zasnovane tudi tako, da počasi drobijo noge med železnimi ploščami, oboroženimi z zastrašujočimi konicami. Echelle, bolj znana kot &quot;lestev&quot; ali &quot;stojalo&quot;, je bila dolga miza, na kateri je ležal obtoženi, potem pa ga je raztegnilo.

Mučenje je bilo tako intenzivno, da so oškodovančeve okončine pogosto izvlekli iz vtičnice, včasih so jih celo odtrgali od telesa. Ob nekaterih posebnih priložnostih so v povezavi z lestvijo uporabljali tortiljon, ki bi hkrati z raztegovanjem močno stisnil in pohabil genitalije.&lt;ref name=&quot;HRTR p120&quot;/&gt;  Podobno kot lestev je bilo &quot;dvigalo&quot;. Obtožencu je raztegnilo okončine; žrtvine noge so bile privezane na tla, roke pa so bile zavezane za hrbtom. 
Sodni sistem kralja Jamesa je bil naklonjen uporabi turk, iznajdljivega in divjega železnega instrumenta za uničevanje nohtov prstov na rokah in nogah. Ostro konico instrumenta so najprej potisnili pod noht do korenine in noht razdelili po sredinski črti. S kleščami so nato prijeli za rob uničenega nohta in ga počasi odtrgali od nohtov. Podobno mučenje je bilo uporabljeno za viteze templjarje in za domnevne čarovnice, s klini ali nabodalami iz lesa, kosti ali železa, so počasi zabijali pod nohte.
Druga pogosta mučenja so vključevala strappado, sistem uteži in jermenic, s katerimi so zapornika trpali in trzali, da bi si izpahnil okončine; vodno mučenje, s katerim se je obdržal na samem robu utapljanja ali tako imenovano mučenje z ognjem, pri katerem so bili podplati, imobilizirani v zaloge železa in namazani z zaseko, med prsti so včasih drseli delci vročega premoga, da bi povečali krutost mučenje. Nekatere najstarejše metode mučenja so znane še danes: na primer čevelj se uporablja v številnih afriških državah, medtem ko je sovjetska KGB rada uporabljala razgrete likalnike oblačil na podplatih nog ali spajkalnik med prsti.

===Od leta 1948===
[[File:Buchenwald Eisenhower torture demonstration 63511.jpg|thumb|Preživeli [[Ohrdruf concentration camp|Ohrdruf koncentracijskega taborišča]] prikazujejo mučilne postopke, ki so jih izvajali v taborišču.]]
{{Main|Uporaba mučenja od leta 1948}}
Sodobna občutljivost je bila oblikovana z globokim odzivom na [[vojne zločine]] in [[zločine proti človeštvu]], ki so jih v drugi svetovni vojni zagrešile zavezniške sile, kar je privedlo do velike mednarodne zavrnitve večine, če ne celo vseh vidikov te prakse.&lt;ref&gt;Elihu Lauterpacht, C. J. Greenwood ''International Law Reports'', Cambridge University Press, 2002 {{ISBN|0-521-66122-6}}, {{ISBN|978-0-521-66122-5}} [https://books.google.com/books?id=_mutsUVLw7gC&amp;pg=PA139&amp;lpg=PA139 p. 139 section 189]&lt;/ref&gt;  Le redke države želijo, da bi to opisovali svojim državljanom ali mednarodni skupnosti. Mučenje se giblje od fizičnih, psiholoških, političnih tehnik zasliševanja in vključuje tudi posilstva ljudi, ki niso organi pregona.

Po mnenju učenjaka [[Ervanda Abrahamiana]], čeprav je bilo več desetletij prepoved mučenja, ki se je iz Evrope razširilo na večino sveta, je bil do osemdesetih let tabu proti mučenju porušen, ki ga je deloma spodbudila televizija.&lt;ref&gt;[https://www.google.com/search?tbm=bks&amp;tbo=1&amp;q=Tortured+confessions+%22hearts+and+minds%22&amp;safe=active#sclient=psy&amp;hl=en&amp;safe=active&amp;tbo=1&amp;tbm=bks&amp;source=hp&amp;q=Tortured+confessions+abrahamian+%22hearts+and+minds%22&amp;aq=f&amp;aqi=&amp;aql=&amp;oq=&amp;pbx=1&amp;fp=e169c8353451e3d9 Tortured confessions: prisons and public recantations in modern Iran]. p. 3&lt;/ref&gt;

V letih 2004 in 2005 je več kot 16 držav poročalo o mučenju.&lt;ref name=&quot;hrw.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.hrw.org/|title=Human Rights Watch – Defending Human Rights Worldwide|website=hrw.org}}&lt;/ref&gt;  V prizadevanju za globalno ozaveščenost je Human Rights Watch ustvaril spletno stran, ki ljudi opozarja na novice in multimedijske publikacije o mučenju po vsem svetu.&lt;ref name=&quot;hrw.org&quot;/&gt; Mednarodni rehabilitacijski svet za žrtve mučenja [IRCT] je na podlagi Amnesty International, 2001, Human Rights Watch, 2003, United Nations, 2002, U.S. State Department, 2002 ustvaril letna poročila o človekovih pravicah. Ta poročila so pokazala, da o mučenju in slabem ravnanju dosledno poročajo na podlagi vseh štirih virov v 32 državah. Vsaj dve poročata o uporabi mučenja in slabega ravnanja v vsaj 80 državah. Ta poročila potrjujejo domnevo, da se v četrtini svetovnih držav redno »izvajajo« mučenja. Ta splošna razširjenost mučenja se ocenjuje na podlagi obsega določenih skupin z visokim tveganjem in obsegom mučenja, ki ga uporabljajo te skupine. &quot;Takšne skupine sestavljajo begunci in osebe, ki so ali so bile pod mučenjem.&quot;Po mnenju profesorja Dariusa Rejalija, čeprav so diktature morda mučile &quot;bolj ali manj brez razlikovanja&quot;, so to bile sodobne demokracije, &quot;ZDA, Velika Britanija in Francija - ki je bila pionir, postali so lingua franca sodobnega mučenja: metode, ki ne puščajo sledi.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.boston.com/bostonglobe/ideas/articles/2007/12/16/torture_american_style/?page=1|title=Torture, American style|newspaper=Boston.com|last1=Rejali|first1=Darius}}&lt;/ref&gt; Praksa mučenja, ki se uporablja kot zatiranje političnih nasprotnikov bi lahko bila del kazenske preiskave ali tehnike zasliševanja, da bi dobili želene informacije in ohranili pooblastila organov pregona za državljane.

Sodobni koncept metod mučenja, ki ne puščajo nobenih fizičnih dokazov, je zapisan v [[Diagnostično statističnem priročnik]] za duševne motnje DSM-IV v spreminjajoči se definiciji posttravmatske stresne motnje PTSP. Ta revidirana opredelitev je vključevala psihološko mučenje z izjavo: &quot;izraža zaskrbljenost, da v diagnostično statističnem priročniku duševnih motenj opredelitev posttravmatske stresne motnje ne vključuje tistih oblik psihološkega mučenja, pri katerih telesna integriteta osebe ni ogrožena. Diagnostično merilo, ki označuje travmatične stresorje, ki vodijo v PTSP, je treba izraziti tako, da so vključene psihološke oblike mučenja.&quot;&lt;ref&gt;[Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-IV-TR.. 4th ed. Washington, DC: American Psychiatric Association, 2000.]&lt;/ref&gt; Po letu 1995 se obsežna opredelitev spremeni iz »katerega koli dejanja, s katerim se huda bolečina ali trpljenje, bodisi duševno ali fizično, namerno povzroči osebi«, do vključno z izrazi »psihološko mučenje« in vključno s primeri, kot so tehnike zasliševanja, od pomanjkanja spanja, samice, strahu in ponižanja do hudega spolnega in kulturnega ponižanja ter uporabe groženj in fobij za spodbujanje strah pred smrtjo ali poškodbami.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Reyes|first=Hernan|title=The Worst Scars are in the Mind: Psychological Torture|journal=The International Review of the Red Cross|year=2007|volume=89|issue=867|pages=591–617|doi=10.1017/s1816383107001300|s2cid=11284625|url=https://semanticscholar.org/paper/53efb332fe1fb7017946f05157a547634492e22e}}&lt;/ref&gt;

[[File:AbuGhraibAbuse-standing-on-box.jpg|thumb|Fotografija ujetnika, [[Ali Shallal al-Qaisi]], ki je bil mučen s strani Ameriških obveščevalnih sil v zaporu [[Abu Ghraib torture and prisoner abuse|Abu Ghraib]]  v Iraku in je postal svetovno znan po objavi fotografije na naslovnici revije ''[[The Economist]]''.]]
Mučenje se še vedno dogaja v majhnem številu liberalnih demokracij kljub številnim mednarodnim pogodbam, kot sta Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Konvencija ZN proti mučenju, zaradi katerih je mučenje nezakonito. Kljub takšnim mednarodnim konvencijam se še naprej pojavljajo primeri mučenja, kot je mučenje v [[Abu Ghraibu]] leta 2004 in [[škandal z zlorabo zapornikov]], ki ga je zagrešilo osebje ameriške vojske. Ameriška ustava in ameriška zakonodaja prepovedujejo uporabo mučenja, vendar so se takšne kršitve človekovih pravic zgodile med vojno proti terorizmu pod evfemizmom Okrepljeno zasliševanje. . ZDA so leta 2009 pod Obamovo upravo spremenile prejšnjo politiko mučenja. Ta revizija je preklicala izvršno odredbo 13440 z  20. julijem 2007, v skladu s katero se je zgodil incident v Abu Ghraibu in zloraba zapornikov. Izvršna odredba 13491 z 22. januarjem 2009 opredeljuje politiko Združenih držav glede mučenja in tehnik zasliševanja v poskusu nadaljnjega preprečevanja novega mučenja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.whitehouse.gov/the_press_office/EnsuringLawfulInterrogations|title=Executive Order 13491 – Ensuring Lawful Interrogations|website=The White House|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111218212240/http://www.whitehouse.gov/the_press_office/EnsuringLawfulInterrogations|archivedate=18 December 2011}}&lt;/ref&gt;

Glede na ugotovitve dr. Christiana Davenporta z [[univerze Notre Dame]], profesorja Williama Mooreja z univerze Florida in Davida Armstronga z univerze Oxford med raziskavami mučenja, dokazi kažejo, da so bile nevladne organizacije najpomembnejši dejavnik za zaustavitev mučenja. Predhodne raziskave kažejo, da je lahko civilna družba tista, ki mučenje ustavi in ne vladne institucije. Ta nezmožnost obvladovanja zlorab in mučenja v družbi ustvarja nepopolno demokracijo, ki ni v skladu z mednarodno dogovorjenimi standardi za državljanske in politične pravice. Mnoge organizacije služijo razkrivanju razširjenih kršitev človekovih pravic in posameznikom odgovarjajo pred mednarodno skupnostjo.

===Zgodovinske metode usmrtitve in smrtne kazni===
Večinoma so bile smrtne kazni krute in nehumane. Stroge zgodovinske kazni vključujejo lomljenje kolesa, vrenje do smrti, luščenje, počasno rezanje, razkoščičenje, križanje, nabijanje na kolec, drobljenje, kamenjanje, usmrtitev s sežiganjem, razkosanjem, žaganjem, odsekanjem glave ali usmrtitev z ogrlico.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,950826,00.html|title=The Death Penalty :Revenge Is the Mother of Invention|date=24 January 1983|journal=Time|access-date=2020-11-04|archive-date=2013-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130828004043/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,950826,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[Lingchi]], znan tudi kot počasno rezanje ali smrt zaradi več tisoč ureznin, je bila oblika usmrtitve, ki se je uporabljala na Kitajskem, do leta 1905. 
Po apokrifnem znanju se je lingči začel, ko je mučitelj, ki je držal izredno oster nož, začel z izpuščanjem oči, zaradi česar je bil obsojeni nesposoben videti preostanek mučenja, to je verjetno precej prispevalo k psihološki grozi postopka. Pri zaporednih precej manjših rezih so odrezali ušesa, nos, jezik, prste, prste na nogah in podobno, nato so nadaljevali z bolj grobimi kosi, odstranili so meso z večjih delov, na primer stegen in ramen. Celoten postopek naj bi trajal tri dni in je imel skupaj 3600 rezov. Močno izrezljana telesa pokojnika so nato postavili na parado za javno predstavo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.manchestereventsguide.co.uk/feature/Death_by_a_Thousand_Cuts_at_Chinese_Arts_Centre_18th_January_to_23rd_March/114.html|title=Death by a Thousand Cuts at Chinese Arts Centre until 23rd March|website=manchestereventsguide.co.uk|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090418031632/http://www.manchestereventsguide.co.uk/feature/Death_by_a_Thousand_Cuts_at_Chinese_Arts_Centre_18th_January_to_23rd_March/114.html|archivedate=18 April 2009}}&lt;/ref&gt;

Nabijanje glave je bil način mučenja in usmrtitve, pri katerem je bila oseba prebodena z dolgim kolcem. Prodor so izvajali »iz strani«, iz rektuma, skozi usta ali nožnico. Ta metoda je povzročila počasno, bolečo smrt. Pogosto so potem žrtev dvignili v zrak, da bi zaradi gravitacije zdrsnila po drogu. Smrt je lahko trajala več dni. Skozi srednji vek so nabijanje pogosto izvajali v Aziji in Evropi. Vlad III Dracula in Ivan Grozni sta bila znana kot glavna uporabnika te metode.&lt;ref&gt;[http://concise.britannica.com/ebc/article-9382120/Dracula Dracula – Britannica Concise] {{dead link|date=June 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}&lt;/ref&gt;

Zlomno kolo je bila mučilna naprava za smrtno kazen, ki se je v srednjem veku in zgodnjem novem času uporabljala za javno usmrtitev z ljubkovanjem do smrti, zlasti v Franciji in Nemčiji. V Franciji so obsojene položili na kolo z raztegnjenimi okončinami vzdolž nad dvema trdnima lesenima nosilcema. Kolo je bilo narejeno tako, da se je počasi vrtelo. Skozi odprtine med naperami je krvnik žrtev udaril z železnim kladivom, ki je zlahka zlomilo kosti žrtve. Ta postopek so ponovili večkrat na ud. Ko so mu kosti zlomili, so ga pustili na kolesu, da je umrl. Trajalo je ure ali celo dneve, preden sta šok in dehidracija povzročila smrt. Kazen je bila v Nemčiji odpravljena šele leta 1827.&lt;ref&gt;{{cite EB1911 |wstitle=Wheel, Breaking on the |volume=28 |page=586}}&lt;/ref&gt;

===Etimologija===
Beseda &quot;mučenje&quot; izhaja iz francoščine torture ki izvira iz poznolatinske tortura in na koncu izhaja iz preteklega deležnika torquere, ki pomeni &quot;zviti&quot;.&lt;ref name=&quot;isbn0877797137&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Merriam-Webster's collegiate dictionary, 10th Edition |publisher=Merriam-Webster |location=Springfield, Mass |year=1999 |page= 1246|isbn=978-0-87779-713-5 }}&lt;/ref&gt; Beseda se uporablja tudi za opis bolj običajnih neprijetnosti, ki so opisane kot dolgočasne in ne boleče; na primer &quot;izdelava te preglednice je bila mučenje!&quot;

Po Diderotovi Enciklopediji je bilo mučenje v Franciji v sedemnajstem stoletju imenovano tudi &quot;vprašanje&quot;. Ta izraz izhaja iz uporabe mučenja v kazenskih zadevah: med mučenjem so obtoženem postavljali vprašanja, da bi izvedeli več o kaznivem dejanju.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = http://quod.lib.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=did;cc=did;rgn=main;view=text;idno=did2222.0000.891 | title = Question or Torture | journal = Encyclopedia of Diderot &amp; d'Alembert – Collaborative Translation Project | accessdate = 1 April 2015| date = February 2008 | last1 = d'Argis (Biography) | first1 = Antoine-Gaspard Boucher }}&lt;/ref&gt;

==Verske perspektive==

===Rimskokatoliška cerkev===
V zgodnjem srednjem veku je katoliška cerkev nasprotovala mučenju med kazenskim postopkom. To je razvidno iz pisma, ki ga je papež sveti Nikolaj Veliki poslal bolgarskemu hanu Borisu leta 866 n. Št. Ad Consulta Vestra (z latinskim naslovom) je sodno mučenje razglasila za prakso, ki je v nasprotju z božjim zakonom.&lt;ref name=&quot;legacy.fordham.edu&quot;&gt;{{navedi splet|title=The Responses of Pope Nicholas I to the Questions of the Bulgars, 866|url=http://legacy.fordham.edu/halsall/basis/866nicholas-bulgar.asp=27}}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Papež je poudarjal , da bi moralo biti priznanje kaznivega dejanja spontano oz. prostovoljno izrečeno, ne izsiljeno, sploh pa ne izsiljeno z nasiljem. Zavzel se je za alternativni in bolj human postopek, v katerem bi moral obtoženi priseči nedolžnost svetemu evangeliju, da ni storil kaznivega dejanja.&lt;ref name=&quot;legacy.fordham.edu&quot;/&gt; Nicholas je v istem pismu poudaril tudi, da je treba tiste, ki nočejo sprejemati krščanstva, usmeriti k sprejemanju resnične vere z opozorili, spodbudami in razumom, ne z nasiljem.&lt;ref name=&quot;legacy.fordham.edu&quot;/&gt;

V visokem srednjem veku je bila Cerkev vse bolj zaskrbljena zaradi zaznane nevarnosti, ki jo za njen obstoj predstavlja vstajajoča herezija, zlasti tista, ki jo pripisujejo domnevni sekti, imenovani katari. Katarizem je imel korenine v pavlikijskem gibanju v Armeniji in vzhodni bizantinski Anatoliji ter bogomilih prvega bolgarskega cesarstva. Zato je Cerkev začela zapovedovati posvetnim vladarjem, da iztrebijo krivoverstvo (da vladarjevi katoliški podložniki ne bodo oproščeni svoje zvestobe) in da bi prisilili heretike ali priče, da priznajo svoje napake in obtožujejo druge, se je odločila, da bo sankcionirala uporabo metod mučenja, ki so ga sekularne vlade že uporabljale v drugih kazenskih postopkih zaradi okrevanja rimskega prava, v srednjeveški inkviziciji. Vendar je papež Inocenc IV v Bull Ad extirpanda (15. maja 1252) določil, da se inkvizitorji ne smejo ustaviti pred nevarnostmi za življenje. 
Pogledi sodobne Cerkve glede mučenja so se drastično spremenili in se v veliki meri vrnili v prejšnje stališče. Leta 1953 je papež Pij XII. v nagovoru 6. mednarodnega kongresa kazenskega prava odobravajoče ponovil stališče papeža Nikolaja Velikega več kot tisoč let pred njim, ko je njegov predhodnik enostransko nasprotoval uporabi sodnega mučenja in izjavil:

Predhodni pravni postopek mora izključiti fizično in psihološko mučenje in uporabo mamil: najprej zato, ker kršijo naravno pravico, tudi če je obtoženi resnično kriv, in drugič, ker prepogosto povzročajo napačne rezultate ... Leta 866, je veliki papež Nikolaj I. na vprašanje, ki ga je postavilo ljudstvo, ki je pravkar prišlo v stik s krščanstvom, odgovoril: &quot;Če je ujet tat ali razbojnik, in zanika, kar mu pripisujejo, med vami pravite, da bi ga sodnik moral udariti po glavi in mu prebiti boke z železnimi konicami, dokler ne bo spregovoril resnice. Tega ne priznava ne božanski ne človeški zakon: izpoved ne sme biti vsiljena, temveč spontana; ne sme biti izsiljevana, ampak prostovoljna; nenazadnje, če se zgodi, da po povzročitvi teh trpljenj ne odkrijete popolnoma ničesar v zvezi s tistim, s čimer ste obtoženega obtožili, ali vas ni vsaj sram in ali ne prepoznate, kako brezobzirna je bila vaša sodba? Če obtoženi, ki ne more trpeti takšnih mučenj, prizna kazniva dejanja, ki jih ni storil, kdo je, prosim vas, odgovoren za tako brezbožnost? Ali ga ni on prisilil v tako lažno priznanje? Poleg tega, če nekdo z ustnicami izreče tisto, kar mu ni v mislih, je dobro znano, da se ne izpove, ampak zgolj govori. Kdo si ne bi želel, da v dolgem obdobju, ki je preteklo od takrat, pravičnost tega pravila ni nikoli odložila! Potreba po opozorilu , izrečenem pred sto leti, je žalosten znak splavov pravne prakse v dvajsetem stoletju.

Tako Katekizem katoliške cerkve (objavljen leta 1994) uporabo mučenja obsoja kot hudo kršitev človekovih pravic. V št. 2297-2298 piše:

Mučenje, ki s fizičnim ali moralnim nasiljem pridobiva priznanja, kaznuje krivce, prestraši nasprotnike ali zadovoljuje sovraštvo, je v nasprotju s spoštovanjem človeka in človekovega dostojanstva ... V preteklosti so legitimne vlade pogosto uporabljale krute prakse zakon in red, pogosto brez protestov cerkvenih pastirjev, ki so tudi sami sprejeli predpise rimskega prava o mučenju na svojih sodiščih. Ker so ta dejstva obžalovanja vredna, je Cerkev vedno učila dolžnosti pomilosti in usmiljenja. Duhovnikom je prepovedala prelivanje krvi. V zadnjem času je postalo očitno, da te okrutne prakse niso bile potrebne niti za javni red niti v skladu z zakonitimi pravicami človeške osebe. Nasprotno, te prakse so privedle do še bolj ponižujočih. Treba si je prizadevati za njihovo ukinitev.

===Šeriatsko pravo===
Med pravniki šeriatskega prava prevladuje stališče, da mučenje v nobenem primeru ni dovoljeno.&lt;ref&gt;[https://chicagounbound.uchicago.edu/cjil/vol8/iss1/4/ Reza, Sadiq (2007) ''Torture and Islamic Law,'' Chicago Journal of International Law: Vol. 8: No. 1, Article 4.]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Banchoff|first1=Thomas|title=Democracy and the New Religious Pluralism|date=2007|page=147|url=https://books.google.com/books?id=98C_ii1-2RYC&amp;q=hudud|isbn=9780195307221}}&lt;/ref&gt;

===V judovstvu===
Mučenje ni prisotno v halakhi (judovski zakon). Nekoč je v judovstvu obstajal sistem smrtnega in telesnega kaznovanja, pa tudi zakon za premoženjska kazniva dejanja, vendar ga je v času drugega templja Sanhedrin odpravil.

Moses ben Maimon, znan kot Maimonides je izdal sodbo človeko, kjer mu je beth din (judovsko versko sodišče) ukazalo, naj se loči od svoje žene, in je zavrnil, da naj ga prisilijo, dokler ne bo izjavil, da želi.&lt;ref&gt;Maimoides; ''[[Mishneh Torah]]'' Hilkhot Gerushin 2:20&lt;/ref&gt;  To velja le v primerih, ko obstajajo posebni razlogi za sodbo.&lt;ref&gt;Malinowitz, Chaim;[http://www.jlaw.com/Articles/getart3.html &quot;The New York State Get Bill and its Halachic Ramifications&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160821143849/http://www.jlaw.com/Articles/getart3.html |date=2016-08-21 }}; ''Jewish Law Articles''&lt;/ref&gt;  V devetdesetih letih so nekateri aktivistični rabini to izjavo razlagali tako, da je bilo možno mučiti moža v zakonskih odnosih, da bi jih prisilili k odobritvi gitina (verske ločitve) od svojih žena.

==Zakoni proti mučenju==

Generalna skupščina Združenih narodov je 10. decembra 1948 sprejela [[Splošno deklaracijo o človekovih pravicah]]. V 5. členu je določeno: &quot;Nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.&quot; &lt;ref&gt;[https://www.un.org/Overview/rights.html Universal Declaration of Human Rights], United Nations, 10 December 1948&lt;/ref&gt; Od takrat so bile sprejete številne druge mednarodne pogodbe za preprečevanje mučenja. Najpomembnejše pogodbe v zvezi z mučenjem so Konvencija Združenih narodov proti mučenju in Ženevske konvencije iz leta 1949 ter dodatna protokola I in II z dne 8. junija 1977.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.icrc.org/eng/resources/documents/faq/torture-law-2011-06-24.htm |title=What does the law say about torture? |publisher=[[International Committee of the Red Cross]]|date=24 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

===Konvencija Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanj===

Konvencija Združenih narodov proti mučenju in drugim okrutnim, nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem ali kaznovanju je začela veljati junija 1987. Najpomembnejši členi so členi 1, 2, 3 in 16.

{{quotation|1. Člen&lt;br /&gt;
1. V tej konvenciji pomeni izraz »mučenje« vsako dejanje, ki osebi namenoma prizadene hudo bolečino ali trpljenje, bodisi telesno ali duševno, da bi se od nje ali koga drugega dobila obvestila ali priznanja ali da bi se kaznovala za dejanje, ki ga je storila sama ali kdo drug ali je zanj osumljena sama ali kdo drug, da bi se ustrahovala ali nanjo izvajal pritisk ali da bi se ustrahoval kdo drug ali nanj izvajal pritisk, ali iz kateregakoli drugega razloga, ki temelji na katerikoli obliki diskriminacije, če to bolečino ali trpljenje prizadeva uradna oseba ali kdo drug, ki nastopa kot oseba z uradnim statusom ali na njeno pobudo ali z njeno izrecno privolitvijo ali privolitvijo molče. Ta izraz se ne nanaša na bolečino ali trpljenje, ki je posledica izključno zakonitih sankcij, ki ni ločljivo od teh sankcij ali ga te sankcije povzročajo.&lt;br /&gt; 
2. Ta člen ne vpliva na noben mednarodni instrument ali nacionalni zakon, ki vsebuje ali utegne vsebovati določbe širšega pomena.}}

{{quotation|2. Člen&lt;br /&gt;
1. Vsaka država članica izvaja zakonske, upravne, sodne ali druge učinkovite ukrepe, da bi na ozemlju pod svojo jurisdikcijo preprečila mučenje.&lt;br /&gt; 
2. Kot opravičilo za mučenje se ne more navesti nikakršna izredna okoliščina - bodisi da gre za vojno stanje ali vojno nevarnost, notranjo politično nestabilnost ali kako drugo izredno stanje.&lt;br /&gt;
3. Kot opravičilo za mučenje se ne more navesti odredba kake nadrejene osebe ali organa oblasti.}}

{{quotation|3. Člen&lt;br /&gt;
1. Nobena država članica ne bo pregnala, izgnala in ne izročila osebe drugi državi, če so resni razlogi za sum, da utegne biti mučena.&lt;br /&gt; 
2. Da bi ugotovili, ali so taki razlogi, bodo pristojni organi upoštevali vse relevantne okoliščine, med drugim tudi to, ali obstaja v zadevni državi vrsta sistematičnih resnih, očitnih ali množičnih kršitev človekovih pravic.}}

{{quotation|16. Člen&lt;br /&gt;
1. Vsaka država članica prevzema obveznost, da bo na ozemlju pod svojo jurisdikcijo preprečila druga dejanja krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, ki niso dejanja mučenja, kot jih opredeljuje 1. člen, kadar takšna dejanja stori predstavnik javne funkcije ali kdo drug, ki nastopa kot oseba z uradnim statusom ali na njeno spodbudo ali z njeno izrecno privolitvijo ali privolitvijo molče. Zlasti obveznosti, navedene v 10., 11., 12. in 13. členu, se uporabljajo s tem, da se pojem mučenja nadomesti s pojmom drugih oblik krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja.&lt;br /&gt; 
2. Določbe te konvencije ne vplivajo na določbe kateregakoli mednarodnega instrumenta ali nacionalnega zakona, ki prepoveduje krute, nečloveške ali poniževalne kazni ali ravnanja ali ki se nanaša na izročitev ali izgon.}}

[[File:CAT members.svg|thumb|Mapa sveta s podpisnicami Konvencije Združenih narodov proti mučenju, obarvane s temno zeleno. Države, ki konvencije niso ratificirale a so podpisnice so obarvane s svetlo-zeleno in nepodpisnice s sivo barvo.]]

*1. Člen: Mučenje je &quot;huda bolečina ali trpljenje&quot;. Evropsko sodišče za človekove pravice (EKČP) vpliva na razprave o tem področju mednarodnega prava. 
*2. Člen: &quot;Ni izjemnih okoliščin, v katerih lahko država muči in ne krši svojih pogodbenih obveznosti.&quot; 
*16.Člen: Podpisnike obvezuje, da na vseh ozemljih pod njihovo jurisdikcijo preprečijo &quot;kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje&quot;.

===Izbirni protokol h Konvenciji ZN proti mučenju===

Izbirni protokol h Konvenciji proti mučenju (OPCAT) je začel veljati 22. junija 2006 kot pomemben dodatek k UNCAT. Kot je navedeno v 1. členu, je namen protokola &quot;vzpostaviti sistem rednih obiskov neodvisnih mednarodnih in nacionalnih organov v krajih, kjer so ljudje odvzeti prostost, da se prepreči mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kazen.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080505053207/http://www2.ohchr.org/english/law/cat-one.htm Optional Protocol to the Convention Against Torture], United Nations, 18 December 2002.&lt;/ref&gt;  Vsaka država, ki je ratificirala OPCAT, je v skladu s 17. členom odgovorna za oblikovanje ali vzdrževanje vsaj enega neodvisnega nacionalnega preventivnega mehanizma za preprečevanje mučenja na domači ravni.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.ohchr.org/EN/ProfessionalInterest/Pages/OPCAT.aspx |title = OHCHR &amp;#124; Optional Protocol to the Convention against Torture}}&lt;/ref&gt;

===Posebni poročevalec OZN o mučenju===

Komisija Združenih narodov za človekove pravice se je leta 1985 odločila, da bo imenovala strokovnjaka, posebnega poročevalca, ki bo preučeval vprašanja, povezana z mučenjem. Položaj je bil do danes podaljšan.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ohchr.org/EN/Issues/Torture/SRTorture/Pages/SRTortureIndex.aspx|title=OHCHR – Special Rapporteur on torture and other cruel, inhuman or degrading treatment or punishment|website=www.ohchr.org}}&lt;/ref&gt;  Profesor Nils Melzer je 1. novembra 2016 prevzel funkcijo posebnega poročevalca OZN o mučenju.&lt;ref name=&quot;Nils Melzer&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ohchr.org/EN/Issues/Torture/SRTorture/Pages/NilsMelzer.aspx|title=OHCHR – Prof. Nils Melzer|website=www.ohchr.org}}&lt;/ref&gt; Opozoril je, da so lahko posebna orožja in naprave za nadzor nemirov, ki jih uporabljajo policija in varnostne sile, nezakonite.&lt;ref name=&quot;Nils Melzer&quot;/&gt;

===[[Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča]]===
[[File:ICC member states world map.png|thumb|Svetovna mapa držav članic v Mednarodnem kazenskem sodišču (Maj, 2013) prikazane z zeleno, države ki so podpisnice a niso ratificirale so oranžno obarvane in nepodpisnice so obarvane s sivo barvo.]][[Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča|Rimski statut]], ki je ustanovil Mednarodno kazensko sodišče (ICC), predvideva kazenski pregon oseb, odgovornih za genocid, vojne zločine in zločine proti človeštvu. Zakon mučenje opredeljuje kot &quot;namerno povzročanje hude bolečine ali fizičnega ali duševnega trpljenja osebi, ki je v priporu ali pod nadzorom obdolženca; le da mučenje ne vključuje bolečine ali trpljenja, ki izvira samo iz, neločljivo povezano ali naključno zakonite sankcije &quot;. 
V skladu s 7. členom statuta se mučenje lahko šteje za zločin proti človeštvu, &quot;če je storjeno kot del razširjenega ali sistematičnega napada na katero koli civilno prebivalstvo, ki ve za napad&quot;.&lt;ref&gt;Article 7 of the [http://legal.un.org/icc/statute/99_corr/cstatute.htm Rome Statute]. Retrieved 11 June 2008.&lt;/ref&gt; 
 8. člen zakona določa, da se lahko mučenje v določenih okoliščinah preganja tudi kot vojni zločin.&lt;ref&gt;Article 8 of the [http://legal.un.org/icc/statute/99_corr/cstatute.htm Rome Statute]. Retrieved 11 June 2008.&lt;/ref&gt;

Mednarodno kazensko sodišče je začelo delovati 1. julija 2002&lt;ref name=ai2002&gt;Amnesty International, 11 April 2002. ''[https://www.amnesty.org/en/library/info/IOR40/008/2002 The International Criminal Court — a historic development in the fight for justice]''. Retrieved 11 June 2008. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20141224183911/http://www.amnesty.org/en/library/info/IOR40/008/2002 |date=24 December 2014 }}&lt;/ref&gt; in lahko preganja le kazniva dejanja, storjena na ta datum ali pozneje.&lt;ref&gt;Article 11 of the [http://legal.un.org/icc/statute/99_corr/cstatute.htm Rome Statute]. Retrieved 11 June 2008.&lt;/ref&gt;  Sodišče je na splošno lahko pristojno le v primerih, ko je obdolženi državljan države pogodbenice Rimskega statuta, domnevno kaznivo dejanje se je zgodilo na ozemlju države pogodbenice ali je primer Združenih narodov za varnost pred sodiščem Svet.&lt;ref&gt;Articles 12 and 13 of the [http://legal.un.org/icc/statute/99_corr/cstatute.htm Rome Statute]. Retrieved 11 June 2008.&lt;/ref&gt; Sodišče je zasnovano tako, da dopolnjuje obstoječe nacionalne sodne sisteme: svojo pristojnost lahko izvaja le, kadar nacionalna sodišča nočejo ali ne morejo preiskati ali preganjati takih kaznivih dejanj.&lt;ref&gt;Articles 17 and 20 of the [http://legal.un.org/icc/statute/99_corr/cstatute.htm Rome Statute]. Retrieved 11 June 2008.&lt;/ref&gt; Primarna odgovornost za preiskovanje in kaznovanje kaznivih dejanj je zato pridržana posameznim državam.&lt;ref&gt;International Criminal Court. [https://web.archive.org/web/20070606210130/http://www.icc-cpi.int/organs/otp.html%26l%3Den ''Office of the Prosecutor'']. Retrieved 11 June 2008.&lt;/ref&gt;

===Ženevske konvencije===

Štiri ženevske konvencije zagotavljajo zaščito ljudem, ki padejo v sovražne roke. Konvencije ljudi ne delijo jasno na vloge borcev in neborcev. Konvencije se nanašajo na:

*&quot;ranjeni in bolni borci ali neborci&quot;
*&quot;civilne osebe, ki ne sodelujejo v sovražnostih in medtem ko prebivajo na območjih, ne opravljajo nobenega dela vojaškega značaja&quot;&lt;ref&gt;[[s:Fourth Geneva Convention|Fourth Geneva Convention]], Article 15.&lt;/ref&gt;
*&quot;Pripadniki oboroženih sil stranke v konfliktu, pa tudi pripadniki milic ali prostovoljnega zbora, ki so del takšnih oboroženih sil.&quot;
*&quot;Pripadniki drugih milic in člani drugih prostovoljnih korpusov, vključno z organiziranimi odporniškimi gibanji, ki pripadajo stranki v konfliktu in delujejo na njihovem ozemlju ali zunaj njega, tudi če je to ozemlje zasedeno.&quot;
*&quot;Pripadniki rednih oboroženih sil, ki izpovedujejo vladi ali organu, ki ga zadrževalna sila ne prizna&quot;
*&quot;Osebe, ki spremljajo oborožene sile, ne da bi bile dejansko njihove pripadnike, kot so civilni člani posadk vojaških letal, vojni dopisniki, izvajalci oskrbe, pripadniki delovnih enot ali služb, odgovornih za dobrobit oboroženih sil.&quot;
*&quot;Člani posadke, vključno z mojstri, piloti in vajenci, trgovske marine in posadke civilnih letal pogodbenic v sporu&quot;
*&quot;Prebivalci neokupiranega ozemlja, ki ob približevanju sovražnika spontano vzamejo orožje, da se uprejo napadalnim silam, ne da bi imeli čas, da se oblikujejo v redne oborožene enote.&quot;&lt;ref&gt;[[s:Third Geneva Convention|Third Geneva Convention]], Article 4&lt;/ref&gt;

Prva (GCI), druga (GCII), tretja (GCIII) in četrta (GCIV) Ženevska konvencija so štiri najpomembnejše, ki skupaj s protokoli predstavljajo hrbtenico mednarodnega humanitarnega prava sredi oboroženih konfliktov. Vse pogodbe v členu 3 v podobnem besedilu navajajo, da se v nemednarodnem oboroženem spopadu &quot;osebe, ki ne sodelujejo aktivno v sovražnostih, vključno s pripadniki oboroženih sil, ki so položile orožje ..., v vseh okoliščinah obravnavajo človeško. &quot; Pogodba tudi navaja, da ne sme biti nobenega &quot;nasilja nad življenjem in osebami, zlasti umorov vseh vrst, pohabljanja, krutega ravnanja in mučenja&quot; ali &quot;ogrožanja osebnega dostojanstva, zlasti ponižujočega in ponižujočega ravnanja&quot;&lt;ref&gt;[[s:First Geneva Convention|First Geneva Convention]], 12 August 1949.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[s:Second Geneva Convention|Second Geneva Convention]], 12 August 1949.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[s:Third Geneva Convention|Third Geneva Convention]], 12 August 1949.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[s:Fourth Geneva Convention|Fourth Geneva Convention]], 12 August 1949.&lt;/ref&gt;

Prva ženevska konvencija ureja položaj ranjencev in bolnikov oboroženih sil v vojni. Pripadnike oboroženih sil in druge osebe iz naslednjega člena, ki so ranjeni ali bolni, je treba vedno spoštovati in zaščititi. Stran v spopadu, pod katere oblastjo so, z njimi ravna človeško in jih oskrbuje brez kakršnega koli razlikovanja glede na spol, raso, narodno pripadnost, vero, politično prepričanje ali kakršno koli drugo podobno merilo. Vsak napad na njihovo življenje in telo ali nasilje nad njimi je strogo prepovedano; zlasti jih je prepovedano ubijati, iztrebljati, mučiti ali na njih opravljati biološke poskuse; ne smeta se jim namerno odklanjati zdravniška pomoč in oskrba niti se ne smejo izpostavljati nevarnostim okužb ali nalezljivih bolezni. Prednostno obravnavo upravičujejo le nujni medicinski razlogi. Z ženskami je treba ravnati z vsem spoštovanjem do njihovega spola. Stran v spopadu, ki je svoje ranjence ali bolnike prisiljena prepustiti sovražniku, pusti z njimi, kolikor je to mogoče zaradi vojaških razlogov, del svojega zdravstvenega osebja in materiala za pomoč pri njihovi oskrbi.

Druga opredeljuje položaj ranjencev, bolnikov in brodolomcev oboroženih sil na morju. 12. člen: Pripadnike oboroženih sil in druge osebe iz naslednjega člena, ki so na morju in so ranjeni, bolni ali so doživeli brodolom, je treba vedno spoštovati in zaščititi, pri čemer izraz brodolom pomeni vsak brodolom ne glede na njegov vzrok in vključuje tudi zasilni pristanek zrakoplova na morju ali njegov padec v morje. Strani v spopadu, pod oblastjo katerih so, z njimi ravnajo človeško in jih oskrbujejo brez kakršnega koli razlikovanja glede na spol, raso, narodno pripadnost, vero, politično prepričanje ali kakršno koli drugo podobno merilo. Vsak napad na njihovo življenje in telo ali nasilje nad njimi je strogo prepovedano; zlasti jih je prepovedano ubijati, iztrebljati, mučiti ali na njih opravljati biološke poskuse; ne smeta se jim namerno odklanjati zdravniška pomoč in oskrba niti se ne smejo izpostavljati nevarnostim okužb ali nalezljivih bolezni. Prednostno obravnavo upravičujejo le nujni medicinski razlogi. Z ženskami je treba ravnati z vsem spoštovanjem do njihovega spola.

Tretja govori o ravnanju z vojnimi ujetniki. 17. člen: Vojni ujetniki se ne smejo telesno ali duševno mučiti niti se ne smejo nad njimi izvajati druge oblike prisile, da bi se od njih pridobile kakršne koli informacije. Vojnim ujetnikom, ki ne želijo odgovarjati, se ne sme groziti, ne smejo se žaliti ali izpostavljati neprijetnostim ali se kakor koli drugače zapostavljati. Vojni ujetniki, ki zaradi svojega telesnega ali duševnega stanja niso sposobni dati osebnih podatkov, se predajo zdravstveni službi. Njihova identiteta se določi z vsemi možnimi sredstvi ob upoštevanju določb prejšnjega odstavka. Izpraševanje vojnih ujetnikov poteka v jeziku, ki ga razumejo.

Četrta ureja zaščito civilistov med vojno. Po 32. členu: visoke pogodbenice se posebej dogovorijo, da nobena od njih ne bo sprejela nobenega ukrepa, ki bi lahko povzročil telesno trpljenje ali iztrebljanje zaščitenih oseb, ki so v njihovih rokah. Ta prepoved ne velja samo za umor, mučenje, telesno kaznovanje, pohabljenje in medicinske ali znanstvene poskuse, ki niso nujno potrebni zaradi zdravljenja zaščitene osebe, ampak tudi za vse druge oblike surovega ravnanja civilnih ali vojaških oseb.

===Izjeme od Ženevske konvencije IV===

GCIV zagotavlja pomembno izjemo:

Kadar stran v spopadu utemeljeno sumi ali ugotovi, da se zaščitena oseba na njenem ozemlju ukvarja z dejavnostmi, ki ogrožajo varnost države, ta zaščitena oseba ni upravičena do uveljavljanja pravic in ugodnosti po tej konvenciji, saj bi tako uveljavljanje v njeno korist škodilo varnosti te države. Če je zaščitena oseba na okupiranem ozemlju pridržana kot vohun ali saboter ali oseba, za katero se utemeljeno sumi, da se ukvarja z dejavnostjo, ki ogroža varnost okupacijske sile, se tej osebi, kadar vojaška varnost to brezpogojno zahteva, odvzame pravica do komuniciranja po tej konvenciji. S temi osebami je vedno treba ravnati človeško, v primeru sojenja pa se jim ne sme odvzeti pravica do poštenega in rednega sojenja po tej konvenciji. Ob upoštevanju varnosti države ali okupacijske sile, odvisno od primera, se jim tudi čim prej vrnejo vse pravice in ugodnosti zaščitenih oseb po tej konvenciji. (člen 5 GCIV)

Prav tako državljani države, ki je Konvencija ne zavezuje, s to konvencijo niso zaščiteni in državljani nevtralne države na ozemlju sovražne države ter državljani sovražne države ne morejo zahtevati zaščite GCIV, če je njihova matična država ima običajno diplomatsko predstavništvo v državi, ki jih ima (člen 4), saj lahko njihovi diplomatski predstavniki sprejmejo ukrepe za njihovo zaščito. Zahteva po ravnanju z &quot;človeškostjo&quot; pomeni, da je še vedno prepovedano mučenje posameznikov, ki niso zaščiteni s konvencijo.

Administracija Georgea W. Busha je v skladu z GCIII zagotovila manj zaščite zapornikom v &quot;vojni proti terorizmu&quot; s kodifikacijo pravnega statusa &quot;nezakonitega borca&quot;. Če obstaja vprašanje, ali je oseba zakonit bojevnik, jo je treba obravnavati kot vojnega ujetnika, &quot;dokler pristojni senat ne določi njihovega statusa&quot; (člen 5 GCIII). Če razsodišče odloči, da je nezakonit bojevnik, po GCIII ne velja za zaščiteno osebo. Če pa je zaščitena oseba po GCIV, ima še vedno določeno zaščito po GCIV in ga je treba &quot;obravnavati človeško ter v primeru sojenja ne sme biti prikrajšan za pravice poštenega in rednega sojenja, ki jih predpisuje ta konvencija&quot; 5. člen GCIV).

===Dodatni protokoli k Ženevskim konvencijam===

Dodatna protokola določata še pravila o zaščiti žrtev v oboroženih spopadih, in sicer prvi v mednarodnih spopadih, drugi pa v nemednarodnih spopadih, torej tudi med državljansko vojno in drugimi oboroženimi konflikti znotraj držav. Ti pojasnjujejo in razširjajo opredelitve na nekaterih področjih, vendar jih do danes številne države, vključno z ZDA, ali niso podpisale ali jih niso ratificirale.

Protokol I ne omenja mučenja, vendar vpliva na ravnanje z ujetniki in zaščitenimi osebami. V 5. členu protokol izrecno vključuje &quot;imenovanje zaščitnih sil in njihovih nadomestkov&quot; za spremljanje ali pogodbenice v sporu izvajajo konvencije. [106] Protokol razširja tudi opredelitev zakonitega borca v vojnah proti &quot;tuji okupaciji, kolonialni prevladi in rasističnim režimom&quot;, tako da vključuje tiste, ki odpirajo orožje, vendar niso v uniformah, tako da so zdaj zakoniti borci in zaščiteni z Ženevskimi konvencijami - čeprav le, če je okupacijska sila ratificirala Protokol I. V skladu s prvotnimi konvencijami je bilo borce brez prepoznavnih oznak mogoče obravnavati kot vojne zločince in jih lahko usmrtili. Omenja tudi vohune in opredeljuje, kdo je plačanec. Najemniki in vohuni veljajo za nezakonitega borca in niso zaščiteni z istimi konvencijami.

Protokol II &quot;razvija in dopolnjuje člen 3 [v zvezi z zaščito žrtev ne-mednarodnih oboroženih spopadov], ki je skupen Ženevskim konvencijam z dne 12. avgusta 1949, ne da bi spremenil obstoječe pogoje uporabe&quot; (člen 1). Vsaka oseba, ki ne sodeluje ali ni prenehala sodelovati v sovražnostih, je upravičena do humanega ravnanja. Med dejanji, prepovedanimi proti tem osebam, spadajo: &quot;Nasilje nad življenjem, zdravjem in telesnim ali duševnim počutjem oseb, zlasti umor, pa tudi kruto ravnanje, kot so mučenje, pohabljanje ali katera koli druga oblika telesnega kaznovanja&quot; (člen 4 .a), &quot;ogorčenje osebnega dostojanstva, zlasti ponižujoče in ponižujoče ravnanje, posilstvo, prisilna prostitucija in kakršna koli nedostojna kazniva dejanja&quot; (4.e) člen, in h). Klavzule v drugih člankih prosijo za humano ravnanje s sovražnim osebjem v notranjem konfliktu. Ta sicer vplivajo na mučenje, toda nobena druga klavzula izrecno ne omenja mučenja.

===Druge konvencije===
V skladu z neobveznimi [[Standardnimi minimalnimi pravili Združenih narodov za ravnanje z zaporniki]] (1955), ''&quot;[[telesna kazen]], kaznovanje z namestitvijo v temno celico in vse krute, nečloveške in ponižujoče kazni popolnoma prepovedane kot disciplinske kazni v primerih kaznivih ravnanj.&quot;''&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080718003225/http://www.unhchr.ch/html/menu3/b/h_comp34.htm Standard Minimum Rules for the Treatment of Prisoners], United Nations, Geneva, 1955.&lt;/ref&gt; [[Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah]], (16 December 1966), eksplicitno prepoveduje mučenje in ''&quot;kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali &quot;'' s strani podpisnikov.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080705115024/http://www2.ohchr.org/english/law/ccpr.htm International Covenant on Civil and Political Rights] United Nations, 16 December 1966.&lt;/ref&gt;

;Evropski sporazumi
[[File:10CFREU-Article4.jpg|right|thumb|4. Poglavje [[Listine Evropske unije o temeljnih pravicah]] prepoveduje mučenje.]]

Leta 1950 med [[Hladno vojno]], so sodelujoče države članice [[Sveta Evrope]] podpisale [[Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.]]. Sporazum je temeljil na [[Splošni deklaraciji človekovih pravic]]. Vključeval je določbo, da mora sodišče interpretirati sporazum in 3. Poglavje '''&quot;Prepoved mučenja&quot;''' govori da; ''&quot;Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. &quot;''&lt;ref&gt;[http://conventions.coe.int/treaty/en/Treaties/Html/005.htm European Convention on Human Rights] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150925202931/http://conventions.coe.int/treaty/en/Treaties/Html/005.htm |date=2015-09-25 }}, 4 November 1950(with later protocols).&lt;/ref&gt;

Leta 1978, je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] presodilo, da [[pet tehnik]] &quot;[[senzorične prikrajšanosti]]&quot; ni mučenje, kot je določeno v 3. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah, temveč &quot;''nečloveško ali ponižujoče ravnanje''&quot;&lt;ref&gt;[http://www.worldlii.org/eu/cases/ECHR/1978/1.html Ireland v. United Kingdom, 1977] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210301114503/http://www.worldlii.org/eu/cases/ECHR/1978/1.html |date=2021-03-01 }}. (Case No. 5310/71)&lt;/ref&gt; (glej [[Uses of torture in recent times#United Kingdom|Obtožbe za uporabo mučenja v Združenem kraljestvu]] za podrobnosti). Ta primer se je zgodil devet let pred začetkom veljavnosti Konvencije Združenih narodov proti mučenju in je od takrat vplival na razmišljanje o tem, kaj pomeni mučenje.&lt;ref&gt;Michael John Garcia (Legislative Attorney American Law Division) [http://www.ilw.com/immigdaily/news/2005,1223-crs.pdf U.N. Convention Against Torture (CAT):Overview and Application to Interrogation Techniques] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201031082537/https://www.ilw.com/immigdaily/news/2005,1223-crs.pdf |date=2020-10-31 }} [http://www.ilw.com/ CRS Report for Congress] 7 November 2005. pp. 13–15&lt;/ref&gt;

26 November 1987, so države članice [[Sveta Evrope]], ki so zasedale v [[Strasbourgu]], sprejele [[Evropsko konvencijo o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja]] (ECPT). Dva dodatna protokola sta spremenila Konvencijo, ki je začela veljati 1. marca 2002. Konvencija je ustanovila [[Odbor za preprečevanje mučenja]] ki nadzira spoštovanje njenih določb.
;Med-Ameriška konvencija
[[Medameriška konvencija o preprečevanju in kaznovanju mučenja]], ki jo je trenutno ratificiralo 18 držav [[Amerike]] in je v veljavi od 28. februarja 1987, bolj razširjeno definira mučenje kot Konvencija Združenih narodov proti mučenju.

===Nadzor nad sporazumi proti mučenju ===
[[Istanbulski protokol]], uradni dokument OZN, je prvi sklop mednarodnih smernic za dokumentiranje mučenja in njegovih posledic.. Leta 1999 je postal uradni dokument Združenih narodov.
V skladu z določbami [[Izbirnega protokola h Konvenciji proti mučenju]] (v nadaljevanju OPCAT) ki so začele veljati 22. junija 2006, neodvisni mednarodni in nacionalni organi redno obiskujejo kraje, kjer je ljudem odvzeta prostost, da bi preprečili mučenje in drugo kruto, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. Vsaka država, ki je ratificirala OPCAT, je v skladu s 17. členom odgovorna za oblikovanje ali vzdrževanje vsaj enega neodvisnega nacionalnega preventivnega mehanizma za preprečevanje mučenja na domači ravni.
Evropski odbor za preprečevanje mučenja, ki se sklicuje na 1. člen [[Evropske konvencije o preprečevanju mučenja]], navaja, da bo &quot;z obiski preučil ravnanje z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost, da se po potrebi okrepi zaščita takšnih oseb pred mučenjem in pred nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem ali kaznovanjem. &quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cpt.coe.int/en/about.htm|title=About the CPT|website=coe.int}}&lt;/ref&gt;

V času oboroženega spopada med podpisnikom Ženevskih konvencij in drugo državo, delegati [[Mednarodnega odbora Rdečega Križa]] (ICRC) spremljajo spoštovanje podpisnikov Ženevskih konvencij, kar vključuje spremljanje uporabe mučenja. Organizacije za človekove pravice, kot so [[Amnesty International]], [[Svetovna organizacija proti mučenju]] in [[Združenje za preprečevanje mučenja]], si aktivno prizadevajo za zaustavitev uporabe mučenja po vsem svetu in objavljajo poročila o vseh dejavnostih, za katere menijo, da so mučenje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.apt.ch/|title=Association for the Prevention of Torture|website=apt.ch|access-date=2020-11-04|archive-date=2011-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930153941/http://www.apt.ch/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===Občinska zakonodaja===
[[Države]], ki so ratificirale [[Konvencijo Zdrženih narodov proti mučenju]] imajo pogodbeno obveznost, da te določbe vključijo v občinsko zakonodajo. Zakoni mnogih držav zato formalno prepovedujejo mučenje. Vendar takšne ''[[de jure]]'' pravne določbe nikakor niso dokaz, da država podpisnica dejansko ne uporablja mučenja. Številni pravni sistemi imajo za preprečevanje mučenja pravico do samoobtožbe ali izrecno prepovedujejo neupravičeno silo pri obravnavi osumljencev.
Francoska [[Deklaracija o človekovih in državljanskih pravicah]] iz leta 1789, z ustavno vrednostjo prepoveduje izpostavljanje osumljencev kakršni koli stiski, ki ni potrebna za zaščito njegove osebe.

[[Ustava Združenih držav Amerike|Ameriška Ustava]] in ameriška zakonodaja prepovedujeta uporabo neupravičene sile ali prisile proti kateri koli osebi, ki je predmet zaslišanja, pridržanja ali aretacije.. [[Ameriška ustava|Peti Amandma k Ameriški Ustavi]] vključuje zaščito pred samoobtožbo, ki navaja, da &quot;[n]obena oseba... v nobeni kazenski zadevi ne sme biti priča proti sebi&quot;. To je osnova za pravni pouk ali 'Mirando', ki ga osebje pregona posameznikom izda po aretaciji. Poleg tega 8. Amandma Ameriške Ustave prepoveduje uporabo &quot;[[okrutnih in nenavadnih kazni]],&quot; , kar se pogosto razlaga kot prepoved mučenja. Nazadnje, 18 ZDA § 2340&lt;ref&gt;{{USC|18|2340}} ''et seq''..&lt;/ref&gt; ''et seq.'' opredeli in prepove mučenje državljanov ZDA zunaj ZDA ali državljanov tretjih držav, ki so prisotni v ZDA. Ker Združene države priznavajo običajno mednarodno pravo, ali pravo drugih držav, Ameriški Zakon o odškodninskih zahtevkih za tujce in Zakon o zaščiti žrtev mučenja zagotavljata tudi pravna sredstva za žrtve mučenja zunaj ZDA. Natančneje, status mučiteljev po zakonu ZDA, kot je bil določen s slavno sodno odločbo iz leta 1980, ''[[Filártiga v. Peña-Irala]]'', 630 [[Federal Reporter|F.2d]] 876 ([[United States Court of Appeals for the Second Circuit|2d Cir.]] 1980), je da, &quot; mučitelj postanite, tako kot pirat [[pirat]] in [[Trgovina z ljudmi|trgovec s sužnji]] pred njim, hostis humani generis, sovražnik vsega človeštva.&quot;&lt;ref&gt;{{cite court |litigants=Filártiga v. Peña-Irala |vol=630 |reporter=F.2d |opinion=876 |pinpoint= |court=2d Cir. |date=1980 |url=https://law.justia.com/cases/federal/appellate-courts/F2/630/876/238132/ |accessdate=6 January 2017 }}&lt;/ref&gt;

==Izključitev dokazov pridobljenih z mučenjem==

===Mednarodno pravo===
15. člen Konvencije Združenih narodov proti mučenju iz leta 1984 določa, da:

{{quotation| Vsaka država pogodbenica zagotovi, da se nobena izjava, za katero se ugotovi, da je bila dana kot posledica mučenja, v nobenem postopku ne uporabi kot dokaz, razen zoper osebo, ki je obtožena mučenja, kot dokaz, da je bila izjava dana.}}

Podobno določbo najdemo tudi v 10. členu [[Medameriške konvencije o preprečevanju in kaznovanju mučenja]] iz leta 1985:

{{quotation| Nobena izjava, za katero je dokazano, da je bila pridobljena z mučenjem, ni dopustna kot dokaz v sodnem postopku, razen v sodnem postopku zoper osebo ali osebe, ki so bile obtožene, da so jo izsiljevale z mučenjem, in le kot dokaz, da je obtoženi pridobil takšno izjavo na tak način. }}
Te določbe imajo dvojni odvračilni učinek, saj izničijo kakršno koli koristnost uporabe mučenja z namenom pridobivanja priznanja in potrjujejo, da se lahko, če se iz oseba z mučenjem pridobi izjava, to proti njej uporabi v kazenskem postopku.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Human Rights in Times of Conflict and Terrorism |author=Louise Doswald-Beck |page=220 |date=21 March 2011 |publisher=Praeger; 1 edition |isbn=978-0-1995-7894-8 }}&lt;/ref&gt; Izkušnje namreč kažejo, da bo človek pod vplivom mučenja ali celo pod grožnjo mučenja rekel ali storil karkoli, da bi se izognil bolečini. Posledično, ni mogoče vedeti, ali je nastala izjava dejansko pravilna ali ne. Če se katero koli sodišče zaneša na kakršne koli dokaze, ki so bili pridobljeni z mučenjem, ne glede na njihovo veljavnost, to spodbuja državne uslužbence, da uporabljajo tehnike, ki silijo k priznanju in tako ustvarjajo trg mučenja tako doma kot v tujini.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.apt.ch/en/evidence-obtained-through-torture/ |title=Exclusion of evidence obtained through torture |publisher=[[Association for the Prevention of Torture]] |accessdate=7 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150207021357/http://apt.ch/en/evidence-obtained-through-torture/ |archive-date=7 February 2015 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

===Znotraj državnih meja===
[[File:ExtRenditionMap.gif|thumb|280px|right|
{{legend|#000000|ZDA in predvidena [[CIA]] &quot;[[črna območja]]&quot;}}
{{legend|#3333FF|[[Izredne izročitve]] iz teh držav}}
{{legend|#9999FF|Pridržani naj bi bili prepeljani skozi te države}}
{{legend|#FF0000|Pridržani naj bi prišli v te države}}
''Sources:'' Amnesty International&lt;ref name=AmnestyInternational060101&gt;[https://www.amnesty.org/en/library/info/POL30/003/2006/en {{&quot;'}}Rendition' and secret detention: A global system of human rights violations&quot;], [[Amnesty International]], 1 January 2006&lt;/ref&gt; [[Human Rights Watch]]]]
Večina držav je svojim pravnim sistemom prepovedala sprejemanje dokazov, pridobljenih z mučenjem. Vprašanje uporabe dokazov, pridobljenih pod mučenjem, se je pojavilo v povezavi s pregonom med [[Vojno proti terorizmu]] v Združenem kraljestvu in ZDA.

===Združeno kraljestvo &quot;mučenje s pooblaščencem&quot;===
Veleposlanik [[Kraljevina Velika Britanija|Združenega kraljestva]] v [[Uzbekistan]]u, Craig Murray, trdi, da je od avgusta 2002 vedel, &quot; &quot;da je CIA pripeljala v [[Taškent]] pripornike z letališča Bagram v Afganistanu, ki so jih predali [[uzbekistanskim varnostnim službam]] (SNB). Takrat sem domneval da so bili ti vsi državljani Uzbekistana - to je morda bila napačna domneva. Vedel sem, da je CIA pridobivala obveščevalne podatke pri njihovem naknadnem zaslišanju s strani SNB.&quot; Nadaljuje, da takrat še ni vedel, da so bili v Uzbekistan prepeljani državljani, ki niso Uzbekistani, in čeprav je preučil poročila več novinarjev in se jim zdijo poročila verodostojna, o tem vprašanju ni poučen iz prve roke.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.craigmurray.co.uk/archives/2005/07/extraordinary_r_1.html |title=Extraordinary Rendition |archiveurl=https://archive.today/20120728095612/http://www.craigmurray.co.uk/archives/2005/07/extraordinary_r_1.html |archivedate=28 July 2012 |website=www.craigmurray.co.uk |date=11 July 2005 |url-status=dead |first=Craig |last=Murray}}&lt;/ref&gt;

Leta 2003 je Murray trdil, da je bilo &quot;napačno uporabljati informacije, pridobljene iz mučenja&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1474852/The-envoy-silenced-after-telling-undiplomatic-truths.html |title=The envoy silenced after telling undiplomatic truths |last=Gedye |first=Robin |date=23 October 2004 |work=[[The Daily Telegraph]] |quote=Murray fired off a memorandum to the Foreign Office last July suggesting that Britain's intelligence services were wrong to use information gleaned from torture victims |accessdate=26 August 2010 |location=London}}&lt;/ref&gt; Soglasna sodba House of Lords 8 Decembra 2005 je to stališče potrdila. Presodili so, da v skladu z angleško pravno tradicijo &quot;mučenja in njegovih sadov&quot; ni mogoče uporabiti na sodišču.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://politics.guardian.co.uk/terrorism/story/0,15935,1662107,00.html |title=Torture evidence inadmissible in UK courts, Lords rules |work=[[The Guardian]] |date=8 December 2005}}&lt;/ref&gt; Toda tako pridobljene informacije bi lahko uporabile britanska policija in varnostne službe, saj &quot;bi bilo smešno, če ne bi upoštevali informacij o tik-tak bombi, če bi jo priskrbeli z mučenjem.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/4510866.stm |title=Torture ruling's international impact |first=Jon |last=Silverman |work=[[BBC]] |date=8 December 2005}}&lt;/ref&gt;

Murrayjeve obtožbe niso privedle do nobene preiskave njegovega delodajalca, FCO, in odstopil je po disciplinskem ukrepanju proti njemu leta 2004. Državni revizijski urad je zaradi obtožb preiskoval sam [[Urad za zunanje zadeve in zvezo Commonwealtha]]. da je lastno osebje viktimiziralo, ustrahovalo in ustrahovalo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.timesonline.co.uk/article/0,,2087-1533100,00.html |title=Foreign Office faces probe into 'manipulation' |first=Robert |last=Winnett |work=[[The Sunday Times (UK)|The Sunday Times]] |date=20 March 2005 |accessdate=2020-11-04 |archive-date=2011-08-05 |archive-url=https://archive.today/20110805092252/http://www.timesonline.co.uk/article/0,,2087-1533100,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Murray je kasneje izjavil, da je menil, da je nevede naletel na tisto, kar se imenuje &quot;mučenje s pooblaščencem&quot;.&lt;ref name=tbp&gt;{{navedi splet |url=https://www.newyorker.com/archive/2005/02/14/050214on_onlineonly01?currentPage=all |title=An interview with Jane Mayer |first=David |last=Remnick |work=[[The New Yorker]] on 14 February 2005 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081220065459/https://www.newyorker.com/archive/2005/02/14/050214on_onlineonly01?currentPage=all |archivedate=9 July 2014 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Menil je, da zahodne države ljudi pomikajo k režimom in državam, kjer je bilo znano, da bodo informacije z mučenjem pridobljene in jim bodo na voljo. {{Citation needed|date=August 2010}}

Med razpravo [[House of Commons]] Združenega kraljestva 7 Julija 2009, je poslanec [[David Davis]] vlado Združenega kraljestva obtožil mučenja, saj je Rangziebu Ahmedu dovolil, da državo zapusti (čeprav so imeli proti njemu dokaze, na podlagi katerih je bil kasneje obsojen zaradi terorizma) v Pakistan, kjer je rečeno, da so  [[Medsektorske obveščevalne službe]] dale zeleno luč Britanskim obveščevalnim službam, da so mučile Ahmeda. Davis je vlado nadalje obtožil, da je Ahmeda poskušal utišati in mu preprečiti, da bi se oglasil s svojimi obtožbami, potem ko je bil zaprt v Veliki Britaniji. Po njegovem mnenju je bila &quot;domnevna zahteva za opustitev njegovih obtožb mučenja: če bi to storil, bi mu lahko znižali kazen in mu morda dali nekaj denarja. Če je ta zahteva za opustitev primera mučenja resnična, je odkrito pošastna. To mi v najmanjšem primeru bila kriminalna zloraba vladnih pooblastil in sredstev v okviru vladne strategije, v najslabšem primeru pa zarota za izkrivljanje sodnega postopka.&quot;&lt;ref&gt;{{cite hansard |house=House of Commons |title=Government Policy (Torture Overseas) |date=7 July 2009 |url=https://publications.parliament.uk/pa/cm200809/cmhansrd/cm090707/debtext/90707-0020.htm |accessdate=11 July 2009 |column_start=940 |column_end=943 |volume=495 |jurisdiction=Parliament of the United Kingdom |speaker=[[David Davis (British politician)|Davis, David]]}}&lt;/ref&gt;

===Združene Države Amerike===
Maja 2008, [[Susan J. Crawford]], uradnica, ki je nadzirala pregon pred vojaškimi komisijami v [[Guantanamu]], je zavrnila postopek pred [[Mohammed al-Qahtani]], ker je dejala, &quot;da so ga mučili.&quot;&lt;ref name = &quot;Qahtani Tortured&quot;&gt;[http://news.bbc.co.uk/2/hi/5134328.stm Q&amp;A: Guantanamo detentions] BBC News, 22 January 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Qhatani remains imprisoned at Guantanamo. Woodward, Bob [https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2009/01/13/AR2009011303372.html Detainee Tortured, Says U.S. Official] Washington Post, 14 January 2009.&lt;/ref&gt; Crawford je dejal, da se je kombinacija tehnik z jasnimi zdravstvenimi posledicami stopnjevala v pravno opredelitev mučenja in da je mučenje &quot;očrnilo vse v prihodnosti&quot;.&quot;&lt;ref name = &quot;Qahtani Tortured&quot;/&gt;

28. oktobra 2008 je vojaški sodnik v Guantanamu [[Stephen R. Henley]] presodil, da vlada ne more uporabljati izjav, ki so bile dane kot posledica mučenja v zadevi vojaške komisije proti afganistanskemu državljanu [[Mohammedu Jawadu]]. Sodnik je menil, da je bilo Jawadovo domnevno priznanje metanja granate na dva pripadnika ameriške službe in afganistanskega tolmača pridobljeno po tem ko so oboroženih afganistanskih uradnikih 17. decembra 2002,&lt;ref name=usatoday13Jan2009&gt;{{navedi novice| url=https://www.usatoday.com/news/washington/2009-01-13-torture-hearings_N.htm| title=Court hears arguments over detainee's confession| newspaper=USA Today | agency=Associated Press| date=13 January 2009 | accessdate=16 November 2011}}&lt;/ref&gt; grozili, da bodo ubili Jawada in njegovo družino. Vlada je sodniku že sporočila, da je Jawadova domnevna izpoved v afganistanskem priporu osrednjega pomena za zadevo proti njemu. Hina Shamsi, uslužbenka [[ameriškega nacionalnega projekta]] za državljanske svoboščine, je izjavila: &quot;Pozdravljamo sodnikovo odločitev, da grožnje s smrtjo pomenijo mučenje in da je treba iz tega pridobljene dokaze izključiti iz sojenja. Žal so dokazi, pridobljeni z mučenjem in prisilo, razširjeni v primerih vojaških komisij, ki po svoji zasnovi ne upoštevajo najbolj temeljnih pravic postopka in nobena odločba tega ne more spremeniti.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://yubanet.com/usa/Guantanamo-Judge-Rejects-Evidence-Obtained-Through-Torture-In-Jawad-Case.php#.VRJHGI56LLs|title=Guantanamo Judge Rejects Evidence Obtained Through Torture in Jawad Case|website=yubanet.com|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150402160011/http://yubanet.com/usa/Guantanamo-Judge-Rejects-Evidence-Obtained-Through-Torture-In-Jawad-Case.php#.VRJHGI56LLs|archivedate=2 April 2015}}&lt;/ref&gt; Mesec dni kasneje, 19. novembra, je sodnik znova zavrnil dokaze, zbrane s prisilnimi zaslišanji v zadevi vojaške komisije proti afganistanskemu državljanu Mohammedu Jawadu, in presodil, da dokazov, zbranih, ko je bil Jawad v ameriškem pridržanju od 17. do 18. decembra 2002, ni mogoče sprejeti v njegovo sojenje,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.aclu.org/national-security/guantanamo-judge-throws-out-more-evidence-obtained-through-torture-jawad-case|title=Guantánamo Judge Throws Out More Evidence Obtained Through Torture in Jawad Case|website=American Civil Liberties Union}}&lt;/ref&gt; predvsem zato, ker je ameriški zasliševalec Jawadu zavezal oči in ga zakril, da bi ga prestrašil.&lt;ref&gt;usatoday13Jan2009&gt;&lt;/ref&gt;

V sojenju leta 2010, v New Yorku, kjer bi naj [[Ahmed Khalfan Ghailani]], ki naj bi bil obtožen sokrivde pri bombardiranju ameriških veleposlaništev v Tanzaniji in Keniji, je sodnik [[Lewis A. Kaplan]] presodil, da so dokazi, pridobljeni pod prisilo, nedopustni.&lt;ref name = &quot;Detainee Acquitted&quot;&gt;Weiser, Benjamin,[https://www.nytimes.com/2010/11/18/nyregion/18ghailani.html Detainee Acquitted on Most Counts in ’98 Bombings] New York Times, 17 November 2010&lt;/ref&gt; S sodbo je bila izključena pomembna priča, katere ime je bilo iz obtoženca izsiljeno pod prisilo.&lt;ref name = &quot;Civilian Trial Debate&quot;&gt;Rhee, Nissa, [http://www.csmonitor.com/World/terrorism-security/2011/0126/Guantanamo-detainee-s-sentence-renews-debate-about-civilian-trials Guantánamo detainee's Sentence Renews Debate About Civilian Trials], Christian Science Monitor, 26 January 2011.&lt;/ref&gt; Porota ga je oprostila 280 obtožb in obsodila samo po eni obtožbi zarote.&lt;ref name = &quot;Detainee Acquitted&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Civilian Trial Debate&quot;/&gt;

==Aspekti==

===Etični argumenti===

[[File:FalunDafa_Burn_tanyongjie.jpg|thumb|Falun Gong zdravnik, ki so ga mučili stražarji v delovnem taborišču na območju Boluo na Kitajskem (PRC)]]
Mučenje je bilo kritizirano iz humanitarnih in moralnih razlogov, ker so dokazi, pridobljeni z mučenjem, nezanesljivi in ker mučenje kvari institucije, ki to dopuščajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/religion/ethics/torture/ethics/wrong_2.shtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071213004811/http://www.bbc.co.uk/religion/ethics/torture/ethics/wrong_2.shtml|archivedate=13 December 2007|title=Consequentialist reasons why torture is wrong|publisher=BBC}}&lt;/ref&gt; Poleg poniževanja žrtve mučenje mučitelja tudi izniči: ameriški svetovalci, ki so jih južnovijetnamski zavezniki vznemirjali zaradi mučenja že v začetku [[Vietnamska vojna|vietnamske vojne]], so zaključili, da &quot;če bi poveljnik dovolil, da njegovi častniki in možje padejo v te razvade, bi jih zasledovali sami zavoljo perverznega užitka. &quot; &quot;&lt;ref name = &quot;Bright Shining Lie&quot;&gt;{{navedi knjigo| last =Sheehan| first =Neil| title =A Bright Shining Lie: John Paul Vann and America in Vietnam| publisher =Random House| edition =first| year =1988| pages =[https://archive.org/details/brightshininglie01shee/page/104 104, 105]| isbn =978-0-394-48447-1| url =https://archive.org/details/brightshininglie01shee/page/104}}&lt;/ref&gt; Posledična degeneracija je uničila disciplino in moralo: &quot;… vojak se je moral naučiti, da obstaja, da podpira zakon in red, ne pa da ga spodkopava.&quot; &lt;ref name = &quot;Bright Shining Lie&quot;/&gt;

Organizacije, kot je [[Amnesty International]], trdijo, da univerzalna pravna prepoved temelji na univerzalnem filozofskem soglasju, da so mučenje in slabo ravnanje gnusni, gnusni in nemoralni.&lt;ref&gt;{{navedi splet|publisher=Amnesty International|authorlink=Amnesty International|url=http://web.amnesty.org/pages/stoptorture-arguments-eng#question1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071205141017/http://web.amnesty.org/pages/stoptorture-arguments-eng|archivedate=5 December 2007|title=Torture and ill-treatment: the arguments: 1. What is torture? What is ill-treatment? What's the difference?}}&lt;/ref&gt; Kmalu po napadih [[11. septembra 2001]] v ZDA potekala razprava o tem, ali je mučenje v nekaterih okoliščinah upravičeno. Nekateri ljudje, na primer [[Alan M. Dershowitz]] in [[Mirko Bagarič]], trdijo, da potreba po informacijah prevlada nad moralnimi in etičnimi argumenti proti mučenju.&lt;ref name=&quot;yab&quot;&gt;[http://comment.independent.co.uk/columnists_a_l/yasmin_alibhai_brown/story.jsp?story=640612 Yasmin Alibhai-Brown: People matter more than holy books]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Editorial and Opinion (Page 31) in [[The Independent]] Monday 23 May 2005. Includes commentary on how some Americans have changed their attitudes to torture. {{dead link|date=June 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bagaric, Mirko &amp; Clarke Julie;''[https://web.archive.org/web/20080209232527/http://www.usfca.edu/lawreview/Vol39number3.htm Not Enough Official Torture in the World? The Circumstances in Which Torture Is Morally Justifiable]'' [[University of San Francisco]] Law Review, Volume 39, Spring 2005, Number 3, pp. 581–616.&lt;/ref&gt; Po prepovedi prisilnih praks pa so zasliševalci v Iraku povečali visokocenovne obveščevalne podatke za 50 odstotkov. Generalmajor [[Geoffrey D. Miller]], ameriški poveljnik, zadolžen za pridržanja in zaslišanja, je izjavil, da je &quot;&quot;zaslišanje na podlagi poročila, ki priznava spoštovanje in dostojanstvo, in ima zelo dobro usposobljene izpraševalce je osnova, na kateri hitro razvijate informacije in povečati veljavnost teh informacij. ''&quot;&lt;ref name=general&gt;&quot;General Says Less Coercion of Captives Yields Better Data&quot; [[NY Times]] 7 September 2004&lt;/ref&gt; Drugi, vključno z [[Robertom Muellerjem]], direktorjem [[FBI]] od 5. julija 2001, so poudarili, da je kljub trditvam nekdanje [[George Walker Bush|Busheve]] administracije [[Waterboarding|waterboarding/utapljanje osebe z omočeno tkanino]]&quot; prekinilo številne napade, morda na desetine napadov&quot;, ne verjamejo, da so dokazi pridobljeni s strani ameriške vlade z načinom &quot;[[okrepljenega zaslišanja]]&quot; prekinili že samo en napad in nihče ni predstavil dokumentiranega primera v katerem bi bila rešena življenja zaradi teh tehnik.&lt;ref&gt;[https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/blog/2007/12/11/BL2007121101053.html?nav=rss_opinion/columns Did torture Work?] [[Washington Post]] 11 December 2007&lt;/ref&gt;&lt;ref name=reckoning&gt;David Rose (16 December 2008) [https://www.vanityfair.com/magazine/2008/12/torture200812?currentPage=4 &quot;Reckoning&quot;] Vanity Fair. Retrieved on 7 June 2009.&lt;/ref&gt; 19. junija 2009 je Ameriška vlada sporočila, da odlaša z načrtovanim sproščanjem tajnih delov poročila generalnega inšpektorja Cie, ki naj bi slikala dvom na učinkovitost tehnik &quot;okrepljenega zasliševanja&quot;, ki jih uporabljajo zasliševalci Cie, sklicujoč na poročilo, vsebovano v več dopisih ministrstva za pravosodje Bushevega kadrovanja, ki jih je spomladi 2009 Ministrstvo za pravosodje umaknilo s seznama.&lt;ref&gt;Hess, Pamela (19 June 2009) [https://www.google.com/hostednews/ap/article/ALeqM5iOTk5mUIVTPTRGU5hoR5JJrr38BAD98U08IG0 &quot;Gov't delays release of report on interrogations.&quot;] Associated Press. Retrieved on 20 June 2009. {{dead link|date=June 2016|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Seibel, Mark and Strobel, Warren (24 April 2009). [http://www.mcclatchydc.com/homepage/story/66895.html &quot;CIA official: No proof harsh techniques stopped terror attacks.&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090428171507/http://www.mcclatchydc.com/homepage/story/66895.html |date=28 April 2009 }} McClatchy's. Retrieved on 20 June 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Landay, Jonathan and Strobel, Warren (21 May 2009) [http://www.mcclatchydc.com/homepage/story/68643.html &quot;Cheney's speech ignored some inconvenient truths.&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090525210652/http://www.mcclatchydc.com/homepage/story/68643.html |date=25 May 2009 }} McClatchy's. Retrieved on 20 June 2009.&lt;/ref&gt;''

Scenariji [[časovne bombe]], [[miselni eksperiment]], nas postavijo na vprašanje, kaj storiti z ujetim teroristom, ki je [[Jedrska bomba|jedrsko bombo]] postavil v naseljeno območje. Če terorista mučijo, bo morda razložil, kako bombo deaktivirati. Vprašanje je ali je etično mučiti terorista. [[BBCjeva]] anketa iz leta 2006 v 25 državah je dobila podporo za vsako od naslednjih stališč:&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/6063386.stm|title=One third support some torture|work=BBC News|date=19 October 2006}}&lt;/ref&gt;
* [[Terorizem|Teroristi]] predstavljajo tako skrajno grožnjo, da bi morale vlade dovoliti uporabo določene mere mučenja, če lahko pridobijo informacije, ki rešujejo nedolžna življenja.
* Treba je ohraniti jasna pravila proti mučenju, ker je kakršno koli mučenje nemoralno in bo oslabilo mednarodne človekove pravice. 
Mučenje je v povprečju zavrnilo 59% ljudi po vsem svetu. Vendar pa je obstajal jasen razkorak med tistimi državami, ki mučenje močno zavračajo (na primer Italija, kjer je mučenje podprlo le 14%), in državami, kjer je bilo zavračanje manj močno. To zmanjšano zavrnitev pogosto najdemo v državah, ki jih teroristični napadi pogosto ogrožajo. Npr. Izrael je kljub temu, da je vrhovno sodišče leta 1999 prepovedalo mučenje, 43% podprlo mučenje, vendar 48% temu nasprotuje, v Indiji 37% podpira mučenje in le 23% nasprotuje.&lt;ref&gt;[http://news.bbc.co.uk/1/hi/6063386.stm ''Ibid'']: &quot;''Israel has the largest percentage of those polled endorsing the use of a degree of torture on prisoners, with 43% saying they agreed that some degree of torture should be allowed.''&quot; On the Israeli Supreme Court decision outlawing torture, see Judgment Concerning the Legality of the General Security Service’s Interrogation Methods, Supreme Court of Israel, 38 I.L.M. 1471 (1999), and other references at [http://www.law.harvard.edu/students/orgs/hrj/iss14/nagan.shtml#Heading300 law.harvard.edu] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090430213030/http://news.bbc.co.uk/1/hi/6063386.stm |date=30 April 2009 }}&lt;/ref&gt;

Znotraj narodov obstaja jasna ločnica med položaji pripadnikov različnih etničnih skupin, ver in političnih pripadnosti, kar včasih odraža razlike med skupinami, ki se jim grozijo ali so žrtve terorističnih dejanj, in tistimi iz domnevnih skupin storilcev. Študija je na primer pokazala, da se je 53% med Izraelci Judov naklonilo določeni stopnji mučenja in le 39% jih je želelo stroga pravila proti mučenju, medtem ko so bili muslimani v Izraelu v veliki večini proti kakršni koli uporabi mučenja, v nasprotju z muslimani, ki so bili anketirani drugje. Razlike v splošnih političnih stališčih so tudi pomembne. V eni raziskavi iz leta 2006, ki jo je opravil Center Scripps na univerzi Ohio, je 66% Američanov, ki so se opredelili za močno republikansko mučenje, v primerjavi s 24% tistih, ki so se opredelili za močno demokratične.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.newspolls.org/articles/19606|title=New XHTML 1.0 Transitional Compliant Page|website=newspolls.org|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110514083035/http://www.newspolls.org/articles/19606|archivedate=14 May 2011}}&lt;/ref&gt; V ameriški raziskavi leta 2005 je 72% ameriških katolikov v nekaterih okoliščinah podprlo uporabo mučenja v primerjavi z 51% ameriških sekularistov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ncronline.org/NCR_Online/archives2/2006a/032406/032406h.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080612093225/http://ncronline.org/NCR_Online/archives2/2006a/032406/032406h.htm|title=Nation: Americans, especially Catholics, approve of torture|archivedate=12 June 2008|website=ncronline.org}}&lt;/ref&gt; Raziskava Pew-a leta 2009 je prav tako pokazala, da verno neopredeljeni najmanj verjetno (40 odstotkov) podpirajo mučenje in da bolj kot oseba trdi, da obiskuje cerkev, večja je verjetnost, da bo oprostila mučenje; med rasnimi / verskimi skupinami so bili beli evangeličanski protestanti daleč najverjetneje (62 odstotkov) za povzročanje bolečine kot orodje za zasliševanje.&lt;ref&gt;Pitts, Leonard (7 May 2009). [https://archive.today/20130128090304/http://www.mcclatchydc.com/homepage/story/67612.html &quot;Commentary: Why do we tolerate torture?&quot;] McClatchy's. Retrieved on 19 June 2009.&lt;/ref&gt;

[[File:Waterboarding.jpg|thumb|right|upright=1.15|Ulične demonstracije proti »[[waterboarding]]u« v času obiska [[Condoleezza Rice|Condoleezze Rice]] na Islandiji, 1. maj 2008]]
Javnomnenjska raziskava Today / Gallup &quot;je pokazala, da se precejšnja večina Američanov ne strinja s taktiko puščanja zapornikov po več ur golih in vklenjenih v neprijetnih položajih, prav tako se ne strinjajo s taktikami, kjer ima zapornik občutek da se utaplja&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Toni |last=Locy |title=Poll: Most object to extreme interrogation tactics |url=https://www.usatoday.com/news/washington/2005-01-12-poll-interrogation_x.htm |work=USA TODAY |date=13 January 2005 |accessdate=20 January 2007 | quote = sizable majorities of Americans disagree with tactics
}}&lt;/ref&gt;

Obstajajo tudi različni odnosi do tega, kaj pomeni mučenje, kot je razkrito v anketi ABC News / [[The Washington Post|Washington Post]], kjer je več kot polovica vprašanih Američanov menila, da tehnike, kot je pomanjkanje spanja, niso mučenje.&lt;ref&gt;David Morris and Gary Langer ''[https://abcnews.go.com/US/story?id=90051 Poll: Torture Methods Opposed]'' ABCNEWS.com 27 May 2004 &quot;Americans by nearly 2-to-1 oppose torturing terrorism suspects – but half believe the U.S. government, as a matter of policy, is doing it anyway. And even more think the government is employing physical abuse that falls short of torture in some cases.&quot;&lt;/ref&gt;

V praksi je [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]] uporabljala tako imenovane tehnike &quot;okrepljenega zasliševanja&quot; v situacijah, ki niso vključevale scenarija &quot;časovne bombe&quot;, ki je bil predmet javnomnenjskih raziskav in javne razprave. Aprila 2009 je nekdanji visoki ameriški obveščevalec in nekdanji vojaški psihiater izjavil, da je Busheva administracija izvajala pritisk na zasliševalce, da bi uporabili tehnike &quot;okrepljenega zasliševanja&quot; na pridržanih, da bi našli dokaze o sodelovanju med [[Al Kaida|Al Kaido]] in režimom pokojnega iraškega voditelja [[Sadama Huseina]].&lt;ref&gt;Landay, Jonathan (21 April 2009). [http://www.mcclatchydc.com/227/story/66622.html &quot;Report: Abusive tactics used to seek Iraq-al Qaida link.&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090731172839/http://www.mcclatchydc.com/227/story/66622.html |date=31 July 2009 }} McClatchy's. Retrieved on 20 June 2009.&lt;/ref&gt; Domnevna povezava med Al Kaido in Huseinovim režimom, ki je bila zavrnjena,&lt;ref&gt;(8 September 2006) [http://www.nbcnews.com/id/14728447 &quot;Senate report: No Saddam, al-Qaida link.&quot;] Associated Press. Retrieved on 20 June 2009&lt;/ref&gt; je bila ključna politična utemeljitev [[Iraška vojna|Iraške vojne]]. 13. maja 2009 je nekdanji preiskovalni producent [[NBC News]] Robert Windrem poročal, kot je potrdil nekdanji vodja Iraške anketne skupine [[Charles Duelfer]], da je urad podpredsednika izjavil, naj bi zasliševalna skupina, ki jo vodi Duelfer na iraškem zaporniku, sumi, da ve za zvezo med Al Kaido in Sadamom.&lt;ref&gt;Windrem, Robert (13 May 2009). [http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2009-05-13/cheneys-role-deepens/full/ &quot;Cheney's Role Deepens.&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090616235716/http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2009-05-13/cheneys-role-deepens/full |date=16 June 2009 }} Daily Beast. Retrieved on 20 June 2009.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Conason, Joe (14 May 2009). [http://www.salon.com/opinion/conason/2009/05/14/cheney/ &quot;We tortured to justify war.&quot;] Salon. Retrieved on 20 June 2009. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090517091321/http://www.salon.com/opinion/conason/2009/05/14/cheney/ |date=17 May 2009 }}&lt;/ref&gt;

14. februarja 2010 je podpredsednik [[Dick Cheney]] v oddaji [[ABC's This Week]] znova poudaril, da podpira »waterboarding/utapljanje osebe z omočeno tkanino« in tehnike &quot;okrepljenega zasliševanja&quot; za zajete osumljence teroristov, rekoč: &quot;Bil sem in ostajam odločen zagovornik našega okrepljenega programa zasliševanja. &quot; &lt;ref name=ABCTW20100214&gt;
{{navedi splet|url=https://abcnews.go.com/ThisWeek/week-transcript-vice-president-dick-cheney/story?id=9818034
|title='This Week' Transcript: Former Vice President Dick Cheney
|date=14 February 2010
|website=[[This Week (ABC TV series)|This Week]]
|publisher=[[American Broadcasting Company|ABC]]
|accessdate=27 February 2010}}
&lt;/ref&gt;

Ko je BBC leta 2010 pritisnil na njegov osebni pogled na »waterboarding«, je predsedniški svetovalec Karl Rove je dejal: &quot;Ponosen sem, da smo z uporabo teh tehnik ohranili svet varnejši kot je bil. Primerne so, skladnost z našimi mednarodnimi zahtevami in zakonodajo ZDA.&quot; &lt;ref&gt;http://www.timesonline.co.uk {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090106053226/http://www.timesonline.co.uk./ |date=2009-01-06 }}, 13 March 2010, &quot;Karl Rove says water torture is justified – and a source of pride&quot; by Giles Whittell&lt;/ref&gt;

Petnajstmesečna preiskava Guardiana in BBC Arabic, objavljena marca 2013, je razkrila, da so &quot;ZDA poslale veterana umazanih vojn v Srednji Ameriki, da je nadzoroval iraške enote komandosa, ki so bile v času med ameriško okupacijo vključene v akte mučenja. Ameriškim državljanom bi lahko teoretično sodilo [[Mednarodno kazensko sodišče]], čeprav ZDA niso podpisnice, vendar bi jih moral napotiti Varnostni svet [[OZN]] in glede na to, da imajo ZDA veto v tem svetu, je ta hipoteza zelo neverjetna.&quot; Pravna direktorica [[Reprieve]] Kat Craig je dejala, da: &quot;Ta zadnja razkritja kršitev človekovih pravic kažejo, da je mučenje endemično za zunanjo politiko [[ZDA]]; gre za premišljena in namerna dejanja, ki jih ne samo sankcionirajo, temveč razvijajo najvišji ešaloni [[ameriške varnostne službe]].&quot;&lt;ref&gt;[https://www.theguardian.com/world/2013/mar/07/pentagon-investigating-link-military-torture Pentagon investigating link between US military and torture centres in Iraq. Defense Department says 'it will take time' to respond to a 15-month investigation by BBC Arabic and the Guardian]. By Ewen MacAskill and Mona Mahmood. ''[[The Guardian]]'', 7 March 2013.&lt;/ref&gt;

===Učinkovitost===
Obstaja močan [[Utilitarizem|utilitarni]] argument proti mučenju; in sicer, da je neučinkovit.&lt;ref&gt;{{cite journal|title=On Witches and Terrorists|first=Michael|last=Shermer|journal=Scientific American|volume=316|issue=5|pages=77|doi=10.1038/scientificamerican0517-77|pmid=28437416|year=2017|bibcode=2017SciAm.316e..77S}}&lt;/ref&gt;

Podatki o neučinkovitosti mučenja segajo stoletja nazaj. Na primer, med [[Čarovniški proces|lovom na čarovnice]] se je mučenje rutinsko uporabljalo za prisiljevanje subjektov, da priznajo svojo krivdo in za prepoznavanje drugih čarovnic. Ugotovljeno je bilo, da bi si subjekti izmišljevali zgodbe, če bi to pomenilo, da bi mučenje prenehalo.

Ni znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali njegovo učinkovitost.&lt;ref&gt;{{cite journal|title=A utilitarian argument against torture interrogation of terrorists|journal=Science and Engineering Ethics |year=2004 |volume=10 |pages=543–72 |number=3 |author=Jean Maria Arrigo |doi=10.1007/s11948-004-0011-y|pmid=15362710 |citeseerx=10.1.1.470.9264|s2cid=39052391 }}&lt;/ref&gt;

Pomanjkanje znanstvene podlage za učinkovitost mučenja kot tehnike zasliševanja povzema poročilo obveščevalnega odbora iz leta 2006 z naslovom &quot;IZOBRAŽEVANJE INFORMACIJ, zaslišanje: znanost in umetnost, temelji za prihodnost&quot;.&lt;ref name=&quot;Educing&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://fas.org/irp/dni/educing.pdf|title=Educing Information: Interrogation: Science and Art—Foundations for the Future|date=December 2006|publisher=National Defense Intelligence College|accessdate=15 October 2009|archive-date=2020-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031225450/https://fas.org/irp/dni/educing.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Po drugi strani pa so nekateri opozorili na nekatere posebne primere, ko je mučenje prineslo resnične informacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=http://www.maths.unsw.edu.au/~jim/torturecardozo.pdf|title=J. Franklin, Evidence gained from torture: wishful thinking, checkability and extreme circumstances|year=2009|journal=Cardozo Journal of International and Comparative Law |volume= 17 |issue=2|accessdate=28 December 2009 |pages= 281–90}}&lt;/ref&gt;

===Zavrnitev===
Znamenit primer zavrnitve mučenja je navedla Argentinska Nacionalna Komisija za izginotje oseb, v poročilu katere je italijanski general [[Carlo Alberto Dalla Chiesa]] naznanil v zvezi s preiskavo izginotja premierja [[Alda Moroja]] , &quot;[[Italija]] lahko preživi izgubo [[Aldo Moro|Alda Moroja]]. Uvedbe mučenja ne bi preživela.&quot; &lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20071012004601/http://nuncamas.org/english/library/nevagain/nevagain_002.htm Report of Conadep (National Commission on the Disappearance of Persons): Prologue] – 1984&lt;/ref&gt;

===Tajnost===
Pred pojavom sodobnega policijskega dela je bilo mučenje pomemben vidik policijskega dela, katerega uporaba je bila odkrito sankcionirana in priznana s strani oblasti. [[Revija Economist]] je predlagala, da je eden od razlogov za mučenje ta, da mučenje v nekaterih primerih resnično pridobiva informacije / izpovedi, če so tisti, ki jih mučijo, res krivi.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.economist.com/world/international/displaystory.cfm?story_id=9832909 | work=The Economist | title=Is torture ever justified? | date=20 September 2007}}&lt;/ref&gt;
Odvisno od kulture se mučenje včasih izvaja v tišini (uradni molk),&lt;ref&gt;Bakir, V. Torture, Intelligence and Sousveillance in the War on Terror: Agenda–Building Struggles. Farnham: Ashgate (2013). Available at: http://www.ashgate.com/isbn/9781472402554 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140904130440/http://www.ashgate.com/isbn/9781472402554 |date=4 September 2014 }}&lt;/ref&gt; poltišini (znano, vendar se o tem ne govori) ali odkrito priznano v javnosti (za vlivanje strahu in poslušnosti).

V 21. stoletju, tudi ko države sankcionirajo svoje metode zasliševanja, mučitelji pogosto delujejo zunaj zakonov. Zaradi tega nekateri raje uporabljajo metode, ki, čeprav so neprijetne, žrtve puščajo žive in neoznačene. Žrtev brez vidne škode morda ne bo verodostojna pri pripovedovanju mučenja, medtem ko lahko oseba, ki ji manjkajo nohti ali oči, zlahka dokaže trditve o mučenju. Pri duševnem mučenju pa lahko ostanejo brazgotine prav tako globoke in dolgotrajne kot fizično mučenje.&lt;ref&gt;[http://aliran.com/oldsite/monthly/2004a/5e.html Abu Ghraib and the ISA: What's the difference?] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120520150425/http://aliran.com/oldsite/monthly/2004a/5e.html |date=20 May 2012 }}&lt;/ref&gt; Poklicni mučitelji v nekaterih državah uporabljajo tehnike, kot so električni šok, zadušitev, vročina, mraz, hrup in pomanjkanje spanja, kar pušča malo dokazov, čeprav v drugih okoliščinah mučenje pogosto povzroči grozljivo pohabljanje ali smrt. Vendar najpogostejša in najpogostejša oblika mučenja v svetu tako v razvitih kot v nerazvitih državah je pretepanje.&lt;ref&gt;[https://www.amnesty.org/en/documents/act40/016/2000/en/ Amnesty.org]&lt;/ref&gt;

== Metode in naprave ==

[[File:Guy fawkes torture signatures.jpg|thumb|Kontrast prikazan med podpisom [[Guy Fawkes-a]]': zgornji (šibek, tresoč 'Guido') podpisan takoj po mučenju; spodnji pa oseb dni kasneje.&lt;ref&gt;[[The National Archives (United Kingdom)|The National Archives]]. &quot;[http://www.nationalarchives.gov.uk/museum/item.asp?item_id=19 Confession of Guy Fawkes].&quot; Retrieved 22 April 2007.&lt;/ref&gt;]][[Psihično nasilje|Psihološko mučenje]] uporablja nefizične metode, ki povzročajo psihološko trpljenje. Njegovi učinki niso takoj očitni, razen če spremenijo vedenje mučene osebe. Ker ni mednarodnega političnega konsenza o tem, kaj pomeni psihološko mučenje, ga pogosto spregledamo, zanikamo in navajamo z različnimi imeni.&lt;ref&gt;https://insidetime.org/great-well-of-psychiatric-morbidity&lt;/ref&gt;

Psihološko mučenje je manj znano kot fizično in je ponavadi subtilno in ga je veliko lažje prikriti. V praksi so razlike med fizičnim in psihološkim mučenjem pogosto zabrisane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://cislacnigeria.net/understanding-nigerian-torture-prohibition-bill |title=arhivska kopija |accessdate=2020-11-04 |archive-date=2020-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200927154550/https://cislacnigeria.net/understanding-nigerian-torture-prohibition-bill/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Fizično mučenje je povzročanje hude bolečine ali trpljenja človeku. V nasprotju s tem je psihološko mučenje usmerjeno v [[psiho]] s preračunanimi kršitvami psiholoških potreb, skupaj z globokimi poškodbami psiholoških struktur in zlomom prepričanj, ki podpirajo normalno [[razumnost]]. Mučitelji pogosto izvajajo obe vrsti mučenja v kombinaciji, da bi se povezali učinki.{{Citation needed|date=June 2007}}

Psihološko mučenje vključuje tudi namerno uporabo ekstremnih [[stresorjev]] in situacij, kot so lažna usmrtitev, [[izolacija]], kršitev globoko zakoreninjenih družbenih ali spolnih norm in [[tabu]]jev ali podaljšana [[samica]]. Ker psihološko mučenje ne potrebuje fizičnega nasilja, da bi bilo učinkovito, je mogoče povzročiti hude psihološke bolečine, trpljenje in [[Psihična travma|travme]] brez zunanjih vidnih učinkov.{{Citation needed|date=June 2007}}

[[Posilstvo]] in druge oblike [[Spolna zloraba|spolne zlorabe]] se pogosto uporabljajo kot metode mučenja za izpraševalne ali kazenske namene.&lt;ref&gt;{{navedi splet | first=Nooria | last=Mehraby | url=http://www.startts.org.au/default.aspx?id=201 | title=Refugee Women: The Authentic Heroines | archiveurl=https://web.archive.org/web/20070830113952/http://www.startts.org.au/default.aspx?id=201 |archivedate=30 August 2007 }} &lt;!-- Must be a more reliable source than this! --&gt;&lt;/ref&gt;

Pri medicinskem mučenju [[zdravnik]]i uporabljajo mučenje, da presodijo, kaj lahko žrtve prestanejo, uporabijo postopke, ki mučenje poostrijo, ali mučijo osebo sami. [[Josef Mengele]] in [[Shirō Ishii]] sta bila med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] in po njej zloglasna zaradi vpletenosti v medicinsko mučenje in umore. V zadnjih letih pa si prizadevamo za odpravo medicinskega sokrivdenja pri mučenju z mednarodnimi in državnimi pravnimi strategijami, pa tudi s sodnimi spori proti posameznim zdravnikom.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Hoffman | first = S. J. | year = 2011 | title = Ending medical complicity in state-sponsored torture | url = http://scholar.harvard.edu/files/hoffman/files/25_-_lancet_-_ending_medical_complicity_in_state-sponsored_torture_2011_hoffman.pdf | journal = The Lancet | volume = 378 | issue = 9802 | pages = 1535–1537 | doi = 10.1016/S0140-6736(11)60816-7 | pmid=21944647| s2cid = 45829194 }}&lt;/ref&gt;

Farmakološko mučenje je uporaba [[drog]], ki povzročajo psihološke ali fizične bolečine ali nelagodje. Mučenje z žgečkanjem je nenavadna oblika mučenja, ki je kljub temu dokumentirana in je lahko tako fizično kot psihološko boleča.&lt;ref&gt;Heger, Heinz. ''The Men With the Pink Triangle''. Boston: Alyson Publications, 1980.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Yamey|first=Gavin|title=Torture: European Instruments of Torture and Capital Punishment from the Middle Ages to Present|journal=British Medical Journal|date=11 August 2011|volume=323|issue=7308|page=346|doi=10.1136/bmj.323.7308.346}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Schreiber, Mark.'' The Dark Side: Infamous Japanese Crimes and Criminals''. Japan: Kodansha International, 2001. Page 71&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Wiehe, Vernon. Sibling Abuse: Hidden Physical, Emotional, and Sexual Trauma. New York: Lexington Books, 1990.&lt;/ref&gt;

Izobraževalni center sodnika Rotenberga (ang. The Judge Rotenberg Educational Center) je za spreminjanje vedenja pri avtističnih otrocih uporabljal pripomoček, imenovan elektronski zaviralec (ang. Graduated Electronic Decelerator). [[Združeni narodi]] so uporabo naprave obsodili kot mučenje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=UN Calls Shock Treatment at Mass. School 'Torture' |url=https://abcnews.go.com/Nightline/shock-therapy-massachussetts-school/story?id=11047334 |website=ABC News |accessdate=28 July 2020 |language=en}}&lt;/ref&gt;

==Posledice==
Posledice mučenja presegajo takojšnje bolečine. Številne žrtve trpijo za posttravmatsko stresno motnjo (PTSD), ki vključuje simptome, kot so prebliski (ali vsiljive misli), huda [[tesnoba]], [[nespečnost]], nočne more, [[Velika depresivna motnja|depresija]] in izpad [[spomin]]a. Žrtve mučenja pogosto občutijo krivdo in sram, ki jih sproži ponižanje, ki so ga prestale. Mnogi menijo, da so izdali sebe ali svoje prijatelje in družino. Vsi takšni simptomi so običajni človeški odziv na nenormalno in nečloveško dejanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.irct.org/what-is-torture/defining-torture.aspx |title=What is torture? |publisher=IRCT |accessdate=7 October 2010 |archive-date=2021-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210925093059/https://www.irct.org/what-is-torture/defining-torture.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Organizacije, kot sta [[Svoboda pred mučenjem]] in [[Center za žrtve mučenja]], poskušajo preživelim žrtvam mučenja pomagati pri zdravljenju in pridobiti forenzične medicinske dokaze za pridobitev [[političnega azila]] v varni [[Država|državi]] ali pregon storilcev.
Mučenja je pogosto težko dokazati, še posebej, če je od dogodka do zdravniškega pregleda minilo nekaj časa ali kadar imajo mučitelji imuniteto pred pregonom. Številni mučitelji po vsem svetu uporabljajo metode, zasnovane tako, da imajo največji psihološki vpliv, hkrati pa pustijo le minimalne fizične sledi. [[Zdravniške organizacije]] in [[organizacije za človekove pravice]] po vsem svetu sodelujejo pri pripravi [[Istanbulskega protokola]], dokumenta, ki naj bi opisal običajne metode mučenja, posledice mučenja in tehnike medicinsko-pravnega pregleda. Običajno so smrti zaradi mučenja na obdukciji prikazane kot posledica &quot;naravnih vzrokov&quot;, kot so [[srčni napad]], [[vnetje]] ali [[embolija]] zaradi izjemnega [[stres]]a.&lt;ref&gt;
{{navedi splet
 |url         = http://action.aclu.org/torturefoia/released/102405/
 |title       = Autopsy reports reveal homicides of detainees in U.S. custody
 |publisher   = ACLU
 |url-status     = dead
 |archiveurl  = https://web.archive.org/web/20060214132621/http://action.aclu.org/torturefoia/released/102405/
 |archivedate = 14 February 2006
 |df          = dmy-all
}}&lt;/ref&gt;

Mučenje pogosto povzroči trajne [[duševne]] in [[fizične zdravstvene težave]] za preživele.
Fizičnih težav je lahko več, npr. spolno prenosljive bolezni, mišično-skeletne težave, možganske poškodbe, posttravmatska epilepsija in sindromi [[Demenca|demence]] ali kronične bolečine.
Ameriško združenje za psihologijo (APA) je 19. avgusta 2007 izglasovalo prepoved sodelovanja, posredovanje za ustavitev in poročanje o vpletenosti v najrazličnejše tehnike zasliševanja kot mučenje, vključno z &quot;uporabo lažnih usmrtitev, simuliranim utapljanjem, spolnim in verskim ponižanjem, stresni položaji ali pomanjkanje spanja &quot;, pa tudi&quot; izkoriščanje [[Fobija|fobij]] zapornikov, uporaba [[Mamila|mamil]], ki spreminjajo duha, zakrivanju glave s tkanino, prisilno goloto, uporabe [[Pes|psov]] za ustvarjanje strahu pri pridržanih, izpostavljanje zapornikov močni vročini in mrazu, fizičnih napadi in grožnjami z uporabo takšnih tehnik zoper zapornika ali njegovo [[Družina|družino]]. &quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/08/19/AR2007081901513.html|title=APA Rules on Interrogation Abuse|website=washingtonpost.com}}&lt;/ref&gt;

Vendar je [[APA]] zavrnil močnejšo resolucijo, s katero je želel prepovedati &quot;vsakršno neposredno ali posredno vpletenost psihologov v kakršna koli zaslišanja v ameriških centrih za pridržanje tujih pripornikov ali državljanov, pridržanih zunaj običajnih zakonitih poti&quot;. Ta resolucija bi APA postavila ob bok [[Ameriškemu zdravniškemu združenju]] in [[Ameriškemu psihiatričnemu združenju]], če bi omejila poklicno sodelovanje v takšnih okoljih in usmerjala oskrbo bolnikov. APA je podprl [[George Walker Bush|Bushevo]] administracijo z obsodbo [[Izolacija|izolacije]], pomanjkanja spanja in pomanjkanja čutov ali prekomerne stimulacije le, če bi to lahko povzročili trajno škodo.
Psihiatrično zdravljenje zdravstvenih težav, povezanih z mučenjem, lahko zahteva široko paleto strokovnega znanja in pogosto specializiranih izkušenj. Pogosta zdravljenja so psihotropna zdravila, npr. SSRI antidepresivi, svetovanje, kognitivno vedenjska terapija, terapija družinskih sistemov in [[fizioterapija]].
==Rehabilitacija==

Cilj [[Rehabilitacija|rehabilitacije]] je opolnomočiti žrtev mučenja, da nadaljuje čim bolj polno [[življenje]]. Obnova življenja nekoga, čigar dostojanstvo je bilo uničeno, zahteva [[čas]], zato je potrebna dolgoročna materialna, zdravstvena, psihološka in socialna [[podpora]].&lt;ref name=&quot;Rehabilitation&quot;&gt;{{navedi splet|title=Rehabilitation|url=http://www.irct.org/what-is-torture/rehabilitation.aspx|website=What is torture?|publisher=International Rehabilitation Council for Torture Victims (IRCT)|accessdate=23 March 2011|archive-date=2021-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211021221944/https://www.irct.org/what-is-torture/rehabilitation.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Zdravljenje mora biti usklajeno prizadevanje, ki zajema tako fizični kot psihološki vidik. Pomembno je upoštevati bolnikove potrebe, težave, pričakovanja, poglede in kulturne reference.&lt;ref name=&quot;Rehabilitation&quot;/&gt;

Na posledice mučenja bodo verjetno vplivali številni notranji in zunanji dejavniki. Zato je treba pri rehabilitaciji uporabiti različne pristope zdravljenja, ob upoštevanju individualnih potreb žrtev ter kulturnega, družbenega in političnega okolja.&lt;ref name=&quot;Rehabilitation&quot;/&gt;

Rehabilitacijski centri po vsem svetu, zlasti člani [[Mednarodnega sveta za rehabilitacijo žrtev mučenja]], običajno ponujajo multidisciplinarno podporo in svetovanje, vključno z:
* zdravstvena oskrba / psihoterapevtsko zdravljenje
* psihosocialna podpora / zdravljenje [[Travma|travme]]
* pravne storitve in [[odškodnina]]
* družbena reintegracija.
V primeru prosilcev za azil in beguncev lahko storitve vključujejo tudi pomoč pri dokumentiranju mučenja za odločitev o azilu, jezikovne tečaje in pomoč pri iskanju prostora za življenje in delo.&lt;ref name=&quot;Rehabilitation&quot;/&gt;

===Rehabilitacija sekundarnih preživelih===
V najslabšem primeru lahko mučenje prizadene več generacij. Fizični in duševni posledice mučenja pogosto močno obremenijo celotno družino in družbo. Otroci so še posebej ranljivi. Pogosto trpijo zaradi občutka krivde ali osebne odgovornosti za to, kar se je zgodilo. Zato je tudi drugim članom družine preživele osebe, zlasti zakoncem in otrokom, na voljo zdravljenje in svetovanje.&lt;ref name=&quot;Rehabilitation&quot;/&gt;

===Porušene družbe===
Kjer je bilo mučenje sistematično in razširjeno, so lahko celotne družbe bolj ali manj travmatizirane. Na splošno so bile po letih [[represije]], [[konfliktov]] in [[vojn]] redne podporne mreže in strukture pogosto prekinjene ali uničene.&lt;ref name=&quot;Rehabilitation&quot;/&gt;

Zagotavljanje psihosocialne podpore in pravnih sredstev žrtvam mučenja in travm lahko pomaga pri obnovi porušenih družb.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uk.rct.dk/media/1195332/fieldmanual_ver1.pdf|title=Rehabilitation and Research Centre for Torture Victims: Field Manual on Rehabilitation (2007)}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=March 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; &quot;Rehabilitacijski centri imajo zato ključno vlogo pri spodbujanju demokracije, sožitja in spoštovanja človekovih pravic. Zagotavljajo podporo in upanje, ter so simbol zmage nad umetnim terorjem mučenja, ki lahko zadrži razvoj demokratične družbe celotne države. &quot;&quot;&lt;ref name=&quot;Rehabilitation&quot;/&gt;

==Glej tudi==

* [[Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča|Rimski statut mednarodnega kazenskega sodišča]]
*[[Španska inkvizicija]]
*[[Smrtna kazen]]
* [[Organizacija združenih narodov]]
*[[Šeriatsko pravo]]
*[[Rimskokatoliška cerkev]]
*[[Judovstvo]]
*[[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|Koncentracijska taborišča 2. Svetovne vojne]]
*[[Koncentracijska taborišča pred drugo svetovno vojno|Koncentracijska taborišča pred 2. Svetovno vojno]]
*[[Bolečina]]
*[[Smrt]]
*[[Rehabilitacija]]
* ''[[Death by a Thousand Cuts (book)|Death by a Thousand Cuts]]''
* [[Izboljšane tehnike zasliševanja]]
*[[Centralna obveščevalna agencija|CIA - Centralna obveščevalna agencija]]
* [[Lakota]]
*[[Posilstvo]]
* [[Genocid]]
* [[Človekove pravice]]
* [[Vojna]]

==Zapiski==

{{sklici|30em|group=nb}}

===Citati===
{{sklici}}

==Nadaljnje branje==
{{Refbegin}}

===Literatura===
* Campagna, Norbert; Delia, Luigi; Garnot, Benoît (2014), ''La Torture, de quels droits? Une pratique de pouvoir (XVIe-XXIe siècle)'', Paris: Éditions Imago. {{ISBN|978-2-84952-710-8}}
* {{navedi knjigo | last = Cobain | first = Ian | year = 2012 | title = Cruel Britannia: A Secret History of Torture | url = https://archive.org/details/cruelbritanniase0000coba | location = London | publisher = Portobello Books | isbn = 978-1-846-27333-9 }}
* {{navedi knjigo|author=Conroy, John |title=Unspeakable Acts, Ordinary People: The Dynamics of Torture |url=https://archive.org/details/unspeakableactso0000conr |publisher= [[University of California Press]] |location=California |year=2001 |isbn= 978-0-520-23039-2 }}
* Helbing, Franz: Die Torture. Geschichte der Folter im Kriminalverfahren aller Zeiten und Völker. Völlig neubearbeitet und ergänzt von Max Bauer, Berlin 1926 (Nachdruck Scientia-Verlag, Aalen 1973).
* {{navedi knjigo|author=Levinson, Sanford |title=Torture: A Collection |url=https://archive.org/details/torturecollectio0000unse |publisher= [[Oxford University Press]], USA |year= 2006|isbn=978-0-19-530646-0 }}
* {{navedi knjigo | last = Maran | first = Rita | year = 1989 | title = Torture: The Role of Ideology in the French–Algerian War | location = New York, NY | publisher = Praeger }}
* Parry, John T. (2010). ''Understanding Torture: Law, Violence, and Political Identity''. Ann Arbor, MI: [[University of Michigan Press]]. {{ISBN|978-0-472-05077-2}}.
* Peters, Edward, Torture, University of Pennsylvania Press, 1996.
* Reddy, Peter (2005). ''Torture: What You Need to Know'', Ginninderra Press, Canberra, Australia. {{ISBN|1-74027-322-2}}
* {{navedi knjigo|author=Rejali, D. M. |title=Torture &amp; Modernity: Self, Society, and State in Modern Iran |url=https://archive.org/details/torturemodernity00reja |publisher= [[Westview Press]] |location=Boulder |year=1994}}
* {{navedi knjigo |author=Scarry, Elaine |title=The body in pain the making and unmaking of the world |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford [Oxfordshire] |year=1985 |isbn=978-0-19-504996-1 |authorlink=Elaine Scarry |url-access=registration |url=https://archive.org/details/bodyinpainmaking0000scar }}
* {{navedi knjigo|author1=Schmid, Alex P. |author2=Crelinsten, Ronald D. |title=The politics of pain: torturers and their masters |url=https://archive.org/details/isbn_0813325277 |publisher= [[Westview Press]] |location=Boulder, Colo |year=1994 |isbn=978-0-8133-2527-9 }}
*{{navedi knjigo|title = Why Do They Torture? A Study on Man's Cruelty|last = Sumanatilake|first = P. Saliya|publisher = Stamford Lake (Pvt.) Ltd.|year = 2015|isbn = 978-955-658-406-6|location = Colombo, Sri Lanka}}
* {{navedi knjigo|author=Vreeland, James Raymond |title=Political Institutions and Human Rights: Why Dictatorships enter into the United Nations Convention Against Torture |publisher= [[International Organization]] |year=2008 |pages=62(1):65–101 }}
* {{navedi knjigo|author1=Waldron, Jeremy |author2=Colin Dayan |title=The Story of Cruel and Unusual (Boston Review Books) |url=https://archive.org/details/storyofcruelunus0000daya |publisher= [[MIT Press]] |location=Cambridge, Mass |year= 2007|isbn=978-0-262-04239-0 }}

===Članki===
* {{Cite journal | last = Bromwich | first = David | authorlink = David Bromwich | year = 2015 | title = Working the Dark Side | url = http://www.lrb.co.uk/v37/n01/david-bromwich/working-the-dark-side | journal = [[London Review of Books]] | volume = 37 | number = 1 | pages = 15–16 }}
*{{Cite journal | last = Danner | first = Mark | authorlink = Mark Danner | year = 2015 | title = Our New Politics of Torture | url = http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2014/dec/30/new-politics-torture/ | journal = [[The New York Review of Books]] | volume = 62 | number = 1 }}
* {{Cite journal |author1=Wantchekon, L. |author2=A. Healy |name-list-style=amp | year = 1999 | title = The 'Game' of Torture | url = http://www.nyu.edu/gsas/dept/politics/faculty/wantchekon/research/JCR_1999.pdf | journal= [[Journal of Conflict Resolution]] | volume = 43 | number = 5 | pages = 596–609 | doi=10.1177/0022002799043005003|s2cid=51347078 }}
*{{Cite journal | last = McCoy | first = Alfred | authorlink = Alfred W. McCoy | year = 2014 | title = How to Read the Senate Report on CIA Torture | url = http://historynewsnetwork.org/article/157950 | journal = [[History News Network]] | number = }}

{{Refend}}

==Zunanje povezave==
{{Wiktionary}}
{{Wikiquote}}
{{Commons category}}

*[http://plato.stanford.edu/entries/torture/ Torture], at the [[Stanford Encyclopedia of Philosophy]].
*[http://detaineetaskforce.org/ Detainee Treatment | Task Force On Detainee Treatment] – Report and video – &quot;It Was Torture&quot;: Report of the Constitution Project's Task Force on Detainee Treatment, 7 October 2013– The Constitution Project's Task Force on Detainee Treatment
*[http://www.medievalwarfare.info/torture.htm Medieval Torture] – Development, equipment and techniques in Europe
*[http://voyager.library.uvic.ca/vwebv/holdingsInfo?bibId=2112314 Chinese Methods of Torture and Execution Photograph collection] at University of Victoria, Special Collections
*[http://www.cpt.coe.int/en/database.htm CPT Database] (by the [[European Committee for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment]])
*[http://www.atlas-of-torture.org/ Atlas of Torture] – Overview of the situation of torture and ill-treatment around the world (by the Ludwig Boltzmann Institute of Human Rights (BIM) in Vienna, Austria)
*[http://www.china-underground.com/magazine/50-western-depictions-of-crime-and-punishment-during-qing-dinasty/ 25 Western Depictions of Crime and Punishment during Qing Dynasty] – Collection of 51 images on crime and punishment in late Imperial China.

{{Authority control}}

{{normativna kontrola}}

{{socio-stub}}

[[Kategorija:Zloraba]]
[[Kategorija:Kršenje človekovih pravic]]
[[Kategorija:Etično sporne prakse]]
[[Kategorija:Trpljenje]]
[[Kategorija:Mučenje|*]]
[[Kategorija:Nasilje]]
[[Kategorija:Zločin]]</text>
      <sha1>mqpmbbx3bxmftzxtuwlbf41xlj0uq22</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Kropa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>92544</id>
    <revision>
      <id>6751771</id>
      <parentid>6750471</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:38:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>6240</id>
      </contributor>
      <comment>ažur</comment>
      <origin>6751771</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1746" sha1="n64keucgb2wnbs9ulqjdvo60zlndnj3" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija v Sloveniji
|image=
|caption=
|ustanovljena=
|prej=
|skofija=[[Nadškofija Ljubljana]]
|sedez=
}}

'''Župnija Kropa''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]] [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]] s sedežem v [[Kropa|Kropi]]. Župnijska cerkev v Kropi je posvečena [[Sveti Lenart|sv. Lenartu]].

==Seznam kroparskih župnikov==

#Leonardus Mulej 1620
#Joannes Casperin
#Joannes Popol
#Carolus Ratta
#Jacobus Perne
#Petrus Tomashin 1655
#Ernestus Benedictus Ruisinger a Rosenheim
#Marcus Laurentius Kappus a Pichelstein
#Michael Preshern
#Franciscus Josephus Cledrer
#Josephus Snediz 1729
#Casparus Glavatizh 1744–1761
#Primus Rabitsh 1762–1775
#Andreas Slamnig 1775–1817
#Martinus Gros 1817–1830
#Mathias Kertsch 1830–1843
#Henricus Kahl 1843–1873
#Joannes Kapus 1874–1892
#Matth. Jereb 1892–1893
#Franciscus Hoenigman 1893–1909
#Valentin Oblak 1908–1927
#[[Franc Kanduč]] 1927–1941
#Ivan Kljun 1945–1955
#Peter Flajnik 1955–1969
#[[Lojze Jože Žabkar|Alojzij Žabkar]] 1969–1983&lt;ref&gt;Seznam je za bakreno ploščo v cerkvi izdelal Lojze Jože Žabkar. Za ustanovitev fare sv. Lenarta v Kropi 1620 oz. 1621 gl. Valvasorja, za gradnjo cerkve Krajevni leksikon.&lt;/ref&gt;
# Anton Bohinc 1983–1985
# Anton Vidmar 1985–2011 kroparski župnik 
# Viktor Primožič 2011–2020, odtlej zgolj župni upravitelj oz. duhovni pomočnik, sicer župnijo Ovsiše-Ljubno-Kropa vodi Jože Tomšič

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

==Opombe==
{{sklici}}

==Viri==

{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Kropa]]
[[Kategorija:Dekanija Radovljica]]
[[Kategorija:Kropa]]</text>
      <sha1>n64keucgb2wnbs9ulqjdvo60zlndnj3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cristiano Ronaldo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>94968</id>
    <revision>
      <id>6751795</id>
      <parentid>6729653</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:26:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50358-93</username>
        <id>265882</id>
      </contributor>
      <comment>Zamenjava strani s/z '{{DEFAULTSORT:Ronaldo, Cristiano}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Portugalski nogometaši]] [[Kategorija:Portugalski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Portugalsko]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] Kategorija:U...'</comment>
      <origin>6751795</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1134" sha1="3niqhaurnhalz32hfzw4pw616b0z083" xml:space="preserve">{{DEFAULTSORT:Ronaldo, Cristiano}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Portugalski nogometaši]]
[[Kategorija:Portugalski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Portugalsko]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]
[[Kategorija:Nogometaši Sporting Lisbone]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Nassra FC]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]
patrik ima rad lucijo in najo</text>
      <sha1>3niqhaurnhalz32hfzw4pw616b0z083</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751796</id>
      <parentid>6751795</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:26:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Àncilu</username>
        <id>209609</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-50358-93|~2026-50358-93]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-50358-93|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Sporti: odstranitev vsebine brez pojasnila</comment>
      <origin>6751796</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17235" sha1="4a474qquj2244bx1m01u8sd7d6svddi" xml:space="preserve">{{več problemov|{{posodobi}}{{wikificiraj}}}}
{{Infobox football biography
|           name = Cristiano Ronaldo
|          image = &lt;!--Wikidata--&gt;
|       fullname = Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro
|     birth_date = 
|    birth_place = &lt;!--Wikidata--&gt;
|         height = 187 cm
|       position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]], levo krilo
|    currentclub = [[Al Nassr FC|Al Nassr]]
|     clubnumber = 7
|    youthyears1 = 1993–1995 |youthclubs1 = [[CF Andorinha|Andorinha]]
|    youthyears2 = 1995–1997 |youthclubs2 = [[C.D. Nacional|Nacional]]
|    youthyears3 = 1997–2002 |youthclubs3 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]]
|         years1 = 2002–2003 |clubs1 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] |caps1 = 25  |goals1 = 3
|         years2 = 2003–2009 |clubs2 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps2 = 196 |goals2 = 84
|         years3 = 2009–2018 |clubs3 = [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] |caps3 = 292 |goals3 = 311
|         years4=  2018–2021 |clubs4 = [[Juventus F.C.|Juventus]]                 |caps4 = 98  |goals4 = 81
|         years5=  2021–2022 |clubs5 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps5 = 40  |goals5 = 19
|         years6 = 2023–     |clubs6 = [[Al Nassr FC|Al Nassr]]                   |caps6 = 107 |goals6 = 102
| nationalteam1 = Portugalska do 17 let                                         |nationalcaps1 = 9  |nationalgoals1 = 6
| nationalyears2 = 2002–2003 |nationalteam3 = Portugalska do 21 let                                         |nationalcaps3 = 6  |nationalgoals2 = 3
| nationalyears3 = 2003      |nationalteam2 = Portugalska do 20 let                                         |nationalcaps2 = 5  |nationalgoals3 = 1
| nationalyears4 = 2004      |nationalteam4 = Portugalska do 23 let                                         |nationalcaps4 = 3  |nationalgoals4 = 1
| nationalyears5 = 2003–     |nationalteam5 = [[Portugalska nogometna reprezentanca|Portugalska]]     |nationalcaps5 = 233|nationalgoals5 = 146
| medaltemplates =
{{Medal|Team|{{fb|Portugal}}}}
{{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v nogometu]]}}
{{Medal|G|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|2016]]|}}
{{Medal|S|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|2004]]|}}
{{Medal|B|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|2012]]|}} 
}} 

[[Slika:Ronaldo vs. FC Schalke 04 (16854146922, cropped).jpg|thumb|'''Cristiano Ronaldo''' na tekmi proti FC Schalke 04 leta 2015.]]
'''Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro''', [[Portugalska|portugalski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1985]], [[Funchal]], [[Madeira]], [[Portugalska]].

== Začetek kariere ==
Rodil se je [[5. februar]]ja  [[1985]] v Funchalu na Madeiri, materi Mariji Dolores dos Santos Aveiro in očetu Joséu Dinisu Aveiro. Odraščal je s starejšim bratom Hugom, ima pa še dve starejši sestri Elmo in Katio. Katia je pevka in je na [[Portugalska|Portugalskem]] znana pod vzdevkom »Ronalda«. Ime Ronaldo je na [[Portugalska|Portugalskem]] zelo redko, Cristiano pa je dobil ime po [[Združene Države Amerike|ameriškem]] [[predsednik]]u [[Ronald Reagan|Ronaldu Reaganu]].

Z [[nogomet]]om se je začel ukvarjati, ko je bil star tri leta in kasneje pri šestih letih, ko je začel hoditi v šolo. V mladosti je navijal za klub [[Benfica]], čeprav se je kasneje pridružil [[Sporting Lisbona|Sportingu]]. Njegova prva [[ekipa]] je bila amaterska Andorinha, za katero je začel igrati pri osmih letih. Po letu [[1995]], ko je bil star deset let, je njegov sloves na [[Portugalska|Portugalskem]] začel rasti. Obe najboljši ekipi Madeire sta si želeli njegov podpis - CS Marítimo in CD Nacional. Boljša ekipa, Marítimo, je zamudila sestanek z managerjem Andorinhe Ruiem Santosem in tako je Ronaldo podpisal z Nacionalom. Po uspešni kampanji pri Nacionalu, ga je odkupil Sporting.

Pri Sportingu je začel trenirati v Alcocheti, znanem Sportingovem mladinskem pogonu. Tam se mu je pridružila tudi njegova mama, saj so v [[klub]]u menili, da potrebuje podporo. Za Sporting je debitiral proti Moreirenseju in takoj zabil 2 gola. Nastopil pa je tudi za [[Portugalska|Portugalsko]] U-17 reprezentanco na evropskem prvenstvu. Na tem prvenstvu je vzbudil zanimanje [[Liverpool F.C.|Liverpool]]a, ker pa je bil star 16 let, so menili, da potrebuje še nekaj časa da se razvije v pravega igralca. Je pa kasneje Ronaldo vzbudil pozornost [[Alex Ferguson|Sira Alexa Fergusona]] na tekmi za otvoritev stadiona Alvalade XXI, ko je Sporting premagal [[Manchester United|United]] 3-1 z Ronaldom na čelu, poleti 2003. Nad Ronaldovo predstavo so bili navdušeni vsi - prav tako igralci in uprava [[Manchester United FC|Manchester United]]a, ki je teden kasneje poslala Sportingu ponudbo težko 12,24 milijonov £. Sporting ponudbe ni mogel zavrniti in tako je Ronaldo postal najdražji [[najstnik]] v angleškem nogometu - vse dokler ni United odštel već za [[Wayne Rooney|Wayna Rooneya]]. Podedoval je številko 7, ki so jo nosili nekateri najboljši igralci, ki so kdaj koli oblekli dres Manchester Uniteda: [[George Best]], [[Bryan Robson]], [[Eric Cantona]] in [[David Beckham]]. Čeprav je na začetku hotel številko [[28]], ki je bila njegova številka pri Sportingu in tudi zato, ker ni maral pritiska svete sedmice, se je na koncu vseeno sprijaznil in jo prvič oblekel na tekmi proti Boltonu, ko je v igro prišel v šestdeseti minuti in takoj navdušil. Ronaldova predstava je bila odlična in Rdeči Vragi so dobili novo zvezdo, najstniško senzacijo - Cristiana Ronalda. 

Iz sezone v sezono je njegova [[nogomet]]na vrednost rasla. Njegove koncentracije nista mogla zmesti niti prepir z [[Ruud van Nistelrooy|Van Nistelrooyem]], ki je poleti [[2006]] zapustil klub in incident na svetovnem prvenstvu v [[Nemčija|Nemčiji]] [[2006]] ([[Anglija]] - [[Portugalska]]). Po incidentu na SP v [[Nemčija|Nemčiji]] so se pojavila ugibanja o njegovem prestopu k [[Real Madrid|Realu iz Madrida]], ki pa jih je Ronaldo utišal, ko je zvestobo Unitedu obljubil vse do leta [[2012]]. Kljub incidentu je bil po prvenstvu Ronaldo še vedno ljubljenec navijačev Manchester Uniteda. Povsem drugače pa je bilo drugje po [[Anglija|Angliji]], kjer je bil vedno deležen žvižgov in žaljenja, ampak odgovoril je na najboljši možen način - z odlično igro in [[gol]]i. Tako je do decembra [[2006]] postal eden najvplivnejših igralcev Manchester Uniteda in na njegovih krilih je klub osvojil naslov prvaka angleške [[Premier League]] [[2007]] in [[2008]].
== Sezona 2006/07==
V sezoni 2006/07 je Ronaldo prejel nagrado za najboljšega igralca leta po izboru igralcev Premier League in najboljšega mladega igralca Premier League in je tako šele drugi, ki mu je uspelo osvojiti obe lovoriki v istem letu, pred njim je to uspelo le še Andyju Grayu leta [[1977]]. V letu [[2007]] pa je osvojil tudi nagrado Igralec leta navijačev in je tako prvi, ki mu je uspelo vse troje v enem letu. V lasti ima tudi rekord za največ golov sredinskega igralca v eni sezoni. V sezoni 2006/07 je zabil 17 golov. 
== Sezona 2007/08==
V sezoni 2007/08 je bil proglašen za najboljšega igralca na svetu in je prejel zlato žogo. Istega leta je z Manchestrom osvojil tudi [[Liga prvakov|ligo prvakov]]. Sezono kasneje, je poskušal vse, da bi obranil naslov najboljšega igralca sveta, a mu je po zmagi v finalu Lige prvakov ta naslov vzel nogometaš [[Katalonija|katalonske]] [[Barcelona FC|Barcelone]], [[Argentina|argentinec]] [[Lionel Messi]]. Od sezone 2009/10 je član [[Real Madrid Club de Fútbol|Reala Madrid]].

== Sezona 2013/14==
18. avgusta 2013 je opravil 200. nastop za Real z zmago nad Real Betisom 2-1. Cristiano Ronaldo ni zadel v prvih dveh tekmah La Lige, je pa zadel na 3. za domačo zmago nad Athletic Bilbaom 3-1.

15. septembra je podaljšal pogodbo z Realom do leta 2018 in povišal plačo na 17 milijonov na leto. Postal je najbolje plačan igralec. 

17. septembra 2014 je na tekmi v Istanbulu proti Galatasarayu zadel svoj 2. hat-trick v Ligi Prvakov v karieri. 5 dni kasneje je zadel 2 gola proti Getafeju(4-1), 2. gol je zadel s peto v sodnikovem podaljšku. Prebil se je med 5 najboljših strelcev kluba v zgodovini. Na svoji 100. tekmi v evropskih tekmovanjih proti Copenhagnu je zadel dvakrat za 4-0. 5. oktobra je zadel proti Levanteju v 94. minuti za zmago Real Madrida 3-2. V Ligi Prvakov 2013-14 je dvakrat zatresel mrežo Juventusa za novo domačo zmago 2-1. Tako je postal 3. najboljši strelev v Ligi Prvakov s 57. goli. 30. oktobra pa je dosegel 18. hat-trick v La Ligi proti Sevilli (7-3).

Na svojem 106. gostujočem nastopu za Galaktike proti Rayu Vallecanu (3-2) je dosegel 100. gostujoči zadetek v vseh tekmovanjih. 5. novembra 2013 je podrl rekord po številu golov v enem koledarskem letu v evropskih tekmovanjih, ko je izenačil na rezultat 2-2 proti Juventusu. 9. novembra 2013 je dosegel 18. hat-trick v La Ligi (1 gol iz igre,1 iz enajtmetrovke,1 iz prostega strela) proti Realu Sociedadu (5-1). Bil je pri številki 20 medtem ko je vodil le še Ronaldinho s 21. 

Ob zadetkih 32 na 22 tekmah se je govorilo, da je v &lt;nowiki&gt;''najboljši formi v življenju''&lt;/nowiki&gt;. 23. novembra 2013 ga je v Almerii v 52. minuti zamenjal Jese zaradi poškodbe. 10. decembra se je vrnil z golom proti Copenhagnu. Na vrhu 

== Sezona 2014/15==
[[Slika:Cristiano Ronaldo - Ballon d'Or (cropped).jpg|thumb|Ronaldo z osvojeno zlato žogo leta 2015]]
V sezoni 2014-15 je Ronaldo prvo tekmo odigral proti Sevilli v okviru UEFA Super Cup. Zadel je dvakrat in odločil tekmo(2-0). Nato se je srečal z mestim rivalom Atletico Madridom v španskem super pokalu. Na prvi tekmi na Bernabeu je igrišče zapustil po prvem polčasu zaradi poškodbe. Končalo se je z 1-1. V povratni tekmi na Calderonu je prav tako igral le en polčas. A ostalo je pri rezultatu 1-0(1-2), ko je v 2. minuti igre zadel Mario Mandžukić in tako je Real izgubil boj za 6 lovorik v eni sezoni. Prvi gol v La Ligi je zadel na prvi tekmi proti Cordobi. Kasneje se je poškodoval in zaigral 13. septembra proti Atletico Madridu ter izgubil z 1-2, čeprav je zadel z enajtmetrovke.

20. septembra je zadel prvi hat-trick na gostovanju pri Deportivu. V naslednjem krogu je zadel štirikrat proti Elcheju vključno z dvema enajtmetrovkama. To je bil njegov 25. hat-trick v vseh tekmovanjih za Real Madrid, 3 hat-tricke za rekorderjem Alfredom Di Stefanom. Prebil se je tudi med najboljših 10 strelcev v La Ligi vseh časov. Imel je izjemno statistiko: 186 golov na 169 tekmah v La Ligi. 

5. oktobra je zadel še en hat-trick za zmago nad Athletic Bilbaom 5-0, teden kasneje še 2 gola proti Levanteju za zmago 5-0. 22. oktobra je zadel prvi gol proti Liverpoolu za zmago 3-0 na gostovanju v Ligi Prvakov in postal prvi, ki je zadel desetkrat zapored na gostovanju v UEFA Ligi Prvakov. Z golom proti Barceloni(3-1) je zadel 15. gol na 7. tekmi v La Ligi in postavil nov rekord, ki ga je nosil že pokojni Ferenc Puskas. 

6. decembra 2014 je zadel nov hat-trick proti Celti Vigo(3-0). Zadel je 200. gol na 178. tekmi, 23. hat-trick v La Ligi ter postavil nov rekord. Med tednom je zadel še 72. zadetek v Ligi Prvakov in se približal Messiju na 2 gola. 20. decembra je z Real Madridom osvojil še 4. lovoriko v letu 2014: Svetovno Klubsko Prvenstvo 2014. Na tem turnirju v Maroku je dobil srebrno žogo, zlato je dobil njegov soigralec Sergio Ramos.

4. januarja 2015 je zadel 1. proti Valencii na Mestalli kljub porazu 1-2 in postal najboljši strelec Real Madrida na gostovanjih z 88. goli na 91. tekmah. 12. januarja 2015 je osvojil zlato žogo. Tako je potrdil vlogo favorita za najboljšega nogometaša na svetu v letu 2014. S 3. zlato žogo se je pridružil Zinedinu Zidanu in Ronaldu de Limi. Le še Messi je bil pred njim s štirimi. 24.1. je Ronaldo dobil 9. rdeči karton v karieri proti Córdobi ob zmagi 2-1 zaradi udarca nad Edimarjem. S tem so ga kaznovali za 2 tekmi prepovedi igranja. Po odsluženi kazni je njegova forma strmo padla. Za nameček se je obnovila poškodba kolena, ki ga je mučila na SP 2014 v Braziliji.  

18. februarja 2015 je Ronaldo zadel gol proti Schalkeju v LP za zmago 2-0. V 2. tekmi osmine finala proti Schalkeju je zadel dvakrat ob porazu 3-4 in postal najboljši strelec v zgodovini LP. 

5.4.2015 je CR7 1.v karieri zadel 5 golov na 1 tekmi, vključno s 8-minutnim hat-trickom, ob porazu Granade 9-1. S temi zadetki se je izenačil z rekordom&amp;nbsp;Alfreda Di Stéfana

v 28.hat-trickih za Real Madrid. Ob tem ga je soigralec Karim Benzema označil z besedo &lt;nowiki&gt;''fenomen''&lt;/nowiki&gt;. 8. aprila je zadel 300. golza klub ob zmagi 2-0 nad Rayem Vallecanom. 10 dni pozneje je z golom proti Málagi postal 1. igralec v zgodovini nogometa, ki je zadel 50 ali več golov v petih sezonah. 2. maja je v Sevilli podrl rekord Alfreda Di Stéfana s 29. hat-trikom za Real Madrid. 13.5. je zadel 307. zadetek iz enajstmetrovke v polfinalu LIge Prvakov. Nasprotnik je bil Juventus in tekma se je končala 1-1, kar je bilo premalo za finale LP 2015.  S tem zadetkom pa se je z Alfredom Di Stéfanom izenačil kot 2. najboljši strelec real Madrida v zgodovin. Zaostajal je le še za Raúlom, je pa tudi z Messijem postal najbolši strelec LP v zgodovini. 23. maja je odigral zadnjo tekmo Real Madrida sezone 2014/15 proti Getafeju(to je bil njegov 200. nastop v La Ligi in 300. v vseh tekmovanjih). dosegel je 8. hat-trik v sezoni in izenačil rekorn Lionela Messija (hat-trikov v La Ligi v 1 sezoni). S tem je izboljšal osebni rekornd iz sezone 2011/12, ko je zadel 60 golov. V tej sezoni pa je dosegel 61 zadetkov. Dal je 48 golov (2 manj od Messijevega rekorda iz leta 2011/12), v sezoni 2011/12 pa je dosegel število 46. Kot rezultat je dobil Pichichi kot najboljši strelec v Španiji 2. zapored. Osvojil je tudi Evropski zlati čevelj kot najboljši strelec z 10. zadetki (toliko sta jih dosegla tudi Messi in Neymar) LP 3. zapored in 4. v karieri. Sezona se je končala v razočaranju, saj je Real Madrid zasedel 2. mesto v La Ligi, izpadel v polfinalu Lige prvakov.

== Statistika ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|+ Statistika
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Klub
!rowspan=&quot;2&quot;|Sezona
!colspan=&quot;3&quot;|Liga
!colspan=&quot;2&quot;|Pokal
!colspan=&quot;2&quot;|Ligaški pokal
!colspan=&quot;2&quot;|Evropski pokal
!colspan=&quot;2&quot;|Ostalo
!colspan=&quot;2&quot;|Skupaj
|-
!Liga!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli
|-
|[[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]]
|2002/03
|[[Primeira Liga]]
|25||3||3||2||colspan=&quot;2&quot;|—||3||0||0||0||31||5
|-
|rowspan=&quot;7&quot;|[[Manchester United F.C.|Manchester United]]
|2003/04
|rowspan=&quot;6&quot;|[[Premier League]]
|29||4||5||2||1||0||5||0||0||0||40||6
|-
|2004/05
|33||5||7||4||2||0||8||0||0||0||50||9
|-
|2005/06
|33||9||2||0||4||2||8||1||colspan=&quot;2&quot;|—||47||12
|-
|2006/07
|34||17||7||3||1||0||11||3||colspan=&quot;2&quot;|—||53||23
|-
|2007/08
|34||31||3||3||0||0||11||8||1||0||49||42
|-
|2008/09
|33||18||2||1||4||2||12||4||2||1||53||26
|-
!colspan=&quot;2&quot;|Skupaj
!196!!84!!26!!13!!12!!4!!55!!16!!3!!1!!292!!118
|-
|rowspan=&quot;8&quot;|[[Real Madrid C.F.|Real Madrid]]
|2009/10
|rowspan=&quot;7&quot;|[[La Liga]]
|29||26||0||0||colspan=&quot;2&quot;|—||6||7||colspan=&quot;2&quot;|—||35||33
|-
|2010/11
|34||40||8||7||colspan=&quot;2&quot;|—||12||6||colspan=&quot;2&quot;|—||54||53
|-
|2011/12
|38||46||5||3||colspan=&quot;2&quot;|—||10||10||2||1||55||60
|-
|2012/13
|34||34||7||7||colspan=&quot;2&quot;|—||12||12||2||2||55||55
|-
|2013/14
|30||31||6||3||colspan=&quot;2&quot;|—||11||17||colspan=&quot;2&quot;|—||47||51
|-
|2014/15
|35||48||2||1||colspan=&quot;2&quot;|—||12||10||5||2||54||61
|-
|2015/16
|33||33||0||0||colspan=&quot;2&quot;|—||10||16||colspan=&quot;2&quot;|—||43||47
|-
!colspan=&quot;2&quot;|Skupaj
!233!!258!!28!!21!!colspan=&quot;2&quot;|—!!73!!78!!9!!5!!343!!360
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Juventus F.C.|Juventus]]
|2018/19
|[[Serie A]]
|22
|17
|2
|0
| colspan=&quot;2&quot; |—
|5
|1
|1
|1
|30
|19
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Skupaj
!22
!17
!2
!0
! colspan=&quot;2&quot; |—
!5
!1
!1
!1
!30
!19
|-
|
|
|
!476!!343!!59!!36!!12!!4!!136!!95!!13!!7!!696!!805
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* {{Imdb name|1860184}}

{{FIFA Zlata žoga}}
{{Ballon d'Or recipients}}
{{European Golden Shoe}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Ronaldo, Cristiano}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Portugalski nogometaši]]
[[Kategorija:Portugalski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Portugalsko]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]
[[Kategorija:Nogometaši Sporting Lisbone]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Nassra FC]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>4a474qquj2244bx1m01u8sd7d6svddi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751799</id>
      <parentid>6751796</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:28:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50358-93</username>
        <id>265882</id>
      </contributor>
      <origin>6751799</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3990" sha1="q1it5uuiwjb9o7rvmuw90dwf71zbyij" xml:space="preserve">{{več problemov|{{posodobi}}{{wikificiraj}}}}
{{Infobox football biography
|           name = Cristiano Ronaldo
|          image = &lt;!--Wikidata--&gt;
|       fullname = Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro
|     birth_date = 
|    birth_place = &lt;!--Wikidata--&gt;
|         height = 187 cm
|       position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]], levo krilo
|    currentclub = [[Al Nassr FC|Al Nassr]]
|     clubnumber = 7
|    youthyears1 = 1993–1995 |youthclubs1 = [[CF Andorinha|Andorinha]]
|    youthyears2 = 1995–1997 |youthclubs2 = [[C.D. Nacional|Nacional]]
|    youthyears3 = 1997–2002 |youthclubs3 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]]
|         years1 = 2002–2003 |clubs1 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] |caps1 = 25  |goals1 = 3
|         years2 = 2003–2009 |clubs2 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps2 = 196 |goals2 = 84
|         years3 = 2009–2018 |clubs3 = [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] |caps3 = 292 |goals3 = 311
|         years4=  2018–2021 |clubs4 = [[Juventus F.C.|Juventus]]                 |caps4 = 98  |goals4 = 81
|         years5=  2021–2022 |clubs5 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps5 = 40  |goals5 = 19
|         years6 = 2023–     |clubs6 = [[Al Nassr FC|Al Nassr]]                   |caps6 = 107 |goals6 = 102
| nationalteam1 = Portugalska do 17 let                                         |nationalcaps1 = 9  |nationalgoals1 = 6
| nationalyears2 = 2002–2003 |nationalteam3 = Portugalska do 21 let                                         |nationalcaps3 = 6  |nationalgoals2 = 3
| nationalyears3 = 2003      |nationalteam2 = Portugalska do 20 let                                         |nationalcaps2 = 5  |nationalgoals3 = 1
| nationalyears4 = 2004      |nationalteam4 = Portugalska do 23 let                                         |nationalcaps4 = 3  |nationalgoals4 = 1
| nationalyears5 = 2003–     |nationalteam5 = [[Portugalska nogometna reprezentanca|Portugalska]]     |nationalcaps5 = 233|nationalgoals5 = 146
| medaltemplates =
{{Medal|Team|{{fb|Portugal}}}}
{{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v nogometu]]}}
{{Medal|G|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|2016]]|}}
{{Medal|S|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|2004]]|}}
{{Medal|B|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|2012]]|}} 
}} 

[[Slika:Ronaldo vs. FC Schalke 04 (16854146922, cropped).jpg|thumb|'''Cristiano Ronaldo''' na tekmi proti FC Schalke 04 leta 2015.]]
'''Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro''', [[Portugalska|portugalski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1985]], [[Funchal]], [[Madeira]], [[Portugalska]].

== Začetek kariere ==
patrik je ljubitelj naje in lucije


== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* {{Imdb name|1860184}}

{{FIFA Zlata žoga}}
{{Ballon d'Or recipients}}
{{European Golden Shoe}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Ronaldo, Cristiano}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Portugalski nogometaši]]
[[Kategorija:Portugalski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Portugalsko]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]
[[Kategorija:Nogometaši Sporting Lisbone]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Nassra FC]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>q1it5uuiwjb9o7rvmuw90dwf71zbyij</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751807</id>
      <parentid>6751799</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:32:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Àncilu</username>
        <id>209609</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-50358-93|~2026-50358-93]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-50358-93|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Àncilu: odstranitev vandalizma</comment>
      <origin>6751807</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17235" sha1="4a474qquj2244bx1m01u8sd7d6svddi" xml:space="preserve">{{več problemov|{{posodobi}}{{wikificiraj}}}}
{{Infobox football biography
|           name = Cristiano Ronaldo
|          image = &lt;!--Wikidata--&gt;
|       fullname = Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro
|     birth_date = 
|    birth_place = &lt;!--Wikidata--&gt;
|         height = 187 cm
|       position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]], levo krilo
|    currentclub = [[Al Nassr FC|Al Nassr]]
|     clubnumber = 7
|    youthyears1 = 1993–1995 |youthclubs1 = [[CF Andorinha|Andorinha]]
|    youthyears2 = 1995–1997 |youthclubs2 = [[C.D. Nacional|Nacional]]
|    youthyears3 = 1997–2002 |youthclubs3 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]]
|         years1 = 2002–2003 |clubs1 = [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] |caps1 = 25  |goals1 = 3
|         years2 = 2003–2009 |clubs2 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps2 = 196 |goals2 = 84
|         years3 = 2009–2018 |clubs3 = [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] |caps3 = 292 |goals3 = 311
|         years4=  2018–2021 |clubs4 = [[Juventus F.C.|Juventus]]                 |caps4 = 98  |goals4 = 81
|         years5=  2021–2022 |clubs5 = [[Manchester United FC|Manchester United]] |caps5 = 40  |goals5 = 19
|         years6 = 2023–     |clubs6 = [[Al Nassr FC|Al Nassr]]                   |caps6 = 107 |goals6 = 102
| nationalteam1 = Portugalska do 17 let                                         |nationalcaps1 = 9  |nationalgoals1 = 6
| nationalyears2 = 2002–2003 |nationalteam3 = Portugalska do 21 let                                         |nationalcaps3 = 6  |nationalgoals2 = 3
| nationalyears3 = 2003      |nationalteam2 = Portugalska do 20 let                                         |nationalcaps2 = 5  |nationalgoals3 = 1
| nationalyears4 = 2004      |nationalteam4 = Portugalska do 23 let                                         |nationalcaps4 = 3  |nationalgoals4 = 1
| nationalyears5 = 2003–     |nationalteam5 = [[Portugalska nogometna reprezentanca|Portugalska]]     |nationalcaps5 = 233|nationalgoals5 = 146
| medaltemplates =
{{Medal|Team|{{fb|Portugal}}}}
{{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v nogometu]]}}
{{Medal|G|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|2016]]|}}
{{Medal|S|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|2004]]|}}
{{Medal|B|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|2012]]|}} 
}} 

[[Slika:Ronaldo vs. FC Schalke 04 (16854146922, cropped).jpg|thumb|'''Cristiano Ronaldo''' na tekmi proti FC Schalke 04 leta 2015.]]
'''Cristiano Ronaldo dos Santos Aveiro''', [[Portugalska|portugalski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1985]], [[Funchal]], [[Madeira]], [[Portugalska]].

== Začetek kariere ==
Rodil se je [[5. februar]]ja  [[1985]] v Funchalu na Madeiri, materi Mariji Dolores dos Santos Aveiro in očetu Joséu Dinisu Aveiro. Odraščal je s starejšim bratom Hugom, ima pa še dve starejši sestri Elmo in Katio. Katia je pevka in je na [[Portugalska|Portugalskem]] znana pod vzdevkom »Ronalda«. Ime Ronaldo je na [[Portugalska|Portugalskem]] zelo redko, Cristiano pa je dobil ime po [[Združene Države Amerike|ameriškem]] [[predsednik]]u [[Ronald Reagan|Ronaldu Reaganu]].

Z [[nogomet]]om se je začel ukvarjati, ko je bil star tri leta in kasneje pri šestih letih, ko je začel hoditi v šolo. V mladosti je navijal za klub [[Benfica]], čeprav se je kasneje pridružil [[Sporting Lisbona|Sportingu]]. Njegova prva [[ekipa]] je bila amaterska Andorinha, za katero je začel igrati pri osmih letih. Po letu [[1995]], ko je bil star deset let, je njegov sloves na [[Portugalska|Portugalskem]] začel rasti. Obe najboljši ekipi Madeire sta si želeli njegov podpis - CS Marítimo in CD Nacional. Boljša ekipa, Marítimo, je zamudila sestanek z managerjem Andorinhe Ruiem Santosem in tako je Ronaldo podpisal z Nacionalom. Po uspešni kampanji pri Nacionalu, ga je odkupil Sporting.

Pri Sportingu je začel trenirati v Alcocheti, znanem Sportingovem mladinskem pogonu. Tam se mu je pridružila tudi njegova mama, saj so v [[klub]]u menili, da potrebuje podporo. Za Sporting je debitiral proti Moreirenseju in takoj zabil 2 gola. Nastopil pa je tudi za [[Portugalska|Portugalsko]] U-17 reprezentanco na evropskem prvenstvu. Na tem prvenstvu je vzbudil zanimanje [[Liverpool F.C.|Liverpool]]a, ker pa je bil star 16 let, so menili, da potrebuje še nekaj časa da se razvije v pravega igralca. Je pa kasneje Ronaldo vzbudil pozornost [[Alex Ferguson|Sira Alexa Fergusona]] na tekmi za otvoritev stadiona Alvalade XXI, ko je Sporting premagal [[Manchester United|United]] 3-1 z Ronaldom na čelu, poleti 2003. Nad Ronaldovo predstavo so bili navdušeni vsi - prav tako igralci in uprava [[Manchester United FC|Manchester United]]a, ki je teden kasneje poslala Sportingu ponudbo težko 12,24 milijonov £. Sporting ponudbe ni mogel zavrniti in tako je Ronaldo postal najdražji [[najstnik]] v angleškem nogometu - vse dokler ni United odštel već za [[Wayne Rooney|Wayna Rooneya]]. Podedoval je številko 7, ki so jo nosili nekateri najboljši igralci, ki so kdaj koli oblekli dres Manchester Uniteda: [[George Best]], [[Bryan Robson]], [[Eric Cantona]] in [[David Beckham]]. Čeprav je na začetku hotel številko [[28]], ki je bila njegova številka pri Sportingu in tudi zato, ker ni maral pritiska svete sedmice, se je na koncu vseeno sprijaznil in jo prvič oblekel na tekmi proti Boltonu, ko je v igro prišel v šestdeseti minuti in takoj navdušil. Ronaldova predstava je bila odlična in Rdeči Vragi so dobili novo zvezdo, najstniško senzacijo - Cristiana Ronalda. 

Iz sezone v sezono je njegova [[nogomet]]na vrednost rasla. Njegove koncentracije nista mogla zmesti niti prepir z [[Ruud van Nistelrooy|Van Nistelrooyem]], ki je poleti [[2006]] zapustil klub in incident na svetovnem prvenstvu v [[Nemčija|Nemčiji]] [[2006]] ([[Anglija]] - [[Portugalska]]). Po incidentu na SP v [[Nemčija|Nemčiji]] so se pojavila ugibanja o njegovem prestopu k [[Real Madrid|Realu iz Madrida]], ki pa jih je Ronaldo utišal, ko je zvestobo Unitedu obljubil vse do leta [[2012]]. Kljub incidentu je bil po prvenstvu Ronaldo še vedno ljubljenec navijačev Manchester Uniteda. Povsem drugače pa je bilo drugje po [[Anglija|Angliji]], kjer je bil vedno deležen žvižgov in žaljenja, ampak odgovoril je na najboljši možen način - z odlično igro in [[gol]]i. Tako je do decembra [[2006]] postal eden najvplivnejših igralcev Manchester Uniteda in na njegovih krilih je klub osvojil naslov prvaka angleške [[Premier League]] [[2007]] in [[2008]].
== Sezona 2006/07==
V sezoni 2006/07 je Ronaldo prejel nagrado za najboljšega igralca leta po izboru igralcev Premier League in najboljšega mladega igralca Premier League in je tako šele drugi, ki mu je uspelo osvojiti obe lovoriki v istem letu, pred njim je to uspelo le še Andyju Grayu leta [[1977]]. V letu [[2007]] pa je osvojil tudi nagrado Igralec leta navijačev in je tako prvi, ki mu je uspelo vse troje v enem letu. V lasti ima tudi rekord za največ golov sredinskega igralca v eni sezoni. V sezoni 2006/07 je zabil 17 golov. 
== Sezona 2007/08==
V sezoni 2007/08 je bil proglašen za najboljšega igralca na svetu in je prejel zlato žogo. Istega leta je z Manchestrom osvojil tudi [[Liga prvakov|ligo prvakov]]. Sezono kasneje, je poskušal vse, da bi obranil naslov najboljšega igralca sveta, a mu je po zmagi v finalu Lige prvakov ta naslov vzel nogometaš [[Katalonija|katalonske]] [[Barcelona FC|Barcelone]], [[Argentina|argentinec]] [[Lionel Messi]]. Od sezone 2009/10 je član [[Real Madrid Club de Fútbol|Reala Madrid]].

== Sezona 2013/14==
18. avgusta 2013 je opravil 200. nastop za Real z zmago nad Real Betisom 2-1. Cristiano Ronaldo ni zadel v prvih dveh tekmah La Lige, je pa zadel na 3. za domačo zmago nad Athletic Bilbaom 3-1.

15. septembra je podaljšal pogodbo z Realom do leta 2018 in povišal plačo na 17 milijonov na leto. Postal je najbolje plačan igralec. 

17. septembra 2014 je na tekmi v Istanbulu proti Galatasarayu zadel svoj 2. hat-trick v Ligi Prvakov v karieri. 5 dni kasneje je zadel 2 gola proti Getafeju(4-1), 2. gol je zadel s peto v sodnikovem podaljšku. Prebil se je med 5 najboljših strelcev kluba v zgodovini. Na svoji 100. tekmi v evropskih tekmovanjih proti Copenhagnu je zadel dvakrat za 4-0. 5. oktobra je zadel proti Levanteju v 94. minuti za zmago Real Madrida 3-2. V Ligi Prvakov 2013-14 je dvakrat zatresel mrežo Juventusa za novo domačo zmago 2-1. Tako je postal 3. najboljši strelev v Ligi Prvakov s 57. goli. 30. oktobra pa je dosegel 18. hat-trick v La Ligi proti Sevilli (7-3).

Na svojem 106. gostujočem nastopu za Galaktike proti Rayu Vallecanu (3-2) je dosegel 100. gostujoči zadetek v vseh tekmovanjih. 5. novembra 2013 je podrl rekord po številu golov v enem koledarskem letu v evropskih tekmovanjih, ko je izenačil na rezultat 2-2 proti Juventusu. 9. novembra 2013 je dosegel 18. hat-trick v La Ligi (1 gol iz igre,1 iz enajtmetrovke,1 iz prostega strela) proti Realu Sociedadu (5-1). Bil je pri številki 20 medtem ko je vodil le še Ronaldinho s 21. 

Ob zadetkih 32 na 22 tekmah se je govorilo, da je v &lt;nowiki&gt;''najboljši formi v življenju''&lt;/nowiki&gt;. 23. novembra 2013 ga je v Almerii v 52. minuti zamenjal Jese zaradi poškodbe. 10. decembra se je vrnil z golom proti Copenhagnu. Na vrhu 

== Sezona 2014/15==
[[Slika:Cristiano Ronaldo - Ballon d'Or (cropped).jpg|thumb|Ronaldo z osvojeno zlato žogo leta 2015]]
V sezoni 2014-15 je Ronaldo prvo tekmo odigral proti Sevilli v okviru UEFA Super Cup. Zadel je dvakrat in odločil tekmo(2-0). Nato se je srečal z mestim rivalom Atletico Madridom v španskem super pokalu. Na prvi tekmi na Bernabeu je igrišče zapustil po prvem polčasu zaradi poškodbe. Končalo se je z 1-1. V povratni tekmi na Calderonu je prav tako igral le en polčas. A ostalo je pri rezultatu 1-0(1-2), ko je v 2. minuti igre zadel Mario Mandžukić in tako je Real izgubil boj za 6 lovorik v eni sezoni. Prvi gol v La Ligi je zadel na prvi tekmi proti Cordobi. Kasneje se je poškodoval in zaigral 13. septembra proti Atletico Madridu ter izgubil z 1-2, čeprav je zadel z enajtmetrovke.

20. septembra je zadel prvi hat-trick na gostovanju pri Deportivu. V naslednjem krogu je zadel štirikrat proti Elcheju vključno z dvema enajtmetrovkama. To je bil njegov 25. hat-trick v vseh tekmovanjih za Real Madrid, 3 hat-tricke za rekorderjem Alfredom Di Stefanom. Prebil se je tudi med najboljših 10 strelcev v La Ligi vseh časov. Imel je izjemno statistiko: 186 golov na 169 tekmah v La Ligi. 

5. oktobra je zadel še en hat-trick za zmago nad Athletic Bilbaom 5-0, teden kasneje še 2 gola proti Levanteju za zmago 5-0. 22. oktobra je zadel prvi gol proti Liverpoolu za zmago 3-0 na gostovanju v Ligi Prvakov in postal prvi, ki je zadel desetkrat zapored na gostovanju v UEFA Ligi Prvakov. Z golom proti Barceloni(3-1) je zadel 15. gol na 7. tekmi v La Ligi in postavil nov rekord, ki ga je nosil že pokojni Ferenc Puskas. 

6. decembra 2014 je zadel nov hat-trick proti Celti Vigo(3-0). Zadel je 200. gol na 178. tekmi, 23. hat-trick v La Ligi ter postavil nov rekord. Med tednom je zadel še 72. zadetek v Ligi Prvakov in se približal Messiju na 2 gola. 20. decembra je z Real Madridom osvojil še 4. lovoriko v letu 2014: Svetovno Klubsko Prvenstvo 2014. Na tem turnirju v Maroku je dobil srebrno žogo, zlato je dobil njegov soigralec Sergio Ramos.

4. januarja 2015 je zadel 1. proti Valencii na Mestalli kljub porazu 1-2 in postal najboljši strelec Real Madrida na gostovanjih z 88. goli na 91. tekmah. 12. januarja 2015 je osvojil zlato žogo. Tako je potrdil vlogo favorita za najboljšega nogometaša na svetu v letu 2014. S 3. zlato žogo se je pridružil Zinedinu Zidanu in Ronaldu de Limi. Le še Messi je bil pred njim s štirimi. 24.1. je Ronaldo dobil 9. rdeči karton v karieri proti Córdobi ob zmagi 2-1 zaradi udarca nad Edimarjem. S tem so ga kaznovali za 2 tekmi prepovedi igranja. Po odsluženi kazni je njegova forma strmo padla. Za nameček se je obnovila poškodba kolena, ki ga je mučila na SP 2014 v Braziliji.  

18. februarja 2015 je Ronaldo zadel gol proti Schalkeju v LP za zmago 2-0. V 2. tekmi osmine finala proti Schalkeju je zadel dvakrat ob porazu 3-4 in postal najboljši strelec v zgodovini LP. 

5.4.2015 je CR7 1.v karieri zadel 5 golov na 1 tekmi, vključno s 8-minutnim hat-trickom, ob porazu Granade 9-1. S temi zadetki se je izenačil z rekordom&amp;nbsp;Alfreda Di Stéfana

v 28.hat-trickih za Real Madrid. Ob tem ga je soigralec Karim Benzema označil z besedo &lt;nowiki&gt;''fenomen''&lt;/nowiki&gt;. 8. aprila je zadel 300. golza klub ob zmagi 2-0 nad Rayem Vallecanom. 10 dni pozneje je z golom proti Málagi postal 1. igralec v zgodovini nogometa, ki je zadel 50 ali več golov v petih sezonah. 2. maja je v Sevilli podrl rekord Alfreda Di Stéfana s 29. hat-trikom za Real Madrid. 13.5. je zadel 307. zadetek iz enajstmetrovke v polfinalu LIge Prvakov. Nasprotnik je bil Juventus in tekma se je končala 1-1, kar je bilo premalo za finale LP 2015.  S tem zadetkom pa se je z Alfredom Di Stéfanom izenačil kot 2. najboljši strelec real Madrida v zgodovin. Zaostajal je le še za Raúlom, je pa tudi z Messijem postal najbolši strelec LP v zgodovini. 23. maja je odigral zadnjo tekmo Real Madrida sezone 2014/15 proti Getafeju(to je bil njegov 200. nastop v La Ligi in 300. v vseh tekmovanjih). dosegel je 8. hat-trik v sezoni in izenačil rekorn Lionela Messija (hat-trikov v La Ligi v 1 sezoni). S tem je izboljšal osebni rekornd iz sezone 2011/12, ko je zadel 60 golov. V tej sezoni pa je dosegel 61 zadetkov. Dal je 48 golov (2 manj od Messijevega rekorda iz leta 2011/12), v sezoni 2011/12 pa je dosegel število 46. Kot rezultat je dobil Pichichi kot najboljši strelec v Španiji 2. zapored. Osvojil je tudi Evropski zlati čevelj kot najboljši strelec z 10. zadetki (toliko sta jih dosegla tudi Messi in Neymar) LP 3. zapored in 4. v karieri. Sezona se je končala v razočaranju, saj je Real Madrid zasedel 2. mesto v La Ligi, izpadel v polfinalu Lige prvakov.

== Statistika ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|+ Statistika
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Klub
!rowspan=&quot;2&quot;|Sezona
!colspan=&quot;3&quot;|Liga
!colspan=&quot;2&quot;|Pokal
!colspan=&quot;2&quot;|Ligaški pokal
!colspan=&quot;2&quot;|Evropski pokal
!colspan=&quot;2&quot;|Ostalo
!colspan=&quot;2&quot;|Skupaj
|-
!Liga!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli
|-
|[[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]]
|2002/03
|[[Primeira Liga]]
|25||3||3||2||colspan=&quot;2&quot;|—||3||0||0||0||31||5
|-
|rowspan=&quot;7&quot;|[[Manchester United F.C.|Manchester United]]
|2003/04
|rowspan=&quot;6&quot;|[[Premier League]]
|29||4||5||2||1||0||5||0||0||0||40||6
|-
|2004/05
|33||5||7||4||2||0||8||0||0||0||50||9
|-
|2005/06
|33||9||2||0||4||2||8||1||colspan=&quot;2&quot;|—||47||12
|-
|2006/07
|34||17||7||3||1||0||11||3||colspan=&quot;2&quot;|—||53||23
|-
|2007/08
|34||31||3||3||0||0||11||8||1||0||49||42
|-
|2008/09
|33||18||2||1||4||2||12||4||2||1||53||26
|-
!colspan=&quot;2&quot;|Skupaj
!196!!84!!26!!13!!12!!4!!55!!16!!3!!1!!292!!118
|-
|rowspan=&quot;8&quot;|[[Real Madrid C.F.|Real Madrid]]
|2009/10
|rowspan=&quot;7&quot;|[[La Liga]]
|29||26||0||0||colspan=&quot;2&quot;|—||6||7||colspan=&quot;2&quot;|—||35||33
|-
|2010/11
|34||40||8||7||colspan=&quot;2&quot;|—||12||6||colspan=&quot;2&quot;|—||54||53
|-
|2011/12
|38||46||5||3||colspan=&quot;2&quot;|—||10||10||2||1||55||60
|-
|2012/13
|34||34||7||7||colspan=&quot;2&quot;|—||12||12||2||2||55||55
|-
|2013/14
|30||31||6||3||colspan=&quot;2&quot;|—||11||17||colspan=&quot;2&quot;|—||47||51
|-
|2014/15
|35||48||2||1||colspan=&quot;2&quot;|—||12||10||5||2||54||61
|-
|2015/16
|33||33||0||0||colspan=&quot;2&quot;|—||10||16||colspan=&quot;2&quot;|—||43||47
|-
!colspan=&quot;2&quot;|Skupaj
!233!!258!!28!!21!!colspan=&quot;2&quot;|—!!73!!78!!9!!5!!343!!360
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Juventus F.C.|Juventus]]
|2018/19
|[[Serie A]]
|22
|17
|2
|0
| colspan=&quot;2&quot; |—
|5
|1
|1
|1
|30
|19
|-
! colspan=&quot;2&quot; |Skupaj
!22
!17
!2
!0
! colspan=&quot;2&quot; |—
!5
!1
!1
!1
!30
!19
|-
|
|
|
!476!!343!!59!!36!!12!!4!!136!!95!!13!!7!!696!!805
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* {{Imdb name|1860184}}

{{FIFA Zlata žoga}}
{{Ballon d'Or recipients}}
{{European Golden Shoe}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Ronaldo, Cristiano}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Portugalski nogometaši]]
[[Kategorija:Portugalski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Portugalsko]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]
[[Kategorija:Nogometaši Sporting Lisbone]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Nassra FC]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>4a474qquj2244bx1m01u8sd7d6svddi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Računalniško omrežje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>95049</id>
    <revision>
      <id>6751742</id>
      <parentid>6504325</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T05:55:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50128-74</username>
        <id>265878</id>
      </contributor>
      <origin>6751742</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2109" sha1="i2e4x8kd6qs6e4ns2hmyq3m4h6vqiiw" xml:space="preserve">'''Računalniško omrežje''' ({{jezik-en|computer network}}) je vrsta [[telekomunikacijsko omrežje|telekomunikacijskega omrežja]] med vozlišči za obdelavo podatkov z namenom izmenjave podatkov. Gre za komunikacijsko mrežje, katerega končne točke so [[računalnik]]i in [[periferna naprava|periferne naprave]], npr. [[tiskalnik]]i. Medsebojno povezovanje računalnikov se imenuje '''mreženje''' ({{jezik|en|networking}}). Mogoče je z uporabo različne [[omrežna strojna oprema|omrežne strojne opreme]].

Omrežja razdelimo glede na vzorec povezav - na primer [[topologija]] zvezde ali obroča - ali glede na dovoljen geografski razpon, na primer [[lokalno omrežje]] (''local area network'', ''LAN'') za komunikacijo znotraj sobe ali stavbe in [[prostrano omrežje]] (''wide area network'', ''WAN'') za bolj oddaljene sisteme. [[Internet]] je računalniško omrežje, ki povezuje ustanove po vsem svetu in ima več dvesto milijonov uporabnikov. [[Janet]] (''Joint Academic NETwork'', skupno akademsko omrežje) je različica [[internet]]a, v uporabi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. SuperJanet, pričetek delovanja leta 1992, je razširitev Janeta, ki lahko prenaša milijardo bitov na sekundo.

Eden izmed najpogostejših mrežnih sistemov je [[Ethernet]], razvit leta 1973 (na tržišče je prišel leta 1980), razvit v [[Xerox]]ovem raziskovalnem centru Xerox Palo Alto Research Center v [[Kalifornija|Kaliforniji]], razvila pa sta ga [[Robert Metcalfe]] in [[David Boggs]].

Bolj preprosto računalniško omrežje ločimo na:

* '''Krajevno''' ali '''lokalno''' omrežje (LAN)
* '''Globalno''' omrežje (WAN)
* '''Osebno''' omrežje (PAN)
* '''Domače''' omrežje (HAN)

&lt;gallery&gt;
Slika:Topoloxía en anel.png
Slika:Topoloxía en bus.png
Slika:Topoloxía en estrela.png
Slika:Topoloxía en malla completa.png
Slika:Topoloxía en rede celular.png
Slika:Topoloxía en árbore.png
&lt;/gallery&gt;

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Računalniška omrežja| ]]
[[Kategorija:Računalniško omreženje]]
[[Kategorija:Telekomunikacijsko inženirstvo]]</text>
      <sha1>i2e4x8kd6qs6e4ns2hmyq3m4h6vqiiw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dedinja (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>110158</id>
    <revision>
      <id>6751852</id>
      <parentid>6520337</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:59:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Gotski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751852</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3771" sha1="eezumkft9ped3wpd7nw9iylsq0p73cn" xml:space="preserve">{{Infobox_Film |
  name     = The Heiress |
  image          =  Heiress_wyler.jpg |
image_size = 150px|
  writer         = [[Augustus Goetz]]&lt;br&gt;[[Ruth Goetz]] |
  starring       = [[Olivia de Havilland]]&lt;br&gt;[[Montgomery Clift]]&lt;br&gt;[[Ralph Richardson]]&lt;br&gt;[[Miriam Hopkins]]&lt;br&gt;[[Ray Collins]] |
  director       = [[William Wyler]] |
  producer       = [[William Wyler]] |
  distributor       = |
  released   = [[6. oktober]] [[1949]] |
  runtime        = 115 min |
  language = [[angleščina]] |
  budget         = |
}}

'''''The Heiress''''' (Dedinja) je [[amerika|ameriški]] [[film]] iz leta [[1949]]. Posnet je bil po klasičnem [[roman|romanu]] [[Henry James|Henryja Jamesa]] z naslovom Washington Square. Po knjigi je leta [[1947]] najprej nastala gledališka predstava, šele dve leti pozneje pa je bil posnet tudi film.

==Vsebina==

Catherine Sloper ([[Olivia de Havilland]]) je sramežljiva mlada ženska, ki živi s svojim dominantnim in bogatim očetom (Ralph Richardson). Oče jo pogosto primerja z njeno preminulo materjo in ji da pogosto vedeti, da ji ne bo nikoli segla niti do kolen. Tudi moški se sramežljive Catherine izogibajo. Nekega dne na [[Ples|plesu]] spozna očarljivega, a revnega mladeniča Morrisa Townsenda ([[Montgomery Clift]]), ki se vidno zanima za Catherine. Kmalu se zaljubita in se nameravata celo poročiti. To pa ni všeč njenemu očetu, ki verjame, da se hoče Morris z njo poročiti le zaradi njenega [[Denar|denarja]]. Zagrozi ji, da jo bo v primeru poroke razdedinil. Catherine, ki je prvič v svojem življenju srečna, mu pove, da je to ne bo ustavilo od [[Poroka|poroke]]. Na večer pred poroko Catherine omeni Morrisu, da jo namerava oče razdediniti. Čeprav je Morris vidno presenečen, ji obljubi, da jo bo pozneje prišel iskat s kočijo, toda kjub temu, da ga Catherine čaka celo noč, ga ni. Šele takrat uvidi, da je imel oče prav. Nekaj časa zatem Dr. Slooper umre, Catherine pa se počasi preobrazi v močnejšo in samozavestnejšo žensko. Na njeno presenečenje, se nekega dne Morris spet pojavi pred vrati. Catherine razloži, da se na dan poroke ni prikazal, ker se je ustrašil zakona, toda trdi, da je zdaj resnično pripravljen na poroko. Čeprav ga Catherine globoko v sebi prezira, uvidi, da se je v Morrisu resnično prebudila [[ljubezen]]. To pa je ne ustavi od njenega načrta ... Pove mu, da se hoče še vedno poročiti z njim, vendar rabi nekaj časa, da spakira svojo prtljago. Nato Morris odide, ko pa se vrne h Catherine, najde tam le zaklenjena vrata. Morris začne glasno klicati Catherine in udarjati po vratih, toda Catherine, ki je v hiši, to ne premami. Polna samozavesti in samospoštovanja odkoraka stran od vrat, medtem ko Morris še vedno stoji pred vrati in jo obupan kliče.

==Zanimivosti==

*Film je prejel 4 [[Oskar (filmska nagrada)|oskarje]], vključno z oskarjem za glavno žensko vlogo ( Olivia de Havilland) in oskarjem za filmsko glasbo (Aaron Copland).
*Olivia de Havilland je za režijo sama izbrala [[Režiser|režiserja]] Williama Wylerya. Ta jo je skozi snemanje filma močno podpiral in zagovarjal.
*Vlogo Morrisa Townsenda so najprej ponudili Errollu Flynnu, ki je z Olivio de Havilland pred tem igral že v mnogih filmih. Pozneje so za vlogo izbrali [[Montgomery Clift|Montgomeryja Cllifta]], saj so menili, da je njegov način igre primernejši za to vlogo.

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{normativna kontrola}}
{{Filmska škrbina}}

[[Kategorija:Ameriški dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 1949]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]]
[[Kategorija:Zgodovinski dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Williama Wylerja]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]</text>
      <sha1>eezumkft9ped3wpd7nw9iylsq0p73cn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nenadoma, lansko poletje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>114562</id>
    <revision>
      <id>6751853</id>
      <parentid>6534409</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:59:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Gotski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751853</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3056" sha1="1sowz13ui4dnie9l3uepxxzsj3at1na" xml:space="preserve">{{Infopolje Film  
| name           = Nenadoma, lansko poletje
| image          = Suddenly,_Last_Summer.JPG
| caption        = Plakat za film
| director       = [[Joseph L. Mankiewicz]] 
| producer       = [[Sam Spiegel]]
| writer         = [[Gore Vidal]] &lt;br /&gt; [[Tennessee Williams]] (igra)
| starring       = [[Elizabeth Taylor]]&lt;br /&gt; [[Katharine Hepburn]]&lt;br /&gt;[[Montgomery Clift]]
| music          = [[Malcolm Arnold]]&lt;br /&gt;[[Buxton Orr]] 
| cinematography = [[Jack Hildyard]]
| editing        = William Hornbeck  &lt;br /&gt; Thomas Stanford 
| distributor    = [[Columbia Pictures]]
| released       = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[22. december]] [[1959]]
| runtime        = 114 min 
| country        = [[USA]] 
| awards         = 
| language       = [[angleščina]]
| budget         = US $3,000,000 
}}

'''''Nenadoma, lansko poletje''''' ({{jezik-en|Suddenly, Last Summer}}) je [[ZDA|ameriški]]  film iz leta [[1959]]. Posnet je po istoimenski  [[gledališče|gledališki]] igri, ki jo je napisal [[Tennessee Williams]]. Čeprav je igra enodejanka, so filmu dodali veliko novih scen, stranskih igralcev in dodatnih zapletov. Glavne vloge so odigrali [[Elizabeth Taylor]], [[Montgomery Clift]] in [[Katharine Hepburn]].

== Vsebina ==

Edini sin bogate vdove Violet Venable je med potovanjem s svojo sestrično Catherine umrl v skrivnostnih okoliščinah. Catherine je tistega dne videla nekaj tako groznega, da je zblaznela... Nekaj [[mesec]]ev pozneje Violet ponudi finančno pomoč pri izgradnji nove [[Bolnišnica|bolnišnice]], v zameno pa zahteva, da Dr. Cukrowicz opravi lobotomijo na Catherine, saj hoče zakriti resnico o tistemu usodnemu [[Dan|dnevu]].  Dr. Cukrowicz se odloči, da bo pred posegom iz Catherine izvlekel, kaj se je tistega dne pravzaprav zgodilo...

== Zanimivosti ==

* Film je bil nominiran za tri [[Oskar (filmska nagrada)|oskarje]]. Katharine Hepburn in Elizabeth Taylor sta prejeli nominaciji za najboljšo žensko glavno vlogo, Elizabeth Taylor pa je za vlogo Catherine prejela tudi zlati globus.

* [[Montgomery Clift]], ki je imel med snemanjem filma velike probleme z [[alkohol]]om in [[Tableta|tableti]], je ustvarjalcem filma povzročal veliko preglavic, zato so ga hoteli odpustiti. Šele ko sta glavni igralki zagrozili, da bosta v temu primeru tudi sami zapustili snemanje, so ga obdržali.

* Glavni igralki v filmu, Elizabeth Taylor in Katharine Hepburn, sta se zgražali nad odnosom, ki sta ga imela [[režiser]] in [[producent]] filma do Montgomeryja Clifta. Po koncu snemanja je Katharine Hepburn storila slovito dejanje: odkorakala je do njiju in vanju pljunila.

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Filmska škrbina}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ameriški dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 1959]]
[[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po igri]]
[[Kategorija:Filmi o LGBT]]
[[Kategorija:Filmi o psihiatriji]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v New Orleans]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v podeželsko hišo]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]</text>
      <sha1>1sowz13ui4dnie9l3uepxxzsj3at1na</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dopamin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>114974</id>
    <revision>
      <id>6751588</id>
      <parentid>5742581</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:14:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>novo infopolje; koda za sklice</comment>
      <origin>6751588</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4382" sha1="oqtcd7k2lej2kk1tdwcoh65bb90bgy0" xml:space="preserve">{{Infobox drug
| drug_name = 
| IUPAC_name = 4-(2-aminoethyl)benzene-1,2-diol
| synonyms = {{ubl|DA, |2-(3,4-dihidroksifenil)etilamin, |3,4-dihidroksifenetilamin, |3-hidroksitiramin, |oksitiramin, | Intropin,| Revivan}}
| image = Dopamine structure.svg
| image_class = skin-invert-image
| alt = Struktura dopamina
| caption = [[Skeletna formula]] dopamina
| image2 = Dopamine 3D ball.png
| image_class2 = bg-transparent
| caption2 = [[Model kroglic in paličic]] molekule dopamina, kot se nahaja v raztopini. V trdnem stanju dopamin privzame obliko [[ion dvojček|iona dvojčka]].&lt;ref&gt;{{cite journal |title=CSD Entry TIRZAX: 5-(2-Ammonioethyl)-2-hydroxyphenolate, Dopamine|journal=Cambridge Structural Database: Access Structures |year=2013|publisher=[[Cambridge Crystallographic Data Centre]]|doi=10.5517/cc10m9nl |doi-access=free |vauthors=Cruickshank L, Kennedy AR, Shankland N}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{ cite journal | title = Tautomeric and ionisation forms of dopamine and tyramine in the solid state | vauthors = Cruickshank L, Kennedy AR, Shankland N | journal = [[Journal of Molecular Structure|J. Mol. Struct.]] | volume = 1051 | pages = 132–36 | year = 2013 | doi = 10.1016/j.molstruc.2013.08.002 | bibcode = 2013JMoSt1051..132C }}&lt;/ref&gt;
| source_tissues = [[črna substanca]]; [[ventralni tegmentalni predel]]; številna druga
| target_tissues = sistemsko
| receptors = [[dopaminski receptor D1|D&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;]], [[dopaminski receptor D2|D&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;]], [[dopaminski receptor D3|D&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;]], [[dopaminski receptor D4|D&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;]], [[dopaminski receptor D5|D&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;]], [[TAAR1]]&lt;ref name=&quot;DA IUPHAR&quot;&gt;{{cite web |title=Dopamine: Biological activity |url=http://www.guidetopharmacology.org/GRAC/LigandDisplayForward?tab=biology&amp;ligandId=940 |access-date=29 January 2016 |website=IUPHAR/BPS guide to pharmacology |publisher=International Union of Basic and Clinical Pharmacology |language=en-US}}&lt;/ref&gt;
| agonists = neposredni: [[apomorfin]], [[bromokriptin]]&lt;br/&gt;[[posredni agonist|posredni]]: [[kokain]], [[amfetamin]], [[metilfenidat]]
| antagonists = [[nevroleptik]]i, [[metoklopramid]], [[domperidon]]
| precursor = [[fenilalanin]], [[tirozin]] in [[L-DOPA]]
| biosynthesis = [[DOPA-dekarboksilaza]]
| metabolism = [[monoamin oksidaza|MAO]], [[COMT]]&lt;ref name=&quot;DA IUPHAR&quot;/&gt;
| CAS_number = 51-61-6
| CAS_supplemental = {{CAS|62-31-7}} (hydrochloride)
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = VTD58H1Z2X
| PubChem = 681
| ChemSpiderID = 661
| IUPHAR_ligand = 940
| KEGG = C03758
| DrugBank = DB00988
| C = 8
| H = 11
| N = 1
| O = 2
| SMILES = NCCc1cc(O)c(O)cc1
| StdInChI = 1S/C8H11NO2/c9-4-3-6-1-2-7(10)8(11)5-6/h1-2,5,10-11H,3-4,9H2
| StdInChI_comment = 
| StdInChIKey = VYFYYTLLBUKUHU-UHFFFAOYSA-N
}}
'''Dopamin''' je [[živčni prenašalec]]. Kemijsko spada med [[biogeni amin|biogene amine]], in sicer med [[kateholamin]]e.

== Fiziologija ==
[[Nevron]]e, v katerih nahajamo dopamin kot živčni prenašalec, imenujemo dopaminergični nevroni. Nahajajo se v [[osrednje živčevje|osrednjem živčevju]], zlasti v [[srednji možgani|srednjih možganih]]. Ta nevrotransmiter poživljajoče vpliva na srce, krvni obtok in presnovo. Mobilizira lahko energijske vire telesa. Učinek: smo dejavni, živahni in dobre volje. Dopamin spodbuja mišljenje, če ga je veliko, lahko vodi tudi v prekomerno domišljijo, ki se kaže v kratkotrajnih dnevnih sanjarijah. Preveliko pomanjkanje lahko povzroča nemotiviranost, brezvoljnost, tudi čustveno praznino. 

Med drugim vplivajo dopaminergični nevroni na [[ekstrapiramidalna proga|ekstrapiramidalno]] motoriko. Tukaj najverjetneje tiči povezava s [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo boleznijo]]. Dopamin je pomemben tudi pri razvoju [[psihoza|psihoz]], pri uravnavanju [[hormon]]skega sistema ter pri uravnavanju prekrvljenosti trebušnih [[organ (biologija)|organ]]ov - vpliva zlasti na [[ledvice]].

== Biosinteza ==
[[Slika:Biosynthese Catecholamine.svg|thumb|left|270px|Biosinteza adrenalina.]]
Dopamin je vmesni produkt pri biosintezi [[adrenalin]]a iz [[aminokislina|aminokisline]] [[tirozin]]. Tirozin se z [[encim]]om tirozin-hidroksilazo pretvori v [[L-DOPA]], slednja pa se z dekarboksilazo prevede v dopamin.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Živčni prenašalci]]
[[Kategorija:Kateholamini]]
[[Kategorija:Osnovna zdravila Svetovne zdravstvene organizacije]]
{{biochem-stub}}</text>
      <sha1>oqtcd7k2lej2kk1tdwcoh65bb90bgy0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751590</id>
      <parentid>6751588</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:22:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>prevod v infopolju</comment>
      <origin>6751590</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4380" sha1="gw3upz42e8i4v5mlp2cfb2bg5n7vobt" xml:space="preserve">{{Infobox drug
| drug_name = 
| IUPAC_name = 4-(2-aminoethyl)benzene-1,2-diol
| synonyms = {{ubl|DA, |2-(3,4-dihidroksifenil)etilamin, |3,4-dihidroksifenetilamin, |3-hidroksitiramin, |oksitiramin, | Intropin,| Revivan}}
| image = Dopamine structure.svg
| image_class = skin-invert-image
| alt = Struktura dopamina
| caption = [[Skeletna formula]] dopamina
| image2 = Dopamine 3D ball.png
| image_class2 = bg-transparent
| caption2 = [[Model kroglic in paličic]] molekule dopamina, kot se nahaja v raztopini. V trdnem stanju dopamin privzame obliko [[ion dvojček|iona dvojčka]].&lt;ref&gt;{{cite journal |title=CSD Entry TIRZAX: 5-(2-Ammonioethyl)-2-hydroxyphenolate, Dopamine|journal=Cambridge Structural Database: Access Structures |year=2013|publisher=[[Cambridge Crystallographic Data Centre]]|doi=10.5517/cc10m9nl |doi-access=free |vauthors=Cruickshank L, Kennedy AR, Shankland N}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{ cite journal | title = Tautomeric and ionisation forms of dopamine and tyramine in the solid state | vauthors = Cruickshank L, Kennedy AR, Shankland N | journal = [[Journal of Molecular Structure|J. Mol. Struct.]] | volume = 1051 | pages = 132–36 | year = 2013 | doi = 10.1016/j.molstruc.2013.08.002 | bibcode = 2013JMoSt1051..132C }}&lt;/ref&gt;
| source_tissues = [[črna substanca]]; [[ventralni tegmentalni predel]]; številna druga
| target_tissues = sistemsko
| receptors = [[dopaminski receptor D1|D&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;]], [[dopaminski receptor D2|D&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;]], [[dopaminski receptor D3|D&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;]], [[dopaminski receptor D4|D&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;]], [[dopaminski receptor D5|D&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;]], [[TAAR1]]&lt;ref name=&quot;DA IUPHAR&quot;&gt;{{cite web |title=Dopamine: Biological activity |url=http://www.guidetopharmacology.org/GRAC/LigandDisplayForward?tab=biology&amp;ligandId=940 |access-date=29 January 2016 |website=IUPHAR/BPS guide to pharmacology |publisher=International Union of Basic and Clinical Pharmacology |language=en-US}}&lt;/ref&gt;
| agonists = neposredni: [[apomorfin]], [[bromokriptin]]&lt;br/&gt;[[posredni agonist|posredni]]: [[kokain]], [[amfetamin]], [[metilfenidat]]
| antagonists = [[nevroleptik]]i, [[metoklopramid]], [[domperidon]]
| precursor = [[fenilalanin]], [[tirozin]] in [[L-DOPA]]
| biosynthesis = [[DOPA-dekarboksilaza]]
| metabolism = [[monoamin oksidaza|MAO]], [[COMT]]&lt;ref name=&quot;DA IUPHAR&quot;/&gt;
| CAS_number = 51-61-6
| CAS_supplemental = {{CAS|62-31-7}} (hidroklorid)
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = VTD58H1Z2X
| PubChem = 681
| ChemSpiderID = 661
| IUPHAR_ligand = 940
| KEGG = C03758
| DrugBank = DB00988
| C = 8
| H = 11
| N = 1
| O = 2
| SMILES = NCCc1cc(O)c(O)cc1
| StdInChI = 1S/C8H11NO2/c9-4-3-6-1-2-7(10)8(11)5-6/h1-2,5,10-11H,3-4,9H2
| StdInChI_comment = 
| StdInChIKey = VYFYYTLLBUKUHU-UHFFFAOYSA-N
}}
'''Dopamin''' je [[živčni prenašalec]]. Kemijsko spada med [[biogeni amin|biogene amine]], in sicer med [[kateholamin]]e.

== Fiziologija ==
[[Nevron]]e, v katerih nahajamo dopamin kot živčni prenašalec, imenujemo dopaminergični nevroni. Nahajajo se v [[osrednje živčevje|osrednjem živčevju]], zlasti v [[srednji možgani|srednjih možganih]]. Ta nevrotransmiter poživljajoče vpliva na srce, krvni obtok in presnovo. Mobilizira lahko energijske vire telesa. Učinek: smo dejavni, živahni in dobre volje. Dopamin spodbuja mišljenje, če ga je veliko, lahko vodi tudi v prekomerno domišljijo, ki se kaže v kratkotrajnih dnevnih sanjarijah. Preveliko pomanjkanje lahko povzroča nemotiviranost, brezvoljnost, tudi čustveno praznino. 

Med drugim vplivajo dopaminergični nevroni na [[ekstrapiramidalna proga|ekstrapiramidalno]] motoriko. Tukaj najverjetneje tiči povezava s [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo boleznijo]]. Dopamin je pomemben tudi pri razvoju [[psihoza|psihoz]], pri uravnavanju [[hormon]]skega sistema ter pri uravnavanju prekrvljenosti trebušnih [[organ (biologija)|organ]]ov - vpliva zlasti na [[ledvice]].

== Biosinteza ==
[[Slika:Biosynthese Catecholamine.svg|thumb|left|270px|Biosinteza adrenalina.]]
Dopamin je vmesni produkt pri biosintezi [[adrenalin]]a iz [[aminokislina|aminokisline]] [[tirozin]]. Tirozin se z [[encim]]om tirozin-hidroksilazo pretvori v [[L-DOPA]], slednja pa se z dekarboksilazo prevede v dopamin.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Živčni prenašalci]]
[[Kategorija:Kateholamini]]
[[Kategorija:Osnovna zdravila Svetovne zdravstvene organizacije]]
{{biochem-stub}}</text>
      <sha1>gw3upz42e8i4v5mlp2cfb2bg5n7vobt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janis Joplin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>115004</id>
    <revision>
      <id>6751752</id>
      <parentid>5083900</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:44:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-46638-15</username>
        <id>264975</id>
      </contributor>
      <comment>popravek tipkarske napake</comment>
      <origin>6751752</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2139" sha1="9n0js23s4y76aehorma073rw9iry8em" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
|Name = Janis Joplin 
|Background = solo_singer
|Img =
|Img_capt = Janis Joplin na sliki
|Birth_name = Janis Lyn Joplin
|Alias = 
|Instrument = [[vokal]], [[kitara]], [[maracas]] 
|Genre = [[Psihedelični rock]]&lt;br /&gt;[[Acid rock]]&lt;br /&gt;[[Blues rock]]&lt;br /&gt;[[Hard rock]]
|Occupation = &lt;!-- WD --&gt;
|Years_active = 1963 - 1970
|Label = [[Columbia Records|Columbia]]
|Associated_acts = [[Big Brother &amp; the Holding Company]]
}}

'''Janis Lyn Joplin''', [[Američani|ameriška]] [[pevec|pevka]] popularne glasbe, * [[19. januar]] [[1943]], [[Port Arthur, Teksas]], † [[4. oktober]] [[1970]], [[Los Angeles]].

Nad glasbo sta jo navdušila starša Seth in Dorothy Joplin. Že kot mlada se je zavzemala za pravice temnopoltih v ZDA. [[Folk]] in [[blues]] glasbo je začela peti v lokalni skupini [[Waller Creek Boys]]. Njena prava kariera je trajala vsega tri leta, a je v tem času postala glasbeni simbol uporništva za generacijo ob koncu [[1960.|šestdesetih let]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. Kot članica skupine [[Big Brother and the Holding Company]] je zaslovela leta 1967 z nastopom na pop festivalu v [[Monterey]]ju, ko je s hripavim glasom, pretresljivo izrazitostjo ter veliko muzikalnostjo prevzela poslušalce. Leta 1968 je posnela album ''Cheap Thrills'' z glasbenimi uspešnicami ''Piece Of My Heart'', ''Summertime'' in ''Ball And Chain''. Leta 1969 je ustanovila svojo skupino [[The Kosmic Blues Band]] in posnela album ''I Got Dem Ol' Kozmic Blues Again Mama!'' Naslednje leto je spet ustanovila novo skupino [[The Fulltilt Boogie]], s katero je leta 1970 začela snemati album ''Pearl'', ki je izšel po njeni smrti leta 1971, z uspešnico ''Me and Bobby McGee''. Umrla je 4. oktobra 1970 v Los Angelesu zaradi prevelikega odmerka [[heroin]]a.

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [http://www.officialjanis.com/ Spletna stran ustanove Janis Joplin]

{{normativna kontrola}}
{{musician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Joplin, Janice}}
[[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]]
[[Kategorija:Ameriški rock glasbeniki]]
[[Kategorija:Ameriški rock pevci]]</text>
      <sha1>9n0js23s4y76aehorma073rw9iry8em</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Batman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>116187</id>
    <revision>
      <id>6751810</id>
      <parentid>6638888</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:34:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <origin>6751810</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5168" sha1="n4u4bkapplr99qfdor5o544ddt7d1ip" xml:space="preserve">[[Slika:Gotham City Saviour (2430422247).jpg|thumb|Igralec v Batmanovem kostumu sodobne izvedbe na paradi]]
'''Batman''' (sprva poimenovan '''Bat-Man''') je [[fikcija|fiktivni]] [[superheroj]] iz [[strip]]ov [[DC Comics]]. Prvič se je pojavil v stripu ''[[Detective Comics]]'' #27, 30. marca 1939. Batmana sta ustvarila risar [[Bob Kane]] in pisatelj [[Bill Finger]], čeprav za uradnega avtorja velja le [[Bob Kane]]. [[Batman]] je od takrat postal eden najbolj prepoznavnih superherojev.&lt;ref&gt;[http://www.guardian.co.uk/g2/story/0,,314504,00.html ''The Guardian'' (March 15, 1999): »Batman's Big Birthday: He's brave, he's hooded and now he's 60«, by David Finkelstein and Ross Macfarlane], refers to Batman as »the perfect cultural artifact for the 21st century«.&lt;/ref&gt;

Batman je v resnici Bruce Wayne sin Thomasa in Marthe Wayne, milijarder ki ima v lasti [[Wayne Enterprises]] in je tudi dobrodelnež. Kot otrok je bil priča umoru svojih staršev, kar ga je spodbudilo k boju proti kriminalu. Oblečen je v [[netopirji|netopirski]] kostum, za razliko od drugih superherojev pa nima nobene nadnaravne moči, temveč izkorišča tehnologijo, svoje znanje, denar in izjemne detektivske sposobnosti.

Batman je nastopil v več stripovskih serijah, televizijskih serijah, animiranih in igranih, ter tudi v številnih [[Celovečerni film|celovečernih filmih]], med katerimi so tudi animirani filmi. 

== Igrani Batman filmi ==

=== 1960s ===

# '''Batman: The Movie''' (1966) – z [[Adamom Westom]]

=== Burton / Schumacher era ===

# '''[[Batman (film, 1989)|Batman]]''' (1989) – [[Michael Keaton]]
# '''Batman Returns''' (1992) – [[Michael Keaton]]
# '''Batman Forever''' (1995) – [[Val Kilmer]]
# '''Batman &amp; Robin''' (1997) – [[George Clooney]]

=== Nolanova trilogija (The Dark Knight Trilogy) ===

# '''[[Batman: Na začetku|Batman Begins]]''' (2005) – [[Christian Bale]]
# '''[[Vitez teme|The Dark Knight]]''' (2008) – [[Christian Bale]]
# '''[[Vzpon viteza teme|The Dark Knight Rises]]''' (2012) – [[Christian Bale]]

=== DC Extended Universe (DCEU) ===

# '''Batman v Superman: Dawn of Justice''' (2016) – [[Ben Affleck]]
# '''Justice League''' (2017) – [[Ben Affleck]]
# '''Zack Snyder’s Justice League''' (2021) – [[Ben Affleck]]
# '''The Flash''' (2023) – [[Ben Affleck]] in [[Michael Keaton]]

=== The Batman (nova verzija) ===
1.'''The Batman''' (2022) - [[Robert Pattinson]]

== Animirani Batman filmi ==

=== [[Kino izdaje]] ===
1.'''Batman: Mask of the Phantasm''' (1993) 

2.'''The LEGO Batman Movie''' (2017)

=== DC Animated Universe (DCAU) ===

# '''Batman &amp; Mr. Freeze: SubZero''' (1998)
# '''Batman: Mystery of the Batwoman''' (2003)

=== Samostojni animirani filmi / DC Universe Animated Original Movie  ===

# '''Batman: Gotham Knight''' (2008)
# '''Batman: Under the Red Hood''' (2010)
# '''Batman: Year One''' (2011)
# '''Batman: The Dark Knight Returns – Part 1''' (2012)
# '''Batman: The Dark Knight Returns – Part 2''' (2013)
# '''Son of Batman''' (2014)
# '''Batman: Assault on Arkham''' (2014)
# '''Batman vs. Robin''' (2015)
# '''Batman: Bad Blood''' (2016)
# '''Batman: The Killing Joke''' (2016)
# '''Batman and Harley Quinn''' (2017)
# '''Batman: Gotham by Gaslight''' (2018)
# '''Batman Ninja''' (2018)
# '''Batman vs. Teenage Mutant Ninja Turtles''' (2019)
# '''Batman: Hush''' (2019)
# '''Batman: Soul of the Dragon''' (2021)
# '''Batman: The Long Halloween – Part One''' (2021)
# '''Batman: The Long Halloween – Part Two''' (2021)
# '''Batman: The Doom That Came to Gotham''' (2023)

==== LEGO / družinski animirani filmi ====

# '''LEGO DC Comics Super Heroes: Justice League vs. Bizarro League''' (2015)
# '''LEGO DC Comics Super Heroes: Justice League – Gotham City Breakout''' (2016)

== Igrane serije ==
# '''Batman''' (1966–1968) – [[Adam West]]
# '''Gotham''' (2014–2019) – zgodba o mladem Bruceu Waynu ([[David Mazouz]])
# '''Titans''' (2018–2023) – Bruce Wayne ([[Iain Glen]])
# '''Penguin''' (2024– ) – spin-off iz sveta ''The Batman'' (Batman ni glavni lik)

== Animirane serije ==

====== Klasične in solo Batman serije ======
# '''The Adventures of Batman (1968–1969)'''
# '''The New Adventures of Batman (1977–1978)'''
# '''Batman: The Animated Series (1992–1995)'''
# '''The New Batman Adventures (1997–1999)'''
# '''The Batman (2004–2008)'''
# '''Batman: The Brave and the Bold (2008–2011)'''
# '''Beware the Batman (2013–2014)'''
# '''Batman: Caped Crusader (2024– )'''

====== Serije z močno Batman prisotnostjo (Justice League / Bat-family) ======
# '''Justice League (2001–2004)'''
# '''Justice League Unlimited (2004–2006)'''
# '''Young Justice (2010– )'''
# '''Teen Titans (2003–2006)'''
# '''Teen Titans Go! (2013– )'''
# '''DC Super Hero Girls (2019–2021)'''
# '''Harley Quinn (2019– )'''

====== LEGO animirane serije ======
# '''LEGO Batman: The Animated Series shorts (2013–2014)'''
# '''LEGO DC Batman: Family Matters (short format projects)'''

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Stripovski liki]]
[[Kategorija:Superheroji]]
[[Kategorija:Filmske serije]]
[[Kategorija:Batman| ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>n4u4bkapplr99qfdor5o544ddt7d1ip</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751851</id>
      <parentid>6751810</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:59:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <origin>6751851</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5190" sha1="ag79st2zzw9c3kxyu6qdss63g0t4far" xml:space="preserve">[[Slika:Gotham City Saviour (2430422247).jpg|thumb|Igralec v Batmanovem kostumu sodobne izvedbe na paradi]]
'''Batman''' (sprva poimenovan '''Bat-Man''') je [[fikcija|fiktivni]] [[superheroj]] iz [[strip]]ov [[DC Comics]]. Prvič se je pojavil v stripu ''[[Detective Comics]]'' #27, 30. marca 1939. Batmana sta ustvarila risar [[Bob Kane]] in pisatelj [[Bill Finger]], čeprav za uradnega avtorja velja le [[Bob Kane]]. [[Batman]] je od takrat postal eden najbolj prepoznavnih superherojev.&lt;ref&gt;[http://www.guardian.co.uk/g2/story/0,,314504,00.html ''The Guardian'' (March 15, 1999): »Batman's Big Birthday: He's brave, he's hooded and now he's 60«, by David Finkelstein and Ross Macfarlane], refers to Batman as »the perfect cultural artifact for the 21st century«.&lt;/ref&gt;

Batman je v resnici Bruce Wayne sin Thomasa in Marthe Wayne, milijarder ki ima v lasti [[Wayne Enterprises]] in je tudi dobrodelnež. Kot otrok je bil priča umoru svojih staršev, kar ga je spodbudilo k boju proti kriminalu. Oblečen je v [[netopirji|netopirski]] kostum, za razliko od drugih superherojev pa nima nobene nadnaravne moči, temveč izkorišča tehnologijo, svoje znanje, denar in izjemne detektivske sposobnosti.

Batman je nastopil v več stripovskih serijah, televizijskih serijah, animiranih in igranih, ter tudi v številnih [[Celovečerni film|celovečernih filmih]], med katerimi so tudi animirani filmi. 

== Igrani Batman filmi ==

=== 1960s ===

# '''Batman: The Movie''' (1966) – z [[Adamom Westom]]

=== Burton / Schumacher era ===

# '''[[Batman (film, 1989)|Batman]]''' (1989) – [[Michael Keaton]]
# '''[[Batmanova vrnitev|Batman Returns]]''' (1992) – [[Michael Keaton]]
# '''Batman Forever''' (1995) – [[Val Kilmer]]
# '''Batman &amp; Robin''' (1997) – [[George Clooney]]

=== Nolanova trilogija (The Dark Knight Trilogy) ===

# '''[[Batman: Na začetku|Batman Begins]]''' (2005) – [[Christian Bale]]
# '''[[Vitez teme|The Dark Knight]]''' (2008) – [[Christian Bale]]
# '''[[Vzpon viteza teme|The Dark Knight Rises]]''' (2012) – [[Christian Bale]]

=== DC Extended Universe (DCEU) ===

# '''Batman v Superman: Dawn of Justice''' (2016) – [[Ben Affleck]]
# '''Justice League''' (2017) – [[Ben Affleck]]
# '''Zack Snyder’s Justice League''' (2021) – [[Ben Affleck]]
# '''The Flash''' (2023) – [[Ben Affleck]] in [[Michael Keaton]]

=== The Batman (nova verzija) ===
1.'''The Batman''' (2022) - [[Robert Pattinson]]

== Animirani Batman filmi ==

=== [[Kino izdaje]] ===
1.'''Batman: Mask of the Phantasm''' (1993) 

2.'''The LEGO Batman Movie''' (2017)

=== DC Animated Universe (DCAU) ===

# '''Batman &amp; Mr. Freeze: SubZero''' (1998)
# '''Batman: Mystery of the Batwoman''' (2003)

=== Samostojni animirani filmi / DC Universe Animated Original Movie  ===

# '''Batman: Gotham Knight''' (2008)
# '''Batman: Under the Red Hood''' (2010)
# '''Batman: Year One''' (2011)
# '''Batman: The Dark Knight Returns – Part 1''' (2012)
# '''Batman: The Dark Knight Returns – Part 2''' (2013)
# '''Son of Batman''' (2014)
# '''Batman: Assault on Arkham''' (2014)
# '''Batman vs. Robin''' (2015)
# '''Batman: Bad Blood''' (2016)
# '''Batman: The Killing Joke''' (2016)
# '''Batman and Harley Quinn''' (2017)
# '''Batman: Gotham by Gaslight''' (2018)
# '''Batman Ninja''' (2018)
# '''Batman vs. Teenage Mutant Ninja Turtles''' (2019)
# '''Batman: Hush''' (2019)
# '''Batman: Soul of the Dragon''' (2021)
# '''Batman: The Long Halloween – Part One''' (2021)
# '''Batman: The Long Halloween – Part Two''' (2021)
# '''Batman: The Doom That Came to Gotham''' (2023)

==== LEGO / družinski animirani filmi ====

# '''LEGO DC Comics Super Heroes: Justice League vs. Bizarro League''' (2015)
# '''LEGO DC Comics Super Heroes: Justice League – Gotham City Breakout''' (2016)

== Igrane serije ==
# '''Batman''' (1966–1968) – [[Adam West]]
# '''Gotham''' (2014–2019) – zgodba o mladem Bruceu Waynu ([[David Mazouz]])
# '''Titans''' (2018–2023) – Bruce Wayne ([[Iain Glen]])
# '''Penguin''' (2024– ) – spin-off iz sveta ''The Batman'' (Batman ni glavni lik)

== Animirane serije ==

====== Klasične in solo Batman serije ======
# '''The Adventures of Batman (1968–1969)'''
# '''The New Adventures of Batman (1977–1978)'''
# '''Batman: The Animated Series (1992–1995)'''
# '''The New Batman Adventures (1997–1999)'''
# '''The Batman (2004–2008)'''
# '''Batman: The Brave and the Bold (2008–2011)'''
# '''Beware the Batman (2013–2014)'''
# '''Batman: Caped Crusader (2024– )'''

====== Serije z močno Batman prisotnostjo (Justice League / Bat-family) ======
# '''Justice League (2001–2004)'''
# '''Justice League Unlimited (2004–2006)'''
# '''Young Justice (2010– )'''
# '''Teen Titans (2003–2006)'''
# '''Teen Titans Go! (2013– )'''
# '''DC Super Hero Girls (2019–2021)'''
# '''Harley Quinn (2019– )'''

====== LEGO animirane serije ======
# '''LEGO Batman: The Animated Series shorts (2013–2014)'''
# '''LEGO DC Batman: Family Matters (short format projects)'''

== Sklici ==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Stripovski liki]]
[[Kategorija:Superheroji]]
[[Kategorija:Filmske serije]]
[[Kategorija:Batman| ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ag79st2zzw9c3kxyu6qdss63g0t4far</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dolnji Suhor pri Metliki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>121014</id>
    <revision>
      <id>6751644</id>
      <parentid>6695024</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T20:07:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Doljni Suhor pri Metliki.jpg|Dolnji Suhor</comment>
      <origin>6751644</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1109" sha1="p392n8rff9ku8f7d0ivtqbcw8wv1ivd" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10114314_b4
| latd = 45 |latm = 41 |lats = 23.16 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 16 |longs = 36.47 |longEW = E
|najdisi=Dolnji+Suhor+pri+Metliki
|slika=Dolnji Suhor pri Metliki 1.jpg
|povrsina=0,43
|prebivalstvo=88
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=342
|postna=8331
|posta=Suhor
|obcina=Metlika
|pokrajina=Dolenjska
|regija=Jugovzhodna Slovenija
}}
{{drugipomeni3|Suhor}}

'''Dolnji Suhor pri Metliki''' je [[naselje]] v [[Občina Metlika|Občini Metlika]].

Na spodnjem robu naselja - dejansko že v naselju [[Bereča vas]] - stoji cerkev sv. Jožefa iz 19. stoletja z značilnim dvojnim zvonikom. Skozi naselje vodi cesta [[glavna cesta G102]]: Novo mesto - Vahta - Metlika.

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
Suhor.jpg|Cerkev v Dolnjem Suhorju s ceste Novo mesto-Metlika
Doljni Suhor pri Metliki.jpg|Dolnji Suhor
&lt;/gallery&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

{{Metlika}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Metlika]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Suhor]]</text>
      <sha1>p392n8rff9ku8f7d0ivtqbcw8wv1ivd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gorica pri Slivnici</title>
    <ns>0</ns>
    <id>123589</id>
    <revision>
      <id>6751762</id>
      <parentid>6696515</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:09:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>naslovi, park</comment>
      <origin>6751762</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7502" sha1="pdzfc4dqgtaj9mgu6zu9j1ljttevn20" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Gorica}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10135214_b4
| latd = 46 |latm = 11 |lats = 28.56 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 25 |longs = 59.64 |longEW = E
|najdisi=Gorica+pri+Slivnici
|slika=GoricaPriSlivnici.jpg
|povrsina=2,08
|prebivalstvo=520
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=360,4
|postna=3263
|posta=Gorica pri Slivnici
|obcina=Šentjur
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
}}

'''Gorica pri Slivnici''' je gručasto [[naselje]] v [[Občina Šentjur|Občini Šentjur]], v začetnem toku reke [[Voglajna|Voglajne]] in ob razcepu cest proti [[Podčetrtek|Podčetrtku]] in proti [[Kozje|Kozjem]].     

== O kraju ==
V kraju je sedež Osnovne šole Slivnica pri Celju, Krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici ter raznih društev. Na griču nad šolo stoji cerkev [[Papež Urban I.|sv. Urbana]] iz leta [[1621]]. V neposredni bližini v smeri Loke pri Žusmu leži [[Slivniško jezero]]. V centru kraja na krožišču stoji preša, ki opozarja na vinorodne kraje, okoli pa raste potomka mariborske [[Stara_trta|stare trte]].

V centru stojijo tudi Grassellijeva hiša, ki je bila v zgodovini pomembno blagovno središče, opuščena stavba [[Žandarmerija|Žandarmarije]], enota zadruge, kulturni in gasilski dom ter Kranjčeva hiša, bolj poznana kot &quot;Aureja&quot;.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slivnica od Habsburške krone do rdeče zvezde|url=https://www.worldcat.org/oclc/813603578|publisher=Grafika Gracer|date=2012|location=Celje|isbn=978-961-6487-56-6|oclc=813603578|first=Lojze|last=Selič|last2=Grafika Gracer)}}&lt;/ref&gt; Ime slednje se je obdržalo od istoimenskega podjetja, ki je pred nekaj desetletji izdelovalo značke za območje celotne [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. 

Leta 2024 je bil v središču Gorice pri Slivnici odprt spominski park Grasselli, poimenovan po znanstveniku [[Robert Karl Grasselli|Robertu Karlu Grasselliju]] in njegovi družini, ki je do konca druge svetovne vojne bivala v središču kraja, nato pa bila pregnana v Avstrijo in Združene države Amerike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Park Grasselli v Gorici pri Slivnici |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/park-grasselli-v-gorici-pri-slivnici/ |access-date=2026-09-17 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Gorico pri Slivnici krasi spominski park Grasselli |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/zabava/park-v-spomin-na.html |access-date=2026-09-17 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nemenu predali spominski park Roberta Karla Grassellija - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/savinjska/novice/kronika/nemenu-predali-spominski-park-roberta-karla-grassellija-1432028 |access-date=2026-09-17 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Upravna zgodovina ==
Po koncu druge svetovne vojne, avgusta 1945, je Gorica spadala pod upravo takratnega Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Slivnica pri Celju, ki se je leta 1946 preimenoval v Krajevni ljudski odbor Slivnica pri Celju. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno s Ponikvo, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavijo]]. Slivnica pri Celju je postala svoja lastna občina, ampak je že bila leta 1955, skupaj s Gorico, združena z občino Šentjur. Gorica pri Slivnici je danes sedež istoimenske krajevne skupnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=Krajevna skupnost Gorica pri Slivnici - sentjur.si |url=https://www.sentjur.si/objava/55828 |access-date=2026-09-17 |website=www.sentjur.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Zgodovina kraja od habsburških časov do Jugoslavije je o zapisana v knjigi ''Slivnica - od habsburške krone do rdeče zvezde'' [[Lojze Selič|Lojzeta Seliča]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slivnica od habsburške krone do rdeče zvezde: Lojze Selič: 9789616487566: Knjiga {{!}} Emka.si|url=https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/slivnica-od-habsburske-krone-do-rdece-zvezde-1293156-pr|website=www.emka.si|accessdate=2021-05-05|language=sl|archive-date=2022-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220117070027/https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/slivnica-od-habsburske-krone-do-rdece-zvezde-1293156-pr|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanje ==
Kraj se pravilno imenuje Gorica pri Slivnici, čeprav se ga večkrat napačno omenja tudi &quot;Slivnica&quot;. [[Slivnica pri Celju|Slivnica (pri Celju)]] je namreč [[naselje]] na hribu nad Gorico pri Slivnici. V preteklosti so kraj poznali tudi pod imenom [[Gorica pri Slivnici|Glinca]], saj je to področje precej bogato z [[Glina|glino]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

==Društva v kraju ==
* Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Slivnica pri Celju
* Kulturno društvo Gorica pri Slivnici
* Turistično društvo Gorica pri Slivnici
* Planinsko društvo Slivnica pri Celju
* Društvo upokojencev Gorica pri Slivnici
* Ribiška družina Voglajna
* Društvo vinogradnikov Sv. Urban
* Krajevna organizacija Rdečega križa Gorica pri Slivnici
* Balinarski klub Gorica pri Slivnici
* Športno društvo Gorica
* Tenis klub Gorica
* Tomos društvo Srečkoti

== Turizem ==
[[Slika:S klopce na klopco.jpg|alt=Tabla S klopce na klopco |sličica|281x281_pik|Tabla S klopce na klopco ]]
Osrednja turistična točka kraja je [[Slivniško jezero]], napolnjeno pred štiridesetimi leti.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Naravna dediščina - Slivniško jezero - Turistični portal občine Šentjur|url=https://www.turizem-sentjur.com/Naravna-dediscina/Slivnisko-jezero/|website=www.turizem-sentjur.com|accessdate=2021-05-05}}&lt;/ref&gt; Ob jezeru živi predvsem [[Ribolov|ribištvo]], na voljo pa je tudi gostinska ponudba.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slivniško jezero - Ribiška družina Voglajna - Spletni nakup ribolovnih dovolilnic za športni ribolov v Sloveniji {{!}} Ribiške Karte|url=https://www.ribiskekarte.si/rd-voglajna/slivnisko-jezero|website=www.ribiskekarte.si|accessdate=2021-05-05|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;  

Pohodnikom sta na voljo tudi planinsko-rekreativna pot [[S klopce na klopco]], ki se razteza po [[Hrib|hribih]] ki obdajajo Gorico pri Slivnici ter ostale kraje znotraj lokalne KS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pohodništvo - S klopce na klopco - Turistični portal občine Šentjur|url=https://www.turizem-sentjur.com/Pohodnistvo/S-klopce-na-klopco/|website=www.turizem-sentjur.com|accessdate=2021-05-05}}&lt;/ref&gt; Pot, ki je primerna tudi za [[Družina|družine]] in deloma tudi [[Kolesarstvo|kolesarje]], je opremljena s klopcami, informacijskimi tablami in smernimi mizami, s klopic pa se razprostirajo tudi razgledi. Gorico pri Slivnici prečka tudi [[Marijina romarska pot]]. 

== Osebe, povezane s krajem ==

* [[Robert K. Grasselli]], ameriško-slovenski kemik
*[[Janez (Ivan) Kranjc]], duhovnik in mučenec
*[[Rafko Vodeb]], teolog in filozof
* [[Lojze Selič]], pisatelj
* [[Alojz Vodeb]], slikar
*[[Jože Bohorč]], harmonikar in komponist

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Selič, Lojze: ''Slivnica - od habsburške krone do rdeče zvezde'', Grafika Gracer, Celje, 2012

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Šentjur}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]]</text>
      <sha1>pdzfc4dqgtaj9mgu6zu9j1ljttevn20</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751763</id>
      <parentid>6751762</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:12:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751763</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8070" sha1="o4dazd4zdxmogjmlr30thf8o4w2m4bm" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Gorica}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10135214_b4
| latd = 46 |latm = 11 |lats = 28.56 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 25 |longs = 59.64 |longEW = E
|najdisi=Gorica+pri+Slivnici
|slika=GoricaPriSlivnici.jpg
|povrsina=2,08
|prebivalstvo=520
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=360,4
|postna=3263
|posta=Gorica pri Slivnici
|obcina=Šentjur
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
}}

'''Gorica pri Slivnici''' je gručasto [[naselje]] v [[Občina Šentjur|Občini Šentjur]], v začetnem toku reke [[Voglajna|Voglajne]] in ob razcepu cest proti [[Podčetrtek|Podčetrtku]] in proti [[Kozje|Kozjem]].     

== O kraju ==
V kraju je sedež Osnovne šole Slivnica pri Celju, Krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici ter raznih društev. Na griču nad šolo stoji cerkev [[Papež Urban I.|sv. Urbana]] iz leta [[1621]]. V neposredni bližini v smeri Loke pri Žusmu leži [[Slivniško jezero]]. V centru kraja na krožišču stoji preša, ki opozarja na vinorodne kraje, okoli pa raste potomka mariborske [[Stara_trta|stare trte]].

V centru stojijo tudi Grassellijeva hiša, ki je bila v zgodovini pomembno blagovno središče, opuščena stavba [[Žandarmerija|Žandarmarije]], enota zadruge, kulturni in gasilski dom ter Kranjčeva hiša, bolj poznana kot &quot;Aureja&quot;.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slivnica od Habsburške krone do rdeče zvezde|url=https://www.worldcat.org/oclc/813603578|publisher=Grafika Gracer|date=2012|location=Celje|isbn=978-961-6487-56-6|oclc=813603578|first=Lojze|last=Selič|last2=Grafika Gracer)}}&lt;/ref&gt; Ime slednje se je obdržalo od istoimenskega podjetja, ki je pred nekaj desetletji izdelovalo značke za območje celotne [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. 

Od leta 2022 v poprej več leti opuščeni zgradbi Aureje deluje podjetniški inkubator.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=ViP |date=2022-10-09 |title=Odprli novo podjetniško okno za kraj, občino in regijo |url=https://www.sentjur.net/podjetnisko-okno-za-kraj-obcino-in-regijo/ |access-date=2026-09-17 |website=sentjur.net |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=S prenovljeno Aureo Gorica pri Slivnici bogatejša za podjetniški inkubator - sentjur.si |url=https://www.sentjur.si/objava/687484 |access-date=2026-09-17 |website=www.sentjur.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Leta 2024 je bil v središču Gorice pri Slivnici odprt spominski park Grasselli, poimenovan po znanstveniku [[Robert Karl Grasselli|Robertu Karlu Grasselliju]] in njegovi družini, ki je do konca druge svetovne vojne bivala v središču kraja, nato pa bila pregnana v Avstrijo in Združene države Amerike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Park Grasselli v Gorici pri Slivnici |url=https://www.kamra.si/mm-elementi/park-grasselli-v-gorici-pri-slivnici/ |access-date=2026-09-17 |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Gorico pri Slivnici krasi spominski park Grasselli |url=https://www.stajerskival.si/sl/news/zabava/park-v-spomin-na.html |access-date=2026-09-17 |website=Radio Štajerski val}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nemenu predali spominski park Roberta Karla Grassellija - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/savinjska/novice/kronika/nemenu-predali-spominski-park-roberta-karla-grassellija-1432028 |access-date=2026-09-17 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Upravna zgodovina ==
Po koncu druge svetovne vojne, avgusta 1945, je Gorica spadala pod upravo takratnega Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Slivnica pri Celju, ki se je leta 1946 preimenoval v Krajevni ljudski odbor Slivnica pri Celju. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno s Ponikvo, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavijo]]. Slivnica pri Celju je postala svoja lastna občina, ampak je že bila leta 1955, skupaj s Gorico, združena z občino Šentjur. Gorica pri Slivnici je danes sedež istoimenske krajevne skupnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=E-občina |title=Krajevna skupnost Gorica pri Slivnici - sentjur.si |url=https://www.sentjur.si/objava/55828 |access-date=2026-09-17 |website=www.sentjur.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Zgodovina kraja od habsburških časov do Jugoslavije je o zapisana v knjigi ''Slivnica - od habsburške krone do rdeče zvezde'' [[Lojze Selič|Lojzeta Seliča]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slivnica od habsburške krone do rdeče zvezde: Lojze Selič: 9789616487566: Knjiga {{!}} Emka.si|url=https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/slivnica-od-habsburske-krone-do-rdece-zvezde-1293156-pr|website=www.emka.si|accessdate=2021-05-05|language=sl|archive-date=2022-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220117070027/https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/slivnica-od-habsburske-krone-do-rdece-zvezde-1293156-pr|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Poimenovanje ==
Kraj se pravilno imenuje Gorica pri Slivnici, čeprav se ga večkrat napačno omenja tudi &quot;Slivnica&quot;. [[Slivnica pri Celju|Slivnica (pri Celju)]] je namreč [[naselje]] na hribu nad Gorico pri Slivnici. V preteklosti so kraj poznali tudi pod imenom [[Gorica pri Slivnici|Glinca]], saj je to področje precej bogato z [[Glina|glino]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

==Društva v kraju ==
* Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Slivnica pri Celju
* Kulturno društvo Gorica pri Slivnici
* Turistično društvo Gorica pri Slivnici
* Planinsko društvo Slivnica pri Celju
* Društvo upokojencev Gorica pri Slivnici
* Ribiška družina Voglajna
* Društvo vinogradnikov Sv. Urban
* Krajevna organizacija Rdečega križa Gorica pri Slivnici
* Balinarski klub Gorica pri Slivnici
* Športno društvo Gorica
* Tenis klub Gorica
* Tomos društvo Srečkoti

== Turizem ==
[[Slika:S klopce na klopco.jpg|alt=Tabla S klopce na klopco |sličica|281x281_pik|Tabla S klopce na klopco ]]
Osrednja turistična točka kraja je [[Slivniško jezero]], napolnjeno leta 1976.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Naravna dediščina - Slivniško jezero - Turistični portal občine Šentjur|url=https://www.turizem-sentjur.com/Naravna-dediscina/Slivnisko-jezero/|website=www.turizem-sentjur.com|accessdate=2021-05-05}}&lt;/ref&gt; Ob jezeru živi predvsem [[Ribolov|ribištvo]], na voljo pa je tudi gostinska ponudba.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slivniško jezero - Ribiška družina Voglajna - Spletni nakup ribolovnih dovolilnic za športni ribolov v Sloveniji {{!}} Ribiške Karte|url=https://www.ribiskekarte.si/rd-voglajna/slivnisko-jezero|website=www.ribiskekarte.si|accessdate=2021-05-05|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;  

Pohodnikom sta na voljo tudi planinsko-rekreativna pot [[S klopce na klopco]], ki se razteza po [[Hrib|hribih]] ki obdajajo Gorico pri Slivnici ter ostale kraje znotraj lokalne KS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pohodništvo - S klopce na klopco - Turistični portal občine Šentjur|url=https://www.turizem-sentjur.com/Pohodnistvo/S-klopce-na-klopco/|website=www.turizem-sentjur.com|accessdate=2021-05-05}}&lt;/ref&gt; Pot, ki je primerna tudi za [[Družina|družine]] in deloma tudi [[Kolesarstvo|kolesarje]], je opremljena s klopcami, informacijskimi tablami in smernimi mizami, s klopic pa se razprostirajo tudi razgledi. Gorico pri Slivnici prečka tudi [[Marijina romarska pot]]. 

== Osebe, povezane s krajem ==

* [[Robert K. Grasselli]], ameriško-slovenski kemik
*[[Janez (Ivan) Kranjc]], duhovnik in mučenec
*[[Rafko Vodeb]], teolog in filozof
* [[Lojze Selič]], pisatelj
* [[Alojz Vodeb]], slikar
*[[Jože Bohorč]], harmonikar in komponist

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Selič, Lojze: ''Slivnica - od habsburške krone do rdeče zvezde'', Grafika Gracer, Celje, 2012

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Šentjur}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]]</text>
      <sha1>o4dazd4zdxmogjmlr30thf8o4w2m4bm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Magolnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>124419</id>
    <revision>
      <id>6751959</id>
      <parentid>6694666</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:01:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50154-21</username>
        <id>265889</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ idk</comment>
      <origin>6751959</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1360" sha1="pjivd5ehsqpcdjin5psjkbtr3bg0eye" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F16361291_b4
| latd = 46 |latm = 3 |lats = 22.39 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 3 |longs = 15.4 |longEW = E
|najdisi=Magolnik
|slika=
|povrsina=0,49
|prebivalstvo=26
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=656,5
|postna=1414
|posta=Podkum
|obcina=Litija
|pokrajina=Štajerska
|regija=Osrednjeslovenska regija
}}
'''Magolnik''' je [[naselje]] v [[Občina Litija|Občini Litija]]. Je obdano z gozdom. Lepa naravna idila. Naselje se drugače nahaja na območju srnjadi in medvedov. Ustanovljeno je bilo leta 1995 iz dela ozemlja naselja [[Dobovica]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=MAGOLNIK&amp;selNacin=celo&amp;selTip=naselja&amp;ID=2351 |title=Magolnik |accessdate=15. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160314110249/http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=MAGOLNIK&amp;selNacin=celo&amp;selTip=naselja&amp;ID=2351 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Leta 2026 ima 26 prebivalcev. 

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Litija}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Litija]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1995]]</text>
      <sha1>pjivd5ehsqpcdjin5psjkbtr3bg0eye</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751963</id>
      <parentid>6751959</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:06:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50154-21</username>
        <id>265889</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ lol</comment>
      <origin>6751963</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="641" sha1="oof5jzsu6xs36nubayx0vov1ybc3wbh" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F16361291_b4
| latd = 46 |latm = 3 |lats = 22.39 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 3 |longs = 15.4 |longEW = E
|najdisi=Magolnik
|slika=
|povrsina=0,49
|prebivalstvo=26
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=656,5
|postna=1414
|posta=Podkum
|obcina=Litija
|pokrajina=Štajerska
|regija=Osrednjeslovenska regija
}} 

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Litija}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Litija]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1995]]</text>
      <sha1>oof5jzsu6xs36nubayx0vov1ybc3wbh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751964</id>
      <parentid>6751963</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:08:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50154-21</username>
        <id>265889</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ lol</comment>
      <origin>6751964</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="640" sha1="7t6sra2bpxzdqgrv2dsq0eaj93hwr21" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F16361291_b4
| latd = 46 |latm = 3 |lats = 22.39 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 3 |longs = 15.4 |longEW = E
|najdisi=Magolnik
|slika=
|povrsina=0,49
|prebivalstvo=26
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=656,5
|postna=1414
|posta=Podkum
|obcina=Litija
|pokrajina=Štajerska
|regija=Osrednjeslovenska regija
}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Litija}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Litija]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1995]]</text>
      <sha1>7t6sra2bpxzdqgrv2dsq0eaj93hwr21</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751969</id>
      <parentid>6751964</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:10:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50154-21</username>
        <id>265889</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ lol</comment>
      <origin>6751969</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="832" sha1="i2rxyuxr37yu8bwuyl9tedbybr37zwg" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F16361291_b4
| latd = 46 |latm = 3 |lats = 22.39 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 3 |longs = 15.4 |longEW = E
|najdisi=Magolnik
|slika=
|povrsina=0,49
|prebivalstvo=26
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=656,5
|postna=1414
|posta=Podkum
|obcina=Litija
|pokrajina=Štajerska
|regija=Osrednjeslovenska regija
}}Magolnik je manjše naselje v občini Litija. V njem prebiva 26 prebivalcev v letu 2026. Je v osredju gozda. Je tudi območje različnih vrst divjadi. Nastalo je leta 1955 pod krajem Dobovica.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Litija}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Litija]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1995]]</text>
      <sha1>i2rxyuxr37yu8bwuyl9tedbybr37zwg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Warner Bros.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126772</id>
    <revision>
      <id>6751747</id>
      <parentid>6622819</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:34:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-46638-15</username>
        <id>264975</id>
      </contributor>
      <comment>popravek tipkarske napake</comment>
      <origin>6751747</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22350" sha1="lm7v06pqq3wv2vecdla0pp6342v63ab" xml:space="preserve">{{Infopolje Podjetje
| company_name     = Warner Bros. 
| company_logo     = [[Slika:Warner Bros. logo 2023.svg|220px]]
| company_type     = divizija konglomerata [[AT&amp;T]] 
| foundation       = 4. april [[1923]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.warnerbros.com/studio/about-studio/company-history|title=Zgodovina podjetja|accessdate=2016-07-21|archive-date=2015-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20151016015905/http://www.warnerbros.com/studio/about-studio/company-history|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;; 103 leta nazaj 
| location         = [[Burbank]], [[California]], [[ZDA]]  
| origins          = 
| key_people       = [[Kevin Tsujihara]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(predsednik nadzornega sveta in direktor)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[Edward A. Romano]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(podpredsednik nadzornega sveta)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[Albert Warner]]&lt;br /&gt;[[Harry Warner]]&lt;br /&gt;[[Sam Warner]]&lt;br /&gt;[[Jack L. Warner]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(ustanovitelji)&lt;/small&gt;
| area_served      = 
| industry         = [[zabavna industrija]]
| products         = [[Film]], [[Televizija]], [[Video igre]] 
| revenue          = {{profit}}$12,992 milijarde [[ameriški dolar|USD]] (2015)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://phx.corporate-ir.net/External.File?item=UGFyZW50SUQ9MzIyNzQ0fENoaWxkSUQ9LTF8VHlwZT0z&amp;t=1&amp;cb=635907014392899468|title= TIME WARNER INC. REPORTS FOURTH-QUARTER AND FULL-YEAR 2015 RESULTS|accessdate= 2016-07-21|archive-date= 2017-07-15|archive-url= https://web.archive.org/web/20170715133534/http://phx.corporate-ir.net/External.File?item=UGFyZW50SUQ9MzIyNzQ0fENoaWxkSUQ9LTF8VHlwZT0z&amp;t=1&amp;cb=635907014392899468|url-status= dead}}&lt;/ref&gt; || operating_income = 
| net_income       = {{profit}}$1,416 milijarde [[ameriški dolar|USD]] (2015)
| num_employees    =8.000&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://deadline.com/2014/09/warner-bros-layoffs-kevin-tsujihara-fox-829529/|title=Odpuščanja delavcev pri Warner Bros.}}&lt;/ref&gt;  
| parent           =WarnerMedia (AT&amp;T)
| subsid           =Warner Bros. Pictures&lt;br&gt;Turner Entertainment Co.&lt;br&gt;Warner Bros. Interactive Entertainment&lt;br&gt;Warner Bros. Television&lt;br&gt;Warner Bros. Animation&lt;br&gt;Warner Bros. Family Entertainment&lt;br&gt;Warner Animation Group&lt;br&gt;Warner Bros. Digital Networks&lt;br&gt;Warner Bros. Consumer Products&lt;br&gt;Warner Bros. Theater Ventures&lt;br&gt;Warner Bros. Studio Facilities&lt;br&gt;Warner Home Video&lt;br&gt;New Line Cinema&lt;br&gt;Castle Rock Entertainment&lt;br&gt;DC Entertainment&lt;br&gt;DC Films&lt;br&gt;The CW Network (50%)&lt;br&gt;Flagship Entertainment (49%)&lt;br&gt;Machinima, Inc.&lt;br&gt;DramaFever 
| homepage         = http://www.warnerbros.com
| footnotes        = 
}}[[Slika:Warner studios office building burbank.jpg|alt=|sličica|440x440px|Poslovna zgradba Warner Bros. Entertainment, tik ob njihovih studijih.]][[Slika:WarnerStudio.jpg|thumb|Poslopja studia danes.|440x440px]]
[[Slika:Gate 4 Warner Bros. Studios.jpg|sličica|440x440px|V smeri jug - 4. vhod od dvanajstih v studio WB. V ozadju je viden tudi zelo poznani vodni rezervoar.]]
'''Warner Bros. Entertainment, Inc.''' (pogosto imenovano kar kot '''Warner Bros.''' ali kratko '''WB''') je ena največjih svetovnih [[filmska produkcija|produkcijskih in distribucijskih hiš]] za [[film]] in [[televizija|televizijo]] s sedežem v [[Burbank]]u, [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], ki si ga lasti AT&amp;T. O postopku prevzema glej: [[Time Warner#AT.26T in prevzem Time Warner-ja|AT&amp;T in prevzem Time Warner-ja]].

Podjetje so leta [[1918]] ustanovili bratje Warner, [[Poljaki|poljski]] imigranti, in je danes tretji najstarejši filmski studio z neprekinjenim delovanjem v [[Hollywood]]u. Studio velja za prestižnega tekmeca v skupini [[Velikih šest (hollywoodski studiji)|Velikih šest]].

Studio je eden izmed ustanovnih članov neodvisnega ameriškega filmskega združenja ([[Motion Pictures Association of America (MPAA)|Motion Pictures Association of America - MPAA]]), ki velja za protiutež svetovnim regulatorjem na področju filmske kulture in distribucije. Organizacija je poznana tudi po lobiranju predvsem v Ameriškem kongresu in [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]], ter [[Evropska komisija|Komisiji]].

== Dejavnosti ==
Warner Bros. ima veliko mrežo sestrskih podjetij in divizij znotraj matičnega podjetja, trenutno se mednje uvrščajo tako filmski Warner Bros. Pictures, kot [[Turner Entertainment Co.]], [[Warner Bros. Interactive Entertainment]], [[Warner Bros. Television]], [[Warner Bros. Animation]], [[Warner Bros. Family Entertainment]], [[Warner Animation Group]], [[Warner Bros. Digital Networks]], Warner Bros. Consumer Products, Warner Bros. Theater Ventures, Warner Bros. Studio Facilities, Flagship Entertainment (49%), [[Warner Home Video]], [[New Line Cinema]], [[Castle Rock Entertainment]], DC Films in [[DC Entertainment]]. Warner Bros. si lasti tudi polovico televizijske mreže [[CW (TV mreža)|CW]] (nekdaj poznane kot WB TV).

17. novembra 2016 je Time Warner, Inc. prek sestrskega podjetja Warner Bros. Entertainment, Inc. javno najavil, da je kupil in pod svoje okrilje prevzel [[Machinima, Inc.]], podjetje, ki se ukvarja s produkcijo video igric. Podjetje zdaj deluje pod divizijo Warner Bros. Digital Networks.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://deadline.com/2016/11/warner-bros-agrees-buy-machinima-1201856472/|title=Warner Bros Agrees To Buy Machinima|last=Lieberman|first=David|date=2016-11-17|newspaper=Deadline|accessdate=2017-06-20|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

=== Obseg podjetja ===
Warner Bros. je po zadnjih podatkih iz leta 2016 edini [[hollywood]]ski filmski studio, ki od leta 2000 naprej - vsako leto - dosega vsaj 1 milijardo prihodkov iz prodaje kinovstopnic (gledano na teritorije iz ZDA/Kanade) in že 10. leto zaporedoma 3 milijarde iz naslova mednarodnih teritorijev.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://variety.com/2015/film/news/american-sniper-san-andreas-push-warner-bros-past-1-billion-domestically-1201529536/|title=‘American Sniper,’ ‘San Andreas’ Push Warner Bros. Past $1 Billion Domestically|last=Lang|first=Brent|date=2015-06-26|newspaper=Variety|accessdate=2016-12-22|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Leto 2016 je bilo tudi že 16. zaporedno leto, ko je Warner držal svojo prvo pozicijo pri domači prodaji (DVD/Blu-ray), z deležem 17-ih odstotkov.

Knjižnica studia v njegovi zgodovini obsega vse tja do 7.500 celovečernih filmov in 4.500 televizijskih oddaj, ki skupaj štejejo na desetine tisoč epizod in trajajo okoli 80.000 ur.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.warnerbros.com/studio/divisions/warner-bros-entertainment-inc|title=Warner Bros. Entertainment Inc.|accessdate=2017-03-16|website=www.warnerbros.com|language=en}}&lt;/ref&gt;

Podjetje ima svoje pisarne podružnice v več kot 30 državah, filme pa razširja v več kot 120 držav po vsem svetu. Svoje serije pa distribuira v več kot 175 držav, sinhronizirane v več kot 40 jezikov.&lt;ref name=&quot;warnerbros.com&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.warnerbros.com/studio/about/company-overview|title=Company Overview|accessdate=2017-03-18|website=www.warnerbros.com|language=en}}&lt;/ref&gt; Za leto 2017 načrtuje tudi izdajo vsaj 6 računalniških igric (divizija Warner Bros. Interactive Entertainment).

==== Filmska divizija ====
Tržni delež filmske divizije Warner Bros. Pictures z dne 22.10.2017 znaša 20.3%, kar WB uvršča na prvo mesto, sledi mu [[Universal Studios|Universal Pictures]] (Comcast, divizija NBCUniversal -Filmed Entertainment Group) s 16.6%, na tretjem mestu je Walt Disney Studios Motion Pictures [[The Walt Disney Company|(The Walt Disney Company]], divizija The Walt Disney Studios), ki ima 16.3% tržni delež, četrto mesto pripada [[20th Century Fox]] (21st Century Fox, divizija Fox Entertainment Group) (12.9%), sledi [[Columbia Pictures]] (Sony, divizija Sony Pictures Motion Picture Group podjetja Sony Pictures Entertainment Inc.) z 9.4%, [[Lionsgate]] (Lions Gate Entertainment Corporation, divizija Lionsgate Films) (8.1%) in [[Paramount Pictures]] (National Amusements-Viacom, divizija Paramount Pictures Corporation) (4.7%).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/studio/|title=2016 Market Share and Box Office Results by Movie Studio|accessdate=2016-10-31|website=www.boxofficemojo.com}}&lt;/ref&gt;

Trenutno se v kinematografih prikazujejo naslednji filmski naslovi: ''The Nun, The Meg'' in ''Crazy Rich Asians.''&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/studio/chart/?view2=upcoming&amp;view=company&amp;studio=wb-newline.htm|title=Warner Bros. Upcoming Releases|accessdate=2017-06-20|website=www.boxofficemojo.com|language=en}}&lt;/ref&gt;

Film ''Chicken Soup for the Soul'' je bil že drugič prestavljen na nedoločen datum izida. ''Junglebook: Origins'' je bil prestavljen na nedoločen datum izida.

V letu 2018 pa lahko v kinematografih pričakujemo izdajo nekaterih naslednjih naslovov: ''A Star is Born, Aquaman, Smallfoot'' in ''Fantastic Beasts: The Crimes of Grindelwald'' (posodobljeno 16. septembra 2018).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/studio/chart/?view2=upcoming&amp;view=company&amp;studio=warnerbros.htm|title=Warner Bros. Upcoming Releases|accessdate=2017-11-24|website=www.boxofficemojo.com|language=en}}&lt;/ref&gt;

Za leto 2019 WB namerava realizirati ''The LEGO Movie 2, Godzilla 2, Minecraft, IT: Chapter 2'' in ''Wonder Woman 2''. V letu 2020 pa tudi ''Godzilla vs. Kong''. V razvojni fazi so trenutno tudi ''Friday the 13th (Part 2), Mean Moms, The Joker'' in kar nekaj animiranih filmov, med drugim ''Scooby'', po animirani televizijski seriji ''&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Scooby Doo, Where Are You!&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;''

Divizija letno sproducira od 18-22 celovečernih filmov (mednje niso šteti filmi sestrskih podjetij in televizijski celovečerci).

==== Televizijska divizija ====
V redni produkciji in/ali distribuciji so med drugim naslednji televizijski projekti: ''2 Broke Girls'', ''The Big Bang Theory'' in ''Mom'' za CBS; ''The Middle'' za ABC in ''Blindspot'' za NBC; ''Gotham'' in ''Lucifer'' za FOX; in 9 dramskih serij za CW: ''The 100'', ''Arrow'', ''DC’s Legends of Tomorrow'', ''The Flash'', ''iZOMBIE'', ''The Originals'', ''Supergirl'', ''Supernatural'' in ''The Vampire Diaries.''

Med drugim producirajo tudi nove serije: ''Time After Time'' za ABC, ''Training Day za'' CBS, ''Lethal Weapon'' za FOX in ''Frequency'' in ''Riverdale'' za CW in komične serije ''Powerless'' in ''Trial &amp; Error'' za NBC, ter ''The Leftovers'' in ''Westworld'' za HBO, ''Major Crimes'' za TNT, ''Roadies'' in ''Shameless'' za Showtime in ''Gilmore Girls'' za Netflix.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.warnerbros.com/studio/divisions/television/warner-bros-television|title=Warner Bros. Television|accessdate=2016-11-02|website=www.warnerbros.com}}&lt;/ref&gt;

Divizija letno sproducira več kot 70 igranih TV serij bodisi za svoje naročnike bodisi v svoji režiji.&lt;ref name=&quot;warnerbros.com&quot;/&gt;

== Distribucija na teritoriju Republike Slovenije ==
Ekskluzivne distribucijske pravice na področju Republike Slovenije za kinematografsko prikazovanje ima podjetje [[Blitz Film|Blitz Film &amp; Video Distribution, d.o.o.]], ki za Warner Bros. Entertainment v državo prinaša aktualne filmske naslove, občasno pa jih izda tudi na DVD/Blu-ray nosilcih za katera ima prav tako pravico do razširjanja.

== Fizični studio v Burbanku (Los Angeles) - v številkah ==
* Fizični studio je na skoraj 58 hektarjih površine,
* ima enega največjih vodnih rezervoarjev na svetu (zadržuje lahko okoli 7,6 milijona litrov vode),
* Ima 12 vhodov,
* več tisoč parkirnih mest (vključujoč s poslovno zgradbo),
* več kot 35 ločenih studiev,
* umetno zgrajene imitacije ulic New Yorka, podeželja in predmestja,
* več kot 175 montažnih sob,
* 6 ADR tonskih studiev,
* 2 Foley tonska studia,
* 18 avdio studiev,
* ogromne hale in prostore (arhiv), kjer hranijo kostume, rekvizite, grajene scene in objekte s filmov, tehnično in filmsko opremo za video, svetlobo, zvok, transportni prostori vključujoč z avtomobili s filmov,
* studio ima tudi lastne laboratorije za razvoj slike, zvoka in razvoj opreme,
* produkcijske pisarne za filmske in televizijske produkcije,
* animacijski in grafični studii,
* 8 kinodvoran od takih s 24 sedeži, do največje s 516 sedeži,
* več orkestrskih studiev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.warnerbros.com/studio/divisions/studio-facilities|title=Studio Facilities|accessdate=2017-02-23|website=www.warnerbros.com|language=en}}&lt;/ref&gt;

==Produkcijska sodelovanja==
'''Aktivna produkcijska sodelovanja''' (od marca 2014)&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=McNary|first1=Dave|title=Facts on Pacts: Minimajors and indies are Picking up the slack on First-Look Deals as Studios continue to tread water|url=http://pmcvariety.files.wordpress.com/2014/03/facts-on-pacts-fixed.pdf|accessdate=October 30, 2014|work=Variety|publisher=Penske Business Media|date=March 18, 2014|page=17|format=PDF|archive-date=2016-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160316160608/https://pmcvariety.files.wordpress.com/2014/03/facts-on-pacts-fixed.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*[[Alcon Entertainment]] &lt;ref name=thr&gt;{{navedi novice|last=Fernandez|first=Jay A.|title=The State of the Studio Deals: Who's Doing What Where|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/studio-deals-disney-dreamworks-fox-paramount-254269?page=2|accessdate=July 16, 2012|newspaper=Hollywood Reporter|date=October 27, 2011|pages=2|author2=Borys Kit|author3=Pamela McClintock}}&lt;/ref&gt;
*[[Appian Way Productions]]
*[[Greg Berlanti|Berlanti Productions]] (2010–)
*[[Steve Carell|Carousel Productions]] (2013–)
*[[Cruel and Unusual Films]]
*[[Heyday Films]]
*[[Jerry Weintraub|J.W. Productions]] (2001–2016)
*[[Kevin McCormack|Langley Park Productions]] (2011–)&lt;ref name=thr/&gt;
*[[Chuck Lorre|Life's Too Short]]
*[[Malpaso Productions]]&lt;ref name=thr/&gt;
*T&amp;B Productions (2014–2016)
**[[Todd Phillips|Green Hat Films]] (2005–2014)
**[[Bradley Cooper|22nd &amp; Indiana Pictures]] (2012–2014) &lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Shaw|first1=Lucas|title=Bradley Cooper, Todd Phillips Merge Production Companies at Warner Bros.|url=http://www.thewrap.com/bradley-cooper-todd-phillips-form-warner-bros-based-production-company/|accessdate=October 30, 2014|work=The Wrap|date=May 16, 2014}}&lt;/ref&gt;
*[[Dan Lin#Lin Pictures|Lin Pictures]] (2011–)&lt;ref name=thr/&gt;
*[[Ben Affleck|Pearl Street Films]] (2011–) &lt;ref name=thr/&gt;
*[[RatPac-Dune Entertainment]] (2014–)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://variety.com/2013/film/news/warner-bros-closes-financing-deal-with-dune-brett-ratner-james-packer-1200682476/|title=Warner Bros. Closes Financing Deal With Dune, Brett Ratner, James Packer|publisher=[[Variety (magazine)|Variety]] |date=September 30, 2013 |accessdate=February 11, 2014}}&lt;/ref&gt;
*[[Susan Downey#Team Downey|Team Downey]]&lt;ref name=thr/&gt;
*[[Vertigo Entertainment]] (bivši RL2 Films)
*[[Village Roadshow Pictures]] (1992–)&lt;ref name=thr/&gt;

;Pretekla produkcijska sodelovanja
*[[Legendary Entertainment|Legendary Pictures]] (2005–2014)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.iamrogue.com/news/movie-news/item/9509-warner-bros-legendary-divorce-universal-gets-custody-of-seventh-son.html|title=Warner Bros, Legendary Divorce: Universal Gets Custody of 'Seventh Son'|publisher=iamROGUE|date=August 16, 2013|accessdate=October 29, 2014|archive-date=2016-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160318193120/http://www.iamrogue.com/news/movie-news/item/9509-warner-bros-legendary-divorce-universal-gets-custody-of-seventh-son.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*[[Offspring Entertainment]] (2011, sodelovanje z novim lastnikom prek sodelovanja z New Line)&lt;ref name=thr/&gt;
*[[Silver Pictures]] (1987–2012)
*[[Richard D. Zanuck|The Zanuck Company]] (1989–2012)

==Najvišji zaslužki filmov iz kinoblagajn v ZDA==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;margin:auto; margin:auto;&quot;
|+Najvišji prihodki filmov studija Warner Bros. Pictures v ZDA*
|-
! Pozicija!! Naslov !! Leto !! v ZDA (neto) !! Opombe

|-
! 1
|The Dark Knight
|2008
|$534,967,647
|
|-
! 2
|The Dark Knight  Rises
|2012
|$448,768,456
|
|-
! 3
|Wonder Woman
|2017
|$412,080,447
|
|-
! 4
|Harry Potter and the Deathly Hallows Part 2
|2011
|$381,011,219
|
|-
! 5
|American Sniper
|2014
|$350,126,372
|
|-
!6
|Batman  v Superman: Dawn of Justice
|2016
|$330,360,194
|
|-
! 7
|Suicide Squad
|2016
|$325,100,054
|
|-
! 8
|Harry Potter and the Philosopher's Stone
|2001
|$317,575,550
|
|-
! 9
|It
|2017
|$305,250,480
|
|-
! 10
|The Hobbit: An Unexpected  Journey &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|2012
|$303,003,568
|deljeno lastništvo z [[New Line Cinema]] in [[Metro-Goldwyn-Mayer Pictures]] (filmski producenti).
|-
! 11
|Harry Potter and the Half-Blood Prince
|2009
|$301,959,197
|
|-
! 12
|Harry Potter and the Deathly Hallows Part 1
|2010
|$295,983,305
|
|-
! 13
|Inception
|2010
|$292,576,195
|
|-
! 14
|Harry Potter and the Order of the Phoenix
|2007
|$292,004,738
|
|-
! 15
|Man of Steel
|2013
|$291,045,518
|
|-
! 16
|Harry Potter and the Goblet of Fire
|2005
|$290,013,036
|
|-
! 17
|The Matrix Reloaded
|2003
|$281,576,461
|
|-
! 18
|The Hangover
|2009
|$277,322,503
|
|-
! 19
|Gravity
|2013
|$274,092,705
|
|-
! 20
|Harry Potter and the Chamber of Secrets
|2002
|$261,988,482
|
|-
! 21
|The Hobbit: The Desolation  of Smaug &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|2013
|$258,366,855
|deljeno lastništvo z [[New Line Cinema]] in [[Metro-Goldwyn-Mayer Pictures]] (filmski producenti).
|-
! 22
|The Lego Movie
|2014
|$257,760,692
|
|-
! 23
|I Am Legend
|2007
|$256,393,010
|
|-
! 24
|The Blind Side
|2009
|$255,959,475
|
|-
! 25
|The Hobbit: The Battle of  the Five Armies &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|2014
|$255,119,788
|deljeno lastništvo z [[New Line Cinema]] in [[Metro-Goldwyn-Mayer Pictures]] (filmski producenti)
|}
* Vključujoč ponovne distribucije (npr. praznovanje obletnic, popravki napak, izid v 3D tehnologiji ipd.).
* *Zaslužki kino-blagajn so izkaz neto vrednosti zgolj v ZDA in to pred uradnim deljenjem prihodka med distributerjem (studiom) in prikazovalcem (kinematografom).
* Inflacija ni vračunana v tabelo.
Posodobljeno 14.10.2017; Vir:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/studio/chart/?view2=allmovies&amp;view=company&amp;studio=wb-newline.htm|title=Warner Bros. All Time Box Office Results|accessdate=2016-10-31|website=www.boxofficemojo.com}}&lt;/ref&gt;

==Filmske serije==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Naslov
! Datum izida
! Opombe
|-
| ''Gold Diggers'' || 1923–1938 || 
|-
| ''[[Dirty Harry (filmska serija)|Dirty Harry]]'' || 1971–1988 ||
|-
| ''[[Superman in film|Superman]]'' || 1978–2006 || 
|-
| ''[[Mad Max (franšiza)|Mad Max]]'' || 1979–danes || koprodukcija s [[Kennedy Miller Mitchell]].
|-
| ''[[National Lampoon's Vacation (filmska serija)|National Lampoon's Vacation]]'' || 1983–2015 || 
|-
| ''[[Police Academy (franchise)|Police Academy]]'' || 1984–1994 ||
|-
| ''[[A Nightmare on Elm Street (franšiza)|A Nightmare on Elm Street]]'' || 1984–2010 || koprodukcija s Smart Egg Pictures.
|-
| ''[[Lethal Weapon (filmska serija)|Lethal Weapon]]'' || 1987–1998 || koprodukcija s [[Silver Pictures]].
|-
| ''[[Batman (1989 filmska serija)|Batman]]'' || 1989–1997 || koprodukcija s [[PolyGram Filmed Entertainment]].
|-
| ''[[Teenage Mutant Ninja Turtles (filmska serija)|Teenage Mutant Ninja Turtles]]'' || 1990–2007 || [[Orange Sky Golden Harvest|Golden Harvest]], [[Mirage Studios]] in [[Imagi Animation Studios]].
|-
| ''[[Free Willy (filmska serija)|Free Willy]]'' || 1993–2010 || koprodukcija z [[Regency Enterprises]] in [[Warner Premiere]].
|-
| ''[[Dumb and Dumber (franšiza)|Dumb and Dumber]]'' || 1994–2014 || koprodukcija s [[Conundrum Entertainment]]
|-
| ''[[Mortal Kombat]]'' || 1995–danes || koprodukcija z [[New Line Cinema]].
|-
| ''[[Rush Hour (filmska serija)|Rush Hour]]'' || 1998–danes || koprodukcija z [[New Line Cinema]]
|-
| ''[[The Matrix (franšiza)|The Matrix]]'' || 1999–2003 || koprodukcija z [[Roadshow Entertainment]], [[Village Roadshow Pictures]], [[Silver Pictures]] in Fuse Global.
|-
| ''[[Ocean's Trilogy|Ocean's]]'' || 2001–2007 || koprodukcija z [[Jerry Weintraub|Jerry Weintraub Productions]], Section Eight Productions in Village Roadshow Pictures.
|-
| ''[[Harry Potter (filmska serija)|Harry Potter]]'' || 2001–2011; 2014-danes || koprodukcija s [[Heyday Films]].
|-
| ''[[Scooby-Doo (filmska serija)|Scooby-Doo]]'' || 2002–danes|| koprodukcija z Mosaic Media Group
|-
| ''[[The Dark Knight Trilogy]]'' || 2005–2012 || koprodukcija z [[DC Entertainment]], [[Legendary Pictures]] in [[Syncopy Inc.]]
|-
| ''[[The Hangover Trilogy]]'' || 2009–2013 || koprodukcija z Legendary Pictures in [[Todd Phillips|Green Hat Films]]
|-
| ''[[Hobit (filmska trilogija)|The Hobbit Trilogy]]'' || 2012–2014 || koprodukcija z New Line Cinema, [[Metro-Goldwyn-Mayer]] in [[WingNut Films]].
|-
| ''[[DC Extended Universe]]'' || 2013–danes || koprodukcija z DC Entertainment, [[RatPac-Dune Entertainment|RatPac Entertainment]], [[Atlas Entertainment]] in [[Cruel and Unusual Films]].
|-
| ''[[The Lego Movie]]'' || 2014–danes || koprodukcija z Village Roadshow Pictures, Lego System A/S, [[Vertigo Entertainment]], Lin Pictures, [[Animal Logic]] in [[Warner Bros. Animation|Warner Animation Group]]''
|-
| ''[[Godzilla-Kong cinematic universe]]'' || 2014–danes || koprodukcija z Legendary Pictures in [[Toho]].
|}

== Risanke in risane serije ==
[[Slika:Warnerbrospicturesintro.jpg|sličica|520x520px|Logotip Warner Bros. Pictures, ki se ga uporablja kot predstavitveno animacijo pred vsakim filmskim izdelkom.]]
[[Slika:Warner Bros 1920.jpg|sličica|520x520_pik|First National Studios Warner Bros. iz leta 1928.]]
[[Slika:Warner Brother Studios from The Petrified Forest film trailer.jpg|sličica|520x520_pik|Izsek iz napovednika za film The Petrified Forest (1936).]]
'''Looney Tunes''' &amp; '''Merrie Melodies''' 
* [[Pujsek Šunkec]] (1935)
* [[Racman Tepko]] (1937)
* [[Poskočni Zajček]] (1940)
* [[Elmer Fudd]] (1940)
* [[Silvester in Tviti]] (1942-45)
* [[Pepe Le Pev]] (1945)
* [[Kojot in Cestni dirkač]] (1949)
* [[Hitri Gonzales]] (1953)
== Nekatere prepoznavne filmske produkcije ==
* [[Seznam filmov Warner Bros. (1918-1999)]]
* [[Seznam filmov Warner Bros. (2000 - danes)]]

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.warnerbros.com/ Uradna stran]
{{Častni oskar}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmska podjetja Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1918]]
[[Kategorija:Warner Bros.| ]]</text>
      <sha1>lm7v06pqq3wv2vecdla0pp6342v63ab</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:Yerpo</title>
    <ns>3</ns>
    <id>126800</id>
    <revision>
      <id>6751574</id>
      <parentid>6751475</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:42:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>97E</username>
        <id>228462</id>
      </contributor>
      <comment>/* MRC Maribor in Stalag XVIII D */ odgovor</comment>
      <origin>6751574</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83564" sha1="iy19y9srccf5vuhhdea86i6c9zeut09" xml:space="preserve">{{Uporabnik:Yerpo/Glava}}
{| style=&quot;float:right; background:#FFFFFF;&quot; 
|{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}}
|-
| style=&quot;align:right&quot; | __TOC__
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;border: 1px solid #ccc;&quot;
|-
| style=&quot;padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;&quot; |
* '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.&lt;/small&gt;
* '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.&lt;/small&gt;
|- 
| style=&quot;padding:10px; text-align:center;&quot; |
'''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''&lt;br&gt;
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.&lt;br/&gt;Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.&lt;/div&gt;

Za vse drugo: &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&amp;action=edit&amp;section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]]
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.&lt;/div&gt;
|}
&lt;!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --&gt;

== botopol#nh ==

[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&amp;diff=prev&amp;oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET)

:Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:52, 7. januar 2026 (CET)

:: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET)

== Kranjska kuščarica ==

Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov.  [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET)

:Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:58, 8. januar 2026 (CET)

:: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET)

== [[Naser bin Radan]] ==

Zdravo!

O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]&lt;/sup&gt; 08:43, 15. januar 2026 (CET)

== Avtomobili ==
Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi &quot;tehniko&quot;. Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET)

:{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:04, 15. februar 2026 (CET)
:@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:03, 9. marec 2026 (CET)

== Frlec itd. ==

Boris Frlec vs. Andrej Marinc:

s čim je Erardo Galbi &quot;dokazal&quot; da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš &quot;pri miru&quot;, podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila?  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-90770-6|&amp;#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET)

:Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:51, 19. februar 2026 (CET)
::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-90770-6|&amp;#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET)
:::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:39, 20. februar 2026 (CET)
::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu...  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-10289-3|&amp;#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET)
:::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa &quot;detajlen opis bolezni in vzrokov smrti&quot; vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 23:11, 21. februar 2026 (CET)
::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v &quot;izvirno raziskovanje&quot;, je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko &quot;varnostno&quot; opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-10289-3|&amp;#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET)
:::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:05, 22. februar 2026 (CET)
::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od &quot;potegavščin&quot;. Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo &quot;skupnost&quot; soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke  v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa &quot;neposredno&quot; od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel &quot;potegavščine&quot; s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do &quot;pravih/resničnih&quot;=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez &quot;izvirnega  raziskovanja&quot;, ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto &quot;skrivajo&quot; podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP.   [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-10289-3|&amp;#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET)
:::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:56, 23. februar 2026 (CET)

:::::::::: {{ping|&amp;#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET)
:::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro.  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-10289-3|&amp;#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET)
:::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET)
::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:58, 23. februar 2026 (CET)
:::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. 
:::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...)
:::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal:  gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D.
:::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet.  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-90770-6|&amp;#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET)
::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:43, 24. februar 2026 (CET)

== Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama ==

Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET)

:{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:42, 28. februar 2026 (CET)
::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno.
::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost):
::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje.
::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone.
::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu.
::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta &lt;nowiki&gt;''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''&lt;/nowiki&gt;.
::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani &lt;nowiki&gt;[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]&lt;/nowiki&gt;.
::&lt;nowiki&gt;Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~&lt;/nowiki&gt; [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET)
:::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:33, 2. marec 2026 (CET)
::::￼Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International
::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna.  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-13629-81|&amp;#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET)
:::::&lt;nowiki&gt;￼Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~&lt;/nowiki&gt; [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET)

== [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] ==

Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:59, 1. marec 2026 (CET)

:Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku &quot;nekdanja&quot;. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:38, 1. marec 2026 (CET)
::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:52, 1. marec 2026 (CET)

== Vodeb ==

Hej, 

kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-20372-43|&amp;#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST)

:Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:30, 2. april 2026 (CEST)

== Želeni članki ==

Dober dan,


Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka &quot;Želeni članki&quot;? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-22704-48|&amp;#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST)

:[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:43, 14. april 2026 (CEST)

Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške).

== Zoran Mušič Muzej Leopold ==

Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane.

Lp

G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST)

:To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:01, 16. april 2026 (CEST)
:PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis.

== You may be an eligible candidate for the U4C election ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Greetings,

The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years.

This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required.

The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run.

In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) &lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&amp;oldid=30472482 --&gt;

== Izbris fotografije Petra Kartina ==

Pozdravljeni,

danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris?


Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST)

:{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:08, 31. maj 2026 (CEST)
::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST)
:::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:35, 31. maj 2026 (CEST)
::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST)
:::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno &quot;neznan avtor&quot; - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:54, 31. maj 2026 (CEST)
::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST)
:::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:50, 31. maj 2026 (CEST)
::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše:  '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco &quot;Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST)
::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: 
:::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco &quot;Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.
::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:19, 31. maj 2026 (CEST)
:::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST)
::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:26, 1. junij 2026 (CEST)
:::::::::::::Super, hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:37, 1. junij 2026 (CEST)
::::::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je zdaj lastnik poslal dovoljenje za fotografijo. Samo preverjam, če je prispelo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:24, 13. junij 2026 (CEST)
:::::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} je prispelo sporočilo in bomo naprej urejali s pošiljateljico. Še par zadev je treba preveriti, preden bo potrjeno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:05, 13. junij 2026 (CEST)

:PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati.

== Hvala ==

Hvala za urejanje [[Smrdljivi bezeg|strani]], ki sem jo napisal. Šele začenjam urejati in se še lovim. 
lep pozdrav :) 
-- Maggotk [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] ([[Uporabniški pogovor:Maggotk|pogovor]]) 15:43, 5. junij 2026 (CEST)

== Boris Kramberger ==

Bojim se, da ste se nekoliko prenaglili z brisanjem gesla Boris Kramberger, ki je bil za zdaj le zaznamek (takih kratkih zaznamkov je na Wikipediji malo morje, včasih jih kdo dopolni, včasih nem da pa jih nekdo izbriše, je poseg druge vrste), besedilo pa bo dodano kmalu. Napisal ga je Borisov kolega in spremljevalec Pankrtov, torej po vaših merilih, nevtralna oseba, čakam, da mi ga pošlje. Nihče ne vrže stran testa za kruh, preden je kruh pečen, izpod rok kuharja, saj bi to razgalilo njegovo nestrpnost in oblastno tendenco. Prebrala sem vaše točke glede brisanja gesel in menim, da nimate nobene podlage pri izbrisu navedenega gesla. Brisanje je seveda neke vrste oblast Wikipedije, to je vsakomur jasno. Posluževati bi se je morali le rekdo ali nikoli, preden ne preverite zadev. Geslo, ki sem ga začela pisati, popolnoma ustreza vidni javni osebnosti in ima ničkoliko nevtralnih referenc. Ker v svojem pisanju dopuščate zmoto, upam, da jo boste tudi korektno priznali in ne izbrisali članka, ko bo dopolnjem. Prosim vas torej, da restituirate začetek članka, da ga lahko dopolnim, ko prejmem besedilo.  [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 16:28, 23. junij 2026 (CEST)

:{{ping|Tak2026}} za označevanje gesel, ki so še v delu, imamo več načinov, od predloge (template) &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{v delu}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; do umestitve na začasno uporabniško podstran. Brez tega seveda nisem mogel vedeti, kaj je še v načrtu s tem tekstom, izbris pa je bil utemeljen že s konceptom enciklopedije - torej dela, v katerem so zbrana enciklopedična gesla, pri čemer kot geslo omenjenega zaznamka ni bilo mogoče opredeliti (obstoj podobnih neustreznih zaznamkov je slab izgovor za vnos še enega). 
:Zdaj sem obnovil redakcijo in dodal na vrh obvestilo, da je še v delu. Kar se dopolnjevanja tiče, naj samo omenim, da objava avtorskega dela nekoga tretjega pod lastnim (uporabniškim) imenom ni najboljša praksa. Najbolje bo, da se ta kolega registrira na Wikipediji in objavi dopolnitev sam, če pa tega ne želi ali ne zna, pa bo moral poslati soglasje z objavo pod prosto licenco po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:55, 23. junij 2026 (CEST)
:PS: Na pogovornih straneh se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje. Tudi mene seveda ni treba vikati.
::Hvala, Yerpo, za vsa napotila in potrpežljivost. Ker sem nova, se šele učim. Hvala za opomin na obe možnosti glede predlog oz. nedokončanih besedil. Vsekakor bom stran kmalu uredila. Glede delanja strani za nekoga drugega ali tretjega pa naj vam povem, da so med nami starejši ljudje (tudi jaz nisem več posebno mlada), ki jim je tehnologija tuja in se v virtualnem svetu ne znajdejo dobro, pa to še ne pomeni, da njihovi izdelki niso vredni objave ali da jim ne bi smeli pri objavi pomagati. Si bom ogledala tisto glede licence. Uf!  [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 17:38, 23. junij 2026 (CEST)
:::Z veseljem pomagamo, ko presodimo, da je koristno. Vendar pri objavi del tretjih avtorjev vztrajamo pri tem, da je vprašanje avtorskih pravic razčiščeno direktno z imetnikom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:01, 23. junij 2026 (CEST)
::::No, kratko geslo sem naposled sestavila sama na podlagi dostopnih informacij, svojega arhiva in relativno solidnega poznavanja zadeve. Dodatna administracija torej odpade. Besedilo, ki ga je napisal Borisov kolega, je bilo preobširno in nedodelano (tudi nedokončano). Morda se nekoč, ko bo več časa za premlevanje teksta, dosežkov in za diskusijo, vrnem k geslu. Prosim, preglejte, če je vse okej. Hvala za za repliko, Yerpo. I appreciate it. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 20:23, 23. junij 2026 (CEST)
:::::{{ping|Tak2026}} resnici na ljubo je referenciranje daleč od ustreznega, saj ni niti enega vira, ki bi poglobljeno govoril o njemu. Pa tekst v poglavju &quot;Glasbeno udejstvovanje&quot; govori o Pankrtih kot celoti in bi ga bilo bolj smiselno umestiti v  [[Pankrti|članek o skupini]]. Tisto o &quot;temeljnem poseganju v družbeno mrtvilo&quot; v taki obliki deluje kot neenciklopedična floskula, še bolj pa je neenciklopedično govoriti o &quot;nepozabnosti&quot; koncertov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:36, 23. junij 2026 (CEST)
::::::Ne zameri mi mojega mnenja, Yerpo, pravzaprav stališča, ko mislim, da si drobnjakarski in pokroviteljski, da ne rečem prenapet. Zahtevaš kolegialno tikanje, nekatere tvoje pripombe pa so izrazito nekolegialne. (Kaj pa je zate &quot;neenciklopedična floskula&quot;, lepo prosim? Zdi se namreč, kakor da bi zate enciklopedični diskurz bil nekaj svetega in le po tebi odrejenega, vse drugo zunaj njega pa floskula.) Večina gesel v slovenski Wikipediji ni na ravni, ki jo umeščaš pri mojem kratkem geslu. Vrh tega - in to je huje, celo tvoja gesla niso vsa brezhibna in ne na ravni, ki jo sam zahtevaš. Res jih je veliko v skoraj 30 letih, a kvantiteta zame ne nadomešča kvalitete. Nekaj sem si jih ogledala. 
::::::Tule je rezultat te kratke sondaže:
::::::Omenjam le tri mimogrede odkrite “lapsuse” ali nedoslednosti iz tvojih gesel, da ti spustim nekaj zraka iz napihnjenosti:
::::::−     geslo Ana Pugačova:
::::::“Znana je po svojem ZAHODNJAŠKEM SLOGU izvajanja, ki ohranja SLOVANSKI PRIDIH, in BUJNIH ODRSKIH NASTOPIH.” Kakšna neprimerna zgostitev pridevnikov v obče floskule, ki neposredno napotujejo na osebno mnenje pisca gesla: Kaj je torej “zahodnjaški slog”? Kaj “slovanski pridih”? In kaj šele “bujni odrski nastop”? 
::::::−     geslo Franz Marc – zmešnjava besedila in slabo navedenega sklica, ki ne omogoča jasnega branja, potrebna je korekture: 
::::::“Franz Marc pa jo je poročil z obljubo, ki jo je imenoval Maria Franck, napovedana novembra 1906.ref name=&quot;Baumgartner203f&quot;&gt;Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S. 203 f.&lt;nowiki&gt;&lt;/ref&gt;&lt;/nowiki&gt;”
::::::−     geslo Mark Knopfler:
::::::Več kakor pol kratkega gesla opisuješ Knopflerjevo sodelovanje s skupinami ali z drugimi glasbeniki. Seveda to nikogar normalnega ne moti, vendar pa tega potem ne smeš očitati komu drugemu. Torej sam pišeš natanko to, kar očitaš meni. V štirih vrsticah v nadaljevanju pa navajaš Knopflerjevo osebno slavo, njegov stil igranja in znamko njegove kitare. Vse te informacije lahko seveda tudi jaz zberem in dopišem za Borisa Krambergerja. In bi po tvojih merilih moralo biti BP. Tega ne pišem, ker bi primerjala oba kitarista, nikakor, to tukaj ni predmet debate, opozarjam le na tvoje slepote in na objestnost, ki se drži tvojih replik.
::::::Iz zapisanega je lahko obema jasno, da v današnji komunikaciji ne gre za dosti drugega kakor za nekakšno izvajanje oblasti nad menoj, ki še ne poznam vseh trikov, navad in tehničnih rešitev Wikipedije. Vendar nisi naletel na lahkega sogovornika, še manj na kako žrtev, ki jo boš po svoji volji valil sem in tja. V Franciji, kjer živim in delujem, velja takšen stil komunikacije za nevrednega, poniglavega. Dialogi so dialogi spoštljivosti do intervencij drugega ali pa niso dialogi, pogovori. Glede na to, da sam nikakor nisi nezmotljiv, bi raje videla, da pošteno in konstruktivno sodelujeva (namesto, da si samopripisuješ »resnico«, ko začneš s flavzulo »resnici na ljubo«, bi lahko preprosto zapisal le to, naj poskušam najti več sklicev, ki zadevajo dela zgolj dotične osebe, ne pa toliko skupino Pankrti). V najini komunikaciji se ne morem znebiti občutka, da imam opraviti s pipcem, ki živčno maha, ker meni, da je mesarski nož. Tvoj opus v Wikipediji je seveda občudovanja vreden, a tu se zadeve ustavijo. Vsi imamo svoje opuse. Nekateri mednarodno potrjene in nagrajevane. To pomeni, da znamo pisati.
::::::Tudi enciklopedični diskurz seveda ni en sam in ne edini validen takšen, ki je tebi všeč. Gesla na francoski Wikipediji so, denimo, veliko bolj prožna. Ni prav hudega lajanja na drugačne tipe zapisov in jasno je, brez moralistike ali poniževanja, da avtorji sami naredijo prvo verzijo, potem pa drugi priskočijo na pomoč, da se zadeva čim bolj uredi v uravnoteženo obliko. To se počne z razumevanjem in humorjem. Običajno brez »prepucavanja«. Tudi ekscese pustijo, saj se ti sami izrabijo in izpojejo. Skratka, ni besnega čistunstva in ni mahanja z merili. Res pa tu že nekaj let obstaja javna debata o Wikipediji v tiskanih medijih, ker mnogi, ki so bili nesramno zavrnjeni, menijo, da so nekateri uredniki del političnega lobija ali lobijev in da je Wikipedia s tega neosvetljenega ali slabo osvetljenega vidika sporen projekt. Kakorkoli že, kdor je kaj vrednega ustvaril, se bo ohranil, če je v Wikipediji ali ne, ko ne bo ne tebe in ne mene več.
::::::Ob ogledu gesla Pankrti vidim, da citat filozofa Tineta Hribarja, ki je v geslu naveden, govori o &quot;razgrajanju Pankrtov&quot;. Ta osebna vrednostna sodba, čisto simpatična sicer, ovita v citat (je v citatih eksces dovoljen?), je torej dopuščena, &quot;poseganje v družbeno mrtvilo&quot; pa ne. Kdor pozna rez, ki so ga Pankrti umestili v slovensko glasbo po letu 1977, mi bo verjetno pritrdil. Ali pa tudi ne. To niti ni važno. Vsakdo ima pravico do svojega zornega kota. Jaz pa te tu pozivam, da mi navedeš jasen razlog za to dvojnost kriterijev (med tekstom gesla in citati)? 
::::::Glede člankov le o basistu samem, pa bom še premislila in pobrskala za viri. Tu imaš deloma prav. Za zdaj sem dodala tri zunanje povezave. Seveda pa si ne predstavljam, kako bi skupina bila enaka ali kako bi sploh eksistirala brez (dobrega in dolgoletnega) basista. Tvoja pozicija je pravzaprav nelogična: skupina naj bi si geslo zaslužila, vsak posamični član, zaradi katere je skupina sploh mogoča, pa ne. Še zlasti ne, če član poleg skupine ni imel še solo kariere. Ali tak glasbenik potemtakem ni vreden samostojnega gesla?! To je absurden pristop. 
::::::Strinjam se glede &quot;nepozabnosti&quot;. Odveč je. Sem odpravila. Ne glede na moje pomisleke glede tvojih pogledov in tvojega komunikacijskega sloga, imam to izmenjavo vseeno za plodno in sem skušala upoštevati, kar sem presodila, da je potrebno. Iz vsega tega sledi, da je za potrebe slovenske Wikipedije (te še posebej) treba povdarjeno paziti na uporabo pridevnikov. Ne le jaz, tudi ti. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 00:53, 24. junij 2026 (CEST)
:::::::{{ping|Tak2026}} dobro, tisto o floskulah bi lahko napisal bolj diplomatsko, ampak odziv je, če sem povsem odkrit, posledica prvega vtisa o tebi, ki si začela svoje udejstvovanje tukaj z ravno tako slabo referenciranim avtobiografskim prispevkom (moje mnenje o takem početju [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|tukaj]] in [https://metinalista.si/izpoved-administratorja-slovenske-wikipedije/ tukaj]) ter kmalu prešla na pisanje o sorodnikih, nisem pa še posegal v gesla, da bi kaj &quot;mesaril&quot;.
:::::::Si si sicer privoščila več površnosti v svoji &quot;sondaži&quot; - posebej pri opombi o Franzu Marcu, kjer mi pripisuješ napake neke druge urejevalke, ki je geslo razširila po tistem, ko sem ga jaz začel. Tej osebi smo že večkrat poskušali dopovedati, naj izboljša svoje pogosto slabe prevode in redno popravljamo za njo, a o tem problemu tu ne bi razpravljal na dolgo in široko. Sem pa sporni stavek popravil. Tudi pri Knopflerju ne gre za dvojnost meril, saj tekst dosledno govori o njegovi vlogi pri sodelovanjih in ne razglablja o skupinah samih, zato nima kakih bistvenih vzporednic s člankom o Borisu Krambergerju. Če preidem v defenzivo, tisto o Ali Pugačevi ni moje mnenje, temveč povzetek citiranega [https://www.britannica.com/biography/Alla-Pugacheva gesla o njej] v Enciklopediji Britannici, čeprav sklic ni vključen tudi na tisto mesto. In na slednjem primeru je mogoče lažje razumeti, od kje izhajam - iz razumevanja in upoštevanja [[WP:P|pravila o preverljivosti]], ki je poleg [[WP:NS|nepristranskosti]] temelj celotnega projekta. Iz tega logično sledi, da je v uglednem viru objavljeno mnenje Tineta Hribarja o Pankrtih relevantno, nereferencirano mnenje Taje Kramberger pa … malo manj. Sledi tudi (čeprav morda kontraintuitivno), da zares ni nujno, da vsak član znane skupine samodejno zasluži samostojno biografijo v enciklopediji, če ga noben vir zares ne obravnava - na enak način kot recimo pri predsedniku uprave znanega podjetja. Verjamem, da se bo za Borisa Krambergerja vendarle našel kakšen vsaj v kakem specializiranem glasbenem mediju, zato sem dal napotek namesto kakega drastičnega ukrepa. V takih primerih tudi redno pomagam pri referenciranju, ampak o njem v meni dostopnih virih pač ne najdem ničesar otipljivega.
:::::::Vse povedano žal samo utrjuje moj prvi vtis - da si prišla sem s poglavitnim namenom uporabiti to spletišče in njegov ugled (katerega mu med drugim daje tudi moje delo) za lastno korist. Kar bi težko bilo bolj tuje konceptu Wikipedije in prepričan sem, da bi bil na francoski strani odziv zelo podoben, čeprav mogoče lepše povedan. Tudi sam verjamem v ta koncept in mu posvečam pretežen del svojega prostega časa že skoraj 20 let (ob grajenju preostanka mednarodno priznanega in nagrajevanega opusa izven njega), zato ima moje konstruktivno sodelovanje svoje meje. Če me imaš zato za &quot;drobnjakarskega&quot;, bom moral pač živeti s tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:46, 24. junij 2026 (CEST)
::::::::Yerpo, najprej hvala za odgovor. Da si nekdo vzame čas in odgovori, je vseeno znak določene korektnosti, pa naj bo še tako minimalna. Kar si jaz mislim o tebi ne izhaja iz prvega vtisa ali kakega drugega predsodka, ampak  neposredno iz tvojega diskurza, ki - vsaj v odnosu do mene - na bil liniji od Wikipedije zapovedane prijaznosti in konstruktivnosti do novih urednikov/urednic ali piscev/pisk gesel. Če pustiva ob strani to značilno slovensko omalovaževalnost do sogovornikov/sogovornic, je treba gledati dobronamerno in videti, kaj bo kdo ustvaril v nadaljevanju. To mora ostati odprto. Seveda pa jaz nimam tvoji aspiracij biti vodilna sila v slovenski Wikipediji. 
::::::::Dejstvo pa ostaja, da smo v javnosti vidni individualci/individualke občutljivi na neresnice ali drobne namerne pripise/opuste v enciklopedičnih geslih, ki pišejo o nas. Gre za sprotne taktične in politične vdevke, ki niso brez družbenih učinkov. To seveda ne pomeni, da bi se hoteli kakorkoli dodatno izpostavljati ali samopromovirati, le to da so navedbe zares korektne in da se upoštevajo, če se je osebi v življenju zgodil kak hud dogodek ali družbeni linč, vsaj obe strani dogodka. V mojem geslu ni bilo tako. Tudi s strani administratorjev Wikipedije, če jih količkaj zanima uravnoteženo realno stanje, kar ti imenuješ objektvnosti in nepristranskost (ki si ju samopripisuješ), bi moralo biti v njihovem interesu, da človek, ki ga geslo predstavlja in to geslo vsebuje netočnosti, predstavi dokaze o netočnostih. In da se napake v nadaljevanju odpravijo. Nihče, s teboj vred - upam vsaj - ne želi imeti lažne ali potvorjene javne podobe.  (Mislim pa, da te &quot;javne izkušnje vidnosti&quot;,  ki se v Sloveniji čez noč obrne iz visoke potrjenosti v namerno degradacijo, če tako odredi politika, sploh nimaš, torej tega, kar navajam, verjetno niti ne moreš razumeti.) Skratka, človek, ujet v netočne in namerno plasirane reprezentacije, se bo po svojih močeh trudil, da to podobo uravnovesi z dokazi s svoje strani, četudi dobro ve, da čreda in konjunkturisti raje pristajajo na laž, ker je udobna in iz nje izhajajo mnogotere koristi.
::::::::Vedeti bi hotela tudi, kjer natančno je moj &quot;avtobiografski prispevek&quot;, ki mi ga očitaš, &quot;slabo referiran&quot;? Navedi torej konkretno mesto, da ne ostajamo pri &quot;obrekovanju&quot; in da lahko neodslednosti odpravim. To možnost mi boš vendarle dopustil, mar ne?
::::::::Ker si v tej javni debati, nepooblaščeno sicer, razkril moje pravo ime, me, Yerpo, iz preproste korektnosti in enakopravnosti zanima, katero je tvoje pravo ime?
::::::::Nikjer nisem rekla, da je zapisana neumnost o Pugačovi tvoje mnenje, prosila sem le, da mi pojasniš bizarno razliko med tem, da mora biti geslo Wikipedije &quot;objektivno&quot;, citat znotraj gesla pa lahko to poruši in vnese v geslo subjektivno &quot;vrednostno sodbo&quot;. To je zame sicer navadna hinavščina, kjer se lastno mnenje pisca skrije pod tujim &quot;uglednim&quot; (!) citatom. Zanima pa me tvoja argumentacija. Nisi mi je podal. 
::::::::Kar navajaš o domnevnih francoskih posegih urednikov, je popolnoma nepertinentno in odveč. Je le preslikava tvojih želja, ki naj bi te širše potrjevale. Francoski svet v izhodiščni spoštljivosti do drugačnega pogleda pretežno nima nič skupnega z običajno slovensko aroganco ali prepotenco. Cenzura gesel, ko do nje prihaja, če prihaja, se ne izvaja na isti ravni kakor v slovenskem delu. Nihče nikomur vnaprej ne krati elementarnega obstoja v Wikipediji. V Sloveniji pa so cenzurne škraje že na vhodu vanjo (s tabo vodim to polemiko tretji dan svojega sodelovanja, kakšen absurd, sploh še nisem vpisala vrste gesel, ki jih nameravam), to pa je v popolnem nasprotju z duhom tega, da lahko v Wikipediji kdorkoli demokratično sodeluje.
::::::::Glede pripisane mi &quot;površnosti&quot; moram reči, da nisem izvajala kake poglobljene analize, ki v nekaj urah seveda ni mogoča, sem pa preletela gesla, ki jih imaš navedena v arhivu kot &quot;svoja&quot; oz. kot tista, v katerih si sodeloval. Torej si zanja vsaj deloma odgovoren. Veseli me, da si površnost, ki je tako tudi tvoja, v enem od teh odpravil na mojo pobudo. To je vse. Če bi zares naredila analizo, bi nedvomno našla vrsto takih mest. Nihče ni nezmotljiv. 
::::::::Vendar sem, preden sem se lotila odprave napak v svojem geslu, mislila, da je dobronamernost, ki se pojavlja med kriteriji in zahtevami, ena od temeljnih zapovedi v pisanju v Wikipedijo. Ti - kot administrator, ki sme brisati in kakor praviš &quot;mesariti&quot; (tvoj izraz) -  mi ne daješ dobrega ali zglednega vtisa v tej smeri. Upam, da boš ta moj pogled, ki je morda začasen, znal popraviti s prihodnjim poštenim in korektnim sodelovanjem.
::::::::Nikdar od Wikipedije nisem imela nobene koristi (!), le zmedo zaradi nepopolnih, pristranskih in neobjektivnih podatkov (ki jih mrgoli zlasti v angleški verziji) in nekajkrat celo vztrajanja urednikov ali administratorjev Wikipedije na reprezentaciji, ki je bila v medijih podana s strani opresorjev, to je izvajalcev čistke na univerzi v Kopru. Za geslo se petnajst let še zmenila nisem, pa so me prijatelji nagovarjali, naj vendar že popravim neresnice. Toliko o moji &quot;koristoljubnosti&quot;.
::::::::Pač pa se tu odpira pomembnejše vprašanje ti. resnih medijev, ki se v Wikipediji zahtevajo za sklic. Morebiti pa v Sloveniji noben medij ni zares resen, saj so domala vsi politično kontaminirani in toksični, besno razdeljeni po politični linij, četudi bi si še tako želeli biti nevtralni? Tu je velika težava, ki daleč presega domeno Wikipedije, četudi je ta kot eden od referenčnih medijev tudi del nje, saj je potem preveč odgovornosti ali celo vsa na administratorju, eni sami osebi, ki tako končno subjektivno odloča, kateri politični liniji kot referenčni, ugledni ipd. bo sledila, in katero bo brisala, četudi po pravilih demokratične pluralnosti tega sploh ne bi smela početi ... Ne vem, ali ste o tem tukaj že debatirali ali ne. 
::::::::Ko sem torej po 16 letih (!) po univerzitetni čistki (dogajala se je med 2010 in 2012) skušala pred nekaj dnevi popraviti neresnice najprej v svojem slovenskem geslu - in to odkrito pod lastnim imenom, saj ni kaj skrivati, si ti, Yerpa, kot administrator name &quot;navalil&quot;. 
::::::::Da je moj brat član Pankrtov in si kot basist te vidne skupine zasluži kratko geslo, ki ga ne zna vpisati, ni v objektivnem merilu na noben način sporno. Nekdo, ki se poglobljeno zanima za Pankrte, bo seveda želel izvedeti, kdo so posamezniki, ki sestavljajo skupino. In ti bi to raziskovanje - zelo zanimivo - rad vnaprej blokiral! Geslo Borisa Krambergerja ne pretendira na nič razen na svoj majhen obstoj v Wikipediji, ki ima očitno hude carinike. Geslo ne širi nobene slave, ki je moj brat že tako ne bi imel. Enako velja zame. Noben od naju ne išče slave, ker jo že poznava in je nočeva. Vendar to še ne pomeni, da bi lahko nekdo odločal o tem, ali v ljudski in demokratični Wikipediji smeva imeti geslo ali ne. Oba sva posegla v javno sfero - in to oba vidno. To bi moralo biti dovolj za vstop. Vse govoričenje po tem pragu je bolj na ravni osebnih mnenj ali tračev. Poleg tega Wikipedija tudi ne nudi kake posebne slave, je le eden od bežnih, trenutno resda bolj aktualnih zaznamkov v času. Tako jo vidim jaz. Ti, ki v njej odločilno sodeluješ, jo vidiš kot svoj biser, kar je razumljivo in do neke mere normalno. Toda, dragi moj Yerpo, to je tisto, čemur pravimo subjektivno gledanje. 
::::::::Tvoje pripombe glede &quot;nepotizma&quot; so tako zame brez pomena, važna so le realna dela in reference. Imava jih tako Boris kakor jaz. Želela bi ti, da slavo in ugled čim prej dosežeš v tisti res veliki svetovni meri, ne le majhni notranjeslovenski, da boš videl, da to ni nič posebno pozitivnega in da je vse odvisno od politike in lobiranja primarne socializacijske skupine. Meni se tvoje intervencije glede demoničnosti sorodništva, ki jih jemlješ za nekakšne delikte (!), zdijo prejkone sodna oblast, tj. odločanje o tem, kdo sme biti v Wikipediji in kdo ne. In kdo ga sme vanjo vpisati geslo in kdo ne. Preneumno za inteligentne in študiozne ljudi. In verjamem, da si študiozen, saj omenjaš svojo naravoslovno kariero. V čem je torej tvoj resnični problem? 
::::::::Verjemem tudi - glede na to, kako malomarno pišeš o meni in kako ti vse, kar argumentiram, le potrjuje tvoje negativno mnenje o meni - da je predsodek o meni obstajal že, preden sem pred dnevi skušala korigirati geslo o sebi, in ni kaj posebno novega. Ta tvoj izbruh (za moje slovensko geslo mi za zdaj na moje razmišljanje o sporni samoatribuciji &quot;objektivnosti&quot; s strani administratorjev še nihče ni odgovoril) imam za zanimivo dejstvo o tem, da sta &quot;objektivnost&quot; in &quot;odprtost za korekture&quot; napak, neresničnih zadev ali utaj v slovenskem kroženju informacij, ki si potem najdejo mesto tudi v Wikipediji, še vedno silno sporni. In to ne glede na to, da številni tisti, ki tam živite in delujete, iluzorno menite, da ju poznate ali celo izvajate v svojih geslih. Mika me, da bi najino dopisovanje uporabila za esej o (slovenski) Wikipediji in o njenih kontroverznih in v marsičem razlikujočih se metodah delovanja na papirju in ''in concreto.'' Shranila sem vse dopise za primer, če te zgrabi &quot;mesarjenje&quot; ali &quot;brisanje&quot;.
::::::::Mimogrede, napisala sem tudi kratko geslo o infekcijski kliniki, ki je morda tudi pristransko, ker sem tam ležala leta dvakrat, v zgodnjem letu 1971 in še 1973 s pljučnico. Tega gesla seveda ne omenjaš. To sem naredila na isti dan - to je na prvi dan svojega sodelovanja z Wikipedijo, ki - zdi se mi - mu že na samem začetku groziš z oblastjo in ukinitvijo. Geslo ni kaj posebnega, le osnova za nadgradnjo in dopolnitev, a vpisano je in začudilo me je, da ga doslej ni bilo. Vpisovala bom gesla, ki me zanimajo in ki jih poznam, če mi bo vrhovni cenzor, za katerega sem mislila, da je davno stvar preteklosti, to dopustil. Ne gre mi za znanstvene članke, te lahko objavljam drugod. Me pa prav zanima, kako nadležna (ali ne) vam bo moja perspektiva, ki ni homogenizirano slovenska in ne gradi le na slovenskih spoznanjih. Ne bo pa pisanje v Wikipedijo nikoli moj osnoven hobi ali celo življenjska vokacija, kakor se zdi da je tvoj/tvoja. Ne zanima me nobena promocija skozi Wikipedijo in virtualni svet, zanimajo me realna dela in živi ljudje.
::::::::Najspornejša v tvojem odgovoru se mi zdi tvoja interpretacija &quot;besede proti besedi&quot; glede na ugled izjavljalca. Slutiti jo je že v izjavi Enciklopedije Britannice o Ani Pugačovi, za katero meniš, da ti &quot;ugled korpusa&quot; rešuje čast. Nekaj je lahko bedasto, četudi izhaja iz &quot;brezprizivne&quot; ali močno razširjene avtoritete. Kaj vse je znotraj Tretjega rajha ali Vichyjevske Francije in še kje, kjer so inteligentni in pošteni ljudje izgubili glas in družbeno veljavo, veljalo za ugledno in nesporno! 
::::::::Morda si ravno tak, kakršen si, odličen spontan cenzor, tj. idealen slovenski urednik projekta Wikipedija, ki ne dopušča heretičnih vizij. Skozi tebe se kažejo vse omejitve slovenske mentalitete. Do drugačnih pogledov in klasifikacij pa si nestrpen, ker jih ne znaš dobro zgrabiti in preveriti, vsaj, kar zadeva moje geslo ne, verjamem pa, da ni  edino. V Sloveniji imam namreč zelo veliko referenc, ki jih ti imaš za &quot;ugledne&quot;, jaz pa komaj. Tvoja epistemična podlaga presojanj je konjunkturna, ker je zalepljena na trenutno slovensko reprezentacijsko realnost in nima nobenih preverljivih oprijemkov zunaj nje. Še huje je, sami kriteriji notranjeslovenske realnosti so skrajno sporni. 
::::::::Kaj pa je &quot;ugled&quot;, denimo, navajanjega filozofa Tineta Hribarja? Razen v Sloveniji in še to ne v vsej, morda pa še v nekaj omejenih germanofonih in ex-jugoslovanskih okoljih, ga skorajda ni. V velikem svetu ga ni ne v svetovnih enciklopedijah filozofije, ne navaja se njegovih spoznanj v globalno pomemebnih revijah ali korpusih, v svetovni filozofiji torej ne nastopa kot kakršnakoli referenca ob boku mednarodno uveljavljenih filozofov - in, ne pozabi, to glede &quot;uglednosti&quot; so, prosim, tvoji kriteriji, ne moji. Zatorej ne vem, o čem govoriš, ko moji besedi napram filozofovi znižuješ vrednost. 
::::::::Za razliko od filozofa Hribarja, ki ga torej ne najdemo v svetovnih antologijah filozofov, sem jaz (oh, kako zoprno, da moram to sploh navajati, ker v deželi vlada totalna ignoranca o dosežkih &quot;domačih ljudi&quot; zunaj Slovenije) kot edina predstavnica Slovenije na primer objavljena v svetovni antologiji ''The world record : international voices from Southbank Centre's poetry Parnassus'' (2012)'','' ki ni izšla v Sloveniji, ampak v Angliji. Spet mi boš hotel pripisati samopromocijo, ki je nikdar nisem izvajala in me ne zanima, samo zato, ker navajam preprosto dejstvo: da obstajam v svetovno referenčnem korpusu. Pa vendar ta povsem &quot;nepristranski&quot; izbor moje poezije, ki je nastal slovenskemu izrivanju mene iz slovenske literature in poezije navkljub, kaže na ravno nasprotno zadevo: da so me izbrali nevtralni mednarodni bralci in člani žirije in da me slovenski zoprniki tedaj niso uspeli dovolj potlačiti, da se to ne bi zgodilo. Kar bi seveda hoteli. S teboj vred. Hudo je, kajne, če se nekdo, ki ve, da ustvarja izvirne zadeve in ni nikakršen komolčar in še manj samopromotor, ne pusti polomiti od domorodcev in se celo uspe izogniti neutemeljenim slovenskim mlinom za mletje kosti domačih ljudi!
::::::::To, kje je kdo &quot;ugleden&quot; in zakaj, je tu sicer komaj pomembno (v zgodovinski perspektivi pa je to zanimiva tema) in je tudi skrajno relativno, saj vsa občinstva niso enaka, zagovorniki določenih ustvarjalcev/ustvarjalk pa tudi nimajo enakih diplomatskih sposobnosti ali političnih omrežij ipd. Nekaj drugega še razkriva tvoja insistenca na tej absurdni in slabo preverjeni točki &quot;uglednosti&quot;, ki je kajpak relativna in lahko različno lokalizirana: da gre za na vsej črti za tvoja relativno ozka notranjeslovenska prepričanja. 
::::::::In ker se tu razkriva tvoja omejena spoznavna podlaga, je posledično morda sporno vse, kar pišeš o svojih izbranih zunajslovenskih predmetih ali osebah (zlasti v kulturi), saj ne poznaš dovolj dobro neslovenskih kontekstov, pričakovanj in zato izbranih &quot;subjektov&quot; ne zmoreš plasirati v sprejemljivo &quot;objektivni&quot; perspektivi. Ta nujno ostaja povsem subjektiva, tvoja: tako po izboru tvojih gesel in podatkov v njih kakor po diskurzivni geselski izvedbi. Jaz bi tu rekla: s tem ni nič narobe, vsi počnemo zadeve subjektivno, ker subjetivno živimo v svojih telesih, saj nismo le objekti drugih, ampak tudi subjekti, a z odločilnim dodatkom: tega se moramo zavedati in ne drugih arogantno prikrajševati za to, česar pri sebi ne vidimo.
::::::::Od stotisočev ali milijonov ljudi, ki se danes imajo za pomembne, se v dolgoročni memoriji ohrani komaj kak promil njihovih imen na stoletje. Tedaj bo morda zares delovala kakšna &quot;objektivnost&quot; preizkušnje časa in raznoterih filtracijskih kontekstov, ne deluje pa že kar danes za sprotne &quot;lokalne&quot; zvezde Wikipedije, naj bodo ruske, ameriške ali slovenske. Na dolgo dobo je zares pomemben morda promil ali največ odstotek Wikipedije. To pa spet pomeni, da si administratorji ne bi smeli dovoliti &quot;brisanja&quot; in &quot;mesarjenja&quot; gesel, ki jih sami ne razumejo dovolj dobro in še manj vedo napovedati, katera imena/gesla se bodo umestila v tisti &quot;objektivni&quot; promil ali odstotek. Torej je vse mahanje s cenzuro in razsojanji odvečni teater. Vse bi moralo biti na korektnem prikazu gesla, morda res brez vsakih pridevnikov in uglednih ojačevalcev - razen preprostegab sklica, in v poštenih, preverljivih referencah. Jaz sem jih podala, kjer je le bilo mogoče. Če jih nisem, mi konktretno napiši, kje je tako, vse drugo je odveč. Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor to: suhoparen opis in korektni sklici. Predlagam, da za izhodišče vzameš moje slovensko geslo in bova konkretno od stavka do stavka videla, kje so reference sporne in kje ni dokazov za moje trditve. 
::::::::Toliko.
::::::::Naj končam s tem, da spoštujem tvoj opus v Wikipediji, drugega tvojega dela pa ne poznam in tudi nisem pristojna za naravoslovje, čeprav sem do tvojih prijemov mestoma skeptična. Vendar v imenu pluralizma menim, da je vsak drugačen glas dragocen za diskusijo. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-36859-83|&amp;#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:17, 25. junij 2026 (CEST)
:::::::::In še to, Yerpo, zgoraj piše, da so okoli najine teme 3 osebe v pogovoru in da je 9 komentarjev. Zakaj vidim le najine prispevke - in ni jih devet? Hvala za odgovor ali napotilo na stran, kjer si lahko preberem komentarje drugih. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-36859-83|&amp;#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:23, 25. junij 2026 (CEST)
::::::::::Opravičujem se za zatipkane napake in nekaj drugih lapsusov. Pišem na francoski tastaturi in se pogosto motim, ker so črke pri tej na drugih tipkah, potem pa popravljam in včasih pozabim kako besedo ali črko izbrisati ali dopisati. Tu je eden od stavkov, ki bi moral teči takole: &quot;Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor v to: da so opisi suhoparni (in ne prenapeti) in da so sklici korektni. Medtem sem pregledala geslo uglednega slovenskega filozofa, okoli katerega sva sukala pero, v Wikipediji. In ugotovila, da v vsem dolgem geslu o življenju, selitvah iz sobe v sobo, rojstvih otrok, pitni vodi in meščanstvu, pa pregonih udbe in drugih prigodah nima med besedilom niti enega samega referenčnega sklica (prav takšnega, ki jih meni očitaš, pa jih imam v primerjavi z njim lep zalogaj). Yerpo, ne reci mi, da tega ne potrebuje, ker je dovolj &quot;ugleden&quot;! Ta bi bil pokop vseh poštenih metod slovenske Wikipedije. Bojim se pravzaprav nečesa drugega: da se od njega, ker je tako &quot;ugleden&quot; ne upate zahtevati, kar od drugih izsiljujete in jim grozite z izbrisom. Čakam torej na tvojo pojasnilo tudi glede teh dvojnih meril. In na druge jasne odgovore na zastavljena vprašanja, predvsem pa na tvoje resnično ime. Lahko noč. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-36859-83|&amp;#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-36859-83|pogovor]]) 00:15, 26. junij 2026 (CEST)

:::::::::{{ping|Tak2026}} še ena eksponentno daljša replika, ki problematizira vse okrog, izogne pa se osrednji poanti mojega sporočila. Zato se bom omejil na bistvo in ne bom omenjal vsake bodice v njej, ker nepregledni eseji ne bodo koristili nikomur. Sem seveda pripravljen pojasniti/zagovarjati vsak moj komentar, a o vsem ostalem lahko razpravljamo ločeno na primernejših mestih (na primer pogovornih straneh člankov, ki jih omenjaš). Svoje ime si razkrila sama v javni opombi [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Taja_Kramberger&amp;diff=prev&amp;oldid=6699256 tule], na podoben način sem ga jaz na [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik%3AYerpo%2FOsebno&amp;diff=6678008&amp;oldid=6652465 svoji predstavitveni strani]. Če si razumela povzetek urejanja ob avtobiografski intervenciji za drugačne sorte razkritje, se opravičujem.
:::::::::Na kratko, še enkrat: izhajam iz dogovorov o [[WP:P|preverljivosti]] in izogibanju [[WP:KOI|navzkrižja interesov]]. Pri tem vztrajam ob polnem zavedanju, da bom na površinski pogled izpadel črkobralsko in omejeno, sploh v debati z osebo, ki se s svojo avtoriteto postavlja nadnje ter brez poznavanja sistema razlaga, kako bi stvari morale delovati. Vendar je za mano konsenz tisočev kolegov z vsega sveta, ki so skozi desetletja grajenja projekta oblikovali te smernice in dokazali, da so najučinkovitejše za demokratično zbiranje ter širjenje prostega znanja na tako odprti platformi. Tudi tisto o francoskih kolegih ni nobena projekcija - imajo namreč [[:fr:Wikipédia:Autobiographie|praktično identično smernico o neprimernosti avtobiografskih prispevkov]] in na podlagi praktično identičnih pravil o preverljivosti ter odmevnosti [[:fr:Wikipédia:Débat d'admissibilité|razpravljajo o brisanju]] (medklic: o brisanju gesla o tebi nikjer ni bilo govora). Učinkovitost med drugim dokazuje [[Erazmova nagrada]], ki smo jo prejeli kot skupnost. In o virih smo tudi v slovenskem kotičku Wikimedijinega vesolja že veliko debatirali.
:::::::::Seveda je logična senzibilnost do lastne javne podobe in seveda nam je obojim v interesu, da so predstavljeni verodostojni podatki. Ampak do meje, ki jo predpisujejo dogovori, zapisani v obliki pravil in smernic. Pluralnost mnenj se zagotovi s tem, da je polje sprejemljivih virov izjemno široko, omejeno le s kriteriji, da jih mora objaviti priznan izdajatelj, ki zagotavlja uredniško sito, in da so neodvisni ter sekundarni. Lahko je izdajatelj domač, lahko je tuj, samo da je. Jaz sem denimo pri Pugačovi navedel tisto, kar je bilo meni dostopno in ob pregledu virov nisem našel nič, kar bi izpodbijalo zapisano, je pa geslo odprto za dodaten (referenciran) kontekst. In to je dovolj. Po drugi strani imamo v primeru osebne vpletenosti bolj posredne mehanizme za popravljanje netočnosti/neresnic, saj urejanje v tako direktnem navzkrižju interesov ni dobrodošlo. In zaradi kršenja obojega hkrati sem reagiral (več na [[Pogovor:Taja Kramberger]], kjer sem zdaj naštel težave). Že res, da je tudi geslo o Tinetu Hribarju daleč od idealnega, a ga vsaj sam ni poliral. In znova, prava pot je izboljšanje tistega gesla, ne vnos novih slabih praks po ključu “če ima lahko on, imam lahko tudi jaz”.
:::::::::Zato vabljena h konstruktivnemu sodelovanju v okviru veljavnih dogovorov. Mimogrede, v debati sva zaenkrat samo midva. Sistem omenja tri udeležence, ker si nekaj odgovorov dodala neprijavljena in ne prepozna, da gre za isti uporabniški račun. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:54, 28. junij 2026 (CEST)

== Hitri izbris ==

Zdravo! Lahko prosim hitri izbris naslednjih nepotrebnih preusmeritev? To so:
* [[Prekmürska rejč]]
* [[Slovenski jezik med Mörov i Rábov]]
* [[Slovenski jezik med Muro in Rabo]]
* [[Slovenski jezik med Mürov i Rábov]]
* [[Slovenščina med Muro in Rabo]]
* [[Mörčarski jezik]]
* [[Mörčarščina]]

Lp,&lt;br /&gt;
10:14, 28. junij 2026 (CEST) [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]&lt;/sup&gt; 10:14, 28. junij 2026 (CEST)

: {{Opravljeno|Ok}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:52, 28. junij 2026 (CEST)

== MRC Maribor in Stalag XVIII D ==

Spoštovani Yerpo. Prosim za uredniško urgiranje glede urejanja in dopolnjevanja teksta v slovenski različici na zavihku Wikipedije o Stalagu XVIII D ([[Stalag XVIII-D]]). Popolnoma nerazumljivo mi je, s kakšno pravico, (ne)razumevanjem in (ne)kredibilnostjo uporabnik 97E (ki ima že nekaj sporov na podobne tematike, in ki je bil že nekajkrat opozorjen, naj se uredniško ne zapleta) postavlja osnovni namen in poslanstvo MRC Maribor v pogojno in domnevno obliko: /.../ &quot;katerega namen '''naj bi bil''' vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor '''kot svoj namen''' '''imenuje''' ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije.&quot;

Znanstvenoraziskovalno, publicistično, izobraževalno, vzgojno-pedagoško in spominsko delo ter mednarodna aktivnost MRC Maribor je javno izsledljivo in preverljivo s konkretnimi javnimi rezultati. MRC Maribor v svojih prostorih vsako leto pripravlja in otvori več novih izvirnih razstav (ki temeljijo na dolgotrajnem arhivskem raziskovalnem delu doma in v tujini), organizira pomembne in odmevne mednarodne znanstvene konference, simpozije in okrogle mize (kamor se vabi tudi potomce zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru), prireja kulturne dogodke, objavlja znanstvene in strokovne publikacije, izvaja izvirna raziskovanja in gostovanja v tujih arhivih, muzejih, raziskovalnih inštitutih in knjižnicah (Velika Britanija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Švica in Rusija), v svojih prostorih gosti učence osnovnih in srednjih šol kot del njihovega šolskega učnega procesa (izpolnjevanje delovnih listov); s svojimi zaposlenimi izvaja predavateljske udeležbe in akademske nastope doma in v tujini ter se udeležuje komemoracijskih in spominskih srečanj s potomci vojnih ujetnikov, za katere izvaja strokovna predavanja, jim odgovarja na doslej nepojasnjena (in/ali zamolčana) vprašanja, jim nudi moralno in čustveno podporo, jim pomaga pridobivati statuse vojnih žrtev ter jim predaja dokazno gradivo (originalne arhivske dokumente in druge redke fotografije).

S kakšno pravico lahko torej nekdo izpodbija ta dejstva in vse skupaj postavlja v obliko domnevanja? Prosim, da se mi dovoli ureditev tozadevnega odstavka brez uporabe &quot;naj bi bil&quot; (brez neupravičenih pogojnikov in domnevnih oblik).  

MRC Maribor prav tako ni projekt ruskega veleposlaništva. Res je med drugim nastal na podlagi njegove iniciative (v taborišču je bilo navsezadnje interniranih več kot 5.000 sovjetskih vojnih ujetnikov) in seveda pobude drugih deležnikov ter skupnega dela drugih ljudi (prav tako najvišjih državnih predstavnikov Republike Slovenije), ki so prispevali k ustanovitvi imenovanega raziskovalnega centra.  [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 15:50, 10. julij 2026 (CEST)

:Društvo direktno financira rusija, kar si lahko tudi prebereš v virih v članku. Direktor društva sam bivšega ruskega veleposlanika imenuje za “ideološko vodjo” projekta, namiguje da zlobni EU in ZDA “razdvojujeta slovane”, govori o “sodobnem boju proti nacistom” in namiguje da morajo mlade učiti “resnico”, ki naj bi jo baje nekdo danes skušal spremeniti itd. itd. Mislim da je precej očitno kam pes taco moli. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 17:44, 10. julij 2026 (CEST)

Predlagam, da tole razpravo preselimo na pogovorno stran članka. Se pa strinjam, da pogojnik ni potreben. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:35, 10. julij 2026 (CEST)

:Spoštovani Yerpo. Hvala lepa. V tej fazi v skladu s strinjanjem pravkar odstranjeni vsakršni poskusi &quot;pogojnikov&quot; in &quot;oblik domnevanja&quot; o aktivnosti MRC Maribor. Vse dopolnitve in ureditve so podkrepljene z javno objavljenimi, kredibilnimi in preverljivimi viri. Prosim za redno spremljanje. Sem vložil veliko časa v ureditev. Hvala lepa. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 14:45, 11. julij 2026 (CEST)
::Govoriš eno, delaš drugo. Zakaj si pa pobrisal vse negativno? Naj tudi dodam, da primarni viri niso sprejemljivi viri. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:45, 11. julij 2026 (CEST)
:::Če imaš z &quot;negativnim&quot; v mislih neosnovane nebuloze o podpori ruskemu predsedniku, vojni v Ukrajini in trditvi, da gre danes za projekt ruskega veleposlaništva, sem oboje odstranil. Raziskovalni in kulturni ustanovi, ki je slovenskemu in mednarodnemu okolju prispevala veliko in še več, takšne neosnovane trditve ne morejo biti podane. V zadnji ureditvi pa sem, kakor je bilo dogovorjeno, odstranil vse pogojnike in oblike domnevanja, še dodatno dopolnil vsebino o aktivnostih MRC Maribor ter slednje podkrepil še z dodatnimi preverljivimi viri, da bodo lahko uvideli tudi tisti, ki ne želijo uvideti.
:::Kaj so zate primarni viri? Prosim sporoči, kateri vir ni ustrezen, da se nadomesti s primernim.    [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 23:13, 11. julij 2026 (CEST)
:Spoštovani Yerpo. Opozarjam na zelo domiselno nagajanje uporabnika 97E. Kljub tvoji uredniški potrditvi o nesmiselnosti &quot;pogojnikov&quot; in &quot;oblik domnevanja&quot; o aktivnosti MRC Maribor je po enem mesecu tekst zopet vrnil v prvotno stanje in postavil &quot;pogojnike&quot; in &quot;domnevanje&quot;. Vračam v prvotno stanje in še dodatno dopolnjujem, sedaj tudi z minulim dogodkom ob 85. obletnici prvega transportnega prihoda sovjetskih ujetnikov v Stalag XVIII D, kjer je bil častni gost dr. Danilo Türk ter izvedenimi akademskimi, pietetnimi in spominskimi aktivnostmi v Tadžikistanu, kjer so družine padlih tadžikistanskih vojakov Rdeče armade ob izročitvi primarnega dokaznega gradiva na Nacionalni akademiji znanosti v Tadžikistanu prvič pridobile vpogled v to, kaj se je zgodilo z njihovimi predniki v Mariboru. Vse aktivnosti so verodostojno izkazane v različnih kredibilnih virih (od medijev, intervjujev in medijskih člankov, uradnih spletnih strani, znanstvenih in strokovnih prispevkov) kot tudi v živo na sami lokaciji. Prosim, da se uporabnika 97E zaustavi, ker s tem početjem nikomur ne koristi. Vidike trenutne rusko-ukrajinske vojne in samo politiko naj vpleta drugje, kot to že vehementno ves čas počne, in pri čemer že ima nekaj sporov na podobne tematike, in o čemer je že bil nekajkrat opozorjen, naj se uredniško ne zapleta. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 11:51, 16. september 2026 (CEST)
::Predloge Yerpota sem v nasprotju s tvojimi trditvami upošteval. Povrnil sem pobrisano referencirano vsebino, ki je povsem na mestu. Ne razumem zakaj tako želiš pobrisati dejstvo, da je društvo projekt povezan z ruskimi oblastmi - kot je tudi jasno iz virov.
::Si morda osebno povezan s tem društvom, da poznaš tako v detajle? Priznam da imamo morda res napačno predstavo... Če lahko pomagaš odpraviti lažne trditve, je to vsekakor dobrodošlo. --[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:42, 16. september 2026 (CEST)

== Delo za bota - predloga Navedi dokument ==

V [[:Kategorija:Napake CS1: nepodprt parameter]] je 584 strani. Kar nekaj jih je prišlo z uporabo predloge {{tl|Navedi dokument}} oz. {{tl|cite document}}, ki ne podpira več url-jev (ter access-date parametrov). Predlagam, da se v člankih premenja ta predloga z {{tl|Navedi splet}}, če ta vsebuje definiran url. Bi bilo možno? Verjetno bo treba kasneje še kakšno čiščenje izvesti. Trenutno se izpisuje rdeča napaka: &lt;nowiki&gt;&quot;{{navedi dokument}}: Prezrt neznani parameter accessdate= (pomoč); Prezrt neznani parameter url= (pomoč)&quot;&lt;/nowiki&gt;. 

Glej diff: https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gliste&amp;diff=6711171&amp;oldid=6610075 [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:04, 14. julij 2026 (CEST)

:Bom pogledal, upam, da kmalu. Sicer se mi ne zdi smiselno onemogočiti povezovanje pri {{tl|Navedi dokument}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:02, 14. julij 2026 (CEST)
:: Se strinjam s tabo. Lahko pogledam, če je enostavno dodati te parametre nazaj. Ampak, bi rada ohranila kompatibilnost z :en. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 07:31, 15. julij 2026 (CEST)
::: V [[Modul:Citation/CS1/Whitelist]] je &quot;Special case for cite document&quot; (local limited_basic_arguments_t in limited_numbered_arguments_t) .... This template takes the limited basic and limited enumerated parameters plus others that are apply only to standalone published sources that cannot be cited any other way; no url, book, periodical, etc parameters; limited support for name lists and named identifiers. Poleg tega se po tem sprašuje v osnovnem modulu [[Modul:Citation/CS1]]. Jaz bi raje sprejela, da je ta predloga {{tl|Navedi dokument}} namenjena &quot;standalone published sources that cannot be cited any other way&quot; in bi premenjala, tako kot sem napisala prej v z {{tl|Navedi splet}}, če vsebuje definiran url. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 15. julij 2026 (CEST)

:{{ping|Pinky sl}} naj bi bilo {{opravljeno}}; mogoče sem kako novo napako naredil (pri par člankih o Britney Spears sem opazil, da mi je iz neznanega razloga menjalo predlogo tudi brez url-ja), ampak mislim, da jih ni veliko. Od cca. 300 inštanc sem jih jaz zakrivil več kot 220, čisto poln seznam spremljanih strani imam [[slika:Twemoji12 1f605.svg|15px]] — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:34, 17. julij 2026 (CEST)
: Bom pregledala. Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 06:55, 18. julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>iy19y9srccf5vuhhdea86i6c9zeut09</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751582</id>
      <parentid>6751574</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:01:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* MRC Maribor in Stalag XVIII D */ predlog</comment>
      <origin>6751582</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83775" sha1="9v4g2l7dg29lvvfrqzopjn53jpp97kh" xml:space="preserve">{{Uporabnik:Yerpo/Glava}}
{| style=&quot;float:right; background:#FFFFFF;&quot; 
|{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}}
|-
| style=&quot;align:right&quot; | __TOC__
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;border: 1px solid #ccc;&quot;
|-
| style=&quot;padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;&quot; |
* '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.&lt;/small&gt;
* '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''&lt;br/&gt;
&lt;small&gt;To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.&lt;/small&gt;
|- 
| style=&quot;padding:10px; text-align:center;&quot; |
'''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''&lt;br&gt;
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.&lt;br/&gt;Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.&lt;/div&gt;

Za vse drugo: &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&amp;action=edit&amp;section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]]
&lt;div style=&quot;font-size:10px; line-height:1.2;&quot;&gt;Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.&lt;/div&gt;
|}
&lt;!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --&gt;

== botopol#nh ==

[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&amp;diff=prev&amp;oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET)

:Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:52, 7. januar 2026 (CET)

:: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET)

== Kranjska kuščarica ==

Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov.  [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET)

:Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:58, 8. januar 2026 (CET)

:: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET)

== [[Naser bin Radan]] ==

Zdravo!

O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]&lt;/sup&gt; 08:43, 15. januar 2026 (CET)

== Avtomobili ==
Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi &quot;tehniko&quot;. Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET)

:{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:04, 15. februar 2026 (CET)
:@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:03, 9. marec 2026 (CET)

== Frlec itd. ==

Boris Frlec vs. Andrej Marinc:

s čim je Erardo Galbi &quot;dokazal&quot; da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš &quot;pri miru&quot;, podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila?  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-90770-6|&amp;#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET)

:Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:51, 19. februar 2026 (CET)
::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-90770-6|&amp;#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET)
:::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 15:39, 20. februar 2026 (CET)
::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu...  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-10289-3|&amp;#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET)
:::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa &quot;detajlen opis bolezni in vzrokov smrti&quot; vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 23:11, 21. februar 2026 (CET)
::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v &quot;izvirno raziskovanje&quot;, je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko &quot;varnostno&quot; opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-10289-3|&amp;#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET)
:::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:05, 22. februar 2026 (CET)
::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od &quot;potegavščin&quot;. Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo &quot;skupnost&quot; soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke  v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa &quot;neposredno&quot; od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel &quot;potegavščine&quot; s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do &quot;pravih/resničnih&quot;=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez &quot;izvirnega  raziskovanja&quot;, ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto &quot;skrivajo&quot; podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP.   [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-10289-3|&amp;#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET)
:::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:56, 23. februar 2026 (CET)

:::::::::: {{ping|&amp;#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET)
:::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro.  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-10289-3|&amp;#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET)
:::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET)
::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:58, 23. februar 2026 (CET)
:::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. 
:::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...)
:::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal:  gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D.
:::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet.  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-90770-6|&amp;#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET)
::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:43, 24. februar 2026 (CET)

== Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama ==

Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET)

:{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:42, 28. februar 2026 (CET)
::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno.
::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost):
::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje.
::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone.
::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu.
::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta &lt;nowiki&gt;''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''&lt;/nowiki&gt;.
::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani &lt;nowiki&gt;[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]&lt;/nowiki&gt;.
::&lt;nowiki&gt;Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~&lt;/nowiki&gt; [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET)
:::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:33, 2. marec 2026 (CET)
::::￼Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International
::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna.  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-13629-81|&amp;#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET)
:::::&lt;nowiki&gt;￼Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~&lt;/nowiki&gt; [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET)

== [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] ==

Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:59, 1. marec 2026 (CET)

:Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku &quot;nekdanja&quot;. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:38, 1. marec 2026 (CET)
::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:52, 1. marec 2026 (CET)

== Vodeb ==

Hej, 

kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-20372-43|&amp;#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST)

:Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:30, 2. april 2026 (CEST)

== Želeni članki ==

Dober dan,


Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka &quot;Želeni članki&quot;? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-22704-48|&amp;#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST)

:[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:43, 14. april 2026 (CEST)

Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške).

== Zoran Mušič Muzej Leopold ==

Hvaležen sem za pregled in čiščenje. Pri Muzeju Leopold, ki je referenčen muzej za umetnost 20. stoletja na Dunaju in širše, bi bilo koristno, da pridevnik ugleden ostane.

Lp

G-Cup [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 08:34, 16. april 2026 (CEST)

:To je pmm bolj podatek za v članek o muzeju (z ustreznim virom), če/ko bo napisan, in bralec sam razbere uglednost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:01, 16. april 2026 (CEST)
:PS: bi prosil znova za konstruktiven odziv na pogovorni strani članka, ker si nihče ne želi eskalacije spora po nepotrebnem. Pa generalno bi članek rabil dosledne sprotne (medvrstične) sklice, kar bi pomagalo omiliti esejističen, subjektiven vtis.

== You may be an eligible candidate for the U4C election ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Greetings,

The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years.

This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required.

The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run.

In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) &lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&amp;oldid=30472482 --&gt;

== Izbris fotografije Petra Kartina ==

Pozdravljeni,

danes zjutraj ste očitno izbrisali fotografijo Petra Kartina iz predloge v [[Peter Kartin|istoimenskem članku]]. Fotografija naj bi bila sporna z avtorskimi pravicami. Fotografija je iz osebnega arhiva lastnika, ki se strinja z objavo fotografije in opredelitve fotografije kot javno dobro. Razlog za izbris?


Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 09:45, 31. maj 2026 (CEST)

:{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} razlog za umik je nejasen status avtorskih pravic. Za objavo pod prosto licenco je podatek, kdo ima delo v arhivu, precej postranskega pomena - važno je predvsem, kdo je avtor oziroma lastnik avtorskih pravic. Če pojasniš za začetek to, z veseljem pomagam ohraniti fotografijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:08, 31. maj 2026 (CEST)
::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] fotografija je pač stara več kot 60 let in se za fotografa ne ve. Bom pa vstavil raje fotografijo, ki jo je fotografiral družinski član. Verjetno žena ali pa hči. Da ne bo s to fotografijo komplikacij. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 13:51, 31. maj 2026 (CEST)
:::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} temu se reče osirotelo avtorko delo in traja 100 let po prvi objavi, da se ga lahko uporablja. Kdorkoli je posnel novo fotografijo, naj prosim potem pošlje soglasje po navodilih [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:35, 31. maj 2026 (CEST)
::::@Yerpo sem naredil točno tako, kot si napisal: se pravi po določilih [[WP:VRTIZJ]]. Je zdaj vse tako, kot bi moralo biti, kar se avtorskih pravic tiče. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:32, 31. maj 2026 (CEST)
:::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} nisem prepričan, da razumem zgornje sporočilo, saj na e-poštni naslov ni prišlo nobeno dovoljenje, nova slika pa ima navedeno &quot;neznan avtor&quot; - kar po zgornji razlagi pomeni, da ne smemo uporabiti niti te. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:54, 31. maj 2026 (CEST)
::::::@Yerpo sem tako opredelil, da delo ni moje, a sem ga naložil z dovoljenjem avtorja oziroma lastnika fotografije. Če moram poslati dovoljenje, me zanima na kateri poštni naslov in piše tudi, da naj navedem URL fotografije. Če fotografije ni na spletu, kateri URL naj navedem? Naj ustvarim novo različico fotografije in uporabim to, ali naj uporabim že naloženo, staro različico? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 20:08, 31. maj 2026 (CEST)
:::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} ne ti, lastnik avtorskih pravic mora poslati dovoljenje (to je običajno avtor), e-poštni naslov pa je naveden malo višje na strani z besedilom dovoljenja. Fotografija je še naložena na https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg, samo v članku je ni več, kar na to se je treba sklicevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:50, 31. maj 2026 (CEST)
::::::::@Yerpo razumem, razumem, da ne jaz, seveda. Le navodil na spletni strani nisem razumel najbolje. Hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:01, 31. maj 2026 (CEST)
:::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Imam pa samo še eno vprašanje kar se pisma tiče - v razdelku, kjer piše:  '''STANDARDNA IZBIRA; ZA VEČ PODATKOV O VRSTI LICENCE GLEJTE SPODAJ: ['''pod prosto licenco &quot;Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.''']''', naj tukaj navedem uradni naslov (se pravi naslov fotografije v Wikimediji - Peter Kartin_Fotografija 3), ali moram dodati še kaj? [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 21:13, 31. maj 2026 (CEST)
::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} pisalo naj bi nekaj takega: 
:::::::::::Na tem mestu izjavljam, da sem jaz, (ime), avtor in izključni imetnik avtorskih pravic na fotografiji https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Peter_Kartin_Fotografija_3.jpg. Strinjam se z objavo dela pod prosto licenco &quot;Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna.
::::::::::Sicer si ne predstavljam, kdo naj bi to poslal, če je avtor neznan. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:19, 31. maj 2026 (CEST)
:::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] Aha, hvala. Torej, pismo naj bi poslal sorodnik iz ožjega družinskega kroga Petra Kartina, ki je lastnik teh fotografij. Z objavo je seveda seznanjen. Sicer sem opredelil kot neznani avtor, a vemo, da je posnel fotografijo nekdo iz najožjega družinskega kroga Petra Kartina in ne fotograf oziroma druga oseba, kjer bi se potem zapletlo. Ker 100% navedbe, kdo od teh družinskih članov to je, sem raje napisal neznani avtor. Družinski član, ki naj bi napisal pismo, je pač lastnik osebnega arhiva Petra Kartina in z njim tudi te fotografije. Mislil sem, da bi on to pismo napisal, a če potrebujemo čisto natančen podatek, kdo od teh družinskih članov je posnel to fotografijo, in če soglasje tega lastnika ni dovolj, mislim, da se na žalost znajdemo v slepi ulici. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 22:35, 31. maj 2026 (CEST)
::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} če je družina recimo 90% prepričana, da je fotografijo posnel ta in ta član (domnevam, da že pokojni), je ok da pošiljatelj napiše to in doda, da piše v imenu njegovih/njenih zakonitih dedičev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:26, 1. junij 2026 (CEST)
:::::::::::::Super, hvala. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:37, 1. junij 2026 (CEST)
::::::::::::::@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je zdaj lastnik poslal dovoljenje za fotografijo. Samo preverjam, če je prispelo. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:24, 13. junij 2026 (CEST)
:::::::::::::::{{ping|Jonatan Melik Kurinčič}} je prispelo sporočilo in bomo naprej urejali s pošiljateljico. Še par zadev je treba preveriti, preden bo potrjeno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:05, 13. junij 2026 (CEST)

:PS: na pogovornih straneh se tikamo, tudi mene seveda ni treba vikati.

== Hvala ==

Hvala za urejanje [[Smrdljivi bezeg|strani]], ki sem jo napisal. Šele začenjam urejati in se še lovim. 
lep pozdrav :) 
-- Maggotk [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] ([[Uporabniški pogovor:Maggotk|pogovor]]) 15:43, 5. junij 2026 (CEST)

== Boris Kramberger ==

Bojim se, da ste se nekoliko prenaglili z brisanjem gesla Boris Kramberger, ki je bil za zdaj le zaznamek (takih kratkih zaznamkov je na Wikipediji malo morje, včasih jih kdo dopolni, včasih nem da pa jih nekdo izbriše, je poseg druge vrste), besedilo pa bo dodano kmalu. Napisal ga je Borisov kolega in spremljevalec Pankrtov, torej po vaših merilih, nevtralna oseba, čakam, da mi ga pošlje. Nihče ne vrže stran testa za kruh, preden je kruh pečen, izpod rok kuharja, saj bi to razgalilo njegovo nestrpnost in oblastno tendenco. Prebrala sem vaše točke glede brisanja gesel in menim, da nimate nobene podlage pri izbrisu navedenega gesla. Brisanje je seveda neke vrste oblast Wikipedije, to je vsakomur jasno. Posluževati bi se je morali le rekdo ali nikoli, preden ne preverite zadev. Geslo, ki sem ga začela pisati, popolnoma ustreza vidni javni osebnosti in ima ničkoliko nevtralnih referenc. Ker v svojem pisanju dopuščate zmoto, upam, da jo boste tudi korektno priznali in ne izbrisali članka, ko bo dopolnjem. Prosim vas torej, da restituirate začetek članka, da ga lahko dopolnim, ko prejmem besedilo.  [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 16:28, 23. junij 2026 (CEST)

:{{ping|Tak2026}} za označevanje gesel, ki so še v delu, imamo več načinov, od predloge (template) &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{v delu}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; do umestitve na začasno uporabniško podstran. Brez tega seveda nisem mogel vedeti, kaj je še v načrtu s tem tekstom, izbris pa je bil utemeljen že s konceptom enciklopedije - torej dela, v katerem so zbrana enciklopedična gesla, pri čemer kot geslo omenjenega zaznamka ni bilo mogoče opredeliti (obstoj podobnih neustreznih zaznamkov je slab izgovor za vnos še enega). 
:Zdaj sem obnovil redakcijo in dodal na vrh obvestilo, da je še v delu. Kar se dopolnjevanja tiče, naj samo omenim, da objava avtorskega dela nekoga tretjega pod lastnim (uporabniškim) imenom ni najboljša praksa. Najbolje bo, da se ta kolega registrira na Wikipediji in objavi dopolnitev sam, če pa tega ne želi ali ne zna, pa bo moral poslati soglasje z objavo pod prosto licenco po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:55, 23. junij 2026 (CEST)
:PS: Na pogovornih straneh se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje. Tudi mene seveda ni treba vikati.
::Hvala, Yerpo, za vsa napotila in potrpežljivost. Ker sem nova, se šele učim. Hvala za opomin na obe možnosti glede predlog oz. nedokončanih besedil. Vsekakor bom stran kmalu uredila. Glede delanja strani za nekoga drugega ali tretjega pa naj vam povem, da so med nami starejši ljudje (tudi jaz nisem več posebno mlada), ki jim je tehnologija tuja in se v virtualnem svetu ne znajdejo dobro, pa to še ne pomeni, da njihovi izdelki niso vredni objave ali da jim ne bi smeli pri objavi pomagati. Si bom ogledala tisto glede licence. Uf!  [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 17:38, 23. junij 2026 (CEST)
:::Z veseljem pomagamo, ko presodimo, da je koristno. Vendar pri objavi del tretjih avtorjev vztrajamo pri tem, da je vprašanje avtorskih pravic razčiščeno direktno z imetnikom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:01, 23. junij 2026 (CEST)
::::No, kratko geslo sem naposled sestavila sama na podlagi dostopnih informacij, svojega arhiva in relativno solidnega poznavanja zadeve. Dodatna administracija torej odpade. Besedilo, ki ga je napisal Borisov kolega, je bilo preobširno in nedodelano (tudi nedokončano). Morda se nekoč, ko bo več časa za premlevanje teksta, dosežkov in za diskusijo, vrnem k geslu. Prosim, preglejte, če je vse okej. Hvala za za repliko, Yerpo. I appreciate it. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 20:23, 23. junij 2026 (CEST)
:::::{{ping|Tak2026}} resnici na ljubo je referenciranje daleč od ustreznega, saj ni niti enega vira, ki bi poglobljeno govoril o njemu. Pa tekst v poglavju &quot;Glasbeno udejstvovanje&quot; govori o Pankrtih kot celoti in bi ga bilo bolj smiselno umestiti v  [[Pankrti|članek o skupini]]. Tisto o &quot;temeljnem poseganju v družbeno mrtvilo&quot; v taki obliki deluje kot neenciklopedična floskula, še bolj pa je neenciklopedično govoriti o &quot;nepozabnosti&quot; koncertov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:36, 23. junij 2026 (CEST)
::::::Ne zameri mi mojega mnenja, Yerpo, pravzaprav stališča, ko mislim, da si drobnjakarski in pokroviteljski, da ne rečem prenapet. Zahtevaš kolegialno tikanje, nekatere tvoje pripombe pa so izrazito nekolegialne. (Kaj pa je zate &quot;neenciklopedična floskula&quot;, lepo prosim? Zdi se namreč, kakor da bi zate enciklopedični diskurz bil nekaj svetega in le po tebi odrejenega, vse drugo zunaj njega pa floskula.) Večina gesel v slovenski Wikipediji ni na ravni, ki jo umeščaš pri mojem kratkem geslu. Vrh tega - in to je huje, celo tvoja gesla niso vsa brezhibna in ne na ravni, ki jo sam zahtevaš. Res jih je veliko v skoraj 30 letih, a kvantiteta zame ne nadomešča kvalitete. Nekaj sem si jih ogledala. 
::::::Tule je rezultat te kratke sondaže:
::::::Omenjam le tri mimogrede odkrite “lapsuse” ali nedoslednosti iz tvojih gesel, da ti spustim nekaj zraka iz napihnjenosti:
::::::−     geslo Ana Pugačova:
::::::“Znana je po svojem ZAHODNJAŠKEM SLOGU izvajanja, ki ohranja SLOVANSKI PRIDIH, in BUJNIH ODRSKIH NASTOPIH.” Kakšna neprimerna zgostitev pridevnikov v obče floskule, ki neposredno napotujejo na osebno mnenje pisca gesla: Kaj je torej “zahodnjaški slog”? Kaj “slovanski pridih”? In kaj šele “bujni odrski nastop”? 
::::::−     geslo Franz Marc – zmešnjava besedila in slabo navedenega sklica, ki ne omogoča jasnega branja, potrebna je korekture: 
::::::“Franz Marc pa jo je poročil z obljubo, ki jo je imenoval Maria Franck, napovedana novembra 1906.ref name=&quot;Baumgartner203f&quot;&gt;Beate Ofczarek, Stefan Frey, in: Michael Baumgartner, Cathrin Klingsöhr-Leroy, Katja Schneider (Hrsg.), S. 203 f.&lt;nowiki&gt;&lt;/ref&gt;&lt;/nowiki&gt;”
::::::−     geslo Mark Knopfler:
::::::Več kakor pol kratkega gesla opisuješ Knopflerjevo sodelovanje s skupinami ali z drugimi glasbeniki. Seveda to nikogar normalnega ne moti, vendar pa tega potem ne smeš očitati komu drugemu. Torej sam pišeš natanko to, kar očitaš meni. V štirih vrsticah v nadaljevanju pa navajaš Knopflerjevo osebno slavo, njegov stil igranja in znamko njegove kitare. Vse te informacije lahko seveda tudi jaz zberem in dopišem za Borisa Krambergerja. In bi po tvojih merilih moralo biti BP. Tega ne pišem, ker bi primerjala oba kitarista, nikakor, to tukaj ni predmet debate, opozarjam le na tvoje slepote in na objestnost, ki se drži tvojih replik.
::::::Iz zapisanega je lahko obema jasno, da v današnji komunikaciji ne gre za dosti drugega kakor za nekakšno izvajanje oblasti nad menoj, ki še ne poznam vseh trikov, navad in tehničnih rešitev Wikipedije. Vendar nisi naletel na lahkega sogovornika, še manj na kako žrtev, ki jo boš po svoji volji valil sem in tja. V Franciji, kjer živim in delujem, velja takšen stil komunikacije za nevrednega, poniglavega. Dialogi so dialogi spoštljivosti do intervencij drugega ali pa niso dialogi, pogovori. Glede na to, da sam nikakor nisi nezmotljiv, bi raje videla, da pošteno in konstruktivno sodelujeva (namesto, da si samopripisuješ »resnico«, ko začneš s flavzulo »resnici na ljubo«, bi lahko preprosto zapisal le to, naj poskušam najti več sklicev, ki zadevajo dela zgolj dotične osebe, ne pa toliko skupino Pankrti). V najini komunikaciji se ne morem znebiti občutka, da imam opraviti s pipcem, ki živčno maha, ker meni, da je mesarski nož. Tvoj opus v Wikipediji je seveda občudovanja vreden, a tu se zadeve ustavijo. Vsi imamo svoje opuse. Nekateri mednarodno potrjene in nagrajevane. To pomeni, da znamo pisati.
::::::Tudi enciklopedični diskurz seveda ni en sam in ne edini validen takšen, ki je tebi všeč. Gesla na francoski Wikipediji so, denimo, veliko bolj prožna. Ni prav hudega lajanja na drugačne tipe zapisov in jasno je, brez moralistike ali poniževanja, da avtorji sami naredijo prvo verzijo, potem pa drugi priskočijo na pomoč, da se zadeva čim bolj uredi v uravnoteženo obliko. To se počne z razumevanjem in humorjem. Običajno brez »prepucavanja«. Tudi ekscese pustijo, saj se ti sami izrabijo in izpojejo. Skratka, ni besnega čistunstva in ni mahanja z merili. Res pa tu že nekaj let obstaja javna debata o Wikipediji v tiskanih medijih, ker mnogi, ki so bili nesramno zavrnjeni, menijo, da so nekateri uredniki del političnega lobija ali lobijev in da je Wikipedia s tega neosvetljenega ali slabo osvetljenega vidika sporen projekt. Kakorkoli že, kdor je kaj vrednega ustvaril, se bo ohranil, če je v Wikipediji ali ne, ko ne bo ne tebe in ne mene več.
::::::Ob ogledu gesla Pankrti vidim, da citat filozofa Tineta Hribarja, ki je v geslu naveden, govori o &quot;razgrajanju Pankrtov&quot;. Ta osebna vrednostna sodba, čisto simpatična sicer, ovita v citat (je v citatih eksces dovoljen?), je torej dopuščena, &quot;poseganje v družbeno mrtvilo&quot; pa ne. Kdor pozna rez, ki so ga Pankrti umestili v slovensko glasbo po letu 1977, mi bo verjetno pritrdil. Ali pa tudi ne. To niti ni važno. Vsakdo ima pravico do svojega zornega kota. Jaz pa te tu pozivam, da mi navedeš jasen razlog za to dvojnost kriterijev (med tekstom gesla in citati)? 
::::::Glede člankov le o basistu samem, pa bom še premislila in pobrskala za viri. Tu imaš deloma prav. Za zdaj sem dodala tri zunanje povezave. Seveda pa si ne predstavljam, kako bi skupina bila enaka ali kako bi sploh eksistirala brez (dobrega in dolgoletnega) basista. Tvoja pozicija je pravzaprav nelogična: skupina naj bi si geslo zaslužila, vsak posamični član, zaradi katere je skupina sploh mogoča, pa ne. Še zlasti ne, če član poleg skupine ni imel še solo kariere. Ali tak glasbenik potemtakem ni vreden samostojnega gesla?! To je absurden pristop. 
::::::Strinjam se glede &quot;nepozabnosti&quot;. Odveč je. Sem odpravila. Ne glede na moje pomisleke glede tvojih pogledov in tvojega komunikacijskega sloga, imam to izmenjavo vseeno za plodno in sem skušala upoštevati, kar sem presodila, da je potrebno. Iz vsega tega sledi, da je za potrebe slovenske Wikipedije (te še posebej) treba povdarjeno paziti na uporabo pridevnikov. Ne le jaz, tudi ti. [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] ([[Uporabniški pogovor:Tak2026|pogovor]]) 00:53, 24. junij 2026 (CEST)
:::::::{{ping|Tak2026}} dobro, tisto o floskulah bi lahko napisal bolj diplomatsko, ampak odziv je, če sem povsem odkrit, posledica prvega vtisa o tebi, ki si začela svoje udejstvovanje tukaj z ravno tako slabo referenciranim avtobiografskim prispevkom (moje mnenje o takem početju [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije|tukaj]] in [https://metinalista.si/izpoved-administratorja-slovenske-wikipedije/ tukaj]) ter kmalu prešla na pisanje o sorodnikih, nisem pa še posegal v gesla, da bi kaj &quot;mesaril&quot;.
:::::::Si si sicer privoščila več površnosti v svoji &quot;sondaži&quot; - posebej pri opombi o Franzu Marcu, kjer mi pripisuješ napake neke druge urejevalke, ki je geslo razširila po tistem, ko sem ga jaz začel. Tej osebi smo že večkrat poskušali dopovedati, naj izboljša svoje pogosto slabe prevode in redno popravljamo za njo, a o tem problemu tu ne bi razpravljal na dolgo in široko. Sem pa sporni stavek popravil. Tudi pri Knopflerju ne gre za dvojnost meril, saj tekst dosledno govori o njegovi vlogi pri sodelovanjih in ne razglablja o skupinah samih, zato nima kakih bistvenih vzporednic s člankom o Borisu Krambergerju. Če preidem v defenzivo, tisto o Ali Pugačevi ni moje mnenje, temveč povzetek citiranega [https://www.britannica.com/biography/Alla-Pugacheva gesla o njej] v Enciklopediji Britannici, čeprav sklic ni vključen tudi na tisto mesto. In na slednjem primeru je mogoče lažje razumeti, od kje izhajam - iz razumevanja in upoštevanja [[WP:P|pravila o preverljivosti]], ki je poleg [[WP:NS|nepristranskosti]] temelj celotnega projekta. Iz tega logično sledi, da je v uglednem viru objavljeno mnenje Tineta Hribarja o Pankrtih relevantno, nereferencirano mnenje Taje Kramberger pa … malo manj. Sledi tudi (čeprav morda kontraintuitivno), da zares ni nujno, da vsak član znane skupine samodejno zasluži samostojno biografijo v enciklopediji, če ga noben vir zares ne obravnava - na enak način kot recimo pri predsedniku uprave znanega podjetja. Verjamem, da se bo za Borisa Krambergerja vendarle našel kakšen vsaj v kakem specializiranem glasbenem mediju, zato sem dal napotek namesto kakega drastičnega ukrepa. V takih primerih tudi redno pomagam pri referenciranju, ampak o njem v meni dostopnih virih pač ne najdem ničesar otipljivega.
:::::::Vse povedano žal samo utrjuje moj prvi vtis - da si prišla sem s poglavitnim namenom uporabiti to spletišče in njegov ugled (katerega mu med drugim daje tudi moje delo) za lastno korist. Kar bi težko bilo bolj tuje konceptu Wikipedije in prepričan sem, da bi bil na francoski strani odziv zelo podoben, čeprav mogoče lepše povedan. Tudi sam verjamem v ta koncept in mu posvečam pretežen del svojega prostega časa že skoraj 20 let (ob grajenju preostanka mednarodno priznanega in nagrajevanega opusa izven njega), zato ima moje konstruktivno sodelovanje svoje meje. Če me imaš zato za &quot;drobnjakarskega&quot;, bom moral pač živeti s tem. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:46, 24. junij 2026 (CEST)
::::::::Yerpo, najprej hvala za odgovor. Da si nekdo vzame čas in odgovori, je vseeno znak določene korektnosti, pa naj bo še tako minimalna. Kar si jaz mislim o tebi ne izhaja iz prvega vtisa ali kakega drugega predsodka, ampak  neposredno iz tvojega diskurza, ki - vsaj v odnosu do mene - na bil liniji od Wikipedije zapovedane prijaznosti in konstruktivnosti do novih urednikov/urednic ali piscev/pisk gesel. Če pustiva ob strani to značilno slovensko omalovaževalnost do sogovornikov/sogovornic, je treba gledati dobronamerno in videti, kaj bo kdo ustvaril v nadaljevanju. To mora ostati odprto. Seveda pa jaz nimam tvoji aspiracij biti vodilna sila v slovenski Wikipediji. 
::::::::Dejstvo pa ostaja, da smo v javnosti vidni individualci/individualke občutljivi na neresnice ali drobne namerne pripise/opuste v enciklopedičnih geslih, ki pišejo o nas. Gre za sprotne taktične in politične vdevke, ki niso brez družbenih učinkov. To seveda ne pomeni, da bi se hoteli kakorkoli dodatno izpostavljati ali samopromovirati, le to da so navedbe zares korektne in da se upoštevajo, če se je osebi v življenju zgodil kak hud dogodek ali družbeni linč, vsaj obe strani dogodka. V mojem geslu ni bilo tako. Tudi s strani administratorjev Wikipedije, če jih količkaj zanima uravnoteženo realno stanje, kar ti imenuješ objektvnosti in nepristranskost (ki si ju samopripisuješ), bi moralo biti v njihovem interesu, da človek, ki ga geslo predstavlja in to geslo vsebuje netočnosti, predstavi dokaze o netočnostih. In da se napake v nadaljevanju odpravijo. Nihče, s teboj vred - upam vsaj - ne želi imeti lažne ali potvorjene javne podobe.  (Mislim pa, da te &quot;javne izkušnje vidnosti&quot;,  ki se v Sloveniji čez noč obrne iz visoke potrjenosti v namerno degradacijo, če tako odredi politika, sploh nimaš, torej tega, kar navajam, verjetno niti ne moreš razumeti.) Skratka, človek, ujet v netočne in namerno plasirane reprezentacije, se bo po svojih močeh trudil, da to podobo uravnovesi z dokazi s svoje strani, četudi dobro ve, da čreda in konjunkturisti raje pristajajo na laž, ker je udobna in iz nje izhajajo mnogotere koristi.
::::::::Vedeti bi hotela tudi, kjer natančno je moj &quot;avtobiografski prispevek&quot;, ki mi ga očitaš, &quot;slabo referiran&quot;? Navedi torej konkretno mesto, da ne ostajamo pri &quot;obrekovanju&quot; in da lahko neodslednosti odpravim. To možnost mi boš vendarle dopustil, mar ne?
::::::::Ker si v tej javni debati, nepooblaščeno sicer, razkril moje pravo ime, me, Yerpo, iz preproste korektnosti in enakopravnosti zanima, katero je tvoje pravo ime?
::::::::Nikjer nisem rekla, da je zapisana neumnost o Pugačovi tvoje mnenje, prosila sem le, da mi pojasniš bizarno razliko med tem, da mora biti geslo Wikipedije &quot;objektivno&quot;, citat znotraj gesla pa lahko to poruši in vnese v geslo subjektivno &quot;vrednostno sodbo&quot;. To je zame sicer navadna hinavščina, kjer se lastno mnenje pisca skrije pod tujim &quot;uglednim&quot; (!) citatom. Zanima pa me tvoja argumentacija. Nisi mi je podal. 
::::::::Kar navajaš o domnevnih francoskih posegih urednikov, je popolnoma nepertinentno in odveč. Je le preslikava tvojih želja, ki naj bi te širše potrjevale. Francoski svet v izhodiščni spoštljivosti do drugačnega pogleda pretežno nima nič skupnega z običajno slovensko aroganco ali prepotenco. Cenzura gesel, ko do nje prihaja, če prihaja, se ne izvaja na isti ravni kakor v slovenskem delu. Nihče nikomur vnaprej ne krati elementarnega obstoja v Wikipediji. V Sloveniji pa so cenzurne škraje že na vhodu vanjo (s tabo vodim to polemiko tretji dan svojega sodelovanja, kakšen absurd, sploh še nisem vpisala vrste gesel, ki jih nameravam), to pa je v popolnem nasprotju z duhom tega, da lahko v Wikipediji kdorkoli demokratično sodeluje.
::::::::Glede pripisane mi &quot;površnosti&quot; moram reči, da nisem izvajala kake poglobljene analize, ki v nekaj urah seveda ni mogoča, sem pa preletela gesla, ki jih imaš navedena v arhivu kot &quot;svoja&quot; oz. kot tista, v katerih si sodeloval. Torej si zanja vsaj deloma odgovoren. Veseli me, da si površnost, ki je tako tudi tvoja, v enem od teh odpravil na mojo pobudo. To je vse. Če bi zares naredila analizo, bi nedvomno našla vrsto takih mest. Nihče ni nezmotljiv. 
::::::::Vendar sem, preden sem se lotila odprave napak v svojem geslu, mislila, da je dobronamernost, ki se pojavlja med kriteriji in zahtevami, ena od temeljnih zapovedi v pisanju v Wikipedijo. Ti - kot administrator, ki sme brisati in kakor praviš &quot;mesariti&quot; (tvoj izraz) -  mi ne daješ dobrega ali zglednega vtisa v tej smeri. Upam, da boš ta moj pogled, ki je morda začasen, znal popraviti s prihodnjim poštenim in korektnim sodelovanjem.
::::::::Nikdar od Wikipedije nisem imela nobene koristi (!), le zmedo zaradi nepopolnih, pristranskih in neobjektivnih podatkov (ki jih mrgoli zlasti v angleški verziji) in nekajkrat celo vztrajanja urednikov ali administratorjev Wikipedije na reprezentaciji, ki je bila v medijih podana s strani opresorjev, to je izvajalcev čistke na univerzi v Kopru. Za geslo se petnajst let še zmenila nisem, pa so me prijatelji nagovarjali, naj vendar že popravim neresnice. Toliko o moji &quot;koristoljubnosti&quot;.
::::::::Pač pa se tu odpira pomembnejše vprašanje ti. resnih medijev, ki se v Wikipediji zahtevajo za sklic. Morebiti pa v Sloveniji noben medij ni zares resen, saj so domala vsi politično kontaminirani in toksični, besno razdeljeni po politični linij, četudi bi si še tako želeli biti nevtralni? Tu je velika težava, ki daleč presega domeno Wikipedije, četudi je ta kot eden od referenčnih medijev tudi del nje, saj je potem preveč odgovornosti ali celo vsa na administratorju, eni sami osebi, ki tako končno subjektivno odloča, kateri politični liniji kot referenčni, ugledni ipd. bo sledila, in katero bo brisala, četudi po pravilih demokratične pluralnosti tega sploh ne bi smela početi ... Ne vem, ali ste o tem tukaj že debatirali ali ne. 
::::::::Ko sem torej po 16 letih (!) po univerzitetni čistki (dogajala se je med 2010 in 2012) skušala pred nekaj dnevi popraviti neresnice najprej v svojem slovenskem geslu - in to odkrito pod lastnim imenom, saj ni kaj skrivati, si ti, Yerpa, kot administrator name &quot;navalil&quot;. 
::::::::Da je moj brat član Pankrtov in si kot basist te vidne skupine zasluži kratko geslo, ki ga ne zna vpisati, ni v objektivnem merilu na noben način sporno. Nekdo, ki se poglobljeno zanima za Pankrte, bo seveda želel izvedeti, kdo so posamezniki, ki sestavljajo skupino. In ti bi to raziskovanje - zelo zanimivo - rad vnaprej blokiral! Geslo Borisa Krambergerja ne pretendira na nič razen na svoj majhen obstoj v Wikipediji, ki ima očitno hude carinike. Geslo ne širi nobene slave, ki je moj brat že tako ne bi imel. Enako velja zame. Noben od naju ne išče slave, ker jo že poznava in je nočeva. Vendar to še ne pomeni, da bi lahko nekdo odločal o tem, ali v ljudski in demokratični Wikipediji smeva imeti geslo ali ne. Oba sva posegla v javno sfero - in to oba vidno. To bi moralo biti dovolj za vstop. Vse govoričenje po tem pragu je bolj na ravni osebnih mnenj ali tračev. Poleg tega Wikipedija tudi ne nudi kake posebne slave, je le eden od bežnih, trenutno resda bolj aktualnih zaznamkov v času. Tako jo vidim jaz. Ti, ki v njej odločilno sodeluješ, jo vidiš kot svoj biser, kar je razumljivo in do neke mere normalno. Toda, dragi moj Yerpo, to je tisto, čemur pravimo subjektivno gledanje. 
::::::::Tvoje pripombe glede &quot;nepotizma&quot; so tako zame brez pomena, važna so le realna dela in reference. Imava jih tako Boris kakor jaz. Želela bi ti, da slavo in ugled čim prej dosežeš v tisti res veliki svetovni meri, ne le majhni notranjeslovenski, da boš videl, da to ni nič posebno pozitivnega in da je vse odvisno od politike in lobiranja primarne socializacijske skupine. Meni se tvoje intervencije glede demoničnosti sorodništva, ki jih jemlješ za nekakšne delikte (!), zdijo prejkone sodna oblast, tj. odločanje o tem, kdo sme biti v Wikipediji in kdo ne. In kdo ga sme vanjo vpisati geslo in kdo ne. Preneumno za inteligentne in študiozne ljudi. In verjamem, da si študiozen, saj omenjaš svojo naravoslovno kariero. V čem je torej tvoj resnični problem? 
::::::::Verjemem tudi - glede na to, kako malomarno pišeš o meni in kako ti vse, kar argumentiram, le potrjuje tvoje negativno mnenje o meni - da je predsodek o meni obstajal že, preden sem pred dnevi skušala korigirati geslo o sebi, in ni kaj posebno novega. Ta tvoj izbruh (za moje slovensko geslo mi za zdaj na moje razmišljanje o sporni samoatribuciji &quot;objektivnosti&quot; s strani administratorjev še nihče ni odgovoril) imam za zanimivo dejstvo o tem, da sta &quot;objektivnost&quot; in &quot;odprtost za korekture&quot; napak, neresničnih zadev ali utaj v slovenskem kroženju informacij, ki si potem najdejo mesto tudi v Wikipediji, še vedno silno sporni. In to ne glede na to, da številni tisti, ki tam živite in delujete, iluzorno menite, da ju poznate ali celo izvajate v svojih geslih. Mika me, da bi najino dopisovanje uporabila za esej o (slovenski) Wikipediji in o njenih kontroverznih in v marsičem razlikujočih se metodah delovanja na papirju in ''in concreto.'' Shranila sem vse dopise za primer, če te zgrabi &quot;mesarjenje&quot; ali &quot;brisanje&quot;.
::::::::Mimogrede, napisala sem tudi kratko geslo o infekcijski kliniki, ki je morda tudi pristransko, ker sem tam ležala leta dvakrat, v zgodnjem letu 1971 in še 1973 s pljučnico. Tega gesla seveda ne omenjaš. To sem naredila na isti dan - to je na prvi dan svojega sodelovanja z Wikipedijo, ki - zdi se mi - mu že na samem začetku groziš z oblastjo in ukinitvijo. Geslo ni kaj posebnega, le osnova za nadgradnjo in dopolnitev, a vpisano je in začudilo me je, da ga doslej ni bilo. Vpisovala bom gesla, ki me zanimajo in ki jih poznam, če mi bo vrhovni cenzor, za katerega sem mislila, da je davno stvar preteklosti, to dopustil. Ne gre mi za znanstvene članke, te lahko objavljam drugod. Me pa prav zanima, kako nadležna (ali ne) vam bo moja perspektiva, ki ni homogenizirano slovenska in ne gradi le na slovenskih spoznanjih. Ne bo pa pisanje v Wikipedijo nikoli moj osnoven hobi ali celo življenjska vokacija, kakor se zdi da je tvoj/tvoja. Ne zanima me nobena promocija skozi Wikipedijo in virtualni svet, zanimajo me realna dela in živi ljudje.
::::::::Najspornejša v tvojem odgovoru se mi zdi tvoja interpretacija &quot;besede proti besedi&quot; glede na ugled izjavljalca. Slutiti jo je že v izjavi Enciklopedije Britannice o Ani Pugačovi, za katero meniš, da ti &quot;ugled korpusa&quot; rešuje čast. Nekaj je lahko bedasto, četudi izhaja iz &quot;brezprizivne&quot; ali močno razširjene avtoritete. Kaj vse je znotraj Tretjega rajha ali Vichyjevske Francije in še kje, kjer so inteligentni in pošteni ljudje izgubili glas in družbeno veljavo, veljalo za ugledno in nesporno! 
::::::::Morda si ravno tak, kakršen si, odličen spontan cenzor, tj. idealen slovenski urednik projekta Wikipedija, ki ne dopušča heretičnih vizij. Skozi tebe se kažejo vse omejitve slovenske mentalitete. Do drugačnih pogledov in klasifikacij pa si nestrpen, ker jih ne znaš dobro zgrabiti in preveriti, vsaj, kar zadeva moje geslo ne, verjamem pa, da ni  edino. V Sloveniji imam namreč zelo veliko referenc, ki jih ti imaš za &quot;ugledne&quot;, jaz pa komaj. Tvoja epistemična podlaga presojanj je konjunkturna, ker je zalepljena na trenutno slovensko reprezentacijsko realnost in nima nobenih preverljivih oprijemkov zunaj nje. Še huje je, sami kriteriji notranjeslovenske realnosti so skrajno sporni. 
::::::::Kaj pa je &quot;ugled&quot;, denimo, navajanjega filozofa Tineta Hribarja? Razen v Sloveniji in še to ne v vsej, morda pa še v nekaj omejenih germanofonih in ex-jugoslovanskih okoljih, ga skorajda ni. V velikem svetu ga ni ne v svetovnih enciklopedijah filozofije, ne navaja se njegovih spoznanj v globalno pomemebnih revijah ali korpusih, v svetovni filozofiji torej ne nastopa kot kakršnakoli referenca ob boku mednarodno uveljavljenih filozofov - in, ne pozabi, to glede &quot;uglednosti&quot; so, prosim, tvoji kriteriji, ne moji. Zatorej ne vem, o čem govoriš, ko moji besedi napram filozofovi znižuješ vrednost. 
::::::::Za razliko od filozofa Hribarja, ki ga torej ne najdemo v svetovnih antologijah filozofov, sem jaz (oh, kako zoprno, da moram to sploh navajati, ker v deželi vlada totalna ignoranca o dosežkih &quot;domačih ljudi&quot; zunaj Slovenije) kot edina predstavnica Slovenije na primer objavljena v svetovni antologiji ''The world record : international voices from Southbank Centre's poetry Parnassus'' (2012)'','' ki ni izšla v Sloveniji, ampak v Angliji. Spet mi boš hotel pripisati samopromocijo, ki je nikdar nisem izvajala in me ne zanima, samo zato, ker navajam preprosto dejstvo: da obstajam v svetovno referenčnem korpusu. Pa vendar ta povsem &quot;nepristranski&quot; izbor moje poezije, ki je nastal slovenskemu izrivanju mene iz slovenske literature in poezije navkljub, kaže na ravno nasprotno zadevo: da so me izbrali nevtralni mednarodni bralci in člani žirije in da me slovenski zoprniki tedaj niso uspeli dovolj potlačiti, da se to ne bi zgodilo. Kar bi seveda hoteli. S teboj vred. Hudo je, kajne, če se nekdo, ki ve, da ustvarja izvirne zadeve in ni nikakršen komolčar in še manj samopromotor, ne pusti polomiti od domorodcev in se celo uspe izogniti neutemeljenim slovenskim mlinom za mletje kosti domačih ljudi!
::::::::To, kje je kdo &quot;ugleden&quot; in zakaj, je tu sicer komaj pomembno (v zgodovinski perspektivi pa je to zanimiva tema) in je tudi skrajno relativno, saj vsa občinstva niso enaka, zagovorniki določenih ustvarjalcev/ustvarjalk pa tudi nimajo enakih diplomatskih sposobnosti ali političnih omrežij ipd. Nekaj drugega še razkriva tvoja insistenca na tej absurdni in slabo preverjeni točki &quot;uglednosti&quot;, ki je kajpak relativna in lahko različno lokalizirana: da gre za na vsej črti za tvoja relativno ozka notranjeslovenska prepričanja. 
::::::::In ker se tu razkriva tvoja omejena spoznavna podlaga, je posledično morda sporno vse, kar pišeš o svojih izbranih zunajslovenskih predmetih ali osebah (zlasti v kulturi), saj ne poznaš dovolj dobro neslovenskih kontekstov, pričakovanj in zato izbranih &quot;subjektov&quot; ne zmoreš plasirati v sprejemljivo &quot;objektivni&quot; perspektivi. Ta nujno ostaja povsem subjektiva, tvoja: tako po izboru tvojih gesel in podatkov v njih kakor po diskurzivni geselski izvedbi. Jaz bi tu rekla: s tem ni nič narobe, vsi počnemo zadeve subjektivno, ker subjetivno živimo v svojih telesih, saj nismo le objekti drugih, ampak tudi subjekti, a z odločilnim dodatkom: tega se moramo zavedati in ne drugih arogantno prikrajševati za to, česar pri sebi ne vidimo.
::::::::Od stotisočev ali milijonov ljudi, ki se danes imajo za pomembne, se v dolgoročni memoriji ohrani komaj kak promil njihovih imen na stoletje. Tedaj bo morda zares delovala kakšna &quot;objektivnost&quot; preizkušnje časa in raznoterih filtracijskih kontekstov, ne deluje pa že kar danes za sprotne &quot;lokalne&quot; zvezde Wikipedije, naj bodo ruske, ameriške ali slovenske. Na dolgo dobo je zares pomemben morda promil ali največ odstotek Wikipedije. To pa spet pomeni, da si administratorji ne bi smeli dovoliti &quot;brisanja&quot; in &quot;mesarjenja&quot; gesel, ki jih sami ne razumejo dovolj dobro in še manj vedo napovedati, katera imena/gesla se bodo umestila v tisti &quot;objektivni&quot; promil ali odstotek. Torej je vse mahanje s cenzuro in razsojanji odvečni teater. Vse bi moralo biti na korektnem prikazu gesla, morda res brez vsakih pridevnikov in uglednih ojačevalcev - razen preprostegab sklica, in v poštenih, preverljivih referencah. Jaz sem jih podala, kjer je le bilo mogoče. Če jih nisem, mi konktretno napiši, kje je tako, vse drugo je odveč. Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor to: suhoparen opis in korektni sklici. Predlagam, da za izhodišče vzameš moje slovensko geslo in bova konkretno od stavka do stavka videla, kje so reference sporne in kje ni dokazov za moje trditve. 
::::::::Toliko.
::::::::Naj končam s tem, da spoštujem tvoj opus v Wikipediji, drugega tvojega dela pa ne poznam in tudi nisem pristojna za naravoslovje, čeprav sem do tvojih prijemov mestoma skeptična. Vendar v imenu pluralizma menim, da je vsak drugačen glas dragocen za diskusijo. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-36859-83|&amp;#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:17, 25. junij 2026 (CEST)
:::::::::In še to, Yerpo, zgoraj piše, da so okoli najine teme 3 osebe v pogovoru in da je 9 komentarjev. Zakaj vidim le najine prispevke - in ni jih devet? Hvala za odgovor ali napotilo na stran, kjer si lahko preberem komentarje drugih. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-36859-83|&amp;#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-36859-83|pogovor]]) 16:23, 25. junij 2026 (CEST)
::::::::::Opravičujem se za zatipkane napake in nekaj drugih lapsusov. Pišem na francoski tastaturi in se pogosto motim, ker so črke pri tej na drugih tipkah, potem pa popravljam in včasih pozabim kako besedo ali črko izbrisati ali dopisati. Tu je eden od stavkov, ki bi moral teči takole: &quot;Naj povzamem, ti se ne bi smel vtikati v nič drugega kakor v to: da so opisi suhoparni (in ne prenapeti) in da so sklici korektni. Medtem sem pregledala geslo uglednega slovenskega filozofa, okoli katerega sva sukala pero, v Wikipediji. In ugotovila, da v vsem dolgem geslu o življenju, selitvah iz sobe v sobo, rojstvih otrok, pitni vodi in meščanstvu, pa pregonih udbe in drugih prigodah nima med besedilom niti enega samega referenčnega sklica (prav takšnega, ki jih meni očitaš, pa jih imam v primerjavi z njim lep zalogaj). Yerpo, ne reci mi, da tega ne potrebuje, ker je dovolj &quot;ugleden&quot;! Ta bi bil pokop vseh poštenih metod slovenske Wikipedije. Bojim se pravzaprav nečesa drugega: da se od njega, ker je tako &quot;ugleden&quot; ne upate zahtevati, kar od drugih izsiljujete in jim grozite z izbrisom. Čakam torej na tvojo pojasnilo tudi glede teh dvojnih meril. In na druge jasne odgovore na zastavljena vprašanja, predvsem pa na tvoje resnično ime. Lahko noč. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-36859-83|&amp;#126;2026-36859-83]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-36859-83|pogovor]]) 00:15, 26. junij 2026 (CEST)

:::::::::{{ping|Tak2026}} še ena eksponentno daljša replika, ki problematizira vse okrog, izogne pa se osrednji poanti mojega sporočila. Zato se bom omejil na bistvo in ne bom omenjal vsake bodice v njej, ker nepregledni eseji ne bodo koristili nikomur. Sem seveda pripravljen pojasniti/zagovarjati vsak moj komentar, a o vsem ostalem lahko razpravljamo ločeno na primernejših mestih (na primer pogovornih straneh člankov, ki jih omenjaš). Svoje ime si razkrila sama v javni opombi [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Taja_Kramberger&amp;diff=prev&amp;oldid=6699256 tule], na podoben način sem ga jaz na [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik%3AYerpo%2FOsebno&amp;diff=6678008&amp;oldid=6652465 svoji predstavitveni strani]. Če si razumela povzetek urejanja ob avtobiografski intervenciji za drugačne sorte razkritje, se opravičujem.
:::::::::Na kratko, še enkrat: izhajam iz dogovorov o [[WP:P|preverljivosti]] in izogibanju [[WP:KOI|navzkrižja interesov]]. Pri tem vztrajam ob polnem zavedanju, da bom na površinski pogled izpadel črkobralsko in omejeno, sploh v debati z osebo, ki se s svojo avtoriteto postavlja nadnje ter brez poznavanja sistema razlaga, kako bi stvari morale delovati. Vendar je za mano konsenz tisočev kolegov z vsega sveta, ki so skozi desetletja grajenja projekta oblikovali te smernice in dokazali, da so najučinkovitejše za demokratično zbiranje ter širjenje prostega znanja na tako odprti platformi. Tudi tisto o francoskih kolegih ni nobena projekcija - imajo namreč [[:fr:Wikipédia:Autobiographie|praktično identično smernico o neprimernosti avtobiografskih prispevkov]] in na podlagi praktično identičnih pravil o preverljivosti ter odmevnosti [[:fr:Wikipédia:Débat d'admissibilité|razpravljajo o brisanju]] (medklic: o brisanju gesla o tebi nikjer ni bilo govora). Učinkovitost med drugim dokazuje [[Erazmova nagrada]], ki smo jo prejeli kot skupnost. In o virih smo tudi v slovenskem kotičku Wikimedijinega vesolja že veliko debatirali.
:::::::::Seveda je logična senzibilnost do lastne javne podobe in seveda nam je obojim v interesu, da so predstavljeni verodostojni podatki. Ampak do meje, ki jo predpisujejo dogovori, zapisani v obliki pravil in smernic. Pluralnost mnenj se zagotovi s tem, da je polje sprejemljivih virov izjemno široko, omejeno le s kriteriji, da jih mora objaviti priznan izdajatelj, ki zagotavlja uredniško sito, in da so neodvisni ter sekundarni. Lahko je izdajatelj domač, lahko je tuj, samo da je. Jaz sem denimo pri Pugačovi navedel tisto, kar je bilo meni dostopno in ob pregledu virov nisem našel nič, kar bi izpodbijalo zapisano, je pa geslo odprto za dodaten (referenciran) kontekst. In to je dovolj. Po drugi strani imamo v primeru osebne vpletenosti bolj posredne mehanizme za popravljanje netočnosti/neresnic, saj urejanje v tako direktnem navzkrižju interesov ni dobrodošlo. In zaradi kršenja obojega hkrati sem reagiral (več na [[Pogovor:Taja Kramberger]], kjer sem zdaj naštel težave). Že res, da je tudi geslo o Tinetu Hribarju daleč od idealnega, a ga vsaj sam ni poliral. In znova, prava pot je izboljšanje tistega gesla, ne vnos novih slabih praks po ključu “če ima lahko on, imam lahko tudi jaz”.
:::::::::Zato vabljena h konstruktivnemu sodelovanju v okviru veljavnih dogovorov. Mimogrede, v debati sva zaenkrat samo midva. Sistem omenja tri udeležence, ker si nekaj odgovorov dodala neprijavljena in ne prepozna, da gre za isti uporabniški račun. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:54, 28. junij 2026 (CEST)

== Hitri izbris ==

Zdravo! Lahko prosim hitri izbris naslednjih nepotrebnih preusmeritev? To so:
* [[Prekmürska rejč]]
* [[Slovenski jezik med Mörov i Rábov]]
* [[Slovenski jezik med Muro in Rabo]]
* [[Slovenski jezik med Mürov i Rábov]]
* [[Slovenščina med Muro in Rabo]]
* [[Mörčarski jezik]]
* [[Mörčarščina]]

Lp,&lt;br /&gt;
10:14, 28. junij 2026 (CEST) [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]&lt;/sup&gt; 10:14, 28. junij 2026 (CEST)

: {{Opravljeno|Ok}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:52, 28. junij 2026 (CEST)

== MRC Maribor in Stalag XVIII D ==

Spoštovani Yerpo. Prosim za uredniško urgiranje glede urejanja in dopolnjevanja teksta v slovenski različici na zavihku Wikipedije o Stalagu XVIII D ([[Stalag XVIII-D]]). Popolnoma nerazumljivo mi je, s kakšno pravico, (ne)razumevanjem in (ne)kredibilnostjo uporabnik 97E (ki ima že nekaj sporov na podobne tematike, in ki je bil že nekajkrat opozorjen, naj se uredniško ne zapleta) postavlja osnovni namen in poslanstvo MRC Maribor v pogojno in domnevno obliko: /.../ &quot;katerega namen '''naj bi bil''' vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor '''kot svoj namen''' '''imenuje''' ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije.&quot;

Znanstvenoraziskovalno, publicistično, izobraževalno, vzgojno-pedagoško in spominsko delo ter mednarodna aktivnost MRC Maribor je javno izsledljivo in preverljivo s konkretnimi javnimi rezultati. MRC Maribor v svojih prostorih vsako leto pripravlja in otvori več novih izvirnih razstav (ki temeljijo na dolgotrajnem arhivskem raziskovalnem delu doma in v tujini), organizira pomembne in odmevne mednarodne znanstvene konference, simpozije in okrogle mize (kamor se vabi tudi potomce zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru), prireja kulturne dogodke, objavlja znanstvene in strokovne publikacije, izvaja izvirna raziskovanja in gostovanja v tujih arhivih, muzejih, raziskovalnih inštitutih in knjižnicah (Velika Britanija, Srbija, Avstrija, Nemčija, Švica in Rusija), v svojih prostorih gosti učence osnovnih in srednjih šol kot del njihovega šolskega učnega procesa (izpolnjevanje delovnih listov); s svojimi zaposlenimi izvaja predavateljske udeležbe in akademske nastope doma in v tujini ter se udeležuje komemoracijskih in spominskih srečanj s potomci vojnih ujetnikov, za katere izvaja strokovna predavanja, jim odgovarja na doslej nepojasnjena (in/ali zamolčana) vprašanja, jim nudi moralno in čustveno podporo, jim pomaga pridobivati statuse vojnih žrtev ter jim predaja dokazno gradivo (originalne arhivske dokumente in druge redke fotografije).

S kakšno pravico lahko torej nekdo izpodbija ta dejstva in vse skupaj postavlja v obliko domnevanja? Prosim, da se mi dovoli ureditev tozadevnega odstavka brez uporabe &quot;naj bi bil&quot; (brez neupravičenih pogojnikov in domnevnih oblik).  

MRC Maribor prav tako ni projekt ruskega veleposlaništva. Res je med drugim nastal na podlagi njegove iniciative (v taborišču je bilo navsezadnje interniranih več kot 5.000 sovjetskih vojnih ujetnikov) in seveda pobude drugih deležnikov ter skupnega dela drugih ljudi (prav tako najvišjih državnih predstavnikov Republike Slovenije), ki so prispevali k ustanovitvi imenovanega raziskovalnega centra.  [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 15:50, 10. julij 2026 (CEST)

:Društvo direktno financira rusija, kar si lahko tudi prebereš v virih v članku. Direktor društva sam bivšega ruskega veleposlanika imenuje za “ideološko vodjo” projekta, namiguje da zlobni EU in ZDA “razdvojujeta slovane”, govori o “sodobnem boju proti nacistom” in namiguje da morajo mlade učiti “resnico”, ki naj bi jo baje nekdo danes skušal spremeniti itd. itd. Mislim da je precej očitno kam pes taco moli. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 17:44, 10. julij 2026 (CEST)

Predlagam, da tole razpravo preselimo na pogovorno stran članka. Se pa strinjam, da pogojnik ni potreben. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:35, 10. julij 2026 (CEST)

:Spoštovani Yerpo. Hvala lepa. V tej fazi v skladu s strinjanjem pravkar odstranjeni vsakršni poskusi &quot;pogojnikov&quot; in &quot;oblik domnevanja&quot; o aktivnosti MRC Maribor. Vse dopolnitve in ureditve so podkrepljene z javno objavljenimi, kredibilnimi in preverljivimi viri. Prosim za redno spremljanje. Sem vložil veliko časa v ureditev. Hvala lepa. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 14:45, 11. julij 2026 (CEST)
::Govoriš eno, delaš drugo. Zakaj si pa pobrisal vse negativno? Naj tudi dodam, da primarni viri niso sprejemljivi viri. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:45, 11. julij 2026 (CEST)
:::Če imaš z &quot;negativnim&quot; v mislih neosnovane nebuloze o podpori ruskemu predsedniku, vojni v Ukrajini in trditvi, da gre danes za projekt ruskega veleposlaništva, sem oboje odstranil. Raziskovalni in kulturni ustanovi, ki je slovenskemu in mednarodnemu okolju prispevala veliko in še več, takšne neosnovane trditve ne morejo biti podane. V zadnji ureditvi pa sem, kakor je bilo dogovorjeno, odstranil vse pogojnike in oblike domnevanja, še dodatno dopolnil vsebino o aktivnostih MRC Maribor ter slednje podkrepil še z dodatnimi preverljivimi viri, da bodo lahko uvideli tudi tisti, ki ne želijo uvideti.
:::Kaj so zate primarni viri? Prosim sporoči, kateri vir ni ustrezen, da se nadomesti s primernim.    [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 23:13, 11. julij 2026 (CEST)
:Spoštovani Yerpo. Opozarjam na zelo domiselno nagajanje uporabnika 97E. Kljub tvoji uredniški potrditvi o nesmiselnosti &quot;pogojnikov&quot; in &quot;oblik domnevanja&quot; o aktivnosti MRC Maribor je po enem mesecu tekst zopet vrnil v prvotno stanje in postavil &quot;pogojnike&quot; in &quot;domnevanje&quot;. Vračam v prvotno stanje in še dodatno dopolnjujem, sedaj tudi z minulim dogodkom ob 85. obletnici prvega transportnega prihoda sovjetskih ujetnikov v Stalag XVIII D, kjer je bil častni gost dr. Danilo Türk ter izvedenimi akademskimi, pietetnimi in spominskimi aktivnostmi v Tadžikistanu, kjer so družine padlih tadžikistanskih vojakov Rdeče armade ob izročitvi primarnega dokaznega gradiva na Nacionalni akademiji znanosti v Tadžikistanu prvič pridobile vpogled v to, kaj se je zgodilo z njihovimi predniki v Mariboru. Vse aktivnosti so verodostojno izkazane v različnih kredibilnih virih (od medijev, intervjujev in medijskih člankov, uradnih spletnih strani, znanstvenih in strokovnih prispevkov) kot tudi v živo na sami lokaciji. Prosim, da se uporabnika 97E zaustavi, ker s tem početjem nikomur ne koristi. Vidike trenutne rusko-ukrajinske vojne in samo politiko naj vpleta drugje, kot to že vehementno ves čas počne, in pri čemer že ima nekaj sporov na podobne tematike, in o čemer je že bil nekajkrat opozorjen, naj se uredniško ne zapleta. [[Uporabnik:Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[Uporabniški pogovor:Thesecondworldwar3|pogovor]]) 11:51, 16. september 2026 (CEST)
::Predloge Yerpota sem v nasprotju s tvojimi trditvami upošteval. Povrnil sem pobrisano referencirano vsebino, ki je povsem na mestu. Ne razumem zakaj tako želiš pobrisati dejstvo, da je društvo projekt povezan z ruskimi oblastmi - kot je tudi jasno iz virov.
::Si morda osebno povezan s tem društvom, da poznaš tako v detajle? Priznam da imamo morda res napačno predstavo... Če lahko pomagaš odpraviti lažne trditve, je to vsekakor dobrodošlo. --[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:42, 16. september 2026 (CEST)

:Predlagam, da se tale razprava preseli na [[Pogovor:Stalag XVIII-D]], kjer je primerno mesto zanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:01, 16. september 2026 (CEST)

== Delo za bota - predloga Navedi dokument ==

V [[:Kategorija:Napake CS1: nepodprt parameter]] je 584 strani. Kar nekaj jih je prišlo z uporabo predloge {{tl|Navedi dokument}} oz. {{tl|cite document}}, ki ne podpira več url-jev (ter access-date parametrov). Predlagam, da se v člankih premenja ta predloga z {{tl|Navedi splet}}, če ta vsebuje definiran url. Bi bilo možno? Verjetno bo treba kasneje še kakšno čiščenje izvesti. Trenutno se izpisuje rdeča napaka: &lt;nowiki&gt;&quot;{{navedi dokument}}: Prezrt neznani parameter accessdate= (pomoč); Prezrt neznani parameter url= (pomoč)&quot;&lt;/nowiki&gt;. 

Glej diff: https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gliste&amp;diff=6711171&amp;oldid=6610075 [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:04, 14. julij 2026 (CEST)

:Bom pogledal, upam, da kmalu. Sicer se mi ne zdi smiselno onemogočiti povezovanje pri {{tl|Navedi dokument}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:02, 14. julij 2026 (CEST)
:: Se strinjam s tabo. Lahko pogledam, če je enostavno dodati te parametre nazaj. Ampak, bi rada ohranila kompatibilnost z :en. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 07:31, 15. julij 2026 (CEST)
::: V [[Modul:Citation/CS1/Whitelist]] je &quot;Special case for cite document&quot; (local limited_basic_arguments_t in limited_numbered_arguments_t) .... This template takes the limited basic and limited enumerated parameters plus others that are apply only to standalone published sources that cannot be cited any other way; no url, book, periodical, etc parameters; limited support for name lists and named identifiers. Poleg tega se po tem sprašuje v osnovnem modulu [[Modul:Citation/CS1]]. Jaz bi raje sprejela, da je ta predloga {{tl|Navedi dokument}} namenjena &quot;standalone published sources that cannot be cited any other way&quot; in bi premenjala, tako kot sem napisala prej v z {{tl|Navedi splet}}, če vsebuje definiran url. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 15. julij 2026 (CEST)

:{{ping|Pinky sl}} naj bi bilo {{opravljeno}}; mogoče sem kako novo napako naredil (pri par člankih o Britney Spears sem opazil, da mi je iz neznanega razloga menjalo predlogo tudi brez url-ja), ampak mislim, da jih ni veliko. Od cca. 300 inštanc sem jih jaz zakrivil več kot 220, čisto poln seznam spremljanih strani imam [[slika:Twemoji12 1f605.svg|15px]] — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:34, 17. julij 2026 (CEST)
: Bom pregledala. Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 06:55, 18. julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>9v4g2l7dg29lvvfrqzopjn53jpp97kh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Učinkovina</title>
    <ns>10</ns>
    <id>128198</id>
    <revision>
      <id>6751589</id>
      <parentid>6497672</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:19:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod razdelka 'Fiziologija'</comment>
      <origin>6751589</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37918" sha1="nxqfrs73qdbe0r7jyo1kkwnt2bp0xo3" xml:space="preserve">{{Infopolje
| bodystyle   = border-spacing:2px;
| headerstyle = background:#ddd
| labelstyle  = padding:0.2em 0; line-height:1.2em;&lt;!--

 INFOBOX TITLE ----- ----- ----- ----- --&gt;
| title = {{Infopolje Učinkovina/title |title={{#if:{{{drug_name|}}} |{{{drug_name}}} |{{PAGENAME}} }} |INN={{{INN|}}} }}&lt;!--

 IMAGES ----- ----- ----- ----- --&gt;
| image1 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}} |size={{{width|}}}|sizedefault=frameless|alt={{{alt|}}}}}
| image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{#if:{{{width2|}}}|{{{width2|}}}|{{{width|}}}}}|sizedefault=frameless|alt={{{alt2|}}}}}
&lt;!-- caption: kept old behaviour: when only 'caption=' input, put that below *both* images (Jan 2016) --&gt;
| caption1={{#if:{{{image2|}}}| {{#if:{{{caption2|}}} |{{{caption|}}} |}} |{{{caption|}}} }}
| caption2={{#if:{{{caption2|}}} |{{{caption2|}}} |{{{caption|}}} }}
| image3 = {{#if:{{{imageL|}}}{{{imageR|}}}|&lt;table style=&quot;width:100%; margin:0;&quot;&gt;&lt;tr&gt;
&lt;td style=&quot;vertical-align:top; text-align:center; width:50%;&quot;&gt;{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{imageL|}}}|size={{{widthL|}}}|sizedefault=frameless|upright=0.5|alt={{{altL|}}}}}&lt;/td&gt;
&lt;td style=&quot;vertical-align:top; text-align:center; width:50%;&quot;&gt;{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{imageR|}}}|size={{{widthR|}}}|sizedefault=frameless|upright=0.5|alt={{{altR|}}}}}&lt;/td&gt;
&lt;/tr&gt;&lt;/table&gt;}}
| caption3 = {{{captionLR|}}}&lt;!--

 TYPEHEADER=VACC/COMBO/MAB/SINGLE --&gt;
| header1 = {{#switch:{{lc:{{{type|}}}}}
 | vaccine = [[Cepivo|Opis cepiva]]
 | combo = Kombinacija
 | mab = [[Monoklonsko protitelo]]
 | #default =&lt;!-- no header when type=blank (single chemical) --&gt;
 }}&lt;!--

 TYPE VACCINE: ----- ----- ----- ----- -----
 If type=vaccine then show vaccine details --&gt;
| label5 = Ciljna bolezen&lt;!-- reuse of target parameter; see vacc/mab --&gt;
|  data5 = {{#ifeq:{{lc:{{{type|}}}}} |vaccine |{{#if:{{{target|}}} |{{{target}}} |&lt;!-- cat --&gt;}} }}
| label6 = [[Cepivo#Vrste cepiv|Tip]]
|  data6 = {{#ifeq:{{lc:{{{type|}}}}} |vaccine |{{#switch:{{lc:{{{vaccine_type|}}}}}
 |killed |inactivated = mrtvo/neaktivno
 |attenuated = [[oslabljeni virus]]
 |live = žive bakterije
 |toxoid = [[toksoid]]
 |subunit = komponentno
 |protein subunit |protein = [[beljakovinska podenota]]
 |conjugate = [[konjugirano cepivo]]
 |recombinant = [[Rekombinantna DNK|rekombinantni vektor]]
 |dna = [[DNK cepljenje]]
 |#default={{{vaccine_type|}}} }} }}&lt;!-- freetext, shows unedited --&gt;&lt;!--

 TYPE MAB: ----- ----- ----- ----- -----
 If type=mab then show monoclonal antibody details --&gt;
| label10 = [[:Slika:Engineered monoclonal antibodies.svg|Tip]]
|  data10 = {{#ifeq:{{lc:{{{type|}}}}} |mab |{{#switch:{{lc:{{{mab_type|}}}}}
 | mab = celotno protitelo
 | fab = [[fragment Fab]]
 | f(ab')2 = [[Fragment antigen-binding|fragment F(ab')&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;]]
 | fab' = [[fragment Fab']]
 | scfv = [[enoverižni fragment variabilnih regij protiteles]]
 | discfv = [[enoverižni fragment variabilnih regij protiteles|Di-single-chain variable fragment]]
 | sdab = [[protitelo z eno domeno]]
 | 3funct = [[trifunkcionalno protitelo]]
 | clfab = [[kemijsko vezani Fab]]
 | bite = [[bispecifično protitelo]]
 | #default=? }} }}
| label11 = [[Monoclonal antibody#Production|Izvor]]
|  data11 = {{#ifeq:{{lc:{{{type|}}}}} |mab |{{Infopolje Učinkovina/mab source |_mab_source={{{source|}}} }}}}&lt;!-- mab_source == internal only --&gt;
| label12 = [[Biološka tarča|Tarča]]
|  data12 = {{#ifeq:{{lc:{{{type|}}}}} |mab |{{{target|}}} }}&lt;!-- alternate use of target; see vacc --&gt;&lt;!--

 TYPE COMBO: ----- ----- ----- ----- -----
 if type=combo show its components (#2 obligatory, 3, 4 &amp; 5 optional) --&gt;
| label15 = {{#if:{{{component1|}}}|[[{{{component1}}}]]|[[? Component]]}}
|  data15 = {{#ifeq:{{lc:{{{type|}}}}} | combo | {{{class1|? Class}}} }}
| label16 = {{#if:{{{component2|}}}|[[{{{component2}}}]]|[[? Component]]}}
|  data16 = {{#ifeq:{{lc:{{{type|}}}}} | combo | {{{class2|? Class}}} }}
| label17 = [[{{{component3}}}]]
|  data17 = {{#ifeq:{{lc:{{{type|}}}}} | combo | {{#if:{{both|{{{component3|}}}|{{{class3|}}}}} | {{{class3|? Class}}} }} }}
| label18 = [[{{{component4}}}]]
|  data18 = {{#ifeq:{{lc:{{{type|}}}}} | combo | {{#if:{{both|{{{component4|}}}|{{{class4|}}}}} | {{{class4|? Class}}} }} }}
| label19 = [[{{{component5}}}]]
|  data19 = {{#ifeq:{{lc:{{{type|}}}}} | combo | {{#if:{{both|{{{component5|}}}|{{{class5|}}}}} | {{{class5|? Class}}} }} }}
&lt;!--
 TYPE: GENE THERAPY  ----- ----- ----- ----- ----- (no need to set type=... any parmeter input will show the section) --&gt;
|header20= {{#if:{{{gt_target_gene|}}}{{{gt_vector|}}}{{{gt_nucleic_acid_type|}}}{{{gt_nucleic_acid_type|}}}{{{gt_delivery_method|}}}
|[[Genska terapija]]}}
|label21 = [[Ciljanje genov|Ciljni gen]]
| data21 = {{{gt_target_gene|}}}
|label22 = [[Vektorji v genski terapisi|Vektor]]
| data22 = {{{gt_vector|}}}
|label23 = [[Nukleinska kislina|Tip nukleinske kisline]]
| data23 = {{{gt_nucleic_acid_type|}}}
|label24 = [[Genome editing|Editing method]]
| data24 = {{{gt_editing_method|}}}
|label25 = [[Gene delivery|Delivery method]]
| data25 = {{{gt_delivery_method|}}}
&lt;!--
 CLINICAL DATA ----- ----- ----- ----- --&gt;
| header30 = {{#if:{{{Drugs.com|}}}{{{MedlinePlus|}}}{{{PLLR|}}}{{{addiction_liability|}}}{{{dependency_liability|}}}{{{licence_CA|}}}{{{licence_EU|}}}{{{licence_US|}}}{{{license_CA|}}}{{{license_EU|}}}{{{license_US|}}}{{{DailyMedID|}}}
{{{pregnancy_AU_comment|}}}{{{pregnancy_AU|}}}{{{pregnancy_US_comment|}}}{{{pregnancy_US|}}}{{{pregnancy_category|}}}{{{routes_of_administration|}}}{{{tradename|}}}{{{synonyms|}}}{{{AAN|}}}{{{BAN|}}}{{{JAN|}}}{{{USAN|}}}{{{class|}}}{{{ATC_prefix|}}}{{{ATC_supplemental|}}}{{{ATC_prefix2|}}}{{{ATC_supplemental2|}}}
|Klinični podatki|&lt;!--header 30: no clinical data rows--&gt;}}
| label31 =  Izgovarjava
|  data31 = {{#if:{{{pronounce|}}}{{{pronounce_comment|}}} |{{{pronounce|}}}{{{pronounce_ref|}}}&amp;#x20;{{{pronounce_comment|}}} }}
| label32 = Blagovne znamke
|  data32 = {{{tradename|}}}
| label33 = [[Sinonim]]i
|  data33 = {{#if:{{{AAN|}}}{{{BAN|}}}{{{JAN|}}}{{{USAN|}}} |{{Infopolje Učinkovina/localINNvariants |synonyms={{{synonyms|}}} |AAN={{{AAN|}}} |BAN={{{BAN|}}} |JAN={{{JAN|}}} |USAN={{{USAN|}}} }} |{{{synonyms|}}} }}
| label34 = [[American Society of Health-System Pharmacists|AHFS]]/[[Drugs.com]]
|  data34 = {{{Drugs.com|}}}
| label35 = [[MedlinePlus]]
|  data35 = {{#if: {{{MedlinePlus|}}} | &lt;span title=&quot;medlineplus.gov&quot;&gt;[https://medlineplus.gov/druginfo/meds/{{{MedlinePlus}}}.html {{{MedlinePlus}}}]&lt;/span&gt;}}
| label36 = [[Nadzor nad terapevtskimi izdelki|Licenčni podatki]]
|  data36 = {{Infopolje Učinkovina/licence
 |INN_EMA={{{INN_EMA|}}}
 |licence_EU={{#if:{{{licence_EU|}}}{{{license_EU|}}}|yes}}
 | _EMA_use_INN={{ParameterUseFirst
 |1={{{INN_EMA|}}}
 |2={{#ifeq:{{{INN|}}}|none||{{{INN|}}}}}
 |3={{{drug_name|}}}
 |4={{PAGENAME}}
  }}
 |licence_US={{{licence_US|}}}{{{license_US|}}}
 |DailyMedID={{{DailyMedID|}}}
 |licence_CA=&lt;!-- switched off, no CA page available (Feb 2017):  {{{licence_CA|}}}{{{license_CA|}}}--&gt;
}}&lt;!-- so internally, spell licenCe --&gt;

&lt;!-- pregnancy categories --&gt;
| label37 = [[Zdravila in nosečnost|Nosečnostna&lt;br/&gt;kategorija]]
|  data37 = {{Infopolje Učinkovina/pregnancy category
|pregnancy_AU         = {{{pregnancy_AU|}}}
|pregnancy_US         = {{{pregnancy_US|}}}
|pregnancy_AU_comment = {{{pregnancy_AU_comment|}}}
|pregnancy_US_comment = {{{pregnancy_US_comment|}}}
|pregnancy_category   = {{{pregnancy_category|}}}
|PLLR                 = {{{PLLR|}}}
}}
| label38 = [[Odvisnost od substanc|Odvisnost]]
|  data38 = {{{dependency_liability|}}}
| label39 = [[Zasvojljivost]]
|  data39 = {{{addiction_liability|}}}
| label40 = [[Način uporabe zdravila|Način uporabe]]
|  data40 = {{{routes_of_administration|}}}
| label41 = [[Skupina zdravil]]
|  data41 = {{{class|}}}
&lt;!--

 ATC atc human --&gt;
| label42 = [[Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem|Oznaka ATC]]
|  data42 = {{unbulleted list
|1={{#ifeq:{{lc:{{{ATCvet}}}}} |yes |&lt;!-- skip vet --&gt; |{{Infopolje Učinkovina/formatATC |index=0 |ix_label={{{index_label|}}} |ATC_prefix={{{ATC_prefix|}}} |ATC_suffix={{{ATC_suffix|}}} |ATC_supplemental={{{ATC_supplemental|}}} }}}}
|2={{#ifeq:{{lc:{{{ATCvet}}}}} |yes |&lt;!-- skip vet --&gt; |{{Infopolje Učinkovina/formatATC |index=2 |ix_label={{{index2_label|}}} |ATC_prefix={{{ATC_prefix2|}}}|ATC_suffix={{{ATC_suffix2|}}} |ATC_supplemental={{{ATC_supplemental2|}}} }}}}
}}&lt;!--

 ATC VET --&gt;
| label43 = [[Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem|Oznaka ATC]]
|  data43 = {{unbulleted list
|1={{#ifeq:{{lc:{{{ATCvet|}}}}}|yes|{{Infopolje Učinkovina/formatATCvet |index=0 |ix_label={{{index_label|}}} |ATC_prefix={{{ATC_prefix|}}} |ATC_suffix={{{ATC_suffix|}}}|ATC_supplemental={{{ATC_supplemental|}}} }}}}
&lt;!-- ATCvet does not have a #2 option: its one for both then --&gt;
|2={{#ifeq:{{lc:{{{ATCvet|}}}}}|yes|{{Infopolje Učinkovina/formatATCvet |index=2 |ix_label={{{index2_label|}}} |ATC_prefix={{{ATC_prefix2|}}} |ATC_suffix={{{ATC_suffix2|}}} |ATC_supplemental={{{ATC_supplemental2|}}} }}}}
}}&lt;!--

 PHYSIOLOGICAL DATA
 Hormones, neurotransmitters etc. are not a separate drugtype (just a single chemical)
 Section 'Physiological data' appears when there is parameter input. May 2017.
--&gt;
| header50 = {{#if:{{{sources|}}}{{{targets|}}}{{{receptors|}}}{{{agonists|}}}{{{antagonists|}}}{{{precursor|}}}{{{biosynthesis|}}}
|[[Fiziološki]] podatki}}
| label51= Izvorna [[tkivo|tkiva]]
|  data51= {{{source_tissues|}}}
| label52= Tarčna tkiva
|  data52= {{{target_tissues|}}}
| label53= [[Receptor (biokemija)|Receptorji]]
|  data53= {{{receptors|}}}
| label54= [[Agonist]]i
|  data54= {{{agonists|}}}
| label55= [[Receptorski antagonist|Antagonisti]]
|  data55= {{{antagonists|}}}
| label56= [[Prekurzor (kemija)|Prekurzor]]
|  data56= {{{precursor|}}}
| label57= [[Biosinteza]]
|  data57= {{{biosynthesis|}}}
| label58= [[Presnova zdravila|Presnova]]
|  data58= {{#if:{{{sources|}}}{{{targets|}}}{{{receptors|}}}{{{agonists|}}}{{{antagonists|}}}{{{precursor|}}}{{{biosynthesis|}}} |&lt;!-- has context so show here: --&gt;{{{metabolism|}}} }}&lt;!--

 LEGAL STATUS --&gt;
| header60={{#if:{{{legal_AU_comment|}}}{{{legal_AU|}}}{{{legal_BR_comment|}}}{{{legal_BR|}}}{{{legal_CA_comment|}}}{{{legal_CA|}}}{{{legal_DE_comment|}}}{{{legal_DE|}}}{{{legal_EU_comment|}}}{{{legal_EU|}}}{{{legal_NZ_comment|}}}{{{legal_NZ|}}}{{{legal_UK_comment|}}}{{{legal_UK|}}}{{{legal_UN_comment|}}}{{{legal_UN|}}}{{{legal_US_comment|}}}{{{legal_US|}}}{{{legal_status|}}} |Pravni status|&lt;!-- header60: No Legal rows--&gt;}}
| label61 = Pravni status
|  data61 = {{Infopolje Učinkovina/legal status
 |legal_AU={{{legal_AU|}}}
 |legal_BR={{{legal_BR|}}}
 |legal_CA={{{legal_CA|}}}
 |legal_DE={{{legal_DE|}}}
 |legal_NZ={{{legal_NZ|}}}
 |legal_UK={{{legal_UK|}}}
 |legal_US={{{legal_US|}}}
 |legal_EU={{{legal_EU|}}}
 |legal_UN={{{legal_UN|}}}
 |legal_AU_comment={{{legal_AU_comment|}}}
 |legal_BR_comment={{{legal_BR_comment|}}}
 |legal_CA_comment={{{legal_CA_comment|}}}
 |legal_DE_comment={{{legal_DE_comment|}}}
 |legal_NZ_comment={{{legal_NZ_comment|}}}
 |legal_UK_comment={{{legal_UK_comment|}}}
 |legal_US_comment={{{legal_US_comment|}}}
 |legal_EU_comment={{{legal_EU_comment|}}}
 |legal_UN_comment={{{legal_UN_comment|}}}
 |legal_status={{{legal_status|}}}
 }}&lt;!--

 PHARMACOKINETIC ----- ----- ----- ----- --&gt;
| header70 = {{#if:{{#if:{{{sources|}}}{{{targets|}}}{{{receptors|}}}{{{agonists|}}}{{{antagonists|}}}{{{precursor|}}}{{{biosynthesis|}}}||{{{metabolism|}}}}}{{{bioavailability|}}}{{{protein_bound|}}}{{{metabolites|}}}{{{onset|}}}{{{elimination_half-life|}}}{{{duration_of_action|}}}{{{excretion|}}} |[[Farmakokinetika|Farmakokinetični]] podatki}}

  | label71 = [[Biološka razpoložljivost]]
  |  data71 = {{{bioavailability|}}}
  | label72 = [[Vezava na plazemske beljakovine|Vezava na beljakovine]]
  |  data72 = {{{protein_bound|}}}
  | label73 = [[Presnova učinkovine|Presnova]]
  |  data73 = {{#if:{{{bioavailability|}}}{{{protein_bound|}}}{{{metabolites|}}}{{{onset|}}}{{{elimination_half-life|}}}{{{duration_of_action|}}}{{{excretion|}}}|{{{metabolism|}}}|{{#if:{{{sources|}}}{{{targets|}}}{{{receptors|}}}{{{agonists|}}}{{{antagonists|}}}{{{precursor|}}}{{{biosynthesis|}}}
||{{{metabolism|}}}}} }}
  | label74 = [[Metabolit]]i
  |  data74 = {{{metabolites|}}}
  | label75 = Začetek delovanja
  |  data75 = {{{onset|}}}
  | label76 = [[Biološki razpolovni čas|Razpolovni čas]]
  |  data76 = {{{elimination_half-life|}}}
  | label77 = Čas delovanja
  |  data77 = {{{duration_of_action|}}}
  | label78 = [[Izločanje]]
  |  data78 = {{{excretion|}}}&lt;!--

 IDENTIFIERS ----- ----- ----- ----- --&gt;
| header80 = {{#if:{{{IUPAC_name|}}}{{{PDB_ligand|}}}{{{CAS_number|}}}&lt;!-- none-input does show (except: Jmol=none hides) --&gt;{{{ChEBI|}}}{{{ChEMBL|}}}{{{ChemSpiderID|}}}{{{DrugBank|}}}{{{IUPHAR_ligand|}}}{{{KEGG|}}}{{{NIAID_ChemDB|}}}{{{PubChem|}}}{{{PubChemSubstance|}}}{{{UNII|}}}{{{DTXSID|}}}{{#property:P628}}{{#property:P2566}}{{#property:P3117}}
|Identifikatorji}}
&lt;!--
 IUPAC_name (single chemical only) --&gt;
  |  data81 = {{#switch:{{lc:{{{type|}}}}} |mab|combo|vaccine= |#default={{#if:{{{IUPAC_name|}}}
| {{Collapsible list &lt;!--| expand=test_yes--&gt;
|liststyle=word-break:break-all; text-align:left; padding-left:1.5em; text-indent:-1.5em;
|title = [[Nomenklatura Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo|IUPAC ime]]
|1=&lt;span style=&quot;font-size: 11px;&quot;&gt;{{{IUPAC_name|}}}&lt;/span&gt;
}}
}}}}

&lt;!--
 label_comment: explain the labels --&gt;
| label83 = &amp;#x200B;&lt;!-- keeps data in righthand column --&gt;
|  data83 = {{unbulleted list
|1={{#if:{{{index_comment|}}} |{{#if:{{{index_label|}}} |{{{index_label|}}}:&amp;#x20;}}{{{index_comment|}}} }}
|2={{#if:{{{index2_comment|}}} |{{#if:{{{index2_label|}}} |{{{index2_label|}}}:&amp;#x20;}}{{{index2_comment|}}} }}
}}&lt;!--

 CAS NUMBER --&gt;
| label84 = [[Številka CAS]]
|  data84 = {{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatCASnumber |localValue={{{CAS_number|}}} |index=0 |ix_label={{{index_label|}}} |comment={{{CAS_supplemental|}}} |botref={{{CAS_number_Ref|}}} }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatCASnumber |localValue={{{CAS_number2|}}} |index=2 |ix_label={{{index2_label|}}} |comment={{{CAS_supplemental2|}}} |botref={{{CAS_number2_Ref|}}} }}
}}&lt;!--

 PUBCHEM CID --&gt;
| label85 = [[PubChem#CID|PubChem]] &lt;span style=&quot;font-weight:normal&quot;&gt;{{abbr|CID|Compound ID}}&lt;/span&gt;
|  data85 = {{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatPubChemCID |localValue={{{PubChem|}}} |index=0 |ix_label={{{index_label|}}} |comment= }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatPubChemCID |localValue={{{PubChem2|}}} |index=2 |ix_label={{{index2_label|}}} |comment= }}
}}&lt;!--

 PUBCHEM SID unrestricted showing (independent of CID) Feb 2017 --&gt;
|label86 = {{#if:{{{PubChem|}}}{{{PubChem2|}}} |PubChem |[[PubChem#SID|PubChem]] }}&amp;#x20;&lt;span style=&quot;font-weight:normal&quot;&gt;{{abbr|1=SID|2=Structure ID}}&lt;/span&gt;
| data86 = {{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatPubChemSID |ix_label={{{index_label|}}} |localValue={{{PubChemSubstance|}}} }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatPubChemSID |ix_label={{{index2_label|}}} |localValue={{{PubChemSubstance2|}}} }}
}}&lt;!--

 IUPHAR PBS iuphar --&gt;
| label87 = [[Guide to Pharmacology|IUPHAR/BPS]]
|  data87 = {{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatIUPHARBPS |ix_label={{{index_label|}}} |localValue=
{{{IUPHAR_ligand|}}} }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatIUPHARBPS |ix_label={{{index2_label|}}} |localValue=
{{{IUPHAR_ligand2|}}} }}
}}&lt;!--

 DRUGBANK --&gt;
| label88 = [[DrugBank]]
|  data88 = {{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatDrugBank |ix_label={{{index_label|}}} |localValue={{{DrugBank|}}} |botref={{{DrugBank_Ref|}}} }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatDrugBank |ix_label={{{index2_label|}}} |localValue={{{DrugBank2|}}} |botref={{{DrugBank2_Ref|}}} }}
}}&lt;!--

 CHEMSPIDER --&gt;
| label89 = [[ChemSpider]]
|  data89 = {{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatChemSpider |ix_label={{{index_label|}}} |index=0 |localValue={{{ChemSpiderID|}}} |botref={{{ChemSpiderID_Ref|}}} }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatChemSpider |ix_label={{{index2_label|}}} |index=2 |localValue={{{ChemSpiderID2|}}} |botref={{{ChemSpiderID2_Ref|}}} }}
}}&lt;!--

 UNII --&gt;
| label90 = [[Unique Ingredient Identifier|UNII]]
|  data90 =  {{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatUNII |ix_label={{{index_label|}}} |localValue={{{UNII|}}} |botref={{{UNIIRef|}}} }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatUNII |ix_label={{{index2_label|}}} |localValue={{{UNII2|}}} |botref={{{UNII2_Ref|}}} }}
}}&lt;!--

 KEGG --&gt;
| label91 = [[KEGG]]
|  data91 =  {{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatKEGG |ix_label={{{index_label|}}} |localValue={{{KEGG|}}} |botref={{{KEGG_Ref|}}} }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatKEGG |ix_label={{{index2_label|}}} |localValue={{{KEGG2|}}} |botref={{{KEGG2_Ref|}}} }}
}}&lt;!--

 CHEBI --&gt;
| label92 = [[ChEBI]]
|  data92 = {{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatChEBI |ix_label={{{index_label|}}} |localValue={{{ChEBI|}}} |botref={{{ChEBI_Ref|}}} }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatChEBI |ix_label={{{index2_label|}}} |localValue={{{ChEBI2|}}} |botref={{{ChEBI2_Ref|}}} }} }}&lt;!--

 CHEMBL --&gt;
| label93 = [[ChEMBL]]
|  data93 = {{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatChEMBL |ix_label={{{index_label|}}} |localValue={{{ChEMBL|}}} |botref={{{ChEMBL_Ref|}}} }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatChEMBL |ix_label={{{index2_label|}}} |localValue={{{ChEMBL2|}}} |botref={{{ChEMBL2_Ref|}}} }} }}&lt;!--

 NIAID niaid --&gt;
| label94 = [[NIAID ChemDB]]
|  data94 = {{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatChemDBNIAID |ix_label={{{index_label|}}} |localValue={{{NIAID_ChemDB|}}} }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatChemDBNIAID |ix_label={{{index2_label|}}} |localValue={{{NIAID_ChemDB2|}}} }}
}}&lt;!--

 PDB ligand --&gt;
| label96 = [[Protein Data Bank|PDB]] [[ligand (biochemistry)|ligand]]
|  data96 = {{#switch:{{{type|}}} |combo|vaccine=
|#default={{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatPDBligand |ix_label={{{index_label|}}} | localValue={{{PDB_ligand|}}} }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatPDBligand |ix_label={{{index2_label|}}} | localValue={{{PDB_ligand2|}}} }}
 }}}}&lt;!--

 E number from Wikidata --&gt;
| label97 = [[E number|&lt;span title=&quot;E number (food additive code)&quot;&gt;E number&lt;/span&gt;]]&lt;!--
--&gt;{{main other|[[Kategorija:Število E iz Wikipodatkov|*]]}}
|  data97 = {{#property:P628}} {{#switch:&lt;!--
--&gt;{{#invoke:Niz|match|s={{#property:P628}} |pattern=E(%d%d?)%d%d[A-z]? |plain=false |nomatch=}}
|1=[[E number#E100–E199|(colours)]]{{EditAtWikidata |pid=P628}}
|2=[[E number#E200–E299|(preservatives)]]{{EditAtWikidata |pid=P628}}
|3=[[E number#E300–E399|(antioxidants, ...)]]{{EditAtWikidata |pid=P628}}
|4=[[E number#E400–E499|(thickeners, ...)]]{{EditAtWikidata |pid=P628}}
|5=[[E number#E500–E599|(acidity regulators, ...)]]{{EditAtWikidata |pid=P628}}
|6=[[E number#E600–E699|(flavour enhancer)]]{{EditAtWikidata |pid=P628}}
|7=[[E number#E700–E799|(antibiotics)]]{{EditAtWikidata |pid=P628}}
|9=[[E number#E900–E999|(glazing agents, ...)]]{{EditAtWikidata |pid=P628}}
|10|11|12|13|14|15=[[E number#E1000–E1599|(additional chemicals)]]{{EditAtWikidata |pid=P628}}
|#default= }}&lt;!--

 CompTox (EPA) DTXSID --&gt;
| label98 = [[CompTox Chemicals Dashboard|CompTox Dashboard]] &lt;span style=&quot;font-weight:normal&quot;&gt;({{abbr|EPA|U.S. Environmental Protection Agency}})&lt;/span&gt;
|  data98 = {{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatCompTox |ix_label={{{index_label|}}}  |localValue={{{DTXSID|}}} |useWD={{#property:P3117}} }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatCompTox |ix_label={{{index2_label|}}} |localValue={{{DTXSID2|}}} }} }}&lt;!--

 ECHA from Wikidata --&gt;
| label99 = [[ECHA InfoCard|&lt;span title=&quot;echa.europa.eu&quot;&gt;ECHA InfoCard&lt;/span&gt;]]
|  data99 = {{#if:{{#property:P2566}} | [https://echa.europa.eu/substance-information/-/substanceinfo/{{#property:P2566}} {{#property:P2566}}]{{EditAtWikidata|pid=P2566}}{{main other|[[Kategorija:ECHA InfoCard ID iz Wikipodatkov|*]]}}}}&lt;!--

 CHEMICAL AND PHYSICAL DATA ----- ----- ----- ----- --&gt;
| header100 = {{#if:{{{Ac|}}}{{{Ag|}}}{{{Al|}}}{{{Am|}}}{{{Ar|}}}{{{As|}}}{{{At|}}}{{{Au|}}}{{{B|}}}{{{Ba|}}}{{{Be|}}}{{{Bh|}}}{{{Bi|}}}{{{Bk|}}}{{{Br|}}}{{{C|}}}{{{Ca|}}}{{{Cd|}}}{{{Ce|}}}{{{Cf|}}}{{{Cl|}}}{{{Cm|}}}{{{Cn|}}}{{{Co|}}}{{{Cr|}}}{{{Cs|}}}{{{Cu|}}}{{{D|}}}{{{Db|}}}{{{Ds|}}}{{{Dy|}}}{{{Er|}}}{{{Es|}}}{{{Eu|}}}{{{F|}}}{{{Fe|}}}{{{Fl|}}}{{{Fm|}}}{{{Fr|}}}{{{Ga|}}}{{{Gd|}}}{{{Ge|}}}{{{H|}}}{{{He|}}}{{{Hf|}}}{{{Hg|}}}{{{Ho|}}}{{{Hs|}}}{{{I|}}}{{{In|}}}{{{Ir|}}}{{{K|}}}{{{Kr|}}}{{{La|}}}{{{Li|}}}{{{Lr|}}}{{{Lu|}}}{{{Lv|}}}{{{Mc|}}}{{{Md|}}}{{{Mg|}}}{{{Mn|}}}{{{Mo|}}}{{{Mt|}}}{{{N|}}}{{{Na|}}}{{{Nb|}}}{{{Nd|}}}{{{Ne|}}}{{{Nh|}}}{{{Ni|}}}{{{No|}}}{{{Np|}}}{{{O|}}}{{{Og|}}}{{{Os|}}}{{{P|}}}{{{Pa|}}}{{{Pb|}}}{{{Pd|}}}{{{Pm|}}}{{{Po|}}}{{{Pr|}}}{{{Pt|}}}{{{Pu|}}}{{{Ra|}}}{{{Rb|}}}{{{Re|}}}{{{Rf|}}}{{{Rg|}}}{{{Rh|}}}{{{Rn|}}}{{{Ru|}}}{{{S|}}}{{{Sb|}}}{{{Sc|}}}{{{Se|}}}{{{Sg|}}}{{{Si|}}}{{{Sm|}}}{{{Sn|}}}{{{Sr|}}}{{{Ta|}}}{{{Tb|}}}{{{Tc|}}}{{{Te|}}}{{{Th|}}}{{{Ti|}}}{{{Tl|}}}{{{Tm|}}}{{{Ts|}}}{{{U|}}}{{{V|}}}{{{W|}}}{{{Xe|}}}{{{Y|}}}{{{Yb|}}}{{{Zn|}}}{{{Zr|}}}{{{chemical_formula|}}}{{{chemical_formula_comment|}}}{{{molecular_weight|}}}{{{molecular_weight_comment|}}}{{{chirality|}}}{{{Jmol|}}}{{{specific_rotation|}}}{{{SMILES|}}}{{{smiles|}}}{{{SMILES2|}}}{{{smiles2|}}}{{{StdInChI|}}}{{{StdInChIKey|}}}&lt;!-- phys data: --&gt;{{{density|}}}{{{density_notes|}}}{{{melting_point|}}}{{{boiling_point|}}}{{{solubility|}}}
| Kemični in fizikalni podatki }}&lt;!--

--&gt;
  | label102 = [[Kemična formula|Formula]]
  |  data102 = {{Infopolje Učinkovina/chemical formula
|chemical_formula_fixed={{{chemical_formula|}}}
|Ac={{{Ac|}}}|Ag={{{Ag|}}}|Al={{{Al|}}}|Am={{{Am|}}}|Ar={{{Ar|}}}|As={{{As|}}}|At={{{At|}}}|Au={{{Au|}}}|B={{{B|}}}|Ba={{{Ba|}}}|Be={{{Be|}}}|Bh={{{Bh|}}}|Bi={{{Bi|}}}|Bk={{{Bk|}}}|Br={{{Br|}}}|C={{{C|}}}|Ca={{{Ca|}}}|Cd={{{Cd|}}}|Ce={{{Ce|}}}|Cf={{{Cf|}}}|Cl={{{Cl|}}}|Cm={{{Cm|}}}|Cn={{{Cn|}}}|Co={{{Co|}}}|Cr={{{Cr|}}}|Cs={{{Cs|}}}|Cu={{{Cu|}}}|D={{{D|}}}|Db={{{Db|}}}|Ds={{{Ds|}}}|Dy={{{Dy|}}}|Er={{{Er|}}}|Es={{{Es|}}}|Eu={{{Eu|}}}|F={{{F|}}}|Fe={{{Fe|}}}|Fl={{{Fl|}}}|Fm={{{Fm|}}}|Fr={{{Fr|}}}|Ga={{{Ga|}}}|Gd={{{Gd|}}}|Ge={{{Ge|}}}|H={{{H|}}}|He={{{He|}}}|Hf={{{Hf|}}}|Hg={{{Hg|}}}|Ho={{{Ho|}}}|Hs={{{Hs|}}}|I={{{I|}}}|In={{{In|}}}|Ir={{{Ir|}}}|K={{{K|}}}|Kr={{{Kr|}}}|La={{{La|}}}|Li={{{Li|}}}|Lr={{{Lr|}}}|Lu={{{Lu|}}}|Lv={{{Lv|}}}|Mc={{{Mc|}}}|Md={{{Md|}}}|Mg={{{Mg|}}}|Mn={{{Mn|}}}|Mo={{{Mo|}}}|Mt={{{Mt|}}}|N={{{N|}}}|Na={{{Na|}}}|Nb={{{Nb|}}}|Nd={{{Nd|}}}|Ne={{{Ne|}}}|Nh={{{Nh|}}}|Ni={{{Ni|}}}|No={{{No|}}}|Np={{{Np|}}}|O={{{O|}}}|Og={{{Og|}}}|Os={{{Os|}}}|P={{{P|}}}|Pa={{{Pa|}}}|Pb={{{Pb|}}}|Pd={{{Pd|}}}|Pm={{{Pm|}}}|Po={{{Po|}}}|Pr={{{Pr|}}}|Pt={{{Pt|}}}|Pu={{{Pu|}}}|Ra={{{Ra|}}}|Rb={{{Rb|}}}|Re={{{Re|}}}|Rf={{{Rf|}}}|Rg={{{Rg|}}}|Rh={{{Rh|}}}|Rn={{{Rn|}}}|Ru={{{Ru|}}}|S={{{S|}}}|Sb={{{Sb|}}}|Sc={{{Sc|}}}|Se={{{Se|}}}|Sg={{{Sg|}}}|Si={{{Si|}}}|Sm={{{Sm|}}}|Sn={{{Sn|}}}|Sr={{{Sr|}}}|Ta={{{Ta|}}}|Tb={{{Tb|}}}|Tc={{{Tc|}}}|Te={{{Te|}}}|Th={{{Th|}}}|Ti={{{Ti|}}}|Tl={{{Tl|}}}|Tm={{{Tm|}}}|Ts={{{Ts|}}}|U={{{U|}}}|V={{{V|}}}|W={{{W|}}}|Xe={{{Xe|}}}|Y={{{Y|}}}|Yb={{{Yb|}}}|Zn={{{Zn|}}}|Zr={{{Zr|}}}
|charge={{{charge|}}}
|chemical_formula_ref={{{chemical_formula_ref|}}}
|chemical_formula_comment={{{chemical_formula_comment|}}} }}

  | label103 = [[Molekulska masa|Mol. masa]]
  |  data103 = {{Chem molar mass
|Ac={{{Ac|}}}|Ag={{{Ag|}}}|Al={{{Al|}}}|Am={{{Am|}}}|Ar={{{Ar|}}}|As={{{As|}}}|At={{{At|}}}|Au={{{Au|}}}|B={{{B|}}}|Ba={{{Ba|}}}|Be={{{Be|}}}|Bh={{{Bh|}}}|Bi={{{Bi|}}}|Bk={{{Bk|}}}|Br={{{Br|}}}|C={{{C|}}}|Ca={{{Ca|}}}|Cd={{{Cd|}}}|Ce={{{Ce|}}}|Cf={{{Cf|}}}|Cl={{{Cl|}}}|Cm={{{Cm|}}}|Cn={{{Cn|}}}|Co={{{Co|}}}|Cr={{{Cr|}}}|Cs={{{Cs|}}}|Cu={{{Cu|}}}|D={{{D|}}}|Db={{{Db|}}}|Ds={{{Ds|}}}|Dy={{{Dy|}}}|Er={{{Er|}}}|Es={{{Es|}}}|Eu={{{Eu|}}}|F={{{F|}}}|Fe={{{Fe|}}}|Fl={{{Fl|}}}|Fm={{{Fm|}}}|Fr={{{Fr|}}}|Ga={{{Ga|}}}|Gd={{{Gd|}}}|Ge={{{Ge|}}}|H={{{H|}}}|He={{{He|}}}|Hf={{{Hf|}}}|Hg={{{Hg|}}}|Ho={{{Ho|}}}|Hs={{{Hs|}}}|I={{{I|}}}|In={{{In|}}}|Ir={{{Ir|}}}|K={{{K|}}}|Kr={{{Kr|}}}|La={{{La|}}}|Li={{{Li|}}}|Lr={{{Lr|}}}|Lu={{{Lu|}}}|Lv={{{Lv|}}}|Mc={{{Mc|}}}|Md={{{Md|}}}|Mg={{{Mg|}}}|Mn={{{Mn|}}}|Mo={{{Mo|}}}|Mt={{{Mt|}}}|N={{{N|}}}|Na={{{Na|}}}|Nb={{{Nb|}}}|Nd={{{Nd|}}}|Ne={{{Ne|}}}|Nh={{{Nh|}}}|Ni={{{Ni|}}}|No={{{No|}}}|Np={{{Np|}}}|O={{{O|}}}|Og={{{Og|}}}|Os={{{Os|}}}|P={{{P|}}}|Pa={{{Pa|}}}|Pb={{{Pb|}}}|Pd={{{Pd|}}}|Pm={{{Pm|}}}|Po={{{Po|}}}|Pr={{{Pr|}}}|Pt={{{Pt|}}}|Pu={{{Pu|}}}|Ra={{{Ra|}}}|Rb={{{Rb|}}}|Re={{{Re|}}}|Rf={{{Rf|}}}|Rg={{{Rg|}}}|Rh={{{Rh|}}}|Rn={{{Rn|}}}|Ru={{{Ru|}}}|S={{{S|}}}|Sb={{{Sb|}}}|Sc={{{Sc|}}}|Se={{{Se|}}}|Sg={{{Sg|}}}|Si={{{Si|}}}|Sm={{{Sm|}}}|Sn={{{Sn|}}}|Sr={{{Sr|}}}|Ta={{{Ta|}}}|Tb={{{Tb|}}}|Tc={{{Tc|}}}|Te={{{Te|}}}|Th={{{Th|}}}|Ti={{{Ti|}}}|Tl={{{Tl|}}}|Tm={{{Tm|}}}|Ts={{{Ts|}}}|U={{{U|}}}|V={{{V|}}}|W={{{W|}}}|Xe={{{Xe|}}}|Y={{{Y|}}}|Yb={{{Yb|}}}|Zn={{{Zn|}}}|Zr={{{Zr|}}}
|fixed = {{{molecular_weight|}}}&lt;!-- should be molar mass --&gt;
|round = {{{molecular_weight_round|}}}
|unit  = {{{molecular_weight_unit|}}}
|ref   = {{{molecular_weight_ref|}}}
|comment = {{{molecular_weight_comment|}}}
}}
&lt;!-- JMOL --&gt;
  | label104 = 3D model ([[JSmol]])
  |  data104 = {{#ifeq:{{{Jmol|}}}{{{Jmol2|}}}|none||{{unbulleted list
|1={{Infopolje Učinkovina/formatJmol |ix_label={{{index_label|}}}  |localJmol={{{Jmol|}}}  |localSMILES={{{SMILES |{{{smiles|}}}}}} }}
|2={{Infopolje Učinkovina/formatJmol |ix_label={{{index2_label|}}} |localJmol={{{Jmol2|}}} |localSMILES={{{SMILES2|{{{smiles2|}}}}}} }}
}}}}

  | label106 = [[Chirality (chemistry)|Chirality]]
  |  data106 = {{{chirality|}}}
  | label107 = [[Specifična rotacija]]
  |  data107 = {{{specific_rotation|}}}

&lt;!-- physical data: --&gt;
  | label111 = [[Gostota]]
  |  data111 = {{#if:{{{density|}}} | {{{density}}}&amp;nbsp;g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;}} {{{density_notes|}}}
  | label112= [[Tališče]]
  |  data112 = {{#if:{{{melting_point|}}}|{{{melting_point|}}} {{#if:{{{melting_high|}}}|&amp;nbsp;do {{{melting_high|}}}|}} °C }} {{{melting_notes|}}}
  | label113 = [[Vrelišče]]
  |  data113 = {{#if:{{{boiling_point|}}}|{{{boiling_point|}}} {{#if:{{{boiling_high|}}}|do {{{boiling_high|}}}|}} °C }} {{{boiling_notes|}}}
  | label114 = [[Topnost]] v [[voda|vodi]]
  |  data114 = {{#if:{{{solubility|}}} |{{{solubility}}}{{{sol_units|&amp;nbsp;mg/mL (20&amp;nbsp;°C)}}}}}

  |  data118 = {{#if:{{{SMILES|{{{smiles|}}}}}}{{{SMILES2|{{{smiles2|}}}}}} | {{Collapsible list
&lt;!-- | expand=test_yes --&gt;
     |liststyle=word-break:break-all;
     |title = [[Simplified molecular-input line-entry system|SMILES]]
     |1={{#if:{{{SMILES|}}}{{{smiles|}}}|&lt;div style=&quot;word-wrap:break-word; text-indent:-1.5em; text-align:left; padding-left:1.5em; font-size:11px; line-height:120%;&quot;&gt;{{#if:{{{index_label|}}}|{{{index_label|}}}:&amp;nbsp;}}{{{SMILES|{{{smiles|}}}}}}&lt;/div&gt;}}
     |2={{#if:{{{SMILES2|{{{smiles2|}}}}}} |{{#if:{{{SMILES|{{{smiles|}}}}}}|&lt;br/&gt;}}&lt;div style=&quot;word-wrap:break-word; text-indent:-1.5em; text-align:left; padding-left:1.5em; font-size:11px; line-height:120%;&quot;&gt;{{#if:{{{index2_label|}}}|{{{index2_label|}}}:&amp;nbsp;}}{{{SMILES2|{{{smiles2|}}}}}}&lt;/div&gt; }}}}
     }}

  |  data119 = {{#if:{{{StdInChI|}}}{{{StdInChI2|}}}|
  {{Collapsible list
&lt;!-- | expand=test_yes --&gt;
    |liststyle=word-break:break-all;
    |title=[[International Chemical Identifier|InChI]]
    |1={{#if:{{{StdInChI|}}}
      |&lt;div style=&quot;word-wrap:break-word; text-indent:-1.5em; text-align:left; padding-left:1.5em; font-size:11px; line-height:120%;&quot;&gt;{{#if:{{{index_label|}}}|{{{index_label|}}}:&amp;nbsp;}}InChI={{{StdInChI}}}{{{StdInChI_Ref|}}}{{#if:{{{StdInChI_comment|}}} |&lt;br/&gt;{{{StdInChI_comment}}} }}&lt;/div&gt;}}
    |2={{#if:{{{StdInChIKey|}}}
      |&lt;div style=&quot;word-wrap:break-word; text-indent:-1.5em; text-align:left; padding-left:1.5em; font-size:11px; line-height:120%;&quot;&gt;Key:{{{StdInChIKey}}}{{{StdInChIKey_Ref|}}}&lt;/div&gt;}}
    |3={{#if:{{{StdInChI2|}}}
      |{{#if:{{{StdInChI|}}}{{{StdInChIKey|}}}|&lt;br/&gt;}}&lt;div style=&quot;word-wrap:break-word; text-indent:-1.5em; text-align:left; padding-left:1.5em; font-size:11px; line-height:120%;&quot;&gt;{{#if:{{{index2_label|}}}|{{{index2_label|}}}:&amp;nbsp;}}InChI={{{StdInChI2}}}{{{StdInChI2_Ref|}}}&lt;/div&gt;}}
    |4={{#if:{{{StdInChIKey2|}}}
      |&lt;div style=&quot;word-wrap:break-word; text-indent:-1.5em; text-align:left; padding-left:1.5em; font-size:11px; line-height:120%;&quot;&gt;Key:{{{StdInChIKey2}}}{{{StdInChIKey2_Ref|}}}&lt;/div&gt;}}
  }}&lt;!-- eo collapsible list --&gt;}}&lt;!-- eo data89 if:StdInChI --&gt;&lt;!--

 DATA PAGE ----- ----- ----- ----- --&gt;
| header120 = {{#if:{{#ifexist:{{PAGENAME}} (data page)|Exists}}{{{data_page|}}}
| ''Glej tudi: {{#if:{{{data_page|}}} |{{{data_page|}}} |{{#ifexist:{{PAGENAME}} (data page) |[[{{PAGENAME}} (data page)|data page]]}}}}'' }}

}}&lt;!-- END OF INFOBOX ----- ----- ----- ----- -----

 Parameter check:
--&gt;{{#invoke:TemplatePar
|check
|template=Predloga:Infopolje_Učinkovina
|all= |opt= pronounce= pronounce_ref= pronounce_comment= ATC_prefix= ATC_suffix= ATC_supplemental= ATCvet= CAS_number_Ref= CAS_number= CAS_supplemental= ChEBI= ChEBI_Ref= ChEMBL_Ref= ChEMBL= ChemSpiderID= ChemSpiderID_Ref= chirality= class= DailyMedID= data_page= DrugBank_Ref= DrugBank= Drugs.com= duration_of_action= INN= INN_EMA= IUPAC_name= IUPHAR_ligand= KEGG_Ref= KEGG= MedlinePlus= NIAID_ChemDB= PDB_ligand= PubChemSubstance= PubChem= StdInChIKey_Ref= StdInChIKey= StdInChI_Ref= StdInChI_comment= StdInChI= UNII_Ref= UNII= DTXSID= Verifiedfields= Watchedfields= addiction_liability= alt2= altL= altR= alt= bioavailability= boiling_high= boiling_notes= boiling_point= captionLR= caption= caption2= charge= chemical_formula= chemical_formula_ref= chemical_formula_comment= class1= class2= class3= class4= class5= component1= component2= component3= component4= component5= density= density_notes= dependency_liability= drug_name= elimination_half-life= engvar= excretion= image2= imageL= imageR= image= Jmol= legal_AU= legal_BR= legal_CA= legal_DE= legal_EU= legal_NZ= legal_UK= legal_UN= legal_US= legal_AU_comment= legal_BR_comment= legal_CA_comment= legal_DE_comment= legal_UK_comment= legal_NZ_comment= legal_US_comment= legal_UN_comment= legal_EU_comment= legal_status= licence_CA= licence_EU= licence_US= license_CA= license_EU= license_US= mab_type= melting_high= melting_notes= melting_point= metabolism= metabolites= molecular_weight= molecular_weight_round= molecular_weight_unit= molecular_weight_ref= molecular_weight_comment= onset= pregnancy_AU= pregnancy_US= pregnancy_AU_comment= pregnancy_US_comment= pregnancy_category= protein_bound= routes_of_administration= SMILES= smiles= solubility= sol_units= source= specific_rotation= synonyms= target= tradename= type= vaccine_type= verifiedrevid= width2= widthL= widthR= width= AAN= BAN= JAN= USAN=
&lt;!-- Physiological (2017) --&gt;source_tissues= target_tissues= receptors= agonists= antagonists= precursor= biosynthesis= 
&lt;!-- Gene therapy (March 2018) --&gt;gt_target_gene= gt_vector= gt_nucleic_acid_type= gt_editing_method= gt_delivery_method=
&lt;!-- depr Mar 2017, but removal here would be trivial: --&gt;sec_combustion=
&lt;!-- unused, removed: InChI= InChIKey=; use StdInChI/Key because CheMoBot only checks these --&gt;
&lt;!-- chem elements --&gt;Ac=Ag=Al=Am=Ar=As=At=Au=B=Ba=Be=Bh=Bi=Bk=Br=C=Ca=Cd=Ce=Cf=Cl=Cm=Cn=Co=Cr=Cs=Cu=
D=Db=Ds=Dy=Er=Es=Eu=F=Fe=Fl=Fm=Fr=Ga=Gd=Ge=H=He=Hf=Hg=Ho=Hs=I=In=Ir=K=Kr=La=Li=Lr=Lu=Lv=
Mc=Md=Mg=Mn=Mo=Mt=N=Na=Nb=Nd=Ne=Nh=Ni=No=Np=O=Og=Os=P=Pa=Pb=Pd=Pm=Po=Pr=Pt=Pu=Ra=Rb=Re=Rf=Rg=Rh=Rn=Ru=S=Sb=Sc=Se=Sg=Si=Sm=Sn=Sr=Ta=Tb=Tc=Te=Th=Ti=Tl=Tm=Ts=U=V=W=Xe=Y=Yb=Zn=Zr=
&lt;!-- #2 identifiers (indexes): --&gt;index_label= index2_label= index_comment= index2_comment=
CAS_number2= CAS_supplemental2= ATC_prefix2= ATC_suffix2= ATC_supplemental2= PubChem2= PubChemSubstance2= IUPHAR_ligand2= DrugBank2= ChemSpiderID2= UNII2= KEGG2= ChEBI2= ChEMBL2= PDB_ligand2= NIAID_ChemDB2= SMILES2= smiles2= StdInChI2= StdInChIKey2= 
CAS_number2_Ref= ChEBI2_Ref= ChEMBL2_Ref= ChemSpiderID2_Ref= DrugBank2_Ref= KEGG2_Ref= StdInChI2_Ref= StdInChIKey2_Ref= UNII2_Ref= DTXSID2= 
&lt;!-- Wikidata: --&gt;QID= QID2=
|cat=Kemijski članki z neznanim parametrom v Infopolju Učinkovina
|format=0|errNS=0
|preview=&lt;div class=&quot;error&quot; style=&quot;font-weight:normal&quot;&gt;@@@ (Glej [[Predloga:Infopolje Učinkovina/dok/full parameter list|seznam parametrov]]). This message only shows in Preview, it will not show after you do {{button|{{int:publishchanges}}}}.&lt;/div&gt;
}}&lt;!--
--&gt;&lt;!-- Tracking categories:
--&gt;{{Infopolje Učinkovina/maintenance categories&lt;!--
* Parameters starting with _underscore are internal constructs only, not straight article input
--&gt;
| drug_name = {{{drug_name|}}}
| INN = {{{INN|}}}
| _drugtype = {{lc:{{{type|}}}}}

&lt;!-- drugtype detected by input (not by type=): --&gt;
| _has_physiological_data={{{sources|}}}{{{targets|}}}{{{receptors|}}}{{{agonists|}}}{{{antagonists|}}}{{{precursor|}}}{{{biosynthesis|}}}&lt;!-- not metabolism, b/c can also be regular pharmacokinetic input --&gt;
| _has_gene_therapy={{{gt_target_gene|}}}{{{gt_vector|}}}{{{gt_nucleic_acid_type|}}}{{{gt_editing_method|}}}{{{gt_delivery_method|}}}

&lt;!-- for catsort: --&gt;
| vaccine_type={{{vaccine_type|}}}
| mab_type={{{mab_type|}}}
| _number_of_combo_chemicals={{#invoke:ParameterCount |main |component1 |component2 |component3 |component4|component5 }}
&lt;!-- to check illogical input --&gt;
| _vaccine_data={{{vaccine_type|}}}
| _mab_data={{{mab_type|}}}{{{source|}}}
| _mab_vaccine_data={{{target|}}}
| _mab_other_data=&lt;!-- chem data --&gt;{{{C|}}}{{{H|}}}{{{F|}}}{{{I|}}}{{{N|}}}{{{O|}}}{{{SMILES|}}}{{{smiles|}}}{{{chirality|}}}{{{specific_rotation|}}}{{{SMILES2|}}}{{{smiles2|}}}{{{StdInChI|}}}{{{StdInChI_comment|}}}{{{StdInChIKey|}}}{{{StdInChI_Ref|}}}{{{StdInChIKey_Ref|}}}{{{StdInChI2|}}}&lt;!-- physical data --&gt;{{{density|}}}{{{density_notes|}}}{{{melting_point|}}}{{{boiling_point|}}}{{{melting_high|}}}{{{boiling_high|}}}{{{solubility|}}}{{{molecular_weight|}}}
| _combo_data={{{component1|}}}{{{component2|}}}{{{component3|}}}{{{component4|}}}{{{component5|}}}{{{class1|}}}{{{class2|}}}{{{class3|}}}{{{class4|}}}{{{class5|}}}
| _physiological_data=&lt;!-- physiological data input/ USED??? see also _physiological_data. March2018   --&gt;{{{sources|}}}{{{targets|}}}{{{receptors|}}}{{{agonists|}}}{{{antagonists|}}}{{{precursor|}}}{{{biosynthesis|}}}&lt;!-- not metabolism, b/c can also be regular pharmacokinetic input --&gt;
| _clinical_data=&lt;!-- conflicts with physiological (endogenous) data --&gt;{{{Drugs.com|}}}{{{MedlinePlus|}}}{{{PLLR|}}}{{{addiction_liability|}}}{{{dependency_liability|}}}{{{licence_CA|}}}{{{licence_EU|}}}{{{licence_US|}}}{{{license_CA|}}}{{{license_EU|}}}{{{license_US|}}}{{{DailyMedID|}}}
{{{pregnancy_AU_comment|}}}{{{pregnancy_AU|}}}{{{pregnancy_US_comment|}}}{{{pregnancy_US|}}}{{{pregnancy_category|}}}{{{routes_of_administration|}}}{{{tradename|}}}{{{class|}}}{{{ATC_prefix|}}}{{{ATC_supplemental|}}}{{{ATC_prefix2|}}}{{{ATC_supplemental2|}}}
| _legal_data=&lt;!-- conflicts with physiological (endogeneous) data --&gt;{{{legal_AU_comment|}}}{{{legal_AU|}}}{{{legal_BR_comment|}}}{{{legal_BR|}}}{{{legal_CA_comment|}}}{{{legal_CA|}}}{{{legal_DE_comment|}}}{{{legal_DE|}}}{{{legal_EU_comment|}}}{{{legal_EU|}}}{{{legal_NZ_comment|}}}{{{legal_NZ|}}}{{{legal_UK_comment|}}}{{{legal_UK|}}}{{{legal_UN_comment|}}}{{{legal_UN|}}}{{{legal_US_comment|}}}{{{legal_US|}}}{{{legal_status|}}}
| _other_data={{{IUPAC_name|}}}
| _image_0_or_2 = {{{image|}}}{{{image2|}}}
| _image_LR = {{{imageL|}}}{{{imageR|}}}
| _datapage = {{PAGENAME}} (data page)&lt;!-- 3rd ifexist on this one? / TODO: could be set by param |data page= --&gt;
| _vaccine_target={{#ifeq:{{lc:{{{type|}}}}} | vaccine | {{{target|}}} | _type_not_vaccine }}&lt;!-- vaccine with empty target = to maint cat; former question mark --&gt;
| _legal_all={{{legal_AU|}}}{{{legal_BR|}}}{{{legal_CA|}}}{{{legal_UK|}}}{{{legal_US|}}}{{{legal_UN|}}}{{{legal_EU|}}}{{{legal_status|}}}
| _ATC_prefix_supplemental={{{ATC_prefix|}}}{{{ATC_supplemental|}}}&lt;!-- together --&gt;
&lt;!-- UNUSED FEB 2017 | _molmassHasNonstandardUnit ={{#invoke:Niz|match|s=_{{lc:{{{molecular_weight|}}}{{{molecular_weight_unit|}}} }} |pattern=%W[k]?Da |plain=false |nomatch=}}--&gt;
| _has_EMA_link = {{{licence_EU|}}}&lt;!--

 Identifiers tracked --&gt;
| CAS_number={{{CAS_number|}}}
| PubChem={{{PubChem|}}}
| ChemSpiderID={{{ChemSpiderID|}}}
| ChEBI={{{ChEBI|}}}
| ChEMBL={{{ChEMBL|}}}
| DrugBank={{{DrugBank|}}}
| KEGG={{{KEGG|}}}
| _hasInChI_or_Key={{#if:{{{StdInChI|}}}{{{StdInChIKey|}}} |yes}}
| UNII={{{UNII|}}}
| _hasJmol02 = {{{Jmol|}}}{{{Jmol2|}}}&lt;!--

 Second IDs (see also: WD, QID2) --&gt;
|_hasMultipleCASnumbers = {{{CAS_number2|}}}
|_hasMultiplePubChemCIDs = {{{PubChem2|}}}
|_hasMultipleChEBIs = {{{ChEBI2|}}}
| _countSecondIDs={{#invoke:ParameterCount |main |CAS_number2 |ATC_prefix2 |PubChem2 |PubChemStructure2 |IUPHAR_ligand2 |DrugBank2 |ChemSpiderID2 |UNII2 |KEGG2|ChEBI2 |ChEMBL2 |PDB_ligand2 |NIAID_ChemDB2 |SMILES2 |smiles2 |StdInChI2 |StdInChIKey2 |DTXCID2}}
| _countIndexlabels={{#invoke:ParameterCount |main |index_label |index2_label}}&lt;!-- FEB2017 depr 2x the hard way: index0 index2 --&gt;&lt;!--

 MINOR TEMP TRACKING
 When param is not null, will be categorised in [[kategorija:Infopolje Učinkovina tracked parameters]]
 Catsort under end letter; prio as listed here (top=article will show in 1st sortletter here, when double: article in first hit of *, Sortletter, A, Z)
--&gt;
| _trackListAsterisk=
| _trackListSortletter={{#ifeq:{{lc:{{{ChemSpiderID|}}}}}|na|_na_is_deprecated_value}}&lt;!-- use 'none' --&gt;
| _trackSortletter=S
&lt;!-- when _trackListSortletter hits, then sorted under this letter. Do not use 'T' (reserved for drugtype error) --&gt;
| _trackListA=
| _trackListZ=
&lt;!--

 WIKIDATA --&gt;
|QID = {{{QID|}}}
|QID2 = {{{QID2|}}}
&lt;!--

 BOT VALIDATION --&gt;
|Verifiedfields={{{Verifiedfields|}}}
|Watchedfields={{{Watchedfields|}}}
|verifiedrevid={{{verifiedrevid|}}}&lt;!--
--&gt;}}&lt;noinclude&gt;{{documentation}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>nxqfrs73qdbe0r7jyo1kkwnt2bp0xo3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Peršič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>128791</id>
    <revision>
      <id>6751526</id>
      <parentid>6503344</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T13:35:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wayfarer</username>
        <id>535</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Dodal smrt &quot;† [[29. avgust]] [[2026]], Ljubljana&quot;</comment>
      <origin>6751526</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3575" sha1="p4jy5s3ywb1yxjycn5iznvmaedtu70d" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
| box_width         = 300px
| name              = Janez Peršič
| image             = 
| image_size        = 
| caption           = 
| birth_date        = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place       = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date        = 
| death_place       = 
| residence         = [[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|22px]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] &lt;br /&gt; [[Slika:Flag of Slovenia.svg|22px]] [[Slovenija]]
| citizenship       = 
| nationality       = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} 
| ethnicity         = 
| field             = [[zgodovina]]
| alma_mater        = [[Univerza v Ljubljani]]
| work_institution  = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]
| doctoral_advisor  = [[Ferdo Gestrin]]
| academic_advisors = 
| doctoral_students = 
| notable_students  = 
| known_for         = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| influences        = 
| influenced        = 
| prizes            = 
| religion          = 
| signature         =
| footnotes         = 
}}

'''Janez Peršič''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], * [[20. julij]] [[1948]], [[Ljubljana]], † [[29. avgust]] [[2026]], Ljubljana.

Iz [[zgodovina|zgodovine]] in [[sociologija|sociologije]] je leta 1973 diplomiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Po diplomi se je zaposlil na tamkajšnjem Oddelku za zgodovino kot [[asistent]]. Leta 1978 je bil na študijskem izpopolnjevanju v Rimu. Leta 1986 je [[doktorat|doktoriral]] s tezo Židje in kreditno poslovanje v srednjeveškem Piranu. Istega leta je bil izvoljen za [[docent]]a za občo zgodovino srednjega veka. Raziskoval je gospodarsko in družbeno zgodovino [[srednji vek|srednjega veka]] in  predaval na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Upokojil se je leta 2010.

==Dela==
* Janez Peršič in [[Peter Štih]], »Problem langobardske vzhodne meje«, ''[[Zgodovinski časopis]]'' 35 (1981), s. 333-341;
* Janez Peršič in Peter Štih, »Pogani na Kranjskem v 11. stoletju?«, ''Kronika'' 30, št. 3 (1982), s. 197-198;
* Janez Peršič, »Kardeljevo razumevanje etnogeneze Slovencev«, ''Problemi'' 22, št. 12 (1984), s. 13-14;
* Janez Peršič, »Dokazovanje v slogu: Epirci so Irci, ki so pisali epe... : O naselitveni zgodovini Slovencev«, ''Arheo'' št. 10 (1990), s. 122-126;
* Janez Peršič, ''Židje in kreditno poslovanje v srednjeveškem Piranu'', Ljubljana, 1999.

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih zgodovinarjev]]

== Zunanje povezave ==

* [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/08315 celotna bibliografija]
* [http://arhivffweb2020.ff.uni-lj.si/zgodovina/oOddelku/predstavitve_zaposlenih/upokojeni_raziskovalni_pedagoski_sodelavci/persic_janez dr. Janez Peršič, docent]  Oddelek za zgodovino. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
* [https://zgodovina.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/oddelek_za_zgodovino_1920-2010_ob_devetdesetletnici_urejeno.pdf Oddelek za zgodovino 1920 - 2010 ob devetdesetletnici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210228165036/https://zgodovina.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/oddelek_za_zgodovino_1920-2010_ob_devetdesetletnici_urejeno.pdf |date=2021-02-28 }} str. 47

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Peršič, Janez}}
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>p4jy5s3ywb1yxjycn5iznvmaedtu70d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751528</id>
      <parentid>6751526</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T13:40:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wayfarer</username>
        <id>535</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>manjši popravek</comment>
      <origin>6751528</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3623" sha1="tqpx93l4jrx4y9j4ylvxomi4z5j25cp" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
| box_width         = 300px
| name              = Janez Peršič
| image             = 
| image_size        = 
| caption           = 
| birth_date        = [[20. julij]] [[1948]]
| birth_place       = [[Ljubljana]]
| death_date        = [[29. avgust]] [[2026]]
| death_place       = [[Ljubljana]]
| residence         = [[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|22px]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] &lt;br /&gt; [[Slika:Flag of Slovenia.svg|22px]] [[Slovenija]]
| citizenship       = 
| nationality       = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} 
| ethnicity         = 
| field             = [[zgodovina]]
| alma_mater        = [[Univerza v Ljubljani]]
| work_institution  = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]
| doctoral_advisor  = [[Ferdo Gestrin]]
| academic_advisors = 
| doctoral_students = 
| notable_students  = 
| known_for         = 
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| influences        = 
| influenced        = 
| prizes            = 
| religion          = 
| signature         =
| footnotes         = 
}}

'''Janez Peršič''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], * [[20. julij]] [[1948]], [[Ljubljana]], † [[29. avgust]] [[2026]], Ljubljana.

Iz [[zgodovina|zgodovine]] in [[sociologija|sociologije]] je leta 1973 diplomiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Po diplomi se je zaposlil na tamkajšnjem Oddelku za zgodovino kot [[asistent]]. Leta 1978 je bil na študijskem izpopolnjevanju v Rimu. Leta 1986 je [[doktorat|doktoriral]] s tezo Židje in kreditno poslovanje v srednjeveškem Piranu. Istega leta je bil izvoljen za [[docent]]a za občo zgodovino srednjega veka. Raziskoval je gospodarsko in družbeno zgodovino [[srednji vek|srednjega veka]] in  predaval na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Upokojil se je leta 2010.

==Dela==
* Janez Peršič in [[Peter Štih]], »Problem langobardske vzhodne meje«, ''[[Zgodovinski časopis]]'' 35 (1981), s. 333-341;
* Janez Peršič in Peter Štih, »Pogani na Kranjskem v 11. stoletju?«, ''Kronika'' 30, št. 3 (1982), s. 197-198;
* Janez Peršič, »Kardeljevo razumevanje etnogeneze Slovencev«, ''Problemi'' 22, št. 12 (1984), s. 13-14;
* Janez Peršič, »Dokazovanje v slogu: Epirci so Irci, ki so pisali epe... : O naselitveni zgodovini Slovencev«, ''Arheo'' št. 10 (1990), s. 122-126;
* Janez Peršič, ''Židje in kreditno poslovanje v srednjeveškem Piranu'', Ljubljana, 1999.

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih zgodovinarjev]]

== Zunanje povezave ==

* [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/08315 celotna bibliografija]
* [http://arhivffweb2020.ff.uni-lj.si/zgodovina/oOddelku/predstavitve_zaposlenih/upokojeni_raziskovalni_pedagoski_sodelavci/persic_janez dr. Janez Peršič, docent]  Oddelek za zgodovino. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
* [https://zgodovina.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/oddelek_za_zgodovino_1920-2010_ob_devetdesetletnici_urejeno.pdf Oddelek za zgodovino 1920 - 2010 ob devetdesetletnici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210228165036/https://zgodovina.ff.uni-lj.si/sites/www.ff.uni-lj.si/files/documents/oddelek_za_zgodovino_1920-2010_ob_devetdesetletnici_urejeno.pdf |date=2021-02-28 }} str. 47

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Peršič, Janez}}
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>tqpx93l4jrx4y9j4ylvxomi4z5j25cp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Montenegro Airlines</title>
    <ns>0</ns>
    <id>133007</id>
    <revision>
      <id>6751869</id>
      <parentid>6495362</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:04:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751869</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18180" sha1="3hos0h4iwars23mhlvfrwnui8q9xlp2" xml:space="preserve">
{{Infobox airline
| airline          = Montenegro Airlines
| Slika            = Montenegro_Airlines_logo.jpg
| Slika size       = 285
| IATA             = YM
| ICAO             = MGX
| callsign         = MONTENEGRO
| founded          = 24 October 1994
| commenced        = 
| ceased           = 
| aoc              = 
| bases            = 
| hubs             = [[Letališče Podgorica]]
| secondary_hubs   = [[Letališče Tivat]]
| focus_cities     = 
| frequent_flyer   = Vision Team
| lounge           = 
| alliance         = 
| subsidiaries     = 
| fleet_size       = 5
| destinations     = 20
| company_slogan   = {{nowrap|''We give wings to your dreams!''&lt;/br&gt;''Mi damo krila vašim sanjam!''}}
| parent           = 
| headquarters     = [[Podgorica]], [[Črna gora]]
| key_people       = Nikola Vukićević, [[CEO]]&lt;ref&gt;http://www.exyuaviation.com/2017/01/montenegro-airlines-gets-new-management.html 31.januar 2017}&lt;/ref&gt;
| revenue          = 
| operating_income = 
| net_income       = {{decrease}} -5,5&amp;nbsp;milijona&amp;nbsp;€ (2011)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/331977/Montenegro-erlajns-u-minusu-17-miliona-evra |title=&quot;Montenegro erlajns&quot; u minusu 17 miliona evra |publisher=Blic.rs |date= |accessdate=2012-10-07}}&lt;/ref&gt;
| assets           = 
| equity           = 
| website          = {{url|http://www.montenegroairlines.com}}
}}
[[Slika:Montenegro Airlines Fokker 100 YU-AOL.jpg|thumb|Fokker 100 Montenegro Airlinesa]]
'''Montenegro Airlines''' je bil [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalni]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|archiveurl= https://web.archive.org/web/20160304050454/http://centreforaviation.com/analysis/flag-carriers-of-the-former-yugoslavia-urged-to-unite-71358|archivedate= 2016-03-04|accessdate= {{date|2012-7-24}}|title= Flag carriers of the former Yugoslavia urged to unite|publisher= Centre for Aviation|date= {{date|2012-4-10}}|url= http://centreforaviation.com/analysis/flag-carriers-of-the-former-yugoslavia-urged-to-unite-71358|url-status= dead}}&lt;/ref&gt; in največji [[Črna gora|črnogorski]] [[Letalski prevoznik|letalski prevoznik]]. Opravljal je redne in [[Čarterski let|čarterske polete]] z glavnega vozlišča [[Letališče|letališča]] v [[Podgorica|Podgorici]], kot tudi iz letališča v [[Tivat|Tivtu]].&lt;ref name=&quot;FI&quot;&gt;{{navedi novice|title=Directory: World Airlines|work=[[Flight International]]|page=52|date=2007-04-10}}&lt;/ref&gt; Sedež podjetja je bil v Podgorici.

== Zgodovina ==
Družba Montenegro Airlines je bila ustanovljena 24. oktobra 1994 s strani zvezne vlade tedanje [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezne republike Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;montenegroairlines1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.montenegroairlines.com/active/mn-latin/home/gornja_navigacija/o_nama/istorijat.html#istorijat_2 |title=Istorijat |publisher=Montenegro Airlines |date= |accessdate=2012-10-07 |archive-date=2012-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121001215335/http://www.montenegroairlines.com/active/mn-latin/home/gornja_navigacija/o_nama/istorijat.html#istorijat_2 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Prvo letalo je bilo nabavljeno leta 1996.&lt;ref name=&quot;montenegroairlines1&quot;/&gt; 7. maja 1997 je družba opravila svoj prvi let med [[Podgorica|Podgorico]] in [[Bari|Barijem]] v [[Italija|Italiji]] z letalom [[Fokker 28]].&lt;ref name=&quot;montenegroairlines1&quot;/&gt; Letalo je bilo poimenovano ''Lovćen''.

Leta 2000 je družba postala članica mednarodnega združenja letalskih družb (IATA - International Air Transport Association).&lt;ref name=&quot;montenegroairlines1&quot;/&gt; Junija 2000 je družba na letališču v Podgorici prejela prvo od petih letal tipa [[Fokker F100]].&lt;ref name=&quot;montenegroairlines1&quot;/&gt; Leta 2003 se je družba vključila v sistem Amadeus CRS.&lt;ref name=&quot;montenegroairlines1&quot;/&gt; [[Pilot|Pilotsko osebje]] družbe je leta 2004, kot prvo v regiji prejelo IIIA certifikat. 2. julija 2004 je družba prepeljala svojega prvega milijontega potnika.&lt;ref name=&quot;montenegroairlines1&quot;/&gt; 22. februarja 2006 je družba, kot prva od letalskih družb na Balkanu vpelja e-vozovnice na liniji [[Beograd]]-[[Zürich]]-Beograd. 

Po osamosvojitvi 3. junija 2006 je [[Srbija]] postala mednarodni trg za družbo skladno z mednarodnimi pravili (pravilo Seventh freedom). Družba je tako izgubila svojo najdonosnejšo linijo [[Niš]]-Zürich. Da bi omilila izgubo srbskega trga, je družba ustanovila hčerinsko firmo Master Airways v Srbiji, ki pa nikoli ni dobila dovoljenj s strani srbskih oblasti.

23. julija 2007 je družba za dobo osmih let najela dve letali tipa [[Embraer E-Jet|Embrarer 195]], od katerih je prvo prejela 5. julija 2008, kar ji je omogočilo širitev mreže destinacij in predvsem vzpostavitev letalske linije z letališči [[London Gatwick]] in [[Milano Malpensa]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.embraer.com.br/institucional/download/2_083-Com-VPC-Montenegro_1st_delivery-I-08.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2016-02-09 |archive-date=2008-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081031181601/http://www.embraer.com.br/institucional/download/2_083-Com-VPC-Montenegro_1st_delivery-I-08.pdf |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt; Septembra 2008 je družba napovedala nakup še enega letala Embrarer 195.

Aprila 2009 sta družbi El Al in Montenegro Airlines sklenili sporazum o nakupu 30 % delnic družbe, kar pa ni bilo nikoli realizirano&lt;ref&gt;{{navedi splet |agency=Reuters |url=http://www.haaretz.com/hasen/spages/1078602.html |title=El Al conducting talks to buy Montenegro Airlines stake |work=Haaretz |date=2009-04-16 |accessdate=2012-10-07 |archive-date=2009-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090417143113/http://www.haaretz.com/hasen/spages/1078602.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Družba se je v celoti vrnila pod okrilje vlade Črne gore.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.vijesti.me/vijesti/montenegro-erlajns-izdisaju-drzava-jedini-spas-clanak-71437 |title=Montenegro erlajns na izdisaju, država jedini spas - Vijesti online |publisher=Vijesti.me |date=2012-04-28 |accessdate=2012-10-07 |archive-date=2012-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120629222316/http://www.vijesti.me/vijesti/montenegro-erlajns-izdisaju-drzava-jedini-spas-clanak-71437 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V času, ko je družba prejela prvo letalo Embrarer 195, se je družba skušala dogovoriti o spremembi naročila za letala tipa Embrarer 175. Kljub vsemu sta bili drugo in tretje letalo dostavljeni po prvotnem naročilu,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://exyuaviation.blogspot.com/2009/05/montenegro-airlines-changes-aircraft.html |title=EX-YU aviation news: Montenegro Airlines changes aircraft order |publisher=Exyuaviation.blogspot.com |date=2009-05-29 |accessdate=2012-10-07}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.airliners.net/photo/Montenegro-Airlines/Embraer-ERJ-190-200LR-195LR/1751486/&amp;sid=469ae93ed61067b9085d656705bae1e2 |title=Photos: Embraer ERJ-190-200LR 195LR Aircraft Pictures |publisher=Airliners.net |date=2010-07-19 |accessdate=2012-10-07}}&lt;/ref&gt; za četrto letalo pa se je družba dogovorila za dobavo letala Embrarer 175.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dan.co.me/?nivo=3&amp;rubrika=Ekonomija&amp;datum=2011-05-12&amp;clanak=279706 |title=Dan online - Ekonomija: Đurišić naručio četvrti &quot;embraer&quot; - 2011-05-12 |publisher=Dan.co.me |date=2011-05-12 |accessdate=2012-10-07}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author= |url=http://www.aviokarte.hr/zanimljivosti/narucen-cetvrti-embraer/ |title=Naručen četvrti Embraer |publisher=Aviokarte.Hr |date=2012-10-03 |accessdate=2012-10-07 |archive-date=2012-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120525093938/http://www.aviokarte.hr/zanimljivosti/narucen-cetvrti-embraer/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Pozneje, julija 2012 pa je prišlo do spremembe naročila in družba je naročila letalo Embrarer 190. To letalo je družba prejela maja 2014.&lt;ref name=&quot;RTCG&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.rtcg.me/vijesti/drustvo/52086/merlajns-dobio-novi-avion.html |title=M.Erlajns dobio novi avion |publisher=Radio Televizija Crne Gore |date= |accessdate=2014-05-18}}&lt;/ref&gt; Novembra 2014 je družba ponudila obe letali Fokker 100 v prodajo, a do junija 2015 zanju še ni našla kupca.&lt;ref name=&quot;f100&quot;&gt;[http://ch-aviation.com/portal/news/38178-montenegro-airlines-pulls-fokker-100s-off-market ch-aviation.com - Montenegro Airlines pulls Fokker 100s off market] 19 June 2015&lt;/ref&gt; 26. deceembra 2020 je družba bankrotirala.

== Destinacije ==

Družba Montenegro Airlines opravlja redne polete na naslednja letališča&lt;ref&gt;https://montenegroairlines.com/en/home.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160209143040/http://montenegroairlines.com/en/home.html |date=2016-02-09 }} Dostop 10.01.2016&lt;/ref&gt;

{|class= &quot;wikitable sortable toccolours&quot;
|-
!Mesto
!Država
!IATA
!ICAO
!Letališče
|-
|[[Ancona]]||{{flag|Italija}}||align=center|AOI||align=center|LIPY||[[Letališče Ancona]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://montenegroairlines.com/en/home/gornja_navigacija/destinacije.html |title=arhivska kopija |accessdate=2016-06-22 |archive-date=2017-04-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170420223416/http://montenegroairlines.com/en/home/gornja_navigacija/destinacije.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Bari]]||{{flag|Italija}}||align=center|BRI||align=center|LIBO||[[Letališče Karol Wojtyla Bari]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|-
|[[Beograd]]||{{flag|Srbija}}||align=center|BEG||align=center|LYBE||[[Letališče Nikola Tesla|Letališče Nikola Tesla Beograd]]
|-
|[[Bratislava]]||{{flag|Slovaška}}||align=center|BTS||align=center|LZIB||[[Mednarodno letališče Milana Rastislava Štefanika Bratislava|Mednarodno letališče Bratislava]]
|-
|[[Brindisi]]||{{flag|Italija}}||align=center|BDS||align=center|LIBR||[[Letališče Brindisi - Salento|Letališče Brindisi]]&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|-
|[[Dunaj]]||{{flag|Avstrija}}||align=center|VIE||align=center|LOWW||[[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj]]
|-
|[[Düsseldorf]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|DUS||align=center|EDDL||[[Letališče Düsseldorf]]
|-
|[[Erevan]]||{{flag|Armenija}}||align=center|EVN||align=center|UDYZ||[[Letališče Zvartnots Erevan]]
|-
|[[Frankfurt]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|FRA||align=center|EDDF||[[Letališče Frankfurt]]
|-
|[[Helsinki]]||{{flag|Finska}}||align=center|HEL||align=center|EFKH||[[Letališče Helsinki-Vantaa]] &lt;ref&gt;http://www.exyuaviation.com/2017/04/montenegro-airlines-to-launch-helsinki.html&lt;/ref&gt;
|-
|[[Kopenhagen]]||{{flag|Danska}}||align=center|CPH||align=center|EKCH||[[Letališče Kopenhagen ]]
|-
|[[Leipzig]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|LEJ||align=center|EDDP||[[Letališče Leipzig Halle]]&lt;ref&gt;https://tangosix.rs/&lt;/ref&gt;
|-
|[[Ljubljana]]||{{flag|Slovenija }}||align=center|LJU||align=center|LJLJ||[[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]]
|-
|[[London]]||{{flag|Združeno kraljestvo}}||align=center|LGW||align=center|EGKK||[[Letališče Gatwick]]
|-
|[[Lyon]]||{{flag|Francija}}||align=center|LYS||align=center|LFLL|| |[[Letališče Lyon]]
|-
|[[Moskva]]||{{flag|Rusija}}||align=center|DME||align=center|UUDD||[[Mednarodno letališče Domodedovo|Letališče Moskva Domodedovo]]
|-
|[[Pariz]]||{{flag|Francija}}||align=center|CDG||align=center|LFPG|||[[Letališče Charles de Gaulle Pariz|Letališče Charles de Gaulle]]
|-
|[[Podgorica]]||{{flag|Črna Gora}}||align=center|TGD||align=center|LYPG||[[Letališče Podgorica]]
|-
|[[Rim]]||{{flag|Italija}}||align=center|FCO||align=center|LIRF||[[Letališče Leonardo da Vinci –Fiumicino Rim|Letališče Leonardo da Vinci Rim]]
|-
|[[Sankt Peterburg]]||{{flag|Rusija}}||align=center|LED||align=center|ULLI|||[[ Letališče Pulkovo Sankt Peterburg]] 
|-
|[[Tivat]]||{{flag|Črna gora}}||align=center|TIV||align=center|LYTV||[[Letališče Tivat]]
|-

|[[Zürich]]||{{flag|Švica}}||align=center|ZRH||align=center|LSZH|||[[Letališče Zürich]] 
|}

Montenegro Airlines je v preteklosti opravljal polete na naslednja letališča.

{|class= &quot;wikitable sortable toccolours&quot;
|-
!Mesto
!Država
!IATA
!ICAO
!Letališče
|-
|[[Baku]]||{{flag|Azerbajdžan}}||align=center|GYD||align=center|UBBB||[[Mednarodno letališče Hejdar Alijev Baku|Mednarodno letališče Baku]]
|-
|[[Budimpešta]]||{{flag|Madžarska}}||align=center|BUD||align=center|LHBP||[[Mednarodno letališče Ferenc Liszt Budimpešta|Letališče Ferenc Liszt Budimpešta]]
|-
|[[Milano]]||{{flag|Italija}}||align=center|MXP||align=center|LIMC||[[Letališče Malpensa Milano]]
|-
|[[Neapelj]]||{{flag|Italija}}||align=center|NAP||align=center|LIRN||[[Letališče Neapelj]]
|-
|[[Niš]]||{{flag|Srbija }}||align=center|INI||align=center|LYNI||[[Letališče Konstantin Veliki - Niš]]
|-
|[[Priština]]||{{flag|Kosovo}}||align=center|PRN||align=center|BKPR||[[Letališče Priština]]
|-
|[[Sarajevo]]||{{flag|Bosna in Hercegovina}}||align=center|SJJ||align=center|LQSA|| |[[Letališče Sarajevo]]
|-
|[[Skopje]]||{{flag|Makedonija}}||align=center|SKP||align=center|LWSK||[[Letališče Aleksander Veliki - Skopje]]
|-
|[[Tuzla]]||{{flag|Bosna in Hercegovina}}||align=center|TZL||align=center|LQTZ||[[Mednarodno letališče Tuzla|Letališče Tuzla]]
|-
|[[Zagreb]]||{{flag|Hrvaška}}||align=center|ZAG||align=center|LDZA|||[[Letališče Zagreb]]
|}

== Codeshare sporazumi ==
Montenegro airlines ima sklenjene codeshare sporazume z naslednjimi družbami
* [[Adria Airways]]
* [[Air France]]
* [[Alitalia]]
* Austrian Airlines
* S7 Airlines

== Flota ==
[[Slika:Embraer 190-200LR, Montenegro Airlines JP7348408.jpg|thumb|Embrare 195 družbe Montenegro Airlines]]
[[Slika:2010-06-30 F100 Montenegro 4O-AOT EDDF 03.jpg|thumb|Fokker 100 družbe Montenegro Airlines]]
Družba je oktobra 2018 razpolagala z naslednjimi letali&lt;ref&gt;[http://www.ch-aviation.com/portal/airline/YM#al_profile_tab_fleet ch-aviation.com - Montenegro Airlines] retrieved 20 June 2015&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Flota MA&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.planespotters.net/airline/Montenegro-Airlines|title=Flota Montenegro Airlines.|work=[[Planespotters.net]]|date=12.1.2017|accessdate=28.3.2018|archive-date=2018-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20181016032818/https://www.planespotters.net/airline/Montenegro-Airlines|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;toccolours&quot; border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border-collapse:collapse; text-align:center&quot;
|+ '''Flota Montenegro Airlines'''
|- style=&quot;background:#151B54;&quot;
!&lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;Tip letala
!&lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;V floti
!&lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;Naročenih
!&lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;Št. sedežev
!&lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;Opomba
|-
|[[Embraer 195]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|3
| style=&quot;text-align:center;&quot;|&amp;mdash;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|120
| style=&quot;text-align:center;&quot;|
|-
|[[Fokker 100]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|2
| style=&quot;text-align:center;&quot;|&amp;mdash;
| style=&quot;text-align:center;&quot;|102
| style=&quot;text-align:center;&quot;|Letali sta predvideni za izločitev.
|-
!Skupno
!5
!0
|
|
|}
&lt;/center&gt;


{| class=&quot;toccolours&quot; border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;3&quot; style=&quot;border-collapse:collapse; text-align:center&quot;
|+ '''Nekdanja flota Montenegro Airlines'''
|- style=&quot;background:#151B54;&quot;
!&lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;Tip letala
!&lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;V floti
!&lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;Št. sedežev
!&lt;span style=&quot;color:white&quot;&gt;Opomba
|-
|[[Boeing 737]]-500
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
| style=&quot;text-align:center;&quot;|126
| style=&quot;text-align:center;&quot;|Najeto v času poletne sezone 2018 od letalske družbe [[AirX Charter]]&lt;ref&gt;http://www.exyuaviation.com/2018/04/photos-montenegro-b737-500-enters.html&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://tangosix.rs/2018/14/04/ekskluzivno-prve-fotografije-video-novog-aviona-u-floti-montenegro-erlajnza-boinga-737-500/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.exyuaviation.com/2018/10/montenegro-airlines-ends-boeing.html&lt;/ref&gt;
|-
|[[Embraer 190]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|1
| style=&quot;text-align:center;&quot;|104
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 
|-
|[[Fokker 100]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;|3
| style=&quot;text-align:center;&quot;|102
| style=&quot;text-align:center;&quot;|Parkirani v Podgorici.
|-
|}
&lt;/center&gt;

== Nesreče in incidenti ==

* Dne 25. januarja 2005 okoli 23. ure je letalo družbe Montenegro Airlines Fokker 1000 (YU-AOM) zdrsnilo s pristajalne steze med pristankom na letališču v Podgorici, kot posledici sneženja. Nos letala je odpadel in letalo je drselo po tleh približno 700 m preden je obmirovalo. Pilot, kopilot in dva potnika so utrpeli manjše poškodbe.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://aviation-safety.net/news/news.php?var=200501%#1369 |title=Aviation Safety Network &gt; News &gt; News selection |publisher=Aviation-safety.net |date=2008-03-20 |accessdate=2012-10-07 |archive-date=2012-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121102064040/http://aviation-safety.net/news/news.php?var=200501%#1369 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Skupina potnikov je pozneje tožila družbo, ker je edina pristajala v Podgorici, ker so druge družbe odpovedle ali preusmerile polete na druga letališča, vsled nezadostne opreme letališča v Podgorici proti zmrzovanju.
* Dne 7. janurja 2008 ob 21:30 uri je bilo letalo Fokker 100 (4O-AOK) zadeto med pristajanjem na letališču v Podgorici. Na letalu je bilo 20 potnikov, ki niso bili poškodovani. Med rutinskim pregledom letala so našli luknjo v repu letala od izstrelka. Vzroka za incindent niso odkrili, je pa verjetno prišlo do nenamernega zadetka letala s strelom iz pištole zaradi bučnega proslavljanja pravoslavnega [[Božič|Božiča]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/7248/ |title=All Balkans Home |publisher=Balkan Insight |date= |accessdate=2012-10-07}}&lt;/ref&gt;
* 14. junija 2013 ob 6:00 je letalo po vzletu iz letališča v Podgorici za Beograd imelo težave s podvozjem, ki se ni vrnilo v ohišje letala. Po kroženju in praznenju rezervoarja z gorivom se je letalo vrnilo na letališče v Podgorici. Letalo je varno pristalo in ni doživelo nobenih usodnih ali drugačnih poškodb.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
*[http://www.montenegroairlines.cg.yu/ Uradna spletna stran Montenegro Airlines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070503203239/http://www.montenegroairlines.cg.yu/ |date=2007-05-03 }}

[[Kategorija:Letalski prevozniki]]
[[Kategorija:Podjetja Črne gore]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1994]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 2020]]</text>
      <sha1>3hos0h4iwars23mhlvfrwnui8q9xlp2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nagrada Milke in Metoda Badjure</title>
    <ns>0</ns>
    <id>133241</id>
    <revision>
      <id>6751560</id>
      <parentid>6751496</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T16:26:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */</comment>
      <origin>6751560</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3413" sha1="p1muaqwktp9ib99s5ugaal5q6l2syc8" xml:space="preserve">'''Nagrada Milke in Metoda Badjure''' (nekoč '''nagrada Metoda Badjura''' oz. '''Metoda Badjure''', tudi '''nagrada Metod Badjura''') se podeljuje za življenjsko delo na področju [[film]]a in je najpomembnejša slovenska strokovna nagrada na področju filmske ustvarjalnosti ter filmske kulture.  

Nagrado, poimenovano po pionirjih slovenskega filma [[Milka Badjura|Milki]] in [[Metod Badjura|Metodu Badjuri]], podeljuje [[Slovenski filmski center]]. Sprva, od leta 1973, jo je podeljevalo [[Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev]] za vrhunske dosežke v filmu, od leta 1995 pa za življenjsko delo. Do leta 2023 se je imenovala le po Metodu Badjuri, nato pa jo je Slovenski filmski center preimenoval, da bi poudaril pogosto spregledan prispevek njegove žene k rojstvu slovenskega filma.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/badjurova-nagrada-odslej-z-imenom-nagrada-milke-in-metoda-badjure/665569 |title=Badjurova nagrada odslej z imenom nagrada Milke in Metoda Badjure |date=2023-04-20 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2023-05-04}}&lt;/ref&gt;

Prvi nagrajenec je bil [[Matjaž Klopčič]], prva nagrajenca za življenjsko delo pa sta bila [[Ivan Marinček]] in [[Dušan Povh]].

== Seznam prejemnikov ==
* 1973: [[Matjaž Klopčič]]
* 1974: [[Niko Matul]] 
* 1975: [[Rudi Vaupotič]]
* 1976: [[Matjaž Klopčič]]
* 1977: [[Jane Kavčič]]
* 1978: [[France Štiglic]]
* 1979: [[Vojko Duletič]] 
* 1980: [[Karpo Godina]]
* 1981: ''ni bila podeljena''
* 1982: [[Marjan Ciglič]]
* 1983: [[Filip Robar Dorin]]
* 1984: [[Zvonko Čoh]]
* 1985: [[Vilko Filač]]
* 1986: [[Boris Cavazza]] in [[Franci Slak]]
* 1987: [[Franci Slak]]
* 1988: [[Božo Šprajc]]
* 1989: [[Filip Robar Dorin]] in [[Aleš Verbič]]
* 1990: ''ni bila podeljena''
* 1991: [[Karpo Godina]], [[Janez Kovič]], [[Valentin Perko]], [[Sašo Podgoršek]], [[Boris Višnovec]], [[Maja Weiss]]
* 1992: [[Bojan Kastelic]], [[Gorazd Perko]] in [[Maja Weiss]]
* 1993 in 1994: ''ni bila podeljena''
;Za življenjsko delo
* 1995: [[Ivan Marinček]] in [[Dušan Povh]]
* 1996: [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]]
* 1997: [[Berta Meglič]]
* 1998: [[Rudi Omota]]
* 1999: [[Boštjan Hladnik]]
* 2000: [[Jani Kavčič|Jane Kavčič]]
* 2001: [[Matjaž Klopčič]]
* 2002: [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]]
* 2003: [[Rudi Vaupotič]]
* 2004: [[Vojko Duletič]]
* 2005: [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]]
* 2006: [[Peter Zobec]]
* 2007: [[Mirjana Borčić]]
* 2008: [[Milan Ljubić]]
* 2009: [[Mako Sajko]]
* 2010: [[Filip Robar Dorin]]
* 2011: [[Ljubo Struna]]
* 2012: [[Alenka Bartl-Prevoršek|Alenka Bartl]]
* 2013: [[Karpo Godina]]
* 2014: [[Hanna Preuss]]
* 2015: [[Dunja Klemenc]]
* 2016: [[Dušan Milavec]]
* 2017: [[Franci Zajc]]
* 2018: [[Tugo Štiglic]]
* 2019: [[Andrej Zdravič]]
* 2020: [[Konrad Steinbacher|Konrad »Koni« Steinbacher]]
* 2021: [[Emilija Soklič]]
* 2022: [[Milena Zupančič]]
* 2023: [[Rado Likon]]
* 2024: [[Zvonka Makuc]]
* 2025: [[Janez Bricelj]]
* 2026: [[Janez Kovič|Janez (Jani) Kovič]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.drustvo-dsfu.si/dokumenti/PravilnikBadjura.pdf Pravilnik - Badjurova nagrada] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071009042615/http://www.drustvo-dsfu.si/dokumenti/PravilnikBadjura.pdf |date=2007-10-09 }}

{{film-stub}}
[[Kategorija:Slovenske filmske nagrade]]
[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1973]]</text>
      <sha1>p1muaqwktp9ib99s5ugaal5q6l2syc8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ravne na Koroškem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>135748</id>
    <revision>
      <id>6751615</id>
      <parentid>6742322</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:19:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6751615</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13637" sha1="29bg9ilcamv4zvkxi5b0z24fj98rpnw" xml:space="preserve">{{skopirano}}
{{drugipomeni3|Ravne}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10127904_b4
| latd = 46 |latm = 32 |lats = 37.35 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 57 |longs = 51.24 |longEW = E
|najdisi=Ravne+na+Koroškem
|slika=Ravne na Koroskem.jpg
|napis=Ravne na Koroškem z goro Peco v ozadju
|povrsina=3,05
|prebivalstvo=7157
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=410
|postna=2390
|posta=Ravne na Koroškem
|obcina=Ravne na Koroškem
|pokrajina=Koroška (pokrajina)
|regija=Koroška regija
|ime=Ravne na Koroškem|zgodovinsko ime=Guštanj (do 1952)|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}}
[[Slika:CERKEV SV.EGIDIJA RAVNE NA KOROŠKEM 1.jpg|sličica|Cerkev svetega Egidija na Ravnah na Koroškem]]
'''Rávne na Koróškem''' ({{IPA-sl|ˈɾáːwnɛ na kɔˈɾóːʃkɛm|pron|Sl-RavnenaKoroskem.oga}}, ''na Ravnah na Koroškem, rávenski, Rávenčan'') ({{lang-de|Gutenstein in Kärnten}}) so [[mesto]] s 7.157 prebivalci (2026) na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], središče [[Občina Ravne na Koroškem|istoimenske občine]], kakor tudi [[Mežiška dolina|Mežiške doline]] in slovenskega dela zgodovinske dežele [[Koroška regija|Koroške]], skupaj s [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradce]]m in delno [[Dravograd]]om pa tudi [[Koroška statistična regija|Koroške statistične regije]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title = Veliki Atlas Slovenije|last1=Bogataj |first1=Janez |last2=Klemenc |first2=Andrej |last3=Komat |first3=Anton |last4=Kos |first4=Matjaž |last5=Krajčič |first5=Darij |display-authors=etal |publisher = Mladinska knjiga |year = 2012|isbn = 978-961-01-2214-2|location = Ljubljana|page = |cobiss = 262269952}}&lt;/ref&gt; Znane so po [[forma viva|formi vivi]] in štiristoletni jeklarski tradiciji. So gonilna sila koroškega gospodarstva, torej gospodarsko središče koroške regije. Na Ravnah je Višja strokovna šola Ravne in Koroški center sodobnih tehnologij ter Gimnazija Ravne na Koroškem.

==Ime==
Do pridobitve statusa mesta leta 1952 so se Ravne na Koroškem imenovale ''Guštanj''. Občina obsega še predele Javornik, Čečovje, Na Šancah, Na Gradu, Janeče in Dobja vas.

==Lega==
Mesto leži v razgibani pokrajini spodnje [[Mežiška dolina|Mežiške doline]], stisnjene v široko kotlino, ki jo obrobljajo bogati gozdovi, z južne strani pa stoji v ozadju [[Uršlja Gora]]. To je najbolj poseljen del [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], kjer se mesto Ravne že stika s sosednjimi [[Prevalje|Prevaljami]]. Danes so Ravne upravno, gospodarsko, izobraževalno, športno in kulturno središče Mežiške doline.

==Zgodovina==
Okolica Raven je bila poseljena že v antiki, saj je skozi kraj vodila rimska cesta. 
Na mestu železarne so našli rimsko keramiko, mozaične kamenčke, opeko in denar. Prvič se Ravne omenjajo leta 1248 kot [[Guttenstein]], kot trg pa leta 1317. V 14. stoletju postane Guštanj deželno knežji trg in je dobil pravico do štirih letnih sejmov in do pobiranja sejmnine.
[[File:Ravne na Koroškem 1962 (10).jpg|thumb|left]]

Od konca 16. stoletja je trg imel grb in uradni pečat zelene barve, ki predstavlja drevo s tremi krošnjami. Tržani so bili osebno svobodni, toda trška samouprava ni bila popolna. Guštanj je bil trgovsko in obrtno središče (čevljarji, kovači, lončarji, usnjarji, barvarji, rokavičarji, glavničarji). [[Krojaštvo|Krojaški]] ceh je v Guštanju deloval od leta 1749. V 16. in 17. stoletju je trg pridobil pravice do novih treh letnih sejmov, ki so pospeševali razvoj trgovine in obrti.

[[File:TrgGustanj19.jpg|thumb|Trg Guštanj nekoč]]

Začetki železarstva segajo v leto 1620. Po letu 1774 se je začela industrijska izdelava železa, ko so ob reki Meži delovale prve kovačnice in žebljarne. Leta 1807 so fužinske obrate kupili grofje [[Thurni]], ki so do konca stoletja širili izdelavo železnih in jeklenih izdelkov. Leta 1848 je v premogovnikih in železarskih delavnicah v Guštanju, na Prevaljah, Črni, Mežici in na Lešah delalo več kot 1200 delavcev. Leta 1863 je kraj dobil železniško povezavo, ki je omogočila nagel gospodarski razvoj v drugi polovici 19. stoletja . Osnova za razvoj je bilo [[jeklarstvo]], ki je šele s propadom fužinarstva v Črni, Mežici in na Prevaljah dobilo možnost za nadaljnji razvoj. Že pred prvo svetovno vojno so kvalitetno ravensko jeklo prodajali na [[Bližnji vzhod|Bližnji]] in [[Daljni vzhod]] ter v [[Rusija|Rusijo]].

Konec tridesetih let so začeli v železarni razen plemenitih jekel izdelovati tudi končne izdelke za potrebe kmetijstva, prometa in železnice. Zaradi razvoja jeklarstva je na Ravnah zaostala druga gospodarska dejavnost, zlasti obrt. Razvoj ravenske železarne sta pospešili obe svetovni vojni, ko je delovala kot vojno podjetje. Odločilni razvoj se je začel z letom 1946, ko so zgradili livarno in valjarno kvalitetnega jekla, mehanično delavnico za pnevmatična kladiva in kovačnico. Ko so železarno v celoti elektrificirali, so dogradili še valjarno, halo za izdelavo industrijskih nožev, kalilnico, lužilnico in kemijski laboratorij. Z razvojem jeklarske industrije se je izredno hitro razvijal tudi kraj, ki je leta 1952 postal mesto in spremenil ime iz Guštanja v Ravne na Koroškem.

==Gospodarstvo==
Na tem območju je strnjena skoraj 400 letna železarska tradicija. [[Železarna Ravne]] je bila nekoč ne samo ponos Slovenije, ampak tudi [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]]. Kljub njenemu razpadu so Ravne še vedno vodilno industrijsko mesto na Koroškem in v [[Sloveniji]]. Na območju nekdanje Železarne Ravne je preko 200 različnih podjetij, med katerimi po uspehu in velikosti najbolj izstopajo:
* SIJ Metal Ravne d.o.o.
* SIJ Ravne Systems d.o.o.
Na Ravnah je največja strnjena industrijska cona na Koroškem. Poleg industrijske cone je tudi zelo razvita poslovna cona, v kateri ima svoje obrate nekaj znanih podjetij:
* Slemenšek d.o.o.
* Slatin d.o.o 
* Javno komunalno podjetje Ravne d.o.o.
V zadnjem času se v Ravnah razvija tudi turistična panoga, ki pa je zaenkrat v povojih oz. ni pravega načina trženja le-teh.

==Šport==
{{ton|razdelek}}
[[Slika:DvorecRavne.jpg|thumb|Dvorec Ravne, Grajski park]]
Na Ravnah je mogoče igrati od nogometa, do namiznega tenisa, plavanja, kolesarjenja, skratka pogoji za rekreacijo na Ravnah so nadpovprečjem marsikaterih slovenskih mest. Ob pomoči Železarne Ravne je bil zgrajen DTK (Dom Telesne Kulture), v katerem je zimski bazen, savne, fitnes, dvorana za namizni tenis, dve majhni telovadnici in moderno kegljišče. Zraven DTK-ja je stadion, ki omogoča vadbo praktično vseh olimpijskih disciplin. Zraven stadiona je tudi moderen olimpijski bazen, ob njem pa novo nogometno igrišče z umetno travo. Nad stadionom se dviga smučišče Poseka z vlečnico, ki ima dve progi, pozimi pa ga tudi umetno zasnežujejo. Smučišča na pobočjih Uršlje gore ter Pece kot tudi v dolinah nudijo obilo užitkov izkušenim smučarjem in še posebej začetnikom ter družinam z otroki. Grajski park, v katerem najdemo mnoge, tudi neavtohtone vrste dreves, nudi mnogo možnosti za oddih in rekreacijo. Ob parku so tudi 6 igrišča za tenis, odbojka na mivki, košarkarsko igrišče in malo nogometno igrišče z umetno travo. 

Preko 100 km označenih ali na zemljevide vrisanih kolesarskih tur različnih vrst in težavnosti. Brezmejno kombiniranje tur med gorami, na gore, okoli ali kar skozi njih predstavlja pohodniška in kolesarska doživetja na Koroškem. Obiščite prvi gorskokolesarski park v Sloveniji, edinstveno podzemno kolesarjenje, »singl traile« za gorske kolesarje ter številna tekmovanja in ostale kolesarske prireditve. Za aktivno preživljanje prostega časa kot tudi za priprave vrhunskih športnikov je v športnem centru Ravne na enem mestu v obsegu 500 metrov na razpolago vsa potrebna športna in ostala infrastruktura. Doživite Koroško aktivno!

== Kultura ==
{{ton|razdelek}}
[[Slika:Ravne_na_Koroškem_Viva_Jazz_Forma.jpg|sličica|Viva Jazz Forma je edinstven glasbeni projekt, ki navdih črpa iz skulptur Forma vive - urbane razstave nastale na istoimenskih mednarodnih simpozijih na Ravnah na Koroškem.]]
Ravne so poznane tudi po [[Džez|džezu]]. Preko celega leta poteka abonma Jazz Ravne, jeseni vsako leto pa Festival slovenskega jazza.

»Kulturno društvo Drugi zvoki« je organizator koncertov, izobraževanj in drugih dejavnosti, povezanih z džezom. Od leta 2007 delujejo kot združenje prostovoljcev, ljubiteljev džezovske glasbe. Poleg predstavitev že uveljavljenih slovenskih in tujih izvajalcev odpirajo vrata obetavnim mladim glasbenikom, del programa pa zapolnjujemo tudi z vse močnejšo lastno produkcijo.

[[Društvo koroških likovnikov]], ustanovljeno leta 1977, združuje člane (umetnik, kipar, slikar, rezbar, fotograf, oblikovalec ...) koroške regije, širše po Sloveniji in delu avstrijske Koroške tako na ljubiteljski kot profesionalni ravni.

Nad Kotljami je na Preškem vrhu '''Prežihova bajta''', ki je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893 – 1950). Bajta je značilna koroška stavba malega kmeta »bajtlerja«, ki nas z urejeno notranjostjo spominja na značilno okolje Prežihove mladosti, o Prežihovem delu pa pričajo življenjepisne in leposlovne drobtinice v muzeju.

Prežihova bajta je tudi etnografsko zanimiva. Prislonjena je ob sončno reber Preškega vrha, od koder je lep razgled na Kotlje ter celo hotuljsko kotlino na vzhodni in na košato Uršljo goro na južni strani. Notranja razporeditev prostorov hiše in »štiblca« je značilna za tip hiš s črno kuhinjo. Skupaj s hlevom predstavlja bajta vzporedni tip kmečkega doma, tudi stanovanjski in gospodarski objekti so prilagojeni velikosti zemljišča. Prežihovo bajto so kupili Kuharjevi leta 1911. Od tod je torej odhajal mladi Voranc v svet in sem se je vračal. Tu se je skrival s svojimi somišljeniki med obema svetovnima vojnama in sem so v letih diktature in druge svetovne vojne romale njegove misli, ko je moral biti brezdomec v mnogih tujih deželah. Tu so svoja mladostna leta preživeli tudi njegovi bratje Alojz, Ivan in Avgust.

Tik nad Prežihovo bajto stoji nad nekdanjim ajdovim strniščem mogočen bronast '''Prežihov spomenik''', ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič.

Prežihova bajta nas s svojo zunanjo podobo in notranjo urejenostjo seznanja z značilnim kmečko-delavskim okoljem, iz kakršnega so izšli Voranc in veliko njegovih literarnih junakov, s tem pa nam pomaga vsaj posredno spoznavati tudi Prežihovo človeško podobo in svet njegove literature.

== Znamenitosti ==
{{ton|razdelek}}
[[Slika:RavneKoroska-hise.JPG|thumb|left|150px|Ravne na Koroškem, Prežihova ulica]]
Na geografsko razgibanem prostoru celotne Občine Ravne na Koroškem so ohranjeni številni biseri narave, ki navdušujejo tako strokovnjake kot priložnostne obiskovalce. Prav tako bogata in raznolika je ohranjena naša kulturna dediščina. Številni spomeniki so dokumenti časa in govorijo zgodbe o življenju ob reki Meži ter na pobočjih Uršlje gore in okoliških hribov.

Ogrodje turistične ponudbe tvori širše območje Uršlje gore z [[Rimski vrelec|Rimskim vrelcem]], [[Prežihova bajta|Prežihovino]], [[Ivarčko jezero|Ivarčkim jezerom]] in [[Smučišče Ošven|smučiščem]] Poseka v [[Športni park Ravne na Koroškem|športnem parku na Ravnah]]. Poudarek je na izletniškem turizmu s poudarkom na predstavitvi kulturno-zgodovinske dediščine (muzej železarstva, dvorec Ravne) in naravnih zanimivosti (Votla peč, Uršlja gora), ponudba športno-rekreativnih aktivnosti v naravi (Ivarčko, Ošven, športni park Ravne) ter turizem na podeželju oz. ponudba [[Turistična kmetija|turističnih kmetij]].

Kulturna dediščina so dobrine podedovane iz preteklosti in Koroška je bogata, saj lahko na vsakem koraku zasledimo delčke preteklosti. Mežiška dolina je zaradi rudarstva, predvsem pa zaradi Thurnovih in Rosthornovih železarn že sredi 19. stoletja veljala za industrijsko najbolj razvito območje na Slovenskem. Rudarstvo, železarstvo, gozdarstvo, lesna industrija, obrti in druge gospodarske dejavnosti so ob kmetijstvu pustili pomemben pečat, ki se zrcali v industrijski, tehniški in kulturni dediščini. Delček dediščine pa smo zajeli v naših ponudbah, kjer boste lahko skozi ponudbo spoznali zgodovinske čare Koroške.

==Glej tudi==
* [[Dobja vas]]
* [[Železarna Ravne]]
* [[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika]]
* [[Tolsti Vrh, Ravne na Koroškem]]
* [[Grad Ravne na Koroškem]]
* [[Grad Javornik]]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Ravne na Koroškem}}
*[http://www.ravne.si/ Občinska uprava Ravne na Koroškem]
*[http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/ravne.htm Vreme in podnebje Ravne na Koroškem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060516101739/http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/napovedi_in_podatki/ravne.htm |date=2006-05-16 }}
*[http://www.JazzRavne.si/ Jazz Ravne]
* [http://www.FSJ.si/ Festival slovenskega jazza] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211227211800/https://www.fsj.si/ |date=2021-12-27 }}
* [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175174860 »Jeklarska dediščina nosi v sebi velik ustvarjalni potencial«]. NaPOTki (16. november 2025). RTV Slovenija.

{{Mesta-Slovenija}}

{{Ravne na Koroškem}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ravne na Koroškem| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Ravne na Koroškem]]
[[Kategorija:Koroška]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>29bg9ilcamv4zvkxi5b0z24fj98rpnw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kolhida</title>
    <ns>0</ns>
    <id>135976</id>
    <revision>
      <id>6751875</id>
      <parentid>6271711</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:07:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Iktsokh</username>
        <id>217748</id>
      </contributor>
      <origin>6751875</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23361" sha1="icwbxg2r9fhn5os4kkx4w9ku2je8kqv" xml:space="preserve">{{Infobox former country
|conventional_long_name = Kolhida&lt;br&gt;{{lang|ka|ეგრისი}} &lt;br&gt;''Egrisi''
|common_name            = Kolhida
|common_name2           = Kolhide
|religion               = politeizem
|era                    = [[Železna doba]]
|status                 = 
|status_text            = 
|empire                 = 
|government_type        = 
&lt;!--- Rise and fall, events, years and dates ---&gt;
&lt;!-- only fill in the start/end event entry if a specific article exists. Don't just say &quot;abolition&quot; or &quot;declaration&quot;--&gt;
|year_start             = 13. st. pr. n. št.
|year_end               = 164 pr. n. št.
|year_exile_start       = &lt;!--- Year of start of exile (if dealing with exiled government – status=&quot;Exile&quot;) ---&gt;
|year_exile_end         = &lt;!--- Year of end of exile (leave blank if still in exile) ---&gt;
|event_start            = 
|date_start             = &lt;!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format 1 January 1801---&gt;
|event_end              = 
|date_end               = &lt;!--- Optional: Date of disestablishment ---&gt;
|event1                 = Zasedba Diauehi
|date_event1            = 750 pr. n. št.
|p1                     = kolhidska kultura
|flag_p1                = 
|s1                     = Lazica
|flag_s1                     = 
|image_map              = Georgian States Colchis and Iberia (600-150BC)-en.svg
|image_map_alt          = 
|image_map_caption      = Kolhida in Iberija
|image_map2             = 
|image_map2_alt         = 
|image_map2_caption     = 
|capital                = [[Kutaisi|Aea]]
|capital_exile          = &lt;!-- If status=&quot;Exile&quot; --&gt;
|latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= 
|common_languages       = Kartvelijski jezik
|today                  = {{flag|Gruzija}}&lt;br /&gt;{{flag|Rusija}}&lt;br /&gt;{{flag|Turčija}}
|continent              = Azija
|footnotes              = 
|demonym=|area_km2=|area_rank=|GDP_PPP=|GDP_PPP_year=|HDI=|HDI_year=}}

'''Kolhida''' ({{lang-ka|კოლხეთი}}, ''Kʼolheti'', {{lang-el|Κολχίς}}, ''Kolhís'') je v antični [[geografija|geografiji]] predstavljala regijo in kraljestvo na območju [[Kavkaz]]a, ki je odigralo pomembno vlogo pri etničnem in kulturnem oblikovanju [[Gruzijci|gruzijskega]] naroda.

V predhelenistični grško-rimski geografiji je bila '''Kolhida''' [[eksonim]] (tuje ime) za gruzijsko politično skupnost '''Egrisi''' ({{lang-ka|ეგრისი}}), ki je živela ob obali [[Črno morje|Črnega morja]], s središčem v današnji zahodni [[Gruzija|Gruziji]].

Sodobni znanstveniki jo opisujejo kot »najzgodnejšo gruzijsko tvorbo«, ki je skupaj s [[Kavkaška Iberija|Iberskim kraljestvom]] kasneje znatno prispevala k razvoju srednjeveške gruzijske državnosti in gruzijskega naroda.&lt;ref name=CToumanoff&gt;CToumanoff. Cyril Toumanoff, Studies in Christian Caucasian History, p&amp;nbsp;69,84&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;David Braund, Georgia in Antiquity: A History of Colchis and Transcaucasian Iberia, 550&amp;nbsp;BC-AD&amp;nbsp;562, Oxford University Press, USA (September 8, 1994)&lt;/ref&gt;

V mednarodnem pogledu je Kolhida morda najbolj znana po svoji vlogi v [[grška mitologija|grški mitologiji]], predvsem kot postaja [[Argonavti|Argonavtov]], pa tudi dom [[Medeja|Medeje]] in [[Zlato runo|zlatega runa]].&lt;ref&gt;W.E.D. Allen, A history of the Georgian people (1932), p. 123&lt;/ref&gt; Opisali so jo tudi kot deželo, bogato z zlatom, železom, lesom in medom, ki je svoje vire izvažala večinoma v antične grške mestne države.&lt;ref&gt;Nigel Wilson, Encyclopedia of Ancient Greece, p.149&lt;/ref&gt;

Kolhida je bila naseljena s Kolhijci, zgodnjim kartvelijsko govorečim ljudtsvom, predniki sodobnih zahodnih Gruzijcev, imenovanih [[Svani]] in [[Zansi]].&lt;ref&gt;Antiquity 1994. p. 359. [http://bse.sci-lib.com/article063055.html The Great Soviet Encyclopedia:Значение слова &quot;Колхи&quot; в Большой Советской Энциклопедии]; ''The Cambridge Ancient History'', John Anthony Crook, Elizabeth Rawson, p. 255&lt;/ref&gt; Geografsko je večinoma umeščena v današnji zahodni del Gruzije in zajema današnje gruzijske regije Samegrelo, Imereti, Guria, Adžara, Abhazija, Svaneti, Rača; sodobno rusko okrožje Soči in Tuapse; sedanje turške pokrajine Rize, Trabzon in Artvin.&lt;ref name=&quot;Andrew Andersen p. 91&quot;&gt;Andrew Andersen, History of Ancient Caucasus, p.&amp;nbsp;91&lt;/ref&gt;

== Geografija in toponim ==
''Kolhida'', ''Kolkhís'' ali ''Qulḫa'', ki je obstajala od okoli 13. do 1. stoletja pred našim štetjem velja za zgodnjo etnično gruzijsko politično skupnost; ime se je v grško-rimski etnografiji uporabljalo kot skupni izraz za zgodnja kartvelijska plemena, ki so naseljevala vzhodno obalo Črnega morja.&lt;ref name=&quot;Antiquity 1994. Pp. 359&quot;&gt;Georgia in Antiquity: A History of Colchis and Transcaucasian Iberia, 550&amp;nbsp;BC-AD&amp;nbsp;562, David Braund Oxford: Clarendon Press, 1994. Pp.&amp;nbsp;359&lt;/ref&gt;

Ime ''Kolhida'' naj bi izhajalo iz [[Urartu|urartske]] besede ''Qulḫa'', izgovarjeno kot ''Kolha''.&lt;ref&gt;O, Lordkipanidze. (1991). ''Archeology in Georgia'', Weinheim, 110.&lt;/ref&gt; Konec 8. stoletja pred našim štetjem je urartski kralj [[Sarduri II.]] na steli vpisal svojo zmago nad ''Qulḫo''; vendar je natančna lokacija Qulḫe sporna. Nekateri učenjaki trdijo, da se je ime ''Qulḫa'' (Colchís) prvotno nanašalo na deželo zahodno od Gruzije.&lt;ref&gt;M. Salvini, Geschichte und Kultur der Urartäer (Darmstadt, 1995) 70f.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bremmer, J. N. (2007). &quot;The Myth of the Golden Fleece&quot;. ''Journal Ancient Near Eastern Religions'', 6, 9-38.&lt;/ref&gt;

Po besedah učenjaka kavkaških študij Cyrila Toumanoffa:

: »Kolhida se pojavlja kot prva kavkaška država, ki je dosegla združitev prišlekov. Kolhido je mogoče upravičeno obravnavati kot ne protogruzijsko, ampak gruzijsko (zahodno gruzijsko) kraljestvo.... Zdi se mi naravno, da bi začetke gruzijske družbene zgodovine iskali v Kolhidi, najzgodnejši gruzijski formaciji.«

Druga južno kavkaška plemenska zveza je nastala v 13. stoletju pred našim štetjem na obali Črnega morja.&lt;ref&gt;D. Braund, ''Georgia in Antiquity: A History of Colchis and Transcaucasian Iberia 550 BC–562 AD'', Oxford University Press, 1996.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;James Stuart Olson, ''An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires'', p.&amp;nbsp;242&lt;/ref&gt; Po mnenju večine klasičnih avtorjev je okrožje, ki je na jugozahodu omejeno s Pontom, na zahodu s Črnim morjem do reke Corax (verjetno današnja reka Bzib, Abhazija, Gruzija), na severu pa z verigo Visokega Kavkaza, ki je ležala med njim in azijsko Sarmatijo, na vzhodu pa z Iberijo in Montes Moschici (danes Mali Kavkaz), na jugu pa z Armenijo. Različni avtorji o zahodnem delu države različno razmišljajo: [[Strabon]] Kolhido začne pri Trabzonu, [[Ptolemaj]] po drugi strani razprostira Pont do reke [[Rioni (reka)|Rioni]].

Ime Kolhida se prvič pojavi pri [[Ajshil]]u in [[Pindar]]ju. Zgodnejši pisci o njej govorijo le pod imenom Aea (Aia), rezidenca mitskega kralja Aietesa: »Kolhijska Aia leži na najbolj oddaljenih mejah morja in zemlje«, je zapisal Apolonij Rodoški.&lt;ref&gt;Apollonius, ''Argonautica'', II.417.&lt;/ref&gt; Glavna reka je bila Fasis (danes Rioni), ki je bila po mnenju nekaterih piscev južna meja Kolhide, vendar je bolj verjetno tekla po sredini te države od Kavkaza zahodno proti jugu do Euxine in Anticita ali Atticita (zdaj [[Kuban]]). [[Arijan]] omenja številne druge po imenu, vendar bi se zdelo, da so le nekaj več kot gorski hudourniki: najpomembnejši med njimi so bili Charieis, Chobus ali Cobus, Singames, Tarsuras, Hippus, Astelephus, Chrysorrhoas, kar nekaj jih opazita tudi Ptolemaj in [[Plinij starejši]]. Glavna mesta so bila Dioscurias ali Dioscuris (pod Rimljani se imenuje Sebastopolis, zdaj Suhumi) na izlivu Euxine, Sarapana (zdaj Šorapani), Fasis (zdaj [[Poti]]), Pityus (zdaj [[Picunda]]), Apsaros (zdaj Gonio), Surium (zdaj Vani), Archaeopolis (zdaj Nokalakevi), Macheiresis in Cyta ali Cutatisium ali Aia (zdaj [[Kutaisi]]), tradicionalno rojstno mesto Medeje. [[Skilak iz Karijande]] omenja tudi Mala ali Male, ki ga v nasprotju z drugimi pisci naredi za rojstni kraj Medeje.

== Fizična geografija ==
[[File:Colchis and Iberia, 1706.jpg|right|thumb|Zemljevid Kolhide in Iberije, Christoph Cellarius, natisnjen v Leipzigu leta 1706]]
V fizični geografiji je Kolhida običajno opredeljena kot območje vzhodno od obale Črnega morja, na severu omejena z jugozahodnimi pobočji Visokega Kavkaza, na jugu pa s severnimi pobočji Malega Kavkaza v današnji Gruziji in vzhodnimi črnomorskimi (Karadeniz) gorami v Turčiji in pogorjem Liki, ki povezuje Visoki in Mali Kavkaz. Osrednji del regije je Kolhijska planota, ki se razteza med Suhumijem in Kobuletijem; večina te leži na nadmorski višini pod 20 m. Obrobni deli regije so gore Visokega in Malega Kavkaza ter pogorje Liki.

Podnebje je blago vlažno; v bližini Batumija letna količina padavin doseže 4000 mm, kar je absolutni maksimum za celinsko zahodno Evrazijo. Naravne pokrajine Kolhide preraščajo zmerni deževni gozdovi, vendar v ravninskem delu regije degradirani; [[mokrišče|mokrišča]] (vzdolž obalnih delov Kolhijske nižine); subalpski in alpski travniki.

Kolhida ima visok delež neogenskih in paleogenih reliktnih rastlin in živali, z najbližjimi sorodniki v oddaljenih delih sveta: pet vrst rododendronov in drugih zimzelenih grmovnic, krilati oreškar (''Pterocarya''), kavkaški salamander (''Mertensiella caucasica''), kavkaška žaba (''Pelodytes caucasicus''), osem endemičnih vrst kuščarjev rodu ''Darevskia'', kavkaški gad (''Vipera kaznakovi''), Robertova snežna voluharica (''Chionomys roberti'') in endemske jamske kozice.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Denk|first=Thomas|last2=Frotzler|first2=Norbert|last3=Davitashvili|first3=Nino|date=2001-02-01|title=Vegetational patterns and distribution of relict taxa in humid temperate forests and wetlands of Georgia (Transcaucasia)|url=https://academic.oup.com/biolinnean/article/72/2/287/2638753/Vegetational-patterns-and-distribution-of-relict|journal=Biological Journal of the Linnean Society|volume=72|issue=2|pages=287–332|doi=10.1111/j.1095-8312.2001.tb01318.x|issn=0024-4066}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
{{multiple image
| align     = right
| direction = vertical
| width = 
| image1    = Exhibition- Georgia - (6) A Story of Encounters, 2023-2024, Art &amp; History Museum, Brussels.jpg
| width1    = 200
| alt1      =
| caption1  = 2. st. pr. n. št., grški bronast torzo iz Kolhide, Gruzijski narodni muzej
| image2    =
| width2    = 200
| alt2      =
| caption2  = Zlati uhani, 4. st. pr. n. št., Gruzijski narodni muzej
| footer = 
| image4    = Colchis riders pendants - pair.JPG
| width4    = 200
| alt4      =
| caption4  = Uhani s konji in jezdeci na vozovih, Gruzijski narodni muzej
}}

=== Prazgodovina in zgodnje omembe ===
V antični črnomorski regiji je živela dobro razvita kultura [[bronasta doba|bronaste dobe]], znana kot [[Kolhijska kultura]], povezana s sosednjo [[Kobanska kultura |Kobansko kulturo]], ki se je pojavila v srednji bronasti dobi. Do konca 2. tisočletja pred našim štetjem je vsaj v nekaterih delih Kolhide se zdi, postopek urbanizacije dobro napredoval. Kolhijska pozna bronasta doba (15. do 8. stoletje pred našim štetjem) je razvila veliko spretnosti v taljenju in litju kovin. Izdelani so bili prefinjeni kmetijski pripomočki, rodovitna, dobro namakana nižina in blago podnebje pa so spodbudili razvoj naprednih kmetijskih tehnik. 

Kolhida je bila naseljena s številnimi sorodnimi, vendar različnimi plemeni, katerih naselja so ležala ob obali Črnega morja. Glavna med njimi so bila Mačeloni, Henioči, Zidreti, Lazi, Čalibi, Tabal / Tibareni / Tubal, Mosineci, Makroni, Mosči, Mari, Apsili, [[Abhazijci]], Sanigi, Coraksi, Coli, Melančleni, Geloni in Soani ([[Svani]]). Ta plemena so se v jeziku in videzu tako zelo razlikovala od okoliških indoevropskih narodov, da so že v antiki ponujali različne teorije o tem pojavu.

[[Herodot]] je Kolhijce obravnaval kot starodavno egipčansko raso.&lt;ref&gt;http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Hdt.+2.104&amp;fromdoc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0126&lt;/ref&gt; Navaja, da so Kolhijci s starodavnimi Egipčani in Etiopijci prvi prakticirali obrezovanje, običaj, za katerega trdi, da so ga podedovali od ostanka vojske faraona Sesostrisa ([[Senusret III.]]). Herodot piše: »Kajti jasno je videti, da so Kolhijci Egipčani; in kar rečem, sem tudi sam ugotovil, preden sem to slišal od drugih. Ko se mi je zgodilo, sem poizvedoval o obeh narodih; Kolhijci so se Egipčanov bolje spomnili, kot so se Egipčani spomnili Kolhijcev; Egipčani so rekli, da menijo, da so Kolhijci del Sesostrisove vojske. Sam sem ugibal, deloma tudi zato, ker so temnopolti in kosmati, čeprav to v resnici ne šteje nič, ker so drugi ljudje tudi, vendar je moj boljši dokaz, da so Kolhijci, Egipčani in Etiopijci edini narodi, ki so že od prvega prakticirali [[Obrezovanje moških |obrezovanje]]«.

Številne sodobne teorije kažejo, da so predniki Laz-Mingrelijcev v antiki predstavljali prevladujočo etnično in kulturno prisotnost v regiji in so zato igrali pomembno vlogo v etnogenezi sodobnih Gruzijcev. &lt;ref&gt;Miniature Empires: A Historical Dictionary of the Newly Independent States, James Minahan, p. 116&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cyril Toumanoff, Studies in Christian Caucasian History, p 80&lt;/ref&gt;

=== Perzijska oblast ===
V 13. stoletju pred našim štetjem je kraljevina Kolhida nastala kot posledica vse večje konsolidacije plemen, ki so živela v regiji. Ta moč, ki so jo v grški mitologiji slavili kot destinacijo Argonavtov, domovanja Medeje in posebnega področja čarovništva, je bila v Urartu znana kot Qulha (aka Kolkha ali Kilkhi).

Kolhijci so bili v stalnih vojnah s sosednjimi narodi. Uspeli so osvojiti del Diauehov v 750-ih pred našim štetjem, vendar so v vojnah 750–748 in 744–742 pr. n. št. s Sardurijem II. iz Urartuja izgubili več provinc (vključno s &quot;kraljevim mestom&quot; Ildemusa). Kraljestvo so v 730-ih do 720-ih pred našim štetjem preplavili [[Kimerijci]] in [[Skiti]], napadla jih je tudi [[Asirija]], kraljestvo je razpadlo in je na koncu, sredi 6. stoletja pred našim štetjem, prišlo pod [[Ahemenidsko cesarstvo]].

Plemena, ki so živela v južni Kolhidi (Macroni, Mosči in Mari), so bila vključena v 19. perzijsko [[satrapija|satrapijo]], medtem ko so se severna plemena podredila &quot;prostovoljno&quot; in so morali na perzijski dvor poslati vsakih pet let 100 deklet in 100 fantov. Leta 400 pred našim štetjem, kmalu potem ko je vojska ''Deset tisočev'' dosegla [[Trabzon]], se je med njimi in Kolhijci vnel boj, v katerem so bili slednji odločno poraženi. Vpliv velikega Ahemenidskega cesarstva na Kolhijce je, s svojo uspešno trgovino in širokimi gospodarskimi in trgovinskimi vezmi z drugimi regijami, pospešil družbenoekonomski razvoj Kolhide. Pozneje se zdi, so se otresli perzijske oblasti in oblikovali neodvisno državo. Po Ronaldu Sunyju: »Ta zahodna gruzijska država je bila združena v Kartli-Iberia, njeni kralji pa so vladali prek ''skeptukhijev'' (kraljevih guvernerjev), ki so od kralja dobili osebje«.&lt;ref&gt;The Making of the Georgian Nation: 2nd Ed, Ronald Grigor Suny, p 13&lt;/ref&gt;

=== Pod Pontom ===
Mitridat VI. je leta 83 pred našim štetjem zatrl vstajo v regiji in dal Kolhido svojemu sinu Mitridatu, ki je bil kmalu osumljen, da se je zapletel proti svojemu očetu. Med tretjo mitridatsko vojno je Mitridat VI. postavil še enega od svojih sinov, Mačara, za kralja Bosporja in Kolhide, ki je imel svojo oblast, vendar le za kratek čas. Ob porazu Mitridata VI. Pontskega leta 65 pred našim štetjem je Kolhido zasedel [[Pompej Veliki]], ki je ujel enega od lokalnih poglavarjev (''sceptuchus'') Oltacesa in postavil Aristarha kot ''[[vladarska rodbina|dinasta]]'' (63–47 pr. n. št.). Farnaces II., Mitridatov sin, je ob padcu Pompeja izkoristil zasedbo Julija Cezarja v Egiptu in skrčil Kolhido, Armenijo in del Kapadokije ter premagal Gneja Domitija Kalvina, ki ga je Cezar pozneje poslal proti njemu. Njegova zmaga pa je bila kratkotrajna. Pod Polemonom I., sinom in dedičem Zenona, je bila Kolhida del Pontskega in Bosporskega kraljestva. Po Polemonovi smrti (8. pr. n. št.) je njegova druga žena Pitodorida obdržala posest Kolhide in tudi Ponta, a ji je bilo Bosporsko kraljestvo odvzeto. Njenega sina in naslednika Polemona II. Pontskega je cesar [[Neron]] spodbudil k abdiciranju na prestolu, tako Pont kot Kolhida pa sta bila vključena v provinco [[Galatija (rimska provinca) |Galatia]] in kasneje, v Kapadokijo. Fasis, Dioskurij in druga grška naselja na obali si po vojnah 60–40 pr. n. št. niso povsem opomogla in Trebizond je postal gospodarsko in politično središče regije.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title= Edge of Empires: A History of Georgia|last= Rayfield|first= Donald|year= 2013|publisher= ReaktionBooks|isbn= 9781780230702|pages= 28}}&lt;/ref&gt;

=== Pod Rimskim cesarstvom ===
Kljub temu, da so Rimljani zasedli vse večje trdnjave ob morski obali, je bila njihova vladavina razmeroma ohlapna. Leta 69 so prebivalci Ponta in Kolhide pod Anicetom proti Rimljanom uprizorili veliko vstajo, ki se je končala neuspešno.

V nižine in obalno območje so pogosto pridivjala gorska plemena, pri čemer so bili najmočnejši [[Svani]] in Henioči. Če so Rimu plačali davek, so ustvarili lastna kraljestva in uživali pomembno neodvisnost.

Krščanstvo se je začelo širiti v začetku 1. stoletja n. št.. Tradicionalna poročila povezujejo dogodek s [[sveti Andrej|svetim Andrejem]], svetnikom [[Simon Gorečnik |Simonom Gorečnikom]] in svetim Matato. Helenistično, lokalno [[poganstvo|pogansko]] in [[mitraizem|mitraistično]] versko prepričanje je ostalo razširjeno do 4. stoletja. Do leta 130 so kraljestva Mačelonov, Heniočev, Egrisijev, Apsiliov, Abhazijcev in Sanigijev zasedala okrožje od juga do severa. [[Goti]], ki so prebivali na Krimu in iskali nove domove, so leta 253 napadli Kolhido, vendar so bili s pomočjo rimskega garnizona Picunda zavrnjeni. Do 1. stoletja pred našim štetjem je bilo, ob razpadu Kraljevine Kolhide, ustanovljeno kraljestvo Lazica (ali Laz). Lazica je postala znana kot Elgrisi leta 66 pred našim štetjem, ko je Elgrisi po Pompejevi osvojitvi postal vazal rimskega cesarstva.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Encyclopedia of the Peoples of Asia and Oceania|url=https://archive.org/details/encyclopediapeop00west|last=West|first=Barbara A|publisher=Facts on File|year=2009|isbn=978-0-8160-7109-8|location=New York|pages=[https://archive.org/details/encyclopediapeop00west/page/n483 461]}}&lt;/ref&gt;

== Vladarji ==
O vladarjih Kolhide je malo znanega; 
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Vladar
!Vladal
!Opomba
|- style=&quot;background:#fff;&quot;
|1. [[Kudži Kolhijski|Kudži]]
|325–280 pr. n. št.
|
|-
|2. Akes (''[[Basileus]] Aku'')
|konec 4. st. pr. n. št.
|njegovo ime najdemo na kovancu, ki ga je izdal.
|- style=&quot;background:#fff;&quot;
|3. [[Savlak Kolhijski|Savlak]]
|2. st. pr. n. št.
|
|-
|4. [[Mithridat Kolhijski|Mithridat]]
|aktiven 80 pr. n. št.
|pod vlado Ponta.
|- style=&quot;background:#fff;&quot;
|5. [[Mačar]]
|aktiven 65 pr. n. št.
| pod vlado Ponta.
|-
|6. [[Aristarh Kolhijski|Aristarh]]
|63–47 pr. n. št.
|Imenoval ga je [[Pompej Veliki]]
|}

== V mitologiji ==
[[File:Château de Versailles, salon de Diane, Jason et les Argonautes débarquant en Colchide, Charles de La Fosse.jpg|thumb|400px|''Jazon in Argonavti, ki prispejo v Kolhido''. Argonavti pripoveduje mit o njihovi plovbi, da bi našli Zlato runo. Slika je v Versajski palači.]]

V klasični grški mitologiji je bila Kolhida dom Aietesa, Medeje, Zlatega runa, ognjenih bikov Halkotavrov &lt;ref&gt;The Origin of Pagan Idolatry, George Stanley Faber p409&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;The Facts on File Companion to Classical Drama, John E. Thorburn ''Colchian Bulls'' p145&lt;/ref&gt; in kraj Argonavtov.&lt;ref&gt;World Mythology: An Anthology of Great Myths and Epics, Donna Rosenberg p218&lt;/ref&gt;

Tudi za Kolhido velja, da je mogoča domovina Amazonk.&lt;ref&gt;Mark Amaru Pinkham: The Return of the Serpents of Wisdom ''The Amazons, The Female Serpents''&lt;/ref&gt; ATudi mazonke naj bi bile skitskega porekla iz Kolhide.&lt;ref&gt;William G. Thalmann: Apollonius of Rhodes and the Spaces of Hellenism ''Apollonius of Rhodes'', p.130&lt;/ref&gt;

V grški mitologiji je bila Kolhida pravljično bogata dežela na skrivnostnem obrobju junaškega sveta. Tu je v svetem gozdu vojnega boga [[Ares]]a kralj Aietes obesil Zlato runo, dokler ga niso ukradli Jazon in Argonavti. Kolhida je bil tudi dežela, kjer je bil mitološki [[Prometej]] kaznovan na način, da so ga priklenili na goro, medtem ko je orel jedel njegova jetra, ker je človeštvu razkril skrivnost ognja.

Apolonij Rodoški je Aea imenoval za glavno mesto (''Argonautica''). Glavni mitski liki iz Kolhide so:
* Aietes, kralj Kolhide, sin boga sonca [[Helij (mitologija) |Helij]]a in [[Okeanide]] Perze (hči [[Okean]]a), brat [[Kirka|Kirke]] in Pasifaje ter oče [[Medeja|Medeje]], Kalciope in [[Apsirt]]a
* Idija, kraljica Kolhide, mati Medeje, Kalciope in Apsirta
* Medeja, hči kralja Aietesa
* Kalciopa, hči kralja Aeëtesa
* Apsirt, sin Aietesa
* Kirka, sestra kralja Aietesa
* Pasifaja, sestra Aietesa

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Viri==
*Braund, David. 1994. ''Georgia in Antiquity: A History of Colchis and Transcaucasian Iberia 550&amp;nbsp;BC-AD&amp;nbsp;562''. Clarendon Press, Oxford. {{ISBN|0-19-814473-3}}
*{{cite encyclopedia | article = COLCHIS | last = Thordarson | first = Fridrik | authorlink = | url = http://www.iranicaonline.org/articles/colchis | editor-last = | editor-first =  | editor-link = | encyclopedia  = Encyclopaedia Iranica, Vol. VI, Fasc. 1 | pages = 41–42 | location = | year = 1993 | isbn = }}
*Gocha R. Tsetskhladze. ''Pichvnari and Its Environs, 6th&amp;nbsp;c&amp;nbsp;BC-4th&amp;nbsp;c&amp;nbsp;AD''. ''Annales Littéraires de l'Université de Franche-Comté'', 659, Editeurs: M. Clavel-Lévêque, E. Geny, P. Lévêque. Paris: Presses Universitaires Franc-Comtoises, 1999. {{ISBN|2-913322-42-5}}
*Otar Lordkipanidze. ''Phasis: The River and City of Colchis''. ''Geographica Historica 15'', Franz Steiner 2000. {{ISBN|3-515-07271-3}}
*Alexander Melamid. ''Colchis today. (northeastern Turkey)'': An article from: ''The Geographical Review''. American Geographical Society, 1993. ISBN B000925IWE
*Akaki Urushadze. ''The Country of the Enchantress Media'', Tbilisi, 1984 (in Russian and English)

==Zunanje povezave==
{{Commons category}}
*[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0064%3Aid%3Dcolchis Colchis in Dictionary of Greek and Roman Geography (1854) (ed. William Smith, LLD)]
*[http://www.wildwinds.com/coins/greece/kolchis/t.html Colchian coins]
*[https://web.archive.org/web/20050819043151/http://matiane.com/strabo_colchis.htm Strabo on Colchis]
*[http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt%2e+7%2e79 Herodotus on Colchis]
*[http://penelope.uchicago.edu/holland/pliny3.html Pliny on Colchis]
*[http://www.asia.si.edu/exhibitions/online/Gold/default.html Golden graves, archeological evidences]
*[https://web.archive.org/web/20050415075230/http://www.amarcord.be/georgia/kolchis.html Colchis] 


[[Kategorija:Zgodovina Gruzije]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]
[[Kategorija:Bivše države v Evropi]]
[[Kategorija:13. stoletje pr. n. št.]]
[[Kategorija:2. stoletje pr. n. št.]]
[[Kategorija:Zgodovinske regije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>icwbxg2r9fhn5os4kkx4w9ku2je8kqv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Povojni poboji na Slovenskem (1945)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>135994</id>
    <revision>
      <id>6751657</id>
      <parentid>6741758</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:11:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */</comment>
      <origin>6751657</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16072" sha1="qm6f2ffzfdqweqdypugjwdgc0d4a1yu" xml:space="preserve">[[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]]
'''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Zato je nujno opravljati tozadevne raziskave v povezavi z drugimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, ki so doživljale podobne ali pa še hujše pogrome.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}&lt;/ref&gt; Za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni je bil kazensko ovaden tudi [[Mitja Ribičič]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mitja-ribicic-ovaden-za-genocid/37066|title=Mitja Ribičič ovaden za genocid|publisher=MMC RTV SLO|author=Uredništvo|place=|language=sl|date=24. maj 2005|accessdate=10. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.&lt;ref&gt;Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.&lt;/ref&gt;

==Lokacije==
Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*[[Crngrob]]&lt;ref&gt;http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje   20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm  POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič&lt;/ref&gt;
*[[Barbara rov]]
== Glej tudi ==
* [[Slovensko povojno begunstvo]]
*[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]]
*[[Pliberška tragedija]]
* [[Barbara rov]]
* [[Rudnik Pečovnik]]
* [[Pokol v Kočevskem Rogu]]
*[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]]
*[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]]
*[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]]
* [[OZNA]]

== Galerija ==
&lt;gallery perrow=&quot;6&quot;&gt;
File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu
File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija   46 ° 11 ' 45,67 &quot;  ,  14 ° 18 ' 21,61 &quot;
File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija   46 ° 11 ' 45,53 &quot;  ,  14 ° 18 ' 16,87 &quot;
File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla
File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija   46 ° 11' 52,9 &quot;   ,  14 ° 18 ' 5,61 &quot;
File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a
File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]]

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==

* {{navedi knjigo|last=Aplenc|first=Andrej|last2=Jančar|first2=Drago|title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990|publisher=Nova revija|place=Ljubljana|year=1998|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD|cobiss=79178240|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Corsellis|first=John|title=Slovenija 1945 : smrt in preživetje po drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|place=Ljubljana|year=2006|cobiss=224978176|language=sl|last2=Ferrar|first2=Marcus}}
* {{cite book |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |title=Kazen naj obsojenca prevzgoji : kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954 |last2=Piškurić |first2=Jelka |publisher=Študijski center za narodno spravo |year=2024 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=179824899}}
* {{cite journal |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |year=2026 |title=Sodna represija in obračun s političnimi nasprotniki poleti 1945 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B88E75N5 |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=77–112}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2008|cobiss=240748800|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=sl}}
* {{navedi knjigo |last1=Dežman |first1=Jože |title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic |last2=Žalec |first2=Bojan |last3=Erzar |first3=Tomaž |publisher=[J. Dežman] |year=2014 |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |cobiss=6749274}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|last2=Benčina|first2=Anica|title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2019|cobiss=298709504|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}}
* {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo|publisher=Arhiv Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=1999|url=https://www.sistory.si/publication/44864|cobiss=103354368|language=slovenščina}}
* {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}}
* {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://sistory.si/publication/46221 |title=Prekopi žrtev iz prikritih grobišč : (1991–2011) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=265856512}}
* {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}}
* {{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}}
* {{navedi knjigo|editor-last=Gabrič|editor-first=Aleš|title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|place=Ljubljana|year=1996|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf|cobiss=57087744|language=sl}}
* {{navedi splet|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}}
* {{navedi knjigo|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja}}
* {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=N. Jeločnik|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC}}
* {{cite journal|last=Dujo Jurjevčič|first=Mirjam|year=2025|title=Povojni izvensodni poboji : dolgo zamolčane usode žensk iz Loške doline|url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=40110&amp;lang=slv|journal=Dileme|language=sl|volume=9|issue=2|pages=35–68|cobiss=265667843}}
* {{navedi knjigo|last=Korošec|first=Ivan|title=Teharje : krvave arene|publisher=Ilex-Impex|location=Ljubljana|year=1994|cobiss=41121536}}
* {{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}
* Mikola, Milko (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}}
* Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}}
* Mikola, Milko (2008). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}}
* {{navedi knjigo|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}}
* {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}}
* {{cite book |title=&quot;Nemci&quot; na Slovenskem 1941–1955 : izsledki projekta |publisher=Znanstveni inštitut FF |year=1998 |editor-last=Nećak |editor-first=Dušan |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=74079232}}
* {{cite book |last=Nećak |first=Dušan |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=576–599 |language=sl |chapter=&quot;Nemci&quot; na Slovenskem ob koncu druge svetovne vojne – maščevanje in pregon? |cobiss=43741026}}
* {{navedi knjigo|last1=Potočnik|first1=Terezija|last2=Friš|first2=Darko|title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945|publisher=[T. Potočnik]|location=Maribor|year=2009|cobiss=17063944|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}}
* {{navedi knjigo|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}}
* {{Navedi knjigo |last=Pirjevec |first=Jože |title=Kardelj : socialistični utopist na oblasti |publisher=Beletrina |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=275074819}}
* {{cite journal |last=Piškurić |first=Jelka |year=2026 |title=Kazenske ustanove po koncu druge svetovne vojne in njihova vloga pri pregonu političnih nasprotnikov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U8UNYFL |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=113–143}}
* {{navedi knjigo|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}}
* {{navedi knjigo|editor-last=Pučnik|editor-first=Jože|title=Iz arhivov slovenske politične policije|publisher=Veda|place=Ljubljana|year=1996|cobiss=146036|language=sl}}
* {{cite book |last=Rulitz |first=Florian Thomas |title=Vetrinjska in bleiburška tragedija : nasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na avstrijskem Koroškem |publisher=Mohorjeva družba |year=2013 |place=Celovec |language=sl |cobiss=266193920}}
* {{navedi knjigo|last1=Tolstoy|first1=Nikolaj|last2=Jeločnik|first2=Nikolaj|last3=Rozman|first3=Branko|title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog|edition=Ponatis|publisher=ZAT|location=Maribor|year=1991|cobiss=23354112}}
* {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83}}
* {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}}
* {{navedi knjigo|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}}

== Zunanje povezave ==
*»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}}


[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]]
[[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>qm6f2ffzfdqweqdypugjwdgc0d4a1yu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Suhor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>142852</id>
    <revision>
      <id>6751643</id>
      <parentid>4923862</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T20:05:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp</comment>
      <origin>6751643</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="414" sha1="h8wuqokd3m8a5rk5xaf5762j38tcjfu" xml:space="preserve">'''Suhor''' je [[krajevno ime|ime]] več naselij.

=== Slovenija ===
* [[Suhor, Novo mesto]], Novo mesto
* Suhor, Metlika:
:* [[Dolnji Suhor pri Metliki]], Metlika 
:* [[Gornji Suhor pri Metliki]], Metlika
* [[Suhor pri Dolenjskih Toplicah]], Dolenjske Toplice
* [[Suhor, Kostel]], Kostel

=== Hrvaška ===
* [[Suhor, Delnice]] 

=== Drugo ===
* suhor (čajno pecivo)

{{georaz}}
[[Kategorija:Naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>h8wuqokd3m8a5rk5xaf5762j38tcjfu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lela B. Njatin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>143553</id>
    <revision>
      <id>6751539</id>
      <parentid>6580121</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T14:26:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vizualno ustvarjanje */</comment>
      <origin>6751539</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10178" sha1="dtbpwcvm0tga20qq3jaf5u6f76l0hlu" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Lela B. Njatin''', [[slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica in [[Sodobna umetnost v Sloveniji|vizualna umetnica]], * [[1963]], [[Ljubljana]]. Lela B. Njatin je umetniški [[psevdonim]] '''Lele Angele Mršek Bajda'''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lela B. Njatin: Anatomija domoznanstva – Center in Galerija P74|url=https://www.zavod-parasite.si/lela-b-njatin-anatomija-domoznanstva/|accessdate=2024-02-22|language=sl-SI|last=admin}}&lt;/ref&gt;

==Literarno ustvarjanje==
Literaturo ustvarja od 1976. Središčna tema njene literature je odtujenost.

Za fragmentarni [[roman]] ''[[Nestrpnost]]''&lt;ref&gt;[[Aleph]], Ljubljana 1988, ponat. 1991; Naklada MD, [[Zagreb]] 1998, avt. ed. Aleph, Ljubljana 2018&lt;/ref&gt; je bila leta 1989 nagrajena s priznanjem '''zlata ptica''' za najboljše dosežke mladih ustvarjalcev. V romanu je na podlagi filozofskega premisleka in s središčnim motivom vojne opisan svet odtujenosti, v katerem ni tolerance do samote.&lt;ref&gt;Dr. Hribar Tine, Ravni resničnosti; Nestrpnost, Aleph, Ljubljana 1991&lt;/ref&gt; Roman&lt;ref&gt;Dr. Virk Tomo, Zakaj je literatura pomembna, LUD Literatura, Ljubljana 2022&lt;/ref&gt; demonstrira neideološko paradigmo literarne produkcije z namenom pospeševanja avtentične vloge literature v družbi.
V pravljici ''Velikanovo srce''&lt;ref&gt;Aleph, Ljubljana 1997; [[Meandar]], Zagreb 1998; Klobouky y Brna, Cesky Krumlovci 1999&lt;/ref&gt; je odtujenost pričarala kot strah pred soočenjem s čustvi.&lt;ref&gt;Dr. Novak Boris A., Vprašanje srca; Velikanovo srce, Aleph, Ljubljana 1997&lt;/ref&gt; Pravljica je bila leta 1997 nominirana za nagrado [[Večernica (nagrada)|'''večernica''']].

V basni ''Zakaj je babica jezna'' je kot povod za odtujenost opisan strah pred bolnimi in starejšimi&lt;ref&gt;Dr. Saksida Igor, Valovna dolžina srca; Zakaj je babica jezna, Aleph, Ljubljana 2011&lt;/ref&gt;. Basen je bila leta 2013 nominirana za nagrado [[Desetnica (nagrada)|'''desetnica''']].

''Smer srca''&lt;ref&gt;KUD Sodobnost International, Ljubljana 2022&lt;/ref&gt; je pripovedka, v kateri je odtujenost prikazana kot produktivno premoščena z zavedanjem o pogojih za svobodo.

''Samski blok''&lt;ref&gt;Cankarjeva založba, Ljubljana 2022&lt;/ref&gt; je naslov teznemu romanu, v katerem razpravlja o vzajemnosti med življenjem in umetnostjo. Uporabila je mnemotehniko, da bi v avantgardnem odmiku &lt;ref&gt;Dr. Mojca Puncer, Sodobna umetnost in estetika; Publicistično društvo ZAK, Maribor 2010&lt;/ref&gt; romana od realistične tradicije bralca vpletla v produkcijo literarnega dela preko poroznosti spomina, v katerem se povezujeta realno in imaginarno. Roman s tem strukturno stremi k heteroglosiji. V fabuli izstopa obravnava smrti kot življenjskega dejstva in kot filozofsko utemeljene abstraktne kapacitete. Roman je bil 2022 nominiran za nagrado '''mira'''.

Literarni [[opus]] B. Njatinove obsega: romane, kratke zgodbe, filmske, odrske in stripovske scenarije, eseje, pesmi in pravljice.

'''Psevdonim'''

Lela B. Njatin je umetniški psevdonim Lele Angele Mršek Bajda. B. v psevdonimu ne izhaja iz njenega osebnega priimka, pač pa je del konceptualnega premisleka. Ujemanje črke B. v psevdonimu in začetnice B v osebnem imenu je naključno. Katero besedo okrajšuje B. v njenem psevdonimu, bo umetnica v skladu s konceptom konstrukcije psevdonima razkrila šele v zelo poznem obdobju življenja. Lela Angela Mršek Bajda uporablja umetniški psevdonim Lela B. Njatin od leta 1976 dalje.

=== Sodelovanja ===
1991 sta [[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] in [[Neven Korda]] ustvarila prvi slovenski dolgometražni videofilm ''Nestrpnost'' ([[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]] in [[Brut film]]) po predlogi romana Lele B. Njatin ''Nestrpnost''.

2004 je [[Barbara Novakovič Kolenc|Barbara Novakovič]] ustvarila predstavo ''Projekt5/Manifestacija doma'' ([[Mestno gledališče ljubljansko]] in [[Zavod Museum]]) po predlogi kratke zgodbe Lele B. Njatin ''Nebo nad Ljubljano.''

===Objave v tujih [[antologija]]h===
Schnellstrasse, Fernlicht/Hitra cesta, Ostra luč, [[Kajetan Kovič|Kovič]], [[Niko Grafenauer|Grafenauer]], [[Tomaž Šalamun|Šalamun]], [[Drago Jančar|Jančar]], B. Njatin;&lt;ref&gt;Droschlverlag in [[Mladinska knjiga]], Graz - Ljubljana [[1990]]&lt;/ref&gt; The Day [[Josip Broz - Tito|Tito]] Died, Jančar, [[Branko Gradišnik|Gradišnik]], [[Jani Virk|Virk]], B. Njatin, [[Andrej Blatnik|Blatnik]] (Forest Books, London 1993); The Third Shore, Women's Fiction from East Central Europe, antologija desetih pisateljic (Northwestern University Press, Evanston 2005). Izstopa tudi njena objava v monografiji o Antonyju Gormleyju.&lt;ref&gt;E. H. Gombrich, J. Hutchinson, W. J. T. Mitchell, L. B. Njatin, [[Phaidon Press]], [[London]] 1995, dopol. ponat. 2000&lt;/ref&gt;

Uredila je knjižico-vodnik ''[[Kočevsko]]'' v zbirki ''Za radovedneže in ljubitelje'' (ZRC, 2026).

== Vizualno ustvarjanje ==
Prva vizualna dela je ustvarila med 1977 in 1984. Začela je z ustvarjanjem konkretne poezije (antologije Westeast in druge kolektivne internacionalne samozaložbe), nadaljevala pa kot konceptualna umetnica.

Od leta 2010 dalje se osredotoča na performativna (''Nisem hotel vedeti, a izvedel sem''&lt;ref&gt;[[Muzeum]], Ljubljana 2005&lt;/ref&gt;)  ali sestavljena dela o kolektivnem spominu (''Strelišče. Plati plasti'')&lt;ref&gt;Različni kraji na Kočevskem in Pokrajinski muzej, Kočevje 2011-2014&lt;/ref&gt;, fragmentarni identiteti, nematerialnem značaju umetnosti (''Odsotnost. Hommage à [[Igor Zabel|Igor Zab]]''[[Igor Zabel|el]]&lt;ref&gt;Moderna galerija, Ljubljana 2007&lt;/ref&gt;), razmerjih institucije-umetnost (''Beseda velja'')&lt;ref&gt;Na prostem v mestu Kočevje 2015-2019&lt;/ref&gt;, o umetnosti v urbanem prostoru (''Mestni vrh. Fiksiranje točke'') ter o umetnosti kot obljubi/prezentaciji smisla (''Obljuba resnice. Portret matere'')&lt;ref&gt;Festival Mesto žensk/Galerija Alkatraz, Ljubljana 2015&lt;/ref&gt;.

Prvo samostojno razstavo z naslovom ''Kulturna identiteta Kočevja. O umetnosti'' je imela leta 2013 v [[Pokrajinski muzej Kočevje|Pokrajinskem muzeju Kočevje]]&lt;ref&gt;Jerbič Perko V., Kovačič N., B. Njatin L., Kulturna identiteta Kočevja : delovni zvezek; Založniški program I:RS, Kočevje 2013&lt;/ref&gt;. Istega leta je bila njena druga samostojna razstava ''Nisem hotel videti, a uvidel sem'' v Galeriji Vžigalica/MGML, Ljubljana.

Samostojno je razstavljala še v Galeriji Gallery, Ljubljana, Galeriji Miklova hiša, Ribnica, Galeriji P74, Ljubljana, Galeriji Hiše kulture v Pivki, Pilonovi galeriji, Ajdovščina, Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, Savinovem likovnem salonu, Žalec, idr.

Opazen je tudi njen prispevek h grafičnim umetnostim. 2022 je bilo njeno delo ''One must rely on Art'' izbrano za mednarodno selekcionirano pregledno razstavo sodobne produkcije v Sloveniji ''Odtisi in vtisi II'', njeno delo ''Z levo roko'' pa je bilo 2005 uvrščeno v pregledno razstavo ''Avantgardni in alternativni tiski v Sloveniji od konceptualizma do danes,'' oboje v MGLC, Ljubljana.

V njenem vizualnem opusu izstopa način, kako raziskuje lokalna okolja. Obravnava splet specifičnih socialnih, zgodovinskih in metafizičnih fenomenov, pri tem pa vzpostavlja močno občutje sovpadanja najbolj notranjega in najbolj zunanjega, ki ga najbolje opiše izraz ekstimnost&lt;ref&gt;Dr. Komelj Miklavž, Prestreljene črke; Narod si bo pisal sodbo sam, Pokrajinski muzej Kočevje, 
Kočevje 2014&lt;/ref&gt;. Njena dela delujejo kot likovne in umetniške prispodobe kulturne in socialne zgodovine, hkrati pa so materializacija umetničinega spomina&lt;ref&gt;Stepančič Lilijana, Mnogokrat razklani spomin; Deklica s piščalko, Pokrajinski muzej Kočevje, Kočevje 2014&lt;/ref&gt;.

2016 je za umetniško ustvarjanje prejela '''Priznanje Občine Kočevje Deklica s piščalko'''.

=== Sodelovanja ===
1981 je razstavljala skupaj z Matjažem Marincljem, Vitom Oražmom, Ljubico Pavlovec, [[Andrej Trobentar|Andrejem Trobentarjem]], [[Rudi Uran|Rudijem Uranom]] in Matjažem Weissom na razstavi ''DASEVIDIDASENEKIDELA'' v [[Likovni salon Kočevje|Likovnem salonu Kočevje]].

1983 je ustvarila alternativno modno revijo ''[[Linije sile]]'' skupaj z Lidijo Bernik, Tanjo Lakovnik in [[Marija Mojca Pungerčar|Marijo Mojco Pungerčar]] v Galeriji ŠKUC, Ljubljana.

2014 je Rudi Uran ustvaril kratkometražni režirani dokumentarec ''Streli v Kočevju'' (Studio Kramberger Uran, Maribor) o razstavi Lele B. Njatin ''Narod si bo pisal sodbo sam''.

=== Samostojne razstave v tujini ===
''Djevojka sa pištaljkom. Koliko drugih je u meni, koliko mene je u drugima''. Institute for Contemporary Art, Zagreb 2015

''Subverzivno tijelo. Konceptualna djela 1977-2015''. Muzej suvremene umjetnosti Zagreb, Zagreb 2016

== Viri ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
*[http://www.lelabnjatin.si Osebna stran]
*[http://www.e-arhiv.org/diva/index.php?opt=work&amp;id=281 ''Nestrpnost'' v video arhivu DIVA]
*[http://www.e-arhiv.org/diva/index.php?opt=work&amp;id=392 ''Linije sile'' v video arhivu DIVA]
*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/predstava-v-sedmih-jezikih/132883 Poročilo TVS o ''Manifestacija doma'']
*[http://www.kramberger-uran.com/Kramberger-uran/Movie_2.html Napovednik filma ''Streli v Kočevju''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170205024646/http://kramberger-uran.com/Kramberger-uran/Movie_2.html |date=2017-02-05 }}
*[http://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/lela-b-njatin/ Lela B. Njatin na strani Društva slovenskih pisateljev]
*[https://litteraeslovenicae.si/avtorji/lela-b-njatin/ Lela B. Njatin na strani Litterae slovenicae]
*[http://www.mg-lj.si/si/knjiznica-in-arhivi/1224/raz_ume-podatkovna-baza/ Baza razstav in umetnikov RAZ_UME]
*[https://www.kocevje.si/turizem-kultura/deklica-s-piscalko-2016 Nagrada '''deklica s piščalko'''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180618223000/http://www.kocevje.si/turizem-kultura/deklica-s-piscalko-2016 |date=2018-06-18 }}
*Video o razstavi ''Ker mi nismo le podobe, smo ljudje. 2005 – 2020''. https://www.youtube.com/watch?v=XxX5BS556a0

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:B. Njatin, Lela}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1963]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Njatin, Lela B.]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Njatin, Lela B.]]</text>
      <sha1>dtbpwcvm0tga20qq3jaf5u6f76l0hlu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Harry Potter in dvorana skrivnosti (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>146089</id>
    <revision>
      <id>6751883</id>
      <parentid>6642774</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:12:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751883</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1828" sha1="ox5n6ofbhteewczglej9k0zj8xm841v" xml:space="preserve">{{Infopolje Film |
| name           = Harry Potter and the Chamber of Secrets &lt;br /&gt; Harry Potter in dvorana skrivnosti
| image          = HP2.jpg
| caption        = Plakat
| director       = [[Chris Columbus]]
| producer       = [[David Heyman]]
| writer         = '''Roman:'''&lt;br /&gt;[[J.K. Rowling]]&lt;br /&gt;'''Scenarij:'''&lt;br /&gt;[[Steve Kloves]]
| starring       = [[Daniel Radcliffe]]&lt;br /&gt;[[Rupert Grint]]&lt;br /&gt;[[Emma Watson]]&lt;br /&gt;[[Richard Harris]]&lt;br /&gt;[[Tom Felton]]&lt;br /&gt;[[Christian Coulson]]&lt;br /&gt;[[Alan Rickman]]&lt;br /&gt;[[Maggie Smith]]&lt;br /&gt;[[Robbie Coltrane]]&lt;br /&gt;[[Jason Isaacs]]&lt;br /&gt;[[Kenneth Branagh]]
| released       = [[3. november]] [[2002]]
| runtime        = 161 min.
| language       = [[Angleščina]]
| country        = {{UK}}
| music          = [[John Williams]]
| cinematography = [[Roger Pratt]]
| editing        = [[Peter Honess]]
| awards         =
| budget         = 100 milijonov [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]]
| gross          = $878,688,482
}}

'''Harry Potter in dvorana skrivnosti''' (izvirno [[Angleščina|angleško]] ''Harry Potter and the Chamber of Secrets'') je fantazijski [[film]], posnet leta [[2002]] na podlagi [[Harry Potter in dvorana skrivnosti|istoimenskega romana]] pisateljice [[J. K. Rowling]].

Po svetu je zaslužil okoli 879 mio dolarjev.

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{HarryPotter}}
{{Chris Columbus}}
{{normativna kontrola}}

{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi o Harryju Potterju]]
[[Kategorija:Filmi leta 2002]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v London]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Chrisa Columbusa]]
[[Kategorija:Filmi o spreminjanju oblike]]
[[Kategorija:Filmi o škratih]]
[[Kategorija:Filmi 1492 Pictures]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>ox5n6ofbhteewczglej9k0zj8xm841v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Harry Potter in Feniksov red (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>146091</id>
    <revision>
      <id>6751884</id>
      <parentid>6534419</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:12:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751884</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1714" sha1="dumt2vuvbxje42ah6pkpz015u6vblpi" xml:space="preserve">{{Infopolje Film 
 | name           = Harry Potter and the Order of the Phoenix
 | image          = HP5.jpg
 | director       = [[David Yates]]
 | producer       = [[David Heyman]]&lt;br /&gt;[[David Barron]]
 | writer         = '''Roman:'''&lt;br /&gt;[[J. K. Rowling]]&lt;br /&gt;'''Scenarij:'''&lt;br /&gt;[[Michael Goldenberg]]
 | starring       = [[Daniel Radcliffe]]&lt;br /&gt;[[Rupert Grint]]&lt;br /&gt;[[Emma Watson]]&lt;br /&gt;[[Michael Gambon]]&lt;br /&gt;[[Gary Oldman]]&lt;br /&gt;[[Ralph Fiennes]]&lt;br /&gt;[[Imelda Staunton]]&lt;br /&gt;[[Alan Rickman]]
 | distributor    = [[Warner Bros.]] 
 | runtime        = 138 min.
 | language       = [[Angleščina]]
 | music          = [[Nicholas Hooper]]&lt;br /&gt;'''Themes by:'''&lt;br /&gt;[[John Williams]]
 | cinematography = [[Sławomir Idziak]]
 | editing        = [[Mark Day (editor)|Mark Day]]
 | country        = {{UK}}&lt;br /&gt;{{USA}}
 | released       = [[11. junij|11.]] ali [[12. junij]] [[2007]]
 | awards         = 
 | gross          = $822.047.388
 | budget         = 75–100 milijonov [[Angleški funt|angleških funtov]]
 }}

'''Harry Potter in Feniksov red''' (izvirno [[Angleščina|angleško]] ''Harry Potter and the Order of the Phoenix'') je fantazijski [[film]], posnet leta [[2007]] po [[Harry Potter in Feniksov red|istoimenskem romanu]] pisateljice [[J. K. Rowling]].

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{HarryPotter}}

{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}
[[Kategorija:Filmi o Harryju Potterju]]
[[Kategorija:Filmi leta 2007]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v London]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Davida Yatesa]]
[[Kategorija:Filmi o skrivnih družbah]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>dumt2vuvbxje42ah6pkpz015u6vblpi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ocvrti zeleni paradižniki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>150016</id>
    <revision>
      <id>6751854</id>
      <parentid>6534420</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:59:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Gotski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751854</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3123" sha1="pu2yhx1f530uxy75wvdc7ilnb5rwqvm" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Ocvrti zeleni paradižniki
| director       = [[Jon Avnet]]
| producer       = [[Jon Avnet]]
| writer         = [[Fannie Flagg]]&lt;br /&gt;[[Carol Sobieski]]
| narrator       = 
| starring       = [[Kathy Bates]]&lt;br /&gt;[[Mary Stuart Masterson]]&lt;br /&gt;[[Mary-Louise Parker]]&lt;br /&gt;[[Jessica Tandy]]
| music          = [[Jo Jo Hailey]]&lt;br /&gt;[[K-Ci Hailey]]&lt;br /&gt;[[Thomas Newman]]
| cinematography = [[Geoffrey Simpson]]
| editing        = [[Debra Neil-Fisher]]
| distributor    = [[Universal Pictures]]
| released       = [[27. december]] [[1991]]
| runtime        = 136 min
| country        = {{USA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 
| preceded_by    = 
| followed_by    = 
| website        =
}}
'''Ocvrti zeleni paradižniki''' (v izvirniku '''Fried Green Tomatoes''') je naslov [[film]]a iz leta [[1991]], ki je bil posnet po [[roman]]u ameriške pisateljice [[Fannie Flagg]] z naslovom ''Fried Green Tomatoes at the Whistle Stop Cafe''. 

== Igralska zasedba ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- bgcolor=&quot;#CCCCCC&quot;
! Igralec !! Vloga
|-
| [[Kathy Bates]]  || Evelyn Couch
|-
| [[Mary Stuart Masterson]] ||  Idgie Threadgoode
|-
| [[Mary-Louise Parker]]    || Ruth Jamison
|-
| [[Jessica Tandy]]   || Ninny Threadgoode
|-
| [[Cicely Tyson]]     || Sipsey
|-
| [[Chris O'Donnell]]   ||  Buddy Threadgoode
|-
| [[Stan Shaw]]     || Big George
|-
| [[Gailard Sartain]] || Ed Couch
|-
| [[Timothy Scott]]   ||  Smokey Lonesome (kot Tim Scott)
|-
| [[Gary Basaraba]]     || Grady Kilgore
|-
| [[Lois Smith]] || Mama Threadgoode
|-
| [[Jo Harvey Allen]]     || voditeljica tečaja za ženske
|-
| [[Macon McCalman]] || tožilec
|-
| [[Richard Riehle]] || Reverend Scroggins
|-
| [[Raynor Scheine]] || Curtis Smoot
|-
| [[Grace Zabriskie]] || Eva Bates
|-
| [[Reid Binion]] || Young Julian
|-
| [[Nick Searcy]] || Frank Bennett
|}

== Povzetek vsebine ==

Evelyn Couch ([[Kathy Bates]]) je gospodinja, ki se sooča s klimakterijem, pomanjkanjem samozavesti in občutenjem nesrečnega zakona. V domu za ostarele, kjer je z možem obiskovala njegovo teto, je Evelyn poznala starejšo gospo Ninny Threadgoode ([[Jessica Tandy]]). Ninny ji je ob vsakem obisku pripovedovala svojo zgodbo o življenju v mestecu Whistle Stop v Alabami. Glavna lika te zgodbe sta bili Idgie Threadgoode in Ruth Jamison, prijateljici, ki sta odprli restavracijo ''Whistle Stop Cafe''. Zgodba je močno vplivala na Evelyn, ki je bila sicer nezadovoljna v svojem zakonu. Pripovedovanje o svojeglavi in brezkompromisni Idgie ter lojalni in samostojni Ruth je Evelyn prepričalo, da je tudi sama spremenila svoje življenje in postala samozavestnejša. Med Ninny, za katero se je na koncu izkazalo, da je v bistvu Idgie, in Evelyn se je razvilo pristno prijateljstvo.

[[Kategorija:Filmi leta 1991]]
[[Kategorija:Ameriški dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi Universal Studios]]
[[Kategorija:Lezbični filmi]]
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
[[Kategorija:Ameriški misteriozni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o nasilju v družini]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pu2yhx1f530uxy75wvdc7ilnb5rwqvm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milena Todorič Toplišek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>150367</id>
    <revision>
      <id>6751572</id>
      <parentid>6622475</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:41:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>mesto</comment>
      <origin>6751572</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="612" sha1="kizf106szalahqdhj98nsjcqj8ftcbj" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Milena Todorić Toplišek''', [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt]]ka, * [[1959]], [[Stinica]] ([[Hrvaška]]).

Bila je avtorica ali sodelavka v projektih:
* Fasada [[Pivovarna Union|Pivovarne Union]], Ljubljana
* Prodajno-servisni center Opel, Kranj
* Avtoemona poslovni objekt C, Ljubljana
* Prenova in adaptacija kompleksa [[Mladika, Ljubljana|Mladike]], Ljubljana
* [[Osnovna šola Drska]], Novo mesto

{{architect-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Todorić Toplišek, Milena}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski Hrvati]]
[[Kategorija:Slovenski arhitekti]]</text>
      <sha1>kizf106szalahqdhj98nsjcqj8ftcbj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jože Dežman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>158811</id>
    <revision>
      <id>6751527</id>
      <parentid>6735396</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T13:37:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50056-16</username>
        <id>265851</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovinarsko delo */ dopolnitve</comment>
      <origin>6751527</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10271" sha1="gw0elgpprte3rcnpqbbn1v0djxda4yz" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name = Jože Dežman
| image = Jože Dežman.jpg
| caption = Dežman pri vodenju ogleda jame [[Barbara rov]], leta 2013 
| nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}}
| alma_mater = Univerza v Ljubljani
| known_for  = preučevanje zgodovine 2. svetovne vojne
|party=[[ZKS]] {{small|nekdanja}}&lt;/br&gt;[[LDS]] {{small|nekdanja}}| religion = 
}}

'''Jože Dežman''', [[Slovenci|slovenski]] [[Arhivistika|arhivar]], [[Filozofija|filozof]], muzealec, [[politik]], [[publicist]] in [[zgodovinar]], * [[26. september]] [[1955]], [[Lesce]].

Dežman se ukvarja predvsem z zgodovino [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne na Slovenskem]] in z njo povezanih žrtev. Med drugim je bil več let direktor [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiva Republike Slovenije]], enaindvajset let je vodil tudi [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanja prikritih grobišč]]. 

Je avtor več člankov, monografij in razstav, med drugim je tudi urednikoval glasilo Zveze združenj borcev za vrednote NOB. V mladosti je bil član organov [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]] in kasneje stranke LDS.

== Zgodovinarsko delo ==
[[Diploma|Diplomiral]] je leta 1997 (42 leten) iz filozofije in zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1979, dve desetletji pred diplomo, se je zaposlil v [[Gorenjski muzej|Gorenjskem muzeju]] v [[Kranj]]u, od 2000 je tam delal kot muzejski svetovalec; imel je več vodilnih, politično podprtih mest v Muzeju novejše zgodovine in v Arhivu Republike Slovenije. 

V raziskovalnem delu se je poleg zgodovine 20. stoletja posvetil še [[antropologija|antropologiji]], [[muzeologija|muzeologiji]] in muzejski kritiki. V slovenskem zgodovinopisju je odpiral nove smeri obravnavanj, predvsem iz zgodovine [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], kot so okupacijski sistem na ravni vsakdanjega življenja, celovita obravnava žrtev vojne, mobilizirancev v nemško vojsko, raziskoval je državljansko vojno na Slovenskem; kritiziral je t. i. partizanski način pisanja zgodovine. 

Napisal in uredil je več zbornikov, katalogov, monografskih tekstov in pripravil več razstav ter objavil več sto publicističnih, pogosto politično obarvanih prispevkov v strokovnem in dnevnem [[časopis]]ju ter drugih medijih. Prav tako na svetovnem spletu piše bloge.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dezman-joze/|title=DEŽMAN, Jože. (1955-). Mestna knjižnica Kranj|date=2020|accessdate=6. avgust 2025|website=Obrazi slovenskih pokrajin|last=Lucijan|first=Adam}}&lt;/ref&gt; V letih 1993−2000 je urejal revijo ''[[Borec (revija)|Borec]]'', v letih 1999−2001 revijo GG,&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; glasilo [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije]].

Med leti 2005–2010 in 2021–2023 je vodil [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]]. Leta 2021 je v okviru muzeja prevzel tudi koordinacijo projekta priprave jugoslovanske razstave v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Vodil je več projektov, med njimi ''Enotni v zmagi – demokratizacija in osamosvojitev Slovenije'', ''Fašizem in Slovenci – izbrane podobe'', v okviru razstave ''Slovenci v XX. stoletju'' je pripravil sobo ''Slovenija 1945–1960''. V obdobju med 2005 in 2026 je vodil [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanja prikritih grobišč]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Med letoma 2012 in 2013 je bil direktor [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiva Republike Slovenije]], v okviru katerega je vodil mednarodni projekt ''Vroče sledi hladne vojne''.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2014 je z diseratcijo ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'' {{COBISS|ID=6749274}} doktoriral na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]. 

Po imenovanju ministra za kulturo [[Vasko Simoniti|Vaska Simonitija]] je Dežman s 1. februarjem 2021 ponovno stopil na čelo Muzeja novejše zgodovine Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jože Dežman bo novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/joze-dezman-bo-novi-direktor-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije/546700|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-23|language=sl}}&lt;/ref&gt; V svojem mandatu je skupaj s sodelavci muzeja za ministra, ki mu je dodelil direktorski položaj, uredil jubilejni spominski zbornik. Po združitvi dveh muzejev mu je bila 27. marca 2023 vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi »nesposobnosti«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jože Dežman prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. MNSZS: Odpoved je posledica zakonskih določil|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/joze-dezman-prejel-odpoved-pogodbe-o-zaposlitvi-mnszs-odpoved-je-posledica-zakonskih-dolocil/662955|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-30|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po ponovni ustanovitvi muzeja v času ministrice za kulturo [[Ignacija Fridl Jarc|Ignacije Fridl Jarc]] je bil sedemdesetletni Dežman julija 2026 imenovan za vršilca dolžnosti direktorja.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dr. Jože Dežman imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-02-dr-joze-dezman-imenovan-za-vrsilca-dolznosti-direktorja-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-02|accessdate=2026-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Dežman je temeljne značilnosti zločinov po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] opisal tako:{{navedi vir}}&lt;blockquote&gt;Pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni je največji pokol neoboroženih vseh časov na slovenskem ozemlju. V primerjavi z [[Evropa|Evropo]] so jugoslovanski komunistični poboji po drugi svetovni vojni verjetno tik po stalinističnih usmrtitvah in veliki lakoti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Število pomorjenih v Sloveniji spomladi 1945 je zdaj mogoče oceniti na več kot 100.000, Slovenija je bila največje povojno morišče v Evropi. Šlo je za mešanico dogodkov, ko so se v Sloveniji umikale nemške enote, kolaborantske enote, enote NDH, četniki in balkanski civilisti; pobitih je bilo tudi več kot 15.000 slovenskih prebivalcev. Zaradi svoje kratkosti, števila žrtev, načina usmrtitve in krutosti so to dogodki, ki jih lahko primerjamo z največjimi zločini [[Komunizem|komunizma]] in [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]].&lt;/blockquote&gt;

== Politika ==
Do leta 1998 je bil aktiven tudi v politiki. Bil je član Predsedstva republiške konference [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]], član IO [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] (LDS), podpredsednik SO Radovljica, predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri RK ZSMS, predsednik OK ZSMS in OO LDS.&lt;ref&gt;Osebnosti, od A do L, Mladinska knjiga, Ljubljana 2008, str. 196;
Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, str. 41;
Leta 2005 so nam ostali v spominu: Jože Dežman, Košnjek Jože, Gorenjska 2005, str.32&lt;/ref&gt; 

== Zasebno ==
Je poročen in oče treh sinov. Njegov stric je bil narodni heroj, general [[Anton Dežman|Anton Dežman - Tonček]], udeleženec bitke pri [[Dražgoška bitka|Dražgošah]] in po koncu vojne poveljnik gorenjske [[UDBA|Udbe]].

== Bibliografija ==

* ''Po sili vojak: nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko - okupatorjev zločin'' (katalog, Celje, 1990)
* ''Bohinjski zbornik'' {{COBISS|ID=2391810}}
* ''Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami : (Jeseniško okrožje 1943-1945)'' {{COBISS|ID=367670}}
* ''Diskusija'' {{COBISS|ID=2105716}}
* ''Mariji: Brezjanski romarji'', 1999
* ''Marija Pomagaj na Brezjah'', 2000
* ''Moč preživetja: sprava z umorjenimi starši'' (Mohorjeva, Celovec, 2004)
* ''S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe'', 2005
* ''Med kljukastim križem in rdečo zvezdo: čezmejno soočenje nacionalnih predsodkov, totalitarističnih ideologij in partijskih diktatur ob primeru Slovenije in avstrijske Koroške'' (razstavni katalog), 2002 (soavtor slovensko-avstrijskega razstavnega projekta)
* ''Slovenija 1945-1960'' (katalog razstave), 2007
* ''Fašizem in Slovenci : izbrane podobe'', 2009
* ''Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: 2005-2008'', 2009/10
* ''Slovenija in vojna grobišča: dolga tranzicija'' (soavtor Pavel Jamnik), 2017 {{COBISS|ID=250656768}}
* ''Vojne fotografije: 1941-1945: partizanske enote iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine''
* ''Druga svetovna vojna: nemška okupacija, upor, revolucija, državljanska vojna'', 2013
* ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'', 2014
* ''Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja'', 2015
* ''SLO 25 let: Republika Slovenija 25 let - enotni v zmagi'', 2016
* ''Komunistični strah v gatah'': ''Homo sovieticus slovenicus - dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini'', 2025 {{COBISS|ID=250797824}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih zgodovinarjev]]

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.rtvslo.si/profil/jozedezman Blog]

{{normativna kontrola}}

{{historian-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Dežman, Jože]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski muzealci]]
[[Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski arhivisti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]]</text>
      <sha1>gw0elgpprte3rcnpqbbn1v0djxda4yz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751544</id>
      <parentid>6751527</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T14:31:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6751527|6751527]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-50056-16|~2026-50056-16]] ([[User talk:~2026-50056-16|pogovor]]) resnično, a neenciklopedično</comment>
      <origin>6751544</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10223" sha1="4k2ewnw4gn0s2t8q23pvqmnlb0pffwm" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name = Jože Dežman
| image = Jože Dežman.jpg
| caption = Dežman pri vodenju ogleda jame [[Barbara rov]], leta 2013 
| nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}}
| alma_mater = Univerza v Ljubljani
| known_for  = preučevanje zgodovine 2. svetovne vojne
|party=[[ZKS]] {{small|nekdanja}}&lt;/br&gt;[[LDS]] {{small|nekdanja}}| religion = 
}}

'''Jože Dežman''', [[Slovenci|slovenski]] [[Arhivistika|arhivar]], [[Filozofija|filozof]], muzealec, [[politik]], [[publicist]] in [[zgodovinar]], * [[26. september]] [[1955]], [[Lesce]].

Dežman se ukvarja predvsem z zgodovino [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne na Slovenskem]] in z njo povezanih žrtev. Med drugim je bil več let direktor [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiva Republike Slovenije]], enaindvajset let je vodil tudi [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanja prikritih grobišč]]. 

Je avtor več člankov, monografij in razstav, med drugim je tudi urednikoval glasilo Zveze združenj borcev za vrednote NOB. V mladosti je bil član organov [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]] in kasneje stranke LDS.

== Zgodovinarsko delo ==
[[Diploma|Diplomiral]] je leta 1997 iz filozofije in zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1979, dve desetletji pred diplomo, se je zaposlil v [[Gorenjski muzej|Gorenjskem muzeju]] v [[Kranj]]u, od 2000 je tam delal kot muzejski svetovalec; imel je več vodilnih mest v Muzeju novejše zgodovine in v Arhivu Republike Slovenije. 

V raziskovalnem delu se je poleg zgodovine 20. stoletja posvetil še [[antropologija|antropologiji]], [[muzeologija|muzeologiji]] in muzejski kritiki. V slovenskem zgodovinopisju je odpiral nove smeri obravnavanj, predvsem iz zgodovine [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], kot so okupacijski sistem na ravni vsakdanjega življenja, celovita obravnava žrtev vojne, mobilizirancev v nemško vojsko, raziskoval je državljansko vojno na Slovenskem; kritiziral je t. i. partizanski način pisanja zgodovine. 

Napisal in uredil je več zbornikov, katalogov, monografskih tekstov in pripravil več razstav ter objavil več sto publicističnih, pogosto politično obarvanih prispevkov v strokovnem in dnevnem [[časopis]]ju ter drugih medijih. Prav tako na svetovnem spletu piše bloge.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dezman-joze/|title=DEŽMAN, Jože. (1955-). Mestna knjižnica Kranj|date=2020|accessdate=6. avgust 2025|website=Obrazi slovenskih pokrajin|last=Lucijan|first=Adam}}&lt;/ref&gt; V letih 1993−2000 je urejal revijo ''[[Borec (revija)|Borec]]'', v letih 1999−2001 revijo GG,&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; glasilo [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije]].

Med leti 2005–2010 in 2021–2023 je vodil [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]]. Leta 2021 je v okviru muzeja prevzel tudi koordinacijo projekta priprave jugoslovanske razstave v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Vodil je več projektov, med njimi ''Enotni v zmagi – demokratizacija in osamosvojitev Slovenije'', ''Fašizem in Slovenci – izbrane podobe'', v okviru razstave ''Slovenci v XX. stoletju'' je pripravil sobo ''Slovenija 1945–1960''. V obdobju med 2005 in 2026 je vodil [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanja prikritih grobišč]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Med letoma 2012 in 2013 je bil direktor [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiva Republike Slovenije]], v okviru katerega je vodil mednarodni projekt ''Vroče sledi hladne vojne''.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2014 je z diseratcijo ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'' {{COBISS|ID=6749274}} doktoriral na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]. 

Po imenovanju ministra za kulturo [[Vasko Simoniti|Vaska Simonitija]] je Dežman s 1. februarjem 2021 ponovno stopil na čelo Muzeja novejše zgodovine Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jože Dežman bo novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/joze-dezman-bo-novi-direktor-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije/546700|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-23|language=sl}}&lt;/ref&gt; V svojem mandatu je skupaj s sodelavci muzeja za ministra, ki mu je dodelil direktorski položaj, uredil jubilejni spominski zbornik. Po združitvi dveh muzejev mu je bila 27. marca 2023 vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi »nesposobnosti«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jože Dežman prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. MNSZS: Odpoved je posledica zakonskih določil|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/joze-dezman-prejel-odpoved-pogodbe-o-zaposlitvi-mnszs-odpoved-je-posledica-zakonskih-dolocil/662955|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-30|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po ponovni ustanovitvi muzeja v času ministrice za kulturo [[Ignacija Fridl Jarc|Ignacije Fridl Jarc]] je bil Dežman julija 2026 imenovan za vršilca dolžnosti direktorja.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dr. Jože Dežman imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-02-dr-joze-dezman-imenovan-za-vrsilca-dolznosti-direktorja-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-02|accessdate=2026-07-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Dežman je temeljne značilnosti zločinov po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] opisal tako:{{navedi vir}}&lt;blockquote&gt;Pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni je največji pokol neoboroženih vseh časov na slovenskem ozemlju. V primerjavi z [[Evropa|Evropo]] so jugoslovanski komunistični poboji po drugi svetovni vojni verjetno tik po stalinističnih usmrtitvah in veliki lakoti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Število pomorjenih v Sloveniji spomladi 1945 je zdaj mogoče oceniti na več kot 100.000, Slovenija je bila največje povojno morišče v Evropi. Šlo je za mešanico dogodkov, ko so se v Sloveniji umikale nemške enote, kolaborantske enote, enote NDH, četniki in balkanski civilisti; pobitih je bilo tudi več kot 15.000 slovenskih prebivalcev. Zaradi svoje kratkosti, števila žrtev, načina usmrtitve in krutosti so to dogodki, ki jih lahko primerjamo z največjimi zločini [[Komunizem|komunizma]] in [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]].&lt;/blockquote&gt;

== Politika ==
Do leta 1998 je bil aktiven tudi v politiki. Bil je član Predsedstva republiške konference [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]], član IO [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] (LDS), podpredsednik SO Radovljica, predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri RK ZSMS, predsednik OK ZSMS in OO LDS.&lt;ref&gt;Osebnosti, od A do L, Mladinska knjiga, Ljubljana 2008, str. 196;
Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, str. 41;
Leta 2005 so nam ostali v spominu: Jože Dežman, Košnjek Jože, Gorenjska 2005, str.32&lt;/ref&gt; 

== Zasebno ==
Je poročen in oče treh sinov. Njegov stric je bil narodni heroj, general [[Anton Dežman|Anton Dežman - Tonček]], udeleženec bitke pri [[Dražgoška bitka|Dražgošah]] in po koncu vojne poveljnik gorenjske [[UDBA|Udbe]].

== Bibliografija ==

* ''Po sili vojak: nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko - okupatorjev zločin'' (katalog, Celje, 1990)
* ''Bohinjski zbornik'' {{COBISS|ID=2391810}}
* ''Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami : (Jeseniško okrožje 1943-1945)'' {{COBISS|ID=367670}}
* ''Diskusija'' {{COBISS|ID=2105716}}
* ''Mariji: Brezjanski romarji'', 1999
* ''Marija Pomagaj na Brezjah'', 2000
* ''Moč preživetja: sprava z umorjenimi starši'' (Mohorjeva, Celovec, 2004)
* ''S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe'', 2005
* ''Med kljukastim križem in rdečo zvezdo: čezmejno soočenje nacionalnih predsodkov, totalitarističnih ideologij in partijskih diktatur ob primeru Slovenije in avstrijske Koroške'' (razstavni katalog), 2002 (soavtor slovensko-avstrijskega razstavnega projekta)
* ''Slovenija 1945-1960'' (katalog razstave), 2007
* ''Fašizem in Slovenci : izbrane podobe'', 2009
* ''Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: 2005-2008'', 2009/10
* ''Slovenija in vojna grobišča: dolga tranzicija'' (soavtor Pavel Jamnik), 2017 {{COBISS|ID=250656768}}
* ''Vojne fotografije: 1941-1945: partizanske enote iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine''
* ''Druga svetovna vojna: nemška okupacija, upor, revolucija, državljanska vojna'', 2013
* ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'', 2014
* ''Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja'', 2015
* ''SLO 25 let: Republika Slovenija 25 let - enotni v zmagi'', 2016
* ''Komunistični strah v gatah'': ''Homo sovieticus slovenicus - dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini'', 2025 {{COBISS|ID=250797824}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih zgodovinarjev]]

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.rtvslo.si/profil/jozedezman Blog]

{{normativna kontrola}}

{{historian-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Dežman, Jože]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski muzealci]]
[[Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski arhivisti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]]</text>
      <sha1>4k2ewnw4gn0s2t8q23pvqmnlb0pffwm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Octopus</title>
    <ns>2</ns>
    <id>161039</id>
    <revision>
      <id>6751743</id>
      <parentid>6748799</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:05:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>urejanje</comment>
      <origin>6751743</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="143107" sha1="6smvanonf4kwj0p1qnik9sd8973urh9" xml:space="preserve">{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;&quot;
|-- bgcolor=&quot;#8CAED8&quot;
| align=center | '''Octopus'''
|---
|{{Uporabnik kemik}}
|---
|{{userbox|white|red|[[Slika:Open book 01.png|45px]]|'''Ta uporabnik se boji [[človek|ljudi]], ki niso prečitali nobene [[knjiga|knjige]], še bolj pa tistih, ki so prečitali samo eno.'''}}
|---
| {{user sl}}
|---
| {{user en-2}}
|---
| {{user hr-3}}
|---
| {{user sr-3}}
|--
| {{uporabnik moški}}
|--
| {{Uporabnik IČ|60}}
|--
|{{Uporabnik IS|4}}
|--
|{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Octopus/DYK|več kot 50]]}}
|--
| {{Uporabnik WP1000}}
|--
|}

Sem upokojen kemijski tehnolog, ki se je po dolgem času spet začel ukvarjati s kemijo. 

{| 
|-
| [[Slika:Morpho menelaus.png|60px]]
| [[Wikipedija:Wiki priznanja|Za]] odličen začetek z obširnimi zgodovinskimi članki. --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 15:39, 12. december 2007 (CET)
|-
| [[Slika:Original_Barnstar.png|60px|left]]
| Za delo na zgodovinskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo]].--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 11:00, 2. julij 2008 (CEST)
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran1|komentar=&lt;br&gt;Za [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Veteranska_priznanja|eno leto dejavnega sodelovanja]]. Kar tako naprej! --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:07, 8. december 2008 (CET)}}
|-
| [[Slika:Dyk25.png|left|60px]]
| Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 25.&lt;br&gt;  --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 09:04, 20. december 2008 (CET)
|-
| [[Slika:Barnstar-atom3.png|left|60px|]]
| Za delo na kemijskih člankih ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Znanstvena zvezda|Znanstveno zvezdo]].&lt;br&gt; --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:05, 3. april 2009 (CEST)
|-
| [[Slika:Dyk50.png|left|60px|Medalja »Ste vedeli« 50]]
| Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli« 50. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:21, 16. avgust 2010 (CEST)
|-
| [[Slika:History Barnstar.png|60px|left|Zgodovinska zvezda]]
| Za delo na zgodovinskih člankih si zaslužiš [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zgodovinska zvezda|Zgodovinsko zvezdo]]. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 18:12, 16. september 2010 (CEST)
|-
| [[Slika:Barnstar-chemistry.PNG|60px|left|Zgodovinska zvezda]]
| Za tvoje obsežne in strokovne prispevke iz področja kemije, kristalografije in mineralogije, ki so podprti viri, predlogami :)) , ... --[[Uporabnik:Pinky|Pinky]] 18:00, 11. november 2010 (CET)
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran2|komentar=&lt;br&gt;Za nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}}
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran3|komentar=&lt;br&gt;Tudi ta nazaj!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] 09:06, 24. januar 2011 (CET)}}
|-
| [[Slika:Wiki_medal.jpg|60px|left|Medalja izbranega članka]]
| Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2009). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 21:35, 4. februar 2011 (CET)
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran5|komentar=Še z več zamika, ampak izpustiti jubilejno priznanje se ne bi spodobilo :) Še na dolga leta. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:50, 23. april 2013 (CEST)}}
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje neutrudno in poglobljeno delo na zahtevnejših zgodovinskih člankih si zaslužiš zvezdo neumornosti. - [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]][[slika:Crystal message2.png|19px|link=Uporabniški pogovor:Bostjan46]] 18:36, 16. december 2013 (CET)}}
|-
| [[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]]
| Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:54, 19. november 2014 (CET)
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=Za tvoje vdano delo ti podeljujem zvezdo neumornosti. --[[Posebno:Prispevki/92.37.97.137|92.37.97.137]] 22:46, 27. oktober 2015 (CET)}}
|-
| [[Slika:Barnstar_of_Diligence.png|left|60px|Zvezda marljivosti]]
| Za vse tvoje izredno delo na Wikipediji, ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja#Zvezda marljivosti|Zvezdo marljivosti]]. -- {{U|Rude}} 19. januar 2017
|-
| colspan=2 | {{priznanje3|veteran10|komentar=&lt;br&gt;[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko priznanje]] kot potrdilo za 10 let prizadevnega dela. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:05, 24. februar 2018 (CET)}}
|-
| [[Slika:Rosetta Barnstar.png|left|60px]]
| Za ogromen prevajalski prispevek ti brez dvoma pripada [[Wikipedija:Wiki priznanja#Rosettska zvezda|Rosettska zvezda]]. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:05, 24. februar 2018 (CET)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:42, 15. junij 2020 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:03, 16. junij 2021 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| In še za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:53, 4. junij 2022 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Za najplodovitejše sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:40, 12. junij 2023 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Priznanje za sodelovanje in prvo mesto na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:57, 10. junij 2024 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Hvala za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|Wikimedia CEE Pomlad 2025]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:26, 1. junij 2025 (CEST)
|-
| [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]]
| Sam sebi za leto 2026.
|}

==Urejal sem==
===Izbrani članki===
[[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Benzen]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kisik]]  - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Hidrazin]]  - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Likija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Magmatska kamnina]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Pivo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam mineralov v Sloveniji]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Steklo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vodik]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Džingiskan]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sulejman I.]] -   [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Vasco da Gama]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Bizantinsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čagatajski kanat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Jeruzalemsko kraljestvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kijevska Rusija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolsko cesarstvo|Mongolsko cesarstvo]]  - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Osmansko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]]  [[Partsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Britanija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rimska Dakija]]  - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ruski kaganat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Veliki Novgorod]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]]  [[Bitka v Tevtoburškem gozdu]]  - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mongolski vpadi v Evropo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]]  [[Tevtonski viteški red]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Prva križarska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Emona]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Seznam rimskih cesarjev]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Roš hašana]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arhimed]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ibn Batuta]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Karel Veliki]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Timur Lenk]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Parni stroj]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Stari Egipt]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Rhindov matematični papirus]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Ehnaton]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Keops]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Šeši]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Železo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Kemijska reakcija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Grigorij Potemkin]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Klinopis]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Svinec]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Mari]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Berat]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zenobija]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Voda]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Zgodovina Poljske]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Čin Ši Huang]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Dinastija Han]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Poljsko-sovjetska vojna]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Srednji vek]] - [[Slika:LinkFA-star.png|10px]] [[Arnulf Koroški]] 

===Kemija, mineralogija, geologija===
[[Alkilacija]] - [[Aluminat]] - [[Aluminij]] - [[Aluminijev acetat]] - [[Aluminijev fluorid]] - [[Aluminijev hidroksid]] - [[Aluminijev karbid]] - [[Aluminijev klorid]] - [[Aluminijev nitrid]] - [[Aluminijev oksid]] - [[Amonijev aluminijev sulfat]] - [[Anizol]] - [[Arzenov bron]] - [[Barijev fluorid]] -   [[Blancova klorometilacija]] - [[Borov trifluorid]] - [[Borov trioksid]] - [[Cadetova tekočina]] - [[Clausov proces]] - [[ChEBI]] - [[ChemSpider]] - [[Clemmensenova redukcija]] - [[Davyjeva medalja]] - [[Dekalin]] - [[Dekan (kemija)|Dekan]] - [[Deprotonacija]] - [[Dician]] - [[Dvojčičenje]] - [[Dvoosni mineral]] - [[Enoosni mineral]] - [[Eten]] - [[Etilenglikol]] -  [[Felzičnost]] - [[Fenantren]] - [[Ferocen]] - [[Flogistonska teorija]] - [[Flokulacija]] - [[Fosfatni minerali]] - [[Frakcionirana kristalizacija (geologija)]]  - [[Friedel-Craftsova reakcija]] - [[Fumarola]] - [[Gabro]] - [[Galun]] - [[Geoda]] - [[Germanijev(II) oksid]] - [[Germanijev(IV) oksid]] -  [[Granitporfir]] - [[Granodiorit]] - [[Haber-Boschev proces]] - [[Heksagonalni kristalni sistem]] - [[Heksakloroetan]] - [[Hermann–Mauguinova notacija]] - [[Hidrati plinov]] - [[Histidin]] - [[Hume-Rotheryjeva pravila]] - [[Idiomorfizem]] - [[Ionski kristal]] - [[Kakodil]] - [[Kalcijev hipoklorit]] - [[Kalcijev oksid]] - [[Kalcijev sulfat]] - [[Kalcijev sulfid]] - [[Kalijev acetat]] - [[Kalijev ferat]] -  [[Kalijev galun]] - [[Kalijev hidrogenkarbonat]] - [[Kalijev karbonat]] - [[Kalijev sulfat]] - [[Kamnina]] -  [[Karbokation]] - [[Kemijska reakcija]] - [[Kemijsko ravnotežje]] - [[Kislina]] - [[Klasifikacija DANA]] - [[Kloritna skupina]] - [[Kloroform]] - [[Koligativne lastnosti raztopin]] - [[Konkrecija]] - [[Kositrov(II) oksid]] - [[Kositrov dioksid]] - [[Kot 2V]] - [[Kristalografska točkovna skupina]] - [[Kristalni habit]] - [[Kristalografija]] - [[Kubični kristalni sistem]] - [[Kumenski postopek]] - [[Lahar]] - [[Lakolit]] - [[Lava]] - [[Leblancov proces]] - [[Le Chatelierovo načelo]] - [[Litijev hidrid]] -  [[Lom (mineralogija)]] - [[Mafičnost]] - [[Magma]] - [[Manganov(II) oksid]] - [[Manganov(VII) oksid]] - [[Manganov dioksid]] - [[Millerjevi indeksi]] - [[Mineraloid]] - [[Amonijev železov(II) sulfat|Mohrova sol]] - [[Molekularna orbitalna teorija]] - [[Monoklinski kristalni sistem]] - [[Mrežna energija]] - [[Naftalen]] -  [[Natrijev aluminat]] - [[Natrijev aluminijev sulfat]] - [[Natrijev fluorid]] - [[Natrijev hidroksid]] - [[Natrijev karbonat]] - [[Natrijev oksid]] - [[Natrijev selenit]] - [[Natrijev sulfat]] - [[Natrijev sulfid]] - [[Normativna mineralogija]] - [[Notacija Strukturbericht]] - [[Ogljikov disulfid]] - [[Ogljikov tetraklorid]] -  [[Optična aktivnost]] - [[Ortorombski kristalni sistem]] - [[Parcialno taljenje]] - [[Penantit]] - [[Petrologija]] - [[Piroklastični tok]]  - [[Plovec]] - [[Plumban]] - [[Polimorfizem (kristalografija)|Polimorfizem]] - [[Propen]] - [[Prostorska skupina]] - [[Protonacija]] - [[Pucolan]] - [[Razkolnost]] - [[Reagent Mecke]] - [[Reverzibilna reakcija]] - [[Schollova reakcija]] - [[Salmiak]] - [[Schotten-Baumannova reakcija]] - [[Selenasta kislina]] - [[Selenov dioksid]] - [[Selenova kislina]]  - [[Serpentinit]] - [[Sijaj (mineralogija)|Sijaj]] -  [[Singletni kisik]] - [[Skarn]] - [[Schoenfliesova notacija]] - [[Solvayev proces]] -  [[Stiren]] -  [[Struktura magmatskih kamnin]] - [[Strunzova klasifikacija]] - [[Sulfatni minerali]] - [[Sulfidni mineral]] - [[Svinec]] -[[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfat]] - [[Svinčev(II) karbonat]] - [[Svinčev(II) oksid]] - [[Svinčev(II) sulfid]] - [[Svinec]] - [[Taljivost]] - [[Tekoči zrak]] -[[Tetragonalni kristalni sistem]] - [[Tetralin]] - [[Točkovna skupina]] - [[Toluen]] - [[Trahit]] - [[Trdna raztopina]] -  [[Trigonalni kristalni sistem]] - [[Triklinski kristalni sistem]] - [[Trimetilaluminij]] - [[Ultramafična kamnina]] - [[Vinska kislina]] -  [[Vodikov fluorid]] - [[Vodikov peroksid]] - [[Vodikov sulfid]] - [[Weissov parameter]] - [[Weissov zakon cone]] - [[Vinilacetilen]] - [[Zemljin plašč]] - [[Zincke-Suhlova reakcija]] - [[Znižanje tališča]] - [[Zvišanje vrelišča]] - [[Železo]] - [[Železov(II) klorid]] - [[Železov(III) klorid]] - [[Železov(II) oksid]] - [[Železov(II,III) oksid]] - [[Železov(III) oksid]] -  [[Železov sulfid]] - [[Železov(II) sulfid]] - [[Žveplasta kislina]] - [[Žveplov monoksid]] 

;'''Minerali'''
[[Abellait]] - [[Adamit]] - [[Alunit]] - [[Alunogen]] - [[Anhidrit]] - [[Argutit]] - [[Arkanit]] - [[Bertierit]] - [[Bledit]] - [[Boracit]] - [[Boulangerit]] - [[Celestin (mineral)|Celestin]] - [[Čermigit]] - [[Enargit]] - [[Enstatit]] - [[Epsomit]] - [[Fulgurit]] - [[Gejlusit]] - [[Getit]] - [[Gibsit]] - [[Glauberit]] - [[Glinenec]] - [[Granat]] - [[Grinokit]] - [[Grosular]] - [[Gumit]] - [[Halit]] - [[Halkantit]] - [[Hausmanit]] - [[Halkopirit]] - [[Halkozin]] - [[Halotrihit]] - [[Hamozit]] - [[Hanksit]] - [[Hematit]] - [[Hemimorfit]] - [[Heulandit]] - [[Hidrocinkit]] -  [[Hrizoberil]] - [[Hrizokola]] - [[Idrijalin]] - [[Ilit]] - [[Jakobsit]] - [[Jokokuit]] -  [[Kalcit]] - [[Kalicinit]] - [[Kalinit]] - [[Kamacit]] -  [[Kaolinit]] - [[Karneol]] - [[Kasiterit]] - [[Kazolit]] - [[Keratofir]] - [[Kianit]] - [[Kirit]] - [[Klarkeit]] - [[Klinocojzit]] - [[Klinoklor]] -  [[Kolumbit]] - [[Korderoit]] - [[Kovelin]] - [[Krizotil]] - [[Kromit]] - [[Ksenolit]] - [[Labradorit]] - [[Lazurit]] - [[Leadhillit]] - [[Lepidokrokit]] - [[Lepidolit]] - [[Levcit]] - [[Limonit]] - [[Litargit]] - [[Livingstonit]] - [[Lizardit]] - [[Lojevec]] - [[Lopolit]] - [[Maghemit]] - [[Magnezit]] - [[Manganozit]] - [[Margarit]] -  [[Markazit]] - [[Masikot]] - [[Melit]] - [[Mendozit]] - [[Mezolit]] - [[Miloševičit]] - [[Mirabilit]] - [[Molibdenit]] - [[Molizit]] - [[Montmorijonit]] - [[Monzonit]] - [[Muskovit]] - [[Natrit]] - [[Natrolit]] - [[Natron]] - [[Nefrit]] - [[Nepouit]]-  [[Nimit]] - [[Nortupit]] - [[Obsidijan]] - [[Oldhamit]] - [[Oligoklaz]] - [[Olivenit]] - [[Ortoklaz]] - [[Otunit]] - [[Paligorskit]] - [[Penantit]] - [[Pentahidrit]] - [[Peridotit]] - [[Periklaz]] - [[Pirofilit]] - [[Piroksen]] - [[Piroluzit]] - [[Piromorfit]] - [[Pirop]] - [[Pirotit]]  - [[Pirsonit]] - [[Plagioklaz]] - [[Plesit]]-  [[Plumbokalcit]] -  [[Polihalit]] - [[Portlandit]] - [[Propen]] - [[Psilomelan]] - [[Ravatit]] - [[Realgar]] - [[Riolit]] - [[Romeit]] - [[Sanidin]] -  [[Sasolit]] - [[Serpentin]] - [[Sfalerit]] - [[Siderit]] - [[Siderotil]] - [[Sienit]] - [[Singenit]] - [[Silvin (mineral)|Silvin]] -  [[Smitsonit]] - [[Sodalit]] - [[Soddiit]] - [[Spesartin]] - [[Stavrolit]] - [[Taenit]] - [[Tamarugit]] - [[Tenantit]] - [[Tenardit]] -[[Termonatrit]] - [[Tetralin]] - [[Trahit]] - [[Tremolit]] - [[Troilit]] - [[Turkiz]] - [[Uraninit]] – [[Uranofan]] - [[Uvarovit]] - [[Valentinit]] - [[Vanthofit]] -  [[Variscit]] - [[Vaterit]] - [[Volastonit]] - [[Vulfenit]] - [[Vustit]]

===Biografije===
'''A'''&lt;br&gt;
[[Abu Dulaf al-Idžli]] - [[Ata Bojla kagan]] - [[Abaodzi]] - [[Ali Arslan Kan]] - [[Ali Tegin]] - [[Artav]] - [[Abdulah Kan II.]] - [[Aslaug]] - [[Adam Bremenski]] - [[Alfred Eteling]] - [[Al-Ašraf Halil]] - [[Ahmad Nahavandi]] - [[al-Muktafi II.]] - [[al-Mutasim]] - [[al-Mutavakil]] - [[al-Mutavakil III.]] - [[al-Mutaz]] - [[Andrea Bianco]] - [[an-Nasir Jusuf]] - [[Abas Ibn Abd al-Mutalib]] - [[Ahmed ibn Tulun]] - [[al-Džahšijari]] - [[al-Hadi]] - [[al-Jakubi]] - [[al-Hakim I.]] - [[al-Kaim]] - [[al-Muktadir]] - [[al-Mustansir II.]] - [[al-Mustaršid]] - [[al-Mutanabi]] - [[al-Radi]] - [[al-Salih Ismail]] - [[Aret III.]] - [[Ajbak]] - [[al-Ašraf Musa]] - [[al-Mansur Ali]] - [[al-Muazam Turanšah]] -
[[al-Mustansir I.]] - [[as-Salih Ajub]] - [[Al-Mutamid]] - [[Al-Mutadid]] -[[Al-Mutavakil I.]] - [[Al-Safah]] - [[Al-Valid II.]] -[[Abas I. Armenski]] - [[Ašot I. Armenski]] - [[Ašot III. Armenski]] - [[Ašot IV. Armenski]] - [[Ašot Msaker]] - [[Abu Ubajd al-Takafi]] - [[Al-Mundir III. ibn al-Harit]] - [[Al-Nabiga al-Dubijani]] - [[Al-Mutana ibn Harita]] - [[Adelajda Rheinfeldenska]] - [[Alogobotur]] - [[Anastazija Kijevska]] - [[Anonim (notar Béle III.)|Anonim]] - [[Ambioriks]] - [[Ana Kijevska]] - [[Ankamna]] - [[Askarik]] - [[Abbad II. al-Mutadid]] - [[Al-Bakri]] - [[Ariarat VI. Kapadoški]] - [[Ariobarzan II. Kioški]] - [[Artavazd I. Atropatenski]] - [[Aleksander Iljič Dutov]] - [[Anton Denikin]] - [[Ardis II.]] - [[Argišti II.]] - [[Abdulmedžid II.]] - [[Ariobarzan Frigijski]] - [[Atal III.]] - [[Al Hakam I.]] - [[Askold in Dir]] - [[Ašina Helu]] - [[Ašina Nišufu]] - [[Al-Baladhuri]] - [[Ašina Džen]] - [[Ašina Huajdao]] - [[Ašina Juančing]] - [[Ašina Ši]] -  [[Ašina Tuizi]] - [[Ašina Budžen]] - [[Ašina Dudži]] - [[Ašina Funian]] - [[Ašina Huseluo]] - [[Ašina Miše]] - [[Abdul-Rahman ibn Abi Bakr]] - [[Amrak]] - [[Apa kagan]] - [[Ašina Tuvu]] - [[Abu Jakub Jusuf I.]] - [[Ahmed al-Mansur]] - [[Ali ibn Jusuf]] - [[Abu Zakarija Jahja]] - [[Adela Flandrijska]] - [[Al-Adil II.]] -[[Al-Mansur]] - [[Al-Mukadasi]] - [[Al-Valid I.]] - [[Al-Zahir]] - [[An-Nasir Davud]] - [[Al-Adil I.]] - [[Al-Kamil]] - [[Albert Švedski]] - [[Ana Legniška]] - [[Adelajda Ogrska (u. 1140)]] - [[Abu Hamid al-Garnati]] - [[Adelajda Ogrska]] - [[Aigusta Anastazija Litovska]] - [[Abd al-Malik ibn Marvan]] - [[Abd Al Rahman II.]] - [[Abdel Latif]] - [[Abdelkerim Astrahanski]] - [[Abdi-Aširta]] - [[Abdulah ibn al-Zubejr]] - [[Abdul Hamid I.]] - [[Richard Abegg|Abegg, Richard]] - [[Abisare]] - [[Abu Said]] - [[Adad-nirari III.]] - [[Ada Karijska]] - [[Adalgis]] - [[Adalgizel]] - [[Adelajda del Vasto]] - [[Ademar Monteilski]] - [[Adiva]] - [[Adur Narseh]] - [[Adžib]] - [[Agafija Svjatoslavovna]] - [[Agila I.]] - [[Agilmond]] - [[Agilulf]] - [[Agneza Antioška]] - [[Agneza Babenberška]] - [[Agron]] - [[Aha]] - [[Ahhotep I.]] - [[Ahhotep II.]] - [[Ahmoz I.]] - [[Ahmoz-Meritamon]] - [[Amenhotep I.]] - [[Ahmed I.]] - [[Ahmed II.]] - [[Ahmed ibn Fadlan]] - [[Ahmed bin Kučuk]] - [[Ahmed ibn Rustah]] - [[Ahotepre]] - [[Ahtum]] - [[Aj (faraon)|Aj]] - [[Aj I.]] - [[Aj Ata]] - [[Ajo]] - [[Ajstulf]] - [[Akija]] - [[Ak Kubek]] -  [[Alalngar]] - [[Alarik II.]] - [[Alberada Buonalberška]] - [[Albert iz Aachna]] - [[Alboin]] - [[Alboin Spoletski]] - [[Alara]] - [[Algu]] - [[Al-Tabari]]  [[Ardarik]] - [[Ardašir II.]] - [[Aldimir]] - [[Aleksander II. Gika]] - [[Aleksander Balas]] - [[Aleksander Sever]] - [[Aleksander Sucu]] ‎- [[Aleksej I. Komnen]] - [[Aleksej II. Komnen]] -  [[Aleksej III. Angel]] - [[Aleksej IV. Angel]] - [[Aleksej V. Dukas]] - [[Al Hakam II.]] - [[Ali-paša Rizvanbegović|Ali-paša Rizvanbegović]] - [[Ahemen]] - [[Aleksander IV. Makedonski]] -  [[Ali (kalif)]] - [[Alulim]] - [[Amalarik]] - [[Ambagaj kan]] -  [[Ali Kušči]] - [[Alulim]] - [[Aluvamna]] - [[Amanikatašan]] - [[Amanišaketo]] - [[Amanitore]] - [[Amdžazade Koprulu Husein Paša]] - [[Amenemhet I.]] - [[Amenemhet II.]] - [[Amenemhet III.]] - [[Amenemhet IV.]] - [[Amenemhet V.]] - [[Amanirena]] - [[Aminu]] - [[Amenemhet VI.]] - [[Amenemhet VII.]] - [[Amenemope]] - [[Amenhotep II.]] - [[Amenija]] - [[Ameni Kemau]] - [[Amhotep I.]] - [[Amijan Marcelin]] - [[Amirtej|Amirtej]] - [[Amitis]] -  [[Ami-Saduka]] - [[Amalasunta]] - [[Amu (faraon)]] - [[Amuna]] - [[Ana Dalasena]] - [[Ana Jagelo]] - [[Ana Komnena]] - [[Ana Neda]] - [[Anastazij I. Dikor]] -  [[Anastazij II.]] - [[Ana Ogrska]] - [[Ana Terter]] - [[Anather]] - [[Andragacij]] - [[Andrej II. Ogrski]] - [[Andronik I. Komnen]] - [[Andronik II. Paleolog]] - [[Andronik III. Paleolog]] - [[Andronik IV. Paleolog]] - [[Andronik V. Paleolog]] -  [[Anita (hetitski kralj)]] - [[Ansud]] - [[Antioh I. Soter]] - [[Antioh II. Teos]] - [[Antioh III. Veliki]] - [[Antioh IV. Epifan]] - [[Anlamani]] - [[Antioh V. Eupator]] - [[Antioh VI. Dioniz]] - [[Antioh VII. Sidet]] - [[Antioh, sin Selevka IV.]] - [[Ankvenefer]] - [[Antipater]] - [[Antonie din Popești]] - [[Antonin Pij]] - [[Anzegizel]] - [[Apepi I.]] - [[Apiašal]] - [[Apijan]] - [[Apepi I.]] - [[Apil-kin]] - [[Aplahanda]] - [[Ardabur]] - [[Arda Armenska]] - [[Ardahšir I.]] - [[Ardahšir II.]] - [[Argišti I.]] -  [[Arijaramna]] - [[Arijarat I. Kapadoški]] - [[Arijarat IV. Kapadoški]] - [[Arikbek]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Aripert II.]] - [[Ariulf]] - [[Arkadij]] -  [[Arkamani]] - [[Arminij]] -  [[Arnulf iz Metza]] - [[Arnuvanda I.]] - [[Arnuvanda II.]] - [[Arnuvanda III.]] - [[Aron Bolgarski]] - [[Arsam]] -  [[Arsak I.]] - [[Arsinoja I.]] - [[Arsinoja II.]] - [[Arslan Kasimski]] - [[Artaban I.]] - [[Artaban II.]] - [[Artaban III.]] - [[Artaban IV.]] - [[Artaban V.]] - [[Artabazd]] - [[Artakserks I.]] - [[Artakserks II.]] - [[Artakserks III.]] - [[Artakserks IV.]] - [[Artašumara]] - [[Artatama I.]] - [[Artatama II.]] - [[Artemizija II. Karijska]] - [[Artistona]] - [[Asarhadon]] - [[Asinum]] - [[Asparuh]] - [[Astjag]] - [[Ašikpašazade]] - [[Ašur-nadin-ahe II.]] -  [[Ašur-dan III.]] - [[Ašur-dugul]] - [[Ašur-etil-ilani]] - [[Ašur-nadin-šumi]] - [[Ašurnasirpal II.]] - [[Atal I. Soter]] - [[Atal (general)|Atal]] - [[Atalarik]] - [[Atanagild]] - [[Atanarik]] - [[Atosa]] - [[Autari]] - [[Avitohol]] - [[Avrelijan]] - [[Avrelij Viktor]] -  [[Asad ibn al-Furat]] - [[Aspar]] - [[Asparuh]] - [[Ašer]] - [[Ašur-ubalit I.]] - [[Ašur-ubalit II.]] - [[Ata-Malik Džuvejni]] - [[Atanazij Atoški]] - [[Atis]] - [[Audoin]] - [[Aziru]]

'''B'''&lt;br&gt;
[[Bori Šad]] - [[Bajančur kan]] - [[Baoji kagan]] - [[Barak kan]] - [[Bazir Arslan Kan]] - [[Bilge Kul Kadir Kan]] - [[Bahram V.]] - [[Bárid mac Ímair]] – [[Baki Mohamed]] - [[Björn Železnoboki]] – [[Bagsek]] - [[Benedikt Poljak]] - [[Bohemond VI. Antiohijski]] - [[Bajbars]] - [[Bajdžu Nojan]] - [[Blanka Kastiljska]] - [[Bohemond V. Antiohijski]] - [[Bagrat II. Bagratuni]] - [[Balaš]] - [[Bahman Džaduja]] - [[Borej]] - [[Berta Švabska]] - [[Boson Provansalski]] - [[Bartatua]] - [[Boris Vladimirovič Anenkov]] - [[Ban Džao]] - [[Ban Gu]] - [[Bilge kagan]] - [[Baga kagan]] - [[Bumin kagan]] - [[Bertrand de Thessy]] - [[Bajan I.]] - [[Bajan II.]] - [[Berengar I.]] - [[Boleslav II. Mazovski]] - [[Boleslav Pozabljeni]] - [[Boleslav II. Rogati]] - [[Bedřih Češki]] - [[Birger Jarl]] - [[Berengarija Portugalska]] - [[Bořivoj II.]] - [[Břetislav II.]] - [[Ba (faraon)|Ba]] - [[Baba Tahir]] - [[Bahram I.]] - [[Bahram II.]] - [[Bahram III.]] - [[Bahram IV.]] - [[Bajazid II.]] - [[Bajdad]] - [[Bajdar]] - [[Baka]] - [[Balaj]] - [[Balbin]] - [[Balduin I. Konstantinopelski]] - [[Balduin II. Courtenayski]] - [[Balduin Saria]] - [[Balomar]] - [[Baltadži Mehmed Paša]] - [[Barbara Zapolja]] - [[Bardilis]] - [[Basarab I. Vlaški|Basarab I.]] - [[Basarab III. Vlaški]] - [[Batu kan]] - [[Bazilij II.]] - [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Bazilisk]] - [[Carl Josef Bayer|Bayer, Carl Josef]] - [[Bebiank]] - [[Bebnum]] - [[Béla IV. Ogrski]] - [[Belaur]] - [[Bel-bani]] - [[Belek Gazi]] - [[Belgudej]] - [[Bel-ibni]] - [[Belizar]] - [[Belšazar]] - [[Berenika I.]] - [[Berenika II.]] - [[Friedrich Bergius|Bergius, Friedrich]]  - [[Claude Louis Berthollet|Berthollet, Claude Louis]] - [[Johannes Nicolaus Brönsted]] - [[Rasmus Bartholin|Bartholin, Rasmus]] - [[Batbajan]] - [[Baton I.]] - [[Baton Dalmatski]] - [[Baton Dardanski]] - [[Berhar]] -  [[Berke]] - [[Pierre Berthier|Berthier, Pierre]] - [[Bezprim]] -  {{sortname|Marcellin|Berthelot|}} - [[Bertrada Laonska]] -  [[Bitjus]] - [[Bizas]] - [[Boleslav III. Češki]] - [[Boleslav IV. Kodravi]] - [[Bona Sforza]] - [[Boris I. Bolgarski]] - [[Boris II. Bolgarski]] - [[Bořivoj I.]] - [[Aleksander Mihajlovič Butlerov|Butlerov, Aleksander Mihajlovič]] - [[Bagrat IV. Gruzijski]] - [[Bahram Čobin]] - [[Bajazid I.]] - [[Baldvin I. Jeruzalemski]] - [[Béla III.]] - [[Bodončar]] - [[Bohemond I. Antioški]] - [[Boleslav I. Češki]] -[[Boleslav II. Češki]] - [[Boleslav II. Poljski]] - [[Boleslav V. Sramežljivi]] - [[Bonifacij I. Montferraški]] - [[Boril]] - [[Norman Levi Bowen|Bowen, Norman Levi]] - [[Božena Češka]] - [[Břetislav I.]] - [[Brunhilda Avstrazijska]] - [[Bu Bing]] -  [[Burebista]] - [[Bu Ren]] - [[Buri (Džingiskanov pravnuk)|Buri ]] [[Burnaburiaš II.]]
 
'''C'''&lt;br&gt;
[[Cevang Dordži]] - [[Cevang Rabtan]] - [[Cingetoriks]] - [[Cao Cao]] - [[Cao Pi]] - [[Michel-Eugène Chevreul|Chevreul, Michel-Eugène]] - {{sortname| Louis Claude | Cadet de Gassicourt |}} - [[Ciriaco de' Pizzicolli]] - [[Comtessa de Dia]] - [[Cventibold]] 

'''Č'''&lt;br&gt;
[[Časlav Klonimirović]] - [[Čaka Beg]] - [[Čen Šov]] - [[Čebi kan]] - [[Čelebi kan]] - [[Čagataj]] - [[Čandarli Ali Paša]] - [[Čulo kagan]] - [[Čin Ši Huang]] - [[Čeng, kralj Džova]] - [[Čeng Tang]] - [[Čong (dinastija Han)]] 

'''D'''&lt;br&gt;
[[Duomi kagan]] - [[Dajzong]] - [[Džangšin kagan]] - [[Daodzong]] - [[Džingdzong]] - [[Džami]] - [[Džamuka]] - [[Devaštič]] - [[Dan (kralj)]] - [[David I. Škotski]] - [[David I. Anhogin]] - [[Džabala IV. ibn al-Harit]] - [[Đorđe Vojislavljević]] - [[Dobroslav II. Vojislavljević]] - [[Dares Frigijski]] - [[Darij Pontski]] - [[Dugdami]] - [[Dži (dinastija Han)]] - [[Dzu Ding]] - [[Dzu Ji]] - [[Dzu Šin‎]] - [[Džjan Džja]] - [[Di Ji]] - [[Da Ding]] - [[Da Džja]] - [[Dzu Džja]] - [[Dzu Geng]] - [[Džong Ding]] - [[Da Geng]] - [[Dzu Geng]] - [[Di Šin]] - [[Džao Vušu]] - [[Dulu kagan]] - [[Dzuo Čjuming]] - [[Drogo Hautevillski]] - [[Diomed]] - [[Dobromir Hriz]] - [[Ditrik]] - [[Divan Bartski]] - [[Dagmar Češka]] - [[Dagobert I.]] - [[Dagobert II.]] - [[Dagobert III.]] - [[Dagobert iz Pise]] - [[Danijar]] - [[Dan I. Vlaški]] - [[Danilo Apostol]] - [[Darajan I.]] - [[Darajan II.]] - [[Darej II.]] - [[David Bolgarski]] - [[Decij]] - [[Dedumoz I.]] - [[Dedumoz II.]] - [[Dejok]] - [[Demetrij I. Soter]] - [[Demetrij II. Nikator]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Den (faraon)]] - [[Derviš Ali Astrahanski]] - [[Henri Sainte-Claire Deville|Deville, Henri Sainte-Claire]] -  [[Devlet I. Geraj]] - [[Devlet II. Geraj]]  - [[Deziderij Langobardski]] - [[Didij Julijan]] - [[Dimitrij Cantemir]] - [[Diodor Sicilski]]  - [[Decebal]] - [[Demetrij Hvarski]] - [[Deziderata Langobardska]] - [[Diadumenijan]] - [[Dinokrat]] - [[Djer]] - [[Djet]] - [[Dju]] - [[Dmitro Višnevecki]] - [[Domald Sidraški]] - [[Domicijan]] - [[Dragovit]] - [[Drman in Kudelin]] - [[Dubravka Češka]] - [[Dukas]] - [[Dumnoriks]] - [[Dumuzid Pastir]] - [[Dumuzid Ribič]] - [[Džamšid]] - [[Džanaj]] - [[Džedefptah]] - [[Džedefre]] - [[Džedheperu]] - [[Džedkare]] - [[Džedkare II.]] - [[Džehuti]] - [[Džoči]] - [[Đurađ Branković]] - [[Džamasp]] - [[Džangali]] - [[Džang Tingju]] - [[Džezajirli Gazi Hasan Paša]]

'''E'''&lt;br&gt;
[[Erdeni Batur]] - [[Etelbald Wesseški]] – [[Etelberht Wesseški]] – [[Ethelred Wesseški]] – [[Edita Wesseška]] - [[Edvard Spovednik]] - [[Ema Normandijska]] – [[Eadvig]] - [[Edgar Miroljubni]] – [[Edmund II. Angleški]] - [[Edmund Langleyski, 1. vojvoda Yorški]] – [[Edvard V. Angleški]] – [[Etelvulf]] – [[Etelred II. Nepripravljeni]] - [[Eadred]] - [[Edvard Mučenec]] - [[Ekgfrit Mercijski]] - [[Erik I. Norveški]] - [[Edmund I.]] - [[Edvard VI. Angleški]] - [[Edvard Starejši]] - [[Elfveard Wesseški]] - [[Ethelfled]] - [[Ethelstan]] - [[Eleonora Kastiljska]] - [[Ethelfled]] - [[Elizabeta Bavarska, nemška kraljica]] - [[Előd]] - [[Emeše]] - [[Engelšalk I. Gornjepanonski]] - [[Erhanger Švabski]] - [[Elizabeta Luksemburška]] - [[Evfemija Samborovna]] - [[Evdoksija Kijevska]] - [[Elizabeta Ogrska, češka vojvodinja]] - [[Elizabeta Ogrska, poljska vojvodinja]] - [[Elizabeta Velikopoljska]] - [[Erik XI. Švedski]] - [[Eufrozina Kijevska]] - [[Ema Mělniška]] - [[Eufemija Ogrska]] - [[Ebroin]] - [[Edigej]] - [[Einhard]] - [[Eldžigidej]] - [[Elizabeta Granovska]] - [[Elizabeta Korvin]] -  [[Elmas Mehmed Paša]] - [[Emerik Ogrski]] - [[Emilijan (rimski cesar)|Emilijan]] - [[Emisum]] - [[Emnilda Lužiška]] - [[Enmerkar]] - [[Enheduana]] - [[Enlil-nadin-apli]] - [[Enmebaragesi]] - [[En-men-gal-ana]] - [[En-men-lu-ana]] - [[En-nun-tarah-ana]] - [[En-sipad-zid-ana]] - [[Enšakušana]] - [[Epulon]] - [[Erarik]] - [[Erhinoald]] - [[Eriba-Adad I.]] - [[Erik XIV. Švedski]] - Erišum I. - [[Erišum II.]] - [[Erlik]] - [[Ermanarik]] - [[Ernah]] - [[Esagil-kin-apli]] - [[Eumen II.]] - [[Evdokija Makrembolitissa]] - [[Eurik]] - [[Evnapij]] - [[Evtimen]] - [[Evtropij]]

'''F'''&lt;br&gt;
[[Fudživara no Jorimiči ]] - [[Fudživara no Mičinaga]] - [[Froto III.]] - [[Fra Mauro]] - [[Faris ad-Din Aktaj]] - [[Flodoard]] - [[Flavij Ecij]] - [[Flavio Biondo]] - [[Franko Kölnski]] - [[Farnak I. Pontski]] - [[Fan Je]] - [[Fang Šuanling]] - [[Fu Ši]] - [[Fu Hao]] - [[Farnak II. Pontski]] - [[Fokas]] - [[Filip III. Francoski]] - [[François, vojvoda Guiški]] - [[Fahr ad-Din Jusuf]] - [[Friderik I. Avstrijski]] - [[Faramond]] - [[Fastrada]] - [[Fatima Sultan]] - [[Feliks Akvitanski]] - [[Filip Arabec]] - [[Filip II.]] - [[Filip I. Francoski]] [[Filip II. Francoski]] - [[Filip II. Makedonski]] - [[Filip III. Makedonski]] - [[Filipik Bardan]] - [[Filip Švabski]] - [[Filon iz Biblosa]] - [[Florijan (rimski cesar)]] - [[Fraat I.]] -  [[Flavij Bauton]] - [[Fraat II.]] - [[Fraat III.]] - [[Fraat IV.]] - [[Fraat V.]] - [[Fraort]] - [[Fredegunda]] -  [[Friapatij]] - [[Friderik VI. Danski]] - [[Charles Friedel|Friedel, Charles]] - [[Fruela I. Asturski]] - [[Fulcher iz Chartresa]] - [[Fulko Neuillyjski]] - [[Fusu]]  

'''G'''&lt;br&gt;
[[Galdan Bošogtu Kan]] - [[Galdan Ceren]] - [[Gorm Stari]] - [[Giovanni da Pian del Carpine]] - [[Giovanni de Marignolli]] - [[Gazan]] - [[Gagik I. Arcruni]] - [[Gagik I. Armenski]] - [[Gagik Karski]] - [[Galin (general)]] - [[Gradinja Branislavljević]] - [[Gizela Bavarska]] - [[Gregor Ninski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Gvido III. Spoletski]] - [[Genobavd (3. stoletje)]] - [[Genobavd (4. stoletje)]] - [[Gana Bassi]] - [[Gelimer]] - [[Gento]] - [[Gig]] - [[Gedik Ahmed Paša]] - [[Gaj Blosij]] - [[Geng Ding]] - [[Gaspard de Coligny]] - [[Guérin de Montaigu]] - [[Gaudemunda Litovska]] - [[Gundahar]] - [[Grzimislava Luška]] - [[Gotthard Kettler]] - [[Gertruda Babenberška]] - [[Gaj Kasij Longin]] - [[Galien]] - [[Gallus Anonimus]] - [[Galsvinta]] - [[Gallus Anonimus]] -  [[Gautier Sans-Avoir]] - [[Gavril Radomir]] - [[Gazi Husrev-beg]]  - [[Gebhard Leberecht von Blücher]] - [[Gencij]] - [[Gentile Bellini]] - [[Georgij Kedren]] - [[Germanik]] - [[Publij Septimij Geta|Geta]] - [[Gilgameš]] - [[Gizela (hčerka Pipina Malega)|Gizela ]] - [[Gezalek]] - {{sortname|Johann Rudolf|Glauber|}} - [[Godan kan]] - [[Godfrej Bouillonski]] - [[Goffredo Malaterra]] - [[Gordijan I.]] - [[Gordijan III.]] - [[Gostun]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotarz I.]] - [[Gotfrid Alemanski]] - [[Gregor I. Gika]] - [[Grifina Hališka]] - [[Victor Grignard|Grignard, Victor]] - [[Grimoald I.]] - [[Grimoald Bavarski]] - [[Gudea]] - [[Gujuk]] - [[Gungunum]] - [[Guntram]] - [[Gustav III. Švedski]] - [[Gustav IV. Adolf Švedski]] - [[Gustav Trolle]] - [[Gustav Vasa]]

'''H'''&lt;br&gt;
[[Hafiz Taniš]] - [[Harun Bugra kan]] - [[Hakim al-Termizi]] - [[Husrav Dehlavi]] - [[Huviška]] - [[Harald Klak]] – [[Halfdan Ragnarsson]] - [[Heming Danski]] – [[Horik I.]] – [[Horik II.]] – [[Hartaknut]] – [[Hartaknut I. Danski]] – [[Henrik Huntingdonski]] – [[Higelak]] – [[Harold Zajčja noga]] - [[Henrik II. Angleški]] - [[Harald Modrozobi]] - [[Hugo III. Ciprski]] - [[Haakon IV. Norveški]] - [[Hugo II. Ciprski]] - [[Hetum II. Kilikijski]] - [[Hetum I. Kilikijski]] - [[Hamazasp IV. Mamikonjan]] - [[Hovhannes-Smbat III.]] - [[Hasan ibn Tabit]] - [[Hasan ibn Ali]] - [[Helena Zadarska]] - [[Hugo Veliki]] - [[Hararik]] - [[Hasan ibn al-Numan]] - [[Hišam ibn Abd al-Malik]] - [[Humban-Haltaš II.]] - [[Hong Tajdži]] - [[Huan (dinastija Han)]] - [[Hešana kagan]] - [[Heraklij]] - [[Henrik I. Guiški]] - [[Henrik III. Francoski]] - [[Helena Ogrska]] - [[Henrik IV. Pravični]] - [[Henrik VII. Nemški]] - [[Hedvika Anhaltska]] - [[Heinrich Reuß von Plauen]] - [[Heinrich Reffle von Richtenberg]] - [[Henrik I. Francoski]] - [[Henrik von Plauen]] - [[Hermann von Salza]] - [[Hedvika Šlezijska]] - [[Henrik I. Bradati]] - [[Henrik II. Pobožni]] - [[Henrik II. Avstrijski]] - [[Helbirga Babenberška]] - [[Hadži I. Geraj]] - [[Hajan]] - [[Hajredin Barbarosa]] - [[Haju]] - [[Hajdu kan]] - [[Hakor]] - [[Halil Sultan]] - [[Hamudi]] - [[Hamurabi I. Jamhadski]] - [[Hamurabi III. Jamhadski]] - [[Hamure]] - [[Hanibal Gisko]] - [[Hanibalijan]] - [[Hanon (Hanibalov sin)]] - [[Hantili I.]] - [[Hantili II.]] - [[Hanun-Dagan]] - [[Harald II. Danski]] - [[Haribert I.]] - [[Haribert II.]] - [[Harsiesi]] - [[Hasan Paša Predojević]] - [[Hasdrubal Barka]] - [[Hatice Sultan]] - [[Hatušili I.]] - [[Hatušili II.]] - [[Hatušili III.]] - [[Hekatomen]] - [[Helena Anžujska]] - [[Helena Bolgarska]] - [[Helena Dragaš]] - [[Helena Znojmska]] - [[Hendžer]] - [[Henrik Flandrijski]] - [[Henrik, obodritski knez]] - [[Herenij Etrusk]] - [[Herod Agripa I.]] - [[Paul Héroult|Héroult, Paul]] -‎ [[Hieron II.]] - [[William Higgins (kemik)|Higgins, William]] - [[Hilbudij]] - [[Hildebert I.]] - [[Hildebert II.]] - [[Hildebert III.]] - [[Hildebert Posvojeni]] -  [[Hildegarda Vinzgauska]] - [[Hilderik I.]] - [[Hilderik II.]] - [[Hilderik III.]] -  [[Hilperik Akvitanski]] - [[Hilperik I.]] - [[Hilperik II.]] - [[Himiltruda]] - [[Hirkan II.]] - [[Histasp]] - [[Hölun]] - [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] - [[Hor I.]] - [[Hor II.]] - [[Horemheb]] - [[Hormizd I.]] - [[Hormizd I. Kušanšah]] [[Hormizd II.]] - [[Hormizd IV.]] - [[Hormizd V.]] - [[Hor Ptič]] - [[Hostivit]] - [[Hotepsekemvi]] - [[Horunefer]] - [[Hostilijan]] - [[Hrosvita]] - [[Hsekiu]] - [[Hudžefa I.]] - [[Hugbert Bavarski]] - [[Hulegu]] - [[Hunald Akvitanski]] - [[Hunerik]] - [[Huni]] - [[Hutula kan]] - [[Huzija I.]] - [[Huzija II.]]

'''I'''&lt;br&gt;
[[Idi kagan]] - [[Ibrahim ibn Husein]] - [[Ibrahim Tamgač Kan]] - [[Ibn Miskavajh]] - [[Ilig Kan Nasr]] - [[Ibn Havkal]] - [[Ibn al-Mudžavir]] – [[Imam Kuli Kan]] – [[Ivar Brez kosti]] - [[Ikel Mercijski]] - [[Izabela Kilikijska]] - [[Irena Ogrska]] - [[Ivana II. Neapeljska]] - [[Ivan Žigmund Zapolja]] - [[Izabela Jagelo]] - [[Inciona]] - [[Intarabus]] - [[Ibn Fadlalah al-Umari]] - [[Ibn Hordadbeh]] - [[Išpakaja]] - [[Ignacij Diakon]] - [[Ibn al-Asir]] - [[Ilteriš kagan]] - [[Inel kagan]] - [[Ibuzir Glavan]] - [[Isik kagan]] - [[Istemi]] - [[Išbara kagan]] - [[Ivana I. Navarska]] - [[Izabela Aragonska]] - [[Ibrahim ibn al-Valid]] - [[Izabela II. Jeruzalemska]] - [[Ingvar Kijevski]] - [[Izjaslav II. Kijevski]] - [[Izjaslav I. Kijevski]] - [[Inge Starejši]] - [[Ida Wettinska]] - [[Ivan I. Moskovski]] - [[Ivan I. Švedski]] - [[Ibak]] - [[Ibal-pi-el II.]] - [[Ibbi-Sipiš]] - [[Iblul-Il]] - [[Ibn Abd al-Hakam]] - [[Ikun-Šamaš]] - [[Iku-Šamagan]] - [[Ila-kabkabu]] - [[Iški-Mari]] - [[Ibbit-Lim]] - [[Ibiau]] - [[Ibn al-Faqih]] - [[Ibor]] -  [[Ibrahim I.]] - [[Ibrahim Kazanski]] - [[Idi-ilum]] - [[Idriej]] - [[Ijibhentre]] - [[Ikun-Mari]] - [[Ikunum]] - [[Ilig kagan]] - [[Ilirij]] - [[Ilu-šuma]] - [[Igriš-Halam]] - [[Ildibad]] - [[Ili-Išar]] - [[Ilham]] - [[Imiremeša]] - [[Immeja]] - [[Ini I.]] - [[Ini II.]] - [[Indilima]] - [[Ined]] - [[Ini II.]] - [[Intef]] - [[Intef I.]] - [[Intef II.]] -  [[Intef III.]] - [[Intef IV.]] - [[Intef V.]] - [[Intef VI.]] - [[Intef VII.]] - [[Iptar-Sin]] -[[Irena Atenska]] -  [[Irena Dukas]] -  [[Iri-Hor]] - [[Isa Čelebi]] - [[Iset]] - [[Islam III. Geraj]] - [[Išgum-Adu]] - [[Išme-Dagan]] - [[Ištub-Ilum]] - [[Ivajlo]] - [[Ivan Aleksander]] -  [[Ivan Asen I.]] - [[Ivan Asen II.]] - [[Ivan Asen III.]] - [[Ivan I. Cimisk]] - [[Ivan Hunyadi, ban Severina|Ivan Hunyadi mlajši]] - [[Ivan Šišman]] - [[Ivan Vladislav]] - [[Ivan Zapolja]] - [[Irkab-Damu]] - [[Isar-Damu]] - [[Išbara Tolis]] -  [[Išbi-Era]] - [[Ištub-Išar]] - [[Iufni]] - [[Ivan II. Komnen]] - [[Ivan III. Švedski]] - [[Ivan V. Paleolog]] - [[Ivan VI. Kantakuzen]] - [[Ivan VII. Paleolog]] - [[Ivan Briennski]] - [[Ivan Skilica]] - [[Ivan Štefan]] - [[Ivan Vihovski]] - [[Izabela I. Jeruzalemska]] - [[Ivan  Mazepa]] - [[Ivan Zonara]] - [[Izak I. Komnen]] - [[Izak II. Angel]]

'''J'''&lt;br&gt;
[[Jagmurčin Baga kagan]] - [[Jinču kagan]] - [[Jitevuši kagan]] - [[Jelu Djela]] - [[Jusuf Balasaguni]] - [[Jelu Daši]] - [[Jelu Jilie]] - [[Jazdegerd II.]] - [[Jazid III.]] - [[Jakvinta Barijska]] - [[Jovan Vladimir]] - [[Johannes Aventinus]] - [[Jovin]] - [[Jurij Amastridski]] - [[Jurij Amartol]] - [[Johann Schreck]] - [[Jao Silian]] - [[Ju Veliki]] - [[Jolig kagan]] - [[Jami kagan]] - [[Jakub al-Mansur]] - [[Jelena Vukanović]] - [[Johann von Tiefen]] - [[Johannes von Baysen]] - [[Judita Švabska]] - [[Judita Češka]] - [[Jusuf ibn Tašfin]] - [[Judita Schweinfurtska]] - [[Jaromír Češki]] - [[Jadegar Mohamed |Jadegar Mohamed]] - [[Jagid-Lim]] - [[Jahdun-Lim]] - [[Jarim-Lim I.]] - [[Jazkur-el]] - [[Jakareb]] - [[Jakbim]] - [[Jakubher]] - [[Jamu]] - [[Jasmah-Adad]] - [[Jazdegerd I.]] - [[Jazdegerd III.]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Jerónimo de Ayanz y Beaumont]] - [[Jer Tanrı]]  - [[Jesugej]] - [[Jesu Mongke]] - [[Jolanda Courtenayska]] - [[Jolanda Flandrijska]] - [[Jordan I. Kapuanski]] - [[Jordan (zgodovinar)]] - [[Joscelin I. Edeški]] - [[Jovan Nenad]] - [[Jožef II. Konstantinoplski]] - [[Jožef Genezij]] - [[Judita Habsburška]] - [[Judita Ogrska]] - [[Julijan Odpadnik]] - [[Jukuk šad]] - [[Jurij I. Terter]] - [[Jurij II. Terter]] - [[Jurij Dolgoroki]] - [[Jurij Duka]] - [[Jurij Gika]] - [[Justin I.]]

'''K'''&lt;br&gt;
[[Kul Čor]] - [[Kulun beg]] - [[Kultegin]] - [[Kasar kagan]] - [[Kim Busik]] - [[Kolsa Bju]] - [[Kutlug I. Bilge]] - [[Kaffol Šoši]] - [[Kučlug]] - [[Kaniška]] - [[Kelvulf II. Mercijski]] - [[Kenvulf Mercijski]] - [[Kerdik Wesseški]] - [[Kinrik Wesseški]] - [[Kreoda Mercijski]] - [[Kalavun]] - [[Konrad IV. Nemški]] - [[Konradin]] - [[Kutuz]] - [[Kjurike I.]] - [[Konstantin I. Kilikijski]] - [[Konstantin II. Kilikijski]] - [[Kosrovanujš]] - [[Katranida II.]] - [[Kalidurut]] - [[Kočapar Branislavljević]] - [[Konstantin Bodin]] - [[Kursan]] - [[Karel Provansalski]] - [[Kativolk]] - [[Karel Otrok]] - [[Karel Preprosti]] - [[Karlman I.]] - [[Krištof Cellarius]] - [[Kudama ibn Džafar]] - [[Kotis III.]] - [[Konstantin Vasilij Ostroški]] - [[Kotis I.]] - [[Kong Anguo]] - [[Kutlug jabgu kagan]] - [[Konstantin III. (bizantinski cesar)|Konstantin III.]] - [[Konstantin IV.]] - [[Konstantin Manasij]] - [[Karel, grof Valoijski]] - [[Katarina Courtenayska]] - [[Konstanca Sicilska]] - [[Kinialon]] - [[Kandik]] - [[Karel III. Debeli]] - [[Karlman Bavarski]] - [[Konrad I. Nemški]] - [[Konrad II. Mazovski]] - [[Konstanca Aragonska]] - [[Kunigunda Češka]] - [[Kunigunda Švabska]] - [[Konrad von Jungingen]] - [[Konrad von Wallenrode]] - [[Konrad Zöllner von Rothenstein]] - [[Konrad von Erlichshausen]] - [[Kristina Ingesdotter]] - [[Konrad II. Oton]] - [[Konrad I. Češki]] - [[Knut V. Danski]] - [[Křesomysl]] - [[Kaa]] - [[Kaba]] - [[Kabul kan]] - [[Kadan]] - [[Kadašman-Enlil I.]] - [[Kajra]] - [[Kakare Ibi]] - [[Kakare Ini]] - [[Kalinik iz Petre]] - [[Kalojan]] - [[Kaloker]] - [[Kambiz I.]] - [[Kamoz]] - [[Kandalanu]] - [[Kara Hulegu]] - [[Kar (rimski cesar)]] - [[Kara Mustafa Paša]] - [[Kardam]] - [[Kareh]] - [[Karel IX. Švedski]] - [[Karel X. Gustav Švedski]] - [[Karel Avgust Švedski]] - [[Karel Mlajši]] - [[Karel Plešasti]] - [[Karel Veliki]] - [[Kasandana]] - [[Kasekemui]] - [[Kasim I. Astrahanski]] - [[Kasim II. Astrahanski]] - [[Kasim Kasimski]] - [[Kasim Paša]] - [[Kasivelaun]] - [[Kastik]] - [[Kastor z Rodosa]] - [[Kašta]] - [[Katvalda]] - [[Kavad I.]] - [[Kazimir I. Poljski]] - [[Kazimir II. Poljski]] - [[Kefren]] - [[Friedrich August Kekulé|Kekulé, Friedrich August]] - [[Kejhusrev II.]] - [[Kejhusrev III.]] - [[Kejkavus II.]] -  [[Kejkubad I.]] - [[Kejkubad II.]] -  [[Kejkubad III.]] - [[Kejkavus I.]] - [[Kejkavus II.]] -  [[Keops]] - [[Keraca Petrica]] - [[Kerboga]] - [[Kikija]] - [[Kılıç Arslan I.]] - [[Kilič Arslan II.]] - [[Kilič Arslan IV.]] - [[Kir I.]] - [[Kir II.]] - [[Kir Mlajši]] - [[Kira Marija]] - [[Kirta]] - [[Klavdij II. Gotski]] - [[Kleopatra I. Sirijka]] - [[Kleopatra II.]] - [[Klodij Albin]] - [[Kniva]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstantin II.]] -  [[Konstantin VIII.]] - [[Konstancij Gal]] -  [[Konstans]] - [[Kraljevič Marko]] -  [[Kasij Dion]] -  [[Klef]] - [[Klejt]] - [[Klodion]] - [[Klodomer]] - [[Klodvik I.]] - [[Klodvik II.]] - [[Klodvik III.]] - [[Klodvik IV.]] - [[Klotar I.]] - [[Klotar II.]] - [[Klotar III.]] - [[Klotar IV.]] - [[Koloman I. Asen]] - [[Komod]] - [[Konrad Krafft von Dellmensingen]] - [[Konrad I. Mazovski]] - [[Konrad Montferraški]] - [[Konstanca Vroclavska]] - [[Konstancij II.]] - [[Konstancij Klor]] -  [[Konstantin VI.]] - [[Konstantin IX. Monomah]] - [[Konstantin Dragaš Dejanović]] - [[Konstantin I. Veliki]] - [[Konstantin V. Kopronim]] - [[Konstantin X. Dukas]] - [[Konstantin Ipsilanti]] - [[Konstantin Șerban]] - [[Kormesij]] - [[Kormisoš]] - [[Kosroj II.]] - [[Koščak]] - [[Kozrav II.]] - [[Kozrav Uzurpator]] - [[Kristijan II. Danski]] - [[Krištof Korvin]] - [[Krum]] - [[Ksenofont]] - [[Kserks II.]] - [[Kuber]] - [[Kubrat]] - [[Kudur-Mabuk]] - [[Kudžula Kadfiz]] - [[Keops|Kufu]] - [[Kučuk Mohamed]] - [[Kujaš]] - [[Kulin]] - [[Kulug Sibir]] -[[Kun-Damu]] - [[Kurigalzu I.]] - [[Kurunta]] - [[Kutalmiš]] - [[Kvintil (rimski cesar)]]

'''L'''&lt;br&gt;
[[Li Cunšu]] - [[Li Kejong]] - [[Li Čindžong]] - [[Leon III. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski]] - [[Leon I. Kilikijski (knez)]] - [[Leon II. Kilikijski]] - [[Leon IV. Kilikijski]] - [[Ljutovid]] - [[Lup  Protospatarij]] - [[Ladislav Neapeljski]] - [[Liüntika]] - [[Liutsvinda]] - [[Lenus]] - [[Lotar Francoski]] - [[Ludvik III. Francoski]] - [[Ludvik IV. Francoski]] - [[Ludvik V. Francoski]] - [[Ludvik Slepi]] - [[Leoncij]] - [[Laodika Pontska]] - [[Leon Tripolski]] - [[Li Šidžen]] - [[Li Daši]] - [[Ling (dinastija Han)]] - [[Lju Bej]] - [[Lin Šin]] - [[Lu Dži]] - [[Li Daojuan]] - [[Ludvik IX. Francoski]] - [[Leopold VI. Avstrijski]] - [[Ludvik Otrok]] - [[Ludvik Mlajši]] - [[Lucija Rügenska]] - [[Ludwig von Erlichshausen]] - [[Leopold V. Avstrijski]] - [[Leopold I. Avstrijski]] - [[Lukarta Bogenska]] - [[Labarna I.]] - [[La-bašum]] - [[Ladislav IV. Ogrski]] - [[Lala Şâhin paša]] - [[Lantfrid]] - [[Laodika II.]] - [[Laodika IV.]] - [[Auguste Laurent|Laurent, Auguste]] - [[Lazar Branković]] - [[Lazar Hrebeljanović]] - [[Lažni Dimitrij I.]] - [[Leon I. Tračan]] - [[Leon II. (bizantinski cesar)|Leon II.]] - [[Leon III. Izavrijec]] - [[Leon IV. Hazar]] - [[Leon V. Armenec]] - [[Leon VI. Modri]] - [[Lestek]] -  [[Lešek I. Beli]] - [[Lešek II. Črni]] - [[Libaja]] - [[Li Buvej]] - [[Lid]] - [[Lipit-Ištar]] - [[Liutprand]] - [[Longar|Longar Dardanski]] - [[Longar Dalmatski]] - [[Lotar I. Karolinški]] - [[Thomas Martin Lowry|Lowry]] - [[Lucij Tarkvinij Superb]] - [[Lucij Tarucij Firman]] - [[Ludvik II. Jagelo]] - [[Ludvik Nemški|Ludvik II. Nemški]] - [[Ludvik Pobožni]] - [[Lugal-Ane-Mundu]] - [[Lugalbanda]] - [[Lugal-kiniše-dudu]] - [[Lugal-kisal-si]] - [[Lugal-kitun]] - [[Lugalzagezi]] - [[Lup I. Akvitanski]] - [[Lup II. Gaskonjski]] 

'''M''' &lt;br&gt;
[[Murong Džun]] - [[Murong Huang]] - [[Mun]] - [[Mu Vang]] - [[Mudzong]] - [[Maksim Planud]] - [[Marin Tirski]] - [[Muhamad Aufi]] - [[Musa Bajtaš Kan]] - [[Mohamed Alim Kan]] - [[Mohamed Šajbani]] – [[Magnus Dobri]] – [[Malcolm IV. Škotski]] – [[Matilda Angleška]] – [[Margareta Provansalska]] - [[Matej Pariški]] - [[Mohamed ibn Ali ibn Abdalah]] - [[Mengu Timur]] - [[Mleh Kilikijski]] - [[Möngke]] - [[Mihajlo III. Vojislavljević]] - [[Mihajlo Višević]] - [[Mihajlo I. Vojislavljević]] - [[Mihajlo II. Vojislavljević]] - [[Marija I. Ogrska]] - [[Marozija]] - [[Malobavd]] - [[Mark Metij Ruf]] - [[Markomer]] - [[Merogaz]] - [[Magon I.]] - [[Maksencij]] - [[Mihael I. Kerularij]] - [[Mihael Sirijec]] - [[Mitridat I. Pontski]] - [[Mitridat II. Kioški]] - [[Mitridat II. Pontski]] - [[Mitridat IV. Pontski]] - [[Mitridat V. Pontski]] - [[Mitridat Krest]] - [[Madij]] - [[Martinas Goštautas]] - [[Ma Duanlin]] - [[Min (dinastija Džin)]] - [[Michael Faraday]] - [[Mahmud al-Kašgari]] - [[Mukan kagan]] - [[Mohamed I. al-Mustansir]] - [[Mulaj Abd al-Aziz]] - [[Mulaj Hasan I.]] - [[Mulaj Ismail]] - [[Marvan II.]] - [[Muavija I.]] - [[Mojmir I. Moravski]] - [[Movses Kagankatvaci]] - [[Muajjad al-Din al-Urdi]] - [[Margareta I. Danska]] - [[Martin Truchsess von Wetzhausen]] - [[Mihael Küchmeister von Sternberg]] - [[Marija Vukanović]] - [[Mstislav I. Kijevski]] - [[Marija Dobronega]] - [[Miecław]] - [[Mnata]] - [[Magnencij]] - [[Magnus Livonski]] - [[Mahmud I.]] - [[Mahmud II.]] - [[Mahmud Bin Kučuk]] - [[Mahmud Kazanski]] - [[Mahmud Paša  Anđelović]] - [[Maksimijan]] - [[Malamir]] -  [[Mandana Medijska]] - [[Manuel I. Komnen]] - [[Makrin]] - [[Maksimin Tračan]] - [[Manes]] - [[Maništušu]] - [[Manuel II. Paleolog]] - [[Marcijan (bizantinski cesar)|Marcijan]] - [[Mara-Il]] - [[Marduk-apla-iddina II.]] - [[Marduk-nadin-ahhe]] - [[Marduk-zakir-šumi II.]] - [[Margareta Brandenburška]] - [[Marija (žena Boleslava Kodravega)|Marija]] - [[Marija Alanska]] - [[Marija Komnena]] - [[Marija Montferraška]] - [[Marina Smilec]] - [[Mark Avrelij Prob]] - [[Mark Emilij Lepid]] - [[Mark Klavdij Tacit]] - [[Mark Junij Brut]] - [[Marobod]] - [[Marvan I.]] - [[Maslama ibn Abd al-Malik]] - [[Matej Basarab]] - [[Mavdud]] - [[Mavro Orbini]] - [[Mavzol]] - [[Mavricij (bizantinski cesar)]] - [[Mehmed I.]] - [[Mehmed I. Geraj]] - [[Mehmed II. Osvajalec]] - [[Mehmed III.]] - [[Mehmed IV.]] - [[Mehmed Paša Sokolović]] - [[Mek]] - [[Melem-ana]] - [[Menander Protektor]] - [[Mengli I. Geraj]] - [[Menkare]] - [[Menkauhor]] - [[Menkaure]] - [[Mentuhotep I.]] - [[Mentuhotep II.]] - [[Mentuhotep III.]] - [[Mentuhotep IV.]] - [[Mentuhotep V.]] - [[Mentuhotep VI.]] - [[Mentuhotepi]] - [[Menua]] - [[Merdžefare]] - [[Merenhor]] - [[Merenre I.]] - [[Merenre II.]] - [[Merheperre]] - [[Meritaton]] - [[Merkare]] - [[Merneit]] - [[Merneptah]] - [[Meroveh]] - [[Mesanepada]] - [[Mesud I.]] - [[Mesud II.]] - [[Meš-he]] - [[Meš-ki-ang-gašer]] - [[William Hallowes Miller|Miller, William Hallowes]] - [[Mihael I. Komnen Dukas]] - [[Mihael I. Rangab ‎]] - [[Mihael II. Amorijec]] - [[Mihael II. Asen]] - [[Mihael III. Pijanec]] - [[Mihael III. Šišman Asen]] - [[Mihael IV. Paflagonec]] - [[Mihael V. Kalafat]] - [[Mihael Psel]] - [[Mihael VII. Dukas]] - [[Mihael VIII. Paleolog]] - [[Mihael IX. Paleolog]] - [[Mihael Hrabri]] - [[Milica Hrebeljanović]] - [[Mihael Kritobul]] - [[Mihnea I. Vlaški]] - [[Miliduh]] - [[Mimar Sinan]] - [[Miran Šah]] - [[Mircea I. Vlaški]] - [[Mircea III. Drakul]]  - [[Mircea V. Pastir]] - [[Merihator]] - [[Meriibre Heti]] - [[Merikare]] - [[Mico Asen]] - [[Mitil]] - [[Mitridat I. Partski]] - [[Mitridat III. Partski]] - [[Mitridat IV. Partski]] - [[Mješko II. Lambert]] - [[Mješko III. Stari]] -  [[Mlajša gospa]] - [[Modu]] - [[Mohamed Amin]] - [[Mohamed bin Tugluk]] - [[Mojzes Bolgarski]] - [[Montemsaf]] - [[Monunij]] - [[Mstislav II. Kijevski]] - [[Muavija II.]] - [[Mubarak Šah]] - [[Murat I.]] - [[Murat II.]] - [[Murat III.]] - [[Murat IV.]] - [[Muršili I.]] - [[Muršili II.]] - [[Muršili III.]] - [[Murtaza]] - [[Musa Čelebi]] - [[Musa Kesedžija]] - [[Mustafa I.]] - [[Mustafa II.]] - [[Mustafa III.]] - [[Mustafa IV.]] - [[Mustafa Ali]] - [[Mustafa Čelebi]] - [[Mušezib-Marduk]] - [[Mut-Aškur]] - [[Mutimir Vlastimirović]] - [[Mutnedžmet]] - [[Mutnofret]]  [[Muvatali I.]] - [[Muvatali II.]] - [[Muza Partska]]

'''N'''&lt;br&gt;
[[Nadir Šah]] - [[Nasir Hosrov]] - [[Neda (kneginja)]] - [[Ninos]] - [[Nikomed II. Bitinski]] - [[Nikomed III. Bitinski]] - [[Nikomed IV. Bitinski]] - [[Nikolaj I. Mistik]] - [[Nurhaci]] - [[Nagaču]] - [[Nan Geng]] - [[Nearh]] - [[Niri kagan]] - [[Neklan]] - [[Nezamysl]] - [[Nabonasar]] - [[Nakon]] - [[Naplanum]] - [[Naram-Sin Akadski]] - [[Naram-Sin Asirski]] - [[Narmer]] - [[Nasalsa]] - [[Nastasen]] - [[Natakamani]] - [[Neagoe Basarab]] - [[Nebdžefare]] - [[Nebirirav I.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebirirav II.]] - [[Nebukadnezar I.]] - [[Nebkaure Heti]] - [[Nebmaatre]] - [[Nebra]] - [[Nebsenre]] - [[Nečerkare]] - [[Nedžemibre]] - [[Neferefre]] - [[Neferhotep I.]] - [[Neferhotep III.]] - [[Neferit I.]] - [[Neferit  II.]] - [[Neferka]] - [[Neferkahor]] -  [[Neferkamin Anu]] - [[Neferkare I.]] - [[Neferkare II.]] - [[Neferkare IV.]] - [[Neferkare V.]] - [[Neferkare VI.]] - [[Neferkare VIII.]] - [[Neferkare Nebi]] - [[Neferirkare]] - [[Neferkasokar]] - [[Neferkaure]] - [[Nefertari]] - [[Neheb]] - [[Nehesi]] - [[Neferirkare Kakai]] - [[Neferkamin I.]] - [[Neko II.]] - [[Nektaneb I.]] - [[Nektaneb II.]] -  [[Nergal-ušezib]] - [[Nerikare]] - [[Nešri]] - [[Nikare]] - [[Nikare II.]] - [[Nikefor Brijenij]] - [[Nikefor III. Botanijat]] - [[Niketas Honiates]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor I. Konstantinopelski]] - [[Nikifor I. Logotet]] - [[Nikifor II. Fokas]] - [[Nikolaj Aleksander Vlaški]] - [[Nikola Jurišić]] - [[Nikolaj Kanabos]] - [[Ninečer]] - [[Ninsun]] - [[Ninurta-apal-Ekur]] - [[Ninurta-nadin-šumi]] - [[Ninurta-tukulti-Ašur]] - [[Nitokris]] - [[Njuserre]] - [[Nuja]] - [[Nubnefer]] - [[Nur-Adad]] - [[Nur ad-Din]] - [[Nur Devlet]] - [[Nur-Mer]]

'''O'''&lt;br&gt;
[[Ogulčak Arslan Kan]] - [[Osman ibn Ibrahim]] - [[Oistin mac Amlaíb]] – [[Ongend]] - [[Offa Mercijski]] - [[Odorik Pordenonski]] - [[Oldžejtu]] - [[Ošin Kilikijski]] - [[Ošin Lampronski]] - [[Oton III. Bavarski]] - [[Oda Hesenska]] - [[Oton I. Saški]] - [[Odo Francoski]] - [[Osman ibn Afan]] - [[Omar ibn Abd al-Aziz]] - [[Omar I. Kretski]] - [[Omar ibn Hubajra]] - [[Oujang Šju]] - [[Ozmiš kagan]] - [[Ogul Kajmiš]] - [[Oda Haldenslebenska]] - [[Oton Boleslavovič]] - [[Oseluk]] - [[Oldřih Češki]] - [[Oda Meissenska]] - [[Odoaker]] - [[Oleg Novgorodski]] - [[Olibrij]] - [[Omurtag]] - [[Opat Suger]] - [[Orban]] - [[Orda kan]] - [[Orderik Vitalis]] - [[Ördög]] - [[Organa]] - [[Orgetoriks]] - [[Orhan I.]] - [[Orod I.]] - [[Orod II.]] - [[Orod III.]] - [[Orontobat]] - [[Osman I.]] - [[Osman II.]] - [[Osman I.]] - [[Otto von Below]] 

'''P'''&lt;br&gt;
[[Penda Mercijski]] – [[Peda Mercijski]] - [[Plaisance Antiohijska]] - [[Peroz III.]] - [[Peter Deljan]] - [[Petrislav Vojislavljević]] - [[Peter II. Orseolo]] - [[Peter Dukljanski]] - [[Pribina (ban)]] - [[Pomponij Mela]] - [[Pitodorida Pontska]] - [[Polemon I. Pontski]] - [[Polemon II. Pontski]] - [[Prusij II. Bitinski]] - [[Pjotr Wrangel]] - [[Polien]] - [[Palak]] - [[Perisad V.]] - [[Pan Geng]] - [[Piri Reis]] - [[Pribina]] - [[Prisk]] - [[Psevdo-Zaharija Govornik]] - [[Paul von Rusdorf]] - [[Piotr Dunin]] - [[Predslava Kijevska]] - [[Pribislav Vagrski]] - [[Pagan]] - [[Pakor I.]] - [[Pakor II.]] - [[Pakor I. Perzijski]] - [[Pál Tomori]] -  [[Pamba]] - [[Papež Formoz]] -  [[Papež Inocenc III.]] - [[Papež Marin I.]] - [[Pargali Ibrahim Paša]] - [[Parisatis]] - [[Paršatatar]] - [[Partamaspat]] - [[Pătrașcu Dobri]] - [[Pentini]] - [[Pepi I.]] -  [[Pepi II.]] - [[Pepi III.]] - [[Peribsen]] - [[Pertinaks]] - [[Peroz I. Kušanšah]] - [[Perzej Makedonski]] - [[Pescenij Niger]] - [[Peter Bartolomej]] - [[Peter I. Bolgarski]] - [[Peter I. Vlaški]] - [[Peter II. Courtenayski]] - [[Peter IV. Bolgarski]] - [[Peter Gojniković]] - [[Peter Puščavnik]] - [[Petubastis III.]] - [[Peter IV. Rareš]] - [[Pijaššili]] - [[Pije]] - [[Pijusti]] - [[Piksodar]] - [[Pilip Orlik]] - [[Pinej]] - [[Pipin I. Akvitanski]] - [[Pipin II. Akvitanski]] - [[Pipin Grbasti]] - [[Pipin Herstalski]] - [[Pipin Landenski]] - [[Pir Mohamed]] - [[Pithana]] - [[Plektruda]] - [[Plevrat I.]] - [[Polibij]] - [[Presijan]] - [[Prijezda I.]] - [[Prosigoj]] - [[Przemisl II.]] - [[Psametik I.]] - [[Psametik II.]] - [[Psametik IV.]] - [[Psamut]] - [[Psusenes I.]] - [[Ptolemaj I. Soter]] - [[Poliperhon]] - [[Přemysl Orač]] - [[Ptolemaj II. Filadelf]] - [[Ptolemaj V. Epifan]] - [[Ptolemaj VI. Filometor]] - [[Ptolemaj VII. Neos Filopator]] - [[Ptolemaj VIII. Everget]] - [[Publij Kvintilij Var]] - [[Pupien]] - [[PU-Šarruma]] - [[Puzur-Ašur I.]] - [[Puzur-Ašur II.]] - [[Puzur-Sin]] - [[Puzur-Ašur III.]] - [[Puzur-Ištar]]

'''R'''&lt;br&gt;
[[Rostam]] - [[Ragnar Lodbrok]] – [[Reginfred]] – [[Rihard III. Angleški]] – [[Robert de Torigni]] – [[Robert I., grof Artoisa]] - [[Rukn ad-Din Huršah]] - [[Rustichello da Pisa]] - [[Ruben II. Kilikijski]] - [[Ruben III. Kilikijski]] - [[Ruben I. Armenski]] - [[Radoslav Gradišnić]] - [[Ratold Italijanski]] - [[Regino Prümski]] - [[Rudolf I. Burgundski]] - [[Rudolf II. Burgundski]] - [[Ritona]] - [[Rotona]] - [[Rosmerta]] - [[Ragnahar]] - [[Robert I. Francoski]] - [[Rusa I.]] - [[Rusa II.]] - [[Rogerij Borsa]] - [[Romoald I. Beneventski]] - [[Rastislav Moravski]] - [[Richeza Berška]] - [[Richeza Poljska]] - [[Ratibor I. Pomorjanski]] - [[Radbod Frizijski]] - [[Rado (majordom)|Rado]] - [[Radu I. Vlaški]] - [[Radu III. Čedni]] - [[Radu V. Afumatski]] -  [[Radu VI. Bădica]] - [[Radu VII. Paisie]] -  [[Radu Leon]] ‎- [[Radu Mihnea]] - [[Radu Negru]] - [[Raganfrid]] - [[Rahotep]] - [[Rajmond IV. Touluški]] - [[Ramzes I.]] -  [[Ramzes III.]] - [[Ramzes V.]] - [[Rašid al-Din]] - [[Rekared I.]] - [[Rekesvint]] - [[Renseneb]] - [[Rib-Hadda]] - [[Richeza Lotarinška]] -  [[Ricimer]] - [[Rihard II. Angleški]] - [[Rim-Sin I.]] - [[Rim-Sin II.]] - [[Rimuš Asirski]] - [[Robert I. Courtenayski]] - [[Robert Menih]] - [[Rogerij I. Sicilski]] - [[Rogneda Polocka]] - [[Rogvolod]] - [[Roman I. Bolgarski]] - [[Roman I. Lekapen]] - [[Roman II.]] - [[Roman III. Argir]] - [[Roman IV. Diogen]] - [[Friedlieb Ferdinand Runge|Runge, Friedlieb Ferdinand ]] - [[Rurik]] 

'''S'''&lt;br&gt;
[[Sakal kagan]] - [[Sui Jangdi]] - [[Suluk kagan]] - [[Son]] - [[Songdok]] - [[Sun Vanrong]] - [[Sulejman Arslan Kan]] - [[Satuk Bugra Kan]] - [[Sujunčhodža kan]] - [[Senge]] - [[Sergej Pavlovič Tolstov]] - [[Sigfred Danski]] – [[Sigurd Ring]] – [[Sigurd Kača v očesu]] – [[Snorri Sturlson]] – [[Sakso Gramatik]] - [[Sigfred]] - [[Sven II. Danski]] – [[Sven Vilobradi]] - [[Smbat II. Armenski]] - [[Smbat VIII. Bagratuni]] - [[Senekerim-Hovhannes Arcruni]] - [[Smbat I. Armenski]] - [[Suhajl ibn Amr]] - [[Sofija Loonska]] - [[Sarolt]] - [[Simon iz Kéze]] - [[Slavomir Moravski]] - [[Svetopolk II. Moravski]] - [[Sulpicij Aleksander]] - [[Suno]] - [[Sandakšatru]] - [[Sarduri II.]] - [[Simeon Olelkovič]] - [[Skilur]] - [[Sulejman ibn Abd al-Malik]] - [[Sima Tan]] - [[Sun Čuan]] - [[Sima Guang]] - [[Si jabgu kagan]] - [[Skilaks]] - [[Sandil]] - [[Sinadena Bizantinska]] - [[Stibor von Baysen]] - [[Salomea Berška]] - [[Skomantas Jatvinški]] - [[Svetopolk II. Pomorjanski]] - [[Soběslav II.]] - [[Simeon Moskovski]] - [[Spytihněv II.]] - [[Svatopluk Olomuški]] - [[Svetoslava Poljska]] - [[Svjatoslav Olgovič]] - [[Sofija Minska]] - [[Spytihněv I.]] ‎- [[Sven III. Danski]] - [[Sa (faraon)|Sa]] - [[Sagisu]] - [[Sahib I. Geraj]] - [[Sahure]] - [[Sajed Borhan]] - [[Sajid Ahmed I.]] - [[Sakirhar]] - [[Salitis]] - [[Salonin]] - [[Samium]] - [[Samsu-iluna]] - [[Samuel Bolgarski]] - [[Sanakt]] - [[Sanatruk]] - [[Sanatruk II.]] - [[Sanherib]] - [[Sankptahi]] - [[Sarduri I.]] - [[Sargon I.]] - [[Sargon II.]] - [[Sargon Akadski]] - [[Sarpedon]] - [[Sartak]] - [[Sasan]] - [[Satilgan]] - [[Sa'umu]] - [[Savin (kan)|Savin]] - [[Sebkaj]] - [[Sehetepibre]] - [[Segerseni]] - [[Seanhibtavi Seanhibre]] - [[Sehebre]] - [[Seheperenre]] - [[Sehetepibre]] - [[Sekemib]] - [[Sekemket]] - [[Sekemre]] - [[Sekemre Šedvast]] - [[Sjemomisl]] - [[Sobekemsaf I.]] - [[Sobekemsaf II.]] - [[Selevk I. Nikator]] - [[Selevk II. Kalinik]] - [[Selevk III. Keraun]] - [[Selevk IV. Filopator]] - [[Selim I. Geraj]] - [[Selim II.]] - [[Selim III.]] - [[Semenkare]] - [[Semenre]] - [[Semerket]] - [[Semken]] - [[Senaib]] - [[Senebmiu]] - [[Senebkaj]] - [[Sened]] -  [[Senusret I.]] - [[Senusret II.]] - [[Senusret III.]] - [[Senusret IV.]] - [[Septimij Sever]] - [[Seti I.]] - [[Set Meribre]] - [[Setnaht]] - [[Setut]] - [[Sevadžkare I.]] - [[Sevadžkare III.]] - [[Sevadžtu]] - [[Sevar]] - [[Sevt III.]] - [[Sidonij Apolinarij]] - [[Sigibert I.]] - [[Sigibert II.]] - [[Sigibert III.]] - [[Sigibert Hromi]] - [[Sigismund I. Poljski]] - [[Sigismund II. Avgust]] - [[Sihator]] - [[Sikelgajta]] - [[Silahdar Damat Ali Paša]] - [[Sili-Adad]] - [[Simion Movilă]] - [[Simon Bar Kohba]] - [[Simonida Nemanjić]] - [[Sin-Eribam]] - [[Sin-Idinam]] - [[Sin-Ikišam]] - [[Simeon Bekbulatovič]] - [[Sisebut]] - [[Sin-šar-iškun]] - [[Sin-šumu-lišir]] - [[Sitalk]] - [[Skarlat Kalimahi]] - [[Skerdilajd]] - [[Skunha]] - [[Slon (faraon)]] - [[Smail-aga Čengić]] - [[Smenhkare]] - [[Smilcena Paleologina]] - [[Smilec]] - [[Sneferka]] - [[Sneferu]] - [[Sobekhotep I.]] - [[Sobekhotep III.]] - [[Sobekhotep IV.]] - [[Sobekhotep V.]] - [[Sobekhotep VI.]] - [[Sobekhotep VII.]] - [[Sobekhotep VIII.]] - [[Sobekneferu]] - [[Soběslav I. Češki]] - [[Sogdijan]] - [[Sonbef]] - [[Eugène Soubeiran]] - [[Sozomen]] - [[Sparadok]] - [[Stanislav Leščinski]] - [[Stavrakij]] - [[Stefan Branković]] - [[Stefan Dušan]] - [[Stefan Lazarević]] - [[Stefan Uroš V.]] - [[Sten Sture mlajši]] - [[Stepanos Asoghik]] - [[Stjepan Tomaš]] - [[Stjepan Tomašević]] - [[Stjepan Vukčić Kosača]] - [[Stojgnev]] - [[Karl Hugo Strunz|Strunz, Karl Hugo]] - [[Subedej]] - [[Sujumbike]] - [[Sulejman II.]] - [[Sulejman II. Rumski]] - [[Sulejman Čelebi]] - [[Sulejman ibn Kutalmiš|Sulejman ibn Kutalmiš]] - [[Sulili]] - [[Sumuel]] - [[Sumu-Epuh]] - [[Sumu-Jaman]] - [[Sumu-la-El]] - [[Sveti Kliment Ohridski]] - [[Sveti Naum]] - [[Sveti Sava]] - [[Svetonij]] - [[Svintila]] - [[Svjatopolk II. Kijevski]] - [[Svjatoslav III. Igorjevič]]

'''Š'''&lt;br&gt;
[[Šengdzong]] - [[Šidzong]] - [[Šingdzong]] - [[Šjao Guanjin]] - [[Šjao Janjan]] -[[Šjao Novdžin]] - [[Šulu Ping]] - [[Štefan Angleški]] - [[Šadžar al-Dur]] - [[Štefan Vojislav]] - [[Ši Najan]] - [[Šundži]] - [[Šen Jue]] - [[Šjao Dzišjan]] - [[Šjan (dinastija Han)]] - [[Šuan (dinastija Han)]] - [[Šjang Džja]] - [[Šennong]] - [[Šjao Džja]] - [[Šjao Ji]] - [[Šjao Šin]] - [[Šeguj kagan]] - [[Šibi kagan]] - [[Šabaka]] - [[Šabataka]] - [[Šahgali]] - [[Šahin Geraj]] - [[Šahruh Mirza]] - [[Šalim-ahe]] - [[Šalmaneser I.]] - [[Šalmaneser III.]] - [[Šamaš-šum-ukin]] - [[Šamši-Adad I.]] - [[Šamši-Adad V.]] - [[Šanakdakete]] - [[Šapur I.]] - [[Šapur III.]] - [[Šapur IV.]] - [[Šapur Perzijski]] - [[Šarek]] - [[Šattivaza]] - [[Šattuara]] - [[Šattuara II.]] -  [[Šauštatar]] - [[Šejk Ahmed]] - [[Šejk Aulijar]] - [[Šeneh]] - [[Šenšek]] - [[Šepseskaf]] - [[Šepseskare]] - [[Šeši]] - [[Šišman I.]] - [[Škorpijon I.]] - [[Škorpijon II.]] - [[Štefan V. Ogrski]] - [[Štefan Dečanski]] - [[Štefan Dragutin]] - [[Štefan Konstantin]] -  [[Štefan Milutin]] - [[Štefan Nemanja]] - [[Štefan Prvokronani]] - [[Štefan Radoslav]] - [[Štefan Uroš I.]] - [[Štefan Vladislav I.]] - [[Štefan Vladislav II.]] - [[Štefan Zapolja]] - [[Šulgi]] - [[Šupiluliuma I.]] - [[Šupiluliuma II.]] - [[Šuttarna I.]] - [[Šuttarna II.]] - [[Šuttarna III.]] - [[Šu-turul]]

'''T'''&lt;br&gt;
[[Tonjukuk]] - [[Te Čojong]] - [[Te Ičin]] - [[Te Inson]] - [[Te Čungsang]] - [[Tajdzong]] - [[Teobald I. Navarrski]] - [[Tatatunga]] - [[Toros III. Kilikijski]] - [[Toros II. Kilikijski]] - [[Teodor Rštuni]] - [[Toros I. Armenski]] - [[Trdat (arhitekt)]] - [[Teodora Kosara]] - [[Teodora (senatorka)]] - [[Tit Labien]] - [[Teodomer]] - [[Trebeta]] - [[Tiberij III.]] - [[Tempti-Humban-Inšušinak]] - [[Teušpa]] - [[Teofil Edeški]] - [[Tajdzu (dinastija Džin)]] - [[Tjandzuo (dinastija Ljao)]] - [[Togon Timur]] - [[Trije vladarji in pet cesarjev]] - [[Tengri kagan]] - [[Tong jabgu kagan]] - [[Tardu]] - [[Tulan kagan]] - [[Taspar kagan]] - [[Teodora Angelina]] - [[Traidenis]] - [[Tabiri]] - [[Taharka]] - [[Tahurvaili]] - [[Tankred Galilejski]] - [[Tantamani]] - [[Tao I.]] - [[Tao II.]] - [[Tetišeri]] - [[Tarik ibn Zijad]] - [[Tasilo II. Bavarski]] - [[Taşköprüzade]] - [[Tašlultum]] - [[Teisp]] - [[Teja (kralj Ostrogotov)|Teja]] - [[Tengri]] - [[Teobald III. Šampanjski]] - [[Teodora Smilec]] - [[Teodor I. Laskaris]] - [[Teodozij Vlaški]] - [[Teos]] - [[Teš]] - [[Tit Flavij]] - [[Tomaž Slovan]] - [[Šapur II.]] - [[Šar-Kali-Šari]] - [[Tatikij]] - [[Telec]] - [[Telerig]] - [[Telipinu]] - [[Teobald Bavarski]] - [[Teodahad]] - [[Teodbert Bavarski]] - [[Teodebald]] - [[Teodebert  I.]] - [[Teodebert  II.]] - [[Teodemir]] - [[Teoderik I.]] - [[Teoderik II.]] - [[Teoderik III.]] - [[Teoderik Strabon]] - [[Teodoald]] - [[Teodor II. Laskaris]] - [[Teodora II.]] - [[Teodora III.]] - [[Teodorik I.]] - [[Teoderik Veliki]] - [[Teodor Svetoslav]] - [[Teodozij II.]] - [[Teodozij III.]] - [[Teofan Spovednik]] - [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]] - [[Teofilakt Simokat]] - [[Teos]] - [[Teres I.]] -  [[Teti]] - [[Teudis]] - [[Tevta]] -‎ [[Tervel]] - [[Thietmar Merseburški]] - [[Richard Trevithick]] - [[Tiberij II. Konstantin]] - [[Tiglat-Pileser I.]] - [[Tiglat-Pileser III.]] - [[Tija]] - [[Tiju]] - [[Timur Lenk]] - [[Tiridat I.]] - [[Tiridat II.]]  - [[Tiridat III.]] - [[Tiš-atal]] - [[Tit Flavij]] - [[Togrul beg]] - [[Tokomer]] - [[Toktamiš]] - [[Toktu]] - [[Totila]] - [[Toljen II.]] -  [[Toluj]] - [[Toros Edeški]] - [[Trebonijan Gal]] - [[Tudhalija]] -  [[Tudhalija I.]] ‎- [[Tudhalija II.]] - [[Tudhalija III.]] - [[Tudhalija IV.]] - [[Tudor Vladimirescu]] - [[Tukulti-Ninurta I.]] - [[Tukulti-Ninurta II.]] - [[Tunka Manin]] - [[Tura-Dagan]] - [[Tušratta]] - [[Tutankamon]] - [[Tutmoz I.]] - [[Tutmoz II.]] - [[Tutmoz III.]] - [[Tutmoz IV.]] - [[Tutuš I.]]

'''U'''&lt;br&gt;
[[Uč Elig kagan]] - [[Ügyek]] - [[Urtak]] - [[Umfredo Hautevillski]] - [[Uroš I. Vukanović]] - [[Ulrich von Jungingen]] - [[Udul-kalama]] - [[Uglješa Mrnjavčević]] - [[Uhna]] - [[Ulagči]] - [[Ulgen]] - [[Ulug Mohamed]] - [[Umaj]] - [[Umaja ibn Abd Šams]] - [[Umor (kan)|Umor]] - [[Unas]] - [[Uraz Mohamed]] - [[Ur-Baba]] - [[Urgana]] - [[Ur-gar]] - [[Ur-gigir]] - [[Ur-Nammu]] - [[Ur-nigin]] - [[Ur-Nanše]] - [[Ur-Ningirsu]] - [[Ur-Nungal]] -  [[Userkaf]] - [[Userkare]] - [[Ušpija]] -  [[Utamiš Geraj]] - [[Utnapištim]] - [[Utu-hengal]] - [[Uzbeg kan]] - [[Uzun Hasan]]

'''V'''&lt;br&gt;
[[Vang Džengdžun]] - [[Vudžje kagan]] - [[Vali Mohamed]] - [[Viljem Malmesburyjski]] - [[Viljem Rubruški]] - [[Vančinbalin Inžanaš]] - [[Vladimir Vojislavljević]] - [[Vukan]] - [[Vihing]] - [[Viljem II. Gornjepanonski]] - [[Veraudun]] - [[Vladimir Olgerdovič]] - [[Vanjan Šijin]] - [[Vujašu]] - [[Vej Šov]] - [[Vo Džja‎]] - [[Vu, cesar Hana]] - [[Ven Ding]] - [[Vu Ji]] - [[Vu, kralj Džova]] - [[Vu Ding]] - [[Vuling]] - [[Viljem II. Apulijski]] - [[Viljem Železna roka]] - [[Valdemar IV. Danski]] - [[Vladislav III. Tankonogi]] - [[Viljem iz Modene]] - [[Vladislav I. Herman]] - [[Vsevolod II. Kijevski]] - [[Vsevolod IV. Kijevski]] - [[Vladislav I. Češki]] - [[Vsevolod Pskovski]] - [[Virpirka Tenglinška]] - [[Vratislav II.]] - [[Valdemar II. Danski]] - [[Venčeslav III. Češki]] - [[Vladivoj Češki]] ‎- [[Vnislav]] - [[Vojen]] - [[Vratislav I. Češki]] - [[Vadfradad I.]] - [[Vadfradad II.]] - [[Vadfradad III.]] - [[Vahbarz]] - [[Vahkare Heti]] - [[Valamir]] -[[Valens]] - [[Valentinijan I.]] - [[Valentinijan II.]] - [[Valerijan (rimski cesar)]] - [[Vangion in  Sidon]] - [[Vanij]] - [[Vardan I.]] - [[Vardan II.]] - [[Varad-Sin]] - [[Varnahar II.]] - [[Vasašatta]] - [[Vasilij Vasiljevič Golicin]] - [[Vasudeva II.]] - [[Vazad]] - [[Vazner]] - [[Vegaf]] - [[Venčeslav II. Češki]] - [[Veneg]] - [[Vercingetoriks]] -  [[Vetranion]] - [[Vibilij]] - [[Vidimir]] - [[Viljem iz Tira]] - [[Vima Kadfiz]] - [[Vima Takto]] - [[Vineh]] - [[Višeslav]] - [[Višeslava Kijevska]] - [[Vitelij]] - [[Vjačeslava Novgorodska]] - [[Vlad I. Uzurpator]] - [[Vlad II. Drakul]] - [[Vlad III. Drakula]] - [[Vlad V. Mlajši]] - [[Vlad VI. Dragomir]] -[[Vladimir Rasate]] - [[Vladislav I. Vlaški]] - [[Vladislav II. Izgnanec]] - [[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke]] - [[Vladislav III. Poljski]] - [[Vladislav III. Vlaški]] -  [[Vlastimir (srbski knez)]] -  [[Vologas I.]] - [[Vologas II.]] - [[Vologas III.]] - [[Vologas IV.]] - [[Vologas V.]] - [[Vologas VI.]] - [[Voluzijan]] - [[Vonon I.]] - [[Vonon II.]] - [[Vukan Nemanjić]] - [[Vukašin Mrnjavčević]] - [[Vlatko Vuković Kosača|Vuković Kosača, Vlatko]] - [[Vuk Branković]] - [[Vulfila]]

'''W'''&lt;br&gt;
[[Winrich von Kniprode]] - [[Wulfstan iz Hedebyja]] - [[James Watt|Watt, James]] - [[Christian Samuel Weiss|Weiss, Christian Samuel]] - [[Alfred Werner|Werner, Alfred]] - [[Widukind Corveyski]]

'''Y'''&lt;br&gt;
[[Yaghi-Siyan]] 

'''Z'''&lt;br&gt;
[[Zubajda bint Džafar]] - [[Zotto]] - [[Zbignjev]] - [[Zabaja]] - [[Zagan Paša]] - [[Zbislava Kijevska]] - [[Zenobija]] - [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] - [[Zidanta I.]] - [[Zidanta II.]] - [[Zimri-Lim]] - [[Ziusudra]] - [[Zoa (bizantinska cesarica)|Zoa Porfirogeneta]] - [[Zosim]]

===Stare države in pokrajine===
[[Drugi turški kaganat]] - [[Kasnejši Bohaj]] - [[Turgeški kaganat]] - [[Ujgurski kaganat]] - [[Vzhodni turški kaganat]] - [[Zgodnji Jan]] - [[Čongan]] - [[Dongdan]] - [[Karahanidski kanat]] - [[Kasnejši Džov]] - [[Kasnejši Han]] - [[Kasnejši Ljang]] - [[Kasnejši Tang]] - [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]] - [[Severni Ljao]] - [[Šestnajst prefektur]] - [[Buharski emirat]] - [[Buharski kanat]] - [[Dublinsko kraljestvo]] - [[Džungarski kanat]] - [[Hadramavtsko kraljestvo]] - [[Himjarsko kraljestvo]] - [[Jorvik]] - [[Karakalpakstan]] - [[Kokandski kanat]] - [[Zunanja Mongolija]] - [[Mercija]] - [[Mongolska Armenija]] - [[Wessex]] - [[Džazira (provinca kalifatov)]] - [[Ifrikija]] - [[Kraljestvo Tašir-Dzoraget]] - [[Armensko kraljestvo Kilikija]] - [[Kraljevina Arcah]] - [[Martakertska provinca]] - [[Sjuniško kraljestvo]] - [[Arminija]] - [[Taron]] - [[Vaspurakansko kraljestvo]] - [[Gasanidi]] - [[Palaestina Secunda]] - [[Kraljevina Hrvaška (925–1102)]] - [[Meranija]] - [[Paganija]] - [[Rašidunski kalifat]] - [[Dalmacija (tema)]] - [[Partij]] - [[Zgornja Burgundija]] - [[Spodnja Burgundija]] - [[Zahodnofrankovsko kraljestvo]] - [[Primorska Hrvaška (kneževina)]] - [[Tulunidi]] - [[Afriški eksarhat]] - [[Pont]] - [[Quaestura exercitus]] - [[Vaspurakan]] - [[Kaldija]] - [[Pontsko kraljestvo]] - [[Eolija]] - [[Hubuškija]] - [[Migdonija]] - [[Zamua]] - [[Genovska Gazarija]] - [[Kijevska kneževina]] - [[Kijevsko vojvodstvo]] - [[Nogajska horda]] - [[Severija]] - [[Armorika]] - [[Lahmidi]] - [[Mizija]] - [[Dinastija Džin (266-420)]] - [[Dinastija Ljang]] - [[Dinastija Ming]] - [[Šestnajst kraljestev]] - [[Dinastija Lju Song]] - [[Južni Či]] - [[Kasnejši Džin]] - [[Vzhodni Vej]] - [[Vzhodni Vu]] - [[Cao Vej]] - [[Dinastija Han]] - [[Han (država)]] - [[Šu Han]] - [[Tri kraljestva]] - [[Dinastija Han]] - [[Dinastija Šang]] - [[Severne in južne dinastije]] - [[Ba (država)]] - [[Džao (država)]] - [[Jan (država)]] - [[Šanši]] - [[Šu (kraljestvo)]] - [[Zahodni turški kaganat]] - [[Toharistan]] - [[Transoksanija]] - [[Dinastija Džov]] - [[Prvi turški kaganat]] - [[Zahodni Vej]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Država Tevtonskega reda]] - [[Jugra]] - [[Kneževina Taranto]] - [[Novgorodska republika]] - [[Panonska marka]] - [[Pomerelija]] - [[Sveto rimsko cesarstvo]] - [[Tavastija]] - [[Tripolitanija]] - [[Vojvodina Apulija in Kalabrija]] - [[Vojvodina Legnica]] -[[Adiabena]] - [[Afrika (rimska provinca)]] - [[Ahaja (rimska provinca)]] - [[Ajdinski emirat]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Akvitanska Galija]] - [[Al Andaluz]] - [[Alasija]] - [[Amki]] - [[Amurru]] - [[Anšan]] - [[Arabija (rimska provinca)]] - [[Arahozija]] - [[Arvad]] - [[Arzava]] - [[Asirija (rimska provinca)]] - [[Astrahanski kanat]] - [[Atropatena]] - [[Augusta Euphratensis]] - [[Azija (rimska provinca)]] - [[Betika]] - [[Ilirija (država)|Ardijejsko kraljestvo]] - [[Arija (satrapija)|Arija]] - [[Armenija (razločitev)]] - [[Atenska vojvodina]] - [[Avrelijanova Dakija]] - [[Baktrija]]  - [[Bitinija]] - [[Bitinija in Pont (rimska provinca)]] - [[Budimski pašaluk]] - [[Cezarejska Mavretanija]] - [[Ciprsko kraljestvo]] - [[Dalmacija (rimska provinca)]] - [[Daorson]] - [[Davnija]] - [[Desnobrežna Ukrajina]] - [[Dežela Punt]] - [[Dieceza Vzhod]] - [[Dioceza Panonija]] - [[Dioceza Trakija]] -  [[Drangijana]] - [[Druga Panonija]] - [[Drugo bolgarsko cesarstvo]] - [[Ebla]] - [[Egejska vojvodina]] - [[Egipt (rimska provinca)]] - [[Elam]] - [[Epir]] - [[Epirski despotat]] - [[Eridu]] - [[Etolija]] -  [[Evropa (rimska provinca)]] - [[Fenicija (rimska provinca)]] - [[Galija]] - [[Gališko-volinska kneževina]] - [[Gandara]] - [[Gedrozija]] - [[Genovska republika]] - [[Germijan]] - [[Gezer]] - [[Gornja Germanija]] - [[Gornja Panonija (rimska provinca)]] - [[Gornji Egipt]] - [[Grofija Blois]] - [[Grofija Edesa]] - [[Grofija Hainaut]]  - [[Grofija Tripoli]] - [[Habsburška Srbija (1788–1792)]] - [[Hamag Mongol]] - [[Hamazi]] - [[Hamidski bejlik]] - [[Harakena]] - [[Hatra]] - [[Hazari]] - [[Hemimont]] - [[Hercegovski sandžak]] - [[Herson]] - [[Hibernija]] - [[Hirkanija]] - [[Hispanija]] - [[Hivski kanat]] - [[Horezm]] - [[Ilirik]] - [[Isin]] - [[Italijanski katepanat]] - [[Ilkanat]] - [[Ingrija]] - [[Italija (rimska provinca)]] - [[Izavrija]] -  [[Izraelsko kraljestvo (združeno)]]  - [[Judeja]] - [[Judeja (rimska provinca)]] - [[Kabulistan]] - [[Kanaan]] - [[Kadeš]] - [[Kalmarska unija]] - [[Kalmiški kanat]] - [[Kapadokija]] - [[Kapadokija (rimska provinca)]] - [[Karakitajski kanat]] - [[Karaman]] - [[Karamanidi]] - [[Karija]] - [[Karkemiš]] - [[Kasimski kanat]] - [[Kazanski kanat]] - [[Komagena]] - [[Kende]]  - [[Kilikija]] - [[Kneževina Antiohija]] - [[Kneževina Ahaja]] - [[Kneževina Gornja Ogrska]] - [[Kneževina Teodoro]] - [[Konavle]] - [[Korduena]] - [[Kordovski emirat]] - [[Kordovski kalifat]] - [[Korzika in Sardinija (rimska provinca)]] - [[Kotijske Alpe  (rimska provinca)]] - [[Kozaški hetmanat]] - [[Kraljevina Črna gora]] - [[Kraljevina Livonija]] - [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)]] - [[Kraljevina Srbija (1217-1345)]] - [[Kraljevina Srbija (1718-1739)]] - [[Kreta in Cirenajka]] - [[Kretski emirat]] - [[Krf]] - [[Krimski Goti]] - [[Krimski kanat]] -  [[Križarske države]] - [[Krona kraljevine Poljske]] - [[Kujavija]] - [[Kumanija]] - [[Kundur]] - [[Kušansko cesarstvo]] - [[Kuššara]] - [[Lagaš]] - [[Latinsko cesarstvo]] - [[Levobrežna Ukrajina]] - [[Likaonija]] - [[Likija]] - [[Likija in Pamfilija (rimska provinca)]] - [[Luvijci]] - [[Luzitanija]] - [[Makedonija (rimska provinca)]] - [[Mala Armenija]] - [[Mala Skitija]] - [[Medija]] - [[Megido]] - [[Mezija]] - [[Mezopotamija (razločitev)]] - [[Mezopotamija]] - [[Mezopotamija (rimska provinca)]]  - [[Mitani]] - [[Moab]] - [[Moravska Srbija]] - [[Morejski despotat]] - [[Nabatejsko kraljestvo]] - [[Nadžd]] -  [[Nezakcij]] - [[Nikejsko cesarstvo]] - [[Nipur]] - [[Nova Rusija]] - [[Novo egipčansko kraljestvo]] - [[Nuhaše]] - [[Numidija]]  - [[Odriško kraljestvo]] - [[Opričnina]] - [[Osmanska Ogrska]] - [[Osroena]] - [[Osroena (rimska provinca)]] - [[Ostfalija]] - [[Paflagonija]] - [[Palestinska Sirija]] - [[Palmirsko cesarstvo]] - [[Panonija Valerija]] - [[Partija (satrapija)|Partija]] - [[Peninske Alpe  (rimska provinca)]] - [[Peonija]] - [[Pizidija]] - [[Podolje (zgodovinska pokrajina)]] - [[Pretorska prefektura Ilirik]] - [[Prednja Hispanija]] - [[Pretorijanska prefektura Vzhod]] - [[Prevalitanija]] - [[Primorske Alpe (rimska provinca)]] - [[Promona]] - [[Prva babilonska dinastija]] -  [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] - [[Prvo vmesno obdobje Egipta]] - [[Raška]] - [[Rdeča Rutenija]] - [[Retenu]] - [[Retija]] - [[Rimska Armenija]] - [[Rodopi (rimska provinca)]] - [[Rumelija]] - [[Samnij]] - [[Samogitija]] - [[Sandžak]] - [[Sasanidsko cesarstvo]] - [[Satagidija]] - [[Satrapija]] - [[Savska Panonija]] - [[Sebasteja (tema)]] -  [[Seldžuški sultanat Rum]] - [[Selevkidsko cesarstvo]] - [[Seniorska provinca]] - [[Sicilija (rimska provinca)]] - [[Sogdija]] - [[Solunsko kraljestvo]] - [[Spodnja Germanija]] - [[Spodnja Lorena]] - [[Spodnja Panonija (rimska provinca)]] - [[Spodnji Egipt]] - [[Srbski despotat]] - [[Srbsko cesarstvo]] - [[Srednje kraljestvo]] - [[Sremsko kraljestvo]] - [[Stari Egipt]] - [[Staro asirsko cesarstvo]] - [[Staro egipčansko kraljestvo|Staro kraljestvo]] - [[Sumur]] - [[Suza, Perzija]] - [[Švedska Estonija]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Švedsko-norveška zveza]] - [[Tesalija]] - [[Trakija]] - [[Trakija (rimska provinca)]] - [[Trapezundsko cesarstvo]] - [[Travunija]] - [[Tretja urska dinastija]] - [[Umajadski kalifat]] - [[Veliki Horasan]] - [[Velikopoljska]] - [[Vizigotsko kraljestvo]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Tarakonska Hispanija]] - [[Terra Mariana]] - [[Terra Sancti Benedicti]] - [[Tingiška Mavretanija]] - [[Troada]] - [[Velika Bolgarija]] - [[Velika Germanija]] - [[Vlaška]] - [[Vojvodina Benevento]] - [[Vojvodina Livonija]] - [[Vojvodina Spoleto]] -[[Volška Bolgarija]] - [[Vzhodna Prusija]] - [[Zadnja Hispanija]] - [[Zama Regia]] - [[Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)]] - [[Zlata horda]]

===Vojna zgodovina=== 
[[Bitka pri Fariskurju]] - [[Burghal Hidage]] - [[Burh]] - [[Druga baronska vojna]] - [[Fyrd]] - [[Pastirska križarska vojna (1251)]] - [[Osma križarska vojna]] - [[Tuniški sporazum]] - [[Wedmorski sporazum]] - [[Anarhija (Anglija)]] - [[Bitka na Katvanski ravnini]] - [[Bitka pri Bolčuju]] - [[Bitka pri Tjanmenlingu]] 

'''A'''&lt;br&gt;
[[Amirspasalar]] - [[Aspet (vojaški čin)]] - [[Anatolska tema]] - [[Armenska tema]] - [[Aragonska križarska vojna]] - [[Akcenzi]] - [[Akkermanska konvencija]] - [[Andrusovsko premirje]] - [[Antoninov zid]] - [[Apamejski sporazum]] - [[Arsija]] - [[Avstro-Ogrski kompromis]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1529-1533)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)]] - [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)]] -  [[Azabi]] - [[Azeb]] 

'''B'''&lt;br&gt;
[[Bitka pri Hattinu]] - [[Bitka pri Bagrevandu]] - [[Bitka pri Jarmuku]] - [[Bitka pri mostu]] - [[Bitka pri Bratislavi (907)]] - [[Bitka v bosanskem višavju]] - [[Bitka na Gvozdu]] - [[Bitka na Bosworthskem polju]] - [[Bitka pri Soissonsu (923)]] - [[Banda (Bizantinsko cesarstvo)]] - [[Bitka pri Ardabilu]] - [[Bitka pri Kartagini (698)]] - [[Bitka pri Sufetuli]] - [[Bukelarska tema]] - [[Bitka pri Zeli]] - [[Bitka jamborov]] - [[Bitka pri Di Karju]] - [[Bitka pri Kadisiji]] - [[Bitka na jezeru Pojang]] - [[Bitka pri Rdečih pečinah]] - [[Boksarska vstaja]] - [[Bitka pri Inkermanu]] - [[Bitka pri Jarnacu]] - [[Brestkujavski mir]] - [[Bitka na Nevi]] - [[Bitka pod Hojnicami]] - [[Bahčisarajski mirovni sporazum]] - [[Bar Kohbova vstaja]] - [[Batavska vstaja]] - [[Bazilika (top)]] - [[Berma]] - [[Bitka na ager sanguinis]] - [[Bitka na Kalki]] - [[Bitka na Kosovskem polju (1448)]] - [[Bitka na Marici]] -  [[Bitka na Rovinah]] - [[Bitka na Zlatici]] - [[Bitka pri Ajn Džalutu|Bitka pri Ajn Džalutu]] - [[Bitka pri Alcorazu]] - [[Bitka pri Akciju]] - [[Bitka pri Alaliji]] - [[Bitka pri Ankari]] - [[Bitka pri Barbalisu]] - [[Bitka pri Basianu]] - [[Bitka pri Bileći]] - [[Bitka pri Boliji]] - [[Bitka pri Draču (1081)]] - [[Bitka pri Edesi]] - [[Bitka pri Filipih]] - [[Bitka pri Guadaleti]] - [[Bitka pri Harranu]] - [[Bitka v Insubriji]] - [[Bitka pri Jeni]] - [[Bitka pri Kadešu]] - [[Bitka pri Klastidiju]] - [[Bitka pri Kondurči]] - [[Bitka pri  Kressenbrunnu]] - [[Bitka pri Kreti]] - [[Bitka pri Lechfeldu]] - [[Bitka pri Legnici]] - [[Bitka pri Leipzigu]] - [[Bitka pri Manzikertu]] - [[Bitka pri Milvijskem mostu]] - [[Bitka pri Mohaču]] - [[Bitka pri Mohiju]] - [[Bitka pri Mons Lactarius]] - [[Bitka pri Navarinu]] - [[Bitka pri Nedavi]] - [[Bitka pri Odrinu (324)]] - [[Bitka pri Odrinu (378)]] - [[Bitka pri Odrinu (razločitev)]] - [[Bitka pri Orši]] - [[Bitka pri  Pákozdu]] -  [[Bitka pri Periteorionu]] - [[Bitka pri Petrovaradinu]] - [[Bitka pri Pliski]] - [[Bitka pri Posadi]] - [[Bitka pri Pteriji]] - [[Bitka pri Savi (388)]] - [[Bitka pri Slankamnu]] - [[Bitka pri Soissonsu (718)]] - [[Bitka pri Suzdalu]] - [[Bitka pri Tagini]] - [[Bitka pri Tertryju]] - [[Bitka pri Timbri]] - [[Bitka pri Tolbiacu]] - [[Bitka pri Trebiji]] - [[Bitka pri Toursu]] - [[Bitka pri Varni]] - [[Bitka pri Velbaždu]] - [[Bitka pri Vézeronceu]] - [[Bitka pri Vouilléu]] - [[Bitka pri Wogastisburgu]] - [[Bitka pri Zami]]  - [[Bombarda]] - [[Bratislavski mir (1271)]]

'''C'''&lt;br&gt;
[[Comitatenses]] - [[Carnuntum]] - [[Car topov]] - [[Centurija]] -  [[Centurion]] 

'''D'''&lt;br&gt;
[[Deveta križarska vojna]] - [[Druga bitka pri Dongoli]] - [[Drungos]] - [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]] - [[Dan barikad]] - [[Dekurion (konjeniški častnik)]] - [[Dobrinski red]] - [[Druga švedska križarska vojna]] - [[Devolska pogodba]] - [[Doppelsöldner]] - [[Dorpatski sporazum]] - [[Druga križarska vojna]] - [[Druga mitridatska vojna]] - [[Drugo obleganje Dunaja]]

'''E'''&lt;br&gt;
[[Egipčansko-hetitski mirovni sporazum]]

'''F'''&lt;br&gt;
[[Forchheimski mir]] - [[Finsko-novgorodske vojne]]

'''G'''&lt;br&gt;
[[Galipolski sporazum]] - [[Gal mesedi]] - [[Galske vojne]] - [[Gesta Francorum]] - [[Gotska vojna (376–382)]] 

'''H'''&lt;br&gt;
[[Harsianon]] - [[Hastati]] - [[Hetman]] - [[Hipaspisti]] 

'''I'''&lt;br&gt;
[[Iberska tema]] - [[Ilirske vojne]] 

'''J'''&lt;br&gt;
[[Jam Zapoljski sporazum]] - [[Janičarji]] - [[Judovsko-rimske vojne]] 

'''K'''&lt;br&gt;
[[Križarska vojna baronov]] - [Križarske vojne proti Staufovcem]] - [[Kimbrska vojna]] - [[Kapadokijska tema]] - [[Kibireotska tema]] - [[Kölnska vojna|Kölnska vojna]] - [[Kalatravski red]] - [[Kölnska zveza]] - [[Kristburški sporazum]] - [[Kagan bek]] - [[Kardo]] - [[Karlovški mir]] - [[Kastrum]] - [[Katafrakt]] - [[Kielski sporazum]] - [[Konjeniški gardni polk]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1700)]] - [[Konstantinopelsko obzidje]] - [[Kontubernij]] - [[Kopenska vojska Osmanskega cesarstva]] - [[Krakovski sporazum]] - [[Križarske vojne]] - [[Križarski pohod na Varno]] - [[Krvni davek]] - [[Kučukkajnarški mir]] - [[Kurin]] - [[Kurultaj]] 

'''L'''&lt;br&gt;
[[Lačni pohod]] - [[Legatus]] - [[Lejdang]] - [[Livonski pohod proti Rusom]] - [[Landskneht]] - ''[[Legatus Augusti pro praetore]]'' - [[Leves]] - [[Livonska vojna]] - [[Livonski bratje meča]] - [[Livonski red]]

'''M'''&lt;br&gt;
[[Mezopotamska tema]] - [[Moskovsko-litovske vojne]] - [[Mengčong]] - [[Mir iz Saint-Germain-en-Laya]] - [[Montferrand (grad)]] - [[Malmöjski sporazum]] - [[Malteški viteški red]] - [[Marijeve reforme]] - [[Markomanske vojne]]  - [[Mesedi]] - [[Mingan]] - [[Mitridatske vojne]] - [[Moskovska državljanska vojna]] - [[Mosska konvencija]] - [[Muzej poljske vojske]] - 

'''N'''&lt;br&gt;
[[Nvarsaški sporazum]] - [[Novi Navarino]] - [[Nora vojna]] 

'''O'''&lt;br&gt;
[[Optimatska tema]] - [[Obleganje Konstantinopla (860)]] - [[Odprava Rusov v Paflagonijo]] - [[Rusko-bizantinska vojna (907)]] -  [[Obdobje vojskujočih se držav]] - [[Obleganje]] - [[Obleganje Budima (1541)]] - [[Obleganje Antiohije]] - [[Obleganje Bagdada (1258)]] - [[Obleganje Edese]] - [[Obleganje Jeruzalema (1099)]] - [[Obleganje Jeruzalema (1187)]] - [[Obleganje Kamjanca-Podolskega (1672)]] - [[Obleganje Kisega]] - [[Obleganje Konstantinopla (626)]] - [[Obleganje Konstantinopla (674-678)]] - [[Obleganje Nikeje]] - [[Obleganje Očakova]] - [[Obleganje Pskova]] - [[Oradejski sporazum]] - [[Osem praporov]] 

'''P'''&lt;br&gt;
[[Pohod v Tabuk]] - [[Prva bitka pri Dongoli]] - [[Prva fitna]] - [[Primus pilus]] - [[Pruska križarska vojna]] - ''[[Pax Nicephori]]'' - [[Perejaslavski sporazum]] - [[Peta križarska vojna]] - [[Petropavlovska trdnjava]] - [[Pljusski sporazum]] - [[Pokol v Verdenu]] - [[Poterna]] - [[Pozvolski sporazum]] - [[Požarevski mir]] - [[Pretorijanski prefekt]] - [[Prva judovsko-rimska vojna]] - [[Prva mitridatska vojna]] - [[Prvo obleganje Dunaja]]

'''R'''&lt;br&gt;
[[Rusko-bizantinska vojna (941)‎]] - [[Rusko-bizantinske vojne]] - [[Rusko-bizantinski sporazum (945)]] - [[Rakovorska bitka (1268)]] - [[Roskildski sporazumi]] - [[Rusko-krimske vojne]] - [[Rusko-turška vojna (1676-1681)]] - [[Rusko-turška vojna (1686-1700)]] - [[Rusko-turška vojna (1787-1792)]] 
 
'''S'''&lt;br&gt;
[[Sedma križarska vojna]] - [[Sedem velikih zamer]] - [[Severne križarske vojne]] - [[Stralsundski mir]] - [[Samnitske vojne]] - [[Sarisa]] - [[Sejmeni]] - [[Serasker]] - [[Seznam obleganj Konstantinopla]] ‎- [[Sinoda v Uppsali]] - [[Sistovski sporazum]] - [[Spahije]] - [[Sporazum o večnem miru (1686)]] - [[Srbski svobodni korpus]] - ''[[Status quo ante bellum]]'' - [[Strateg]] - [[Sun Binova Umetnost vojne]] - [[Szegedski mirovni sporazum]]

'''Š'''&lt;br&gt;
[[Šesta križarska vojna]] - [[Šelonska bitka]] - [[Švedsko-novgorodske vojne]] - [[Ščečinski mir]] - [[Škorpijon (metalec kopja)|Škorpijon]] 

'''T'''&lt;br&gt;
[[Tretja fitna]] - [[Tema (bizantinsko okrožje)]] - [[Trakezijska tema]] - [[Turkmančajski mirovni sporazum]] - [[Troyski mir]] - [[Trojna intervencija]] - [[Tribunus angusticlavius]] - [[Tribunus laticlavius]] - [[Tagma (vojaška enota)]] - [[Timar]] - [[Timariot]] - [[Trajanovi dačanski vojni]] - [[Tretja mitridatska vojna]] - [[Tretja križarska vojna]] - [[Tretja makedonska vojna]] - [[Triariji]] - [[Trinajstletna vojna]]

'''U'''&lt;br&gt;
[[Uničenje Baturina]] - [[Uškujniki]]

'''V'''&lt;br&gt;
[[Vojna osmih princev]] - [[Vojna treh Henrikov]] - [[Vojna ključev]] - [[Vendski križarski pohod]] - [[Vojna duhovščine]] - [[Vojna lakote]] - [[Varjagi]] - [[Vašvarski mir]] - [[Veksilacija]] - [[Velika ilirska vstaja]] - [[Velika turška vojna]] - [[Veliti]] - [[Vitez]] - [[Vojaški red]] - [[Vojna Šeste koalicije]] - [[Vojne in oboroženi spopadi Rusije]] - 

'''Z'''&lt;br&gt;
[[Zavezništvo osmih držav]] - [[Zlata bula iz Riminija]] - [[Zuhabski mir]]

====Rimske legije==== 
[[I. legija Adiutrix]] - [[I. legija Italica]] - [[I. legija Armeniaca]] - [[I. legija Minervia]] - [[I. legija Parthica]] - [[II. legija Adiutrix]] - [[II. legija Armeniaca]] - [[II. legija Augusta]] - [[II. legija Flavia Virtutis]] - [[II. legija Italica]] - [[III. legija Cirenajka]] - [[III. legija Gallica]] - [[III. legija Parthica]] - [[IV. legija Flavia Felix]] - [[V. legija Alaudae]] - [[V. legija Macedonica]] - [[VI. legija Victrix]] - [[VII. legija Claudia]] - [[VII. legija Gemina]] - [[VIII. legija Augusta]]  - [[IX. legija Hispana]] - [[X. legija Equestris]] - [[X. legija Gemina]] - [[XI. legija Claudia]] - [[XIII. legija Gemina]] - [[XIV. legija Gemina]] - [[XV. legija Apollinaris]] - [[XVI. legija Flavia Firma]] - [[XVI. legija Gallica]] - [[XVII. legija]] - [[XVIII. legija]] - [[XIX. legija]] - [[XX. legija Valeria Victrix]] - [[XXI. legija Rapax]] - [[XXII. legija Primigenia]]

===Drugo===
'''A'''&lt;br&gt;
[[Abdulah-name]] - [[Anikovski krožnik]] - [[Atalik]] - [[Adžina Tepe]] - [[Afšaridi]] - [[al-Halanija]] - [[Arheološki park al-Balid]] - [[Arheološko najdišče Šisr]] – [[Annales Cambriae]] - [[Abasidi]] - [[Amir al-umara]] - [[Arimateja]] - [[Arcrunidi]] - [[Annales Barenses]] - [[Alagion]] - [[Admonitio generalis]] - [[Ariman]] - [[Augusta Treverorum]] - [[Amorij]] - [[Ardabil]] - [[Ajaja]] - [[Azijske večernice]] - [[Al-bidaja va l-Nihaja]] - [[Amir al-Muminin]] - [[Abidos, Dardanele]] - [[Amasra]] - [[Akademija Donglin]] - [[Akademija Hanlin]] - [[Analekti]] - [[Afrasiabske stenske slike]] - [[Ašina]] - [[Avzoni]] - [[Amboiška zarota]] - [[Amboiški edikt]] - [[Al-Aksa]] - [[Annales placentini gibellini]] - [[Annales placentini guelfi]] - [[Annales Vedastini]] - [[Annales Bertiniani]] - [[Alfonzove tablice]] - [[Altötting]] - [[Annales Alamannici]] - [[Annales Sangallenses maiores]] - [[Apolonijev izrek]] - [[Abbottov papirus]] - [[Abidoška dinastija]] - [[Abiški seznam kraljev]] - [[Abri]] - [[Abu Gorab]] - [[Abu Rawash]] - [[Abu Salabih]] -[[Abusir]] - [[Abzu]] - [[Adelfat]] - [[Aes grave]] - [[Aes rude]] - [[Aes signatum]] - [[Aglibol]] - [[Agilolfingi]] - [[Agri decumates]] -[[Ahajci]] - [[Ahajci (Homer)]] - [[Ahidname]] - [[Ahmim]] - [[Ahwat]] - [[Ain Suhna]] - [[Ain Šams]] - [[Aja (mitologija)]] - [[Ajubidi]] - [[Akadščina]] - [[Akçe]] - [[Aker (bog)]] - [[Akšak]] - [[Akvitanci]] - [[Alalah]] - [[Alalu]] - [[Alani]] - [[Alanya]] - [[Alatu]] - [[Alassa]] - [[Alba Iulia]] - [[Albanopolis]] - [[Alcazaba, Málaga]] - [[Aldii]] - [[Aleksandrova vrata]] - [[Aleksandrovski kremelj]] - [[Aleksiada]] - [[Alcázar de los Reyes Cristianos]] - [[Al-Fadghami]]  - [[Algareščina]] - [[Al-latin lev]] - [[Alişar Hüyük]] - [[Almalik, Šindžjang]] - [[Almohadi]] - [[Alobrogi]] - [[Altıntepe]] - [[Amada]] - [[Amantia]] - [[Amantini]] - [[Amardi]] - [[Amarnska pisma]] - [[Amarnsko obdobje]] - [[Ambari]] - [[Ambroni]] - [[Amduat]] - [[Am-heh]] - [[Amlaška kultura]] - [[Ammit]] - [[Ami-Sadukova Venerina tablica]] - [[Amorejščina]] - [[Anaba]] - [[Anadolu Hisarı]] - [[Andelotski sporazum]] -  [[Andetrij]] - [[Anemasova ječa]] - [[Anhur]] - [[Anšar]] - [[Antalya]] - [[Anti]] - [[Antične mezopotamske merske enote]] - [[Antiohov valj]] - [[Antične rimske merske enote]] - [[Apedemak]] - [[Antoninijan]] - [[Antoninska kuga]] - [[Antu]] - [[Anuket]] - [[Anunaki]] - [[Apep]] - [[Apicius]] - [[Apis]] - [[Apisov papirus]] - [[Apostolski kanoni]] - [[Apuani]] - [[Arbil]] - [[Arensnufis]] - [[Argenteus]] - [[Arheološki muzeji v Istanbulu]] - [[Arheološko najdišče Mérida]] - [[Arhimandrit]] - [[Arhimedov palimpsest]] - [[Armant]] - [[Arpalik]] - [[Arrapha]] - [[Arsakidi (Iran)]] - [[Arvad]] - [[Asag]] - [[As (rimski kovanec)|As]] - [[Asenova trdnjava]] - [[Asirski Sončev mrk]] - [[Asjut]] - [[Asuan]] - [[Asurbanipalova knjižnica]] -  [[Aš]] - [[Ašdod]] - [[Ašer (pleme)]] - [[Aškelon]] - [[Ašur]] -  [[Atabeg]] - [[Atef]] - [[Atintani]] - [[Atiški talent]] -  [[Atos]] - [[Atrebati]] - [[Atribis]] - [[Attar]] - [[At Tarif]] - [[Autokrator]] - [[Avari]] - [[Avaris]] - [[Avgust (naslov)]] - [[Avrelijev steber]] - [[Azov]] 

'''B''' &lt;br&gt;
[[Bešbalik]] - [[Bunga mas]] -[[Beš-Aralski naravni rezervat]] - [[Buharska tanga]] - [[Baktrijščina]] - [[Brahmi]] - [[Bar al-Hikman]] – [[Bard]] - [[Bechbretha]] - [[Berad Airechta]] - [[Bredska deklaracija]] - [[Bretha Déin Chécht]] - [[Bretwalda]] - [[Biancov zemljevid sveta]] - [[Bagratidi]] - [[Belojevići]] - [[Beginaža]] - [[Bosonidi]] - [[Brukteri]] - [[Bizantinsko-beneški sporazum (1082)]] - [[Beli teror]] - [[Bebriki]] - ''[[Bencao gangmu]]'' - [[Boksarski protokol]] - [[Basmili]] - [[Bjendžong]] - [[Balaklava]] - [[Bab Agnau]] - [[Boulonjski edikt]] - [[Brindisi]] - [[Banderia Prutenorum]] - [[Barti]] - [[Bolotovski sporazum]] - [[Baalšamin]] - [[Babilonska matematika]] - [[Babilonska trdnjava]] - [[Babilonske številke]] - [[Babilonski koledar]] - [[Badarska kultura]] - [[Bad-tibira]] - [[Bagram]] - [[Bahčisaraj]] - [[Balasagun]] - [[Balh]]  - [[Balšići]] - [[Barcelonski disput]] - [[Barlasi]] - [[Basanija]] - [[Basileopator]] - [[Basileus]] - [[Basra]] - [[Bastarni]] - [[Bat (boginja)]] - [[Batavi]] - [[Bavarski geograf]]- [[Bazilika Svetega groba]] -  [[Beca]] - [[Beglerbeg]] - [[Behistunski napis]] - [[Beit Khallaf]] - [[Bela kapela]] - [[Bel (mitologija)]] - [[Bela piramida]] - [[Belogradčik]] - [[Benben]] - [[Benediktinska nadopatija Pannonhalma]] - [[Beni Hasan]] - [[Beograjski mir]] - [[Berahot]] - [[Berenika (pristanišče)]] - [[Berziti]] -  [[Bes (rimski kovanec)]] - [[Bes (satrap)]] - [[Bezant]] - [[Biblia pauperum]] - ''[[Bibliotheca Corviniana]]'' - [[Birgi]] - [[Biskupin]] -[[Bistam]] - [[Bišapur]] - [[Biši]] - [[Bizanc]] - [[Bizantinska aristokracija in birokracija]] - [[Bizantinski kovanci]] - [[Bizantinski senat]] - [[Bjandzi]] - [[Blauova spomenika]] - [[Blemiji]] - [[Bogomilstvo]] - [[Bojanska cerkev]] - [[Bonifacio]] - [[Bordžigini]] - [[Borilov sinodik]] - [[Borsipa]] - [[Braničevci]] - [[Braničevo]] - [[Brestovska Biblija]] - [[Brevki]] - [[Briška jama]] - [[Briti]] - [[Bubastis]] - [[Budim]] - [[Buhen]] - [[Bukoleon]] - [[Bulava]] - [[Bunene]] - [[Burgundi]] - [[Burgward]] - [[Buto]]

'''C'''&lt;br&gt;
[[Cóic Conara Fugill]] - [[Collectio canonum Hibernensis]] - [[Cáin Adomnáin]] - [[Cogad Gáedel re Gallaib]] – [[Corpus iuris Hibernici]] – [[Críth Gablach]] – [[Clunyjske reforme]] - [[Croylandska kronika]] - [[Cum non solum]] - [[Chronica Majora]] - [[Chronicon Casauriense]] - [[Constitutio Romana]] - [[Chronica sancti Pantaleonis]] - [[Corpus Inscriptionum Latinarum]] - [[Comes]] - [[Cefu Juangui]] - [[Corbeilski sporazum]] - [[Caltabellottski sporazum]] - [[Chronica regia Coloniensis]] - [[Chronicon Faventinum]] - [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]] - [[Codex Manesse]] - [[Confoederatio cum principibus ecclesiasticis]] - [[Collegium Maius]] - [[Collegium Novum]] - [[Chronicon terrae Prussiae]] - [[Câmpulung]] - [[Capitulatio de partibus Saxoniae]] - [[Car zvonov]] - [[Catch Me Who Can]] - [[Caylusova vaza]] - [[Cedrov gozd]] - [[Celeres]] - [[Cezar (naslov)]] - [[Chao (valuta)]] - [[ChEMBL]] - [[Chronica Boemorum]] - [[Chronica Hungarorum]] - [[Chronica seu originale regum et principum Poloniae]] - [[Chronicon Salernitanum]] - [[Cisalpska Galija]] - [[Civitas]] - [[Cizre]] - [[Cluj-Napoca]] - [[Codex Cumanicus]] - [[Comes sacrarum largitionum]] - [[Comis]] -[[Commentarii de bello Gallico]] - [[Concordia Sagittaria]] - [[Constitutio Antoniniana]] - [[Córdoba, Španija]] - [[Corpus separatum]] - [[Crnojevići]] - [[Cursus honorum]] - [[Curtea de Argeș]] - [[Curzonova linija]]

'''Č'''&lt;br&gt;
[[Čudžagam]] - [[Čanjuanski sporazum]] - [[Čor-Bakr]] – [[Černogorovsko-novočerkaska kultura]] - [[Čagatajščina]] - [[Čerkezi]] - [[Čerkezija]] - [[Četrta egipčanska dinastija]] - [[Čigirin]] - [[Çinili Köşk]] -[[Črna piramida]] - [[Črnogorski perper]] - [[Čuanrongi]] - [[Čum]] - [[Čuvaši]]

'''D'''&lt;br&gt;
[[Devet Oguzov]] - [[Dinglingi]] - [[Džjeduši]] - [[Državni muzej uporabne umetnosti Uzbekistana]] - [[Dunhua]] - [[Donkervoort]] - [[Dīwān Lughāt al-Turk]] - [[Džami al-tavarih]] - [[Dežela kadila]] – [[Džanidi]] – [[Džingisidi]] - [[Durhamski sporazum (1139)]] - [[Davidov stolp]] - [[Debelacija]] - [[Džarahidi]] - [[Damietta]] - [[Dongola]] - [[Domagojevići]] - [[Dentumoger]] - [[Dunajski gozd]] - [[Detinec]] - [[Drevljani]] - [[Džaočing]] - [[Džjankang]] - [[Dinastija Šin]] - [[Društvo pravičnih in složnih pesti]] - [[Džinši]] - [[Devet poglavij matematične umetnosti]] - [[Džangdžjašanska hanska bambusna besedila]] - [[Ding]] - [[Donghu]] - [[Džaoling]] - [[Džičeng]] - [[Dzidži tongdžjan]] - [[Džemaa el-Fna|Džemaa el-Fnaa]] - [[Dauni]] - [[Dulebi]] - [[De revolutionibus orbium coelestium]] - [[Dabujidi]] - [[Dagon]] - [[Dahšur]] - [[Dalimilova kronika]] - [[Damastion]] - [[Damnatio memoriae]] - [[Danajci]] - [[Danišmendi]] - [[Dea Gravida]] - [[De administrando imperio]] - [[De ceremoniis]] - [[Deir el-Ballas]] - [[Dekuman]] - [[Dekurija]] - [[Delminij]] - [[Demotska pisava]] - [[Denarij]] - [[Dendera]] - [[Denizli]] - [[Derafš Kaviani]] - [[Der]] - [[Derbent]] - [[Despot (dvorni naslov)]] - [[Dešret]] - [[Devet lokov]] - [[Deveta egipčanska dinastija]] - [[Deseta egipčanska dinastija]] - [[Devetnajsta egipčanska dinastija]] - [[Dezitijati]] - [[Dilbat]] - [[DIN 31635]] - [[Dinastija Vasa]] - [[Dingir]] - [[Dirham]] - [[Divina dispensatione]] - [[Djahi]] - [[Dneprove brzice]] - [[Dnjester]] - [[Dodrans]] - [[Dofar (governorat)]] - [[Dolina Coa]] - [[Dolina kraljic]] - [[Domesticus]] - [[Domestikos]] - [[Dominat]] - [[Donacija Sutrija]] - [[Donec]] - [[Dorski slog]] - [[Dra Abu el-Naga]] - [[Drobeta-Turnu Severin]] - [[Dromon]] - [[Druga egipčanska dinastija]] - [[Drugi torunjski mir]] - [[Drugi triumvirat]] - [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] - [[Duamutef]] - [[Duat]] - [[Dumuzi]] - [[Dunajski kongres (1515)]] -[[Dušanov zakonik]] - [[Dupondij]] - [[Dur-Kurigalzu]] - [[Dux]] - [[Dvajseta egipčanska dinastija]] - [[Dvanajsta egipčanska dinastija]] - [[Dve gospe]] - [[Dzalisi]] - [[Dzuo Džuan]] - [[Džagfar tarihi]] - [[Džavišgar]] - [[Džebel Barkal]] - [[Džedkarejeva piramida]] - [[Džemdet Nasr]] - [[Džemdet nasrsko obdobje]] - [[Džizja]] - [[Džongdu]] - [[Džurčeni]] 

'''E'''&lt;br&gt;
[[Elegeški napis]] - [[Encomium Emmae Reginae]] – [[Ealdorman]] - [[Eparhija]] - [[Edikt o izgonu]] - [[Egerska zlata bula]] - [[Eberswaldski zaklad]] - [[Edoni]] - [[Eolci]] - [[Enotri]] - [[Edikt iz Beaulieuja]] - [[Estoire d'Eracles]] - [[Excerpta Constantiniana]] - [[Eblaitščina]] - [[Edfu]] - [[Edui]] - [[Egipčanska algebra]] - [[Egipčanski muzej, Berlin]] -  [[Egipčanski muzej, Kairo]] - [[Eğirdir]]  - [[Ejalet]] - [[Ekallatum]] - [[Ekbatana]] - [[Ekron]] - [[Ekskubitorji]] - [[Ekvi]] - [[Elamščina]] - [[El Džem]] - [[Elefantina]] - [[El Kab]] - [[El Kurru]] ‎- [[El-Lahun]] - [[Elteber]] - [[Emar]] - [[Emeš]] - [[Enajsta egipčanska dinastija]] - [[Enbilulu]] - [[Enhelejci]] - [[Enki]] - [[Enkomi]] - [[Enlil]] - [[Enmerkar in gospodar Arate]] - [[EN (klinopis)]] - [[Enmannsche Kaisergeschichte]] - [[Enmešara]] - [[Ensi]] - [[Enten]] - [[Enuma Eliš]] - [[Epitome de Caesaribus]] - [[Ereškigal]] - [[Eridu]] - [[Erikova kronika]] - [[Eruvin]] - [[Erzincan]] - [[Erzurum]] - [[Esagila]] - [[Esterina knjiga]] - [[Ešnuna]] - [[Etymologicum Magnum]] - [[Etnografski muzej, Ankara]] - [[Evrikov zakonik]] - [[Excerpta Latina Barbari]] - [[Extremadura]] 

'''F'''&lt;br&gt;
[[Fajaztepa]] - [[Fili]] - [[Fragmentarni letopisi Irske]] – [[Frankoitalijanščina]] - [[Fals]] - [[Faustinopolis]] - [[Fusang]] - [[Faradayeva čaša]] - [[Fraunhoferjeve črte]] - [[Fengsu tongji]] - [[Fenghao]] - [[Fengdžjan]] - [[Fanagorija]] - [[Femsko sodišče]] - [[Finoskandija]] - [[Fajansa]] - [[Fajum]] - [[Faras]] - [[Faravahar]] - [[Fasti]] - [[Fasti Triumphales]] - [[Fatva]] - [[Feodozija]] - [[Ferman]] - [[Filistejci]] - [[Filitosa]] -[[Filotejev Kletorologij]] - [[Firuzabad, Fars]] - [[Flandrija]] - [[Foederati]]  - [[Fokaja]] - [[Folis]] - [[Formannskapsdistrikt]] - [[Fotijeva shizma]] - [[Frataraka]] - [[Fuldski letopisi]] 

'''G'''&lt;br&gt;
[[Guozidžjen]] - [[Gurkan]] - [[Geografija (Ptolemaj)]] - [[Gardani hisar]] - [[Gavelkind]] - [[Gesta Danorum]] - [[Gesta Francorum Iherusalem peregrinantium]] - [[Gesta Pontificum Anglorum]] - [[Gesta Regum Anglorum]] - [[Gesta Stephani]] – [[Grad Falaise]] - [[Grad Corfe]] – [[Grad Çandır]] - [[Gavit]] - [[Gadir Hum]]- [[Grubeša Vojislavljević]] - [[Gesta Hunnorum et Hungarorum]] - [[Gesta Hungarorum]] - [[Genius cucullatus]] - [[Gesta Treverorum]] - [[Gnjeznenska bula]] - [[Gokturki]] - [[Grki]] - [[Grad Melfi]] - [[Georgenberški sporazum]] - [[Gemeiner Pfennig]] - [[Grivna]] - [[Galindi]] - [[GAL (klinopis)]] - [[Galatski stolp (stari)]] - [[Gal dubsar]] -  [[Gal gestin]] - [[Gal mesedi]] - [[Galci]] - [[Galurščina]] - [[Gandž Name]] - [[Gardinerjev seznam hieroglifov]] - [[Garum]] - [[Gat, Filisteja]] - [[Gazi Husrev-begova medresa]] - [[Gebelein]] - [[Gebel el-Silsila]] - [[Gebze]] - [[Genucijevi zakoni]] - [[Gepidi]] - [[Gesta principum Polonorum]] - [[Geštinana]] - [[Geti]] - [[Gezerski koledar]] - [[Ġgantija]] - [[Gibralfaro]] - [[Girsu]] - [[Glinjani]] - [[Gniezno]] - [[Goplani]] - [[Gornja Gvineja]] - [[Gornja Mezopotamija]] - [[Grad Kroměříž]] - [[Grevtungi]] - [[Grivasti pavijan]] - [[Grobnica Kira Velikega]] - [[Grodno]]-  [[Grofija Flandrija]] - [[Gubernija]] - [[Gudejeva valja]] - [[Guduščani]] - [[Gundišapur]] - [[Gur Emir]] - [[Gutijci]] - [[Gvinejski zaliv]] 

'''H'''&lt;br&gt;
[[Hunčun]] - [[Handža]] - [[Helong]] - [[Hudžja]] - [[Hudud al-alam]] - [[Hodža (Srednja Azija)]] - [[Halhi]] -[[Huntajdži]] - [[Heiligenski sporazum]] – [[Heimskringla]] - [[Mankus]] - [[Heptarhija]] - [[Historia Mongalorum]] - [[Hormuz (mesto)]] - [[Hoftag]] - [[Humeima]] - [[Hasan-Džalaljani]] - [[Hiperpiron]] - [[Hamdanidi]] - [[Hetumidi]] - [[Halat]] - [[Hajbar]] - [[Haridžiti]] - [[Harka (naziv)]] - [[Historia Salonitana]] - [[Hiperboreja]] - [[Hünername]] - [[Hadrumetum]] - [[Haraks]] - [[Henan]] - [[Hebej]] - [[Handan]] - [[Hešibi]] - [[Haodžing]] - [[Henrikovski členi]] - [[Hioniti]] - [[Henricus Petrus]] - [[Henrikovska knjiga]] - [[Hedvikin kodeks]] - [[Helmno]] - [[Historia Tartarorum]] - [[Hanti]] - [[Habur]] - [[Hadad]] - [[Hadjaški sporazum]] - [[Hadžitarhan]] - [[Hafsidi]] - [[Haja]] - [[Halabija]] - [[Halafska kultura]] - [[Haldi]] - [[Halikarnas]]  - [[Halkidika]] - [[Hamadan]] - [[Hamadanski  kamniti lev]] - [[Hansi]] - [[Hapi (Horov sin)]] - [[Harač]] - [[Harran]] - [[Hasunska kultura]] - [[Hati (anatolsko ljudstvo)]] - [[Hati (germansko pleme)]] - [[Hatt-i humajun]] - [[Hatnub]] - [[Hatun]] - [[Hatuša]] - [[Hauran]] - [[Havara]] - [[Haz]] - [[Hazor]] - [[Heket]] - [[Hendursaga]] - [[Henrikova kronika Livonije]] - [[Hensit]] - [[Hentiamenti]] - [[Heracleopolis Magna]] - [[Hermopolis]] - [[Hermopolska ogdoada]] - [[Hesat]] - [[Hetitski klinopis]] - [[Hazaran]] - [[Hedžet]] - [[Heh]] - [[Hekat]] - [[Hekatomnidi]] - [[Heka]] - [[Hekatompil]] - [[Heksamilion]] - [[Helandija]] - [[Heliopolis]] - [[Helveti]] - [[Hepri]] - [[Herišef]] - [[Hermunduri]] - [[Heroon]] - [[Herson]] - [[Heruli]] - [[Heruski]] - [[Hešbon]] - [[Hetitska besedila]] - [[Heveli]] - [[Hieratika]] - [[Hilandarska listina]] - [[Hiksi]] - [[Hilandar]] - [[Hilandarski tipik]] - [[Hipogej Ħal-Saflieni]] - [[Hipogej Sant'Iroxi]] - [[Hipokavst]] - [[Hipon]] - [[Histamenon]] - [[Historia Augusta]] - [[Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum]] - [[Historia Langobardorum]] - [[Historia Sicula]] - [[Hiša duše]] - [[Hnum]] - [[Hofmarschall]] - [[Hofmeister]] - [[Holašovice]] - [[Hollókő]] - [[Honsu]] - [[Hopeš]] - [[Hor]] - [[Horodlanska unija]] - [[Horovi sinovi]] - [[Horovo ime]] - [[Horovo oko]] - [[Hövitsman]] - [[Huang Čing Džigong Tu]] - [[Hu, Egipt]] - [[Hu (mitologija)]] - [[Huesca]] - [[Huriti]] - [[Huritščina]] - [[Hušbišag]]

'''I'''&lt;br&gt;
[[Ihšididi]] - [[Intitulacija]]] - [[Interpretatio romana]] - [[Ime obdobja (Kitajska)]] - [[Inkerman]] - [[Ivanovih sto]] - [[Iași]] - [[Ičirgu bojla]] - [[Igigi]] - [[Iguman]] - [[Ikonomidisov Taktikon]] - [[Ilabrat]] - [[Iliri]] - [[Ilustrirana kronika]] - [[Ilustrirana kronika Ivana Groznega]] - [[Imenik bolgarskih kanov]] - [[Imset]] - [[Inventarna stela]] - [[Iqta]] - [[Irkalla]] - [[Iske Kazan]] - [[Istanbulski pomorski muzej]] -[[Ištar]] - [[Ištarat]] - [[Ititavi]] - [[Ius regale montanorum]] - [[Ivanovske skalne cerkve]] - [[İznik]] - [[Ižori]]

'''J'''&lt;br&gt;
[[Jenisejski Kirgizi]] - [[Jam]] - [[Jus spolii]] - [[Jedisan]] - [[Jonglejeva enciklopedija]] - [[Juejang]] - [[Jame Jungang]] - [[Jinšu]] - [[Jonci]] - [[Jagelonska knjižnica]] - [[Jagelonska univerza]] - [[Jabgu]] - [[Jah (mitologija)]] - [[Jakuti]] - [[Jame Aggteleškega krasa in Slovaškega krasa]] - [[Jamhad]] - [[Jantarna cesta]] - [[Japigi]] - [[Jarhibol]] - [[Jasak]] - [[Jatvingi]] - [[Jaželbiški mir]] - [[Jevamot]] - [[Joma]] - [[Judenrat]] - [[Judovska četrt, Třebíč]] - [[Judovski prazniki]] - [[Juridična stela]] - [[Justinijanova dinastija]] - [[Jutungi]] - [[Južna mazgunska piramida]] 

'''K'''&lt;br&gt;
[[Kerulen]] - [[Korjosa]] - [[Kujak]] - [[Karluki]] - [[Kitanska mala pisava]] - [[Knjiga Suija]] - [[Kamniti stolp (Ptolemaj)]] - [[Kan]] - [[Kokand]] - [[Kafirkala (Tadžikistan)]] - [[Kafirkala (Uzbekistan)]] - [[Kalai Kafirnigan]] - [[Karatepa]] - [[[[Kizil kala]]]] - [[Kojkirilgan kala]] - [[Khor Rori]] – [[Kazenski zakoni (Irska)]] - [[Kilkennyjski statut]] - [[Le Bec-Hellouin]] – [[Knýtlinga saga]] - [[Klarendonske konstitucije]] - [[Kanon medicine]] - [[Karmati]] - [[Kaskar]] - [[Kitab al-jabr wa-l-muqabala]] - [[Kadisija]] - [[Kütahya]] - [[Kabari]] - [[Kronika Regina Prümskega]] - [[Kapitular]] - [[Kartular]] - [[Konradini]] - [[Ksulsigije]] - [[Keltska Galija]] - [[Kuriali]] - [[Kalcedonsko krščanstvo]] - [[Kronika Alfonza III.]] - [[Kimerci]] - [[Kimiata]] - [[Kluhorski prelaz]] - [[Kataonija]] - [[Kibistra]] - [[Klazomenski sarkofag]] - [[Krakovsko-vilenska unija]] - [[Kitab al-Ujun]] - [[Komerciarij]] - [[Kurgan]] - [[Knjiga Ljanga]] - [[Knjiga Čija]] - [[Knjiga Songa]] - [[Kraljeva ustanova Velike Britanije]] - [[Kultura ploščastih grobov]] - [[Kitajske piramide‎]] - [[Knjiga Džina]] - [[Knjiga Hana]] - [[Knjiga Kasnejšega Hana]] - [[Knjiga o številih in računanju]] - [[Knjiga Veja]] - [[Kitajski priimek]] - [[Knjiga dokumentov]] - [[Knjiga poznejšega Hana]] - [[Kronike Huajanga]] - [[Knjiga pesmi]] - [[Knjiga Džova]] - [[Knjiga obredov]] - [[Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu]] - [[Kefalonija]] - [[Katoliška liga]] - [[Kandik]] - [[Kutriguri]] - [[Kopa (številska enota)]] - [[Kulmske pravice]] - [[Konradov statut]] - [[Kareli]] - [[Kašubi]] - [[Kabinet medalj]] - [[Ka (faraon)|Ka]] - [[Kadi]] -  [[Kafes]] - [[Kalbidi]] - [[Kaldarij]] - [[Kaledonci]] - [[Kalisz]] - [[Kališki statut]] - [[Kalmiki]] - [[Kalmiščina]] - [[Kamen iz južne Sakare]] - [[Kamen iz Palerma]] - [[Kampidanščina]] - [[Kanonsko pravo]] - [[Kanop]] -  [[Kanopska skrinja]] - [[Kanopski vrči]] - [[Kapua]] - [[Kapudan paša]] - [[Karakum]] - [[Karejski tipik]] - [[Karpati]] - [[Karpi]] - [[Kartuša]] - [[Kartuša (hieroglif)]] - [[Kasiti]] - [[Kasluhejci]] - [[Kasr Ibrim]] - [[Kava, Sudan]] - [[Kavkan]] - [[Kaza]] - [[Kelti]] - [[Keltiberi]] -  [[Karaka]] - [[Karavela]] - [[Karnaški seznam kraljev]] - [[Kasiti]] - [[Kaski]] - [[Katif]] - [[Kavkan]] - [[Kazan]] -  [[Kаzanlăška grobnica]] - [[Kazanski kremelj]] - [[Kayseri]] - [[Kebehsenuf]] - [[Kefrenova piramida]] - [[Kek (mitologija)]] - [[Kejsun]] - [[Keneurgenč]] - [[Kereidi]] - [[Kerma]] - [[Kilikijska vrata]] - [[Killingworthške lokomotive]] - [[Kilva]] - [[KI (klinopis)]] - [[Ki (mitologija)]] - [[Kimbri]] - [[Kipčaki]] - [[Kipčaščina]] -  [[Kipsela]] - [[Kirov valj]] - [[Kis, Egipt]] - [[Kiš]] - [[Kišar]] - [[Kitāb-e Dīārbakrīya]] - [[Kitani]] - [[Kizik]] - [[Kizilkum]] - [[Kizzuwatna]] - [[Klinopis]] - [[Knjiga Čena]] - [[Knjiga nebeške krave]] - [[Knjiga votlin]] - [[Knjiga vrat]] - [[Knjige dihanja]] - [[Kodašim]] - [[Kom El Sultan]] - [[Komneni]] - [[Kom Ombo]] - [[Koncil v Clermontu]] - [[Koncil v Piacenzi]] - [[Kongrati]] - [[Konstantinopelski mirovni sporazum (1479)]] - [[Konstantinska dinastija]] - [[Kulturna krajina Lednice-Valtice]] - [[Konstantinopelska patria]] ‎- [[Konstantinopelski hipodrom]] - [[Konstantinopelski sporazum (1533)]] - [[Košiški privilegij]] - [[Krakovski kongres]] - [[Kran]] - [[Kratka kronologija]] - [[Kruja]] - [[Ksantos]] - [[Ksois]] - [[Ktitor]] - [[Kuara]] - [[Kuban]] - [[Kubit (dolžinska mera)]] - [[Kudurru]] - [[Kültepe]] - [[Kumani]] - [[Kumarbi]] - [[Kupola na skali]] - [[Kuropalat]] - [[Kurški steli]] - [[Kuruş]] - [[Kušanšah]] - [[Kuta, Mezopotamija]] - [[KV11]] - [[KV14]] - [[Kvadi]] - [[Kvadrans]] - [[Kvadratura parabole]] - [[Kvestor]] - [[Kvinarij]] 

'''L'''&lt;br&gt;
[[Ljaojang] - [[Linhuangfu]] - [[Letopisi Insifallena]] - [[Limeriški sporazum]] - [[Letopisi Ulstra]] - [[Lampron]] - [[Lori (trdnjava)]] - [[Lex Romana Curiensis]] - [[Liber Historiae Francorum]] - [[Lindisfarnski evangeliji]] - [[Lestrigoni]] - [[Lužecki samostan]] - [[Liaodong]] - [[Lingču]] - [[Luojang]] - [[Letopisi mojstra Jana]] - [[Letopisi vojskujočih se držav]] - [[Letopisi pomladi in jeseni]] - [[Lit de justice]] - [[Lukani]] - [[Liber ad honorem Augusti]] - [[Liber censuum]] - [[Latgalci]] - [[Letopisi Frankovskega kraljestva]] - [[Limes Saxoniae]] - [[Livonska rimana kronika]] - ‎[[Lorški letopisi]] - [[Lavrentijev letopis]] - [[Lužiška kultura]] - [[Lahamu]] - [[Lahmu]] - [[Laodamija]] - [[Laodicea Combusta]] - [[Larak]]  -  [[Larisa]] - [[Larsa]] - [[Łaskijev statut]] - [[Latakija]] - [[Lateranski obelisk]] - [[Latinci]] - [[Latinske pravice]] - [[Latobiki]] - [[Latobrigi]] - [[Lehiti]] - [[Lelvani]] - [[Lemba]] - [[Lemki]] - [[Leponti]] - [[Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov]] - [[Letopis popa Dukljana]] - [[Leto štirih cesarjev]] - [[Leto petih cesarjev]] - [[Leto šestih cesarjev]] - [[Levi (ljudstvo)|Levi]] - [[Levoča, Spiški grad in z njima povezani kulturni spomeniki]] - [[Lex Antonia]] - [[Lex Salica]] - [[Lex specialis]] - [[Lex Titia]] - [[Lex Ursonensis]] - [[Liberum veto]] - [[Libijska pisava]] - [[Libijska puščava]] - [[Liguri]] - [[Ligurščina]] - [[Likijci]] - [[Liktor]] - [[Liman (geologija)]] - [[Limes Transalutanus]] - [[Limmu]] - [[L-Innu Malti]] - [[Livrustkammaren]] - [[Litomyšl]] - [[Ljudstva z morja]] - [[Locomotion No. 1]] - [[Logotet]] - [[Logothetes tou dromou]] - [[Logothetes tou genikou]] - [[Logudorščina]] - [[Lublinska unija]] - [[Lugal]] - [[Lugdunska Galija]] - [[Lugi]] - [[Lukka]] - [[Lulubi]]

'''M'''&lt;br&gt;
[[Miyakejin dogodek]] - [[Mandžurščina]] - [[Moheji]] - [[Mavzolej Kaffola Šošija]] - [[Medresa Barak kana]] - [[Medresa Moji Mubarak]] - [[Mošeja Hazrati Imama]] - [[Mavzolej Mohameda Bašoroja]] - [[[[Mavzolej Hakima al-Termizija]]]] - [[Munster]] - [[Margat]] - [[Maqamat al-Hariri]] - [[Mongolska pisava]] - [[Marzban]] - [[Mavla]] - [[Muzej turške in islamske umetnosti]] - [[Magna Hungaria]] - [[Mojmiridi]] - [[Morgengabe]] - [[Men (božanstvo)]] - [[Mitridatska dinastija]] - [[Mjelniška unija]] - [[Možajsk]] - [[Mopsuestija]] - [[Maoling]] - [[Mavzolej Qianling]] - [[Madridski sporazum (1880)]] - [[Mahzen]] - [[Marakeš]] - [[Melfi]] - [[Melfijske konstitucije]] - [[Mezzogiorno]] - [[Mos teutonicus]] - [[Mikulčice]] - [[Mersenski sporazum]] - [[Malbork]] - [[Mogilno]] - [[Mansi]] - [[Malopoljska]] - [[Milčani]] - [[Mačva]] - [[Madhab]] - [[Madarski konjenik]] -  [[Madridski Skilica]] - [[Madžar (mesto)]] - [[Magdeburške pravice]] - [[Malikijski madhab]] - [[Mandilion]] - [[Magister militum]] - [[Magister officiorum]] - [[Magister pecoris camelorum]] - [[Magistrat]] - [[Maglič]] - [[Magnaura]] - [[Magnezija na Meandru]] - [[Magura]] - [[Maharda]] - [[Mainz]] - [[Makedonska dinastija]] - [[Málaga]] -  [[Malindi]] - [[Malta]] - [[Mandejski jeziki]] - [[Mangup]] - [[Maninščina]] - [[Mardin]] - [[Mariki (ljudstvo)|Mariki]] - [[Marinidi]] - [[Markomani]] - [[Markov samostan]] - [[Mar Saba]] - [[Masageti]] - [[Masesili]] -  [[Masili]] - [[Medamud]] - [[Medinet Madi]] - [[Mehit]] - [[Meidum]] - [[Menapijci]] - [[Mérida, Španija]] - [[Marijci]] - [[Medresa]] - [[Mehetveret]] - [[Menat]] - [[Merikarejeva piramida]] - [[Merjenje kroga]] -  [[Merovingi]] - [[Merv]] - [[Mesapi]] - [[Mestna država]] - [[Mestni arheološki muzej, Bologna]] - [[Metoh]] - [[Mihranidi]] - [[Milas]] - [[Miliana]] - [[Milodraška ahidnama]] - [[Minaret]] - [[Mirgisa]] -  [[Medina Azahara]] - [[Medun|Meteon]] - [[Melkumani]] - [[Merkiti]] - [[Mersa Gavasis]] -  [[Mira (Likija)]] - [[Mirza]] - [[Mitilena]] - [[Moed]] - [[Molosi]] - [[Mombasa]] - [[Monemvazija]] - [[Mongolski šamanizem]] - [[Montu]] - [[Morejska kronika]] - [[Moskovski matematični papirus]] - [[Most Mehmed Paše Sokolovića]] - [[Mosul]] - [[Muladi]] - [[Municipij]] - [[Muntenija]] - [[Murom]] - [[Mušhuššu]] - [[Mut]] - [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara]] - [[Muzej Deir ez-Zora]] - [[Muzej Luksorja]]

'''N'''&lt;br&gt;
[[Narodni muzej Malezije]] - [[Nukus]] - [[Nakšbandi]] – [[Nizamija]] - [[Nomokanon]] - [[Nika (upor)]] - [[Nesviški dvorec]] - [[Nušibi]] - [[Naturales quaestiones]] - [[Nevekat]] - [[Nova knjiga Tanga]] - [[Navarh]] - [[Nitra]] - [[Natangi]] - [[Nogata]] - [[Nadruvi]] - [[Nikonova kronika]] - [[Non parum animus noster]] - [[Novgorodska četrta kronika]] - [[Nabonidova kronika]] - [[Nabu]] - [[Nacionalni muzej Irana]] - [[Nacionalni arheološki muzej Neaplja]] - [[Naditu]] - [[Nadžaf]] - [[Naharar]] - [[Nahija]] - [[Nahr el-Kalb]] - [[Najmani]] - [[Nakada]] - [[Nakš-e Rostam]] - [[Namtar]] - [[Nanše]] -[[Napata]] - [[Naravni rezervat Srebǎrna]] - [[Narodni muzej Alepa]] - [[Narodni muzej Damaska]] - [[Narodni muzej egipčanske civilizacije]] - [[Narodni park Hortobágy—Puszta]] - [[Našim]] - [[Nebti]] - [[Nefertem]] - [[Nehen]] - [[Nekbet]] - [[Neferefrejeva piramida]] - [[Neit]] - [[Nemanjići]] - [[Nemes]] - [[Nammu]] - [[Neminem captivabimus nisi iure victum]] - [[Neretvani]] - [[Nerik]] - [[Neronov kolos]] - [[Nervijci]] - [[Nesebar]] - [[Nezikin]] - [[Neznani knez]] - [[Nihil novi]] - [[Nija]] - [[Ninazu]] - [[Nindara]] - [[Ningikuga]] - [[Ninkura]] - [[NIN (klinopis)]] - [[Ninlil]] -[[Nikomedija]] - [[Nilometer]] - [[Nimintaba]] - [[Ninazu]] - [[Ningišzida]] - [[Ninhursaga]] - [[Ningal]] - [[Ninsar]] - [[Nintinuga]] - [[Ninurta]] - [[Nisa]] - [[Nisaba]] - [[Njemen]] - [[Nogajci]] - [[Nom]] - [[Nomarh]] - [[Nomokanon svetega Save]] - [[Norveški rigsdaler]] -[[Notitia de actoribus regis]] - [[Notitia Dignitatum]] - [[Notitia Urbis Constantinopolitanae]] - [[Nubijci]] - [[Numidijci]] - [[Numidščina]] - [[Numus]] - [[Nur (gorovje)|Nur]] - [[Nuri]] - [[Nut]] - [[Nuzi]] - [[Nyen]]

'''O'''&lt;br&gt;
[[Ordos]] - [[Ordu-Balik]] - [[Orakeljski napisi]] - [[Osemnajst pesmi nomadske flavte]] - [[Ojrati]] – [[Onginski napis]] – [[Otočje Dimanijat]] – [[Óláfs saga Tryggvasonar en mesta]] – [[Okrogloglavci]] – [[Old Minster (Winchester)]] - [[Osemnajsti toledski koncil]] - [[Olelkoviči]] - [[Ordoška kultura]] - [[Obredi Džova]] - [[Orhonski napisi]] - [[Otuken]] - [[Orléanski sporazum]] - [[Onoguri]] - [[Ostromirov evangelij]] - [[Obrenovići]] - [[Oešo]] - [[O krogli in valju]] - [[Olmalik]] - [[Olomuc]] - [[Olt]] - [[Oltenija]] - [[Ondol]] - [[Opatija Prüm]] - [[O plavajočih telesih]] - [[Orla]] - [[Osebno ime (Stari Egipt)]] - [[O ravnovesju ravnin]] - [[Oront]] - [[Osma egipčanska dinastija]] - [[O spiralah]] - [[Oppidum]] - [[Oria, Italija]] - [[Orobi]] - [[Osebno ime (arabsko)]] - [[Osemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Osmansko medvladje]] - [[Ostrogoti]] - [[Otranto]] - [[Otrar]] 

'''P'''&lt;br&gt;
[[Por-Bažin]] - [[Pagoda templja Fogong]] - [[Pečatna pisava]] - [[Pul]] – [[Preglednica pomembnih mest (Ptolemaj)]] - [[Pul]] – [[Pajkend]] - [[Pandžakent]] - [[Palača Hudajar kana]] - [[Poyningsov zakon]] - [[Palača Beaumont]] – [[Pedenj]] - [[Potovanja Marka Pola]] - [[Ptolemaida, Egipt]] - [[Preslavska književna šola]] - [[Preslavska ljudska skupščina]] - [[Panegyrici latini]] - [[Porta Nigra]] - [[Pravilo svetega Benedikta]] - [[Priamov zaklad]] - [[Punščina]] - [[Puškinov muzej]] - [[Pontska Herakleja]] - [[Paziriška kultura]] - [[Pet barbarov]] - [[Prinčevi otoki]] - [[Pingo]] - [[Posmrtno ime]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Partizanske prepovedi]] - [[Pekinški človek]] - [[Pokol v Vassyju]] - [[Pragmatična sankcija iz Bourgesa]] - [[Pasijon opatinje Kunigunde]] - [[Privilegium de non appellando]] - [[Prümski sporazum]] - [[Pietati proximum]] - [[Plock]] - [[Pruska zveza]] - [[Prvi torunjski mir]] - [[Pogezani]] - [[Pomezani]] - [[Polabi]] - [[Polabski Slovani]] - [[Pomorjansko]] - [[Posadnik]] - [[Predloga:Češki vladarji]] - [[Padiisetov kip]] - [[Paiza]] - [[Pagus]] - [[Pacta conventa]] - [[Palača Blaherne]] - [[Pala d'Oro]] - [[Palasa]] - [[Paleologi]] - [[Paleta lovcev]] - [[Palmirska aramejščina]] - [[Palóci]] - [[Pannonhalma]] - [[Papirus Harris I]] - [[Papirus Boulaq 18]] - [[Parakoimomenos]] - [[Parni stroj]] - [[Pariški disput]] - [[Parizi]] - [[Parni]] - [[Parti]] - [[Partščina]] - [[Pastirska sekira]] - [[Paša]] - [[Paks (boginja)]] - [[Palimpsest]] - [[Pariški edikt]] - [[Patara]] - [[Pax Chazarica]] - [[Pax Nicephori]] - [[Pax Romana]] - [[Pea]] - [[Pečenegi]] - [[Pejeva in Nehenova duša]] - [[Pelazgi]] - [[Peligan]] - [[Pentapolis]] - [[Pergamonski muzej]] - [[Pesahim]] - [[Peta egipčanska dinastija]] - [[Petindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Petnajsta egipčanska dinastija]] - [[Petriejev muzej egipčanske arheologije]] - [[Pevceti]] - [[Pipinidi]] - [[Piramida Ameni Kemaua]] - [[Piramida Pepija I.]] - [[Piramida Senusreta II.]] - [[Piramidion]] - [[Piramidna besedila]] - [[Pirinski narodni park]] - [[Pirusti]] - [[Pisa]] - [[Plastna piramida]] - [[Planinska kavka]] - [[Plastna piramida]] - [[Plebejski tribun]] - [[Pliska]] - [[Polock]] - [[Pokopana piramida]] - [[Poladska kultura]] - [[Poljski bratje]] - [[Pomladni in jesenski letopisi šestnajstih kraljestev]] - [[Pontifex maximus]] - [[Porfirogenet]] - [[Posteljnik]] - [[Potsdamski sporazum]] - [[Praeses]] - [[Prabolgarski koledar]] - [[Praecepta Militaria]] - [[Praepositus sacri cubiculi]] - [[Praški groš]] - [[Pravi križ]] - [[Prebenda]] - [[Prepiri Hora in Seta]] - [[Pretor]] - [[Pretorska prefektura]] - [[Prevala]] - [[Principat]] - [[Privilegium Sigismundi Augusti]] - [[Proedros]] - [[Prokurator]] - [[Promagistrat]] - [[Promptuarii Iconum Insigniorum]] - [[Pronoja]] - [[Pro]]skineza]] - [[Protospatarij]] - [[Protovestiarij]] -  [[Prusi]] - [[Prva urska dinastija]] - [[Pterija]] - [[Pruski poklon]] - [[Prva egipčanska dinastija]] - [[Prvi triumvirat]] - [[Pšent]] - [[Ptolemajska dinastija]]

'''Q'''&lt;br&gt;
[[Quia maior]] - [[Qift]] - [[Qila Mubarak]] - [[Qustul]] - [[QV66]]

'''R'''&lt;br&gt;
[[Ruiju kokuši]] - [[Resnični  zapisi]] - [[Rabati Malik]] - [[Ras al-Had]] – [[Rustak]] – [[Ragnars saga Loðbrókar]] – [[Ragnarssona þáttr]] - [[Rodbina Wessex]] – [[Rodbina York]] – [[Rachel suum videns]] - [[Ramla]] - [[Ramataim-Zofim]] - [[Rubenidi]] - [[Renovatio regni Francorum]] - [[Robertinci]] - [[Red belega orla]] - [[Seznam kalifov]] - [[Simferopol]] - [[Radzivilska kronika]] - [[Razbojniki iz močvirja Ljanšan]] - [[Rdeče obrvi]] - [[Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju]] - [[Rouranščina]] - [[Red Svetega Duha]] - [[Red svetega Mihaela]] - [[Rafanija]] - [[Ratiaria]] - [[Reichshofrat]] - [[Reichskammergericht]] - [[Reichsregiment]] - [[Renovatio imperii Romanorum]] - [[Ribmonski sporazum]] - [[Radnoški sporazum]] - [[Rabataški napis]] - [[Radaniti]] - [[Rakovski katekizem]] - [[Ras ibn Hani]] - [[Rasamov valj]] - [[Rdeča piramida]] - [[Red sv. Štefana, papeža in mučenca]] - [[Renpet]] - [[Rimska provinca]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimsko državljanstvo]] - [[Red belega orla (Poljska)]] - [[Red bratstva in enotnosti]] - [[Red črnega orla]] - [[Red svete Ane]] - [[Red svetega Aleksandra Nevskega]] - [[Red svetega Andreja]] - [[Red svetega Jurija]] - [[Renenutet]] - [[Res geste Divi Augusti]] - [[Rešef]] - [[Rilski samostan]] - [[Rimska dioceza]] - [[Rimski guverner]] - [[Rimski konzul]] - [[Rimski senat]] - [[Rhindov matematični papirus]] - [[Rimski diktator]] - [[Ripuarski Franki]] - [[Rjazan]]  - [[Roš hašana (Talmud)]] - [[Rugi]] - [[Ruina (zgodovina Ukrajine)]] - [[Rumeli Hisarı]] - [[Rumkale]] - [[Rundetaarn]]

'''S'''&lt;br&gt;
[[Samguk jusa]] - [[Sari-Čeleški naravni rezervat]] - [[Samguk sagi]] - [[Semirečje]] - [[Samarkandski Koran]] - [[Sajmaluu-Taš]] - [[Sulejmanova gora]] - [[Suzani]] - [[Signak]] – [[Sanas Cormaic]] - [[Scela Mucce Meic Datho]] - [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu]] - [[Saga o Hervorju in Hedreku]] – [[Senchas Már]] - [[Seznam danskih vladarjev]] - [[Skjöldunga saga]] – [[Strangfordsko jezero]] - [[Safavidi]] - [[Seznam angleških kraljev]] - [[Stratus]] - [[Seznam mameluških sultanov]] - [[Sijasatnama]] - [[Samostan Hovhanavank]] - [[Sis]] - [[Samostan Hckonk]] - [[Samostan Horomos]] - [[Samostan Sagmosavank]] - [[Samostan Spitakavor]] - [[Samostan Tanahat]] - [[Sbeitla]] - [[Strata Diocletiana]] - [[Siyer-i Nebi]] - [[Saltovsko-majaška kultura]] - [[Speyerski sporazum]] - [[Salzburški letopisi]] - [[Seznam frankovskih kraljev]] - [[Srednji vek]] - [[Summa theologica]] - [[Stater]] - [[Sto ena noč]] - [[Spektralna črta]] - [[Sedem modrecev iz bambusovega gaja]] - [[Sancai Tuhui]] - [[Stara knjiga Tanga]] - [[Stopićeva jama]] - [[Seznam gokturških kaganov]] - [[Sogdijščina]] - [[Sujab]] - [[Slovani v Spodnji Panoniji]] - [[Statutum in favorem principum]] - [[Sicilska zlata bula]] - [[Sambijci]] - [[Skalvi]] - [[Staroangleški Orozij]] - [[Severna Dvina]] - [[Speculum humanae salvationis]] - [[Strigolniki]] - [[Samogiti]] - [[Sandomierška konfederacija]] - [[Seli]] - [[Semigali]] - [[Sabinci]] - [[Saft El Hinna]] - [[Sah]] - [[Sahurejeva piramida]] - [[Sais]] - [[Sakara]] - [[Sakarski seznam kraljev]] - [[Saki]] - [[Salamanca (lokomotiva)|Salamanca]] - [[Salerno]] - [[Salasi]] - [[Salijski Franki]] -  [[Samarska kultura]] - [[Samniti]] - [[Samostan Dioniziat]] - [[Samostan Dohiar]] - [[Samostan Esfigmen]] - [[Samostan Filotej]] - [[Samostan Gregoriat]] - [[Samostan Iviron]] - [[Samostan Jazak]] - [[Samostan Konstamonit]] - [[Samostan Ksiropotam]] - [[Samostan Karakal]] - [[Samostan Ksenofont]] - [[Samostan Kutlumuš]] - [[Samostan Ljubostinja]] - [[Samostan Manasija]] - [[Samostan Mileševa]] - [[Samostan Morača]] - [[Samostan Pantelejmon]] - [[Samostan Pantokrator]] - [[Samostan Reževići]] - [[Samostan Simonopetra]] - [[Samostan Sopoćani]] - [[Samostan Stavronikita]] - [[Samostan svetega Pavla]] - [[Samostan Zograf]] - [[Samostan Žića]] - [[Samuelov napis]] - [[Sandomierski sporazum]] - [[Sandomierz]] - [[Sandžak]] - [[Sanjska stela]] - [[Sankovići]] - [[Şanlıurfa]] - [[Saraceni]] - [[Saraj (mesto)]] - [[Sardeati]] - [[Sardinci]] - [[Sardinščina]] - [[Sarkel]] - [[Sarkofaška besedila]] - [[Sarpanit]] - [[Satet]] - [[Satrap]] - [[Satrapija]] - [[Sebar]] - [[Sebastokrator]] - [[Sebenit]] - [[Sedem rilskih jezer]] - [[Sedemnajsta egipčanska dinastija]] - [[Sedma egipčanska dinastija]] - [[Sehel]] - [[Seked]] - [[Sekmet]] - [[Sekvani]] - [[Seldžuki]] - [[Selevkidi]] - [[Selevkija]] - [[Selevkija (razločitev)]] - [[Semis]] - [[Semiti]] - [[Serabit el-Hadim]] - [[Serket]] - [[Sasarščina]] - [[Sesterc]] - [[Setar]] - [[Seznam antičnih plemen v Iliriji]] - [[Seznam asirskih vladarjev]] - [[Seznam astrahanskih kanov]] - [[Seznam babilonskih kraljev]] - [[Seznam egipčanskih piramid]] - [[Seznam hetitskih kraljev]] - [[Seznam rimskih uzurpatorjev]] - [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] - [[Seznam srbskih vladarjev]] - [[Seznam kanov Zlate horde]] - [[Seznam kasimskih kanov]] - [[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva]] - [[Seznam sumerskih kraljev]] - [[Seznam vladarjev Kuša]] - [[Sia (mitologija)]] - [[Sicilske večernice]] - [[Siega Verde]] - [[Sikuli]] - [[Silion]] - [[Silivri]] - [[Silikva]] - [[Sindh]] - [[Sindžar]] - [[Sin (mitologija)]] - [[Sintagma Matije Vlastarja]] - [[Sinop]] - [[Sipar]] - [[Sirara]] - [[Sisig]] - [[Sistrum]] - [[Sivas]] - [[Skadar]] - [[Skifat]] - [[Skiri]] - [[Skit]] - [[Skorš]] - [[Slani možje]] - [[Sloveni]] - [[Sobek]] - [[Sokar]] - [[Solidus]] -  [[Solun]] - [[Solunski edikt]] - [[Soninščina]] - [[Sopdu]] - [[Spatarij]]  - [[Spiška Kapitula]] - [[Sporazum treh črnih orlov]] - [[Srednja kronologija]] - [[Stadiasmus Patarensis]] - [[Stari Krim]] -  [[Stara Ladoga]] - [[Stari most, Mostar]] -  [[Stari Ras]] - [[Staroegipčansko razumevanje duše]] - [[Stavraton]] - [[Steber Svete trojice, Olomouc]] - [[Stefan (naziv)]] - [[Stela lakote]] - [[Stockholmski krvavi ples]] - [[Stolnic]] - [[Stolnica svetega Aleksandra Nevskega, Sofija]] - [[Stratopedarches]] - [[Suar]] - [[Suda]] -[[Sujumbikin stolp]] - [[Suka]] - [[Sulejmanija]] - [[Sultanija]] - [[Sultantepe]] - [[Sumerščina]] - [[Surh Kotal]] - [[Surname-i Vehbi]] - [[Svaška poroka]] - [[Svejhat]] - [[Sveštarska grobnica]] - [[Svijažsk]] - [[Svobodno kraljevo mesto]]

'''Š'''&lt;br&gt;
[[Šatuoji]] - [[Šuejantuoji]] - [[Šangdžing Longčuanfu]] - [[Šiveji]] - [[Šajbanidi]] – [[Šah (vladar)]] - [[Šjongnu]] - [[Štiriindvajset zgodovin]] - [[Šučang]] - [[Šanhai Judi Čuantu]] - [[Šjadu]] - [[Ši Čjangova ponev]] - [[Štiri knjige in Pet klasik]] - [[Šabakov kamen]] - [[Šabat (Talmud)]] - [[Šai]] - [[Šakkanakku]] - [[Šamaševa tablica]] - [[Šapinuva]] - [[Šaruhen]] - [[Šarur]] - [[Šekalim]] - [[Šerdeni]] - [[Šeriatsko pravo]] - [[Šesta egipčanska dinastija]] - [[Šestdesetiški številski sistem]] - [[Šestindvajseta egipčanska dinastija]] - [[Šestnajsta egipčanska dinastija]] - [[Šišmani]] - [[Šjanbeji]] - [[Šofar]] - [[Štetje živine]] - [[Štirinajsta egipčanska dinastija]] - [[Šu]] - [[Šubat-Enlil]] - [[Šurupak]] 

'''T'''&lt;br&gt;
[[Tajšju]] - [[Tang huijao]] - [[Taraz]] - [[Tegin]] - [[Tjeleji]] - [[Tributarna država]] - [[Trije uradi in šest ministrstev]] - [[Tunguški jeziki]] - [[Tempeljsko ime]] - [[Tonjukukovi napisi]] - [[Tunguško-mandžurska ljudstva]] - [[Tanguti]] - [[Tatabi]] - [[Tempelj Gejuan]] - [[Tillašejkova mošeja]] - [[Tripitaka]] - [[Toprak kala]] - [[Timurnama]] – [[Togail Bruidne Da Derga]] - [[Thegn]] – [[Titulus Regius]] – [[Tretji zakon o nasledstvu]] - [[Turkomani]] - [[Tanuter]] - [[Tebaida]] - [[Tarikhnama]] - [[Toparh]] - [[Theophanes Continuatus]] - [[Turdski edikt]] - [[Turul]] - [[Tevtoni]] - [[Tongeren]] - [[Tungri]] - [[Treveri]] - [[Trierske cesarske terme]] - [[Tenso]] - [[Tibareni]] - [[Tabala]] - [[Treri]] - [[Tripoljsko-kukutenska kultura]] - [[Tongdian]] - [[Tongvančeng]] - [[Tempelj belega konja]] - [[Tibetanski letopisi]] - [[Tisjacki]] - [[Tablica iz Kiša]] - [[Tablica usod]] - [[Tablice iz Eble]] - [[Tanis]] - [[Taanit]] - [[Tabarkin]] - [[Tabriz]]  - [[Tabula Rogeriana]] - [[Taharot]] - [[Taifa]] - [[Taite]] - [[Taiz]] -  [[Tajna zgodovina Mongolov]] - [[Taktikon Uspenskega]] - [[Taksiarh]] - [[Talatat]] - [[Talmud]] - [[Tamga]] - [[Tanger]] - [[Tanukidi]] - [[Tanzimat]] - [[Târgoviște, Romunija|Târgoviște]] - [[Taq-e Bostan]] - [[Targum]] - [[Tarhuntaša]] - [[Tarika]] - [[Tarraco]] - [[Tarz]] - [[Tašmetu]] - [[Tatarščina]] - [[Taulanti|Taulanti]] - [[Taunus]] - [[Taveret]] - [[Tavrini]] - [[Telepinujev razglas]] - [[Tel Tajinat]] - [[Taurus]] - [[Tebanska triada]] - [[Tefilin]] - [[Tefnut]] - [[Tekija]] - [[Tekija (verska zgradba)]] - [[Telč]] - [[Tell Kazel]] - [[Tell]] - [[Tell Šejk Hamad]] - [[Tel Šikmona]] - [[Tell Barri]] - [[Tell Bejdar]] - [[Tell Brak]] - [[Tell Ramad]] - [[Tešub]] - [[Tengrizem]] - [[Tenta]] - [[Teodozijev zakonik]] - [[Tepidarij]]  -  [[Terka]] - [[Terni]] - [[Terterji]] - [[Tetrapilon]] - [[Tetarteron]] - [[Tetradrahma]] -  [[Tetrarhija]] - [[Tervingi]] - [[Tevkri]] - [[Tiana]] - [[Ticinum]] - [[Tilbeşar]] - [[Tile]] - [[Timočani]] - [[Timuridi]] - [[Tinis]] - [[Tipik]] - [[Tiša beav]] - [[Tjaru]] - [[Tlemcen]] - [[Tlos]] - [[Tmutarakan]] - [[Tod]] - [[Toledo]] - [[Tonzura]] - [[Torinski seznam kraljev]] - [[Tortoški disput]] - [[Trajanov steber]] -  [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] - [[Tre Kronor (grad)]] - [[Tretja egipčanska dinastija]] - [[Triens]] - [[Trier]] - [[Triumvirat]] - [[Trinajsta egipčanska dinastija]] - [[Tudun]] - [[Tug]] - [[Tugra]] - [[Tunip]] - [[Tura, Egipt]] - [[Turdetani]] - [[Turduli]] - [[Turkmenščina]] - [[Turščina]] - [[Turuki]] - [[Tus, Iran]] - [[Tuttul]] - [[Tutu (mitologija)]]

'''U'''&lt;br&gt;
[[Uzgenski minaret]] - [[Uzbekistanski sum]] - [[Uzgen]] - [[Uraicecht Becc]] - [[Urgesta]] - [[Utrehtski psalter]] - [[Upor rumenih turbanov]] - [[Upori poganov na Poljskem]] - [[Ubaidsko  obdobje|Ubaidska kultura]] - [[Ujezd]] - [[Ullikummi]] - [[Ulpia Traiana Sarmizegetusa]] - [[Umm el-Qa'ab]] - [[Unasova piramida]] - [[Upelluri]] - [[Uraniborg]] - [[Urartščina]] - [[Uraš]] - [[Ureus]] - [[Urgenč]] - [[Urkeš]] - [[Ur (klinopis)]] - [[Uronarti]] - [[Userkafova  piramida]] - [[Ustava Pilipa Orlika]] - [[Utu]] - [[Uttu]] - [[Uzurpator]] 

'''V'''&lt;br&gt;
[[Varahša]] - [[Vadi Doka]] – [[Vita Ansgarii]] – [[Vita Ædwardi regis]] – [[Vita Ædwardi regis]] - [[Via Maris]] - [[Vasit]] - [[Vardapet]] - [[Vestes]] - [[Vojislavljevići]] - [[Votla cerkev]] - [[Veligrad]] - [[Veni, vidi, vici]] - [[Vangčeng]] - [[Valoijci]] - [[Venšjan tongkao]] - [[Vulture]] - [[Viminacium]] - [[Varmija]] - [[Višgorod]] - [[Varmi]] - [[Viborg (grad)]] - [[Višegrajski kodeks]] - [[Vagri]] - [[Vagrija]] - [[Varni]] - [[Veleti]] - [[Velislavova ilustrirana Biblija]] - [[Vad ben Naka]] - [[Vadi El Garf]] - [[Vadi El Hudi]] - [[Vadi Halfa]] - [[Vadi Hammamat]] - [[Vadi Maghara]] - [[Vadžet]] - [[Vakuf]] - [[Valentinijanska dinastija]] - [[Varšavska konfederacija]] - [[Vašukani]] - [[Vatikanski muzeji]] - [[Velika palača v Konstantinoplu]] - [[Veliko Tǎrnovo]] - [[Veliki svečenik]] - [[Valletta]]  - [[Valide sultan]] - [[Valpet]] - [[Velika Ribja reka]] - [[Veliki karnaški napis]] - [[Veliki vezir]] - [[Veliki župan]] - [[Velikonočna kronika]] - [[Vandalščina]] - [[Verbania]] - [[Vepvavet]] - [[Verethekau]] - [[Veronski seznam]] - [[Vestibul]] -  [[Vezir]] - [[Via Annia]] - [[Via Claudia Augusta]] - [[Via Egnatia]] - [[Via Popilia]] - [[Via Traiana Nova]] - [[Vilajet]] - [[Vila Tugendhat]] - [[Vir gloriosus]] - [[Vir illustris]] - [[Visoki Dečani]] - [[Vita Karoli Magni]] - [[Viterbo]] - [[Viterbski sporazum]] - [[Vivente rege]] - [[Vizigoti]] - [[Vizigotski zakonik]] - [[Vladarski nazivi faraonov]] - [[Vladarsko ime]] - [[Vlahi]] - [[Vlkolinec]] - [[Vojaški tribun]] - [[Vojvoda (vojaški čin)]] - [[Volost]] - [[Volski]] - [[Volški Tatari]] - [[Volubilis]] -  [[Vornik]] - [[Vranduk]] - [[Vukanovići]] - [[Vzhodna puščava]] 

'''W'''&lt;br&gt;
[[Wergeld]] - [[Weld-Blundellova prizma]]- [[Wallingfordski sporazum]] - [[Witan]] 

'''Z'''&lt;br&gt;
[[Zu jong djao]] - [[Zgodovina dinastije Ljao]] - [[Zubuji]] - [[Zafar]] – [[Zgodnjeirsko pravo]] – [[Zajn al-akbar]] - [[Zlati psalterij sv. Gala]] - [[Zlata bula]] - [[Zgodovina Krima]] - [[Zgodovina prerokov in kraljev]] - [[Zukninska kronika]] - [[Zlati dinar]] - [[Zemljevid Mattea Riccija]] - [[Zgodovina južnih dinastij]] - [[Zgodovina Minga]] - [[Zapisi treh kraljestev]] - [[Zgodovina severnih dinastij]] - [[Zapisi velikega zgodovinarja]] - [[Zakon sudni ljudem]] - [[Zveza kuščarjev]] - [[Zadonščina]] - [[Zahodni Slovani]] - [[Zababa]] - [[Zabid]] - [[Zajanidi]] - [[Zakoni dvanajstih tabel]] - [[Zakros]] - [[Zalabija]] - [[Zaporoški kozaki]] - [[Zaratustrova kaaba]] - [[Zawyet El Aryan]] - [[Zeila]] - [[Zengidi]] - [[Zeraim]] - [[Zgodovina minulih let]] - [[Zgodovina Rimskega imperija]] - [[Zilant]] - [[Zlati rog]] - [[Zlomljena piramida]] - [[Zoste patrikia]] - [[Zvečan]] - [[Zvornik]]

'''Ž'''&lt;br&gt;
[[Železna vrata (Srednja Azija)]] - [[Žehra]] - [[Ženski sultanat]]

=={{Silver2}} CEE 2020==
== {{Gold1}} CEE 2021==
[[Zalpuva]] • [[Berat]] • [[Hajredin Barbarosa]] • [[Balša II.]] • [[Karum]] • [[Zeta pod Balšići]] •   [[Vlastimirovići]] • [[Butrint]] • [[Haoni]] • [[Epirska zveza]] • [[Tesproti]] • [[Zeta]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini]] • [[Radimlja]] • [[Narodni park Una]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji]] • [[Andrej III. Ogrski]] • [[Marija Ogrska]] • [[Gjirokastra]] • [[Seznam krajev svetovne dediščine v Srbiji]] • [[Srednjeveški spomeniki na Kosovu]] • [[Pećka patriarhija]] • [[Naša Gospa Ljeviška]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Češki republiki]] • [[Terezin]] • [[Češki raj]] • [[Grad Kost]] • [[Rusko-turška vojna (1877-1878)]] • [[Bašibozuk]] • [[Kneževina Bolgarija]] • 	   [[Vzhodna Rumelija]] • [[Grad Malbork]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem]] •   [[Rudnik soli Wieliczka]] • [[Zgodovinsko središče Krakova]] • [[Cerkvi miru]] • [[Lesene cerkve južne Malopoljske]] • [[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] • [[Krzemionki]] • [[Stari Zamość]] •  [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji]] • [[Nicopolis ad Istrum]] • [[Roksolani]] •     [[Kostoboki]] • [[Samostan Bačkovo]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji]] •  [[Jererujk]] • [[Tatevi Anapat]] • [[Afrodizija]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji]] • [[Ani, Turčija|Ani]] • [[Safranbolu]] • [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği]] •   [[Divriği]] • [[Letoon]] • [[Diyarbakırska trdnjava]] • [[Hevselski vrtovi]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji]] • [[Samostan Dafni]] • [[Filipi, Grčija|Filipi]] • [[Vergina]] • [[Nea Moni]] • [[Patmos]] • [[Samostan Janeza Evangelista, Patmos]] • [[Pitagoreja]] • [[Palača šekijskih kanov]] • [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu]] • [[Atešgah]] • [[Hinalig]] •  [[Vojvodina Češka]] • [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolk I. Moravski]]

=={{Bronze3}} CEE 2022==
[[Armenski koledar]] - [[Ak Kojunlu]] - [[Loveč]] - [[Prijezda I.]] - [[Otokar I. Češki]] - [[Crnojevići]] - [[Jelena Nemanjić Šubić]] - [[Samostan Manasija]] - [[Mješko IV. Krivonogi]] - [[Zlata vrata, Kijev]] - [[Trajanov zid]] - [[Levedi]] - [[Grad Devín]] - [[Albreht IV. Habsburški]] - [[Kosovski vilajet]] - [[Vali (naslov)]] - [[Kartli]] - [[Gulistanski mirovni sporazum]] - [[Kikladi]] - [[Narodni zgodovinski muzej (Albanija)]] - [[Bitka ob Nemigi]] - [[Kition]] - [[Narodni park Slītere]] - [[Estonski zgodovinski muzej|Estonski zgodovinski muzej]] - [[Mindaugasi]] - [[Kazahstanski tenge]] - [[Matka (soteska)|Matka]] - [[San Pawl il-Baħar]] - [[Buġibba (tempelj)]] - [[Kneževina Ogrska]] - [[Pjasti]] - [[Zahodni Poljani]] - [[Popiel]] - [[Hościsko]] - [[Sjemovit]] - [[Rzepiha]] - [[Nebet tepe]] - [[Bogdan I. Moldavski]] - [[Trenčín]] - [[Venčeslav I. Češki]] - [[Konstanca Ogrska]] - [[Privilegium minus]] - [[Privilegium maius]] - [[Vitold Veliki]] - [[Skirgaila]] - [[Krevska unija]] - [[Gediminoviči]] - [[Švitrigaila]] - [[Sigismund Kęstutaitis]] - [[Kęstutis]] - [[Biruta]] - [[Kuri]] - [[Algirdas]] - [[Uljana Tverska]] - [[Džanibeg]] -  [[Marija Vitebska]] - [[Jaunutis]] - [[Jevna Pološka]] - [[Gediminas]] - [[Volinija]] - [[Riški mirovni sporazum]] - [[Vitenis]] - [[Butvidas]] - [[Butigeidis]] - [[Mazovija]] - [[Jagelonci]]

=={{Gold1}} CEE 2023==
''[[Dagome iudex]]'' ⦁ ''[[Dagome iudex]]'' ⦁  [[Jadviga Kališka]] ⦁  [[Sirmij]] ⦁   [[Salona]] ⦁  [[Selevkija Pierija]] ⦁  [[Ivan Malala]]  ⦁  [[Singidunum]] ⦁  [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁  [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁  [[Kraljevina Češka]] ⦁  [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁  [[Taboriti]] ⦁  [[Jan Žižka]] ⦁  [[Sigismund Karibut]] ⦁  [[Besarabija]] ⦁  [[Bukareštanski mirovni sporazum  (1812)]] ⦁  [[Gagauzi]] ⦁  [[Karamanlidi]] ⦁  [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁  [[Fjodor II. Godunov]] ⦁  [[Obdobje težav]] ⦁  [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁  [[Gazi II. Geraj]] ⦁  [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁  [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁  [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁  [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁  [[Lisovčiki]] ⦁  [[Ahmed III.]] ⦁  [[Osmanski kalifat]] ⦁  [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁  [[Akt o združitvi]] ⦁  [[Ukrajinska ljudska republika]]  ⦁  [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁  [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁  [[Abdulmedžid I.]] ⦁  [[Češko steklo]] ⦁  [[Kadın]] ⦁  [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁  [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁ [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁  [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁  [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁  [[Jevpatorija]] ⦁  [[Omer paša Latas]] ⦁  [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁  [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁  [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁  [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁ [[Sindi]]   [[Jadviga Kališka]] ⦁  [[Sirmij]] ⦁ [[Salona]] ⦁ [[Selevkija Pierija]] ⦁ [[Ivan Malala]]  ⦁ [[Singidunum]] ⦁ [[Bitka pri Sirmiju]] ⦁ [[Elizabeta Poljska]] ⦁ [[Margareta Češka]] ⦁  [[Kraljevina Češka]] ⦁ [[Vitezi križa z rdečo zvezdo]] ⦁ [[Taboriti]] ⦁ [[Jan Žižka]] ⦁  [[Sigismund Karibut]] ⦁ [[Besarabija]] ⦁ [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)]] ⦁ [[Gagauzi]] ⦁ [[Karamanlidi]] ⦁ [[Paveza]] ⦁ [[Kraljevina Imereti]] ⦁ [[Fjodor II. Godunov]] ⦁ [[Obdobje težav]] ⦁ [[Jan Karol Chodkiewicz]] ⦁ [[Gazi II. Geraj]] ⦁ [[Fetih I. Geraj]] ⦁ [[Kalga]] ⦁  [[Krimski pohod na Moskvo (1571)]] ⦁ [[Poljsko-ruska vojna (1605–1618)]] ⦁ [[Jan Piotr Sapieha]] ⦁ [[Prokopij Petrovič Ljapunov]] ⦁ [[Aleksander Józef Lisowski]] ⦁ [[Lisovčiki]] ⦁ [[Ahmed III.]] ⦁ [[Osmanski kalifat]] ⦁ [[Ukrajinsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami]] ⦁ [[Akt o združitvi]] ⦁ [[Ukrajinska ljudska republika]] ⦁ [[Pavlo Skoropadski]] ⦁ [[Simon Petljura]] ⦁ [[Kobzar]] ⦁ [[Murat V.]] ⦁ [[Nova mošeja, Carigrad]] ⦁ [[Abdulmedžid I.]] ⦁  [[Češko steklo]] ⦁ [[Kadın]] ⦁ [[Ikbal]] ⦁ [[Lizbonski protokol]] ⦁ [[Red Medžidije]] ⦁  [[Galatski most]] ⦁ [[Velika litovska kneževina]] ⦁ [[Liubartas]] ⦁ [[Treniota]] ⦁  [[Vaišvilkas]] ⦁ [[Švarnas]] ⦁ [[Aukštaitija]] ⦁ ''[[Universitas lingvarum Litvaniæ]]'' ⦁  [[Litovski statuti]] ⦁ [[Tisočletje Rusije]] ⦁ [[Bogdan Hmelnicki]] ⦁ [[Horticja]] ⦁ [[Sporazumi iz Minska]] ⦁ [[Obleganje Sevastopola (1854–1855)]] ⦁ [[Mihail Dmitrijevič Gorčakov]] ⦁ [[Jevpatorija]] ⦁ [[Omer paša Latas]] ⦁ [[Grki na predrimskem Krimu]] ⦁ [[Bosporsko kraljestvo]] ⦁ [[Spartokidi]] ⦁ [[Pantikapej]] ⦁ [[Tavri]] ⦁ [[Spartok I.]] ⦁  [[Nimfej, Krim]] ⦁ [[Levkon I.]] ⦁ [[Kraljevi kurgan]] ⦁ [[Gorgip I.]] ⦁  [[Sindi]]

=={{Gold1}} CEE 2024==
[[Knjižnica ruske akademije znanosti]] ⦁ [[Poljsko-sovjetska vojna]] ⦁ [[Hajk Bžiškjan]] -  [[Virtuti Militari]] ⦁ [[Władysław Eugeniusz Sikorski]] ⦁ [[Medmorje]] ⦁ [[Kresy]] ⦁ [[Direktorat Ukrajine]] ⦁ [[Poljsko-ukrajinska vojna]] ⦁ [[Edward Śmigły-Rydz]] ⦁ [[Hürrem Sultan]] ⦁ [[Bizantinsko-osmanske vojne]] ⦁ [[Prabolgari]] ⦁ [[Sedem slovanskih plemen]] ⦁  [[Severjani]] ⦁ [[Teofilakt Ohridski]] ⦁ [[Povolški Finci]] ⦁ [[Varazdat]] ⦁ [[Omurtagova palača]] ⦁ [[Kazaški kanat]] ⦁ [[Abulhajr kan]] ⦁ [[Žanibek kan]] ⦁ [[Kerej kan]] ⦁ [[Kasim kan]] ⦁ [[Sarajčik]] ⦁ [[Burunduk kan]] ⦁ [[Sozak]] ⦁ [[Turkistan]] ⦁ [[Kandijska vojna]] -  [[Gazi Husein Paša]] ⦁ [[Kodža Musa Paša]] ⦁ [[Köprülü Mehmed Paša]] ⦁ [[Zgodovina Malte]] ⦁ [[Bormla]] ⦁ [[Majmunin nagrobnik]] ⦁ [[Trdnjava svetega Elma]] ⦁ [[Ferdinand von Hompesch zu Bolheim]] ⦁ [[Rusko-turške vojne]] ⦁ [[Niški sporazum (1739)]] ⦁ [[Hotin]] ⦁ 
[[Pjotr Aleksandrovič Rumjancev-Zadunajski]] ⦁ [[Kartlijsko-kahetsko kraljestvo]] ⦁ [[Judah Loew ben Bezalel]] ⦁ [[Osmanske vojne v Evropi]] ⦁ [[Lala Mustafa Paša]] ⦁ [[Kodža Sinan Paša]] ⦁ [[Jurij II. Rákóczi]] ⦁ [[Jaški mirovni sporazum]] ⦁ [[Druga srbska vstaja]] ⦁ [[Kneževina Srbija]] ⦁ [[Stanoje Glavaš]] ⦁ [[Hadži Prodan Gligorijević]] ⦁ [[Berlinski sporazum (1878)]] ⦁ [[Kolima]] ⦁ [[Korintska zveza]] ⦁ [[Demetrij I. Makedonski]] ⦁ [[Pir Epirski]] ⦁ [[Antigon II. Gonat]] ⦁ [[Lizimahija (Trakija)]] ⦁ [[Galipoli]] ⦁  [[Akrokorint]] ⦁ [[Galipolska zvezda]] ⦁ [[Demetriada]] ⦁ [[Savojska križarska vojna]] ⦁ [[Peter I. Ciprski]] ⦁ [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla]]

== {{Gold1}} CEE 2025 ==
[[Estonska vojna za neodvisnost]] - [[Belo gibanje]] - [[Nikolaj Judenič]] - [[Grigorij Semjonov]] - [[Litovska vojna za neodvisnost]] - [[Pavel Bermondt-Avalov]] - [[Suvalški sporazum]] - [[Upor Żeligowskega]] - [[Lucjan Żeligowski]] - [[Republika Srednja Litva]] - [[Latvijska vojna za neodvisnost]] - [[Baltski domobranci]] - [[Ukrajinska vojna za neodvisnost]] - [[Ernest Broșteanu]] - [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] - [[Armada Ukrajinske ljudske republike]] - [[Vjačeslav Molotov]] - [[Katinski pokol]] - [[Pjotr Soprunenko]] - [[Lazar Kaganovič]] - [[Slánskýjev proces]] - [[Ukrajinizacija]] - [[Ukrajinska država]] -  [[Siški strelci]]  - [[Kongresna Poljska]] - [[Organski statut Kraljevine Poljske]] -  [[Kraljevina Galicije in Lodomerije]] - [[Oktobrska diploma]] - [[Februarski patent]] - [[Agenor Romuald Gołuchowski]] - [[Schönbrunnski sporazum]] - [[Januarska vstaja]] - [[Aleksander Wielopolski]] - [[Alvenslebenska konvencija]] - [[Organsko delo]] - [[Žuavi smrti]] - [[Mihail Nikolajevič Muravjov]] - [[Rusko-poljska vojna (1654–1667)]] - [[Jurij Hmelnicki]] - [[Zborivski sporazum]] - [[Aleksej Nikitič Trubeckoj]] - [[Severna vojna (1655–1660)]] - [[Švedska Livonija]] - [[Tišovska konfederacija]] - [[Velavski in Bidgoški sporazum]] - [[Petro Dorošenko]] - [[Zgodovina Latvije]] - [[Narvska kultura]] - [[Kneževina Jersika]] - [[Visvaldis]] - [[Vendi (Livonija)]] - [[Sviderska kultura]] - [[Vilenski sporazum (1561)]] - [[Formula regiminis]] - [[Constitutiones Livonicae]] - [[Koledarski nemiri v Rigi]] - [[Drogičinski sporazum]] - [[Svobodno mesto Riga]] - [[Grodnenski sporazum (1566)]] -  [[Latgalija]] - [[Latvijski rubelj]] - [[Nemški vzhodni rubelj]] - [[Livonska križarska vojna]] - [[Henrik Latvijski]] - [[Albert Riški]] - [[Kaupo]] - [[Polocka kneževina]] - [[Lembitu]] -  [[Oselci]] - [[Pskovska republika]] - [[Timur Kutlug]] - [[Dovmont Pskovski]] - [[Pskovski letopisi]] - [[Pskovska sodna listina]] - [[Zvonica]] - [[Sudebnik Ivana III.]] -[[Aleksander Tverski]] - [[Danska Estonija]] - [[Svjatoslavov pohod na Bolgarijo]] - [[Obleganje Dorostopola]] - [[Bardas Skleros]] - [[Komitopuli]] - [[Nikola (komit)]] - [[Ašot II. Armenski]]  - [[Bagratidska Armenija]] - [[Bagaran]] - [[Sparapet]] - [[Širakavan]] - [[Kars]]

=={{Silver2}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] CEE 2026==
[[Erevanski kanat]]  -  [[Irendek]] - [[Peltast]] - [[Obleganje Jajca (1463)]] - [[Čečeni]] - [[Narin-kala]] - [[Mož iz Urfe]] - [[Lama Dordži]] - [[Alaca Höyük]] - 
[[Davači]] - [[Zgodovina Turčije]] - [[Prizrenska liga]] - [[Ašli]] - [[Zahodna Armenija]] - [[Vattisen jali]] - [[Zgodovina Madžarske]] - [[Dunajski diktat]] - [[Sekeli]] - [[Zrinsko-frankopanska zarota]] - [[Zgodovina Azerbajdžana]] - [[Narodni park Rāzna]] - [[Bosanska Krajina]] - [[Borġ in-Nadur]] - [[Hotinska bitka (1621)]] -
[[Budžaška horda]] - [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] - [[Heraklij II. Gruzijski]] - [[Gjon II. Kastrioti]] - [[Ivan I. Crnojević]] - [[Đuraš Ilijić]] - [[Turovska kneževina]] - [[Svjatopolk I. Kijevski]] - [[Narimunt]] - [[Züriški in Londonski sporazum]] - [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] - [[Estonski Švedi]] - [[Fundamento de Esperanto]] - [[Nektar Terpo]] - [[Zgodovina Slovaške]] - [[Kotini]] - [[Tarkan]] - '[[Chronicon Hungarico-Polonicum]] - [[Grad Beckov]] - [[Jošt Moravski]] - [[Universitas Istropolitana]] - [[Terezijanski urbar]] - [[Ukrajinska uporniška vojska]] - [[Sretenjska ustava]] - [[Bataljon Slavček]] - [[Bitka pri Kolínu]] - [[Antigonidi]] - [[Antigon I. Monoftalm]] - [[Orontidi]] - [[Evagor I.]] -
[[Abdyl Frashëri]] - [[Sanstefanski mir]] - [[Adžari]] - [[Kavkaški kanati]] - [[Katarina Jagelo]] - [[Tamara Gruzijska]] - [[Vitebska kneževina]] - [[Smolenska kneževina]] - [[Bitka pri Aheloju]] - [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] - [[Lapčani]] - [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] - [[Tanbali]] - [[Elizabeta Češka]] - [[Petar I. Petrović Njegoš]] - [[Murus Dacius]] - [[Kuldīga]] - 
[[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] - [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] - [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] - [[Besarabska gubernija]] - [[Zemstvo]] - [[Feldšer]] - [[Prva srbska vstaja]] - [[Dahije]] - [[Vidinski sandžak]] - [[Hajduk Veljko]] - [[Pokol knezov]] - [[Smederevski sandžak]] - [[Temišvarski ejalet]] - [[Rumelski ejalet]] - [[Hadži Mustafa Paša]] - [[Ohridski sandžak]] - [[Ajani]] - [[Krdžali]] -
[[Otoški ejalet]] - [[Ada Kale]]

==Izbrane slike== 
&lt;gallery&gt;
Slika:Ticarjev_dom_2526.JPG|Tičarjev dom pozimi: v ozadju Hudičev steber in Prisojnik&lt;br&gt;[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl)
Slika:Planinska_kavka_2082.JPG|Planinska kavka&lt;br&gt;[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl)
Slika:Bonifazio 44.JPG|Bonifacio (Bunifaziu), mesto nad previsom na skrajnem jugu Korzike.&lt;br&gt;[[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl)
Slika:Stari most čez Rašo v Mahničih 1908.jpg|Opuščeni most čez Rašo pri Mahničih [[Slika:LinkFA-star.png|15px]] (sl)
&lt;/gallery&gt;</text>
      <sha1>6smvanonf4kwj0p1qnik9sd8973urh9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matic Anžej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>161260</id>
    <revision>
      <id>6751722</id>
      <parentid>6643433</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T02:48:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751722</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4550" sha1="n0bzb4kbix1grp6zpuwk04wjcj5b3jr" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Matic Anžej|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Akademija za glasbo v Ljubljani]]|home_town=[[Kranj]]}}
'''Matic Anžej''', [[Slovenci|slovenski]] [[violinist]] in učitelj, * [[1982]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=GM oder: trio Atair|url=https://www.dnevnik.si/72676|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-18|date=2. februar 2004|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Je član [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matic Anžej|url=https://www.filharmonija.si/team/matic-anzej/|website=Slovenska filharmonija|date=2018-05-14|accessdate=2020-11-18|language=sl-SI|archive-date=2021-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210116052323/https://filharmonija.si/team/matic-anzej/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in zakoniti zastopnik Društva Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Društvo|url=https://www.kgosf.si/si/drustvo/|website=www.kgosf.si|accessdate=2020-11-18}}&lt;/ref&gt; Poučuje na [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana]].&lt;ref&gt;[https://www.zsgs.si/wp-content/uploads/2015/06/BILTEN_20151.pdf Bilten Temsig]. 9.–20. marec 2015. zsgs.si. pridobljeno 18. novembra 2020.&lt;/ref&gt;

Bil je član tria Altair, katerega mentor je bil [[Tomaž Lorenz]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Začetki ===
Njegova mama je bila profesorica klavirja. Obiskoval je OŠ Simona Jenka v Kranju. Na Glasbeni šoli v Kranju se je učil pri profesorici Branki Marčan, v tistem času je delal tudi s [[Ciril Veronek|Cirilom Veronekom]] s Srednje glasbene šole v Ljubljani.&lt;ref&gt;[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_43_L.pdf &quot;Matic je izbral glasbo&quot;]. str. 7. ''Gorenjski Glas''. 5. junij 1992. l. 45. št. 43&lt;/ref&gt;

=== Srednja šola in študij ===
Na [[Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana|Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana]] je bil učenec pri [[Volodja Balžalorsky|Volodji Balžalorskem]]. Končal jo je leta 1999.&lt;ref&gt;[http://www.kgbl.si/upload/custom/pages/files/zbornik1998-1999.pdf Zbornik 1998–1999]. Srednja glasbena in baletna šola. januar 2000. pridobljeno 18. novembra 2020.&lt;/ref&gt; Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je bil podiplomski študent v razredu profesorja Primoža Novšaka.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Kot srednješolec je med svoje vzornike uvrstil [[David Ojstrah|Davida Ojstraha]], Viktorja Tretjakova in Jašo Heifetza.&lt;ref&gt;[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_36_L.pdf &quot;Najlepše zveni violina&quot;]. str. 13. ''Gorenjski Glas''. 12. maj 1998. l. 51. št. 36&lt;/ref&gt;

Bil je eden od štirih violinistov, ki so bili izbrani za delavnice pri Yehudiju Menuhinu 15. julija 1998 v okviru 46. mednarodnega poletnega festivala Križanke '98.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glasbene delavnice v okviru festivala Križanke '98|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/glasbene-delavnice-v-okviru-festivala-krizanke-98.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-18|date=24. junij 1998|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Nastopi ==

* 2. marec 2008 (premiera): Neskončnost je večnost ([[Anton Podbevšek teater]]). [[Cankarjev dom]] - plesno slovo [[Andrej Škufca|Andreja Škufce]] in [[Katarina Venturini|Katarine Venturini]] (kot član [[Godalni kvartet|godalnega kvarteta]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NESKONČNOST JE VEČNOST|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/9269|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-11-18|archive-date=2019-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190723093729/http://repertoar.sigledal.org/predstava/9269|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neskončnost je večnost / Infinity is eternity|url=http://www.antonpodbevsekteater.si/si/dogodek/neskoncnost-vecnost/|website=www.antonpodbevsekteater.si|accessdate=2020-11-18|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
== Sklici ==
{{sklici|30em}}
== Zunanje povezave ==

* [https://4d.rtvslo.si/arhiv/neskoncnost-je-vecnost/12462693 Neskončnost je večnost, posnetek prireditve ob plesnem slovesu Katarine Venturini in Andreja Škufce] RTV arhiv (8. marec 2008)

{{DEFAULTSORT:Anžej, Matic}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1982]]
[[Kategorija:Kranjčani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski violinisti]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Anžej, Matic]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Anžej, Matic]]</text>
      <sha1>n0bzb4kbix1grp6zpuwk04wjcj5b3jr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Štepanjsko naselje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>171668</id>
    <revision>
      <id>6751947</id>
      <parentid>6695196</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:51:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50269-25</username>
        <id>265888</id>
      </contributor>
      <origin>6751947</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3233" sha1="f5culx6t9p7myy5l5bpvd69at2mkscv" xml:space="preserve">[[Slika:Štepanjsko naselje.JPG|sličica|Štepanjsko naselje z Litijske ceste]]
'''Štepanjsko naselje''' je eno izmed [[Ljubljana|ljubljanskih]] [[Blok (zgradba)|blokovskih]] naselij, zgrajeno v začetku [[1970|70.]] let [[20. stoletje|20. stoletja]]. Leži med [[Golovec|Golovcem]] in [[Ljubljanica|Ljubljanico]], jugovzhodno od središča mesta. V njem živi približno 10.000 prebivalcev, z 11.288 prebivalci na kvadratni kilometer (podatek za leto 2017) je bilo najgosteje naseljen predel Slovenije.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/najgosteje-naseljeno-je-stepanjsko-naselje-2326266/ |title=Najgosteje naseljeno je Štepanjsko naselje |date=11.7.2017 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2026-06-20}}&lt;/ref&gt; 

Oklepajo ga [[Litijska cesta, Ljubljana|Litijska]], [[Parmska ulica, Ljubljana|Parmska]] in [[pesarska ulica, Ljubljana|Pesarska ulica]], na koncu katere je obračališče [[Ljubljanski potniški promet|mestnih avtobusnih linij]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']]. Mimo naselja pa vozijo tudi linije št. [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']] in [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']].

V naselju sta dve [[osnovna šola|osnovni šoli]], dva [[vrtec|vrtca]], [[šport]]ni objekti, hotel, trgovine in pa dva večja gradbena kompleksa v katerih se nahajajo okrepčevalnice, picerije, lokali, pošta, banka, lekarna, zlatarna, papirnica, kemična čistilnica, čevljarstvo ... Naselje ima tudi svoj gasilski dom, avtopralnico in avtomehanični servis, vulkanizerstvo in dve bencinski črpalki.

==Izvor imena==
[[Naselje]] je ime dobilo po bližnji [[Štepanja vas|Štepanji vasi]].

==Okolica==
Ostala bližnja naselja so: [[Nove Fužine]], [[Kodeljevo]] in Zgornja Hrušica.

== Prireditve ==
V naselju vsako leto poteka brezplačni sosedski festival ''Povezujemo Štepanjsko'', ki ga prostovoljno pripravljajo prebivalci naselja skupaj z lokalnimi društvi in osnovnima šolama v naselju.&lt;ref name=&quot;mol&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/novice/vabljeni-k-soustvarjanju-zelenega-utripa-povezane-skupnosti-stepanjskega-naselja |title=Vabljeni k soustvarjanju zelenega utripa povezane skupnosti Štepanjskega naselja |date=12. 9. 2025 |work=[[Mestna občina Ljubljana]] |accessdate=2026-09-17}}&lt;/ref&gt; Prvič je bil izveden leta 2022, program pa vključuje stojnice društev, mednarodno kuhinjo, dejavnosti za otroke in nastope na odru; dogodek poteka na dvorišču ene od osnovnih šol v naselju.&lt;ref name=&quot;osbj&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.os-bozidarjajakca.si/2026/09/08/festival-povezujemo-stepanjsko-2/ |title=Festival Povezujemo Štepanjsko |work=[[Osnovna šola Božidarja Jakca]] |accessdate=2026-09-17}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;uradna&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://festivalstepanjsko.si/ |title=Povezujemo Štepanjsko – sosedski festival |work=Uradna spletna stran festivala |accessdate=2026-09-17}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Četrtna skupnost Golovec]]

{{škrbina-naselje-Ljubljana}}
{{koord|46|3|2|N|14|32|43|E|region:SI|display=title}}
[[Kategorija:Četrtna skupnost Golovec]]</text>
      <sha1>f5culx6t9p7myy5l5bpvd69at2mkscv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Majda Artač Sturman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>172356</id>
    <revision>
      <id>6751705</id>
      <parentid>6713213</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:53:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751705</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10705" sha1="rt3c4q9gbaekm2t6y0wb90qygq75cok" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|birth_date = 18. maj 1953
|nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]]
}}
'''Majda Artač Sturman''', [[Slovenci|slovenska]] [[profesorica]], [[pesnik|pesnica]], [[pisateljica]], [[Esej|esejistka]], [[Kulturni delavec|kulturna delavka]], * [[1953|18. maj 1953]], [[Trst]].

== Življenje in delo ==
Majda Artač se je rodila v [[Trst|Trstu]], oče je bil profesor [[Ivan Artač]], mati Srečka (rojena Černe). Obvezno šolanje je opravila na slovenskih šolah v Trstu, maturirala je leta 1972 na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|Klasičnem liceju]]. Nato se je vpisala na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], kjer je leta 1977 diplomirala iz klasične filologije na Fakulteti za leposlovje in filozofijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Majda Artač|url=https://www.mladika.com/oznaka-izdelka/majda-artac/|website=Mladika|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Opravila je usposobljenostni izpit in je mnogo let poučevala slovenščino in latinščino najprej na slovenskem [[Licej Franceta Prešerna|Znanstvenem liceju France Prešeren]], kasneje pa na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] v Trstu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&amp;#187;V življenju bi morali iskati človečanstvo in odprtost«|url=https://www.primorski.eu/se/v-zivljenju-bi-morali-iskati-clovecanstvo-in-odprtost-BK1862276|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Majda Artač Sturman se zelo rada posveča pedagoškemu delu z mladimi&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=TS – Ustvarjalna delavnica ob knjigi Poroka na otoku Pikapoka – NŠK|url=https://knjiznica.it/events/ts-ustvarjalna-delavnica-ob-knjigi-poroka-na-otoku-pikapoka/|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; in jih usmerja ter spodbuja k literarnemu ustvarjanju,&lt;ref&gt;{{Citat|title=TDD predstavlja – Majda Artač Sturman|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tdd-predstavlja/174458823|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; zato jo večkrat povabijo kot članico kakšne literarne komisije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nagradili so nadarjene mlade pisce » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/nagradili-nadarjene-mlade-pisce/|website=Noviglas|date=2019-06-06|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Kdo so nagrajenci literarnega natečaja SKK|url=https://www.primorski.eu/trzaska/kdo-so-nagrajenci-literarnega-natecaja-skk-AB560112|newspaper=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl}}&lt;/ref&gt; Sama zelo rada piše poezije, a tudi kratko prozo, eseje, recenzije in kritike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&amp;#187;Zvrst se menjuje kot obleka, v kateri se dobro počutim«|url=https://www.primorski.eu/kultura/zvrst-se-menjuje-kot-obleka-v-kateri-se-dobro-pocutim-EG668372|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl}}&lt;/ref&gt; V stalni rubriki ''Pika na (pesm)i'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pika na (pesm)i » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pika-na-pesm-i7/|website=Noviglas|date=2016-04-23|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt; ki jo ima v tedniku [[Novi glas]], na zanimiv in poljuden način skuša priblizati poezije bralcem. Redno sodeluje tudi z revijo [[Galeb (revija)|Galeb]], objavlja pa tudi v [[Mladika (revija)|Mladiki]], [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe|koledarju Goriške Mohorjeve družbe]], svojčas je pisala tudi za [[Novi list]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dinamična in ubrana vizija drame &quot;Češnjev vrt&quot; : nova premiera SSG :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/534577#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; oglaša se marsikje in redno sodeluje z [[Radio Trst A|Radiem Trst A]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Literarni večer v SSG z Majdo Artač Šturman|url=https://veza.sigledal.org/dogodek/literarni-vecer-v-ssg-z-majdo-artac-sturman-e|website=veza.sigledal.org|accessdate=2026-03-30|language=sl|archive-date=2026-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260412012654/https://veza.sigledal.org/dogodek/literarni-vecer-v-ssg-z-majdo-artac-sturman-e|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Majda Artač Sturman je izdala več knjig&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Majda Artač Sturman - Dobre knjige|url=https://www.dobreknjige.si/avtorji/majda-artac-sturman/|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; in njene pesmi so vključili v več slovenskih in italijanskih [[Antologija|antologijah]]:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Majda Artač Sturman|url=https://emka.si/pages/majda-artac-sturman|website=EMKA|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

* Žejni oleander (poezija - 2002 - [[Goriška Mohorjeva družba]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Žejni oleander :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/118192384#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}&lt;/ref&gt;
* Svilenapesem@2004.si (poezija - 2005 - [[Mladika (založba)|Mladika]])&lt;ref&gt;https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2219500#full&lt;/ref&gt;
* Rapsodija o goriškem slavčku : biseri, cvetje in antika v poeziji Simona Gregorčiča (esej - 2006- [[Mladika (založba)|Mladika]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rapsodija o goriškem slavčku : biseri, cvetje in antika v poeziji Simona Gregorčiča :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2607084#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}&lt;/ref&gt;
* Mozaik v kovčku (razne literarne vrste - 2012 - [[Mladika (založba)|Mladika]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mozaik v kovčku :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4757484#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}&lt;/ref&gt;
* Tintinnantia (poezija - 2014 - [[samozaložba]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tintinnantia :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/6883052#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* Pravljice za Niko, pravljice za malo in veliko (slikanica - 2016 - [[Sklad Mitja Čuk]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pravljice za Niko, pravljice za malo in veliko :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9027308#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}&lt;/ref&gt;
* (O)graditi srečo (poezija - 2017 - [[Mladika (založba)|Mladika]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=(O)graditi srečo :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9837036#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}&lt;/ref&gt;
* Silhuete (kratka proza - 2018 - [[Založništvo tržaškega tiska|ZTT]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Silhuete :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/10424812#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}&lt;/ref&gt;
* Prozornosti odčaranega zaliva = Trasparenze di un golfo disincantato (poezija, dvojezična - 2021 - [[Mladika (založba)|Mladika]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prozornosti odčaranega zaliva; Trasparenze di un golfo disincantato :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/77645827#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}&lt;/ref&gt;
* Poroka na otoku Pikapoka = Quattro e quattr'otto nozze sull'isolotto (slikanica, dvojezična - 2023 - [[Mladika (založba)|Mladika]])&lt;ref&gt;https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/167656451#full&lt;/ref&gt;
* Strehe (poezija - 2023 - [[ZTT]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Strehe :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/143798531#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}&lt;/ref&gt;
* Pesem pojem Evridiki (poezija - 2024 - [[samozaložba]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pesem pojem Evridiki :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/184881155#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pesniški sprehodi Majde Artač Sturman po domači kraški zemlji z antično Evridiko » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pesniski-sprehodi-majde-artac-sturman-po-domaci-kraski-zemlji-z-anticno-evridiko/|website=Noviglas|date=2025-12-20|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt;

Majda Artač je članica ''[[Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm|Slavističnega društva Trst - Gorica - Videm]]'',&lt;ref&gt;{{Citat|title=Majda Artač, Alenka Rebula in Dušan Jelinčič - protagonisti sodobne tržaške književnosti|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2023/12/majda-artac-alenka-rebula-in-dusan-jelincic-65b1b22c-077c-42ca-89d2-c89ad03ff974.html|date=2023-12-16|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Niki|last=Filipović}}&lt;/ref&gt; članica je tudi ''Sklada Nade Pertot'', ki je več let prirejal literarne natečaje za dijakinje in dijake šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji.&lt;ref&gt;https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1025965176#full&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1895404#full&lt;/ref&gt;

Leta 2024 so ji podelili nagrado [[Vstajenje (nagrada)|vstajenje]] za knjigo ''Strehe'' in njen celotni ustvarjalni opus.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Letošnjo nagrado Vstajenje bo prejela pesnica Majda Artač Sturman|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2024/03/letosnjo-nagrado-vstajenje-bo-prejela-pesnica-majda-artac-sturman-5af2fc8e-a39a-4fe3-a5c2-31b1b87a136e.html|website=RaiNews|date=2024-03-28|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nocoj slavnostna podelitev nagrade vstajenje Majdi Artač|url=https://www.primorski.eu/trzaska/nocoj-slavnostna-podelitev-nagrade-vstajenje-majdi-artac-NN1582429|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}&lt;/ref&gt;

{{normativna kontrola}}
{{škrbina o književniku}}

== Sklici ==
{{DEFAULTSORT:Artač Sturman, Majda Artač}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Tržaški Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]</text>
      <sha1>rt3c4q9gbaekm2t6y0wb90qygq75cok</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peklenska pomaranča (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>178075</id>
    <revision>
      <id>6751968</id>
      <parentid>6534430</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:10:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Filmi o posilstvu]]; dodal [[Kategorija:Filmi o skupinskem posilstvu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751968</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1631" sha1="ilmcnvre4zajwq5gbmpij526ud0gmni" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name = A Clockwork Orange
| image = 
| caption = 
| director = [[Stanley Kubrick]]
| producer = [[Stanley Kubrick]]
| writer = [[Anthony Burgess]]&lt;br /&gt;[[Stanley Kubrick]]
| starring = [[Malcolm McDowell]]
| music = [[Wendy Carlos]]
| cinematography = [[John Alcott]]
| editing = [[Bill Butler]]
| distributor = [[Warner Bros.]]
| released = [[19. december]] [[1971]]
| runtime = 136 min.
| country = {{UK}}{{USA}}
| language = [[angleščina]]
| budget = 2,2 milijona [[ameriški dolar|$]]
| gross = 26.589.355 $
}}

'''Peklenska pomaranča''' (izvirni naslov '''''A Clockwork Orange''''') je [[film]]ska adaptacija [[roman]]a z istim imenom, pisatelja Anthonyja Burgessa. Filmsko različico je napisal, [[produkcija|sproduciral]] in [[režiser|režiral]] [[Stanley Kubrick]]. Glavnega junaka, delikventnega psihopata  [[Alex DeLarge|Alexa]], igra [[Malcom McDowell]].

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Stanley Kubrick}}
{{normativna kontrola}}

{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi leta 1971]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Stanleyja Kubricka]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Antiutopični filmi]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Zaporniški filmi]]
[[Kategorija:Filmi o skupinskem posilstvu]]
[[Kategorija:Cenzurirani filmi]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi o vdorih v stanovanje]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v London]]
[[Kategorija:Ameriški kriminalno dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]]
[[Kategorija:Filmi o nadzoru uma]]</text>
      <sha1>ilmcnvre4zajwq5gbmpij526ud0gmni</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milan Klemenčič (umetnik)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>178569</id>
    <revision>
      <id>6751749</id>
      <parentid>6678064</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:38:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751749</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4230" sha1="7jm5pkqx9jl5chd11r7vaxk9fmfg0rn" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Milan Klemenčič}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Milan Klemenčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[kostumograf]], [[scenograf]], [[lutka]]r in [[fotograf]], * [[7. marec]] [[1875]], [[Solkan]], † [[5. februar]] [[1957]], [[Ljubljana]].

== Življenjepis ==
Klemenčič je pri sedmih letih osirotel. Živel je pri babici in po končani ljudski šoli od 1885 do 1889 obiskoval [[Gorica|goriško]] in 1890 [[Trst|tržaško]] [[gimnazija|gimnazijo]]. Nato je študiral slikarstvo na slikarskih akademijah v [[Benetke|Benetkah]] (1891), [[Milano|Milanu]] (1892) in [[München|Münchnu]] (1893-1894). Leta 1895 je služil kot enoletni prostovoljec pri mornarici, potoval nato v [[Egipt]] in Bližnji Orient ter se po vrnitvi nastanil v Gorici, kjer je vstopil v sodno službo. V letih 1901 in 1902 je v Münchnu absolviral »Malklasse« pri Lietzenmayerju. Leta 1903 se ja naselil v Šturjah pri [[Ajdovščina|Ajdovščini]] in se zaposlil kot uradnik na [[sodišče|sodišču]]. Tam je tudi poučeval risanje in geometrijo na obrtno-nadaljevalni šoli do 1914, ko je moral na vojsko.&lt;ref name =&quot;SAZU&quot;/&gt;

== Delo ==
Po končani [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko se je družina iz porušenega Solkana zatekla v Domžale, se je preselil v Ljubljano, kjer je postal 1919 vodja ''Slovenskega marionetnega gledališča''. Leta 1920 je bila v ljubljanskem ''Mestnem domu'' [[krstna predstava]] ''Poccijeve'' igre ''Čarobne gosli'', za katero je Klemenčič naredil načrt za oder ter zasnoval in izdelal sceno ter lutke.

Klemenčič je slikal [[portret]]e, [[Marina (slika)|marine]] in krajine v olju in [[akvarel]]u; razstavil je 1907 in 1925 v ljubljanskem v [[Jakopičev paviljon|Jakopičevem paviljonu]], v [[Trst]]u 1908–1910 v Circolo artistico in na Prvi slovenski umetniški razstavi 1910. Bavil se je z restavriranjem in projektiral gledališke inscenacije: »La Gioconda« (d'Annunzio) Gorica 1905, za gostovanje E. Duse, »La Nave« (d'Annunzio) 1910 za gledališče Malibran v [[Benetke|Benetkah]] ter za mnoge primorske podeželske odre. V sezoni 1921/1922 je kot šef opreme v Ljubljanskem narodnem gledališču projektiral inscenacijo za opero [[Lepa Vida]] ([[Risto Savin|R. Savina]]), [[Vesele žene windsorske (opera)|Vesele žene windsorske]], Thais, [[Tosca (opera)|Tosco]], Sen kresne noči, [[Figarova svatba|Figarovo svatbo]] in Judito (Hebbel). Leta 1911 je po vzorcu »Marionettentheater Münchner Künstler« napravil izvirno zasebno marijonetno gledališče v Ajdovščini, z lastnimi lutkami, kostumi in scenerijo. Od 1920 do 1924 je ustvaril in umetniško vodil Slovensko marionetno gledališče v Ljubljani ter uprizoril igre Poccija, Bendorfa, Novellija, Anne Vertue Gentile, Ivana Laha ter svojega »Fausta«.&lt;ref name =&quot;SAZU&quot;&gt;''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU&lt;/ref&gt; 

Od konca 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne se je Klemenčič udejstvoval tudi kot [[fotograf|fotograf amater]]. Poleg zanimivih fotografij z motiviko iz [[Vipavska dolina|Vipavske doline]] je leta [[1907]] kot prvi na Slovenskem naredil [[fotografija|barvne posnetke]].&lt;ref&gt;Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991&lt;/ref&gt; Motivi so bili avtoportret, tihožitja in krajine. Vplival je na rojaka Vena Pilona.

== Priznanja in nagrade ==

* Po njem so poimenovali Klemenčičevo nagrado, najvišje najvišje priznanje za življenjsko delo na področju lutkarstva v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://sigledal.org/geslo/Klemen%C4%8Di%C4%8Deva_nagrada |title=Klemenčičeva nagrada |website=SIGLEDAL |accessdate=20. maj 2026 |archive-date=2026-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260214140017/https://sigledal.org/geslo/Klemen%C4%8Di%C4%8Deva_nagrada |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;  

== Glej tudi ==
* priimek [[Klemenčič]]
* [[seznam slovenskih slikarjev]]
* [[seznam slovenskih fotografov]]
* [[seznam slovenskih lutkarjev]]

== Viri ==
{{refsez}}

{{artist-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Klemenčič, Milan}}
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski fotografi]]
[[Kategorija:Slovenski kostumografi]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]</text>
      <sha1>7jm5pkqx9jl5chd11r7vaxk9fmfg0rn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nagasaki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179905</id>
    <revision>
      <id>6751551</id>
      <parentid>6729477</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T15:18:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Obdobje zaprtja */ np</comment>
      <origin>6751551</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22740" sha1="how7b934gn7qv4zh7jzmw1blhy4sfhq" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                   = {{raise|0.2em|Nagasaki}}
| native_name            = {{lower|0.1em|{{nobold|{{lang|ja|長崎市}}}}}}
| official_name          = Mesto Nagasaki&lt;ref&gt;[http:/www.city.nagasaki.lg.jp//lang/en/ Uradna spletna stran] {{En icon}}&lt;/ref&gt;
| settlement_type        = Mesto
&lt;!-- images, nickname, motto ---&gt;
| image_skyline          = Nagasaki City view from Hamahira01s3.jpg
| imagesize              = 
| image_alt              = 
| image_caption          = 
| image_flag             = Flag of Nagasaki, Nagasaki.svg
| flag_alt               = 
| image_seal             = Nagasaki Nagasaki chapter.svg
| seal_alt               = 
| image_shield           = 
| shield_alt             = 
| nickname               = 
| motto                  = 
&lt;!-- maps and coordinates ------&gt;
| image_map              = Nagasaki in Nagasaki Prefecture Ja.svg
| map_caption            = Zemljevid prefekture Nagasaki, ozemlje Nagasakija označeno z vijolično
| pushpin_map            = Japonska
| pushpin_map_alt        = 
| pushpin_map_caption    = &amp;nbsp;

|latd=32 |latm=47 |lats= |latNS=N
|longd=129 |longm=52 |longEW=E
| coor_pinpoint          = &lt;!-- to specify exact location of coordinates (was coor_type) --&gt;
| coordinates_footnotes  = &lt;!-- for references: use&lt;ref&gt; tags --&gt;
&lt;!-- location ------------------&gt;
| subdivision_type       = Država
| subdivision_name       = {{zastava|Japonska}}
| subdivision_type1      = Regija
| subdivision_name1      = [[Kjušu]]
| subdivision_type2      = [[Prefekture Japonske|Prefektura]]
| subdivision_name2      = [[Prefektura Nagasaki|Nagasaki]]
&lt;!-- established ---------------&gt;
| established_title      = &lt;!-- Settled --&gt;
| established_date       = 
| founder                = 
| named_for              = 
&lt;!-- seat, smaller parts -------&gt;
| seat_type              = &lt;!-- defaults to: Seat --&gt;
| seat                   = 
&lt;!-- government type, leaders --&gt;
| government_footnotes   = &lt;!-- for references: use&lt;ref&gt; tags --&gt;
| leader_party           = 
| leader_title           = Župan
| leader_name            = 
| leader_title1          = 
| leader_name1           = &lt;!-- etc., up to leader_title4 / leader_name4 --&gt;
&lt;!-- display settings  ---------&gt;
| total_type             = &lt;!-- to set a non-standard label for total area and population rows --&gt;
| unit_pref              = Metric
&lt;!-- area ----------------------&gt;
| area_footnotes         = &lt;!-- for references: use&lt;ref&gt; tags --&gt;
| area_total_km2         = 406,35
| area_land_km2          = 241,20
| area_water_km2         = 165,15
| area_water_percent     = 
| area_note              = 
&lt;!-- elevation -----------------&gt;
| elevation_footnotes    = &lt;!-- for references: use&lt;ref&gt; tags --&gt;
| elevation_m            = 
&lt;!-- population ----------------&gt;
| population_footnotes   = &lt;!-- for references: use&lt;ref&gt; tags --&gt;
| population_total       = 425.723
| population_as_of       = 1. marec 2017
| population_density_km2 = 1000
| population_est         = 
| pop_est_as_of          = 
| population_demonym     = 
| population_note        = 
&lt;!-- time zone(s) --------------&gt;
| timezone1              = [[japonski standardni čas]]
| utc_offset1            = +9
&lt;!-- postal codes, area code ---&gt;
| postal_code_type       = &lt;!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --&gt;
| postal_code            = 
| area_code_type         = &lt;!-- defaults to: Area code(s) --&gt;
| area_code              = 
&lt;!-- website, footnotes --------&gt;
| website                = http://www.city.nagasaki.lg.jp/
| footnotes              = 
}}

'''Nagasaki''' je [[mesto]] na [[Japonska|Japonskem]] s približno 460.000 prebivalci, največje mesto v istoimenski [[Prefekture Japonske|prefekturi]]. Leži na skrajnem jugozahodu Japonske, ob začetku dolgega zaliva, ki predstavlja najboljše naravno pristanišče na otoku [[Kjušu]].

== Zgodovina ==
===Krščanski Nagasaki===
Nagasaki je bil majhna in nepomembna ribiška vasica s samotnim pristanom, dokler ni prišel v stik s portugalskimi raziskovalci leta 1543. Med njimi je bil Fernão Mendes Pinto, ki je prišel iz Sagresa (pokrajina Algarve), na portugalski ladji, ki je pristala v bližini Tanegašime.

Kmalu zatem so portugalske ladje začele jadrati na Japonsko na svojih trgovskih potovanjih, s katerimi so vzpostavili trgovinske odnose med Japonsko in preostalim svetom, zlasti s celinsko Kitajsko, s katero je Japonska pred tem prekinila svoje trgovinske in politične vezi.

Portugalci so kmalu delovali kot trgovski posredniki med tema dvema azijskim državama.

[[Slika:NanbanCarrack.jpg|250px|right|thumb|Portugalska ''karaka'' pred Nagasakijem (plošča iz [[obdobje Nanban|obdobja Nanban]], Mestni muzej v [[Kobe|Kobeju]])]]
Kljub vzajemnim koristim, ki so izhajale iz teh trgovinskih stikov, je pomanjkanje primernega pristanišča onemogočalo pristanke tujih ladij na otoku [[Kjušu]], kar je predstavljalo veliko težavo, tako za trgovce kot za lokalne ''[[Daimjo|daimjoje]]'' (fevdalne gospode), ki so pričakovali, da bodo imeli velike koristi od trgovine s Portugalci.

Leta 1549 je španski jezuitski misijonar sveti [[Frančišek Ksaverij]] prispel v Kagošimo in kmalu začel z oznanjanjem krščanstva (evangelizacijo) po vsej Japonski. Leta 1552 je zapustil Kitajsko in kmalu zatem umrl v [[Macao|Macau]]. 

Njegovi misijonarski nasledniki so spreobrnili številne ''daimjoje'', med katerimi je bil najpomembnejši [[Omura Sumitada]]. Leta 1569 je Omura izdal dovoljenje za zgraditev [[Pristanišče|pristanišča]], primernega za pristanke portugalskih ladij v Nagasakiju. Novo pristanišče je bilo zgrajeno leta 1571, pod nadzorstvom jezuitskega misijonarja Gasparja Vilele in portugalskega kapetana majorja Tristão Vaz de Veiga, ter z osebno pomočjo Omure. Majhno pristaniško naselje se je hitro razvilo v raznoliko mesto, in portugalski izdelki, uvoženi preko Nagasakija (kot so [[tobak]], [[kruh]], [[tekstil]] in pecivo, imenovano ''castellas''), so kmalu postali priljubljeni med Japonci. Portugalci so na Japonsko prinesli tudi veliko kitajskega blaga.
[[Slika:AlessandroValignano.jpg|200px|thumb|desno|Portet jezuitskega misijonarja Alessandra Valignana]]

Zaradi politične nestabilnosti v obdobju Sengoku (obdobje sprtih držav) sta Omura Sumitada in voditelj jezuitov Alessandro Valignano{{Sfn|Glynn|2016|p=47}} zasnovala načrt, kako bi organizirala [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]] na Japonskem, ne da bi katoliško mesto zavzel kateri od krščanstvu nasprotnih ''daimjojev''. V krajšem obdobju po letu 1580 je tako mesto Nagasaki bilo jezuitska [[Kolonija (geografija)|kolonija]], pod njihovim upravnim in vojaškim nadzorom. Postalo je tudi zatočišče za kristjane, ki so se preselili v mesto zaradi preganjanja v drugih delih Japonske. 

''Daimjo'' in general [[Tojotomi Hidejoši]] je med svojim prizadevanjem za združitev Japonske pokušal svoj vpliv razširiti tudi na otok Kjušu. Zaradi čedalje večjega števila kristjanov v Južni Japonski in zaradi vmešavanja jezuitskega reda v japonsko notranjo politiko, je ukazal izgon vseh jezuitskih misijonarjev ter je prevzel nadzor nad mestom. Odredba o izgonu misijonarjev je ostala v veliki meri neizvršena in ostalo je dejstvo, da je velik del prebivalcev Nagasakija javno izvajalo katoliško vero. Leta 1596 bila španska ladja ''San Felipe'' uničena v [[brodolom]]u ob obali [[Šikoku]]ja, Hidejoši pa je od navigatorja pridobil informacijo, da so španski [[frančiškani]] v ospredju načrtovanega iberskega napada na Japonsko. V zameno je Hidejoši ukazal javno [[Križanje (smrtna kazen)|usmrtitev na križu]] šestindvajsetih japonskih kristjanov v Nagasakiju, kar je bilo izvršeno 25. februarja 1560 (t. i. ''nagasaški mučenci'').{{Sfn|Glynn|2016|p=49}} 
[[Slika:Plattegrond van de Stad van Nakasaki.jpg|250px|thumb|levo|Japonski prikaz Nagasakija s pristaniščem (1764)]]

Portugalskih trgovcev izvršitev ni bistveno prizadela, zato je mesto še naprej raslo in se razvijalo. Leta 1602 so na Japonsko prispeli tudi [[Avguštinci|avguštinski]] misijonarji in ko je naslednje leto oblast prevzel [[Tokugava Iejasu]] je krščanstvo še toleriral. Po njegovi smrti je bila zaradi prihoda tudi nizozemskih in angleških trgovcev dovoljena odprta trgovina, vendar brez misijonarskega delovanja.

Leta 1614 je bilo krščanstvo na Japonskem uradno prepovedano in vsi misijonarji so morali zapustiti državo. Večina katoliških ''daimjo'' se je krščanstvu uradno odpovedala in so k temu prisilili tudi svoje podložnike, nekateri pa tega niso hoteli in se raje preselili v [[Macao]], na [[Filipini|filipinski]] otok [[Luzon]] ali drugam po jugovzhodni Aziji. Sledila je brutalna kampanja preganjanja kristjanov na Kjušuju in v drugih delih Japonske, z več tisoč pobitih in mučenih ali prisiljenih, da se odrečejo svoji veri.(glej: Japonski mučenci).

===Obdobje zaprtja ===
[[Slika:Nagasaki Hamamachi.jpg|250px|thumb|Trgovska ulica Hamamači v Nagasakiju nekoč]]
Po neuspešnem »uporu Šimabara« zoper klan [[Šogun|šoguna]] Tokugava leta 1638, so iz Nagasakija izgnali vse portugalske trgovce. V njihovo četrt na umetnem otoku [[Dedžima]] v mestnem pristanišču so se iz svojega oporišča Hirado preselili [[Nizozemci]].

Veliki [[požar]] leta 1663 je uničil velik del mesta, vključno s templjema [[Mazu]] in Kofuku, zavetnikov kitajskih mornarjev in trgovcev.

Leta 1720 je bila umaknjena prepoved uporabe nizozemskih knjig, kar je imelo za posledico, da je veliko število študentov želelo v Nagasakiju preučevati evropske znanosti in umetnost. Nagasaki je tako postal center t. i. ''[[rangaku]]'' (nizozemskega znanja). Med [[obdobje Edo|obdobjem Edo]] so mestu vladali šoguni hiše Tokugava in v njem imenovali svojega guvernerja.

Nekdaj so bili zgodovinarji soglasni, da je bil Nagasaki edino japonsko okno v svet, v času japonske izolacije v obdobju Tokugava. Danes je splošno sprejeto, da je tedaj Japonska vendarle sodelovala in trgovala s [[Korejski polotok|Korejo]] in [[Rusko carstvo|Rusijo]] prek Sacuma, Cušime oziroma Macume. Kljub temu je tedanji Nagasaki v sodobni japonski umetnosti in literaturi upodobljen kot kozmopolitsko pristanišče, prepolno eksotičnih zanimivosti iz zahodnega sveta.

Leta 1808 je med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] [[fregata]] HMS ''Phaeton'' [[Kraljeva vojna mornarica|kraljeve vojne mornarice]] vplula v pristanišče Nagasaki, med iskanjem nizozemskih trgovskih ladij. Lokalni guverner se ni mogel upreti britanskim zahtevam po hrani, gorivu in vodi, vendar je zatem napravil obredni samomor ([[sepuku]]). Po tem dogodku je bil sprejet odlok o prepovedi pristankov tujih ladij (1825) ter izdani zakoni, ki so okrepili obalno obrambo, tujcem grozili s smrtno kaznijo in spodbudili usposabljanje prevajalcev za [[Angleščina|angleški]] in [[Ruščina|ruski jezik]].

''Tōdžinjašiki'' (唐人屋敷) ali Kitajska tovarna v Nagasakiju je bila tudi pomemben kanal za kitajsko blago in informacije za japonski trg. Različni kitajski trgovci in umetniki so pluli med kitajsko celino in Nagasakijem. Nekateri so dejansko združili vloge trgovca in umetnika, kot je bil Yi Hai iz 18. stoletja. Domneva se, da je bila kar ena tretjina prebivalstva Nagasakija v tem času Kitajci.&lt;ref&gt;Screech, Timon. ''The Western Scientific Gaze and Popular Imagery in Later Edo Japan: The Lens Within the Heart''. Cambridge: Cambridge University Press, 1996. p15.&lt;/ref&gt; Kitajski trgovci v Nagasakiju so bili omejeni na obzidano naselje (Tōdžin jašiki), ki je bilo v isti bližini kot otok Dedžima; in dejavnosti Kitajcev, čeprav manj strogo nadzorovani kot Nizozemci, je pozorno spremljal Nagasaki ''bugjō'' (長崎奉行), uradniki šogunata Tokugava.

=== Obnova Meidži ===
[[Slika:Nakajima-Gawa, Nagasaki.JPG|250px|thumb|Most čez reko Nakašima v Nagasakiju (1870)]]
Leta 1853 je [[ZDA|ameriški]] [[Admiral|komodor]] Matthew Perry&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Lazar Tomaž |year=2017 |title=Poti samurajev: japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem |publisher=Narodni muzej Slovenije |isbn=978-961-6981-15-6|cobiss= 289999872|pages=10}}&lt;/ref&gt; s svojo vojaško eskadro priplul v japonske vode in od šoguna zahteval podobna neenakopravna trgovinska dovoljenja,{{Sfn|Glynn|2016|p=18}} kot so jih kolonialne velesile že uveljavile na Kitajskem. Tako je morala Japonska v obdobju [[Obnova Meidži|Obnove Meidži]] ponovno odpreti zunanjo trgovino in vzpostaviti [[Diplomacija|diplomatske odnose]]. Nagasaki je leta 1859 uradno dobil status trgovskega pristanišča, leta 1868 pa se je resno začelo posodabljanje. Nagasaki je bil uradno razglašen za mesto 1. aprila 1889. Z legalizacijo krščanstva je Nagasaki ponovno pridobil vlogo glavnega središča [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške vere]] na Japonskem.

Med obdobjem Meidži je Nagasaki postal središče težke industrije in predvsem ladjedelništva.

Med [[Prva kitajsko-japonska vojna|prvo kitajsko-japonsko vojno]] in [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonsko vojno]] je postalo pomembno pomorsko oporišče Japonske cesarske mornarice, pristanišče Nagasaki se je namreč uporabljalo kot sidrišče bližnje mornariške vojaške baze Sasebo. Ladjedelnice so bile pod nadzorom družbe ''Mitsubishi'' (danes ''Mitsubishi Heavy Industries''), ki je postala eden glavnih izvajalcev za cesarsko japonsko mornarico. Med drugo svetovno vojno, pred napadom z [[atomska bomba|atomsko bombo]], je bil Nagasaki pomembno industrijsko mesto z livarno in orodjarno ''Mitsubishi'', tovarno motorjev Akunoura, tovarno orožja in ladjedelnico ''Mitsubishi'', tovarno streliva Mitsubishi-Urakami, več drugimi majhnimi tovarnami in velikimi pristaniškimi ter pretovornimi zmogljivostmi, ki so zaposlovale okoli 90 % mestne delovne sile. Te povezave z japonskimi vojnimi cilji so Nagasaki naredile za cilj medvojnega strateškega bombardiranja s strani zaveznikov.

===Jedrsko bombardiranje Nagasakija ===
{{glavni|Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija}}
V 12 mesecih pred jedrskim napadom je Nagasaki doživel pet manjših zračnih napadov s skupno 136 ameriškimi letali, ki so odvrgla skupno 270 ton eksplozivov, 53 ton zažigalnih in 20 ton razdrobnih bomb. Od teh je bil napad 1. avgusta 1945 najučinkovitejši, saj je nekaj bomb zadelo ladjedelnice in pristanišča v jugozahodnem delu mesta, nekaj jih je zadelo Mitsubishi Steel and Arms Works, šest bomb pa je padlo na Medicinsko šolo in bolnišnico Nagasaki, s tremi neposrednimi zadetki tamkajšnjih stavb. Čeprav je bila škoda zaradi teh nekaj bomb sorazmerno majhna, je v Nagasakiju povzročila veliko zaskrbljenost in številne ljudi, predvsem šolske otroke, so zaradi varnosti evakuirali na podeželje, s čimer se je v času atomskega napada zmanjšalo število prebivalcev mesta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://avalon.law.yale.edu/20th_century/mp07.asp|title=Avalon Project – The Atomic Bombings of Hiroshima and Nagasaki}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= Bradley |first= F.J. |title=No Strategic Targets Left |year=1999 |page=103 |publisher=Turner Publishing Company |isbn=978-1-5631-1483-0}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HY&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Skylark |first=Tom |title=Final Months of the Pacific War |year=2002 |page=178 |publisher=Georgetown University Press}}&lt;/ref&gt;

Na dan jedrskega napada (9. avgusta 1945) je bilo v Nagasakiju ocenjeno 263.000 prebivalcev, ki so jih sestavljali 240.000 Japoncev, 10.000 Korejcev, 2500 vpoklicanih korejskih delavcev, 9000 japonskih vojakov, 600 vpoklicanih kitajskih delavcev in 400 zavezniških ujetnikov. Tistega dne je Boeing B-29 ''Superfortress Bockscar'', ki mu je poveljeval major Charles Sweeney, odletel iz Tinianovega severnega polja tik pred zoro, tokrat pa je nosil plutonijevo bombo s kodnim imenom ''Fat Man''. Primarna tarča bombe je bila Kokura, sekundarna tarča pa Nagasaki, če je bila primarna tarča preveč motna, da bi jo lahko vizualno opazili. Ko je letalo doseglo Kokuro ob 9.44 (10.44 po tinianskem času), je bilo mesto zakrito z oblaki in dimom, saj je bilo prejšnji dan bombardirano bližnje mesto Jahata – tudi jeklarna v Jahati njihova delovna sila je namerno zažgala posode s premogovim katranom, da bi proizvedla črn dim, ki zakriva tarčo.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://mainichi.jp/english/english/features/news/20140726p2a00m0na014000c.html| title=Steel mill worker reveals blocking view of U.S. aircraft on day of Nagasaki atomic bombing| work=Mainichi Weekly| access-date=January 23, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20151122171430/http://mainichi.jp/english/english/features/news/20140726p2a00m0na014000c.html|archive-date=November 22, 2015}}&lt;/ref&gt; Ker vizualno zaradi oblakov in dima ter z omejeno količino goriva ni moglo izvesti bombnega napada, je letalo ob 10.30 zapustilo mesto proti sekundarni tarči. Po 20 minutah je letalo ob 10.50 prispelo nad Nagasaki, a tudi to mesto so zakrili oblaki. Ker je obupno primanjkovalo goriva in po tem, ko je opravilo nekaj bombnih napadov, ne da bi dobilo dober vizualni cilj, je bila posadka prisiljena uporabiti radar, da je odvrgla bombo. V zadnji minuti jim je razprtje oblakov omogočilo vizualni stik z dirkališčem v Nagasakiju in bombo so odvrgli v mestno dolino Urakami na sredini med Mitsubishi Steel and Arms Works na jugu in Mitsubishi-Urakami Ordnance Dela na severu. 53 sekund po izpustitvi je bomba ob 11.02 eksplodirala na približno nadmorski višini 550 m.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/history/ww2peopleswar/timeline/factfiles/nonflash/a6652262.shtml|title=BBC - WW2 People's War – Timeline}}&lt;/ref&gt;

Manj kot sekundo po detonaciji je bil severni del mesta uničen in 35.000 ljudi ubitih. Med smrtnimi žrtvami je bilo 6200 od 7500 zaposlenih v tovarni Mitsubishi Munitions in 24.000 drugih (vključno z 2000 Korejci), ki so delali v drugih vojaških obratih in tovarnah v mestu, ter 150 japonskih vojakov. Industrijska škoda v Nagasakiju je bila velika, zaradi česar je bilo uničenih 68–80 % industrijske proizvodnje brez pristanišč. To je bila druga in do danes zadnja uporaba jedrskega orožja v boju in tudi druga detonacija plutonijeve bombe. Prva bojna uporaba jedrskega orožja je bila bomba ''Little Boy'', ki je bila odvržena na japonsko mesto [[Hirošima]] 6. avgusta 1945. Prvo plutonijevo bombo so testirali v osrednji Novi Mehiki v Združenih državah Amerike 16. julija 1945. Bomba ''Fat Man'' je bila nekoliko močnejša od tiste, ki je padla nad Hirošimo, a zaradi bolj neravnega terena Nagasakija je bilo manj škode.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Nuke-Rebuke: Writers &amp; Artists Against Nuclear Energy &amp; Weapons (The Contemporary anthology series) |url=https://archive.org/details/nukerebukewriter0000unse |pages=[https://archive.org/details/nukerebukewriter0000unse/page/22 22]–29 |date=May 1, 1984 |publisher=The Spirit That Moves Us Press}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Groves|1962|pp=343–346}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Hoddeson|Henriksen|Meade|Westfall|1993|pp=396–397}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika: Before noon on August 10, 1945, a mother and her son have received a boiled rice ball from an emergency relief party.... - NARA - 558580.tif| Mati in hči v Nagasakiju, le nekaj ur pred eksplozijo atomske bombe
Slika:Nuclear mushroom cloud of Fat Man.jpg| Gobasti oblak po eksploziji atomske bombe v Nagasakiju 
Slika:Atomic cloud over Nagasaki from Koyagi-jima.jpeg| Gobasti oblak po eksploziji atomske bombe v Nagasakiju
Slika:127-GW-1643-147640 (29935429954).jpg| Nagasaki po eksploziji atomske bombe
Slika:127-GW-1643-137017 (30267667170).jpg | Eden od [[tori]]jev (鳥居) uničenega templja v Nagasakiju
Slika:127-GW-1643-147005 (29935431384).jpg
&lt;/gallery&gt;

== Povojni Nagasaki ==
Mesto je bilo po vojni obnovljeno, vendar se je dramatično spremenilo. Hitrost obnove je bila počasna. Prva preprosta stanovanja za nujne primere niso bila zagotovljena do leta 1946. Pri prenovi je bil poudarek na zamenjavi vojaške industrije z zunanjo trgovino, ladjedelništvom in ribištvom, kar je bilo uradno razglašeno, ko je bil maja 1949 sprejet ''Mednarodni zakon o obnovi mesta kulture Nagasaki''. Zgrajeni so bili novi templji in nove cerkve, zaradi povečanja števila kristjanov, na novo so zgradili tudi stolnico v četrti Urakami. Nekatere ruševine so ostale kot opomin, kot so toriji pred svetiščem Sannō. V spomin tragičnega dogodka so bili zgrajeni spomenik na središčni točki eksplozije atomske bombe (t.i. ''Ground Zero''), Park miru in muzej atomske bombe. Nagasaki ostaja predvsem pristaniško mesto, ki podpira bogato ladjedelniško tradicijo in predstavlja središče kulture ter močan primer prizadevanj za mir na svetu. 4. januarja 2005 so bila mestu priključena naselja Iōdžima, Kōjagi, Nomozaki, Sanva, Sotome in Takašima, vsa prej v okrožju Nišisonogi.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika: Nagasaki Shianbashi bar street night view.jpg
Slika:Panorama-nagasaki-fromglovergarden.jpg
Slika:Water ceremony in peace park - panoramio.jpg|Obred očiščevanja v Parku miru
Slika:Nagasaki Hypocenter (4696134098).jpg|Spomenik na središču eksplozije atomske bombe, desno ostanek stare stolnice 
&lt;/gallery&gt;

== Znane osebnosti==
* [[božji služabnik|blaženi]] '''Takaši Nagai''', [[Rentgenski žarki|rentgenolog]], znanstvenik in pisatelj

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Viri==
* Lazar, Tomaž: ''Poti samurajev; japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem'', Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, {{COBISS|ID=289999872}}
* {{Navedi knjigo|title=Pesem za Nagasaki zgodba Takashija Nagaija, znanstvenika in spreobrnjenca, ki je preživel eksplozijo jedrske bombe|publisher=Družina|date=2016|isbn=978-961-04-0331-9|oclc=965896334|first=Paul|last=Glynn|cobiss=277689088}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Nagasaki}}
{{Wikivoyage|Nagasaki}}
*{{Official website|http://www.city.nagasaki.lg.jp/}} {{in lang|ja}}
*{{Official website|http://www.city.nagasaki.lg.jp.e.jc.hp.transer.com/}} {{in lang|en}}
*[http://zidbits.com/2013/11/is-nagasaki-and-hiroshima-still-radioactive/ Is Nagasaki still radioactive?] – No. Includes explanation.
*[https://web.archive.org/web/20140811194213/http://oldnewmaps.com/2014/08/05/nagasaki-atomic-bomb-9-august-1945/ Nagasaki after atomic bombing] – interactive aerial map
*[http://www.nuclearfiles.org/menu/key-issues/nuclear-weapons/history/pre-cold-war/hiroshima-nagasaki/index.htm Nuclear Files.org] Comprehensive information on the history, and political and social implications of the US atomic bombings of Hiroshima and Nagasaki
*[https://web.archive.org/web/20070117193919/http://www.ngs-kenkanren.com/mlang/english/ Nagasaki Prefectural Tourism Federation]

[[Kategorija:Mesta na Japonskem]]
[[Kategorija:Prefektura Nagasaki]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>how7b934gn7qv4zh7jzmw1blhy4sfhq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jurski park (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>187388</id>
    <revision>
      <id>6751984</id>
      <parentid>6636805</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:17:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751984</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9058" sha1="91ycqt2u2efk8vzqqtgwt09eag7g0i3" xml:space="preserve">{{ležeč naslov}}
{{infopolje Film  
| name = Jurski park 
| image = Jurski Park poster.jpg
| caption = filmski poster 
| writer = [[Michael Crichton]]&lt;br /&gt;[[David Koepp]]
| starring = [[Sam Neill]]&lt;br /&gt;[[Laura Dern]]&lt;br /&gt;[[Jeff Goldblum]]&lt;br /&gt;[[Richard Attenborough]]&lt;br /&gt;[[Samuel L. Jackson]]&lt;br /&gt;[[Bob Peck]]&lt;br /&gt;[[Martin Ferrero]]&lt;br /&gt;[[B.D. Wong]]&lt;br /&gt;[[Wayne Knight]]&lt;br /&gt;[[Joseph Mazello]]&lt;br /&gt;[[Ariana Richards]] 
| music = [[John Williams]] 
| director = [[Steven Spielberg]] 
| producer = [[Kathleen Kennedy]]&lt;br /&gt;[[Gerald R. Molen]] 
| distributor = [[Universal Studios]]
| released = 11. junij 1993
| runtime = 129 min. 
| country =  {{ikonazastave|Združene države Amerike}}[[Združene države Amerike|ZDA]]
| language = [[angleščina]] 
| budget = [[ameriški dolar|$]]95.000.000 
}}

'''''Jurski park''''' (izvirni [[angleščina|angleški]] naslov ''Jurassic Park'') je ameriški [[Znanstvena fantastika|znanstveno fantastični]] [[avantura|avanturistični]] [[film]] iz leta 1993, delo filmskega režiserja [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]]. Je prvi film iz filmske serije ''[[Jurski park]] (Jurrasic Park)'' posnet je po istoimenskem romanu [[Michael Crichton|Michaela Crichtona]], ki je z [[David Koepp|Davidom Koeppom]] napisal tudi scenarij. Dogajanje je postavljeno na izmišljen otok Isla Nublar, ki se nahaja daleč od [[Srednja Amerika|srednjeameriške]] obale s Tihim oceanom, blizu [[Kostarika|Kostarike]]. Tam milijarder z majhno skupino genetikov ustvari [[zabaviščni park]] s [[klon]]iranimi [[dinozavri]].

Še preden je bil Crichtonov roman izdan, so se za filmske pravice borili štirje filmski studiji. Zmagal je [[Universal Studios|Universal Studio]]&lt;nowiki/&gt;s z Stevenom Spielbergom. Koepp je napisal scenarij in spremenil predvsem glavne junake iz romana. Film so snemali v Kaliforniji in na Havajih med avgustom in novembrom leta 1992, produkcija pa je trajala še do maja 1993, medtem ko je Spielberg na Poljskem snemal ''[[Schindlerjev seznam]] (Schindler's List)''. Dinozavri so bili ustvarjeni [[Računalniška animacija|računalniško]] v podjetju [[Industrial Light &amp; Magic]] in z [[animacija]]mi, narejenimi s pomočjo ekipe [[Stan Winston|Stana Winstona]]. Da bi film imel izpopolnjen zvok, ki je vseboval ogromno živalskih glasov in dinozavrovega rjovenja, je Spielberg nalogo zaupal podjetju [[DTS]], ki je specializirano za urejanje digitalnega zvoka.

S proračunom 65 milijonov USD in z več kot 100 podjetnih pogodb, je ''Jurski park'' zaslužil več kot 900 milijonov USD in tako postal najbolj dobičkonosen film vseh časov, do izida ''[[Titanik (film, 1997)|Titanika]] (Titanic)'' iz leta 1997. Kritiki so film dobro sprejeli, predvsem so pohvalili vizualne učinke filma, glasbo [[John Towner Williams|Johna Williamsa]] in režijo Spielberga. Za 20. obletnico izida filma je bila v kinu leta 2013 izdana tudi [[3D|3-D]] verzija. ''Jurski park'' je tako presegel prihodek milijardo USD in tako postal 17. film, ki se nahaja na lestvici 20. najbolj dobičkonosnih filmov vseh časov. Film je osvojil več kot 20 nagrad (med njimi tudi tri [[Oskar (filmska nagrada)|oskarje]]), večinoma za tehnično dovršenost. ''Jurski park'' je v filmskem svetu pomenil nov korak vizualnih efektov in animacij. Filmu je sledilo pet nadaljevanj: ''[[Jurski park 2: Izgubljeni svet]] (The Lost World: Jurrasic Park,'' 1997), ''[[Jurski park 3]] (Jurrasic Park III,'' 2001), ''[[Jurski svet]] (Jurrasic World,'' 2015), [[Jurski svet: Padlo kraljestvo|''Jurski svet: Padlo kraljestvo'']] (''Jurassic World: Fallen Kingdom'', 2018) in ''[[Jurski svet: Prevlada]]'' (''Jurassic World Dominion'', 2022).

== Vsebina ==

Gospodarstvenik John Hammond in njegovo podjetje InGen ustvarijo [[zabaviščni park]], z imenom Jurski park, na [[Isla Nublar|Isli Nublar]], kostariškem otoku, ki je naseljen s kloniranimi [[dinozavri]]. Potem ko je enega izmed uslužbencev na otoku ubije ''[[Velociraptor]]'', vlagatelji na čelu z odvetnikom Donaldom Gennarom, zahtevajo da strokovnjaki obiščejo park in ocenijo njegovo varnost. Gennaro povabi matematika Iana Malcolma, medtem ko Hammond povabi paleontologa dr. Alana Granta in dr. Ellie Sattler. Med obiskom je skupina šokirana, ko opazi živega ''[[Brahiozaver|Brahiozavra]]''.

Skupina med obiskom izve, da so klonirali s pomočjo [[Starodavni DNK|dinozavrovega DNK-ja]] iz [[Komarji|komarja]] ujetega v [[Jantar|jantarju]]. Prav tako so uporabljali žabji DNK. Da bi preprečili parjenje, so vse dinozavre naredili ženske. Malcolm meni, da se bo takšna metoda preprečevanja parjenja kmalu sesula. Skupina je priča izvalitve Veraptorja in obišče Veraptorjevo kletko. Med kosilom je skupina na čelu z Malcolmom zelo kritična glede etike kloniranja in ustvarjanja dinozavrov.

Skupini se nato pridružita še Hammondova vnuka Lex in Tim Murphy, da bi si ogledala park, medtem ko bo Hammond opazoval ogled iz nadzorne sobe. Ogled ne poteka tako kot bi morač, saj večino dinozavrov sploh ni na vidiku, zato se skupina ustavi pri bolnem [[Triceratops|''Triceratopsu'']]. Ogled se nato ustavi zaradi [[Tropski ciklon|tropske nevihte]], ki zajame celoten otok. Večina zaposlenih se z ladjo odpravi na celino, obiskovalci pa ostanejo v električnih oglednih vozilih, razen Sattlerjeve, ki ostane z veterinarjem ob bolnem ''Triceratopsu''.

Glavnega računalniškega programerja Jurskega parka, Dennisa Nerdya, najame Hammondoov tekmec, Dodgson, da bi ukradel nepoškodovane dinozavrove zarodke. Nerdy tako izključi ves varnostni sistem in tako pridobi dostop do sobe z zarodki, kjer zarodke vstavi v posebej narejeno posodico za britje, ki mu jo je dal Dodgson. Ker Nerdy izklopi tudi električna vozila, ta ostanejo pred [[Tiranozaver|''Tiranozavrovo'']] ogrado, ki zaradi izklopa elektrike lahko pobegne in napade obiskovalce. Grant, Lex in Tim pobegnejo, medtem ko ''Tiranozaver'' poškoduje Malcolma in požre Gennara. Na poti, da bi dostavil zarodke, se Nerdy izgubi v dežju in si pokvari vozilo. Tako ga z lahkoto ubije [[Dilofozaver|''Dilofozaver'']].

Sattlerjeva odide z nadzornikom Robertom Muldoonom iskati preživele, vendar najdeta le ranjenega Malcolma preden jih napade ''Tiranozaver''. Grant, Lex in Tim si medtem najdejo zavetje v krošnjah dreves. Naslednje jutro najdejo jajčne lupine. Grant ugotovi, da so pri dinozavrih uporabili DNK afriške vrste [[žabe]], ki lahko spremeni spol zato lahko to storijo tudi dinozavri, kar pomeni da se lahko parijo in Malcolmova teorija je bila potrjena.

Ker ne morejo razvozlati Nerdyevega varnostnega gesla, se Hammond in glavni inženir parka Ray Arnold odločita, da bosta ponovno zagnala elektriko. Skupina se zapre v bunker, medtem ko se Arnold odpravi zagnati elektriko. Ker se Arnold ne vrne, se Sattlerjeva in Muldoon odpravita ponj. Ugotovita, da je izklop elektrike povzročil pobeg Veraptorjev. Muldoon zamoti Veraptorje, medtem ko Sattlerjeva ponovno zažene elektriko in odkrije Arnoldovo roko, medtem ko jo napadejo Veraptorji. Veraptorji medtem ubijejo Muldoona.

Grant, Lex in Tim se vrnejo v center za obiskovalce. Grant začne iskati Sattlerjevo in pusti Lex in Tima samo, ki ju napadejo Veraptorji, vendar se jim skrijeta v kuhinjo in nato pobegneta k Grantu in Sattlerjevi. Lex ponovno vzpostavi varnostni sistem in tako lahko Hammond pokliče na pomoč. Skupino nato obkrožijo Veraptorji, vendar jih ubije ''Tiranozaver'', kar jim omogoči pobeg. Hammond z Malcolmom pobere skupino z džipom in se vkrcajo na helikopter, ter pobegnejo z otoka.

== Igralci ==

* [[Sam Neill]] kot dr. Alan Grant
* [[Laura Dern]] kot dr. Ellie Sattler
* [[Jeff Goldblum]] kot dr. Ian Malcolm
* [[Richard Attenborough]] kot John Hammond
* [[Bob Peck]] kot Robert Muldoon
* [[Martin Ferrero]] kot Donald Gennaro
* [[B. D. Wong]] kot dr. Henry Wu
* [[Joseph Mazzello]] kot Timothy &quot;Tim&quot; Murphy
* [[Ariana Richards]] kot Alexis &quot;Lex&quot; Murphy
* [[Samuel L. Jackson]] kot Ray Arnold
* [[Wayne Knight]] kot Dennis Nedry
* [[Jerry Molen]] kot dr. Harding
* [[Miguel Sandoval]] kot Juanito Rostagno
* [[Cameron Thor]] kot Dodgson

== Glej tudi ==
* [[seznam filmov]]

== Zunanje povezave ==
* {{IMDb title|id=0107290|title=Jurski park}}
* {{Amg movie|id=26808|title=Jurski park}}
* {{Rotten-tomatoes|id=jurassic_park|title=Jurski park}}
* {{metacritic film|id=jurassic-park|title=Jurski park}}
* {{mojo title|id=jurassicpark|title=Jurski park}}

{{Steven Spielberg}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Jurski park]]
[[Kategorija:Filmi leta 1993]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi Universal Studios]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na otok]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Stevena Spielberga]]
[[Kategorija:Filmi Amblin Entertainment]]
[[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Filmi o pregonu]]
[[Kategorija:Biopunkovski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o genetskem inženirstvu]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v zabaviščni park]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v živalski vrt]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>91ycqt2u2efk8vzqqtgwt09eag7g0i3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>McDonald's</title>
    <ns>0</ns>
    <id>188189</id>
    <revision>
      <id>6751730</id>
      <parentid>6565902</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T03:39:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 7 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751730</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52220" sha1="ae3pn5d4zs73sf17u4emjzbst6eqxp1" xml:space="preserve">{{Infopolje Podjetje
| company_name     = McDonald's
| company_logo     = [[Slika:McDonald's Golden Arches.svg|220px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;leta 1962 je logotip izdelal [[Jim Schindler]]&lt;/small&gt;
| company_type     = javno
| foundation       = '''McDonald's'''&lt;br&gt;San Bernardino, [[Kalifornija]]&lt;br&gt;15. maj 1941&lt;br&gt;'''McDonald's korporacija'''&lt;br&gt;Des Plaines, [[Illinois]]&lt;br&gt;15. april 1955&lt;br&gt;'''McDonald's Slovenija'''&lt;br&gt;[[Čopova ulica, Ljubljana]]&lt;br&gt;3. december 1993
| location         = Oak Brooks, [[Illinois]]
| origins          = 
| founder          = '''McDonald's (1940)'''&lt;br&gt;Richard in Maurice McDonald&lt;br&gt;'''McDonald's korporacija (1955)'''&lt;br&gt;Ray Kroc
| key_people       = Andrew J. McKenna &lt;small&gt;(chairman)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Steve Easterbrook &lt;small&gt;(CEO)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Branislav Bane &lt;small&gt;(Slovenija)&lt;/small&gt; 
| area_served      = svet
| locations        = 36.515 v 119 državah (2016)&lt;br&gt;16 v Sloveniji (2016)
| industry         = restavracije 
| products         = hitra prehrana
| revenue          = {{loss}} 25,4 milijarde $ (2015)
| operating_income = {{loss}} 7,1 milijarde $ (2015)
| net_income       = {{loss}} 4,5 milijarde $ (2015)
| num_employees    = 420.000 (2015)
| parent           = 
| subsid           = 
| homepage         = [http://www.mcdonalds.com/content/us/en/home.html mcdonalds.com] (svet)&lt;br&gt;[http://www.mcdonalds.si/ mcdonalds.si] (Slovenija)
| footnotes        = 
}}

'''McDonald's''' je največja veriga restavracij s [[Hitra hrana|hitro prehrano]] na svetu, saj dnevno postreže 68 milijonov strank v 119 državah sveta in teritorijih ter skupaj v 36535 restavracijah. Podjetje, ki sta ga leta 1940 ustanovila brata [[Richard in Maurice McDonald]], je sprva ponujalo jedi na žaru. 

Leta 1948 sta se preusmerila v nov sistem hitre postrežbe. Poslovnež [[Ray Kroc]] se je leta 1955 pridružil podjetju kot agent za [[Franšizing|franšize]]. Še istega leta je prehrambeno verigo odkupil od bratov McDonald, takoj na novo ustanovil korporacijo McDonald's in franšiza se je uveljavila po vsem svetu.

Njihovi najbolj znani izdelki so [[hamburger]], [[cheeseburger]], [[piščanec|piščančji]] izdelki, mlečni [[napitek|napitki]], ocvrt [[krompirček]]. Zadnje čase prodajajo tudi solato, sadje. Postavili so celo igrala za otroke in oglaševali podjetje kot otrokom prijazno. Logotip podjetja je takoj za Coca-Colo najbolj prepoznaven simbol na svetu.

== Zgodovina ==
Leta 1940 sta z odprtjem prve restavracije na križišču ceste 1398 North E Street in West 14th Street v [[San Bernardino|San Bernardinu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] posel začela brata [[Richard in Maurice McDonald|Dick in Mac McDonald]]. 

Ko sta leta 1948 predstavila nov sistem &quot;''hitre postrežbe''&quot;, je to spremenilo in nadgradilo temelje za današnji moderen način vodenja hitrih restavracij, ki ga je sicer že leta 1921 prva predstavila veriga restavracij s hamburgerji [[White Castle]]. Prva restavracija z novo arhitekturno podobo z dvema znamenitima ''zlatima lokoma'' na strehi je bila odprta maja 1953 v mestu [[Phoenix, Arizona]]. Prva maskota podjetja je bil možakar s šefovsko kapo na glavi v obliki hamburgerja po imenu &quot;''Speedee''&quot;, ki jo je leta 1967 zamenjal vsem znani &quot;''Ronald McDonald''&quot;.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!Logotip 
!Downey, California
|-
|width=85|[[Slika:Mcdonald's logo.svg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=85|[[Slika:DowneyMcdonalds.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|-
|1968 – 2006
|najstarejše delujoča restavracija
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid&quot;
!Oak Brook, [[Illinois]] 
!Zemljevid
|-
|width=85|[[Slika:McDonaldsHQIL.jpg|sredina|brezokvirja|100x]]
|width=85|[[Slika:McDonaldsWorldLocations(v2).svg|sredina|brezokvirja|100x]]
|-
|Sedež podjetja
|restavracij po svetu
|}

== McDonald's Slovenija ==
Trenutno v Sloveniji deluje 29 restavracij: [[Občina Ljubljana|Ljubljana]] (11), [[Občina Maribor|Maribor]] (5), [[Občina Celje|Celje]] (2), [[Občina Koper|Koper]] (2), [[Občina Novo mesto|Novo mesto]] (2), [[Občina Kranj|Kranj]], [[Občina Velenje|Velenje]], [[Občina Domžale|Domžale]], [[Občina Ptuj|Ptuj]], [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]], [[Občina Murska Sobota|Murska Sobota]], [[Občina Radovljica|Lesce]] (1). Do zdaj so 3 restavracije dokončno zaprli, 4 so po zaprtju na isti lokaciji ponovno odprli, železniška (1) pa je v prenovi.

=== Seznam vseh restavracij ===
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
!width=20|#
!width=75|Odprto
!width=113|Naslov
!width=89|Občina
!width=153|Lokacija
!width=32|{{Abbr|Park.|Parkirišče}}
!width=32|{{Abbr|Wi-Fi|Wi-fi}}
!width=32|{{Abbr|Zajt.|Zajtrk}}
!width=32|{{Abbr|McCa|McCafé}}
!width=32|{{Abbr|McDr.|McDrive}}
!width=32|{{Abbr|Roj.d.|Rojstni dan}}
!width=32|{{Abbr|Dost.|Dostava}}
!width=15|
|-bgcolor=#FAF0E6
| align=center bgcolor=#F2F0E6|&lt;span style = color:#AAA &gt;'''1.'''&lt;/span&gt; || align=&quot;center&quot; |&lt;span style = color:#AAA &gt;03 / 12 / 1993&lt;/span&gt; || &lt;span style = color:#AAA &gt;Čopova ul. 14&lt;/span&gt; || &lt;span style = color:#AAA &gt;Ljubljana&lt;/span&gt; || &lt;span style = color:#AAA &gt;Čopova ulica&lt;/span&gt; || colspan=&quot;8&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;span style = color:#AAA &gt;''marca 2023 zaprli sploh 1. SLO restavracijo; ponovno odprta aprila 2024&lt;/span&gt;
|-bgcolor=#FAF0E6
| align=center bgcolor=#F2F0E6|&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;'''2.'''&lt;/span&gt; || align=center|&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;21 / 12 / 1994&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Grajski trg 1&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Maribor&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Grajski trg&lt;/span&gt; || align=center colspan=8|&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;''zaprli 1. decembra 2014&lt;/span&gt;
|-bgcolor=#FAF0E6
| align=center bgcolor=#F2F0E6|&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;'''3.'''&lt;/span&gt; || align=center|&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;29 / 12 / 1994&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Gubčeva ulica&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Celje&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;MČ Center&lt;/span&gt; || align=center colspan=8|''&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;zaprli konec aprila 2017; nova nadomestna lokacija blizu Merkurju&lt;/span&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.celje.info/aktualno/mcdonalds-v-celju-iz-centra-ob-avtocesto-kaj-pravite-vi/|title=McDonald’s v Celju iz centra ob avtocesto – kaj pravite vi? |accessdate=23. februar 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''4. || align=center|27 / 10 / 1995 || Moskovska ul. 1 || [[Občina Ljubljana|Ljubljana]] || Žito – [[BTC]] McDrive || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]|| align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mcdonalds.si/restavracije/zito/|title=Žito / BTC McDrive|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2016-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20160609141622/http://www.mcdonalds.si/restavracije/zito|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''5. || align=center|10 / 11 / 1995 || Tržaška c. 6 || [[Občina Maribor|Maribor]] || Swaty – Tržaška || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mcdonalds.si/restavracije/swaty/|title=Swaty, Tržaška Maribor|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2016-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20160609075233/http://www.mcdonalds.si/restavracije/swaty|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''6. || align=center|20 / 08 / 1996 || Breznikova ul. 15 || [[Občina Domžale|Domžale]] || Supermarket [[Spar|SPAR]] || align=&quot;center&quot; |[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mcdonalds.si/restavracije/domzale/|title=CEnter, Domžale|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2016-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20160609075204/http://www.mcdonalds.si/restavracije/domzale|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-bgcolor=#FAF0E6
| align=center bgcolor=#F2F0E6|&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;7.&lt;/span&gt; || align=center|&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;20 / 12 / 1996&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Dunajska c. 58&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Ljubljana&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Bežigrajski dvor&lt;/span&gt; || align=center colspan=8|''&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;zaprli leta 2006&lt;/span&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''8. || align=center|24 / 12 / 1996 || Kidričeva c. 2b || [[Občina Velenje|Velenje]] || Hipermarket [[Spar|SPAR]] || align=&quot;center&quot; |[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mcdonalds.si/restavracije/velenje/|title=NC Velenje|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2016-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160620205415/http://www.mcdonalds.si/restavracije/velenje|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-bgcolor=#FAF0E6
| align=center bgcolor=#F2F0E6|&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;'''9.&lt;/span&gt; || align=center|&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;16 / 05 / 1997&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Trg OF 6&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Ljubljana&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Železniška postaja LJ&lt;/span&gt; || colspan=&quot;8&quot; align=&quot;center&quot;|&lt;span style = color:#AAA &gt;''29.6.2025 so ga začasno zaprli zaradi gradnje nove avtobusne postaje&lt;/span&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/mcdonalds-ljubljana-zaprtje-prenova/|title=Kaj je šlo narobe? McDonald's v centru Ljubljane zaprl svoja vrata|date=21. julij 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''10. || align=center|25 / 03 / 1998 || [[Celovška cesta|Celovška c.]] 170 || [[Občina Ljubljana|Ljubljana]] || [[Šiška]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mcdonalds.si/restavracije/celovska/|title=Celovška, Ljubljana|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2016-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20160609141647/http://www.mcdonalds.si/restavracije/celovska|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-bgcolor=#FAF0E6
| align=center bgcolor=#F2F0E6|&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;'''11.'''&lt;/span&gt; || align=center|&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;12 / 07 / 1998&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Dolinska c. 1a&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Koper&lt;/span&gt; || &lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;Mercator center&lt;/span&gt; || align=center colspan=8|''&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;zaprli leta 2004; ponovno odprt julija 2024&lt;/span&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''12. || align=center|20 / 08 / 1999 || Ljubljanska c. 24 || [[Občina Novo mesto|Novo mesto]] || [[Spar|SPAR]] – [[Bršljin]] || align=&quot;center&quot; |[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]|| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mcdonalds.si/restavracije/novo-mesto/|title=Novo mesto|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2016-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160605193136/http://www.mcdonalds.si/restavracije/novo-mesto|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''13. || align=center|10 / 12 / 1999 || Ptujska c. 106 || [[Občina Maribor|Maribor]] || Ptujska cesta – [[Tezno]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mcdonalds.si/restavracije/ptujska/|title=Ptujska, Maribor|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2016-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160605143447/http://www.mcdonalds.si/restavracije/ptujska|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-bgcolor=#FAF0E6
| align=center bgcolor=#F2F0E6|&lt;span style = color:#AAA &gt;'''14.'''&lt;/span&gt; || align=center|&lt;span style = color:#AAA &gt;21 / 12 / 1999&lt;/span&gt; || &lt;span style = color:#AAA &gt;Koroška c. 4&lt;/span&gt; || &lt;span style = color:#AAA &gt;Kranj&lt;/span&gt; || &lt;span style = color:#AAA &gt;Center Globus || align=center colspan=8|''&lt;span style=&quot;color:#AAA;&quot;&gt;zaprli; nadomestila ga je nova restavracija pri Supernovi&lt;/span&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''15. || align=center|23 / 08 / 2000 || Pobreška c. 18 || [[Občina Maribor|Maribor]] || [[Europark Maribor|Europark]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mcdonalds.si/restavracije/europark/|title=Europark Maribor|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2016-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160620205410/http://www.mcdonalds.si/restavracije/europark|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-bgcolor=#FAF0E6
| align=center bgcolor=#F2F0E6|&lt;span style = color:#AAA &gt;'''16.'''&lt;/span&gt;|| align=&quot;center&quot; |&lt;span style = color:#AAA &gt;16 / 05 / 2001&lt;/span&gt; || &lt;span style = color:#AAA &gt;Šmartinska c. 152&lt;/span&gt; || &lt;span style = color:#AAA &gt;Ljubljana&lt;/span&gt; || &lt;span style = color:#AAA &gt;BTC Kolosej Ljubljana&lt;/span&gt; || colspan=&quot;8&quot; align=&quot;center&quot; |&lt;span style = color:#AAA &gt;''zaprli leta 2022 in ga ponovno odprli 24.6.2025 v preimenovani Odiseji''&lt;/span&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''17. || align=center|22 / 05 / 2002 || Premrlova ul. 12 || [[Občina Ljubljana|Ljubljana]] || [[Četrtna skupnost Rudnik|ČS Rudnik]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mcdonalds.si/restavracije/rudnik/|title=Rudnik, Ljubljana|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2016-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20160609142637/http://www.mcdonalds.si/restavracije/rudnik|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''18. || align=center|22 / 12 / 2012 || Ankaranska c. 4 || [[Občina Koper|Koper]] || Planet (&quot;Tuš&quot;) || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2012/12/21/mcdonalds-koper-mccaffe-mcdrive-odpira-svoja-vrata-poleg-kompleksa-planet-tus-koper-mcdonalds-koper/|title=Planet Koper|accessdate=21. december 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''19. || align=center|16 / 03 / 2015 || Mariborska c. 100 || [[Občina Celje|Celje]] || Citycenter || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mcdonalds.si/restavracije/citycenter-celje/|title=Citycenter Celje|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2016-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20160524032820/http://www.mcdonalds.si/restavracije/citycenter-celje/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''20. || align=center| 17 / 06 / 2016 || Ormoška c. 3 || [[Občina Ptuj|Ptuj]] || [[Supernova (avstrijsko podjetje)|Supernova]] – Eurospin || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mcdonalds.si/restavracije/ptuj/|title=Eurospin / Qlandia Ptuj|accessdate=16. junij 2016|archive-date=2016-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160617130344/http://www.mcdonalds.si/restavracije/ptuj|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''21. || align=center| 21 / 06 / 2016 || Hraška c. 21 a || [[Občina Radovljica|Radovljica]] || Lidl – [[Lesce]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mcdonalds.si/restavracije/lesce/|title=Lidl Lesce|accessdate=16. junij 2016|archive-date=2016-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160625014759/http://www.mcdonalds.si/restavracije/lesce|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''22. || align=center| 23 / 02 / 2017 || Boštjan Hladnik 7 || [[Mestna občina Kranj|Kranj]] || [[Supernova (avstrijsko podjetje)|Supernova]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2017/02/27/mcdonalds-kranj-qlandia-je-odprt-3x-vecji-je-od-prejsnjega-ima-tudi-mccafe-mcdrive-in-kioske-za-narocenje-hrane/|title=McDonald’s Kranj Qlandia je odprt, 3x večji je od prejšnjega, ima tudi McCafé, McDrive in kioske za naročenje hrane|accessdate=27. februar 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''23. || align=center| 09 / 03 / 2017 || Na Polju 24 || [[Mestna občina Maribor|Maribor]] || [[Zrkovci]] – AC Petrol || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.primorske.si/novice/goriska/mcdonalds-tudi-v-novi-gorici|title=MC Donald's Nova Gorica|accessdate=22. marec 2017|archive-date=2021-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20211017071304/https://www.primorske.si/novice/goriska/mcdonalds-tudi-v-novi-gorici|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''24. || align=center| 21 / 03 / 2017 || Vojkova c. 111a || [[Občina Nova Gorica|Nova Gorica]] || [[Supernova (avstrijsko podjetje)|Supernova]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''25. || align=center| 10 / 05 / 2017 || Mariborska c. 164 || [[Mestna občina Celje|Celje]] || Drive – Spodnja Hudinja || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2017/05/30/mcdrive-celje-odpiralni-cas-novega-mcdonaldsa-v-celju-na-mariborski-cesti-164-blizu-merkurja/|title=McDrive Celje, Merkur|accessdate=10. maj 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''26. || align=center| 19 / 03 / 2020 || Rakuševa ul. 1 || [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] || [[Aleja (nakupovalno središče)|Aleja Sky – Šiška]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''27. || align=center| 21 / 08 / 2020 || Nemčavci 1c || [[Občina Murska Sobota|Murska Sobota]] || BTC City MS || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}} || align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] || &lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''28.
| align=center|05 / 02 / 2021
|Šmartinska c. 147 
|[[Ljubljana]] 
|Šmartinka 
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2021/02/06/mcdonalds-ljubljana-smartinka-mcdrive-smartinska-cesta-odprt-ljubljana-ima-zdaj-8-restavracij-mcdonalds/|title=McDonald’s Ljubljana Šmartinka (McDrive / Šmartinska cesta) je odprt – Ljubljana ima zdaj 8 restavracij McDonald’s|accessdate=6. februar 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''29.
| align=center|06 / 04 / 2022
|Jurčkova c. 223 
|[[Ljubljana]]
|[[Supernova (avstrijsko podjetje)|Supernova]] – [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] 
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.mediaspeed.net/fotografije/prikazi/1044110-|title=Otvoritev nove restavracije McDonald's|accessdate=6. april 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''30.
| align=center|20 / 07 / 2022
|Cankarjeva c. 4 
|[[Ljubljana]]
|[[Četrtna skupnost Center|Center]] – Cankarjeva
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2022/07/20/mcdonalds-cankarjeva-ljubljana-je-odprt-nov-mcdonalds-ljubljana-na-cankarjevi-cesti-v-posebnem-modernisticnem-ray-stilu/|title=McDonald’s Cankarjeva Ljubljana je odprt / nov McDonald’s Ljubljana na Cankarjevi cesti v posebnem modernističnem Ray stilu|accessdate=20. julij 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''31.
| align=center|09 / 01 / 2024
| Dveh cesarjev 71 
|[[Ljubljana]]
|[[Petrol]] – Barje Sever 
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2024/01/09/mcdonalds-barje-sever-na-juzni-obvoznici-v-ljubljani-je-odprl-svoja-vrata-v-sklopu-bencinskega-servisa-petrol/|title=McDonald’s Barje sever na južni obvoznici v Ljubljani je odprl svoja vrata v sklopu bencinskega servisa Petrol|accessdate=9. januar 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''32.
| align=center|11 / 01 / 2024
|Jožeta Košarja 2  
|[[Maribor]]
|[[Supernova (avstrijsko podjetje)|Supernova]] – [[Studenci]] 
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/razkrivamo-je-dan-ko-mcdonalds-na-studencih-odpira-svoja-vrata/224181|title=RAZKRIVAMO! To je dan, ko McDonald's na Studencih odpira svoja vrata |accessdate=9. januar 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''33.
| align=center|18 / 01 / 2024
| Dveh cesarjev 73 
|[[Ljubljana]]
|[[Petrol]] – Barje Jug 
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/petrol-odprl-prenovljena-servisa-na-juzni-ljubljanski-obvoznici-video-624804|title=Petrol odprl prenovljena servisa na južni ljubljanski obvoznici |accessdate=18. januar 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''34.
| align=center|11 / 04 / 2024
| Čopova ul. 14
|[[Ljubljana]]
|[[Četrtna skupnost Center|Center]] – Čopova
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/lokalno/mcdonalds-se-vraca-na-copovo-bosta-v-centru-kar-dve-njihovi-restavraciji/233820|title=Petrol odprl prenovljena servisa na južni ljubljanski obvoznici|date=3. april 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''35.
| align=center|29 / 07 / 2024
| Dolinska c. 1a
|[[Koper]]
|[[Supernova (avstrijsko podjetje)|Supernova]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|10}}
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://instore.si/sl/article/95353/v-kopru-odprla-vrata-nova-restavracija-mcdonalds|title=V Kopru odprla vrata nova restavracija McDonald's|date=29. julij 2024|access-date=2024-07-30|archive-date=2024-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20240730202306/https://instore.si/sl/article/95353/v-kopru-odprla-vrata-nova-restavracija-mcdonalds|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''36.
| align=center|24 / 06 / 2025
| Moskovska ul. 11
|[[Ljubljana]]
|BTC Odiseja Ljubljana
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.btc-city.com/sl/novice/novo-24-junija-odpira-vrata-odiseja|title=NOVO: Odiseja je odprta!|publisher=btc-city.com|date=24. junij 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
| align=center bgcolor=#F2F0E6|'''37.
| align=center|17 / 12 / 2025
| Otoška c. 1
|[[Novo mesto]]
|[[Supernova (avstrijsko podjetje)|Supernova]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]]
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dolenjskainfo.com/novica/lokalno/foto-novomeski-mcdonalds-ob-otvoritvi-nabito-poln/324104|title=FOTO: Novomeški McDonald's ob otvoritvi nabito poln|publisher=dolenjskainfo|date=17. december 2025}}&lt;/ref&gt;
|}
{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#ffffff; font-size:69%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
!{{location map+ |Ljubljana|float=none|width=875|places=
{{Location map~|Ljubljana|lat=46.058271|long=14.510351|label='''&lt;span style = color:#AAA &gt;ŽELEZ. POSTAJA&lt;/span&gt;'''|mark=Orange pog.svg|20px|position=top}}
{{Location map~|Ljubljana|lat=46.06845|long=14.5394387|label='''[[Šmartinska cesta|ŠMARTINKA]]'''|mark=Orange pog.svg|position=left}}
{{Location map~|Ljubljana|lat=46.0527153|long=14.5028959|label='''[[Ivan Cankar|CANKARJEVA]]'''|mark=Orange pog.svg|position=left}}
{{Location map~|Ljubljana|lat=46.0174471|long=14.5300804|label='''[[Četrtna skupnost Rudnik|RUDNIK]]'''|mark=Orange pog.svg|position=right}}
{{Location map~|Ljubljana|lat=46.0222779|long=14.5364505|label='''[[Supernova Ljubljana Rudnik|SUPERNOVA]]'''|mark=Orange pog.svg|position=left}}
{{Location map~|Ljubljana|lat=46.0288734|long=14.4784293|label='''[[Petrol|BARJE (Jug)]]'''|mark=Green pog.svg|position=bottom}}
{{Location map~|Ljubljana|lat=46.0291537|long=14.4818821|label='''[[Petrol|BARJE (Sever)]]'''|mark=Orange pog.svg|position=top}}
{{Location map~|Ljubljana|lat=46.0694559|long=14.547511|label='''[[BTC|ŽITO]]'''|mark=Orange pog.svg|position=right}}
{{Location map~|Ljubljana|lat=46.075696|long=14.484146|label='''[[Celovška cesta|CELOVŠKA]]'''|mark=Orange pog.svg|position=left}}
{{Location map~|Ljubljana|lat=46.052103|long=14.504786|label='''[[Čopova ulica, Ljubljana|ČOPOVA]]'''|mark=Orange pog.svg|position=right}}
{{Location map~|Ljubljana|lat=46.066|long=14.548|label='''[[BTC|ODISEJA]]'''|mark=Orange pog.svg|position=right}}
{{Location map~|Ljubljana|lat=46.0779715|long=14.4853334|label='''[[Aleja (nakupovalno središče)|ALEJA]]'''|mark=Orange pog.svg|position=right}}}}
|}
{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#ffffff; font-size:69%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
!{{location map+ |Slovenija|float=none|width=920|places=
{{Location map~|Slovenija|lat=46.146402|long=14.597927|label='''[[Občina Domžale|DOMŽALE]]'''|position=left}}
{{Location map~|Slovenija|lat=46.544647|long=15.708439|label='''[[Občina Maribor|ZRKOVCI]]'''|mark=Black pog.svg|position=right}}
{{Location map~|Slovenija|lat=46.5476483|long=15.6214688|label='''[[Studenci|STUDENCI]]'''|mark=Yellow pog.svg|position=left}}
{{Location map~|Slovenija|lat=46.541684|long=15.647772|mark=Blue pog.svg|position=top}}
{{Location map~|Slovenija|lat=46.553977|long=15.653144|label='''[[Občina Maribor|-Europark&lt;br&gt;-SWATY]]'''|mark=Green pog.svg|position=top}}
{{Location map~|Slovenija|lat=46.534645|long=15.662233|label='''[[Občina Maribor|PTUJSKA]]'''|position=bottom}}
{{Location map~|Slovenija|lat=46.228691|long=15.266306|label='''[[Občina Celje|CELJE McDrive]]'''|mark=Green pog.svg|position=left}}
{{Location map~|Slovenija|lat=46.241903|long=15.277407|label='''[[Občina Celje|CELJE Citycenter]]'''|position=right}}
{{Location map~|Slovenija|lat=46.359807|long=15.119639|label='''[[Občina Velenje|VELENJE]]'''|mark=Black pog.svg|position=right}}
{{Location map~|Slovenija|lat=45.814735|long=15.154105|label='''[[Občina Novo mesto|N. MESTO]]&lt;br&gt;-[[Supernova (avstrijsko podjetje)|Supernova]]&lt;br&gt;-[[Spar|SPAR]]'''|mark=Orange pog.svg|position=right}}
{{Location map~|Slovenija|lat=45.541131|long=13.737473|label='''[[Občina Koper|KOPER]]&lt;br&gt;-[[Supernova (avstrijsko podjetje)|Supernova]]&lt;br&gt;-[[Mercator]]'''|mark=Orange pog.svg|position=right}}
{{Location map~|Slovenija|lat=46.418528|long=15.877088|label='''[[Občina Ptuj|PTUJ]]'''|mark=Blue pog.svg|position=right}}
{{Location map~|Slovenija|lat=46.366422|long=14.159825|label='''[[Občina Radovljica|LESCE]]'''|position=left}}
{{Location map~|Slovenija|lat=45.955883|long=13.643242|label='''[[Občina Nova Gorica|NOVA GORICA]]'''|position=right}}
{{Location map~|Slovenija|lat=46.660128|long=16.163117|label='''[[Občina Murska Sobota|MURSKA SOBOTA]]'''|mark=Orange pog.svg|position=top}}
{{Location map~|Slovenija|lat=46.242031|long=14.356129|label='''[[Občina Kranj|KRANJ]]'''|mark=Blue pog.svg|position=left}}}}
|}

== Države in teritoriji z restavracijami po svetu ==
&lt;small&gt;{{legend|#E9FFDB|odvisen teritorij [[Francija|Francije]]}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{legend|#DBE9F4|odvisen teritorij [[Nizozemska|Nizozemske]]}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{legend|#FFF0F5|odvisen teritorij [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{legend|#F2F0E6|odvisen teritorij [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]}}&lt;/small&gt;
&lt;small&gt;{{legend|#F0F8FF|odvisen teritorij nekoč [[Portugalska|Portugalske]]/[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in zdaj [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]}}&lt;/small&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:76%; width:68%
|-
! style=&quot;width:1.5%;&quot; |Zap.&lt;br&gt;št.
! style=&quot;width:5%;&quot; | Država/teritorij
! style=&quot;width:3%;&quot; align=center|Prvo odprta&lt;br&gt;v državi
! style=&quot;width:8%;&quot; |Prva restavracija
! style=&quot;width:2%;&quot; data-sort-type=&quot;number&quot;|Število&lt;br&gt;restavracij
|-bgcolor=#FFFFFF
! 1
| {{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike]]
| align=center|16/05/1940
| San Bernardino, [[Kalifornija]]
| align=center|14267
|-bgcolor=#FFFFFF
! 2
| {{flag|Kanada}}
| align=center|03/06/1967
| Richmond, [[Britanska Kolumbija]]
| align=center|1427
|-bgcolor=#F2F0E6
! 3
| {{flag|Portoriko}}
| align=center|06/12/1967
| San Juan
| align=center|108
|-bgcolor=#F2F0E6
! 4
| {{flagicon|United States Virgin Islands}} [[Deviški otoki Združenih držav|Deviški otoki]]
| align=center|05/09/1970
|St. Croix
| align=center|6
|-bgcolor=#FFFFFF
! 5
| {{flag|Kostarika}}
| align=center|08/12/1970
| [[San Jose]]
| align=center|54
|-bgcolor=#FFFFFF
! 6
| {{flag|Avstralija}}
| align=center|30/05/1971
| Yagoona, [[Novi Južni Wales]]
| align=center|920
|-bgcolor=#F2F0E6
! 7
| {{flagicon|Guam}} [[Gvam]]
| align=center|10/06/1971
| Dededo
| align=center|8
|-bgcolor=#FFFFFF
! 8
| {{flag|Japonska}}
| align=center|21/07/1971
| [[Tokio]]
| align=center|2975
|-bgcolor=#FFFFFF
! 9
| {{flag|Nizozemska}}
| align=center|21/08/1971
| Zaandam
| align=center|236
|-bgcolor=#FFFFFF
! 10
| {{flag|Panama}}
| align=center|01/09/1971
| Panama City
| align=center|57
|-bgcolor=#FFFFFF
! 11
| {{flag|Nemčija}}
| align=center|22/11/1971
| [[München]]
| align=center|1477
|-bgcolor=#FFFFFF
! 12
| {{flag|Francija}}
| align=center|30/06/1972
| [[Créteil]]
| align=center|1300+
|-bgcolor=#FFFFFF
! 13
| {{flag|Salvador}} 
| align=center|20/07/1972
| San Salvador
| align=center|13
|-bgcolor=#FFFFFF
! 14
| {{flag|Švedska}}
| align=center|27/10/1973
| [[Stockholm]]
| align=center|230
|-bgcolor=#FFFFFF
! 15
| {{flag|Gvatemala}}
| align=center|06/06/1974
| [[Guatemala City]]
| align=center|76
|-bgcolor=#DBE9F4
! 16
| {{flagicon|Curacao}} Curacao
| align=center|16/08/1974
| Willemstad
| align=center|5
|-bgcolor=#FFFFFF
! 17
| {{flag|Velika Britanija}} 
| align=center|13/11/1974 &lt;small&gt;([[Anglija|ANG]])&lt;/small&gt;&lt;br&gt;03/12/1984 &lt;small&gt;([[Wales|WAL]])&lt;/small&gt;&lt;br&gt;23/11/1987 &lt;small&gt;([[Škotska|ŠKO]])&lt;/small&gt;&lt;br&gt;12/10/1991 &lt;small&gt;([[Severna Irska|SIR]])&lt;/small&gt;
| Woolwich, [[London]]
| align=center|1240
|-bgcolor=#F0F8FF
! 18
| {{flag|Hong Kong|1959}}&lt;br&gt;{{flag|Hong Kong}}, [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| align=center|08/01/1975
| Paterson Street, Causeway Bay, otok Hongkong 
| align=center|237
|-bgcolor=#FFFFFF
! 19
| {{flag|Bahami}} 
| align=center|04/08/1975
| Nassau
| align=center|3
|-bgcolor=#FFFFFF
! 20
| {{flag|Nova Zelandija}}
| align=center|07/06/1976
| Porirua Central, [[Wellington]]
| align=center|162
|-bgcolor=#FFFFFF
! 21
| {{flag|Švica}}
| align=center|20/10/1976
| [[Ženeva]]
| align=center|157
|-bgcolor=#FFFFFF
! 22
| {{flag|Irska}}
| align=center|09/05/1977
| Grafton Street, [[Dublin]]
| align=center|84
|-bgcolor=#FFFFFF
! 23
| {{flag|Avstrija}}
| align=center|21/07/1977
| Schwarzenbergplatz, [[Dunaj]]
| align=center|189
|-bgcolor=#FFFFFF
! 24
| {{flag|Belgija}}
| align=center|21/03/1978
| [[Bruselj]]
| align=center|67
|-bgcolor=#FFFFFF
! 25
| {{flag|Brazilija}}
| align=center|13/02/1979
| [[Rio de Janeiro]]
| align=center|812
|-bgcolor=#FFFFFF
! 26
| {{flag|Singapur}}
| align=center|20/10/1979
| Liat Towers, Orchard Road
| align=center|125
|-bgcolor=#FFFFFF
! 27
| {{flag|Španija}}
| align=center|10/03/1981
| Gran Vía, [[Madrid]]
| align=center|493
|-bgcolor=#FFFFFF
! 28
| {{flag|Danska}}
| align=center|15/04/1981
| Vesterbrogade, [[Kopenhagen]]
| align=center|89
|-bgcolor=#FFFFFF
! 29
| {{flag|Filipini}}
| align=center|27/09/1981
| Morayta, Sampaloc, [[Manila]]
| align=center|400+
|-bgcolor=#FFFFFF
! 30
| {{flag|Malezija}}
| align=center|29/04/1982
| Jalan Bukit Bintang, [[Kuala Lumpur]]
| align=center|314
|-bgcolor=#FFFFFF
! 31
| {{flag|Norveška}}
| align=center|18/11/1983
| Nedre Slottsgate, [[Oslo]]
| align=center|74
|-bgcolor=#FFFFFF
! 32
| {{flag|Tajvan}}
| align=center|28/01/1984
| [[Tajpej]] 
| align=center|413
|-bgcolor=#FFFFFF
! 33
| {{flag|Andora}}
| align=center|29/06/1984
| [[Andorra la Vella]]
| align=center|5
|-bgcolor=#FFFFFF
! 34
| {{flag|Finska}}
| align=center|14/12/1984
| Tampere
| align=center|83
|-bgcolor=#FFFFFF
! 35
| {{flag|Tajska}}
| align=center|23/02/1985
| [[Bangkok]]
| align=center|227
|-bgcolor=#DBE9F4
! 36
| {{flag|Aruba}}
| align=center|04/04/1985
| Oranjestad
| align=center|4
|-bgcolor=#FFFFFF
! 37
| {{flag|Luksemburg}}
| align=center|17/07/1985
| [[Luxembourg (mesto)|Luxembourg City]]
| align=center|9
|-bgcolor=#FFFFFF
! 38
| {{flag|Venezuela|1930}}
| align=center|31/08/1985
| [[Caracas]]
| align=center|140
|-bgcolor=#FFFFFF
! 39
| {{flag|Italija}}
| align=center|15/10/1985
| Piazza Walter, [[Bolzano]]
| align=center|530+
|-bgcolor=#FFFFFF
! 40
| {{flag|Mehika}}
| align=center|29/10/1985
| [[Mexico City]]
| align=center|402
|-bgcolor=#FFFFFF
! 41
| {{flag|Kuba}}
| align=center|24/04/1986
| Guantanamo Bay
| align=center|1
|-bgcolor=#FFFFFF
! 42
| {{flag|Turčija}}
| align=center|24/10/1986
| [[Istanbul]]
| align=center|260
|-bgcolor=#FFFFFF
! 43
| {{flag|Argentina}}
| align=center|24/11/1986
| Belgrano, [[Buenos Aires]]
| align=center|209
|-bgcolor=#F0F8FF
! 44
| {{flag|Macau|colonial}}&lt;br&gt;{{flag|Macau}}, [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| align=center|11/04/1987
| Rua do Campo, Cathedral Parish, polotok Macau 
| align=center|27
|-bgcolor=#FFFFFF
! 45
| {{flag|Jugoslavija}}&lt;br&gt;{{flag|Srbija}}
| align=center|24/03/1988
| Trg Slavija, [[Beograd]]
| align=center|24
|-bgcolor=#FFFFFF
! 46
| {{flag|Južna Koreja}}
| align=center|29/03/1988
| Gangnam District, [[Seoul]]
| align=center|415
|-bgcolor=#FFFFFF
! 47
| {{flag|Madžarska}}
| align=center|13/04/1988
| [[Budimpešta]]
| align=center|100
|-bgcolor=#FFFFFF
! 48
| {{flag|Sovjetska zveza}}&lt;br&gt;{{flag|Rusija}}
| align=center|31/01/1990
| Puškinov trg, [[Moskva]]
| align=center|553
|-bgcolor=#FFFFFF
! 49
| {{flagicon|China}} [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| align=center|08/10/1990
| Shenzhen
| align=center|2000+
|-bgcolor=#FFFFFF
! 50
| {{flag|Čile}}
| align=center|19/11/1990
| [[Santiago de Chile|Santiago]]
| align=center|77
|-bgcolor=#FFFFFF
! 51
| {{flag|Indonezija}}
| align=center|23/02/1991
| Sarinah, [[Jakarta]]
| align=center|160
|-bgcolor=#FFFFFF
! 52
| {{flag|Portugalska}}
| align=center|23/05/1991
| CascaiShopping, Cascais
| align=center|151
|-bgcolor=#FFFFFF
! 53
| {{flag|Grčija}}
| align=center|12/11/1991
| Trg Syntagma, [[Atene]]
| align=center|22
|-bgcolor=#FFFFFF
! 54
| {{flag|Urugvaj}}
| align=center|18/11/1991
| [[Montevideo]]
| align=center|21
|-bgcolor=#E9FFDB
! 55
| {{flagicon|Martinique}} [[Martinik]]
| align=center|16/12/1991
| Fort-de-France
| align=center|9
|-bgcolor=#FFFFFF
! 56
| {{flag|Češkoslovaška}}&lt;br&gt;{{flag|Češka}}
| align=center|20/03/1992
| Vodičkova street, Prague
| align=center|94
|-bgcolor=#E9FFDB
! 57
| {{flagicon|Guadeloupe}} [[Gvadelup]]
| align=center|08/04/1992
|
| align=center|8
|-bgcolor=#FFFFFF
! 58
| {{flag|Poljska}}
| align=center|18/06/1992
| Marszałkowska ulica, [[Varšava]]
| align=center|368
|-bgcolor=#FFFFFF
! 59
| {{flag|Monako}}
| align=center|20/11/1992
| Monte Carlo
| align=center|4
|-bgcolor=#FFFFFF
! 60
| {{flag|Brunej}}
| align=center|12/12/1992
| Bandar Seri Begawan
| align=center|1

|-bgcolor=#FFFFFF
! 61
| {{flag|Maroko}}
| align=center|18/12/1992
| [[Casablanca]]
| align=center|37
|-bgcolor=#F2F0E6
! 62
| {{flagicon|Northern Mariana Islands}} [[Severni Marijanski otoki|Marijanski otoki]]
| align=center|18/03/1993
| [[Saipan]]
| align=center|2
|-bgcolor=#FFFFFF
! 63
| {{flag|Izrael}}
| align=center|14/10/1993
| Ayalon Mall, Ramat Gan
| align=center|185
|-bgcolor=#FFFFFF
! 64
| {{flag|Slovenija}}
| align=center|03/12/1993
| [[Čopova ulica]], [[Ljubljana]]
| align=center|18
|-bgcolor=#FFFFFF
! 65
| {{flagicon|Saudova Arabija}} [[Saudova Arabija]]
| align=center|08/12/1993
| [[Riad]]
| align=center|224
|-bgcolor=#FFFFFF
! 66
| {{flag|Kuvajt}}
| align=center|15/06/1994
|
| align=center|75
|-bgcolor=#E9FFDB
! 67
| {{flag|Nova Kaledonija}}
| align=center|26/07/1994
| Nouméa
| align=center|2
|-bgcolor=#FFFFFF
! 68
| {{flag|Oman}}
| align=center|30/08/1994
|
| align=center|15
|-bgcolor=#FFFFFF
! 69
| {{flag|Egipt}}
| align=center|20/10/1994
| [[Kairo]]
| align=center|72
|-bgcolor=#FFFFFF
! 70
| {{flagicon|Bolgarija}} [[Bolgarija]]
| align=center|10/12/1994
| [[Sofija]]
| align=center|42
|-bgcolor=#FFFFFF
! 71
| {{flag|Bahrain}}
| align=center|15/12/1994
| Muharraq City
| align=center|17
|-bgcolor=#FFFFFF
! 72
| {{flag|Latvija}}
| align=center|15/12/1994
| [[Riga]]
| align=center|12
|-bgcolor=#FFFFFF
! 73
| {{flagicon|United Arab Emirates}} [[Združeni arabski emirati|ZAE]]
| align=center|21/12/1994
| [[Abu Dabi]]
| align=center|114
|-bgcolor=#FFFFFF
! 74
| {{flag|Estonija}}
| align=center|29/04/1995
| [[Talin]]
| align=center|10
|-bgcolor=#FFFFFF
! 75
| {{flag|Romunija}}
| align=center|16/06/1995
| [[Bukarešta]]
| align=center|68
|-bgcolor=#FFFFFF
! 76
| {{flag|Malta}}
| align=center|07/07/1995
| [[Valletta]]
| align=center|8
|-bgcolor=#FFFFFF
! 77
| {{flag|Kolumbija}}
| align=center|14/07/1995
| Centro Andino, [[Bogota]]
| align=center|81
|-bgcolor=#FFFFFF
! 78
| {{flag|Slovaška}}
| align=center|14/10/1995
| Banská Bystrica
| align=center|30
|-bgcolor=#FFFFFF
! 79
| {{flag|Južna Afrika}}
| align=center|11/11/1995
|
| align=center|200+
|-bgcolor=#FFFFFF
! 80
| {{flag|Katar}}
| align=center|13/12/1995
|
| align=center|25
|-bgcolor=#FFFFFF
! 81
| {{flag|Honduras}}
| align=center|14/12/1995
| [[Tegucigalpa]]
| align=center|8
|-bgcolor=#DBE9F4
! 82
| {{flagicon|Sint Maarten}} Sint Maarten
| align=center|15/12/1995
| Philipsburg
| align=center|3
|-bgcolor=#FFFFFF
! 83
| {{flag|Hrvaška}}
| align=center|02/02/1996
| [[Zagreb]]
| align=center|25
|-bgcolor=#FFFFFF
! 84
| {{flag|Samoa}}
| align=center|02/03/1996
| Apia
| align=center|1
|-bgcolor=#FFFFFF
! 85
| {{flag|Fidži}}
| align=center|01/05/1996
| Suva
| align=center|3
|-bgcolor=#FFFFFF
! 86
| {{flag|Lihtenštajn}}
| align=center|03/05/1996
| [[Vaduz]]
| align=center|3
|-bgcolor=#FFFFFF
! 87
| {{flag|Litva}}
| align=center|31/05/1996
| [[Vilnius]]
| align=center|11
|-bgcolor=#FFFFFF
! align=center|88
| {{flag|Ciper}}
| align=center|12/07/1996
|
| align=center|18
|-bgcolor=#FFFFFF
! 89
| {{flag|Indija}}
| align=center|13/10/1996
| Delhi
| align=center|250+
|-bgcolor=#FFFFFF
! 90
| {{flag|Peru}}
| align=center|18/10/1996
| [[Lima]]
| align=center|40
|-bgcolor=#FFFFFF
! 91
| {{flag|Jordanija}}
| align=center|07/11/1996
| [[Amman]]
| align=center|24
|-bgcolor=#FFFFFF
! 92
| {{flag|Paragvaj}}
| align=center|21/11/1996
| [[Asunción]]
| align=center|11
|-bgcolor=#FFFFFF
! 93
| {{flag|Dominikanska republika}}
| align=center|30/11/1996
| [[Santo Domingo]]
| align=center|31
|-bgcolor=#E9FFDB
! 94
| {{flag|Francoska Polinezija}}
| align=center|10/12/1996
| [[Tahiti]]
| align=center|6
|-bgcolor=#FFFFFF
! 95
| {{flag|Belorusija}}
| align=center|10/12/1996
| [[Minsk]]
| align=center|8
|-bgcolor=#FFFFFF
! 96
| {{flag|Ukrajina}}
| align=center|24/05/1997
| [[Kijev]]
| align=center|76
|-bgcolor=#FFF0F5
! 97
| {{flag|Jersey}}
| align=center|01/08/1997
| Saint Helier
| align=center|1
|-bgcolor=#FFFFFF
! 98
| {{flag|Ekvador}}
| align=center|09/10/1997
| Diciembre Avenue, [[Quito]]
| align=center|27
|-bgcolor=#E9FFDB
! 99
| {{flagicon|Francija}} [[Reunion|Réunion]]
| align=center|14/12/1997
| Saint-Denis
| align=center|
|-bgcolor=#FFF0F5
! 100
| {{flag|Otok Man}}
| align=center|15/12/1997
| [[Douglas (Otok Man)|Douglas]]
| align=center|1
|-bgcolor=#FFFFFF
! 101
| {{flag|Surinam}}
| align=center|18/12/1997
| [[Paramaribo]]
| align=center|2
|-bgcolor=#FFFFFF
! 102
| {{flag|Moldavija}}
| align=center|30/04/1998
| Chișinău
| align=center|6
|-bgcolor=#FFFFFF
! 103
| {{flag|Nikaragva}}
| align=center|11/07/1998
| [[Managua]]
| align=center|6
|-bgcolor=#FFFFFF
! 104
| {{flag|Libanon}}
| align=center|18/09/1998
| [[Bejrut]]
| align=center|33
|-bgcolor=#FFFFFF
! 105
| {{flag|Pakistan}}
| align=center|19/09/1998
| [[Karači]] 
| align=center|33
|-bgcolor=#FFFFFF
! 106
| {{flag|Šrilanka}}
| align=center|16/10/1998
| Colombo
| align=center|7
|-bgcolor=#FFFFFF
! 107
| {{flag|Gruzija}}
| align=center|05/02/1999
| Avenija Rustaveli, [[Tbilisi]]
| align=center|9
|-bgcolor=#FFFFFF
! 108
| {{flag|San Marino}}
| align=center|06/07/1999
| Borgo Maggiore
| align=center|1
|-bgcolor=#FFF0F5
! 109
| {{flag|Gibraltar}}
| align=center|13/08/1999
|
| align=center|1
|-bgcolor=#FFFFFF
! 110
| {{flag|Azerbajdžan}}
| align=center|06/11/1999
|[[Baku]]
| align=center|11
|-bgcolor=#E9FFDB
! 111
| {{flag|Francoska Gvajana}}
| align=center|22/02/2000
| Cayenne
| align=center|2
|-bgcolor=#F2F0E6
! 112
| {{flag|Ameriška Samoa}} 
| align=center|29/09/2000
|
| align=center|2
|-bgcolor=#FFFFFF
! 113
| {{flag|Mauritius}}
| align=center|04/07/2001
| [[Port Louis]]
| align=center|3
|-bgcolor=#E9FFDB
! 114
| {{flag|Mayotte}}
| align=center|01/05/2003
| Mamoudzou
| align=center|
|-bgcolor=#FFFFFF
! 115
| {{flag|Irak}}
| align=center|10/08/2006
| [[Bagdad]]
| align=center|1
|-bgcolor=#FFFFFF
! 116
| {{flag|Bosna in Hercegovina}}
| align=center|21/07/2011
| [[Sarajevo]]
| align=center|5
|-bgcolor=#FFFFFF
! 117
| {{flag|Trinidad in Tobago}}
| align=center|xx/08/2011
| the Falls at West Mall, Westmoorings
| align=center|6
|-bgcolor=#FFFFFF
! 118
| {{flag|Vietnam}}
| align=center|08/02/2014
| [[Hošiminh]]
| align=center|8
|-bgcolor=#FFFFFF
! 119
| {{flag|Kazahstan}}
| align=center|08/03/2016
| [[Astana]]
| align=center|1
|-bgcolor=#FFFFFF
! 120
| {{flag|Tunizija}}
| align=center|kmalu
| [[Tunis]]
| align=center|kmalu
|-bgcolor=#FFFFFF
! 121
| {{flag|Nigerija}}
| align=center|kmalu
| [[Lagos]]
| align=center|kmalu
|}

== Glej tudi ==

* [[Richard in Maurice McDonald]], ustanovitelja restavracije McDonald&quot;s

==Sklici in opombe==
{{sklici|35em}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.mcdonalds.com/content/us/en/home.html mcdonalds.com] uradna stran &lt;small&gt;(svet)&lt;/small&gt;
*[http://www.mcdonalds.si/ mcdonalds.si] uradna stran &lt;small&gt;(Slovenija)&lt;/small&gt;

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Podjetja Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Prehrambena podjetja]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1940]]
[[Kategorija:McDonald's| ]]</text>
      <sha1>ae3pn5d4zs73sf17u4emjzbst6eqxp1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mars napada!</title>
    <ns>0</ns>
    <id>189089</id>
    <revision>
      <id>6751866</id>
      <parentid>6582176</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:01:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751866</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4585" sha1="n79kxvm8iz66fgniztd4nu6ogg36ur1" xml:space="preserve">{{Infopolje Film |
  name           = Mars napada |
  image          = Mars attacks ver1.jpg |
  caption        = Filmski poster |
  director       = [[Tim Burton]] |
  writer         = [[Jonathan Gems]] |
  starring       = [[Jack Nicholson]] &lt;br /&gt; [[Glenn Close]] &lt;br /&gt; [[Annette Bening]] &lt;br /&gt; [[Pierce Brosnan]] &lt;br /&gt; [[Danny DeVito]] &lt;br /&gt; [[Martin Short]] &lt;br /&gt; [[Sarah Jessica Parker]] &lt;br /&gt;[[Jack Black]] &lt;br /&gt; [[Michael J. Fox]] &lt;br /&gt; [[Tom Jones (singer)|Tom Jones]] &lt;br /&gt; [[Natalie Portman]] &lt;br /&gt; [[Christina Applegate]] &lt;br /&gt; [[Rod Steiger]] &lt;br /&gt; [[Lukas Haas]] &lt;br /&gt; [[Jim Brown]] &lt;br /&gt; [[Lisa Marie]]&lt;br /&gt;[[Sylvia Sidney]] |
  producer       = [[Tim Burton]] &lt;br /&gt; [[Larry J. Franco]] &lt;br /&gt; [[Laurie Parker]] |
  music          = [[Danny Elfman]] |
  editing        = [[Chris Lebenzon]] |
  cinematography = [[Peter Suschitzky]] |
  distributor    = [[Warner Bros.]] |
  released       = [[13. december]] [[1996]] |
  runtime        = 106 min.|
  language       = angleški |
  budget         = $70.000.000 (ocena) |
}}

'''''Mars napada!''''' (v izvirniku [[angleščina|angleško]] '''''Mars Attacks!''''') je [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[film]] z elementi [[črna komedija|črne komedije]] režiserja [[Tim Burton|Tima Burtona]], ki je bil posnet leta [[1996]] v studiu [[Warner Bros.]]

Po zgodbi in načinu podajanja le-te je [[parodija]] znanstvenofantastičnih filmov B-produkcije iz sredine 20. stoletja, a je visokoproračunski, z zvezdniško zasedbo in obilno uporabo računalniško ustvarjenih posebnih učinkov. Zgodba in ekstravaganten videz sledita istoimenski igri s [[Igralna karta|kartami]] iz leta 1962.

== Zgodba ==
Film se začne s pristankom [[nezemeljsko življenje|marsovskega]] [[vesoljska ladja|vesoljskega plovila]] v puščavi v [[Nevada|Nevadi]]. Sčasoma navežejo stik z voditelji [[Združene države Amerike|Združenih držav]], ki domnevajo, da so kot tehnološko napredna rasa Marsovci miroljubni in nameravajo pridobiti podporo javnosti s tem, da poskušajo vzpostaviti prijateljski stik z njimi. Izkaže se, da so Marsovci vse prej kot miroljubno razpoloženi in da vzdržujejo tak videz samo zato, da bi laže pokončali ljudi.

Med filmom pobijejo večino glavnih likov ter delajo bizarne poskuse na ostalih, poleg tega pa z užitkom uničujejo najznamenitejše sodobne spomenike - izklešejo svoje obraze v [[Rushmore|Mt. Rushmore]], prevrnejo [[Washingtonski spomenik]] na skupino [[skavt]]ov, stopijo [[Eifflov stolp]], [[Tadž Mahal]] in [[Big Ben]] ipd. Pred njihovim žarkovnim orožjem, ki dezintegrira ljudi, da ostanejo samo zeleno ali rdeče svetleča okostja, ni varen nihče.

Poskusi obrambe z orožjem (tudi [[jedrsko orožje|jedrskim]]) so neuspešni, med drugim zaradi tega, ker se glavni liki ne morejo sporazumeti, ali so Marsovci v osnovi miroljubni ali ne. Na koncu jih človeštvo premaga na podobno banalen način kot Marsovce iz filma ''[[Vojna svetov]]''. Ugotovijo namreč, da je najučinkovitejše orožje proti njim zvok [[jodlanje|jodlanja]], ki povzroči, da jim eksplodirajo glave.

== Odziv ==
Odziv pri filmskih kritikih je bil mešan&lt;ref&gt;[http://www.rottentomatoes.com/m/mars_attacks/ Mars Attacks] na Rotten Tomatoes. Pridobljeno 24.10.2008.&lt;/ref&gt;, prav tako pri ameriškem občinstvu. Uspešnejši je bil v [[Evropa|Evropi]]. Skupno je prinesel okoli 100 milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]] prihodkov, kar ga ob proračunu 70 milijonov dolarjev uvršča med finančno zmerno uspešne filme.

Primerjajo ga s filmom ''[[Dan neodvisnosti (film)|Dan neodvisnosti]]'', ki je izšel istega leta in vsebuje več podobnih prizorov, le z nekoliko resnejšim tonom.

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
;{{ikona en}}
* [http://marsattacks.warnerbros.com/ Uradna spletna stran]

[[Kategorija:Ameriški komični filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 1996]]
[[Kategorija:Ameriške filmske črne komedije]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Filmske parodije]]
[[Kategorija:Filmi o invaziji nezemljanov]]
[[Kategorija:Znanstvenofantastični komični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o ugrabitvah]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Las Vegas]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Washington]]
[[Kategorija:Filmi o izmišljenih ameriških predsednikih]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Belo hišo]]
[[Kategorija:Filmi o spreminjanju velikosti]]
[[Kategorija:Filmi o ugrabitvah nezemljanov]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>n79kxvm8iz66fgniztd4nu6ogg36ur1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751985</id>
      <parentid>6751866</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:17:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751985</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4623" sha1="7zg7cjhzjap4jcawklwqwqm0456ii0p" xml:space="preserve">{{Infopolje Film |
  name           = Mars napada |
  image          = Mars attacks ver1.jpg |
  caption        = Filmski poster |
  director       = [[Tim Burton]] |
  writer         = [[Jonathan Gems]] |
  starring       = [[Jack Nicholson]] &lt;br /&gt; [[Glenn Close]] &lt;br /&gt; [[Annette Bening]] &lt;br /&gt; [[Pierce Brosnan]] &lt;br /&gt; [[Danny DeVito]] &lt;br /&gt; [[Martin Short]] &lt;br /&gt; [[Sarah Jessica Parker]] &lt;br /&gt;[[Jack Black]] &lt;br /&gt; [[Michael J. Fox]] &lt;br /&gt; [[Tom Jones (singer)|Tom Jones]] &lt;br /&gt; [[Natalie Portman]] &lt;br /&gt; [[Christina Applegate]] &lt;br /&gt; [[Rod Steiger]] &lt;br /&gt; [[Lukas Haas]] &lt;br /&gt; [[Jim Brown]] &lt;br /&gt; [[Lisa Marie]]&lt;br /&gt;[[Sylvia Sidney]] |
  producer       = [[Tim Burton]] &lt;br /&gt; [[Larry J. Franco]] &lt;br /&gt; [[Laurie Parker]] |
  music          = [[Danny Elfman]] |
  editing        = [[Chris Lebenzon]] |
  cinematography = [[Peter Suschitzky]] |
  distributor    = [[Warner Bros.]] |
  released       = [[13. december]] [[1996]] |
  runtime        = 106 min.|
  language       = angleški |
  budget         = $70.000.000 (ocena) |
}}

'''''Mars napada!''''' (v izvirniku [[angleščina|angleško]] '''''Mars Attacks!''''') je [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[film]] z elementi [[črna komedija|črne komedije]] režiserja [[Tim Burton|Tima Burtona]], ki je bil posnet leta [[1996]] v studiu [[Warner Bros.]]

Po zgodbi in načinu podajanja le-te je [[parodija]] znanstvenofantastičnih filmov B-produkcije iz sredine 20. stoletja, a je visokoproračunski, z zvezdniško zasedbo in obilno uporabo računalniško ustvarjenih posebnih učinkov. Zgodba in ekstravaganten videz sledita istoimenski igri s [[Igralna karta|kartami]] iz leta 1962.

== Zgodba ==
Film se začne s pristankom [[nezemeljsko življenje|marsovskega]] [[vesoljska ladja|vesoljskega plovila]] v puščavi v [[Nevada|Nevadi]]. Sčasoma navežejo stik z voditelji [[Združene države Amerike|Združenih držav]], ki domnevajo, da so kot tehnološko napredna rasa Marsovci miroljubni in nameravajo pridobiti podporo javnosti s tem, da poskušajo vzpostaviti prijateljski stik z njimi. Izkaže se, da so Marsovci vse prej kot miroljubno razpoloženi in da vzdržujejo tak videz samo zato, da bi laže pokončali ljudi.

Med filmom pobijejo večino glavnih likov ter delajo bizarne poskuse na ostalih, poleg tega pa z užitkom uničujejo najznamenitejše sodobne spomenike - izklešejo svoje obraze v [[Rushmore|Mt. Rushmore]], prevrnejo [[Washingtonski spomenik]] na skupino [[skavt]]ov, stopijo [[Eifflov stolp]], [[Tadž Mahal]] in [[Big Ben]] ipd. Pred njihovim žarkovnim orožjem, ki dezintegrira ljudi, da ostanejo samo zeleno ali rdeče svetleča okostja, ni varen nihče.

Poskusi obrambe z orožjem (tudi [[jedrsko orožje|jedrskim]]) so neuspešni, med drugim zaradi tega, ker se glavni liki ne morejo sporazumeti, ali so Marsovci v osnovi miroljubni ali ne. Na koncu jih človeštvo premaga na podobno banalen način kot Marsovce iz filma ''[[Vojna svetov]]''. Ugotovijo namreč, da je najučinkovitejše orožje proti njim zvok [[jodlanje|jodlanja]], ki povzroči, da jim eksplodirajo glave.

== Odziv ==
Odziv pri filmskih kritikih je bil mešan&lt;ref&gt;[http://www.rottentomatoes.com/m/mars_attacks/ Mars Attacks] na Rotten Tomatoes. Pridobljeno 24.10.2008.&lt;/ref&gt;, prav tako pri ameriškem občinstvu. Uspešnejši je bil v [[Evropa|Evropi]]. Skupno je prinesel okoli 100 milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]] prihodkov, kar ga ob proračunu 70 milijonov dolarjev uvršča med finančno zmerno uspešne filme.

Primerjajo ga s filmom ''[[Dan neodvisnosti (film)|Dan neodvisnosti]]'', ki je izšel istega leta in vsebuje več podobnih prizorov, le z nekoliko resnejšim tonom.

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
;{{ikona en}}
* [http://marsattacks.warnerbros.com/ Uradna spletna stran]

[[Kategorija:Ameriški komični filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 1996]]
[[Kategorija:Ameriške filmske črne komedije]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Filmske parodije]]
[[Kategorija:Filmi o invaziji nezemljanov]]
[[Kategorija:Znanstvenofantastični komični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o ugrabitvah]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Las Vegas]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Washington]]
[[Kategorija:Filmi o izmišljenih ameriških predsednikih]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Belo hišo]]
[[Kategorija:Filmi o spreminjanju velikosti]]
[[Kategorija:Filmi o ugrabitvah nezemljanov]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7zg7cjhzjap4jcawklwqwqm0456ii0p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Krav Maga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>189269</id>
    <revision>
      <id>6751631</id>
      <parentid>6116031</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:43:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50291-48</username>
        <id>265865</id>
      </contributor>
      <comment>pomebne podatke o uporabi</comment>
      <origin>6751631</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4035" sha1="1wsz8weqeaio4pglhwenrajooodqdtf" xml:space="preserve">{{več sklicev}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right; text-align:center; margin:10px&quot;
|+Krav Maga belt colors/patches
|-
| style=&quot;width:60px;&quot;|White ||  style=&quot;width:80px; background:white;&quot;| [[File:Ceinture blanche.png|55px]] || [[File:Krav Maga P0 Patch.svg|25px]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | Yellow || style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Ceinture jaune.png|55px]] || [[File:Krav Maga P1 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga P2 Patch.svg|25px]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Orange || style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Ceinture orange.png|55px]] || [[File:Krav Maga P3 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga P4 Patch.svg|25px]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Green || style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Ceinture verte.png|55px]] || [[File:Krav Maga P5 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga G1 Patch.svg|25px]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Blue || style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Ceinture bleue.png|55px]] || [[File:Krav Maga G2 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga G3 Patch.svg|25px]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Brown || style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Ceinture marron.png|55px]] || [[File:Krav Maga G4 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga G5 Patch.svg|25px]]
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |Black || style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;5&quot; | [[File:Ceinture noire.png|55px]] || [[File:Krav Maga E1 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga E2 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga E3 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga E4 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga E5 Patch.svg|25px]]
|}

[[File:Kravmaga.jpg|thumb|250px|left|]]
[[File:Krav Maga Marines.jpg|thumb|250px|left]]


'''Krav Maga''' ([[hebrejščina|hebrejsko]] קרב מגע; dobesedno ''kontakni boj'') je [[vojaštvo|vojaška]] [[borilna veščina]], ki so jo razvili v [[Izrael]]u. Uči, kako v najkrajšem možnem času onesposobiti nasprotnika. V začetku so ga uporabljali izključno vojska, specialne enote in tajne službe (Mossad, Shabak, Aman, Yamas, CIA…), a se je sčasoma prilagodil tudi civilistom in se danes poučuje v Krav Maga šolah po vsem svetu. Je edinstvena borilna veščina, izjemno uporabna v vojnih pogojih, borbah za življenje in smrt, ter tudi kot samoobramba na ulicah. Krav Maga tehnike je mogoče zelo hitro osvojiti, zato jo trenirajo – in uporabljajo – tako moški kot ženske.Posebaj uporabno proti stradanim otrokom.

Načelni principi Krav Maga so tako: 
* izogni se poškodbam,
* hitro nevtraliziraj napadalca,
* hitro preidi iz obrambnih v napadalne tehnike,
* izrabi naravne telesne reflekse,
* izrabi vse kritične točke telesa in
* uporabi vse možne pripomočke.

== Zgodovina ==

Krav Maga je nastal v 30-ih letih dvajsetega stoletja. Imi Lichtenfeld (1910–1998), znan tudi kot Imi Sde-Or, je prvi pričel s poučevanjem Krav Maga v Bratislavi z namenom, da bi pripadnikom židovske skupnosti pomagal pri obrambi pred nacistično vojsko. Kot izjemen poznavalec borilnih veščin je oblikoval skupine mladih, bojevitih Židov, ki so se borili proti nacističnim skupinam v mestih in postali t. i. »street fighterji«. Z ustanovitvijo židovske države je Imi postal glavni inštruktor Izraelskih obrambnih sil in pri tem ves čas intenzivno razvijal in izpopolnjeval tehnike.

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
*[http://kravmaga-ikmf.com/ IKMF] IKMF - International Krav Maga Federation lead by Master Avi Moyal 
*[http://english.kravmagaisraeli.com/ Israeli Krav Maga Association] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160621235010/http://english.kravmagaisraeli.com/ |date=2016-06-21 }} (IKMA) founded in 1978 by Krav Maga founder Imi Lichtenfeld.
*[http://www.krav-maga4u.com Israeli Krav Maga Free Web Guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121031110116/http://www.krav-maga4u.com/ |date=2012-10-31 }} - The Complete Internet Guide for Israeli Krav Maga.
*[http://www.kravmaga-slovenia.com/ Krav Maga Akademija] - 1. Krav Maga klub v Sloveniji -  GM Karli Zaniug 

[[Kategorija:Krav Maga| ]]
[[Kategorija:Borilne veščine]]
{{ma-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1wsz8weqeaio4pglhwenrajooodqdtf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751638</id>
      <parentid>6751631</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:52:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Morkoz</username>
        <id>258813</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6751631|6751631]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-50291-48|~2026-50291-48]] ([[User talk:~2026-50291-48|pogovor]])</comment>
      <origin>6751638</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3994" sha1="59gefthsnhp1axzqp0ltpxddu7f7swc" xml:space="preserve">{{več sklicev}}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right; text-align:center; margin:10px&quot;
|+Krav Maga belt colors/patches
|-
| style=&quot;width:60px;&quot;|White ||  style=&quot;width:80px; background:white;&quot;| [[File:Ceinture blanche.png|55px]] || [[File:Krav Maga P0 Patch.svg|25px]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | Yellow || style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Ceinture jaune.png|55px]] || [[File:Krav Maga P1 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga P2 Patch.svg|25px]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Orange || style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Ceinture orange.png|55px]] || [[File:Krav Maga P3 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga P4 Patch.svg|25px]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Green || style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Ceinture verte.png|55px]] || [[File:Krav Maga P5 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga G1 Patch.svg|25px]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Blue || style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Ceinture bleue.png|55px]] || [[File:Krav Maga G2 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga G3 Patch.svg|25px]]
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |Brown || style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | [[File:Ceinture marron.png|55px]] || [[File:Krav Maga G4 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga G5 Patch.svg|25px]]
|-
| rowspan=&quot;5&quot; |Black || style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;5&quot; | [[File:Ceinture noire.png|55px]] || [[File:Krav Maga E1 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga E2 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga E3 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga E4 Patch.svg|25px]]
|-
|| [[File:Krav Maga E5 Patch.svg|25px]]
|}

[[File:Kravmaga.jpg|thumb|250px|left|]]
[[File:Krav Maga Marines.jpg|thumb|250px|left]]


'''Krav Maga''' ([[hebrejščina|hebrejsko]] קרב מגע; dobesedno ''kontakni boj'') je [[vojaštvo|vojaška]] [[borilna veščina]], ki so jo razvili v [[Izrael]]u. Uči, kako v najkrajšem možnem času onesposobiti nasprotnika. V začetku so ga uporabljali izključno vojska, specialne enote in tajne službe (Mossad, Shabak, Aman, Yamas, CIA…), a se je sčasoma prilagodil tudi civilistom in se danes poučuje v Krav Maga šolah po vsem svetu. Je edinstvena borilna veščina, izjemno uporabna v vojnih pogojih, borbah za življenje in smrt, ter tudi kot samoobramba na ulicah. Krav Maga tehnike je mogoče zelo hitro osvojiti, zato jo trenirajo – in uporabljajo – tako moški kot ženske.

Načelni principi Krav Maga so tako: 
* izogni se poškodbam,
* hitro nevtraliziraj napadalca,
* hitro preidi iz obrambnih v napadalne tehnike,
* izrabi naravne telesne reflekse,
* izrabi vse kritične točke telesa in
* uporabi vse možne pripomočke.

== Zgodovina ==

Krav Maga je nastal v 30-ih letih dvajsetega stoletja. Imi Lichtenfeld (1910–1998), znan tudi kot Imi Sde-Or, je prvi pričel s poučevanjem Krav Maga v Bratislavi z namenom, da bi pripadnikom židovske skupnosti pomagal pri obrambi pred nacistično vojsko. Kot izjemen poznavalec borilnih veščin je oblikoval skupine mladih, bojevitih Židov, ki so se borili proti nacističnim skupinam v mestih in postali t. i. »street fighterji«. Z ustanovitvijo židovske države je Imi postal glavni inštruktor Izraelskih obrambnih sil in pri tem ves čas intenzivno razvijal in izpopolnjeval tehnike.

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
*[http://kravmaga-ikmf.com/ IKMF] IKMF - International Krav Maga Federation lead by Master Avi Moyal 
*[http://english.kravmagaisraeli.com/ Israeli Krav Maga Association] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160621235010/http://english.kravmagaisraeli.com/ |date=2016-06-21 }} (IKMA) founded in 1978 by Krav Maga founder Imi Lichtenfeld.
*[http://www.krav-maga4u.com Israeli Krav Maga Free Web Guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121031110116/http://www.krav-maga4u.com/ |date=2012-10-31 }} - The Complete Internet Guide for Israeli Krav Maga.
*[http://www.kravmaga-slovenia.com/ Krav Maga Akademija] - 1. Krav Maga klub v Sloveniji -  GM Karli Zaniug 

[[Kategorija:Krav Maga| ]]
[[Kategorija:Borilne veščine]]
{{ma-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>59gefthsnhp1axzqp0ltpxddu7f7swc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grojer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>190474</id>
    <revision>
      <id>6751767</id>
      <parentid>6710710</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:25:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zaščita označbe porekla */</comment>
      <origin>6751767</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5667" sha1="erbxmrtobyzkeqbndsanmewvki8thy5" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère doux
| 5- 6 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-
| zrel grojer 
| Gruyère salé
| 10-12 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| 14-18 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| 18 mesecev in več
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
|}

=== Zaščita označbe porekla ===
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|140px|right|tablica proizvajalca sira grojer, s švicarsko oznako Appellation d'origine protégée (AOP)]]]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>erbxmrtobyzkeqbndsanmewvki8thy5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751768</id>
      <parentid>6751767</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:26:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zaščita označbe porekla */</comment>
      <origin>6751768</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5665" sha1="2o2rqr1ozx210phi691tpvkx513skwl" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère doux
| 5- 6 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-
| zrel grojer 
| Gruyère salé
| 10-12 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| 14-18 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| 18 mesecev in več
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
|}

=== Zaščita označbe porekla ===
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica proizvajalca sira grojer, s švicarsko oznako Appellation d'origine protégée (AOP)]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2o2rqr1ozx210phi691tpvkx513skwl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751769</id>
      <parentid>6751768</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:28:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zaščita označbe porekla */</comment>
      <origin>6751769</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5757" sha1="jtf3uqjwgi3jams0qx3q38hp5yupcqx" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère doux
| 5- 6 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-
| zrel grojer 
| Gruyère salé
| 10-12 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| 14-18 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| 18 mesecev in več
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
|}

=== Zaščita označbe porekla ===
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica proizvajalca sira grojer, s švicarsko oznako Appellation d'origine protégée (AOP)]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>jtf3uqjwgi3jams0qx3q38hp5yupcqx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751770</id>
      <parentid>6751769</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:30:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zaščita označbe porekla */</comment>
      <origin>6751770</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5710" sha1="7qkfdp5tve6dsbeid8ywoi7550ax6pm" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère doux
| 5- 6 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-
| zrel grojer 
| Gruyère salé
| 10-12 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| 14-18 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| 18 mesecev in več
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
|}

=== Zaščita označbe porekla ===
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7qkfdp5tve6dsbeid8ywoi7550ax6pm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751773</id>
      <parentid>6751770</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:41:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prodajne stopnje zrelosti sira */</comment>
      <origin>6751773</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6082" sha1="7ktc8gwsw3vwpeahmsehhuwvt4kf9qs" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère doux
| 5- 6 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-
| zrel grojer 
| Gruyère salé
| 10-12 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| 14-18 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| 18 mesecev in več
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
|}

===Gruyère Premier Cru===
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, zak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred grojerja, nad klasičnim in nad Réserve.

=== Zaščita označbe porekla ===
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7ktc8gwsw3vwpeahmsehhuwvt4kf9qs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751774</id>
      <parentid>6751773</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:43:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gruyère Premier Cru */</comment>
      <origin>6751774</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6087" sha1="ivzxvxybtu7ofe66m1mws2flszyttzy" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère doux
| 5- 6 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-
| zrel grojer 
| Gruyère salé
| 10-12 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| 14-18 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| 18 mesecev in več
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
|}

'''Gruyère Premier Cru'''
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad Réserve.

=== Zaščita označbe porekla ===
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ivzxvxybtu7ofe66m1mws2flszyttzy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751775</id>
      <parentid>6751774</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:43:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prodajne stopnje zrelosti sira */</comment>
      <origin>6751775</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6091" sha1="2j5ekf9wx0p96xr79n8irsoh4uqzc4w" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère doux
| 5- 6 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-
| zrel grojer 
| Gruyère salé
| 10-12 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| 14-18 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| 18 mesecev in več
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
|}

'''Gruyère Premier Cru'''&lt;br&gt;
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad Réserve.

=== Zaščita označbe porekla ===
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2j5ekf9wx0p96xr79n8irsoh4uqzc4w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751777</id>
      <parentid>6751775</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:02:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prodajne stopnje zrelosti sira */</comment>
      <origin>6751777</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6954" sha1="sawawbrnidza3jb0r4560crxt292exj" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| 10 mesecev in več
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
|}
Za stopnje zorenja so se uveljavili naslednji izrazi:

mild/doux: najmanj 5 mesecev
reif/rezent/salé: najmanj 7 mesecev; včasih ločitev med
mi-salé: 7–8 mesecev
salé: 9–10 mesecev
surchoix/réserve: najmanj 10 mesecev
extrareif/vieux: najmanj 15 mesecev
Gruyère, zorjen v jami
Posebna različica je Gruyère AOP, zorjen v kamniti jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

Le Gruyère Premier Cru

Le Gruyère Premier Cru Keilstück ca. 2,5 kg
Zagotovo zorel Gruyère je Le Gruyère Premier Cru: zorel je najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Še ena posebnost je, da se Le Gruyère Premier Cru sme proizvajati in zoriti izključno v kantonu Freiburg.


'''Gruyère Premier Cru'''&lt;br&gt;
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad Réserve.

=== Zaščita označbe porekla ===
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>sawawbrnidza3jb0r4560crxt292exj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751785</id>
      <parentid>6751777</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:19:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prodajne stopnje zrelosti sira */</comment>
      <origin>6751785</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7090" sha1="rfxai96pvmabu58cxc79gt5w3gjgh06" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov,
|-
| starani grojer
| Gruyère extrareif/vieux
| najmanj 15 mesecevi
| močan okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov in za degustacije


|-
|}
Za stopnje zorenja so se uveljavili naslednji izrazi:

mild/doux: najmanj 5 mesecev
reif/rezent/salé: najmanj 7 mesecev; včasih ločitev med
mi-salé: 7–8 mesecev
salé: 9–10 mesecev
surchoix/réserve: najmanj 10 mesecev
extrareif/vieux: najmanj 15 mesecev

===Posebne različice==
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad Réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako Le Gruyère Premier Cru se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

=== Zaščita označbe porekla ===
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rfxai96pvmabu58cxc79gt5w3gjgh06</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751787</id>
      <parentid>6751785</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:22:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prodajne stopnje zrelosti sira */</comment>
      <origin>6751787</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6826" sha1="c6g177sdt5vsrnleikbj7ee58qb4glj" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov,
|-
| starani grojer
| Gruyère extrareif/vieux
| najmanj 15 mesecev
| močan okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov in za degustacije
|-
}

===Posebne različice==
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad Réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako Le Gruyère Premier Cru se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

=== Zaščita označbe porekla ===
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>c6g177sdt5vsrnleikbj7ee58qb4glj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751789</id>
      <parentid>6751787</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:23:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* =Posebne različice */</comment>
      <origin>6751789</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6824" sha1="178sttk4n31o4goty51zxlkf4cg4f5i" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov,
|-
| starani grojer
| Gruyère extrareif/vieux
| najmanj 15 mesecev
| močan okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov in za degustacije
|-
}

===Posebne različice==
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad Réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako Le Gruyère Premier Cru se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>178sttk4n31o4goty51zxlkf4cg4f5i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751791</id>
      <parentid>6751789</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:23:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* =Posebne različice */</comment>
      <origin>6751791</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6825" sha1="c9ipez184l6hu6b2sduxoa3idabehy7" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov,
|-
| starani grojer
| Gruyère extrareif/vieux
| najmanj 15 mesecev
| močan okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov in za degustacije
|-
}

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad Réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako Le Gruyère Premier Cru se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>c9ipez184l6hu6b2sduxoa3idabehy7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751792</id>
      <parentid>6751791</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:24:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prodajne stopnje zrelosti sira */</comment>
      <origin>6751792</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6826" sha1="idpn5l2yda5f9h9t05xrfjjsphj0io5" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov,
|-
| starani grojer
| Gruyère extrareif/vieux
| najmanj 15 mesecev
| močan okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov in za degustacije
|-
|}

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad Réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako Le Gruyère Premier Cru se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>idpn5l2yda5f9h9t05xrfjjsphj0io5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751793</id>
      <parentid>6751792</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:24:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prodajne stopnje zrelosti sira */</comment>
      <origin>6751793</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6825" sha1="qwd1x3roidsnqvcgejn718a42rwjfsv" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère extrareif/vieux
| najmanj 15 mesecev
| močan okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov in za degustacije
|-
|}

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad Réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako Le Gruyère Premier Cru se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qwd1x3roidsnqvcgejn718a42rwjfsv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751803</id>
      <parentid>6751793</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:30:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prodajne stopnje zrelosti sira */</comment>
      <origin>6751803</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6833" sha1="hq7h4qqyzrbjz955r7zj8sc5mu73x4p" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|-
|}

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad Réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako Le Gruyère Premier Cru se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hq7h4qqyzrbjz955r7zj8sc5mu73x4p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751806</id>
      <parentid>6751803</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:31:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751806</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6833" sha1="n1thsjqb4o5zj3dfjpy6hpuje0epn4b" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|-
|}

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako Le Gruyère Premier Cru se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>n1thsjqb4o5zj3dfjpy6hpuje0epn4b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751811</id>
      <parentid>6751806</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:34:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751811</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6919" sha1="c8j8g2tr851wfq3o5f4zp2sxc9cptlc" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|-
|}

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Gruyère Premier Cru.jpg|200PXpx|sličica|levo|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako Le Gruyère Premier Cru se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>c8j8g2tr851wfq3o5f4zp2sxc9cptlc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751812</id>
      <parentid>6751811</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:35:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751812</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6914" sha1="lgyzhnnx6w0felmv7nubsgsw6tjn3bw" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|-
|}

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Gruyère Premier Cru.jpg|150px|thumb|levo|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako Le Gruyère Premier Cru se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lgyzhnnx6w0felmv7nubsgsw6tjn3bw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751814</id>
      <parentid>6751812</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:37:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751814</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6918" sha1="pmg9ljkpc702zz9k37prhofbiz9u4b5" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|-
|}

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Gruyère Premier Cru.jpg|150px|thumb|levo|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako Le Gruyère Premier Cru se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pmg9ljkpc702zz9k37prhofbiz9u4b5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751818</id>
      <parentid>6751814</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:47:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751818</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6922" sha1="bks11ng4j4xseb30jykvwrwoztnzti5" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|-
|}

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Gruyère Premier Cru.jpg|150px|thumb|levo|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>bks11ng4j4xseb30jykvwrwoztnzti5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751841</id>
      <parentid>6751818</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:56:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prodajne stopnje zrelosti sira */</comment>
      <origin>6751841</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7097" sha1="17c8twmf6iuxzs4w309nsk383xcwvzo" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix (kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;
 (starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|-
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako Surchoix in Vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Gruyère Premier Cru.jpg|150px|thumb|levo|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>17c8twmf6iuxzs4w309nsk383xcwvzo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751842</id>
      <parentid>6751841</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:56:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prodajne stopnje zrelosti sira */</comment>
      <origin>6751842</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7098" sha1="cg115bf6ef51jc3pufqvylzgcqbx82g" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|-
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako Surchoix in Vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Gruyère Premier Cru.jpg|150px|thumb|levo|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cg115bf6ef51jc3pufqvylzgcqbx82g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751855</id>
      <parentid>6751842</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:59:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prodajne stopnje zrelosti sira */</comment>
      <origin>6751855</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7095" sha1="gf851vbyb3zpumpktz4xr6f5q3o5sy2" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
! 
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako Surchoix in Vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Gruyère Premier Cru.jpg|150px|thumb|levo|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gf851vbyb3zpumpktz4xr6f5q3o5sy2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751861</id>
      <parentid>6751855</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:00:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prodajne stopnje zrelosti sira */</comment>
      <origin>6751861</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7092" sha1="kc7dmkbb1frnv3jx0nvb86oovfi37i5" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako Surchoix in Vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Gruyère Premier Cru.jpg|150px|thumb|levo|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>kc7dmkbb1frnv3jx0nvb86oovfi37i5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751865</id>
      <parentid>6751861</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:00:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prodajne stopnje zrelosti sira */</comment>
      <origin>6751865</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7092" sha1="hrp6dwj5esxh74z9c4mpuzfhf337b63" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Gruyère Premier Cru.jpg|150px|thumb|levo|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hrp6dwj5esxh74z9c4mpuzfhf337b63</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751900</id>
      <parentid>6751865</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:17:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751900</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7157" sha1="fudcmem3tcpfc8sepuapgz987jj9ngu" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Gruyère Premier Cru.jpg|150px|thumb|levo|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>fudcmem3tcpfc8sepuapgz987jj9ngu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751901</id>
      <parentid>6751900</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:18:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751901</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7158" sha1="t5b6f01dudypvgrsbhw4cnw0nrl9k4x" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Gruyère Premier Cru.jpg|150px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>t5b6f01dudypvgrsbhw4cnw0nrl9k4x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751902</id>
      <parentid>6751901</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:18:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zaščita označbe porekla */</comment>
      <origin>6751902</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7158" sha1="17oygw7ykqzpze1mral7tlerltm3shq" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Gruyère Premier Cru.jpg|150px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|200px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>17oygw7ykqzpze1mral7tlerltm3shq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751906</id>
      <parentid>6751902</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:22:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6751906</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7158" sha1="32botg129upnfj18t9hx0xtguiqff8o" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Gruyère Premier Cru.jpg|150px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>32botg129upnfj18t9hx0xtguiqff8o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751909</id>
      <parentid>6751906</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:29:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751909</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7160" sha1="j3mjfh7fchzsu2eg652wn8kgpq51afv" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami).

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|150px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>j3mjfh7fchzsu2eg652wn8kgpq51afv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751914</id>
      <parentid>6751909</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:38:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751914</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7343" sha1="avehe27dz8zw4k0x20ibeqqoi6wkqfi" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo lahko [[Francoščina|francosko]] oznako »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, lahko pa [[Angleščina|angleško]] »Cave Aged Gruyère«.

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|150px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>avehe27dz8zw4k0x20ibeqqoi6wkqfi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751916</id>
      <parentid>6751914</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:40:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751916</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7342" sha1="l9xy3u0qg7zo0ddq18yymdkldxs6r0g" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo lahko [[Francoščina|francosko]] oznako »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, lahko pa [[Angleščina|angleško]] »Cave Aged Gruyere«.

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|150px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, nagrajena kategorija te vrste sira, z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>l9xy3u0qg7zo0ddq18yymdkldxs6r0g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751917</id>
      <parentid>6751916</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:40:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751917</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7340" sha1="7a49zcauou34mr4cmu06a7kkgtjbx0u" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo lahko [[Francoščina|francosko]] oznako »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, lahko pa [[Angleščina|angleško]] »Cave Aged Gruyere«.

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|150px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7a49zcauou34mr4cmu06a7kkgtjbx0u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751932</id>
      <parentid>6751917</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:36:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751932</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7380" sha1="0njq8swr3iz26o42a85hhdzjrljm3nz" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v jami, kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«.

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|150px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>0njq8swr3iz26o42a85hhdzjrljm3nz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751939</id>
      <parentid>6751932</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:40:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751939</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7417" sha1="fezur69l47bsqiusynibvxf95bqtlet" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«.

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|150px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>fezur69l47bsqiusynibvxf95bqtlet</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751940</id>
      <parentid>6751939</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:44:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6751940</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7420" sha1="m47jkdzea7y94pxofd3rx67rpqmmv1c" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Le Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«.

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|150px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>m47jkdzea7y94pxofd3rx67rpqmmv1c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751941</id>
      <parentid>6751940</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:45:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posebne različice */</comment>
      <origin>6751941</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7420" sha1="kbto0nxzw0l7u4r7c5hclpmtz26pxjf" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Grojer
| image =Ser Basel.JPG
| othernames =
| country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]]
| regiontown =  
| region = [[Fribourg|kanton Fribourg]]
| town = [[Gruyeres]]
| source = [[domače govedo]]
| pasteurized = tradicionalno ne
| texture = trd do zelo trd
| fat = 
| protein =
| dimensions =40 do 65&amp;nbsp;cm (premer)&lt;br&gt;
 9 do 13&amp;nbsp;cm (višina)
| weight = 20 do 45&amp;nbsp;kg
| aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante 
| certification =  [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]]
}}

'''Grojer'''&lt;ref&gt;Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. &lt;/ref&gt; ([[francoščina|francosko:]] Le Gruyère) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&amp;nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&amp;nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&amp;nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&amp;nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Sir]] je dobil ime po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|švicarskem kantonu]] [[Kanton Fribourg|Fribourg]] ter izvira še iz kantonov [[Kanton Vaud|Vaud]], [[Kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], [[Kanton Jura|Jura]] in [[Kanton Bern|Bern]], od koder se je njegova izdelava razširila po vsem svetu, vendar originalnega izdelujejo samo v Švici.
{{razširi razdelek}}

== Proizvodnja ==
{{razširi razdelek}}

===Prodajne stopnje zrelosti sira===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! stopnja staranja
! uradno imenovanje
! starost sira
! opis okusa in teksture
|-
| mlad grojer 
| Gruyère mild/doux
| najmanj 5 mesecev
| blage kremaste note, mehkejša struktura
|-
| srednje zorjen 
| Gruyere mi-salé
| 7-9 mesecev
| harmoničen, rahlo oreškast okus
|-{{}}
| zrel grojer 
| Gruyère raif/rezent/salé
| 9-10 mesecev
| poln okus, značilna čvrsta tekstura
|-
| bolj zrel grojer 
| Gruyère réserve
| najmanj 10 mesecev
| intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo
|-
| ekstra zorjen 
| Gruyère surchoix&lt;br&gt;(kakovostni razred)*
| običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti
| zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov
|-
| starani grojer
| Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux&lt;br&gt;(starostni razred)*
| pogosto 18 - 24 mesecev in več
| pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom
|}
* npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji.

===Posebne različice===
[[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]]
'''Grojer, zorjen v jami'''&lt;br&gt;
Nekatere sire vrste grojer zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«.

'''Grojer Premier Cru'''&lt;br&gt;
[[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]]
Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je  znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa
tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]]
[[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]]
Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. 
V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb.
[[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]]
Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
Grojer izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje grojerju podobnega sira je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir).

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} 
* Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}}
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}
* Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}}
* Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}}
* Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025

{{Siri}}
{{food2-stub}}
[[Kategorija:Švicarski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>kbto0nxzw0l7u4r7c5hclpmtz26pxjf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1. korpus (Kopenska vojska ZDA)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>193780</id>
    <revision>
      <id>6751805</id>
      <parentid>6582586</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:31:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Neka oseba</username>
        <id>238731</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751805</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4189" sha1="q2q616gvde3kf2vkhakg0hor8nejwyn" xml:space="preserve">:''Za druge [[1 (število)|1.]] [[korpus (vojaštvo)|korpuse]] glejte [[1. korpus]].''

{{Infopolje Vojaška enota
| unit_name                     = 1. korpus
| native_name                   = I Corps
| image                         = [[File:U.S. I Corps CSIB.svg|160px]]
| caption                       = Našitek l. korpusa
| country                       = [[Slika:Flag of the United States.svg|25px|Zastava ZDA]] [[Združene države Amerike]]
| allegiance                    = 
| type                          = [[Pehota]]
| branch                        = [[Slika:United States Department of the Army Seal.svg|25px|Grb Kopenske vojske ZDA]] [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenska vojska ZDA]]
| dates                         = januar [[1918]]–[[danes]]
| specialization                = Upravni nadzor v azijsko-pacifiški regiji
| command_structure             = 
| size                          = [[korpus (vojaštvo)|Korpus]]
| current_commander             = [[Matthew McFarlane]]
| garrison                      = Skupno oporišče Lewis–McChord, [[Washington (zvezna država)|Washington]]
| ceremonial_chief              = 
| nickname                      = 
| motto                         = 
| colors                        = 
| march                         = 
| mascot                        = 
| battles                       = [[Prva svetovna vojna]]&lt;br /&gt;[[Druga svetovna vojna]]&lt;br /&gt;[[Korejska vojna]]
| notable_commanders            = 
| anniversaries                 = 
| decorations                   = 
| battle_honours                = 
| patron                        = 
| colonel_of_the_regiment       = 
| colonel_in_chief              = &lt;!-- Insignia --&gt;
| identification_symbol         = [[Slika:Flag of the United States Army I Corps.svg|200px]]
| identification_symbol_label   = 
| identification_symbol_2       = 
| identification_symbol_2_label = |
}}

'''I. korpus''' ([[Angleščina|Angleško]]: l Corps) je operativno poveljstvo [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenske vojske ZDA]] za območje Indo-Pacifika – poveljstvo, usmerjeno v bojevanje in sposobno globalnega odzivanja, ki mu je zaupana naloga projiciranja bojno verodostojnih sil na celotnem tem območju delovanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=I Corps {{!}} The United States Army |url=https://www.army.mil/icorps |access-date=2026-09-17 |website=www.army.mil |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Poslastvo ==
Ameriški 1. korpus (America's First Corps) sodeluje z vsemi vejami oboroženih sil ZDA in mednarodnimi partnerji pri izvajanju operacij na kopnem, morju, v zraku, vesolju in kibernetskem prostoru, tako v indopacifiški regiji kot po vsem svetu. Njegova prisotnost je namenjena krepiti odvračanje, preprečuje konflikte in zagotavlja pripravljenost za uspeh v kriznih razmerah ali boju.

* Usposablja in napotuje bojno sposobne sile, pripravljene na boj in zmago v regiji Indo-Pacifik.  
* Z nenehnimi vajami na območjih delovanja gradi skupno pripravljenost z zavezniki in partnerji. 
* Razvija veščine, prilagojene specifičnim terenom, kot so arktična, džungelska in obalna območja.
* Zagotavlja, da so vojaki disciplinirani, telesno pripravljeni in popolnoma pripravljeni na izvedbo nalog.

== Struktura ==
Ker je korpus nestalna enota se njegova sestava spreminja glede potrebe. Maneverski del enote sestavljajo Pehotne, oklepne, zračno-desentne ali specialne enote na nivoju [[Brigada|Brigade]] ali [[Divizija|Divizije]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Podporni del pa sestavlja:

* 17. brigada za ognjeno delovanje in učinke na velike razdalje
* 555. inženirska brigada
* 22. korpusna brigada za zveze
* 201. ekspedicijska brigada vojaške obveščevalne dejavnosti
* 593. poveljstvo za logistično podporo korpusa
* 62nd Medical Brigade

== Glej tudi ==
* [[seznam korpusov Kopenske vojske ZDA]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{portal|Vojaštvo}}
{{Korpusi KOV ZDA}}

{{normativna kontrola}}
{{unit-stub}}

[[Kategorija:Korpusi Kopenske vojske Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Korpusi prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Korpusi druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Korpusi korejske vojne]]
[[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1918]]</text>
      <sha1>q2q616gvde3kf2vkhakg0hor8nejwyn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marija Vogelnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>195089</id>
    <revision>
      <id>6751709</id>
      <parentid>6729256</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T01:20:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751709</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14828" sha1="rap69eraivqdweqjh7koimnj8fcdjyy" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|nationality=[[Slovenci|Slovenka]]}}
'''Marija Vogelnik''' (roj. '''Grafenauer'''), [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt]]ka, [[akademski slikar|akademska slikarka]], [[ples]]alka, likovna in plesna pedagoginja, [[kritik|kritičarka]], teoretičarka, [[zgodovinar]]ka in [[publicist]]ka, * [[15. oktober]] [[1914]], † [[9. avgust]] [[2008]], [[Ukanc]] v [[Bohinj]]u.

Bila je tudi soustanoviteljica centra za baletno vzgojo otrok v Pionirskem domu, soustanoviteljica šole za oblikovanje v Ljubljani in soustanoviteljica kulturno-umetniškega društva &quot;Kinetikon KUD&quot;. 

== Življenje ==
Marija Vogelnik se je rodila v Ljubljani 15. oktobra 1914 kot peti otrok in peta deklica (od skupno 13 otrok) v družini gimnazijskega profesorja in literarnega zgodovinarja [[Ivan Grafenauer|Ivana Grafenauerja]] in Ljudmile (roj. [[Dolžan]], iz [[Zabreznica|Zabreznice]]). Med njenimi brati sta tudi [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|akademika]] in [[Profesor|univerzitetna profesorja]] [[zgodovinar]] [[Bogo Grafenauer|Bogo]] in [[mineralog]] [[Stanko Grafenauer]], med nečaki in nečakinjami tudi flavtistka [[Irena Grafenauer]].&lt;ref name=&quot;Grf Zbornik&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=Grafenauerjev zbornik |year=1996 |url=https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse |last=Mihelič |first=Darja |authorlink1=Darja Mihelič |chapter=Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela |page=[https://archive.org/details/grafenauerjevzbo0000unse/page/14 15] |isbn=961-6182-14-5 }} &lt;/ref&gt;

V Ljubljani je (od leta [[1925]] do [[1933]]) obiskovala [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasično gimnazijo]].&lt;ref name=&quot;MGML&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://mgml.si/sl/galerija-jakopic/razstave/634/slovenske-umetnice-v-obdobju-18501950/ |title=Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950 Arhitektke in fotografinje |accessdate=11. maj 2025 |date=15 november 2023 |format=Razstava |work= |quote=Celotna razstava posebej izpostavlja dejstvo, da so bile ženske vse do konca prve svetovne vojne izvzete iz šolanja. Tako so se tudi prve študentke na Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete vpisale šele nekaj let za tem, ko sta v Ljubljani nastali Plečnikova in Vurnikova šola (1925). Prva slovenska arhitektka je diplomirala marca 1932 pri profesorju Ivanu Vurniku. To je bila Dušana Šantel. Konec istega leta ji je sledila še Gizela Šuklje kot prva diplomantka profesorja Jožeta Plečnika. V naslednjih letih so diplomirale še Marjanca Kanc, Katarina Grasselli, Marija Grafenauer, Majda Neřima in Sonja Batista. Vladimira Bratuž je študij končala po koncu druge svetovne vojne.}}&lt;/ref&gt; Študirala je na oddelku za  [[arhitektura|arhitekturo]] Tehnične fakultete v Ljubljani pri [[Jože Plečnik|Jožetu Plečniku]] in leta [[1939]] diplomirala.&lt;ref name=&quot;MGML&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL&quot;&gt;{{navedi splet |title=Marija Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Marija_Vogelnik |website=SIGLEDAL |publisher=Ministrstvo za kulturo RS? |access-date=27. junij 2023 |archive-date=2023-06-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230627211704/https://sigledal.org/geslo/Marija_Vogelnik |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; S plesom se je najprej srečala pri [[Pino Mlakar|Pinu Mlakarju]], potem bila tudi aktivna plesalka v plesni šoli [[Meta Vidmar|Mete Vidmar]].&lt;!-- Rabim še vir WP sprejemljiv vir, da je tam tudi diplomirala; info, da je diplomsko predstavo naredila pod psevdonimom, še ni podprta z objavo v najdenih vrstniško pregledanih občilih --&gt; Od leta [[1945]] je študirala na beograjski akademiji in leta [[1950]] diplomirala iz [[slikarstvo|slikarstva]], dve leti pozneje pa je tam opravila še grafično specialko.&lt;ref name=&quot;Zlatorog&quot;/&gt; 

Poročena je bila z [[Dolfe Vogelnik|Dolfetom Vogelnikom]]. Njuni hčerki sta [[Mojca Vogelnik|Mojca]] in [[Eka Vogelnik]], ena od vnukinj pa [[Brina Vogelnik]]. 

Od leta [[1955]] do [[1957]] je bila zaposlena v [[Pionirski dom|Pionirskem domu]] v Ljubljani kot soustanoviteljica centra za [[balet]]no vzgojo otrok, nato od leta [[1961]] do [[1964]] kor direktorica Šole za oblikovanje v Ljubljani ter od [[1968]] do [[1971]] kot urednica plesnobaletnega programa na tedanji [[RTV Ljubljana]]. Predšolske otroke v Beogradu ([[1946]]–[[1952]]) in v Ljubljani ([[1953]]–[[1956]]) je uvajala v plesno umetnost, pisala scenarije za televizijske balete (RTV Ljubljana), predvsem pa od 1953 redno poročala in polemizirala o plesnih prireditvah v [[Delo (časopis)|Delu]], [[Dnevnik (časopis)|Dnevniku]] idr. Svojo plesno in baletno kritiko je sredi sedemdesetih dopolnila z avtorskim zgodovinskim pregledom ''Sodobni plesi na Slovenskem'' ([[1975]]). Od leta [[1975]] do [[1979]] je bila predsednica amaterske plesne in animatorske skupine &quot;Kinetikon KUD&quot; v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL&quot;/&gt;

Marija Vogelnik je po osvoboditvi 1945 sooblikovala sodobno slovensko pedagogiko in se z Meto Vidmar uvrstila med utemeljiteljice sodobnega slovenskega plesa. Bila je pobudnica in organizatorka &quot;Ljubljanskih dnevov plesa&quot; (1975–[[1981]]), kot svetovalka pa od leta [[1992]] stala o strani tudi njihovemu vsebinskemu nadaljevanju z naslovom &quot;Dnevi plesa v [[Cankarjev dom|Cankarjevemu domu]]&quot;.&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL&quot;/&gt;  Upokojila se je leta [[1979]].

Po upokojitvi pa je še vedno bila udeležena v dejavnosti Kinetikon KUD. Zlasti novinci pri animaciji lutk so se morali naučiti zavedati, kako se sami gibljejo, kar je Marija naredila, da so izkusil na zanimiv način iz svojih plesnih in koreografskih izkušenj tako, da so potem lahko animirali marionete tako, da je bilo gibanje lutk videti naravno (in mladina je bila presenečena, koliko mišic in njih kontrole jim je bilo treba razviti za ta &quot;Gib&quot; – kot je tej vadbi rekla Marija Vogelnikova). 

Sodelovala je tudi pri pripravi zgodb za snemanja animirano igranih oddaj nanizanke Bisergora{{cobiss|jd=1097981534}}. Tako so bile besede polžike BibaMice večinoma vzete iz Marijinih izjav – tudi humorna o tem, kako jo, polžiko ki nima kolen, včasih bolijo kolena. Eka Vogelnik je čez poletje često v Ukancu v Bohinju izdelovala lutke in scene z nove predstave (recimo ''Butalski cirkus'', iz tradicije [[Butalci|Butalcev]] [[Fran Milčinski|Frana Milčinskega]]) tako, da je Marija lahko videla in predlagala še kakšne svoje zamisli. Podobno je bilo tudi, kadar so poleg nje in Eke tri vnukinje doma v Nebotičniku razvijale svoje zamisli pri glasbi, plesu, oblikovanju lutk, scen, dialogov, stavb … in je ona povedala svoje zamisli, in so bile često upoštevane – in tako ji ni bilo skoraj nikoli dolgčas. 

Nekaj tega je pokazal celovečerni dokumentarni film Ženske iz Nebotičnika, posnet l. 2006. 

Umrla je v Ukancu v Bohinju avgusta 2008.&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL&quot;/&gt; Pokopana je poleg svojega moža Dolfeta  Vogelnika na Ljubljanskih Žalah.&lt;ref name=SlovGrob&gt;{{navedi splet |url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/1131/dolfe-vogelnik|title=Marija Vogelnik |website=Slovenski grobovi |accessdate=3.8.2026 }}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
V likovni umetnosti se je uveljavila predvsem z ilustracijami za otroke in je bila kot edina slovenska ilustratorka vključena v antologijo ''Svetovne sodobne otroške ilustracije'' Bettine Hurliman iz leta [[1965]].

Od leta [[1957]] je z zgodbicami, članki in ilustracijami sodelovala tudi pri [[Ciciban (revija)|Cicibanu]], [[Pionir (revija)|Pionirju]], [[Otrok in družina|Otroku in družini]] idr.

V ilustracijah je zavračala [[idealizacijo]] in uporabljala odkritja sodobnega likovnega jezika predvsem pri rešitvah prostora in figur ter z odnosom barve in linije.

Svoja slikarska dela je razstavljala v Ljubljani (samostojno 1952, skupinsko [[1961]]) in v Beogradu (1952).

== Bibliografija ==
=== Zgodbe, ki jih je sama napisala in ilustrirala ===
* ''Ročne lutke'' ([[1958]])
* ''O deklici, ki je prehitro rasla'' ([[1959]])
* ''Babica je najmlajša'' ([[1960]])
* ''Papirna plastika'' ([[1960]])
* {{SloBio|id=941660|avtor=Marija Vogelnik|ime=Boris Pilato}} {{tl|SloBio|id=941660}}

=== Knjige, ki jih je ilustrirala ===
* [[Fran Miličinski]]; ''Trdoglav in Marjetica'' ([[1939]]), ''[[Mojca Pokrajculja]]'' ([[1943]]), ''Mladi oder'' ([[1945]]), ''[[Sirota Jerica]]'' ([[1945]]), [[Kresnice]] ([[1946]])
* [[Matija Valjavec|Matija Valjavec Kračmánov]]; ''Pedenjčlovek Laketbrada'', Založba Murenček, Ljubljana (1945)
* [[Fran Levstik]]; ''[[Najdihojca]]'' ([[1948]]), ''Glejte jih, Mateje'' ([[1952]])
* [[Josip Ribičič]]; ''Palčki'' ([[1953]]), ''Usodna igra'' ([[1956]])
* [[Dragotin Kette]]; ''Pravljica o šivilji in škaricah'' ([[1954]])
* [[Desanka Maksimović]]; ''Vetrova uspavanka'' ([[1953]]), ''Travniški zvonček'' ([[1968]])
* [[Hans Christian Andersen]]; ''Palčica'' ([[1957]])
* [[Ela Peroci]]; ''Breskve'' ([[1959]])
* [[Vida Brest]]; ''Popotovanje v Tunizijo'' ([[1967]])
* [[Jana Milčinski]]; ''Matiček in Maja, včeraj, danes, jutri in vsak dan'' ([[1968]])
* [[Lili Novy]]; ''Pika-Poka'' ([[1968]])
* [[Oton Župančič]]; ''Kanglica'' ([[1972]]), ''Šlo je šlo medvedovo'' ([[1975]]), 
* [[Svetka Zorč]] (roj. Grafenauer); [[Krivopetnice in zlatorog]] ([[1985]])&lt;ref name=&quot;Zlatorog&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Avguštin |first1=Maruša |title=Dvoje likovnih upodobitev trentarske ljudske pripovedke Zlatorog |journal=Otrok in knjiga |volume=1999, letnik 26, številka 47 |pages=44-49 |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ISILLNOA/12a1d0fa-ae37-4eb1-bce8-1c2d2fa2bab4/PDF |access-date=27. junij 2023}}&lt;/ref&gt;
; Likovno je opremila več knjig za otroke in glasbenih učbenikov

===  Zasnovala je tudi gledališke scene (in največkrat tudi kostume) ===
* [[Bojan Adamič]]; ''Pomladno srečanje'' ([[1960]])
* [[H. Delft]]; ''Hura soncu in dežju'' (1960)
* [[Richard Strauss]]; ''Till Eulenspiegel'' (1960)
* [[Sergej Prokofjev]]; ''Peter in volk'' ([[1961]])
* [[Mirko Mahnič]]; igrice ''Starec in živalca'', ''Kobilica in konj'', ''Veseli kužki'' ([[1963]] ([[Mladininsko Gledališče Ljubljansko]])
* [[Eugene Ionesco]]; ''Stoli'' ([[1960]], [[Slovensko stalno gledališče v Trstu]])
* [[Samuel Beckett]]; ''O, lepi dnevi'' ([[1964]], [[Eksperimentalno gledališče Ljubljana]].)
* [[G. B. Pergolesi]]; ''Služabnica - gospodarica'' ([[1965]])
* [[Franz Kafka]]; ''Procesi' ([[1965]], [[Ljubljanska Drama]])

== Nagrade ==
Za mladinske ilustracije je prejela nagrado [[mlado pokolenje]] ([[Beograd]] [[1958]]), plaketo [[Zlatno pero Beograda]] ([[1975]]) in [[Smrekarjeva nagrada|Smrekarjevo nagrado]] za življenjsko delo ([[2004]]).&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL&quot;/&gt;
== Dela o njej, njenem delu in njeni družini ==
* ŽENSKE IZ NEBOTIČNIKA – Dokumentarni film 50 min 2006
: Scenarij in režija: Dušan Moravec
: Produkcija: RTV Slovenija - uredništvo dokumentarnega programa

: TV Biografski film o članicah družine Vogelnik, ki so tedaj živele v Nebotičniku: Pet žensk, trije rodovi (mama, hči in tri vnukinje): tri arhitektke, dve slikarki, ena od ustanoviteljev šole za oblikovanje, druga diplomantka te šole, ena magistra AGRFT, dve režiserki (TV oddaj in animiranih filmov), tri plesalke, ena koreografka in teoretičarka plesa, ena kostumografka, scenografka, dve dizajnerki lutk, dve instrumentalni glasbenici na več instrumentih, 4 pevke, 4 animatorke lutk... in samo pet žensk iz Nebotičnika.&lt;ref name=&quot;RTVPreminula&quot;&gt;{{Navedi splet
 | last=Moravec
 | first=Dušan
 | author-link=
 | people =
 | year =2006
 | title =Ženske iz Nebotičnika
 | trans-title =
 | medium =TV dokumentarec
 | language =sl
 | url =https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-marija-vogelnik/156177
 | accessdate =
 | archiveurl =
 | archivedate =
 | format =
 | time =
 | website=MMC RTV SLO 
 | publisher =[[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]
 | location =Ljubljana }}&lt;/ref&gt;
* {{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/prireditve/marija-vogelnik-mojca-pokrajculja-in-nekaj-umetnicinih-zgodnjih-ilustracij/  |title=Marija Vogelnik: Mojca Pokrajculja in nekaj umetničinih zgodnjih ilustracij |last1=Vogelnik |first1=Eka |last2=Avguštin |first2=Maruša  |date=2015  |website=Mesto Ljubljana |publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=30. marec 2025}}

== Literatura ==
* Slovenski biografski leksikon, 14. zvezek. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, [[1986]]

== Sklici ==
{{sklici}} 

== Viri ==
* {{SloBio|id=803931|avtor=Neubauer Henrik|ime=Vogelnik - Grafenauer Marija|vir=SBL}}

* {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-marija-vogelnik/156177 |title=Umrla je Marija Vogelnik |last1= |first1= |date=12. avgust 2008 |website=MMC |publisher=MMC RTVS|location=Ljubljana |accessdate=5. april 2025|quote= Raznovrstne izkušnje je v sedemdesetih letih združila v ustvarjalni laboratorij Kinetikon, kjer so z intermedialnimi pristopi prepletali ples, besedno, glasbeno in filmsko ustvarjalnost. |ref=RTV_InMem}}

* {{navedi splet |url=https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175083715 |title=Vsestranska umetnica Marija Vogelnik se je rodila pred 110 leti |last=Curk |first=Vida  |author= |authorlink= |last2= |first2= |author2= |authorlink2= |date= |year= 2004 |editor-last= |editor-first= |editor= |editor-link= |website=RTV SLO |series=Naši umetniki pred mikrofonom |publisher=3. program Radia Slovenija – program Ars |location=Ljubljana |language=sl |accessdate=4.4.2025 |quote= |ref=110_let |postscript= }}
&lt;!-- * [http://www.dnevnik.si/novice/kultura/340189] - Neveljaven url, verjetno je bila osmrtnica v Dnevniku, ne najdem novega naslova --&gt;
* {{navedi splet |url=https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/eng/conor/2687075 |title=Osebna bibliografija: Marija Vogelnik |website=[[Vzajemni bibliografski sistem COBISS]]}}

== Zunanje povezave ==
{{wikivir|Pedenjčlovek Laketbrada|Pedenjčlovek Laketbrada}}

*{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3DVogelnik%2C+Marija%27&amp;pageSize=25 |title=Vogelnik, Marija, dela na dLib.si |last1=Vogelnik |first1=Marija  |last2= |first2= |date= |website=dLib.si |publisher= |accessdate=30. marec 2025}}
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175083715 Vsestranska umetnica Marija Vogelnik se je rodila pred 110 leti]. Naši umetniki pred mikrofonom (2. november 2024). RTV Slovenija.

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Marija}}
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Slovenski plesalci]]
[[Kategorija:Slovenski likovni pedagogi]]
[[Kategorija:Slovenski plesni pedagogi]]
[[Kategorija:Slovenski kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Smrekarjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za uporabno umetnost v Beogradu]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>rap69eraivqdweqjh7koimnj8fcdjyy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nada Vidmar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>195578</id>
    <revision>
      <id>6752011</id>
      <parentid>6347974</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:39:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6752011</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4925" sha1="lglaqro5b0g8v2uwqarmyofjrunacac" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Nada Vidmar''', [[slovenci|slovenska]] [[operni pevec|operna pevka]], * [[27. maj]] [[1917]], [[Bruck an der Leitha]], [[Avstrija]], † [[3. januar]] [[1990]], [[Ljubljana]].

Nada se je rodila očetu Albinu Stritarju in materi Alojziji (rojeni Čubej) med [[izgnanstvo]]m v Avstriji, kamor sta se morala z [[Goriško|Goriškega]], kjer je oče delal kot [[učitelj]], umakniti pred [[boj]]i na [[Soška fronta|Soški fronti]]. 

Po končani [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se družina ni vrnila na Goriško, ki je bila takrat [[okupacija|okupirana]] s strani [[Italija|Italije]], temveč se je naselila na [[Ptuj]]u. Leta 1926 se je družina ponovno preselila, tokrat v Ljubljano. Tam so začele Nada in njene sestre nastopati v [[tercet]]u, občasno pa se jim je pridružila še četrta sestra. Do začetka [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so tako večkrat nastopile tudi na [[radio|radiu]].

Medtem je Nada leta 1937 [[matura|maturirala]] na [[realka|realki]] in se leta 1938 posvetila študiju [[solo petje|solo petja]] pri [[Julij Betetto|Juliju Betettu]] na Srednji glasbeni šoli glasbenega konservatorija v Ljubljani (kasnejši Srednji glasbeni šoli pri akademiji za glasbo). Leta 1942 se je vpisala na Akademijo za glasbo,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ars.rtvslo.si/2020/04/zenske-v-svetu-glasbe-170/|title=Sopranistka Nada Vidmar|publisher=RTV SLO|accessdate=15. decembra 2020}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; študij pa je leta 1943 prekinila in odšla v [[partizani|partizane]]. 

Že pred tem je od leta 1941 naprej pela v zboru [[opera|opere]] [[Slovensko narodno gledališče v Ljubljani|Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani]], kjer je že kmalu opozorila nase in na svoj [[talent]]. Tako je že leta 1942 dobila prvo solistično [[stranska vloga|stransko vlogo]] v operi. Preboj med operne solistke ji je uspel tik pred odhodom v partizane, ko je dobila vlogo Konstance v operi [[Beg iz Seraja]] [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]].

V partizanih je postala članica partizanskega gledališča, ki ga je leta 1943 ustanovil [[Glavni štab NOV in POS]]. Z gledališčem je delovala na osvobojenih območjih, pa tudi v partizanskih [[vojaška enota|enotah]]. Med [[velika ofenziva|veliko ofenzivo]] je bila dodeljena [[XIV. divizija NOVJ|XIV. diviziji]], a je bila še pred njenim umikom na [[Štajerska|Štajersko]] premeščena v [[Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju]], ki ga je 12. januarja 1944 ustanovil [[izvršilni odbor OF]]. Tako je Nada odšla v [[Črnomelj]], kjer je začela z delom v gledališču kot [[igralec (umetnik)|igralka]].&lt;ref name=&quot;SBL&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi785615/|title=Vidmar, Nada|publisher=SAZU|accessdate=15. decembra 2020}}&lt;/ref&gt; Še istega leta se je tam poročila z [[literarni kritik|literarnim kritikom]] in [[prevajalec|prevajalcem]] [[Josip Vidmar|Josipom Vidmarjem]], ki je bil takrat [[predsednik]] izvršilnega odbora OF.

Po vojni se je spet vrnila v opero Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, kjer je nastopala do svoje [[upokojitev|upokojitve]] leta 1974.

Največje uspehe je dosegla v [[1950.|petdesetih letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]], ko je za svoje delo prejela veliko dobrih [[kritika|kritik]] in tudi precej pomembnih nagrad. Takrat je začela gostovati tudi v drugih operah v takratni [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], pa tudi v tujini. Kmalu je postala najbolj priznana slovenska operna pevka, svoje delo pa je nadaljevala na tujih in domačih odrih vse do leta 1966 ko je zbolela za [[rak (bolezen)|rakom]]. Od takrat pa vse do upokojitve leta 1974 je delala z zmanjšano močjo. Njene sestre so bile [[Bogdana Stritar]], [[Zora Konjajev]], Zdenka Stritar, por. [[Bajec]], brat [[Albin Stritar]].

==Nagrade==
* [[Prešernova nagrada]] (1953) - za vlogo Violette v [[Giuseppe Verdi|Verdijevi]] operi [[La Traviata]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Pre%C5%A1ernova_nagrada_in_nagrade_Pre%C5%A1ernovega_sklada|title=Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|publisher=Ministrstvo za kulturo RS|accessdate=15. decembra 2020|archive-date=2021-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20210605104208/https://sigledal.org/geslo/Pre%C5%A1ernova_nagrada_in_nagrade_Pre%C5%A1ernovega_sklada|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Reference==
{{refsez}}

== Zunanje povezave ==
* {{Slovenski grobovi|id=95/nada-vidmar}}

{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vidmar, Nada}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1917]]
[[Kategorija:Umrli leta 1990]]
[[Kategorija:Slovenski operni pevci]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>lglaqro5b0g8v2uwqarmyofjrunacac</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zverjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>197948</id>
    <revision>
      <id>6751970</id>
      <parentid>6003728</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:10:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zverjev */</comment>
      <origin>6751970</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1024" sha1="qy1odjsnaxvriev645tgihivp7zqdcr" xml:space="preserve">{{Združi|Zverev}}

'''Zverjev''' ali '''Zverjeva''' [zvérjev/zvérjeva] ima več pomenov.

== Osebnosti ==
Priimek več osebnosti (belorusko Зверава, rusko Зве́рев/Зве́рева, ukrajinsko Звє́рєв/Звє́рєва).
=== Zverjev ===
* [[Aleksej Matvejevič Zverjev]] (1939—2003), ruski filolog in književni kritik.
* [[Anatolij Timofejevič Zverjev]] (1931—1986), ruski slikar.
* [[Arsenij Grigorjevič Zverjev]] (1900—1969), ruski politik in finančni minister.
* [[Miša Zverjev]] (*1987), nemški tenisač.
* [[Nikolaj Zverjev]] (1832—1893), ruski pianist in pedagog.
=== Zverjeva ===
* [[Aleksandra Valerjevna Zverjeva]] (*1981), ruska pevka in avtorica besedil, vodja skupine [[Demo (glasbena skupina)|Demo]].
* [[Elina Aleksandrovna Zverjeva]] (*1960), beloruska atletinja, metalka diska.
* [[Lidija Visarjonova Zverjeva]] ((1890—1916), ruska pilotka.
* [[Natalija Zverjeva]] (*1971), beloruska tenisačica.

== Drugo ==
* [[2323 Zverjev]] (''2323 Zverev''), asteroid.

{{priimek}}</text>
      <sha1>qy1odjsnaxvriev645tgihivp7zqdcr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751972</id>
      <parentid>6751970</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:11:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Osebnosti */</comment>
      <origin>6751972</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1057" sha1="h0m8ijjznluxrwr5c460sinc9pcqhyx" xml:space="preserve">{{Združi|Zverev}}

'''Zverjev''' ali '''Zverjeva''' [zvérjev/zvérjeva] je ruski priimek, ki se piše tudi kot [[Zverev]].

== Osebnosti ==
Priimek več osebnosti (belorusko Зверава, rusko Зве́рев/Зве́рева, ukrajinsko Звє́рєв/Звє́рєва).
=== Zverjev ===
* [[Aleksej Matvejevič Zverjev]] (1939—2003), ruski filolog in književni kritik.
* [[Anatolij Timofejevič Zverjev]] (1931—1986), ruski slikar.
* [[Arsenij Grigorjevič Zverjev]] (1900—1969), ruski politik in finančni minister.
* [[Miša Zverjev]] (*1987), nemški tenisač.
* [[Nikolaj Zverjev]] (1832—1893), ruski pianist in pedagog.
=== Zverjeva ===
* [[Aleksandra Valerjevna Zverjeva]] (*1981), ruska pevka in avtorica besedil, vodja skupine [[Demo (glasbena skupina)|Demo]].
* [[Elina Aleksandrovna Zverjeva]] (*1960), beloruska atletinja, metalka diska.
* [[Lidija Visarjonova Zverjeva]] ((1890—1916), ruska pilotka.
* [[Natalija Zverjeva]] (*1971), beloruska tenisačica.

== Drugo ==
* [[2323 Zverjev]] (''2323 Zverev''), asteroid.

{{priimek}}</text>
      <sha1>h0m8ijjznluxrwr5c460sinc9pcqhyx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Amy Winehouse</title>
    <ns>0</ns>
    <id>200301</id>
    <revision>
      <id>6751753</id>
      <parentid>6583324</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:45:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-46638-15</username>
        <id>264975</id>
      </contributor>
      <comment>popravek tipkarske napake</comment>
      <origin>6751753</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3798" sha1="6dymn04bwwyuwvom9qnefinx58en5ox" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name = Amy Winehouse
| Img = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| Img_capt = Amy Winehouse med nastopom na festivalu Eurockéennes v [[Francija|Franciji]] (2007)
| Background = solo_singer
| Birth_name = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| Origin = 
| Occupation = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| Years_active = 2003–2011
| Label = [[Island Records|Island]], [[Republic Records|Republic]] (ZDA)
| URL = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Amy Jade Winehouse''', [[angleži|angleška]] [[pevka]] in [[tekstopiska]], * [[14. september]] [[1983]], [[Southgate, London|Southgate]], [[London]], [[Anglija]], † [[23. julij]] [[2011]], [[Camden, London|Camden]], London, Anglija.

Znana je predvsem po svojem globokem [[kontralt]]u in po mešanici različnih zvrsti [[glasba|glasbe]], kot so [[soul]], [[jazz]], [[rock &amp; roll]] ter [[R&amp;B]].

== Življenje ==
Amy je bila rojena v [[London]]u, v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Odraščala je v [[Judje|judovski]] družini štirih otrok, ki je z Amy delila ljubezen do jazz glasbe. Priljubljen in pogosto poslušan izvajalec v družini je bil [[Frank Sinatra]], s katerim so kasneje popularni britanski izvajalki približali interes do glasbe in petja. Pri trinajstih je prejela prvo [[kitara|kitaro]] in leto kasneje pričela pisati pesmi. Njen takratni prijatelj je demo posnetek glasbene izvedbe poslal na glasbeno založbo, kar je bil začetek glasbene poti za Amy.

== Okoliščine smrti ==
23. julija 2011 okoli 16.00 po lokalnem času sta bili poklicani dve reševalni vozili na lokacijo hiše Amy Winehouse v londonskem okrožju [[Camden, London|Camden]]. Kmalu za tem je tamkajšnja policija potrdila smrt pevke.&lt;ref name=BBC&gt;{{navedi novice|title=Amy Winehouse post-mortem takes place|url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-14272032|date=25. 7. 2011|work=BBC News|accessdate=25. 7. 2011}}&lt;/ref&gt; Vzrok smrti je bila zastrupitev z alkoholom (4,16 promilov).&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.sueddeutsche.de/panorama/todesursache-ermittelt-amy-winehouse-starb-an-einer-alkoholvergiftung-1.1173911| title=Amy Winehouse starb an Alkoholvergiftung| publisher=Süddeutsche Zeitung| date=26. oktober 2011| accessdate=6. junij 2012}}&lt;/ref&gt;

== Glasbena kariera ==
Prvi album glasbene izvajalke z naslovom ''Frank'', je izšel 20. oktobra 2003. Album je naletel na številne pozitivne kritike in bil izdan v več kot dva milijonih izvodih. Po tem ko je bil album izdan je priznala, da je deloma verjela v njegov uspeh. Zaradi vmešavanja krovne založbe v predelavo nekaterih pesmi, sama teh ni ocenila kot najboljše delo. Mednarodno prepoznavnost je glasbenica dosegla predvsem v letu 2006, ko so pesmi dosegle viden odziv tudi v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Prepoznavnost je bila posledica sicer redkega glasbenega kontrasta več zvrsti, ki zvokovno spominjajo na obodobje petdesetih in šestdesetih let. V enakem letu je bila nominiranka in dobitnica več mednarodnih nagrad.

Leta 2006 je izšel njen drugi album ''Back to Black'', ki je naletel na pozitivne ocene kritikov. Več albumskih pesmi je postalo mednarodna uspešnica. Tudi v letu 2007 in 2008 je prejela več glasbenih nagrad. Izrazito negativno pa je bila ocenjena njena turneja v letu 2007. Vzrok tega je bilo njeno konfliktno vedenje in konzumacija alkohola ter ostalih [[Psihoaktivna droga|drog]], zaradi česar je bila redno na naslovnicah [[tabloid]]ov.

== Diskografija ==
* 2003: ''Frank''
* 2006: ''Back to Black''

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Amy Winehouse}}

{{normativna kontrola}}

{{musician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Winehouse, Amy}}
[[Kategorija:Angleški glasbeniki]]
[[Kategorija:Jazz glasbeniki]]
[[Kategorija:Angleški pevci]]
[[Kategorija:Angleški skladatelji]]
[[Kategorija:Prejemniki grammyja]]</text>
      <sha1>6dymn04bwwyuwvom9qnefinx58en5ox</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Etbin Bojc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>210736</id>
    <revision>
      <id>6751706</id>
      <parentid>6182410</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:53:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje */</comment>
      <origin>6751706</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3319" sha1="kw80zr5sdprrteu3yaod56mkvkuvap8" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Etbin Bojc''', [[Slovenci|slovenski]] [[profesor]] [[slovenski jezik|slovenskega jezika]] in [[književnost]]i ter [[Psihologija|psihologije]], [[publicist]] * [[22. oktober]] [[1906]], [[Vače]], [[Slovenija]], † [[30. december]] [[1975]], [[Ljubljana]], Slovenija.

== Življenje ==

Ker je bil oče [[orožništvo|orožnik]], so se morali seliti ([[Vače]], [[Dobrepolje]], [[Ljubljana]], [[Kočevje]]...). Oče je kmalu umrl in vdovi zapustil tri otroke.  Pri Bojčevih v Kočevju so se zbirali verni [[študent]]je - bodoči [[duhovnik]]i ([[Leopold Čampa]], J. Gregorič,  [[Jože Lušin]], [[Franc Kramarič]]) in pisali članke za dijaške časopise (''Bliskavice'', ''Naši ognji'').

Po maturi je Etbin na vseučilišču  v Ljubljani 1931 diplomiral iz [[slavistika|slavistike]]. Bil je zelo aktiven sodelavec pri [[Zveza mladih intelektualcev|Zvezi mladih intelektualcev]]. Služboval kot srednješolski [[profesor]]  pri [[uršulinke|uršulinkah]] v Ljubljani in [[Škofja Loka|Škofji Loki]], [[Maribor]]u, [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Gimnazija Bežigrad|bežigrajska gimnazija]]), [[Domžale|Domžalah]], itd. Med okupacijo je bil celo interniranec na [[Rab]]u.

== Delo ==
Njegovo najbolj znano delo je '''[[Pregovori in reki na Slovenskem]]''', ki je najobsežnejše delo te vrste na Slovenskem.

Napisal je ogromno [[članek|člankov]] posebno v [[časopis]]ih in revijah z nabožno vsebino. Njegove priljubljene teme so bile: [[duhovna rast]], [[osebnost]] in [[krščanstvo]], vrednote materinščine, problemi krščanske mladine. Napisal je kar nekaj knjig o [[Slomšek|Slomšku]]:
* Slomšek – naš duhovni vrtnar
* Slava Slomšku (skupaj z L. Kramolcem)
* Knjiga o Slomšku (skupaj s Fr. Hrasteljem).

Podpisoval se je s psevdonimom Janez Poljanec. Proučeval je zgodovino slovenskega [[šolstvo|šolstva]] in na to temo napisal zelo obsežno, vendar še ne dokončano delo (obdelani so kraji do črke R). Bil je neutruden borec za [[vera|vero]], [[duhovna rast|duhovno rast]], za slovenstvo in [[materni jezik|materinščino]].

== Anekdota ==
Na veliki četrtek leta 1941 je bil Etbin Bojc zadnji [[govornik]] na Ljubljanskem radiju. Z vso svojo veliko ljubeznijo do lastnega naroda je pozval [[Slovenci|Slovence]], da se borijo za narodno svobodo. Čisto nazadnje je citiral [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]].
 
''»Prišel je dan, ko smo morali zadeti križ na svoje rame in nastopiti krvavo pot na Golgoto. Trpeli bomo in dotrpeli ter doživeli svoje narodno vstajenje in poveličevanje.«''

Nato je zapustil poslopje pri drugih vratih in se odpeljal s kolesom v [[Ljubljana-Polje|Polje]], kjer je stanoval, kajti [[Italijani]] so že vkorakali. Spremljajoči policist, ki je Etbina dobro poznal, pa je italijanske vojake, ki so spraševali po Bojcu, usmeril drugam.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Mohorjev koledar (1977)

== Zunanje povezave ==

* [http://www2.arnes.si/~zkolen/BOJC.htm Več o Etbinu Bojcu]

{{normativna kontrola}}

{{literat-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bojc, Etbin}}
[[Kategorija:Slovenski književniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Rab]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]]</text>
      <sha1>kw80zr5sdprrteu3yaod56mkvkuvap8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kathy Bates</title>
    <ns>0</ns>
    <id>216904</id>
    <revision>
      <id>6751931</id>
      <parentid>6069859</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:33:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751931</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1754" sha1="nz37vvmfs4pact11jl60fr4yvlyukdv" xml:space="preserve">{{Infobox Actor
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthname = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| spouse = Tony Campisi (1991–1997; razvezana)
| yearsactive = 1971–danes
| occupation = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Kathleen Doyle Bates''', bolje poznana kot '''Kathy Bates''', [[Američani|ameriška]] [[televizijski igralec|televizijska]] in [[filmska igralka]], * [[28. junij]] [[1948]], [[Memphis, Tennessee|Memphis]], [[Tennessee]], [[Združene države Amerike]].

Najbolj znana je po vlogah Annie Wilkes v filmu ''[[Misery]]'' (1990), Evelyn Chouch v filmu ''[[Ocvrti zeleni paradižniki (film, 1991)|Ocvrti zeleni paradižiki]]'' (1991) in [[Molly Brown]] v filmu ''[[Titanik (film, 1997)|Titanic]]'' (1997).

&lt;br /&gt;

== Nagrade in nominacije ==

* 1990: ''[[Misery]]'' – [[Oskar (nagrada)|oskar]] za najboljšo igralko, [[zlati globus]] za najboljšo igralko.
* 1991: ''[[Ocvrti zeleni paradižniki (film, 1991)|Ocvrti zeleni paradižiki]]'' – nominacija za [[zlati globus]] za najboljšo igralko in  nominacija za [[BAFTA]] za najboljšo stransko igralko.

== Filmi ==
* 1996: ''[[Diabolique]]'' (Hudičevki)

== Sklici ==
{{sklici|1}}

{{Academy Award Best Actress}}
{{Emmy za najboljšo igralko v stranski vlogi v kratki ali antološki seriji}}
{{Zlati globus za najboljšo igralko v drami}}
{{Zlati globus za najboljšo igralko v stranski vlogi TV}}
{{Normativna kontrola}}

{{film-actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bates, Kathy}}
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Irski Američani]]
[[Kategorija:Prejemnice oskarja za najboljšo glavno igralko]]
[[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v filmski drami]]</text>
      <sha1>nz37vvmfs4pact11jl60fr4yvlyukdv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>KK Triglav Kranj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>224049</id>
    <revision>
      <id>6752005</id>
      <parentid>6747684</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:27:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50203-76</username>
        <id>265891</id>
      </contributor>
      <comment>/* Postava za sezono 2026/27 */</comment>
      <origin>6752005</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4057" sha1="sqbjrkozuz9hyso12d6483nn54e143p" xml:space="preserve">{{Infopolje Košarkarski klub
| color1        = white
| color2        = #1F75FE
| name          = Triglav
| nickname      = ''Zmaji''
| logo          = 
| logo_size     =
| leagues       = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]
| founded       = {{Start date and age|df=yes|1950||}}
| history       = 
| arena         = [[Športna dvorana Planina]]
| capacity      = 
| location      = [[Kranj]]
| colors        = modra in bela&lt;br /&gt;{{color box|#1F75FE}} {{color box|#FFFFFF}}
| sponsor       = 
| affiliation   = 
| president     = 
| gm            = 
| manager       = 
| coach         = 
| captain       = 
| ret_nums      = 
| championships =
| website       = [http://www.kktriglav.si kktriglav.si]
| h_body =
| h_pattern_b =
| h_shorts =
| h_pattern_s =
| a_body =
| a_pattern_b =
| a_shorts =
| a_pattern_s =
}}

'''Košarkarski klub Triglav''' je slovenski košarkarski klub iz [[Kranj]]a, ustanovljen leta 1950. Domače tekme igra v dvorani Planina pri Kranju.

V skrajšani sezoni 2019/20 so si priigrali prvo mesto v 2.SKL in se tako uvrstili v 1.SKL.

Po vnovični uvrstitvi v četrtfinale bo v novi sezoni (2026/2027) ekipa Triglava četrto sezono zapored nastopala v Ligi OTP banka. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KZS - Liga OTP banka|url=https://www.kzs.si/tekmovanja/ligaska-tekmovanja/liga-otp-banka?tab=tekme&amp;dan=11.12.2024|website=KZS|accessdate=2024-12-11}}&lt;/ref&gt;

Klub bo v sezoni 2026/2027 prvič v zgodovini nastopal v ligi ABA 2.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=j.t.d |first=ABA liga |title=ECE Triglav Kranj &gt; Team |url=https://druga.aba-liga.com/team/113/26/2/0/ece-triglav-kranj/ |access-date=2026-09-07 |website=ABA League 2 |language=en}}&lt;/ref&gt; V skupini C se bodo Triglavani pomerili s Sutjesko, MZT Skopjem in Slobodo Užice.

Glavni sponzor kranjskega košarkarskega kluba je Elektro Celje Energija.

==Postava za sezono 2026/27==

{| bgcolor=&quot;#f7f8ff&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;&quot;
|- bgcolor=&quot;#009900&quot; 
| align=&quot;center&quot; |'''Številka'''
| align=&quot;center&quot; |'''Igralec'''
| align=&quot;center&quot; |'''Igralna pozicija'''
| align=&quot;center&quot; |'''Višina'''
|-
|'''1'''
|Nal Belko
|organizator igre
|183
|-
|
|Anže Bobnar
|branilec
|189
|-
|3
|Anej Orel
|krilni center
|203
|-
|
|Leon Šantelj
|krilni center
|205
|-
|
|Uroš Romčevič
|branilec
|200
|-
|
|Ivo Zukanović
|krilo
|
|-
|7
|Nejc Klavžar
|branilec
|187
|-
|
|Matic Mikuš
|center
|207
|-
|
|Matic Pristopnik
|branilec
|188
|-
|
|Mark Srednoselec
|
|
|-
|
|Gašper Žiher
|
|
|-
|
|Tobias Blažič
|
|
|-
|
|Nejc Slapnik
|
|
|-
|
|
|
|
|-
|
|
|
|
|}

'''Glavni trener:''' Danijel Radosavljević

'''Pomočnika trenerja''': Marko Irgolič, Miha Belšak

'''Nekdanji igralci''':

* [[Marko Milič]]
* [[Mirza Begić]]
* [[Jure Eržen]]
* [[Jaka Blažič]]
* [[Blaž Mahkovic]]
* [[Domen Lorbek]]
* [[Klemen Lorbek]]
* [[Roman Horvat]]
* [[Primož Skok]]
* [[Klemen Cvek]]
* [[Dejan Jakara]]
* [[Jaka Hladnik]]
* [[Uroš Troppan]]
* [[Grega Jankovič]]
* [[Sašo Ožbolt]]
* [[Rok Perko]]
* [[Siniša Bilič]]
* [[Dario Krejič]]
* [[Rajko Rituper]]
* [[David Moro]]
* [[Marko Dimnik]]
* [[Peter Hartman]]
* [[Jurij Stavrov]]
* [[Matic Korošec]]
* [[Miroslav Šušić]]
* [[Davor Sattler]]
* [[Uroš Zadnik]]
* [[Ivo Hoger]]
* [[Primož Čebulj]]
* [[Dario Kerić]]
* [[Teo Petani]]
* [[Marko Pajić]]
* [[Marcel Mihalič]]
* [[Matevž Korošec]]
* [[Anže Jeglič]]
* [[Miloš Varagić]]
* [[Marko Miličević]]
* [[Denis Kondić]]
* [[Slavko Ovčina]]
* [[Matej Švarc]]
* [[Uroš Ninič]]
* [[Jure Gabrovšek]]
* [[Matic Korošec]]
* Nejc Martinčič
* Luka Rudović
* Dejan Milašinović
* Lovro Urbiha
* Klemen Smrekar
* Uroš Šikanić
* Miha Muratović

== Zunanje povezave ==
* [http://www.kktriglav.si Uradna stran kluba]
* [http://slovenska-kosarka.si košarkarski portal, ki poroča o Ligi Telemach in nižjih košarkarskih ligah]
{{sport-stub}}
[[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi]]
[[Kategorija:Šport v Kranju]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1950]]</text>
      <sha1>sqbjrkozuz9hyso12d6483nn54e143p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752007</id>
      <parentid>6752005</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:32:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50203-76</username>
        <id>265891</id>
      </contributor>
      <comment>/* Postava za sezono 2026/27 */</comment>
      <origin>6752007</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4057" sha1="pse86bpdepscpmic8rkw4nvbeolr7s0" xml:space="preserve">{{Infopolje Košarkarski klub
| color1        = white
| color2        = #1F75FE
| name          = Triglav
| nickname      = ''Zmaji''
| logo          = 
| logo_size     =
| leagues       = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]
| founded       = {{Start date and age|df=yes|1950||}}
| history       = 
| arena         = [[Športna dvorana Planina]]
| capacity      = 
| location      = [[Kranj]]
| colors        = modra in bela&lt;br /&gt;{{color box|#1F75FE}} {{color box|#FFFFFF}}
| sponsor       = 
| affiliation   = 
| president     = 
| gm            = 
| manager       = 
| coach         = 
| captain       = 
| ret_nums      = 
| championships =
| website       = [http://www.kktriglav.si kktriglav.si]
| h_body =
| h_pattern_b =
| h_shorts =
| h_pattern_s =
| a_body =
| a_pattern_b =
| a_shorts =
| a_pattern_s =
}}

'''Košarkarski klub Triglav''' je slovenski košarkarski klub iz [[Kranj]]a, ustanovljen leta 1950. Domače tekme igra v dvorani Planina pri Kranju.

V skrajšani sezoni 2019/20 so si priigrali prvo mesto v 2.SKL in se tako uvrstili v 1.SKL.

Po vnovični uvrstitvi v četrtfinale bo v novi sezoni (2026/2027) ekipa Triglava četrto sezono zapored nastopala v Ligi OTP banka. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KZS - Liga OTP banka|url=https://www.kzs.si/tekmovanja/ligaska-tekmovanja/liga-otp-banka?tab=tekme&amp;dan=11.12.2024|website=KZS|accessdate=2024-12-11}}&lt;/ref&gt;

Klub bo v sezoni 2026/2027 prvič v zgodovini nastopal v ligi ABA 2.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=j.t.d |first=ABA liga |title=ECE Triglav Kranj &gt; Team |url=https://druga.aba-liga.com/team/113/26/2/0/ece-triglav-kranj/ |access-date=2026-09-07 |website=ABA League 2 |language=en}}&lt;/ref&gt; V skupini C se bodo Triglavani pomerili s Sutjesko, MZT Skopjem in Slobodo Užice.

Glavni sponzor kranjskega košarkarskega kluba je Elektro Celje Energija.

==Postava za sezono 2026/27==

{| bgcolor=&quot;#f7f8ff&quot; cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;font-size: 95%; border: gray solid 1px; border-collapse: collapse;&quot;
|- bgcolor=&quot;#009900&quot; 
| align=&quot;center&quot; |'''Številka'''
| align=&quot;center&quot; |'''Igralec'''
| align=&quot;center&quot; |'''Igralna pozicija'''
| align=&quot;center&quot; |'''Višina'''
|-
|'''1'''
|Nal Belko
|organizator igre
|183
|-
|
|Anže Bobnar
|branilec
|189
|-
|3
|Anej Orel
|krilni center
|203
|-
|
|Leon Šantelj
|krilni center
|205
|-
|
|Uroš Romčevič
|branilec
|200
|-
|
|Ivo Zukanović
|krilo
|
|-
|7
|Nejc Klavžar
|branilec
|187
|-
|
|Matic Mikuš
|center
|207
|-
|
|Matic Pristopnik
|branilec
|190
|-
|
|Mark Srednoselec
|
|
|-
|
|Gašper Žiher
|
|
|-
|
|Tobias Blažič
|
|
|-
|
|Nejc Slapnik
|
|
|-
|
|
|
|
|-
|
|
|
|
|}

'''Glavni trener:''' Danijel Radosavljević

'''Pomočnika trenerja''': Marko Irgolič, Miha Belšak

'''Nekdanji igralci''':

* [[Marko Milič]]
* [[Mirza Begić]]
* [[Jure Eržen]]
* [[Jaka Blažič]]
* [[Blaž Mahkovic]]
* [[Domen Lorbek]]
* [[Klemen Lorbek]]
* [[Roman Horvat]]
* [[Primož Skok]]
* [[Klemen Cvek]]
* [[Dejan Jakara]]
* [[Jaka Hladnik]]
* [[Uroš Troppan]]
* [[Grega Jankovič]]
* [[Sašo Ožbolt]]
* [[Rok Perko]]
* [[Siniša Bilič]]
* [[Dario Krejič]]
* [[Rajko Rituper]]
* [[David Moro]]
* [[Marko Dimnik]]
* [[Peter Hartman]]
* [[Jurij Stavrov]]
* [[Matic Korošec]]
* [[Miroslav Šušić]]
* [[Davor Sattler]]
* [[Uroš Zadnik]]
* [[Ivo Hoger]]
* [[Primož Čebulj]]
* [[Dario Kerić]]
* [[Teo Petani]]
* [[Marko Pajić]]
* [[Marcel Mihalič]]
* [[Matevž Korošec]]
* [[Anže Jeglič]]
* [[Miloš Varagić]]
* [[Marko Miličević]]
* [[Denis Kondić]]
* [[Slavko Ovčina]]
* [[Matej Švarc]]
* [[Uroš Ninič]]
* [[Jure Gabrovšek]]
* [[Matic Korošec]]
* Nejc Martinčič
* Luka Rudović
* Dejan Milašinović
* Lovro Urbiha
* Klemen Smrekar
* Uroš Šikanić
* Miha Muratović

== Zunanje povezave ==
* [http://www.kktriglav.si Uradna stran kluba]
* [http://slovenska-kosarka.si košarkarski portal, ki poroča o Ligi Telemach in nižjih košarkarskih ligah]
{{sport-stub}}
[[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi]]
[[Kategorija:Šport v Kranju]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1950]]</text>
      <sha1>pse86bpdepscpmic8rkw4nvbeolr7s0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tone Kovič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>230946</id>
    <revision>
      <id>6751594</id>
      <parentid>6672047</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:39:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6751594</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1720" sha1="92zwvr4tbhzkg93jnntgb1atoorbu5k" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Tone Kovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[metalurg]] in [[politik]], * [[1931]], [[Ljubljana]], † maj [[2026]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Umrl je Tone Kovič|url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/umrl-je-tone-kovic|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-06|language=sl|date=5.5.2026}}&lt;/ref&gt;

Leta 1960 je diplomiral na Metalurški fakulteti in se nato zaposlil v ljubljanskem [[Litostroj]]u. Leta 1965 je bil izvoljen za poslanca v Gospodarskem zboru Republiške skupščine, med letoma 1973 in 1978 pa je bil [[predsednik Skupščine mesta Ljubljana]], kar je funkcija, ki je primerljiva z županom. Tekom njegovega županovanja so med drugim obnovili več industrijskih kompleksov ter pričeli s programom stanovanjske gradnje, dokončan je bil [[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], obnovljen je bil [[Ljubljanski grad]] in sprejeli desetletni program izgradnje cest in trasirali [[Ljubljanska obvoznica|Ljubljansko obvoznico]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tone Kovič, ljubljanski župan med letoma 1973 in 1978|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/tone-kovic-ljubljanski-zupan-med-letoma-1973-in-1978/|accessdate=2026-05-06|language=sl-SI|website=kamra.si|last=Hudolin|first=Gašper}}&lt;/ref&gt; 

Kasneje je deloval kot član [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|Izvršnega sveta RS]], republiški sekretar za industrijo ter predstavnik [[Gospodarska zbornica Jugoslavije|Gospodarske zbornice Jugoslavije]] v [[Stockholm]]u.

== Sklici ==
{{refsez}}
*

{{politician-stub}}
{{ZupaniLjubljane}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kovič, Tone}}
[[Kategorija:Slovenski metalurgi]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Župani Ljubljane]]</text>
      <sha1>92zwvr4tbhzkg93jnntgb1atoorbu5k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matevž Tomšič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>232037</id>
    <revision>
      <id>6751556</id>
      <parentid>6643432</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T15:54:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>uv</comment>
      <origin>6751556</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7445" sha1="kbmkh6gftc3zo1gngj6odhqctouxjmk" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Matevž Tomšič|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani]]}}

'''Matevž Tomšič''', [[Slovenci|slovenski]] [[publicist]] in [[sociolog]], * [[1969]].

Objavljal je kolumne na spletnem portalu [[siol.net]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matevž Tomšič - Vse objave|url=https://siol.net/avtorji/matevz-tomsic-21561/|website=siol.net|accessdate=2020-11-15|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Bil je član programskega sveta [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Prepovedani Miheljak|url=https://www.dnevnik.si/320752|website=Dnevnik|accessdate=2020-11-15|date=20. maj 2008|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210517001904/https://www.dnevnik.si/320752|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Je komentator na [[Nova24TV]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dr. Matevž Tomšič - vse objave|url=https://nova24tv.si/oznaka/dr-matevz-tomsic/|accessdate=2020-11-15|language=sl-SI|date=|website=nova24tv.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Junija 2018 je postal predsednik [[Združenje novinarjev in publicistov|Združenja novinarjev in publicistov]] (ZNP).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predstavniki|url=https://www.znp.si/znp/predstavniki|website=www.znp.si|accessdate=2020-11-15}}&lt;/ref&gt;

=== Študij, raziskovalno in predavateljsko delo ===
Diplomo (1996), magisterij (1999) in doktorat (2002) iz [[Sociologija|sociologije]] je pridobil na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]. Delal je na [[Center za teoretsko sociologijo|Centru za teoretsko sociologijo]] te fakultete.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matevž Tomšič|url=http://www.zalozba-sophia.si/avtor/matevz-tomsic|website=www.zalozba-sophia.si|accessdate=2020-11-15|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200812145353/http://zalozba-sophia.si/avtor/matevz-tomsic|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je do leta 2008&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; predaval na Oddelku za kulturologijo.{{Navedi vir}} Istega leta se je zaposlil na [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici]],&lt;ref&gt;[https://mediateka.minet.si/datoteke/famedatoteka/sodelavci/matevz-tomsic.pdf &quot;Izr. prof. dr. Matevž Tomšič&quot;]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Fakulteta za medije v Ljubljani. pridobljeno 15. novembra 2020.&lt;/ref&gt; kjer je bil med letoma 2008 in 2011{{Navedi vir}} dekan,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; zdaj pa je prodekan za mednarodno sodelovanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fuds.si/sl/o-fakulteti/vizitka/|title=Vodstvo fakultete|date=|accessdate=15. november 2020|website=fuds.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Raziskovalno in pedagoško deluje tudi na [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu|Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=red. prof. dr. Matevž Tomšič |url=https://www.fis.unm.si/si/o-fakulteti/sodelavci/predavatelji/izr-prof-dr-matevz-tomsic/|publisher=Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu |accessdate=2020-11-15 |archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927193716/https://www.fis.unm.si/si/o-fakulteti/sodelavci/predavatelji/izr-prof-dr-matevz-tomsic/ |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Doba Fakulteti v Mariboru&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=red. prof. dr.Matevž Tomšič|url=https://www.fakulteta.doba.si/ucitelji-in-raziskovanje/ucitelji/ucitelji-magistrskega-programa/matevz-tomsic|website=www.fakulteta.doba.si|accessdate=2020-11-15|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210509073049/https://www.fakulteta.doba.si/ucitelji-in-raziskovanje/ucitelji/ucitelji-magistrskega-programa/matevz-tomsic|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in na [[Fakulteta za medije v Ljubljani|Fakulteti za medije v Ljubljani]], kjer je član senata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organiziranost|url=https://fame.si/organiziranost|publisher=Fakulteta za medije|accessdate=2020-11-15|archive-date=2021-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210614020500/https://fame.si/organiziranost|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Kritike ===
Bil je označen za anonimneža, katerega kariera komentatorja in raziskovalca se je razcvetela zaradi prihoda »prave« oblasti. Očitano mu je bilo, da je novogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije, ki jo je s somišljeniki ustanovil pod mentorstvom »univerzitetnega tajkuna« [[Peter Jambrek|Petra Jambreka]], klon Fakultete za družbene vede v Ljubljani, kjer je prej delal.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Anonimno je pisal za brezplačnik ''Ekspres''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zaslišanje direktorjev podjetij, ki sta izdajali brezplačnike|url=http://www.mladina.si/84556/zaslisanje-direktorjev-podjetij-ki-sta-izdajali-brezplacnike/|website=Mladina.si|accessdate=2020-11-15|date=30. september 2010|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Bil je somentor proticepilske doktorske disertacije Mateje Černič.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Laži in zavajanja v slovenski proticepilski bibliji|url=http://www.mladina.si/184568/lazi-in-zavajanja-v-slovenski-proticepilski-bibliji/|website=Mladina.si|accessdate=2020-11-15|date=16. marec 2018|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade in priznanja ==

=== [[Jurčičeva nagrada]] ===

* 2013&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jurčičevi nagrajenci: Matevž Tomšič, Ivan Štuhec, Darja Korez Korenčan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jurcicevi-nagrajenci-matevz-tomsic-ivan-stuhec-darja-korez-korencan/303714|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-15|language=sl|date=4. marec 2013|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|30em}}
== Zunanje povezave ==

* [https://www.fis.unm.si/si/o-fakulteti/sodelavci/predavatelji/izr-prof-dr-matevz-tomsic/ Profil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200927193716/https://www.fis.unm.si/si/o-fakulteti/sodelavci/predavatelji/izr-prof-dr-matevz-tomsic/ |date=2020-09-27 }} na spletnih straneh Fakultete za informacijske študije v Novem mestu
*[https://www.fuds.si/sl/prof-dr-matevz-tomsic/ Profil] na spletnih straneh Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici
*[https://www.fakulteta.doba.si/ucitelji-in-raziskovanje/ucitelji/ucitelji-magistrskega-programa/matevz-tomsic Profil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210509073049/https://www.fakulteta.doba.si/ucitelji-in-raziskovanje/ucitelji/ucitelji-magistrskega-programa/matevz-tomsic |date=2021-05-09 }} na spletnih straneh Doba Fakultete
*[https://mediateka.minet.si/datoteke/famedatoteka/sodelavci/matevz-tomsic.pdf Profil]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} na spletnih straneh Fakultete za medije v Ljubljani
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Tomšič, Matevž}}
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Tomšič, Matevž]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Tomšič, Matevž]]</text>
      <sha1>kbmkh6gftc3zo1gngj6odhqctouxjmk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vinko Kambič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>242430</id>
    <revision>
      <id>6751618</id>
      <parentid>6130576</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:35:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+koda za sklice</comment>
      <origin>6751618</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4127" sha1="rswopro9p7m7zkd6m5jhbzgspk2befw" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Vinko Kambič''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]] [[otolaringolog]] in [[akademik]], * [[7. april]] [[1920]], [[Metlika]], [[Slovenija]], † [[24. november]] [[2001]], [[Ljubljana]], Slovenija.

==Življenje==
Leta 1939 je vpisal študij [[medicina|medicine]] na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]], študij pa je po prekinitvi zaradi [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] končal v [[Univerza v Zagrebu|Zagrebu]] ter pridobil naziv doktorja splošne medicine. Nato se je usmeril v otorinolaringologijo in leta 1956 končal specializacijo, nakar se je zaposlil na Kliniki za otorinolaringologijo v Ljubljani. Leta 1959 je postal [[asistent]] na Medicinski fakulteti v Ljubljani in pet let kasneje [[docent]]. Doktoriral je leta 1968 in postal najprej izredni, leta 1973 pa redni profesor. Med letoma 1969 in 1987 je bil direktor Univerzitetne klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo ter predstojnik Katedre za otorinolaringologijo, med 1979 in 1981 pa tudi [[dekan (šolstvo)|dekan]] Medicinske fakultete.

Kambič je bil eden vodilnih otorinolaringologov na območju tedanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], prepoznan tudi v tujini. Posvečal se je predvsem [[rak (bolezen)|rakavim]] obolenjem glave in vratu ter na tem področju izpopolnjeval kirurške metode in instrumente. Med njegovimi odmevnejšimi prispevki je tudi sistem klasifikacije poškodb [[grlo|grla]], ki ga je opisal v temeljnem delu ''Epithelial Hyperplastic Lesions of the Larynx'' (Elsevier, 1995). Pod njegovim vodstvom je Klinika za otorinolaringologijo postala mednarodno priznana ustanova, znan pa je bil tudi kot organizator številnih znanstvenih srečanj in mentor mladih otorinolaringologov. Aktiven je ostal tudi po upokojitvi in je do konca svoje kariere objavil preko 300 znanstvenih in strokovnih del.

===Zasebno življenje===
[[Slika:Galerija Kambič Metlika.jpg|thumb|Galerija Kambič Metlika, rojstna hiša Vinka Kambiča]]
V zasebnem življenju je bil velik ljubitelj likovne umetnosti in zbiratelj, predvsem del slovenskih [[impresionizem|impresionistov]]. V svoji rojstni hiši v Metliki je uredil galerijo zbranih del in jo leta 2001 podaril mestu, a je malo pred slavnostnim odprtjem po kratki bolezni umrl v Ljubljani.

Poročen je bil z [[Opera|operno pevko]] [[Vilma Bukovec|Vilmo Bukovec]].

==Priznanja==
Leta 1989 je bil izvoljen za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Za svoje raziskovalno delo je prejel tudi številne nagrade, med njimi [[Nagrada sklada Borisa Kidriča|nagrado sklada Borisa Kidriča]] (1972), [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]] (1978), [[Častni znak svobode Republike Slovenije|Srebrni častni znak svobode RS]] (1999) in [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] (2000).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Gale N. &amp; Žargi M. (2002). »[http://vestnik.szd.si/st2-s3/st2-s3-01-6.htm Akademiku Vinku Kambiču v spomin in zahvalo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061001170245/http://vestnik.szd.si/st2-s3/st2-s3-01-6.htm |date=2006-10-01 }}«. ''Zdravniški vestnik'' '''71'''.
* Gale N. (2002). »[http://content.karger.com/ProdukteDB/produkte.asp?Aktion=ShowPDF&amp;ArtikelNr=59564&amp;Ausgabe=228404&amp;ProduktNr=223857&amp;filename=59564.pdf Vinko Kambič 1920 – 2001]«. ''Oncology'' '''62''': 185–186.
* [http://www.belokranjski-muzej.si/galerija-kambic.html Galerija Kambič]. Belokranjski muzej. Pridobljeno 10.6.2010.

{{-}}{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{ZoisovaNagrada}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kambič, Vinko}}
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski otorinolaringologi]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>rswopro9p7m7zkd6m5jhbzgspk2befw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Morilci stare gospe (film, 2004)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>243759</id>
    <revision>
      <id>6751856</id>
      <parentid>6587303</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:59:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Gotski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751856</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19429" sha1="73zlegugd18zqt6zi76b0yddf3ge4xh" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name = The Ladykillers
| image = The_Ladykillers_movie.jpg
| director = [[Brata Coen|Ethan Coen&lt;br&gt;Joel Coen]]
| writer = '''Scenarij:'''&lt;br&gt;Ethan Coen&lt;br&gt;Joel Coen&lt;br&gt;'''Scenarij iz leta 1955:'''&lt;br&gt;[[William Rose (scenarist)|William Rose]]
| producer = Ethan Coen&lt;br&gt;Joel Coen
| starring = [[Tom Hanks]]&lt;br&gt;[[Irma P. Hall]]&lt;br&gt;[[Marlon Wayans]]&lt;br&gt;[[J. K. Simmons]]&lt;br&gt;[[Tzi Ma]]&lt;br&gt;[[Ryan Hurst]]
| music = [[T-Bone Burnett]]&lt;br&gt;[[Carter Burwell]]
| editing = [[Roderick Jaynes]]
| cinematography = [[Roger Deakins]]
| studio = [[Brata Coen|Mike Zoss Productions]]
| distributor = [[Touchstone Pictures]]
| released = 26. marec 2004
| runtime = 104 minute
| country = ZDA
| language = angleščina
| budget = 35.000.000 $
| gross = '''Severna Amerika'''&lt;br&gt;39.799.191 $&lt;br&gt;'''Preostali svet''' &lt;br&gt;36.948.250 $&lt;br&gt;'''Skupaj'''&lt;br&gt;76.747.441 $
}}
{{drugipomeni|Morilci stare gospe}}
'''''Morilci stare gospe''''' je [[črna komedija]] iz leta [[2004]] in predelava [[Morilci stare gospe (1955)|istoimenskega filma]] iz leta [[1955]]. V glavnih vlogah v filmu nastopajo [[Tom Hanks]], [[J. K. Simmons]], [[Marlon Wayans]], [[Tzi Ma]], [[Ryan Hurst]] in [[Irma P. Hall]]. Film sta ustvarila [[brata Coen]], ki sta prevzela producentske naloge, napisala scenarij in film zrežirala.

Gre za prvi film, v katerih sta oba - tako Ethan kot Joel Coen - navedena kot režiserja, scenarista in producenta. Predhodno je namreč veljal dogovor, da se Ethana navede kot producenta in Joela kot režiserja. Prvotni načrt je bil, da bi film režiral bivši kinematograf bratov Coen [[Barry Sonnenfeld]] in da bi brata Coen zgolj prispevala scenarij. Ko se je Sonnenfeld umaknil iz projekta, so naposled Coena najeli za režijo, Sonnenfeld pa je obdržal del producentskih zaslug.

==Vsebina==
Dogajanje je postavljeno v [[Saucier, Mississippi|Saucier]], [[Mississippi]]. Tam prebiva starejša gospa Munson, ki stanuje blizu plavajočega kazinoja. Film so dejansko snemali v [[Natchez, Mississippi|Natchezu]], ker se Saucier nahaja v okrožju [[Harrison County, Mississippi|Harrison County]] in ne meji na reko [[Misisipi (reka)|Misisipi]]. Na vrata gospe Munson nekega dne potrka očarljivi profesor Goldthwaite Higginson Dorr, ki želi pri njej najeti sobo. Gospe Munson razloži še, da je renesančni glasbenik in da išče kraj, kjer bi njegov ansambel lahko vadil. Ona mu ponudi klet in on se naredi navdušenega, rekoč da zaradi čudovite akustike.

Profesor Dorr v resnici namerava izvesti rop bližnjega kazinoja in mu zato klet gospe Munson služi točno za ta namen - želi namreč skopati rov do trezorja. Preko časopisnega oglasa zbere svojo tolpo, v kateri so še 4 bolj kot ne nesposobni pomagači:
* Lump, izredno zabit igralec ameriškega nogometa
* General, tih in trdoživ kuhar v prodajalni krofov. General je kitajskega rodu in je zaprisežen kadilec, kar gospo Munson hudo jezi.
* Garth Pancake, brkati živalski trener za televizijske oglase, ki se spozna na eksplozive
* Gawain, ''notranji človek'', mladi hišnik v kazinoju

Celotna tolpa se tako zbere v kleti gospe Munson in začne kopati svojo podzemno pot do denarja, pri čemer odpadno zemljo odnašajo stran s pomočjo vrečk za smeti. Da jih gospa Munson ne bi opazila, imajo med kopanjem tunela prižgan radio, ki vrti renesančno glasbo. Sprva tolpi profesorja Dorra kaže zelo slabo, saj Gawaina odpustijo iz službe zavoljo spogledovanja s strankami, Garth pa pri preizkušanju eksploziva zbudi celo sosesko in pri tem tudi izgubi svoj prst. Prst ironično pograbi maček gospe Munson, Pickles, in s prstom med zobmi odkrevsa stran.

Kljub vsem težavam jim naposled le uspe skopati rov in vlomiti v trezor, načrt pa je še lažji, ker v času ropa v kazinoju dela Gawain. Slednji se namreč s pomagači sreča v trezorju in po konca ropa tudi zazida steno nazaj. Med samim ropom sicer pride do manjšega zapleta, ker Gartha zagrabi potreba in mora sredi kazinoja uporabiti stranišče. Izve se, da boleha za sindromom debelega črevesja (IBS). Na veliko nelagodje Garth le uporabi stranišče sredi kazinoja in kot zadnji mož v trezorju nastavi eksploziv, ki bi pokopal celoten rov. Tako roparska tolpa za sabo ne bi pustila niti enega dokaza.

Načrt se sfiži, ker se eksploziv sproži premočno in prepozno in tako ves nagrabljen denar požene v zrak, da v kleti poleti na vse strani. Medtem se od nedeljske maše domov vrne tudi gospa Munson, ki je pripravila čajanko za svoje prijateljice. Ko gospa Munson odpre vrata kleti in vidi ves denar, spozna celotno situacijo. Vseeno profesorja Dorra povabi na čajanko in on njenim prijateljica recitira nekaj pesmi Edgarja Allana Poeja. Ko vse prijateljice gospe Munson odidejo, napoči čas za pogovor med profesorjem in gospo Munson. Gospa profesorju naloži dve možnosti: ali bo denar obdržal in ga bo ona prijavila policiji ali pa bo denar vrnil in naslednjo nedeljo šel k maši.

Profesor seveda ni navdušen nad nobeno od idej, zato v tolpi sklenejo, da bodo gospo umorili. Odločijo se vleči slamice in najkrajšo potegne Gawain. Ko se sprehodi proti gospe Munson s pištolo in blazino (kot dušilcem) v rokah, se ustavi in zagleda prizor iz otroštva. V tem prizoru ga mama okrega, ker je prinesel psa domov. Gawain se nenadoma preplaši in ugotovi, da dobre starke ni zmožen ubiti. Ko se vrne nazaj v klet, se med Garthom in Gawainom vname prepir in začneta se prerivati. Ko padeta na tla, se pištola izstreli in ubije Gawaina. Tolpi tako ne preostane nič drugega, kot da z vlečenjem slamic najde novega morilca in se še prej znebi Gawainovega trupla.

Lump in General prevzameta nalogo znebiti se trupla in v tem času Garth pograbi ves naropani denar in začne z denarjem teči proti kombiju, kjer ga čaka žena Planinka. Profesor Dorr v zadnjem hipu spozna Garthovo spletko in začne se lov na Gartha. Slednji je hiter in denar že spravi v kombi, a ga ujame General in ga z žico zadavi. Preostala trojica denar odnese v klet in se znebi Garthovega trupla. Naslednji nesojeni morilec z najkrajšo slamico postane General. Ko se z žico priplazi do speče gospe Munson, ga preseneti ura s kukavico in v šoku ponesreči pogoltne svojo cigareto. Da se ne bi zadušil, pograbi kozarec vode gospe Munson in šele prepozno spozna, da je v njej tudi njena proteza. V gnusu izgubi ravnotežje in se začne valiti iz sobe. Naposled se spotakne ob predpražnik in pade po stopnicah ter z glavo smrtno trešči v steno. 

Od tolpe ostaneta tako le še profesor Dorr in Lump, ki Generalovo truplo odneseta na most, da bi ga vrgla navzdol na smetiščno ladjo (kot poprej tudi Gawaina in Gartha). Lump na mostu profesorju namigne, da bi mogoče morali denar vrniti kazinoju, a profesor predlogu nasprotuje. Lumpu v roke preda pištolo in mu naloži nalogo umoriti gospo Munson. Lump se nalogi upre in pištolo nameri v profesorja. Ob strelu se nekaj v pištoli zatakne in ko Lump preverja pištolo in njeno cev, se krogla končno izstreli - naravnost Lumpu v glavo. Lump se tako mrtev prevali čez most in pade navzdol na ladjo. Ostane tako le še Dorr, ki na mostu opazi krokarja oziroma poosebitev smrti. Ob spominu na Poejevo pesem ''[[Krokar (Edgar Allan Poe)|Krokar]]'' si vzame sekundo za razmislek, nakar se kip na mostu odlomi in pade naravnost nanj. Dorr tako pade z mostu, njegova obleka pa se zatakne za ograjo, tako da se dejansko obesi z lastno obleko. Čez nekaj časa tudi on mrtev pade na smetiščno ladjo.

Gospa Munson se zjutraj zbudi in v kleti najde zapuščeno vrečo denarja. Presenečena odide na policijo in pove, da je našla denar roparjev kazinoja. Šerif je kot vedno dotlej ne jemlje resno in jo zato prijazno odslovi. Gospa Munson se v sili razmer odloči denar podariti katoliški [[Univerza Boba Jonesa|Univerzi Boba Jonesa]] iz [[Južna Karolina|Južne Karoline]]. Film se zaključi z mačkom Picklesom, ki Garthov prst prinese na most in ga spusti na smetiščno ladjo.

==Liki==
* '''G.H. Dorr, dr. z.''' ([[Tom Hanks]]) - veliki um za ropom kazinoja. Profesor Dorr je zgovoren južnjaški dandy, ki se kot najemnik vseli v stanovanje gospe Munson. V pogovorih z gospo Munson pove, da si je svoj doktorski naziv prislužil s poznavanjem mrtvih jezikov [[latinščina|latinščine]] in [[stara grščina|grščine]] in da je diplomiral na pariški [[Sorbonne|Sorboni]]. Izdaja se za profesorja renesančne glasbe na [[Univerza v Misisipiju|Univerzi v Misisipiju]], ki se po njegovih besedah nahaja v [[Hattiesburg]]u. Zares se Univerza v Misisipiju nahaja v [[Oxford, Misisipi|Oxfordu]] in na njej zares deluje glasbeni profesor po imenu George Dor. [[University of Southern Mississippi|Univerza južnega Misisipija]] pa je tista, ki se res nahaja v Hattiesburgu. Profesor Dorr se pogosto navezuje na pesmi [[Edgar Allan Poe|Edgarja Allana Poeja]], ki jih dostikrat recitira. Na zunaj je zelo uglajen, takten, očarljiv in precej domišljav. Lik sam je prepoznavna parodija nekaterih likov literarnega opusa [[William Faulkner|Williama Faulknerja]], nekaj podobnosti ima tudi z Manlyjem Pointerjem iz dela [[Flannery O'Connor|Flanneryja O'Connorja]] ''Good Country People''.

* '''Marva Munson''' ([[Irma P. Hall]]) - dobronamerna, bogaboječa in ovdovela upokojenka. Družbo ji dela maček Pickles. Obožuje [[gospel]] glasbo in vsako nedeljo obišče mašo v lokalni cerkvi. Od glasbe sovraži hip-hop, ker je v njem veliko kletvic in ker kvari mladino. Marva Munson je sicer ime lika iz predhodnega filma bratov Coen, ''[[Loči me in zapelji]]''.

* '''»General«''' ([[Tzi Ma]]) - tihi lastnik mestne prodajalne krofov Hi-Ho Donut. Je zaprisežen kadilec (za kar ga gospa Munson večkrat ošteje) in izkušen kopač rovov. V filmu je prisoten močan namig, da si je svoj ugled in znanje kopanja rovov nabral pri Vietkongovcih med [[vietnamska vojna|vietnamsko vojno]].

* '''Garth Pancake''' ([[J. K. Simmons]]) - blebetav strokovnjak za eksplozive, ki trpi za [[sindrom debelega črevesja|sindromom debelega črevesja]] (IBS). Njegova bolezen služi za komični vložek, ko ga zagrabi potreba prav med ropom blagajne v kazinoju. Njegova partnerka je Planinka, ki jo je spoznal na srečanju bolnikov s sindromom IBS. V filmu se pogosto prereka z Gawainom.

* '''Gawain MacSam''' ([[Marlon Wayans]]) - prostaški in vročekrven hišnik v kazinoju Banditska kraljica. V skupini roparjev je nekakšen »notranji človek.« V filmu se večkrat sporeče z Garthom. Pri desetih letih ga je mati večkrat oklofutala, ker je v hišo prinesel psa.

* '''Lump Hudson''' ([[Ryan Hurst]]) - »ne zelo inteligenten« igralec nogometa, ki ima v skupini roparjev vlogo mišičnjaka, ki koplje rov. Le poredko spregovori kakšno besedo in Dorra nagovarja s »Trener.« Čeprav je prikazan kot neverjetno neumen lik, se v skupini zdi edini s kolikor toliko razuma. Dokaz za to je prizor na koncu filma, ko se upre Dorru, da ne bo šel ubit stare gospe. V uporu pištolo nameri v Dorrovo glavo, a se ob pritisku na sprožilec zatakne. Ko preveri cev in pištolo, se mu krogla izstreli naravnost v glavo.

* '''Planinka''' ([[Diane Delano]]) - življenjska sopotnica Gartha Pancaka in njegova desna roka. Na glavi nosi kitke in se oblači kot planinka. Tako kot Garth tudi ona trpi za sindromom IBS.

* '''Šerif Wyner''' ([[George Wallace (komedijant)|George Wallace]]) - leni šerif mesta Saucier. Gospa Munson ga pogosto pokliče, da ji spleza na drevo in reši mačka Picklesa.

* '''Gospod Gudge''' ([[Stephen Root]]) - nestrpen, a šibak direktor kazinoja Banditska kraljica.

==Sprejem==
Film je na spletni strani [[Metacritic]] dosegel oceno 56 (na lestvici od 1 do 100). &lt;ref&gt;[http://www.metacritic.com/movie/the-ladykillers Profil na metacritic.com] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Na spletni strani [[Rotten Tomatoes]] so ga ocenili s 55 (od 100). &lt;ref&gt;[http://uk.rottentomatoes.com/m/ladykillers/ Profil na rottentomatoes.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100406031318/http://uk.rottentomatoes.com/m/ladykillers/ |date=2010-04-06 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

==Filmska glasba==
{{Infopolje Album
| Name        = Music From the Motion Picture: The Ladykillers
| Type        = [[filmska glasba]]
| Artist      = različni ustvarjalci
| Cover       = Morilci stgospe.JPG
| Cover size  = 25px
| Released    = 23. marec 2004
| Recorded    =
| Genre       = [[gospel]]&lt;br /&gt;[[hip hop]]&lt;br /&gt;[[blues]]
| Length      = 61:50
| Label       = [[Sony BMG|Sony Music Soundtrax]]&lt;br /&gt;[[Columbia Records|Columbia]]&lt;br /&gt;DMZ
| Producer    = [[T Bone Burnett]]
| Reviews     =
[http://www.allmusic.com/album/the-ladykillers-r682972 Allmusic] {{Rating|3.5|5}}&lt;li&gt;
[http://www.musicfromthemovies.com/review.asp?ID=1970 Glasba iz filmov] {{Rating|3|5}}&lt;li&gt;
[http://www.soundtrack.net/albums/database/?id=3457 SoundtrackNet] {{Rating|3|5}}&lt;br/&gt;
| Chronology  = Glasba v filmih [[brata Coen|bratov Coen]]
| Last album  = ''[[Loči me in zapelji#Filmska glasba|Loči me in zapelji]]''&lt;br /&gt;(2003)
| This album  = '''''Morilci stare gospe'''''&lt;br/&gt;(2004)
| Next album  = ''[[Ni prostora za starce (film)#Filmska glasba|Ni prostora za starce]]''&lt;br/&gt;(2007)
}}
Glasbo v filmu je ustvaril [[Carter Burwell]], ki je s tem nadaljeval dolgo tradicijo sodelovanja z bratoma Coen. Vrhunec albuma je posvečena afroameriški [[gospel]] glasbi, pod katero se je podpisal producent [[T Bone Burnett]]. Slednji je s Coenoma dotlej že sodeloval pri projektih ''[[Veliki Lebowski#Filmska glasba|Veliki Lebowski]]'' in ''[[Kdo je tu nor?#Filmska glasba|Kdo je tu nor?]]''.

Na albumu dejansko ni nobene renesančne skladbe. Burnett se je podobno kot pri filmu ''Kdo je tu nor?'' odločil za mešanico zimzelenih skladb v izvedbi [[Blind Willie Johnson|Blind Willieja Johnsona]], [[The Soul Stirrers|The Soul Stirrersov]], [[Swan Silvertones|Swan Silverstonesov]] in skupine Bill Landford &amp; The Landfordaires (zadnjo glasbeno skupino je v 50. letih skupaj zbral [[Moby]] za ''[[God's Gonna Cut You Down]]''). Pri albumu so sodelovali tudi nekateri aktivni ustvarjalci črnskega gospela, med drugim [[Donnie McClurkin]], [[Rose Stone]], Bill Maxwell in cerkveni zbori, ustanovljeni posebej za to priložnost. [[Hip hop]] skladbe so prispevali [[Nappy Roots]] in [[Little Brother (glasbena skupina)|Little Brother]]. 

Album je prejel veliko pohval, ker je pripomogel k pravem tonu filma (tragikomičnem tonu) in ker je filmsko priredbo oddaljil od originala iz leta 1955. Pozitivne ocene so padale tudi na račun kombiniranja sodobne pokrajine z juga ZDA in gospel atmosfere. &lt;ref name=&quot;Allmovie&quot;&gt;{{navedi splet|title=Allmovie|work=The Ladykillers review|last=Deming|first=Mark|url=http://wm05.allmovie.com/cg/avg.dll?p=avg&amp;sql=1:288548|accessdate=August 19, 2007}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Allmusic&quot;&gt;{{navedi splet|title=Allmusic|work=The Ladykillers review|last=Phares|first=Heather|url=http://www.allmusic.com/album/the-ladykillers-r682972|accessdate=August 19, 2007}}&lt;/ref&gt;

;Seznam skladb
#&quot;Come, Let Us Go Back to God&quot; ([[The Soul Stirrers]])&amp;nbsp;– 2:50
#&quot;Trouble of This World (Coming Home)&quot; ([[Nappy Roots]])&amp;nbsp;– 3:48
#*sodeloval tudi zbor: [[Rose Stone]], Freddie Stone in Lisa Stone
#&quot;Let Your Light Shine on Me&quot; (The Venice Four z [[Rose Stone]] in zborom Opata Kinneyja Lighthousa)&amp;nbsp;– 6:43
#&quot;Another Day, Another Dollar&quot; ([[Nappy Roots]])&amp;nbsp;– 3:48
#&quot;Jesus I'll Never Forget&quot; ([[The Soul Stirrers]])&amp;nbsp;– 2:36
#&quot;Trouble in, Trouble Out&quot; ([[Nappy Roots]])&amp;nbsp;– 4:04
#&quot;Trouble of This World&quot; (Bill Landford &amp; The Landfordaires)&amp;nbsp;– 2:45
#*naposled skladbe niso vključili v film
#&quot;Come, Let Us Go Back to God&quot; ([[Donnie McClurkin]])&amp;nbsp;– 4:33
#&quot;Weeping Mary&quot; (Rosewell Sacred Harp Quartet)&amp;nbsp;– 2:41
#&quot;Sinners&quot; ([[Little Brother (glasbena skupina)|Little Brother]])&amp;nbsp;– 4:25
#&quot;Troubled, Lord I'm Troubled&quot; (Bill Landford &amp; The Landfordaires)&amp;nbsp;– 2:58
#&quot;You Can't Hurry God&quot; ([[Donnie McClurkin]])&amp;nbsp;– 2:26
#&quot;Any Day Now&quot; ([[The Soul Stirrers]])&amp;nbsp;– 2:28
#&quot;Trouble of This World&quot; ([[Rose Stone]] in Venice Four, ter zbor Opata Kinneyja Lighthousa)&amp;nbsp;– 2:55
#&quot;A Christian's Plea&quot; ([[Swan Silvertones]])&amp;nbsp;– 2:23
#&quot;Let Your Light Shine on Me&quot; ([[Blind Willie Johnson]])&amp;nbsp;– 3:07
#&quot;Let the Light from the Lighthouse Shine on Me&quot; ([[Rose Stone]] in Venice Four, ter zbor Opata Kinneyja Lighthousa)&amp;nbsp;– 1:42
#&quot;Yes&quot; (zborom Opata Kinneyja Lighthousa in Kristle Murden)&amp;nbsp;– 5:29
;Ostala glasba v filmu
#&quot;Minuet&quot; (4rd movement) iz sklopa &quot;String Quintet in E, Op. 13 No. 5&quot; ([[Luigi Boccherini]]) - to skladbo so ustvarjalci vključili že v film iz leta 1955

===Glasbeni ustvarjalci===
* Producent: [[T Bone Burnett]]
* Izvršna producenta: [[brata Coen|Joel in Ethan Coen]]
* Producent gospel glasbe: Bill Maxwell
* Producent hip hop glasbe: Keefus Ciancia&lt;ref name = &quot;Liner notes&quot;&gt;{{Cite document  | last = | first = | author-link = | title = Filmska glasba | publisher = Sony | year = 2004  | location = ZDA | id = CK 90896  | postscript = &lt;!--None--&gt;}}&lt;/ref&gt;

==Produkcijske opombe==
Vselej ko se mora tolpa znebiti kakega trupla, ga v vreči prinesejo na most in spustijo. Vselej mimo priročno pripluje smetiščna ladja. V izvirniku iz leta 1955 so namesto ladje uporabili vlak.

Šala na račun spreminjanja izrazov na obrazu portreta, obešenega na steni, je vzeta iz filma [[Preston Sturges|Prestona Sturgesa]] ''[[Sullivan's Travels]]''. V zgodnji prigodi Sullivan ([[Joel McCrea]]) pobegne spolno nasilni vdovi (Almira Sessions), tako da iz posteljne rjuhe napravi vrv. Portret njenega pokojnega moža je spričo tega šokiran. Brata Coen sta se po Prestonu Sturgesu zgledovala že pri dveh drugih filmih, ''[[Loči me in zapelji]]'' in ''[[Kdo je tu nor?]]''.

V filmu se podobno kot v mnogih filmih bratov Coen pojavi tudi [[Bruce Campbell]]. Tudi tokrat se ne pojavi zares, ampak prispeva zgolj svoj glas.

==Nagrade==
Film je osvojil [[nagrado žirije (Filmski festival v Cannesu)|nagrado žirije]] na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]] 2004. &lt;ref name=&quot;festival-cannes.com&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.festival-cannes.com/en/archives/ficheFilm/id/4200622/year/2004.html |title=Festival v Cannesu: Morilci stare gospe |accessdate=2009-11-30 |work=festival-cannes.com |archive-date=2014-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141102085430/http://www.festival-cannes.com/en/archives/ficheFilm/id/4200622/year/2004.html |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

==Viri==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
*{{official|http://ladykillers.movies.com/}}
*{{imdb title|0335245|The Ladykillers}}
*{{Amg movie|288548|The Ladykillers}}
*[http://www.youknow-forkids.com/ladykillers.htm ''Morilci stare gospe''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081208110305/http://www.youknow-forkids.com/ladykillers.htm |date=2008-12-08 }} na [http://www.youknow-forkids.com/ You Know, For Kids!] {{ikona en}}
{{-}}
{{Footer_Movies_Joel_and_Ethan_Coen}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Morilci stare gospe}}
[[Kategorija:Filmi leta 2004]]
[[Kategorija:Ameriške filmske črne komedije]]
[[Kategorija:Filmi v režiji bratov Coen]]
[[Kategorija:Filmi Touchstone Pictures]]
[[Kategorija:Ameriški kriminalni filmski trilerji]]
[[Kategorija:Filmi o ropih]]
[[Kategorija:Ameriški kriminalno komični filmi]]
[[Kategorija:Komični filmski trilerji]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]</text>
      <sha1>73zlegugd18zqt6zi76b0yddf3ge4xh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marjan Bačko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>265635</id>
    <revision>
      <id>6751713</id>
      <parentid>6291685</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T01:41:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751713</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2006" sha1="b434z53bbul54wmgxosqjyp8lsrcji5" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Marjan Bačko''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališki igralec]], * [[15. december]] [[1929]], [[Ljubljana]], † [[13. avgust]] [[2024]].&lt;ref name=&quot;SG&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sigledal.org/geslo/Marjan_Ba%C4%8Dko |title=Marjan Bačko |work=SiGledal |publisher=Ministrstvo RS za kulturo |accessdate=2024-08-20 |archive-date=2024-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240820113607/https://sigledal.org/geslo/Marjan_Ba%C4%8Dko |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Po končanem študiju na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] je bil 1951 angažiran v Drami [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] in bil tam leta 1986 imenovan za upravnika gledališča. Zadnji dve leti kariere, do upokojitve leta 1994, je deloval v [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskem ljudskem gledališču Celje]].&lt;ref name=&quot;SG&quot;/&gt;

Kot igralec je ustvarjal ostro izrisane, prodorne like (''Pravdač'' v [[Bratko Kreft|Kreftovih]] ''Celjskih grofih''; naslovna vloga v Levstik-Kreftovem ''Tugomerju''; ''Klavdij'' v [[William Shakespeare|Shakespearovem]] ''[[Hamlet]]u''; ''Kreon'' v [[Dominik Smole|Smoletovi]] ''[[Antigona (Smole)|Antigoni]]''; ''Danton'' v [[Georg Büchner|Büchnerjevi]] ''Dantonovi smrti'') in drugih predstavah.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; Leta 1970 je prejel nagrado za igro na Borštnikovem srečanju v Mariboru za vlogo v Büchnerjevi ''Dantonovi smrti''.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih igralcev]]
* [[seznam prejemnikov nagrad na Borštnikovem srečanju]]

== Zunanje povezave ==
* {{imdb name|id=0045717}}

{{actor-stub}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bačko, Marjan}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]]</text>
      <sha1>b434z53bbul54wmgxosqjyp8lsrcji5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miha Ribarič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>270357</id>
    <revision>
      <id>6751609</id>
      <parentid>6736575</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:10:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50064-24</username>
        <id>265863</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6751609</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5309" sha1="l4ud5xbcya8i6hatxpltfjwibbzmz1q" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|death_date=16.09.2026|death_place=Ljubljana}}
'''Miha Ribarič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[politolog]], * [[27. januar]] [[1934]], [[Ljubljana]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/ribaric-spomini---vzorec.pdf?sfvrsn=2|title=Spomini: Slovenija-Jugoslavija|last=Ribarič|first=Miha|publisher=Fakulteta za družbene vede|year=2015|isbn=978-961-235-727-6|location=Ljubljana|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
Po končani Srednji klasični gimnaziji v Ljubljani se je leta 1952 vpisal na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto v Ljubljani]] in diplomiral leta 1957.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 1974 je pod mentorstvom [[Gorazd Kušej|Gorazda Kušeja]] magistriral iz političnih ved na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/957021|title=Poslanski mandat v političnem sistemu meščanske družbe : magistrsko delo|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20211008182847/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/957021|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Naziv doktorja političnih znanosti je na isti fakulteti dosegel leta 1978 z disertacijo z naslovom &quot;Delegatski sistem kot sredstvo integracije dela in politike&quot;, ki jo je pripravil pod mentorstvom [[Adolf Bibič|Adolfa Bibiča]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/973917|title=Delegatski sistem kot sredstvo integracije dela in politike : doktorska disertacija|language=sl|accessdate=2021-10-08|archive-date=2021-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20211008182851/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/973917|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 1956 se je sprva zaposlil kot sodnik na [[Okrajno sodišče v Celju|Okrajnem sodišču v Celju]], nato v [[Okrajno sodišče v Trbovljah|Trbovljah]], kasneje je delal v glavnem odboru [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|SZDL]], 1967-74 v [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščini SR Slovenije]], 1975-82 na Ustavnem sodišču SRS ter 1986-90 na izvršnem svetu Skupščine SRS.  Po letu 1990 oz. osamosvojitvi je opravljal delo svetovalca Predsedstva oz. [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]] za ustavnopravne zadeve do leta 2002, ko se je upokojil.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/sobotna/miha-ribaric-slovenija-je-imela-v-jugoslaviji-vecjo-moc-kot-jo-imamo-zdaj-v-evropski-uniji.html|title=Miha Ribarič: Slovenija je imela v Jugoslaviji večjo moč, kot jo imamo zdaj v EU|newspaper=www.delo.si|accessdate=2017-07-20|archive-date=2017-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20170921000819/http://www.delo.si/sobotna/miha-ribaric-slovenija-je-imela-v-jugoslaviji-vecjo-moc-kot-jo-imamo-zdaj-v-evropski-uniji.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ob delu je se raziskovalno ukvarjal a problematiko [[Politični sistem|političnega sistema]] in [[Ustavno pravo|ustavnega prava]], prav tako je bil na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|FSPN]] 1986 izvoljen v naziv [[Redni profesor|rednega profesorja]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SGF1RBPR/889681f8-3ae7.../PDF|title=Predsednik republike in človekove pravice|date=|accessdate=2017-07-20|website=www.dlib.si|publisher=Teorija in praksa, letnik 29, 7-8|last=RIbarič|first=Miha}}&lt;/ref&gt; za politični sistem; v 80. letih je predaval kot zunanji sodelavec na tej in na Pravni fakulteti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042555853|title=Volitve kralja {{!}} Dnevnik|accessdate=2017-07-20|website=www.dnevnik.si|archive-date=2017-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20170921000328/https://www.dnevnik.si/1042555853|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  Je avtor knjig ''Temelji delegatskega sistema'' (1977) in ''Delegatski skupščinski sistem'' (s Cirilom Ribičičem, 1983). 

Leta 2004 je soustanovil [[Politik|politično]] društvo [[Forum 21]] in postal član upravnega odbora tega političnega društva.&lt;ref&gt;[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]&lt;/ref&gt; 

== Odlikovanja in nagrade ==
Leta [[2002]] je prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za požrtvovalno delo v dobro slovenske države«&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821235633/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}}
{{law-bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Ribarič, Miha}}
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Foruma 21]]
[[Kategorija:Slovenski politologi]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>l4ud5xbcya8i6hatxpltfjwibbzmz1q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mirko Božič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>270887</id>
    <revision>
      <id>6751522</id>
      <parentid>6000108</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T13:18:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6751522</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1460" sha1="da4x1japy86jk0mw5v4n25ivu9ao8i9" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Mirko Božič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[bančnik]] * [[8. november]] [[1884]], [[Idrija]], † (?).

== Življenje in delo ==
Rodil se je očetu Janezu in materi Jožefi (rojena Šinkovec). Po končani gimnaziji v [[Ljubljana|Ljubljani]] je 1910 [[doktorat|doktoriral]] na [[Dunaj|dunajski]] [[Univerza na Dunaju|univerzi]]  iz [[Filozofija|filozofije]] in 1918 končal študij [[pravo|prava]] na [[Gradec|graški]] [[Univerza v Gradcu|univerzi]]. Zaposlil se je v Ljubljani, kjer je postal tajnik Zadružne gospodarske banke. Že kot visokošolec in tudi pozneje je kot organizator deloval med katoliško mladino in bil [[urednik]] dijaškega [[časopis|lista]] ''Zora'' (1906–1908), v katerega je vpeljal prilogo ''Srednješolec'' ter pisal načelne in polemične [[članek|članke]]. Bil je tudi med soustanovitelji ''Katoliške lige'' ''slovanskih akademikov''.

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pravnikov]] 
* [[seznam slovenskih filozofov]] 

== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=147613|avtor=ur.|ime=Božič Mirko|vir=SBL}}

{{law-bio-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Božič, Mirko}}
[[Kategorija:Umrli v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Gradcu]]
[[Kategorija:Idrijčani]]</text>
      <sha1>da4x1japy86jk0mw5v4n25ivu9ao8i9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vrabič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>274592</id>
    <revision>
      <id>6751517</id>
      <parentid>6680526</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T12:51:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6751517</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="800" sha1="4qchty2fbkv25rq6nz8fs6gdxb2z12g" xml:space="preserve">'''Vrabič''' je [[priimek]] več znanih Slovencev:

* [[Albin Vrabič]], pedagog, šolnik, publicist
* [[Aleš Vrabič]] (*1971), kajakaš, trener
* [[Anita Vrabič]] (r. [[Ličina]]) (*1972), šahistka
* [[Erik Vrabič]], plastični kirurg
* [[Jerneja Vrabič]], vrhovna državna revizorka
* [[Matic Vrabič]] (*1990), arhitekt
* [[Olga Vrabič]] (1916—2001), farmacevtka in političarka
* [[Rok Vrabič]], strojnik, FS UL
* [[Sašo Vrabič]] (*1974), akademski slikar, magister umetnosti in glasbenik
* [[Tomaž Vrabič]] (*1954), mladinski pesnik, pisatelj, arhitekt, magister znanosti
* [[Urška Vrabič Brodnjak]] (*1978), doktorica znanosti, znanstvenica, profesorica NTF (Tekstilna tehnologija...)

== Glej tudi ==

* priimek [[Vrabec]]
* priimek [[Wraber]]
* priimek [[Vrbič]]
{{priimek}}</text>
      <sha1>4qchty2fbkv25rq6nz8fs6gdxb2z12g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zverev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>276059</id>
    <revision>
      <id>6751956</id>
      <parentid>6003727</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:59:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6751956</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="748" sha1="ot6pifudpp7x4zjr0edafoz9fkq9ejr" xml:space="preserve">{{Združi|Zverjev}}
'''Zverev''' je [[priimek]] več oseb:
*[[Anatolij Zverev]] (1931—1986), sovjetski slikar
*[[Arsenij Zverev]] (1900—1969), sovjetski finančni minister
*[[Mischa Zverev|Mischa (Mihail &quot;Miša&quot; Aleksandrovič) Zverev]] (*1987), poklicni tenisač, ki zastopa Nemčijo
*[[Nikolaj Vladislavovič Zverev]], sovjetski general
*[[Aleksander Dimitrijevič Zverev]], sovjetski general
*[[Aleksander Aleksandovič Zverev|Aleksander (Mihajlovič) Zverev]] (*1960), ruski tenisač in trener v Nemčiji
*[[Alexander Zverev]] ml. (*1987), nemški tenisač ruskega rodu
*[[Irina Zvereva]] (*1967), ruska teniška igralka
*[[Nikolaj Zverev]] (1832—1893), ruski pianist in pedagog
== Glej tudi ==
*[[most Zverev]], most v Moskvi
{{priimek}}</text>
      <sha1>ot6pifudpp7x4zjr0edafoz9fkq9ejr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751975</id>
      <parentid>6751956</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:13:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <origin>6751975</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="843" sha1="3myf4an3fmxoycp4qvtoxp7u49h6dj5" xml:space="preserve">{{Združi|Zverjev}}
'''Zverev''' je ruski [[priimek]] več oseb: (po slovensko se piše tudi kot [[Zverjev]], kar je bližje originalnem ruskem izgovoru)
*[[Anatolij Zverev]] (1931—1986), sovjetski slikar
*[[Arsenij Zverev]] (1900—1969), sovjetski finančni minister
*[[Mischa Zverev|Mischa (Mihail &quot;Miša&quot; Aleksandrovič) Zverev]] (*1987), poklicni tenisač, ki zastopa Nemčijo
*[[Nikolaj Vladislavovič Zverev]], sovjetski general
*[[Aleksander Dimitrijevič Zverev]], sovjetski general
*[[Aleksander Aleksandovič Zverev|Aleksander (Mihajlovič) Zverev]] (*1960), ruski tenisač in trener v Nemčiji
*[[Alexander Zverev]] ml. (*1987), nemški tenisač ruskega rodu
*[[Irina Zvereva]] (*1967), ruska teniška igralka
*[[Nikolaj Zverev]] (1832—1893), ruski pianist in pedagog
== Glej tudi ==
*[[most Zverev]], most v Moskvi
{{priimek}}</text>
      <sha1>3myf4an3fmxoycp4qvtoxp7u49h6dj5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joseph-Edouard-Henri-Marie-André Bourély</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286473</id>
    <revision>
      <id>6751717</id>
      <parentid>5931366</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T02:19:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6751717</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="907" sha1="e99k8vy42tieysiwui4reqy12zhwhk7" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Joseph-Edouard-Henri-Marie-André Bourély
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1942
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Joseph-Edouard-Henri-Marie-André Bourély''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. marec]] [[1881]], † [[26. julij]] [[1967]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Bour%C3%A9ly/Joseph-Edouard-Henri-Marie-Andr%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bourély, Joseph-Edouard-Henri-Marie-André}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>e99k8vy42tieysiwui4reqy12zhwhk7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marie-Émile-Richard Boutaud de Lavilléon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286478</id>
    <revision>
      <id>6751719</id>
      <parentid>5932670</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T02:38:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6751719</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1376" sha1="irqf0w88uphom7i8dasc52l85sje968" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Marie-Emile-Richard Boutaud de Lavilléon
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=[[Francoska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1952
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=[[2. dragonski polk (Francija)|2. dragonski polk]]&lt;br&gt;[[2. huzarski polk (Francija)|2. huzarski polk]]&lt;br&gt;[[5. oklepna divizija (Francija)|5. oklepna divizija]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Marie-Emile-Richard Boutaud de Lavilléon''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. april]] [[1893]], † [[13. maj]] [[1952]].

== Poveljstva ==
* [[2. dragonski polk (Francija)|2. dragonski polk]]: 1935–1937
* [[2. huzarski polk (Francija)|2. huzarski polk]]: 1. september 1941–16. november 1942
* [[5. oklepna divizija (Francija)|5. oklepna divizija]]: 24. februar 1946–16. februar 1947

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Boutaud_de_Lavill%C3%A9on/Marie-%C3%89mile-Richard/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{portal|Vojaštvo}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Boutaud de Lavilléon, Marie-Emile-Richard}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>irqf0w88uphom7i8dasc52l85sje968</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751720</id>
      <parentid>6751719</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T02:40:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751720</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1595" sha1="ey6u4fkph8yohu1kkp0v7xgkz8w6r5j" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Marie-Emile-Richard Boutaud de Lavilléon
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=[[Francoska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1952
|rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]]
|unit=
|commands=[[2. dragonski polk (Francija)|2. dragonski polk]]&lt;br&gt;[[2. huzarski polk (Francija)|2. huzarski polk]]&lt;br&gt;[[5. oklepna divizija (Francija)|5. oklepna divizija]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Marie-Emile-Richard Boutaud de Lavilléon''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. april]] [[1893]], † [[13. maj]] [[1952]].

== Poveljstva ==
* [[2. dragonski polk (Francija)|2. dragonski polk]]: 1935–1937
* [[2. huzarski polk (Francija)|2. huzarski polk]]: 1. september 1941–16. november 1942
* [[5. oklepna divizija (Francija)|5. oklepna divizija]]: 24. februar 1946–16. februar 1947

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Boutaud_de_Lavill%C3%A9on/Marie-%C3%89mile-Richard/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{portal|Vojaštvo}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Boutaud de Lavilléon, Marie-Emile-Richard}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]]
[[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]]
[[Kategorija:Nosilci bronaste zvezde]]</text>
      <sha1>ey6u4fkph8yohu1kkp0v7xgkz8w6r5j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Henri-Aimé Boutignon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286479</id>
    <revision>
      <id>6751723</id>
      <parentid>5930033</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T02:51:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, nk</comment>
      <origin>6751723</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="853" sha1="lhnbqd67u692f4gdbq1xsj8rp5oiw92" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Henri-Aimé Boutignon
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Henri-Aimé Boutignon''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1881]], † [[6. januar]] [[1959]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Boutignon/Henri-Aim%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Boutignon, Henri-Aimé}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>lhnbqd67u692f4gdbq1xsj8rp5oiw92</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751724</id>
      <parentid>6751723</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T02:52:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751724</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="904" sha1="h1a3zbc23c0y6uvidhnznbtdkbnl44f" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Henri-Aimé Boutignon
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Henri-Aimé Boutignon''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1881]], † [[6. januar]] [[1959]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Boutignon/Henri-Aim%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Boutignon, Henri-Aimé}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>h1a3zbc23c0y6uvidhnznbtdkbnl44f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edmond-Jean Bouvier</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286480</id>
    <revision>
      <id>6751726</id>
      <parentid>5927683</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T02:56:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6751726</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="922" sha1="8ddmj1yhfeftzooxhrc8z6r5ynjk51o" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edmond-Jean Bouvier
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1949
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edmond-Jean Bouvier''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[27. september]] [[1891]], † [[19. december]] [[1971]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Bouvier/Edmond-Jean/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bouvier, Edmond-Jean}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1891]]
[[Kategorija:Umrli leta 1971]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>8ddmj1yhfeftzooxhrc8z6r5ynjk51o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751727</id>
      <parentid>6751726</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T02:56:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1891]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1971]]; +[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751727</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="903" sha1="4m7szag9sfdjozxo1ti8anydyao1897" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edmond-Jean Bouvier
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1949
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edmond-Jean Bouvier''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[27. september]] [[1891]], † [[19. december]] [[1971]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Bouvier/Edmond-Jean/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bouvier, Edmond-Jean}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Francoski vojaški zdravniki]]</text>
      <sha1>4m7szag9sfdjozxo1ti8anydyao1897</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joseph-Eugène-Charles Braconnier</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286481</id>
    <revision>
      <id>6751728</id>
      <parentid>5931368</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T03:08:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6751728</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1051" sha1="g02zxbbpbegljok97u6iun5yt9042yv" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Joseph-Eugène-Charles Braconnier
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–[[1940]]
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Joseph-Eugène-Charles Braconnier''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. avgust]] [[1874]], † [[20. april]] [[1961]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Braconnier/Joseph-Eug%C3%A8ne-Charles/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Braconnier, Joseph-Eugène-Charles}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1874]]
[[Kategorija:Umrli leta 1961]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>g02zxbbpbegljok97u6iun5yt9042yv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751729</id>
      <parentid>6751728</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T03:11:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751729</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1167" sha1="cobjc8jig8uqngpt6hhaekh4o8bu2nu" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Joseph-Eugène-Charles Braconnier
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–[[1940]]
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Joseph-Eugène-Charles Braconnier''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. avgust]] [[1874]], † [[20. april]] [[1961]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Braconnier/Joseph-Eug%C3%A8ne-Charles/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Braconnier, Joseph-Eugène-Charles}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci reda Leopolda (Belgija)]]</text>
      <sha1>cobjc8jig8uqngpt6hhaekh4o8bu2nu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alfred-André Braun</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286483</id>
    <revision>
      <id>6751739</id>
      <parentid>6443161</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T05:39:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751739</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="864" sha1="8qdfj0s30luj2l92s2yt47y6wa6j4yw" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Alfred-André Braun
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1944
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Alfred-André Braun''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[13. november]] [[1886]], † [[17. december]] [[1961]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Braun/Alfred-Andr%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Braun, Alfred-André}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>8qdfj0s30luj2l92s2yt47y6wa6j4yw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marie-Joseph-Charles-François Brenet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286487</id>
    <revision>
      <id>6751740</id>
      <parentid>5932649</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T05:44:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6751740</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="878" sha1="8lomr6nxb1o9z3ok1he5su9radx6m6i" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Marie-Joseph-Charles-François Brenet
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1943
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Marie-Joseph-Charles-François Brenet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. april]] [[1887]], † [[9. januar]] [[1975]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Brenet/Marie-Joseph-Charles-Fran%C3%A7ois/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Brenet, Marie-Joseph-Charles-François}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>8lomr6nxb1o9z3ok1he5su9radx6m6i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edmond-Benjamin-Henri Briat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286489</id>
    <revision>
      <id>6751921</id>
      <parentid>5927678</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:04:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice, nk</comment>
      <origin>6751921</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="974" sha1="a9z85kenzu1g718309aarp7jowqhxbl" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edmond-Benjamin-Henri Briat
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1946
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edmond-Benjamin-Henri Briat''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[3. avgust]] [[1889]], † [[12. julij]] [[1971]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Briat/Edmond-Benjamin-Henri/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Briat, Edmond-Benjamin-Henri}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1889]]
[[Kategorija:Umrli leta 1971]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>a9z85kenzu1g718309aarp7jowqhxbl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751922</id>
      <parentid>6751921</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:05:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751922</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1043" sha1="cba5w0fldvea12r9qp44eiu7o5h4gpw" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edmond-Benjamin-Henri Briat
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=?–1946
|rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edmond-Benjamin-Henri Briat''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[3. avgust]] [[1889]], † [[12. julij]] [[1971]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Briat/Edmond-Benjamin-Henri/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Briat, Edmond-Benjamin-Henri}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]</text>
      <sha1>cba5w0fldvea12r9qp44eiu7o5h4gpw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eugène-Marie-Louis Bridoux</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286490</id>
    <revision>
      <id>6751924</id>
      <parentid>5928079</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:13:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6751924</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1035" sha1="471lsrq87jrtt6msrscb5q09ihc7y7b" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Eugène-Marie-Louis Bridoux
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Eugène-Marie-Louis Bridoux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[24. junij]] [[1888]], † [[6. junij]] [[1955]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Bridoux/Eug%C3%A8ne-Marie-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bridoux, Eugène-Marie-Louis}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1888]]
[[Kategorija:Umrli leta 1955]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Francoski kolaboracionisti]]</text>
      <sha1>471lsrq87jrtt6msrscb5q09ihc7y7b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751925</id>
      <parentid>6751924</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:15:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1888]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1955]]; +[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751925</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1040" sha1="fzmoxks0cec07v7nys0jv6idqbta1g9" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Eugène-Marie-Louis Bridoux
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Eugène-Marie-Louis Bridoux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[24. junij]] [[1888]], † [[6. junij]] [[1955]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Bridoux/Eug%C3%A8ne-Marie-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bridoux, Eugène-Marie-Louis}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Francoski kolaboracionisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]</text>
      <sha1>fzmoxks0cec07v7nys0jv6idqbta1g9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pierre-Salomon-Isaac Brisac</title>
    <ns>0</ns>
    <id>286491</id>
    <revision>
      <id>6751926</id>
      <parentid>5934571</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:21:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6751926</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1022" sha1="hno3mhghq91wxery3o9wnfdxzb2w0v4" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Pierre-Salomon-Isaac Brisac
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=1915–1957
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Pierre-Salomon-Isaac Brisac''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[3. april]] [[1897]], † [[30. december]] [[1975]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Brisac/Pierre-Salomon-Isaac/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Brisac, Pierre-Salomon-Isaac}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1897]]
[[Kategorija:Umrli leta 1975]]
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>hno3mhghq91wxery3o9wnfdxzb2w0v4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751928</id>
      <parentid>6751926</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:25:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751928</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1191" sha1="edy8gipqu4yyt76a8v608v6bgpuvqz5" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Pierre-Salomon-Isaac Brisac
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]]
|branch=
|serviceyears=1915–1957
|rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Pierre-Salomon-Isaac Brisac''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[3. april]] [[1897]], † [[30. december]] [[1975]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam francoskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Brisac/Pierre-Salomon-Isaac/France.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Brisac, Pierre-Salomon-Isaac}}
[[Kategorija:Francoski generali]]
[[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]]
[[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]]</text>
      <sha1>edy8gipqu4yyt76a8v608v6bgpuvqz5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glavič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>288304</id>
    <revision>
      <id>6751524</id>
      <parentid>6123713</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T13:32:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6751524</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1018" sha1="tv2zha971i1brh54p5hp29zssf4si6m" xml:space="preserve">{{Drugipomeni}}

'''Glavič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 298oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.313. mesto.

== Znani nosilci priimka ==
*[[Barbara Glavič]], arhitektka
*[[Bojan Glavič]], raziskovalec IJS
*[[Boštjan Glavič]] (*1973), policist, vodja PU Kranj, Lj, nac. forenzični laboratorij
*[[Edo Glavič]] (1932 - 2014), novinar, urednik
*[[Gaber Glavič]] (*1978), hokejist
*[[Gašper Glavič]] (*1997), hokejist
*[[Jasna Glavič]], pisateljica
*[[Jože Glavič]], arhivist
* [[Peter Glavič]] (*1940), kemik, ekonomist in politik
*[[Tine Glavič]], atlet
*[[Valerija Glavič]] (1914 - 2000), zamejska kulturnica

== Glej tudi ==

* priimke [[Glavač]], [[Glavan]], [[Glavaš]], [[Glavina (priimek)|Glavina]], [[Glavić]] itd.

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Glavič}}

{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>tv2zha971i1brh54p5hp29zssf4si6m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Klemen Slakonja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>288768</id>
    <revision>
      <id>6751516</id>
      <parentid>6682813</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T12:48:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751516</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25043" sha1="2x4ul5maibiw0ssuzxg1anpwknhtgqo" xml:space="preserve">{{Infobox Actor
| name = Klemen Slakonja
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|children=2|education=Univerzitetni diplomirani igralec| birthname =
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| nationality = [[Slovenija]]
| occupation = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|partner=[[Mojca Fatur]] (2011)}}

'''Klemen Slakonja''', znan tudi zgolj kot '''Klemen''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], [[pevec]], [[Avtor|avtor besedil]], [[komik]], [[imitator]] in [[televizijski voditelj]], * [[3. junij]] [[1985]], [[Brežice]]

== Življenjepis ==
Klemen Slakonja je po maturi na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]] študiral Dramsko igro in umetniško besedo na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani]] pod mentorstvom [[Mile Korun|Mileta Koruna]] in [[Matjaž Zupančič|Matjaža Zupančiča]]. Diplomiral je z diplomsko nalogo z naslovom Prebujenje&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Slakonja|first=Klemen|date=2010|title=Prebujenje: diplomska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2942811|magazine=AGRFT|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt; leta 2010. Od leta 2010 do 2018 je bil član igralskega ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]].  

Medijsko pot je začel kot voditelj na [[Radio Energy|Radiu Energy]] ter povezovalec prireditev. Na eni od njih ga je opazil voditelj Edi Štraus in ga povabil k sodelovanju v oddaji ''[[Radio Ga Ga (radijska satira)|Radio Ga Ga]]''. Kasneje je sodeloval tudi v televizijskih oddajah ''Hri-bar'' in ''NLP''.&lt;ref name=&quot;Portret&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/estrada/1042518643 |title=Spletni portret: Klemen Slakonja |work=Dnevnik |date=23.3.2012 |accessdate=1.3.2013 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305081121/http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/estrada/1042518643 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Leta 2011 je vodil prireditev [[EMA 2011|''EMA 2011'']],&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi novice| url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/z-naso-glasbo-ni-nobenega-problema-dokler-ne-pride-ema.html |title=Maja Keuc velika zmagovalka Eme! |work=24ur.com |date=27.2.2012 |accessdate=1.3.2013}}&lt;/ref&gt; leta 2012 pa oddajo [[Misija Evrovizija|''Misija Evrovizija'']], izbor za [[EMA 2012|''EMA 2012'']]&lt;ref name=&quot;Portret&quot; /&gt;, izbor [[EMA 2025|EMA 2020]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ema 2020 zagotovo ne bo dolgočasna, voditelj bo Klemen Slakonja!|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/ema-2020-zagotovo-ne-bo-dolgocasna-voditelj-bo-klemen-slakonja/513772|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-04|language=sl|first=T.|last=H}}&lt;/ref&gt;  

Znan je tudi po parodičnih priredbah popularnih pesmi, ki jih je predstavljal najprej v svoji zabavnoglasbeni oddaji ''Zadetek v petek'' (TV 3 Medias), kasneje pa na ''Je belli cesti'' (POP TV), posebej &quot;JJ Style&quot;, parodiji uspešnice Gangnam Style na temo aktualnega političnega dogajanja v državi. Zanjo je posnel tudi videospot, ki je dobil preko milijon ogledov in tako postal slovenski hit na portalu [[YouTube]].&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/jj-style-cez-noc-postal-uspesnica-na-spletu |title=JJ Style čez noč postal uspešnica na spletu |author=Bajec, Niko |date=27.2.2013 |work=Dnevnik |accessdate=1.3.2013 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402154741/https://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/jj-style-cez-noc-postal-uspesnica-na-spletu |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Širšo mednarodno pozornost je pritegnil leta 2016 s parodijo lika in dela ruskega predsednika [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]], kasneje še [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] in [[Angela Merkel|Angele Merkel]].   

Novembra 2020 je pri založbi Universal Music Slovenia izdal božični EP ''Under My Xmas Tree'' s 6 pesmimi. 

Klemen Slakonja je svoje pevske sposobnosti večkrat pokazal na razprodanih koncertih z [[Big Band RTV Slovenija|Big bandom RTV Slovenija]] ter na koncertih z naslovom Ni da ni ob spremljavi Small banda&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Klemen Slakonja &amp;amp; Small band: Ni da ni|url=http://www.spasteater.si/predstave/klemen-slakonja-small-band-ni-da-ni|website=Špas teater|accessdate=2024-07-20|archive-date=2024-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20240810041345/https://www.spasteater.si/predstave/klemen-slakonja-small-band-ni-da-ni|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ([[Igor Leonardi]], Tadej Kampl in Janez Gabrič) ali Medium rare banda&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/dogodek/klemen-slakonja-medium-rare-band-ni-da-ni-festival-lent-2023/210878|title=Maribor.info}}&lt;/ref&gt; ([[Igor Leonardi]] – kitara, Tadej Kampl – bas, Janez Gabrič – bobni, Nejc Škofic – klaviature, Bojan Zupančič – saksofon, Matjaž Kajzer – trobenta, Domen Gantar – pozavna). 

1. februarja 2025 se je s skladbo »[[How Much Time Do We Have Left]]« (Klemen Slakonja/Klemen Slakonja/Ryan Small, Maja Slatinšek, Klemen Slakonja) predstavil na izboru Ema 2025 in v superfinalu zmagal. Slovenijo je zastopal na [[Pesem Evrovizije 2025|Pesmi Evrovizije]] v [[Basel|Baslu]] v prvem predizboru, od koder se ni uvrstil v finale.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Klemna Slakonje in Slovenije ne bo v finalu|date=2025-05-13|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/magazin/zacel-se-je-prvi-predizbor-klemen-slakonja-bo-nastopil-tretji-2732616/|accessdate=2025-05-14|newspaper=Nedeljski dnevnik}}&lt;/ref&gt; 

=== Zasebno ===
S partnerko, igralko [[Mojca Fatur|Mojco Fatur]], ima dva otroka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klemen Slakonja in Mojca Fatur povila drugega otroka|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/klemen-slakonja-in-mojca-fatur-povila-drugega-otroka-255605|website=zurnal24.si|accessdate=2021-04-09|language=sl|date=27. Avgust 2015}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade ==
Za svoje televizijsko in gledališko delo je bil večkrat nagrajen. Med drugim je prejel 5 medijskih nagrad viktor za televizijsko delo&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=2022-09-26|title=Viktor (nagrada)|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Viktor_(nagrada)&amp;oldid=5769683|language=sl}}&lt;/ref&gt; (od tega za najobetavnejšo medijsko osebnost) ter nagrado žlahtni komedijant za več vlog v predstavi Tak si&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dnevi komedije: slavil Misterij buffo, žlahtna komedijanta sta Klemen in Maša|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/dnevi-komedije-slavil-misterij-buffo-zlahtna-komedijanta-sta-klemen-in-masa/332208|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-20|language=sl|first=A.|last=J}}&lt;/ref&gt;. 

* Nagrada posebnim ljudem za soustvarjanje posebnih zgodb PM ozvezdje (2018) 
* Kolektivna avtorska ideja celostnega oblikovanja odmora predstave Kralj Ubu (Festival Borštnikovo srečanje, 2016)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nagrajenci 51. FBS - Nagrade {{!}} Festival Borštnikovo srečanje — Arhiv 2010 - 2016|url=https://www.2010-2016.borstnikovo.si/sl/fbs-2016/|website=www.2010-2016.borstnikovo.si|accessdate=2024-07-20|archive-date=2025-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123183053/https://www.2010-2016.borstnikovo.si/sl/fbs-2016/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Viktor popularnosti za najboljšo TV-osebnost 2013 in strokovni viktor za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje 2013 (2014)
* Nagrada festivala Dnevi komedije za žlahtnega komedijanta za vloge Potnikov v predstavi Tak si (2024)
* Viktor popularnosti za najboljšo TV-osebnost 2011 in strokovni viktor za najboljšega voditelja zabavne TV-oddaje 2011 (2012)
* Vikendov gong popularnosti za televizijskega voditelja razvedrilnega programa (2012)
* Strokovni viktor za najobetavnejšo medijsko osebnost 2008 (2009)

== Delo ==

=== Televizija ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;40&quot; |Leto
! width=&quot;220&quot; |Naslov 
!Kanal
! width=&quot;80&quot; |Vloga
|-
| align=&quot;center&quot; |2007
| ''Hri-bar''
|[[TV SLO 1|RTV SLO 1]]
| [[imitator]]
|-
| align=&quot;center&quot; |2008
| ''Nekega lepega popoldneva (NLP)''
|TV SLO
| sovoditelj
|-
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |2011
| [[EMA 2011|''EMA 2011'']]
|TV SLO
| voditelj
|-
| [[Misija Evrovizija|''Misija Evrovizija'']]
|TV SLO
| voditelj
|-
| align=&quot;center&quot; |2012
| [[EMA 2012|''EMA 2012'']]
|TV SLO
| voditelj
|-
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |2013
| ''Zadetek v petek''
|[[TV3 Medias|TV 3 Medias]]
| voditelj
|-
| [[Je bella cesta|''Je bella cesta'']]
|[[POP TV]]
| voditelj
|-
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot; |2016
| [[EMA 2016|''EMA 2016'']]
|TV SLO
| voditelj
|-
|''Od blizu'' (pogovorna oddaja [[Vesna Milek|Vesne Milek]])
|TV SLO
|gost četrte oddaje prve sezone
|-
| align=&quot;center&quot; |2019
| ''Zadnji večer s Klemnom Slakonjo'' (koncert)
|TV SLO
| voditelj, nastopajoči
|-
| align=&quot;center&quot; |2020
| [[EMA 2020|''EMA 2020'']]
|TV SLO
| voditelj
|-
| align=&quot;center&quot; |2021
|''[[Kdo si ti? Zvezde pod masko]]''
|[[Planet TV]]
|voditelj
|}

=== Gledališče (izbor) ===
Slakonja je sodeloval z različnimi slovenskimi gledališči. Zaposlen je bil v ljubljanski Drami, kot gostujoči igralec pa je sodeloval z Mestnim gledališčem Ptuj, Mestnim gledališčem ljubljanskim (MGL), Gledališčem Koper, Siti teatrom BTC, Opero in baletom SNG Maribor ter SNG Opero in baletom Ljubljana. V nadaljevanju je izbor le nekaterih gledaliških vlog. 

* 2023 KAR ŽELIŠ, TO DOBIŠ, r. [[Ajda Valcl]], Siti teater BTC
* 2022 [[Nikola Tesla]]; TESLA, r. Aleksandar Popovski, [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Opera in balet SNG Maribor]]
* 2019 John Styx (alt.); ORFEJ V PEKLU, r. Vito Taufer, [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]]
* 2017 Župnik; HLAPCI, r. Janez Pipan, [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]
* 2017 Tulpenheim; ŽUPANOVA MICKA, r. Luka Martin Škof, SNG Drama Ljubljana
* 2016 CUCKI, r. Matjaž Latin, Mestno gledališče Ptuj
* 2016 Klemen Slakonja; KRALJ UBU, r. [[Jernej Lorenci|Jernej Lorenci,]] SNG Drama Ljubljana
* 2015 Marcel; NVENTURA, r. Ajda Valcl, SNG Drama Ljubljana
* 2014 Bojan; Fran Levstik ''TUGOMER'', r. Diego De Brea, SNG Drama Ljubljana
* 2014 Vojvoda Clarence; RIHARD III. + II., r. [[Tomaž Pandur]], SNG Drama Ljubljana
* 2013 Drugorojeni sin; PRIJATELJI, r. [[Mateja Koležnik]], SNG Drama Ljubljana
* 2013 Potniki; TAK SI, r. Aleksandar Popovski, Siti teater BTC
* 2013 Duhovnik; MISTERIJ BUFFO, r. Aleksandar Popovski, SNG Drama Ljubljana
* 2012 MATI, r. Sebastijan Horvat, SNG Drama Ljubljana
* 2011 Lorenzo; BENEŠKI TRGOVEC, r. Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana
* 2009 Melchior; POMLADNO PREBUJENJE, r. Sebastijan Horvat, Mestno gledališče ljubljansko
* 2008 Peter Van Daan; LJUBEZEN ANNE FRANK ali ZGODBA O ČLOVEŠKEM DOSTOJANSTVU, r. Ksenija Murari, [[Gledališče Koper]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klemen Slakonja|url=https://sigledal.org/geslo/Klemen_Slakonja|website=Geslo|accessdate=2024-07-20|language=sl|archive-date=2025-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123192021/https://sigledal.org/geslo/Klemen_Slakonja|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Filmi ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;40&quot; |Leto
! width=&quot;220&quot; |Naslov 
! width=&quot;80&quot; |Vloga
!Režiser
|-
|2022
|Kapa (celovečerni mladinski film)
|Policist
|Slobodan Maksimović
|-
|2014
|''Cipercoper'' (kratki animirani film)
|Brihta
|Boris Dolenc, Jernej Žmitek
|-
|2013
|Maček Muri (kratki animirani film)
|Mayor; avtor besedil pesmi 
|Boris Dolenc, Jernej Žmitek
|-
|2009
| [[Osebna prtljaga|''Osebna prtljaga'']] (celovečerni film)
| Vid
|Janez Lapajne
|-
|2009
|''Palčica'' (kratki animirani film)
|Glas
|Boris Dolenc
|-
|2007
|''Osa'' (kratki študentski film)
|Vojak 2
|Kaja Tokuhisa
|-
|2007
|''Vučko'' (kratki študentski film)
|Starešina Wood
|Matevž Luzar
|-
|2006
|Skušnjava (kratki študentski film)
|
|Marko Šantić 
|}

=== Radio ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;40&quot;|Leto
! width=&quot;220&quot;|Oddaja
!Radio
! width=&quot;80&quot;|Vloga
|-
| align=center rowspan=2|2007
| -
|Radio Krško (kasneje Radio Energy)
| voditelj
|-
| ''Radio Ga Ga''
|[[RTV Slovenija|Radio Slovenija 1]]
| imitator
|}

=== Sinhronizacije risank in risanih filmov ===
Glas Klemna Slakonje je prepoznaven tudi najmlajšim gledalcem. Je sinhronizator risank (RTV SLO - Knjiga o džungli, Bali, Govoreči Tom, Vse o Rozi, Brina ipd.) in risanih filmov.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Film
!Vloga
|-
|2024
|Mufasa: Levji kralj 
|Timon
|-
|2024
|Kung fu panda 4 
|Po
|-
|2023
|Dnevnik Pauline P.
|Učitelj
|-
|2020
|Zverjasec in Zverjašček
|Zverjašček
|-
|2019
|Levji kralj 
|Timon
|-
|2019
|Ledeno kraljestvo
|Hans
|-
|2017
|Lego Batman film
|Joker
|-
|2016
|Zootropolis
|Nik
|-
|2016
|Kung fu panda 3
|Po
|-
|2013
|Ledeno kraljestvo
|Hans
|-
|2011
|Zverjašček
|Zverjašček
|-
|2011
|Kung fu panda 2
|Po
|-
|2011
|Smrkci
|Patrick Winslow
|-
|2010
|Svet igrač 3
|Ken
|-
|2010
|Jaz, baraba
|Vector
|-
|2009
|Alvin in veverički
|Alvin
|-
|2008
|Kung fu panda
|Po
|-
|2008
|Alvin in veverički
|Alvin
|-
|2008
|Horton
|Morton
|}

=== Spletna serija ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;40&quot;|Leto
! width=&quot;220&quot;|Naslov 
!Avtor
! width=&quot;200&quot;|Vloga
|-
| align=center|2010
| ''Dan ljubezni'' ([[YouTube|youtube]] serija)
|[[Luka Marčetič]]
| Matija, zaščitniški brat (10. epizoda)
|}

=== Oglasi ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;40&quot; |Leto
! width=&quot;220&quot; |Naslov
!Agencija
!Naročnik
|-
| align=&quot;center&quot; |2014
| ''Zadžuskaj s Klemzyjem'' (več oglasov na [[Splet|spletu]])
|Idejalisti
|zavarovalnica Vzajemna (paketi za mlade)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vzajemna – Zadzuskaj 2|url=http://www.idejalisti.si/portfolio_page/vzajemna-zadzuskaj-2-web-ads-2015/|accessdate=2021-04-09|website=idejalisti.si|archive-date=2021-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210615183914/http://www.idejalisti.si/portfolio_page/vzajemna-zadzuskaj-2-web-ads-2015/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

== Parodije ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;40&quot;|Leto
! width=&quot;220&quot;|Naslov parodije
! width=&quot;165&quot;|Imitirani/-a
! width=&quot;69&quot;|Vloga
! width=&quot;60&quot;|Video
|-
| align=center rowspan=7|2007
| Hepatitis B
| {{flagicon|SLO}} [[Anžej Dežan]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=Wudh1piTGfU YouTube]
|-
| Urška
| {{flagicon|SLO}} [[Jan Plestenjak]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=u75PaAjo4XA YouTube]
|-
| S.O.L.I.S.
| {{flagicon|SLO}} [[Tomi Meglič]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=yU1hVJWrLNo YouTube]
|-
| You always dreamt about Njega
| {{flagicon|SLO}} [[Fredy Miler|Fredi Miler]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=Lo9HZuc4evo YouTube]
|-
| Čakam te
| {{flagicon|SLO}} [[Rok Kosmač]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=HwM7ANKNM80 YouTube]
|-
| S Katancem v JAR
| {{flagicon|SLO}} [[Vlado Kreslin]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=ACPSaw4XEfY YouTube]
|-
| Hamburger in marmelada
| {{flagicon|SLO}} Rok Ferengja
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=9pQaqeOfXLk YouTube]
|-
| align=center rowspan=3|2008
| Da veš
| {{flagicon|SLO}} [[Alya]]
| pevka
| [https://www.youtube.com/watch?v=M2276TsbLF0 YouTube]
|-
| Oda radosti
| {{flagicon|SLO}} [[Damjan Murko]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=aak_zjwOE30 YouTube]
|-
| Nor sem
| {{flagicon|SLO}} Dennis ex. Game over
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=KkOT6iIrHqo YouTube]
|-
| align=center rowspan=11|2011
| Twelve  
| {{flagicon|IRL}} [[Bono]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=c4bthg0MNp0 YouTube]
|-
| You're beautiful  
| {{flagicon|ENG}} James Blunt
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=-UMwaTOBgHo YouTube]
|-
| Zero  
| {{flagicon|ESP}} [[Enrique Iglesias]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=YcTOy1SIZac YouTube]
|-
| It ain't over 'til it's over  
| {{flagicon|USA}} Lenny Kravitz
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=TDRwaIZxxrU YouTube]
|-
| Marío  
| {{flagicon|PUR}} [[Ricky Martin]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=X00s93U8keY YouTube]
|-
| Left Outside Alone  
| {{flagicon|USA}} [[Anastacia]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=e0jAg6NPwvY YouTube]
|-
| Viva la Corrida  
| {{flagicon|ENG}} [[Chris Martin]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=93WBAPHZ2kQ YouTube]
|-
| Jodl Jodl (This time for Slovenija)  
| {{flagicon|COL}} [[Shakira]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=Rt2xtsRy9Qs YouTube]
|-
| Sex Bomb  
| {{flagicon|WAL}} Tom Jones
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=_Qx63mqJwd4 YouTube]
|-
| Bed of roses  
| {{flagicon|USA}} Jon Bon Jovi
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=ekuj6wfVmNw YouTube]
|-
| Shape of a chicken  
| {{flagicon|ENG}} [[Sting]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=ZX4Za_lrU8s YouTube]
|-
| align=center rowspan=2|2012
| Mi fa schifo questa vita  
| {{flagicon|ITA}} [[Eros Ramazzotti]]&lt;br&gt;{{flagicon|USA}} [[Tina Turner]]
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=GIzDRq7Se8Q YouTube]
|-
| Slovenia Will Win&lt;br&gt;&lt;small&gt;(Eurovision Song Contest)&lt;/small&gt;
| ''One Man Band Aid''&lt;br&gt;{{flagicon|IRL}} [[Bono]]&lt;br&gt;{{flagicon|ENG}} [[Sting]]&lt;br&gt;{{flagicon|ENG}} James Blunt&lt;br&gt;{{flagicon|ENG}} [[Elton John]]&lt;br&gt;{{flagicon|ENG}} [[Chris Martin]]&lt;br&gt;{{flagicon|AUT}} [[Dunajski dečki]]&lt;br&gt;{{flagicon|CAN}} [[Justin Bieber]]&lt;br&gt;{{flagicon|USA}} Lenny Kravitz&lt;br&gt;{{flagicon|USA}} Gospel choir&lt;br&gt;{{flagicon|USA}} [[Lady Gaga]]
| pevci
| [https://www.youtube.com/watch?v=TuViQndLg4Y YouTube]
|-
| align=center rowspan=17|2013
| Slash interview 
| {{flagicon|ENG}}/{{flagicon|USA}} [[Slash (glasbenik)|Slash]]
| glasbenik
| [https://www.youtube.com/watch?v=7xrXIHVCFzc YouTube]
|-
| Polka Gangnam Style  
| {{flagicon|KOR}} Psy
| pevec
| [https://www.youtube.com/watch?v=Oq0J0oD16Y0 YouTube]
|-
| JJ Style  
| {{flagicon|SLO}} [[Janez Janša]]
| politik
| [https://www.youtube.com/watch?v=dMlG9REYnME YouTube]
|-
| Ti moja rožica  
| {{flagicon|SLO}} [[Modrijani]]
| band
| [https://www.youtube.com/watch?v=Azh-hvP0fLg YouTube]
|-
| Cooking with Bojan Emeršič  
| {{flagicon|ENG}} [[Jamie Oliver]]
| kuhar
| [https://www.youtube.com/watch?v=PBJuLBd0pC8 YouTube]
|-
| Najlepše otroške pesmice  
| {{flagicon|SLO}} [[Trio Eroika|Eroika]]
| trio
| [https://www.youtube.com/watch?v=blX5bCJLgAc YouTube]
|-
| Nočem biti papež  
| {{flagicon|SLO}} [[Franc Rode]]
| [[kardinal]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=xaonY26iPok YouTube]
|-
| Proposing to Hannah Mancini  
| {{flagicon|USA}} Hugh Hefner
| ustanovitelj ''[[Playboy|Playboya]]''
| [https://www.youtube.com/watch?v=buC99Q-ExDo YouTube]
|-
| Jasna Kuljaj  
| {{flagicon|USA}} Dr. House
| TV lik
| [https://www.youtube.com/watch?v=rFIagIGvzek YouTube]
|-
| Holivud hils  
| {{flagicon|BIH}} [[Branko Đurić]]
| igralec
| [https://www.youtube.com/watch?v=-hNCnoLLCXI YouTube]
|-
| Penzioner  
| {{flagicon|BEL}}/{{flagicon|SLO}} [[Karl Erjavec]]
| politik
| [https://www.youtube.com/watch?v=iBqDCJW7SHk YouTube]
|-
| Dejan Zavec vs Chuck Norris  
| {{flagicon|USA}} [[Chuck Norris]]
| igralec
| [https://www.youtube.com/watch?v=X2zDNt4V_QA YouTube]
|-
| Aplavz  
| {{flagicon|SLO}} [[Gašpar Gašpar Mišič]]
| politik
| [https://www.youtube.com/watch?v=LrPlF5wZ77Y YouTube]
|-
| The Perverted Dance (Cut the Balls)  
| {{flagicon|SLO}} [[Slavoj Žižek]]
| filozof
| [https://www.youtube.com/watch?v=80X0pbCV_t4 YouTube]
|-
| La Mia Strada È La Mia Decisione  
| {{flagicon|ITA}} Andrea Massi
| smučarski trener
| [https://www.youtube.com/watch?v=zYhYDS4UMKc YouTube]
|-
| Zdaj prihajam in zdaj grem  
| {{flagicon|SLO}} [[Magnifico]]
| glasbenik
| [https://www.youtube.com/watch?v=_qIvG5aZfnw YouTube]
|-
| Modern Pope  
| {{flagicon|ARG}} [[Papež Frančišek]]
| [[papež]]
| [https://www.youtube.com/watch?v=RoJsKV6-e9M YouTube]
|-
| align=center rowspan=7|2014
| Gromska strela  
| {{flagicon|SLO}} Modrijani
| band
| [https://www.youtube.com/watch?v=v5Za03OJ62A YouTube]
|-
| Dragon, Dragone  
| {{flagicon|SLO}} [[Goran Dragić]]
| košarkar
| [https://www.youtube.com/watch?v=J7jZdeP6NM8 YouTube]
|-
| Delam vse, kar dela Pahor  
| {{flagicon|SLO}} [[Borut Pahor]]
| politik
| [https://www.youtube.com/watch?v=bb9W4d3BqV8 YouTube]
|-
| Na veliko noč  
| {{flagicon|SLO}} Soul Greg Artist
| glasbenik
| [https://www.youtube.com/watch?v=rtbhGIOGF5U YouTube]
|-
| Put me zove  
| {{flagicon|BIH}} [[Halid Bešlić]]
| glasbenik
| [https://www.youtube.com/watch?v=775gwFwa0D4 YouTube]
|-
| Sad je tu sve EU  
| {{flagicon|CRO}} [[Oliver Dragojević]]
| glasbenik
| [https://www.youtube.com/watch?v=8Zf8z9-vouE YouTube]
|-
| Zgoraj brez  
| {{flagicon|SLO}} [[Tanja Žagar]]
| glasbenica
| [https://www.youtube.com/watch?v=Pj27KUZCY1I YouTube]
|-
|2020
|Slovenia’s 25 years in the Eurovision Song Contest 
|{{flagicon|SLO}} Vsi zmagovalci Eme od 1993 do 2019
|glasbeniki
|[https://www.youtube.com/watch?v=t5sjClbVhWo YouTube]
|-
|2025
|All Eurovision Winners (2000-2025) The Ultimate Eurovision Challenge by Klemen Slakonja 
|Vsi zmagovalci Pesmi Evrovizije v tem tisočletju
|glasbeniki
|[https://www.youtube.com/watch?v=AzHDdX2JsM0&amp;t=2s Youtube]
|}

=== Projekt TheMockingbirdMan ===
Je projekt, v katerem oponaša pomembne svetovne voditelje, politike, športnike. 

{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;40&quot;|Št.
! width=&quot;220&quot;|Naslov
! width=&quot;165&quot;|Imitiranec
! width=&quot;69&quot;|Režiser
! width=&quot;220&quot;|Premiera
! width=&quot;110&quot;|Datum izida
! width=&quot;60&quot;|Video
|-
| align=center|1
| Putin, Putout
| {{flagicon|RUS}} [[Vladimir Putin]]
|[[Miha Knific]]
| Studio 1 [[RTV Slovenija]] ([[EMA 2016]])
| 27. februar 2016
| [https://www.youtube.com/watch?v=t-wFKNy0MZQ YouTube]
|-
| align=center|2
| Golden Dump (The Trump Hump)
| {{flagicon|USA}} [[Donald Trump]]
|Miha Knific
| SitiTeater BTC Ljubljana
| 17. julij 2016
| [https://www.youtube.com/watch?v=1fk68Wqs4Qg YouTube]
|-
|align=center|3
|Ruf mich Angela
| {{flagicon|DEU}} [[Angela Merkel]]
|Miha Knific
|[[YouTube]]
|3. julij 2017
|[https://www.youtube.com/watch?v=zJZfuJdycGc YouTube]
|-
|4
|My Name Is Luka (Say Hello To My Bazooka)
|{{flagicon|SLO}} [[Luka Dončić]]
|Miha Knific
|[[YouTube]]
|19. december 2019
|[https://www.youtube.com/watch?v=0v9EIaN4Nzo YouTube]
|}

== Diskografija ==
Album

* 2025: Golden hour&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klemen Slakonja: &quot;Pomembno je slediti tistemu, kar te v danem trenutku najbolj veseli&quot;|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nove-note/klemen-slakonja-pomembno-je-slediti-tistemu-kar-te-v-danem-trenutku-najbolj-veseli/760252|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-03|language=sl|first=Žana E.|last=Čeh}}&lt;/ref&gt;

Mini album (EP)

* 2020: ''Under My Xmas Tree'' (EP, Universal Music Slovenia) 

== Intervjuji  ==

* [https://365.rtvslo.si/podkast/prvaki-tedna/175106279 Prvaki tedna: gost Klemen Slakonja] (Prvi program Radia Slovenija, 2025) 
* [https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/estrada/koliko-casa-je-ostalo-klemnu-slakonji-2714239/ Koliko časa je ostalo Klemnu Slakonji]? (Nedeljski dnevnik, 2025)
* [https://www.slovenskenovice.si/suzy/klemen-slakonja-z-mojco-sem-postal-drug-clovek-foto/ Klemen Slakonja: Z Mojco sem postal drug človek] (Suzy, 2023)
* [https://www.delo.si/nedelo/mojca-fatur-klemen-slakonja-ne-kregava-se-kvecjemu-se-sprickava#! Mojca Fatur in Klemen Slakonja] (Nedelo, 2022)
* [https://365.rtvslo.si/arhiv/kaj-dogaja/174739403 Kaj dogaja? Gost Klemen Slako]nja (RTV SLO, 2020)
* [https://novice.najdi.si/novica/503e11ae7d1904b2ddf8f673bff6ffad/mmc-rtv/klemen-slakonja-ce-je-kaj-cesar-nam-korona-ne-more-vzeti-je-to-bozic Klemen Slakonja: &quot;Če je kaj, česar nam korona ne more vzeti, je to božič&quot;] (MMC RTV SLO, 2020)
* [https://www.delo.si/sobotna-priloga/klemen-slakonja-naucil-sem-se-poslusati-samega-sebe Klemen Slakonja: Naučil sem se poslušati samega sebe] (Delo, Sobotna priloga, 2018)
* [https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/klemen-slakonja-cenzurirali-so-me-samo-enkrat-ko-je-slo-za-dolocenega-politika/386567 &quot;Cenzurirali so me samo enkrat. Ko je šlo za določenega politika.&quot;] ( MMC RTV SLO, 2016)
* [https://365.rtvslo.si/arhiv/od-blizu/174417822 Od blizu: gost Klemen Slakonja] (RTV SLO, 2016)

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.youtube.com/channel/UCjyTUtrw5yYpQYMwA03kncA Klemen Slakonja] na Youtubu.
* [https://open.spotify.com/artist/5MlZJ1fBb4ZX5JN2dRhwQE?autoplay=true Klemen Slakonja] na aplikaciji Spotify.
* {{IMDb-ime|id=3951057}}.* [https://sigledal.org/geslo/Klemen_Slakonja Klemen Slakonja] na portalu slovenskega gledališča Sigledal. 
* [https://bsf.si/sl/ime/klemen-slakonja/ Klemen Slakonja] v [[Baza slovenskih filmov|Bazi slovenskih filmov]]. 
* [http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=9209&amp;l=0 Klemen Slakonja] v katalogu AGRFT - eKumba.
{{Slovenski predstavniki na Pesmi Evrovizije}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Slakonja, Klemen}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Imitatorji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski komiki]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Brežičani]]
[[Kategorija:Posavci]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]]</text>
      <sha1>2x4ul5maibiw0ssuzxg1anpwknhtgqo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Suvereni malteški viteški red</title>
    <ns>0</ns>
    <id>298268</id>
    <revision>
      <id>6751966</id>
      <parentid>6604069</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:09:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6751966</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15536" sha1="h8wkijpxhfp3in0q85nnrgfflfr23tz" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}


'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte ([[Latinščina|lat.]] Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je nekdanji katoliški [[Vojaški red|viteški red]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom »red sv. Janeza«, katere člani so znani tudi po imenih ivanovci in hospitalci. Red ima sedaj status suverenega subjekta mednarodnega prava in ima svoj sedanji sedež v [[Rim|Rimu]].

==Zgodovina==
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili cerkev, samostan in hospic oz. bolnišnico, ki je skrbela za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bolnišnice prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so križarji leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard ustanovil viteški red, ki ga je februarja 1113 priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==
Organiziranost reda določata ustavna listina in zakonik.&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2023/06/Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-Code-2023.pdf Ustavna listina in zakonik {{ikona en}}]&lt;/ref&gt; Red se deli na šest velikih prioratov, šest podprioratov in 47 nacionalnih organizacij.&lt;br&gt;
''Šest velikih prioratov:''

* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki ga dosmrtno izvoli Svet reda. Fra Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil 2. maja 2018 izvoljen za 80. velikega mojstra reda, leto zatem, ko je Fra Matthew Festing na vztrajanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] odstopil s tega položaja.

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu. 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>h8wkijpxhfp3in0q85nnrgfflfr23tz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751974</id>
      <parentid>6751966</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:13:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi */</comment>
      <origin>6751974</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15534" sha1="5r7rpkbhnqfxd819opi7hq22gdu7jes" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}


'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte ([[Latinščina|lat.]] Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je nekdanji katoliški [[Vojaški red|viteški red]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom »red sv. Janeza«, katere člani so znani tudi po imenih ivanovci in hospitalci. Red ima sedaj status suverenega subjekta mednarodnega prava in ima svoj sedanji sedež v [[Rim|Rimu]].

==Zgodovina==
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili cerkev, samostan in hospic oz. bolnišnico, ki je skrbela za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bolnišnice prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so križarji leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard ustanovil viteški red, ki ga je februarja 1113 priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==
Organiziranost reda določata ustavna listina in zakonik.&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2023/06/Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-Code-2023.pdf Ustavna listina in zakonik {{ikona en}}]&lt;/ref&gt; Red se deli na šest velikih prioratov, šest podprioratov in 47 nacionalnih organizacij.&lt;br&gt;
''Šest velikih prioratov:''

* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki ga dosmrtno izvoli Svet reda. Fra Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil 2. maja 2018 izvoljen za 80. velikega mojstra reda, leto zatem, ko je Fra Matthew Festing na vztrajanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] odstopil s tega položaja.

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu. 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5r7rpkbhnqfxd819opi7hq22gdu7jes</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752001</id>
      <parentid>6751974</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:21:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6752001</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15897" sha1="qtmn0rxvl0uj3b58ncpzrz1iy15r3m3" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}


'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte ([[Latinščina|lat.]] Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je nekdanji katoliški [[Vojaški red|viteški red]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom »red sv. Janeza«, katere člani so znani tudi po imenih ivanovci in hospitalci. Red ima sedaj status suverenega subjekta mednarodnega prava in ima svoj sedanji sedež v [[Rim|Rimu]].

==Zgodovina==
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so [[Križar|križarji]] leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard bratovščino spremenil v viteški red, ki ga je februarja 1113 priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate= |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==
Organiziranost reda določata ustavna listina in zakonik.&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2023/06/Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-Code-2023.pdf Ustavna listina in zakonik {{ikona en}}]&lt;/ref&gt; Red se deli na šest velikih prioratov, šest podprioratov in 47 nacionalnih organizacij.&lt;br&gt;
''Šest velikih prioratov:''

* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki ga dosmrtno izvoli Svet reda. Fra Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil 2. maja 2018 izvoljen za 80. velikega mojstra reda, leto zatem, ko je Fra Matthew Festing na vztrajanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] odstopil s tega položaja.

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu. 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qtmn0rxvl0uj3b58ncpzrz1iy15r3m3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752002</id>
      <parentid>6752001</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:23:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6752002</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15914" sha1="3uc96avurc8mk2tltddc19rmm4mgxv6" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}


'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte ([[Latinščina|lat.]] Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je nekdanji katoliški [[Vojaški red|viteški red]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom »red sv. Janeza«, katere člani so znani tudi po imenih ivanovci in hospitalci. Red ima sedaj status suverenega subjekta mednarodnega prava in ima svoj sedanji sedež v [[Rim|Rimu]].

==Zgodovina==
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so [[Križar|križarji]] leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard bratovščino spremenil v viteški red, ki ga je februarja 1113 priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==
Organiziranost reda določata ustavna listina in zakonik.&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2023/06/Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-Code-2023.pdf Ustavna listina in zakonik {{ikona en}}]&lt;/ref&gt; Red se deli na šest velikih prioratov, šest podprioratov in 47 nacionalnih organizacij.&lt;br&gt;
''Šest velikih prioratov:''

* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki ga dosmrtno izvoli Svet reda. Fra Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil 2. maja 2018 izvoljen za 80. velikega mojstra reda, leto zatem, ko je Fra Matthew Festing na vztrajanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] odstopil s tega položaja.

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu. 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>3uc96avurc8mk2tltddc19rmm4mgxv6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752003</id>
      <parentid>6752002</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:25:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6752003</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15965" sha1="ak3y9wujrn51ptuzpou1ag1o3glnfme" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}


'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte ([[Latinščina|lat.]] Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je nekdanji katoliški [[Vojaški red|viteški red]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom »red sv. Janeza«, katere člani so znani tudi po imenih ivanovci in hospitalci. Red ima sedaj status suverenega subjekta mednarodnega prava in ima svoj sedanji sedež v [[Rim|Rimu]].

==Zgodovina==
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so [[Križar|križarji]] leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard bratovščino spremenil v viteški red, ki ga je februarja 1113 z [[Papeška bula|bulo]] Pie pustulatio voluntatis priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==
Organiziranost reda določata ustavna listina in zakonik.&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2023/06/Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-Code-2023.pdf Ustavna listina in zakonik {{ikona en}}]&lt;/ref&gt; Red se deli na šest velikih prioratov, šest podprioratov in 47 nacionalnih organizacij.&lt;br&gt;
''Šest velikih prioratov:''

* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki ga dosmrtno izvoli Svet reda. Fra Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil 2. maja 2018 izvoljen za 80. velikega mojstra reda, leto zatem, ko je Fra Matthew Festing na vztrajanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] odstopil s tega položaja.

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu. 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ak3y9wujrn51ptuzpou1ag1o3glnfme</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752006</id>
      <parentid>6752003</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:29:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6752006</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15987" sha1="iflltmobpud7o0cwg454xo11nsiz0zd" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}


'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte ([[Latinščina|lat.]] Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je nekdanji katoliški [[Vojaški red|viteški red]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom »red sv. Janeza«, katere člani so znani tudi po imenih ivanovci in hospitalci. Red ima status suverenega subjekta mednarodnega prava in ima od leta [[1834]] sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis).


==Zgodovina==
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so [[Križar|križarji]] leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard bratovščino spremenil v viteški red, ki ga je februarja 1113 z [[Papeška bula|bulo]] Pie pustulatio voluntatis priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==
Organiziranost reda določata ustavna listina in zakonik.&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2023/06/Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-Code-2023.pdf Ustavna listina in zakonik {{ikona en}}]&lt;/ref&gt; Red se deli na šest velikih prioratov, šest podprioratov in 47 nacionalnih organizacij.&lt;br&gt;
''Šest velikih prioratov:''

* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki ga dosmrtno izvoli Svet reda. Fra Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil 2. maja 2018 izvoljen za 80. velikega mojstra reda, leto zatem, ko je Fra Matthew Festing na vztrajanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] odstopil s tega položaja.

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu. 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>iflltmobpud7o0cwg454xo11nsiz0zd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752008</id>
      <parentid>6752006</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:32:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6752008</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16007" sha1="qunmy2uhrqtp5tqrt255di25ahvuduh" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}


'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte ([[Latinščina|lat.]] Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je nekdanji katoliški [[Vojaški red|viteški red]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom »red sv. Janeza«, katere člani so znani tudi po imenih ivanovci in hospitalci. Red ima status suverenega subjekta mednarodnega prava in ima od leta [[1834]] sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis).


==Zgodovina==
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so [[Križar|križarji]] leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard bratovščino preoblikoval v [[Vojaški red|viteški red]], ki ga je februarja 1113 z [[Papeška bula|bulo]] Pie pustulatio voluntatis priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==
Organiziranost reda določata ustavna listina in zakonik.&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2023/06/Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-Code-2023.pdf Ustavna listina in zakonik {{ikona en}}]&lt;/ref&gt; Red se deli na šest velikih prioratov, šest podprioratov in 47 nacionalnih organizacij.&lt;br&gt;
''Šest velikih prioratov:''

* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki ga dosmrtno izvoli Svet reda. Fra Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil 2. maja 2018 izvoljen za 80. velikega mojstra reda, leto zatem, ko je Fra Matthew Festing na vztrajanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] odstopil s tega položaja.

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu. 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qunmy2uhrqtp5tqrt255di25ahvuduh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752009</id>
      <parentid>6752008</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:37:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Poslanstvo */</comment>
      <origin>6752009</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16235" sha1="dw6qochgy2buzyih3bvhdm0xdlbbb7y" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}


'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte ([[Latinščina|lat.]] Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je nekdanji katoliški [[Vojaški red|viteški red]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom »red sv. Janeza«, katere člani so znani tudi po imenih ivanovci in hospitalci. Red ima status suverenega subjekta mednarodnega prava in ima od leta [[1834]] sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis).


==Zgodovina==
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so [[Križar|križarji]] leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard bratovščino preoblikoval v [[Vojaški red|viteški red]], ki ga je februarja 1113 z [[Papeška bula|bulo]] Pie pustulatio voluntatis priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==
Organiziranost reda določata ustavna listina in zakonik.&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2023/06/Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-Code-2023.pdf Ustavna listina in zakonik {{ikona en}}]&lt;/ref&gt; Red se deli na šest velikih prioratov, šest podprioratov in 47 nacionalnih organizacij.&lt;br&gt;
''Šest velikih prioratov:''

* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki ga dosmrtno izvoli Svet reda. Fra Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil 2. maja 2018 izvoljen za 80. velikega mojstra reda, leto zatem, ko je Fra Matthew Festing na vztrajanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] odstopil s tega položaja.

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}&lt;/ref&gt; 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dw6qochgy2buzyih3bvhdm0xdlbbb7y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752012</id>
      <parentid>6752009</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:43:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Organiziranost reda in organi reda */</comment>
      <origin>6752012</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16510" sha1="mxz1wt8pv5k171y9ooeg86pdzqunego" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}


'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte ([[Latinščina|lat.]] Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je nekdanji katoliški [[Vojaški red|viteški red]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom »red sv. Janeza«, katere člani so znani tudi po imenih ivanovci in hospitalci. Red ima status suverenega subjekta mednarodnega prava in ima od leta [[1834]] sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis).


==Zgodovina==
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so [[Križar|križarji]] leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard bratovščino preoblikoval v [[Vojaški red|viteški red]], ki ga je februarja 1113 z [[Papeška bula|bulo]] Pie pustulatio voluntatis priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==

Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati,podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata,  podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.
''Šest velikih prioratov:''
* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki ga dosmrtno izvoli Svet reda. Fra Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil 2. maja 2018 izvoljen za 80. velikega mojstra reda, leto zatem, ko je Fra Matthew Festing na vztrajanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] odstopil s tega položaja.

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}&lt;/ref&gt; 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>mxz1wt8pv5k171y9ooeg86pdzqunego</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752013</id>
      <parentid>6752012</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:43:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Organiziranost reda in organi reda */</comment>
      <origin>6752013</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16511" sha1="av91kvmz28bqnnt7c3mcts8w72d5fgl" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}


'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte ([[Latinščina|lat.]] Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je nekdanji katoliški [[Vojaški red|viteški red]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom »red sv. Janeza«, katere člani so znani tudi po imenih ivanovci in hospitalci. Red ima status suverenega subjekta mednarodnega prava in ima od leta [[1834]] sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis).


==Zgodovina==
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so [[Križar|križarji]] leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard bratovščino preoblikoval v [[Vojaški red|viteški red]], ki ga je februarja 1113 z [[Papeška bula|bulo]] Pie pustulatio voluntatis priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==

Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.
''Šest velikih prioratov:''
* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki ga dosmrtno izvoli Svet reda. Fra Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil 2. maja 2018 izvoljen za 80. velikega mojstra reda, leto zatem, ko je Fra Matthew Festing na vztrajanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] odstopil s tega položaja.

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}&lt;/ref&gt; 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>av91kvmz28bqnnt7c3mcts8w72d5fgl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752014</id>
      <parentid>6752013</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:44:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Organiziranost reda in organi reda */</comment>
      <origin>6752014</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16516" sha1="4xc287p2f30mv3fh0gdh9r0s7esc7of" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}


'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte ([[Latinščina|lat.]] Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis) je nekdanji katoliški [[Vojaški red|viteški red]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom »red sv. Janeza«, katere člani so znani tudi po imenih ivanovci in hospitalci. Red ima status suverenega subjekta mednarodnega prava in ima od leta [[1834]] sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis).


==Zgodovina==
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so [[Križar|križarji]] leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard bratovščino preoblikoval v [[Vojaški red|viteški red]], ki ga je februarja 1113 z [[Papeška bula|bulo]] Pie pustulatio voluntatis priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==

Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.&lt;br&gt;

''Šest velikih prioratov:''
* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki ga dosmrtno izvoli Svet reda. Fra Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil 2. maja 2018 izvoljen za 80. velikega mojstra reda, leto zatem, ko je Fra Matthew Festing na vztrajanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] odstopil s tega položaja.

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}&lt;/ref&gt; 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4xc287p2f30mv3fh0gdh9r0s7esc7of</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752015</id>
      <parentid>6752014</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:45:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodan uvod iz en wiki, np, tp, jezik</comment>
      <origin>6752015</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21132" sha1="jzg5j4thnaiswawfgzj322f7jm0suih" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}

'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}), pogosto pa imenovan preprosto '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''' je katoliški laični red, ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', katere člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. Čeprav red nima lastnega državnega ozemlja, v mednarodnem pravu velja za suveren subjekt in ima od leta 1834 sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis).

Red ohranja institucionalno kontinuiteto z ivanovci (hospitalskim redom), viteškim redom, ki ga je okoli leta 1099 v Jeruzalemskem kraljestvu ustanovil blaženi Gerard. Red vodi izvoljeni knez in veliki mojster. Njegovo geslo je ''Tuitio fidei et obsequium pauperum'' (»Obramba vere in pomoč ubogim«).

Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja.

Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov pravice, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v najvišji razred, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu.

Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Prek svoje mednarodne humanitarne organizacije ''Malteser International'' red pomaga žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn.

Red vzdržuje diplomatske odnose s 115 državami,&lt;ref name=&quot;Bilateral_relations&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, kovance in poštne znamke. Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}&lt;/ref&gt; red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov;&lt;ref name=&quot;UN_ARES48265&quot;&gt;[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}&lt;/ref&gt; ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti [...] zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]].&lt;ref&gt;{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so [[Križar|križarji]] leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard bratovščino preoblikoval v [[Vojaški red|viteški red]], ki ga je februarja 1113 z [[Papeška bula|bulo]] Pie pustulatio voluntatis priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==

Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.&lt;br&gt;

''Šest velikih prioratov:''
* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki ga dosmrtno izvoli Svet reda. Fra Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil 2. maja 2018 izvoljen za 80. velikega mojstra reda, leto zatem, ko je Fra Matthew Festing na vztrajanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] odstopil s tega položaja.

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}&lt;/ref&gt; 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>jzg5j4thnaiswawfgzj322f7jm0suih</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752016</id>
      <parentid>6752015</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:46:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6752016</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21166" sha1="b71lce7pjeujfz0c4or4ht25r4uezia" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}

'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}), pogosto pa imenovan preprosto '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''' je katoliški laični red, ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', katere člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. Čeprav red nima lastnega državnega ozemlja, v mednarodnem pravu velja za suveren subjekt in ima od leta 1834 sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis).

Red ohranja institucionalno kontinuiteto z ivanovci (hospitalskim redom), viteškim redom, ki ga je okoli leta 1099 v Jeruzalemskem kraljestvu ustanovil blaženi Gerard. Red vodi izvoljeni knez in veliki mojster. Njegovo geslo je ''Tuitio fidei et obsequium pauperum'' (»Obramba vere in pomoč ubogim«).

Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja.

Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov pravice, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v najvišji razred, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu.

Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Prek svoje mednarodne humanitarne organizacije ''Malteser International'' red pomaga žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn.

Red vzdržuje diplomatske odnose s 115 državami,&lt;ref name=&quot;Bilateral_relations&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, kovance in poštne znamke. Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}&lt;/ref&gt; red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov;&lt;ref name=&quot;UN_ARES48265&quot;&gt;[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}&lt;/ref&gt; ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti [...] zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]].&lt;ref&gt;{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
{{glavni|Malteški viteški red}}
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so [[Križar|križarji]] leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard bratovščino preoblikoval v [[Vojaški red|viteški red]], ki ga je februarja 1113 z [[Papeška bula|bulo]] Pie pustulatio voluntatis priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==

Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.&lt;br&gt;

''Šest velikih prioratov:''
* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki ga dosmrtno izvoli Svet reda. Fra Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto je bil 2. maja 2018 izvoljen za 80. velikega mojstra reda, leto zatem, ko je Fra Matthew Festing na vztrajanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] odstopil s tega položaja.

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}&lt;/ref&gt; 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>b71lce7pjeujfz0c4or4ht25r4uezia</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752017</id>
      <parentid>6752016</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:47:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Organi reda */</comment>
      <origin>6752017</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21163" sha1="ch2yrm4ubwqlzyubvvr2qmb6yyptjrh" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}

'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}), pogosto pa imenovan preprosto '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''' je katoliški laični red, ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', katere člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. Čeprav red nima lastnega državnega ozemlja, v mednarodnem pravu velja za suveren subjekt in ima od leta 1834 sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis).

Red ohranja institucionalno kontinuiteto z ivanovci (hospitalskim redom), viteškim redom, ki ga je okoli leta 1099 v Jeruzalemskem kraljestvu ustanovil blaženi Gerard. Red vodi izvoljeni knez in veliki mojster. Njegovo geslo je ''Tuitio fidei et obsequium pauperum'' (»Obramba vere in pomoč ubogim«).

Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja.

Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov pravice, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v najvišji razred, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu.

Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Prek svoje mednarodne humanitarne organizacije ''Malteser International'' red pomaga žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn.

Red vzdržuje diplomatske odnose s 115 državami,&lt;ref name=&quot;Bilateral_relations&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, kovance in poštne znamke. Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}&lt;/ref&gt; red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov;&lt;ref name=&quot;UN_ARES48265&quot;&gt;[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}&lt;/ref&gt; ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti [...] zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]].&lt;ref&gt;{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
{{glavni|Malteški viteški red}}
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so [[Križar|križarji]] leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard bratovščino preoblikoval v [[Vojaški red|viteški red]], ki ga je februarja 1113 z [[Papeška bula|bulo]] Pie pustulatio voluntatis priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==

Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.&lt;br&gt;

''Šest velikih prioratov:''
* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt;, ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. 

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}&lt;/ref&gt; 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ch2yrm4ubwqlzyubvvr2qmb6yyptjrh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752018</id>
      <parentid>6752017</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:48:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Organi reda */</comment>
      <origin>6752018</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21163" sha1="n08770vm7y8dhgmdek5ha6tw4oaw94a" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
|common_name                 =
|common_name2                =
|native_name                 = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}''
|conventional_long_name      = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte 
|image_flag                  = Flag of the Order of St. John (various).svg
|image_coat                  = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg
|image_map                   = 
|map_caption                 = 
|national_motto              = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}&lt;br&gt;»Braniti vero in pomagati ubogim«
|national_anthem             = {{jezik|la|Ave Crux Alba}}
|capital                   = Palača Malta v [[Rim|Rimu]]
|latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E
|largest_city                = 
|official_languages          = [[italijanščina]]&lt;ref&gt;[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]&lt;/ref&gt;
|government_type             = 
|leader_title1               = veliki mojster
|leader_name1                = John T. Dunlap
|leader_title2               = 
|leader_name2                = 
|sovereignty_type            = Suvereni subjekt mednarodnega prava
|sovereignty_note            = 
|established_event1          = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]
|established_date1           = okoli 1048
|established_event2          = Papeška potrditev reda
|established_date2           = 1113
|established_event3          =[[Ciper]]
|established_date3           = 1291-1310
|established_event4          =[[Rodos]]
|established_date4           = 1310-1523
|established_event5          =[[Malta]]
|established_date5           = 1530-1798
|established_event6          =Sedež reda v [[Rim|Rimu]]
|established_date6           =1834 - danes 
|established_event7          =1994
|established_date7           =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]]
|area_km2                    = 
|area_rank                   = 
|percent_water               = 
|population_estimate         = 
|population_estimate_year    = 
|population_estimate_rank    = 
|population_census           = 
|population_census_year      = 
|population_density_km2      = 
|population_density_rank     = 
|demonym                     = 
|GDP_PPP                     = 
|GDP_PPP_year                = 
|GDP_PPP_rank                = 
|GDP_PPP_per_capita          = 
|GDP_PPP_per_capita_rank     = 
|Gini                        = 
|Gini_year                   = 
|Gini_category               = 
|Gini_rank                   = 
|GDP_nominal                 = 
|GDP_nominal_rank            = 
|GDP_nominal_year            = 
|GDP_nominal_per_capita      = 
|GDP_nominal_per_capita_rank = 
|HDI_year                    =
|HDI                         = 
|HDI_rank                    = 
|HDI_category                = 
|currency                    = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]])
|currency_code               = 
|time_zone                   = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset                  = +1
|time_zone_DST               = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST              = 
|cctld                       = 
|calling_code                = 
}}

'''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}), pogosto pa imenovan preprosto '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''' je katoliški laični red, ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}&lt;/ref&gt; ustanova častitljive starosti, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', katere člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. Čeprav red nima lastnega državnega ozemlja, v mednarodnem pravu velja za suveren subjekt in ima od leta 1834 sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis).

Red ohranja institucionalno kontinuiteto z ivanovci (hospitalskim redom), viteškim redom, ki ga je okoli leta 1099 v Jeruzalemskem kraljestvu ustanovil blaženi Gerard. Red vodi izvoljeni knez in veliki mojster. Njegovo geslo je ''Tuitio fidei et obsequium pauperum'' (»Obramba vere in pomoč ubogim«).

Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja.

Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov pravice, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v najvišji razred, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu.

Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Prek svoje mednarodne humanitarne organizacije ''Malteser International'' red pomaga žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn.

Red vzdržuje diplomatske odnose s 115 državami,&lt;ref name=&quot;Bilateral_relations&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, kovance in poštne znamke. Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}&lt;/ref&gt; red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov;&lt;ref name=&quot;UN_ARES48265&quot;&gt;[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}&lt;/ref&gt; ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti [...] zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]].&lt;ref&gt;{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
{{glavni|Malteški viteški red}}
Korenine malteškega viteškega reda segajo v leto [[1048]], ko so trgovci iz južnoitalijanskega mesta [[Amalfi]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]], z dovoljenjem [[Kalif|egiptovskega kalifa]], ustanovili bratovščino, ki je zgradila cerkev in samostan, vodila pa je tudi hospic oz. bolnišnico, v kateri so skrbeli za bolne popotnike, trgovce in [[Romanje|romarje]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Okoli leta 1080 je vodenje bratovščine prevzel benediktinski menih, sedaj znan pod imenom blaženi Gerard. Ko so [[Križar|križarji]] leta 1099 Jeruzalem zavzeli, je blaženi Gerard bratovščino preoblikoval v [[Vojaški red|viteški red]], ki ga je februarja 1113 z [[Papeška bula|bulo]] Pie pustulatio voluntatis priznal [[Papež Pashal I.|papež Paskal II.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/posts/13-oktobra-goduje-bla%C5%BEeni-gerard-ki-je-v-11-stol-v-jeruzalemu-ustanovil-bratov%C5%A1%C4%8D/3037227316401301/ |title=13. oktobra goduje blaženi Gerard |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Malteški viteški red}}

==Organiziranost reda in organi reda==

Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.&lt;br&gt;

''Šest velikih prioratov:''
* Veliki priorat Rima
* Veliki priorat Lombardije in Benečije
* Veliki priorat Neaplja in Sicilije
* Veliki priorat Češke
* Veliki priorat Avstrije
* Veliki priorat Združenega kraljestva.
===Organi reda===
'''Veliki mojster'''&lt;br&gt;
Vodja reda je veliki mojster,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}&lt;/ref&gt; ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. 

''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''&lt;br&gt;

Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«.

'''Generalni kapitelj'''&lt;br&gt;
Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. 
Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico.

'''Suvereni svet'''&lt;br&gt;
Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. 
V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada.

Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. 
Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda.

'''Svet reda'''&lt;br&gt;
Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda.

==Pravni status in priznanja ter članstva==
Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij.

Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]].

==Poslanstvo==
Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}&lt;/ref&gt; 

===Diplomatski odnosi===
Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami.
Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani.
Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. 

[[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]]

===Suverenost in eksteritorialnost===

Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili,  šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). 
[[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]]
[[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima.

[[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]]

===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi===
[[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|levo|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]]
Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. 

====Suvereni malteški viteški red na Malti====
Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001.
Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«.
Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom.
[[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8.
* Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4.
* Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5.
* »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999).
* Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4.
* Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker &amp; Warburg, London, 1960.
* Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda,  [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm]
* Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}}

== Glej tudi ==
* [[Malteški vitezi]]
* [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]]
* [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]].

== Zunanje povezave ==
* [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021
* [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021

{{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}}
{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]]
[[Kategorija:Malteški vitezi]]
[[Kategorija:Križarske vojne]]
[[Kategorija:Viteški redovi]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>n08770vm7y8dhgmdek5ha6tw4oaw94a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Baskervillski pes (film, 1939)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>301260</id>
    <revision>
      <id>6751857</id>
      <parentid>6347183</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:59:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Gotski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751857</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9280" sha1="rfjmljdl0gl0fianbti4hc56gms8pr4" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Baskervillski pes
| image          = The Hound of the Baskervilles - 1939- Poster.png
| image_size     = 200px
| caption        = Propagandni poster
| director       = [[Sidney Lanfield]]
| producer       = [[Gene Markey]]
| writer         = '''Scenarij:'''&lt;br /&gt;Ernest Pascal&lt;br /&gt;'''Liki:'''&lt;br /&gt;[[Arthur Conan Doyle]]
| starring       = [[Basil Rathbone]]&lt;br/&gt;[[Nigel Bruce]]&lt;br&gt; [[Richard Greene]] &lt;br&gt;[[Wendy Barrie]]
| music          = [[David Buttolph]]&lt;br/&gt;Charles Maxwell&lt;br/&gt;[[Cyril J. Mockridge]]&lt;br/&gt;[[David Raksin]]
| cinematography = Peverell Marley
| editing        = Robert Simpson
| distributor    = [[20th Century Fox]]
| released       = 31. marec 1939
| runtime        = 80 minut
| country        = {{zastava|ZDA}}
| language       = angleščina
}}
[[Slika:Movie dvd cover the hound of baskerville.jpg|thumb|Sprednja platnica DVD izdaje.]]
'''''Baskervillski pes''''', izvirno '''''The Hound of the Baskervilles''''', je igrani [[detektivski film]] iz leta 1939. Stvaritev filma temelji na istoimenskem romanu sir [[Arthur Conan Doyle|Arthurja Conana Doyla]], ''[[Baskervillski pes]]''. Film je režiral [[Sidney Lanfield]], scenarij je prispeval Ernest Pascal.

Film danes velja za najbolj znano kinematografsko predelavo Doylovega romana&lt;ref name=&quot;tcm&quot;&gt;[http://www.tcm.com/tcmdb/title.jsp?stid=78492&amp;category=Articles ''Baskervillski pes'' (1939)] na [[Turner Classic Movies]] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; in se ga pogosto označuje tudi za eno najboljših predelav romana doslej. &lt;ref name=&quot;tcm&quot;/&gt; Med filmom in romanom obstajajo nekatere razlike, ki pa vseeno niso tako izrazite kot npr. pri [[Baskervillski pes (film, 1959)|predelavi]] iz leta 1959.

Glavne vloge so odigrali [[Basil Rathbone]] kot [[Sherlock Holmes]], [[Nigel Bruce]] kot [[John Watson (Sherlock Holmes)|dr. Watson]] in [[Richard Greene]] kot sir Henry Baskerville. Vodstvo studia 20th Century Fox med produkcijo ni niti slutilo, da bo film postal velika uspešnica in da bosta Rathbone in Bruce za vselej postala sinonim za Holmesa in Watsona, tako zaradi filmske kot radijske serije. Ravno iz tega razloga so tudi na propagandnem posterju na prvo mesto postavili Richarda Greena. Drugo mesto je pripadlo Rathbonu, tretje pa [[Wendy Barrie]], ki je upodobila Beryl Stapleton. Nigel Bruce je kot dr. Watson na posterju zasedel šele četrto mesto po pomembnosti. Pri vseh ostalih filmih iz serije sta Rathbone in Bruce vselej zasedla prvi dve mesti na posterjih.

Film se je v zgodovino zapisal kot prvi iz [[Sherlock Holmes (1939)|serije filmov]] o Sherlocku Holmesu, v katerih sta glavni vlogi odigrala Rathbone in Bruce. Od tretjega filma dalje so pravice za serijo prevzeli pri studiu [[Universal Pictures]], skupaj pa so ustvarjalci v udarni zasedbi Rathbone-Bruce posneli kar 14 filmov.

== Vsebina ==
Sherlocka Holmesa (igra ga [[Basil Rathbone]]) in dr. Watsona (igra ga [[Nigel Bruce]]) obišče dr. James Mortimer (igra ga [[Lionel Atwill]]), ki pride na posvet glede obiska sir Henryja Baskervilla (igra ga [[Richard Greene]]). Sir Henry kot zadnji iz rodu Baskervillov velja za dediča posestva v Devonshiru. Dr. Mortimer nad njegovo vrnitvijo iz Kanade ni najbolj navdušen, saj naj bi nad družinskim posestvom viselo prekletstvo. Obstaja namreč legenda o Baskervillskem psu, demonski mrcini, ki naj bi živela v bližnjem močvirju in ki naj bi domnevno ubila vse Baskerville iz devonshirskega področja, začenši s sir Hugom Baskervillom (igra ga [[Ralph Forbes]]).

Holmes legendo zavrne kot [[pravljica|pravljico]], vendar mu Mortimer razloži govorice o nedavni smrti njegovega dobrega prijatelja in Henryjevega strica, sir Charlesa Baskervilla. Čeprav so sir Charlesa na vrtu našli mrtvega in na njem ni bilo znakov fizičnega nasilja, je njegov obraz izražal smrtno grozo, ki je verjetno povzročila [[miokardni infarkt|srčni napad]]. Dr. Mortimer Holmesu nadalje razkrije podrobnost, ki je med uradno preiskavo niso omenili. On je namreč nedaleč od trupla na tleh razločil odtise velikanskega psa. Tega ni nikomur omenil, prav tako je dež naslednji dan spral te odtise.

Sume dr. Mortimerja še potrdi skorajšnji napad na sir Henryja med njegovo potjo do hotela, ki pa ga Holmes in Watson uspešno preprečita. Holmes se naposled odloči na posestvo Baskerville Hall kot varuha sir Henryju poslati dr. Watsona, saj naj bi bil sam prezaposlen z ostalimi zadevami. Ob prihodu na družinsko posestvo sir Henry doživi topel sprejem, saj se hitro spoprijatelji z vsemi sovaščani. Še najbolj se ujame s sestro soseda Johna Stapletona (igra ga Morton Lowry), Beryl Stapleton (igra jo [[Wendy Barrie]]), s katero kmalu začneta tudi ljubezensko razmerje. Dr. Watson o vseh pripetljajih vestno piše obvestila za Holmesa, najbolj mu pade v oči dogodek, ko je neko noč butler g. Barryman s svečo dajal znamenja nekomu daleč stran sredi močvirja.

Sir Henry in dr. Watson prejmeta povabilo na večerjo pri Stapletonovima, kjer pa se ne dogodi nič dramatičnega, razen delno uspešne seanse klicanja duhov gospe Mortimer (igra jo [[Beryl Mercer]]). Watson nato nekega dne sredi močvirja naleti na brezdomca, ki s polnim kovčkom potrebščin potuje naokoli. Ta brezdomec pred Watsonom sname brado in Watson presenečeno spozna, da gre za - Holmesa. On je v tem času mirno raziskoval, česar ne bi mogel, če bi se sir Henryju na posestvu pridružil v osebi. Naslednji dogodek privede do prve smrtne žrtve v primeru, saj zloglasni pes napade bradatega moškega, ki pade s skalnatega previsa sredi močvirja in umre. Holmes pravilno sklepa, da je šlo za obsojenca, ki je pobegnil iz zapora in je zares brat gospe Barryman. S tem pojasni tudi znamenja s svečo, ki jih je Barryman sredi noči pošiljal v močvirje.

Holmes in Watson naslednji dan odpotujeta z vlakom v London, a že na prvi postaji izstopita in se vkrcata na vlak v nasprotno smer. Z navideznim odhodom v London sta namreč želela ustvariti diverzijo, da bi krivec za vse dogajanje napadel sir Henryja. Holmes namreč ni imel nobenih dokazov in tudi če bi obdolžil katerega od vaščanov, bi bil zgolj sum premalo za obsodbo. V času njunega odhoda se ostali vaščani zberejo na večerji v proslavo zaroke med sir Henryjem in Beryl Stapleton. Po večerji sir Henry odide nazaj na svoje posestvo, vendar neznanec nanj naščuva zloglasnega močvirskega psa. Pes ga napade in kljub Henryjevemu dobremu odporu naposled pes zmaga. Preden bi psu uspelo sir Henryja ubiti, na prizorišče vstopita Holmes in Watson, ki psa odstranita in ga z nekaj streli iz pištole tudi pokončata.

Watson močno ranjenega sir Henryja odpelje nazaj na posestvo, medtem ko odide Holmes raziskovat, od kod je pes sploh prišel. Dokoplje se do starega pokopališča sredi močvirja, kjer se da eno od krst premakniti, tako da pod njo nastane večja luknja, primerna za večjega psa. Sredi tega odkritja neznanec pahne Holmesa v luknjo in ga zapre, vendar se prične Holmes hitro reševat skozi leseno loputo, z žepnim nožem. Ko se reši iz luknje, hitro odide nazaj na posestvo, kjer so se že zbrali vsi vaščani. Pred vsemi poda krajši govor o celotnem dogajanju in za krivca obdolži Johna Stapletona, ki naj bi bil dolgo izgubljeni sorodnik Baskervillov. Njegov načrt je bil staro legendo izrabiti in s psom pokončati vse dediče posestva, da bi se z dokazilom svoje sorodstvene linije dokopal do posestva.

Stapleton uspe pobegniti, a Holmes nanj kmalu pozabi, saj razloži, da je postavil policiste na vse možne izhodne poti in da je edina možna pot za pobeg skozi smrtno nevarno močvirje. Film se zaključi v veselem duhu, saj sir Henry in Beryl Stapleton naznanita svojo namero - poročila se bosta in odšla v Kanado ter tam živela svoje zakonsko življenje.

== Igralska zasedba ==
* [[Basil Rathbone]] - [[Sherlock Holmes]]
* [[Nigel Bruce]] - [[John Watson (Sherlock Holmes)|dr. Watson]]
* [[Richard Greene]] - sir Henry Baskerville
* [[Wendy Barrie]] - Beryl Stapleton
* [[Lionel Atwill]] - dr. James Mortimer
* [[John Carradine]] - g. Barryman
* Morton Lowry - John Stapleton
* [[Eily Malyon]] - ga. Barryman
* [[Mary Gordon (igralka)|Mary Gordon]] - [[gospa Hudson]]
* Barlowe Borland - Frankland  
* [[Beryl Mercer]] - Jennifer Mortimer  
* [[Ralph Forbes]] - sir Hugo Baskerville  
* [[E.E. Clive]] - Cabby  
* Lionel Pape - Coroner  
* [[Nigel De Brulier]] - obsojenec

Butler je v Doylovem romanu imenovan [[John Barrymore]], a so ustvarjalci njegovo ime zaradi obstoja znanega ameriškega igralca s tem imenom njegovo ime spremenili v Barryman.

== Viri ==
{{refsez}}

== Zunanje povezave ==
* {{imdb title|id=0031448|title=Baskervillski pes}}
* {{Amg movie|23308|Baskervillski pes}}
* {{tcmdb title|id=78492}}
{{-}}
{{RathboneBruce}}
{{HolmesFilms}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Baskervillski pes (1939)}}
[[Kategorija:Filmi leta 1939]]
[[Kategorija:Ameriški črno-beli filmi]]
[[Kategorija:Ameriški detektivski filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Sidneyja Lanfielda]]
[[Kategorija:Filmi o Sherlocku Holmesu]]
[[Kategorija:Filmi 20th Century Fox]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi o pošastih]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v London]]
[[Kategorija:Ameriški misteriozni filmi]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]</text>
      <sha1>rfjmljdl0gl0fianbti4hc56gms8pr4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peršič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>301318</id>
    <revision>
      <id>6751525</id>
      <parentid>6659270</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T13:33:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wayfarer</username>
        <id>535</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Smrt Janeza Peršiča 29. avgusta 2026</comment>
      <origin>6751525</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="859" sha1="0auounoukq20vtv7pnm3oaqercv8xgj" xml:space="preserve">'''Peršič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Bogomir Peršič]] (1914—1993), partizan, psiholog, univ. prof.
* [[Boštjan Peršič]] (1949—2001), elektrotehnik
* [[Ivan Peršič]] (1907—1971), zdravnik kirurg
* [[Jan Peršič]] (*1975), filozof
* [[Janez Peršič]] (*1948—2026), zgodovinar, univ. profesor
* [[Julijana Peršič]], slikarka
* [[Magda Peršič]] (*1962), etnologinja, muzealka
* [[Majda Mačkovšek - Peršič|Majda Mačkovšek Peršič]] (1919—2014), zdravnica onkologinja
* [[Tadej Peršič]] (*1980), filantrop, informatik
* [[Zorka Peršič]] (1914—2007), kulturna delavka, založnica (direktorica MK)

==Glej tudi==
* priimke [[Peršin]], [[Perše]], [[Peršak]], [[Peršolja]], [[Peršuh]] 

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Peršič}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>0auounoukq20vtv7pnm3oaqercv8xgj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matjaž Berger</title>
    <ns>0</ns>
    <id>304824</id>
    <revision>
      <id>6751725</id>
      <parentid>6738647</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T02:54:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751725</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3156" sha1="d8y795umvn834rlmvnxib9d5a8qwgzj" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Matjaž Berger''', [[slovenci|slovenski]] [[režiser]] in [[dramaturg]], * [[31. januar]] [[1964]], [[Novo mesto]].

==Življenjepis==
Berger je osnovno šolo in [[gimnazija|gimnazijo]] končal v Novem mestu, nato pa se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]].

Po končanem študiju je nekaj let poučeval slovenščino na novomeški gimnaziji. Kasneje je postal prepoznaven predvsem kot režiser treh državnih proslav ob okroglih obletnicah samostojne Slovenije, ob peti, deseti in dvajseti. Režiral je tudi poslovilni nastop [[Katarina Venturini|Katarine Venturini]] in [[Andrej Škufca|Andreja Škufce]], uvod v poslovilno tekmo [[Jure Zdovc|Jureta Zdovca]] z reprezentančnimi kolegi iz selekcij, ki so osvojile svet, odprtje [[Giro d'Italia|Gira d’Italia]] v Kranju leta 1994, petindevetdesetletnico in proslavo stoletnice [[Leon Štukelj|Leona Štuklja]] v Novem mestu,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.siol.net/novice/rubrikon/preprical_nas_je/2011/06/crnovic_matjaz_berger.aspx|title=Matjaž Berger, režiser proslave ob dnevu državnosti, 20. obletnici samostojne Slovenije|last=Crnović|first=Deja|publisher=Planet Siol|date=26. junij 2011|accessdate=16. novembra 2011}}&lt;/ref&gt;.

Berger je [[ravnatelj]] novomeškega [[Anton Podbevšek teater|Anton Podbevšek Teatra]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.radiostudent.si/article.php?sid=16005|title=TERITORIJ TEATRA: Intervju - Matjaž Berger|last=Dobovšek|first=Zala|publisher=Radio Študent|date=27. julij 2008|accessdate=16. novembra 2011}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;, ki ga je sam ustanovil.

==Nagrade&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Matja%C5%BE_Berger|title=Matjaž Berger|publisher=Sigledal.org|accessdate=29. julija 2022|archive-date=2022-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220808220911/https://sigledal.org/geslo/Matja%C5%BE_Berger|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;==
* [[Trdinova nagrada]] (2006)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017930/|title=Berger, Matjaž|publisher=Slovesnka biografija|accessdate=29. julija 2022}}&lt;/ref&gt;
* [[Borštnikova nagrada]] za avtorski uprizoritveni diskurz (Henry James: Portret neke gospe; APT NM in Teatri di vita Bologna) (2009)
* nagrada [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega Olimpijskega komiteja]], kot prvi za umetniške dosežke na temo olimpizma (2014)

==Reference==
{{refsez}}

== Zunanje povezave ==
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175137987 Matjaž Berger: Goli otok ni prostor spomina, tam so ostanki vseh možnih ran]. Nedeljski gost (8. junij 2025). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175168471 Matjaž Berger]. Profil (22. oktober 2025). RTV Slovenija.

{{normativna kontrola}}
{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Berger, Matjaž}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski dramaturgi]]
[[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>d8y795umvn834rlmvnxib9d5a8qwgzj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vovko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307075</id>
    <revision>
      <id>6751704</id>
      <parentid>6112003</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:51:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <origin>6751704</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="735" sha1="bpcfyuh9w74wlk8ppwu2haohfcnlj0e" xml:space="preserve">'''Vovko''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Andrej Vovko]] (1947—2015), zgodovinar, publicist in muzealec
* [[Beti Vovko|Beti (Elizabeta) Vovko]], psihologinja, integrativna terapevtka
* [[Davor Vovko]], pevec, kitarist in pisec besedil pesmi v skupini EMBER
* [[Elizabeta Vovko Ozimek]], knjižničarka, publicistka (Trebnje)
* [[Franc Vovko]] (1879—1943), slepi duhovnik
* [[Mitja Vovko]], arhitekt
* [[Tomaž Vovko]], zdravnik infektolog
* [[Toni Vovko]], novomeški založnik, ilustrator

== Glej tudi ==

* priimke [[Vovk]], [[Volk (priimek)|Volk]], [[Vouk]], [[Vovšek]], [[Vovčko]], [[Volavšek]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Vovko}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>bpcfyuh9w74wlk8ppwu2haohfcnlj0e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Toman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307395</id>
    <revision>
      <id>6751530</id>
      <parentid>6749283</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T13:54:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani tuji nosilci priimka */</comment>
      <origin>6751530</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1633" sha1="n3dvoulr0g9rfe9o534eotgu0q2ez8a" xml:space="preserve">'''Toman''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 211 oseb.  

== Znani slovenski nosilci priimka ==
* [[Ajda Toman]], igralka, lutkarica  
* [[Aleksander Toman]] (1851—1931), agronom, novinar, urednik in publicist (ZDA)
* [[Anton Valentin Toman]] (1802—1885), šolnik
* [[Ažbe Toman]], glasbenik, raziskovalec 
* [[Barbara Ravnik]] Toman (*1956), arheologinja, muzealka
* [[Ignacij Toman]] (1815—1870), kamnosek, kipar
* [[Ivanka Toman]] (1847—1884), dramska igralka
* [[Katarina Toman|Katarina (K.) Toman]]-Kracina (*1968), slikarka, oblikovalka, restavratorka
* [[Mateja Toman]], predsednica Društva distrofikov Slovenije
* [[Mihael Jožef Toman]] (*1953), biolog, limnolog, univ. profesor (Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani)
* [[Lovro Toman]] (1827—1870), pravnik, pesnik, poslanec v dunajskem državnem zboru
* [[Tone Toman]] (1901—1965), sindikalni delavec, krščanski socialist, nosilec partizanske spomenice 1941
* [[Veljko Toman]] (*1944), slikar in restavrator
* [[Urša Toman Drinovec]] (*1972), kiparka
* družina kamnosekov [[Toman (Thomann)]]: Ignacij, Ignacij ml., Peter, Feliks, Anton

== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[František Toman]] (1924—1981), češki politik
* [[Karel Toman]] (1877—1946), češki pesnik s pravim imenom Antonín Bernášek

== Glej tudi ==

* priimke [[Tome]], [[Tomc]], [[Tomec]], [[Tuma]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Toman}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>n3dvoulr0g9rfe9o534eotgu0q2ez8a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sevnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>325485</id>
    <revision>
      <id>6751813</id>
      <parentid>6483126</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:36:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6751813</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="534" sha1="jrafz4y5by0p329xf3pngd7954g8334" xml:space="preserve">'''Sevnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Franjo Sevnik]] (1895—1980), gozdarski strokovnjak 
* [[Lun Sevnik]] (*1992), režiser in scenarist (FAMU) 
* [[Majna Sevnik Firšt]] (1932—2014), baletna plesalka, koreografinja in režiserka
* [[Srdan Sevnik]] (1918—1975), zdravnik, pionir preventivne medicine

== Glej tudi ==

* priimek [[Sevšek]]
* potoka [[Sevnik (Stol)]] in [[Sevnik (Storžič)]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Sevnik}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>jrafz4y5by0p329xf3pngd7954g8334</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Dolenc (izdelovalec godal)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>330093</id>
    <revision>
      <id>6751566</id>
      <parentid>6607054</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:14:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tekst-&gt;predloga</comment>
      <origin>6751566</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1000" sha1="mxq4h6hvupbdsd402frs3jskdfkiaes" xml:space="preserve">{{preusmeritev|Ivan Dolenc}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Ivan Dolenc''' (tudi ''Dollenz''), [[Slovenci|slovenski]] izdelovalec [[godala|godal]], * (?) [[1776]], [[Vipava]], † (?) [[1852]], [[Trst]].

Izdelovanja godal se je učil v [[Cremona|Cremoni]] pri zadnjem velikem mojstru [[Antonio Stradivari|Stradivarijeve]] šole Lorenzu Storiniju in nadaljeval tradicijo svojega učitelja v Trstu.
Njegova godala, ki so slovela po izredni kakovosti, so se odlikovala po zelo prijetnem in bleščeče polnem [[zvok]]u, značilen zanje pa je zlato-rdeč lak. V petdesetih letih dela v Trstu je izdelal več desetin [[violina|violin]], [[viola|viol]] in [[violončelo|violončelov]]. &lt;ref&gt;''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva  družba, Gorica 1974-1994. {{COBISS|ID=7175168}}&lt;/ref&gt; Očetovo delo je nadaljeval sin Jožef Dolenc (1831–1888).
 
== Viri ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{musician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dolenc, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski izdelovalci glasbil]]</text>
      <sha1>mxq4h6hvupbdsd402frs3jskdfkiaes</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751567</id>
      <parentid>6751566</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:15:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751567</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1002" sha1="3ceysqd1tyi7pebrt8x99kh2iytc8ap" xml:space="preserve">{{preusmeritev|Ivan Dolenc}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Ivan Dolenc''' (tudi ''Dollenz''), [[Slovenci|slovenski]] izdelovalec [[godala|godal]], * (?) [[1776]], [[Vipava]], † (?) [[1852]], [[Trst]].

Izdelovanja godal se je učil v [[Cremona|Cremoni]] pri zadnjem velikem mojstru [[Antonio Stradivari|Stradivarijeve]] šole Lorenzu Storiniju in nadaljeval tradicijo svojega učitelja v Trstu.
Njegova godala, ki so slovela po izredni kakovosti, so se odlikovala po zelo prijetnem in bleščeče polnem [[zvok]]u, značilen zanje pa je zlato-rdeč lak. V petdesetih letih dela v Trstu je izdelal več desetin [[violina|violin]], [[viola|viol]] in [[violončelo|violončelov]]. &lt;ref&gt;''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva  družba, Gorica 1974-1994. {{COBISS|ID=7175168}}&lt;/ref&gt; Očetovo delo je nadaljeval sin Jožef Dolenc (1831–1888).
 
== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{musician-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dolenc, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski izdelovalci glasbil]]</text>
      <sha1>3ceysqd1tyi7pebrt8x99kh2iytc8ap</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Potopljene sence</title>
    <ns>0</ns>
    <id>331933</id>
    <revision>
      <id>6751885</id>
      <parentid>5288701</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:12:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751885</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4194" sha1="rc19xs8ploynx0l8g86sok5h3ioktky" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
|name         = Potopljene sence
|image        = Potopljene sence.jpg
|writer       = Clark Gregg (scenarij), &lt;br /&gt;Sarah Kernochan (zgodba)
|starring     = [[Harrison Ford]], &lt;br /&gt;[[Michelle Pfeiffer]], &lt;br /&gt;[[Katharine Towne]]
|director     = [[Robert Zemeckis]]
|producer     = [[DreamWorks]], &lt;br /&gt;[[20th Century Fox|20th Century Fox Film Corporation]], &lt;br /&gt;[[ImageMovers]]
|distributor  = DreamWorks, &lt;br /&gt;20th Century Fox
|released     = 21. julij 2000 
|runtime      = 130 minut
|language     = [[angleščina]]
|budget       = 100 milijonov [[ameriški dolar|$]]
|followed_by  = 
}}

'''Potopljene sence''' (v izvirniku {{jezik-en|What Lies Beneath}}) je [[ZDA|ameriški]] film, v katerem [[Harrison Ford]] in [[Michelle Pfeiffer]] igrata urejen zakonski par, ki se sooči z duhom v svoji hiši, to pa privleče dolgo zamolčane skrivnosti.

== Zgodba ==

Univerzitetni profesor dr. Norman Spencer živi v bivši hiši Normanovega očeta s svojo ženo Claire. Leto pred tem je Claire doživela [[prometna nesreča|prometno nesrečo]], zaradi katere trpi za delno izgubo spomina.

Njuna soseda sta zakonca Warren in Mary Feur, ki se pogosto prepirata. Nekega dne Claire najde Mary jokati in postane zaskrbljena. Ko nekega večera vidi, da Warren Feur v avto nalaga veliko vrečo, posumi, da je bila Mary v enem od prepirov umorjena in začne raziskovati.
Kmalu zatem Claire začne opažati čudne dogodke v svoji hiši - padanje slik, odpiranje vrat in odsev senc v kopalnici. Claire zato začne verjeti, da je Mary dejansko mrtva in jo hodi strašit.

Claire skupaj s prijateljico Jody izvede seanso, na kateri želi navezati stik z [[duh]]om, vendar je seansa brez uspeha. Kasneje se Claire odpravi v kopalnico, kjer najde kad napolnjeno z vodo in opazi duha v ogledalu.

Prestrašena Claire se napoti k Normanu in naleti na Warrena, ki ga takoj obtoži umora svoje žene. Na njeno veliko presenečenje pristopi Mary in pojasni, da je le začasno odšla od doma, Warren pa je za njo peljal njene stvari, kar pojasni, kaj je Warren tistega večera nalagal v avto.

Ko Claire pomisli, da je zadeva rešena, v hiši ponovno pride do padca slike. Tokrat Claire v okvirju najde časopisni članek o pogrešani študentki Madison Elizabeth Frank in ugotovi, da je študirala na univerzi, kjer je predaval tudi Norman. Dodatne informacije poišče pri Madisonini materi in ukrade pramen njenih las. S pomočjo knjige urokov ponovno prikliče duha Madison, ki jo obsede. Ko se Norman vrne domov, ga začne zapeljevati, s tem pa se ji vrne izgubljen spomin in spomni se, da je na dan prometne nesreče zalotila Normana in Madison skupaj. Ker se počuti izdano, se umakne k prijateljici Jody.

Norman kasneje prizna, da je z Madison imel razmerje, vendar se ni želel ločiti od Claire, zaradi česar je Madison naredila samomor v njegovi hiši. Da bi prikril ta incident, se je odločil, da Madison skupaj z njenim avtomobilom potisne v bližnje jezero.

Claire prepriča Normana, naj obvesti policijo in Norman res uporabi telefon. Claire takoj zatem ugotovi, da Norman sploh ni poklical policije, vendar jo Norman takoj zatem zgrabi in omami, takoj zatem pa želi utopiti v kadi. Pojasni ji, da je on v resnici umoril Madison, ki je želela o njunem razmerju poročati dekanu, česar pa Norman ni želel tvegati.

Claire nato nekako uspe pobegniti v avto in Norman ji sledi. Med vožnjo se na cesti pojavi duh in Claire med izogibanjem zapelje v jezero, kamor je Norman odvrgel Madison. Padec avtomobila v jezero dvigne Madisonino truplo, ki zgrabi Normana in ga odvleče na dno, Claire pa se uspe rešiti.

== Povezave ==
* {{IMDb-naslov|0161081}}
* {{Allmovie title|187127}}
* {{mojo title|whatliesbeneath}}

{{Robert Zemeckis}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi 20th Century Fox]]
[[Kategorija:Filmi leta 2000]]
[[Kategorija:Ameriške grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi DreamWorks Pictures]]
[[Kategorija:Filmi o duhovih]]
[[Kategorija:Psihološki trilerji]]
[[Kategorija:Filmi o prešuštvu]]
[[Kategorija:Ameriški dramski filmski trilerji]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Roberta Zemeckisa]]
[[Kategorija:Filmi o amneziji]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>rc19xs8ploynx0l8g86sok5h3ioktky</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam srbskih šahovskih velemojstrov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>334717</id>
    <revision>
      <id>6751625</id>
      <parentid>6748221</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:38:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Alebarasi</username>
        <id>50192</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* I */</comment>
      <origin>6751625</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1379" sha1="5hognobq647jpimj9mxggscic6a7jrd" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] pomembnejših [[Srbi|srbskih]] [[šah]]istk in šahistov.'''

{{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}}
{{compactTOC2}}

== A ==

* [[Boško Abramović]] (1951–2021)

== Č ==
* [[Dragoljub Čirić]]

== G ==
* [[Svetozar Gligorić]]

== I ==
* [[Teodora Injac]]
* [[Ivan Ivanišević]]
* [[Velimir Ivić]]
*[[Borislav Ivkov]]

== K ==

*[[Nikola Karaklajić]]

== L ==

* ''Milunka Lazarević'' (1932–2018)
* [[Ljubomir Ljubojević]]

== M ==
* [[Suzana Maksimović]]
* [[Alisa Marić]]
* [[Mirjana Marić]]
* [[Slobodan Martinović]]
* [[Aleksandar Matanović]] (1930-2023)
* [[Danilo Milanović]]
*[[Borislav Milić]]

== N ==

* [[Predrag Nikolić]] (BiH)
*[[Stanimir Nikolić]] (1935-2021)

== P ==
*[[Miodrag Perunović]]
*([[Marija Petrović]])
*''Jovan Prokopljević'' (1940-2019)

== R ==
* [[Nenad Robulj]]

== S ==
* [[Ivan Sredojević]]

== Š ==
* [[Dragutin Šahović]] (1940–2005)
* [[Dragan Šolak]]

== T ==
* [[Goran Todorović]]
* [[Bora Tot]]
* [[Petar Trifunović]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=All-time Grandmasters - Tata Steel Chess|url=https://www.tatasteelchess.com/archive/player?id=537|website=www.tatasteelchess.com|accessdate=2019-02-18}}&lt;/ref&gt;

== V ==

* [[Milan Vukić]]

== Ž ==

* ''Ljubica Živković'' (née ''Jocić'') (1936–2017)
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Srbov|Šahisti]]
[[Kategorija:Srbski šahisti]]</text>
      <sha1>5hognobq647jpimj9mxggscic6a7jrd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tadej Golob</title>
    <ns>0</ns>
    <id>348013</id>
    <revision>
      <id>6751512</id>
      <parentid>6751499</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T12:36:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751512</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2523" sha1="3ohe4jabgr0mqx1hib210yx0whz4uvh" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Tadej Golob''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[novinar]], kolumnist in [[alpinist]], * [[16. september]] [[1967]], [[Maribor]], [[Slovenija]].

Kot pisatelj je nase opozoril leta 2010, ko je za svoj roman ''[[Svinjske nogice]]'' prejel nagrado [[Kresnik (nagrada)|Kresnik]]. Leto pozneje je izšel mladinski [[pustolovski roman]] [[Zlati zob|''Zlati zob'']].

Po biografijah Petra Vilfana in Zorana Predina je v 2013 izšel roman za odrasle ''Ali boma ye''! in pa zgodba za otroke ''Kam je izginila Brina?''.

Leta 2017 je izšel roman ''Jezero'', njegova prva kriminalka.

Je avtor več intervjujev v reviji ''Playboy'' in nekdanji urednik alpinistične revije ''Grif'' (med 1995 in 2002).

== Objavljena dela ==

* ''Z Everesta'', potopis o smučanju po Everestu (2000) v sodelovanju z [[Davo Karničar|Davom Karničarjem]] in [[Urban Golob|Urbanom Golobom]]&lt;ref&gt;[http://www.topworldbooks.com/detail.aspx?s=22255 Top of The World, mountaineering and polar books site]&lt;/ref&gt;
* ''Moške svinje'', izbor njegovih prispevkov iz slovenske izdaje revije ''[[Playboy]]'' (2005)
* ''Zgodba iz prve roke'', biografija [[Zoran Predin|Zorana Predina]] (2008)
* ''[[Svinjske nogice]]'', roman (2009)
* ''Peter Vilfan'', biografija [[Peter Vilfan|Petra Vilfana]] (2010)
* ''[[Zlati zob]]'', mladinski roman (2011)
* ''Ali boma ye!'', roman (2013)
* ''Kam je izginila Brina'', mladinski roman (2022)
* ''Dajte Gogiju žogo!'', [[Goran Dragić]], od Ilirije do Miamija (2015)
* ''Jezero'', kriminalni roman (2016)
* ''Leninov park'', kriminalni roman (2018)
* ''Nespodobni odvetnik'': biografija [[Peter Čeferin|Petra Čeferina]] (2018)
*''Kot bi Luna padla na zemljo'': biografija [[Milena Zupančič|Milene Zupančič]] (2018)
*''V svojih čevljih'', zgodba [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]], prve slovenske predsednice vlade (2018)
* ''Dolina rož'', kriminalni roman,(2019)
* ''Virus'', kriminalni roman (2020)
* ''Koma'', kriminalni roman (2022)
* ''Oj, Triglav, moj dom'', kriminalni roman (2023)
* ''Bobri: strip'', v sodelovanju s [[Peter Škerl|Petrom Škerlom]] (2024) 
* ''Brezno'', kriminalni roman (2025) 

== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* http://www.bukla.si/?action=clanki&amp;limit=12&amp;article_id=2352 
{{Predloga:Kresnikovi nagrajenci}}
{{Normativna kontrola}}
{{literat-stub}}

{{DEFAULTSORT:Golob, Tadej}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski alpinisti]]
[[Kategorija:Tadej Golob| ]]
[[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]]</text>
      <sha1>3ohe4jabgr0mqx1hib210yx0whz4uvh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trinajst selskih žrtev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>361405</id>
    <revision>
      <id>6751541</id>
      <parentid>6569621</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T14:28:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>manjši popravki</comment>
      <origin>6751541</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1882" sha1="n2nycyfgpwh3rflapxe484s74bqskdf" xml:space="preserve">'''''Trinajst selskih žrtev''''' je skupinsko ime za trinajsterico [[Koroški Slovenci|koroških]] upornikov proti [[nacizem|nacizmu]] v času [[2. svetovna vojna|2. svetovne vojne]], ko je bila [[Avstrija]] priključena [[Tretji Rajh|Tretjemu Rajhu]]. Trinajsterica je bila aprila 1943 na montiranem sodnem procesu, ki ga je vodil najzloglasnejši nacistični sodnik [[Roland Freisler]], obtožena in obsojena &quot;priprave na [[Veleizdaja|veleizdajo]]&quot;. Sodba je bila izvršena 29. aprila 1943 na [[Dunaj|Dunaju]], vseh trinajst obsojenih je bilo usmrčenih z [[obglavljenje]]m. Čeprav vsi člani trinajsterice niso izvirali iz [[Sele, Avstrija|Sel]] na Koroškem, se je skupine sčasoma prijelo ime Trinajst selskih žrtev, saj so od leta 1949 vsi pokopani prav tam.

== Trinajsterica ==
Skupino, ki je bila 29. aprila 1943 obglavljena na Dunaju, so sestavljali: Ivan Dovjak, Franc Gregorič, [[Florijan Kelih]], [[Urh Kelih]], Micka Olip, [[Tomaž Olip]], [[Jakob Oraže]], [[Janez Oraže]], [[Jernej Oraže]], Jurij Pasterk, [[Franc Pristovnik]], Franc Weinzierl in [[Miha Županc]]. Za štirinajsto žrtev istega nacističnega procesa velja Tomaž Olip (starejši) iz Obirskega, ki je bil sicer obsojen na 8 let zapora, vendar je kmalu po obsodbi umrl za posledicami [[gestapo|gestapovskega]] mučenja v zaporih v [[Celovec|Celovcu]]. Člani skupine niso izvirali izključno iz [[Sele, Avstrija|Sel]], marveč so bili doma iz širšega obmejnega področja na severni strani [[Karavanke|Karavank]], in sicer iz občin [[Borovlje]], [[Sele, Avstrija|Sele]] in [[Železna Kapla]].&lt;ref&gt; Govor predsednice KSŠŠD Mire Stadler na komemoraciji, 29.04.2013 na Dunaju,  http://nsks.at/?p=2414 &lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Leto 1943]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Nemčiji]]
[[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]]</text>
      <sha1>n2nycyfgpwh3rflapxe484s74bqskdf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>McDonnell Douglas DC-10</title>
    <ns>0</ns>
    <id>368151</id>
    <revision>
      <id>6751731</id>
      <parentid>6748853</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T03:44:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751731</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29743" sha1="64i3a2tkw1wcxjhz40wdsjtlplvd663" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
 |name= DC-10
 |image= Ariana Afghan Airlines DC-10 Fitzgerald.jpg&lt;!-- Flight images are preferred for aircraft - Please do not change this image without a talk page discussion --&gt;
 |caption= DC-10-30 letalske družbe [[Ariana Afghan Airlines]] na [[Letališče London Heathrow|letališču London Heathrow]] leta 1980
}}{{Infobox aircraft type
 |type= [[Širokotrupno letalo|Širokotrupno]] [[Turboventilatorski motor|reaktivno]] [[potniško letalo|potniško]] in [[transportno letalo|tovorno letalo]]
 |national origin= [[ZDA]]
 |manufacturer= [[McDonnell Douglas]]
 |designer=
 |first flight= 29. avgust 1970
 |introduced= 5. avgust 1971 pri [[American Airlines]]u
 |retired= 24. februar 2014 (kot potniško letalo)
 |status= V uporabi za prevoz tovora in posebne namene
 |primary user= [[FedEx Express]]&lt;!--Limit one (1) primary user. Top 4 users listed in 'primary user' and 'more users' fields based on number of their fleets. --&gt;
 |more users= [[Transportes Aéreos Bolivianos|TAB Cargo]]&lt;br /&gt;10 Tanker Air Carrier &lt;!-- Limit is three (3) in 'more users' field, four (4) total users with primary user. Please separate with &lt;br /&gt;.--&gt;
 |produced= 1968–1988
 |number built= DC-10: 386&lt;ref name=&quot;dc10-boeing&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.boeing.com/commercial/dc-10/index.html |title=Boeing: Commercial Airplanes - DC-10 Family |work=Boeing |accessdate=22. decembra 2022 |archive-date=10. maja 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120510001514/https://www.boeing.com/commercial/dc-10/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;KC-10: 60&lt;ref name=&quot;dc10-boeing&quot;/&gt;
 |unit cost=
 |variants with their own articles= [[McDonnell Douglas KC-10 Extender]]
 |developed into= [[McDonnell Douglas MD-11]]
}}
|}

'''McDonnell Douglas DC-10''' je [[trimotorno reaktivno letalo|trimotorno]] [[širokotrupno letalo|širokotrupno]] [[reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo|potniško]] in [[transportno letalo|tovorno letalo]], ki ga je med januarjem 1968 in decembrom 1988 v tovarni v mestu [[Long Beach]] v [[Združene države Amerike|ameriški]] zvezni državi [[Kalifornija]] proizvajalo podjetje [[McDonnell Douglas]].

Letalo DC-10 je bilo neke vrste naslednik manjšega štirimotornega letala [[Douglas DC-8|DC-8]]. Zasnovano je bilo pri ameriškem proizvajalcu [[Douglas Aircraft Company|Douglas]] leta 1966, ko je tamkajšnja letalska družba [[American Airlines]] iskala širokotrupno letalo, ki bi bilo manjše od [[Boeing 747|Boeinga 747]], a bi hkrati omogočalo polete daljšega dosega in uporabo na krajših [[vzletno-pristajalna steza|vzletno-pristajalnih stezah]].&lt;ref name=&quot;airways&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://airwaysmag.com/american-dc-10-into-service/ |title=8/05/1971: American Airlines Places DC-10 into Service |accessdate=23. decembra 2022 |date=5. avgust 2022 |last=Cross |first=Lee |work=Airways |language=en }}&lt;/ref&gt; Leta 1967 je prišlo do združitve podjetja Douglas s podjetjem [[McDonnell Aircraft|McDonnell]] ter je bilo letalo DC-10 prvo, ki se je proizvajalo pod imenom McDonnell Douglas.

V tovarni v mestu Long Beach se je sredi leta 1988, torej nekaj mesecev pred dokončanjem zadnjega novega letala DC-10, začelo delo na prvih primerkih naslednika [[McDonnell Douglas MD-11|MD-11]], ki je bil pravzaprav podaljšana in posodobljena različica letala DC-10. Komercialna uporaba potniških letal DC-10 se je začela avgusta 1971 pri ameriških letalskih družbah American Airlines in [[United Airlines]].&lt;ref name=&quot;dc10-boeing&quot;/&gt; Zadnje novo letalo DC-10 je bilo dobavljeno nigerijski letalski družbi Nigeria Airways julija 1989.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airframe/mcdonnell-douglas-dc-10-30-n270ax-omni-air-international/r75pw1 |title=N270AX Omni Air International McDonnell Douglas DC-10-30 |accessdate=22. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en |archive-date=2022-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221222204746/https://www.planespotters.net/airframe/mcdonnell-douglas-dc-10-30-n270ax-omni-air-international/r75pw1 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Posebnost letala DC-10 so trije motorji, dva na krilih in eden na repu. Tako konfiguracijo motorjev uporabljata tudi njegov naslednik MD-11 in konkurent [[Lockheed L-1011 TriStar]], katerega prodaja je bila s 386 izdelanimi letali DC-10, ki so bila dobavljena letalskim družbam, presežena za 136 primerkov. Največja kapaciteta je bila 399 potnikov, vendar pa je FAA izdala dovoljenje za največ 380 potnikov v enem razredu. Tipične so bile konfiguracije za prevoz 270 potnikov v dveh razredih.

Potniška letala DC-10 so bila uporabljana na srednjih in dolgih progah. Prvotna različica DC-10-10 je v povprečju imela doseg približno 5600 kilometrov ter je bila večinoma uporabljana za polete znotraj Združenih držav Amerike.&lt;ref name=&quot;51years&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://simpleflying.com/51-years-of-flight-the-story-of-the-dc-10/ |title=51 Years Of Flight: The Story Of The DC-10 |accessdate=23. decembra 2022 |date=27. avgust 2021 |last=Singh |first=Sumit |work=Simple Flying |language=en }}&lt;/ref&gt; Različica DC-10-15 je imela močnejše motorje ter je ponujala možnost uporabe na vzletno-pristajalnih stezah v okolju nizke gostote zraka zaradi visoke temperature zraka in visoke lege (angleško ''hot and high''). Za medcelinske polete so letalske družbe večinoma uporabljale različici DC-10-30 in DC-10-40, ki sta v povprečju imeli doseg približno 9600 kilometrov. Proizvodnja različice DC-10-30 se je začela leta 1972, proizvodnja različice DC-10-40 pa leta 1973.&lt;ref name=&quot;51years&quot;/&gt; Na različici DC-10-30 je temeljil leteči tanker [[McDonnell Douglas KC-10 Extender|KC-10 Extender]], ki je bil izdelan v 60 primerkih za [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike]].&lt;ref name=&quot;dc10-boeing&quot;/&gt;

Prvotna letala DC-10 so še naprej imela inženirja leta kot tretjega člana posadke v pilotski kabini. Kratko pred tem, ko je [[Boeing]] leta 1997 odkupil podjetje McDonnell Douglas, je bila predstavljena možnost nadomestitve prvotne pilotske kabine s sodobno [[stekleni kokpit|stekleno pilotsko kabino]], kakršna je bila vgrajevana tudi v nova letala MD-11. Tako spremenjena letala DC-10 so bila preimenovana v MD-10, s posodobitvijo pa je bila odstranjena potreba po inženirju leta in omogočena enotna certifikacija [[pilot]]ov (angleško ''[[type rating]]'') za upravljanje letal MD-10 in MD-11.

Uporaba potniških letal DC-10 se je končala 24. februarja 2014.&lt;ref name=&quot;bbc-end&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/uk-england-birmingham-26259236 |title=Remembering the DC-10: End of an era or good riddance? |accessdate=22. decembra 2022 |date=24. februar 2014 |last=Richardson |first=Tom |work=BBC News Online |language=en }}&lt;/ref&gt; Nekaj tovornih letal MD-10 je še naprej v redni uporabi, večinoma pri ameriški letalski družbi FedEx Express. V občasni uporabi so tudi štiri nekdanja potniška letala DC-10-30, ki so bila predrugačena v letala za [[zračno gašenje požarov]].&lt;ref name=&quot;ps-10tanker&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airline/10-Tanker-Air-Carrier |title=10 Tanker Air Carrier Fleet Details and History |accessdate=22. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en |archive-date=2022-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221222125231/https://www.planespotters.net/airline/10-Tanker-Air-Carrier |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Različice==
[[Slika:McDonnell Douglas DC-10-10, United Airlines AN1599703.jpg|sličica|DC-10-10 letalske družbe United Airlines]]
[[Slika:McDonnell Douglas DC-10-15, AeroMexico AN0209927.jpg|sličica|DC-10-15 letalske družbe Aeroméxico]]
[[Slika:Swissair McDonnell Douglas DC-10-30 HB-IHD &quot;Thurgau&quot; (23674522266).jpg|sličica|DC-10-30 letalske družbe Swissair]]
[[Slika:McDonnell Douglas DC-10-40, Northwest Airlines AN0215812.jpg|sličica|DC-10-40 letalske družbe Northwest Airlines]]

===Prvotno letalo===

Prvotna potniška različica je bila '''DC-10-10'''. To je bila tudi različica, ki je bila leta 1971 prva uvedena v komercialno uporabo, proizvodnja pa je potekala do leta 1981. Poganjali so jo trije motorji [[General Electric CF6|General Electric CF6-6]] ter je bila sploh prvo letalo, ki je uporabljalo ta tip motorja. Izdelanih je bilo 122 primerkov.

Hkrati je obstajala tudi kombinirana potniško-tovorna različica '''DC-10-10CF''' (angleško ''Convertible Freighter'', 'spremenljivo tovorno letalo'). Izdelanih je bilo devet primerkov, od česar jih je osem uporabljala letalska družba Continental Airlines, enega pa letalska družba United Airlines.

Različica '''DC-10-15''' je bila identična različici DC-10-10, le da je imela povečan potisk motorjev. Zasnovana je bila z namenom uporabe na vzletno-pristajalnih stezah v okolju nizke gostote zraka zaradi visoke temperature zraka in visoke lege (angleško ''hot and high''). Nastala je po želji mehiških letalskih družb Mexicana in Aeroméxico leta 1979, proizvodnja pa je potekala med letoma 1981 in 1983. Izdelanih je bilo sedem primerkov.

V zgodnjih letih je bila predlagana tudi dvomotorna različica, ki je bila znana pod imenom '''DC-10 Twin''', a do proizvodnje nikoli ni prišlo.

===Letala s podaljšanim dosegom===

Prvotna različica s podaljšanim dosegom je bila '''DC-10-30''', ki je bila s 163 izdelanimi primerki tudi najbolj pogosta različica letala DC-10. Proizvodnja je potekala med letoma 1972 in 1988. Različico DC-10-30 je uporabljalo 38 letalskih družb, vključno z jugoslovansko letalsko družbo [[Air Serbia|JAT]]. Prvi primerki so bili dobavljeni letalskima družbama [[KLM]] in [[Swissair]] 21. novembra 1972. Poganjali so jo trije motorji General Electric CF6-50, medtem ko je bil doseg podaljšan s pomočjo večjih tankov za gorivo in večjega razpona kril. Ker je bila težja od različice DC-10-10, je imela različica DC-10-30 tudi eno dodatno [[pristajalno podvozje]].

Kombinirana potniško-tovorna različica '''DC-10-30CF''' je bila izdelana v 27 primerkih. Prvi uporabnici sta bili ameriški letalski družbi Overseas National Airways in Trans International Airlines leta 1973.

Različica '''DC-10-30ER''' (angleško ''Extended Range'', 'podaljšan doseg') je imela vgrajen en dodatni tank za gorivo, ki je bil nameščen v tovorni prostor v zadnjem delu trupa. Doseg je znašal približno 10.600 kilometrov, kar je bilo približno 1100 kilometrov več v primerjavi z različico DC-10-30. Prvo letalo DC-10-30ER je bilo dobavljeno finski letalski družbi [[Finnair]] leta 1981. Izdelanih je bilo šest novih letal DC-10-30ER, medtem ko je bilo pet obstoječih letal DC-10-30 z vgraditvijo dodatnega tanka za gorivo predrugačenih v letala DC-10-30ER.

Tovorna različica '''DC-10-30AF''' (angleško ''All Freight'', 'vse tovor') je bila znana tudi kot DC-10-30F in predstavljena leta 1979. Začetek proizvodnje je bil odložen, ker italijanska letalska družba [[Alitalia]] ni potrdila naročila. Nazadnje se je proizvodnja začela maja 1984, ko so iz FedExa potrdili naročilo prvega primerka. Izdelanih je bilo deset novih letal.

Različica '''DC-10-40''' je bila posodobitev prvotnega potniškega letala DC-10-10. Imela je povečano najvišjo vzletno težo in močnejše motorje. Razpon kril je bil enak kot na različici DC-10-30. Poganjali so jo motorji iz družine [[Pratt &amp; Whitney JT9D]]. Nastala je po želji ameriške letalske družbe Northwest Airlines, ki si je prizadevala za vgradnjo enakih motorjev kot na [[Boeing 747|Boeingu 747]]. Prvotno je bila imenovana DC-10-20, ime pa je bilo spremenjeno, ker so jo pri omenjeni letalski družbi ob uvedbi leta 1973 hoteli oglaševati kot najnovejšo izpeljanko letala DC-10. Izdelanih je bilo 42 novih letal, druga uporabnica pa je bila japonska letalska družba Japan Airlines.

Predlagana je bila tudi različica '''DC-10-50''', ki bi jo poganjali motorji iz družine [[Rolls-Royce RB211]]. Uporabnica je imela biti britanska letalska družba [[British Airways]]. Ta se je na koncu odločila za nakup konkurenčnih letal Lockheed L-1011 TriStar ter ni bilo nobenega izdelanega primerka.

===Letala za posebne namene===
[[Slika:KC-10 Extender (2151957820).jpg|sličica|Uporaba letečega tankerja KC-10 Extender]]
{{Glej tudi|McDonnell Douglas KC-10 Extender}}

Prva različica za posebne namene je bila '''KC-10 Extender'''. Gre za [[leteči tanker]] oziroma letalo za prečrpavanje goriva med letom, ki ga je naročilo [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike]]. Proizvodnja je potekala med letoma 1981 in 1988, ko je bilo izdelanih natančno 60 primerkov. Letalo KC-10 Extender je temeljilo na kombinirani potniško-tovorni različici DC-10-30CF, vgrajevani pa so bili izključno motorji iz družine General Electric CF6.

Različica '''KDC-10''' je zelo podobna različici KC-10 Extender, vendar pa je nastala s spreminjanjem obstoječih letal DC-10-30CF, ki so bila prvotno uporabljana v komercialnem letalstvu. Tako predrugačena so bila štiri letala. Glavni uporabnik je bilo Kraljevo vojno letalstvo Nizozemske z dvema letaloma. Preostala dva primerka letala KDC-10 uporabljata letalski družbi Omega Aerial Refueling Services in Global Airtanker Service, ki ju dajeta v najem vojaškim strankam.

Različica '''DC-10 Air Tanker''' je namenjena za [[zračno gašenje požarov]]. Izdelanih je bilo pet letal, ki so nastala s spreminjanjem nekdanjih potniških letal DC-10-10 ali DC-10-30. Projekt se je začel leta 2002 na spodbudo podjetja 10 Tanker Air Carrier s sedežem v ameriški zvezni državi [[Nova Mehika]], ki je tudi edina uporabnica. Prometno dovoljenje je bilo podeljeno marca 2006. Edini primerek, ki je nastal iz nekdanjega letala DC-10-10, je bil upokojen. Štirje primerki, ki so nastali s spreminjanjem prvotnih letal DC-10-30, ostajajo v uporabi.

===MD-10===
[[Slika:FedEx 912.jpg|sličica|Posodobljena tovorna različica MD-10 letalske družbe FedEx Express]]
'''MD-10''' je posodobljena tovorna različica, ki je bila predstavljena leta 1996, tik preden je Boeing  leta 1997 odkupil podjetje McDonnell Douglas. Gre za spreminjanje obstoječih letal DC-10, pri čemer je prvotna pilotska kabina nadomeščena s sodobno [[stekleni kokpit|stekleno pilotsko kabino]]. S tem je odstranjena potreba po inženirju leta kot tretjem članu posadke v pilotski kabini.

Steklena pilotska kabina, ki jo vgradijo v letalo MD-10, je enaka kot v letalu MD-11, ki je nasledilo prvotno letalo DC-10, kar pomeni enotno certifikacijo pilotov (angleško ''[[type rating]]'') za letali MD-10 in MD-11. To je letalski družbi FedEx Express omogočilo najemanje certificiranih pilotov letal MD-11 tudi za upravljanje letal MD-10. Omenjena letalska družba je tudi glavna uporabnica letal MD-10. Na ta način je bilo predrugačenih 82 od vsega skupaj 113 letal DC-10 v njeni zgodovinski floti, od česar jih je bilo leta 2022 v uporabi še osem.&lt;ref name=&quot;ps-fedex&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airline/Federal-Express |title=FedEx Express Fleet Details and History |accessdate=22. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en |archive-date=2017-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170628192033/https://www.planespotters.net/airline/Federal-Express-(FedEx) |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Uporaba==
[[File:JAT DC-10-30 (6068614970).jpg|thumb|JAT je z letalom DC-10-30 povezal Beograd in Ljubljano z New Yorkom]]
[[Slika:N17085 10 Tanker Air Carrier 1975 McDonnell Douglas DC-10-30 - cn 47957 - 201 (30738227600).jpg|sličica|Gašenje požara z letalom DC-10 Air Tanker]]

Krstni polet različice DC-10-10 je bil opravljen 29. avgusta 1970.&lt;ref name=&quot;dc10-boeing&quot;/&gt; Do podelitve prometnega dovoljenja 29. julija 1971 je bilo opravljenih 929 testnih poletov v skupnem trajanju 1551 ur. Prvi uporabnici potniških letal DC-10-10 sta bili ameriški letalski družbi [[American Airlines]] in [[United Airlines]]. Obema so prve primerke začeli dobavljati takoj po podelitvi prometnega dovoljenja, prvi komercialni polet pa je bil opravljen z letalom prve omenjene 5. avgusta 1971 med [[Los Angeles]]om in [[Chicago]]m.&lt;ref name=&quot;dc10-boeing&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;airways&quot;/&gt;

Pri American Airlinesu so do upokojitve potniških letal DC-10 leta 2000 uporabljali vsega skupaj 66 primerkov, kar je bila največja flota potniških letal DC-10 med vsemi uporabnicami.&lt;ref name=&quot;51years&quot;/&gt; Pri United Airlinesu so potniška letala DC-10 upokojili leta 2001, letalska družba pa je vsega skupaj uporabljala 59 primerkov. Obe letalski družbi sta večinoma uporabljali prvotno različico DC-10-10, vendar pa je vsaka v svoji floti imela tudi po 11 primerkov različice DC-10-30.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airline/American-Airlines |title=American Airlines Fleet Details and History |accessdate=23. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en |archive-date=2015-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150628203017/http://www.planespotters.net/Airline/American-Airlines |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airline/United-Airlines |title=United Airlines Fleet Details and History |accessdate=23. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en |archive-date=2019-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190329183831/https://www.planespotters.net/airline/United-Airlines |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Potniška letala DC-10 je dolga leta uporabljala tudi jugoslovanska letalska družba [[Air Serbia|JAT]], ki je v svoji floti imela sedem primerkov različice DC-10-30.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airline/JAT-Yugoslav-Airlines |title=JAT Yugoslav Airlines Fleet Details and History |accessdate=22. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en |archive-date=2022-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221222125233/https://www.planespotters.net/airline/JAT-Yugoslav-Airlines |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Šlo je za največje letalo v JAT-ovi floti, ki je bilo uporabljano tudi za opravljanje rednih poletov med [[Beograd]]om in [[New York]]om z vmesnim postankom v [[Ljubljana|Ljubljani]].

Zadnja redna uporabnica potniških letal DC-10 v Združenih državah Amerike je bila letalska družba Northwest Airlines, ki jih je upokojila 8. januarja 2007 po opravljenem rednem poletu med [[Honolulu]]jem in [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolisom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://simpleflying.com/northwest-dc-10-retirement/ |title=Why Northwest Retired Its DC-10 Fleet In 2007 |accessdate=22. decembra 2022 |date=8. junij 2021 |last=Pearson |first=James |work=Simple Flying |language=en }}&lt;/ref&gt; Nato so bila potniška letala DC-10 v Združenih državah Amerike uporabljana le še za manjše število čarterskih in vojaških poletov, kar se je dokončno končalo februarja 2012. Zadnja svetovna uporabnica potniških letal DC-10 je bila bangladeška letalska družba Biman, ki je zadnji redni polet opravila 20. februarja 2014 med bangladeško prestolnico [[Daka]] in angleškim mestom [[Birmingham]], nato pa do dokončne upokojitve 24. februarja 2014 priredila še nekaj posebnih krožnih poletov nad Veliko Britanijo.&lt;ref name=&quot;bbc-end&quot;/&gt;

Leteče tankerje KC-10 Extender še naprej uporabljajo pri Vojnem letalstvu Združenih držav Amerike. Kraljevo vojno letalstvo Nizozemske je dva podobna leteča tankerja KDC-10, ki sta nastala s spremembo prvotnih primerkov kombinirane potniško-tovorne različice DC-10-30CF, upokojilo v letih 2019 oziroma 2021. V uporabi ostajajo štiri nekdanja potniška letala DC-10-30, ki so bila po koncu prvotne uporabe predrugačena v letala DC-10 Air Tanker za zračno gašenje požarov.&lt;ref name=&quot;ps-10tanker&quot;/&gt; Stacionirana so v Združenih državah Amerike, vendar pa so požare gasila tudi v drugih državah, npr. v [[Avstralija|Avstraliji]].

V komercialni uporabi ostaja devet tovornih letal MD-10. Osem jih uporablja ameriška letalska družba FedEx Express, eno pa bolivijska letalska družba TAB Cargo. FedEx Express je v svoji zgodovini uporabljal vsega skupaj 113 tovornih letal DC-10, od česar jih je bila velika večina z vgraditvijo steklene pilotske kabine predrugačenih v različico MD-10.&lt;ref name=&quot;ps-fedex&quot;/&gt;

==Nesreče in incidenti==

Letala DC-10 so bila udeležena pri 61 letalskih nesrečah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/types/McDonnell-Douglas-DC-10/index |title=McDonnell Douglas DC-10 |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}&lt;/ref&gt; V njih je bilo 33 letal nepopravljivo poškodovanih, na krovu pa je umrlo 1261 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/types/McDonnell-Douglas-DC-10/statistics |title=DC-10 Statistics |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}&lt;/ref&gt; V sedemdesetih letih 20. stoletja so varnostne pomanjkljivosti omadeževale ugled letal DC-10, ki pa so po odstranitvi teh pomanjkljivosti v naslednjih desetletjih nabrala na tisoče ur letenja brez resnih incidentov. Danes je zgodovina letal DC-10 na področju varnosti primerljiva s tisto drugih reaktivnih letal iz šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja.

Konstrukcijska napaka na tovornih vratih je v prvih letih uporabe prispevala k dvema resnima incidentoma. Na letu 96 American Airlinesa 12. junija 1972 so se tovorna vrata odprla med letom nad mestom Windsor v kanadski provinci [[Ontario]], a je letalo varno pristalo in ni bilo smrtnih žrtev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19720612-0 |title=ASN Aircraft accident McDonnell Douglas DC-10-10 N103AA Windsor, ON |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}&lt;/ref&gt; Skoraj identičen incident s tovornimi vrati se je zgodil na letu 981 Turkish Airlinesa 3. marca 1974, vendar pa so bile posledice katastrofalne, saj je letalo strmoglavilo v gozdno območje na severu Francije, približno 37 kilometrov od [[Pariz]]a, pri čemer je umrlo vseh 346 ljudi na krovu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19740303-1 |title=ASN Aircraft accident McDonnell Douglas DC-10-10 TC-JAV Bois d'Ermenonville |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}&lt;/ref&gt;

Po nesreči leta 981 so na letalih DC-10 spremenili tovorna vrata, nakar več ni bilo tovrstnih incidentov. Kljub temu se je 25. maja 1979 zgodila nova smrtna nesreča, ko je letalu DC-10 na letu 191 American Airlinesa tik po vzletu iz Chicaga odpadel motor ter je strmoglavilo v neposredni bližini letališča, pri čemer je umrlo 273 ljudi, vključno z dvema žrtvama na tleh.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19790525-2 |title=ASN Aircraft accident McDonnell Douglas DC-10-10 N110AA Chicago-O'Hare International Airport, IL (ORD) |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}&lt;/ref&gt; Zaradi te nesreče je bilo vsem letalom DC-10 dobrih mesec dni prepovedano leteti v zračnem prostoru Združenih držav Amerike, vendar pa je bilo nazadnje ugotovljeno, da je motor odpadel, ker pri American Airlinesu med opravljanjem postopka odstranjevanja in ponovnega nameščanja motorja zaradi vzdrževanja niso upoštevali navodil proizvajalca.&lt;ref name=&quot;51years&quot;/&gt;

Kmalu zatem se je 28. novembra 1979 na letu 901 letalske družbe Air New Zealand zgodila nova smrtna nesreča z letalom DC-10. Šlo je za krožen turistični polet z izhodiščem v [[Auckland]]u na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]], ki se je po preletu nad [[Antarktika|Antarktiko]] imel vrniti na Novo Zelandijo, vendar pa je letalo na Antarktiki zaradi pilotove napake trčilo v goro, pri čemer je umrlo vseh 257 ljudi na krovu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19791128-0 |title=ASN Aircraft accident McDonnell Douglas DC-10-30 ZK-NZP Mount Erebus |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}&lt;/ref&gt;

Še ena smrtna nesreča z letalom DC-10 se je zgodila 19. julija 1989 na letu 232 United Airlinesa, ko je zasilno pristalo v ameriški zvezni državi [[Iowa]], potem ko mu je med letom eksplodiral motor na repu, kar pa je povzročilo odpoved hidravlike in skoraj popolno nezmožnost upravljanja. Na krovu je bilo 296 ljudi, od česar jih je preživelo 185 in umrlo 111.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19890719-1 |title=ASN Aircraft accident McDonnell Douglas DC-10-10 N1819U Sioux Gateway Airport, IA (SUX) |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}&lt;/ref&gt; Poškodovanih je bilo 171 ljudi, torej velika večina preživelih, eden izmed njih pa je mesec dni pozneje poškodbam podlegel in postal 112. smrtna žrtev te nesreče.

Kasneje smrtne nesreče letal DC-10 so bile večinoma posledica poskusov pristajanja ob slabih vremenskih razmerah. Na letu 772 francoske letalske družbe UTA je 19. septembra 1989 umrlo vseh 170 ljudi na krovu letala DC-10, ki je bilo tarča terorističnega napada z eksplozivno napravo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19890919-1 |title=ASN Aircraft accident McDonnell Douglas DC-10-30 N54629 Ténéré desert |accessdate=23. decembra 2022 |work=Aviation Safety Network |language=en }}&lt;/ref&gt;

Zloglasen je bil tudi incident, ki se je pripetil 7. aprila 1994, ko se je na tovorno letalo DC-10 letalske družbe FedEx Express kot potnik vkrcal inženir leta, ki je med letom poskusil s kladivi in harpuno ubiti trije člane posadke, nato pa namerno strmoglavljenje letala s samomorilskim dejanjem prikazati kot nesrečo. Posadki se je uspelo ubraniti in varno pristati na domačem letališču v [[Memphis, Tennessee|Memphisu]], vendar pa so vsi trije člani utrpeli hude poškodbe, ki so pomenile konec njihovih karier v komercialnem letalstvu. Napadalca, ki je v bojih s člani posadke tudi sam utrpel hude poškodbe, je doletela kazen dosmrtnega zapora. Njegov nagib za napad naj bi bilo dejstvo, da mu je grozila izguba zaposlitve zaradi ponarejanja podatkov o delovnih urah, pa tudi poskus zavarovalne goljufije, saj je imel sklenjeno polico življenjskega zavarovanja, ki bi v primeru njegove smrti v nesreči njegovi družini zagotovila 2,5 milijona dolarjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://simpleflying.com/fedex-flight-705-hijack-story/ |title=How A FedEx Crew Overcame Serious Injuries To Recover A Hijack Situation And Land Safely |accessdate=23. decembra 2022 |date=9. april 2022 |last=Hardiman |first=Jake |work=Simple Flying |language=en }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.aerotime.aero/articles/30686-today-in-history-fedex-flight-705-attempted-hijacking |title=Today in history: FedEx Flight 705 attempted hijacking |accessdate=25. decembra 2022 |date=6. april 2022 |last=Wignall |first=Alec |work=AeroTime |language=en }}&lt;/ref&gt;

V 21. stoletju so bili pri tovorni letalski družbi FedEx Express zabeleženi trije incidenti, ki so imeli za posledico izgubo letal MD-10. Dva incidenta sta bila posledica napak pri vzdrževanju, smrtnih žrtev pa ni bilo.

==Tehnične značilnosti==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!
!DC-10-10
!DC-10-15
!DC-10-30
!DC-10-40
|-
|Posadka || colspan=4 align=&quot;center&quot; | 3 ali 2{{Efn|Prvotne različice so imele tričlansko posadko. Tovorna različica MD-10, ki je lahko nastala s posodobitvijo katerekoli prvotne različice, ima dvočlansko posadko.}}
|-
|Število potnikov (3 razredi)|| colspan=4 align=&quot;center&quot; | 255
|-
|Število potnikov (2 razreda)|| colspan=4 align=&quot;center&quot; | 285
|-
|Število potnikov (1 razred)|| colspan=4 align=&quot;center&quot; | 380{{Efn|V skladu s prometnim dovoljenjem, ki ga je izdala pristojna služba FAA v Združenih državah Amerike. Dejansko je bila največja kapaciteta 399 potnikov.}}
|-
|Tovor || colspan=2 align=&quot;center&quot; | 22 LD7 palet || colspan=2 align=&quot;center&quot; | 23 LD7 palet
|-
|Dolžina || colspan=4 align=&quot;center | 51,97 m
|-
|Višina || colspan=4 align=&quot;center&quot; | 17,7 m
|-
|Razpon kril || colspan=2 align=&quot;center&quot; | 47,34 m || colspan=2 align=&quot;center&quot; | 50,4 m
|-
|Premer trupa || colspan=4 align=&quot;center&quot; | 6,02 m
|-
|Širina kabine || colspan=4 align=&quot;center&quot; | 5,54 m
|-
|Maks. vzletna teža || align=&quot;center&quot; | 195.045 kg || align=&quot;center&quot; | 206.385 kg || align=&quot;center&quot; | 259.459 kg || align=&quot;center&quot; | 251.701 kg
|-
|Potovalna hitrost || colspan=4 align=&quot;center&quot; | Mach 0,82&lt;br&gt;(908 km/h, 490 [[vozel (enota)|vozlov]])
|-
|Maks. hitrost || colspan=4  align=&quot;center&quot; | Mach 0,88&lt;br&gt;(982 km/h, 530 vozlov)
|-
|Doseg || align=&quot;center&quot; | 6116 km || align=&quot;center&quot; | 7000 km || align=&quot;center&quot; | 10.622 km || align=&quot;center&quot; | 9254 km
|-
|Kapaciteta goriva || align=&quot;center&quot; | 82.134 L || align=&quot;center&quot; | 100.859 L || align=&quot;center&quot; | 138.720 L || align=&quot;center&quot; | 138.720 L
|-
|Vzletna razdalja pri največji teži || align=&quot;center&quot; | 2625 m || align=&quot;center&quot; | 2212 m || align=&quot;center&quot; | 2847 m || align=&quot;center&quot; | 2817 m
|-
|Največja višina leta || colspan=4 align=&quot;center&quot; | 42.000 [[čevelj (dolžinska mera)|ft]] (12.802 m)
|-
|Motorji (x3) || align=&quot;center&quot; | [[General Electric CF6|GE CF6-6D]] || align=&quot;center&quot; | [[General Electric CF6|GE CF6-50C2F]] || align=&quot;center&quot; | [[General Electric CF6|GE CF6-50C]] || align=&quot;center&quot; | [[Pratt &amp; Whitney JT9D|PW JT9D-59A]]
|-
|Potisk motorjev (x3) || align=&quot;center&quot; | 177,9 kN || align=&quot;center&quot; | 206,8 kN || align=&quot;center&quot; | 226,9 kN || align=&quot;center&quot; | 235,8 kN
|-
|Aeroprofil || colspan=4  align=&quot;center&quot; | DSMA-496/-521/-522 (v korenu)&lt;br&gt;DSMA-519/-520 (na konici)
|}

{{seznam opomb}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{Commons|Category:McDonnell Douglas DC-10}}
{{letala md}}

[[Kategorija:Potniška letala]]
[[Kategorija:Reaktivna letala]]
[[Kategorija:Trimotorna letala]]
[[Kategorija:Letala McDonnell Douglas]]
[[Kategorija:Transportna letala]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>64i3a2tkw1wcxjhz40wdsjtlplvd663</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matej Mohorič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>368701</id>
    <revision>
      <id>6751585</id>
      <parentid>6750300</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:06:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Reprezentanca */</comment>
      <origin>6751585</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34195" sha1="2gb8sp7c7qj9qllwksnvd48rxd3uo5o" xml:space="preserve">{{Infopolje Kolesar
| ridername      = Matej Mohorič
| nickname       =  
| dateofbirth    = &lt;!--WD--&gt;
| country        = {{SLO}}
| height         = 1,86 m
| weight         = 64 kg
| currentteam    = {{ct|TBM}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = Puncheur
| amateurteams   = [[Sava (kolesarski klub)|Sava]]
| amateuryears   = 2013
| proyears1      = 2014
| proteam1       = {{ct|CAN|2014}}
| proyears2      = 2015
| proteam2       = {{ct|GRS|2015}}
| proyears3      = 2016–2017
| proteam3       = {{ct|LAM|2016}}
| proyears4      = 2018–
| proteam4       = {{ct|TBM|2018}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|title=Bahrain Merida Pro Cycling Team|work=[[Merida Bikes]]|publisher=Merida Industry Co., Ltd.|access-date=1 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190101111509/https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|archive-date=1 January 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/features/2020-team-preview-bahrain-mclaren/|title=2020 Team Preview: Bahrain McLaren|first=Daniel|last=Ostanek|work=[[Cyclingnews.com]]|date=26 December 2019|access-date=1 January 2020}}&lt;/ref&gt;
| majorwins      = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]'''
::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]])
:'''[[Dirka po Italiji]]'''
::1 etapna zmaga ([[Dirka po Italiji 2018|2018]])
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2017|2017]])
'''Enotedenske dirke'''
:[[File:Jersey green.svg|20px]] [[BinckBank Tour]] (2018)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Nemčiji]] (2018)
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Hrvaški]] (2022)
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Poljski]] (2023)
'''Enodnevne dirke'''
:'''[[Milano–San Remo]]''' (2022)
:[[GP Industria &amp; Artigianato di Larciano|GP Industria &amp; Artigianato]] (2018)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP  – cestna dirka]] (2018, 2021)
| medaltemplates = 
{{MedalCountry| {{SLO}} }}
{{MedalSport| [[Cestno kolesarstvo]] }}
{{MedalCompetition|Svetovno mladinsko prvenstvo}} 
{{MedalGold |Valkenburg 2012|Cestna dirka}}
{{MedalSilver |Valkenburg 2012|Kronometer}} 
{{MedalCompetition|Svetovno prvenstvo do 23 let}} 
{{MedalGold |[[2013 UCI Road World Championships|Tuscany 2013]]|do 23 let}}
}}
'''Matej Mohorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[1994]], [[Slovenija]].

==Kariera==

===Moštva===
Kariero je začel v klubu [[Sava (kolesarski klub)|Sava]], leta 2014 je prestopil v svojo prvo profesionalno ekipo [[Cannondale Pro Cycling Team|Cannondale]], leti 2016 in 2017 je prevozil v klubu Lampre - Merida, od sezone 2018 pa je v klubu Bahrain Merida. 

===2012 do 2014===
Leta 2012 je postal svet. mladinski prvak na cestni dirki in drugi v kronometru, leta 2013 pa še svetovni prvak do 23 let. Leta 2014 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben mednarodni športni dosežek«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/bloudkove-nagrade-hitiju-margucu-vilfanu-in-remihu/328579 |title=Bloudkove nagrade Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu |accessdate=29. januarja 2014 |date=28. januar 2014 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

'''&lt;big&gt;2016&lt;/big&gt;'''

Leta 2016 je prestopil v italijansko ekipo Lampre-Merida. Šlo mu je bolje kot prejšnja leta, saj je končal svoj 1. Grand tour. Pozneje v sezoni je tudi dosegel svojo 1. zmago med profesionalci, na Dirki po Hainanu je zmagal 6. etapo. 

===2017===
Leta 2017 je nadaljeval kot pomočnik, na [[Dirka po Španiji 2017|Dirki po Španiji 2017]] pa mu je ekipa dala možnost dirkanja na lasten rezultat. To je dobro izkoristil in zmagal sedmo etapo (Lliria– Cuenca, 207 km). V oktobru je zmagal še dirko Hong Kong Challenge. 

===2018 ===
Leta 2018 je prestopil v ekipo Bahrain Victorius. Svojo 1. zmago sezone je dosegel na dirki GP Industria &amp; Artigianato, ko je napadel na spustu in prednost zadržal vse do cilja. Dobro mu je šlo tudi na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], na kateri le eno etapo ni končal v deseterici. Maja je nastopil na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/matej-mohoric-zmagovalec-najdaljse-etape-gira/455004 |title=Matej Mohorič zmagovalec najdaljše etape Gira! |accessdate=15. maja 2018 |date=15. maj 2018 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;, kjer je v 10. etapi vsprintu dvojice ugnal Nica Denza. Kasneje v sezoni je dobil etapno [[Dirka po Beneluksu|Dirko po Beneluksu]] in [[Nemčiji po Beneluksu|Dirko po Nemčiji]], kjer je zmagal tudi v 3. etapi.

===2021===
Leta 2021 je postal v [[Koper|Kopru]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak v cestni dirki]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matej Mohorič drugič v karieri državni prvak|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/kolesarstvo-drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;. Julija je nastopil na [[Dirka po Franciji 2021|Dirki po Franciji]], kjer je v sedmi etapi dosegel svojo prvo zmago na tej dirki, nato pa v 19. etapi s 25km dolgim pobegom ponovil dosežek inkot drugi slovenski kolesar dosegel etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah. Avgusta je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je zaradi izubljenega časa v kronometru 6. etape bil drugi, ter na Dirki po Beneluksu, kjer je zmagal zadnjo etapo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoric-slavil-v-pikcasti-majici-roglic-izlocen-iz-boja-za-skupno-zmago/586335 |title=Mohorič slavil v pikčasti majici, Roglič izločen iz boja za skupno zmago |accessdate=2021-08-21 |date=2021-07-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt; 

===2022===
Leta 2022 se je osredotočil na klasični [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] [[Milano–San Remo]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/matej-mohoric-z-vrazjim-spustom-osvojil-klasiko-vseh-klasik/616283 |title=Matej Mohorič z vražjim spustom osvojil klasiko vseh klasik! |accessdate=2022-03-19 |date=2022-03-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;. Pozimi je testiral potopno sedežno oporo, ki je bila njegovo &quot;skrivno orožje&quot;. Nadirki de mu je vse poklopilo in s vražjim spustom, kjer je nekajkrat skoraj zletel s ceste, je slavil zmago. Spomladi je na spomeniku [[Pariz–Roubaix]] s petim mestom dosegel najboljši slovenski dosežek na tej dirki. Jeseni je s neverjatnim preobratom v zadnji etapi dobil [[Dirka po Hrvaški|Dirko po Hrvaški]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/malo-verjetni-preobrat-mohoric-dobil-dirko-po-hrvaski/642271 |title=Malo verjetni preobrat: Mohorič dobil Dirko po Hrvaški |accessdate=2022-10-02 |date=2022-10-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt; 

===2023===
Leta 2023 Mohoriču na začetku ni šlo tako kot si je žele. Sicer je bil v desetirici na kar nekaj klasikah(6. na [[Strade Bianche]], 8. na [[Milano–San Remo|Milano- San Remo]]....), toda ni prišel do rezultatov ki si jih je res želel. Nato pa je na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] presenetil, ko je na spustu s [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] proti favoritom pridobil minuto. Z zmago v zadnji etapi pa je končal na 2. mestu. Na [[Dirka po Franciji 2023|Dirki po Franciji 2023]] je v 9. etapi na sloviti [[Puy-de-Dôme|Puy de Dome]] bil 3. V 19. etapi je bil v begu dneva. 32 km pred ciljem seje iz skupine olepila trojica z Mohoričem, ki je nato v sprintu za nekaj cm ugnal Kasperja Asgreena&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoricu-uspel-veliki-met-z-izjemnim-pobegom-in-sprintom-tretjic-zmagovalec-etape-na-touru/675754 |title=Mohoriču uspel veliki met: z izjemnim pobegom in sprintom tretjič zmagovalec etape na Touru |accessdate=2023-07-21 |date=2023-07-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;. Kasneje je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je z zmago v 2. etapi dobil tudi skupni seštevek. Kasneje je dobil še 5. etapo Dirke po Beneluksu, 4. etapo [[Dirka po Hrvaški|Dirke po Hrvaški]] in postal svetovni prvak na makadamu.

== Profesionalne zmage (24) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. 
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Leto
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Zmaga
! scope=&quot;col&quot; width=225px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=100px| Opomba
! scope=&quot;col&quot; width=132px| Serija
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2016
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|KIT}} Dirka po Hainanu
| align=center|6. etapa
| align=left|UCI Asia Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2017
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|3.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|KIT}} Sun Hung Hong Kong Challenge
| align=center|Enodnevna
| align=left|UCI Asia Tour &lt;small&gt;(1.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=7 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2018
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|4.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot; bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} GP Industria &amp; Artigianato
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(1.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|5.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| align=center|10. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|6.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|7.
| align=left|{{flagicon|AUT}} [[Dirka po Avstriji]]
| align=center|1. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|8.
| align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} '''BinckBank Tour'''
| align=center|'''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|9.
| align=left|{{flagicon|GER}} Dirka po Nemčiji
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|GER}} '''Dirka po Nemčiji'''
| align=center|'''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2019
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|11.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|7. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=4 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|12.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|13.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| 7. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|15.
| align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Dirka po Beneluksu
| align=center|7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|16.
| align=left bgcolor=#EEDC82 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|18.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2023|Dirka po Sloveniji]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|5. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| 19. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]]
| 2. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|POL}} '''[[Dirka po Poljski]]'''
| '''Skupno''' 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Renewi Tour
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|23.
| align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]'''
| 4. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|24.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana 
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2. etapa
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|}

==Pomembnejša tekmovanja==
=== Grand Tour ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| Tritedenske dirke
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2016|98]]
| [[Dirka po Italiji 2017|135]]
| [[Dirka po Italiji 2018|30]]
| —
| —
| [[Dirka po Italiji 2021|DNF]]
| —
| —
| — 
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Franciji 2019|119]]
| [[Dirka po Franciji 2020|76]]
| [[Dirka po Franciji 2021|31]]
| [[Dirka po Franciji 2022|85]]
| [[Dirka po Franciji 2023|72]]
| [[Dirka po Franciji 2024|127]]
| [[Dirka po Franciji 2025|126]]
| [[Dirka po Franciji 2026|92]]
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| [[Dirka po Španiji 2015|DNF]]
| —
| [[Dirka po Španiji 2017|30]]
| —
| —
| [[Dirka po Španiji 2020|DNF]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| 73
| —
| 17
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| 117
| —
| 20
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=3|NH
| 50
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| 87
| —
| 87
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| DNF
| —
| 62
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 55
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}}&amp;nbsp; [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| 73
| —
| 58
| —
| 62
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| 63
| —
|}

=== Enodnevne dirke ===
[[Slika:Séptima etapa de La Vuelta Ciclista a España - 36402096640.jpg|thumb|right|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] (2017)]]
[[Slika:20220424 Liege Bastogne Liege187 croped.jpg|thumb|right|105px|[[Liège–Bastogne–Liège|LBL]] (2022)]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| —
| 57
| 25
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |5
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |10
| 11
| style=&quot;background:gold;&quot; | '''1'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|8
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |6
| 100
| 15
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 41
| —
| —
| 21
| DNF
| DNF
| 21
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|8
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 70
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| DNF
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |5
| 29
| —
| DNF
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| 127
| DNF
| —
| 93
| —
| 36
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |4
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |10
| 37
| 40
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 56
| —
| —
| DNF
| 61
| —
| 111
| —
|
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=35px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2013
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2014
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2015
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2016
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2017
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2018
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2019
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 17
| 21
| 24
| 152
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 50
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| 79
| DNF
| 27
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| —
| 80
| 11
| —
| 19
| 56
| DNF
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|6
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|5
| DNS
| 24
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1977
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 27
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |4
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|7
| 15
| DNF
| 56
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1934
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| 43
| 13
| DNF
| 32
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 15
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| 49
| 18
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| 91
| —
| —
| —
| —
| —
| 37
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| 112
| DNF
| 99
| 86
| —
| 46
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| 13
| 33
| —
| —
| 60
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| 137
| DNF
| —
| 127
| —
| 49
| 25
| 57
| —
| 23
| —
| —
| 66
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 11
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| —
| — 
| 67
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1893
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]]
| —
| —
| —
| 24
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| — 
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| DNF
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1996
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]]
| —
| —
| —
| 70
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2|NH
| —
| —
| —
| DNF
| 17
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]]
| —
| —
| —
| 116
| —
| —
| 11
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| 100
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]]
| —
| 78
| —
| 86
| —
| 22
| 36
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2 rowspan=2|NH
| 54
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|5
| 30
| 5
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]]
| —
| 62
| —
| 28
| —
| 41
| 26
| DNF
| 18
| DNF
| DNF
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]  
| —
| DNF
| —
| —
| —
| 20
| —
| —
| —
| —
| — 
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NR
| —
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1906
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#C0C0C0;&quot;|'''2'''
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|10
| DNF
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px|Od
! scope=&quot;col&quot;  width=185px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |  {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| [[Dirka po Sloveniji 2013|26]]
| [[Dirka po Sloveniji 2014|63]]
| —
| [[Dirka po Sloveniji 2016|46]]
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''3''']]
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |[[Dirka po Sloveniji 2021|7]]
| [[Dirka po Sloveniji 2022|15]]
| style=&quot;background:silver;&quot; |[[Dirka po Sloveniji 2023|'''2''']]
| [[Dirka po Sloveniji 2024|36]]
| —
| —
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px|&lt;s&gt;Od&lt;/s&gt;
! scope=&quot;col&quot;  width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope=&quot;col&quot; | 2013
! scope=&quot;col&quot; | 2014
! scope=&quot;col&quot; | 2015
! scope=&quot;col&quot; | 2016
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=3|Ni bilo
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| —
| colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| DNF
| rowspan=&quot;2&quot; colspan=&quot;2&quot; style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| —
| —
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2013
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2014
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2015
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2016
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| — 
| — 
| — 
| — 
| 91
| DNF
| DNF
| — 
| 14
| —
| —
| —
| DNF
|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| 56 
| — 
| — 
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2013
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2014
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2015
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2016
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| — 
| —
| —
| —
| — 
| —
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| — 
| —
| 
|-
! scope=&quot;col&quot; width=35px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2013
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2014
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2015
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2016
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| 15
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| DNS
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
| — 
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| — 
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;  |'''1'''
| —
| —
|}

==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o kolesarju}}

{{DEFAULTSORT:Mohorič, Matej}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2024]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]</text>
      <sha1>2gb8sp7c7qj9qllwksnvd48rxd3uo5o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>McDonnell Douglas MD-11</title>
    <ns>0</ns>
    <id>368898</id>
    <revision>
      <id>6751732</id>
      <parentid>6274743</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T03:47:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751732</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12820" sha1="t1cl7h9hkkqdushs99ezwhdkbxrljaw" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
|name= MD-11
|image= KLM McDonnell Douglas MD-11 PH-KCK Ingrid Bergman.jpg&lt;!-- in-flight images are preferred --&gt;
|caption= MD-11 letalske družbe [[KLM]] na amsterdamskem letališču Schiphol|alt=
}}{{Infobox aircraft type
|type= [[Širokotrupno letalo|Širokotrupno]] [[reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo|potniško]] in [[transportno letalo|tovorno letalo]]
|national origin= [[ZDA]]
|manufacturer= [[McDonnell Douglas]] &lt;br/&gt;[[Boeing Commercial Airplanes]]
|designer=
|first flight= 10. januar 1990
|introduction= 20. december 1990 pri [[Finnair]]u
|retired=
|status= V uporabi kot tovorno letalo&lt;!-- Its production status is covered by Produced field below --&gt;
|primary user= [[FedEx Express]]&lt;!-- This field is limited to ONE (1) 'primary user'. --&gt;
|more users= [[UPS Airlines]] &lt;br&gt;[[Western Global Airlines]] &lt;!--Only THREE (3) TOTAL 'more users'. Please separate with &lt;br /&gt;.--&gt;
|produced= 1988–2000
|number built= 200
|unit cost=
|developed from= [[McDonnell Douglas DC-10]]
|variants with their own articles=
}}
|}
[[Slika:Eva.air.cargo.arp.750pix.B-16113.jpg|sličica|Tovorni MD-11F, zelo popularno tovorno letalo]]
[[Slika:MD11 AND DC10 varig comparison.jpg|sličica|Primerjava večjega MD-11 in predhodnika DC-10]]
[[Slika:Aeroflot Cargo McDonnell Douglas MD-11 cockpit.jpg|sličica|Stekleni kokpit MD-11]]
'''McDonnell Douglas MD-11''' je [[trimotorno reaktivno letalo|trimotorno]] [[Širokotrupno letalo|širokotrupno]] [[reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo|potniško]] in [[transportno letalo|tovorno letalo]]. Zasnoval ga je ameriški proizvajalec [[McDonnell Douglas]], ki se je leta 1997 združil z [[Boeing]]om. Proizvodnja je potekala med letoma 1988 in 2000, v uporabi pa je od leta 1990.

Letalo MD-11 temelji na letalu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], vendar pa ima podaljšan trup, večje in izboljšano krilo z [[winglet]]i ter nove motorje, manjši repni del in novo [[stekleni kokpit|stekleno pilotsko kabino]]. Poleg tega so bili uporabljeni lažji kompozitni materiali. MD-11 ima dvočlansko posadko, saj je bila s sodobno pilotsko kabino odstranjena potreba po inženirju leta.

Program MD-11 so začeli leta 1986, čeprav si je McDonnell Douglas za novo različico letala DC-10 prizadeval že leta 1976, ko sta bili predstavljeni DC-10-10 in DC-10-30. Slednja različica bi imela kapaciteto 340 potnikov v večrazredni konfiguraciji. Predlagana je bila tudi različica DC-10 Global, ki bi konkurirala [[Boeing 747|Boeingu 747SP]].&lt;ref name=&quot;md-11 civil&quot;&gt;{{navedi knjigo|last = Marriott |first = Leo |authorlink = |title = McDonnell Douglas MD-11 (Modern Civil Aircraft: 12) |publisher = Howell Press |date=December 1992 |location = |isbn = 0-7110-2071-X }}&lt;/ref&gt; 

Zelo priljubljena je bila tovorna različica MD-11F, ki je s kapaciteto tovora 90 ton ponujala skoraj enako kapaciteto kot zgodnji modeli Boeinga 747 pri precej manjši porabi goriva. Boeing je po prevzemu podjetja McDonnell Douglas predčasno prekinil proizvodnjo letala MD-11. Izdelanih je bilo le 200 letal. Boeing je v tem času razvil sodobnejše reaktivno letalo [[Boeing 777]], ki je z enim motorjem manj ponujalo manjšo porabo goriva brez precejšnjega vpliva na doseg.

Potniška letala MD-11 so bila v uporabi do leta 2014. Danes v uporabi ostaja več kot 100 tovornih letal tega tipa. V zadnjem desetletju 20. stoletja in prvem desetletju 21. stoletja je bilo veliko nekdanjih potniških letal MD-11 posodobljenih in predrugačenih v tovorna letala.

==Uporaba==

Letala MD-11 danes uporabljajo le še tri tovorne letalske družbe: FedEx, UPS in Western Global Airlines. Konec leta 2022 je bilo v uporabi 111 letal.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.airfleets.net/listing/md11-1-statasc.htm |title=McDonnell Douglas MD-11 Production list &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; Airfleets aviation |accessdate=20. decembra 2022 |work=Airfleets.net |language=en }}&lt;/ref&gt;

Med prvotnimi kupci letal MD-11 je bila tudi jugoslovanska letalska družba [[Air Serbia|JAT]], ki je v svoji floti že imela več letal DC-10. Naročila je štiri letala, tri so bila že izdelana, a jih zaradi uvedbe sankcij proti Jugoslaviji po izbruhu oboroženih spopadov nikoli niso dobavili JAT-u.

Prvo izdelano letalo MD-11 je svoj krstni polet opravilo 10. januarja 1990. Ta primerek je bil urejen kot potniško letalo, vendar pa je bil po končanju testnih poletov predrugačen v tovorno letalo in junija 1991 dobavljen letalski družbi FedEx, ki ga uporablja še danes.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airframe/mcdonnell-douglas-md-11-n601fe-fedex-express/r7mn9r |title=N601FE FedEx Express McDonnell Douglas MD-11(F) |accessdate=21. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en |archive-date=2022-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221221093022/https://www.planespotters.net/airframe/mcdonnell-douglas-md-11-n601fe-fedex-express/r7mn9r |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Prvo potniško letalo MD-11 v komercialni uporabi je bilo dobavljeno finski letalski družbi Finnair 7. decembra 1990, prvi let s potniki pa je opravilo 20. decembra 1990 med finsko prestolnico [[Helsinki]] in [[Kanarski otoki|kanarskim otokom]] [[Tenerife]]. Prva uporabnica v Združenih državah Amerike je bila letalska družba Delta Air Lines leta 1991.

Uporaba potniških letal MD-11 se je večinoma končala okoli leta 2004, ko so jih letalske družbe nadomestile s sodobnejšimi letali, kakršna so bila [[Airbus A330]], [[Airbus A340]] in Boeing 777. Letalski družbi China Eastern Airlines in Korean Airlines sta svoja potniška letala MD-11 predrugačili v tovorna letala, pri čemer so pri letalski družbi Korean Airlines tovrstne spremembe začeli opravljati že okoli leta 1994. V Združenih državah Amerike je letalska družba [[American Airlines]] leta 1996 začela prodajati svoja potniška letala MD-11 tovorni letalski družbi FedEx, pri čemer je bilo devetnajst potniških letal predrugačenih v tovorna letala. Tovorna letalska družba UPS je od japonske letalske družbe Japan Airlines odkupila deset potniških letal MD-11, ki so bila po letu 2000 predrugačena v tovorna letala.

Zadnje novo letalo MD-11 je bilo dobavljeno nemški tovorni letalski družbi Lufthansa Cargo januarja 2001. V uporabi je bilo do oktobra 2019, nakar je bilo vrnjeno v Združene države Amerike in predano v uporabo tamkajšnji tovorni letalski družbi UPS.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airframe/mcdonnell-douglas-md-11-n262up-united-parcel-service-ups/ey4jke |title=N262UP United Parcel Service (UPS) McDonnell Douglas MD-11F |accessdate=21. decembra 2022 |work=Planespotters.net |language=en |archive-date=2022-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221221093024/https://www.planespotters.net/airframe/mcdonnell-douglas-md-11-n262up-united-parcel-service-ups/ey4jke |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Lufthansa Cargo je bila tudi zadnja evropska uporabnica letal MD-11, svoje zadnje pa je upokojila 17. oktobra 2021.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://lufthansa-cargo.com/en/newsroom#/pressreleases/the-last-md-11f-leaves-lufthansa-cargo-3137028 |title=The last MD-11F leaves Lufthansa Cargo |accessdate=20. decembra 2022 |date=17. oktober 2021 |work=Lufthansa Cargo |language=en }}&lt;/ref&gt;

Prva uporabnica potniških letal MD-11 Finnair je v svoji floti imela sedem primerkov, ki so bili upokojeni do leta 2010, pri čemer sta bili dve letali prodani ruski letalski družbi [[Aeroflot]] in predrugačeni v tovorni letali.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.asiatraveltips.com/news07/175-Finnair.shtml |title=Finnair sells Two Boeing MD-11 aircraft |accessdate=20. decembra 2022 |date=17. maj 2007 |work=Travel News Asia |language=en }}&lt;/ref&gt;

Potniška letala MD-11 je zadnja uporabljala nizozemska letalska družba [[KLM]], ki jih je upokojila po treh posebnih krožnih potovanjih, ki so bila prirejena 11. novembra 2014.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://news.klm.com/win-two-last-tickets-for-klms-md-11-farewell-flight-on-11-november |title=Win Two Last Tickets for KLM’s MD-11 Farewell Flight on 11 November |accessdate=20. decembra 2022 |date=20. oktober 2014 |work=KLM |language=en }}&lt;/ref&gt; Zadnji redni let z letalom MD-11 letalske družbe KLM je bil opravljen 26. oktobra 2014 med [[Montréal]]om in [[Amsterdam]]om.

==Tehnične specifikacije==
[[File:MD11v1.0.png|right|350px]]
{| style=&quot;text-align: center; font-size:95%; color:black&quot;
|- style=&quot;background:skyBlue;&quot;
! || MD-11 &lt;br&gt; (potniški) || MD-11CF &lt;br&gt;(možnost tovora ali potnikov) || MD-11F &lt;br&gt;(tovorni) || MD-11C &lt;br&gt;(kombi potniški in tovorni hkrati) || MD-11ER &lt;br&gt;(povečan dolet)
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Število sedežev, &lt;br&gt;tipično
| colspan=&quot;2&quot;| 410 (1 razred) &lt;br&gt;323 (2 razreda) &lt;br&gt;293 (3 razredi)
| N/A &lt;br&gt;(tovor)
| 290 (1 razred) &lt;br&gt;214 (2 razreda) &lt;br&gt;181 (3 razredi)
| 410 (1 razred) &lt;br&gt;323 (2 razreda) &lt;br&gt;293 (3 razredi)
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Kapaciteta tovora
| 32 LD3 (spodnji del)
| 26 palet &lt;br&gt;+32 LD3 (spodnji del)
| 21.096 cu ft (597 m3) &lt;br&gt; 26 palet na &lt;br&gt;+32 LD3 (spodnji del)
| 6 palet &lt;br&gt;+32 LD3 (spodnji del)
| 32 LD3 (Spodnji del)
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Dolžina
| colspan=&quot;5&quot;| {{convert|202|ft|2|in|m|abbr=on}} z [[General Electric Aircraft Engines|GE]] motorji &lt;br&gt; {{convert|200|ft|11|in|m|abbr=on}}z [[Pratt &amp; Whitney|PW]] motorji
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Dolžina trupa
| colspan=&quot;5&quot;| {{convert|192|ft|5|in|m|abbr=on}}
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Širina trupa
| colspan=&quot;5&quot;| {{convert|19|ft|9|in|m|abbr=on}}
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Razpon kril
| colspan=&quot;5&quot;| {{convert|169|ft|6|in|m|abbr=on}}
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Površina kril
| colspan=&quot;5&quot;| {{convert|3648|sqft|m2|abbr=on}} including winglets
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Višina
| colspan=&quot;5&quot;| {{convert|57|ft|9|in|m|abbr=on}}
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Maks. vzletna teža &lt;br /&gt;(MTOW)&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt;
| '''standard:''' {{convert|602500|lb|kg|abbr=on}} &lt;br&gt; '''težki''' {{convert|630500|lb|kg|abbr=on}}
| '''standard:''' {{convert|625000|lb|kg|abbr=on}} &lt;br&gt; '''težki''' {{convert|630500|lb|kg|abbr=on}}
| '''standard:''' {{convert|610000|lb|kg|abbr=on}} &lt;br&gt; '''težki''' {{convert|630500|lb|kg|abbr=on}}
| '''standard:''' {{convert|610000|lb|kg|abbr=on}} &lt;br&gt; '''težki''' {{convert|630500|lb|kg|abbr=on}}
| {{convert|630500|lb|kg|abbr=on}}
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Maks. pristajalna teža
| {{convert|430000|lb|abbr=on}}
| {{convert|471500|lb|abbr=on}} &lt;br&gt; '''optional:'''&lt;br&gt; {{convert|481000|lb|kg|abbr=on}} &lt;br&gt;(218,405&amp;nbsp;kg)
| {{convert|491500|lb|kg|abbr=on}}
| {{convert|458000|lb|kg|abbr=on}}
| {{convert|491500|lb|kg|abbr=on}}
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Opericijska prazna teža
| {{convert|283975|lb|kg|abbr=on}}
| {{convert|288296|lb|kg|abbr=on}}
| {{convert|248567|lb|kg|abbr=on}}
| {{convert|283975|lb|kg|abbr=on}}
| {{convert|291120|lb|kg|abbr=on}}
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Maks. količina goriva
| colspan=&quot;4&quot;| 38.615 US gal (146.170 L)
| 41.520 US gal (157.200 L)
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Vzletna razdalja pri maks. teži (MTOW)
| colspan=&quot;5&quot;| {{convert|10300|ft|m|abbr=on}}
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Maks. dolet&lt;br /&gt;(maks.tovor)
| {{convert|6840|nmi|km|abbr=on}}
| potniški: {{convert|6840|nmi|km|abbr=on}} &lt;br&gt; tovorni: {{convert|3950|nmi|km|abbr=on}}
| {{convert|3950|nmi|km|abbr=on}}
| {{convert|6720|nmi|km|abbr=on}}
| {{convert|7240|nmi|km|abbr=on}}
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Maks. hitrost
| colspan=&quot;5&quot;| 0.88 [[mach number|Mach]] (587&amp;nbsp;mph, 945&amp;nbsp;km/h, 520 [[knot (unit)|kn]])
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Potovalna hitrost
| colspan=&quot;5&quot;| 0.82 Mach (544&amp;nbsp;mph, 876&amp;nbsp;km/h, 473 kn)
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Največje višina leta
| colspan=&quot;5&quot;| {{convert|43000|ft|m|abbr=on}}
|- style=&quot;background:#eee;&quot;
! Motorji (3x)
| colspan=&quot;5&quot;| [[Pratt &amp; Whitney]] [[PW4000|PW4460]] - {{convert|60000|lbf|kN|abbr=on|lk=on}} &lt;br&gt;[[PW4000|PW4462]] - {{convert|62000|lbf|kN|abbr=on}} &lt;br&gt;[[General Electric Aircraft Engines|General Electric]] [[CF6]]-80C2D1F - {{convert|61500|lbf|kN|abbr=on}}
|}

==Glej tudi==
*[[McDonnell Douglas DC-10]]
*[[McDonnell Douglas MD-12]]
*[[Airbus A330]]
*[[Airbus A340]]
*[[Boeing 747]]
*[[Boeing 767|Boeing 767-400ER]]
*[[Boeing 777]]
*[[Iljušin Il-96]]

==Sklici in reference==
{{sklici|1}}

==Zunanje povezave==
{{Commons|McDonnell Douglas MD-11}}
* [http://www.boeing.com/commercial/md-11family/index.html MD-11 product page] and [http://www.boeing.com/history/mdc/md-11.htm MD-11 history page on Boeing.com]
* [http://www.petities24.com/behoud_1_md-11_voor_de_nederlandse_luchtvaarthistorie ]

[[Kategorija:Potniška letala]]
[[Kategorija:Reaktivna letala]]
[[Kategorija:Transportna letala]]
[[Kategorija:Letala McDonnell Douglas]]
[[Kategorija:Ameriška transportna letala]]
{{letala md}}
{{Potniška letala}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>t1cl7h9hkkqdushs99ezwhdkbxrljaw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Odrske luči</title>
    <ns>0</ns>
    <id>370421</id>
    <revision>
      <id>6751952</id>
      <parentid>6347199</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:56:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Cirkuški filmi]]; dodal [[Kategorija:Filmi o klovnih]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751952</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10562" sha1="6c8kguvplk6io3npi6xus9j2obmgswi" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Odrske luči&lt;br&gt;(Limelight)
| image          = Limelight4232.jpg
| caption        = Filmski plakat
| director       = [[Charlie Chaplin]]
| producer       = Charlie Chaplin
| writer         = Charlie Chaplin
| starring       = Charlie Chaplin&lt;br&gt;[[Claire Bloom]]&lt;br&gt;[[Nigel Bruce]]&lt;br&gt;[[Buster Keaton]]&lt;br&gt;[[Sydney Earle Chaplin]]&lt;br&gt;[[Wheeler Dryden]]&lt;br&gt;[[Norman Lloyd]]
| music          = Charlie Chaplin
| cinematography = [[Karl Struss]]
| editing        = Joe Inge
| distributor    = [[United Artists]]&lt;br /&gt;[[Image Entertainment]]
| released       = 16. oktober 1952
| runtime        = 137 minut
| country        = ZDA
| language       = angleščina
| budget         = 900.000 $&lt;ref name=&quot;tino&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Tino Balio |year=1987 |title=United Artists: The Company The Changed the Film Industry |url=https://archive.org/details/unitedartistscom00bali |publisher=Uni of Wisconsin Press |isbn= |pages=[https://archive.org/details/unitedartistscom00bali/page/56 56]-58}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 1.000.000 $&lt;small&gt;(ZDA)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;7.000.000 $&lt;small&gt;(zunaj ZDA)&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;tino&quot;/&gt;
}}
'''''Odrske luči''''' ({{jezik-en|'''Limelight'''}}) je ameriški [[komična drama|komično dramski film]], za katerega je [[Charlie Chaplin]] napisal scenarij, ga produciral, režiral in v njem odigral glavno vlogo. Glavno žensko vlogo je odigrala [[Claire Bloom]], stransko vlogo pa tudi [[Buster Keaton]]. V plesnih prizorih je Bloomovo nadomestila [[Melissa Hayden (plesalka)|Melissa Hayden]]. [[Glasbena podlaga|Glasbeno podlago]] je napisal Chaplin, aranžiral pa [[Ray Rasch]].

Film je bil izdan sredi javni polemik, veliko kinematografskih dvoran je predvajanje filma celo zavrnilo, ker so ZDA v tistem času razveljavile Chaplinovo dovolilnico za vstop v državo na podlagi obtožb simpatizerstva s [[komunizem|komunizmom]]. Ponovna izdaja iz leta 1972 v ZDA pa je Chaplinu prinesla edinega tekmovalnega [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v karieri za izvirno glasbeno podlago.

==Zgodba==
[[File:Chaplin - Bloom - 1952-1.jpg|thumb|left|[[Charlie Chaplin]] kot Calvero in [[Claire Bloom]] kot Terry]]
Film je postavljen v [[London]] leta 1914, ko se je začenjala [[prva svetovna vojna]] (in ko je Chaplin posnel svoj prvi film). Calvero ([[Charles Chaplin]]), nekdaj slavni odrski klovn, zdaj pa zanemarjen pijanec, reši mlado igralko Therezo Ambrose - Terry ([[Claire Bloom]]) pred [[samomor]]om. Neguje jo, da ozdravi, ter ji pomagal ponovno pridobiti samozavest in nadaljevati s svojo plesno kariero. Ob tem si tudi sam povrne samozavest, toda njegovi poskusi vrnitve so manj uspešni. Terry se želi poročiti z njim kljub njuni razliki v starosti, čeprav prijateljuje z Nevillom ([[Sydney Earle Chaplin]]), mladim skladateljem, ki se Calveru zdi primernejši zanjo. Da bi jima dal priložnost, zapusti svoj dom in postane ulični zabavljač. Terry, zdaj kot glavna igralka v svoji predstavi, sčasoma najde Calvera in ga prepriča, da se vrne na oder za [[dobrodelni koncert]]. Ponovno združen s svojim starim soigralcem ([[Buster Keaton]]), ob katerem mu uspe veličasten povratek na odre, takoj za tem doživi [[srčni napad]] in umre ob strani odra, le nekaj metrov stran od Terry, ki tedaj v drugi točki predstave pleše na odru. To simbolizira konec neke generacije in prihod naslednje. Pešanje starejših in prihod mladih ... pod odrskimi lučmi, kot piše v uvodu filma.

==Igralska zasedba==
* [[Charlie Chaplin]] kot Calvero
* [[Claire Bloom]] kot Terry
* [[Nigel Bruce]] kot Postant
* [[Buster Keaton]] kot Calverov soigralec
* [[Sydney Earle Chaplin]] kot Neville
* [[Norman Lloyd]] kot Bodalink
* [[André Eglevsky]] kot baletni plesalec
* [[Melissa Hayden (plesalka)|Melissa Hayden]] kot Terry v plesnih scenah
* [[Geraldine Chaplin]] kot deklica v prvem prizoru
* [[Josephine Chaplin]] kot otrok v prvem prizoru
* [[Charles Chaplin mlajši]] kot klovn
* [[Snub Pollard]] kot ulični glasbenik
* [[Michael Chaplin (igralec)|Michael Chaplin]] kot otrok v prvem prizoru
* [[Oona O'Neill|Oona Chaplin]] kot statistka

==Produkcija==
[[File:Limelight promo crop.jpg|thumb|Calvero se, podobno kot Chaplin, spopada z upadom priljubljenosti.]]
Čeprav se film dogaja v Londonu, je bil v celoti posnet v [[Hollywood]]u, večinoma v Chaplinovem studiu. Ulica, na kateri živi Calvero, je bila preurejena scena v studiu [[Paramount Studios|Paramounta]], prizore v gledališču so posneli v studiu [[RKO Pictures]], nekatere zunanje prizore pa ob projekciji posnetkov Londona na zadnjo steno. V filmu je pomembne vloge odigrala Chaplinova družina, tudi pet njegovih otrok in polbrat [[Wheeler Dryden]]. Za glavno žensko vlogo Terry je izbral gledališko igralko [[Claire Bloom]], kar je njena prva večja filmska vloga.

Svojim starejšim sinom je dejal, da pričakuje ''Odrske luči'' za svoj zadnji film. Po vseh poročilih je bil med produkcijo filma vesel in poln energije, kar poznavalci pogosto pripisujejo radostim ob podoživljanju svoje zgodnje kariere v [[Varietejsko gledališče|varietejskem gledališču]]. Večina preučevalcev Chaplinovega življenja je menila, da glavni lik filma temelji na njegovem očetu Charlesu Chaplinu starejšem, ki je prav tako izgubil priljubljenost pri gledalcih in se zatekel v alkoholizem, kar je vodilo v njegovo smrt leta 1901. Toda v svoji avtobiografiji iz leta 1964 in knjigi ''My Life in Pictures'' iz leta 1974 Chaplin vztraja, da Calvero temelji na življenju gledališkega igralca [[Frank Tierney|Franka Tierneyja]]. Ob tem je bil film posnet v času, ko je tudi sam Chaplin začel izgubljati priljubljenost, zato je v več pogledih močno avtobiografski.

Nastop Chaplina in [[Buster Keaton|Busterja Keatona]] v zadnjem glasbenem prizoru je zgodovinski, ker je edini skupni nastop obeh igralcev v filmu. Chaplin prvotno vloge ni napisal za Keatona, saj se mu je zdela premajhna. Šele, ko je izvedel za njegove težave (pred tem je bil Keaton po neuspelem zakonu izgubil večino premoženja ob ločitvi in se neredno pojavljal v filmih tistega leta), je vztrajal pri njegovem angažmaju. Razširila se je govorica, ki jo je podžigalo rivalstvo med obema komikoma. Po njej naj bi Keaton odigral svojo vlogo tako dobro, da je Chaplin nevoščljivo izrezal večino svojega nastopa ob njem, da ga ta ne bi zasenčil. Toda tesen Chaplinov sodelavec je trdil, da se Chaplin ni le počutil neogroženega zaradi Keatonovega nastopa, ampak je tudi izrezal večji del svojega nastopa, da bi okrepil njegovo vlogo. Keatonov biograf [[Rudi Blesh]] je razkril, da je Chaplin sprostil svoj razvpiti tog slog režiranja, da je dal Keatonu proste roke pri komičnih točkah v prizoru. Keatonnova vdova Eleanor je razkrila, da je bil Buster navdušen nad svojo vlogo v filmu in svoje prepričanje, da je govorice začel njegov poslovni sodelavec [[Raymond Rohauer]]. Chaplinov sin [[Sydney Chaplin (igralec)|Sydney]], ki je tudi nastopil v filmu, je o tem dejal, da četudi bi izrezali nekatere Keatonove najboljše prizore (v kar ne verjame), potek zgodbe ne bi dovoljeval stranskemu liku, da se nenadoma pojavi in zasenči veličasten povratek Chaplinovega lika.

==Sprejem==
[[Slika:Rigoletto 1952.jpg|thumb|right|Gneča pred [[stockholm]]sko premiero filma]]
Ob promocijski turneji po Veliki Britaniji je Chaplin izvedel, da so ZDA razveljavile njegovo dovolilnico za vstop v državo zaradi domnevnega simpatizerstva s [[komunizem|komunizmom]], in veliko ameriških kinematografskih dvoran je zavrnilo predvajanje filma. Izven kinematografov v nekaterih mestih na vzhodni obali ZDA, ameriški gledalci niso mogli videti filma. Šele leta 1972 ob ponovni izdaji je bil prikazan večjem delu ameriškega občinstva.

Posebej priljubljen je bil na Japonskem,&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://nla.gov.au/nla.news-article27140911 |title=&quot;Limelight&quot; Set Jap Box Office Record. |newspaper=[[The Mercury (Hobart)|The Mercury (Hobart, Tas. : 1860 - 1954)]] |location=Hobart, Tas. |date=21. april 1953 |accessdate=21. marca 2013 |page=7 |publisher=National Library of Australia| language=en}}&lt;/ref&gt; uspešen tudi v Evropi in drugje po svetu, le v ZDA je zaslužil sorazmerno skromen 1 milijon $.&lt;ref name=&quot;tino&quot;/&gt;

==Glasba==
Vodilna melodija filma poimenovana »Terry's Theme«, ki jo je bil napisal Chaplin, je postal priljubljena v obliki pogosto izvajane pesmi »[[Eternally (pesem, 1952)|Eternally]]« z besedilom [[Geoffrey Parsons (tekstopisec)|Geoffa Parsonsa]] in [[John Turner (tekstopisec)|Johna Turnerja]].

Leta 1972, dvajset let po premiernem predvajanju filma, je Chaplin s sodelavcema [[Raymond Rasch|Raymondom Raschem]] in [[Larry Russell|Larryjem Russellom]] prejel [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za izvirno glasbeno podlago,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.charliechaplin.com/biography/articles/7-Limelight |title=Limelight |accessdate=5. marca 2014 |work=charliechaplin.com |language=en |archive-date=2010-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101012022900/http://www.charliechaplin.com/biography/articles/7-Limelight |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; čeprav naj bi v primeru Larryja Russella šlo za napako; novinar JazzWaxa [[Marc Myers]] trdi, da bi moral oskarja dobiti [[Russell Garcia (skladatelj)|Russell Garcia]].&lt;ref&gt;{{Citation | last = Myers | first = Marc | author-link = Marc Myers | title = The Case of the Misplaced Oscar | magazine = Jazz Wax | pages = | date = 19. avgusta 2008| url = http://www.jazzwax.com/2008/09/the-case-of-the.html| language=en}}&lt;/ref&gt; To je bil Chaplinov edini oskar v tekmovalnih kategorijah, pred tem je bil že prejel dva častna oskarja.

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|Limelight (1952 film)}}
* {{FilmLinks}}
* [http://www.afi.com/members/catalog/DetailView.aspx?s=&amp;Movie=50551 ''Odrske luči''] na afi.com
* [http://charlie-chaplin-reviews.info/movie-reviews/movie-review-charlie-chaplins-limelight-1952/ ''Odrske luči''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140424041121/http://charlie-chaplin-reviews.info/movie-reviews/movie-review-charlie-chaplins-limelight-1952/ |date=2014-04-24 }} na charlie-chaplin-reviews.info

{{Charlie Chaplin}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Charlieja Chaplina]]
[[Kategorija:Ameriški komično-dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 1952]]
[[Kategorija:Ameriški črno-beli filmi]]
[[Kategorija:Filmi United Artists]]
[[Kategorija:Filmi o starosti]]
[[Kategorija:Plesni filmi]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v London]]
[[Kategorija:Filmi o klovnih]]
[[Kategorija:Filmi o baletu]]</text>
      <sha1>6c8kguvplk6io3npi6xus9j2obmgswi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mestni stolp Džide</title>
    <ns>0</ns>
    <id>373559</id>
    <revision>
      <id>6751737</id>
      <parentid>6546132</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T05:26:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751737</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30379" sha1="iql4ekx3088s69lt6opnsqdeb5bvhjx" xml:space="preserve">{{Infobox building
|name               = Mestni stolp Džide
|native_name = برج المملكة
|image              = Jeddah Tower August 2019 S.Nitzold.jpg
|caption            = Mestni stolp Džide v gradnji (avgust 2019)
|location           = [[Džida]], [[Saudova Arabija]]
|coordinates        = {{coord|21.733|39.090|region:SA-02_type:landmark|display=title,inline}}
|status             = V gradnji
|start_date         = 1. april 2013
|est_completion     = 2021&lt;ref name=skyscraperCenter/&gt;
|opening            = 
|former_names       = 
|building_type      = Večnamenska: pisarne, hoteli, stanovanja, trgovine
|architectural_style = Supervisok [[nebotičnik]]
|structural_system = [[Armirani beton]] in jeklo, fasada iz stekla
|architectural      = 1000 m&lt;ref name=skyscraperCenter&gt;{{navedi splet |url=http://skyscrapercenter.com/jeddah/kingdom-tower/ |title=Kingdom Tower - The Skyscraper Center |work=Council on Tall Buildings and Urban Habitat |accessdate=2014-05-17 |archive-date=2013-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130728034923/http://skyscrapercenter.com/jeddah/kingdom-tower/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;{{ref label|note01|A|a}}
|observatory        = 500 m
|roof               = 668 m
|top_floor          = 
|floor_count        = 167&lt;ref name=skyscraperCenter/&gt;{{ref label|note05|E|a}}
|elevator_count     = 59 (5 od njih dvonadstropni)&lt;ref name=skyscraperCenter/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kingdom Tower Jeddah, Saudi Arabia|url=http://smithgill.com/media/pdfs/Kingdom_for_web_7.pdf|publisher=Adrian Smith + Gordon Gill Architecture LLP|accessdate=19 April 2014|archive-date=2018-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180713122337/http://smithgill.com/media/pdfs/Kingdom_for_web_7.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
|cost               = [[Saudi riyal|SR]] 4,6 milijard (US$1,23 milijard)&lt;ref name=&quot;wallstreetjournalaugust3&quot;&gt;{{navedi novice | author=Summer Said | url=http://online.wsj.com/article/SB10001424053111903341404576483540742054836.html?mod=WSJ_World_LEFTSecondNews |title=Saudis Plan World's Tallest Tower|date=3 August 2011| work=The Wall Street Journal |accessdate=3 August 2011}}&lt;/ref&gt; (okvirno)
|floor_area         = 319.000 m²&lt;ref name=skyscraperCenter/&gt;-530.000&amp;nbsp;m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;{{ref label|note02|B|a}}
|architect          = [[Adrian Smith]], Adrian Smith + Gordon Gill Architecture
|structural_engineer= [[Thornton Tomasetti]]
|engineer= Langan International (sub-grade and transportation planning)&lt;ref name=&quot;langanwebsite&quot;&gt;{{navedi splet|title=Langan Website|url=http://www.langan.com/web/|publisher=Langan International|year=2011|accessdate=5 August 2011|archive-date=2017-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170323034224/http://www.langan.com/web/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|main_contractor    = Saudi Binladin Group
|developer          = Jeddah Economic Company (JEC)&lt;ref name=&quot;emirates24/7august2.2&quot;&gt;{{navedi novice | url=http://www.emirates247.com/news/region/kingdom-tower-to-pip-reigning-champ-burj-khalifa-by-173m-2011-08-02-1.411064 | title=Kingdom Tower to pip reigning champ Burj Khalifa by 173m | work=Emirates 24/7 | date=2 August 2011 | accessdate=3 August 2011 | author=Nambiar, Sona | publisher=Dubai Media Incorporated | archive-date=2018-12-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181225034815/https://www.emirates247.com/error-404-2016-01-26-1.618762?link=%2Fnews%2Fregion%2Fkingdom-tower-to-pip-reigning-champ-burj-khalifa-by-173m-2011-08-02-1.411064%20 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|owner              = {{ubl|Kingdom Holding Company|Abraar Holding Company|Abdulrahman Hassan Sharbatly|Saudi Binladin Group}}
|management         = CBRE Group
|references         = &lt;ref name=skyscraperCenter/&gt;&lt;ref name=&quot;milehightowerssp&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://skyscraperpage.com/cities/?buildingID=82759|title=Mile-High Tower|publisher=SkyscraperPage|accessdate=10 August 2011}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Mestni stlop ''' ({{lang-ar|برج جدة}}),&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kingdom.com.sa/jec-alinma-investment-in-an-sar-8-4-billion-real-estate-fund-deal-fund-objective-is-to-develop-jeddah-tower-and-the-jeddah-economic-city-infrastructure|title=8.4&amp;nbsp;billion real estate deal objective is to develop Jeddah Tower and the Jeddah Economic City|publisher=Kingdom Holding Company|date=29 November 2015|access-date=30 November 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151130183439/http://www.kingdom.com.sa/jec-alinma-investment-in-an-sar-8-4-billion-real-estate-fund-deal-fund-objective-is-to-develop-jeddah-tower-and-the-jeddah-economic-city-infrastructure|archive-date=30 November 2015|url-status=dead|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;, prvotno imenovan '''Kraljevi stolp''' ({{lang|ar|برج المملكة}}), tudi '''Mile-High Tower''', ({{lang-ar|برج الميل&amp;lrm;}}) je projekt gradnje nebotičnika, ki je trenutno na čakanju (2021 v izgradnji) v [[Džida|Džidi]] ([[Saudova Arabija]]). Prišlo je do stalnega napredka, toda januarja 2018 je lastnik stavbe JEC ustavil gradbena betonska dela s približno eno tretjino stolpa, ki je bil dokončan zaradi težav z delom pri izvajalcu po čistki Savdske Arabije v letih 2017–2019.

Cena izgradnje je ocenjena na 1,23 milijarde USD.&lt;ref name=&quot;truthdiveaugust6&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://truthdive.com/2011/08/06/worlds-tallest-tower-to-be-built-for-1-2-bn-in-saudi-arabia.html | title=World’s tallest tower to be built for $1.2 bn in Saudi Arabia | publisher=TruthDive | date=6 August 2011 | accessdate=6 August 2011 | author=Devi, Kanchana}}&lt;/ref&gt; Stolp je del 20 milijard USD vrednega projekta Kraljevo mesto (Kingdom city). Če bo šlo vse po načrtih, bo postal najvišja stavba na svetu in prva, ki bo dosegla 1 kilometer višine. Sprva so predlagali 1 miljo visok nebotičnik (1506 metrov), vendar geološka sestava ni bila ustrezna. Stolp je oblikoval ameriški arhitekt [[Adrian Smith]], ki je zasnoval tudi [[Burdž Kalifa]] - trenutno najvišjo stavbo na svetu. Vodja in ustanovitelj projekta je saudski princ [[Al-Waleed bin Talal]], najbogatejši Arabec na Bližnjem vzhodu.&lt;ref name=&quot;alarabiya1&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.alarabiya.net/articles/2011/04/04/144136.html|title=Bin Talal remains richest Arab in 2011: report|author=Farid, Sonia|publisher=Alarabiya.net|date=4 April 2011|accessdate=10 August 2011}}&lt;/ref&gt; Projekt naj bi bil ikona Arabskega sveta, simbol moči in blagostanja. Pesimisti trdijo, da finančno ne bo uspešen.

== Zgodovina gradnje ==
Maja 2008 je testiranje tal na tem območju povzročilo dvom o tem, ali bi predlagana lokacija lahko podpirala nebotičnik predlagane višine enega kilometra, MEED pa je poročal, da je bil projekt zmanjšan, tako da je bil ''do 500 metrov nižji''.&lt;ref name=&quot;tallestbuildingintheworld&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.tallestbuildingintheworld.com/building_id_108_Mile+High+Tower+(working+name).php | title=Mile High Tower (working name) – Jeddah | publisher=Tallest Building in the World.com | access-date=3 August 2011 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110716192034/http://www.tallestbuildingintheworld.com/building_id_108_Mile+High+Tower+%28working+name%29.php | archive-date=16 July 2011 | url-status=dead | df=dmy-all }}&lt;/ref&gt; Začetek del na temeljenju je bil predviden proti koncu leta 2012. Izjave, da se bo gradnja kmalu začela, so bile dane od leta 2008. Avgusta 2011 je bil začetek gradnje predviden kot ''najpozneje decembra''. To je pomenilo, da naj bi bil stolp dokončan leta 2017, čeprav je bil takrat možno je bilo tudi, da bi bilo še vedno dokončano do datuma, ko so mediji nadaljevali z objavo, kar je bila predhodna ocena konec leta 2016. Le če bi se gradnja začela takoj in bi potekala gladko, bi lahko bila dokončana konec leta 2016.&lt;ref name=&quot;globestaugust11&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.globest.com/news/1975_1975/middleeast/313018-1.html|title=JEC ASSEMBLES TEAM FOR $1.2B TOWER|author=Carr, Robert|date=11 August 2011|publisher=Globest.com|access-date=11 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927182401/http://www.globest.com/news/1975_1975/middleeast/313018-1.html|archive-date=27 September 2011|url-status=dead|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;

Poročila iz leta 2009 so nakazovala, da je bil projekt ustavljen zaradi svetovne finančne krize 2008–2009 in da je Bechtel (začetno inženirsko podjetje za ta projekt) »v procesu zaključevanja sodelovanja pri projektu«.&lt;ref name=menainfra&gt;{{navedi novice |first=Timon |last=Singh |url=http://www.menainfra.com/news/mile-high-tower/ |archive-url=https://archive.today/20130128165945/http://www.menainfra.com/news/mile-high-tower/|url-status=dead|archive-date=28 January 2013|title=Has the Mile High Tower been shelved?|work=MENA Infrastructure|publisher=GDS Publishing Ltd.|access-date=11 January 2011}}&lt;/ref&gt; Kingdom Holding Company je hitro kritizirala novice in vztrajala, da projekt ni bil odložen.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.arabianbusiness.com/547358-kingdom-holding-says-tower-not-on-hold|title=Kingdom Holding says tower not on hold|work=Arabian Business|access-date=23 February 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091126203038/http://www.arabianbusiness.com/547358-kingdom-holding-says-tower-not-on-hold|archive-date=26 November 2009|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Izbran arhitekt ===
Marca 2010 je bil Adrian Smith iz Adrian Smith + Gordon Gill Architecture (AS + GG) izbran za preliminarnega arhitekta (čeprav zanikajo vpletenost v prejšnje, miljo visoke načrte). Kasneje, ko je bil predlog resnejši, so zmagali na natečaju za oblikovanje med osmimi vodilnimi arhitekturnimi biroji, vključno s Kohn Pedersen Fox, Pickard Chilton, Pelli Clarke Pelli in Foster + Partners ter podjetjem, za katero je prej delal Smith, Skidmore, Owings in Merrill, ki je bil zadnji tekmovalec v tekmovanju, preden je bil izbran AS + GG. Poleg [[Burdž Kalifa]] je Adrian Smith zasnoval več drugih nedavnih stolpov; stolp Zifeng v Nandžingu na Kitajskem, Trump International Hotel &amp; Tower v [[Chicago|Chicagu]] in stolp Jin Mao v [[Šanghaj]]u&lt;ref name=&quot;artinfoaugust5&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.artinfo.com/news/story/38286/bin-laden-group-plans-to-build-the-worlds-tallest-super-skyscraper-in-jeddah/|title=Bin Laden Group Plans to Build the World's Tallest Super Skyscraper in Jeddah|author=Janelle Zara|date=5 August 2011|publisher=Art Info|access-date=5 August 2011}}&lt;/ref&gt; ter stolp Pearl River v mestu Guangzhou na Kitajskem.&lt;ref name=&quot;earchitectaugust2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.e-architect.co.uk/saudi_arabia/kingdom_tower_jeddah.htm|title=Kingdom Tower Jeddah, Saudi Arabia: to be the world's tallest building|publisher=e-architect|date=2 August 2011|access-date=5 August 2011|archive-date=2013-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130828040329/http://www.e-architect.co.uk/saudi_arabia/kingdom_tower_jeddah.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vse štiri stavbe so med enajstimi najvišjimi na svetu. Poleg tega je stolp Pearl River Tower edinstven stolp, ki je bil prvotno zasnovan tako, da uporablja ničelno neto energijo, tako da črpa vso potrebno energijo iz vetra, sončne svetlobe in geotermalne mase, čeprav ta cilj načrtovanja ni bil v celoti dosežen.&lt;ref name=&quot;Frechette-Gilchrist&quot;&gt;{{cite journal|last=Frechette|first=R|author2=Gilchrist, R|date=March 2008|title=Towards Zero Energy: A case study of the Pearl River Tower, Guangzhou, China|journal=Council on Tall Buildings and Urban Habitat|pages=9|access-date=30 March 2015|url=http://ctbuh.org/LinkClick.aspx?fileticket=%2bpedN46s7Es%3d&amp;tabid=486&amp;language=en-US/|archive-url=https://web.archive.org/web/20160526235034/http://ctbuh.org/LinkClick.aspx?fileticket=%2BpedN46s7Es%3D&amp;tabid=486&amp;language=en-US%2F|archive-date=26 May 2016|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2010 so lastniki (Kingdom Holding Company) podpisali pogodbo o razvoju z Emaar Properties PJSC. Končna višina stavbe je bila vprašljiva, vendar naj bi bila še vedno večja od 1 kilometra. Kingdom Holding je dejal, da gradnja napreduje.

Projekti za temelje so bili izdelani do začetka avgusta 2011 in razpisana je bila pogodba za pilote. Langan International je 16. avgusta 2011 uradno objavil svojo udeležbo in da morajo biti temelji in piloti edinstveno zasnovani za premagovanje podpovršinskih težav, kot sta mehka skalna podlaga in porozna koralna skala, ki običajno ne more podpirati nebotičnika, ne da bi se posedla. Temelj je podoben temelju Burdž Kalifa, vendar večji; pričakuje se, da bo v povprečju globok okoli 4,5 m z betonsko blazino površine okoli 7500 m². Beton mora imeti nizko prepustnost, da prepreči korozivno slano vodo iz Rdečega morja. Njegova globina in velikost veljata tudi za pokazatelja končne višine stolpa. Piloti bodo globoki do 200 m, blazina pa več kot 90 m, vendar se pričakuje, da se bo stavba, ki bo tehtala več kot 900.000 ton, posedla. Ideja je, da se dovolj enakomerno usede, da se stavba ne prevrne ali povzroči nepotrebno obremenitev nadgradnje. Programi za računalniško modeliranje so na lokaciji izvedli teste, da bi potrdili, da bo zasnova temeljev delovala. Kasnejša zasnova temelja, ki ga bo izdelal Bauer leta 2013, zahteva 270 izvrtanih pilotov do 110 m globine, ki jih je treba namestiti v težke talne razmere. Nekaj materialov, potrebnih za konstrukcijo, je 500.000 m³ betona in 80.000 t jekla.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Kingdom Tower: How The World's Next Tallest Building Will Be Built|url=http://www.gizmodo.com.au/2014/04/how-the-worlds-next-tallest-building-will-be-built/|access-date=1 May 2014|newspaper=Gizmodo|archive-date=2023-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20230611093406/https://www.gizmodo.com.au/2014/04/how-the-worlds-next-tallest-building-will-be-built/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Odobritve ===
Marca in aprila 2011 je več tiskovnih agencij poročalo, da je bil projekt Mile-High Tower odobren na tej višini in da bo stavba stala skoraj 30 milijard ameriških dolarjev.&lt;ref name=sydherald&gt;{{navedi novice|url=https://www.smh.com.au/world/milehigh-building-gets-approval-20110417-1djg4.html|title=The tallest building in the world|date=17 April 2011 |work=The Sydney Morning Herald|access-date=21 April 2011}}&lt;/ref&gt; Ta zasnova naj bi bila drastično večja od trenutne zasnove, s tlorisno površino 3.530.316 m² in bi za trajnost uporabljala futuristično tehnologijo za preprečevanje vetra in proizvodnjo energije. To in okoliško mesto bi lahko sprejelo 80.000 prebivalcev in milijon obiskovalcev, poroča RIA Novosti. Adrian Smith je zanikal, da bi bil del katerega koli od prejšnjih načrtov, ki so bili domnevno objavljeni v medijih.&lt;ref name=&quot;wiredapril11&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.wired.co.uk/news/archive/2011-04/11/mile-high-tower|title=Saudi Arabia's mile-high Kingdom Tower gets green-lit|date=11 April 2011|publisher=Wired.co.uk|author=Mark Brown|access-date=6 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723225443/http://www.wired.co.uk/news/archive/2011-04/11/mile-high-tower|archive-date=23 July 2011|url-status=dead|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt; En vir je celo popravil svoj članek in razjasnil nesporazum.&lt;ref name=&quot;dviceapril72011&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://dvice.com/archives/2011/04/kingdom-tower-w.php|title=Kingdom Tower will make the Burj Khalifa look short, reach one mile up|publisher=Dvice.com|author=Wong, Raymond|date=7 April 2011|access-date=15 August 2011|archive-date=2015-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20150112060722/http://www.dvice.com/archives/2011/04/kingdom-tower-w.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Začne se gradnja ===
Gradnja se je začela 1. aprila 2013. Polaganje pilotov je bilo zaključeno decembra 2013. Nadzemna gradnja se je začela septembra 2014.
[[File:Jeddah Tower Building Progress 2016-04-14 (cropped).jpg|thumb|right|Pogled na gradbišče iz letala, april 2016]]

Konec leta 2017 sta bila v okviru čistke v Savdski Arabiji aretirana lastnik Kingdom Holding Co, ki ima v lasti 33 % stolpa, in predsednik Saudi Binladen Group, ki ima v lasti 17 % in je glavni izvajalec. Gradnja stolpa se je nadaljevala, čeprav so bili nekateri višji menedžerji v Kingdom Holdingu preusmerjeni na druge projekte. Februarja 2018 je Mounib Hammoud, izvršni direktor Jeddah Economic City, dejal, da se gradnja nadaljuje in da upajo, da bodo stolp odprli do leta 2020. Oktobra 2017 je bilo osrednje jedro stolpa v 60 nadstropjih, stene pa so bile visoke 248 m, od konca leta 2017 je bila prijavljena višina 252 m.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Lo|first=Andrea|date=2018-01-17|title=Jeddah Tower: What does the world's next tallest skyscraper look like now?|url=https://www.cnn.com/style/article/jeddah-tower-saudi-arabia-new/index.html|access-date=2020-07-14|website=CNN|language=en}}&lt;/ref&gt;

Marca 2018 je Kingdom Holding Company podpisala pogodbo z Orange Business Services za zagotavljanje infrastrukture informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) za Jeddah Tower. 12. marca se je gradnja stolpa po zamudi nadaljevala.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.dezeen.com/2018/03/12/worlds-tallest-skyscraper-jeddah-tower-adrian-smith-gordon-gill/|title=Construction of world's tallest tower restarts after delays|date=2018-03-12|work=Dezeen|access-date=2018-07-09|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

=== Zamuda ===
Dela so napredovala, a je januarja 2018 lastnik stavbe JEC ustavil betonska dela, pri čemer je bila stolpnica dokončana približno do ene tretjine zaradi težav z delovno silo z izvajalcem po čistki v Saudovi Arabiji v letih 2017–19. Od takrat so bila gradbena dela ustavljena, delno zaradi pandemije COVID-19, od junija 2023 pa ni gotovo, če in kdaj bo stolp končan.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://science.howstuffworks.com/engineering/civil/jeddah-tower.htm|title=Will the Jeddah Tower, World's Tallest Building, Ever Be Finished?|publisher=HowStuffWorks|author=Dave Roos|date=June 14, 2022|access-date=July 8, 2022}}&lt;/ref&gt;

==Oblikovanje==
=== Izzivi ===
Trajnost tako visoke stavbe bi vključevala težave, kot so omejitve navpičnega transporta, nihanje stavbe zaradi vetra in super usedanje stebrov, do katerega pride, ker se beton nagiba k krčenju, ko hidrira in se sesede pod obremenitvijo, medtem ko je jeklo dimenzijsko stabilno, zaradi česar postanejo tla neravna.&lt;ref&gt;Wells, Matthew. ''Skyscrapers: Structure and Design.'' Laurence King Publishing, 2005 (p. 154)&lt;/ref&gt; Poleg tega je v zelo visokih stavbah potrebna zelo velika velikost jedra za podporo strukture in namestitev velikega števila potrebnih dvigal. Velikost jedra zavzame precejšnjo količino prostora v spodnjem in srednjem nadstropju. Eden od načinov, kako stolp v Džidi poskuša premagati te težave, je njegova gladka, nagnjena zunanja zasnova, ki, čeprav je dražja za gradnjo, ponuja vrhunsko aerodinamično zmogljivost v primerjavi s stopničastimi zasnovami, kot je Burdž Kalifa, kar mu omogoča bolj konservativno jedro. To so ugotovili testi v vetrovniku, izvedeni na Burdž Kalifi. Stolp v Džidi bo uporabil tudi obilo ojačitvenih materialov, da bi preprečil prekomerno nihanje, zaradi katerega bi sicer stanovalci v zgornjih nadstropjih čutili slabost v vetrovnih dneh,&lt;ref name=&quot;constructionweekaugust13tallorder&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.constructionweekonline.com/article-13533-tall-order/|title=Tall order|author=Ephgrave, Oliver|date=13 August 2011|publisher=ConstructionWeekOnline|access-date=13 August 2011}}&lt;/ref&gt; vključno z betonom zelo visoke trdnosti, ki bo v določenih delih jedra debel do nekaj metrov. To je skupaj z visoko integriranim jeklenim okvirjem in strižnimi stenami namenjeno tudi preprečevanju katastrofalne okvare strukture v primeru terorističnega napada. Tradicionalno je veljalo, da zaradi prostora, ki ga porabijo dvigala, postane stavba čedalje manj donosna po 80 nadstropjih. V zadnjem času je  pojav mešane rabe, kot sta Šanghajski stolp in Burdž Kalifa, izboljšal gradbene tehnologije.&lt;ref name=&quot;nymagaugust14&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://nymag.com/arts/architecture/reviews/supertall-davidson-review-2011-8/|title=Higher: At the Skyscraper Museum, a reminder of why we keep reaching for the clouds|author=Davidson, Justin|date=14 August 2011|publisher=NY Mag|access-date=14 August 2011}}&lt;/ref&gt;

Tako kot Burdž Kalifa, stolp v Džidi uporablja podoben trikotni tloris v obliki črke Y, ki spodbuja stabilnost in poveča pogled na okna ter zoženo obliko, pri čemer sta sama višina in veter največji izziv strukturnega načrtovanja. Gladka, nagnjena fasada stolpa še posebej sproži koristen pojav, znan kot ''odvajanje vetrovnega vrtinca''.&lt;ref name=&quot;constructionweektapering&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.constructionweekonline.com/article-13521-experts-tapered-form-of-kingdom-tower-is-ideal/|title=Experts: tapered form of Kingdom Tower is ideal|author=Oliver Ephgrave|date=10 August 2011|publisher=ConstructionWeekOnline|access-date=11 August 2011}}&lt;/ref&gt; Običajno, ko se veter vrtinči okoli zavetrne strani stavbe in hiti z obeh strani, da zapolni območje nizkega tlaka, bi ustvariti tornadu podobne vrtince, ki bi zaradi sprememb v tlaku, smeri in hitrosti zibali stavbo z ene strani na drugo. Dinamična fasada stolpa v Džidi pa ustvarja neskončno časovno razliko (medtem ko je Burdž Kalifa omejen s številom stopenj) pri delovanju zračnega tlaka v kateri koli določeni smeri, kar ustvarja bolj stabilno strukturo, saj ni širokega območja izjemnega pritiska ali depresije v danem trenutku. Preprosto povedano, gladka zožitev je bolj aerodinamična kot nepravilna ali nazobčana zožitev, obe pa sta v prednosti pred pravokotnimi geometrijami. Na višini stolpa v Džidi se zdi v bistvu neizvedljiva uporaba tradicionalne kvadratne oblike.

=== Zunanja oblika ===
Trikotni tloris in nagnjena zunanjost stolpa v Džidi sta zasnovana za zmanjšanje obremenitev vetra; zaradi velike površine je idealen tudi za stanovanjsko uporabo. Celotna zasnova stolpa, ki bo stal tako blizu Rdečega morja kot izliva potoka Obhur (Sharm Ob'hur), kjer se ta razširi, ko se sreča z Rdečim morjem, kot tudi pročelje na umetni vodni poti in pristanišču, ki bo zgrajeno okoli njega, naj bi bilo videti kot puščavska rastlina, ki se dviga navzgor, kot simbol rasti in prihodnosti Saudove Arabije, pa tudi, da bi dodal pomen statusu Džide kot prehodu v sveto mesto Meka.&lt;ref name=&quot;arabnewsaugust4&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://arabnews.com/opinion/editorial/article483104.ece|title=Exciting project|publisher=Arab News|date=4 August 2011|access-date=4 August 2011|archive-date=2011-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110805004245/http://arabnews.com/opinion/editorial/article483104.ece|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Oblikovalčeva vizija je bila »tista, ki predstavlja nov duh Savdske Arabije« (Smith). Območje 23 hektarjev okoli stolpa bo vsebovalo javni prostor in nakupovalno središče ter druge stanovanjske in komercialne objekte in bo znano kot okrožje Jeddah Tower Water Front, od tega bo samo območje stolpa zavzemalo 500.000 m². Tako kot pri mnogih drugih zelo visokih nebotičnikih, vključno s Kraljevim centrom v [[Riad]]u, za katerega se na splošno šteje, da je sprožil nedavni pomemben komercialni razvoj okoli njega v okrožju Olaja, je velik del namena stolpa simboličen kot tudi za dvig vrednosti okoliškega zemljišča namesto lastne donosnosti. V ta namen je arhitekt stolpa, Adrian Smith, dejal, da stolp »prikliče snop listov, ki poženejo iz tal; izbruh novega življenja, ki napoveduje večjo rast okoli sebe«.&lt;ref name=&quot;industryleadersaugust5&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.industryleadersmagazine.com/kingdom-tower-by-bin-laden-group-will-be-the-worlds-tallest-building/|title=Kingdom Tower by Bin Laden Group will be the World's Tallest Building|author=Vrushti Mawani|publisher=Industry Leaders Magazine|date=5 August 2011|access-date=6 August 2011}}&lt;/ref&gt; Smith pravi, da bo stolp ustvaril mejnik, v katerem sta on in okoliško gospodarsko mesto Džida soodvisna. Talal Al Maiman, član upravnega odbora Jeddah Economic Company, je dejal: »Jeddah Tower bo znamenita stavba, ki bo močno povečala vrednost na stotine drugih nepremičnin okoli njega v Jeddah Economic City in pravzaprav po vsej severni Džidi«. Koncept dobičkonosnosti, ki izhaja iz gradnje visoko gosto naseljenih objektov in nakupovalnih centrov okoli takšne znamenitosti, je bil vzet iz Burdž Kalifa, kjer se je izkazal za uspešnega, saj so njegovi okoliški nakupovalni centri, hoteli in kondominiji na območju, znanem kot Downtown Dubaj, ustvarili največji prihodek od tega projekta kot celote, medtem ko je sama Burdž Kalifa ustvaril malo ali nič dobička.&lt;ref name=&quot;bdonlineaugust16&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://bdonline.co.uk/5022966.article?|title=Should the Kingdom Tower be built?|date=16 August 2011|publisher=bdonline.com|access-date=16 August 2011}}&lt;/ref&gt;

=== Dvigala ===
Stavba bo imela skupno 59 dvigal, od tega pet dvonadstropnih, ter 12 tekočih stopnic. Dvigala izdeluje finsko podjetje Kone. Imel bo tudi najvišjo razgledno ploščad na svetu, do katere bodo hitra dvigala potovala s hitrostjo do 10 metrov na sekundo (36&amp;nbsp;km/h ali 22&amp;nbsp;mph) v obe smeri. Dvigala ne morejo iti hitreje, ker bi lahko sprememba zračnega tlaka pri tako hitri hitrosti povzročila slabost; na 914 m je zračni tlak več kot 10 kPa nižji kot pri tleh (10-odstotno znižanje zračnega tlaka).&lt;ref name=&quot;engineeringtoolboxairpressure&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.engineeringtoolbox.com/air-altitude-pressure-d_462.html|title=Air Pressure and Altitude above Sea Level|publisher=The Engineering ToolBox|access-date=7 August 2011}}&lt;/ref&gt; Prav tako morajo biti učinkovita, da kabli niso neznosno težki. Jeddah Tower bo imel tri nebesna preddverja, kjer bo mogoče opraviti prestop z dvigalom, in nobeno dvigalo ne bo šlo od dna do najvišjega zasedenega nadstropja. Uradno število nadstropij ni bilo podano; vendar pa je Smith v televizijskem intervjuju izjavil, da bo približno 50 nadstropij več kot Burdž Kalifa, ki ima 163 zasedenih nadstropij, kar vodi do sklepa, da bo stolp v Džidi imel več kot 200 nadstropij. Stolp bo imel tudi velik zunanji balkon s premerom približno 30 m, znan kot ''nebesna terasa'', na eni strani stavbe za zasebno uporabo pri nadstropju penthousea na nivoju 157;&lt;ref name=&quot;ASGGpdf&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://smithgill.com/media/pdfs/Kingdom_for_web4.pdf |title=Kingdom Tower |publisher=Adrian Smith+Gordon Gill Architecture |format=.PDF |access-date=3 August 2011 |archive-date=2023-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230611093914/http://smithgill.com/media/pdfs/Kingdom_for_web4.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;worldarchitecturenewsaugust2&quot;&gt;{{navedi novice | author=Sian Disson |url=http://www.worldarchitecturenews.com/index.php?fuseaction=wanappln.projectview&amp;upload_id=17218 |title=After months of rumour and suspicion, AS+GG confirms it is designing a $1.2bn, 1000+m tower in Jeddah |work=World Architecture News |date=2 August 2011 |access-date=3 August 2011}}&lt;/ref&gt;. Prvotno je bilo mišljeno kot heliport, vendar so piloti helikopterjev ugotovili, da je neprimerno okolje za pristajanje. Nižja gostota zraka, ki jo še poslabša tanka puščavska atmosfera, bo povzročila, da bo zunanja temperatura zraka proti vrhu stolpa nižja od zraka pri tleh, kar bo zagotovilo naravno hlajenje. V višinah je tudi bistveno večji zračni tok (veter), ki je na enem kilometru zelo močan in je močno vplival na konstrukcijsko zasnovo stolpa. Burdž Kalifa dejansko sprejema hladnejši in čistejši zrak iz zgornjih nadstropij in ga uporablja za klimatizacijo zgradbe. Jeddah Tower bo usmerjen tako, da nobena fasada ne bo obrnjena neposredno proti soncu; prav tako bo uporabljal kondenzno vodo iz klimatskega sistema za namakanje in druge namene celotne stavbe.&lt;ref name=&quot;constructionweekaugust27&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.constructionweekonline.com/article-13708-kingdom-tower-to-mimise-stack-effect-says-eds/|title=Kingdom Tower to minimise stack effect, says ESD|author=Davids, Gavin|publisher=ConstructionWeekOnline|date=27 August 2011|access-date=27 August 2011}}&lt;/ref&gt;

Za reševanje težav z dvigali bo stolp uporabljal svoje veliko število učinkovitih dvigal in tri nebesna preddverja, ki omogočajo prestopanje med dvigali, ki služijo določenemu območju, pri čemer nobeno dvigalo ne bo preobremenjeno. Od Burdž Kalife so se veliko naučili, kar je pomagalo pri oblikovanju stolpa v Džidi ne le strukturno, ampak tudi pri metodah za načrtovanje praktičnih mehanskih, električnih in vodovodnih (MEP) sistemov, kot tudi pri upoštevanju lokalnih predpisov in mednarodnih gradbenih predpisov. Kljub vsem fizičnim izzivom Adrian Smith navaja, da je praktičnost še vedno večji izziv v primerjavi s strukturno vzdržljivostjo, tudi pri tako super visokih zasnovah, in da je bila, kot pri vseh stavbah, oblika stolpa primarno izpeljana glede na to, kakšna bi bila uporaba stavbe, nato pa v skladu s strukturnimi dejavniki, ki bi jih bilo treba upoštevati, da bi to dosegli.

==Galerija==
&lt;gallery widths=&quot;150&quot; heights=&quot;150&quot; mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:KT Building Progress 10-JAN-2015 04.png|12. nadstropje (10. januar 2015)
File:KT Building Progress 07-Jun-2015 01.jpg|23. nadstropje (7. junij 2015)
File:Jeddah Tower Building Progress as of 07-Jul-2016.jpg|44. nadstropje (7. 7. 2016) (42+2) ponoči
File:Jeddah Tower Building Progress as of 13-Jul-2016 002.jpg|44. nadstropje (13. julij 2016) (42+2)
File:Jeddah Tower Building Progress as of 02-Dec-2016 001 (cropped).jpg|47. nadstropje (2. december 2016) (45+2)
File:Jeddah tower (cropped).jpg|Od junija 2017
File:Jeddah Tower August 2019 S.Nitzold.jpg|Od avgusta 2019
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.kingdomtowerskyscraper.com/ Kingdom Tower in Jeddah]
* [http://www.kingdom.com.sa/en/ Kingdom Holding Company website]
* [http://skyscrapercenter.com/jeddah/kingdom-tower/ Kingdom Tower] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728034923/http://skyscrapercenter.com/jeddah/kingdom-tower/ |date=2013-07-28 }} on [[CTBUH]] Skyscraper Center
* [http://www.foxnews.com/slideshow/world/2011/08/03/kingdom-tower/#slide=1 Slideshow image gallery of renderings] by Fox News
* [http://www.youtube.com/watch?v=DqP5DjCx2r0 13:40 WTTW video interview with Adrian Smith about Kingdom Tower] on YouTube

{{Najvišje zgradbe}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nebotičniki v Saudovi Arabiji]]
[[Kategorija:Megaprojekti]]
[[Kategorija:Džeda]]</text>
      <sha1>iql4ekx3088s69lt6opnsqdeb5bvhjx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mednarodno priznanje države Palestine</title>
    <ns>0</ns>
    <id>381322</id>
    <revision>
      <id>6751733</id>
      <parentid>6737043</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T04:20:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751733</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="96410" sha1="h72l1lmmn97670nf0skmkrqn3xtkdtv" xml:space="preserve">[[Slika:Palestine recognition only.svg|thumb|right|450px|{{legenda|#000000|Palestina}}{{legenda|#007f24|Države, ki so priznale Palestino}}&lt;!--{{Legend striped|#007f24|#b9b9b9|up=yes|Države, katerih vlade postavljajo svoje priznavanje Palestine pod vprašaj}}--&gt;]]
'''Mednarodno priznanje države Palestina''' je cilj [[Palestinsko osvobodilno gibanje|Palestinskega osvobodilnega gibanja]] (PLO) od [[Palestinska razglasitev neodvisnosti|razglasitve neodvisnosti]] 15. novembra 1988 v mestu [[Alžir]], na zasedanju [[Palestinski državni svet|Palestinskega državnega sveta]] v izgonu.

Razglasitev [[Država Palestina|države Palestina]] je nemudoma priznala vrsta držav&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Tessler, Mark|title=A History of the Israeli–Palestinian conflict|url=https://archive.org/details/historyofisraeli00tess_0|edition=2., ilustrirana |year=1994 |publisher=Indiana University Press |page=[https://archive.org/details/historyofisraeli00tess_0/page/722 722] |isbn=978-0-253-20873-6 |language=en}}&lt;/ref&gt; in do konca leta skupno prek 80 držav.&lt;ref name=&quot;unesco&quot;&gt;{{navedi splet |author=UNESCO Executive Board|title=Hundred and thirty-first Session: Item 9.4 of the provisional agenda, Request for the Admission of the State of Palestine to UNESCO as a Member State|pages=18, Annex II|url=http://unesdoc.unesco.org/images/0008/000827/082711eo.pdf|publisher=United Nations|date=12. maj 1989|accessdate=15. novembra 2010}}&lt;/ref&gt; Februarja 1989 je predstavnik PLO pred [[Varnostni svet OZN|Varnostnim svetom OZN]] potrdil priznanje 94-ih držav. V sklopu reševanja [[izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]] je podpis Oselskega sporazuma med [[Izrael]]om in PLO septembra 1993 pomenil ustanovitev [[Palestinski avtonomni svet|Palestinskega avtonomnega sveta]] (PNA), kot prehodne vlade za upravljanje palestinskega ozemlja. Izrael ne priznava države Palestine in ohranja ''[[de facto]]'' vojaški nadzor tudi nad ozemlji, ki so uradno pod upravo PNA.

Do danes je državo Palestino priznalo 157 (81,3 %) od 193 članic [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Mapping which countries recognise Palestine in 2024 |url=https://www.aljazeera.com/news/2024/5/22/mapping-which-countries-recognise-palestine-in-2024 |date=2025-04-10 |access-date=2025-09-02 |work=[[Al Jazeera]]}}&lt;/ref&gt; Več držav, ki je ne priznava, vseeno priznava PLO kot »predstavnike palestinskega ljudstva«. 29. novembra 2012 je [[Generalna skupščina OZN]] potrdila pobudo za spremembo statusa Palestine v »državo nečlanico opazovalko« s 138 glasovi za, 9 proti in 41 vzdržanimi.&lt;ref&gt;UN General Assembly GA/11317. [http://www.un.org/News/Press/docs/2012/ga11317.doc.htm General Assembly Votes Overwhelmingly to Accord Palestine 'Non-Member Observer State' Status in United Nations]. 29. november 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/67/L.28 United Nations A/67/L.28 General Assembly]. 26. november 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/2012/11/29/us-palestinians-statehood-idUSBRE8AR0EG20121129|title=Palestinians win implicit U.N. recognition of sovereign state|date=29. november 2012|agency=Reuters|accessdate=29. novembra 2012|language=en|archive-date=2014-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20140605091657/http://www.reuters.com/article/2012/11/29/us-palestinians-statehood-idUSBRE8AR0EG20121129|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice| url= http://www.3news.co.nz/LIVE-STREAM-Palestine-asks-United-Nations-for-a-birth-certificate-ahead-of-vote/tabid/417/articleID/278702/Default.aspx| work= 3 News NZ| title= UN makes Palestine nonmember state| date= 30. november 2012| language= en| accessdate= 2014-11-20| archive-date= 2013-01-16| archive-url= https://web.archive.org/web/20130116091340/http://www.3news.co.nz/LIVE-STREAM-Palestine-asks-United-Nations-for-a-birth-certificate-ahead-of-vote/tabid/417/articleID/278702/Default.aspx| url-status= dead}}&lt;/ref&gt;

Izrael in več drugih držav, ki ne priznavajo države Palestine, zagovarja stališče, da se ustanovitev države lahko določi le na podlagi mirovnih pogovorov med Izraelom in PNA. Glavne prepreke v doseganju dogovora so meje, varnost, pravice nad vodo, status [[Jeruzalem]]a in prost dostop do verskih središč, vztrajno širjenje [[Izraelske naselbine|izraelskih naselbin]] ter pravni pomisleki o pravici palestinskih beguncev do vrnitve.

==Države članice ZN, ki so priznale državo Palestino==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! # !! Država&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://palestineun.org/about-palestine/diplomatic-relations/|title=Diplomatic Relations|accessdate=2013-10-16|publisher=Permanent Observer Mission of The State of Palestine to the United Nations New York|archive-date=2018-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180927134802/http://palestineun.org/about-palestine/diplomatic-relations|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; !! Datum priznanja !! Diplomatski odnosi !! Relevantna članstva
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 1. || {{zastavadržave|Algeria}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Algeria|title=Algerie-Palestine-Diplomatie|url=http://www.mae.dz/ma_fr/stories.php?story=10%2F12%2F27%2F5462212|publisher=Ministry of Foreign Affairs|language=fr|date=28 December 2010|accessdate=2011-02-01|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118065207/http://www.orderofmalta.int/diplomatic-relations/862/sovereign-order-of-malta-bilateral-relations/?lang=en|url-status=dead}} &quot;Ambassadeur extraordinaire et plénipotentiaire de l'État de Palestine&quot;.&lt;/ref&gt; || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 2. || {{zastavadržave|Bahrain}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Bahrain|title=Bilateral Relations|url=http://www.mofa.gov.bh/Default.aspx?tabid=73&amp;language=en-US|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-02-01|archive-date=2018-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180922112431/https://www.mofa.gov.bh/Default.aspx?tabid=73&amp;language=en-US|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 3. || {{zastavadržave|Iraq}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 4. || {{zastavadržave|Kuwait}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Kuwait|title=The nature of the work of the Department of the Arab world|url=http://www.mofa.gov.kw/MOFA/index.php/2009-06-04-08-52-32/36-2009-06-04-06-41-35/1123-2009-06-10-07-53-49|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-02-20|archive-date=2011-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110623070039/http://www.mofa.gov.kw/MOFA/index.php/2009-06-04-08-52-32/36-2009-06-04-06-41-35/1123-2009-06-10-07-53-49|url-status=dead}} &quot;دولة فلسطين&quot;.&lt;/ref&gt; || arabska liga, OIC&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Kuwait|title=The Arab Economic Summit 2009|url=http://www.da.gov.kw/eng/articles/palestine.php|publisher=Al-Diwan Al-Amiri, official website, State of Kuwait|accessdate=2011-03-18|archive-date=2011-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110721090111/http://www.da.gov.kw/eng/articles/palestine.php|url-status=dead}} &quot;Mr. Mahmoud Abbas is the President of the Palestinian National Authority (PNA) and the President of the State of Palestine.&quot;&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 5. || {{zastavadržave|Libya}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 6. || {{zastavadržave|Malaysia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 7. || {{zastavadržave|Mauritania}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 8. || {{zastavadržave|Morocco}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Morocco|title=Conventions, Treaties, Agreements and Protocols|url=http://www.maec.gov.ma/EN/conventions.asp?PAYS=333|accessdate=2011-02-20|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722165523/http://www.maec.gov.ma/EN/conventions.asp?PAYS=333|url-status=dead}} &quot;État de Palestine&quot;.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Morocco|title=Protocole de coopération entre le Ministère des Affaires Culturelles du Maroc et le Ministère de la Culture et de l'Information de l'Etat Palestinien|url=http://www.maec.gov.ma/EN/fiche.asp?num=659|accessdate=2011-02-20|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722165530/http://www.maec.gov.ma/EN/fiche.asp?num=659|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 9. || {{zastavadržave|Somalia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 10. || {{zastavadržave|Tunisia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Tunisia|title=Les Relations Tuniso–Palestiniennes|url=http://www.diplomatie.gov.tn/site/index.php?a=article&amp;id=446|accessdate=2011-02-20|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410041504/http://www.diplomatie.gov.tn/site/index.php?a=article&amp;id=446|url-status=dead}} &quot;Les deux pays ont établi des relations diplomatiques en 1994. chacune des deux parties étant représentée par un bureau de liaison.&quot;&lt;/ref&gt; || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 11. || {{zastavadržave|Turkey}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Turkey|title=Turkey´s Political Relations with the Palestinian National Authority|url=http://www.mfa.gov.tr/turkey_s-political-relations-with-the-palestinian-national-authority.en.mfa|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-01-29}} &quot;Turkey established official relations with the Palestine Liberation Organization (PLO) in 1975 and was one of the first countries that recognized the Palestinian State established in exile on 15 November 1988.&quot;&lt;/ref&gt; || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 12. || {{zastavadržave|Yemen}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 13. || {{zastavadržave|Afghanistan}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Afghanistan|title=Afghan Diplomatic Missions|url=http://www.afghanembassy.net/coms.php|publisher=Embassy of the Islamic Republic of Afghanistan, Canberra|accessdate=2011-08-05}} &quot;Embassy of Afghanistan in Damascus ... non-resident envoy to: Jordan, Lebanon and Palestine&quot;.&lt;/ref&gt; || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 14. || {{zastavadržave|Bangladesh}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 15. || {{zastavadržave|Cuba}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 16. || {{zastavadržave|Indonesia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}&lt;!--Palestine UN Observer and UNESCO Application say 15 November 1988--&gt;&lt;ref name=&quot;indonesia1&quot;&gt;{{navedi splet|author=Government of Indonesia|title=Bilateral Cooperation – Palestine|url=http://www.deplu.go.id/Pages/IFPDisplay.aspx?Name=BilateralCooperation&amp;IDP=44&amp;P=Bilateral&amp;l=en|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-02-01|archive-date=2011-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110525184944/http://www.deplu.go.id/Pages/IFPDisplay.aspx?Name=BilateralCooperation&amp;IDP=44&amp;P=Bilateral&amp;l=en|url-status=dead}} &quot;Indonesia's formal recognition towards the recently established State of Palestine the very next day, on 16 November 1988 ... One year later, Indonesia and Palestine agreed to advance their bilateral relations through the signing of a Joint Communique on the Commencement of Indonesia-Palestine Diplomatic Relations at Ambassadorial Level, on 19 October 1988 ... Indonesia assigned its Head of Mission to the Republic of Tunisia as the Ambassador non-resident for Palestine until 1 June 2004, when the assignment was relegated to the Indonesia's Ambassador for the Hashemite Kingdom of Jordan in Amman.&quot;&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;indonesia1&quot;/&gt; || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 17. || {{zastavadržave|Jordan}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC
|-
| 18. || {{zastavadržave|Madagascar}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 19. || {{zastavadržave|Nicaragua}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 20. || {{zastavadržave|Pakistan}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 21. || {{zastavadržave|Qatar}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 22. || {{zastavadržave|Saudi Arabia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 23. || {{zastavadržave|United Arab Emirates}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 24. || {{zastavadržave|Srbija}} &lt;small&gt;(obnovljeno priznanje {{zastavadržave|Yugoslavia}})&lt;/small&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | {{dts|1988|11|16|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Serbia|url=http://www.mfa.gov.rs/Policy/Bilaterala/Palestine/index_e.html|title=Bilateral political relations Serbia-Palestine|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-12-05}}&lt;/ref&gt; || 
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 25. || {{zastavadržave|Zambia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 26. || {{zastavadržave|Albania}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Albania|title=Diplomatic list|url=http://www.mfa.gov.al/dokumenta/diplomatic_list_2011.pdf|date=January 2011|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-08-06|archive-date=2011-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725042626/http://www.mfa.gov.al/dokumenta/diplomatic_list_2011.pdf|url-status=dead}} &quot;Embassy of the State of Palestina&quot;.&lt;/ref&gt; || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 27. || {{zastavadržave|Brunei}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Brunei Darusalam|title=Minister of Foreign Affairs and Trade Welcomes the Palestinian President|url=http://www.mofat.gov.bn/news/20071023a.htm|date=23 October 2007|publisher=Ministry of Foreign Affairs &amp; Trade|accessdate=2011-03-10|archive-date=2011-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110706150355/http://www.mofat.gov.bn/news/20071023a.htm|url-status=dead}} &quot;His Excellency Mahmoud Abbas, President of the State of the Palestine&quot;.&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 28. || {{zastavadržave|Djibouti}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 29. || {{zastavadržave|Mauritius}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 30. || {{zastavadržave|Sudan}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Predsednik Sudana|title=Speech elected President Omar al-Bashir during his inauguration ceremony in Parliament|url=http://www.sudan.gov.sd/ar/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=773:large-font-&amp;catid=44:2008-06-06-15-25-58&amp;Itemid=104|accessdate=2011-03-10|archive-date=2012-08-05|archive-url=https://archive.today/20120805225233/http://www.sudan.gov.sd/ar/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=773:large-font-&amp;catid=44:2008-06-06-15-25-58&amp;Itemid=104|url-status=dead}} &quot;... representative of His Excellency the President of the State of Palestine&quot;.&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 31. || {{zastavadržave|Cyprus}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || EU
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 32. || {{flag|Češka}} (''sporno''){{efn|Palestina in nekateri akademiki trdijo, da Češka republika priznava Palestino, vendar češka vlada temu oporeka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.mofa.pna.ps/en-us/mediaoffice/countries-recognized-the-state-of-palestine|title=Countries, recognized the State of Palestine|date=25 June 2019|accessdate=4 August 2019|publisher=[[Ministry of Foreign Affairs and Expatriates (Palestine)|State of Palestine Ministry of Foreign Affairs and Expatriates]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;168 Hours&quot;&gt;{{navedi splet |last= |title=Československo už Palestinu uznalo. Ministerstvo se s odborníky neshodne na tom, zda to platí i pro Česko |url=https://ct24.ceskatelevize.cz/clanek/domaci/168-hodin-ceskoslovensko-uz-palestinu-uznalo-ministerstvo-se-s-odborniky-neshodne-na-tom-zda-to-349626 |access-date=2024-07-08 |website=ČT24 |language=cs}}&lt;/ref&gt; Češka vlada trdi, da Palestine ne priznava, in zagovarja stališče, da odnosi njene predhodnice s PLO nikoli niso pomenili priznanja državnosti.&lt;ref name=&quot;ICC&quot;&gt;{{Cite court|url=https://www.icc-cpi.int/sites/default/files/CourtRecords/CR2020_00996.PDF|litigants=Situation in the State of Palestine|court=[[International Criminal Court]]|pinpoint=7|reporter=ICC-01/18|quote=The Czech Republic does not consider certain political steps of the Czechoslovak Socialist Republic towards the PLO as recognition of the Palestinian statehood under international law}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;2020Position&quot;/&gt; Češko zunanje ministrstvo je od leta 2010 večkrat izrazilo nepriznavanje palestinske države, nazadnje leta 2025.&lt;ref name=&quot;168 Hours&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;2020Position&quot;&gt;{{navedi splet |title=Postoj ČR (dříve ČSFR a ČSSR) k uznání státu Palestina |url=https://mzv.gov.cz/jnp/cz/zahranicni_vztahy/vyrocni_zpravy_a_dokumenty/poskytnute_informace/postoj_cr_drive_csfr_a_cssr_k_uznani.html |date=27 February 2020 |access-date=2 June 2024 |website=mzv.gov.cz |language=cs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Palestinu nemá smysl uznat, když není jasné, kdo ji představuje, říká Fiala {{!}} Aktuálně.cz |url=https://zpravy.aktualne.cz/domaci/palestinu-nema-smysl-uznat-kdyz-neni-jasne-kdo-ji-predstavuj/r~766ee2ba181511ef80bfac1f6b220ee8/ |date=22 May 2024 |access-date=2 June 2024 |website=Aktuálně.cz – Víte, co se právě děje |language=cs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CzechJuly&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://english.radio.cz/czechia-defies-trend-no-recognition-palestine-yet-8858504|title=Czechia defies trend: No recognition of Palestine, yet|date=31 July 2025|publisher=Radio Prague International|accessdate=31 July 2025|archive-date=2025-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20250918001446/https://english.radio.cz/czechia-defies-trend-no-recognition-palestine-yet-8858504|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|18 November 1988}}&lt;ref name=&quot;documents.un.org&quot;&gt;{{navedi splet|title=Identical letters dated 2 April 2024 from the Permanent Representatives of Mauritania, Saudi Arabia and Uganda to the United Nations addressed to the Secretary-General, the President of the General Assembly and the President of the Security Council|url=https://undocs.org/en/A/78/846|date=9 April 2024|access-date=5 May 2024|publisher=[[United Nations]]|archive-date=5 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240505115728/https://undocs.org/en/A/78/846|url-status=live}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| da&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Palestine – Embassy of the State of Palestine |url=https://mzv.gov.cz/jnp/en/diplomatic_missions/foreign_missions_to_the_czech_republic/palestine_embassy_of_the_state_of.html |access-date=2 June 2024 |website=mzv.gov.cz}}&lt;/ref&gt; || EU, NATO
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 33. || {{zastavadržave|Slovakia}} &lt;small&gt;(obnovljeno priznanje {{zastavadržave|TCH}})&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || EU
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 34. || {{zastavadržave|Egypt}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 35. || {{zastavadržave|Gambia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unmission&quot; &gt;[http://palestineun.org/about-palestine/diplomatic-relations/ ''Diplomatic Relations''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180927134802/http://palestineun.org/about-palestine/diplomatic-relations |date=2018-09-27 }}. Permanent Observer of the State of Palestine to the United Nations. Accessed March 2016&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 36. || {{zastavadržave|India}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;mea-in&quot;&gt;{{navedi splet|title=India-Palestine Relations|publisher=Ministry of External Affairs – India|url=http://meaindia.nic.in/meaxpsite/foreignrelation/palestine.pdf|accessdate=2010-12-07}} &quot;In 1947, India voted against the partition of Palestine at the UN GA. India was first Non-Arab State to recognize PLO ... in 1974. India was one of the first countries to recognize the State of Palestine in 1988. In 1996, India opened its Representative Office to the Palestine Authority in Gaza, which later was shifted to Ramamllah in 2003&quot;.&lt;/ref&gt; || 
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 37. || {{zastavadržave|Nigeria}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC 
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 38. || {{zastavadržave|Russia}} &lt;small&gt;(obnovljeno priznanje {{zastavadržave|URS}})&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|19 November 1988|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.palestine.ru/Russian/embassy/theembassy.html|title=Посольство|publisher=Palestine.ru|language=ru|accessdate=2011-01-22|archive-date=2010-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20100616082343/http://www.palestine.ru/Russian/embassy/theembassy.html|url-status=dead}} &quot;Первое представительство ООП (Организации Освобождения Палестины) в Москве было открыто в 1974 г., и первым Главой Представительства стал Бригадный Генерал Мухаммад Аль-Шаер. В 1981г. Представительство было преобразовано в дипломатическую миссию. А 18 ноября 1988 г. СССР официально признал Палестинское Государство. В январе 1990г. Представительство было преобразовано в Посольство Государство Палестина.&quot;&lt;/ref&gt; || Stalna članica VS
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 39. || {{zastavadržave|Seychelles}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 40. || {{zastavadržave|Sri Lanka}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 41. || {{zastavadržave|Belarus}} &lt;small&gt;(obnovljeno priznanje [[Beloruska SSR]])&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 42. || {{zastavadržave|Guinea}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}&lt;!--Palestine UN Observer says 21 November 1988--&gt;&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 43. || {{zastavadržave|Namibia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 44. || {{zastavadržave|Ukraine}} &lt;small&gt;(obnovljeno priznanje [[Ukrajinska SSR]])&lt;/small&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 45. || {{zastavadržave|Vietnam}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Vietnam-Palestine Relations|publisher=Ministry of Foreign Affairs – Vietnam|url=http://www.mofa.gov.vn/en/cn_vakv/nr040830134623/nr040830134911/ns070925152224|accessdate=2009-07-18|archive-date=2019-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190803103347/http://www.mofa.gov.vn/en/cn_vakv/nr040830134623/nr040830134911/ns070925152224|url-status=dead}} &quot;1968: Viet Nam established ties with the Palestine Liberation Organization (PLO)... 19 November 1988: Viet Nam recognized the State of Palestine and officially transformed the PLO's resident Representative Office into the Embassy of the State of Palestine.&quot;&lt;/ref&gt; || 
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 46. || {{zastavadržave|China}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|20|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || Stalna članica VS
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 47. || {{zastavadržave|Burkina Faso}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 48. || {{zastavadržave|Comoros}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 49. || {{zastavadržave|Guinea-Bissau}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 50. || {{zastavadržave|Mali}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 51. || {{zastavadržave|Cambodia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 52. || {{zastavadržave|Mongolia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|22|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Mongolia|title=List of states with diplmatic relations|url=http://www.mfat.gov.mn/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=70&amp;Itemid=83&amp;lang=en|publisher=Ministry of Foreign Affairs and Trade|accessdate=2011-03-10|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722215952/http://www.mfat.gov.mn/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=70&amp;Itemid=83&amp;lang=en|url-status=dead}} &quot;State of Palestine&quot;. Relations established with the PLO prior to the 1988 declaration of independence.&lt;/ref&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 53. || {{zastavadržave|Senegal}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|22|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 54. || {{zastavadržave|Hungary}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|23|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || EU
|-
| 55. || {{zastavadržave|Cape Verde}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 56. || {{sort|Korea, North|{{zastavadržave|North Korea}}}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || 
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 57. || {{zastavadržave|Niger}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 58. || {{zastavadržave|Romania}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || EU
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 59. || {{zastavadržave|Tanzania}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 60. || {{zastavadržave|Bulgaria}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|25|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || EU
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 61. || {{zastavadržave|Maldives}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|10|28|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 62. || {{zastavadržave|Ghana}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|29|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|-
| 63. || {{zastavadržave|Togo}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|29|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 64. || {{zastavadržave|Zimbabwe}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|11|29|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 65. || {{zastavadržave|Chad}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|1|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 66. || {{zastavadržave|Laos}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|2|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;laoshanoi&quot;&gt;{{navedi splet|author=Government of Lao DPR|title=List of states whom Lao D.P.R. has established diplomatic relation since 1950|url=http://www.embalaohanoi.gov.la/list%20of%20states%20with%20whom%20lao%20has%20set%20up%20diplomatic%20relation%20since%201950/LIST%20OF%20STATES%20WITH%20WHOM%20LAO%20PDR%20.htm|publisher=Lao Embassy in Hanoi|accessdate=2010-12-31|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118065207/http://www.orderofmalta.int/diplomatic-relations/862/sovereign-order-of-malta-bilateral-relations/?lang=en|url-status=dead}} &quot;Palestine&quot;.&lt;/ref&gt; || —
|-
| 67. || {{zastavadržave|Sierra Leone}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|3|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 68. || {{zastavadržave|Uganda}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|3|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 69. || {{zastavadržave|Republic of the Congo}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|5|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 70. || {{zastavadržave|Angola}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|6|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;UNPLOlist&quot;&gt;{{navedi splet|author=Permanent Observer Mission of Palestine to the United Nations|title=Palestine Embassies, Missions, Delegations Abroad|url=http://www.un.int/wcm/content/site/palestine/cache/offonce/pid/11548;jsessionid=28CDCCFCCADD2376963B0ED42BD194DB|date=10 December 2010|publisher=United Nations|accessdate=2011-01-01}}&lt;/ref&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 71. || {{zastavadržave|Mozambique}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|8|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|-
| 72. || {{zastavadržave|São Tomé and Príncipe}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|10|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|-
| 73. || {{zastavadržave|Democratic Republic of the Congo}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|10|format=dmy}}&lt;!--Palestine UN Observer says 18 December 1988--&gt;&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 74. || {{zastavadržave|Gabon}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|12|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 75. || {{zastavadržave|Oman}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|13|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 76. || {{zastavadržave|Poland}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|14|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || EU
|-
| 77. || {{zastavadržave|Botswana}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|19|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|-
| 78. || {{zastavadržave|Nepal}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|19|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|-
| 79. || {{zastavadržave|Burundi}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|22|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|-
| 80. || {{zastavadržave|Central African Republic}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|23|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|-
| 81. || {{zastavadržave|Bhutan}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1988|12|25|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|-
| 82. || {{zastavadržave|Rwanda}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1989|1|2|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 83. || {{zastavadržave|Ethiopia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1989|2|4|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 84. || {{zastavadržave|Iran}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1989|2|4|format=dmy}}&lt;!--Palestine UN Observer says 4 February 1988, but that predates the declaration of independence--&gt;&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 85. || {{zastavadržave|Benin}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1989|5|1|format=dmy}} ali prej&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;undpsca&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=United Nations Security Council|author2=United Nations Department of Political and Security Council Affairs|title=Repertoire of the practice of the Security Council|publisher=United Nations Publications|year=2008|page=759|url=https://books.google.com/books?id=C0FR2aSR1SoC&amp;source=gbs_navlinks_s}}&lt;/ref&gt;&lt;!-- BENIN, EQUATORIAL GUINEA and KENYA are listed without dates. The document was submitted in May 1989. In November 1988, Reuters published a list of 54 countries (see http://news.google.com/newspapers?id=rqEVAAAAIBAJ&amp;sjid=jQsEAAAAIBAJ&amp;pg=5008%2C4641271, although it says it may be incomplete) in which these three did not appear. --&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|-
| 86. || {{zastavadržave|Equatorial Guinea}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1989|5|1|format=dmy}} ali prej&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;undpsca&quot;/&gt;&lt;!-- See note in Benin entry --&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 87. || {{zastavadržave|Kenya}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1989|5|1|format=dmy}} ali prej&lt;ref name=&quot;unesco&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;undpsca&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author = Peters, Joel|title = Israel and Africa: the problematic friendship|url = https://archive.org/details/israelafricap00pete|publisher = I.B.Tauris|year = 1992|page = [https://archive.org/details/israelafricap00pete/page/141 141]|isbn = 978-1-870915-10-6}}&lt;/ref&gt;&lt;!-- See note in Benin entry --&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 88. || {{zastavadržave|Vanuatu}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1989|8|21|format=dmy}}&lt;ref&gt;Government of Vanuatu (21 August 1989). [[:commons:File:Vanuatu's Recognation of Palestine.jpg|Letter to ambassador Ali Kazak]] (Ref: 8/3/3/nv-mf, 10/417/2). Ministry of Foreign Affairs. Accessed 2011-05-30.&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 89. || {{zastavadržave|Philippines}}&lt;ref name=&quot;phamman&quot;&gt;{{navedi splet|author=Embassy of the Philippines in Amman|title=Amb. Julius D. Torres presents credentials to Palestinian president|publisher=Government of the Philippines|date=6 December 2009|url=http://www.philembassy-amman.net/2009/12/06/amb-julius-d-torres-presents-credentials-to-palestinian-president/|accessdate=2010-11-16|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107111950/https://www.philembassy-amman.net/2009/12/06/amb-julius-d-torres-presents-credentials-to-palestinian-president/|url-status=dead}} &quot;...as non-resident Ambassador to Palestine to Palestinian National Authority President Mahmoud Abbas&quot;.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Department of Budget and Management|title=Embassies and Diplomatic Missions|publisher=Government of the Philippines|url=http://www.dbm.gov.ph/08%20dir/diplomatic/embassies.pdf|accessdate=2010-11-15|archive-date=2011-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718234720/http://www.dbm.gov.ph/08%20dir/diplomatic/embassies.pdf|url-status=dead}} &quot;Consulate General of the State of Palestine&quot;.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Budianto, Lilian|title=Palestine issue still low on ASEAN agenda|newspaper=The Jakarta Post|publisher=PT Bina Media Tenggara|date=8 December 2010|url=http://www.thejakartapost.com/news/2010/12/08/palestine-issue-still-low-asean-agenda.html|accessdate=2010-12-11}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1989|9|1|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;PhilippineBook&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;PhilippineBook&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Embassies &amp; consulates in the Philippines|publisher=Best of the Philippines|year=1995|url=http://books.google.com.my/books?id=CEqPAAAAMAAJ&amp;dq=inauthor:%22Best+of+the+Philippines+%28Manila,+Philippines%29%22&amp;source=gbs_navlinks_s|isbn=9789719151609}}, p219: &quot;The State of Palestine is recognized by over one hundred states including the Republic of the Philippines. In September 1989, diplomatic relations were established between the two governments leading to the opening of the Embassy of the State of Palestine in Manila, May 1990.&quot;&lt;/ref&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 90. || {{zastavadržave|Swaziland}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1991|7|1|format=dmy}} ali prej&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Middle East and North Africa, 1995|url=http://books.google.com.au/books?id=jcQ9cGTimAMC&amp;source=gbs_navlinks_s|publisher=Europa Publications|year=1995|page=113|isbn=978-0-946653-99-7|quote = &quot;By July 1991 the following states had recognized the independent State of Palestine ... Sudan, '''Swaziland''', Tanzania, ...&quot;}}&lt;/ref&gt;&lt;!-- Used only as a source for the date. Contains states whose MFA pages show non-recognition and doesn't contain states whose MFA pages show SoP recognition. --&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Palestinian National Authority|title=السفير عبد الجواد يقدم نسخة من أوراق اعتماده لوزير خارجية مملكة سوازيلاند|url=http://www.mofa.pna.ps/ar/index.php?p=main&amp;id=862|language=ar|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-08-17|archive-date=2012-08-04|archive-url=https://archive.today/20120804143753/http://www.mofa.pna.ps/ar/index.php?p=main&amp;id=862|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || —&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Staff writers|title=السفير عبد الجواد يقدم نسخة من أوراق اعتماده لوزير خارجية مملكة سوازيلاند|url=http://www.pnn.ps/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=94139|date=3 November 2010|publisher=Palestine News Network|accessdate=2011-08-29|language=ar}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 91. || {{zastavadržave|Kazakhstan}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1992|4|6|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;Kazakhstan&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;Kazakhstan&quot;&gt;{{navedi splet|author=Government of Kazakhstan|title=Cooperation of the Republic of Kazakhstan with the State of Palestine|url=http://portal.mfa.kz/portal/page/portal/mfa/en/content/policy/cooperation/asia_africa/16|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722142503/http://portal.mfa.kz/portal/page/portal/mfa/en/content/policy/cooperation/asia_africa/16|url-status=dead}} Relations established on 6 April 1992. Palestinian Embassy in Kazakhstan was opened in 1993.&lt;/ref&gt; || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 92. || {{zastavadržave|Azerbaijan}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1992|4|15|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;Azerbaijan&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;Azerbaijan&quot;&gt;{{navedi splet|author=Government of Azerbaijan|title=Politics|url=http://mfa.gov.az/files/file/Azerbaijan%20-%20Palestine.pdf|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2014-10-30}} &quot;The Republic of Azerbaijan has diplomatic relations with Palestine since 15.04.1992&quot;.&lt;/ref&gt;|| OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 93. || {{zastavadržave|Turkmenistan}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1992|4|17|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=States with which Turkmenistan established diplomatic ties|url=http://www.mfa.gov.tm/en/mfa-en/diplomacy/diplomatic-relations|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Turkmenistan|accessdate=19 May 2014|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304102908/http://www.mfa.gov.tm/en/mfa-en/diplomacy/diplomatic-relations|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.turkmenistan.ru/en/articles/16102.html|title=Palestinian Ambassador accredited in Turkmenistan|work=Turkmenistan.ru|date=6 April 2012|accessdate=6 May 2012|archive-date=2013-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005011841/http://www.turkmenistan.ru/en/articles/16102.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.turkmenistan.gov.tm/_eng/?id=651|title=Ambassador of Palestine accredited to Turkmenistan|newspaper=Turkmenistan: The Golden Age|agency=State News Agency of Turkmenistan|date=6 April 2012|accessdate=6 May 2012}}&lt;/ref&gt; || OIC&lt;ref name=&quot;Turkmenistan&quot;&gt;{{navedi splet|title=Niyazov offers condolences to leadership and people of Palestine over demise of Yasser Arafat|url=http://www.turkmenistan.ru/en/node/1968|date=11 November 2004|work=Turkmenistan.ru|accessdate=2011-08-29|archive-date=2012-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20120323161229/http://www.turkmenistan.ru/en/node/1968|url-status=dead}} &quot;Niyazov sent a message of condolences to the government of the State of Palestine&quot;.&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 94. || {{zastavadržave|Georgia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1992|4|25|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Ismail, Mohamed|title=Interview of Minister of Foreign Affairs of Georgia Gela Bezhuashvili to the newspaper ''Egyptian Gazette''|url=http://embassy.mfa.gov.ge/index.php?lang_id=ENG&amp;sec_id=424&amp;info_id=1300|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Georgia|accessdate=2011-05-24|archive-date=2011-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110721025941/http://embassy.mfa.gov.ge/index.php?lang_id=ENG&amp;sec_id=424&amp;info_id=1300|url-status=dead}} &quot;[Bezhuashvili] added that Georgia recognised the Palestinian state in 1992 and has official ties with it.&quot;&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Georgia|title=Bilateral Relations between Georgia and Palestine|url=http://www.mfa.gov.ge/index.php?sec_id=346&amp;lang_id=ENG|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2010-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20101218172600/http://mfa.gov.ge/index.php?lang_id=ENG&amp;sec_id=346|url-status=dead}} Relations established 25 April 1992.&lt;/ref&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 95. || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1992|5|27|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;Bozheg&quot;&gt;{{navedi splet|author=Government of Bosnia and Herzegovina|title=Dates of Recognition and Establishment of Diplomatic Relations|url=http://www.mfa.ba/vanjska_politika_bih/bilateralni_odnosi/datumi_priznanja_i_uspostave_diplomatskih_odnosa/default.aspx?id=6|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2011-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131415/http://www.mfa.ba/vanjska_politika_bih/bilateralni_odnosi/datumi_priznanja_i_uspostave_diplomatskih_odnosa/default.aspx?id=6|url-status=dead}} &quot;Lista zemalja koje su priznale Bosnu i Hercegovinu i datumi uspostavljanja diplomatskih odnosa – Palestine – 27.05.1992, 30.10.1992&quot;.&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;Bozheg&quot;/&gt; || 
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 96. || {{zastavadržave|Tajikistan}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1994|4|2|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;Tajikistan&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;Tajikistan&quot;&gt;{{cite journal|title=ДИПЛОМАТИЯ ТАДЖИКИСТАНА|year=1994|url=http://mfa.tj/mid/documents/Diplomatiya_Tajikistana.pdf|accessdate=21 December 2011|author=Ministry of Foreign Affairs of Tajikistan|page=25|location=Dušanbe|language=ru|archive-date=2011-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110821213006/http://mfa.tj/mid/documents/Diplomatiya_Tajikistana.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 97. || {{zastavadržave|Uzbekistan}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1994|9|25|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;Uzbekistan&quot;/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;Uzbekistan&quot;&gt;{{navedi splet|author=Government of Uzbekistan|title=List of States with which the Republic of Uzbekistan established diplomatic relations|url=http://mfa.uz/eng/inter_cooper/dipl_relat/|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2010-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20101031024556/http://mfa.uz/eng/inter_cooper/dipl_relat/|url-status=dead}} &quot;Diplomatic relations established with the State of Palestine 25 September 1994&quot;.&lt;/ref&gt; || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 98. || {{zastavadržave|Papua New Guinea}} (''sporno''){{efn|Julija 2025 je vlada Papue Nove Gvineje zanikala, da bi priznavala Palestino.&lt;ref name=&quot;AFPRecognition&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.barrons.com/news/142-148-149-how-afp-counted-the-countries-that-recognise-the-state-of-palestine-00482b4f|title=142, 148, 149? How AFP Counted The Countries That Recognise The State Of Palestine|accessdate=5 August 2025|date=25 July 2025|author=[[Agence France-Presse]]|website=Barron's}}&lt;/ref&gt;}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1994|10|4|format=dmy}}&lt;!--Palestine UN Observer says 13 January 1995--&gt;&lt;ref name=&quot;png&quot;&gt;Government of Papua New Guina (4 October 2004). [[:commons:File:PNG statement Recognising Palestine.jpg|PNG establishes formal diplomatic relations with Palestine]]. Press release. Office of the Prime Minister. Accessed 2011-05-30.&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;png&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;pacdel&quot;&gt;{{navedi splet |author=General Delegation of Palestine to Australia, New Zealand and the Pacific|title=Profiles|url=http://www.palestine-australia.com/|publisher=Palestinian National Authority|accessdate=2010-11-20}} &quot;The Head of the General Delegation of Palestine to Australia and New Zealand and Ambassador to East Timor, Papua New Guinea and Vanuatu.&quot;&lt;/ref&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 99. || {{zastavadržave|South Africa}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1995|2|15|format=dmy}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of South Africa|title=Palestine (The State of) |url=http://www.dfa.gov.za/foreign/bilateral/palestine.html|publisher=Department of International Relations and Cooperation|accessdate=2010-12-05}} &quot;The establishment of full diplomatic relations with the State of Palestine was announced on 15 February 1995. ... South African Representation in Palestine – The South African Representative to the Palestinian National Authority ... State of Palestine Representation in South Africa – Embassy of the State of Palestine&quot;.&lt;/ref&gt; ||  
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 100. || {{zastavadržave|Kyrgyzstan}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1995|11|1|format=dmy}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Kyrgyzstan|title=Embassy of the State of Palestine to Kyrgyzstan|url=http://www.mfa.kg/diplomatic-missions-in-kr/dip-in-kr-2_en.html|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|language=ky|archive-date=2008-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080516090735/http://www.mfa.kg/diplomatic-missions-in-kr/dip-in-kr-2_en.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 101. || {{zastavadržave|Malawi}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|1998|10|23|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;lesotho&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Diplomatic relations between Palestine and Malawi|url=http://www.arabicnews.com/ansub/Daily/Day/981023/1998102320.html|accessdate=20 December 2011|newspaper=Arabic News|date=23 October 1998|archive-date=1999-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/19991009131851/http://www.arabicnews.com/ansub/Daily/Day/981023/1998102320.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Malawi|title=Malawi Embassies Abroad|url=http://www.foreignaffairs.gov.mw/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=55|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=19 April 2011|accessdate=2011-06-25|archive-date=2013-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130102115850/http://www.foreignaffairs.gov.mw/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=55|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 102. || {{zastavadržave|East Timor}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2004|3|1|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;timor&quot;&gt;Government of Timor-Leste (1 March 2004). [[:commons:File:East Timor, Protocol of Diplomatic Relations.jpg|Protocol on the Establishment of Diplomatic Relations between the State of Palestine and the Democratic Republic of Timor-Leste]]. Ministry of Foreign Affairs and Co-operation. Accessed 2011-05-30.&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;pacdel&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;timor&quot;/&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 103. || {{zastavadržave|Paraguay}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2005|3|25|format=dmy}}&lt;!--Palestine UN OBserver says 29 January 2011, but that was the date of the &quot;reitera expresamente el reconocimiento&quot;--&gt;&lt;ref name=&quot;paraguay&quot;&gt;{{Cite press release|author=Government of Paraguay, Ministry of Foreign Affairs|title=Reconocimiento del Estado de Palestina|url=http://www.mre.gov.py/dependencias/prensa/comunicados/listado.asp?codigo=381&amp;dondeIr=main.asp|date=28 January 2011|language=es|accessdate=2011-01-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120314182644/http://www.mre.gov.py/dependencias/prensa/comunicados/listado.asp?codigo=381&amp;dondeIr=main.asp|archivedate=2012-03-14}} &quot;... estableció relaciones diplomáticas con Palestina el 25 de marzo de 2005 mediante el intercambio de Notas Reversales, acto que implicó su reconocimiento. ... Por esta declaración la República del Paraguay reitera expresamente el reconocimiento de ese Estado como libre e independiente con las fronteras del 4 de junio de 1967.&quot;&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;paraguay&quot;/&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 104. || {{zastavadržave|Montenegro}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2006|7|24|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;Montenegro&quot;&gt;{{navedi splet|author=Government of Montenegro|title=Dates of Recognition and Establishment of Diplomatic Relations|url=http://www.mip.gov.me/en/index.php/Bilateral/dates-of-recognition-and-establishment-of-diplomatic-relations.html|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2012-08-05|archive-url=https://archive.today/20120805064322/www.mip.gov.me/en/index.php/Bilateral/dates-of-recognition-and-establishment-of-diplomatic-relations.html|url-status=dead}} &quot;Palestine, State of Palestine – Date of Recognition 24 July 2006; Date of Establishment of Diplomatic Relations 1 August 2006.&quot;&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;Montenegro&quot;/&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 105. || {{zastavadržave|Costa Rica}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2008|2|5|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Costa Rica|title=Palestina.doc|url=http://www.rree.go.cr/file-hn.php?id_file=879|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores y Culto|language=es|accessdate=2011-03-10|archive-date=2011-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110421012411/http://www.rree.go.cr/file-hn.php?id_file=879|url-status=dead}} &quot;La República de Costa Rica y el Estado de Palestina acordaron hoy el establecimiento de relaciones diplomáticas&quot;.&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Perelman, Marc|title=Costa Rica Opens Official Ties With ‘State of Palestine’|url=http://www.forward.com/articles/12761/|date=7 March 2008|newspaper=Forward|publisher=The Jewish Daily|accessdate=2010-11-20}}&lt;/ref&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 106. || {{zastavadržave|Lebanon}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2008|10|30|format=dmy}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Maher, Carol|title=Abbas in Beirut Tuesday to Seek ‘Effective’ Role in Palestinian U.N. Bid|url=http://www.sawtbeirut.com/lebanon-news/abbas-in-beirut-tuesday-to-seek-%E2%80%98effective%E2%80%99-role-in-palestinian-u-n-bid/|publisher=Radio Sawt Beirut International|date=15 August 2011|accessdate=2011-08-16}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; || arabska liga, OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 107. || {{zastavadržave|Côte d'Ivoire}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2008|1|1|format=dmy}} ali prej&lt;!--Palestine UN Observer doesn't give a date--&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 108. || {{zastavadržave|Venezuela}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2009|4|27|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|author = Bolivarian Government of Venezuela|title = Venezuela y Palestina establecen relaciones diplomáticas: Comunicado Conjunto Sobre el Establecimiento de Relaciones Diplomáticas entre la República Bolivariana de Venezuela y el Estado de Palestina|publisher = Ministry of Communication and Information|date = 27 April 2009|url = http://www.minci.gob.ve/a_r_r/1/188717/venezuela_y_palestina.html|accessdate = 2010-11-15|language = es|archive-date = 2011-07-16|archive-url = https://web.archive.org/web/20110716200808/http://www.minci.gob.ve/a_r_r/1/188717/venezuela_y_palestina.html|url-status = dead}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || 
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 109. || {{zastavadržave|Dominican Republic}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2009|7|14|format=dmy}}&lt;!--Palestine UN Observer says 15 July 2009--&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of the Dominincan Republic|title=RD y Palestina firman relaciones diplomáticas|url=http://www.presidencia.gob.do/app/article.aspx?id=11145|date=14 July 2009|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-12-31|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120311074957/http://www.presidencia.gob.do/app/article.aspx?id=11145|archivedate=2012-03-11|language=es}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;dominicanr&quot;&gt;{{navedi splet|author=Government of the Dominican Republic|title=Comunicado Conjunto para Establecimiento Relaciones Diplomaticas entre la Republica Dominican y el Estado de Palestina|url=http://www.serex.gov.do/exterior/pe/Lists/Relaciones%20Diplomticas%20de%20RD/Attachments/122/COMUNICADO%20CONJUNTO%20PARA%20ESTABLECIMIENTO%20RELACIONES%20DIPLOMATICAS%20ENTRE%20PALESTINA%20Y%20LA%20RD.pdf|date=2009-07-15|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-12-31|archive-date=2009-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090920044854/http://www.serex.gov.do/exterior/pe/Lists/Relaciones%20Diplomticas%20de%20RD/Attachments/122/COMUNICADO%20CONJUNTO%20PARA%20ESTABLECIMIENTO%20RELACIONES%20DIPLOMATICAS%20ENTRE%20PALESTINA%20Y%20LA%20RD.pdf|url-status=dead}} &quot;Presidente del Estado de Palestina&quot;.&lt;/ref&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 110. || {{zastavadržave|Brazil}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2010|12|1|format=dmy}}&lt;!--Palestine UN Mission list says 3 December 2011--&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.itamaraty.gov.br/sala-de-imprensa/notas-a-imprensa/reconhecimento-do-estado-palestino-nas-fronteiras-de-1967|title=Reconhecimento do Estado Palestino nas Fronteiras de 1967 / Recognition of the Palestinian State along the 1967 Borders / Reconnaissance de l'Etat de Palestine dans les frontières de 1967|date=2010-12-03|accessdate=2013-10-16|publisher=Minister of Foreign Affairs of Brazil|archive-date=2011-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20110131231925/http://www.itamaraty.gov.br/sala-de-imprensa/notas-a-imprensa/reconhecimento-do-estado-palestino-nas-fronteiras-de-1967|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2010/12/201012504256198565.html|title= Brazil recognises Palestine|date=2010-12-05|accessdate=2013-10-16|publisher=[[Al Jazeera]]}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Brazil|title=Reconhecimento do Estado Palestino nas Fronteiras de 1967|url=http://www.itamaraty.gov.br/sala-de-imprensa/notas-a-imprensa/reconhecimento-do-estado-palestino-nas-fronteiras-de-1967|publisher=Ministry of Exterior Relations|accessdate=2010-12-03|language=pt|archive-date=2011-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20110131231925/http://www.itamaraty.gov.br/sala-de-imprensa/notas-a-imprensa/reconhecimento-do-estado-palestino-nas-fronteiras-de-1967|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || 
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 111. || {{zastavadržave|Argentina}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2010|12|6|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Argentina|title=La Republica Argentina ha reconocido a Palestina como Estado libre e independiente|url=http://www.mrecic.gov.ar/portal/ver_adjunto.php?id=3048|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=6 December 2010|accessdate=2011-03-20}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Gobernio de la provincia de Salta|title=Almuerzo países Árabes|url=http://www.casadesalta.gov.ar/eventos/arabes.html|publisher=Delegación de la Casa Salta|date=30 September 2009|accessdate=2011-03-22|archive-date=2010-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20101014041032/http://www.casadesalta.gov.ar/eventos/arabes.html|url-status=dead}} &quot;Embajador Estado de Palestina&quot;.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Gobierno de la Provincia del Neuquén|title=La Vicegobernadora recibió al embajador del Estado de Palestina|url=http://w2.neuquen.gov.ar/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=599:la-vicegobernadora-recibio-al-embajador-del-estado-de-palestina&amp;catid=2:noticias&amp;Itemid=39|publisher=Sitio Oficial|date=30 August 2010|accessdate=2011-03-22}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Gobierno de la Provincia del Neuquén|title=Avizoran posibilidades de intercambio económico y cultural con Palestina|url=http://w2.neuquen.gov.ar/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=609:avizoran-posibilidades-de-intercambio-economico-y-cultural-con-palestina&amp;catid=2:noticias&amp;Itemid=39|publisher=Sitio Oficial|date=1 September 2010|accessdate=2011-03-22}} &quot;...embajador del Estado de Palestina en Argentina&quot;.&lt;/ref&gt; || —&lt;ref name=&quot;saynet&quot;&gt;{{navedi novice|author=Waked, Ali|title=Argentina, Uruguay recognize Palestinian state|newspaper=Israel News|publisher=Yedioth Internet|date=7 December 2010|url=http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3995297,00.html|accessdate=2010-12-07}}&lt;/ref&gt;
|-
| 112. || {{zastavadržave|Bolivia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2010|12|17|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.maannews.net/eng/ViewDetails.aspx?ID=342977|title=Bolivia recognizes Palestinian state|date=2010-12-17|accessdate=2013-10-16|publisher=[[Ma'an News Agency]]|archive-date=2013-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20131017070727/http://www.maannews.net/eng/ViewDetails.aspx?ID=342977|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Agence France-Presse|title=Bolivia to recognize sovereign Palestine|url=http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5hS-3jceGVzlbSmO2gU7hXDT6yH5A?docId=CNG.e836e4c62736a2b3b44a8631bd54cd97.361|date=22 December 2010|publisher=Google News|accessdate=2011-01-11}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 113. || {{zastavadržave|Ecuador}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2010|12|24|format=dmy}}&lt;!--Palestine UN Observer says 27 December 2010--&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Ecuador|title=Ecuador Reconoce al Estado Palestino |url=http://www.mmrree.gob.ec/2010/bol992.asp|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=24 December 2010|accessdate=2010-12-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130117110432/http://www.mmrree.gob.ec/2010/bol992.asp|archivedate=2013-01-17|language=es}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;Ecuador&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.rree.gob.pe/portal/mre.nsf/Interior?OpenAgent&amp;F91ECAB547D51A4305256BAD0070695D%7C2 |title=Palestinian National Authority non-resident representative to Ecuador |accessdate=2014-11-20 |archive-date=2012-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120626154945/http://www.rree.gob.pe/portal/mre.nsf/Interior?OpenAgent&amp;F91ECAB547D51A4305256BAD0070695D |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 114. || {{zastavadržave|Chile}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|1|7|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Chile|url=http://www.minrel.gov.cl//prontus_minrel/site/artic/20110107/pags/20110107165601.php|title=Declaración del Gobierno de Chile sobre el reconocimiento del Estado de Palestina|date=7 January 2011|publisher=Ministry of Foreign Relations|accessdate=2011-01-07|language=es|archive-date=2011-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110112220737/http://www.minrel.gov.cl/prontus_minrel/site/artic/20110107/pags/20110107165601.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;chileemb&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.embajadapalestina.cl/embajadores.html|title=Ex Embajadores de Palestina acreditados ante la República de Chile|author=Embassy of Palestine in Chile|language=es|accessdate=2014-11-20|archive-date=2016-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160213021548/http://embajadapalestina.cl/embajadores.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 115. || {{zastavadržave|Guyana}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|1|13|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Guyana|title=Statement by the Government of Guyana in Recognition of the State of Palestine|url=http://www.minfor.gov.gy/tsite/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=62&amp;Itemid=|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=13 January 2011|accessdate=2011-01-14|archive-date=2011-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110512054021/http://www.minfor.gov.gy/tsite/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=62&amp;Itemid=|url-status=dead}} &quot;The Government of Guyana has today decided to formally recognize the State of Palestine as a free, independent, and sovereign state, based on its 1967 borders.&quot;&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || OIC&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=The Associated Press|title=Guyana recognizes a Palestinian state|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2011/01/13/AR2011011305544.html|newspaper=The Washington Post|date=13 January 2011|accessdate=2011-01-14}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 116. || {{zastavadržave|Peru}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|1|24|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;peru&quot;&gt;{{navedi splet|author=Government of Peru|url=http://www.rree.gob.pe/portal/boletinInf.nsf/mrealdia/5ACB6C577AC253100525782200615A34?OpenDocument|title=Perú reconoce al Estado Palestino|date=24 January 2011|publisher=Ministry of Foreign Relations|accessdate=2011-01-24|language=es|archive-date=2011-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110130212138/http://www.rree.gob.pe/portal/boletinInf.nsf/mrealdia/5ACB6C577AC253100525782200615A34?OpenDocument|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;Ecuador&quot;/&gt; || —
|-
| 117. || {{zastavadržave|Suriname}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|2|1|format=dmy}}&lt;!--Palestine UN Observer says 26 January 2011--&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Suriname latest S. American state to recognize 'Palestine'|url=http://www.jpost.com/Headlines/Article.aspx?id=206289|newspaper=JPost Newsletter|publisher=The Jerusalem Post|date=2 February 2011|accessdate=2011-02-02}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || OIC
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 118. || {{zastavadržave|Uruguay}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|3|15|format=dmy}}&lt;!--Palestine UN Observer says 16 March 2011--&gt;&lt;ref name=&quot;uruguay2011&quot;&gt;{{navedi splet|author=Government of Uruguay|title=El Gobierno uruguayo reconoció al Estado Palestino|url=http://www.mrree.gub.uy/gxpsites/hgxpp001?7,1,778,O,S,0,PAG;CONC;45;5;D;7663;1;PAG;,|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=15 March 2011|accessdate=2011-03-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120315121309/http://www.mrree.gub.uy/gxpsites/hgxpp001?7,1,778,O,S,0,PAG;CONC;45;5;D;7663;1;PAG;,|archivedate=2012-03-15}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;uruguay&quot;&gt;{{navedi splet|author=Government of Uruguay|title=Comunicado conjunto de Uruguay y el Gobierno de la Autoridad Nacional Palestina|url=http://www.presidencia.gub.uy/sci/noticias/2010/04/2010042003.htm|date=20 April 2010|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|language=es|archive-date=2011-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110515181424/http://www.presidencia.gub.uy/sci/noticias/2010/04/2010042003.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || —
|-
| 119. || {{zastavadržave|Lesotho}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|6|6|format=dmy}}&lt;!--Palestine UN Observer says 3 May 2011--&gt;&lt;ref name=&quot;lesotho&quot;&gt;{{navedi novice |title=Lesotho Recognizes Palestinian State within 1967 Borders‏|url=http://www.wafa.ps/english/index.php?action=detail&amp;id=16365|date=6 June 2011|newspaper=WAFA|publisher=Palestine News &amp; Information Agency|accessdate=2011-06-25}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Sukhrob, K.|title=The Palestinian state recognized by Lesotho|url=http://www.wreporter.com/world/the-palestinian-state-recognized-by-lesotho|date=7 June 2011|newspaper=WReporter.com|publisher=Web Reporter|accessdate=2011-06-25|archive-date=2011-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110612122953/http://www.wreporter.com/world/the-palestinian-state-recognized-by-lesotho/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 120. || {{zastavadržave|Syria}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|7|18|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;syria&quot;&gt;{{navedi novice|title=Syria recognizes Palestinian state with East Jerusalem as its capital|url=http://www.haaretz.com/news/middle-east/syria-recognizes-palestinian-state-with-east-jerusalem-as-its-capital-1.373926|date=18 July 2011|newspaper=Haaretz|accessdate=2011-07-19|archive-date=2015-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150927200458/http://www.haaretz.com/news/middle-east/syria-recognizes-palestinian-state-with-east-jerusalem-as-its-capital-1.373926|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Syria|title=Syrian Embassies|url=http://www.syriatourism.org/index.php?module=subjects&amp;func=listpages&amp;subid=228&amp;newlang=eng|publisher=Ministry of Tourism|accessdate=2010-11-20|archive-date=2016-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160315032632/http://syriatourism.org/index.php?module=subjects&amp;func=listpages&amp;subid=228&amp;newlang=eng|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || arabska liga, OIC
|-
| 121. || {{zastavadržave|Liberia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|7|1|format=dmy}} ali prej&lt;ref name=&quot;roadmap&quot;&gt;{{navedi splet|title=Recognizing the Palestinian State on the 1967 border &amp; Admission of Palestine as a Full Member of the United Nations|url=http://www.nad-plo.org/userfiles/file/fact%20sheet/who%20and%20why%20recognize%20Palestine%20Factsheet%20-%20english%20July%202011_pdf.pdf|accessdate=31 December 2011|author=Negotiations Affairs Department|publisher=Palestinian National Authority|page=4|date=July 2011|archive-date=2012-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20120117121346/http://www.nad-plo.org/userfiles/file/fact%20sheet/who%20and%20why%20recognize%20Palestine%20Factsheet%20-%20english%20July%202011_pdf.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —&lt;ref name=&quot;erekat&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Erekat, Saeb|title=The Eminence of September|url=http://www.group194.net/english/index.php?mode=book&amp;id=67|publisher=Group 194|access-date=2016-09-13|archive-date=2019-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191216212306/http://www.group194.net/english/index.php?mode=book&amp;id=67|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Vick, Karl|title=The Palestinians' Statehood Dilemma: Full U.N. Membership or Observer Status?|url=http://www.time.com/time/world/article/0,8599,2091317,00.html|date=1 September 2011|newspaper=Time|publisher=Time Inc|accessdate=2011-09-01|archive-date=2013-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130824011029/http://www.time.com/time/world/article/0,8599,2091317,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 122. || {{zastavadržave|El Salvador}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|8|25|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of El Salvador|publisher=Ministry of Exterior Relations|url=http://www.rree.gob.sv/index.php?option=com_k2&amp;view=item&amp;id=1587:el-salvador-reconoce-a-palestina-como-estado-libre-soberano-e-independiente|title=El Salvador reconoce a Palestina como Estado libre, soberano e independiente|date=25 August 2011|accessdate=2011-08-26|language=es}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=El Salvador establishes diplomatic relations with Palestine Authority|url=http://www.globalpost.com/dispatch/news/regions/americas/130510/el-salvador-establishes-diplomatic-relations-palestine-authori#9|accessdate=10 May 2013|newspaper=Globalpost|date=10 May 2013}}&lt;/ref&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 123. || {{zastavadržave|Honduras}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|8|26|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Honduras|title=Gobierno de Honduras reconoce existencia del Estado Palestino|url=http://www.presidencia.gob.hn/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=97:gobierno-de-honduras-reconoce-existencia-del-estado-palestino&amp;catid=35:world&amp;Itemid=153|publisher=Office of President|date=26 August 2011|accessdate=2011-08-28}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Honduras, El Salvador establish diplomatic ties with Palestine|url=http://english.wafa.ps/index.php?action=detail&amp;id=22340|accessdate=4 June 2013|newspaper=Palestine News and Info Agency|date=11 May 2013}}&lt;/ref&gt; || —&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Peña, Billy|title=Honduras Communiqué Recognizing Palestine|url=http://hondurasweekly.com/honduras-communiqu%C3%A9-recognizing-palestine-201108264055/|date=26 August 2011|newspaper=Honduras Weekly|accessdate=2011-08-27|archive-date=2011-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20111014012803/http://hondurasweekly.com/honduras-communiqu%C3%A9-recognizing-palestine-201108264055/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| 124. || {{zastavadržave|Saint Vincent and the Grenadines}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|8|29|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=St. Vincent and the Grenadines Recognizes Palestinian State|url=http://www.wafa.ps/english/index.php?action=detail&amp;id=17181|date=31 August 2011|newspaper=WAFA|accessdate=16 December 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Saint Vincent and the Grenadines|title=Statement by the Government of Saint Vincent and the Grenadines in recognition of the State of Palestine|url=http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/78AB05258D8471C38525790A0053E094|date=29 August 2011|accessdate=2014-11-20|archive-date=2014-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129061418/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/78AB05258D8471C38525790A0053E094|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 125. || {{zastavadržave|Belize}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|9|9|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{Cite press release
 | title = Belize recognises Palestine Borders
 | url = http://www.sanpedrosun.com/politics-and-government/2011/09/09/belize-recognizes-palestine-borders/
 | publisher = Government of Belize, Press Office
 | date = 9 September 2011}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || —&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Belize|title=Non-Resident Embassies &amp; Consulates: Palestine|url=http://www.belize.gov.bz/ct.asp?xItem=1755&amp;ctNode=23&amp;mp=26|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-12-31|archive-date=2012-07-23|archive-url=https://archive.today/20120723121721/http://www.belize.gov.bz/ct.asp?xItem=1755&amp;ctNode=23&amp;mp=26|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
| 126. || {{zastavadržave|Dominica}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|9|19|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=International recognition of the State of Palestine|url=http://www.nad-plo.org/userfiles/image/English%20127%20%28235x444%29%20map.jpg|accessdate=7 April 2012|author=Negotiations Affairs Department|publisher=Palestinian National Authority|date=25 September 2011|archive-date=2012-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120125181123/http://www.nad-plo.org/userfiles/image/English%20127%20%28235x444%29%20map.jpg|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=International recognition of the State of Palestine|url=http://www.nad-plo.org/userfiles/image/English%20map%20%28444X235%29128.jpg|accessdate=7 April 2012|author=Negotiations Affairs Department|publisher=Palestinian National Authority|date=26 September 2011}}: &quot;128 UN Member States recognize Palestine&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Dominica supports upgraded UN status for Palestinian Authority|url=http://dominicanewsonline.com/news/homepage/news/politics/dominica-supports-upgraded-un-status-for-palestinian-authority/|accessdate=12 December 2012|newspaper=Dominica News Online|date=30 November 2012|archive-date=2013-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20130306184249/http://dominicanewsonline.com/news/homepage/news/politics/dominica-supports-upgraded-un-status-for-palestinian-authority/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —{{#tag:ref|Dominica is a member of the Caribbean Community, which supports a two-state solution along internationally recognised borders.&lt;ref name=&quot;caricom&quot;&gt;{{navedi novice|author=Caribbean Community|title=Communiqué issued at the Conclusion of the Fourteenth Meeting of the Council for Foreign and Community Relatiofns|url=http://www.news.gov.tt/index.php?news=7850|date=6 May 2011|publisher=Government of Trinidad and Tobago|accessdate=2011-08-01|archive-date=2018-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809184515/http://www.news.gov.tt/index.php?news=7850|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; It is also one of eight members of the [[Bolivarian Alliance for the Peoples of Our America|Bolivarian Alliance]], which issued a statement on 9 September 2011 expressing full support for the recognition of the State of Palestine by the United Nations.&lt;ref name=&quot;alba&quot;&gt;{{navedi splet|author=Bolivarian Alliance for the Peoples of Our America|title=Comunicado especial sobre Palestina|url=http://www.alianzabolivariana.org/modules.php?name=News&amp;file=article&amp;sid=7911|language=es|date=10 September 2011|accessdate=2011-09-17|archive-date=2012-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20120321143206/http://www.alianzabolivariana.org/modules.php?name=News&amp;file=article&amp;sid=7911|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;}}
|-
| 127. || {{zastavadržave|South Sudan}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|9|21|format=dmy}} ali kasneje&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=South Sudan to Recognize Palestinian State at UN|url=http://english.wafa.ps/index.php?action=detail&amp;id=16902|accessdate=19 May 2014|newspaper=WAFA|date=6 August 2011}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|-
| 128. || {{zastavadržave|Antigua and Barbuda}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|9|22|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Antigua and Barbuda|title=Antigua and Barbuda Recognizes Palestine as an Independent Sovereign State|url=http://ab.gov.ag/gov_v4/article_details.php?id=2073&amp;category=38|date=22 September 2011|publisher=Ministry of Information, Broadcasting, Telecommunications, Science and Technology|accessdate=2010-12-23}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 129. || {{zastavadržave|Grenada}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|9|25|format=dmy}}&lt;!--Other sources say 27 September 2013 but this is likely just when diplomatic relations were established--&gt;&lt;ref name=grenadahaiti&gt;{{navedi splet|url=http://www.upi.com/Top_News/US/2013/09/29/Haiti-Grenada-recognize-Palestinian-State/UPI-54541380457240/|title=Haiti, Grenada recognize Palestinian State|date=2013-09-29|accessdate=2013-09-30|publisher=[[United Press International]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=grenadahaiti2&gt;{{navedi splet|url=http://english.wafa.ps/index.php?action=detail&amp;id=23293|title=Haiti, Grenada Establish Diplomatic Ties with Palestine|date=2013-09-28|accessdate=2013-09-30|publisher=[[Wafa]]}}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=grenadahaiti/&gt;&lt;ref name=grenadahaiti2/&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 130. || {{zastavadržave|Iceland}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2011|12|15|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Government of Iceland|title=Iceland Recognizes Palestine|url=http://www.mfa.is/speeches-and-articles/nr/6847|date=15 December 2011|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=16 December 2011|archive-date=2012-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20120206020930/http://www.mfa.is/speeches-and-articles/nr/6847|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || 
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 131. || {{zastavadržave|Thailand}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2012|1|18|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;recognitionByThailand&quot;&gt;{{navedi novice|newspaper=The Jerusalem Post|title=Thailand recognizes Palestinian state|url=http://www.jpost.com/DiplomacyAndPolitics/Article.aspx?id=254441|date=20 January 2012}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://english.wafa.ps/index.php?action=detail&amp;id=20376 |title=Palestine News &amp; Info Agency – WAFA – Palestine, Thailand Launch Diplomatic Relations |accessdate=2013-08-25}}&lt;/ref&gt; || —
|-
| 132. || {{zastavadržave|Guatemala}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2013|4|9|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dailystar.com.lb/News/Middle-East/2013/Apr-10/213216-guatemala-recognizes-palestine-as-free-sovereign-state.ashx#axzz2Q3Gq3tNu|title=Guatemala recognizes Palestine as 'free, sovereign' state|date=10 April 2013|accessdate=10 April 2013|publisher=The Daily Star Lebanon|archive-date=2018-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180924140140/http://www.dailystar.com.lb/News/Middle-East/2013/Apr-10/213216-guatemala-recognizes-palestine-as-free-sovereign-state.ashx#axzz2Q3Gq3tNu|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 133. || {{zastavadržave|Haiti}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2013|9|27|format=dmy}}&lt;ref name=grenadahaiti/&gt;&lt;ref name=grenadahaiti2/&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=grenadahaiti/&gt;&lt;ref name=grenadahaiti2/&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 134. || {{zastavadržave|Sweden}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2014|10|30|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.dn.se/debatt/darfor-erkanner-sverige-i-dag-staten-palestina/|title=Därför erkänner Sverige idag staten Palestina|date=30 October 2014|accessdate=30 October 2014|publisher=Dagens Nyheter}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Sweden recognises Palestine and increases aid|url=http://www.government.se/sb/d/19375/a/249204|accessdate=31 October 2014|publisher=Government Offices of Sweden|date=30 October 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.regeringen.se/content/1/c6/24/92/57/b9b34b94.pdf|title=Erkännande av Staten Palestina|date=30 October 2014|accessdate=30 October 2014|publisher=Swedish Ministry for Foreign Affairs}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da || EU  
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 135. || {{zastavadržave|Saint Lucia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2015|9|14|format=dmy}}&lt;ref name=stlucia&gt;{{navedi novice|title=Saint Lucia establishes diplomatic relations with the State of Palestine|url=http://www.stlucianewsonline.com/saint-lucia-establishes-diplomatic-relations-with-the-state-of-palestine/|accessdate=16 September 2015|newspaper=stlucianewsonline|date=16 September 2015|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517043803/http://www.stlucianewsonline.com/saint-lucia-establishes-diplomatic-relations-with-the-state-of-palestine/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=stlucia/&gt; || —
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 136. || {{zastavadržave|Colombia}} || style=&quot;text-align:center;&quot; | {{dts|2018|08|3|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi novice |author=Alberto Mario Suárez Durán |title=Colombia reconoce a Palestina como Estado |url=http://www.eltiempo.com/mundo/medio-oriente/embajada-palestina-dice-que-colombia-lo-reconoce-como-estado-253354 |access-date=8 August 2018 |newspaper=El Tiempo |date=8 August 2018 |language=es |trans-title=Colombia recognizes Palestine as a State}}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Da  || — 
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 137. || {{zastavadržave|Saint Kitts and Nevis}} || style=&quot;text-align:center;&quot; | {{dts|2019|7|30|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/tiny-island-nation-st-kitts-and-nevis-recognizes-palestinian-state/|title=Tiny island nation St. Kitts and Nevis recognizes Palestinian state|last=Rasgon|first=Adam|date=30 July 2019|work=The Times of Israel}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot; | Da&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=St Kitts – Nevis and The State of Palestine establish diplomatic relations |url=https://www.caribbeannewsnow.com/2019/07/31/st-kitts-nevis-and-the-state-of-palestine-establish-diplomatic-relations/ |access-date=1 August 2019 |work=Caribbean News Now |date=31 July 2019 |archive-date=1 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190801022450/https://www.caribbeannewsnow.com/2019/07/31/st-kitts-nevis-and-the-state-of-palestine-establish-diplomatic-relations/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; || — 
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 138. || {{zastavadržave|Barbados}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2024|4|19|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=19 April 2024 |title=Barbados Officially Recognises Palestine As A State |url=https://gisbarbados.gov.bb/blog/barbados-officially-recognises-palestine-as-a-state/ |access-date=20 April 2024 |archive-date=2024-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240423123837/https://gisbarbados.gov.bb/blog/barbados-officially-recognises-palestine-as-a-state/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=21 April 2024 |title=Palestinian Ministry welcomes Barbados recognition of Palestinian State |url=https://thediplomaticinsight.com/palestinian-ministry-welcomes-barbados-recognition-of-palestinian-state/ |website=The Diplomatic Insight |access-date=28 April 2024 |quote=The Ministry appreciates that Barbados has recognized Palestinian statehood on the June 4, 1967, borders with East Jerusalem as its capital.}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref name=&quot;UNDL&quot;&gt;{{navedi splet |title=Diplomatic relations between State of Palestine and ... |url=https://digitallibrary.un.org/search?ln=en&amp;as=1&amp;m1=p&amp;p1=Diplomatic+relations+between+State+of+Palestine+and+...&amp;f1=series&amp;op1=a&amp;m2=a&amp;p2=&amp;f2=&amp;op2=a&amp;m3=a&amp;p3=&amp;f3=&amp;dt=&amp;d1d=&amp;d1m=&amp;d1y=&amp;d2d=&amp;d2m=&amp;d2y=&amp;rm=&amp;action_search=Search&amp;sf=year&amp;so=a&amp;rg=50&amp;c=United+Nations+Digital+Library+System&amp;of=hb&amp;fti=0&amp;fti=0 |access-date=3 February 2024 |publisher=United Nations Digital Library}}&lt;/ref&gt; ||CARICOM, OAS
|-
| 139. || {{zastavadržave|Jamaica}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2024|4|22|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=23 April 2024 |title=Jamaica recognises Palestine as a state |url=https://www.jamaicaobserver.com/2024/04/23/jamaica-recognises-palestine-state/ |access-date=23 April 2024 |quote=The decision was confirmed by Minister of Foreign Affairs and Foreign Trade, Senator Kamina Johnson Smith, following deliberations of the Cabinet on Monday, April 22.}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || CARICOM, OAS
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 140. ||{{zastavadržave|Trinidad and Tobago}}|| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2024|5|2|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Recognition by Trinidad and Tobago of the State of Palestine |url=https://foreign.gov.tt/resources/news/recognition-by-trinidad-and-tobago-of-the-state-of-palestine/ |access-date=2024-05-03 |website=Ministry of Foreign and CARICOM Affairs |language=en |archive-date=2024-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240503073639/https://foreign.gov.tt/resources/news/recognition-by-trinidad-and-tobago-of-the-state-of-palestine/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Da&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=23 September 2024 |title=T&amp;T formally establishes diplomatic relations with Palestine |url=https://www.guardian.co.tt/news/tt-formally-establishes-diplomatic-relations-with-palestine-6.2.2115693.ea293d01ce |access-date=23 September 2024}}&lt;/ref&gt; || CARICOM, OAS
|-
| 141. ||{{zastavadržave|The Bahamas}}|| style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2024|5|7|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Commonwealth of The Bahamas Formally Recognizes Palestine As A State |url=https://mofa.gov.bs/the-commonwealth-of-the-bahamas-formally-recognizes-palestine-as-a-state/ |access-date=8 May 2024 |website=Ministry of Foreign Affairs |language=en}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:center;&quot;| Ne || CARICOM, OAS
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 142. ||{{zastavadržave|Ireland}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2024|5|28|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;apnews.com&quot;&gt;{{navedi splet |title=Spain, Norway and Ireland formally recognize a Palestinian state as EU rift with Israel widens|url=https://apnews.com/article/eu-palestinian-state-spain-israel-gaza-6efe351e53761befc2c539c535bbcc0c |access-date=28 May 2024 |website=AP News}}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Da&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=5 November 2024 |title=Appointment of first full ambassador from Palestine approved by Government |url=https://www.irishtimes.com/politics/2024/11/05/appointment-of-first-full-ambassador-from-palestine-approved-by-government/ |newspaper=The Irish Times |access-date=6 November 2024}}&lt;/ref&gt; || EU
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 143. ||{{zastavadržave|Norway}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2024|5|28|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;apnews.com&quot; /&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Da&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=28 February 2017 |title=Bilateral relations - Norway in Palestine |url=https://www.norway.no/en/palestine/norway-palestine/bilateral-relations/ |website=Norgesportalen |access-date=5 June 2024}}&lt;/ref&gt; || EFTA, NATO
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 144. ||{{zastavadržave|Spain}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2024|5|28|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;apnews.com&quot; /&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Da&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=29 May 2024 |title=Palestine officially inaugurates its embassy in Madrid |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/05/29/palestine-officially-inaugurates-its-embassy-in-madrid_6672989_4.html |website=Le Monde |access-date=31 May 2024}}&lt;/ref&gt; || EU, NATO
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 145. ||{{zastavadržave|Slovenia}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2024|6|4|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-priznala-drzavo-palestino/710567 |title=Slovenija je priznala državo Palestino |accessdate=2024-06-04 |date=2024-06-04 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Da&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=5 June 2024 |title=Slovenia and Palestine establish diplomatic relations |url=https://english.sta.si/3308807/slovenia-and-palestine-establish-diplomatic-relations |access-date=6 June 2024}}&lt;/ref&gt; || EU, NATO
|- style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 146. ||{{zastavadržave|Armenija}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2024|6|21|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;jerusalempost&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-807156 |title=Armenia's foreign ministry recognizes Palestine as a state |date=2024-06-21 |work=[[Jerusalem Post]]}}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Da&lt;ref name=&quot;armenia&quot;&gt;{{navedi splet |title=State of Palestine - Bilateral Relations |url=https://www.mfa.am/en/bilateral-relations/ps |website=Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Armenia |access-date=2024-07-13}}&lt;/ref&gt; || CSTO
|-style=&quot;background:#CBFECB;&quot;
| 147. ||{{zastavadržave|Mehika}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2025|2|5|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;avmedia&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://cnnespanol.cnn.com/2025/02/05/mexico/video/sheinbaum-palestina-israel-estados-conflicto-orix-perspectivas-mexico-tv |title=Sheinbaum ratifica que México reconoce a Palestina e Israel como Estados y pide una salida pacífica del conflicto |date=2025-02-05 |language=es |publisher=CNN en Español |access-date=2025-03-21 |via=cnnespanol.cnn.com}}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Da&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2025-03-20 |title=Histórico: reconoce México al Estado de Palestina |url=https://elheraldoslp.com.mx/new/2025/03/20/historico-reconoce-mexico-al-estado-de-palestina/ |access-date=2025-03-22 |website=El Heraldo |language=es}}&lt;/ref&gt; || G20, OAS
|-
| 148. ||{{zastavadržave|Avstralija}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2025|9|21|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;priznanje20250921&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zdruzeno-kraljestvo-kanada-in-avstralija-priznali-palestino-z-zahtevo-da-hamas-v-njej-nima-vloge/758281 |title=Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija priznali Palestino z zahtevo, da Hamas v njej nima vloge |date=2025-09-21 |publisher=MMC RTV-SLO |access-date=2025-09-21}}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Ne || G20
|-
| 149. ||{{zastavadržave|Kanada}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2025|9|21|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;priznanje20250921&quot;/&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Ne || G7, G20, NATO, OAS
|-
| 150. ||{{zastavadržave|Združeno kraljestvo}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2025|9|21|format=dmy}}&lt;ref name=&quot;priznanje20250921&quot;/&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Ne || G7, G20, NATO, VS ZN (stalna)
|-
| 151. ||{{zastavadržave|Portugalska}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2025|9|21|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtp.pt/noticias/mundo/governo-oficializa-reconhecimento-portugues-do-estado-palestiniano_e1685138 |title=Governo oficializa reconhecimento português do Estado palestiniano |date=2025-09-21 |publisher=RTP Notícias |access-date=2025-09-21}}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Ne || EU, NATO
|-
| 152. ||{{zastavadržave|Francija}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.lemonde.fr/international/article/2025/09/22/le-discours-d-emmanuel-macron-sur-la-reconnaissance-de-l-etat-de-palestine-par-la-france_6642473_3210.html |title=Le discours d'Emmanuel Macron sur la reconnaissance de l'Etat de Palestine par la France |date=2025-09-22 |publisher=Le Monde |access-date=2025-09-23}}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Ne || EU, G7, G20, NATO, VS ZN (stalna)
|-
| 153. ||{{zastavadržave|Monako}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://radio-monaco.com/politique-monaco-reconnait-letat-de-palestine/ |title=Monaco reconnaît l'État de Palestine |date=2025-09-23 |publisher=Radio Monaco |access-date=2025-09-23}}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Ne || —
|-
| 154. ||{{zastavadržave|Luksemburg}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://gouvernement.lu/en/actualites/toutes_actualites/discours/2025/09-septembre/22-speech-frieden-palestine.html |title=Speech by Prime Minister Luc Frieden at the High-level Event on the Two-State Solution |date=2025-09-22 |publisher=gouvernement.lu |access-date=2025-09-23}}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Ne || EU, NATO
|-
| 155. ||{{zastavadržave|Malta}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.maltatoday.com.mt/news/national/137175/malta_recognises_palestine_as_a_state |title=Malta recognises Palestine as a state |date=2025-09-22 |publisher=Malta Today |access-date=2025-09-23}}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Ne || EU
|-
| 156. ||{{zastavadržave|Andora}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Espot Zamora |first=Xavier |url=https://x.com/XavierEspot/status/1970460821051322720 |title=Andorra ha reconegut Palestina. Un reconeixement que no serà amb plens efectes diplomàtics fins que no es faci efectiu l'alliberament dels ostatges, la desmilitarització de Hamàs i la creació d'un govern palestí al marge de Hamàs |date=2025-09-23 |publisher=X |access-date=2025-09-23}}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Ne || —
|-
| 157. ||{{zastavadržave|San Marino}} || style=&quot;text-align:center;&quot;| {{dts|2025|9|23|format=dmy}}&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.sanmarinortv.sm/news/politica-c2/san-marino-riconosce-ufficialmente-lo-stato-di-palestina-a280680 |title=San Marino riconosce ufficialmente lo Stato di Palestina |date=2025-09-23 |publisher=San Marino RTV |access-date=2025-09-23 |archive-date=2025-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251029024117/https://www.sanmarinortv.sm/news/politica-c2/san-marino-riconosce-ufficialmente-lo-stato-di-palestina-a280680 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | Ne || —
|}

==Opombe==
{{seznam opomb}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Mednarodni odnosi]]
[[Kategorija:Politika Palestine]]</text>
      <sha1>h72l1lmmn97670nf0skmkrqn3xtkdtv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kantonski stolp</title>
    <ns>0</ns>
    <id>383829</id>
    <revision>
      <id>6751697</id>
      <parentid>6570525</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:26:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751697</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5825" sha1="8jocbz3nx615fm3sam1hasba89h0nww" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgradba
|name               = Kantonski stolp
|native_name        = 广州塔
|native_name_lang   = zh
|former_name        = Guangdžouski televizijski, astronomski in razgledni stolp
|status             = dokončan
|image              = Canton Tower 2013.11.15 18-12-45.jpg
|image_size         = 250px
|caption            = Kantonski stolp (2013)
|groundbreaking_date= c. 2005
|start_date         = november 2005
|topped_out_date    = avgust 2009
|highest_start      = avgusta 2009
|highest_end        = 2011
|completion_date    = 2010
|opening            = 30. september 2010
|cost               = 450 milijonov US$
|building_type      = mešana uporaba:&lt;br&gt; restavracija, panoramska točka, Telekomunikacija
|address            = 
|location_town      = [[Guangdžov]]
|location_country   = [[Kitajska]]
|map_type           = Kitajska
|tip                = 600 m
|roof               = 488 m
|top_floor          = 
|floor_area         = 114054 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|floor_count        = 37 &lt;br&gt; (2 podzemni)
|elevator_count     = 9
|architect          = [[Information Based Architecture|IBA]]:&lt;br&gt;[[Mark Hemel]] &amp; [[Barbara Kuit]]
|structural_engineer= [[Arup Group Limited|Arup]]
|website            = {{URL|http://www.cantontower.com/en/}}
|references         =&lt;ref&gt;{{ctbuh|9385}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;emporis&quot;&gt;{{emporis|220692}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;skyscraper&quot;&gt;{{skyscraperpage|36975}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;archdaily&quot;&gt;{{navedi splet| author=Andrew Rosenberg | title=Canton Tower / Information Based Architecture | url=http://www.archdaily.com/89849/canton-tower-information-based-architecture | work=ArchDaily | date=19 November 2010 | accessdate=27 July 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;arup&quot;&gt;{{navedi splet|title=Canton Tower {{!}} Arup|url=http://www.arup.com/Projects/Guangzhou_TV_Tower.aspx|publisher=Arup.com|accessdate=2012-12-31|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127083504/http://www.arup.com/Projects/Guangzhou_TV_Tower.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;off&quot;&gt;{{navedi splet|title=Canton Tower official website|url=http://www.cantontower.com/en/index.htm|publisher=Cantontower.com|accessdate=2013-01-01|archive-date=2013-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20130131030340/http://www.cantontower.com/en/index.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;cc&quot;&gt;{{navedi splet|title=Guangzhou Tower, Guangzhou New TV Tower, Tower official website of Guangzhou :: GuangzhouTower.cc|url=http://www.guangzhoutower.cc/english/index.html|publisher=Guangzhoutower.cc|accessdate=2013-01-01|archive-date=2012-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20121216031226/http://www.guangzhoutower.cc/english/index.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;great&quot;&gt;{{navedi splet|title=Facts and visitor information on the Canton Tower in China &gt;&gt; The World Federation of Great Towers|url=http://www.great-towers.com/towers/canton-tower/|publisher=Great-towers.com|accessdate=2013-01-04|archive-date=2016-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160128103420/http://www.great-towers.com/towers/canton-tower/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
}}
{{Infopolje Kitajsko
|order=st
|s=广州塔
|t=廣州塔
|l=
|showflag=jp
|p=Guǎngzhōu tǎ
|j=Gwong&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; zau&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; taap&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
}}
'''Kantonski stolp''' ({{lang-zh|links=yes|广州塔}},&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=张广宁万庆良出席广州塔亮灯仪式 |url=http://www.gz.gov.cn/publicfiles/business/htmlfiles/gzgov/s2342/201010/637462.html |publisher=The People`s Government of Guangzhou Municipality |date=1 October 2010 |accessdate=27 July 2011 |archive-date=2012-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120303160159/http://www.gz.gov.cn/publicfiles/business/htmlfiles/gzgov/s2342/201010/637462.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; v preteklosti ''Guangdžouski televizijski, astronomski in razgledni stolp'', 广州电视台天文及观光塔) je 600 metrov visok [[stolp]], ki se nahaja v mestu [[Guangdžov]] v [[Ljudska republika Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]]. Gradnja se je začela leta 2005, končala leta 2009, odprli pa so ga leta 2010. Cena izgradnje je bila 450 milijonov ameriških dolarjev. 

Stolp se uporablja za telekomunikacijo, kot razgledna točka in kot restavracija. Stolp ima 37 nadstropij, s skupno talno površino 114054 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. V stolpu je 9 dvigal.

==Galerija==
{{Gallery
| File:GZTVtower2.jpg | Februar 2007
| File:Hyperboloid Shuckhov Tower in Guangzhou during construction.jpg | November 2007
| File:Guangzhou Tower2008.jpg | Avgust 2008
| File:Guangzhou Tower2009.jpg | Junij 2009
| File:Guangzhou Tower - 2010 Asian Games Opening Ceremony1.jpg | Otvoritev Azijskih iger 2010
| File:Canton Tower.JPG | Marec 2011
| File:TallestBuildings.svg | Diagram najvišjih zgradb
}}

==Glej tudi==
*[[Šanghajski stolp]]
*[[Seznam najvišjih zgradb na svetu|Najvišje zgradbe na svetu]]

==Reference==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.cantontower.com/en/Default.aspx Canton Tower uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151217194614/http://www.cantontower.com/en/Default.aspx |date=2015-12-17 }}
* [http://gztvtower.info/  GzTvTower.info]
* [http://www.guangzhoutower.cc/english/index.html GuangzhouTower.cc] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121216031226/http://www.guangzhoutower.cc/english/index.html |date=2012-12-16 }}
* [http://www.youtube.com/watch?v=ZwLCB8dyiDw&amp;feature=player_embedded 3D Animation of the construction of the Guangzhou TV &amp; Sightseeing Tower by Intelibuild]
* [http://isee3d.cc/panoviewer?id=96 Canton Tower Panorama] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150104191534/http://isee3d.cc/panoviewer?id=96 |date=2015-01-04 }}
{{Najvišje zgradbe}}
[[Kategorija:Guangdžov]]
[[Kategorija:Komunikacijski stolpi]]
[[Kategorija:Razgledni stolpi]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2010]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>8jocbz3nx615fm3sam1hasba89h0nww</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruskih jezikoslovcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>401035</id>
    <revision>
      <id>6751980</id>
      <parentid>6700890</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:14:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-45085-22</username>
        <id>264465</id>
      </contributor>
      <comment>/* Z */</comment>
      <origin>6751980</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13768" sha1="nqs0lzgwcoaq0pddl27bczfebnxby6e" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]] in [[Filologija|filologov]].'''

{{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}}
{{CompactTOC2}}

== A  ==
*[[Vasilij Abajev]] (1900 – 2001) ([[Osetinščina|Osetinec]])
*[[Aleksandr Afanasjev]] (1826 – 1871)
*E. Ja. Agajan
*T. A. Agapkina
*O. S. Ahmanova
*G. S. Ahvledania
*[[Konstantin Sergejevič Aksakov]] (1817 – 1860)
*Nikolaj D. Andrejev (1920 – 1997)
*[[Aleksandr Jevgenjevič Anikin]] (* 1952)
*[[Jurij Apresjan|Jurij Derenikovič Apresjan]] (1930 – 2024) 
*Valentina Jurjevna Apresjan (* 196#?)
*E. Ja. Agajan
*[[Raisa Emolajevna Aronova]] 
*[[Nina Davidovna Arutju︡nova]] (1923 – 2018)
*[[Nikolaj Ašmarin]] (1870 – 1933)
*[[Ruben Ivanovič Avanesov]] (1902 – 1982) (armenskega rodu)
*[[Valentin Avrorin]] (1907 – 1977)

== B ==
*[[Mihail Mihajlovič Bahtin]] (1895 – 1975)
*[[Jan Niecisław Baudouin de Courtenay]] (1845 – 1929)
* [[Aleksej Petrovič Barannikov]] (1890 – 1952)
* [[Anatolij Nikolajevič Baranov]] (eksperimentalni leksikograf)
* Stepan Grigorjevič Barhudarov (1894 – 1983)
*[[Fjodor Dmitrijevič Batjuškov]] (1857 – 1920) (filolog)
*[[Olga Vladislavovna Belova]]
*Ilja Nikolajevič Berezin (1818 – 1896)
* [[Samuil Borisovič Bernštejn]] (1911 – 1997)
*[[Mihail Bobrowski]] (slavist in orientalist, Vilnius, 19. stol.-Kopitarjev dopisnik)
*Pjotr Bogatirjov /Petr Bogatyrev (folklorist)
* [[Vladimir G. Bogoraz-Tan]] (1865 – 1936)
* [[Vasilij Aleksejevič Bogorodicki]] (1857 – 1941)
*[[Viktor Bondarenko]]
* [[Viktor Ivanovič Borkovski]] (1900 – 1982)
* [[Ruben Aleksandrovič Budagov]] (1910 – 2001)
*[[Jevgenij Fjodorovič Budde]] (1859 – 1929)
*[[Anton Semjonovič Budilovič]] (1846 – 1908)
*Leonid Arsenjevič Bulahovski (1888 – 1961) (Ukrajinec)
* [[Fjodor Ivanovič Buslajev]] (1818 – 1898) 

== Č ==
*N. S. Čemodanov
*[[Pavel Jakovljevič Černih]] (1896 – 1970)
*Margarita Ivanovna Černiševa
*[[Grigorij Šalvovič Čhartišvili]]/Boris Akunin (* 1956)
*[[Arnold Stepanovič Čikobava]] (1898 – 1985) (Gruzinec)
*[[Dmitrij Ivanovič Čiževski]] (Tschiževskij) (literar./zgod.)
*Valerija Čurganova (1931 – 1998) (-Dybo)

== D ==
*[[Vladimir Ivanovič Dalj]] ([[Vladimir Dahl]]) (1801 – 1872)
*Deržavin 
*[[Agnija Vasiljevna Desnickaja|Agnija Vasiljevna Desnicka(ja)]] (1912 – 1992) 
*[[Igor Mihajlovič Djakonov]]/Igor M. Diakonoff (1914/5 – 1999) 
*I. G. Dobrodomov 
*[[Dmitrij Olegovič Dobrovoljski]] (* 1953)
*[[Aharon Dolgopolsky|A(ha)ron Borisovič Dolgopolski]] (1930 – 2012)
*[[Petar Draganov|Petăr (Pjotr Danilovič) Draganov]] (1857 – 1928) (moldavski [[Bolgari|Bolgar]]/[[Gagauzi|Gagauz]]?)
*[[Aleksandr Dmitrijevič Duličenko]] (1941 – 2026)
*Anna Vladimirovna Dybo (* 1959)
*[[Vladimir Dybo|Vladimir Antonovič Dibo]]/Dybo (1931 – 2023)
*(Vasiljev in) Dolobko

== E ==

* Boris Mihajlovič Èjhenbaum (1886 – 1959) literarni zgod.
* [[Fjodor Ivanovič Erdman]] (Franc Erdman''; Friedrich Franz Ludwig Erdmann'') (1793 – 1862)

== F ==

* [[Aleksander Falilejev]] (indoevropski filolog)
* Natalja Aleksandrovna Fatejeva
* [[Timofej Dimitrijevič Florinski]] (1854 – 1919)
* [[Filip Fjodorovič Fortunatov]] (1848 – 1914) 
* [[Aleksandr Arnoldovič Frejman]] (1879 – 1968)
* [[Revekka Markovna Frumkina]] (* 1931)

== G ==

* Vladimir Grigorʹevich Gak (1924 – 2004)
* [[Ivan Stepanovič Galkin]] (1930 – 2010) 
*[[Tamaz Valerianovič Gamkrelidze]] (1929 – 2021), [[Gruzinščina|gruzinski]] jezikoslovec, predsednik Gruzinske akademije znanosti
* [[Mihail Leonovič Gasparov]] (1935 – 2005)
* [[Dimitrij Gerasimov]] (okoli 1465 - po 1535/36), bibliofil, filolog, diplomat, prevajalec (učenjak, bogoslovec)
*[[Aleksandr Gilferding]] (1831 – 1872)
* E. L. Ginzburg
* Marija Glovinskaja
* [[Mihail Viktorovič Gorbanevski]] (* 1953)
* Aleksander (1861 - 1933) in Ignatij Granat (1863 - 1941) (splošna leksikografa)
* [[Viktor Ivanovič Grigorovič]] (1815 – 1876) (slovanski filolog)
* Aleksandr Viktorovič Gura

== I ==
*[[Vladislav Ijič-Svitič]] (1934 – 1966)
*[[Aleksander Isačenko|Aleksander Vasiljevič Isačenko]] (1910 – 1978)
*[[Valerij Vasiljevič Ivanov]] (1924 – 2005) 
*[[Vjačeslav Ivanovič Ivanov]] (1866 – 1949) (filolog itd.)
*[[Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov]] (1929 – 2017)

== J ==
*[[Nikolaj Mihajlovič Jadrincev]] (1842 – 1894) (turkolog)
*[[Roman Jakobson|Roman Osipovič Jakobson]] (1896 – 1982)
*Andrej Viktorovič Jakovljev?
*[[Nikolaj Feofanovič Jakovljev]] (1892 – 1974) (fonetik, kavkazolog)
*[[Tatjana Jakovljevna Jelizarenkova]] (1929 – 2007)

== K ==
*[[Galina Iljinična Kabakova|G. I. Kabakova]]
*Marija L. Kalenčuk (director of the V. V. Vinogradov Russian Language Institute of the Russian Academy of Sciences)
*[[Jurij Nikolajevič Karaulov]] (1935 – 2016) 
*[[Sergej Osipovič Karcevski]] (1884 – 1955)
*[[Jefim Fjodorovič Karski]] (1861 – 1931)
*Tea Abramovna Katz (1889 – 1970)
*Aleksandr Kasimovič Kazem-Bek (Мирза Казем-Бек) (1802 – 1870)
*Jevgenij Florentovič Kirov
*[[Georgij Klimov]] (1928 – 1997) (kavkaški jeziki)
*[[Jurij Valentinovič Knorozov]] (1922 – 1999)
*Nikolaj P. Kolesnikov
*Tatjana Komarova 
*[[Boris Kondratjev]] (esperanto) 
*[[Aleksandr Mihajlovič Kondratov]] (1937 – 1993)
*[[Jelena Konicka]] (* 1950)
*Lev? Kopecki
*Marija N Koževnikova ?
*[[Vitalij Grigorjevič Kostomarov]] (1930 – 2020) (rektor Puškinovega inštituta za ruski jezik)
*[[Vadim Valerjanovič Kožinov]] (1930 – 2001) (filolog...)
*[[Ignatij Julijanovič Kračkovski]] (1883 – 1951)
*[[Irinа Аrkаdjеvnа Кrаjеvа]] (* 1958)
*[[Leonid Petrovič Krisin]] (* 1935)
*[[Roman Nikolajevič Krivko]] (* 1972)
*[[Ljubov Viktorovna Kurkina]] (* 1937)
*Galina Ivanovna Kustova
*Natalija Arnoldovna Kuzmina 
*Aleksandr L. Kuznjecov ? 
*[[Pjotr Savič Kuznjecov]] (1899 – 1968) 
*[[Sergej Aleksandrovič Kuznjecov]] (* 1951)

== L ==

*[[Delir Gasemovič Lahuti]] (Дели́р Гасе́мович Лахути́) (1934 – 2022) 
*[[Vladimir Ivanovič Lamanski]] (1833 – 1914) (zgodovinar, filolog, etnograf)
*Pjotr A. Lavrov (1856 – 1929)
*[[Ovakim Lazarev]] (Armenec)
*Jelena Mihajlovna Lazutkina 
*[[Aleksej Aleksejevič Leontjev]] (1936 – 2004)
*[[Elena Evgenijevna Levkijevskaja|E. E. Levkijevska]]
*[[Anatolij Liberman|Anatolij (Anatoly) Liberman]] (Анато́лий Си́монович Либерма́н) (* 1937)
*[[Dimitrij Sergejevič Lihačov]] (1906 – 1999)
*[[Maja Valentinovna Ljapon]]
*[[Boris Ljapunov|Boris Mihajlovič Ljapunov]] (1862 – 1943)
*[[Mihail Lomonosov|Mihail Vasiljevič Lomonosov]] (1711 – 1765)
*[[Jurij Mihajlovič Lotman]] (1922 – 1993)
*A. M. ''Lukjanenko'' (Ukrajinec)
*A. S. Lvov
*M. R. Lvov

== M ==
*[[Irina Makarova Tominec|Irina (Dmitrijevna) Makarova Tominec]]
*[[Vikentij Makušev|Vikentij Vasiljevič Makušev]] (1837 – 1883)
*[[Nikolaj Jakovljevič Marr]] (1864/5 – 1934)
*V. V. Martinov
*N. V. Maslennikova (lit. zgod.)
*[[Zotik Nikolajevič Matvejev]] (1889 – 1938) (sinolog, japonolog) ?
*[[Nina Borisovna Mečkovska]] (* 1946)
*[[Igor Aleksandrovič Mel'čuk]] (* 1932) (judovsko-ukrajinsko-rusko-kanadski)
*N. A. Mel'čuk
*[[Jeleazar Mojsejevič Meletinski]] (1918 – 2005)
*Aleksandr S. Melničuk
*Elena Melnikova
*[[Ivan Ivanovič Meščaninov]] (1883 – 1967)
*[[Nikolai Mikhailov|Nikolaj Mihajlov]] (Nikolai Aleksandrovič Mikhailov) (1967 – 2010)
*[[Ivan Pavlovič Minajev /Minayeff]] (1840 – 1890) (indolog)
*[[Aleksandr Mihajlovič Moldovan]] (* 1951)
*[[Oleg Aleksejevič Mudrak]] (* 1962)

== N ==
* [[Anatolij Pavlovič Nepokupni]] (Kijev)
* [[Vladimir Petrovič Neroznak]] (1939 – 2015)
* S. E. Nikitina
* [[Tatjana Mihajlovna Nikolajeva]] (1933 – 2015) 

== O ==
* [[Sergej Fjodorovič Oldenburg]] (1863 – 1934) (indolog, orientalist)
* [[Vladimir Emanuilovič Orjol]] (Владимир Эммануилович Орëл) (1952 – 2007) 
* [[Sergej Ivanovič Ožegov]] (1900 – 1964)

== P ==
*[[Jelena Viktorovna Padučeva]] (1935 – 2019)
*[[Mihail Viktorovič Panov]] (1920 – 2001)
*[[Nestor Memnonovič Petrovski]] (1875 – 1921)
*V. J. Petruhin ??
*Anna Abramovna Pičhadze
*I. A. Pilščikov
*[[Ljudmila Pirogova|Ljudmila I. Pirogova]] 
*[[Ana Arkadijevna Plotnikova|A. A. Plotnikova]]
* [[Olga Sergejevna Plotnikova]] (* 1942)
* [[Vladimir Aleksandrovič Plungian]] (* 1960)
*[[Mihail Pokrovski]] (1869 – 1942)
* [[Jevgenij Dmitrijevič Polivanov]] (1891 – 1938)
* [[Zinaida Danilovna Popova]] (1929 – 2017)
*[[Nikolaj Nikolajevič Poppe]] (1897 – 1991) (rusko-ameriški)
* [[Oleksandr Potebnja|Oleksandr (Aleksandr Afanasjevič) Potebnja]] (1835 – 1891)
* [[Nikolaj Fjodorovič Preobraženski]] (1893 – 1970)
* [[Jurij Jevgenjevič Prohorov]] (* 1948)
* [[Sergej Gennadjevič Proskurin]] (* 1963)
* [[Tatjana Avenirovna Proskurjakova]] (1909 – 1985)

== R ==
* [[Vasiij Vasiljevič Radlov]] (1837 – 1918)
* [[Aleksander Aleksandrovič Reformatski]] (1900 – 1978)
* [[Rostislav Borisovič Ribakov]] (1938 – 2019)
*George de Roerich ([[Jurij Nikolajevič Rerih]]) (1902 – 1960) (Tibetolog)
*Viktor Romanovič Rozen (1849 – 1908)

== S ==
* Mihail N. Sajenko
* [[Aleksandr Nikolajevič Samojlovič]] (1880 – 1938)
* Dmitrij Mihajlovič Savinov (* 1975)
* Lidija Ivanovna Sazonova (* 1947) (lit. zgod.)
* [[Irina Aleksandrovna Sedakova|I. A. Sedakova]] ??
* (Jurij I. Semjonov) (1929 – 2023)
* [[Vasilij Mihajlovič Severgin]] (1765 – 1826) (klasični filolog)
* V. B. Silina 
* N. A. Sljusarjeva
* Aleksandr Ivanovič Smirnicki
* [[Meletij Gerasimovič Smotricki]] (~1578 – 1633)
* Polina Arkadjevna Soboljeva (r. Langman) (1925)
* [[Aleksej Ivanovič Soboljevski]] (1856 – 1929)
* [[Sergej Ivanovič Soboljevski]] (1864 – 1963) (klasični filolog)
* [[Izmail Ivanovič Sreznjevski]] (1812 – 1880)
* [[Vsevolod Sreznjevski]] (1869 – 1936)
* [[Sergej Anatoljevič Starostin]] (1953 – 2005)
* [[Jurij Sergejevič Stepanov]] (1930 – 2022)
* [[Vasilij Vasiljevič Struve]] (1889 – 1965)
* [[Adam Jevgenjevič Suprun]] (1928 – 1999)
* Ilarion Svjencicki (1876 – 1956) (Ukrajina - Lviv)

== Š ==
*[[Nikolaj Maksimovič Šacki]] (1922 – 2005)
*[[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov]] (1864 – 1920)
*[[Anatolij Janovič Šajkevič]]
*[[Sebastian Shaumyan]] (Šaumjan) (1916 – 2007) (armensko-sovjetsko-ameriški)
*[[Vjačeslav Nikolajevič Ščepkin]] (1863 – 1920) (staroslovanski filolog)
*[[Lev Vladimirovič Ščerba]] (1880 – 1944)
*[[Fjodor Ippolitovič Ščerbatskoj]] /[[F. Th. Stcherbatsky]] (1866 – 1942) (indolog)
*Jurij Volodymyrovyč Ševelʹov (George Y. Shevelov) (1908 – 2002) (ukrajinsko-ameriški filolog, jezikoslovec itd.)
*[[Vladimir Fjodorovič Šišmarev|Vladimir Fjodorovič Šišmarjov]]/-rev/ (1874 – 1957) (romanski filolog)
*[[Aleksej Dmitrijevič Šmeljov]] /-lev/ (* 1957)
*R. O. Šor
*D. N. Šumakov

== T ==
*Borys Tkačenko (1899 – 1937) (Ukrajina)
*Orest B. Tkačenko (1925 – 2021) (Ukrajina)
*[[Svetlana Mihajlovna Tolsta|Svetlana Mihajlovna Tolsta(ja)]] (* 1938)
*[[Ivan Ivanovič Tolstoj (filolog)|Ivan Ivanovič Tolstoj]] (1880 – 1954)
*[[Nikita Tolstoj|Nikita Iljič Tolstoj]] (1923 – 1996)
*Boris V. Tomaševski (1890 – 1857)
*[[Vladimir Toporov|Vladimir Nikolajevič Toporov]] (1928 – 2005)
*[[Raisa Trostanska]](ja)
*[[Oleg Trubačov|Oleg Nikolajevič Trubačov]] (1930 – 2002)
*[[Nikolaj Sergejevič Trubeckoj]] (1890 – 1938)
*[[Boris Aleksandrovič Turajev]] (1868 – 1920) (orientalist)

== U ==
*[[Esper Esperovič Uhtomski]]? (Эспер Эсперович Ухтомский) (1861 – 1921)
*[[Boris Ottokar Unbegaun]] (''Boris Genrihovič Unbegaun'') (1898 – 1973) (rus.-nemški)
*Jelena Vladimirovna Urison
*V. V. Usačeva
*[[Boris Andrejevič Uspenski]] (* 1937)
*[[Fjodor Borisovič Uspenski]] (* 1970)
*[[Vladimir Andrejevič Uspenski]] (1930 – 2018)
*[[Dmitrij Nikolajevič Ušakov]] (1873 – 1942)
*[[Elena Semenovna Uzeneva|E. S. Uzenjova]] ??

== V ==
*[[Marina Mihajlovna Valencova|M. M. Valencova]]
*Žana Ž. Varbot
*Vasiljev (in Dolobko)
*N. V. Vasiljeva
*[[Stepan Vasiljevski]] (Ukrajinec)
*[[Max Vasmer]] (1886 – 1962)
*[[Jevgenij Mihajlovič Vereščagin]] (* 1939)
*[[Ljudmila Aleksejevna Verbickaja|Ljudmila Aleksejevna Verbicka(ja)]] (1936 – 2019)
*Aleksander Nikolajevič Veselovski (1838 – 1906) (literarni - filolog?)
*Aleksej Nikolajevič Veselovski (1843 – 1918) (literarni - filolog?)
*Nikolaj Ivanovič Veselovski (1848 – 1918) (orientalist)
*[[Viktor Vladimirovič Vinogradov]] (1895 – 1969)
*L. N. Vinogradova
*[[Grigorij Osipovič Vinokur]] (1886 – 1947)
*[[Valentin Nikolajevič Vološinov]] (1895 – 1936)
*Jurij Leonidovič Vorotnikov
*[[Aleksandr Vostokov|Aleksandr Hristoforovič Vostokov]] (''von Ostenneck'') (1781 – 1864)
*Ljudmila A. Vvedenska(ja)

== Z ==
*[[Karl Germanovič Zaleman]] (''Karl Gustav Hermann Salemann'') (1849/50 – 1916)
*[[Ana Andrejevna Zaliznjak|An(n)a Andrejevna Zaliznjak]] (* 1959)
*[[Andrej Anatoljevič Zaliznjak]] (1935 – 2017)
*[[Dmitrij Zelenin]] (1878 – 1954)
*[[Anton V. Zimmerling]]
*[[Vladimir Andrejevič Zvegincev]] (1910 – 1988) 
*[[Aleksej Matvejevič Zverjev]] (1939 – 2003) (filolog in literarni znanstvenik) 

== Ž ==
* [[Viktor Maksimovič Žirmunski]] (1891 – 1971)
* [[Viktor Markovič Živov]] (1945 – 2013) (rusko-ameriški)
* Valentin Aleksejevič Žukovski (1858 – 1918)
* [[Anatolij Fjodorovič Žuravljov]] (* 1949) (urednik ''Etimološkega slovarja slovanskih jezikov'' za Olegom Trubačovom)

== Glej tudi ==

* [[Seznam tujih slovenistov]]

== Glej tudi ==
{{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Rusov|Jezikoslovci]]
[[Kategorija:Ruski jezikoslovci| ]]</text>
      <sha1>nqs0lzgwcoaq0pddl27bczfebnxby6e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koroška vrata</title>
    <ns>0</ns>
    <id>404438</id>
    <revision>
      <id>6751651</id>
      <parentid>6513058</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T20:50:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Boris Sovič</username>
        <id>216874</id>
      </contributor>
      <comment>Ažuriranje podatkov.</comment>
      <origin>6751651</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21619" sha1="en3s93fdj5fh2okmrxmqfo2uk7ua9zl" xml:space="preserve">'''Koroška vrata''' (včasih imenovana tudi '''Koroško predmestje''') je pretežno urbani predel na levem bregu [[Drava|Drave]] in severozahodna [[četrtna skupnost|mestna četrt]] v [[Maribor]]u ter tudi oznaka katastrske občine.
[[Slika:2022_07_30_Maribor_-_Koroška_vrata_-_ed.jpg|sličica|Fotografija prikazuje del obdravskega predela Mestne četrti Koroška vrata.]]

== Prebivalstvo ==
V mestni četrti je bilo leta 2025 skupaj 9.833 prebivalcev (s stalnim in začasnim prebivališčem)&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=hhttps://maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/GMS-742-V-CELOTI.pdf|title=Strategija razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti v Mestni občini Maribor|accessdate=2026-09-16|archive-date=2026-01-19|archive-url=https://maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/GMS-742-V-CELOTI.pdf|url-status=live|last=Mestna občina Maribor|date=19.1.2026}}&lt;/ref&gt;, kar predstavlja 9 % vsega prebivalstva Mestne občine [[Maribor]]. Mestna četrt Koroška vrata ima več prebivalcev kot tri četrtine slovenskih lokalnih skupnosti.

Leta 2025 je bilo v mestni četrti 6.901 oseb s stalnim prebivališčem, kar predstavlja 7 % vseh oseb s stalnim bivališčem v mestni občini in 2.932 oseb z začasnim prebivališčem, kar predstavlja 27 % vseh oseb z začasnim bivališčem v Mestni občini Maribor. 

V primerjavi z letom 2021 se je število prebivalcev v mestni četrti zmanjšalo za 38, kar predstavlja razen Razvanja najmanjše zmanjšanje v mestni občini.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Prebivalstvo (osebe s stalnim in začasnim prebivališčem) mestne četrti ima največji delež oseb v starostni skupini do 44 let med vsemi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi v Mariboru ter tudi najvišji delež oseb z višjo in visokošolsko izobrazbo.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

== Geografija ==

==== Območje mestne četrti ====
Mestna četrt Koroška vrata je najbolj severozahodna mestna četrt v Mestni občini Maribor.

Na vzhodu sega mestna četrt do Pristaniške ulice, Vodnikovega trga, Strossmayerjeve, Mladinske in Trubarjeve ulice, severno do grebena Kalvarije in Samotnega bora, vzhodno do Vinarskega potoka, na jugu pa meji na reko Dravo.

Območje mestne četrti, površine 2,82 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in obsega 8,2 km, vključuje površine s stanovanjskimi zgradbami, izobraževalnimi in raziskovalnimi ter družbenimi in poslovnimi institucijami, objekte in površine za šport, kulturo in rekreacijo, ter sorazmerno obsežne zelene površine, travnike, sadovnjake, vinograde in tudi gozdove. Precejšen del območja mestne četrti na Vrbanskem platoju predstavlja najožje in ožje vodovarstveno območje&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4242|title=Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja}}&lt;/ref&gt; z najstrožjim in strožjim vodovarstvenim režimom.[[Slika:Pogled na Maribor - predel Koroška vrata - Mladinska ulica 1961.jpg|thumb|Mladinska ulica v Koroških vratih leta 1961, v ozadju desno [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]]]Površina mestne četrti predstavlja 2 % površine Mestne občine Maribor.

==== Prostorski okoliši ====
Mestna četrt Koroška vrata je del Mestne občine Maribor in obsega dela dveh naselij, naselja Maribor in naselja [[Vinarje, Maribor|Vinarje]]:

* naselje Maribor, del prostorskega okoliša 3,
* naselje Maribor, prostorski okoliši od 4 do 6 v celoti,
* naselje Maribor, prostorski okoliši od 51 do 77 v celoti,
* naselje Maribor, prostorski okoliši od 92 do 98 v celoti,
* naselje Maribor, prostorski okoliši od 479 do 481,
* naselje Vinarje, del prostorskega okoliša 489.

==== Seznam ulic ====
Na območju Mestne četrti Koroška vrata je 48 ulic oziroma cest s 966 hišnimi številkami. Največ, in sicer 108, jih je na Koroški cesti, na Gosposvetski cesti jih je 76 in na Bezenškovi ulici jih je 74.

Najmanj hišnih številk, in sicer 2, pa imajo Koprivnikova ulica, Krajnčičeva ulica, Pristaniška ulica in Vegova ulica.

== Infrastruktura ==
Na območju mestne četrti je razvejana javna infrastruktura. Večji objekti:

* Elektrodistribucijska razdelilna transformatorska postaja RTP Koroška vrata 110/10(20) kV 2 × 31,5 MVA,
* Kotlovnica Pristan s soproizvodnjo toplote in elektrike,
* Plinska merilno reducirna postaja MRP Koroška vrata,
* Črpališče pitne vode Vrbanski plato,
* Kanalizacijska črpalna postaja ČP Koblarjev zaliv,
* [[Koroški most, Maribor|Koroški most]],
* [[Studenška brv]].

Elektroenergetska infrastruktura vključuje razdelilno transformatorsko postajo RTP Koroška vrata 110/10(20) kV 2 × 31,5 MVA, številne transformatorske postaje ter srednje in nizkonapetostno omrežje. RTP Koroška vrata je vzankana v mariborsko visokonapetostno mestno zanko.

Kotlovnica Pristan s soproizvodnjo toplote in električne energije predstavlja vir energije za sistem vročevodnega distribucijskega omrežja na levem bregu Drave, ki je preko Koroškega mostu povezan z desnobrežnim sistemom.

Infrastruktura zemeljskega plina vključuje plinsko merilno reducirno postajo MRP Koroška vrata in distribucijsko plinovodno omrežje s plinovodi in priključki različnih premerov in tlakov.

Črpališče pitne vode Vrbanski plato je najpomembnejši vodni vir v Mariboru, ki pokriva približno 70 % vseh potreb po pitni vodi za Maribor in za okoliške občine. Zaradi prevladujočega napajanja iz reke Drave je vir izdaten tudi v siceršnjih sušnih razmerah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mb-vodovod.si/obvestila/vrbanski-plato/|title=Mariborski vodovod, Vrbanski plato}}&lt;/ref&gt; 

Koroški most predstavlja začetek sistema mariborske obvoznice, ki je povezan z izgrajenim zahodnim delom obvoznice na desnem bregu, na levem bregu Drave pa je izgradnja obvoznice zastala.

== Gospodarstvo ==
Na področju mestne četrti delujejo številni poslovni subjekti, vključno s storitvenimi in tehnološkimi dejavnostmi.

=== Trgovina ===
V neposredni bližini mestne četrti je več nakupovalnih središč, med drugim pa so na območju mestne četrti naslednji trgovinski objekti:

* Lidl Koroška cesta, Koroška cesta 173,
* Spar trgovina, Koroška cesta 53 b,
* Mercator market Maja, Vrbanska cesta 3,
* Vrtnarija Urbanek, Kralja Matjaža ulica 7,
* Biotehnična šola, Šolska prodajalna, Vinarska ulica 18.

=== Gostinski lokali in hotel ===
Na območju mestne četrti je hotel in več lokalov, med njimi:

* S hotel, Smetanova ulica 20,
* Gostilna Zlati lev, Vodnikov trg 4,
* Jack &amp; Joe Steak and burger club, Ob bregu 20,
* Baščaršija, Gosposvetska cesta 43a,
* Veganska restavracija Loving Hut, Gosposvetska cesta 43a,
* Fast food pri Štuku, Gosposvetska cesta 84,
* Hiša kruha, Vodnikov trg 6,
* Sladolednica Lastovka, Smetanova ulica 6.

== Družbene dejavnosti ==
Na območju mestne četrti je razvejana mreža družbenih dejavnosti.

=== Vzgoja, izobraževanje in znanost ===
Za predšolske otroke so na območju mestne četrti:

* Vrtec Ivana Glinška, enota Kosarjeva, Kosarjeva ulica 41,
* Vrtec Ivana Glinška, enota Ribiška, Ribiška ulica 11,
* Vrtec Ivana Glinška, enota Smetanova, Smetanova ulica 34,
* Zasebni vrtec Želvica, Strossmayerjeva ulica 34a,
* Vrtec Montessori, Vrbanska cesta 30.

Osnovno šolstvo na območju mestne četrti:  

* Osnovna šola Prežihovega Voranca, Gosposvetska cesta 10,
* Osnovna šola Montessori, Vrbanska cesta 30.

Na območju mestne četrti so številne srednje šole:

* Srednja elektro-računalniška šola in tehnična gimnazija, Smetanova ulica 6 in Gosposvetska cesta 9,
* Srednja gradbena šola in gimnazija, Smetanova ulica 35,
* Biotehniška šola, Vrbanska cesta 30,
* III. gimnazija, Gosposvetska cesta 4,
* Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30.

Na območju mestne četrti so dijaški domovi:

* Dijaški dom Drava Maribor, Smetanova ulica 67,
* Dijaški dom Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30.

Na območju mestne četrti so številne fakultete Univerze v Mariboru:

* Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Koroška cesta 46,
* Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17,
* Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Smetanova ulica 17,
* Fakulteta za strojništvo, Smetanova ulica 17,
* Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška cesta 160,
* Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160,
* Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160. 

Na območju mestne četrti so študentski domovi:

* Študentski dom 4, Gosposvetska cesta 87,
* Študentski dom 5, Gosposvetska cesta 85,
* Študentski dom 6, Gosposvetska cesta 87a,
* Študentski dom 7, Gosposvetska cesta 83a,
* Študentski dom 8, Koroška cesta 35,
* Študentski dom 9, Koroška cesta 35,
* Študentski dom 10, Koroška cesta 35,
* Študentski dom 11, Ob bregu 22,
* Študentski dom 12, Ob bregu 24,
* Študentski dom 13, Smetanova ulica 71,
* Študentski dom 15, Koroška cesta 158,
* Študentski dom 16, Gosposvetska cesta 89,
* Študentski dom sv. Elizabete, Strossmayerjeva ulica 17.

=== Zdravstvene ustanove ===
V mestni četrti so številne dejavnosti s področja zdravstva. S področja javnega zdravstva sta dve enoti:

* Enota Zdravstvenega doma Maribor na Gosposvetski cest 41,
* Center za sluh in govor na Vinarski ulici 6 in na Gosposvetski cesti 89.

S področja zasebnega zdravstva je več institucij:

* Medicinski in wellness center Fontana, Koroška cesta 172,
* MDT&amp;T specialistične ambulante in medicinska diagnostika, Lavričeva ulica 1,
* številne druge specialistične zdravstvene in zobozdravstvene ambulante,

* Ambulanta za osebe brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, Strossmayerjeva ulica 15.

Na območju mestne četrti sta lekarni:

* Lekarne Maribor, lekarna Gosposvetska, Gosposvetska cesta 41,
* Lekarna Lent, Lavričeva ulica 1.

=== Športni in prireditveni objekti ===
V mestni četrti so številni športni in prireditveni objekti:

* Stadion [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] – Šport Maribor, Mladinska ulica 29,
* [[Kopališče Pristan]] – Šport Maribor, Koroška cesta 33,
* Dvorana Lukna, Mladinska ulica 26,
* Pomožna igrišča Ljudski vrt med Kamniško in Mladinsko ulico,
* Univerzitetni športni center Leona Štuklja, Koroška cesta 130,
* Teniški park Ljudski vrt, Kajuhova ulica 6a,
* Balinarska igrišča, Mladinska ulica 29,
* Urbano košarkarsko igrišče Iva Daneua ob križišču Mladinske in Strossmayerjeve ulice,
* Športno rekreacijski center Fontana, Gosposvetska cesta 114,
* Športna dvorana Vrbanska, Vrbanska cesta 30,
* Koncertna dvorana Štuk, Gosposvetska cesta 83.

== Institucije ==
Na območju mestne četrti delujejo številne organizacije oziroma institucije, med njimi:

* Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, Lavričeva ulica 5,
* Študentska organizacija Univerze Maribor, Gosposvetska cesta 83,
* Center za pomoč na domu, Trubarjeva ulica 27,
* Dom invalidskih društev Maribor, Trubarjeva ulica 15,
* Dnevni center, Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja, Strossmayerjeva ulica 3
* Kmetijsko gozdarski zavod, Vinarska ulica 14,
* Policijska uprava Maribor, Marčičeva ulica 1 in Trubarjeva ulica 19,
* Zavod PIP - Pravni in informacijski center Maribor, Gosposvetska cesta 83,
* PZS-Popotniško združenje Slovenije, Gosposvetska cesta 86,
* Zavod za založniško in kulturno dejavnost Litera, Turnerjeva ulica 17,
* Nadškofijska karitas Maribor, Strossmayerjeva ulica 15,
* Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30,
* Medgeneracijska akademija Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30,
* Samostan šolskih sester Sv. Frančiška Kristusa kralja, Strossmayerjeva ulica 17,
* Sončna vila, Kamniška ulica 22a,
* Ljudska kuhinja Betlehem, Strossmayerjeva ulica 15,
* Konzulat Republike Litve, Kosarjeva ulica 2,
* Veterinarski center Pika, Smetanova ulica 78.

== Sprehajalno rekreacijske poti ==
Na območju mestne četrti je več sprehajalno - rekreacijskih poti, med njimi:

* sprehajalna pot [[Lent]] – [[Mariborski otok]],
* pot po Vrbanski cesti do Kamniškega drevoreda, mimo Račjega dvora do Vinarij,
* sprehajalne poti ob vznožju Kalvarije in po pobočju Kalvarije,
* pot na Urban,
* stopnice na Kalvarijo,
* pot štirih gričev,
* fitnes na prostem pri UŠC Leona Štuklja.

== Uprava ==
=== Svet mestne četrti ===
Volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju mestne četrti za štiri leta izvolijo petnajstčlanski svet mestne četrti. Redne volitve v svete mestnih četrti se opravijo istočasno z rednimi volitvami v mestni svet.

Svet mestne četrti z večino glasov navzočih članov izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.

Predsednik sveta mestne četrti predstavlja in zastopa mestno četrt. Funkcije predsednika, podpredsednika in članov sveta mestne četrti so neprofesionalne.

Svet mestne četrti za mandatno obdobje 2022-2026 sestavljajo: Boris Munišič, predsednik, [[Boris Sovič]], podpredsednik, Barbara Bratina, podpredsednica, ter članice in člani Liviana Borko, Ivan Bračko, Nina Gutić Slana, Zora Aurelija Jurič, Marko Kamenjev, Simona Koželj, Zdenka Križanič, Vid Lešnik, Dušanka Medved, Miodrag Petrovič, Ines Poštrak in Ernest Sagadinj.

Svet mestne četrti Koroška vrata je imenoval stalna delovna telesa:

* komisija za komunalne zadeve, promet in okolje,
* komisija za informiranje in obveščanje,
* komisija za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo,
* komisija za mladino in šport,
* komisija za kulturo in družbene dejavnosti,
* varnostni kolegij.

Sedež MČ Koroška vrata je začasno v Jurčičevi ulici 8/I. 

=== Društvene dejavnosti ===
V mestni četrti aktivno delujejo številna društva. 

V prostorih sveta mestne četrti se med drugim sestajajo društva:

* Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB ZZB Prežihov Voranc,
* Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Koroška vrata-Kamnica,
* Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije,
* Kulturno društvo Mariborski oder.

V prostorih mestne četrti delujejo tudi interesne organizacije:

* skupini za samopomoč Hrast in Ginko,
* ročnodelski krožek Taščice,
* likovne skupine Aurora, Pro anima in Optimisti s svojimi ustvarjalnimi delavnicami,
* organizirane skupine občanov, ki skrbijo za zdravo življenje.[SN1] 

=== Iniciativa mestni zbor ===
Leta 2013 je bil za prebivalce mestne četrti Koroška vrata izveden prvi zbor Samoorganizirane mestne četrti Koroška vrata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.imz-maribor.org/KoroskaVrataAktualno.html|title=Iniciativa mestni zbor}}&lt;/ref&gt;

Samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti delujejo v okviru Iniciative mestni zbor.

== Znamenitosti ==
Poleg že omenjenih so na območju mestne četrti tudi druge zanimivosti, med njimi:

* Dvorec [[Račji dvor]] (cca 1200, 1803), Raški dol 1,
* Skala pod cerkvijo na Kalvariji - 375 m nadmorske višine,
* Langerjeva vila (1843), Mladinska ulica 29,
* Mitnica ob Vrbanski cesti (1847), Vrbanska cesta 47,
* Kostanjev drevored (tudi Kamniški drevored) (1895), Vrbanska cesta,
* Baroničina hiša (1903), Prežihova ulica 8 in Smetanova ulica 25,
* Vila Transilvanija (1910), Mladinska ulica 45,
* Ulični niz Smetanova ulica 30-38 a (1926-1927),
* Hutterjeva vila (1927), Marčičeva ulica 1,
* Perhavčeva vila, prva moderna stavba v Mariboru (1929-1930), Rosinova ulica 22,
* Ulični niz Smetanova ulica 45-54 (1944),
* Spominska plošča Lovro Kuhar - Prežihov Voranc (1952), Gosposvetska cesta 14,
* Spominska plošča narodni heroj ing. Jože Hermanko (1953), Smetanova ulica 52,
* Stanovanjska četrt ob Gosposvetski cesti (1954-1961),
* Drevored kavkaškega krilatega oreškarja (1960), Vrbanska cesta,
* Stopnice na Kalvarijo,
* Skulptura »[[Forma viva|Forma Viva]]« (1967), Gosposvetska cesta 44,
* Spomenik Prežihov Voranc (1968), Gosposvetska cesta 10,
* Dom Josipa Priola, Marčičeva ulica 9,
* Skulptura »[[Forma viva|Forma Viva]]« (1970), Gosposvetska cesta 9,
* Spomenik štirim učiteljem - narodnim herojem: Silviri Tomasini, Mihi Pintarju - Toledu, Jožetu Kerenčiču, Franju Vrunču, (1980), Koroška cesta 160,
* Spomenik žrtvam za svobodo 1941 1945 prvega slovenskega športnega kluba Maribor (1983), Mladinska ulica 29,
* Skulptura (1993), Koroška cesta 109 d,
* Razgledni stolp na severozahodni strani Koroškega mostu (1996),
* Pristan za splave v Koblerjevem zalivu,
* Muzej na prostem Račji dvor,
* Spominska plošča Janu Šedivyu, Kamniška ulica 26,
* Doprsni kip Pavel Turner (2002), Vinarska ulica 20,
* Lawsonova pacipresa, posajena ob 15. obletnici pobratenja Maribora in Gradca (2002), ob križišču Vrbanske in Medvedove ulice,
* Skulpture Trije angeli (2004), travnik ob Vrbanskem drevoredu (2004),
* Splavarska učna pot ob Dravi,
* [[Studenška brv]] (2008),
* Žametna črnina, potomka stare trte (2014), Vinarska ulica 14,
* Spomenik Josip Primožič Tošo (2021) v bližini Dvorane Lukna.
Številne zanimivosti so tudi zavarovane kot kulturni spomeniki oziroma naravne znamenitosti&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://okolje.maribor.si/data/user_upload/okolje/Odlok_o_razglasitvi_naravnih_znamenitosti.pdf|title=Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor}}&lt;/ref&gt; na območju Mestne občine Maribor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://maribor.si/javni_razpisi/javna-razgrnitev-predloga-odloka-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-lokalnega-pomena-v-mestni-obcini-maribor/|title=Predlog odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Maribor|website=|accessdate=2024-05-27|archive-date=2024-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20240527100543/https://maribor.si/javni_razpisi/javna-razgrnitev-predloga-odloka-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-lokalnega-pomena-v-mestni-obcini-maribor/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

== Znane osebnosti ==
Znane osebnosti, prebivalke oziroma prebivalci območja današnje mestne četrti:

* [[Marjan Bačko]], gledališki igralec,
* [[Matej Brešar]], matematik, redni član SAZU,
* [[Andrej Brvar]], pesnik in urednik,
* [[Vladimir Bračič]], prvi rektor Univerze v Mariboru,
* [[Ivan Čobal]], slikar,
* [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]], pevec in pedagog,
* [[Friderik Degen]], pedagog in častni občan Maribora,
* [[Branko Elsner]], nogometaš,
* [[Vlado Emeršič]], arhitekt,
* [[Živa Emeršič]], kulturna urednica,
* [[Bojan Golija]], slikar in grafik,
* [[Ivan (Anti) Gorjup]], odvetnik,
* [[Bruno Hartman]], bibliotekar in publicist,
* [[Jože Hermanko]], narodni heroj,
* [[Josip Hutter]], podjetnik,
* [[Mima Jaušovec]], tenisačica,
* [[Saša Jerković]], športni novinar,
* [[Alojzij Juvan]], župan občine Maribor,
* [[Alojz Kajin]] Lojze, general,
* [[Igor Kenda]], oglaševalec in pisatelj,
* [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka in pedagoginja,
* [[Janez Klasinc]], gledališki igralec,
* [[Fritz Knaus]], nadžupan Maribora,
* [[Ivan Kocmut]], arhitekt,
* [[Boris Kočevar]], gledališki igralec,
* [[Božidar Krajnčič]], botanik, častni občan Maribora,
* [[Tone Kropušek]], gospodarstvenik in častni občan Maribora,
* [[Lovro Kuhar]] - [[Prežihov Voranc]], pisatelj,
* [[Janez Lombergar]], urednik in direktor RTV,
* [[Eva Lovše]], zdravnica,
* [[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]], politik in diplomat,
* [[Albina Mali Hočevar]], narodna herojinja,
* [[Dušan Mevlja]], gledališki igralec,
* [[Ivo Mojzer]], pevec,
* [[Iko Otrin]], baletni plesalec in koreograf,
* [[Rado Pavalec]], gledališki igralec,
* [[Alenka Pinterič]], pevka,
* [[Mirko Pleiweis]], kapitan bojne ladje,
* [[Bojan Požar]], novinar,
* [[Cvetana Priol]], svetniška kandidatka,
* [[Josip Priol]], sadjar in pedagog,
* [[Breda Pugelj]], gledališka igralka,
* [[Vitja Rode]], politik in gospodarstvenik,
* [[Drago Senica]], arhitekt in ilustrator,
* [[Emil Šarkanj]], galerist,
* [[Jan Šedivy]], zgodovinar in publicist,
* [[Smiljan Škarica]], frizer,
* [[Ilka Štuhec]], smučarka,
* [[Ivan Štuhec]], teolog,
* [[Peter Ternovšek]], gledališki igralec,
* [[Igor Tičar]], rektor Univerze v Mariboru,
* [[Emil Tomažič]], sindikalist in predsednik Skupščine občine Maribor,
* [[Pavel Turner]], pedagog in publicist,
* [[Tone Vogrinec]], športni funkcionar,
* [[Frančiška Stanislava Voh]], generalna predstojnica kongregacije,
* [[Jože Zupan (1921)|Jože Zupan]], gledališki igralec,
* [[Dejan Židan]], veterinar in politik,
* [[Mirko Žlender]], predsednik skupščine občine Maribor in diplomat.

== Katastrska občina ==
Koroška vrata so ena od 2.716 katastrskih občin v Sloveniji. Številčna oznaka katastrske občine Koroška vrata je 658.

Vse parcele katastrske občine 658 Koroška vrata so na območju Mestne četrti Koroška vrata. Območje mestne četrti Koroška vrata pa poleg katastrske občine 658 Koroška vrata obsega tudi del katastrske občine 638 Krčevina in del katastrske občine 657 Maribor-grad.

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Koroška Vrata District|Koroška vrata}}
* {{official|https://maribor.si/mestna-obcina/mestne-cetrti-in-krajevne-skupnosti/mestna-cetrt-korska-vrata/}}
* Facebook stran Mestna četrt Koroška vrata&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile.php?id=100089313283996|title=Facebook stran|website=Mestna četrt Koroška vrata}}&lt;/ref&gt;
* [https://maribor.si/wp-content/uploads/2022/03/Kovratnik-2021-glasilo-MC-Koroska-vrata-4.pdf Kovratnik 2021], glasilo četrti
* [https://maribor.si/wp-content/uploads/2023/04/2023-04-20-Glasilo-Mestne-cetrti-Koroska-vrata-Letnik-III-1.pdf Glasilo MČ Koroška vrata, april 2023]

== Viri ==
[[Kategorija:Maribor]]</text>
      <sha1>en3s93fdj5fh2okmrxmqfo2uk7ua9zl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Križarka razreda Quantum</title>
    <ns>0</ns>
    <id>406408</id>
    <revision>
      <id>6751561</id>
      <parentid>6748620</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T16:37:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751561</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7165" sha1="isz3vk9l4e651k32brk6at9v99z2mrv" xml:space="preserve">{|{{Infobox Ship Begin}}
{{Infobox Ship Image
|Ship image=[[File:Quantum of the Seas - Wedel 04.jpg|300px]]
|Ship caption=Quantum of the Seas na reki Elba
}}
{{Infobox Ship Class Overview
|Builders=[[Meyer Werft]], [[Papenburg]], [[Nemčija]]
|Operators=[[Royal Caribbean International]]
|Class before=[[Križarka razreda Oasis|''Oasis'']]
|Class after=
|Subclasses=
|In service 
|Total ships building=1
|Total ships planned= 5
|Total ships completed=2
|Total ships cancelled=
|Total ships active=2
|Total ships laid up=
|Total ships lost=
|Total ships retired=
|Total ships preserved=
}}
{{Infobox Ship Characteristics
|Hide header=
|Header caption=
|Ship type=[[Potniška križarka]]
||Ship tonnage= 168 666 [[tonaža (ladja)|GT]]&lt;ref name=QuantumDNV&gt;{{csr|register=DNV|id=32027|shipname=Quantum of the Seas|accessdate=2014-10-28}}&lt;/ref&gt;
|Ship length= {{convert|347,1|m|ft|0|abbr=on}}
|Ship beam= {{convert|49,5|m|ft|0|abbr=on}} (maks.)&lt;br /&gt;{{convert|41,4|m|ft|0|abbr=on}} (na vodni liniji)
|Ship height= 
|Ship draught= {{convert|8,8|m|ft|0|abbr=on}}
|Ship depth=
|Ship decks= 18(16 za potnike)&lt;ref name=QuantumFactSheet&gt;{{navedi splet|title=Quantum of the Seas Fact Sheet|url=http://www.royalcaribbeanpresscenter.com/fact-sheet/27/quantum-of-the-seas/|work=Royal Caribbean Press Center|publisher=Royal Caribbean International|accessdate=28 October 2014}}&lt;/ref&gt;
|Ship power= 2{{nbsp}}&amp;times;{{nbsp}} [[Wärtsilä]] 12V46F (2{{nbsp}}&amp;times;{{nbsp}}14400{{nbsp}}kW){{br}}2{{nbsp}}&amp;times;{{nbsp}} Wärtsilä 16V46F (2{{nbsp}}&amp;times;{{nbsp}}19200{{nbsp}}kW)&lt;ref name=QuantumDNV /&gt;
|Ship propulsion=[[Dizel-električni pogon]]{{br}}aDva [[ABB Group|ABB]] [[Azipod]]a XO (2 × 20,5 MW)&lt;ref name=&quot;azipod&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.motorship.com/news101/industry-news/azipods-ordered-for-two-rcl-cruise-ships |title=Azipods ordered for two RCL cruise ships |publisher=The Motorship |date=April 17, 2013 |accessdate=April 17, 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;
Štirje {{convert|4694|hp|abbr=on|disp=flip}} potisniki na premcuz
|Ship speed= {{convert|22|kn}}&lt;ref name=&quot;innovation&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Innovation &amp; Technology: Shipbuilding in Papenburg|year=2013|publisher=Meyer Werft|location=Papenburg, Germany|page=26|url=http://www.meyerwerft.de/media/pdfs/pdf/Broschuere_UK_012013..pdf|accessdate=March 7, 2013|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105214433/http://www.meyerwerft.de/media/pdfs/pdf/Broschuere_UK_012013..pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|Ship capacity= 4180 potnikov&lt;br /&gt;
4905 potnikov (največ)
}}
|}
'''Quantum''' je razred štirih [[potniška križarka|potniških križark]], ki jih je (oz. bo) zgradil nemški [[Meyer Werft]] za ameriško družbo [[Royal Caribbean International]]. Ladje novega razreda so za okrog 14000 GT večje od [[Križarka razreda Freedom|razreda Freedom]], od razreda Quantum so večje samo [[križarka razreda Oasis|križarke razreda Oasis]]. 

==Ladje==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Ladja || Status || Datum vstopa v uporabo || [[tonaža (ladja)|Gros tonaža]] || Domače pristanišče || Opombe || Slika
|-
| Quantum of the Seas || style=&quot;text-align:Center;&quot;| V uporabi || style=&quot;text-align:center;&quot;| 31. oktober 2014  || style=&quot;text-align:center;&quot;|168 666 GT || [[Šanghaj]]&lt;ref name=&quot;QuantumChina&quot;&gt;{{navedi splet|title=China Is New Home for Royal Caribbean International's Quantum of the Seas|url=http://www.miamiherald.com/2014/04/16/4063410/china-is-new-home-for-royal-caribbean.html|accessdate=2014-04-16|work=Miami Herald}}&lt;/ref&gt; || &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=CHINA IS NEW HOME FOR ROYAL CARIBBEAN INTERNATIONAL'S QUANTUM OF THE SEAS|url=http://www.royalcaribbeanpresscenter.com/press-release/1094/china-is-new-home-for-royal-caribbean-internationals-quantum-of-the-seas/|publisher=Royal Caribbean International|accessdate=2014-04-16|archive-date=2014-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140417120901/http://www.royalcaribbeanpresscenter.com/press-release/1094/china-is-new-home-for-royal-caribbean-internationals-quantum-of-the-seas/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ||style=&quot;height:85px;&quot;|[[File:Quantum of the Seas - Wedel 04 (cropped).jpg|center|150px]]
|-
| Anthem of the Seas  || style=&quot;text-align:Center;&quot;| V uporabi || style=&quot;text-align:Center;&quot;| April 20, 2015 || style=&quot;text-align:center;&quot;| 168 666 GT || [[Southampton]], [[Cape Liberty Cruise Port]], [[Bayonne]], [[New Jersey]] || ||style=&quot;height:85px;&quot;|[[File:Anthem of the Seas 08 (cropped) (contrast).JPG|center|150px]]
|-
|-
| Ovation of the Seas || style=&quot;text-align:Center;&quot;| V uporabi&lt;ref name=ovationblock&gt;{{navedi splet|url=http://www.meyerwerft.de/en/meyerwerft_de/medien/presseticker/pressemitteilung_detail_20175.jsp|title=Block Assembly of Ovation of the Seas begins|author=MEYER WERFT GmbH|work=meyerwerft.de|date=5 March 2015|accessdate=5 March 2015}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:Center;&quot; | April 2016&lt;ref name=ovationblock /&gt;&lt;ref name=third_smartship&gt;{{navedi splet|title=Three of a Kind: Ovation of the Seas to Join Quantum Class as Third Smartship|url=http://www.royalcaribbeanpresscenter.com/press-release/1113/three-of-a-kind-ovation-of-the-seas-to-join-quantum-class-as-third-smartship-/|website=Royal Caribbean Press Center|publisher=Royal Caribbean International|accessdate=18 September 2014|date=18 September 2014|archive-date=2025-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123062555/https://www.royalcaribbeanpresscenter.com/press-release/1113/three-of-a-kind-ovation-of-the-seas-to-join-quantum-class-as-Third-smartship-/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;|| style=&quot;text-align:center;&quot; | 168 666 GT || [[Tianjin]], [[Kitajska]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Sampson|first1=Hannah|title=Royal Caribbean sending Ovation of the Seas to China|url=http://www.miamiherald.com/news/business/article16266362.html|accessdate=April 14, 2015|work=[[Miami Herald]]|date=March 25, 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.cruiseandferry.net/articles/ovation-of-the-seas-to-homeport-in-australia-in-winter-2016-2017 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-07-27 |archive-date=2019-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190721174538/https://www.cruiseandferry.net/articles/ovation-of-the-seas-to-homeport-in-australia-in-winter-2016-2017 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;|| || style=&quot;height:85px;&quot;| [[File:Ovation of the Seas 05.JPG|center|150px]]
|-
| Quantum IV || style=&quot;text-align:Center;&quot;| Naročena&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.royalcaribbeanpresscenter.com/press-release/1150/royal-caribbean-orders-fourth-quantum-class-vessel/|title=ROYAL CARIBBEAN ORDERS FOURTH QUANTUM-CLASS VESSEL|author=Royal Caribbean Cruises Ltd|date=7 May 2015|accessdate=12 May 2015}}&lt;/ref&gt; || style=&quot;text-align:Center;&quot;| 2019 (planirano)|| style=&quot;text-align:center;&quot;| 168 666 GT ||  || || [[File:Part of Spectrum of the Seas at Meyer Werft 2018.jpg|center|150px]]
|-
| Quantum V || style=&quot;text-align:Center;&quot;| Naročena || style=&quot;text-align:Center;&quot;| 2020 (planirano)|| style=&quot;text-align:center;&quot;| 168 666 GT ||  || || 
|}

==Sklici==
{{sklici|30em}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.meyerwerft.com/ Meyer Werft stran] 
* [http://www.royalcaribbean.com/ Royal Caribbean stran] 
{{Potniške ladje}}
[[Kategorija:Potniške ladje]]</text>
      <sha1>isz3vk9l4e651k32brk6at9v99z2mrv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Guangdžov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>407269</id>
    <revision>
      <id>6751695</id>
      <parentid>6751122</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:23:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751695</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86462" sha1="dhv57souf8rl30t1o7z8k6ungdh10sv" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name = Guangdžov
|official_name =
|native_name = {{nobold| {{native name|zh-Hant-CN|廣州市|italics=off|paren=omit}} / {{native name|zh-Hans-CN|广州市|italics=off|paren=omit}} }}
|other_name = Kwangčov; Kanton
| nicknames = {{ubl|class=nowrap
  | {{zhi|c=羊城|l=Mesto ovnov}}
  | {{zhi|c=花城|l=Mesto rož}}
  | {{zhi|c=穗城|l=Mesto riževega klasja}}
  }}
|settlement_type = Mesto na ravni prefekture in&lt;br&gt; mesto s statusom podprovince
| image_skyline          = {{multiple image
| border                 = infobox
| total_width            = 290
| image_style            = border:1;
|perrow              = 1/2/3/2
|image1              = Canton Tower 20241027.jpg
|caption1            = [[Kantonski stolp]] pred Biserno reko
|image2              = Pazhou West.jpg
|caption2            = [[Padžov]]
|image3              = Aerial View, Zone B, Canton Fair Complex 20230701-C.jpg
|caption3            = Kantonski sejemski kompleks
|image4              = Temple of the Six Banyan Trees pagoda 2.jpg
|caption4            = [[Temeprlj Liurong]]
|image5              = Five-Ram Sculpture - adjusted.jpg
|caption5            = Skulptura petih ovnov
|image6              = Sacred Heart Cathedral of Guangzhou 2025.06 02.jpg
|caption6            = [[Stolnica Srca Jezusovega, Guangdžov|Stolnica Srca Jezusovega]]
|image7              = Site of King’s Tomb, Nanyue King Museum 2025.06-01.jpg
|caption7            = [[Muzej kralja Nanjue]]
|image8              = Sun Yat-sen Memorial Hall 2018.jpg
|caption8            = [[Sun Jatsenova spominska dvorana, Guangdžov|Sun Jatsenova spominska dvorana]]
}}
| image_caption      = 
|image_map              = Guangdong subdivisions - Guangzhou.svg
|map_caption            = Položaj Guangdžova v Guangdongu
|pushpin_map            = Kitajska
|pushpin_label_position = bottom
|pushpin_map_caption    = Položaj na Kitajskem
|pushpin_mapsize        =
|coordinates_display    = inline,title
|coordinates_region     = CN-44
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = {{CHN}}
|subdivision_type1      = [[province Kitajske|Provinca]]
|subdivision_name1      = [[Guangdong]]
|established_title      = Naseljeno
|established_date       = 214 pr. n. št.
|parts_type             =
|parts                  =
|government_type        = Podprovinčno mesto
|leader_title           = sekretar kitajske KP
|leader_name            = Feng Zhonghua
|leader_title1          = župan
|leader_name1           = Sun Zhiyang
|area_total_km2         = 7434,4
|area_land_km2          =
|area_water_km2         =
|area_water_percent     =
|area_urban_km2         = 2256,4
| area_metro_km2 = 20.144,1
|area_footnotes         = &lt;ref name=&quot;guangzhoustatarea&quot;&gt;{{cite web |url=http://data.gzstats.gov.cn/gzStat1/yearqueryAction.do?method=displayRpt&amp;ACTFLAG=3&amp;FID=21901&amp;RPTID=TJ_RPT_984248444736412557&amp;RPTNAME=%CD%C1%B5%D8%C3%E6%BB%FD%BA%CD%C8%CB%BF%DA%C3%DC%B6%C8&amp;FLTITLE=%B9%E3%D6%DD%CD%B3%BC%C6%D7%CA%C1%CF%282008%C4%EA%29 |script-title=zh:土地面积、人口密度（2008年）|publisher=Statistics Bureau of Guangzhou |access-date=February 8, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150323054815/http://www.blayney.nsw.gov.au/ArticleDocuments/329/3h%20-%20Hobbys%20Yards%20Heritage%20Items.pdf.aspx |archive-date=March 23, 2015}}&lt;/ref&gt;
|elevation_m = 21
|elevation_footnotes =
|population_total = 18.676.605
|population_as_of = 2020 štetje
|population_footnotes =&lt;ref&gt;[https://www.citypopulation.de/en/china/guangdong/admin/ &quot;China: Guăngdōng (Prefectures, Cities, Districts and Counties)&quot;]. City Population. Archived from the original on June 29, 2020. Retrieved September 19, 2021.&lt;/ref&gt;
|population_density_km2 = auto
|population_urban = 26.940.000
|population_urban_footnotes = 
|population_metro = 32.623.413
|population_metro_footnotes = 
|population_demonym = Guangdžovčan/ka&lt;br /&gt;Kantonec, Kantonka
|Dialects       = [[kantonščina]]
|timezone = [[kitajski standardni čas]]
|utc_offset = +8
|latd=  23 |latm= 08 |latNS= N
|longd=113 |longm=16 |longEW=E
|postal_code_type = Poštna številka
|postal_code = 510000
|area_code = +86 (0)20
|blank_name =BDP{{normal|(2025)}}&lt;ref name=&quot;chinanews.com.cn&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.chinanews.com.cn/cj/2022/01-25/9661144.shtml|title=2021年广州GDP达28231.97亿元 同比增8.1%|website={{lang|zh|中国新闻网|italics=no}}|trans-title=Guangzhou's GDP reached 2,823.197 billion yuan in 2021, up 8.1% based on yearly growth|access-date=January 26, 2022|archive-date=January 26, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220126150919/http://www.chinanews.com.cn/cj/2022/01-25/9661144.shtml|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|blank_info  = 2025
|blank1_name = &amp;nbsp;- Skupaj
|blank1_info = [[Renminbi|CN¥]]3,2 trilijona&lt;br&gt;(US$460 mrd)
|blank2_name = &amp;nbsp;- Per capita
|blank2_info = CN¥171.546&lt;br&gt;(US$24.626)
|blank5_name = [[Kitajske registrske tablice|Registrske tablice]]: predpona
|blank5_info = {{lang|zh-cn|粤}}A
|blank6_name = Rastlina
|blank6_info = [[Bombax ceiba]]
|blank7_name = Ptič
|blank7_info = [[Garrulax canorus]]
|website     = {{url|english.gz.gov.cn}}
}}

'''Guangdžov''' ({{zh|s=广州|t=廣州|p=Guangzhou}}; {{IPA-yue|kʷɔ̌ːŋ.tsɐ̂u}} &lt;small&gt;ali&lt;/small&gt; {{IPA-yue|kʷɔ̌ːŋ.tsɐ́u||Yue-gwong2zau1.opus}}, {{IPA-cmn|kwàŋ.ʈʂóu|-|Guangzhou pronunciation.ogg}}), poznan tudi kot '''Kanton'''&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia |title=Canton |dictionary=[[Lexico]] UK English Dictionary UK English Dictionary |publisher=Oxford University Press |url=http://www.lexico.com/definition/Canton |archive-url=https://web.archive.org/web/20200814003607/https://www.lexico.com/definition/canton |archive-date=August 14, 2020 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in alternativno romaniziran kot '''Kvangčov'''&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Guangzhou |title=Guangzhou |author-last1=Kuo|author-first1=Ping-chia|author-last2=Zhong|author-first2=Gong-fu|display-authors=etal|encyclopedia=Encyclopædia Britannica |publisher=Encyclopædia Britannica, Inc. |access-date=April 27, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190321104939/https://www.britannica.com/place/Guangzhou |archive-date=March 21, 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;  je glavno in največje mesto province [[Guangdong]] na jugu Kitajske.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Illuminating China's Provinces, Municipalities and Autonomous Regions |url=http://www.china.org.cn/english/features/43575.htm |publisher=PRC Central Government Official Website |access-date= May 17, 2014 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140619213210/http://www.china.org.cn/english/features/43575.htm |archive-date=June 19, 2014}}&lt;/ref&gt; Mesto, ki leži ob [[Biserna reka|Biserni reki]], približno 120 kilometrov severozahodno od [[Hongkong]]a in 145 kilometrov severno od [[Makav]]a, ima več kot 2200-letno zgodovino in je bilo pomembna končna točka [[svilna pot|svilne poti]].&lt;ref&gt;{{cite web |script-title=zh:海上丝绸之路的三大著名港口 |trans-title=The three major famous ports of the Maritime Silk Road|url=http://history.people.com.cn/n/2014/0520/c385134-25040938.html |publisher=People.cn |access-date=May 20, 2014 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160603070339/http://history.people.com.cn/n/2014/0520/c385134-25040938.html |archive-date=June 3, 2016}}&lt;/ref&gt;

Pristanišče Guangdžov deluje kot prometno središče. Je tudi eno od treh največjih kitajskih mest.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Tourism Administration of Guangzhou Municipality |url=http://www.visitgz.com/en/About%20Guangzhou/Introduction/280318.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100906143754/http://www.visitgz.com/en/About%20Guangzhou/Introduction/280318.html |archive-date=September 6, 2010 |access-date=March 21, 2010 |website=visitgz.com}}&lt;/ref&gt; Dolgo časa je bilo to edino kitajsko pristanišče, dostopno Evropejcem. Med [[prva opijska vojna|prvo opijsko vojno]] so ga zavzeli Britanci, po vojni pa je mesto izgubilo svoj monopolni položaj. Posledično je trgovinski promet prešel v druga pristanišča, kot sta Hongkong in [[Šanghaj]], vendar je Guangdžov še naprej deloval kot pomembno trgovsko središče Kitajske.&lt;ref&gt;{{Cite journal |doi=10.1080/03088839.2020.1802785 |title=The Southampton system: A new universal standard approach for port-city classification |year=2020 |last1=Roberts |first1=Toby |last2=Williams |first2=Ian |last3=Preston |first3=John |journal=Maritime Policy &amp; Management |volume=48 |issue=4 |pages=530–542 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Guangdžov je središče širšega območja zaliva Guangdong-Hongkong-Makav (''Greater Bay Area''), ki je najbolj naseljeno strnjeno [[metropolitansko območje]] na svetu. Območje se razteza na sosednja mesta, kot so Fošan, Dongguan, Džongšan, [[Šenžen]], deli mest Džjangmen in Huidžov ter Džuhai in Makav, s čimer tvori urbano aglomeracijo s približno 70 milijoni prebivalcev.&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.citypopulation.de/en/world/agglomerations/ |title=Major Agglomerations of the World |website=City Population |access-date=January 18, 2021 |archive-date=June 12, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612140057/https://www.citypopulation.de/world/Agglomerations.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Je tudi del gospodarskega območja [[delta Biserne reke|delte Biserne reke]]. Upravno ima mesto status podprovince&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.docin.com/p-51864614.html |script-title=zh:中央机构编制委员会印发《关于副省级市若干问题的意见》的通知.|language=zh|trans-title=The Central Institutional Organization Commission on Issuing the &quot;Opinions on Several Issues Regarding Sub-provincial Cities&quot;|others=中编发[1995]5号 |website=docin.com |date=February 19, 1995 |access-date=May 28, 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140529084536/http://www.docin.com/p-51864614.html |archive-date=May 29, 2014}}&lt;/ref&gt; in je eno od devetih kitajskih nacionalnih osrednjih mest.&lt;ref&gt;{{cite news |script-title=zh:全国乡镇规划确定五大中心城市 |url=http://gcontent.oeeee.com/b/15/b1563a78ec593375/Blog/300/19c802.html |newspaper=Southern Metropolitan Daily |date=February 9, 2010 |access-date=July 29, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130731074914/http://gcontent.oeeee.com/b/15/b1563a78ec593375/Blog/300/19c802.html |archive-date=July 31, 2013}}&lt;/ref&gt; V poznih 1990-ih in na začetku novega tisočletja so se državljani držav podsaharske Afrike, ki so se sprva naselili na Bližnjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji, v velikem številu preselili v Guangdžov kot odziv na azijsko finančno krizo v letih 1997 in 1998.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Mensah Obeng |first=Mark Kwaku |date=2018 |title=Journey to the East: a study of Ghanaian migrants in Guangzhou, China |journal=Canadian Journal of African Studies |volume=53 |pages=67–87 |doi=10.1080/00083968.2018.1536557 |s2cid=149595200}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 so notranji migranti iz drugih kitajskih provinc predstavljali 40 % celotnega prebivalstva Guangdžova. Ima enega najdražjih nepremičninskih trgov na Kitajskem.&lt;ref name=&quot;cnd&quot;&gt;{{cite news |last1=Cheng |first1=Andrew |last2=Geng |first2=Xiao |date=April 6, 2017 |title=Unlocking the potential of Chinese cities |newspaper=China Daily |url=http://usa.chinadaily.com.cn/epaper/2017-04/06/content_28819204.htm |url-status=dead |access-date=September 28, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170928150228/http://usa.chinadaily.com.cn/epaper/2017-04/06/content_28819204.htm |archive-date=September 28, 2017}}&lt;/ref&gt; Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2020 je na obsežnem upravnem območju mesta živelo 18.676.605 ljudi (kar je 47-odstotno povečanje glede na popis iz leta 2010); od tega jih je 16.492.590 prebivalo v devetih mestnih okrožjih (v vseh razen v okrožjih Conghua in Zengčeng). Zaradi svetovnih omejitev potovanj ob začetku pandemije covida-19 je mednarodno letališče Guangdžov Baijun, glavno letališče mesta, leta 2020 za kratek čas postalo letališče z največjim prometom potnikov na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web|first1=Kenji|last1=Kawase|date=January 25, 2021|title=China's Guangzhou airport crowns itself the world's busiest for 2020|website=[[Nikkei Asia]]|publisher=Nikkei Inc|url=https://asia.nikkei.com/Business/Transportation/China-s-Guangzhou-airport-crowns-itself-the-world-s-busiest-for-2020|access-date=February 14, 2021|archive-date=February 2, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210202113324/https://asia.nikkei.com/Business/Transportation/China-s-Guangzhou-airport-crowns-itself-the-world-s-busiest-for-2020|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Guangdžov je po številu mestnih prebivalcev peto največje mesto na Kitajskem, takoj za [[Šanghaj]]em, [[Peking]]om, Šenženom in [[Čongčing]]om.&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |date=November 18, 2022 |title=Top 10 Chinese cities by urban resident population |url=https://investinchina.chinadaily.com.cn/s/202211/18/WS637ae2d5498ea274927a8d20/top-10-chinese-cities-by-urban-resident-population.html |access-date=November 26, 2022 |website=China Daily |archive-date=March 30, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230330203254/https://investinchina.chinadaily.com.cn/s/202211/18/WS637ae2d5498ea274927a8d20/top-10-chinese-cities-by-urban-resident-population.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V sodobnem gospodarstvu je Guangdžov najbolj znan po svojem letnem Kantonskem sejmu (''Canton Fair''), ki je najstarejši in največji trgovski sejem na Kitajskem.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Jin |first1=Xin |last2=Weber |first2=Karin |title=The China Import and Export (Canton) Fair: Past, Present, and Future |journal=Journal of Convention &amp; Event Tourism |date=September 16, 2008 |volume=9 |issue=3 |pages=221–234 |doi=10.1080/15470140802325863 |s2cid=153995277 |hdl=10397/8520 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt; Revija Forbes je Guangdžov tri leta zapored (2013–2015) uvrstila na prvo mesto med poslovnimi mesti na celinski Kitajski.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Guangzhou tops best mainland commercial cities rankings |publisher=chinadaily |date=December 16, 2014 |url=http://www.chinadaily.com.cn/china/2014-12/16/content_19100719.htm |access-date= February 1, 2016 |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20160824022447/http://www.chinadaily.com.cn/china/2014-12/16/content_19100719.htm |archive-date= August 24, 2016}}&lt;/ref&gt; Mesto se uvršča v kategorijo »Alpha« (globalna mesta prve kategorije), skupaj s [[San Francisco]]m in [[Stockholm]]om.&lt;ref&gt;{{cite web |title=GaWC - The World According to GaWC 2020 |url=https://www.lboro.ac.uk/microsites/geography/gawc/world2020t.html |access-date=June 12, 2022 |website=www.lboro.ac.uk |archive-date=June 12, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220612112616/https://www.lboro.ac.uk/microsites/geography/gawc/world2020t.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Je pomembno azijsko-pacifiško finančno središče, ki je bilo leta 2020 na lestvici Global Financial Centres Index uvrščeno na 21. mesto na svetu.&lt;ref name=&quot;GFCI&quot;/&gt; Guangdžov se ponaša tudi s petim največjim številom nebotičnikov na svetu. Kot pomembno mednarodno mesto je gostil številne mednarodne in nacionalne športne dogodke, med katerimi izstopajo azijske igre leta 2010, azijske paraigre leta 2010 in svetovno prvenstvo v košarki (FIBA) leta 2019. V mestu deluje 65 tujih predstavništev, s čimer je Guangdžov tretje mesto na Kitajskem po številu tujih predstavništev, takoj za Pekingom in Šanghajem. Leta 2020 je Guangzhou po podatkih lestvice Hurun Global Rich List zasedel 10. mesto na svetu in 5. mesto na Kitajskem – za Pekingom, Šanghajem, Hongkongom in Šenženom – po številu prebivalcev, ki so milijarderji.&lt;ref name=&quot;SS&quot;&gt;{{cite web |date=February 26, 2020 |title=Shimao Shenkong International Center·Hurun Global Rich List 2020 |url=https://hurun.net/EN/Article/Details?num=775CEFAE8BF8 |website=Hurun Report |access-date=January 18, 2021 |archive-date=December 21, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201221124815/https://www.hurun.net/EN/Article/Details?num=775CEFAE8BF8 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Guangdžov je eno vodilnih središč države za visoko šolstvo in akademsko raziskovanje – na svetovni lestvici zaseda šesto mesto – ter dom številnih univerz iz programa »Double First-Class«, vključno z Univerzo Sun Jatsen in univerzo SCUT (South China University of Technology).&lt;ref&gt;{{cite web |title=Nature Index 2018 Science Cities |website=Nature Index |url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2018-science-cities/global-city-map |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201002014918/https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2018-science-cities/global-city-map |archive-date=October 2, 2020 |access-date=September 22, 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=ShanghaiRanking's Best Chinese Universities Ranking |url=https://www.shanghairanking.com/rankings/bcur/2025 |access-date=November 23, 2025 |website=www.shanghairanking.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |date=October 26, 2021 |title=US News Best Global Universities Rankings in Guangzhou |url=https://www.usnews.com/education/best-global-universities/search?city=guangzhou |url-status=live |access-date=October 30, 2021 |website=U.S. News &amp; World Report |archive-date=October 30, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211030111407/https://www.usnews.com/education/best-global-universities/search?city=guangzhou}}&lt;/ref&gt;

== Toponimija ==
[[File:Wuxian Xiadong.jpg|thumb|left|157px|Upodobitev Jame petih nesmrtnikov (Grotto of the Five Immortals), taoističnega templja, zgrajenega okoli petih kamnov, po katerih je Guangzhou dobil vzdevek »Mesto ovnov«]]
{{Transliteration|zh|Guǎngzhōu}} je uradni zapis kitajskega imena {{zhi|s=广州}} v latinici (po mandarinski kitajščini). Ime mesta izhaja iz starodavnega okrožja Guǎng, potem ko je mesto postalo njegov upravni sedež. Znak {{linktext|lang=zh-Hant|廣}} oziroma {{linktext|lang=zh-Hans|广}} pomeni »širok« ​​ali »prostran«.

Preden je mesto dobilo sedanje ime, se je imenovalo Panju (Punyü; {{linktext|lang=zh-Hant|番禺}}); to ime danes nosi eno od mestnih okrožij nedaleč od središča Guangdžova. Izvor imena ni povsem jasen; obstaja enajst različnih razlag,&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.gz.gov.cn/gzgov/472/201907/e86edd6a7d684bc3b9c1d784b3b156c5/files/3bfe7fff804e4b0fba0a4755f516a2c1.pdf |script-title=zh:番禺求证 }}&lt;/ref&gt; med drugim tudi ta, da se je ime nanašalo na dve lokalni gori.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Xu |first=Jian |author-link=Xu Jian (Tang dynasty) |year=c. 720 |script-title=zh:初學記 |trans-title=Chuxueji, Records for Initial Studies |language=zh-Hant}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |script-title=zh:中国古今地名大词典 |year=2005 |location=Shanghai |publisher=Shanghai Cishu Press |page=2901}}&lt;/ref&gt; Mesto je bilo v preteklosti znano tudi kot Guangdžov Fu ali Guangfu, kar je odražalo njegov status središča okrožja. Slednje ime je bilo podlaga za poimenovanje Khanfu ({{lang|ar|خانفو}}), pod katerim so mesto poznali srednjeveški perzijski učenjaki, kot sta bila [[Al-Masudi]] in Ibn Khordadbeh.&lt;ref&gt;{{cite book |first=H. |last=Yule |title=Cathay and the Way Thither |volume=I |location=London |publisher=Hakluyt Society |year=1916}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |first1=Kees |last1=Versteegh |author2=Mushira Eid |title=Encyclopedia of Arabic Language and Linguistics |volume=I |year=2005 |publisher=Brill |isbn=9789004144736 |pages=378 }}&lt;/ref&gt; V času dinastije Južni Han so mesto preimenovali v Šingvang Fu ({{lang-zh|labels=no|t=興王府}}).&lt;ref&gt;{{cite book |author=Ng Wing Chung |title=The Rise of Cantonese Opera |publisher=University of Illinois Press |year=2015 |page=31  |isbn=9780252097096}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Chin |first=Angelina |title=Bound to Emancipate: Working Women and Urban Citizenship in Early Twentieth-Century China and Hong Kong |publisher=Rowman &amp; Littlefield |year=2012 |page=202 |isbn=9781442215610}}&lt;/ref&gt;

Kitajska okrajšava za Guangdžov je {{linktext|lang=zh|穗}} (izgovori se ''Seoi6'' v kantonščini in ''Suì'' v mandarinščini) – čeprav je oznaka na avtomobilskih registrskih tablicah, tako kot za preostali del province, {{linktext|lang=zh-Hans|粤}} – in izhaja iz vzdevka »Mesto riža« ({{linktext|lang=zh|穗城}}). Mesto že dolgo nosi vzdevek »Mesto ovnov« ({{linktext|lang=zh|羊城}}) ali »Mesto petih ovnov« ({{linktext|lang=zh|五羊城}}); ime izhaja iz petih kamnov v starem Templju petih nesmrtnikov, za katere pravijo, da so bili ovni (ali koze), na katerih so jahali taoistični kulturni junaki, ki naj bi v času ustanovitve mesta na tem območju uvedli gojenje riža.ref&gt;{{cite book |year=1834 |title=The Chinese Repository |volume=II |edition=2nd |publisher=Kraus }}&lt;/ref&gt; Iz iste zgodbe izhaja tudi starejše ime »Mesto nesmrtnikov« ({{linktext|lang=zh|仙城}}/{{lang|zh|五仙城}}). Novejši vzdevek »Mesto rož« ({{linktext|lang=zh|花城}}) se običajno razume kot preprosta omemba bujnega zelenja na tem območju. 

Angleško ime »Canton« izhaja iz portugalskega izraza ''Cidade de Cantão'', ki je nastal s prepletom narečnih izgovorjav imena »Guangdong«&lt;ref&gt;{{cite book |title=Santa Barbara Portuguese Studies |volume=I–II |year=1994 |page=256 |publisher=Jorge de Sena Center for Portuguese Studies}}&lt;/ref&gt; (npr. kantonščina: ''Gwong2-dung1''). Čeprav se je prvotno in pretežno nanašalo na mesto z obzidjem, so ga nekateri avtorji občasno enačili s celotno provinco Guangdong. Ime je bilo sprejeto kot uradna oblika zapisa mesta Guangdžov v sistemu romanizacije za poštne zemljevide in je ostalo v veljavi do preimenovanja mesta v »Guangdžov«. Kot pridevnik se še vedno uporablja za opis prebivalcev, jezika, kulinarike in kulture mesta Guangzhou ter okoliške regije Lianguang. V 19. stoletju se je mesto imenovalo »Kvang-čov foo«.{{sfnp|''EB''|1878|p=37}}

== Zgodovina ==
=== Prazgodovina ===
[[File:Si lü yu yi.JPG|thumb|right|180px|Žadasta pogrebna obleka Zhao Moja v Muzeju kralja Nanjueja v Guangdžovu]]

Pred osvojitvijo s strani dinastije Han je območje današnjega Guangdžova naseljevalo domorodno, nekitajsko prebivalstvo, znano pod skupnim imenom Baijue.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Guangzhou - History |url=https://www.britannica.com/place/Guangzhou/History |website=Encyclopædia Britannica }}&lt;/ref&gt;

Naselbina, danes znana kot Nanvučeng, je na tem območju obstajala že okoli leta 1100 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{citation |last=Short |first=John R. |title=Human Settlement |page=212 |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |date=1992}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{citation |editor=Peter Haggett |title=Encyclopedia of World Geography |volume=20: ''China and Taiwan'' |publisher=Marshall Cavendish |page=2844}}&lt;/ref&gt; Nekateri tradicionalni kitajski zgodovinski viri ustanovitev Nanvučenga umeščajo v čas vladavine kralja Nana iz [[dinastija Džov|dinastije Džov]]&lt;ref name=&quot;anatomy&quot;&gt;{{harvp|Gray|1875|p=1–2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;acc&quot;&gt;{{harvp|''ACC''|1845|p= 82}}&lt;/ref&gt; (vladal je med letoma 314 in 256 pr. n. št.). Pravijo, da je naselbina obsegala le malo več kot utrdbo iz bambusa in blata.

=== Nanjue ===
Guangdžov, takrat znan kot Panju, je bil ustanovljen na vzhodnem bregu Biserne reke leta 214 pr. n. št.{{sfnp|''EB''|1878|p=37}} Ladje pod poveljstvom trgovcev so na obalo južne Kitajske priplule že v pozni antiki. Ohranjeni zapisi iz obdobja [[dinastija Tang|dinastije Tang]] potrjujejo, da so prebivalci Panjuja sodelovali pri številnih trgovskih odpravah. Zapisi o tujih trgovskih ladjah segajo vse do poznega 20. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite book |author1=Michael Sheridan |title=The Gate to China: A New History of the People's Republic and Hong Kong |publisher=Oxford University Press |year=2021 |page=11 |isbn=9780197576236}}&lt;/ref&gt;

Panju je bil sedež poveljstva Nanhai v okviru cesarstva Čin in je služil kot oporišče za prvo invazijo na ozemlja ljudstva Baijue v južni Kitajski. Legende pravijo, da so bili vojaki v Panjuju tako budni, da tri leta niso slekli svojih oklepov.&lt;ref&gt;{{harvp|Gray|1875|p=3}}&lt;/ref&gt; Po padcu [[dinastija Čin|dinastije Čin]] je general Džao Tuo ustanovil kraljestvo Nanjue in leta 204 pr. n. št. Panju določil za njegovo prestolnico. Kraljestvo je ohranilo neodvisnost v času spopadov med državama Ču in Han, čeprav je Džao leta 196 pr. n. št. dosegel priznanje svoje neodvisnosti v zameno za simbolično podreditev dinastiji Han.&lt;ref&gt;{{citation |last=Taylor |first=Keith Weller |title=The Birth of Vietnam |page=24 |location=Berkeley |publisher=University of California Press |date=1991}}&lt;/ref&gt; Arheološke najdbe kažejo, da je bil Panju pomembno trgovsko središče: poleg predmetov iz osrednje Kitajske so arheologi odkrili tudi ostanke, ki izvirajo iz jugovzhodne Azije, Indije in celo Afrike.&lt;ref&gt;{{cite book |author-first2=Susan N. |author-last2=Erickson |author-last1=Yi |author-first1=Song-mi |author-first3=Michael |author-last3=Nylan |chapter=The Archaeology of the Outlying Lands |editor-first1=Michael|editor-last1=Nylan|editor-first2=Michael|editor-last2=Loewe |title=China's Early Empires: A Re-appraisal|date=2010 |page=163}}&lt;/ref&gt; Džao Tuoja sta nasledila Džao Mo in nato Džao Jingči. Po smrti Džao Jingčija leta 115 pr. n. št. je bil za naslednika imenovan njegov mlajši sin Džao Šing, kar je bilo v nasprotju s kitajskim načelom dedovanja po pravici prvorojenstva. Do leta 113 pr. n. št. ga je njegova kitajska mati, vdova cesarica Džju ({{lang|zh|{{linktext|樛}}}}), prepričala, da je Nanjue podredil cesarstvu Han kot njegov uradni del. Domači predsednik vlade Lü Džja je izvedel državni udar ter ubil odposlance dinastije Han, kralja, njegovo mater in njihove privržence.{{sfnp|Yü|1987|p=453}} V uspešni zasedi so nato uničili sile dinastije Han, poslane, da bi ga aretirale. Cesar Vu iz dinastije Han se je počutil užaljenega in sprožil obsežno vojaško operacijo na rekah in morju: šest vojsk pod poveljstvom Lu Bodeja in Jang Puja&lt;ref&gt;{{citation |last1=Morton |first1=W. Scott |last2=Lewis |first2=Charlton M. |date=2004 |title=China: Its History and Culture, ''4th ed.''  |publisher=McGraw-Hill |isbn=9780071412797 |page=56}}&lt;/ref&gt; je zavzelo Panju in do konca leta 111 pr. n. št. priključilo Nanjue.{{sfnp|Yü|1987|p=453}}

=== Cesarska Kitajska ===
[[File:Canton c. 1800.jpg|thumb|right|Kanton v začetku 19. stoletja]]
[[File:Whampoa Anchorage.jpg|thumb|right|Pogled na Padžov leta 1810]]

Po vključitvi v okvir dinastije Han je Panju postal prestolnica province. Leta 226 n. št. je postal sedež prefekture Guang, po kateri je dobil svoje sodobno ime. ''Stara knjiga o dinastiji Tang'' opisuje Guangdžov kot pomembno pristanišče v južni Kitajski.&lt;ref&gt;刘煦.旧唐书·王方庆传〔M〕.北京：中华书局，1975&lt;/ref&gt; Bližnji vzhod in Kitajsko so povezovale neposredne poti, kar dokazujejo zapisi kitajskega ujetnika, ki se je vrnil domov iz Iraka dvanajst let po tem, ko so ga zajeli v bitki pri Talasu.&lt;ref&gt;{{citation |script-title=zh:杜佑.通典 |volume=卷191〔M〕 |location=Beijing |publisher=中华书局 |year=1984}}&lt;/ref&gt; Odnosi so bili pogosto napeti: medtem ko je Kitajsko pretresal upor An Lušana, so arabski in perzijski pirati&lt;ref name=&quot;IH&quot;&gt;{{cite book |title=Atlas of Islamic History |last1=Sluglett |first1=Peter |last2=Currie |first2=Andrew |publisher=Routledge |year=2014 |isbn=9781138821309 |page=81}}&lt;/ref&gt; 30. oktobra 758 oplenili mesto;&lt;ref name=&quot;bret&quot;&gt;{{citation |title=On the Knowledge Possessed by the Ancient Chinese of the Arabs and Arabian Colonies and Other Western Countries, Mentioned in Chinese Books |first=E. |last=Bretschneider |year=1871 |publisher=Trübner &amp; Co. |page=10 |hdl=2027/hvd.32044019826502 |hdl-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;welsh&quot;&gt;{{citation |first=Frank |last=Welsh |author-link= |editor=Maya Rao |year=1974 |title=A Borrowed Place: The History of Hong Kong |isbn=9781568361345 |page=13| publisher=Kodansha International}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;need&quot;&gt;{{citation |first=Joseph |last=Needham |author-link=|title=Science &amp; Civilisation in China |year=1954 |volume=I |page=179 |publisher=Cambridge University Press}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sima&quot;&gt;{{cite book |author-link= |last=Sima |first=Guang |author-mask=Sima Guang |title=Zizhi Tongjian ''Comprehensive Mirror to Aid in Government''}}&lt;/ref&gt; v maščevanje so kitajski uporniki med pokolom v Jangdžovu (leta 760) pobili na tisoče Arabcev in Perzijcev. Leta 878 je kitajski upornik Huang Čao v pokolu v Guangdžovu pobil približno 200.000 Arabcev, Perzijcev in drugih tujcev ter tamkajšnje Jude, kristjane in Parse.&lt;ref name=&quot;guy&quot;&gt;{{citation |last=Guy |first=John |year=1986 |title=Oriental Trade Ceramics in South-East Asia, Ninth to Sixteenth Centuries: With a Catalogue of Chinese, Vietnamese and Thai Wares in Australian Collections |page=7 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=9780195825930}}&lt;/ref&gt; Po uničenju je bilo pristanišče petdeset let zaprto.

V [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobju petih dinastij in desetih kraljestev]], ki je sledilo propadu dinastije Tang, je guverner pozne dinastije Liang, Liu Jan, izkoristil svoje oporišče v Panjuju za ustanovitev cesarstva »Veliki Jue« oziroma »Južni Han«, ki je obstajalo med letoma 917 in 971. V tem obdobju je regija dosegla znaten kulturni in gospodarski napredek. Zapisi iz obdobja med 10. in 12. stoletjem pričajo, da velike tuje skupnosti niso bile sestavljene le iz moških, temveč so vključevale tudi »perzijske ženske«.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Memoirs of the Research Department of the Toyo Bunko (Oriental Library), ''No. 2'' |year=1928 |publisher=Toyo Bunko |page=34}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |title=Les Persans à l'Extrémité Orientale de la Route Maritime (IIe A.E. -XVIIe Siècle) |journal=Archipel |last=Lombard-Salmon |first=Claudine |year=2004 |volume=68 |page=40 |doi=10.3406/arch.2004.3830}}&lt;/ref&gt; Po besedah ​​Odorika iz Pordenoneja je bil Guangdžov po površini velik kot tri [[Benetke]], po obsegu obrtne proizvodnje pa je tekmoval s celotno Italijo. Omenil je tudi velike količine [[ingver]]ja ter velike gosi in kače.{{sfn|Yule|2002|p=121}} Guangdžov je v 14. stoletju med svojim potovanjem po svetu obiskal tudi maroški popotnik [[Ibn Batuta]].{{sfnp|Dunn|1986|p=259}} Podrobno je opisal postopek, po katerem so Kitajci v pristaniških ladjedelnicah gradili svoje velike ladje.&lt;ref&gt;{{lang|ar|تحفة النظار في غرائب الأمصار وعجائب الأسفار,ابن بطوطة,ص 398}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po tem, ko je cesar [[Hongvu]] razglasil ustanovitev [[dinastija Ming|dinastije Ming]], je opustil svojo prejšnjo podporo zunanji trgovini in uvedel prvo v nizu prepovedi pomorske trgovine (''haijin'').{{sfnp|Von Glahn|1996|p=90}} Te so prepovedovale zasebno zunanjo trgovino, pri čemer je trgovcu grozila smrtna kazen, njegovi družini in sosedom pa izgnanstvo.{{sfnp|Li|2010|p=3}} Prejšnje pomorske uprave v mestih Guangdžov, Čuandžov in Ningbo so bile leta 1384 ukinjene, zakonita trgovina pa je bila omejena na delegacije, ki so prinašale ali odnašale tribut v stikih z uradnimi predstavniki tujih vlad.{{sfnp|Von Glahn|1996|p=91}}

Po portugalski osvojitvi sultanata Malaka je [[Rafael Perestrello]] leta 1516 kot potnik na lokalni [[džunka|džunki]] odpotoval v Guangdžov.{{sfnp|''Knight's''|1841|p=135}} Njegovo poročilo je spodbudilo Fernãa Piresa de Andradeja, da je naslednje leto z osmimi ladjami odplul v to mesto, vendar so De Andradejevo raziskovanje razumeli kot vohunjenje, njegov brat Simão in drugi pa so poskušali vzpostaviti monopol nad trgovino, pri čemer so zasužnjevali kitajske ženske in otroke, se ukvarjali s piratstvom ter utrjevali otok Tamão.{{sfnp|Wills|1998|pp=337–338}}{{sfnp|Cortesao|1944|p= xxxvii}} Krožile so celo govorice, da Portugalci jedo otroke.&lt;ref name=&quot;sjay&quot;&gt;{{citation |page= 130 |last=Subrahmanyam |first=Sanjay |title=The Portuguese Empire in Asia, 1500–1700: A Political and Economic History |publisher=Wiley Blackwell |isbn=9781118274026 |date=March 7, 2012 }}&lt;/ref&gt; Oblasti v Guangdžovu so dobile nalogo, da jih preženejo:{{sfnp|Dutra &amp; al.|1995|p=426}} Portugalce so premagale v bitki pri Tunmenu in v zalivu Šikao; diplomatsko odpravo so zadržale kot talce v neuspešnem poskusu pritiska za ponovno vzpostavitev oblasti malaškega sultana, ki je veljal za vazala dinastije Ming;] ​​po tem, ko so jih vklenili v lesene ovratnice (''cangue'') in jih zadrževali večino leta, pa so 23 ljudi naposled usmrtili z metodo ''lingči'' (počasno rezanje na koščke).{{sfnp|Cortesao|1944|p=xliv–v}} S pomočjo lokalnih piratov so nato »Folangji« (Portugalci) izvajali tihotapljenje v Makav, Lampacau in na otoku sv. Janeza (danes Šangčuan), dokler Leonel de Sousa ni legaliziral njihove trgovine s podkupninami admiralu Vang Boju ({{lang|zh|{{linktext|汪|柏}}}}) in s sklenitvijo portugalsko-kitajskega sporazuma leta 1554. Portugalci so se zavezali, da ne bodo gradili utrdb in da bodo plačevali carinske dajatve;{{sfnp|Wills|1998|p=343}} tri leta pozneje, potem ko so Kitajcem pomagali pri zatrtju njihovih nekdanjih zaveznikov – piratov, so Portugalci dobili dovoljenje, da svoje blago skladiščijo v Makavu namesto v samem Guangdžovu.&lt;ref name=&quot;heyporter&quot;&gt;{{citation |last=Porter |first=Jonathan |date=1996 |title=Macau, the Imaginary City: Culture and Society, 1557 to the Present |publisher=Westview Press |isbn=9780813337494}}&lt;/ref&gt;
[[File:Nieuhof-Ambassade-vers-la-Chine-1665 0744-2.tif|thumb|right|Johan Nieuhofa domišljijski zemljevid »Cantona« iz leta 1665&lt;ref&gt;{{citation |last=La Carpentier |first=Jean-Baptiste |author-link= |title=L'Ambassade de la Compagnie Orientale des Provinces Unies vers l'Empereur de la Chine ''Embassy of the United Provinces' East India Company to the Emperor of China'' |date=1655 |language=fr}}&lt;/ref&gt; izdelan na podlagi posrednih pričevanj v času, ko je bil Evropejcem vstop v obzidano mesto še prepovedan.]]

Oktobra 1646 je brat cesarja Longvuja, DŽu Jujue, po morju pobegnil v Guangdžov, zadnjo trdnjavo cesarstva Ming. 11. decembra se je razglasil za cesarja Šaovuja, pri čemer si je cesarske insignije izposodil pri lokalnih gledaliških skupinah. Vodil je uspešen napad na svojega bratranca Džu Joulanga, a so ga odstavili in usmrtili 20. januarja 1647, ko je Li Čengdong ({{lang|zh|{{linktext|李|成|棟}}}}), ​​prebežnik iz tabora Mingov, v imenu dinastije Čing zavzel in oplenil mesto.{{sfnp|Wakeman|1985|p=738}}

Maja 1648 se je Li Čengdong uprl dinastiji Čing in izrazil zvestobo Južnim Mingom, s čimer je Guangdžov postal oporišče za ponovni vzpon sil, zvestih dinastiji Ming, v južni Kitajski. 24. novembra 1650, po dolgotrajnem obleganju med osvajanjem južne Kitajske s strani dinastije Čing, so sile Šang Kešija zavzele Guangdžov in izvedle obsežen pokol privržencev dinastije Ming ter civilistov, pri čemer je bilo ubitih do 70.000 ljudi.{{sfn|Wakeman|1985|pp=767–768}}

[[Dinastija Čing]] je postala nekoliko bolj naklonjena zunanji trgovini, potem ko je leta 1683 prevzela nadzor nad Tajvanom. Vrnili so se Portugalci iz Makava in Španci iz [[Manila|Manile]], pa tudi zasebni muslimanski, armenski in angleški trgovci. Med letoma 1699 in 1714 sta francoska in [[britanska Vzhodnoindijska družba]] vsako leto poslali po eno ali dve ladji;{{sfnp|Gunn|2011|p=[https://books.google.com/books?id=E10tnvapZt0C&amp;pg=PA208 208]}} avstrijska Splošna indijska družba iz Ostendeja je prispela leta 1717, [[nizozemska Vzhodnoindijska družba]] leta 1729,&lt;ref&gt;{{Citation |publisher=R. Phillips |location=London |title=An Authentic Account of the Embassy of the Dutch East-India Company, to the Court of the Emperor of China, in the years 1794 and 1795 |volume=I and II |first=Braam |last=Houckgeest |author2=Andre Everard Van ? |date=1798 |oclc=002094734}}&lt;/ref&gt; danska Azijska družba leta 1731, švedska Vzhodnoindijska družba pa leto pozneje.{{sfnp|Gunn|2011|p=[https://books.google.com/books?id=E10tnvapZt0C&amp;pg=PA208 208]}} Tem so se pridružile občasne ladje pruskih ali tržaških družb. Prva neodvisna ameriška ladja je prispela leta 1784, prva ladja iz avstralskih kolonij pa leta 1788. Do takrat je bil Guangzhou eno največjih svetovnih pristanišč, organizirano v okviru t. i. kantonskega sistema.{{sfnp|Kjellberg|1975|p=99}} Glavna izvozna izdelka sta bila [[čaj]] in [[porcelan]]. Kot stičišče trgovcev z vsega sveta je Guangdžov pomembno prispeval k vzponu sodobnega svetovnega gospodarstva. Bil je prizorišče t. i. »trinajstih faktorij« (trgovskih postojank), ki so bile med letoma 1757 in 1842 edino zakonito mesto za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti s Kitajsko.

V 19. stoletju je večina mestnih stavb štela le eno ali dve nadstropji. Vendar pa je bilo mogoče najti pomembne izjeme, kot sta bila ''Cvetlična pagoda'' pri templju Šestih banjanovcev in stražni stolp, znan kot ''Petnadstropna pagoda''. Severni griči, ki so bili pozneje urbanizirani, so bili takrat goli in prekriti s tradicionalnimi grobovi. Opečno mestno obzidje je imelo obseg približno 10 km, visoko je bilo 8 m, široko pa 6 m. Na njegovih osmih glavnih vratih in dveh vodnih vratih so podnevi stražili, ponoči pa so jih zapirali. Obzidje se je na severni strani dvigalo čez grič, na preostalih treh straneh pa ga je obdajal jarek, ki je skupaj s kanali služil kot mestni kanalizacijski sistem; plimovanje reke ga je vsak dan izpraznilo. Pregradni zid s štirimi vrati je ločeval severno »staro mesto« od južnega »novega mesta«, ki je ležalo bližje reki. Onkraj tega se je razprostiralo predmestje Šiguan (Saikvwan; »Zahodna vrata«), rečni breg pa so na dolžini približno 6 km skoraj v celoti zakrivali čolni ribičev, trgovcev in ljudstva Tanka (t. i. »ljudi s čolnov«). Običajno so imele hiše proti ulici obrnjen prodajni prostor, notranja dvorišča pa so služila kot nekakšna skladišča. Mesto je bilo del mreže signalnih stolpov, ki je bila tako učinkovita, da so sporočila lahko prenesli v Peking – oddaljen približno 1931 km – v manj kot 24 urah.{{sfnp|Kjellberg|1975|p=95}} 
[[File:Canton River, 26 May 1841.jpg|thumb|upright=.9|Guangdžov (»Canton«) in okoliški otoki Henan, Padžov, Čangdžov ter Šjaoguvei leta 1841]]
[[File:Guangzhou_dusk_panorama.jpg|thumb|right|Panoramski pogled na mesto Guangdžov ob mraku leta 2011]]

T. i. kantonski sistem trgovanja je veljal do izbruha [[prva opijska vojna|prve opijske vojne]] leta 1839. Po vrsti spopadov v delti Biserne reke so Britanci 18. marca 1841 zavzeli Kanton.{{sfnp|''Bulletins &amp;c.''|1841|p=357}} Dva meseca pozneje je potekala druga bitka za Kanton. Po sklenitvi sporazuma med dinastijo Čing in Veliko Britanijo leta 1842 je Guangdžov izgubil svoj privilegirani trgovski status, saj se je vse več pogodbenih pristanišč odpiralo za vse več držav, pogosto vključno z eksteritorialnimi območji. V času upadanja ugleda dinastije Čing in kaosa med uporom Rdečih turbanov (1854–1856) sta se ljudstvi Punti in Hakka med letoma 1855 in 1867 zapletli v vrsto medklanskih spopadov, v katerih je umrlo milijon ljudi. Lokalno kitajsko prebivalstvo je med drugo opijsko vojno (znano tudi kot vojna Arrow; 1856–1858) uničilo objekte za zunanjo trgovino. Mednarodna skupnost se je preselila na obrobje, večina mednarodne trgovine pa se je preusmerila v Šanghaj.&lt;ref&gt;John King Fairbank, ''Trade and Diplomacy on the China Coast: The Opening of the treaty ports, 1842–1854'' (Harvard U. P.) pp 267–284&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnathan Andrew Farris, ''Enclave to Urbanity: Canton, Foreigners, and Architecture from the Late Eighteenth to the Early Twentieth Centuries'' (2016)&lt;/ref&gt;

Koncesija za gradnjo železniške proge Guangdžov–Hankou je bila leta 1898 podeljena ameriškemu podjetju China Development Company. Podjetje je dokončalo odcep proti zahodu do mest Fošan in Sanšui, nato pa se je znašlo v diplomatski krizi, potem ko je belgijski konzorcij odkupil večinski delež, dinastija Čing pa je posledično preklicala koncesijo. J. P. Morganu je bila dosojena večmilijonska odškodnina, proga do Vučanga pa je bila dokončana šele leta 1936;&lt;ref&gt;{{citation |title=Canton–Hankow Railway |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=June 9, 1936}}&lt;/ref&gt; celovita železniška povezava med Pekingom in Guangdžovm je bila vzpostavljena šele po dokončanju mostu čez reko Jangce v Vuhanu leta 1957.

=== Sodobna Kitajska ===
==== Revolucije ====
V poznem obdobju dinastije Čing je bil Guangdžov prizorišče revolucionarnih poskusov, kot sta bila upora v letih 1895 in 1911; ta dva sta bila predhodnika uspešne revolucije leta 1911, ki je privedla do padca dinastije Čing. Dvainsedemdeset revolucionarjev, katerih posmrtne ostanke so našli po slednjem uporu, mesto časti kot »72 mučenikov« v parku Huanghuagang (Park griča rumenih cvetov).

==== Republika Kitajska ====
Po atentatu na Song Džjaorena in poskusih Juan Šikaja, da bi z oblasti odstranil kitajsko nacionalistično stranko, se je voditelj iz Guangdonga Hu Hanmin leta 1913 pridružil drugi revoluciji proti njemu,&lt;ref&gt;{{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=EisnZHAMbqkC&amp;pg=PA298 |page=298 |contribution=Second Revolution |last=Lu |first=Fang-shang |author-mask=Lu Fang-shang |title=Modern China |editor=Wang Ke-wen |url=https://books.google.com/books?id=EisnZHAMbqkC |publisher=Garland Publishing |location=New York |date=1998 |access-date=August 31, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140611222408/http://books.google.com/books?id=EisnZHAMbqkC&amp;printsec=frontcover |archive-date=June 11, 2014 |url-status=live |isbn=9780419221609}}&lt;/ref&gt; a je moral po njenem neuspehu skupaj s [[Sun Jatsen]]om pobegniti na [[Japonska|Japonsko]]. Mesto je znova pritegnilo pozornost vse države leta 1917, ko je predsednik vlade Duan Čirui razveljavil ustavo, kar je sprožilo gibanje za zaščito ustave. Sun Jatsen je prevzel vodenje vojaške vlade v Guangdžovu, ki so jo podpirali člani razpuščenega parlamenta in vojaški poveljniki z jugozahoda. Vlada je razpadla, ko so ji vojaški poveljniki odrekli podporo. Sun je novembra 1918 pobegnil v Šanghaj, dokler ga oktobra 1920 med vojnama Juegui na položaj ni vrnil vojaški poveljnik iz Guangdonga Čen Džjongming.{{sfnp|Beck|2007}} 16. junija 1922 je bil Sun v državnem udaru odstavljen in je pobegnil na vojni ladji Jongfeng, potem ko je Čen prestopil na stran pekinške vlade pod nadzorom klika Džili. V naslednjih mesecih je Sun izvedel protinapad na Guangdong, pri čemer je zbral podpornike iz Junana in Guangšija, januarja pa je v mestu že tretjič ustanovil vlado.

Med letoma 1923 in 1926 sta Sun Jatsen in [[Kuomintang]] (KMT) mesto uporabljala kot oporišče za vodenje obnovljene revolucije na Kitajskem s ciljem poraziti vojaške poveljnike na severu. Čeprav je bil Sun sprva odvisen od oportunističnih vojaških poveljnikov, ki so ga gostili v mestu, je KMT pod vodstvom [[Čiang Kaišek]]a razvil lastno vojaško moč za uresničevanje svojih ambicij. V letih delovanja v Kantonu se je KMT preoblikoval v revolucionarno gibanje z močnim vojaškim poudarkom in ideološko zavezanostjo, kar je določilo značaj vladavine KMT na Kitajskem po letu 1927.

Leta 1924 je KMT sprejel pomembno odločitev o zavezništvu s Komunistično partijo in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. S sovjetsko pomočjo se je KMT reorganiziral po leninističnem vzoru ter zavzel stališče v prid delavcem in kmetom. Sodelovanje med KMT in KPK je bilo potrjeno na prvem nacionalnem kongresu KMT, komunistom pa je bilo naročeno, naj se pridružijo KMT. V mestu je zavezniška vlada ustanovila Izobraževalni inštitut za kmečko gibanje, ki ga je en mandat vodil [[Mao Cetung]]. Sun in njegov vojaški poveljnik Čjang sta s pomočjo sovjetskih sredstev in orožja oblikovala oboroženo silo, v kateri so delovali komunistični komisarji, kadre zanjo pa so urili na vojaški akademiji Vhampoa. Avgusta je ta nastajajoča vojska zadušila upor kantonskega trgovskega korpusa. Naslednje leto je državo zajelo protiimperialistično gibanje 30. maja, vlada KMT pa je pozvala k stavkam v Kantonu in Hongkongu. Napetosti, ki so jih spremljale množične stavke in protesti, so privedle do pokola na otoku Šaki.

Po smrti Sun Jatsena leta 1925 se je v stranki spremenilo razpoloženje do komunistov. Avgusta je bil ubit Liao Džongkai, vodja levega krila KMT, desničarski vodja Hu Hanmin – domnevni pobudnik atentata – pa je bil izgnan v Sovjetsko zvezo, s čimer je vodenje prevzel Vang Džingvej, ki je bil naklonjen komunistom. Desničarska skupina »Western Hills« (Zahodno gričevje), ki je nasprotovala širjenju komunističnega vpliva, se je zavezala, da bo komuniste izključila iz KMT. Med kantonskim državnim udarom 20. marca 1926 je Čjang utrdil svoj nadzor nad nacionalisti in njihovo vojsko ter se zoperstavil Wangu Džingveju, levemu krilu stranke, komunističnim zaveznikom in sovjetskim svetovalcem.&lt;ref&gt;{{citation |last=Van de Ven |first=Hans |date=2003 |url=https://books.google.com/books?id=tx5H_DC5V-MC |title=War and Nationalism in China: 1925–1945 |series=Studies in the Modern History of Asia |publisher=RoutledgeCurzon |location=London |isbn=978-0-415-14571-8 |pages=[https://books.google.com/books?id=tx5H_DC5V-MC&amp;pg=PA101 101 ff] |access-date=August 31, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170225071802/https://books.google.com/books?id=tx5H_DC5V-MC |archive-date=February 25, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;AhXiang1998&quot;&gt;{{citation |author=Ah Xiang |contribution-url=http://www.republicanchina.org/Zhongshan-Warship-Incident.pdf |contribution=The ''Zhongshan'' Warship Incident |title=Tragedy of Chinese Revolution |date=1998 |access-date=July 13, 2016 |archive-date=April 15, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120415103136/http://www.republicanchina.org/Zhongshan-Warship-Incident.pdf |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Do maja je odpravil civilni nadzor nad vojsko in začel severno ekspedicijo proti severnim vojaškim poveljnikom (t. i. vojaškim mogotcem). Uspeh te akcije je privedel do razkola v KMT na frakciji v Vuhanu in Nankingu ter do čistke komunistov med dogodki 12. aprila. Takoj zatem se je čistki pod vodstvom Li Džišena pridružil tudi Kanton, kar je privedlo do aretacij komunistov ter razpustitve organizacij levega krila KMT in delavskih skupin. Ko je kasneje leta 1927 Džang Fakui, general, naklonjen vuhanski frakciji, zavzel Kanton in v mestu vzpostavil oblast frakcije Vanga Džingveja, so komunisti izkoristili priložnost in sprožili vstajo v Kantonu. Ugledna komunistična vojaška poveljnika Je Ting in Je Džjanjing sta vodila neuspešno obrambo mesta. Kmalu zatem je nadzor nad mestom znova prevzel Li Džišen.

Li Džišen je bil odstavljen med vojno med Čjangom in kliko »Novi Guangši«. Do leta 1929 se je kot vladar province Guangdong uveljavil Čen Džitang. Leta 1931 je podprl razkol proti Čjangu s tem, da je v Kantonu gostil ločeno nacionalistično vlado.&lt;ref&gt;李洁之，陈济棠主粤始末，《广州文史》第三十七辑。&lt;/ref&gt; Opozicijo proti Čjangu so sestavljali voditelji KMT, kot so VWang Džingvej, Sun Fo in drugi predstavniki različnih frakcij. Mirovna pogajanja sredi oboroženega spopada so privedla do tega, da so tri frakcije ločeno izvedle 4. nacionalni kongres Kuomintanga – v Nankingu, Šanghaju in Kantonu. Čjang je odstopil z vseh položajev in dosegel politični kompromis, ki je ponovno združil vse frakcije. Čeprav je bil notranjstrankarski spor rešen, je Chen obdržal oblast, dokler ga leta 1936 ni premagal Chiang. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je mesto zaradi operacije pri Kantonu do konca decembra 1938 prišlo pod japonsko okupacijo.

=== Ljudska republika Kitajska ===
V zadnjih mesecih pred popolno zmago komunistov je Guangdžov kratek čas služil kot prestolnica republikanske vlade. Mesto je bilo zavzeto 14. oktobra 1949. Med množičnim begom prebivalstva v Hongkong in Makav so poražene nacionalistične sile med umikom razstrelile most Haizhu čez Biserno reko. [[Kulturna revolucija]] je močno zaznamovala mesto, saj so bili v tem kaotičnem obdobju uničeni številni templji, cerkve in drugi spomeniki.

[[Ljudska republika Kitajska]] je začela izvajati gradbene projekte, vključno z novimi stanovanjskimi objekti ob bregovih Biserne reke, da bi tamkajšnjim »ljudem s čolnov« (skupnosti, ki je tradicionalno živela na vodi) omogočila prehod na življenje na kopnem. Od 1980-ih sta bližina Hongkonga in povezanost s čezmorskimi Kitajci mestu omogočili, da je bilo med prvimi deležno koristi kitajskega odpiranja svetu pod vodstvom [[Deng Šjaoping]]a. Britanski pop duo ''Wham!'' je aprila 1985 v mestu izvedel koncert – drugi nastop na njihovi turneji ''Big Tour'' na Kitajskem, takoj za Pekingom – in tako postal prva zahodna pop skupina, ki je nastopila na Kitajskem.&lt;ref&gt;{{cite news |title=How Wham! brought the West to China |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/4379399.stm |work=BBC News Online |date=March 24, 2005 |access-date=March 14, 2026}}&lt;/ref&gt; K industrializaciji in gospodarskemu razvoju mesta so prispevale tudi ugodne davčne reforme v devetdesetih letih.

Območje mesta se je leta 2000 razširilo; okrožji Huadu in Panyu sta se mestu pridružili kot mestni okrožji, Conghua in Zengcheng pa kot bolj podeželska okrožja. Nekdanji okrožji Dongshan in Fangcun sta bili leta 2005 ukinjeni ter priključeni okrožjema Juešju oziroma Livan. Mesto je pridobilo območji Nanša in Luogang; prvo je nastalo z izločitvijo dela okrožja Panyu, drugo pa z združitvijo delov okrožij Baiyun, Tianhe in Zengčeng ter eksklave znotraj okrožja Huangpu. Vsekitajski ljudski kongres je januarja 2009 potrdil razvojni načrt za delto Biserne reke, 19. marca istega leta pa sta se mestni vladi Guangdžova in Fošana dogovorili o vzpostavitvi okvira za združitev obeh mest.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://news.xinhuanet.com/newscenter/2009-03/19/content_11037051.htm |title=Guangzhou and Foshan signed &quot;City Merge Cooperation Framework&quot; |publisher=News.xinhuanet.com |access-date=May 6, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090705135320/http://news.xinhuanet.com/newscenter/2009-03/19/content_11037051.htm |archive-date=July 5, 2009}}&lt;/ref&gt; Leta 2014 se je območje Luogang združilo z območjem Huangpu, okrožji Conghua in Zengčeng pa sta pridobili status mestnih okrožij.

16. junija 2022 je mesto prizadel [[tornado]] stopnje EF2, ki je povzročil obsežne izpade električne energije in prekinil napajanje mestnih linij podzemne železnice.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Awesome photo shows the nighttime monster heading for Guangzhou Metropolitan. |url=https://twitter.com/ericwang1101/status/1537426124547891200 |website=Twitter |access-date=June 19, 2022 |archive-date=June 19, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220619005557/https://twitter.com/ericwang1101/status/1537426124547891200 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Damage survey suggests that the Guangzhou tornado had EF2 peak strength and traveled 1.5 km during its 5-minute lifetime. |url=https://twitter.com/cyanidecn_/status/1537801700093792256 |website=Twitter |access-date=June 19, 2022 |archive-date=June 19, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220619005635/https://twitter.com/cyanidecn_/status/1537801700093792256 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://watchers.news/2022/06/16/major-damage-after-large-tornado-hits-guangzhou-megalopolis-guangdong-china/ |title=Major damage after large tornado hits Guangzhou megalopolis – Guangdong, China |date=June 16, 2022 |website=watchers.news |publisher=The Watchers |access-date=June 20, 2022 |archive-date=April 9, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230409132943/https://watchers.news/2022/06/16/major-damage-after-large-tornado-hits-guangzhou-megalopolis-guangdong-china/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[File:Txu-oclc-10552568-nf49-4.jpg|thumb|Zemljevid mesta Guangdžov (označenega kot KUANG-CHOU (CANTON) 廣州) in okoliške regije (AMS, 1954)]]
[[File:Tiantang Peak.jpg|thumb|Vrh Tiantang, najvišja gora v Guangdžova]]

Staro mestno jedro Guangdžova je ležalo v bližini gore Baijun na vzhodnem bregu Biserne reke (''Džudžjang''), približno 130 kilometrov od njenega izliva v [[Južnokitajsko morje]] in približno 483 km pod točko, do katere je reka plovna.{{sfnp|''EB''|1878|p=37}} Obvladovalo je bogato aluvialno ravnino [[delta Biserne reke|delte Biserne reke]], povezava z morjem pa je bila zavarovana pri prelivu Humen. Današnje mesto se razprostira na površini 7.434,4 kvadratnega kilometra na obeh bregovih reke, med 112° 57′ in 114° 03′ vzhodne zemljepisne dolžine ter 22° 26′ in 23° 56′ severne zemljepisne širine v južnem osrednjem delu province [[Guangdong]]. Biserna reka je četrta največja reka na Kitajskem.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.topchinatravel.com/china-guide/the-longest-rivers-in-china.htm |title=The longest &amp; largest rivers in China, Major rivers in China |website=topchinatravel.com |access-date=January 28, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180725183827/https://www.topchinatravel.com/china-guide/the-longest-rivers-in-china.htm |archive-date=July 25, 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Na plimskih ravninah ob rečnem ustju obstajajo ekosistemi območij plimovanja, vendar so številne od teh ravnin spremenili v kmetijske površine.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Clemens |first2=R.S. |last3=Phinn |first3=S.R. |last4=Possingham |first4=H.P. |last5=Fuller |first5=R.A. |title=Tracking the rapid loss of tidal wetlands in the Yellow Sea |journal=Frontiers in Ecology and the Environment |date=2014 |volume=12 |issue=5 |pages=267–272 |doi=10.1890/130260 |bibcode=2014FrEE...12..267M |url=https://researchonline.jcu.edu.au/60169/1/130260.pdf |access-date=September 5, 2021 |archive-date=December 7, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211207073933/https://researchonline.jcu.edu.au/60169/1/130260.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Goro Baijun danes lokalno imenujejo »mestna pljuča« ({{lang|zh-hant|{{linktext|市|肺}}}}).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.baiyunshan.com.cn/publicfiles/business/htmlfiles/bysywb/bysjj/201003/4477.html |title=Baiyun Mountain Scenic Area |publisher=Baiyunshan.com.cn |access-date=September 11, 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131008222711/http://www.baiyunshan.com.cn/publicfiles/business/htmlfiles/bysywb/bysjj/201003/4477.html |archive-date=October 8, 2013}}&lt;/ref&gt;

Nadmorska višina območja se na splošno povečuje od jugozahoda proti severovzhodu; gore tvorijo hrbtenico mesta, morje pa predstavlja njegovo čelno stran. Vrh Tiantang je najvišja točka z nadmorsko višino 1210 metrov.

=== Naravni viri ===
V Guangdžovu je 47 različnih vrst mineralov in 820 nahajališč rud, vključno z 18 velikimi in srednje velikimi nahajališči [[nafta|nafte]]. Med glavne minerale sodijo [[granit]], [[apnenec]] za proizvodnjo [[cement]]a, keramična [[glina]], [[kalij]], albit, [[sol]], mirabilit, nefelin, sienit, [[fluorit]], [[marmor]] ter mineralna in geotermalna voda. Ker mesto leži na območju južne Kitajske, bogatem z vodo, ga zaznamuje obsežno vodno površje s številnimi rekami in vodnimi sistemi, ki zavzema 10 % celotne površine mesta. Reke in potoki bogatijo pokrajino in ohranjajo stabilnost mestnega ekosistema.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://english.gz.gov.cn/gzgoven/s3616/201008/789511.shtml |title=Guangzhou International |website=english.gz.gov.cn |access-date=November 8, 2016 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161109085733/http://english.gz.gov.cn/gzgoven/s3616/201008/789511.shtml |archive-date=November 9, 2016}}&lt;/ref&gt;

==== Vodni viri ====
Glavna značilnost vodnih virov v Guangdžovu je razmeroma majhna količina lokalnih vodnih virov in razmeroma velika količina pretočnih vodnih virov. Vodne površine mesta obsegajo 74.400 hektarjev, kar predstavlja 10,05 % celotne površine mesta. Med glavne reke spadajo Beidžjang, glavni tok reke Dongdžjang, Zengdžjang, reka Liuši, reka Baini, odsek Biserne reke ter vodni poti Šičjao in Šavan. Reka Dongdžjang teče skozi mesto in se združi z Biserno reko, preden se izlije v morje. Povprečna količina lokalnih vodnih virov znaša 7,979 milijarde kubičnih metrov, od česar 7,881 milijarde kubičnih metrov predstavljajo površinske vode, 1,487 milijarde kubičnih metrov pa [[podtalnica]]. Glede na količino lokalnih vodnih virov in število stalnih prebivalcev, zabeleženo ob šestem popisu prebivalstva leta 2010, znaša količina vodnih virov 1,0601 milijona kubičnih metrov na kvadratni kilometer oziroma povprečno 628 kubičnih metrov na prebivalca, kar je polovica povprečne količine vodnih virov na prebivalca v državi. Količina pretočnih vodnih virov znaša 186,024 milijarde kubičnih metrov, kar je 23-krat več od skupne količine lokalnih vodnih virov. Ti pretočni vodni viri so skoncentrirani predvsem v južnem okrožju Vanghe in okrožju Zengčeng. Količina vodnih virov, preusmerjenih iz rek Šidžjang in Beidžjang v mesto Guangdžov, znaša 159,15 milijarde kubičnih metrov; iz reke Dongdžjang se v njen severni glavni tok preusmeri 14,203 milijarde kubičnih metrov vode, dotok iz zgornjega toka reke Zengjiang pa znaša 2,828 milijarde kubičnih metrov. Območje južnega rečnega omrežja leži na območju vpliva plimovanja, za katerega so značilni velik pretok in močan učinek plimovanja. Trije glavni izlivi Biserne reke – Humen, Džjaomen in Hongčili – se stekajo v [[estuarij]] Lingding in nato v Južnokitajsko morje južno od mesta Guangdžov. Letna količina vode pri plimi znaša 271 milijard kubičnih metrov, pri oseki pa 408,8 milijarde kubičnih metrov. Skupni letni pretok vode skozi te tri glavne izlive znaša 137,7 milijarde kubičnih metrov. Plimovanje vsako leto prinese velike količine vode, od katerih del predstavljajo sladkovodni viri, primerni za izkoriščanje.&lt;ref&gt;The website of The People's Government of Guangzhou Municipality. https://www.gz.gov.cn/m_index.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240907222736/https://www.gz.gov.cn/m_index.html |date=September 7, 2024 }}&lt;/ref&gt;

==== Biološki viri ====
Kmetijske kulture v Guangdžovu odražajo značilnosti prehodnega območja med tropi in subtropskim pasom; regija je ena najbogatejših na Kitajskem po raznolikosti sadnega drevja, ki vključuje vrste iz tropskega, subtropskega in zmernega pasu – skupno 41 družin, 82 rodov in 174 vrst oziroma več kot 500 sort (med katerimi je 55 glavnih sort [[liči]]ja). Območje je središče izvora in raznolikosti vrst, kot so liči, longan, ''Clausena lansium'' (t. i. »rumena koža«) ter črne (in bele) [[oliva|olive]]. Zelenjava je znana po kakovosti in raznolikosti; obsega 15 glavnih kategorij, 127 vrst in več kot 370 sort. Ponudba cvetja vključuje sveže rezano cvetje (cvetje, listje in veje), lončnice (cvetoče lončnice, bonsaje, rastline za gredice), okrasne sadike, užitne in zdravilne cvetlice ter cvetje za industrijsko in drugo rabo; prisotni so tudi travne površine, sadike itd. Pridelujejo se žita in tržne poljščine ter redijo živina in perutnina; pomembni so tudi vodni proizvodi in divje živali, vključno z rižem sorte ''Zengčeng Simiao'' – prvo zaščiteno sorto v mestu Guangdžov, ki je pridobila oznako geografskega porekla.&lt;ref name=&quot;gov.cn&quot;&gt;The website of The Central People's Government of the P.R.China. https://www.gov.cn/xinwen/2022-07/11/content_5700427.htm#allContent {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240327022825/https://www.gov.cn/xinwen/2022-07/11/content_5700427.htm#allContent |date=March 27, 2024 }}&lt;/ref&gt;

==== Mineralni viri ====
Geološka zgradba mesta Guangdžov je precej zapletena in nudi ugodne pogoje za mineralizacijo. Odkritih je bilo 47 vrst mineralov (vključno s podvrstami), prisotnih pa je 820 nahajališč ter 25 velikih in srednje velikih rudarskih območij. Med glavne minerale sodijo gradbeni granit, apnenec za proizvodnjo cementa, keramična glina, kalijev in natrijev glinenec, sol, mangan, nefelin in [[ortoklaz]], fluorit, marmor ter mineralna in termalna voda. Zaloge energetskih in neželeznih mineralov na tem območju so skromne, nahajališča so razpršena in majhna, kakovost surovin pa neenakomerna.&lt;ref name=&quot;gov.cn&quot;/&gt;

=== Podnebje ===
Kljub legi tik južno od severnega povratnika ima Guangdžov vlažno subtropsko podnebje (po Köppnu ''Cwa''), na katerega vpliva vzhodnoazijski [[monsun]]. Poletja so mokra, z visokimi temperaturami, visoko vlažnostjo in visokim toplotnim indeksom. Zime so mile in razmeroma suhe. Guangdžov ima dolgotrajno monsunsko obdobje, ki traja od aprila do septembra. Povprečne mesečne temperature se gibljejo od 13,8 °C januarja do 28,9 °C julija, letno povprečje pa znaša 22,4 °C. Obdobje od oktobra do decembra je zelo zmerno, hladno in vetrovno ter velja za najboljši čas za obisk.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://worldstepper-daworldisntenough.blogspot.com/2008/08/travel-china-guide-fascinating.html |title=Travel China Guide: Fascinating Guangzhou |work=[[Blogger (service)|Blogspot]] |date=August 12, 2008 |access-date= August 21, 2008 |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20110708072658/http://worldstepper-daworldisntenough.blogspot.com/2008/08/travel-china-guide-fascinating.html |archive-date= July 8, 2011}}&lt;/ref&gt; Relativna vlažnost zraka znaša približno 76 odstotkov, letna količina padavin na širšem mestnem območju pa presega 1950 milimetrov. Mesečni delež možnega sončnega obsevanja se giblje od 17 odstotkov marca do 51 odstotkov oktobra, mesto pa letno beleži 1559 ur jasnega sončnega vremena, kar je precej manj kot v bližnjih mestih Šenžen in Hongkong. Ekstremne temperature od leta 1951 so segale od 0 °C – zabeleženo 11. februarja 1957 in 23. decembra 1999&lt;ref&gt;{{Cite web |title=广东省科学院广州地理研究所 |url=http://www.gig.gdas.ac.cn/kxcb/dlzs/t18988.html |access-date=September 28, 2024 |website=www.gig.gdas.ac.cn}}&lt;/ref&gt; – do 39,1 °C, zabeleženo 1. julija 2004;&lt;ref&gt;{{Cite web |first= |date=July 26, 2024 |title=38.2℃！广州气温创今年新高 |trans-title=38.2℃! Guangzhou's temperature hits a new high this year|url=https://www.gz.gov.cn/zt/fxbxaqdx/gg/content/post_9778105.html |access-date=September 28, 2024 |website=广州市人民政府}}&lt;/ref&gt; neuradna rekordno nizka temperatura −5,0 °C – za katero sodobni meteorologi menijo, da je dejansko znašala −3,0 °C – je bila zabeležena 18. januarja 1893, na meteorološki postaji v okrožju Huangpu, ki je začela beležiti podatke leta 1912, pa je bila 8. decembra 1934 zabeležena neuradna rekordno nizka temperatura −0,3 °C.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=中国各地城市的历史最低气温 |language=zh|trans-title=Record low temperatures in cities across China|url=https://weibo.com/ttarticle/p/show?id=2309404203050792315805 |access-date=September 13, 2024 |website=Weibo|archive-date=September 15, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240915082858/https://weibo.com/ttarticle/p/show?id=2309404203050792315805 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Zadnje sneženje v mestu je bilo zabeleženo 24. januarja 2016, kar je bilo 87 let po predzadnjem zabeleženem sneženju.&lt;ref&gt;{{cite news |script-title=zh:广州全城多处降雪 广州塔顶现厚厚积雪 |url=http://news.southcn.com/g/2016-01/24/content_141390169.htm |publisher=southcn.com |date=January 24, 2016 |access-date=January 24, 2016 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160125090429/http://news.southcn.com/g/2016-01/24/content_141390169.htm |archive-date=January 25, 2016}}&lt;/ref&gt;

== Upravna delitev ==
Guangdžov je mesto s statusom podprovince in druga najbolj naseljena upravna enota na ravni prefekture v Ljudski republiki Kitajski ter je razdeljen na 11 okrožij. Guangdžov je nadalje razdeljen na 135 podokrožij in 35 mestnih občin.
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%;&quot;
|-
! Karta
! Ime
! Poenostavljena kitajščina
! Hanju Pinjin
! Štev. prebivalcev&lt;br/&gt;(2010 štetje)&lt;ref name=&quot;2010census&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.gzstats.gov.cn/tjgb/glpcgb/201105/t20110517_25227.htm|script-title=zh:广州市2010年第六次全国人口普查主要数据公报|publisher=Statistics Bureau of Guangzhou|date=2011-05-16|language=Chinese|accessdate=2011-05-25|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110720104913/http://www.gzstats.gov.cn/tjgb/glpcgb/201105/t20110517_25227.htm|archivedate=2011-07-20}}&lt;/ref&gt;}}
! Površina&lt;br/&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
! Gostota&lt;br/&gt;(/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;ref name=&quot;2010census&quot;/&gt;
|-
|rowspan=&quot;12&quot;| &lt;div style=&quot;position: relative&quot; class=&quot;center&quot;&gt;
{{Image label begin|image=Administrative Division Guangzhou 2.png|width=450|link=}}
{{Image label|x=155|y=645|scale=450/750|text=[[Liwan District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Liwan'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=200|y=600|scale=450/750|text=[[Yuexiu District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Yuexiu'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=230|y=640|scale=450/750|text=[[Haizhu District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Haizhu'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=265|y=580|scale=450/750|text=[[Tianhe District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Tianhe'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=240|y=470|scale=450/750|text=[[Baiyun District, Guangzhou|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Baiyun'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=340|y=540|scale=450/750|text=[[Huangpu District, Guangzhou|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Huangpu'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=280|y=700|scale=450/750|text=[[Panyu District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Panyu'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=160|y=360|scale=450/750|text=[[Huadu District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Huadu'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=340|y=850|scale=450/750|text=[[Nansha, Guangzhou|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Nansha'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=500|y=440|scale=450/750|text=[[Zengcheng District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Zengcheng'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=450|y=230|scale=450/750|text=[[Conghua District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Conghua'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label end}}
&lt;/div&gt;
|Okrožje Juešju
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|越秀区}}
|{{transliteration|zh|Yuèxiù Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1.157.277
|style=&quot;text-align:right;&quot;|33,80
|style=&quot;text-align:right;&quot;|34.239
|-
|Okrožje Livan
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|荔湾区}}
|{{transliteration|zh|Lìwān Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|898.204
|style=&quot;text-align:right;&quot;|59,10
|style=&quot;text-align:right;&quot;|15.198
|-
|Okrožje Haidžu
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|海珠区}}
|{{transliteration|zh|Hǎizhū Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1.558.663
|style=&quot;text-align:right;&quot;|90,40
|style=&quot;text-align:right;&quot;|17.242
|-
|Okrožje Tianhe
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|天河区}}
|{{transliteration|zh|Tiānhé Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1.432.431
|style=&quot;text-align:right;&quot;|96,33
|style=&quot;text-align:right;&quot;|14.870
|-
|Okrožje Baijun
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|白云区}}
|{{transliteration|zh|Báiyún Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|2.222.658
|style=&quot;text-align:right;&quot;|795,79
|style=&quot;text-align:right;&quot;|2793
|-
|Okrožje Huangpu
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|黄埔区}}
|{{transliteration|zh|Huángpù Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|831.600
|style=&quot;text-align:right;&quot;|484,17
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1717
|-
|Pkrožje Panju
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|番禺区}}
|{{transliteration|zh|Pānyú Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1.764.869
|style=&quot;text-align:right;&quot;|786,15
|style=&quot;text-align:right;&quot;|2245
|-
|Okrožje Huadu
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|花都区}}
|{{transliteration|zh|Huādū Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|945.053
|style=&quot;text-align:right;&quot;|970,04
|style=&quot;text-align:right;&quot;|974
|-
|Okrožje Nanša
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|南沙区}}
|{{transliteration|zh|Nánshā Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|259.899
|style=&quot;text-align:right;&quot;|527,65
|style=&quot;text-align:right;&quot;|493
|-
|Okrožje Zengčeng
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|增城区}}
|{{transliteration|zh|Zēngchéng Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1.036.731
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1616,47
|style=&quot;text-align:right;&quot;|641
|-
|Okrožje Conghua
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|从化区}}
|{{transliteration|zh|Cónghuà Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|593.415
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1974,50
|style=&quot;text-align:right;&quot;|301
|- style=&quot;background:#d3d3d3;&quot;
|colspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:center; &quot;|'''Skupaj'''
|style=&quot;text-align:right;&quot;|'''12.700.800'''
|style=&quot;text-align:right;&quot;|'''7434,40'''
|style=&quot;text-align:right;&quot;|'''1708'''
|}
== Gospodarstvo ==
Guangdžov je glavno proizvodno središče delte Biserne reke, ene vodilnih kitajskih trgovskih in proizvodnih regij. Leta 2021 je njegov BDP dosegel 2.823 milijard juanov (nominalno 444,37 milijarde USD), s čimer je postal drugo največje gospodarstvo v regiji južna in osrednja Kitajska, takoj za Šenženom.&lt;ref name=&quot;RN&quot;&gt;{{Cite web |date=February 7, 2022 |title=Decoding China's 2021 GDP Growth Rate: A Look at Regional Numbers |url=https://www.china-briefing.com/news/chinas-2021-gdp-performance-a-look-at-major-provinces-and-cities/ |access-date=September 22, 2022 |website=China Briefing News |archive-date=August 19, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220819091517/https://www.china-briefing.com/news/chinas-2021-gdp-performance-a-look-at-major-provinces-and-cities/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Nominalni BDP mesta Guangdžov je leta 2021 znašal 444,37 milijarde USD, BDP na prebivalca pa 151.162 juanov (nominalno 23.794 USD). Velja za eno najuspešnejših mest na Kitajskem. Po lestvici ''Hurun Global Rich List 2020'' se uvršča na 10. mesto na svetu in 5. mesto na Kitajskem (za Pekingom, Šanghajem, Hongkongom in Šenženom) po številu milijarderjev.&lt;ref name=&quot;SS&quot;/&gt; Študija organizacije Oxford Economics napoveduje, da se bo Guangdžov leta 2035 uvrščal med deset največjih mest na svetu po nominalnem BDP (skupaj s kitajskimi mesti Šanghaj, Peking in Šenžen),&lt;ref&gt;{{cite web|author-first1=Iman|author-last1=Ghosh|title=These will be the most important cities by 2035 | url=https://www.weforum.org/agenda/2019/10/cities-in-2035/ |access-date=November 3, 2020 |website=World Economic Forum |date=October 31, 2019 |archive-date=November 3, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201103162218/https://www.weforum.org/agenda/2019/10/cities-in-2035/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; nominalni BDP na prebivalca pa bo leta 2030 presegel 42.000 USD. Na lestvici svetovnih finančnih središč (''Global Financial Centers Index'' – GFCI) za leto 2020 se Guangdžov uvršča na 21. mesto na svetu (med Washingtonom in Amsterdamom) in na 8. mesto v regiji Azija in Oceanija (za Šanghajem, Tokiom, Hongkongom, Singapurjem, Pekingom, Šenženom in Dubajem).&lt;ref name=&quot;GFCI&quot;&gt;{{cite web |date=September 2020 |title=The Global Financial Centres Index 28 |url=https://www.longfinance.net/media/documents/GFCI_28_Full_Report_2020.09.25_v1.1.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210118104905/https://www.longfinance.net/media/documents/GFCI_28_Full_Report_2020.09.25_v1.1.pdf |archive-date=January 18, 2021 |access-date=September 26, 2020 |publisher=Long Finance}}&lt;/ref&gt; Zaradi hitre industrializacije je mesto nekoč veljalo za precej onesnaženo. Po uvedbi načrtovanja zelenega mesta pa danes velja za eno mest z najvišjo kakovostjo bivanja na Kitajskem.

=== Novo mesto Džudžjang ===
Novo mesto Džudžjang je osrednje poslovno središče Guangdžova v 21. stoletju. Obsega 6,44 km² v okrožju Tianhe. Na tem območju ima sedež več finančnih ustanov.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:02540-Guangzhou.jpg|Novo mesto Džudžjang
File:GD 廣東 Guangdong 廣州 Guangzhou 天河區 TianHe 花城大道 HuaCheng Avenue 珠江新城 ZhuJiang New Town September 2024 R12S 03.jpg|Nebotičniki v Novem mestu Džudžjang
File:Zhujiang New Town at night 7.jpg|
File:Hai Xin Bridge of Guangzhou 01.jpg|Most Haišin in [[Kantonski stolp]]
File:Zhujiang New Town 8.jpg|Novo mesto Džudžjang ponoči
&lt;/gallery&gt;

=== Kantonski sejem ===
Kantonski sejem, uradno imenovan »Kitajski sejem uvoza in izvoza«, vsako leto aprila in oktobra prireja Ministrstvo za trgovino. Sejem, ki je bil prvič prirejen spomladi leta 1957, je za mesto pomemben dogodek. Gre za trgovski sejem z najdaljšo tradicijo, najvišjim ugledom in največjim obsegom na Kitajskem.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.cantonfair.org.cn/en/about/index.shtml |title=Canton Fair Online |date=January 19, 2016 |access-date=January 19, 2016 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160123155215/http://www.cantonfair.org.cn/en/about/index.shtml |archive-date=January 23, 2016}}&lt;/ref&gt; Od 104. izvedbe dalje se je sejem preselil s starejše lokacije v kompleksu Liuhua v novi Mednarodni kongresni in razstavni center Guangdžov ({{lang|zh|{{linktext|广州|国际|会展|中心}}}}) v predelu Padžov. Do centra GICEC vodita dve postaji na progi 8, ena postaja na progi 11 in tri postaje na tramvajski progi THZ1. Od 104. izvedbe dalje se Kantonski sejem odvija v treh fazah namesto v dveh.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Canton Fair goes from strength to strength | url=https://usa.chinadaily.com.cn/business/2011-09/29/content_13818534.htm | publisher=China Daily | access-date=June 17, 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:1957 Canton Fair.jpg|Prvi Kantonski sejem (1957) v stavbi Kitajsko-sovjetskega prijateljstva
File:Canton Fair.jpg|Nekdanja lokacija Kantonskega sejma v kompleksu Liuhua v okrožju Juešju
File:Aerial View, Zone B, Canton Fair Complex 20230701-C.jpg|Novi kompleks Kantonskega sejma
File:Zone D of Canton Fair Complex 20230103 Part 5.jpg|Notranjost kompleksa Kantonskega sejma
&lt;/gallery&gt;

=== Lokalni izdelki ===
*[[Kantonska kuhinja]] je ena najbolj znanih in priljubljenih kitajskih regionalnih kuhinj; zanjo velja preprost rek: »Jejte v Guangzhouju« (食在廣州).
*[[Kantonsko kiparstvo]] vključuje izdelke iz žada, lesa in (kar je sporno) slonovine.
*[[Kantonski porcelan]] se je v zadnjih treh stoletjih razvil v eno glavnih vrst izvoznega blaga. Danes je na Kitajskem znan po svojem izjemno barvitem slogu.
*[[Kantonsko vezenje]] je eden od štirih glavnih kitajskih slogov vezenja.
*[[Pivo Džudžjang]], svetli ležak, je ena najuspešnejših kitajskih blagovnih znamk.

== Demografija ==
Konec leta 2024 je število stalnih prebivalcev Guangdžova znašalo 18,978 milijona, stopnja urbanizacije pa je bila 87,24-odstotna.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=2024年广州市人口规模及分布情况 广州市统计局网站 |url=https://tjj.gz.gov.cn/stats_newtjyw/tjsj/tjgb/qtgb/content/post_10186269.html |access-date=July 16, 2026 |website=tjj.gz.gov.cn}}&lt;/ref&gt;

=== Popis prebivalstva leta 2020 ===
Po podatkih sedmega nacionalnega popisa prebivalstva je število stalnih prebivalcev Guangdžova 1. novembra 2020 doseglo 18.676.605, kar pomeni povečanje za 5.975.805 oseb (oziroma za 47,05 %) v primerjavi s podatkom iz leta 2010, ko je mesto štelo 12.700.800 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;GZCensus1&quot;&gt;{{cite web |title=广州市第七次全国人口普查公报（第一号）——全市常住人口情况 |trans-title=Bulletin of the Seventh National Population Census of Guangzhou (No. 1) – Total Population |url=https://tjj.gz.gov.cn/zwgk/tjgb/content/post_7283634.html |website=Guangzhou Municipal Statistics Bureau |date=May 18, 2021 |language=zh |access-date=December 6, 2025}}&lt;/ref&gt; Popis je prav tako pokazal, da je 86,19 % prebivalstva (16.096.724 oseb) živelo na urbanih območjih, medtem ko je 13,81 % (2.579.881 oseb) prebivalo na podeželju.&lt;ref name=&quot;GZCensus6&quot;&gt;{{cite web |title=广州市第七次全国人口普查公报（第六号）——城乡人口和流动人口情况 |trans-title=Bulletin of the Seventh National Population Census of Guangzhou (No. 6) – Urban–Rural Population and Floating Population |url=https://tjj.gz.gov.cn/zwgk/tjgb/content/post_7286220.html |website=Guangzhou Municipal Statistics Bureau |date=May 18, 2021 |language=zh |access-date=December 6, 2025}}&lt;/ref&gt;

Migracije so še naprej igrale pomembno vlogo pri demografski strukturi Guangdžova. Popis leta 2020 je zabeležil 11.522.907 oseb, ki so živele ločeno od kraja svojega prijavljenega gospodinjstva, vključno z 9.378.825 osebami iz t. i. plavajočega prebivalstva, kar potrjuje položaj mesta kot enega največjih kitajskih mest, ki sprejemajo priseljence. 

Leta 2014 je bilo ocenjeno število prebivalcev 13.080.500,&lt;ref name=&quot;gzdaily2014&quot;&gt;{{cite web |url=http://gz.southcn.com/content/2019-02/16/content_185155489.htm |language=zh-cn |script-title=zh:广州常住人口去年末超1490万 |access-date=March 16, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216065355/http://gz.southcn.com/content/2019-02/16/content_185155489.htm |archive-date=February 16, 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; od česar jih je 11.264.800 živelo na urbanih območjih.&lt;ref name=&quot;gzannals2014&quot;&gt;{{cite web |url=http://data.gzstats.gov.cn/gzStat1/chaxun/njsj.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20091214182656/http://data.gzstats.gov.cn/gzStat1/chaxun/njsj.jsp |url-status=dead |archive-date=December 14, 2009 |trans-title=Statistical Yearbook 2014 |script-title=zh:统计年鉴2014 |publisher=Statistics Bureau of Guangzhou |language=zh-Hanns Guangzhou Cantonese |date=April 7, 2015 |access-date=May 1, 2015}}&lt;/ref&gt; Gostota poseljenosti tako znaša približno 1800 ljudi na km². Pozidano območje samega mesta  se neposredno povezuje z več drugimi mesti. Pozidano območje gospodarskega območja delte Biserne reke meri približno 17.573 kvadratnih kilometrov in po ocenah šteje 22 milijonov prebivalcev; to območje vključuje devet mestnih okrožij Guangdžova ter mesta Senžen (5,36 milijona), Donguan (3,22 milijona), Džongšan (3,12 milijona), večji del Fošana (2,2 milijona), Džjangmen (1,82 milijona), Džuhai (890.000) in okrožje Huijang v mestu Huidžov (760.000). Skupno število prebivalcev te aglomeracije presega 28 milijonov, če prištejemo še prebivalstvo sosednje posebne upravne regije Hongkong. Hitro rastoče gospodarstvo in veliko povpraševanje po delovni sili sta ustvarila ogromno »plavajoče prebivalstvo« migrantskih delavcev; tako na tem območju vsako leto vsaj šest mesecev prebiva do 10 milijonov migrantov. Leta 2008 je bilo približno pet milijonov stalnih prebivalcev Guangdžova migrantskih delavcev.&lt;ref name=&quot;cri&quot;&gt;{{cite report |url=http://english.cri.cn/4026/2008/01/25/44@317459.htm |website=CRI English|title=Migrants In Guangzhou|publisher=China Radio International |date=January 25, 2008 |access-date=March 12, 2013 |archive-date=March 4, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304063823/http://english.cri.cn/4026/2008/01/25/44@317459.htm |url-status=dead |first1=Dan|last1=Dan}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
[[File:Guangzhou Opera House(Near).JPG|thumb|right|Operna hiša v Guangdžovu]]
[[File:Chen Clan Ancestral Hall 2025.06 03.jpg|thumb|Družinski tempelj klana Čen, kompleks, ki odraža značilen kantonski arhitekturni slog]]

Kultura Guangdžova je v glavnem kantonska kultura – podskupina širše »južne« oziroma »lingnanske« kulture –, sledi pa ji kultura ljudstva Hakka.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://www.ce.zju.edu.cn/cef/2014/0516/c51484a2117974/page.htm |title=廣州城市簡介 |access-date=March 29, 2024 |archive-date=March 29, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240329045401/http://www.ce.zju.edu.cn/cef/2014/0516/c51484a2117974/page.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Med pomembne vidike kantonske kulturne dediščine spadajo:
*[[kantonski jezik]], lokalna in prestižna različica kitajskega jezika jue;
*[[kantonska kuhinja]], ena od osmih glavnih kitajskih kulinaričnih tradicij;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Eight Cuisines of China – Shandong &amp; Guangdong | url=http://www.travelchinaguide.com/intro/cuisine_drink/cuisine/eight_cuisines.htm |website=TravelChinaGuide.com |ref=1 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110828122551/http://www.travelchinaguide.com/intro/cuisine_drink/cuisine/eight_cuisines.htm |archive-date=August 28, 2011}}&lt;/ref&gt;{{NoteTag|Preostalih sedem so kuhinje provinc Anhui, Fudžjan, Hunan, Džjangsu, Šandong, Sečuan in Džedžjang.&lt;ref name=&quot;beautyfujian&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20130731165745/http://beautyfujian.com/Fujian/Fujian_Cuisine.html &quot;Fujian Cuisine.] [http://beautyfujian.com/ Beautyfujian.com] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110710001538/http://beautyfujian.com/ |date=July 10, 2011 }}. Accessed June 2011.&lt;/ref&gt;}}
*[[kantonska opera]], ki se običajno deli na borilne in literarne predstave;
*[[Šiguan]] (Saikvan), območje zahodno od nekdanjega obzidanega mesta.

Operna hiša in simfonični orkester Guangdžova izvajata tudi zahodno klasično glasbo in kitajske skladbe v svojem slogu. [[Kantonska glasba]] je tradicionalni slog kitajske instrumentalne glasbe, medtem ko je ''cantopop'' lokalna oblika pop glasbe in rock'n'rolla, ki se je razvila v sosednjem Hongkongu.

Kantonski jezik, kantonska kuhinja in kantonska opera so del skupne kulture celotne province Guangdong in ne le pomembne kulturne sestavine mesta Guangdžov. Zaradi raznolikega porekla prebivalstva kultura mesta vključuje tudi druge prvine, kot sta kultura in jezik ljudstva Hakka.

Na območjih Guangdžova, kjer živi ljudstvo Hakka, je kultura tega ljudstva dobro razvita in ohranjena; skozi dolgo zgodovino je zlitje kantonske kulture in kulture Hakka privedlo do nastanka novih kulturnih značilnosti. Okrožje Zengčeng v Guangdžovu ima več kot 1800-letno zgodovino in slovi po harmoničnem sobivanju kantonske kulture ter kulture Hakka; iz tega je nastala kulinarična ponudba, ki vključuje tako tradicionalne jedi, kot so ''wonton'' iz Dženguoja, riževi rezanci iz Lanšija in gosja juha, kot tudi posebnosti, denimo olive »petelin«, ribja koža vrste ššCirrhinus molitorellašš (dace) iz Juecuna, pečeni piščanec Paitan in pojedina iz celotnega goveda iz Šitana.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://new.qq.com/rain/a/20230331A0A7B000 |title=Foodies! Zengcheng Special Food Map|date=March 31, 2023 }}&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti ==
[[File:Canton Tower 2017-10-02.jpg|thumb|upright|[[Kantonski stolp]]&lt;ref&gt;{{cite web |title=GZ's New Television Tower Named Canton Tower |url=http://www.gz.gov.cn/publicfiles/business/htmlfiles/cngzyw/s4171/201009/635572.html |date=September 30, 2010 |access-date=October 5, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716043613/http://www.gz.gov.cn/publicfiles/business/htmlfiles/cngzyw/s4171/201009/635572.html |archive-date=July 16, 2011}}&lt;/ref&gt;]]
Guangzhou vsako leto privabi več kot 223 milijonov obiskovalcev, skupni prihodki od turizma pa so leta 2018 presegli 400 milijard.&lt;ref&gt;{{cite web |language=zh-cn |script-title=zh:广州2018年旅游业总收入超4000亿 接待人次2.23亿 |url=http://gd.ifeng.com/a/20190125/7186786_0.shtml |date=January 25, 2019 |access-date=February 23, 2020 |archive-date=February 23, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200223135959/http://gd.ifeng.com/a/20190125/7186786_0.shtml |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

»Osem znamenitosti mesta ovnov« (Ram City) predstavlja osem najbolj znanih turističnih znamenitosti Guangdžova. Njihov nabor se je skozi čas, vse od dinastije Song, spreminjal; nekaterim so imena nadeli ali status znamenitosti odvzeli cesarji. Naslednji sodobni seznam je bil izbran z javnim glasovanjem leta 2025:
{{div col|colwidth=40em}}
* '''Tajing Huačeng''': [[Kantonski stolp]], Umetnostni muzej Guangdžov, Trg Flower City, Nočni čar Biserne reke, Mokrišče Haidžu, Kulturni center Guangdžov
* '''Smaragdne plasti gore Baijun''': [[Gora Baijun (Guangdong)|Gora Baijun]], Botanični vrt Junluo, Botanični vrt Junši
* '''Juešju Fenghua''' (Živahen čar Juešjuja): Ulica Beijing, [[Muzej mavzoleja kralja Nanjueja]], [[Park Juešju]], [[Sun Jatsenova spominska dvorana]] - lokacija nekdanje predsedniške palače v Guangdžovu
* '''Livan Šengdžing''': Jongčing Fang, Dvorana prednikov klana Čen v kateri je muzej ljudske umetnosti mesta Guangzhou, Bai'etan (Zaliv bele gosi), Umetnostni center Greater Bay Area, Otok Šamian
* '''Nanša Šuri''' (Sončni vzhod nad Nanoo): [[Tempelj Nanša Mazu]], Vrt Pudžov, Park Nanša Binhai, [[Park mokrišča Nanša]]
* '''Huangpu Junfan''' (Oblačna jadra Huangpuja): Tempelj Nanhai, Vojaška akademija Whampoa
* '''Huanle Čanglong''' (Veseli Čimelong): Turistično letovišče Chimelong Guangdžov
* '''Liuši Jandžu''' (Narodni gozdni park reke Liuši), Turistično letovišče z vrelci Conghua, Kitajski nacionalni arhiv publikacij in kulture (podružnica Guangdžov)
{{div col end}}

Poleg tega pa še:
{{div col|colwidth=36em}}
*Chime-Long Paradise
*Vodni park Chime-Long ({{lang-zh|s=长隆水上乐园|t=長隆水上樂園}})
*[[Muzej province Guangdong]]
*Park Mulberry, javno središče, ki prikazuje gojenje murv in pridelavo svile
*Inštitut za usposabljanje za kmečko gibanje, pomembno prizorišče maoistične zgodovine
*[[Stolnica Srca Jezusovega, Guangdžov|Stolnica Srca Jezusovega]] (Kamnita hiša)
*[[Tempelj Guangšjao (Guangdžov)|Tempelj svetle sinovske ljubezni]] (Guangšjao)
*[[Tempelj šestih dreves banjan]] (Liurong), kjer stoji Cvetlična pagoda
*[[Palača Sanjuan]]
*[[Otok Šamian]] ali otok Šameen, nekdanje trgovsko območje
*[[Šiguan]] (Saikvan), zahodno predmestje starega mesta
{{div col end}}


== Opombe ==
{{sklici|group=op.}}

==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
{{Wikivoyage|Guangzhou}}
*[http://english.gz.gov.cn/ Guangzhou International] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191227095151/http://english.gz.gov.cn/ |date=December 27, 2019 }}: Official website of government of Guangzhou municipality
*[http://www.guangzhou.gov.cn/ Guangzhou, China Network] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080120060228/http://www.guangzhou.gov.cn/ |date=January 20, 2008}}
*{{osmrelation-inline|3287346}}

[[Kategorija:Guangdžov| ]]
[[Kategorija:Mesta na Kitajskem]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 214 pr. n. št.]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dhv57souf8rl30t1o7z8k6ungdh10sv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751696</id>
      <parentid>6751695</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:24:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751696</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86461" sha1="t4uiv77aagnbggeka6dgtmvr28tlntv" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name = Guangdžov
|official_name =
|native_name = {{nobold| {{native name|zh-Hant-CN|廣州市|italics=off|paren=omit}} / {{native name|zh-Hans-CN|广州市|italics=off|paren=omit}} }}
|other_name = Kwangčov; Kanton
| nicknames = {{ubl|class=nowrap
  | {{zhi|c=羊城|l=Mesto ovnov}}
  | {{zhi|c=花城|l=Mesto rož}}
  | {{zhi|c=穗城|l=Mesto riževega klasja}}
  }}
|settlement_type = Mesto na ravni prefekture in&lt;br&gt; mesto s statusom podprovince
| image_skyline          = {{multiple image
| border                 = infobox
| total_width            = 290
| image_style            = border:1;
|perrow              = 1/2/3/2
|image1              = Canton Tower 20241027.jpg
|caption1            = [[Kantonski stolp]] pred Biserno reko
|image2              = Pazhou West.jpg
|caption2            = [[Padžov]]
|image3              = Aerial View, Zone B, Canton Fair Complex 20230701-C.jpg
|caption3            = Kantonski sejemski kompleks
|image4              = Temple of the Six Banyan Trees pagoda 2.jpg
|caption4            = [[Tempelj Liurong]]
|image5              = Five-Ram Sculpture - adjusted.jpg
|caption5            = Skulptura petih ovnov
|image6              = Sacred Heart Cathedral of Guangzhou 2025.06 02.jpg
|caption6            = [[Stolnica Srca Jezusovega, Guangdžov|Stolnica Srca Jezusovega]]
|image7              = Site of King’s Tomb, Nanyue King Museum 2025.06-01.jpg
|caption7            = [[Muzej kralja Nanjue]]
|image8              = Sun Yat-sen Memorial Hall 2018.jpg
|caption8            = [[Sun Jatsenova spominska dvorana, Guangdžov|Sun Jatsenova spominska dvorana]]
}}
| image_caption      = 
|image_map              = Guangdong subdivisions - Guangzhou.svg
|map_caption            = Položaj Guangdžova v Guangdongu
|pushpin_map            = Kitajska
|pushpin_label_position = bottom
|pushpin_map_caption    = Položaj na Kitajskem
|pushpin_mapsize        =
|coordinates_display    = inline,title
|coordinates_region     = CN-44
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = {{CHN}}
|subdivision_type1      = [[province Kitajske|Provinca]]
|subdivision_name1      = [[Guangdong]]
|established_title      = Naseljeno
|established_date       = 214 pr. n. št.
|parts_type             =
|parts                  =
|government_type        = Podprovinčno mesto
|leader_title           = sekretar kitajske KP
|leader_name            = Feng Zhonghua
|leader_title1          = župan
|leader_name1           = Sun Zhiyang
|area_total_km2         = 7434,4
|area_land_km2          =
|area_water_km2         =
|area_water_percent     =
|area_urban_km2         = 2256,4
| area_metro_km2 = 20.144,1
|area_footnotes         = &lt;ref name=&quot;guangzhoustatarea&quot;&gt;{{cite web |url=http://data.gzstats.gov.cn/gzStat1/yearqueryAction.do?method=displayRpt&amp;ACTFLAG=3&amp;FID=21901&amp;RPTID=TJ_RPT_984248444736412557&amp;RPTNAME=%CD%C1%B5%D8%C3%E6%BB%FD%BA%CD%C8%CB%BF%DA%C3%DC%B6%C8&amp;FLTITLE=%B9%E3%D6%DD%CD%B3%BC%C6%D7%CA%C1%CF%282008%C4%EA%29 |script-title=zh:土地面积、人口密度（2008年）|publisher=Statistics Bureau of Guangzhou |access-date=February 8, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150323054815/http://www.blayney.nsw.gov.au/ArticleDocuments/329/3h%20-%20Hobbys%20Yards%20Heritage%20Items.pdf.aspx |archive-date=March 23, 2015}}&lt;/ref&gt;
|elevation_m = 21
|elevation_footnotes =
|population_total = 18.676.605
|population_as_of = 2020 štetje
|population_footnotes =&lt;ref&gt;[https://www.citypopulation.de/en/china/guangdong/admin/ &quot;China: Guăngdōng (Prefectures, Cities, Districts and Counties)&quot;]. City Population. Archived from the original on June 29, 2020. Retrieved September 19, 2021.&lt;/ref&gt;
|population_density_km2 = auto
|population_urban = 26.940.000
|population_urban_footnotes = 
|population_metro = 32.623.413
|population_metro_footnotes = 
|population_demonym = Guangdžovčan/ka&lt;br /&gt;Kantonec, Kantonka
|Dialects       = [[kantonščina]]
|timezone = [[kitajski standardni čas]]
|utc_offset = +8
|latd=  23 |latm= 08 |latNS= N
|longd=113 |longm=16 |longEW=E
|postal_code_type = Poštna številka
|postal_code = 510000
|area_code = +86 (0)20
|blank_name =BDP{{normal|(2025)}}&lt;ref name=&quot;chinanews.com.cn&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.chinanews.com.cn/cj/2022/01-25/9661144.shtml|title=2021年广州GDP达28231.97亿元 同比增8.1%|website={{lang|zh|中国新闻网|italics=no}}|trans-title=Guangzhou's GDP reached 2,823.197 billion yuan in 2021, up 8.1% based on yearly growth|access-date=January 26, 2022|archive-date=January 26, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220126150919/http://www.chinanews.com.cn/cj/2022/01-25/9661144.shtml|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|blank_info  = 2025
|blank1_name = &amp;nbsp;- Skupaj
|blank1_info = [[Renminbi|CN¥]]3,2 trilijona&lt;br&gt;(US$460 mrd)
|blank2_name = &amp;nbsp;- Per capita
|blank2_info = CN¥171.546&lt;br&gt;(US$24.626)
|blank5_name = [[Kitajske registrske tablice|Registrske tablice]]: predpona
|blank5_info = {{lang|zh-cn|粤}}A
|blank6_name = Rastlina
|blank6_info = [[Bombax ceiba]]
|blank7_name = Ptič
|blank7_info = [[Garrulax canorus]]
|website     = {{url|english.gz.gov.cn}}
}}

'''Guangdžov''' ({{zh|s=广州|t=廣州|p=Guangzhou}}; {{IPA-yue|kʷɔ̌ːŋ.tsɐ̂u}} &lt;small&gt;ali&lt;/small&gt; {{IPA-yue|kʷɔ̌ːŋ.tsɐ́u||Yue-gwong2zau1.opus}}, {{IPA-cmn|kwàŋ.ʈʂóu|-|Guangzhou pronunciation.ogg}}), poznan tudi kot '''Kanton'''&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia |title=Canton |dictionary=[[Lexico]] UK English Dictionary UK English Dictionary |publisher=Oxford University Press |url=http://www.lexico.com/definition/Canton |archive-url=https://web.archive.org/web/20200814003607/https://www.lexico.com/definition/canton |archive-date=August 14, 2020 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in alternativno romaniziran kot '''Kvangčov'''&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Guangzhou |title=Guangzhou |author-last1=Kuo|author-first1=Ping-chia|author-last2=Zhong|author-first2=Gong-fu|display-authors=etal|encyclopedia=Encyclopædia Britannica |publisher=Encyclopædia Britannica, Inc. |access-date=April 27, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190321104939/https://www.britannica.com/place/Guangzhou |archive-date=March 21, 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;  je glavno in največje mesto province [[Guangdong]] na jugu Kitajske.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Illuminating China's Provinces, Municipalities and Autonomous Regions |url=http://www.china.org.cn/english/features/43575.htm |publisher=PRC Central Government Official Website |access-date= May 17, 2014 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140619213210/http://www.china.org.cn/english/features/43575.htm |archive-date=June 19, 2014}}&lt;/ref&gt; Mesto, ki leži ob [[Biserna reka|Biserni reki]], približno 120 kilometrov severozahodno od [[Hongkong]]a in 145 kilometrov severno od [[Makav]]a, ima več kot 2200-letno zgodovino in je bilo pomembna končna točka [[svilna pot|svilne poti]].&lt;ref&gt;{{cite web |script-title=zh:海上丝绸之路的三大著名港口 |trans-title=The three major famous ports of the Maritime Silk Road|url=http://history.people.com.cn/n/2014/0520/c385134-25040938.html |publisher=People.cn |access-date=May 20, 2014 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160603070339/http://history.people.com.cn/n/2014/0520/c385134-25040938.html |archive-date=June 3, 2016}}&lt;/ref&gt;

Pristanišče Guangdžov deluje kot prometno središče. Je tudi eno od treh največjih kitajskih mest.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Tourism Administration of Guangzhou Municipality |url=http://www.visitgz.com/en/About%20Guangzhou/Introduction/280318.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100906143754/http://www.visitgz.com/en/About%20Guangzhou/Introduction/280318.html |archive-date=September 6, 2010 |access-date=March 21, 2010 |website=visitgz.com}}&lt;/ref&gt; Dolgo časa je bilo to edino kitajsko pristanišče, dostopno Evropejcem. Med [[prva opijska vojna|prvo opijsko vojno]] so ga zavzeli Britanci, po vojni pa je mesto izgubilo svoj monopolni položaj. Posledično je trgovinski promet prešel v druga pristanišča, kot sta Hongkong in [[Šanghaj]], vendar je Guangdžov še naprej deloval kot pomembno trgovsko središče Kitajske.&lt;ref&gt;{{Cite journal |doi=10.1080/03088839.2020.1802785 |title=The Southampton system: A new universal standard approach for port-city classification |year=2020 |last1=Roberts |first1=Toby |last2=Williams |first2=Ian |last3=Preston |first3=John |journal=Maritime Policy &amp; Management |volume=48 |issue=4 |pages=530–542 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Guangdžov je središče širšega območja zaliva Guangdong-Hongkong-Makav (''Greater Bay Area''), ki je najbolj naseljeno strnjeno [[metropolitansko območje]] na svetu. Območje se razteza na sosednja mesta, kot so Fošan, Dongguan, Džongšan, [[Šenžen]], deli mest Džjangmen in Huidžov ter Džuhai in Makav, s čimer tvori urbano aglomeracijo s približno 70 milijoni prebivalcev.&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.citypopulation.de/en/world/agglomerations/ |title=Major Agglomerations of the World |website=City Population |access-date=January 18, 2021 |archive-date=June 12, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612140057/https://www.citypopulation.de/world/Agglomerations.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Je tudi del gospodarskega območja [[delta Biserne reke|delte Biserne reke]]. Upravno ima mesto status podprovince&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.docin.com/p-51864614.html |script-title=zh:中央机构编制委员会印发《关于副省级市若干问题的意见》的通知.|language=zh|trans-title=The Central Institutional Organization Commission on Issuing the &quot;Opinions on Several Issues Regarding Sub-provincial Cities&quot;|others=中编发[1995]5号 |website=docin.com |date=February 19, 1995 |access-date=May 28, 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140529084536/http://www.docin.com/p-51864614.html |archive-date=May 29, 2014}}&lt;/ref&gt; in je eno od devetih kitajskih nacionalnih osrednjih mest.&lt;ref&gt;{{cite news |script-title=zh:全国乡镇规划确定五大中心城市 |url=http://gcontent.oeeee.com/b/15/b1563a78ec593375/Blog/300/19c802.html |newspaper=Southern Metropolitan Daily |date=February 9, 2010 |access-date=July 29, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130731074914/http://gcontent.oeeee.com/b/15/b1563a78ec593375/Blog/300/19c802.html |archive-date=July 31, 2013}}&lt;/ref&gt; V poznih 1990-ih in na začetku novega tisočletja so se državljani držav podsaharske Afrike, ki so se sprva naselili na Bližnjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji, v velikem številu preselili v Guangdžov kot odziv na azijsko finančno krizo v letih 1997 in 1998.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Mensah Obeng |first=Mark Kwaku |date=2018 |title=Journey to the East: a study of Ghanaian migrants in Guangzhou, China |journal=Canadian Journal of African Studies |volume=53 |pages=67–87 |doi=10.1080/00083968.2018.1536557 |s2cid=149595200}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 so notranji migranti iz drugih kitajskih provinc predstavljali 40 % celotnega prebivalstva Guangdžova. Ima enega najdražjih nepremičninskih trgov na Kitajskem.&lt;ref name=&quot;cnd&quot;&gt;{{cite news |last1=Cheng |first1=Andrew |last2=Geng |first2=Xiao |date=April 6, 2017 |title=Unlocking the potential of Chinese cities |newspaper=China Daily |url=http://usa.chinadaily.com.cn/epaper/2017-04/06/content_28819204.htm |url-status=dead |access-date=September 28, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170928150228/http://usa.chinadaily.com.cn/epaper/2017-04/06/content_28819204.htm |archive-date=September 28, 2017}}&lt;/ref&gt; Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2020 je na obsežnem upravnem območju mesta živelo 18.676.605 ljudi (kar je 47-odstotno povečanje glede na popis iz leta 2010); od tega jih je 16.492.590 prebivalo v devetih mestnih okrožjih (v vseh razen v okrožjih Conghua in Zengčeng). Zaradi svetovnih omejitev potovanj ob začetku pandemije covida-19 je mednarodno letališče Guangdžov Baijun, glavno letališče mesta, leta 2020 za kratek čas postalo letališče z največjim prometom potnikov na svetu.&lt;ref&gt;{{cite web|first1=Kenji|last1=Kawase|date=January 25, 2021|title=China's Guangzhou airport crowns itself the world's busiest for 2020|website=[[Nikkei Asia]]|publisher=Nikkei Inc|url=https://asia.nikkei.com/Business/Transportation/China-s-Guangzhou-airport-crowns-itself-the-world-s-busiest-for-2020|access-date=February 14, 2021|archive-date=February 2, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210202113324/https://asia.nikkei.com/Business/Transportation/China-s-Guangzhou-airport-crowns-itself-the-world-s-busiest-for-2020|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Guangdžov je po številu mestnih prebivalcev peto največje mesto na Kitajskem, takoj za [[Šanghaj]]em, [[Peking]]om, Šenženom in [[Čongčing]]om.&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |date=November 18, 2022 |title=Top 10 Chinese cities by urban resident population |url=https://investinchina.chinadaily.com.cn/s/202211/18/WS637ae2d5498ea274927a8d20/top-10-chinese-cities-by-urban-resident-population.html |access-date=November 26, 2022 |website=China Daily |archive-date=March 30, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230330203254/https://investinchina.chinadaily.com.cn/s/202211/18/WS637ae2d5498ea274927a8d20/top-10-chinese-cities-by-urban-resident-population.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V sodobnem gospodarstvu je Guangdžov najbolj znan po svojem letnem Kantonskem sejmu (''Canton Fair''), ki je najstarejši in največji trgovski sejem na Kitajskem.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Jin |first1=Xin |last2=Weber |first2=Karin |title=The China Import and Export (Canton) Fair: Past, Present, and Future |journal=Journal of Convention &amp; Event Tourism |date=September 16, 2008 |volume=9 |issue=3 |pages=221–234 |doi=10.1080/15470140802325863 |s2cid=153995277 |hdl=10397/8520 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt; Revija Forbes je Guangdžov tri leta zapored (2013–2015) uvrstila na prvo mesto med poslovnimi mesti na celinski Kitajski.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Guangzhou tops best mainland commercial cities rankings |publisher=chinadaily |date=December 16, 2014 |url=http://www.chinadaily.com.cn/china/2014-12/16/content_19100719.htm |access-date= February 1, 2016 |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20160824022447/http://www.chinadaily.com.cn/china/2014-12/16/content_19100719.htm |archive-date= August 24, 2016}}&lt;/ref&gt; Mesto se uvršča v kategorijo »Alpha« (globalna mesta prve kategorije), skupaj s [[San Francisco]]m in [[Stockholm]]om.&lt;ref&gt;{{cite web |title=GaWC - The World According to GaWC 2020 |url=https://www.lboro.ac.uk/microsites/geography/gawc/world2020t.html |access-date=June 12, 2022 |website=www.lboro.ac.uk |archive-date=June 12, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220612112616/https://www.lboro.ac.uk/microsites/geography/gawc/world2020t.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Je pomembno azijsko-pacifiško finančno središče, ki je bilo leta 2020 na lestvici Global Financial Centres Index uvrščeno na 21. mesto na svetu.&lt;ref name=&quot;GFCI&quot;/&gt; Guangdžov se ponaša tudi s petim največjim številom nebotičnikov na svetu. Kot pomembno mednarodno mesto je gostil številne mednarodne in nacionalne športne dogodke, med katerimi izstopajo azijske igre leta 2010, azijske paraigre leta 2010 in svetovno prvenstvo v košarki (FIBA) leta 2019. V mestu deluje 65 tujih predstavništev, s čimer je Guangdžov tretje mesto na Kitajskem po številu tujih predstavništev, takoj za Pekingom in Šanghajem. Leta 2020 je Guangzhou po podatkih lestvice Hurun Global Rich List zasedel 10. mesto na svetu in 5. mesto na Kitajskem – za Pekingom, Šanghajem, Hongkongom in Šenženom – po številu prebivalcev, ki so milijarderji.&lt;ref name=&quot;SS&quot;&gt;{{cite web |date=February 26, 2020 |title=Shimao Shenkong International Center·Hurun Global Rich List 2020 |url=https://hurun.net/EN/Article/Details?num=775CEFAE8BF8 |website=Hurun Report |access-date=January 18, 2021 |archive-date=December 21, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201221124815/https://www.hurun.net/EN/Article/Details?num=775CEFAE8BF8 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Guangdžov je eno vodilnih središč države za visoko šolstvo in akademsko raziskovanje – na svetovni lestvici zaseda šesto mesto – ter dom številnih univerz iz programa »Double First-Class«, vključno z Univerzo Sun Jatsen in univerzo SCUT (South China University of Technology).&lt;ref&gt;{{cite web |title=Nature Index 2018 Science Cities |website=Nature Index |url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2018-science-cities/global-city-map |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201002014918/https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2018-science-cities/global-city-map |archive-date=October 2, 2020 |access-date=September 22, 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=ShanghaiRanking's Best Chinese Universities Ranking |url=https://www.shanghairanking.com/rankings/bcur/2025 |access-date=November 23, 2025 |website=www.shanghairanking.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |date=October 26, 2021 |title=US News Best Global Universities Rankings in Guangzhou |url=https://www.usnews.com/education/best-global-universities/search?city=guangzhou |url-status=live |access-date=October 30, 2021 |website=U.S. News &amp; World Report |archive-date=October 30, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211030111407/https://www.usnews.com/education/best-global-universities/search?city=guangzhou}}&lt;/ref&gt;

== Toponimija ==
[[File:Wuxian Xiadong.jpg|thumb|left|157px|Upodobitev Jame petih nesmrtnikov (Grotto of the Five Immortals), taoističnega templja, zgrajenega okoli petih kamnov, po katerih je Guangzhou dobil vzdevek »Mesto ovnov«]]
{{Transliteration|zh|Guǎngzhōu}} je uradni zapis kitajskega imena {{zhi|s=广州}} v latinici (po mandarinski kitajščini). Ime mesta izhaja iz starodavnega okrožja Guǎng, potem ko je mesto postalo njegov upravni sedež. Znak {{linktext|lang=zh-Hant|廣}} oziroma {{linktext|lang=zh-Hans|广}} pomeni »širok« ​​ali »prostran«.

Preden je mesto dobilo sedanje ime, se je imenovalo Panju (Punyü; {{linktext|lang=zh-Hant|番禺}}); to ime danes nosi eno od mestnih okrožij nedaleč od središča Guangdžova. Izvor imena ni povsem jasen; obstaja enajst različnih razlag,&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.gz.gov.cn/gzgov/472/201907/e86edd6a7d684bc3b9c1d784b3b156c5/files/3bfe7fff804e4b0fba0a4755f516a2c1.pdf |script-title=zh:番禺求证 }}&lt;/ref&gt; med drugim tudi ta, da se je ime nanašalo na dve lokalni gori.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Xu |first=Jian |author-link=Xu Jian (Tang dynasty) |year=c. 720 |script-title=zh:初學記 |trans-title=Chuxueji, Records for Initial Studies |language=zh-Hant}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |script-title=zh:中国古今地名大词典 |year=2005 |location=Shanghai |publisher=Shanghai Cishu Press |page=2901}}&lt;/ref&gt; Mesto je bilo v preteklosti znano tudi kot Guangdžov Fu ali Guangfu, kar je odražalo njegov status središča okrožja. Slednje ime je bilo podlaga za poimenovanje Khanfu ({{lang|ar|خانفو}}), pod katerim so mesto poznali srednjeveški perzijski učenjaki, kot sta bila [[Al-Masudi]] in Ibn Khordadbeh.&lt;ref&gt;{{cite book |first=H. |last=Yule |title=Cathay and the Way Thither |volume=I |location=London |publisher=Hakluyt Society |year=1916}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |first1=Kees |last1=Versteegh |author2=Mushira Eid |title=Encyclopedia of Arabic Language and Linguistics |volume=I |year=2005 |publisher=Brill |isbn=9789004144736 |pages=378 }}&lt;/ref&gt; V času dinastije Južni Han so mesto preimenovali v Šingvang Fu ({{lang-zh|labels=no|t=興王府}}).&lt;ref&gt;{{cite book |author=Ng Wing Chung |title=The Rise of Cantonese Opera |publisher=University of Illinois Press |year=2015 |page=31  |isbn=9780252097096}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last=Chin |first=Angelina |title=Bound to Emancipate: Working Women and Urban Citizenship in Early Twentieth-Century China and Hong Kong |publisher=Rowman &amp; Littlefield |year=2012 |page=202 |isbn=9781442215610}}&lt;/ref&gt;

Kitajska okrajšava za Guangdžov je {{linktext|lang=zh|穗}} (izgovori se ''Seoi6'' v kantonščini in ''Suì'' v mandarinščini) – čeprav je oznaka na avtomobilskih registrskih tablicah, tako kot za preostali del province, {{linktext|lang=zh-Hans|粤}} – in izhaja iz vzdevka »Mesto riža« ({{linktext|lang=zh|穗城}}). Mesto že dolgo nosi vzdevek »Mesto ovnov« ({{linktext|lang=zh|羊城}}) ali »Mesto petih ovnov« ({{linktext|lang=zh|五羊城}}); ime izhaja iz petih kamnov v starem Templju petih nesmrtnikov, za katere pravijo, da so bili ovni (ali koze), na katerih so jahali taoistični kulturni junaki, ki naj bi v času ustanovitve mesta na tem območju uvedli gojenje riža.ref&gt;{{cite book |year=1834 |title=The Chinese Repository |volume=II |edition=2nd |publisher=Kraus }}&lt;/ref&gt; Iz iste zgodbe izhaja tudi starejše ime »Mesto nesmrtnikov« ({{linktext|lang=zh|仙城}}/{{lang|zh|五仙城}}). Novejši vzdevek »Mesto rož« ({{linktext|lang=zh|花城}}) se običajno razume kot preprosta omemba bujnega zelenja na tem območju. 

Angleško ime »Canton« izhaja iz portugalskega izraza ''Cidade de Cantão'', ki je nastal s prepletom narečnih izgovorjav imena »Guangdong«&lt;ref&gt;{{cite book |title=Santa Barbara Portuguese Studies |volume=I–II |year=1994 |page=256 |publisher=Jorge de Sena Center for Portuguese Studies}}&lt;/ref&gt; (npr. kantonščina: ''Gwong2-dung1''). Čeprav se je prvotno in pretežno nanašalo na mesto z obzidjem, so ga nekateri avtorji občasno enačili s celotno provinco Guangdong. Ime je bilo sprejeto kot uradna oblika zapisa mesta Guangdžov v sistemu romanizacije za poštne zemljevide in je ostalo v veljavi do preimenovanja mesta v »Guangdžov«. Kot pridevnik se še vedno uporablja za opis prebivalcev, jezika, kulinarike in kulture mesta Guangzhou ter okoliške regije Lianguang. V 19. stoletju se je mesto imenovalo »Kvang-čov foo«.{{sfnp|''EB''|1878|p=37}}

== Zgodovina ==
=== Prazgodovina ===
[[File:Si lü yu yi.JPG|thumb|right|180px|Žadasta pogrebna obleka Zhao Moja v Muzeju kralja Nanjueja v Guangdžovu]]

Pred osvojitvijo s strani dinastije Han je območje današnjega Guangdžova naseljevalo domorodno, nekitajsko prebivalstvo, znano pod skupnim imenom Baijue.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Guangzhou - History |url=https://www.britannica.com/place/Guangzhou/History |website=Encyclopædia Britannica }}&lt;/ref&gt;

Naselbina, danes znana kot Nanvučeng, je na tem območju obstajala že okoli leta 1100 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{citation |last=Short |first=John R. |title=Human Settlement |page=212 |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |date=1992}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{citation |editor=Peter Haggett |title=Encyclopedia of World Geography |volume=20: ''China and Taiwan'' |publisher=Marshall Cavendish |page=2844}}&lt;/ref&gt; Nekateri tradicionalni kitajski zgodovinski viri ustanovitev Nanvučenga umeščajo v čas vladavine kralja Nana iz [[dinastija Džov|dinastije Džov]]&lt;ref name=&quot;anatomy&quot;&gt;{{harvp|Gray|1875|p=1–2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;acc&quot;&gt;{{harvp|''ACC''|1845|p= 82}}&lt;/ref&gt; (vladal je med letoma 314 in 256 pr. n. št.). Pravijo, da je naselbina obsegala le malo več kot utrdbo iz bambusa in blata.

=== Nanjue ===
Guangdžov, takrat znan kot Panju, je bil ustanovljen na vzhodnem bregu Biserne reke leta 214 pr. n. št.{{sfnp|''EB''|1878|p=37}} Ladje pod poveljstvom trgovcev so na obalo južne Kitajske priplule že v pozni antiki. Ohranjeni zapisi iz obdobja [[dinastija Tang|dinastije Tang]] potrjujejo, da so prebivalci Panjuja sodelovali pri številnih trgovskih odpravah. Zapisi o tujih trgovskih ladjah segajo vse do poznega 20. stoletja.&lt;ref&gt;{{cite book |author1=Michael Sheridan |title=The Gate to China: A New History of the People's Republic and Hong Kong |publisher=Oxford University Press |year=2021 |page=11 |isbn=9780197576236}}&lt;/ref&gt;

Panju je bil sedež poveljstva Nanhai v okviru cesarstva Čin in je služil kot oporišče za prvo invazijo na ozemlja ljudstva Baijue v južni Kitajski. Legende pravijo, da so bili vojaki v Panjuju tako budni, da tri leta niso slekli svojih oklepov.&lt;ref&gt;{{harvp|Gray|1875|p=3}}&lt;/ref&gt; Po padcu [[dinastija Čin|dinastije Čin]] je general Džao Tuo ustanovil kraljestvo Nanjue in leta 204 pr. n. št. Panju določil za njegovo prestolnico. Kraljestvo je ohranilo neodvisnost v času spopadov med državama Ču in Han, čeprav je Džao leta 196 pr. n. št. dosegel priznanje svoje neodvisnosti v zameno za simbolično podreditev dinastiji Han.&lt;ref&gt;{{citation |last=Taylor |first=Keith Weller |title=The Birth of Vietnam |page=24 |location=Berkeley |publisher=University of California Press |date=1991}}&lt;/ref&gt; Arheološke najdbe kažejo, da je bil Panju pomembno trgovsko središče: poleg predmetov iz osrednje Kitajske so arheologi odkrili tudi ostanke, ki izvirajo iz jugovzhodne Azije, Indije in celo Afrike.&lt;ref&gt;{{cite book |author-first2=Susan N. |author-last2=Erickson |author-last1=Yi |author-first1=Song-mi |author-first3=Michael |author-last3=Nylan |chapter=The Archaeology of the Outlying Lands |editor-first1=Michael|editor-last1=Nylan|editor-first2=Michael|editor-last2=Loewe |title=China's Early Empires: A Re-appraisal|date=2010 |page=163}}&lt;/ref&gt; Džao Tuoja sta nasledila Džao Mo in nato Džao Jingči. Po smrti Džao Jingčija leta 115 pr. n. št. je bil za naslednika imenovan njegov mlajši sin Džao Šing, kar je bilo v nasprotju s kitajskim načelom dedovanja po pravici prvorojenstva. Do leta 113 pr. n. št. ga je njegova kitajska mati, vdova cesarica Džju ({{lang|zh|{{linktext|樛}}}}), prepričala, da je Nanjue podredil cesarstvu Han kot njegov uradni del. Domači predsednik vlade Lü Džja je izvedel državni udar ter ubil odposlance dinastije Han, kralja, njegovo mater in njihove privržence.{{sfnp|Yü|1987|p=453}} V uspešni zasedi so nato uničili sile dinastije Han, poslane, da bi ga aretirale. Cesar Vu iz dinastije Han se je počutil užaljenega in sprožil obsežno vojaško operacijo na rekah in morju: šest vojsk pod poveljstvom Lu Bodeja in Jang Puja&lt;ref&gt;{{citation |last1=Morton |first1=W. Scott |last2=Lewis |first2=Charlton M. |date=2004 |title=China: Its History and Culture, ''4th ed.''  |publisher=McGraw-Hill |isbn=9780071412797 |page=56}}&lt;/ref&gt; je zavzelo Panju in do konca leta 111 pr. n. št. priključilo Nanjue.{{sfnp|Yü|1987|p=453}}

=== Cesarska Kitajska ===
[[File:Canton c. 1800.jpg|thumb|right|Kanton v začetku 19. stoletja]]
[[File:Whampoa Anchorage.jpg|thumb|right|Pogled na Padžov leta 1810]]

Po vključitvi v okvir dinastije Han je Panju postal prestolnica province. Leta 226 n. št. je postal sedež prefekture Guang, po kateri je dobil svoje sodobno ime. ''Stara knjiga o dinastiji Tang'' opisuje Guangdžov kot pomembno pristanišče v južni Kitajski.&lt;ref&gt;刘煦.旧唐书·王方庆传〔M〕.北京：中华书局，1975&lt;/ref&gt; Bližnji vzhod in Kitajsko so povezovale neposredne poti, kar dokazujejo zapisi kitajskega ujetnika, ki se je vrnil domov iz Iraka dvanajst let po tem, ko so ga zajeli v bitki pri Talasu.&lt;ref&gt;{{citation |script-title=zh:杜佑.通典 |volume=卷191〔M〕 |location=Beijing |publisher=中华书局 |year=1984}}&lt;/ref&gt; Odnosi so bili pogosto napeti: medtem ko je Kitajsko pretresal upor An Lušana, so arabski in perzijski pirati&lt;ref name=&quot;IH&quot;&gt;{{cite book |title=Atlas of Islamic History |last1=Sluglett |first1=Peter |last2=Currie |first2=Andrew |publisher=Routledge |year=2014 |isbn=9781138821309 |page=81}}&lt;/ref&gt; 30. oktobra 758 oplenili mesto;&lt;ref name=&quot;bret&quot;&gt;{{citation |title=On the Knowledge Possessed by the Ancient Chinese of the Arabs and Arabian Colonies and Other Western Countries, Mentioned in Chinese Books |first=E. |last=Bretschneider |year=1871 |publisher=Trübner &amp; Co. |page=10 |hdl=2027/hvd.32044019826502 |hdl-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;welsh&quot;&gt;{{citation |first=Frank |last=Welsh |author-link= |editor=Maya Rao |year=1974 |title=A Borrowed Place: The History of Hong Kong |isbn=9781568361345 |page=13| publisher=Kodansha International}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;need&quot;&gt;{{citation |first=Joseph |last=Needham |author-link=|title=Science &amp; Civilisation in China |year=1954 |volume=I |page=179 |publisher=Cambridge University Press}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sima&quot;&gt;{{cite book |author-link= |last=Sima |first=Guang |author-mask=Sima Guang |title=Zizhi Tongjian ''Comprehensive Mirror to Aid in Government''}}&lt;/ref&gt; v maščevanje so kitajski uporniki med pokolom v Jangdžovu (leta 760) pobili na tisoče Arabcev in Perzijcev. Leta 878 je kitajski upornik Huang Čao v pokolu v Guangdžovu pobil približno 200.000 Arabcev, Perzijcev in drugih tujcev ter tamkajšnje Jude, kristjane in Parse.&lt;ref name=&quot;guy&quot;&gt;{{citation |last=Guy |first=John |year=1986 |title=Oriental Trade Ceramics in South-East Asia, Ninth to Sixteenth Centuries: With a Catalogue of Chinese, Vietnamese and Thai Wares in Australian Collections |page=7 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=9780195825930}}&lt;/ref&gt; Po uničenju je bilo pristanišče petdeset let zaprto.

V [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobju petih dinastij in desetih kraljestev]], ki je sledilo propadu dinastije Tang, je guverner pozne dinastije Liang, Liu Jan, izkoristil svoje oporišče v Panjuju za ustanovitev cesarstva »Veliki Jue« oziroma »Južni Han«, ki je obstajalo med letoma 917 in 971. V tem obdobju je regija dosegla znaten kulturni in gospodarski napredek. Zapisi iz obdobja med 10. in 12. stoletjem pričajo, da velike tuje skupnosti niso bile sestavljene le iz moških, temveč so vključevale tudi »perzijske ženske«.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Memoirs of the Research Department of the Toyo Bunko (Oriental Library), ''No. 2'' |year=1928 |publisher=Toyo Bunko |page=34}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |title=Les Persans à l'Extrémité Orientale de la Route Maritime (IIe A.E. -XVIIe Siècle) |journal=Archipel |last=Lombard-Salmon |first=Claudine |year=2004 |volume=68 |page=40 |doi=10.3406/arch.2004.3830}}&lt;/ref&gt; Po besedah ​​Odorika iz Pordenoneja je bil Guangdžov po površini velik kot tri [[Benetke]], po obsegu obrtne proizvodnje pa je tekmoval s celotno Italijo. Omenil je tudi velike količine [[ingver]]ja ter velike gosi in kače.{{sfn|Yule|2002|p=121}} Guangdžov je v 14. stoletju med svojim potovanjem po svetu obiskal tudi maroški popotnik [[Ibn Batuta]].{{sfnp|Dunn|1986|p=259}} Podrobno je opisal postopek, po katerem so Kitajci v pristaniških ladjedelnicah gradili svoje velike ladje.&lt;ref&gt;{{lang|ar|تحفة النظار في غرائب الأمصار وعجائب الأسفار,ابن بطوطة,ص 398}}&lt;/ref&gt;

Kmalu po tem, ko je cesar [[Hongvu]] razglasil ustanovitev [[dinastija Ming|dinastije Ming]], je opustil svojo prejšnjo podporo zunanji trgovini in uvedel prvo v nizu prepovedi pomorske trgovine (''haijin'').{{sfnp|Von Glahn|1996|p=90}} Te so prepovedovale zasebno zunanjo trgovino, pri čemer je trgovcu grozila smrtna kazen, njegovi družini in sosedom pa izgnanstvo.{{sfnp|Li|2010|p=3}} Prejšnje pomorske uprave v mestih Guangdžov, Čuandžov in Ningbo so bile leta 1384 ukinjene, zakonita trgovina pa je bila omejena na delegacije, ki so prinašale ali odnašale tribut v stikih z uradnimi predstavniki tujih vlad.{{sfnp|Von Glahn|1996|p=91}}

Po portugalski osvojitvi sultanata Malaka je [[Rafael Perestrello]] leta 1516 kot potnik na lokalni [[džunka|džunki]] odpotoval v Guangdžov.{{sfnp|''Knight's''|1841|p=135}} Njegovo poročilo je spodbudilo Fernãa Piresa de Andradeja, da je naslednje leto z osmimi ladjami odplul v to mesto, vendar so De Andradejevo raziskovanje razumeli kot vohunjenje, njegov brat Simão in drugi pa so poskušali vzpostaviti monopol nad trgovino, pri čemer so zasužnjevali kitajske ženske in otroke, se ukvarjali s piratstvom ter utrjevali otok Tamão.{{sfnp|Wills|1998|pp=337–338}}{{sfnp|Cortesao|1944|p= xxxvii}} Krožile so celo govorice, da Portugalci jedo otroke.&lt;ref name=&quot;sjay&quot;&gt;{{citation |page= 130 |last=Subrahmanyam |first=Sanjay |title=The Portuguese Empire in Asia, 1500–1700: A Political and Economic History |publisher=Wiley Blackwell |isbn=9781118274026 |date=March 7, 2012 }}&lt;/ref&gt; Oblasti v Guangdžovu so dobile nalogo, da jih preženejo:{{sfnp|Dutra &amp; al.|1995|p=426}} Portugalce so premagale v bitki pri Tunmenu in v zalivu Šikao; diplomatsko odpravo so zadržale kot talce v neuspešnem poskusu pritiska za ponovno vzpostavitev oblasti malaškega sultana, ki je veljal za vazala dinastije Ming;] ​​po tem, ko so jih vklenili v lesene ovratnice (''cangue'') in jih zadrževali večino leta, pa so 23 ljudi naposled usmrtili z metodo ''lingči'' (počasno rezanje na koščke).{{sfnp|Cortesao|1944|p=xliv–v}} S pomočjo lokalnih piratov so nato »Folangji« (Portugalci) izvajali tihotapljenje v Makav, Lampacau in na otoku sv. Janeza (danes Šangčuan), dokler Leonel de Sousa ni legaliziral njihove trgovine s podkupninami admiralu Vang Boju ({{lang|zh|{{linktext|汪|柏}}}}) in s sklenitvijo portugalsko-kitajskega sporazuma leta 1554. Portugalci so se zavezali, da ne bodo gradili utrdb in da bodo plačevali carinske dajatve;{{sfnp|Wills|1998|p=343}} tri leta pozneje, potem ko so Kitajcem pomagali pri zatrtju njihovih nekdanjih zaveznikov – piratov, so Portugalci dobili dovoljenje, da svoje blago skladiščijo v Makavu namesto v samem Guangdžovu.&lt;ref name=&quot;heyporter&quot;&gt;{{citation |last=Porter |first=Jonathan |date=1996 |title=Macau, the Imaginary City: Culture and Society, 1557 to the Present |publisher=Westview Press |isbn=9780813337494}}&lt;/ref&gt;
[[File:Nieuhof-Ambassade-vers-la-Chine-1665 0744-2.tif|thumb|right|Johan Nieuhofa domišljijski zemljevid »Cantona« iz leta 1665&lt;ref&gt;{{citation |last=La Carpentier |first=Jean-Baptiste |author-link= |title=L'Ambassade de la Compagnie Orientale des Provinces Unies vers l'Empereur de la Chine ''Embassy of the United Provinces' East India Company to the Emperor of China'' |date=1655 |language=fr}}&lt;/ref&gt; izdelan na podlagi posrednih pričevanj v času, ko je bil Evropejcem vstop v obzidano mesto še prepovedan.]]

Oktobra 1646 je brat cesarja Longvuja, DŽu Jujue, po morju pobegnil v Guangdžov, zadnjo trdnjavo cesarstva Ming. 11. decembra se je razglasil za cesarja Šaovuja, pri čemer si je cesarske insignije izposodil pri lokalnih gledaliških skupinah. Vodil je uspešen napad na svojega bratranca Džu Joulanga, a so ga odstavili in usmrtili 20. januarja 1647, ko je Li Čengdong ({{lang|zh|{{linktext|李|成|棟}}}}), ​​prebežnik iz tabora Mingov, v imenu dinastije Čing zavzel in oplenil mesto.{{sfnp|Wakeman|1985|p=738}}

Maja 1648 se je Li Čengdong uprl dinastiji Čing in izrazil zvestobo Južnim Mingom, s čimer je Guangdžov postal oporišče za ponovni vzpon sil, zvestih dinastiji Ming, v južni Kitajski. 24. novembra 1650, po dolgotrajnem obleganju med osvajanjem južne Kitajske s strani dinastije Čing, so sile Šang Kešija zavzele Guangdžov in izvedle obsežen pokol privržencev dinastije Ming ter civilistov, pri čemer je bilo ubitih do 70.000 ljudi.{{sfn|Wakeman|1985|pp=767–768}}

[[Dinastija Čing]] je postala nekoliko bolj naklonjena zunanji trgovini, potem ko je leta 1683 prevzela nadzor nad Tajvanom. Vrnili so se Portugalci iz Makava in Španci iz [[Manila|Manile]], pa tudi zasebni muslimanski, armenski in angleški trgovci. Med letoma 1699 in 1714 sta francoska in [[britanska Vzhodnoindijska družba]] vsako leto poslali po eno ali dve ladji;{{sfnp|Gunn|2011|p=[https://books.google.com/books?id=E10tnvapZt0C&amp;pg=PA208 208]}} avstrijska Splošna indijska družba iz Ostendeja je prispela leta 1717, [[nizozemska Vzhodnoindijska družba]] leta 1729,&lt;ref&gt;{{Citation |publisher=R. Phillips |location=London |title=An Authentic Account of the Embassy of the Dutch East-India Company, to the Court of the Emperor of China, in the years 1794 and 1795 |volume=I and II |first=Braam |last=Houckgeest |author2=Andre Everard Van ? |date=1798 |oclc=002094734}}&lt;/ref&gt; danska Azijska družba leta 1731, švedska Vzhodnoindijska družba pa leto pozneje.{{sfnp|Gunn|2011|p=[https://books.google.com/books?id=E10tnvapZt0C&amp;pg=PA208 208]}} Tem so se pridružile občasne ladje pruskih ali tržaških družb. Prva neodvisna ameriška ladja je prispela leta 1784, prva ladja iz avstralskih kolonij pa leta 1788. Do takrat je bil Guangzhou eno največjih svetovnih pristanišč, organizirano v okviru t. i. kantonskega sistema.{{sfnp|Kjellberg|1975|p=99}} Glavna izvozna izdelka sta bila [[čaj]] in [[porcelan]]. Kot stičišče trgovcev z vsega sveta je Guangdžov pomembno prispeval k vzponu sodobnega svetovnega gospodarstva. Bil je prizorišče t. i. »trinajstih faktorij« (trgovskih postojank), ki so bile med letoma 1757 in 1842 edino zakonito mesto za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti s Kitajsko.

V 19. stoletju je večina mestnih stavb štela le eno ali dve nadstropji. Vendar pa je bilo mogoče najti pomembne izjeme, kot sta bila ''Cvetlična pagoda'' pri templju Šestih banjanovcev in stražni stolp, znan kot ''Petnadstropna pagoda''. Severni griči, ki so bili pozneje urbanizirani, so bili takrat goli in prekriti s tradicionalnimi grobovi. Opečno mestno obzidje je imelo obseg približno 10 km, visoko je bilo 8 m, široko pa 6 m. Na njegovih osmih glavnih vratih in dveh vodnih vratih so podnevi stražili, ponoči pa so jih zapirali. Obzidje se je na severni strani dvigalo čez grič, na preostalih treh straneh pa ga je obdajal jarek, ki je skupaj s kanali služil kot mestni kanalizacijski sistem; plimovanje reke ga je vsak dan izpraznilo. Pregradni zid s štirimi vrati je ločeval severno »staro mesto« od južnega »novega mesta«, ki je ležalo bližje reki. Onkraj tega se je razprostiralo predmestje Šiguan (Saikvwan; »Zahodna vrata«), rečni breg pa so na dolžini približno 6 km skoraj v celoti zakrivali čolni ribičev, trgovcev in ljudstva Tanka (t. i. »ljudi s čolnov«). Običajno so imele hiše proti ulici obrnjen prodajni prostor, notranja dvorišča pa so služila kot nekakšna skladišča. Mesto je bilo del mreže signalnih stolpov, ki je bila tako učinkovita, da so sporočila lahko prenesli v Peking – oddaljen približno 1931 km – v manj kot 24 urah.{{sfnp|Kjellberg|1975|p=95}} 
[[File:Canton River, 26 May 1841.jpg|thumb|upright=.9|Guangdžov (»Canton«) in okoliški otoki Henan, Padžov, Čangdžov ter Šjaoguvei leta 1841]]
[[File:Guangzhou_dusk_panorama.jpg|thumb|right|Panoramski pogled na mesto Guangdžov ob mraku leta 2011]]

T. i. kantonski sistem trgovanja je veljal do izbruha [[prva opijska vojna|prve opijske vojne]] leta 1839. Po vrsti spopadov v delti Biserne reke so Britanci 18. marca 1841 zavzeli Kanton.{{sfnp|''Bulletins &amp;c.''|1841|p=357}} Dva meseca pozneje je potekala druga bitka za Kanton. Po sklenitvi sporazuma med dinastijo Čing in Veliko Britanijo leta 1842 je Guangdžov izgubil svoj privilegirani trgovski status, saj se je vse več pogodbenih pristanišč odpiralo za vse več držav, pogosto vključno z eksteritorialnimi območji. V času upadanja ugleda dinastije Čing in kaosa med uporom Rdečih turbanov (1854–1856) sta se ljudstvi Punti in Hakka med letoma 1855 in 1867 zapletli v vrsto medklanskih spopadov, v katerih je umrlo milijon ljudi. Lokalno kitajsko prebivalstvo je med drugo opijsko vojno (znano tudi kot vojna Arrow; 1856–1858) uničilo objekte za zunanjo trgovino. Mednarodna skupnost se je preselila na obrobje, večina mednarodne trgovine pa se je preusmerila v Šanghaj.&lt;ref&gt;John King Fairbank, ''Trade and Diplomacy on the China Coast: The Opening of the treaty ports, 1842–1854'' (Harvard U. P.) pp 267–284&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Johnathan Andrew Farris, ''Enclave to Urbanity: Canton, Foreigners, and Architecture from the Late Eighteenth to the Early Twentieth Centuries'' (2016)&lt;/ref&gt;

Koncesija za gradnjo železniške proge Guangdžov–Hankou je bila leta 1898 podeljena ameriškemu podjetju China Development Company. Podjetje je dokončalo odcep proti zahodu do mest Fošan in Sanšui, nato pa se je znašlo v diplomatski krizi, potem ko je belgijski konzorcij odkupil večinski delež, dinastija Čing pa je posledično preklicala koncesijo. J. P. Morganu je bila dosojena večmilijonska odškodnina, proga do Vučanga pa je bila dokončana šele leta 1936;&lt;ref&gt;{{citation |title=Canton–Hankow Railway |newspaper=The Sydney Morning Herald |date=June 9, 1936}}&lt;/ref&gt; celovita železniška povezava med Pekingom in Guangdžovm je bila vzpostavljena šele po dokončanju mostu čez reko Jangce v Vuhanu leta 1957.

=== Sodobna Kitajska ===
==== Revolucije ====
V poznem obdobju dinastije Čing je bil Guangdžov prizorišče revolucionarnih poskusov, kot sta bila upora v letih 1895 in 1911; ta dva sta bila predhodnika uspešne revolucije leta 1911, ki je privedla do padca dinastije Čing. Dvainsedemdeset revolucionarjev, katerih posmrtne ostanke so našli po slednjem uporu, mesto časti kot »72 mučenikov« v parku Huanghuagang (Park griča rumenih cvetov).

==== Republika Kitajska ====
Po atentatu na Song Džjaorena in poskusih Juan Šikaja, da bi z oblasti odstranil kitajsko nacionalistično stranko, se je voditelj iz Guangdonga Hu Hanmin leta 1913 pridružil drugi revoluciji proti njemu,&lt;ref&gt;{{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=EisnZHAMbqkC&amp;pg=PA298 |page=298 |contribution=Second Revolution |last=Lu |first=Fang-shang |author-mask=Lu Fang-shang |title=Modern China |editor=Wang Ke-wen |url=https://books.google.com/books?id=EisnZHAMbqkC |publisher=Garland Publishing |location=New York |date=1998 |access-date=August 31, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140611222408/http://books.google.com/books?id=EisnZHAMbqkC&amp;printsec=frontcover |archive-date=June 11, 2014 |url-status=live |isbn=9780419221609}}&lt;/ref&gt; a je moral po njenem neuspehu skupaj s [[Sun Jatsen]]om pobegniti na [[Japonska|Japonsko]]. Mesto je znova pritegnilo pozornost vse države leta 1917, ko je predsednik vlade Duan Čirui razveljavil ustavo, kar je sprožilo gibanje za zaščito ustave. Sun Jatsen je prevzel vodenje vojaške vlade v Guangdžovu, ki so jo podpirali člani razpuščenega parlamenta in vojaški poveljniki z jugozahoda. Vlada je razpadla, ko so ji vojaški poveljniki odrekli podporo. Sun je novembra 1918 pobegnil v Šanghaj, dokler ga oktobra 1920 med vojnama Juegui na položaj ni vrnil vojaški poveljnik iz Guangdonga Čen Džjongming.{{sfnp|Beck|2007}} 16. junija 1922 je bil Sun v državnem udaru odstavljen in je pobegnil na vojni ladji Jongfeng, potem ko je Čen prestopil na stran pekinške vlade pod nadzorom klika Džili. V naslednjih mesecih je Sun izvedel protinapad na Guangdong, pri čemer je zbral podpornike iz Junana in Guangšija, januarja pa je v mestu že tretjič ustanovil vlado.

Med letoma 1923 in 1926 sta Sun Jatsen in [[Kuomintang]] (KMT) mesto uporabljala kot oporišče za vodenje obnovljene revolucije na Kitajskem s ciljem poraziti vojaške poveljnike na severu. Čeprav je bil Sun sprva odvisen od oportunističnih vojaških poveljnikov, ki so ga gostili v mestu, je KMT pod vodstvom [[Čiang Kaišek]]a razvil lastno vojaško moč za uresničevanje svojih ambicij. V letih delovanja v Kantonu se je KMT preoblikoval v revolucionarno gibanje z močnim vojaškim poudarkom in ideološko zavezanostjo, kar je določilo značaj vladavine KMT na Kitajskem po letu 1927.

Leta 1924 je KMT sprejel pomembno odločitev o zavezništvu s Komunistično partijo in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. S sovjetsko pomočjo se je KMT reorganiziral po leninističnem vzoru ter zavzel stališče v prid delavcem in kmetom. Sodelovanje med KMT in KPK je bilo potrjeno na prvem nacionalnem kongresu KMT, komunistom pa je bilo naročeno, naj se pridružijo KMT. V mestu je zavezniška vlada ustanovila Izobraževalni inštitut za kmečko gibanje, ki ga je en mandat vodil [[Mao Cetung]]. Sun in njegov vojaški poveljnik Čjang sta s pomočjo sovjetskih sredstev in orožja oblikovala oboroženo silo, v kateri so delovali komunistični komisarji, kadre zanjo pa so urili na vojaški akademiji Vhampoa. Avgusta je ta nastajajoča vojska zadušila upor kantonskega trgovskega korpusa. Naslednje leto je državo zajelo protiimperialistično gibanje 30. maja, vlada KMT pa je pozvala k stavkam v Kantonu in Hongkongu. Napetosti, ki so jih spremljale množične stavke in protesti, so privedle do pokola na otoku Šaki.

Po smrti Sun Jatsena leta 1925 se je v stranki spremenilo razpoloženje do komunistov. Avgusta je bil ubit Liao Džongkai, vodja levega krila KMT, desničarski vodja Hu Hanmin – domnevni pobudnik atentata – pa je bil izgnan v Sovjetsko zvezo, s čimer je vodenje prevzel Vang Džingvej, ki je bil naklonjen komunistom. Desničarska skupina »Western Hills« (Zahodno gričevje), ki je nasprotovala širjenju komunističnega vpliva, se je zavezala, da bo komuniste izključila iz KMT. Med kantonskim državnim udarom 20. marca 1926 je Čjang utrdil svoj nadzor nad nacionalisti in njihovo vojsko ter se zoperstavil Wangu Džingveju, levemu krilu stranke, komunističnim zaveznikom in sovjetskim svetovalcem.&lt;ref&gt;{{citation |last=Van de Ven |first=Hans |date=2003 |url=https://books.google.com/books?id=tx5H_DC5V-MC |title=War and Nationalism in China: 1925–1945 |series=Studies in the Modern History of Asia |publisher=RoutledgeCurzon |location=London |isbn=978-0-415-14571-8 |pages=[https://books.google.com/books?id=tx5H_DC5V-MC&amp;pg=PA101 101 ff] |access-date=August 31, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170225071802/https://books.google.com/books?id=tx5H_DC5V-MC |archive-date=February 25, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;AhXiang1998&quot;&gt;{{citation |author=Ah Xiang |contribution-url=http://www.republicanchina.org/Zhongshan-Warship-Incident.pdf |contribution=The ''Zhongshan'' Warship Incident |title=Tragedy of Chinese Revolution |date=1998 |access-date=July 13, 2016 |archive-date=April 15, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120415103136/http://www.republicanchina.org/Zhongshan-Warship-Incident.pdf |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Do maja je odpravil civilni nadzor nad vojsko in začel severno ekspedicijo proti severnim vojaškim poveljnikom (t. i. vojaškim mogotcem). Uspeh te akcije je privedel do razkola v KMT na frakciji v Vuhanu in Nankingu ter do čistke komunistov med dogodki 12. aprila. Takoj zatem se je čistki pod vodstvom Li Džišena pridružil tudi Kanton, kar je privedlo do aretacij komunistov ter razpustitve organizacij levega krila KMT in delavskih skupin. Ko je kasneje leta 1927 Džang Fakui, general, naklonjen vuhanski frakciji, zavzel Kanton in v mestu vzpostavil oblast frakcije Vanga Džingveja, so komunisti izkoristili priložnost in sprožili vstajo v Kantonu. Ugledna komunistična vojaška poveljnika Je Ting in Je Džjanjing sta vodila neuspešno obrambo mesta. Kmalu zatem je nadzor nad mestom znova prevzel Li Džišen.

Li Džišen je bil odstavljen med vojno med Čjangom in kliko »Novi Guangši«. Do leta 1929 se je kot vladar province Guangdong uveljavil Čen Džitang. Leta 1931 je podprl razkol proti Čjangu s tem, da je v Kantonu gostil ločeno nacionalistično vlado.&lt;ref&gt;李洁之，陈济棠主粤始末，《广州文史》第三十七辑。&lt;/ref&gt; Opozicijo proti Čjangu so sestavljali voditelji KMT, kot so VWang Džingvej, Sun Fo in drugi predstavniki različnih frakcij. Mirovna pogajanja sredi oboroženega spopada so privedla do tega, da so tri frakcije ločeno izvedle 4. nacionalni kongres Kuomintanga – v Nankingu, Šanghaju in Kantonu. Čjang je odstopil z vseh položajev in dosegel politični kompromis, ki je ponovno združil vse frakcije. Čeprav je bil notranjstrankarski spor rešen, je Chen obdržal oblast, dokler ga leta 1936 ni premagal Chiang. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je mesto zaradi operacije pri Kantonu do konca decembra 1938 prišlo pod japonsko okupacijo.

=== Ljudska republika Kitajska ===
V zadnjih mesecih pred popolno zmago komunistov je Guangdžov kratek čas služil kot prestolnica republikanske vlade. Mesto je bilo zavzeto 14. oktobra 1949. Med množičnim begom prebivalstva v Hongkong in Makav so poražene nacionalistične sile med umikom razstrelile most Haizhu čez Biserno reko. [[Kulturna revolucija]] je močno zaznamovala mesto, saj so bili v tem kaotičnem obdobju uničeni številni templji, cerkve in drugi spomeniki.

[[Ljudska republika Kitajska]] je začela izvajati gradbene projekte, vključno z novimi stanovanjskimi objekti ob bregovih Biserne reke, da bi tamkajšnjim »ljudem s čolnov« (skupnosti, ki je tradicionalno živela na vodi) omogočila prehod na življenje na kopnem. Od 1980-ih sta bližina Hongkonga in povezanost s čezmorskimi Kitajci mestu omogočili, da je bilo med prvimi deležno koristi kitajskega odpiranja svetu pod vodstvom [[Deng Šjaoping]]a. Britanski pop duo ''Wham!'' je aprila 1985 v mestu izvedel koncert – drugi nastop na njihovi turneji ''Big Tour'' na Kitajskem, takoj za Pekingom – in tako postal prva zahodna pop skupina, ki je nastopila na Kitajskem.&lt;ref&gt;{{cite news |title=How Wham! brought the West to China |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/4379399.stm |work=BBC News Online |date=March 24, 2005 |access-date=March 14, 2026}}&lt;/ref&gt; K industrializaciji in gospodarskemu razvoju mesta so prispevale tudi ugodne davčne reforme v devetdesetih letih.

Območje mesta se je leta 2000 razširilo; okrožji Huadu in Panyu sta se mestu pridružili kot mestni okrožji, Conghua in Zengcheng pa kot bolj podeželska okrožja. Nekdanji okrožji Dongshan in Fangcun sta bili leta 2005 ukinjeni ter priključeni okrožjema Juešju oziroma Livan. Mesto je pridobilo območji Nanša in Luogang; prvo je nastalo z izločitvijo dela okrožja Panyu, drugo pa z združitvijo delov okrožij Baiyun, Tianhe in Zengčeng ter eksklave znotraj okrožja Huangpu. Vsekitajski ljudski kongres je januarja 2009 potrdil razvojni načrt za delto Biserne reke, 19. marca istega leta pa sta se mestni vladi Guangdžova in Fošana dogovorili o vzpostavitvi okvira za združitev obeh mest.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://news.xinhuanet.com/newscenter/2009-03/19/content_11037051.htm |title=Guangzhou and Foshan signed &quot;City Merge Cooperation Framework&quot; |publisher=News.xinhuanet.com |access-date=May 6, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090705135320/http://news.xinhuanet.com/newscenter/2009-03/19/content_11037051.htm |archive-date=July 5, 2009}}&lt;/ref&gt; Leta 2014 se je območje Luogang združilo z območjem Huangpu, okrožji Conghua in Zengčeng pa sta pridobili status mestnih okrožij.

16. junija 2022 je mesto prizadel [[tornado]] stopnje EF2, ki je povzročil obsežne izpade električne energije in prekinil napajanje mestnih linij podzemne železnice.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Awesome photo shows the nighttime monster heading for Guangzhou Metropolitan. |url=https://twitter.com/ericwang1101/status/1537426124547891200 |website=Twitter |access-date=June 19, 2022 |archive-date=June 19, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220619005557/https://twitter.com/ericwang1101/status/1537426124547891200 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Damage survey suggests that the Guangzhou tornado had EF2 peak strength and traveled 1.5 km during its 5-minute lifetime. |url=https://twitter.com/cyanidecn_/status/1537801700093792256 |website=Twitter |access-date=June 19, 2022 |archive-date=June 19, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220619005635/https://twitter.com/cyanidecn_/status/1537801700093792256 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://watchers.news/2022/06/16/major-damage-after-large-tornado-hits-guangzhou-megalopolis-guangdong-china/ |title=Major damage after large tornado hits Guangzhou megalopolis – Guangdong, China |date=June 16, 2022 |website=watchers.news |publisher=The Watchers |access-date=June 20, 2022 |archive-date=April 9, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230409132943/https://watchers.news/2022/06/16/major-damage-after-large-tornado-hits-guangzhou-megalopolis-guangdong-china/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[File:Txu-oclc-10552568-nf49-4.jpg|thumb|Zemljevid mesta Guangdžov (označenega kot KUANG-CHOU (CANTON) 廣州) in okoliške regije (AMS, 1954)]]
[[File:Tiantang Peak.jpg|thumb|Vrh Tiantang, najvišja gora v Guangdžova]]

Staro mestno jedro Guangdžova je ležalo v bližini gore Baijun na vzhodnem bregu Biserne reke (''Džudžjang''), približno 130 kilometrov od njenega izliva v [[Južnokitajsko morje]] in približno 483 km pod točko, do katere je reka plovna.{{sfnp|''EB''|1878|p=37}} Obvladovalo je bogato aluvialno ravnino [[delta Biserne reke|delte Biserne reke]], povezava z morjem pa je bila zavarovana pri prelivu Humen. Današnje mesto se razprostira na površini 7.434,4 kvadratnega kilometra na obeh bregovih reke, med 112° 57′ in 114° 03′ vzhodne zemljepisne dolžine ter 22° 26′ in 23° 56′ severne zemljepisne širine v južnem osrednjem delu province [[Guangdong]]. Biserna reka je četrta največja reka na Kitajskem.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.topchinatravel.com/china-guide/the-longest-rivers-in-china.htm |title=The longest &amp; largest rivers in China, Major rivers in China |website=topchinatravel.com |access-date=January 28, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180725183827/https://www.topchinatravel.com/china-guide/the-longest-rivers-in-china.htm |archive-date=July 25, 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Na plimskih ravninah ob rečnem ustju obstajajo ekosistemi območij plimovanja, vendar so številne od teh ravnin spremenili v kmetijske površine.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Clemens |first2=R.S. |last3=Phinn |first3=S.R. |last4=Possingham |first4=H.P. |last5=Fuller |first5=R.A. |title=Tracking the rapid loss of tidal wetlands in the Yellow Sea |journal=Frontiers in Ecology and the Environment |date=2014 |volume=12 |issue=5 |pages=267–272 |doi=10.1890/130260 |bibcode=2014FrEE...12..267M |url=https://researchonline.jcu.edu.au/60169/1/130260.pdf |access-date=September 5, 2021 |archive-date=December 7, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211207073933/https://researchonline.jcu.edu.au/60169/1/130260.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Goro Baijun danes lokalno imenujejo »mestna pljuča« ({{lang|zh-hant|{{linktext|市|肺}}}}).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.baiyunshan.com.cn/publicfiles/business/htmlfiles/bysywb/bysjj/201003/4477.html |title=Baiyun Mountain Scenic Area |publisher=Baiyunshan.com.cn |access-date=September 11, 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131008222711/http://www.baiyunshan.com.cn/publicfiles/business/htmlfiles/bysywb/bysjj/201003/4477.html |archive-date=October 8, 2013}}&lt;/ref&gt;

Nadmorska višina območja se na splošno povečuje od jugozahoda proti severovzhodu; gore tvorijo hrbtenico mesta, morje pa predstavlja njegovo čelno stran. Vrh Tiantang je najvišja točka z nadmorsko višino 1210 metrov.

=== Naravni viri ===
V Guangdžovu je 47 različnih vrst mineralov in 820 nahajališč rud, vključno z 18 velikimi in srednje velikimi nahajališči [[nafta|nafte]]. Med glavne minerale sodijo [[granit]], [[apnenec]] za proizvodnjo [[cement]]a, keramična [[glina]], [[kalij]], albit, [[sol]], mirabilit, nefelin, sienit, [[fluorit]], [[marmor]] ter mineralna in geotermalna voda. Ker mesto leži na območju južne Kitajske, bogatem z vodo, ga zaznamuje obsežno vodno površje s številnimi rekami in vodnimi sistemi, ki zavzema 10 % celotne površine mesta. Reke in potoki bogatijo pokrajino in ohranjajo stabilnost mestnega ekosistema.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://english.gz.gov.cn/gzgoven/s3616/201008/789511.shtml |title=Guangzhou International |website=english.gz.gov.cn |access-date=November 8, 2016 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161109085733/http://english.gz.gov.cn/gzgoven/s3616/201008/789511.shtml |archive-date=November 9, 2016}}&lt;/ref&gt;

==== Vodni viri ====
Glavna značilnost vodnih virov v Guangdžovu je razmeroma majhna količina lokalnih vodnih virov in razmeroma velika količina pretočnih vodnih virov. Vodne površine mesta obsegajo 74.400 hektarjev, kar predstavlja 10,05 % celotne površine mesta. Med glavne reke spadajo Beidžjang, glavni tok reke Dongdžjang, Zengdžjang, reka Liuši, reka Baini, odsek Biserne reke ter vodni poti Šičjao in Šavan. Reka Dongdžjang teče skozi mesto in se združi z Biserno reko, preden se izlije v morje. Povprečna količina lokalnih vodnih virov znaša 7,979 milijarde kubičnih metrov, od česar 7,881 milijarde kubičnih metrov predstavljajo površinske vode, 1,487 milijarde kubičnih metrov pa [[podtalnica]]. Glede na količino lokalnih vodnih virov in število stalnih prebivalcev, zabeleženo ob šestem popisu prebivalstva leta 2010, znaša količina vodnih virov 1,0601 milijona kubičnih metrov na kvadratni kilometer oziroma povprečno 628 kubičnih metrov na prebivalca, kar je polovica povprečne količine vodnih virov na prebivalca v državi. Količina pretočnih vodnih virov znaša 186,024 milijarde kubičnih metrov, kar je 23-krat več od skupne količine lokalnih vodnih virov. Ti pretočni vodni viri so skoncentrirani predvsem v južnem okrožju Vanghe in okrožju Zengčeng. Količina vodnih virov, preusmerjenih iz rek Šidžjang in Beidžjang v mesto Guangdžov, znaša 159,15 milijarde kubičnih metrov; iz reke Dongdžjang se v njen severni glavni tok preusmeri 14,203 milijarde kubičnih metrov vode, dotok iz zgornjega toka reke Zengjiang pa znaša 2,828 milijarde kubičnih metrov. Območje južnega rečnega omrežja leži na območju vpliva plimovanja, za katerega so značilni velik pretok in močan učinek plimovanja. Trije glavni izlivi Biserne reke – Humen, Džjaomen in Hongčili – se stekajo v [[estuarij]] Lingding in nato v Južnokitajsko morje južno od mesta Guangdžov. Letna količina vode pri plimi znaša 271 milijard kubičnih metrov, pri oseki pa 408,8 milijarde kubičnih metrov. Skupni letni pretok vode skozi te tri glavne izlive znaša 137,7 milijarde kubičnih metrov. Plimovanje vsako leto prinese velike količine vode, od katerih del predstavljajo sladkovodni viri, primerni za izkoriščanje.&lt;ref&gt;The website of The People's Government of Guangzhou Municipality. https://www.gz.gov.cn/m_index.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240907222736/https://www.gz.gov.cn/m_index.html |date=September 7, 2024 }}&lt;/ref&gt;

==== Biološki viri ====
Kmetijske kulture v Guangdžovu odražajo značilnosti prehodnega območja med tropi in subtropskim pasom; regija je ena najbogatejših na Kitajskem po raznolikosti sadnega drevja, ki vključuje vrste iz tropskega, subtropskega in zmernega pasu – skupno 41 družin, 82 rodov in 174 vrst oziroma več kot 500 sort (med katerimi je 55 glavnih sort [[liči]]ja). Območje je središče izvora in raznolikosti vrst, kot so liči, longan, ''Clausena lansium'' (t. i. »rumena koža«) ter črne (in bele) [[oliva|olive]]. Zelenjava je znana po kakovosti in raznolikosti; obsega 15 glavnih kategorij, 127 vrst in več kot 370 sort. Ponudba cvetja vključuje sveže rezano cvetje (cvetje, listje in veje), lončnice (cvetoče lončnice, bonsaje, rastline za gredice), okrasne sadike, užitne in zdravilne cvetlice ter cvetje za industrijsko in drugo rabo; prisotni so tudi travne površine, sadike itd. Pridelujejo se žita in tržne poljščine ter redijo živina in perutnina; pomembni so tudi vodni proizvodi in divje živali, vključno z rižem sorte ''Zengčeng Simiao'' – prvo zaščiteno sorto v mestu Guangdžov, ki je pridobila oznako geografskega porekla.&lt;ref name=&quot;gov.cn&quot;&gt;The website of The Central People's Government of the P.R.China. https://www.gov.cn/xinwen/2022-07/11/content_5700427.htm#allContent {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240327022825/https://www.gov.cn/xinwen/2022-07/11/content_5700427.htm#allContent |date=March 27, 2024 }}&lt;/ref&gt;

==== Mineralni viri ====
Geološka zgradba mesta Guangdžov je precej zapletena in nudi ugodne pogoje za mineralizacijo. Odkritih je bilo 47 vrst mineralov (vključno s podvrstami), prisotnih pa je 820 nahajališč ter 25 velikih in srednje velikih rudarskih območij. Med glavne minerale sodijo gradbeni granit, apnenec za proizvodnjo cementa, keramična glina, kalijev in natrijev glinenec, sol, mangan, nefelin in [[ortoklaz]], fluorit, marmor ter mineralna in termalna voda. Zaloge energetskih in neželeznih mineralov na tem območju so skromne, nahajališča so razpršena in majhna, kakovost surovin pa neenakomerna.&lt;ref name=&quot;gov.cn&quot;/&gt;

=== Podnebje ===
Kljub legi tik južno od severnega povratnika ima Guangdžov vlažno subtropsko podnebje (po Köppnu ''Cwa''), na katerega vpliva vzhodnoazijski [[monsun]]. Poletja so mokra, z visokimi temperaturami, visoko vlažnostjo in visokim toplotnim indeksom. Zime so mile in razmeroma suhe. Guangdžov ima dolgotrajno monsunsko obdobje, ki traja od aprila do septembra. Povprečne mesečne temperature se gibljejo od 13,8 °C januarja do 28,9 °C julija, letno povprečje pa znaša 22,4 °C. Obdobje od oktobra do decembra je zelo zmerno, hladno in vetrovno ter velja za najboljši čas za obisk.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://worldstepper-daworldisntenough.blogspot.com/2008/08/travel-china-guide-fascinating.html |title=Travel China Guide: Fascinating Guangzhou |work=[[Blogger (service)|Blogspot]] |date=August 12, 2008 |access-date= August 21, 2008 |url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20110708072658/http://worldstepper-daworldisntenough.blogspot.com/2008/08/travel-china-guide-fascinating.html |archive-date= July 8, 2011}}&lt;/ref&gt; Relativna vlažnost zraka znaša približno 76 odstotkov, letna količina padavin na širšem mestnem območju pa presega 1950 milimetrov. Mesečni delež možnega sončnega obsevanja se giblje od 17 odstotkov marca do 51 odstotkov oktobra, mesto pa letno beleži 1559 ur jasnega sončnega vremena, kar je precej manj kot v bližnjih mestih Šenžen in Hongkong. Ekstremne temperature od leta 1951 so segale od 0 °C – zabeleženo 11. februarja 1957 in 23. decembra 1999&lt;ref&gt;{{Cite web |title=广东省科学院广州地理研究所 |url=http://www.gig.gdas.ac.cn/kxcb/dlzs/t18988.html |access-date=September 28, 2024 |website=www.gig.gdas.ac.cn}}&lt;/ref&gt; – do 39,1 °C, zabeleženo 1. julija 2004;&lt;ref&gt;{{Cite web |first= |date=July 26, 2024 |title=38.2℃！广州气温创今年新高 |trans-title=38.2℃! Guangzhou's temperature hits a new high this year|url=https://www.gz.gov.cn/zt/fxbxaqdx/gg/content/post_9778105.html |access-date=September 28, 2024 |website=广州市人民政府}}&lt;/ref&gt; neuradna rekordno nizka temperatura −5,0 °C – za katero sodobni meteorologi menijo, da je dejansko znašala −3,0 °C – je bila zabeležena 18. januarja 1893, na meteorološki postaji v okrožju Huangpu, ki je začela beležiti podatke leta 1912, pa je bila 8. decembra 1934 zabeležena neuradna rekordno nizka temperatura −0,3 °C.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=中国各地城市的历史最低气温 |language=zh|trans-title=Record low temperatures in cities across China|url=https://weibo.com/ttarticle/p/show?id=2309404203050792315805 |access-date=September 13, 2024 |website=Weibo|archive-date=September 15, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240915082858/https://weibo.com/ttarticle/p/show?id=2309404203050792315805 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Zadnje sneženje v mestu je bilo zabeleženo 24. januarja 2016, kar je bilo 87 let po predzadnjem zabeleženem sneženju.&lt;ref&gt;{{cite news |script-title=zh:广州全城多处降雪 广州塔顶现厚厚积雪 |url=http://news.southcn.com/g/2016-01/24/content_141390169.htm |publisher=southcn.com |date=January 24, 2016 |access-date=January 24, 2016 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160125090429/http://news.southcn.com/g/2016-01/24/content_141390169.htm |archive-date=January 25, 2016}}&lt;/ref&gt;

== Upravna delitev ==
Guangdžov je mesto s statusom podprovince in druga najbolj naseljena upravna enota na ravni prefekture v Ljudski republiki Kitajski ter je razdeljen na 11 okrožij. Guangdžov je nadalje razdeljen na 135 podokrožij in 35 mestnih občin.
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%;&quot;
|-
! Karta
! Ime
! Poenostavljena kitajščina
! Hanju Pinjin
! Štev. prebivalcev&lt;br/&gt;(2010 štetje)&lt;ref name=&quot;2010census&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.gzstats.gov.cn/tjgb/glpcgb/201105/t20110517_25227.htm|script-title=zh:广州市2010年第六次全国人口普查主要数据公报|publisher=Statistics Bureau of Guangzhou|date=2011-05-16|language=Chinese|accessdate=2011-05-25|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110720104913/http://www.gzstats.gov.cn/tjgb/glpcgb/201105/t20110517_25227.htm|archivedate=2011-07-20}}&lt;/ref&gt;}}
! Površina&lt;br/&gt;(km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)
! Gostota&lt;br/&gt;(/km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;)&lt;ref name=&quot;2010census&quot;/&gt;
|-
|rowspan=&quot;12&quot;| &lt;div style=&quot;position: relative&quot; class=&quot;center&quot;&gt;
{{Image label begin|image=Administrative Division Guangzhou 2.png|width=450|link=}}
{{Image label|x=155|y=645|scale=450/750|text=[[Liwan District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Liwan'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=200|y=600|scale=450/750|text=[[Yuexiu District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Yuexiu'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=230|y=640|scale=450/750|text=[[Haizhu District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Haizhu'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=265|y=580|scale=450/750|text=[[Tianhe District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Tianhe'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=240|y=470|scale=450/750|text=[[Baiyun District, Guangzhou|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Baiyun'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=340|y=540|scale=450/750|text=[[Huangpu District, Guangzhou|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Huangpu'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=280|y=700|scale=450/750|text=[[Panyu District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Panyu'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=160|y=360|scale=450/750|text=[[Huadu District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Huadu'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=340|y=850|scale=450/750|text=[[Nansha, Guangzhou|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Nansha'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=500|y=440|scale=450/750|text=[[Zengcheng District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Zengcheng'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label|x=450|y=230|scale=450/750|text=[[Conghua District|&lt;span style=&quot;color: black;&quot;&gt;'''Conghua'''&lt;/span&gt;]]}}
{{Image label end}}
&lt;/div&gt;
|Okrožje Juešju
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|越秀区}}
|{{transliteration|zh|Yuèxiù Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1.157.277
|style=&quot;text-align:right;&quot;|33,80
|style=&quot;text-align:right;&quot;|34.239
|-
|Okrožje Livan
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|荔湾区}}
|{{transliteration|zh|Lìwān Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|898.204
|style=&quot;text-align:right;&quot;|59,10
|style=&quot;text-align:right;&quot;|15.198
|-
|Okrožje Haidžu
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|海珠区}}
|{{transliteration|zh|Hǎizhū Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1.558.663
|style=&quot;text-align:right;&quot;|90,40
|style=&quot;text-align:right;&quot;|17.242
|-
|Okrožje Tianhe
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|天河区}}
|{{transliteration|zh|Tiānhé Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1.432.431
|style=&quot;text-align:right;&quot;|96,33
|style=&quot;text-align:right;&quot;|14.870
|-
|Okrožje Baijun
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|白云区}}
|{{transliteration|zh|Báiyún Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|2.222.658
|style=&quot;text-align:right;&quot;|795,79
|style=&quot;text-align:right;&quot;|2793
|-
|Okrožje Huangpu
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|黄埔区}}
|{{transliteration|zh|Huángpù Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|831.600
|style=&quot;text-align:right;&quot;|484,17
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1717
|-
|Pkrožje Panju
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|番禺区}}
|{{transliteration|zh|Pānyú Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1.764.869
|style=&quot;text-align:right;&quot;|786,15
|style=&quot;text-align:right;&quot;|2245
|-
|Okrožje Huadu
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|花都区}}
|{{transliteration|zh|Huādū Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|945.053
|style=&quot;text-align:right;&quot;|970,04
|style=&quot;text-align:right;&quot;|974
|-
|Okrožje Nanša
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|南沙区}}
|{{transliteration|zh|Nánshā Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|259.899
|style=&quot;text-align:right;&quot;|527,65
|style=&quot;text-align:right;&quot;|493
|-
|Okrožje Zengčeng
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|增城区}}
|{{transliteration|zh|Zēngchéng Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1.036.731
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1616,47
|style=&quot;text-align:right;&quot;|641
|-
|Okrožje Conghua
|style=&quot;white-space:nowrap;&quot;|{{lang|zh-hans|从化区}}
|{{transliteration|zh|Cónghuà Qū}}
|style=&quot;text-align:right;&quot;|593.415
|style=&quot;text-align:right;&quot;|1974,50
|style=&quot;text-align:right;&quot;|301
|- style=&quot;background:#d3d3d3;&quot;
|colspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:center; &quot;|'''Skupaj'''
|style=&quot;text-align:right;&quot;|'''12.700.800'''
|style=&quot;text-align:right;&quot;|'''7434,40'''
|style=&quot;text-align:right;&quot;|'''1708'''
|}
== Gospodarstvo ==
Guangdžov je glavno proizvodno središče delte Biserne reke, ene vodilnih kitajskih trgovskih in proizvodnih regij. Leta 2021 je njegov BDP dosegel 2.823 milijard juanov (nominalno 444,37 milijarde USD), s čimer je postal drugo največje gospodarstvo v regiji južna in osrednja Kitajska, takoj za Šenženom.&lt;ref name=&quot;RN&quot;&gt;{{Cite web |date=February 7, 2022 |title=Decoding China's 2021 GDP Growth Rate: A Look at Regional Numbers |url=https://www.china-briefing.com/news/chinas-2021-gdp-performance-a-look-at-major-provinces-and-cities/ |access-date=September 22, 2022 |website=China Briefing News |archive-date=August 19, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220819091517/https://www.china-briefing.com/news/chinas-2021-gdp-performance-a-look-at-major-provinces-and-cities/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Nominalni BDP mesta Guangdžov je leta 2021 znašal 444,37 milijarde USD, BDP na prebivalca pa 151.162 juanov (nominalno 23.794 USD). Velja za eno najuspešnejših mest na Kitajskem. Po lestvici ''Hurun Global Rich List 2020'' se uvršča na 10. mesto na svetu in 5. mesto na Kitajskem (za Pekingom, Šanghajem, Hongkongom in Šenženom) po številu milijarderjev.&lt;ref name=&quot;SS&quot;/&gt; Študija organizacije Oxford Economics napoveduje, da se bo Guangdžov leta 2035 uvrščal med deset največjih mest na svetu po nominalnem BDP (skupaj s kitajskimi mesti Šanghaj, Peking in Šenžen),&lt;ref&gt;{{cite web|author-first1=Iman|author-last1=Ghosh|title=These will be the most important cities by 2035 | url=https://www.weforum.org/agenda/2019/10/cities-in-2035/ |access-date=November 3, 2020 |website=World Economic Forum |date=October 31, 2019 |archive-date=November 3, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201103162218/https://www.weforum.org/agenda/2019/10/cities-in-2035/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; nominalni BDP na prebivalca pa bo leta 2030 presegel 42.000 USD. Na lestvici svetovnih finančnih središč (''Global Financial Centers Index'' – GFCI) za leto 2020 se Guangdžov uvršča na 21. mesto na svetu (med Washingtonom in Amsterdamom) in na 8. mesto v regiji Azija in Oceanija (za Šanghajem, Tokiom, Hongkongom, Singapurjem, Pekingom, Šenženom in Dubajem).&lt;ref name=&quot;GFCI&quot;&gt;{{cite web |date=September 2020 |title=The Global Financial Centres Index 28 |url=https://www.longfinance.net/media/documents/GFCI_28_Full_Report_2020.09.25_v1.1.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210118104905/https://www.longfinance.net/media/documents/GFCI_28_Full_Report_2020.09.25_v1.1.pdf |archive-date=January 18, 2021 |access-date=September 26, 2020 |publisher=Long Finance}}&lt;/ref&gt; Zaradi hitre industrializacije je mesto nekoč veljalo za precej onesnaženo. Po uvedbi načrtovanja zelenega mesta pa danes velja za eno mest z najvišjo kakovostjo bivanja na Kitajskem.

=== Novo mesto Džudžjang ===
Novo mesto Džudžjang je osrednje poslovno središče Guangdžova v 21. stoletju. Obsega 6,44 km² v okrožju Tianhe. Na tem območju ima sedež več finančnih ustanov.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:02540-Guangzhou.jpg|Novo mesto Džudžjang
File:GD 廣東 Guangdong 廣州 Guangzhou 天河區 TianHe 花城大道 HuaCheng Avenue 珠江新城 ZhuJiang New Town September 2024 R12S 03.jpg|Nebotičniki v Novem mestu Džudžjang
File:Zhujiang New Town at night 7.jpg|
File:Hai Xin Bridge of Guangzhou 01.jpg|Most Haišin in [[Kantonski stolp]]
File:Zhujiang New Town 8.jpg|Novo mesto Džudžjang ponoči
&lt;/gallery&gt;

=== Kantonski sejem ===
Kantonski sejem, uradno imenovan »Kitajski sejem uvoza in izvoza«, vsako leto aprila in oktobra prireja Ministrstvo za trgovino. Sejem, ki je bil prvič prirejen spomladi leta 1957, je za mesto pomemben dogodek. Gre za trgovski sejem z najdaljšo tradicijo, najvišjim ugledom in največjim obsegom na Kitajskem.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.cantonfair.org.cn/en/about/index.shtml |title=Canton Fair Online |date=January 19, 2016 |access-date=January 19, 2016 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160123155215/http://www.cantonfair.org.cn/en/about/index.shtml |archive-date=January 23, 2016}}&lt;/ref&gt; Od 104. izvedbe dalje se je sejem preselil s starejše lokacije v kompleksu Liuhua v novi Mednarodni kongresni in razstavni center Guangdžov ({{lang|zh|{{linktext|广州|国际|会展|中心}}}}) v predelu Padžov. Do centra GICEC vodita dve postaji na progi 8, ena postaja na progi 11 in tri postaje na tramvajski progi THZ1. Od 104. izvedbe dalje se Kantonski sejem odvija v treh fazah namesto v dveh.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Canton Fair goes from strength to strength | url=https://usa.chinadaily.com.cn/business/2011-09/29/content_13818534.htm | publisher=China Daily | access-date=June 17, 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:1957 Canton Fair.jpg|Prvi Kantonski sejem (1957) v stavbi Kitajsko-sovjetskega prijateljstva
File:Canton Fair.jpg|Nekdanja lokacija Kantonskega sejma v kompleksu Liuhua v okrožju Juešju
File:Aerial View, Zone B, Canton Fair Complex 20230701-C.jpg|Novi kompleks Kantonskega sejma
File:Zone D of Canton Fair Complex 20230103 Part 5.jpg|Notranjost kompleksa Kantonskega sejma
&lt;/gallery&gt;

=== Lokalni izdelki ===
*[[Kantonska kuhinja]] je ena najbolj znanih in priljubljenih kitajskih regionalnih kuhinj; zanjo velja preprost rek: »Jejte v Guangzhouju« (食在廣州).
*[[Kantonsko kiparstvo]] vključuje izdelke iz žada, lesa in (kar je sporno) slonovine.
*[[Kantonski porcelan]] se je v zadnjih treh stoletjih razvil v eno glavnih vrst izvoznega blaga. Danes je na Kitajskem znan po svojem izjemno barvitem slogu.
*[[Kantonsko vezenje]] je eden od štirih glavnih kitajskih slogov vezenja.
*[[Pivo Džudžjang]], svetli ležak, je ena najuspešnejših kitajskih blagovnih znamk.

== Demografija ==
Konec leta 2024 je število stalnih prebivalcev Guangdžova znašalo 18,978 milijona, stopnja urbanizacije pa je bila 87,24-odstotna.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=2024年广州市人口规模及分布情况 广州市统计局网站 |url=https://tjj.gz.gov.cn/stats_newtjyw/tjsj/tjgb/qtgb/content/post_10186269.html |access-date=July 16, 2026 |website=tjj.gz.gov.cn}}&lt;/ref&gt;

=== Popis prebivalstva leta 2020 ===
Po podatkih sedmega nacionalnega popisa prebivalstva je število stalnih prebivalcev Guangdžova 1. novembra 2020 doseglo 18.676.605, kar pomeni povečanje za 5.975.805 oseb (oziroma za 47,05 %) v primerjavi s podatkom iz leta 2010, ko je mesto štelo 12.700.800 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;GZCensus1&quot;&gt;{{cite web |title=广州市第七次全国人口普查公报（第一号）——全市常住人口情况 |trans-title=Bulletin of the Seventh National Population Census of Guangzhou (No. 1) – Total Population |url=https://tjj.gz.gov.cn/zwgk/tjgb/content/post_7283634.html |website=Guangzhou Municipal Statistics Bureau |date=May 18, 2021 |language=zh |access-date=December 6, 2025}}&lt;/ref&gt; Popis je prav tako pokazal, da je 86,19 % prebivalstva (16.096.724 oseb) živelo na urbanih območjih, medtem ko je 13,81 % (2.579.881 oseb) prebivalo na podeželju.&lt;ref name=&quot;GZCensus6&quot;&gt;{{cite web |title=广州市第七次全国人口普查公报（第六号）——城乡人口和流动人口情况 |trans-title=Bulletin of the Seventh National Population Census of Guangzhou (No. 6) – Urban–Rural Population and Floating Population |url=https://tjj.gz.gov.cn/zwgk/tjgb/content/post_7286220.html |website=Guangzhou Municipal Statistics Bureau |date=May 18, 2021 |language=zh |access-date=December 6, 2025}}&lt;/ref&gt;

Migracije so še naprej igrale pomembno vlogo pri demografski strukturi Guangdžova. Popis leta 2020 je zabeležil 11.522.907 oseb, ki so živele ločeno od kraja svojega prijavljenega gospodinjstva, vključno z 9.378.825 osebami iz t. i. plavajočega prebivalstva, kar potrjuje položaj mesta kot enega največjih kitajskih mest, ki sprejemajo priseljence. 

Leta 2014 je bilo ocenjeno število prebivalcev 13.080.500,&lt;ref name=&quot;gzdaily2014&quot;&gt;{{cite web |url=http://gz.southcn.com/content/2019-02/16/content_185155489.htm |language=zh-cn |script-title=zh:广州常住人口去年末超1490万 |access-date=March 16, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216065355/http://gz.southcn.com/content/2019-02/16/content_185155489.htm |archive-date=February 16, 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; od česar jih je 11.264.800 živelo na urbanih območjih.&lt;ref name=&quot;gzannals2014&quot;&gt;{{cite web |url=http://data.gzstats.gov.cn/gzStat1/chaxun/njsj.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20091214182656/http://data.gzstats.gov.cn/gzStat1/chaxun/njsj.jsp |url-status=dead |archive-date=December 14, 2009 |trans-title=Statistical Yearbook 2014 |script-title=zh:统计年鉴2014 |publisher=Statistics Bureau of Guangzhou |language=zh-Hanns Guangzhou Cantonese |date=April 7, 2015 |access-date=May 1, 2015}}&lt;/ref&gt; Gostota poseljenosti tako znaša približno 1800 ljudi na km². Pozidano območje samega mesta  se neposredno povezuje z več drugimi mesti. Pozidano območje gospodarskega območja delte Biserne reke meri približno 17.573 kvadratnih kilometrov in po ocenah šteje 22 milijonov prebivalcev; to območje vključuje devet mestnih okrožij Guangdžova ter mesta Senžen (5,36 milijona), Donguan (3,22 milijona), Džongšan (3,12 milijona), večji del Fošana (2,2 milijona), Džjangmen (1,82 milijona), Džuhai (890.000) in okrožje Huijang v mestu Huidžov (760.000). Skupno število prebivalcev te aglomeracije presega 28 milijonov, če prištejemo še prebivalstvo sosednje posebne upravne regije Hongkong. Hitro rastoče gospodarstvo in veliko povpraševanje po delovni sili sta ustvarila ogromno »plavajoče prebivalstvo« migrantskih delavcev; tako na tem območju vsako leto vsaj šest mesecev prebiva do 10 milijonov migrantov. Leta 2008 je bilo približno pet milijonov stalnih prebivalcev Guangdžova migrantskih delavcev.&lt;ref name=&quot;cri&quot;&gt;{{cite report |url=http://english.cri.cn/4026/2008/01/25/44@317459.htm |website=CRI English|title=Migrants In Guangzhou|publisher=China Radio International |date=January 25, 2008 |access-date=March 12, 2013 |archive-date=March 4, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304063823/http://english.cri.cn/4026/2008/01/25/44@317459.htm |url-status=dead |first1=Dan|last1=Dan}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
[[File:Guangzhou Opera House(Near).JPG|thumb|right|Operna hiša v Guangdžovu]]
[[File:Chen Clan Ancestral Hall 2025.06 03.jpg|thumb|Družinski tempelj klana Čen, kompleks, ki odraža značilen kantonski arhitekturni slog]]

Kultura Guangdžova je v glavnem kantonska kultura – podskupina širše »južne« oziroma »lingnanske« kulture –, sledi pa ji kultura ljudstva Hakka.&lt;ref&gt;{{cite web | url=http://www.ce.zju.edu.cn/cef/2014/0516/c51484a2117974/page.htm |title=廣州城市簡介 |access-date=March 29, 2024 |archive-date=March 29, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240329045401/http://www.ce.zju.edu.cn/cef/2014/0516/c51484a2117974/page.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Med pomembne vidike kantonske kulturne dediščine spadajo:
*[[kantonski jezik]], lokalna in prestižna različica kitajskega jezika jue;
*[[kantonska kuhinja]], ena od osmih glavnih kitajskih kulinaričnih tradicij;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Eight Cuisines of China – Shandong &amp; Guangdong | url=http://www.travelchinaguide.com/intro/cuisine_drink/cuisine/eight_cuisines.htm |website=TravelChinaGuide.com |ref=1 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110828122551/http://www.travelchinaguide.com/intro/cuisine_drink/cuisine/eight_cuisines.htm |archive-date=August 28, 2011}}&lt;/ref&gt;{{NoteTag|Preostalih sedem so kuhinje provinc Anhui, Fudžjan, Hunan, Džjangsu, Šandong, Sečuan in Džedžjang.&lt;ref name=&quot;beautyfujian&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20130731165745/http://beautyfujian.com/Fujian/Fujian_Cuisine.html &quot;Fujian Cuisine.] [http://beautyfujian.com/ Beautyfujian.com] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110710001538/http://beautyfujian.com/ |date=July 10, 2011 }}. Accessed June 2011.&lt;/ref&gt;}}
*[[kantonska opera]], ki se običajno deli na borilne in literarne predstave;
*[[Šiguan]] (Saikvan), območje zahodno od nekdanjega obzidanega mesta.

Operna hiša in simfonični orkester Guangdžova izvajata tudi zahodno klasično glasbo in kitajske skladbe v svojem slogu. [[Kantonska glasba]] je tradicionalni slog kitajske instrumentalne glasbe, medtem ko je ''cantopop'' lokalna oblika pop glasbe in rock'n'rolla, ki se je razvila v sosednjem Hongkongu.

Kantonski jezik, kantonska kuhinja in kantonska opera so del skupne kulture celotne province Guangdong in ne le pomembne kulturne sestavine mesta Guangdžov. Zaradi raznolikega porekla prebivalstva kultura mesta vključuje tudi druge prvine, kot sta kultura in jezik ljudstva Hakka.

Na območjih Guangdžova, kjer živi ljudstvo Hakka, je kultura tega ljudstva dobro razvita in ohranjena; skozi dolgo zgodovino je zlitje kantonske kulture in kulture Hakka privedlo do nastanka novih kulturnih značilnosti. Okrožje Zengčeng v Guangdžovu ima več kot 1800-letno zgodovino in slovi po harmoničnem sobivanju kantonske kulture ter kulture Hakka; iz tega je nastala kulinarična ponudba, ki vključuje tako tradicionalne jedi, kot so ''wonton'' iz Dženguoja, riževi rezanci iz Lanšija in gosja juha, kot tudi posebnosti, denimo olive »petelin«, ribja koža vrste ššCirrhinus molitorellašš (dace) iz Juecuna, pečeni piščanec Paitan in pojedina iz celotnega goveda iz Šitana.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://new.qq.com/rain/a/20230331A0A7B000 |title=Foodies! Zengcheng Special Food Map|date=March 31, 2023 }}&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti ==
[[File:Canton Tower 2017-10-02.jpg|thumb|upright|[[Kantonski stolp]]&lt;ref&gt;{{cite web |title=GZ's New Television Tower Named Canton Tower |url=http://www.gz.gov.cn/publicfiles/business/htmlfiles/cngzyw/s4171/201009/635572.html |date=September 30, 2010 |access-date=October 5, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716043613/http://www.gz.gov.cn/publicfiles/business/htmlfiles/cngzyw/s4171/201009/635572.html |archive-date=July 16, 2011}}&lt;/ref&gt;]]
Guangzhou vsako leto privabi več kot 223 milijonov obiskovalcev, skupni prihodki od turizma pa so leta 2018 presegli 400 milijard.&lt;ref&gt;{{cite web |language=zh-cn |script-title=zh:广州2018年旅游业总收入超4000亿 接待人次2.23亿 |url=http://gd.ifeng.com/a/20190125/7186786_0.shtml |date=January 25, 2019 |access-date=February 23, 2020 |archive-date=February 23, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200223135959/http://gd.ifeng.com/a/20190125/7186786_0.shtml |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

»Osem znamenitosti mesta ovnov« (Ram City) predstavlja osem najbolj znanih turističnih znamenitosti Guangdžova. Njihov nabor se je skozi čas, vse od dinastije Song, spreminjal; nekaterim so imena nadeli ali status znamenitosti odvzeli cesarji. Naslednji sodobni seznam je bil izbran z javnim glasovanjem leta 2025:
{{div col|colwidth=40em}}
* '''Tajing Huačeng''': [[Kantonski stolp]], Umetnostni muzej Guangdžov, Trg Flower City, Nočni čar Biserne reke, Mokrišče Haidžu, Kulturni center Guangdžov
* '''Smaragdne plasti gore Baijun''': [[Gora Baijun (Guangdong)|Gora Baijun]], Botanični vrt Junluo, Botanični vrt Junši
* '''Juešju Fenghua''' (Živahen čar Juešjuja): Ulica Beijing, [[Muzej mavzoleja kralja Nanjueja]], [[Park Juešju]], [[Sun Jatsenova spominska dvorana]] - lokacija nekdanje predsedniške palače v Guangdžovu
* '''Livan Šengdžing''': Jongčing Fang, Dvorana prednikov klana Čen v kateri je muzej ljudske umetnosti mesta Guangzhou, Bai'etan (Zaliv bele gosi), Umetnostni center Greater Bay Area, Otok Šamian
* '''Nanša Šuri''' (Sončni vzhod nad Nanoo): [[Tempelj Nanša Mazu]], Vrt Pudžov, Park Nanša Binhai, [[Park mokrišča Nanša]]
* '''Huangpu Junfan''' (Oblačna jadra Huangpuja): Tempelj Nanhai, Vojaška akademija Whampoa
* '''Huanle Čanglong''' (Veseli Čimelong): Turistično letovišče Chimelong Guangdžov
* '''Liuši Jandžu''' (Narodni gozdni park reke Liuši), Turistično letovišče z vrelci Conghua, Kitajski nacionalni arhiv publikacij in kulture (podružnica Guangdžov)
{{div col end}}

Poleg tega pa še:
{{div col|colwidth=36em}}
*Chime-Long Paradise
*Vodni park Chime-Long ({{lang-zh|s=长隆水上乐园|t=長隆水上樂園}})
*[[Muzej province Guangdong]]
*Park Mulberry, javno središče, ki prikazuje gojenje murv in pridelavo svile
*Inštitut za usposabljanje za kmečko gibanje, pomembno prizorišče maoistične zgodovine
*[[Stolnica Srca Jezusovega, Guangdžov|Stolnica Srca Jezusovega]] (Kamnita hiša)
*[[Tempelj Guangšjao (Guangdžov)|Tempelj svetle sinovske ljubezni]] (Guangšjao)
*[[Tempelj šestih dreves banjan]] (Liurong), kjer stoji Cvetlična pagoda
*[[Palača Sanjuan]]
*[[Otok Šamian]] ali otok Šameen, nekdanje trgovsko območje
*[[Šiguan]] (Saikvan), zahodno predmestje starega mesta
{{div col end}}


== Opombe ==
{{sklici|group=op.}}

==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
{{Wikivoyage|Guangzhou}}
*[http://english.gz.gov.cn/ Guangzhou International] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191227095151/http://english.gz.gov.cn/ |date=December 27, 2019 }}: Official website of government of Guangzhou municipality
*[http://www.guangzhou.gov.cn/ Guangzhou, China Network] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080120060228/http://www.guangzhou.gov.cn/ |date=January 20, 2008}}
*{{osmrelation-inline|3287346}}

[[Kategorija:Guangdžov| ]]
[[Kategorija:Mesta na Kitajskem]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 214 pr. n. št.]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>t4uiv77aagnbggeka6dgtmvr28tlntv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Film, da te kap 2</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412614</id>
    <revision>
      <id>6751886</id>
      <parentid>5272868</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:12:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751886</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7404" sha1="d9bes34tauootfbn73s42culty3i46a" xml:space="preserve">{{Infopolje Film|budget = 45.000.000 [[ameriški dolar|USD]] |country = {{zastava|ZDA}} |director = [[Keenen Ivory Wayans]]|distributor = [[Miramax Films]]|language = [[angleščina]]|name = Film, da te kap 2|producer = [[Eric L. Gold]]&lt;br /&gt;[[Shawn Wayans]]&lt;br /&gt;[[Marlon Wayans]]&lt;br /&gt;[[Bob Weinstein]]&lt;br /&gt;[[Harvey Weinstein]]|released = [[4]].[[julij]] [[2001]]|runtime = 82 min.|starring = [[Anna Faris]]&lt;br /&gt;[[Regina Hall]]&lt;br /&gt;[[Shawn Wayans]]&lt;br /&gt;[[Marlon Wayans]]&lt;br /&gt;[[Chris Masterson]]&lt;br /&gt;[[Kathleen Robertson]]&lt;br /&gt;[[David Cross]]&lt;br /&gt;[[James Woods]]&lt;br /&gt;[[Tim Curry]]&lt;br /&gt;[[Tori Spelling]]&lt;br /&gt;[[Chris Elliott]]|writer = [[Shawn Wayans]]&lt;br /&gt;[[Marlon Wayans]]&lt;br /&gt;[[Buddy Johnson]]&lt;br /&gt;[[Phil Beauman]]&lt;br /&gt;[[Jason Friedberg]]&lt;br /&gt;[[Aaron Seltzer]]&lt;br /&gt;[[Alyson Fouse]]&lt;br /&gt;[[Greg Grabianski]]&lt;br /&gt;[[Dave Polsky]]&lt;br /&gt;[[Michael Anthony Snowden]]&lt;br /&gt;[[Craig Wayans]]}}

'''''Film, da te kap 2''''' (v izvirniku {{jezik-en|Scary Movie 2}}) je ameriška [[Komedija|komična]] [[grozljivka]] - [[parodija]] iz leta 2001, in drugi film iz filmske serije ''[[Film, da te kap (filmska serija)|Film, da te kap]] (Scary Movie)''. V filmu igrajo [[Anna Faris]], [[Regina Hall]], [[Shawn Wayans]] in [[Marlon Wayans]] (vsi igrajo enake vloge kot v prvem filmu, čeprav so njihovi liki umrli). Igrajo pa tudi [[Tim Curry]], [[Tori Spelling]], [[Chris Elliott]], [[Christopher Masterson|Chris Masterson]], [[Kathleen Robertson]], [[David Cross]], in [[James Woods]].

Medtem, ko je prvi del sestavljen predvsem iz [[grozljivk]] iz devetdesetih, ''Film, da te kap 2'' parodira predvsem nadnaravne grozljivke s hišami strahov, kot so ''[[Hiša strahov]] (The Haunting)'' iz leta 1999, ''[[Izganjalec hudiča (film 1973)|Izganjalec hudiča]] (The Exorcist)'' iz leta 1973, ''[[Amityville: Hiša groze]] (The Amityville Horror)'' iz leta 1979, ''[[Poltergeist]]'' iz leta 1982, ''[[Legenda o peklenski hiši]] (The Legend of Hell House)'' iz leta 1973, ''Hiša na hribu strahov (House on Haunted Hill)''  verzija iz leta [[Hiša na hribu strahov (1959)|1959]] in [[Hiša na hribu strahov (1999)|1999]] ter ''[[Hudičev otrok]] (The Changeling)'' iz leta 1980. Prav tako parodira novejša filma ''[[Hannibal (film)|Hannibal]]'' iz leta 2001 in ''[[Mož brez telesa]] (Hollow Man)'' iz leta 2000.

Film je bil zadnji iz filmske serije v katerem sta igrala [[Marlon Wayans|Marlon]] in [[Shawn Wayans]], in katerega je režiral [[Keenen Ivory Wayans]]. Toda Wayansovi so kasneje začeli delati na podobnih parodijah, kot je ''[[Hiša strahov (2013)|Hiša strahov]] (A Haunted House'') in njeno [[Hiša strahov 2|nadaljevanje]] v katerih igra Marlon Wayans.

Kljub negativnim odzivov kritik, je ''Film, da te kap 2'' zaslužil več kot 141.2 milijona $ s proračunom 45. milijonov $.

== Vsebina ==
Najstnica Megan Voorhees ([[Natasha Lyonne]]), postane obsedena z duhom prejšnjega lastnika hiše v kateri živi, Hughom Kaneom. V pižami pride na uradno večerjo, kjer žali goste in svojo mamo ter urinira na tla. Meganina mati ([[Veronica Catwright]]) prosi za pomoč duhovnika očeta McFeelya ([[James Woods]]) in očeta Harrisa ([[Andy Richter]]). Moža poskušata odgnati Hughov duh, vendar izganjanje ne gre po načrtu. Po množičnem bruhanju in pedofiliji, Megan užali mamo očeta McFeelya. Ta ven potegne pištolo in ustreli Megan.

Medtem (leto po dogodkih v prvem filmu) Cindy Campbell ([[Anna Faris]]), Brenda Meeks ([[Regina Hall]]), Ray Wilkins ([[Shawn Wayans]]) in Shorty Meeks ([[Marlon Wayans]]) obiskujejo kolidž in poskušajo na novo zaživeti (čeprav so v prvem filmu vsi umrli). Cindy in Brendi se vsiljuje nadležna Alex ([[Tori Spelling]]), Shorty je enak kot vedno, Ray, ki je še vedno negotov glede svoje spolne usmerjenosti, pa ima nova prijatelja Tommya ([[James DeBello]]) in Buddya ([[Christopher Masterson]]). Buddy postane zainteresiran za Cindy, vendar ga ta zaradi svoje prejšnje zveze zavrne.

Profesor Oldman ([[Tim Curry]]) in njegov invalidski pomočnik Dwight Hartman ([[David Cross]]), načrtujeta raziskovanje paranormalnih pojavov na lokalnem [[Hiša strahov|dvorcu strahov]] imenovanem Peklenska hiša (hiša iz prve scene). Za njuno raziskavo uporabita nič hudega sluteče študente. Na dvorcu Cindy spozna vulgarnega papagaja (Matt Friedman) in Hansona ([[Chris Elliot]]), oskrbnika dvorca s slabo razvito roko. Kasneje se skupini pridruži še seksi Theo ([[Kathleen Robertson]]). Ko želijo večerjati vsi izgubijo apetit, zaradi Hansonovih nehigienskih navad.

To noč Cindy sliši glasove, ki jo vodijo v skrivno sobo, kjer z Buddyem najdeta dnevnik Hugh Kaneove žene. Ko vidita njen portret opazita, da je zelo podobna Cindy. Medtem tudi ostali opazijo nenavadne pojave. Duh Hugha Kanea seksa z Alex, vendar jo zapusti, ko se ona želi poročiti z njim. Cidny se zaplete v pretep s hišnim mačkom g. Kittlesom, katerega slednji zmaga. Otroški klovn ([[Suli McCullough]]) skuša ubiti Raya, vendar ga on posili. Pošast iz trave zavije Shortya v [[Kanabis|džoint]] in ga poskuša pokaditi, vendar postane [[Lakota|lačna]] in Shorty pobegne.

Profesorja Oldmana zapelje in ubije duh z iznakaženim obrazom - Hughejeva umorjena žena. Shorty kasneje sreča enakega duha in seksa z njo. Potem, ko Dwight da ostalim orožje, ki lahko poškoduje duhove, se študentje razidejo. Cindy in Buddy se zakleneta v hladilnico, kjer ga Cindy misleč da Buddy umira, ročno zadovolji. Cindy potem iz naključnih predmetov sestavi [[tank]] s katerim pobegneta iz hladilnice. 

Hansona obsede Kaneov duh, ki ugrabi zadetega Shortya. V jedilnici Hanson kot kuhar odpre Shortyevo, v kateri je namesto možganov majhen raper ([[Beetlejuice]]). Cindy, Brenda in Theo se spopadejo s Hansonom, vendar jih ta premaga. Cindy uporabijo za vabo na napravi s katero, bi uničili duha. Načrt uspe in hiša je rešena prekletstva. 

Dva meseca potem postaneta Cindy in Buddy par. Med sprehodom Buddy izgine, pojavi pa se Hanson, vendar ga z avtom povozi Shorty, katerega oralno zadovoljuje duh iz dvorca.

== Igralci ==

* [[Anna Faris]] kot Cindy Campbell
* [[Regina Hall]] kot Brenda Meeks
* [[Shawn Wayans]] kot Ray Wilkins
* [[Marlon Wayans]] kot Shorty Meeks
* [[Chris Masterson]] kot Buddy Sanderson
* [[Kathleen Robertson]] kot Theo
* [[David Cross]] kot Dwight Hartman
* [[James Woods]] kot oče McFeely
* [[Tim Curry]] kot profesor Oldman
* [[Tori Spelling]] kot Alex Monday
* [[Chris Elliott]] kot Hanson
* [[Andy Richter]] kot oče Harris
* [[Richard Moll]] kot Hugh Kane (duh iz hiše strahov)
* [[Veronica Cartwright]] kot ga. Voorhees
* [[Natasha Lyonne]] kot Megan Voorhees
* [[Beetlejuice]] kot Shortyevi možgani
* [[Matt Friedman]] (''glas'') as papiga Polly 
* [[Vitamin C (pevka)|Vitamin C]] (''glas'') kot ona sama
* [[Suli McCullough]] (''glas'') kot klovn

==Zunanje povezave==
* {{Official website|http://www.miramax.com/movie/scary-movie-2}}
* {{IMDb title|0257106}}
* {{mojo title|scarymovie2}}
* {{rotten-tomatoes|scary_movie_2}}
* {{metacritic film|scary-movie-2}}

[[Kategorija:Film, da te kap (serija filmov)]]
[[Kategorija:Filmi leta 2001]]
[[Kategorija:Filmi Miramax Films]]
[[Kategorija:Filmi o duhovih]]
[[Kategorija:Filmi o eksorcizmu]]
[[Kategorija:Filmi o norem znanstveniku]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Keenena Ivoryja Wayansa]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>d9bes34tauootfbn73s42culty3i46a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brianovo življenje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>417083</id>
    <revision>
      <id>6751986</id>
      <parentid>6498548</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:17:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751986</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5753" sha1="7lrzskvzbl3tq86f0k2twg8i57wlev0" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name            = Brianovo življenje&lt;br&gt;Monty Python's Life of Brian
| image           = Lifeofbrianfilmposter.jpg
| alt             = 
| caption         = Filmski plakat
| director        = [[Terry Jones]]
| producer        = John Goldstone
| starring          = [[Graham Chapman]]&lt;br /&gt;[[John Cleese]]&lt;br /&gt;[[Terry Gilliam]]&lt;br /&gt;[[Eric Idle]]&lt;br /&gt;Terry Jones&lt;br /&gt;[[Michael Palin]]
| writer      = [[Monty Python]]
| music           = [[Geoffrey Burgon]]
| cinematography  = [[Peter Biziou]]
| editing         = [[Julian Doyle (filmmaker)|Julian Doyle]]
| studio          = [[HandMade Films]]&lt;br&gt;[[Monty Python|Python (Monty) Pictures]]
| distributor     = '''VB:'''&lt;br&gt;[[Cinema International Corporation]]&lt;br&gt;'''ZDA:'''&lt;br&gt;[[Warner Bros.]]&lt;br&gt;[[Orion Pictures]]
| released        = 17. avgust 1979 (ZDA)&lt;br&gt;8. november 1979 (VB)
| runtime         = 93 minut&lt;!--Theatrical runtime: 93:37--&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=''MONTY PYTHON'S LIFE OF BRIAN'' (AA)|url=http://www.bbfc.co.uk/releases/monty-pythons-life-brian-1970-4|work=[[British Board of Film Classification]]|date=24 August 1979|accessdate=21 July 2013}}&lt;/ref&gt;
| country         = Združeno kraljestvo
| language        = angleščina
| budget          = 4 milijonov $&lt;ref&gt;[http://www.imdb.com/title/tt0079470/business IMDB Business]&lt;/ref&gt;
| gross           = 20 milijonov $&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Box Office Mojo | url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=montypythonslifeofbrian.htm | publisher=Box Office Mojo | date=17 August 1979 | accessdate=18 December 2011}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Brianovo življenje''''' ({{jezik-en|Monty Python's Life of Brian}} ali ''Life of Brian'') je britanski [[vera|verski]] [[satira|satirično]] [[komični film]] iz leta 1979, za katerega so napisali scenarij, ga režirali in odigrali glavne vloge člani skupine [[Monty Python]]: [[Graham Chapman]], [[John Cleese]], [[Terry Gilliam]], [[Eric Idle]], [[Terry Jones]] in [[Michael Palin]]. Film, ki ga je režiral Jones, govori o Brianu Cohenu (igra ga Chapman), mladem Judu, rojenem na isti dan kot [[Jezus Kristus]] in v sosednjem hlevu, ki ga kasneje zamenjajo za [[mesija|mesijo]] in [[Križanje (smrtna kazen)|križajo]]. 

Po umiku produkcijske hiše [[EMI Films]], je financiranje filma zagotovil [[George Harrison]], dolgoletni oboževalec skupine Monty Python in nekdanji član skupine [[The Beatles]], z ustanovitvijo lastne družbe [[HandMade Films]].

Film vključuje teme [[verska satira|verske satire]], ki so bili v tistem času sporne, kar je povzročilo obtožbe o [[bogokletje|bogokletju]] in proteste nekaterih verskih združenj. 39 lokalnih oblasti je v Združenem kraljestvu izdalo prepoved filma ali pa mu dalo oznako »nad 18 let«, kar je prav tako onemogočalo prikazovanje filma v kino dvoranah. Nekatere države, kot sta [[Irska]] in [[Norveška]], so prepovedale prikazovanje filma, ki je v nekaterih primerih trajala več desetletij. V drugih državah so prepovedi izkoristili za oglaševanje filma, tako so na Švedskem izobesili oglaševalske plakate z besedilom: »Tako smešno, da je na Norveškem prepovedano!«.&lt;ref&gt;{{navedi novice | last = Bhaskar | first = Sanjeev | title = What did 'Life of Brian' ever do for us? | publisher =  [[The Daily Telegraph]] | date = 2009-11-29 | url = http://www.telegraph.co.uk/culture/film/6679546/What-did-Life-of-Brian-ever-do-for-us.html | accessdate = 2015-05-17}}&lt;/ref&gt;

Film je bil uspešen po prodanih vstopnicah, četrti najbolj gledan film v Združenem kraljestvu leta 1979 in najbolj gledan britanski film v ZDA tistega leta. Ostal je priljubljen in dobival pozitivne kritike. Več revij in televizijskih postaj ga je razglasijo za »najboljši komični film vseh časov«, filmska spletna stran [[Rotten Tomatoes]] mu je dodelila oceno 96% s kritiko: »Eden najboljših filmov 1970. let; verska farsa s strani klasične komične skupine je hkrati bridka, kot tudi smešna in satirična.«&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Monty Python's Life of Brian Movie Reviews | url=http://www.rottentomatoes.com/m/monty_pythons_life_of_brian/ | archiveurl=https://web.archive.org/web/20100722224621/http://www.rottentomatoes.com/m/monty_pythons_life_of_brian/ | archivedate=2010-07-22 | publisher=Flixster | accessdate=2 November 2012 | url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Igralska zasedba ==

* [[Graham Chapman]] kot Brian Cohen, Biggus Dickus, 2. modri mož
* [[John Cleese]] kot Reg, veliki duhovnik, [[centurion]], Deadly Dirk, Arthur, 1. modri mož
* [[Terry Gilliam]] kot druga oseba kasneje, prerok Blood and Thunder, Geoffrey, Gaoler, Frank
* [[Eric Idle]] kot g. Cheeky, Stan/Loretta, Harry the Haggler, metalka kamna, mlad dolgočasnež, Otto, Gaolerjev pomočnik, g. Frisbee III
* [[Terry Jones]] kot Brianova mati (Mandy), Colin, sv. Simon, mimoidoči svetnik
* [[Michael Palin]] kot g. Big-Nose, Francis, ga. A, Ex-leper, Ben, [[Poncij Pilat]], dolgočasni prerok, Eddie, Nisus Wettus, 3. modri mož
* [[Terence Bayler]] kot Gregory
* [[Carol Cleveland]] kot ga. Gregory
* [[Kenneth Colley]] kot [[Jezus Kristus]]
* [[Sue Jones-Davies]] kot [[Juda Iškarijot]]

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|0079470}}
* {{mojo title|montypythonslifeofbrian}}
* {{rotten-tomatoes|monty_pythons_life_of_brian}}
* {{metacritic film|life-of-brian}}

{{Monty Python}}

[[Kategorija:Filmi leta 1979]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Satirični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o krščanstvu]]
[[Kategorija:Kontroverzni filmi]]
[[Kategorija:Monty Python]]
[[Kategorija:Filmi HandMade]]
[[Kategorija:Filmi o Jezusu Kristusu]]
[[Kategorija:Cenzurirani filmi]]
[[Kategorija:Filmi Orion Pictures]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Terryja Jonesa]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7lrzskvzbl3tq86f0k2twg8i57wlev0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Monty Python in Sveti gral</title>
    <ns>0</ns>
    <id>417087</id>
    <revision>
      <id>6751987</id>
      <parentid>6423164</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:17:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751987</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4367" sha1="mcy57kyrbunnrcnq8pa70fx1le55zen" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Monty Python in Sveti gral&lt;br&gt;Monty Python and the Holy Grail
| image          = Monty-Python-1975-poster.png
| caption        = Filmski plakat
| director       = [[Terry Gilliam]]&lt;br /&gt;[[Terry Jones]]
| producer       = [[Mark Forstater]]&lt;br /&gt;[[Michael White (producent)|Michael White]]
| writer         = [[Monty Python]]
| starring       = [[Graham Chapman]]&lt;br /&gt;[[John Cleese]]&lt;br /&gt;Terry Gilliam&lt;br /&gt;[[Eric Idle]]&lt;br /&gt;[[Terry Jones]]&lt;br /&gt;[[Michael Palin]]
| music          = [[De Wolfe Music|Dewolfe]]&lt;br /&gt;'''Pesmi:'''&lt;br /&gt;[[Neil Innes]]
| cinematography = Terry Bedford
| editing        = John Hackney
| production companies = [[Michael White (producent)|Michael White Productions]]&lt;br /&gt;[[Monty Python|Python (Monty) Pictures]]&lt;br /&gt;National Film Trustee Company
| distributor    = [[EMI Films]] {{small|(VN)}}&lt;br&gt;Cinema 5 Distributing {{small|(ZDA)}}
| released       = 9. april 1975
| runtime        = 91 minut
| country        = Združeno kraljestvo
| language       = angleščina
| budget         = 400.000$
| gross          = 5 milijonov $&lt;ref&gt;[http://www.the-numbers.com/movies/1975/0MNTP.php Monty Python and the Holy Grail - Box Office Data, DVD Sales, Movie News, Cast Information] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140811125828/http://www.the-numbers.com/movies/1975/0MNTP.php |date=2014-08-11 }}. The Numbers. Retrieved on 2014-08-03.&lt;/ref&gt;
}}
'''''Monty Python in Sveti gral''''' ({{jezik-en|Monty Python and the Holy Grail}}) je britanski [[nadrealizem|nadrealistični]] [[komični film]] o [[Kralj Artur|legendi o kralju Arturju]] iz leta 1975, za katerega so napisali scenarij, ga režirali in odigrali glavne vloge člani skupine [[Monty Python]]: [[Graham Chapman]], [[John Cleese]], [[Terry Gilliam]], [[Eric Idle]], [[Terry Jones]] in [[Michael Palin]], režirala sta ga Gilliam in Jones. Nastal je v premoru med drugo in tretjo sezono serije ''[[Leteči cirkus Montyja Pythona]]''.

V nasprotju s prvim filmom skupine ''[[And Now for Something Completely Different]]'', ki je sestavljen iz [[skeč]]ev prvih dveh sezon serije, je Sveti gral posnet ločeno od serije. Film je [[parodija]] na legendo o [[Kralj Artur|Kralju Arturju]] in njegovem iskanju [[Sveti gral|Svetega grala]]. Idle je vzel osnovo filma za svoj muzikal ''[[Spamalot]]'' trideset let kasneje.

Film je postal najuspešnejši britanski film v ZDA leta 1975. Filmska spletna stran [[Rotten Tomatoes]] mu je dodelila oceno 97% s kritiko: »kultna klasika, ki je hkrati nadvse smešna in veselo absurdna«. V izboru postaje [[American Broadcasting Company|ABC]] je bil film izbran za drugo najboljšo komedijo vseh časov, v Veliki Britaniji so ga bralci revije ''[[Total Film]]'' v podobnem izboru uvrstili na peto mesto, gledalci postaje [[Channel 4]] pa na šesto leta 2000.&lt;ref name=&quot;BBC News&quot;&gt;[http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/948331.stm &quot;Life of Brian tops comedy poll&quot;]. BBC News. Pridobljeno 18 January 2014&lt;/ref&gt;

==Igralska zasedba==
* [[Graham Chapman]] kot [[Kralj Artur]]
* [[John Cleese]] kot [[Lancelot|Sir Lancelot the Brave]]
* [[Terry Gilliam]] kot Patsy
* [[Eric Idle]] kot Sir Robin the Not-Quite-So-Brave-as-Sir-Lancelot
* [[Terry Jones]] kot [[Bedivere|Sir Bedevere the Wise]]
* [[Michael Palin]] kot [[Galahad|Sir Galahad the Pure]]
* [[Connie Booth]] kot g. Islington, čarovnica
* [[Carol Cleveland]] kot Zoot
* [[Neil Innes]] kot zborovodja Robinovih pevcev
* [[Bee Duffell]] kot stara vešča
* [[John Young]] kot Frank, zgodovinar
* [[Rita Davies]] kot Frankova žena
* [[Avril Stewart]] kot Dr. Piglet 	
* [[Sally Kinghorn]] kot Dr. Winston 	
* [[Mark Zycon]] kot Sir Robin
* [[Sandy Johnson]] kot Vitez, ki pravi Ni
* [[Julian Doyle]] kot policist

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|Monty Python and the Holy Grail}}
* {{FilmLinks}}

{{Monty Python}}

[[Kategorija:Filmi leta 1975]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Fantazijsko komični filmi]]
[[Kategorija:Monty Python]]
[[Kategorija:Sveti gral]]
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
[[Kategorija:Nizkoproračunski filmi]]
[[Kategorija:Samorefleksivni filmi]]
[[Kategorija:Filmi EMI Films]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Terryja Gilliama]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Terryja Jonesa]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na grad]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>mcy57kyrbunnrcnq8pa70fx1le55zen</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>And Now for Something Completely Different</title>
    <ns>0</ns>
    <id>417108</id>
    <revision>
      <id>6751988</id>
      <parentid>6347222</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:17:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751988</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2471" sha1="0o6p8ngdmnlm4g5181de3deuxp3igai" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = And Now for Something Completely Different
| image          = ANFSCD poster.jpg
| caption        = Filmski plakat
| director       = [[Ian MacNaughton]]		
| producer       = [[Patricia Casey]]
| writer         = [[Monty Python]]
| based on       = ''[[Leteči cirkus Montyja Pythona]]''&lt;br&gt;Monty Python
| starring       = {{ubl|[[Graham Chapman]]|[[John Cleese]]|[[Terry Gilliam]]|[[Eric Idle]]|[[Terry Jones]]|[[Michael Palin]]}}
| music          = {{ubl|[[Douglas Gamley]]|Fred Tomlinson|Michael Palin|Terry Jones}}
| cinematography = David Muir
| editing        = [[Thom Noble]]
| studio         = [[Playboy Enterprises|Playboy Productions]]&lt;br&gt;[[Monty Python|Python (Monty) Pictures]]&lt;br&gt;Kettledrum/Lownes Productions
| distributor    = [[Columbia Pictures]]
| released       = {{ubl|28. september 1971}}
| runtime        = 88 minut
| country        = Združeno kraljestvo
| language       = angleščina
| budget         = 80.000 £
}}
'''''And Now for Something Completely Different''''' ({{jezik-sl|In zdaj nekaj popolnoma drugačnega}}) je britanska filmska kompilacija [[skeč]]ev iz serije ''[[Leteči cirkus Montyja Pythona]]'', izšla je leta 1971. Naslov je bil večkrat uporabljen v seriji kot fraza na napoved novega skeča. 

Film, ki je izšel leta 1971, vsebuje 90 minut skečev iz prve in druge sezone televizijske serije. Skeči so bili ponovno posneti na filmski trak pred občinstvom in namenjeni ameriškemu občinstvu, ki serije še ni videlo. Napovedovalec ([[John Cleese]]) se na kratko pojavi med skeči s frazo »And Now for Something Completely Different« v različnih položajih, npr. kot nabodalo na ražnju ali v [[bikini]]ju. Frazo je prvotno uporabil [[Christopher Trace]] v otroški oddaji.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/uk/2005/oct/08/johnezard.uknews2 | work=The Guardian | location=London | title=Now something different&amp;nbsp;– which was made earlier | first=John | last=Ezard | date=8 October 2005 | accessdate=23 April 2010}}&lt;/ref&gt;

==Igralska zasedba (različne vloge)==
*[[Graham Chapman]]
*[[John Cleese]]
*[[Terry Gilliam]]
*[[Eric Idle]]
*[[Terry Jones]]
*[[Michael Palin]]
*[[Carol Cleveland]]
*[[Connie Booth]]

==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Monty Python}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi leta 1971]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Komični filmi]]
[[Kategorija:Monty Python]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>0o6p8ngdmnlm4g5181de3deuxp3igai</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maja Mihalinec Zidar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420967</id>
    <revision>
      <id>6751701</id>
      <parentid>6560055</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:44:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751701</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5289" sha1="lnw3ysy4hq0gdgkdhtdm90rm1ueme9o" xml:space="preserve">{{Infobox athlete
| name              = Maja Mihalinec
| fullname          = 
| height            = 175 cm&lt;ref&gt;[http://www.european-athletics.org/athletes/group=m/athlete=131590-mihalinec-maja/index.html EAA profile]&lt;/ref&gt;
| weight            = 65 kg
| sport             = [[Atletika]]
| event             = [[100 m]], [[200 m]]
| club              = VEL
| collegeteam       = [[Omaha Mavericks]]&lt;ref name=Omaha&gt;{{Navedi splet |url=http://www.omavs.com/ViewArticle.dbml?DB_OEM_ID=31400&amp;ATCLID=208694007 |title=College team bio |access-date=2016-06-29 |archive-date=2016-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160407152842/http://www.omavs.com/ViewArticle.dbml?DB_OEM_ID=31400&amp;ATCLID=208694007 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| education         = [[University of Nebraska Omaha]]
| coach             = 
| medaltemplates =
}}
'''Maja Mihalinec Zidar''', [[slovenci|slovenska]] [[atlet|atletinja]], * [[17. december]] [[1989]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.iaaf.org/athletes/slovenia/maja-mihalinec-208206 |title=Maja Mihalinec |publisher=IAAF |date=23. avgust 2015| accessdate=23. avgusta 2015}}&lt;/ref&gt; 

Za Slovenijo je nastopila na [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2015|Svetovnem prvenstvu 2015]] in na  [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2016|Svetovnem dvoranskem prvenstvu 2016]].

==Dosežki==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!colspan=&quot;6&quot;|Predstavnica države {{SLO}}
|-
|rowspan=4|2005
|rowspan=2|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki 2005|Svetovno mladinsko prvenstvo]]
|rowspan=2|[[Marakeš]], [[Maroko]]
|28. mesto (h)
|100 m
|12,03
|-
|18. mesto (sf)
|200 m
|24,62 (w)
|-
|rowspan=2|[[Atletika na evropskem poletnem olimpijskem festivalu mladih 2005|Evropski poletni olimpijski festival mladih]]
|rowspan=2|[[Lignano Sabbiadoro]], [[Italija]]
|6. mesto (B)
|100 m
|12,31 (w)
|-
|5. mesto
|4x100 m
|47,59
|-
|rowspan=3|2006
|rowspan=3|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki 2006|Svetovno mladinsko prvenstvo]]
|rowspan=3|[[Peking]], [[Kitajska]]
|43. mesto (h)
|100 m
|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki 2006  – ženski tek na 100 metrov|12,08]]
|-
| –
|200 m
|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki  2006 – ženski tek na 200 metrov|DQ]]
|-
|16. mesto (h)
|4x100 m
|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki  2006 – ženska štafeta 4 × 100|46,09]]
|-
|rowspan=2|2007
|rowspan=2|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki 2007|Svetovno mladinsko prvenstvo]]
|rowspan=2|[[Hengelo]], [[Nizozemska]]
|12. mesto (sf)
|100 m
|11.89
|-
|11. mesto (h)
|4x100 m
|46.23
|-
|2008
|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki 2008|Svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki]]
|[[Bydgoszcz]], [[Poljska]]
|17. mesto (sf)
|100 m
|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki 2008 – ženski tek na 100 metrov|11,81]]
|-
|2014
|[[Evropsko prvenstvo v atletiki 2014|Evropsko prvenstvo]]
|[[Zürich]], [[Švica]]
|25. mesto (h)
|100 m
|[[Evropsko prvenstvo v atletiki 2014 – ženski tek na 100 metrov|11,52]]
|-
|rowspan=3|2015
|[[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 2015|Evropsko dvoransko prvenstvo]]
|[[Praga]], [[Češka]]
|16. mesto (sf)
|60 m
|[[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 2015 – ženski tek na 60 metrov|7,29]]
|-
|rowspan=2|[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2015|Svetovno prvenstvo]]
|rowspan=2|[[Peking]], [[Kitajska]]
|32. mesto (h)
|100 m
|[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2015 – ženski tek na 100 metrov|11,42]]
|-
|19. mesto (sf)
|200 m
|[[Svetovno prvenstvo v atletiki 2015 – ženski tek na 200 metrov|23,04]]
|-
|2016
|[[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2016|Svetovno dvoransko prvenstvo]]
|[[Portland, Oregon|Portland, ZDA]]
|20. mesto (sf)
|60 m
|[[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2016 – ženski tek na 60 metrov|7,34]]
|}

==Osebni rekordi==
'''Stadion'''
*[[Tek na 100 metrov]] – 11,27 (+1.1 m/s, Padova 2019)
*[[Tek na 200 metrov]] – 22,78 (+0.7 m/s, Doha 2019)
'''Dvorana'''
*[[Tek na 60 metrov]] – 7,21 (Birmingham 2019)
*[[Tek na 200 metrov]] – 23,47 (Dunaj 2015)

== Zasebno ==
12. septembra 2020 se je v Vili Široko v [[Šoštanj|Šoštanju]] civilno poročila z Luko Zidarjem, skakalcem v višino. Cerkveni obred sta opravila v [[Mozirje|Mozirju]]. Spoznala sta se med treningom na atletskem stadionu v Ljubljani. Par sta postala, ko se je vrnila s študija v ZDA.&lt;ref&gt;''Moja poroka''. št. 37. 2021. str. 114-120.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Blestela na POROKI! Slovenska športna lepotička je bila TAKOLE PRELESTNA nevesta! (foto)|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/tabloid/5f6211e502d5a/blestela-na-poroki-slovenska-sportna-lepoticka-je-bila-takole-prelestna-nevesta-foto|website=Ekipa24.si|accessdate=2023-02-20|language=sl|date=16. september 2020}}&lt;/ref&gt;

Imata hčer.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Maja Mihalinec z družino ušla v tople kraje|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/maja-mihalinec-z-druzino-usla-v-tople-kraje/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-02-20|language=sl-si|date=19. december 2022}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Mihalinec, Maja}}
[[Kategorija:Slovenski atleti]]
[[Kategorija:Šprinterji]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 2020]]</text>
      <sha1>lnw3ysy4hq0gdgkdhtdm90rm1ueme9o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nerojen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>422383</id>
    <revision>
      <id>6751887</id>
      <parentid>6308226</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:12:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751887</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6608" sha1="hu0he2dn9r9iq5290dpj943reeqnkpx" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
|image=The Unborn poster.jpg|budget=16.000.000 [[ameriški dolar|USD]]|country={{zastava|Združene države Amerike}}|director=[[David S. Goyer]]|distributor=[[Rogue Pictures]]&lt;br /&gt;[[Universal Studios]]|language=[[angleščina]]|music=[[Ramin Djawadi]]|name=Nerojen|producer=[[Michael Bay]]&lt;br /&gt;[[Andrew Form]]&lt;br /&gt;[[Bradley Fuller|Brad Fuller]]|released=[[9. januar]] [[2009]]|runtime=87 min.|starring=[[Odette Yustman]]&lt;br /&gt;[[Gary Oldman]]&lt;br /&gt;[[Meagan Good]]&lt;br /&gt;[[Cam Gigandet]]&lt;br /&gt;[[James Remar]]&lt;br /&gt;[[Jane Alexander]]&lt;br /&gt;[[Idris Elba]]&lt;br /&gt;[[Carla Gugino]]|writer=[[David S. Goyer]]}}
'''''Nerojen''''' (izviren [[Angleščina|angleški]] naslov: ''Unborn'') je ameriška [[Nadnaravno|nadnaravna]] [[grozljivka]] iz leta [[2009]], delo [[Filmski režiser|filmskega režiserja]] in scenarista [[David S. Goyer|Davida S. Goyerja]]. V filmu igra [[Odette Yustman]], ki postane tarča demona, imenovanega [[dibuk]], zato poišče pomoč pri rabinu ([[Gary Oldman]]). Dibuk poskuša z njeno smrtjo priti do fizične podobe. Film je produciral [[Michael Bay]], v ameriške kinematografe pa ga je izdal distributer [[Rogue Pictures]] 9. januarja 2009.

== Vsebina ==
Casey Beldon ima moreče privide, v katerih videva čudne pse v soseski in zlobnega otroka s svetlo modrimi očmi, ki ji sledi naokoli. Ko pazi na sosedovega sina Mattya, ga najde, kako svoji novorojeni sestri kaže njen odsev v ogledalu. Matty jo napade, ji razbije ogledalo na glavi in ji pove, da se »Jumby želi ponovno roditi«. Nato ga Casey spravi nazaj v posteljo in šokirana odide.

Caseyina prijateljica Romy ji pove, da v [[Ljudsko slovstvo|ljudskem slovstvu]] velja, da novorojenček ne bi smel videti svojega odseva do prvega leta, saj bo v nasprotnem primeru kmalu umrl. Caseyine oči začenjajo spreminjati barvo, zato jo zdravnik vpraša, če je dvojčica, saj trpi za nekakšno dedno [[heterokromija|heterokromijo]], da pa je to povsem normalno. Sosedov novorojenček kasneje umre, kot napoveduje izročilo.

Caseyin oče prizna, da bi Casey morala imeti brata dvojčka, vendar ga je med porodom zadavila njena [[popkovina]]. S Caseyino mamo sta ga poimenovala Jumby. Casey začne sumiti, da je to duh, ki jo zasleduje, in da se hoče duša njenega nerojenega brata ponovno roditi v svet živih kot zlo. 

Casey spozna Sofi Kozma – za katero kasneje izve, da je njena babica – ki ji razloži, da je imela brata dvojčka med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], na katerem je [[Josef Mengele]] v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]] izvajal poskuse. Zlobni duh [[dibuk]] je ponovno oživel njenega brata in ga uporabil kot portal v svet živih. Kozma je ubila svojega dvojčka, zato se dibuk vrača v njihovo družino po maščevanje, zaradi katerega je Caseyina mama znorela in se ubila. 

Kozma podari Casey [[hasma]] amulet za njeno zaščito; naroči ji, naj uniči vsa ogledala in zažge njihove koščke; priporoča ji [[Rabin|rabina]] Josepha Sendaka, ki lahko izvede judovsko [[izganjanje hudiča]], da bi tako izgnal dibuka iz njene duše. Sendak Casey ne verjame, dokler ne vidi psa z navzdol obrnjeno glavo v svoji [[Sinagoga|sinagogi]]. Dybbuk ubije Kozmo in Romy. Casey in njen fant Mark – s katerim sta oba videla duha, ko je ubil Romy – se zavesta, da dibuk postaja močnejši.

Sendak, Mark, [[angelikanski duhovnik]] Arthur Wyndham in ostali prostvoljci začnejo z izganjanjem, toda dibuk jih napade in jih nekaj ubije ali rani. Duh obsede duhovnika, ki začne loviti Casey in Marka. Mark onesposobi Wyndhama, vendar ga duh obsede. Casey zabode Marka z amuletom, nato pa prihiti Sendak in z Casey dokončata izganjanje. Obred izžene dibuka iz človeškega sveta, toda Mark pade iz nadstropja in umre.

Casey se začne spraševati, zakaj je dibuk postal aktiven šele zdaj in je ni napadel že prej. Nato izve, da je z Markom noseča z dvojčki.

== Igralci ==

* [[Odette Yustman]] kot Casey Beldon: mlada ženska, ki postane paranoična, potem ko postane središče različnih nadnaravnih in čudnih dogodkov; barva oči, prividi, sanje in videnja čudnih stvari. Casey kasneje izve, da je imela brata dvojčka, ki je umrl preden se je rodil, ter da se ji to vse dogaja zato, ker jo dibuk (duh, ki je ujet med svetovi) vidi kot vhod, da bi se lahko vrnil nazaj na svet. 
* [[Meagan Good]] kot Romy Marshall: Caseyina vraževerna in zvesta najboljša prijateljica. Romy napade dibuk, da bi tako oslabil Casey. 
* [[Gary Oldman]] kot rabin Joseph Sendak: rabin, ki prepriča Casey, da bi ustavili duha.  
* [[Cam Gigandet]] kot Mark Hardigan: Caseyin skepričen vendar podporen fant. Dvomi v vse nadnaravne dogodke, vendar je kasneje Casey v veliko pomoč. 
* [[James Remar]] kot Gordon Beldon: Caseyin oče.
* [[Jane Alexander]] kot Sofi Kozma: preživela iz nacističnega kocentracijskega taborišča v Auschwitzu, ki je Janetina biološka mama in tako Caseyina babica. Ker je dibuk okrog leta 1940 nadlegoval tudi njo, postane vešča kako se izogniti duhu in tako začne voditi Casey. 
* [[Idris Elba]] kot Arthur Wyndham: duhovnik, ki sodeluje pri Caseyinem eksorcizmu.
* [[Carla Gugino]] kot Janet Beldon: Caseyina mama, ki je bila klinično depresivna in je naredila samomor, ko je bila Casey še majhna deklica. Janet je naredila samomor potem, ko je postala žrtev dibuka, da bi se lahko vrnil na ta svet, vendar so bili duševni učinki nanjo prehudi.
* [[Atticus Shaffer]] kot Matty Newton: deček pri sosedih, kateremu je Casey varuška in se začne čudno vesti. 
* [[Ethan Cutkosky]] kot Barto: Sofijin brat dvojček, ki je umrl v Auschwitzu med nacističnimi eksperimenti z dvojčki. Dibuk je v njem videl priložnost, da bi se vrnil na ta svet, zato ga je oživel in se tako vrnil. Da bi ga ustavila, je Sofi ubila Barta ter tako premagala duha. Dibuk se nato skozi film prikazuje kot Barto, z duhom katerega se je združil. 
* [[Rhys Coiro]] kot g. Shields: Caseyin profesor na kolidžu.
* [[Michael Sassone]] kot Eli Walker: Starec v domu za ostarele, kjer živi Sofi. 
* [[Rachel Brosnahan]] kot Lisa: Caseyina in Markova prijateljica. 

==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|1139668}}
* {{Mojo title|unborn09}}
* {{Rotten Tomatoes|10010150-unborn}}
* {{Metacritic film|the-unborn}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ameriške grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi leta 2009]]
[[Kategorija:Filmi Universal Studios]]
[[Kategorija:Filmi Rogue Pictures]]
[[Kategorija:Nadnaravne grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi o duhovih]]
[[Kategorija:Filmi o dvojčkih]]
[[Kategorija:Filmi o Judih in judovstvu]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>hu0he2dn9r9iq5290dpj943reeqnkpx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zlobni mrtveci (film, 2013)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>422421</id>
    <revision>
      <id>6751888</id>
      <parentid>6336227</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:12:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751888</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7460" sha1="h0p6bn54olglcgg22e3ckc783vjyngz" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
|name=Zlobni mrtveci
|image=Evil Dead poster.jpg
|caption=Plakat
|country={{zastava|ZDA}}
|director=[[Fede Alvarez]]
|distributor=[[TriStar Pictures]]
|language=[[angleščina]]
|music=[[Roque Baños]]|producer=[[Bruce Campbell]]&lt;br /&gt;[[Robert Tapert]]&lt;br /&gt;[[Sam Raimi]]
|released=8. marec 2013
|runtime=92 minut
|starring=[[Jane Levy]]&lt;br /&gt;[[Shiloh Fernandez]]&lt;br /&gt;[[Lou Taylor Pucci]]&lt;br /&gt;[[Jessica Lucas]]&lt;br /&gt;[[Elizabeth Blackmore]]
|writer=[[Fede Alvarez]]&lt;br /&gt;[[Rodo Sayagues]]&lt;br /&gt;[[Sam Raimi]]
|budget=17 milijonov [[ameriški dolar|USD]]}}

'''''Zlobni mrtveci''''' (izviren [[Angleščina|angleški]] naslov: ''Evil Dead'') je ameriška [[Nadnaravno|nadnaravna]] [[grozljivka]] iz leta [[2013]], delo scenarista in režiserja [[Fede Alvarez|Fedea Alvareza]]. Film je četrti po vrsti iz [[Zlobni mrtveci (filmska serija)|istoimenske filmske serije]].

Film je Alvarezov režiserski prvenec, zanj ga je pa izbral [[Sam Raimi]]. Vlogo producentov so imeli Raimi, [[Bruce Campbell]] in [[Robert Tapert|Robert G. Tapert]]. Raimi je tudi scenarist, režiser in producent prvotnih treh delov. Glasbo zanj je ustvaril Španec [[Roque Baños]].

''Zlobni mrtveci'' so bili posneti na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]], blizu [[Auckland|Aucklanda]], snemanje pa je trajalo manj kot en mesec. Film je doživel svojo [[Premiera (dogodek)|premiero]] na festivalu [[South by Southwest]] 8. marca 2013 in požel prodajni uspeh: ob proračunu 19 milijonov USD je prinesel 147 milijonov USD prihodkov in postal najdonosnejši del serije.&lt;ref name=&quot;BOM&quot;&gt;{{Cite Box Office Mojo|title=Evil Dead Rise (2023)|id=13345606|access-date=June 16, 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NUM&quot;&gt;{{cite The Numbers|title=Evil Dead Rise (2023) — Financial Information|id=Evil-Dead-Rise-(2023)|access-date=December 1, 2023}}&lt;/ref&gt; Leta 2023 je izšlo novo nadaljevanje, ''[[Zlobni mrtveci 5]]''.

== Vsebina ==
V gozdu nekaj mož ugrabi prestrašeno dekle. Dekle, za katero se izkaže, da je obsedena z demonom, zvežejo v kleti neke koče. Njen oče jo zažge in ustreli.

David ([[Shiloh Fernandez]]) in njegovo dekle Natalie ([[Elizabeth Blackmore]]), se dobita v isti koči z njegovo mlajšo sestro Mio ([[Jane Levy]]). Tam sta še njihova prijatelja Eric ([[Lou Taylor Pucci]]) in Olivia ([[Jessica Lucas]]) ter Davidov pes. Dobili so se z namenom, da bi Mio odvadili odvisnosti od [[heroin]]a. Izve se, da se je David pred leti odselil v drugo mesto in pustil Mio, da sama skrbi za njuno umirajočo mamo. Eric pripomni, da se je David precej oddaljil od njih, vendar je Olivia prepričana, da je David spet takšen kot je bil.

Skupina odkrije klet v koči, kjer najde gnijoča živalska trupla, puško in knjigo z naslovom ''[[Necronomicon|Naturom Demonto]].'' Eric, ki ima nekaj znanja o čarovništvu, začne knjigo preučevati. Kljub opozorilom v knjigi prebere nekaj stavkov na glas in zbudi zlobne sile. Te zletijo naravnost v Mio, ki se nahaja sama pred kočo.

Mia začne nekoga videvati v gozdu in prosi skupino, da bi odšli. Ostali jo zavrnejo, saj verjamejo, da trpi [[šok]] zaradi odtegnitve. Mia zato ukrade avtomobilske ključe in se odpelje stran, vendar ji skrivnostno dekle povzroči prometno nesrečo. Mia se poskuša vrniti v kočo, vendar jo zagrabijo drevesne veje. Dekle, ki zgleda kot obsedena Mia, iz svojih ust spusti nekakšne črne ovijalke, ki zlezejo v Mio in jo obsedejo. 

David in Olivia najdeta Mio in jo odvedeta nazaj v kočo, a ignorirata njena opozorila. David najde svojega psa mrtvega in zanj obtoži Mio. V kopalnici jo najde, kako se poskuša [[Opeklina|popariti]] z vrelo vodo, kar Erica spomni na prizor iz čarovniške knjige. David jo poskuša odpeljati v bolnišnico, vendar obilno deževje povzroči poplavo, ki mu prepreči nadaljevanje poti.

Obsedena Mia rani Davida, zagrozi ostalim s smrtjo in pade v nezavest. Ko Olivia skuša priti do pištole, jo zagrabi Mia in na njen obraz izbruha kri. Mio nato zaklenejo v klet. Olivia se odpravi v kopalnico, da bi se umila, vendar tudi ona postane obsedena. Eric jo gre pogledat in jo zaloti, kako se reže po licih kot še v enem prizoru iz knjige. Olivia ga napade in Eric jo vrže, da z glavo udari v straniščno školjko. Ko ga poskuša napasti še enkrat, Eric vzame kos zlomljene straniščne školjke in jo z njim ubije. 

Mia v joku prosi Natalie, naj odpre vrata kleti. Ko Natalie vstopi v klet, jo Mia napade, žali in se samopoškoduje. Medtem ko David oskrbuje Ericove rane, mu ta pove vse, kar ve. Po knjigi sodeč mora demon, imenovan Jemalec duš, vzeti pet duš, da lahko izpusti bitje, imenovano Abomination. David sliši Nataliene krike in jo reši ter z verigami zaklene vrata kleti.

Natalie opazi, da se na mestu, kjer jo je ugriznila Mia širi nekakšna okužba. To poskuša ustaviti tako, da si odreže roko, na kateri se okužba širi. Eric pojasni Davidu, da mora biti Mia »očiščena« tako, da jo živo pokopljejo, razkosajo ali živo zažgejo. Očiščenje jo bo rešilo obsedenosti. Medtem postane obsedena še Natalie. Erica ustreli s pištolo za žeblje in ga nato pretepe s kijem, kar ga še bolj rani. David odstreli Natalieno drugo roko s puško. Demon zapusti Natalie in ta izkrvavi.

David odnese težko ranjenega Erica ven, odločen, da bo zažgal kočo z Mio v njej. Toda Mia začne peti pesem njune mame, zato se David odloči, da jo bo raje živo pokopal. Skoplje grob in se odpravi po Mio. Ta ga napade in poskuša utopiti. Eric Mio onesposobi, vendar je med tem zaboden, zato umre. David živo zakoplje Mio in jo, takoj ko izgubi zavest, izkoplje ter oživi z improviziranim [[Defibrilator|defibrilatorjem]]. Demon je tako [[Izganjanje hudiča|izgnan]]. Ko pa se David vrne v kočo po avtomobilske ključe, ga v vrat zabode obsedeni. Preden umre, kočo zaklene in jo zažge ter tako ubije sebe in Erica.

Abomination, ki je pridobil že štiri duše, vstane iz tal in iz neba začne deževati kri. Mia se začne z njim boriti in mu z motorno žago odžaga noge, on pa prevrne Davidov džip, ki pade na Miino roko. Mia se reši, vendar izgubi roko. Nato vzame motorno žago in Abominationa prežaga na polovico. Njegovo truplo potone v zemljo in krvavi dež preneha. Sonce zasije in Mia se, izmučena zaradi dogodkov, odpravi v gozd. ''Naturom Demonto'' leži na tleh in se zapre sam od sebe.

Po [[Odjavna špica|odjavni špici]] se pokaže postarani [[Ash Williams]], ki reče »groovy« in pogleda v kamero.

== Igralci ==

* [[Jane Levy]] kot Mia Allen
* [[Shiloh Fernandez]] kot David Allen
* [[Lou Taylor Pucci]] kot Eric
* [[Jessica Lucas]] kot Olivia
* [[Elizabeth Blackmore]] kot Natalie
* [[Jim McLarty]] kot Harold
* Phoenix Connolly kot najstnik
* Sian Davis kot starka
* Stephen Butterworth kot moški brez zob
* Karl Willetts kot moški z dolgimi lasmi
* Randal Wilson kot jemalec duš
* [[Rupert Degas]] kot demon (glas)

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* {{Official website|http://www.evildead-movie.com}}
* {{IMDb title|1288558|Zlobni mrtveci}}
* {{mojo title|evildead2013|Zlobni mrtveci}}
* {{rotten-tomatoes|the_evil_dead_2013|Zlobni mrtveci}}
* {{metacritic film|evil-dead-2013|Zlobni mrtveci}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ameriške grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi leta 2013]]
[[Kategorija:Filmi TriStar Pictures]]
[[Kategorija:Nadnaravne grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi o demonih]]
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
[[Kategorija:Filmski remaki]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>h0p6bn54olglcgg22e3ckc783vjyngz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Obred (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>422425</id>
    <revision>
      <id>6751889</id>
      <parentid>6718685</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:12:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751889</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5960" sha1="eoce1kyzkbe8caps1tic8uqrdpq7hqt" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
|name=Obred
|image=The rite 2011 film poster.jpg
|caption=Plakat
|country={{zastava|ZDA}}&lt;br /&gt;{{zastava|Madžarska}}&lt;br /&gt;{{zastava|Italija}}
|language=[[angleščina]]&lt;br /&gt;[[italijanščina]]&lt;br /&gt;[[valižanščina]]&lt;br /&gt;[[latinščina]]&lt;br /&gt;[[ruščina]]&lt;br /&gt;[[madžarščina]]
|director=[[Mikael Håfström]]
|distributor=[[Warner Bros. Pictures]]
|music=[[Alex Heffes]]
|producer=[[Beau Flynn]]&lt;br /&gt;[[Tripp Vinson]]
|released=26. januar 2011
|runtime=113 minut
|starring=[[Anthony Hopkins]]&lt;br /&gt;[[Colin O'Donoghue]]&lt;br /&gt;[[Alice Braga]]&lt;br /&gt;[[Ciarán Hinds]]&lt;br /&gt;[[Rutger Hauer]]
|writer=[[Michael Petroni]]
|budget=37 milijonov [[ameriški dolar|USD]]
|gross=96,6 milijona [[ameriški dolar|USD]]
}}

'''''Obred''''' (izviren [[Angleščina|angleški]] naslov: ''The Rite'') je [[Nadnaravno|nadnaravna]] [[grozljivka]]-[[triler]] iz leta [[2011]], delo [[Filmski režiser|filmskega režiserja]] [[Mikael Håfström|Mikaela Håfströma]] in scenarista [[Michael Petroni|Michaela Petronija]]. Zgodba ohlapno sledi knjigi Matta Baglija ''The Rite: The Making of a Modern Exorcist'', ki je napisana po resnični pripovedi takratnega ameriškega vajenca v izganjanju hudiča Garya Thomasa. Ta je bil poslan v Rim, da bi vadil in se učil od izkušenega izganjalca.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.latimes.com/entertainment/la-xpm-2011-jan-27-la-et-exorcist-20110127-story.html |title='The Rite' is based on a real priest trained in exorcism, yet it is the WORST film ever. |work=Los Angeles Times | first=Susan |last=King |date=2011-01-27}}&lt;/ref&gt;

Film je bil posnet v [[Rim]]u, [[Budimpešta|Budimpešti]] in [[Blue Island, Illionis|Blue Islandu]], v glavnih vlogah so zaigrali [[Anthony Hopkins]], [[Colin O'Donoghue]], [[Alice Braga]], [[Ciarán Hinds]] in [[Rutger Hauer]]. Izdan je bil 28. januarja 2011, prejel negativne kritike, a prinesel več kot 96 milijonov USD prihodkov.

== Vsebina ==
Michael Kovak ([[Colin O'Donoghue]]) je sin uspešnega pogrebnika in podjetnika Istvana ([[Rutger Hauer]]). Ker ga delo pogrebnika ne zanima, se odpravi šolat za duhovnika. Po štirih letih Michael napiše svojemu mentorju očetu Matthewu pismo, v katerem pojasni, da ne more zaključiti študija, ker ni prepričan v kaj verjame. Oče Matthew ([[Toby Jones]]) vidi Michaela, kako iz usmiljenja [[Spoved|odpusti grehe]] neznanki na robu smrti, saj ta misli, da je duhovnik. Ko oče Matthews vidi, kako je Micahel obvladal situacijo, ga pošlje na šolanje za izganjalca hudiča v [[Vatikan]] v Rim zaradi stalnega porasta demonske obsedenosti. Michael ponudbo sprejme, saj lahko v nasprotnem primeru cerkev od njega zahteva 100.000 USD, kolikor je stal njegov študij. Michael začne tako obiskovati predavanja očeta Xavierja ([[Ciarán Hinds]]) v Rimu, kjer skuša povzročiti, da ga vržejo iz predavanj in bo tako lahko odšel brez vračila denarja.

Med predavanji spozna mladenko Angelino ([[Alice Braga]]). Kmalu spozna, da je Angelina v resnici novinarka, ki obiskuje predavanja zaradi svojega članka o izganjanju hudiča. Oče Xavier, ki opazi da je Michael skeptičen glede njegovih predavanj, ga zato pošlje k svojemu prijatelju, valižanskemu [[Jezuit|jezuitu]] očetu Lucasu ([[Anthony Hopkins]]). Michael ga res obišče in pri njemu doma spozna njegovo pacientko, nosečo šestnajstletno Rosario. Kasneje izve, da jo je posilil njen oče in da je tako postala [[Demonska obsedenost|obsedena]]. Michael med izganjanjem vseeno ostane skeptičen ne glede na nekaj čudnih dogodkov, ko denimo Rosaria govori tekoče angleško in ko izbruha tri dolge žeblje. Kasneje se Michael dobi z Angelino, ki mu prizna, da že dolgo poskuša narediti intervju z očetom Lucasom, vendar jo on vedno zavrne. Prosi ga, če bi ji lahko poročal o dogajanju pri njem, vendar Michael odkloni. V naslednjih dneh se Rosariino stanje poslabša, zato jo premestijo v bolnišnico. Oče Lucas še enkrat opravi obred izganjanja in ostane čez noč v bolnišnici. Ponoči najprej umre Rosariin otrok zaradi [[Srčni infarkt|infarkta]], nato pa še Rosaria zaradi prevelike izgube krvi. Zaradi tega se oče Lucas počuti krivega za njeno smrt.

Po smrti mlade ženske se začne oče Lucas vesti čudno in kazati znake obsedenosti. Michael in Angelina ga najdeta, kako sedi pred hišo v dežju. Oče Lucas ju povabi v hišo in, vedoč da je obseden, prosi Michaela, naj najde očeta Xavierja ter z njim izvede izganjanje hudiča. Ker je oče Xavierja naslednje tri dni odsoten, se Michael odloči, da bo izganjanje izvedel sam v pristojnosti Angeline. Po dolgem boju z demonom Michael ponovno najde svojo vero in prisili demona, da izda svoje ime – [[Baal]]. Tako konča z izganjanjem in močni demon zapusti očeta Lucasa. Michael tako zapusti Rim in se vrne v Združene države k svojemu življenju. 

Zadnji prizor pokaže Michaela, ki je postal duhovnik, kako opravi spoved nekega dekleta.

== Igralci ==

* [[Anthony Hopkins]] kot oče Lucas Trevant
* [[Colin O'Donoghue]] kot Michael Kovak
* [[Alice Braga]] kot Angelina Vargas
* [[Ciarán Hinds]] kot Father Xavier
* [[Rutger Hauer]] kot Istvan Kovak
* [[Marta Gastini]] kot Rosaria
* [[Maria Grazia Cucinotta]] kot teta Andria
* [[Toby Jones]] kot oče Matthew
* [[Chris Marquette]] kot Eddie
* [[Marija Karan]] kot Sandra
* [[Torrey DeVitto]] kot Nina

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* {{Official website|http://theritemovie.warnerbros.com/dvd/}}
* {{IMDb title|1161864|Obred}}
* {{mojo title|rite|Obred}}
* {{rotten-tomatoes|the_rite|Obred}}
* {{metacritic film|the-rite|Obred}}

[[Kategorija:Ameriške grozljivke]]
[[Kategorija:Madžarski filmi]]
[[Kategorija:Italijanski filmi]]
[[Kategorija:Nadnaravne grozljivke]]
[[Kategorija:Filmski trilerji]]
[[Kategorija:Filmi leta 2011]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Filmi o eksorcizmu]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Rim]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>eoce1kyzkbe8caps1tic8uqrdpq7hqt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paranormalno (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>422541</id>
    <revision>
      <id>6751890</id>
      <parentid>6325685</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:13:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751890</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18291" sha1="rherzy469p30e7q6bpjkqn7i2vp3oe2" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| budget         = [[ameriški dolar|$]]15.000
| country        = {{ikonazastave|Združene države Amerike}}[[Združene države Amerike|ZDA]]
| director       = [[Oren Peli]]
| distributor    = [[Paramount Pictures]]
| language       = [[angleščina]]
| name           = Paranormalno
| image          = Paranormal Activity.png
| released       = [[14. oktober]] [[2007]]
| runtime        = 86 min.
| starring       = [[Katie Featherston]]&lt;br /&gt;[[Micah Sloat]]
| writer         = [[Oren Peli]]
}}

'''''Paranormalno''''' (izviren angleški naslov: ''Paranormal Activity'') je ameriška [[Nadnaravno|nadnaravna]] [[grozljivka]] iz leta [[2007]], delo, scenarista, urednika in [[filmski režiser|režiserja]] [[Oren Pelija]]. Je prvi (po zgodbi tretji) film  [[Paranormalno (filmska serija)|istoimenske filmske serije]]; zgodba sledi mlademu paru Katie in Micahu, ki sta priča paranormalni dejavnosti v njunem domu. Film je posnet v stilu [[Najdeni posnetki (filmski žanr)|najdenih posnetkov]], sestavljen iz posnetkov kameram, ki jih je v zgodbi par nastavil, da bi lažje razumel, kaj se dogaja. 

Film je sicer [[Neodvisen film|neodvisen]], vendar ga je leta 2007 prevzel distributor [[Paramount Pictures]], ki ga je preuredil in mu dal nov konec. Film je izšel v nekaterih kinematografih v ZDA 25. septembra 2009, in 16. oktobra 2009 na celotnem ozemlju države. Samo v ZDA je prinesel skoraj 108 milijonov USD prihodkov in še 85 milijonov USD v tujini, torej skupno 193 milijonov. Paramount/DreamWorks je za filmske pravice plačal 350.000 USD. Je glede na proračun najdonosnejši film v zgodovini. 

[[Filmsko nadaljevanje|Nadaljevanje]] ''[[Paranormalno 2]]'' je izšlo 22. oktobra 2010. Uspeh prvih dveh filmov je prinesel še več filmov iz te serije: ''[[Paranormalno 3]]'' 21. oktobra 2011, ''[[Paranormalno 4]]'' 19. oktobra 2012, ''[[Paranormalno: Označeni]]''  3. januarja 2014 in ''[[Paranormalno: Dimenzija duhov]]'' 23. okobra 2015. 

== Vsebina ==
Mlad par, Katie in Micah, se preseli v novo hišo v [[San Diego|San Diegu]]. Ker Katie trdi, da jo zlobna pojava straši že od otroštva, Micah postavi kamero v spalnico, da bi posnel paranormalno aktivnost ponoči. Katie najame poznavalca paranormalnih pojavov dr. Fredricha, ki ugotovi, da Katie zasleduje demon, ki se hrani z negativno energijo in si želi prevzeti Katie. Svetuje jima, naj ne poskušata komunicirati z demonom in da naj po potrebi pokličeta [[demonologija|demonologa]] dr. Johanna Averiesa. Katie je zelo zainteresirana, Micah pa teh stvari ne vzame resno. 

Kamera ujame številne nenavadne dogodke, ki so na začetku manjši, na primer razni zvoki, samodejno prižiganje luči in premikanje vrat. Micah demona zmerja in izziva, kar stvari še poslabša. Trinajsto noč demon glasno zarjove in strese celo hišo. Snemalci zvoka, ki jih je postavil Micah, posnamejo nenavaden zvok, ko Micah vpraša demona ali bi želel komunicirati s ploščo za klicanje duhov. Petnajsto noč se Katie zbudi sredi noči in dve uri stoji ob postelji ter strmi v Micaha, kasneje pa se odpravi ven. Micah skuša prepričati Katie, naj se vrne v hišo, vendar ona ne želi. Naslednji dan se Katie teh dogodkov ne spomni.

Micah domov prinese ploščo za klicanje duhov, kar razburi Katie. Ko zapustita hišo, kamera posname nevidno silo premikati kazalo na plošči, ki sestavi neznano sporočilo, ki nato zagori. Katie si video ogleda in prosi Micaha, da pokličeta strokovnjaka, vendar jo on ponovno zavrne. Sedemnajsto noč Micah po tleh hodnika in spalnice potrese [[otroški puder]]. Par se zbudi in odkrije nečloveške stopinje, ki vodijo na podstrešje. Tam Micah najde ožgano fotografijo majhne Katie, ki je mislila, da je bila fotografija uničena v nerazložljivem požaru pred leti. Katie končno pokliče demonologa dr. Averiesa, vendar je ta odsoten. 

Dogodki sedemnajste noči psihično zelo oslabijo par, kar demona samo ojača. V naslednjih nočeh postanejo paranormalni pojavi pogostejši in hujši. Zaradi tega pokličeta dr. Fredricha, ki ugotovi, da je v hiši visoka stopnja demonove prisotnosti, zato ju zapusti, saj meni, da bo v nasprotnem primeru demona samo razjezil. Tako par izgubi vso upanje, kar povzroči, da demon končno iz postelje zvleče Katie ter jo ugrizne, zato ta postane popolnoma obsedena. Micah odkrije ugriz in se odloči, da se bosta preselila v motel, saj so stvari ušle iz nadzora. Pred odhodom pa obsedena Katie prepriča Micaha, da bo vse v redu.

Naslednjo noč Katie vstane in spet dve uri strmi v Micaha, nato pa se odpravi po stopnicah navzdol. Po trenutku tišine začne kričati in Micah steče k njej. Naenkrat Micah zakriči od bolečine, Katie pa se umiri. Nato je slišati težke korake po stopnicah. Micahovo truplo silovito prileti v kamero, ki pade s stojala. Pokaže se Katie, ki je zaradi prisotnosti demona spremenjena. Umazana od krvi počasi vstopi v sobo. Stopi k Micahovem truplu in pogleda v kamero. Pokaže se njen demonsko spremenjen obraz in kamera se ugasne. Sporočilo na koncu pojasni, da je Micahovo truplo našla policija 11. novembra 2006 ter da je Katie izginila neznanokam.

=== Drugi konci ===
Ko je Paramount odkupil film, sta bila ustvarjena še dva konca, vendar je bil v kinih prikazan samo en (izviren konec je bil prikazan na samo eni predstavi).

==== Izvirnik ====
Ko je Katie odšla po stopnicah in s kričanjem zbudila Micaha, se v spalnico vrne samo Katie z velikim, krvavim kuhinjskim nožem. Usede se zraven postelje z nožem v roki ter v takšnem položaju ostane ves dan. Naslednji dan jo pokliče njena prijateljica Amber. Ko Amber ponoči vstopi v hišo, najde Micahovo truplo, zato začne kričati in steče ven.

Čez uro in pol prispe policija, ki prav tako najde Micahovo truplo. V spalnici najdejo tudi Katie in jo pokličejo po imenu. Ta se zbudi iz prejšnjega stanja in deluje zmedeno. Policist jo prosi, naj odloži nož, vendar ona steče proti njemu, zato jo ustrelijo in ubijejo. Policija začne raziskovati kraj dogodka, kamera pa še vedno snema. 

==== Parmountov konec ====
Ta konec je mogoče najti le na nekaterih domačih izdajah. Katie ubije Micaha kot v drugih koncih in se vrne v spalnico. Nato zapre in zaklene vrata spalnice ter si z nožem prereže vrat in umre.

==== Neizdan konec ====
Posnet je bil tudi tretji konec, vendar zaradi njegove brutalne vsebine ni bil izdan.

== Igralci ==
* [[Katie Featherston]] kot Katie
* [[Micah Sloat]] kot Micah
* [[Mark Fredrichs]] kot dr. Fredrichs
* [[Amber Armstrong]] kot Amber
* [[Ashley Palmer]] kot Diane
* Spencer Marks kot dr. Johann Averies

== Produkcija ==
S poskusom, da bi se bolj osredotočil na realizem kot na akcijo in kri, se je Peli odločil posneti film z domačo video kamero. V odločitvi o bolj surovem in nepremičnem formatu (kamera je skoraj vedno bila na stojalu ali na čem drugem) in zmanjšani potrebi po snemalcih je bila ustvarjena »višja stopnja verodostojnosti« za občinstvo, saj se je »več vlagalo v zgodbo kot v like«. Peli je dejal, da je bil dialog naraven, saj ni bilo nobenega pravega scenarija. Namesto tega so igralci dobili zgradbo zgodbe in situacije, na podlagi katerih so [[Improvizacijsko gledališče|improvizirali]], podobno tehniko so uporabili tudi pri ''[[Čarovnica iz Blaira|Čarovnici iz Blaira]]'' (''The Blair Witch Project''). Peli je povedal, da je na avdicije prišlo »nekaj sto ljudi« preden je spoznal Katie Featherson in Micaha Sloata. Najprej ju je sprejel na posamično avdicijo, nato pa še na skupno. Peli je bil navdušen nad kemijo med igralcema in izjavil: »Če bi videli posnetke [avdicije], bi mislili, da se poznata že leta.« Na gostovanju na televizijskem šovu [[The Jay Leno Show]], 3. novembra 2009, sta Sloat in Feathersonova povedala, da sta na LACastingu odkrila, da iščejo igralce. Feathersonova je izjavila, da sta za svoje delo prejela 500 USD.

Film je bil posnet v sedmih dneh po urniku, ki si ga je zamislil Peli. Sloat, ki je nadzoroval kamero večji del filma, je bil nekdanji snemalec na njegovi univerzitetni filmski postaji. »Bil je naporen teden« je povedal Peli, ki je izjavil, da so film snemali podnevi in ponoči in ga hkrati montirali, da so lahko nanj upodabljali vizualne učinke, medtem ko se posnetki predvajajo. Predstavljeni so bili tudi mnogi konci, vendar niso bili vsi posneti.

Film je bil predstavljen leta 2007 na filmskem festivalu [[Screamfest Horror Film]], kjer je tako močno navdušil Kirilla Baruja, asistenta [[Creative Artists Agency]], da je CAA s Pelijem podpisal zastopništvo. Z namenom, da bi našli distributorja filma in/ali delo režije za Pelija, je agencija poslala DVDje filma čim več ljudem v filmski industriji. Tako je film opazil tudi Jason Blum iz [[Miramax Films]], ki je v njem videl potencial. Blum je sodeloval s Pelijem in film preuredil ter ga prijavil na [[filmski festival Sundance]], vendar so ga zavrnili. DVD je prav tako navdušil [[DreamWorks Pictures|DreamWorks]], predvsem Adama Goodmana, Stacey Snider in nazadnje [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]], ki je tako sklenil dogovor z Blumom in Pelijem.

DreamWorks je nameraval narediti remake filma z večjim proračunom in Pelijevo režijo, izvirnik pa bi bil le dodatek na DVDju. »Niso vedeli, kaj narediti z njim [izvirnikom]«, je povedal Blum; želeli so le biti »v poslu« s Pelijem. Blum in Peli sta se sicer strinjala, vendar sta želela poskusiti s filmsko predstavo izvirnika pred remakom, saj sta menila, da bi ga občinstvo dobro sprejelo.

Med prikazom filma so gledalci začeli odhajati; Goodman je mislil, da je film propadel, dokler ni ugotovil, da občinstvo odhaja, ker je bilo tako prestrašeno. Takrat je ugotovil, da remake ni pametna ideja. [[Paramount Pictures]], ki je leta 2005 prevzelo DreamWorks, je kupilo pravice za film in vsa nadaljevanja za 350.000 USD. Ko je film prevzel Paramount, je prišlo do nekaj sprememb. Nekaj prizorov je bilo izbrisanih, nekaj dodanih in spremenjen je bil konec, saj so posneli dva nova. Konec, ki je bil po izdaji prikazan po celem svetu, je edini od treh, ki je vseboval posebne učinke in je drugačen od tistega prikazanega na Screamfestu in Burbanku. Izdaja v kinematografe je ustavljena, ker je Paramount zaustavil vse DreamWorksove produkcije. Medtem so mednarodni kupci že odkupili pravice za 52 držav. Šele ko je junija 2009 Goodman postal glavni producent pri Paramountu, je bil film napovedan za jesensko izdajo.

== Izdaja ==
''Paranormalno'' je bilo premierno prikazano na filmskem festivalu Screamfest Horror Film v Severni Ameriki 14. oktobra 2007. Flm je bil prikazan tudi 18. januarja 2008 na [[Filmski festival Slamdance|filmskem festivalu Slamdance]] in 6. septembra 2009 na 36. [[Filmski festival Telluride|filmskem festivalu Telluride]].

Različica z novim koncem, potem ko je Paramount odkupil film, je bila predvajana 25. septembra 2009 v dvanajstih univerzitetnih mestih po ZDA. Enajst od dvanajstih predvajanj je bilo razprodanih. Na svoji spletni strani je režiser Oren Peli pozival uporabnike interneta, da z glasovanjem na [[Eventful]] »zahtevajo«, kje se bo film predvajal. To je bilo prvič, da je takšno oglaševanje uporabila večja filmska produkcijska hiša. 8. septembra je Paramount objavil še 20 novih lokacij predvajanja filma 2. oktobra, vključno z večjimi mesti, kot sta New York in Chicago.

3. oktobra je bilo 33 predstav na vseh 20 lokacijah razprodanih in film je prinesel 500.000 USD prihodkov. Dan kasneje je Paramount objavil, da ima film omejeno število lokacij prikazovanja in sicer 40, kjer se bo predvajal vse ure (vključno s predstavami po polnoči). 6. oktobra je Paramount objavil, da se bo film predvajal po vseh ZDA, če bo milijon »zahtev« na Eventfulu, 10. oktobra pa jih je bilo že več kot milijon. Paramount je določil, da bo povečal število lokacij predvajanja 23. oktobra. Novembra je bil film na sporedu po vsem svetu.

=== Domača izdaja ===
''Paranormalno'' ni bilo izdano na nosilcih [[DVD]] ali [[Blu-ray]] do 29. decembra 2009, torej več kot dve leti po nastanku. Domača izdaja vsebuje tudi enega izmed koncev, ki niso bili prikazani v kinih. V Združenem Kraljestvu sta DVD in Blu-ray izšla 22. marca 2010 z dodatki. Na [[Nizozemska|Nizozemskem]] je leta 2010 film izšel na [[Videokaseta|videokaseti]].

Pred koncem filma se je na DVD izdajah pojavilo za 15 minut imen, kot del posebne promocije. Pred tem se je prikazalo sporočilo: »Oboževalcem, ki so »zahtevali« film, je bil poslan email, če želijo da se pojavi njihovo ime kot zahvala za uspeh filma.«

== Sprejem ==

=== Odzivi kritikov ===
Film je prejel predvsem pozitivne odzive po izidu. Spletišče ''[[Rotten Tomatoes]]'' je filmu pripisalo 83 % na podlagi 199 mnenj in ga ocenilo s 7/10. Eno izmed mnenj na spletni strani je: »Z uporabo nizkega proračuna je ''Paranormalno'' enostavna, a neusmiljena zgodba o hiši strahov v 90. minutah.« Na spletni strani ''[[Metacritic]]'' so filmu dali oceno 68 od 100 na podlagi 24 kritik, ki so bile »povečini pozitivne«''.

Filmska kritika [[James Berardinelli]] in [[Roger Ebert]] sta filmu dala 3,5 zvezdice od štirih možnih. Ebert je dejal: »film prikazuje eno mojih najljubših točk, ta tišina in čakanje sta lahko bolj razburljiva kot karkoli. V večini filma se nič ne dogaja in verjemite mi, da vam ne bo dolgčas.« [[Owen Gleiberman]], kritik revije ''[[Entertainment Weekly]]'', je film ocenil z A- in ga imenoval za »grozljivega... srhljivega in strašnega« ter dejal, da »''Paranormalno'' postrga stran 30 let skorje klišejev nočnih mor«. Spletišče ''[[Bloody Disgusting]]'' je film postavilo na 16. mesto svojega seznama »Dvajset najboljših grozljivk desetletja«, zapisali so: »Peli si zasluži pohvale, ker je iztisnil kar največ napetosti iz preprostega sodobnega okolja – navadnega doma v San Diegu. Ne zveni ravno strašljivo, toda Peli zna to narediti grozljivo. Če med ogledom vsaj enkrat ali dvakrat nimate belih členkov od oklepanja naslonjala za roke, verjetno nimate utripa.«

Drugi kritiki niso izrazili odobravanja. Michael Carter je za študentski časopis ''The Brezee'' film označil kot »v redu« ter mu pripisal »cenene pretrese in še bolj cenen stil najdenih posnetkov«. [[David Startton]] iz avstralske televizijske oddaje ''[[At the Movies]]'' je dejal, da je film »zelo ne-strašljiv, očiten in poln klišeja. Vse to smo že vsi videli.« Marc Savlov je za časopis ''[[The Austin Chronicle]]'' film označil za »izjemno mučen [[YouTube|You Tube]] film, ki je se je spretno tržil«. Bill Gibron je za ''[[PopMatters]]'' film označil za drugo najslabšo grozljivko vseh časov in za »potrato časa tako po zasnovi kot po izvedbi«.

=== Izkupiček ===
Ko je film bil predvajan 25. septembra 2009 v dvanajstih kinih, je v prvem dnevu prinesel 36.146 USD prihodkov in 77.873 USD v prvem vikendu oziroma 6489 USD na lokacijo. Do še večjega uspeha je prišlo, ko se je film predvajal v 33 kinih 1. oktobra 2009 in tako podvojil svoj zaslužek na 532.242 USD, torej v povprečju 16.129 USD na lokacijo oziroma skupno 776.763 USD v desetih dneh.

S predvajanjem v 160 kinih v vikendu med 9. in 11. oktobrom je film prinesel 2.659.296 USD tisti petek, torej 16.621 USD na kino. Čez vikend je film dosegel vrhunec zaslužka na kino, in sicer v povprečju 49.379 USD ter tako pristal na četrtem mestu za ''[[Počitnice za odrasle|Počitnicami za odrasle]]'' (''Couples Retreat''), ''[[Dobrodošli v deželi zombijev]]'' (''Zombieland'') in ''[[Oblačno z mesnimi kroglicami|Oblačnim z mesnimi kroglicami]]'' (''Cloudy with a Chance of Meatballs''). Čez vikend 16. oktobra 2009 se je ''Paranormalno'' predvajalo v 600 več kinematografov s prihodkom 19.617.650 USD ter s 25.813 USD na kino prišlo do prihodka 33.171.743 USD. Čez vikend 23. oktobra 2009 se je ''Paranormalno'' povzpelo na prvo mesto po prihodku in preseglo ''[[Žaga VI|Žago VI]]'' (''Saw VI''), ki je prej prinesla 14.118.444 USD s predvajanjem v 3036 kinih, medtem ko se je ''Paranormalno'' predvajalo v 1945 kinih. Film je prinesel 107.918.810 USD prihodka in še dodatnih 85.436.990 USD na tujih trgih. Končni prihodek od predvajanja v kinematografih je bil torej 193.355.800 USD.

=== Pohvale ===
Film je bil nominiran za najboljši prvenec na podelitvi nagrad Independent Spirit 2009.

== Sorodna dela ==
Na Japonskem je leta 2010 izšlo nadaljevanje z naslovom ''[[Paranormalno 2: Tokijska noč]]'' (''Paranormal Activity: Tokyo Night''). Prav tako je leta 2010 izšel »[[mockbuster]]« distribucijskega podjetja [[The Asylum]], ki so ustvarili podoben film z naslovom ''[[Paranormalna entiteta]]'' (''Paranormal Entity''). Slednjemu je sledilo še več filmov.

=== Elektronski strip ===
Decembra 2009 je bil za [[iPhone]] izdan kratek elektronski strip z naslovom ''Paranormalno: Iskanje Katie'' (''Paranormal Activity: Search for Katie''). Napisal ga je [[Scott Lobdell]] in vsebuje risbe [[Mark Badger|Marka Badgerja]].

=== VR igra ===
VRWerx je izdal VR igro z naslovom ''Paranormalno: Izgubljena duša'' (''Paranormal Activity: The Lost Soul'') za [[Oculus Rift]], [[HTC Vive]] in [[PlayStation VR]].

== Parodije ==
7. marca 2010 sta [[Alec Baldwin]] in [[Steve Martin]] odigrala parodijo na film kot del predstave na [[82. podelitev oskarjev|82. podelitvi oskarjev]].

== Zunanje povezave == 
* {{Official website|http://www.paranormalactivity-movie.com/}}
* [https://www.facebook.com/paranormalactivity Filmska stran na facebook.com/paranormalactivity ] 
* {{IMDb title|1179904|Paranormalno}}
* {{mojo title|paranormalactivity|Paranormalno}}
* {{Rotten Tomatoes|paranormal_activity|Paranormalno}}
* {{metacritic film|paranormal-activity|Paranormalno}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ameriške grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi leta 2007]]
[[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]]
[[Kategorija:Nadnaravne grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi o duhovih]]
[[Kategorija:Filmi o demonih]]
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
[[Kategorija:Filmi z najdenimi posnetki]]
[[Kategorija:Filmi Blumhouse Productions]]
[[Kategorija:Filmi o parih]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v San Diego]]
[[Kategorija:Nizkoproračunski filmi]]
[[Kategorija:Filmi Icon Productions]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>rherzy469p30e7q6bpjkqn7i2vp3oe2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam kosovskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>426061</id>
    <revision>
      <id>6751692</id>
      <parentid>6742551</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:13:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-44996-51</username>
        <id>264415</id>
      </contributor>
      <comment>/* Q */</comment>
      <origin>6751692</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5734" sha1="9rc3mqqbpyp7v1pcf4wakrrcfsh587q" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Kosovo|kosovskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Kosovcev|Kosovo|kosovskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Lumir Abdixhiku]]
*[[Arban Abrashi]]
*[[Behadin Ahmeti]]
*[[Shpend Ahmeti]]
*[[Predrag Ajtić]]
*[[Stanoje Akšić]]
*[[Binak Alia]]
*[[Liburn Aliu]]
*[[Fejzi Bej Alizoti]] 
*[[Zoran Anđelković]]
*[[Azem Azemi]]
*[[Hysamedin Azemi]]

== B ==
*[[Qazim Bajgora]]
*[[Hykmete Bajrami]]
*[[Sejdo Bajramović]]
*[[Mahmut Bakalli]]
*[[Dimal Basha]]
*([[Muharrem Bekteshi]])
*[[Hasan Berisha]] (Hasan Bej Prishtina)
*[[Kolë Berisha]]
*[[Rustem Berisha]]
*[[Besnik Bislimi]]
*[[Isa Boletini]]
*[[Ljubomir Neđo Borković]]  
*[[Flora Brovina]]
*[[Bujar Bukoshi]]

== C ==

*[[Predrag Cuckić]]?
*([[Bajram Curri]])

== Č ==

* [[Boško Čakić]]
*[[Vlora Çitaku|Gani Çavdarbashi]]
* [[Agim Çeku]]
* [[Hajrulla Çeku]]
*[[Vlora Çitaku|Rasim Çerkezi]]
*[[Vlora Çitaku]]

== Ć ==

* Živojin - Srdja Ćurčić

== D ==
*[[Nexhat Daci]]
*[[Fikrim Damka]]
*[[Refki Dauti]]
*[[Gjergj Dedaj]]
*[[Adem Demaçi]] (1936-2018)
*[[Afrim Deva]]
*[[Velli Deva]]
*([[Xhafer Deva]]: kosovskega rodu v Albaniji in emigraciji)
*[[Desanka Djordjević]]
*[[Drita Dobroshi]]
*[[Xhevdet Doda]] (nar. heroj)
*[[Svetislav Dolašević]]
*[[Emin Duraku]]

== E ==

* [[Zlatan Elek]]

== F ==

*[[Aslan Fazlija]]
*[[Halil Fejzulahu]] - Srećko

== G ==

* [[Nazim Gafurri dhe Stak]]
*[[Alush Gashi]]
*[[Rexhep Gashi]]
*[[Shefqet Nebih Gashi|(Shefqet) Nebih Gashi]]
*[[Ukë Gashi]]
*[[Jusuf Gërvalla]]
*[[Donika Gërvalla-Schwarz]]
* [[Riza Bej Gjakova]] (Riza Kryeziu)
* [[Enver Gjerqeku]]
* [[Adem Grabovci]]
*[[Branislav Grbić]]
*[[Zejnullah Gruda]] (1936 - 2021)

== H ==
*([[Enver Hadri]])
*[[Rozeta Hajdari]]
*[[Xhavit Haliti]]
*[[Bedri Hamza]]
*[[Xhevdet Hamza]]
*[[Daut Haradinaj]]
*[[Ramush Haradinaj]]
*[[Sinan Hasani]]
*[[Albulena Haxhiu]]
*[[Lutfi Haziri]]
*[[Avdullah Hoti]]
*[[Dhurata Hoxha]]
*[[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]] 
*[[Hajredin Hoxha]]
*[[Hysen Hoxha]]
*[[Mehmet Hoxha]]
*[[Mustafa Hoxha]]
*[[Enver Hoxhaj]]
*[[Naser Husaj]]
*[[Skënder Hyseni]]

== I ==

*[[Iljaz Iljazi]]
*[[Reshad Isa]]
*[[Oliver Ivanović]]

== J ==

*[[Aleksandar Jablanović]]
*[[Atifete Jahjaga]]
* [[Daut Jashanica]]
* [[Adem Jashari]]
* [[Kaqusha Jashari]]
* [[Shefqet Jashari]]
*[[Dalibor Jevtić]]
*[[Vukašin Jovanović]]
*[[Pavle Jovićević]]

== K ==
*[[Salih Kabashi]]
*[[Hysen Kajdomçaj]]
*[[Fazli Kajtazi]]
*[[Lirije Kajtazi]]
*[[Abaz Kazazi]]
*[[Ali Kelmendi]]
*[[Bajram Kelmendi]]
*[[Jusuf Kelmendi]]
*[[Nesti Kerenxhi]]
*[[Enis Kervan]]
*[[Avni Klinaku]]
*[[Remzi Kolgeci]]
*[[Glauk Konjufca]]
*[[Bajram Kosumi]]
*[[Jakup Krasniqi]]
*[[Memli Krasniqi]]
*[[Rexhep Krasniqi]]
*[[Ceno Kryeziu]]
*[[Gani Kryeziu]]
*[[Hasan Kryeziu]]
*[[Riza Kryeziu]] ''(bej Gjakova)'' 
*[[Said Kryeziu]]
*[[Ilaz Kurteshi]]
*[[Albin Kurti]]

== L ==
*[[Fatmir Limaj]]
*[[Blažo Ljutica]]

== M ==
*[[Ragib Mahmuti]]
*[[Mehmet Maliqi]]
*[[Naim Maloku]]
*[[Ramadan Marmulaku]]
*[[Armend Mehaj]]
*[[Mark Mirdita]]
*Rexhep Mitrovica? -
*[[Rrahman Morina]]
*[[Dušan Mugoša]] - Duć (alb. ''Sali Murat'')
*[[Gazmend Muhaxheri]]
*[[Ali Mula]]
*[[Hekuran Murati]]
*[[Hasim Mustafa]]
*[[Isa Mustafa]]
*[[Mušerefa Mustafa]]
*[[Namzi Mustafa]]

== N ==

* [[Arbërie Nagavci]]
* [[Bogoljub Nedeljković]] 
*[[Radovan Ničić]]
*[[Elmani Nimani|Elmani/Elhami? Nimani]]
*[[Fadil Nimani]]
* [[Xhavit Nimani]] - Patrija

== O ==

* [[Bahri Oruçi]]
*[[Vjosa Osmani]]

== P ==

* [[Behgjet Pacolli|Behgjet (Isa) Pacolli]]
* [[Zahir Pajaziti]]
*[[Đoka (Djordjije) Pajković]]
*[[Milica Pajković]]
*[[Katarina Patrnogić]]
*[[Jovan Pečenović]]
*[[Bedri Pejani]] (Thaçi)
*[[Borislav Pelević]]
*[[Slobodan Petrović]]
*[[Mustafa Pljakić]]
* [[Miladin Popović]] (alb.&quot;''Alija&quot;'' Popoviq)
* [[Hasan Prishtina]] (''Hasan Berisha'') 
*[[Kadri Prishtina]] (hoxha)
* [[Ymer Prizreni]]
* [[Ymer Pula]]

== Q ==

* [[Rexhep Qosja]] (1936 - 2026)
* [[Anton Quni]]

== R ==
*[[Milan Radoičić]]
*[[Blažo Radonjić]]
*[[Artemije Radosavljević]] (pravoslavni škof)
*[[Goran Rakić]]
*[[Agim Ramadani]]
*[[Ilaz Ahmet Ramajli]]  
*[[Nenad Rašić]] 
*[[Emilija Redžepi]] (Rexhepi)
*[[Hashim Rexhepi]]
*[[Fidan Rekaliu]]
*[[Bajram Rexhepi]]
*[[Hashim Rexepi]]
*[[Dušan Ristić]]
*[[Artane Rizvanolli]]
*[[Ibrahim Rugova]]
*[[Safeta Rugova]]

== S ==
*[[Ismet Saqiri]]
*[[Ramiz Sadiku]]
*[[Adem Salihaj]]
*[[Riza Sapunxhiu]]
*[[Fatmir Sejdiu]]
*[[Bajram Selani]]
*[[Bajram Selimi]]
*[[Petrit Selimi]]
*[[Rexep Selimi]]
*[[Xhelal Sfeçla]]
*[[Blerim Shala]]
*[[Kujtim Shala]]
*[[Ismet Shaqiri]]
*[[Kolë Shiroka]]
*[[Mehmet Shoshi]]
*[[Nikolla Shkreli]]
*[[Ali Shukria]] (Shukriu)
*[[Tankosava Simić]]
*[[Müfera Şinik]]
*([[Xhafer Spahiu]] : kosovskega rodu v Albaniji)
*[[Nexhmedin Spahiu]] (politolog)
*[[Sadik Stavileci]]
*[[Hivzi Sylejmani]]
*[[Sherafedin Sylejmani]]
*[[Rexhai Surroi]]
*[[Veton Surroi]]
*[[Xelal Sveçla]]
*([[Goran Svilanović]])

== Š ==

* [[Branislav Škembarević]]
* [[Jovo Šotra]]

== T ==

*(Jorgovanka Tabaković)
*[[Abelard Tahiri]]
*[[Besnik Tahiri]]
*[[Bedri Pejani]] (Thaçi)
*[[Hashim Thaçi]]
*[[Momčilo Trajković]]
*[[Rada Trajković]]

== U ==

== V ==
*[[Ilija Vakić]]
*[[Dragan Velić]]
*[[Agim Veliu]]
*[[Kadri Veseli]]
*[[Azem Vllasi]]
*[[Asim Vokshi]]
*[[Ramadan Vraniqi]]
*[[Boro Vukmirović Crni|Bor(k)o Vukmirović Crni]]

== Y ==

* [[Mahir Yağcılar]]

== Z ==

* [[Jusuf Zejnullahu]]
*[[Haxhi Zeka]]
*[[Rexep Zogaj]]
==Glej tudi==
* [[Seznam albanskih politikov]] in [[seznam srbskih politikov]]
* [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[seznam makedonskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami Kosovcev|Politiki]]
[[Kategorija:Kosovski politiki|*]]</text>
      <sha1>9rc3mqqbpyp7v1pcf4wakrrcfsh587q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Klemen Janežič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>427894</id>
    <revision>
      <id>6751513</id>
      <parentid>6535356</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T12:43:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751513</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3956" sha1="727sgqyqx0t332k7s4108qpee5q4an3" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba|children=2}}
'''Klemen Janežič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[1989]].

Študiral je dramsko igro in umetniško besedo na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Klemen_Jane%C5%BEi%C4%8D|title=Klemen Janežič|accessdate=8. 1. 2025|website=Sigledal.org|archive-date=2024-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20241214235324/https://sigledal.org/geslo/Klemen_Jane%C5%BEi%C4%8D|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je magistriral iz umetnosti giba s solopredstavo ''Torzo'' ter zanjo prejel akademijsko Prešernovo nagrado za magistrsko delo.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.drama.si/igralec/klemen-janezic/|title=Klemen Janežič|accessdate=8. 1. 2025|website=www.drama.si}}&lt;/ref&gt; Od leta 2013 je član ansambla [[SNG Drama]].&lt;ref name=&quot;drama&quot;&gt;[http://www.drama.si/ansambel/igralec?id=613 Klemen Janežič] na spletišču [[Ljubljanska Drama|Ljubljanske Drame]]. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170104162906/http://www.drama.si/ansambel/igralec?id=613|date=2017-01-04}}, vpogled: 3. 1. 2017.&lt;/ref&gt; Širši javnosti je postal poznan po liku zdravnika Martina Rozmana v seriji [[Usodno vino]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Skrivna poroka znanega Slovenca|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/skrivna-poroka-klemna-janezica-674341|website=Odkrito.si.si|accessdate=2020-12-08|language=sl|date=7. december 2018|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406133825/https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/skrivna-poroka-klemna-janezica-674341|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

== Vloge ==
=== Televizija ===
* ''[[Usodno vino]]'' − zdravnik Martin Rozman, [[POP TV]] (2015−2017)
* ''[[Ja, Chef!]]'' − kuhar Luka Čeh, Voyo in POP TV (2021−''danes'')

=== Film ===

* [[Pot v raj]] (2014)

== Zasebno ==
Poročen je z igralko [[Nina Ivanišin|Nino Ivanišin]], s katero ima dve hčeri (*2021 in *2024).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nina Ivanišin in Klemen Janežič postala starša|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/nina-ivanisin-in-klemen-janezic-postala-starsa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-05|language=sl|date=3. julij 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/igralka-marusa-majer-med-bozicnimi-prazniki-rodila-drugo-hcerko-652314|title=Igralka Maruša Majer med božičnimi prazniki rodila drugo hčerko|date=8. 1. 2025|accessdate=8. 1. 2025|website=Siol.net}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade in priznanja ==
* 2012 – akademijska [[Prešernova nagrada]] AGRFT: samostojna študija iz umetnosti giba Razpeti mladiček (AGRFT)&lt;ref name=drama/&gt;&lt;ref name=&quot;sigledal&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Klemen Janežič|url=https://sigledal.org/geslo/Klemen_Jane%C5%BEi%C4%8D|website=SI.GLEDAL|accessdate=2023-02-26|language=sl|archive-date=2023-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230226132040/https://sigledal.org/geslo/Klemen_Jane%C5%BEi%C4%8D|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* 2016 – županov spominski kovanec Prijetno domače, [[Občina Ivančna Gorica]]&lt;ref name=drama/&gt;
* 2016 – akademijska Prešernova nagrada za magistrsko delo (za uprizoritev iz umetnosti giba) AGRFT: Torzo (AGRFT in Zavod za sodobno umetniško prakso in teorijo 0.1)&lt;ref name=drama/&gt;&lt;ref name=sigledal/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}
{{Normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Janežič, Klemen}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Janežič, Klemen]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Janežič, Klemen]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>727sgqyqx0t332k7s4108qpee5q4an3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Manca Dorrer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>430841</id>
    <revision>
      <id>6751707</id>
      <parentid>6572898</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T00:37:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751707</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2553" sha1="6qhcey43qkvk2b5bnsmgntchk3853go" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Manca Dorrer''', [[Slovenci|slovenska]] [[gledališki igralec|gledališka]] in [[filmska igralka]], * [[16. januar]] [[1977]], [[Ljubljana]].

Na [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani je študirala [[komunikologija|komunikologijo]], igre pa se je učila na Gledališki in lutkovni šoli (GILŠ), danski Evropski filmski šoli, v newyorškem igralskem studiu ''William Esper Studio'' ter na različnih seminarjih in delavnicah.&lt;ref&gt;https://sigledal.org/geslo/Manca_Dorrer {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220812081239/https://sigledal.org/geslo/Manca_Dorrer |date=2022-08-12 }}, vpogled: 19. 2. 2021.&lt;/ref&gt;
Igrala je v več filmih slovenske produkcije, leta 2003 je prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo na 43. mednarodnem filmskem festivalu v [[Solun]]u za vlogo v svojem prvem celovečercu ''[[Slepa pega (film)|Slepa pega]]''. 

Zmagala je na izboru Supermodel Slovenije 1994.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=IZBRALI SUPERMODEL SLOVENIJE 2004|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/izbrali-supermodel-slovenije-2004/163403|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-20|language=sl|date=7. november 2004|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

==Filmografija==
* ''[[Anina provizija]]'' (2016, celovečerni igrani film)
* ''[[Prepisani (film)|Prepisani]]'' (2011, celovečerni igrani film)
* ''[[Neke druge zgodbe]]'' (2010, celovečerni igrani omnibus)
* ''[[Tea (film)|Tea]]'' (2006, celovečerni igrani film)
* ''Nič novega, nič pretiranega'' (2005, kratki igrani film)
* ''[[Delo osvobaja]]'' (2004, celovečerni igrani TV film)
* ''[[Desperado tonic]]'' (2004, celovečerni igrani omnibus)
* ''[[Pesnikov portret z dvojnikom]]'' (2003, celovečerni igrani film)
* ''[[Ljubljana (film)|Ljubljana]]'' (2002, celovečerni igrani film)
* ''[[Slepa pega (film)|Slepa pega]]'' (2002, celovečerni igrani film)
* ''Kaj bi še rad?'' (1999, diplomski igrani film)
* ''Rop stoletja'' (1998, diplomski igrani film)
* [[Outsider]] (1997, celovečerni film)

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* {{IMDb-ime|1244472}}
* [http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/4974/manca-dorrer/ Profil] na film-center.si
* [http://sigledal.org/geslo/Manca_Dorrer Profil] na sigledal.org

{{normativna kontrola}}
{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Dorrer, Manca}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski fotomodeli]]
[[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>6qhcey43qkvk2b5bnsmgntchk3853go</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mojca Fatur</title>
    <ns>0</ns>
    <id>430974</id>
    <revision>
      <id>6751794</id>
      <parentid>6386770</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:25:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751794</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5561" sha1="dec1ws89m80p3m3d2z50xip4munxdc2" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Mojca Fatur''', [[Slovenci|slovenska]] [[gledališki igralec|gledališka]] in [[filmska igralka]], * [[5. september]] [[1978]], [[Izola]].

Leta 2001 je diplomirala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] in igrala v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana]], [[Gledališče za otroke in mlade|Gledališču za otroke in mlade]], [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], [[Špas teater|Špas teatru]], [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica]], [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]] in [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]]. Nastopila je v več celovečernih in kratkih filmih ter serijah. Na [[Festival slovenskega filma 2015|Festivalu slovenskega filma 2015]] je prejela [[vesna (nagrada)|vesno]] za igralko leta za film ''[[Štiri stvari, ki sem jih želel početi s tabo]]''.

== Zasebno ==
Mojca Fatur je mati trem otrokom. Iz zakona z režiserjem [[Luka Martin Škof|Luko Martinom Škofom]] ima hčer Milo, kasneje pa sta s partnerjem [[Klemen Slakonja|Klemenom Slakonjo]], s katerim sta v razmerju od leta 2011, dobila še dva sinova; sin Ruj se je rodil leta 2012, Lev pa leta 2015.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/amp/magazin/klemen-slakonja-in-mojca-fatur-povila-drugega-otroka-255605|title=Klemen Slakonja in Mojca Fatur povila drugega otroka|date=27. 8. 2015|accessdate=8. 2. 2025|website=www.zurnal24.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/klemen-slakonja-ima-doma-najstnika-dobro-se-spominja-njegovega-rojstva/|title=Klemen Slakonja ima doma najstnika: dobro se spominja njegovega rojstva|date=16. 4. 2023|accessdate=8. 2. 2025|website=www.slovenskenovice.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/sinova-mojce-fatur-sta-se-takole-posalila-na-mamin-racun-foto/|title=Sinova Mojce Fatur sta se takole pošalila na mamin račun|date=7. 9. 2023|accessdate=8. 2. 2025|website=www.slovenskenovice.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/po-treh-porodih-je-videti-fantasticno.html|title=Po treh porodih je videti fantastično!|date=30. 10. 2016|accessdate=9. 2. 2025|website=www.24ur.com}}&lt;/ref&gt;

Leta 2016 so ji diagnosticirali [[mielodisplastični sindrom]]. Zdravniki so bolezen opredelili kot neozdravljivo, vendar jo je Faturjeva po več letih samozdravljenja uspešno premagala in popolnoma ozdravela. O bolezni je javno spregovorila leta 2020.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/slovenija/679b0a9e32eb9/mojca-fatur-bolezen-klemen-slakonja|title=Mojca Fatur svetu razgalila ozadje boleče zgodbe o ljubezni|date=30. 1. 2025|accessdate=8. 2. 2025|website=www.njena.svet24.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba-in-film/mojca-fatur-o-bolezni-ki-je-bila-povod-za-pesem-klemen-mi-je-bil-v-ogromno-oporo-654141|title=Mojca Fatur o bolezni, ki je bila povod za pesem: Klemen mi je bil v ogromno oporo|date=30. 1. 2025|accessdate=8. 2. 2025|website=www.siol.net}}&lt;/ref&gt;

==Filmografija==
* ''[[Baron Codelli in legenda o Tarzanu]]'' (2016, celovečerni igrano dokumentarni film)
* ''[[Štiri stvari, ki sem jih želel početi s tabo]]'' (2015, celovečerni igrani film)
* ''Srebrna koža'' (2009, kratki igrano-animirani film)
* ''[[Skriti spomin Angele Vode]]'' (2009, celovečerni igrani TV film)
* ''Lahinja: rečne zgodbe vodnega kroga'' (2008, srednjemetražni dokumetarno-igrani film)
* ''Vučko'' (2007, kratki igrani film)
* ''[[Odgrobadogroba]]'' (2005, celovečerni igrani film)
* ''Srce je kos mesa'' (2003, kratki igrani film)
* ''Tišina pred nevihto'' (2000, študijski igrani film)
* ''Cesta'' (2000, diplomski igrani film)
* ''[[Peta hiša na levi]]'' (2000, TV nadaljevanka)
* ''Lesi se vrača'' (2000, kratki igrani film)
* ''Krt v vrtcu'' (1999, TV etuda)
* ''[[V leru]]'' (1999, celovečerni igrani film)
* ''Veter'' (1999, TV etuda)

== Nagrade==
Mojca Fatur je prejemnica več nagrad:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Mojca_Fatur|title=Mojca Fatur|accessdate=8. 2. 2025|website=www.sigledal.org|archive-date=2025-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250120155954/https://sigledal.org/geslo/Mojca_Fatur|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* 2015 – Stopova igralka leta (za vlogo v filmu [[Štiri stvari, ki sem jih želel početi s tabo]] v režiji Mihe Knifica)
* 2015 – [[Vesna (nagrada)|vesna]] za najboljšo žensko glavno vlogo na 18. festivalu slovenskega filma (Štiri stvari, ki sem jih želel početi s tabo)
* 2010 – žlahtna komedijantka na festivalu Dnevi komedije v Celju za vlogo Evgenije (E. Petrolini Chicchignola, Gledališče Koper)
* 2000 – [[Zlata paličica|zlata paličica]] za vlogo Zvezdice Zaspanke (Zvezdica Zaspanka, GOML)
* 2000 – Stopova nagrada za mlado igralko za vlogo Ane v filmu [[V leru]]

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* {{IMDb-ime|0268941}}
* [http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/5447/mojca-fatur/ Profil] na film-center.si
* [http://sigledal.org/geslo/Mojca_Fatur Profil] na sigledal.org

{{normativna kontrola}}
{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Fatur, Mojca}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Izolani]]</text>
      <sha1>dec1ws89m80p3m3d2z50xip4munxdc2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751920</id>
      <parentid>6751794</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:49:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>KiranBOT</username>
        <id>242835</id>
      </contributor>
      <comment>odstranjeno sledenje AMP iz URL-jev ([[:m:User:KiranBOT/AMP|podrobnosti]]) ([[User talk:Usernamekiran|prijavi napako]]) v3.1.1-current</comment>
      <origin>6751920</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5561" sha1="9h0ozpintsphnidlpbdp3adbtrmpg3f" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Mojca Fatur''', [[Slovenci|slovenska]] [[gledališki igralec|gledališka]] in [[filmska igralka]], * [[5. september]] [[1978]], [[Izola]].

Leta 2001 je diplomirala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] in igrala v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana]], [[Gledališče za otroke in mlade|Gledališču za otroke in mlade]], [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], [[Špas teater|Špas teatru]], [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica]], [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]] in [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]]. Nastopila je v več celovečernih in kratkih filmih ter serijah. Na [[Festival slovenskega filma 2015|Festivalu slovenskega filma 2015]] je prejela [[vesna (nagrada)|vesno]] za igralko leta za film ''[[Štiri stvari, ki sem jih želel početi s tabo]]''.

== Zasebno ==
Mojca Fatur je mati trem otrokom. Iz zakona z režiserjem [[Luka Martin Škof|Luko Martinom Škofom]] ima hčer Milo, kasneje pa sta s partnerjem [[Klemen Slakonja|Klemenom Slakonjo]], s katerim sta v razmerju od leta 2011, dobila še dva sinova; sin Ruj se je rodil leta 2012, Lev pa leta 2015.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/klemen-slakonja-in-mojca-fatur-povila-drugega-otroka-255605|title=Klemen Slakonja in Mojca Fatur povila drugega otroka|date=27. 8. 2015|accessdate=8. 2. 2025|website=www.zurnal24.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/klemen-slakonja-ima-doma-najstnika-dobro-se-spominja-njegovega-rojstva/|title=Klemen Slakonja ima doma najstnika: dobro se spominja njegovega rojstva|date=16. 4. 2023|accessdate=8. 2. 2025|website=www.slovenskenovice.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/sinova-mojce-fatur-sta-se-takole-posalila-na-mamin-racun-foto/|title=Sinova Mojce Fatur sta se takole pošalila na mamin račun|date=7. 9. 2023|accessdate=8. 2. 2025|website=www.slovenskenovice.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/po-treh-porodih-je-videti-fantasticno.html|title=Po treh porodih je videti fantastično!|date=30. 10. 2016|accessdate=9. 2. 2025|website=www.24ur.com}}&lt;/ref&gt;

Leta 2016 so ji diagnosticirali [[mielodisplastični sindrom]]. Zdravniki so bolezen opredelili kot neozdravljivo, vendar jo je Faturjeva po več letih samozdravljenja uspešno premagala in popolnoma ozdravela. O bolezni je javno spregovorila leta 2020.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/slovenija/679b0a9e32eb9/mojca-fatur-bolezen-klemen-slakonja|title=Mojca Fatur svetu razgalila ozadje boleče zgodbe o ljubezni|date=30. 1. 2025|accessdate=8. 2. 2025|website=www.njena.svet24.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba-in-film/mojca-fatur-o-bolezni-ki-je-bila-povod-za-pesem-klemen-mi-je-bil-v-ogromno-oporo-654141|title=Mojca Fatur o bolezni, ki je bila povod za pesem: Klemen mi je bil v ogromno oporo|date=30. 1. 2025|accessdate=8. 2. 2025|website=www.siol.net}}&lt;/ref&gt;

==Filmografija==
* ''[[Baron Codelli in legenda o Tarzanu]]'' (2016, celovečerni igrano dokumentarni film)
* ''[[Štiri stvari, ki sem jih želel početi s tabo]]'' (2015, celovečerni igrani film)
* ''Srebrna koža'' (2009, kratki igrano-animirani film)
* ''[[Skriti spomin Angele Vode]]'' (2009, celovečerni igrani TV film)
* ''Lahinja: rečne zgodbe vodnega kroga'' (2008, srednjemetražni dokumetarno-igrani film)
* ''Vučko'' (2007, kratki igrani film)
* ''[[Odgrobadogroba]]'' (2005, celovečerni igrani film)
* ''Srce je kos mesa'' (2003, kratki igrani film)
* ''Tišina pred nevihto'' (2000, študijski igrani film)
* ''Cesta'' (2000, diplomski igrani film)
* ''[[Peta hiša na levi]]'' (2000, TV nadaljevanka)
* ''Lesi se vrača'' (2000, kratki igrani film)
* ''Krt v vrtcu'' (1999, TV etuda)
* ''[[V leru]]'' (1999, celovečerni igrani film)
* ''Veter'' (1999, TV etuda)

== Nagrade==
Mojca Fatur je prejemnica več nagrad:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Mojca_Fatur|title=Mojca Fatur|accessdate=8. 2. 2025|website=www.sigledal.org|archive-date=2025-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250120155954/https://sigledal.org/geslo/Mojca_Fatur|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* 2015 – Stopova igralka leta (za vlogo v filmu [[Štiri stvari, ki sem jih želel početi s tabo]] v režiji Mihe Knifica)
* 2015 – [[Vesna (nagrada)|vesna]] za najboljšo žensko glavno vlogo na 18. festivalu slovenskega filma (Štiri stvari, ki sem jih želel početi s tabo)
* 2010 – žlahtna komedijantka na festivalu Dnevi komedije v Celju za vlogo Evgenije (E. Petrolini Chicchignola, Gledališče Koper)
* 2000 – [[Zlata paličica|zlata paličica]] za vlogo Zvezdice Zaspanke (Zvezdica Zaspanka, GOML)
* 2000 – Stopova nagrada za mlado igralko za vlogo Ane v filmu [[V leru]]

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* {{IMDb-ime|0268941}}
* [http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/5447/mojca-fatur/ Profil] na film-center.si
* [http://sigledal.org/geslo/Mojca_Fatur Profil] na sigledal.org

{{normativna kontrola}}
{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Fatur, Mojca}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Izolani]]</text>
      <sha1>9h0ozpintsphnidlpbdp3adbtrmpg3f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cluj-Napoca</title>
    <ns>0</ns>
    <id>433750</id>
    <revision>
      <id>6751655</id>
      <parentid>6750735</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:00:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+etimologija</comment>
      <origin>6751655</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15837" sha1="tc2sy3vikbfoj64f06vbc2ch2mgalws" xml:space="preserve">{{infopolje Naselje
|name                     = Cluj-Napoca
|nickname                 = ''Mesto zakladov''&lt;br/&gt;&lt;!--
  --&gt;({{langx|ro|Orașul Comoară}}&lt;ref name=&quot;Clujeanul-2007&quot;&gt;{{cite web |title=Portretul unui oraș |url=http://old.clujeanul.ro/cotidian/nocache/articol/Time_out/Portretul_unui_oras.html |url-status=dead |publisher=Clujeanul |date=21 September 2007 |access-date=9 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100824222158/http://old.clujeanul.ro/cotidian/nocache/articol/Time_out/Portretul_unui_oras.html |archive-date=24 August 2010 |language=ro}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;&lt;!--
  --&gt;{{langx|hu|Kincses Város}})&lt;ref name=&quot;UFI-2004&quot;&gt;{{cite web |date=December 2004 |title=A kincses város |url=http://www.ufi.hu/index.php?site=cikkr&amp;c0id=167 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080902050111/http://ufi.hu/index.php?site=cikkr&amp;c0id=167 |archive-date=2 September 2008 |access-date=2008-10-09 |publisher=UFI |language=hu}}&lt;/ref&gt;
|settlement_type          = [[Seznam mest v Romuniji|Mesto]]
|motto                    = 
|image_skyline            = Romania-2382 - View from Hotel (7794313314).jpg
|imagesize                = 290px
|image_caption            = Pogled na središče mesta
|image_flag               = Coa Romania Town Cluj History.svg
|image_seal               = 
|image_shield             = ROU CJ Cluj-Napoca CoA.png
|pushpin_map = Romunija#Evropa
|pushpin_label_position = left
|pushpin_map_caption = Geografska lega Cluja v Romuniji
&lt;!-- Location --&gt;
|subdivision_type         = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name         = {{ROM}}
|subdivision_type1= Okraj 
|subdivision_name1=Cluj-Napoca

|leader_title= Župan
|leader_name= {{Wikidata|p6}}
|leader_party= 
|established_title=Ustanovitev
|established_date=1213 (prvič uradno omenjen kot ''Clus'')
|area_total_km2=179,5
|area_metro_km2=1537,5
|elevation_m = 340
|population_as_of=popis 2021
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;INSSE-2023&quot;&gt;{{Cite web |date=31 May 2023 |title=Populaţia rezidentă după grupa de vârstă, pe județe și municipii, orașe, comune, la 1 decembrie 2021 |url=https://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2023/05/Tabel-1.03_1.3.1-si-1.03.2.xls |publisher=[[National Institute of Statistics (Romania)|INSSE]] |language=ro}}&lt;/ref&gt;
| population_total   = 286.598
| population_metro_footnotes = (2011)
| population_metro   = 411,379&lt;ref name=&quot;Cluj County Regional Statistics Directorate-2013&quot;&gt;{{Cite web |date=5 July 2013 |title=Rezultate definitive ale Recensământului Populației și Locuințelor – 2011 – analiza |url=http://www.cluj.insse.ro/cmscluj/files%5Cdeclaratii%5CAnaliza_serii%20date_RPL2011.doc |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504103421/http://www.cluj.insse.ro/cmscluj/files%5Cdeclaratii%5CAnaliza_serii%20date_RPL2011.doc |archive-date=4 May 2014 |access-date=2013-07-05 |publisher=Cluj County Regional Statistics Directorate}}&lt;/ref&gt;
| population_density_km2 = 1597
|postal_code_type=Poštna številka
|postal_code=400xyz&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
|area_code= +40 x64&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|registration_plate_type=[[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]]
|registration_plate=CJ
|footnotes=&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;x, y in z so števke, ki označujejo ulico, del ulice ali celo hišno številko&lt;br/&gt;&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;x je števka, ki označuje operaterja: 2 je nekdanji nacionalni operater (Romtelecom), 3 so drugi operaterji
|website=https://primariaclujnapoca.ro/
}}

'''Cluj-Napoca''' (izg. kluž napoka, [[Nemščina|nemško]]  Kreis Klausenburg, [[Madžarščina|madžarsko]] Kolozsvár, [[Latinščina|srednjeveško latinsko]] Castrum Clus, Claudiopolis, [[jidiš |jidiš]] קלויזנבורג‎, Kloiznburg)  običajno kar '''Cluj''', je po številu prebivalcev četrto največje mesto v [[Romunija|Romuniji]].&lt;ref&gt;[http://www.hotnews.ro/stiri-esential-11436960-harta-interactiva-cum-schimbat-ierarhia-marilor-orase-din-tara-mai-ramas-doar-doua-orase-provincie-populatia-peste-300-000-locuitori.htm ''Cum s-a schimbat ierarhia marilor orașe din țară''].  (v romunščini). Hotnews.ro. 6. februar 2012. Pridobljeno 14. februarja 2012.&lt;/ref&gt; Cluj je središče okraja Cluj v severozahodnem delu države. Leži v dolini reke Someșul Mic. Od Bukarešte oddaljen  324 km, od [[Budimpešta|Budimpešte]] 351 km in od [[Beograd]]a 322 km. V preteklosti je bil uradna prestolnica [[Kneževina Transilvanija|Velike kneževine Transilvanije]]. 

Leta 2021 je imelo mesto 286.598 prebivalcev&lt;ref name=&quot;INSSE-2023&quot; /&gt; Metropolitansko območje je imelo 411.379 prebivalcev,&lt;ref name=&quot;Cluj County Regional Statistics Directorate-2013&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;CJ Cluj&quot;&gt;{{Cite web |title=Zona Metropolitana Urbana |url=http://www.cjcluj.ro/zona-metropolitana-urbana/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090531014252/http://www.cjcluj.ro/zona-metropolitana-urbana/ |archive-date=31 May 2009 |access-date=25 May 2009 |publisher=CJ Cluj |language=ro}}&lt;/ref&gt; s primestji (romunsko ''zona periurbană'') pa več kot 420.000 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;Cluj County Regional Statistics Directorate-2013&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Cluj County Council&quot;&gt;{{cite web |title=Zona Metropolitană Urbană și Strategii de Dezvoltare a Zonei Metropolitane Cluj-Napoca |url=http://www.cjcluj.ro/zona-metropolitana-urbana/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20071114084040/http://www.cjcluj.ro/zona-metropolitana-urbana/ |archive-date=14 November 2007 |access-date=2008-03-12 |publisher=Cluj County Council |language=ro}}&lt;/ref&gt; Razen  stalnih prebivalcev je v mestu tudi veliko študentov in začasnih prebivalcev, v povprečju (2004-2007) več kot 20.000.&lt;ref name=&quot;Foaia Transilvană-2008&quot;&gt;{{cite web |date=6 March 2008 |title=Wanted: clujeanul verde |url=http://www.ftr.ro/wanted-clujeanul-verde-2898.php |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080511000054/http://www.ftr.ro/wanted-clujeanul-verde-2898.php |archive-date=11 May 2008 |access-date=2008-05-12 |publisher=Foaia Transilvană |language=ro}}&lt;/ref&gt; Mesto ima površino 179,52 km². Srediče mesta je trg Unirii s cerkvijo sv. Mihaela iz 14. stoletja. Cerkev je posvečena mestnemu zavetniku nadangelu Mihaelu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Catedrala &quot;Sf. Mihail&quot; |url=http://www.clujonline.com/ro/catedrala_sf_mihail.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322072926/http://www.clujonline.com/ro/catedrala_sf_mihail.htm |archive-date=22 March 2008 |access-date=2008-03-12 |publisher=Clujonline.com |language=ro}}&lt;/ref&gt; 

Cluj je v devetdesetih letih 20. stoletja doživel desetletje upadanja. Njegov mednarodni ugled je prizadela predvsem politika takratnega župana  Gheorgheja Funarja.&lt;ref&gt;[https://www.ft.com/content/97363fb4-ea07-11dc-b3c9-0000779fd2ac ''Cluj: Buzz grips university town'']. Financial Times, 6. marec 2008. Pridobljeno 13. marca 2008.&lt;/ref&gt; Mesto je zdaj eno od najpomembnejših akademskih, kulturnih, industrijskih in poslovnih središč Romunije. V njem je univerza Babeș-Bolyai, ki je največja v državi, botanični vrt, mednarodno pomembne kulturne ustanove in največja romunska poslovna banka.&lt;ref&gt;[https://monocle.com/affairs/ ''Five alive – New regions – Five territories to watch'']. Monocle 9 (01), december  2007. Pridobljeno 12. marca 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Alexandra Groza (8. januar  2008). ''Presa britanică: Clujul, campion mondial la dezvoltare'' (v romunščini). Clujeanul. Pridobljeno 12. marca 2008.&lt;/ref&gt; Leta 2015 je bil Cluj Evropska prestolnica mladih.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=cluj2015.eu |url=http://www.cluj2015.eu/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141217004901/http://www.cluj2015.eu/ |archive-date=17 December 2014 |access-date=14 December 2014 |website=www.cluj2015.eu}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==

===Napoca===
Na mestu današnjega mesta je stala predrimska naselbina ''Napoca''. Po [[Rimska Dakija|rimski osvojitvi]] [[Rimska Dakija|tega območja]] leta 106 n. št. se je kraj imenoval ''Municipium Aelium Hadrianum Napoca''. Ime ''Napoca'' ali ''Napuca'' verjetno izhaja iz:

* imena nekaterih [[Dacian tribes|dačanskih plemen]], kot so ''Naparis'' ali ''Napaei'', 
* grške besede ''napos'' (νάπος), ki pomeni »zalesenela dolina«, ali
* [[Indoevropski jeziki|indoevropskega korena]]''*snā-p-'' ([[Indogermanisches etymologisches Wörterbuch|Pokorny]] 971–972), pomeni »teči, plavati, vlažen«.&lt;ref&gt;Lukács 2005, p.14&lt;/ref&gt;

===Cluj===
[[File:Tiperit en Klus.JPG|thumb|Romunski napis v verski knjigi: »Natisnjeno v Klusu v letu Gospodovem 1703« (prevedeno).]]

Prva pisna omemba sedanjega imena mesta – kot kraljevega okraja – je iz leta 1213 pod [[srednjeveška latinščina|srednjeveškim latinskim]] imenom ''Castrum Clus''.&lt;ref name=&quot;Clujeanet-2&quot;&gt;{{Cite web |title=O istorie inedită a Clujului – Cetatea coloniștilor sași |url=http://clujnet.com/romana/001_cluj_napoca/istorie/03-colonistii_sasi.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080130171551/http://clujnet.com/romana/001_cluj_napoca/istorie/03-colonistii_sasi.htm |archive-date=30 January 2008 |access-date=2008-03-16 |publisher=ClujNet.com |language=ro}}&lt;/ref&gt; Kljub temu, da je bilo ime grofije ''Clus'' zabeleženo že v dokumentu ''Thomas comes Clusiensis'' iz leta 1173,&lt;ref name=&quot;Lazarovici et al-6&quot;&gt;Lazarovici et al. 1997, p.32 (3.1 De la Napoca romană la Clujul medieval)&lt;/ref&gt; se domneva, da poimenovanje grofije izhaja iz imena utrdbe ([[kastrum]]'')'', ki je morda obstajala že pred svojo prvo omembo leta 1213, in ne obratno.&lt;ref name=&quot;Lazarovici et al-6&quot;/&gt; Glede nastanka imena te utrdbe obstaja več hipotez

* Lahko predstavlja izpeljanko iz [[Latinščina|latinskega]] izraza ''clausa&amp;#x20;–&amp;#x20;clusa'', ki pomeni »zaprto mesto«, »soteska«, »grapa«.&lt;ref name=&quot;Lazarovici et al-6&quot; /&gt; 
* Podobne pomene pripisujejo [[Slovanski jeziki|slovanskemu izrazu]] ''kluč'', ki pomeni »[[Izvir|ključ]]«&lt;ref name=&quot;Lazarovici et al-6&quot; /&gt; in nemškemu izrazu ''Klause&amp;nbsp;–&amp;nbsp;Kluse'' (ki pomeni »gorski prelaz« ali »[[Prag (zajezitev)|jez]]«).&lt;ref name=&quot;Gaal-2000&quot;&gt;{{Cite web |last=Gaal |first=György |date=19 July 2000 |title=Kolozsvári kronológia – Kolozsvár kétezer esztendeje dátumokban |url=http://www.szabadsag.ro/archivum/2000/0sep-19.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207090923/http://www.szabadsag.ro/archivum/2000/0sep-19.htm |archive-date=7 December 2008 |access-date=2008-03-15 |publisher=Szabadság |language=hu}}&lt;/ref&gt; 
* Latinsko in slovansko ime se je najverjetneje nanašalio na dolino, ki se med hribi oži ali zapira zahodno od [[Mănăștur|Cluj-Mănășturja]].&lt;ref name=&quot;Lazarovici et al-6&quot; /&gt; 
* Druga možnost pa je, da ime izhaja od prvega mestnega sodnika, ki se je imenoval, ''Miklusom&amp;#x20;–&amp;#x20;Miklós / Kolos''.&lt;ref name=&quot;Gaal-2000&quot; /&gt;

[[Madžarščina|Madžarska]] oblika ''Kolozsvár'', prvič zapisana leta 1246 kot ''Kulusuar'', je skozi čas doživela več [[Glasovna sprememba|glasovnih sprememb]] (''uar'' / ''vár'' v madžarščini pomeni »grad«); različica ''Koloswar'' se prvič pojavi v dokumentu iz leta 1332.&lt;ref name=&quot;Asztalos-2003&quot;&gt;{{Cite web |last=Asztalos |first=Lajos |date=4 August 2003 |title=Kolozsvár neve |url=http://www.szabadsag.ro/archivum/2003/08/3aug-04.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207090427/http://www.szabadsag.ro/archivum/2003/08/3aug-04.htm |archive-date=7 December 2008 |access-date=2008-03-15 |publisher=Szabadság |language=hu}}&lt;/ref&gt; Njegovo [[Transilvanski Sasi|saško]] ime ''Clusenburg'' / ''Clusenbvrg'' se je pojavilo leta 1348, vendar se je od leta 1408 uporabljala oblika ''Clausenburg''.&lt;ref name=&quot;Asztalos-2003&quot; /&gt; [[Romunščina|Romunsko ime]] se je v preteklosti zapisovalo kot ''Cluj'' ali kot ''Cluș'',&lt;ref name=&quot;Szabó-2007&quot;&gt;{{Cite web |last=Szabó |first=Attila m. |title=Dicționar de localități din Transilvania |url=http://dictionar.referinte.transindex.ro/index.php3?action=betu&amp;betu=k&amp;kezd=60&amp;co=nemet |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100822094410/http://dictionar.referinte.transindex.ro/index.php3?action=betu&amp;betu=k&amp;kezd=60&amp;co=nemet |archive-date=22 August 2010 |access-date=2008-03-15 |language=ro}}&lt;/ref&gt; pri čemer je slednje uporabil [[Mihai Eminescu|Mihaija Eminescuja]] v svojem delu z naslovom ''Poesis''.

Med drugimi zgodovinskimi imeni mesta, ki so v različnih jezikih povezana z imenom »Cluj« ali so iz njega izpeljana, so [[Latinščina|latinsko]] ''Claudiopolis'', [[Italijanščina|italijansko]] ''Clausemburgo'',&lt;ref&gt;''Le Vie d'Italia'', vol. 46/1940, issues 7-12, p. 1172&lt;/ref&gt; ''[[Turščina|turško]] Kaloşvar''&lt;ref&gt;Gönül Pultar, ''Kimlikler lütfen: Türkiye Cumhuriyeti'nde kültürel kimlik arayışı ve temsili'', p. 62. Ankara: ODTÜ Yayıncılık, 2009, {{ISBN|978-994-434478-4}}&lt;/ref&gt; in v [[Jidiš|jidišu]] קלויזנבורג ''Kloyznburg'' ali קלאזין ''Klazin''.&lt;ref name=&quot;Szabó-2007&quot; /&gt;

===Današnje uradno ime===
K zgodovinskemu in sodobnemu imenu Cluja je bila dodana beseda »Napoca« - to je bilo antično predrimsko in rimsko ime naselij na območju današnjega mesta. [[Socialistična republika Romunija|Komunistične oblasti]] pod vodstvom [[Nicolae Ceaușescu|Nicolaeja Ceausescuja]] so to potezo izvedle v okviru ustvarjanja mitov med nacionalno-komunistično diktaturo.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Pippidi |first=Andrei |author-link=Andrei Pippidi |url=https://books.google.com/books?id=olpKYhgrS48C&amp;pg=PA466 |title=Totalitarian and Authoritarian Regimes in Europe: Legacies and Lessons from the Twentieth Century |publisher=[[Berghahn Books]] |year=2006 |isbn=9781571816412 |editor-last=Jerzy W. Borejsza |page=466 |chapter=Historical Memory and Legislative Changes in Romania |access-date=14 October 2021 |editor-last2=Klaus Ziemer}}&lt;/ref&gt; To se je zgodilo leta 1974, ko so s tem želeli poudariti predrimske korenine mesta.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=George W. White |title=Nested Identities: Nationalism, Territory, and Scale |publisher=Rowman &amp; Littlefield |year=1999 |isbn=0-8476-8467-9 |editor-last=Herb |editor-first=Guntram Henrik |page=275 |chapter=Transylvania: Hungarian, Romanian, or Neither? |access-date=2021-10-15 |editor-last2=David H. Kaplan |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ikVCJQIJsNoC&amp;pg=PA275}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;National Institute of Statistics&quot;&gt;{{Cite web |title=Cluj-Napoca. Istoric |url=http://www.clujonline.com/ro/istoric.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200219101645/http://www.clujonline.com/ro/istoric.htm |archive-date=19 February 2020 |access-date=2008-03-14 |publisher=Clujonline.com |language=ro}}&lt;/ref&gt; Polno ime »Cluj-Napoca« se redko uporablja zunaj uradnega konteksta.&lt;ref&gt;Brubaker et al. 2006, p.xxi&lt;/ref&gt;

=== Vzdevek ===
Vzdevek »mesto zakladov« je mesto dobilo v poznem 16. stoletju in se nanaša na bogastvo, ki so ga zbrali prebivalci, med drugim tudi z trgovino s plemenitimi kovinami.&lt;ref&gt;Lazarovici et al. 1997, p.39 (3.1 De la Napoca romană la Clujul medieval)&lt;/ref&gt; Fraza je v romunščini ''orașul comoară'',&lt;ref name=&quot;Clujeanul-2007&quot; /&gt; v madžarščini pa ''kincses város''.&lt;ref name=&quot;UFI-2004&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Citation |last=Bunta |first=Magda |title=A kolozsvári ötvöscég középkori pecsétje |work=Folia Archaeologica |pages=151–154 |year=1970 |url=http://mek.oszk.hu/07500/07523/07523.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20141016230902/http://mek.oszk.hu/07500/07523/07523.pdf |archive-date=2014-10-16 |url-status=live |language=hu}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Cluj-Napoca}}
{{Wikivoyage|Cluj-Napoca}}
* [http://www.primariaclujnapoca.ro/ Cluj-Napoca: Official administration site] {{in lang|ro}}
* [https://visitcluj.ro/ Cluj-Napoca : Official tourism site] {{in lang|en|ro}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta v Romuniji]]</text>
      <sha1>tc2sy3vikbfoj64f06vbc2ch2mgalws</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Izganjalec hudiča (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>434214</id>
    <revision>
      <id>6751891</id>
      <parentid>6433489</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:13:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751891</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8290" sha1="2dsn378wih443ae9rclx1sk1dw585ph" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
|name=Izganjalec hudiča
|image=Exorcist ver2.jpg
|caption=Plakat
|budget=12.000.000 [[ameriški dolar|USD]]
|country={{zastava|ZDA}}
|director=[[William Friedkin]]
|writer=William Peter Blatty
|distributor=[[Warner Bros.]]
|language=[[angleščina]]
|music=[[Mike Oldfield]]&lt;br&gt;[[Jack Nitzsche]]
|producer=[[William Peter Blatty]]
|released=26. december 1973
|runtime=121 minut
|starring={{Plainlist| 
* [[Ellen Burstyn]] 
* [[Max von Sydow]] 
* [[Lee J. Cobb]] 
* [[Kitty Winn]] 
* [[Jack MacGowran]] 
* [[Jason Miller]] 
* [[Linda Blair]]}}
}}

'''''Izganjalec hudiča''''' (izviren angleški naslov: ''The Exorcist'') je ameriška nadnaravna [[grozljivka]] iz leta 1973, delo režiserja [[William Peter Blatty|Williama Petra Blattya]]. Film je posnet po [[Izganjalec hudiča (roman, 1971)|istoimenskem romanu]] iz leta 1971, v njem pa igrajo [[Ellen Burstyn]], [[Linda Blair]], [[Max von Sydow]] in [[Jason Miller (dramatik)|Jason Miller]]. Film je del franšize ''[[Izganjalec hudiča (filmska serija)|Izganjalec hudiča]]'' (The Exorcist). Knjiga govori o [[Eksorcizem|izganjanju hudiča]] iz leta 1949, ko mama dečka [[Izganjanje hudiča iz Rolanda Doa|Rolanda Doa]] na pomoč pokliče dva duhovnika, da bi ji pomagala osvoboditi njenega 12-letnega sina. Film je bil tako kot knjiga, ki se je uvrstila med uspešnice ''[[The New York Times|New York Timesa]]'', velik uspeh. Produkcija filma je bila težavna, saj sta ga že na začetku zavrnila slavna režiserja [[Stanley Kubrick]] in [[Arthur Penn]]. Zaradi manjših incidentov, kot je bil tisti, ko je otroka enega izmed igralcev povozil motor, so se pojavile tudi govorice, da je prizorišče snemanja zakleto. Izzive so ustvarjalcem povzročali tudi posebni učinki.

''Izganjalca hudiča'' je v kinematografe izdala distribucija [[Warner Bros.]] 26. decembra 1973. Čeprav je film na začetku predvajalo le 26 kinematografov, je kmalu postal velika uspešnica. Prislužil si je deset nominacij za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] in dobil [[Oskar za najboljši zvok|nagrado za najboljši zvok]] ter za [[Oskar za najboljši scenarij|najboljši scenarij]]. Z zaslužkom več kot 441 milijonov USD je postal eden [[Seznam najdobičkonosnejših filmov vseh časov|najdobičkonosnejših filmov vseh časov]] in prva grozljivka, ki je bila nominirana za [[Oskar za najboljši film|oskarja za najboljši film]].&lt;ref name=Susman&gt;{{navedi splet |accessdate=24.5.2017 |url=http://news.moviefone.com/2013/12/26/the-exorcist-facts/ |title='The Exorcist': 25 Things You Didn't Know About the Terrifying Horror Classic |date=26.12.2013 |first=Gary |last=Susman |work=MovieFone}}&lt;/ref&gt;

Še vedno velja za [[Seznam najboljših filmov vseh časov|eno najboljših grozljivk vseh časov]]. Za najboljšo grozljivko ga je med drugim leta 1999 imenovala revija ''[[Entertainment Weekly]]'', leta 2010 spletna stran ''[[Movies.com]],'' leta 2006 gledalci televizijskega programa [[AMC (TV-postaja)|AMC]] in leta 2014 revija ''[[Time Out (revija)|Time Out]]''. Enega izmed prizorov v filmu je spletna stran ''[[Bravo (spletna stran)|Bravo]]'' postavila na tretje mesto lestvice »[[100 najstrašnejših filmskih prizorov]]«. Leta 2010 je [[Kongresna knjižnica]] ''Izganjalca hudiča'' uvrstila v [[Narodni filmski register]] zaradi »posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena«.&lt;ref name=&quot;2010Add&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.hollywoodreporter.com/news/empire-strikes-airplane-25-movies-65915 |title='Empire Strikes Back,' 'Airplane!' Among 25 Movies Named to National Film Registry |last=Barnes |first=Mike |date=28.12.2010 |work=The Hollywood Reporter |accessdate=20.12.2012}}&lt;/ref&gt; 22. januarja 2016 je [[20th Century Fox Television]] napovedal [[Izganjalec hudiča (televizijska serija)|televizijsko serijo]] ''Izganjalec hudiča''. Premierno je bila predvajana 23. septembra 2016.

== Vsebina ==
[[Lankester Merrin]] je izkušen [[Katolištvo|katoliški]] duhovnik in izganjalec hudiča, ki je na arheološki misiji v [[Irak]]u. Tam najde amulet, ki predstavlja demona [[Pazuzu]]ja, s katerim se je že srečal. Merrin takrat ugotovi, da se je demon vrnil, da bi se maščeval.

Medtem v [[Georgetown (Washington, D.C.)|Georgetownu]] živi igralka Chris MacNeil skupaj s svojo 12-letno hčerko Regan, kjer Chris snema film, v režiji njenega prijatelja Burkea Denningsa. Po igranju z ouijo Regan naveže stik z namišljenim prijateljem Kapitanom Howdyem. Takrat se začne čudno vesti, spuščati čudne zvoke, krasti, grdo govoriti in izkazovati nenormalno moč. Chris nekega večera gosti zabavo v hiši in Regan enemu izmed njenih gostov, ki je astronavt, reče »umrl boš tam zgoraj«, nato pa urinira na tla. Reganina postelja se na njeno in mamino grozo začne prav tako neverjetno tresti. Chris najame veliko zdravnikov, vendar dr. Klein in njegovi sodelavci pri Regan ne najdejo nobene zdravstvene težave.

Neko noč se Chris odpravi ven in na Regan pazi Burke Dennings, ki ga kasneje najdejo mrtvega na dnu javnega stopnišča pred Reganinim oknom. Čeprav vsi mislijo, da se je nesreča zgodila zaradi Burkove zgodovine alkoholizma, začne njegovo smrt raziskovati poročnik William Kinderman, ki izpraša Chris ter duhovnika in psihologa, očeta Damiena Karrasa, ki je začel izgubljati vero v boga po smrti svoje mame.

Zdravniki svetujejo izganjanje hudiča iz Regan in Chris stopi v stik s Karrasom. Ko Karras ugotovi, da Regan govori v obratni smeri in da je na njeni koži vrezan napis »pomagajte mi«, je prepričan, da je Regan obsedena. Ker verjame, da je ogrožena njena duša, se odloči, da bo opravil izganjanje hudiča. Za izganjanje je izbran izkušeni Merrin, Karras pa je izbran za pomočnika.

Oba duhovnika sta priča Reganim vulgarnim in bizarnim izpadom, zato jo zakleneta v spalnico. Hudiča skušata izgnati, vendar se trmasti Pazuzu igra z njima, predvsem s Karrasom. Karras zaradi svoje šibkosti zapusti Merrina, ki tako nadaljuje z izganjanjem sam. Ko se Karras vrne, ugotovi, da je Merrin umrl zaradi [[Srčni zastoj|srčnega zastoja]]. Demon nato zapusti Regan in obsede Karrasa, ki se žrtvuje in vrže skozi okno, kjer je smrtno ranjen. Takrat se pojavi Karrasov stari prijatelj, oče Dyer, ki Karrasu opravi še zadnji [[zakrament]], preden ta umre.

Nekaj dni pozneje se Regan, ki je spet v normalnem stanju, pripravlja na odhod v [[Los Angeles]] s svojo mamo. Kinderman, ki je vse to zamudil, se tako spoprijatelji z Dyerjem medtem ko raziskuje Karrasovo smrt.

== Igralci ==
* [[Ellen Burstyn]] kot Chris MacNeil
* [[Max von Sydow]] kot oče Lankester Merrin
* [[Jason Miller]] kot oče/dr. Damien Karras S.J.
* [[Linda Blair]] kot Regan MacNeil
* [[Lee J. Cobb]] kot poročnik William F. Kinderman
* [[Kitty Winn]] kot Sharon Spencer
* [[Jack MacGowran]] kt Burke Dennings
* [[Oče William O'Malley]] kot oče Joseph Dyer
* [[Peter Masterson]] kot dr. Barringer
* [[Robert Symonds]] kot dr. Taney
* Barton Heyman kot dr. Samuel Klein
* [[Arthur Storch]] kot psihiater
* [[Mercedes McCambridge]] kot glas demona

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* {{Official website|http://theexorcist.warnerbros.com/}}
* {{IMDb title|0070047|Izganjalec hudiča}}
* {{Rotten Tomatoes|exorcist|Izganjalec hudiča}}
* {{Metacritic film|the-exorcist|Izganjalec hudiča}}                  
* {{Amg movie|16331|Izganjalec hudiča}}                               
* {{Mojo title|exorcist|Izganjalec hudiča}}       
* {{tcmdb title|36448|Izganjalec hudiča}}

{{William Friedkin}}
{{Zlati globus za najboljši dramski film}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ameriške grozljivke]]
[[Kategorija:Nadnaravne grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi leta 1973]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Filmi o demonih]]
[[Kategorija:Filmi o eksorcizmu]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljši dramski film‎]]
[[Kategorija:Filmi o igralcih]]
[[Kategorija:Filmi o filmskih režiserjih in producentih]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Washington]]
[[Kategorija:Filmi o telekinezi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Williama Friedkina]]
[[Kategorija:Filmi o odnosu matere in hčere]]
[[Kategorija:Filmi o zlorabah živali]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>2dsn378wih443ae9rclx1sk1dw585ph</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ostani živ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>434252</id>
    <revision>
      <id>6751989</id>
      <parentid>6103327</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:17:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751989</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8855" sha1="5vtmaef6pwlgchxcevw23aviwh8venu" xml:space="preserve">{{Infopolje Film|budget=[[ameriški dolar|$]]9.000.000|country={{ikonazastave|Združene države Amerike}}[[Združene države Amerike|ZDA]]|director=[[William Brent Bell]]|distributor=[[Walt Disney Studios Motion Pictures]] (ZDA) &lt;br /&gt; [[Universal Pictures]] (Velika Britanija)|language=[[angleščina]]|music=[[John Frizzell]]|name=Ostani živ|producer=[[Peter Schlessel]]&lt;br&gt;[[James D. Stern]]&lt;br&gt;[[Matthew Peterman]]&lt;br&gt;[[McG]]|writer=William Brent Bell&lt;br&gt;Matthew Peterman|released=[[24. marec]] [[2006]]|runtime=85 min.|starring=[[Jon Foster]]&lt;br&gt;[[Samaire Armstrong]]&lt;br&gt;[[Frankie Muniz]]&lt;br&gt;[[Jimmi Simpson]]&lt;br&gt;[[Milo Ventimiglia]]&lt;br&gt;[[Sophia Bush]]&lt;br&gt;[[Adam Goldberg]]}}

'''''Ostani živ''''' (izviren angleški naslov: ''Stay Alive'') je ameriška [[grozljivka]] iz leta 2006, delo režiserja [[William Brent Bell|Williama Brent Bella]], ki je napisal tudi scenarij skupaj z [[Matthew Peterman|Matthewom Petermanom]]. Producent filma je [[McG]]. Film je bil izdan 24. marca 2006 v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Je edina grozljivka distribucije [[Walt Disney Studios|Disney]].

== Vsebina ==
Film se začne z likom v video igri, ki vstopi v mračen dvorec. Skozi dvorec mu sledi ženska v rdeči obleki, ki ga obesi in ubije. Igralec igre je Loomis Crowley ([[Milo Ventimiglia]]) in naslov igre je ''Ostani živ''. Loomis je nato obešen in ubit na enak način kot v video igri.

Naslednji dan v službi med pogovorom s svojim šefom Millerjem ([[Adam Goldberg]]), Hutch ([[Jon Foster]]) izve, da je Loomis mrtev. Na pogrebu spozna dekle z imenom Abigail ([[Samaire Armstrong]]), potem pa Hutch odide v kavarno, katere lastnika sta njegova punca October ([[Sophia Bush]]) in njen brat Phineas ([[Jimmi Simpson]]), oba ljubitelja video iger. Phineas najde v torbi z Loomisovimi stvarmi, katere je dobil Hutch, video igro &lt;nowiki&gt;''Ostani živ''&lt;/nowiki&gt;. Odločijo se, da jo bodo skupaj igrali. Pridružita se jim še Abigail in še en prijatelj Swink ([[Frankie Muniz]]), Miller pa igra v svoji pisarni. Igra je postavljena na plantažo Garouge toda se noče začeti dokler skupina ne pove &lt;nowiki&gt;''Elizabethine molitve''&lt;/nowiki&gt;. Igralci si nato ustvarijo like v igri in se začnejo boriti z zlobnimi duhovi otrok na pokopališču, ter se pomikajo proti stolpu. Miller v igri pobere vrtnico in October ugotovi, da zlobni duhovi ne morejo mimo divjih vrtnic. Miller se odpravi v klet, vendar se vrata zaprejo in ostane ločen od ostalih igralcev. Abigail medtem najde skriven prehod in v sobi najde Elizabethin dnevnik z molitvijo v njem. Hutch opazi, da so vsa ogledala v igri počena. Medtem v kleti Miller najde mučilnico polno nemrtvih deklet. Prestrašen odvrže vrtnico, vendar ga zabode ženska oblečena v rdečo. Skupina se zato odloči da za to noč preneha z igro. Čez nekaj minut se ženska v rdečem pojavi v Millerjevi pisarni in ga ubije na enak način kot v igri.

Detektiva Thibodeaux in King izprašata Hutcha saj je poznal obe žrtvi. Hutch ugotovi, da sta Loomis in Miller oba igrala igro &lt;nowiki&gt;''Ostani živ''&lt;/nowiki&gt; preden sta umrla, in da sta oba umrla na enak način kot v igri. Kasneje October razišče grofico [[Elizabeta Bathory|Elizabeth Bathory]], žensko v rdečem, ki je nekoč res obstajala. Bothoryeva je uporabljala kri mladih žensk in se v njej kopala, da bi ostala mlada. Njena šibkost so bila le ogledala, saj ni prenesla pogleda na svoje staranje. Nekje drugje se Phineas odloči sam igrati igro. Ko v igri pobegne ven, ga začne loviti kočija s črnimi konji. Tik preden bi ga ubili, Phin zaustavi igro. Navdušen, da je preživel se odpelje nazaj k ostalim, toda strašljiv otrok ga prestraši in tako zapelje iz ceste. Ko stopi iz avtomobila, se pripelje enaka kočija kot v videoigri in ga povozi do smrti. Ostali preživeli se odločijo da igre ne bodo igrali dokler ne bodo izvedeli več o njej. Detektiv King, nekdanji igralec video iger, ignorira Swinkovo opozorilo in začne igrati &lt;nowiki&gt;''Ostani živ''&lt;/nowiki&gt; dokler v njej ne umre. King skuša nato igro najti v prodajalni video iger, vendar mu prodajalec pove, da še ni slišal zanjo. Ko se čez nekaj trenutkov vrne v avto, umre na enak način kot v video igri.

Swink in October pošakata pri Hutchu, medtem ko on in Abigail preiskujeta Loomisovo hišo. Hutch tam razloži Abigail zakaj sovraži ogenj, saj je njegov ljubosumni oče zažgal hišo ko je bil še deček. Ker se ni mogel premikati je moral gledati kako je njegova mama zgorela. Ko so očeta zaprli, se je preselil k Loomisovim zato ve kako vdreti v to hišo. Tam naletita na ime Jonathan Malkus ([[James Haven]]), ki je ustvaril &lt;nowiki&gt;''Ostani živ''&lt;/nowiki&gt;. Medtem pride v javnost Kingova smrt, zato k Hutchu prihiti policija, vendar October in Swink pravi čas pobegneta.

October ugotovi, da je prava grofica Bathory zaprta v stolpu, kot kazen za svoja dejanja. Tam je živela več let in prisegla, da se bo maščevala. Prerojena Bathoryeva je strašila po šoli na plantaži Garouge in pobila veliko deklet. Ugotovi, da je edini način da jo ustavijo je da ji zabijejo tri žeblje skozi telo in tako za vedno ujamejo njeno dušo. October nato odide sama ven na cigareto, ko vidi grofico kako odide v hišo v prenovi. October ji sledi in jo skuša ubiti vendar je neuspešna. Ostali ji skušajo pomagati, vendar October umre kar potre Hutcha. Ker nihče ni igral igre, preživeli ugotovijo, da se ta igra sama od sebe. Trojica tako odide v Malkusovo hišo. Swink se javi, da bo v kombiju igral igro in tako zamotil grofico, medtem ko Hutch in Abigail raziskujeta hišo. Kmalu ugotovijo, da se Malkusova hiša nahaja na plantaži Garouge. Med igranjem, Swink ugotovi da lahko predmete iz igre prikliče v resničnost.

Swink vodi Hutcha skozi pokopališče do stolpa, medtem ko Abigail zaide v skrivno sobo, ki jo je našla v igri. V sobi najde rezila, ki jih uporablja Bathoryeva, ki jo napade. Hutch zasliši njene krike in Swink ga vodi do nje. V igri Swink odvrže vrtnico na grofico, ki tako izgine. Grofica nato začne goljufati in zaklene Swinka v kombi, medtem ko njena kočija drvi proti njemu. Swink pobegne iz kombija, vendar ga grofica želi ubiti v realnosti čeprav je njegov lik v igri še vedno živ. Začne mu slediti s svojo kočijo in Swink pade v vrtnice, medtem ko grofica stopi iz kočije z rezili v roki. Hutch in Abigail se vrneta h kombiju, kjer opazita na prenosniku napis &lt;nowiki&gt;''Konec igre''&lt;/nowiki&gt; in mrtev Swinkov lik v igri.

Hutch in Abigail vzameta prenosnik in nabereta nekaj divjih vrtnic. Nato skozi pokopališče odideta proti stolpu. Zasledovati jih začne skupina mrtvih otrok, zato spustita vrtnico in odideta v Bathoryevo mučilnico. Hutch in Abigail se nato ločita in Abigail ga poziva naj poišče Bathoryevo truplo in opravi ritual, medtem ko ona ostane sama z zadnjo vrtnico. Hutch odide in Bathoryev duh napade Abigail. Hutch se povzpne na vrh stolpa in najde popolnoma ohranjeno telo Elizabeth Bathory. Medtem ko se Abigail bori za življenje, Hutch zabije tri žeblje v Bathoryevo truplo. Ko konča, zli duh preneha napadati Abigail. Hatch prevrne oljno svetilko in prelije olje čez tla. Spomni se, da Grofica sovraži zrcala, zato Hutch uporabi odsev na prenosniku da bi jo odvrnil. Premagova strah pred ognjem in sproži požar v prostoru Šele nato Swink, ki je še vedno živ in prinese še več vrtnic, se vrne z Abigailom reši Hutcha. Medtem ko grofičino telo gori, trojica odide iz stolpa.

Medtem so vtrgovini video igric, police polne pravkar objavljenih iger &quot;Ostani živ&quot;. Zaposlenec vstavi kopijo v [[PlayStation 2]]. Ko se igra začne, se sliši glas ki citira Elizabethovo molitev. Zlobni duh Grofice Elizabeth Bathory se nato vidi, kako gleda skozi okno njenega stolpa.

== Igralci ==
* [[Jon Foster]] kot Hutch MacNeil
* [[Frankie Muniz]] kot Swink Sylvania
* [[Samaire Armstrong]] kot Abigail
* [[Jimmi Simpson]] kot Phineas Bantum
* [[Sophia Bush]] kot October Bantum
* [[Wendell Pierce]] kot detektivThibodeaux
* Rio Hackford kot detektiv King
* [[Milo Ventimiglia]] kot Loomis Crowley
* [[Adam Goldberg]] kot Miller Banks
* [[Alice Krige]] kot avtorica
* Maria Kalinina kot [[Elizabeta Bathory|Elizabeth Bathory]]
* [[James Haven]] ('''le v posebni izdaji''') kot Jonathan Malkus in ustvarjalec video igre
* [[Billy Slaughter]] kot Rex
* Nicole Oppermann kot Sarah

==Zunanje povezave==
*{{Official website|http://www.canustayalive.com}}
*{{IMDb title|id=0441796}}
*{{Amg movie|329642}}
*{{rotten-tomatoes|id=10006370-stay_alive}}
*{{mojo title|id=stayalive}}

[[Kategorija:Ameriške grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi leta 2006]]
[[Kategorija:Filmi o duhovih]]
[[Kategorija:Disneyjevi filmi]]
[[Kategorija:Filmi Universal Studios]]
[[Kategorija:Filmi Hollywood Pictures]]
[[Kategorija:Slasher filmi]]
[[Kategorija:Filmi o videoigrah]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>5vtmaef6pwlgchxcevw23aviwh8venu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prekletstvo družine Bell</title>
    <ns>0</ns>
    <id>435114</id>
    <revision>
      <id>6751858</id>
      <parentid>6374078</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:59:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Gotski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751858</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5452" sha1="lxpax9y1dre4gww8ikovdoh9nspzvw8" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
|name=Prekletstvo družine Bell
|image=An American Haunting.jpg
|caption=Plakat
|country={{zastava|ZDA}}&lt;br /&gt;{{zastava|Združeno kraljestvo}}&lt;br /&gt;{{zastava|Kanada}}&lt;br /&gt;{{zastava|Romunija}}
|director=[[Courtney Solomon]]
|distributor=[[Redbus Film Distribution]] {{small|(Združeno kraljestvo)}}&lt;br /&gt;[[Cineplex Odeon Films|Odeon Films]] {{small|(Kanada)}}&lt;br /&gt;[[Freestyle Releasing]] {{small|(ZDA)}}
|language=[[angleščina]]
|music=[[Justin Burnett]]
|producer=Courtney Solomon&lt;br /&gt;[[Christopher Milburn]]&lt;br /&gt;[[André Rouleau]]&lt;br /&gt;[[Maxime Rémillard]]&lt;br /&gt;[[Allan Zeman]]
|released=5. november 2005
|runtime=83 minut
|starring=[[Donald Sutherland]]&lt;br /&gt;[[Sissy Spacek]]&lt;br /&gt;[[James D'Arcy]]&lt;br /&gt;[[Rachel Hurd-Wood]]
|writer=Courtney Solomon
|budget=14 milijonov [[ameriški dolar|USD]]}}

'''''Prekletstvo družine Bell''''' (izviren angleški naslov: ''An American Haunting'') je ameriška [[grozljivka]] iz leta 2005, delo režiserja in scenarista [[Courtney Solomon|Courtneya Solomona]]. V njem igrajo [[Donald Sutherland]], [[Sissy Spacek]], [[James D'Arcy]] in [[Rachel Hurd-Wood]]. Film je bil premierno predvajan 5. novembra 2005 na filmskem festivalu AFI, v Združenem kraljestvu je izšel 14. aprila 2006, v ameriških kinematografih pa 5. maja. Film je [[mednarodna koprodukcija]] med [[Kinematografija Združenega kraljestva|Združenim kraljestvom]], [[Kinematografija Kanade|Kanado]], [[Kinematografija Romunije|Romunijo]] in [[Kinematografija ZDA|ZDA]].

Film je bil posnet po romanu ''The Bell Witch: An American Haunting'' avtorja Brenta Monahana. Dogodki v romanu so osnovani na legendi o [[Bellova čarovnica|Bellovi čarovnici]]. Film se dogaja v 21. in 19. stoletju in delno govori o pred kratkim ločeni materi (Susan Almgren), katere hči (Isabelle Almgren-Doré) doživlja nekaj podobnega kot Betsy Bell.

== Vsebina ==
Film se začne v sedanjem času s prestrašenim dekletom, ki beži skozi gozd v svojo hišo pred nevidno grožnjo. Zbudi se v krikih in njena mama ji pove, da so bile to le sanje in da ta teden odide k očetu. Najde staro polomljeno lutko in vpraša hčer, kje jo je dobila. Ko dekle odgovori, da na podstrešju, se mama odloči, da na podstrešje ne sme več. Mati gre do svoje pisalne mize in najde v mapi pismo iz 19. stoletja, ki ga bi naj napisal njen prednik.

Film nato prikaže, kako dekle in fant tečeta po gozdu, oblečena v oblačila z začetka 19. stoletja in zgodba začne govoriti o Bellovi čarovnici.

John Bell je pripeljan pred cerkveni zbor, kjer je spoznan za krivega zaradi kraje zemlje neke ženske. Ampak cerkev ga kaznuje le z izgubo dobrega imena. Prizadeta [[Bellova čarovnica|Kate Batts]] pa je v vasi znana po [[čarovnica|čarovništvu]].

Začnejo se dogajati čudne stvari in John je prepričan, da jih je Battsova preklela. Johnovo hčer Betsy začne nadlegovati neka tuja prisotnost. Tako zaspi v šoli in ko se zbudi, se grdo obnaša do ostalih. Njen mladi učitelj Richard Powell opazi spremembe v njenem vedenju. Bellovi mu povejo o čudnih stvareh, ki se dogajajo, in se bojijo, da so posledica nadnaravnih sil. Powell jim zagotovi, da se kaj takega ne more dogajati, ker duhovi ne obstajajo. Kasneje se izkaže, da je Richard zaljubljen v Betsy.

Richard tako ostane pri Bellovih, da bi lažje razumel, kaj se dogaja z Betsy. Ko vidi, kako neka nevidna sila drži Betsy v zrak za lase, spozna, da se je motil glede duhov. Betsy duh spolno zlorabi, John pa začne izgubljati razum in videvati [[duh]]ove. Odide celo k Battsovi in jo prosi, naj ga ubije, vendar ga ona zavrne, saj si je prekletstvo nakopal sam. John nato skuša narediti samomor, vendar neuspešno.

Betsy začne sumiti, da se napadi na njo dogajajo zato, ker jo je oče [[Spolna zloraba|spolno zlorabljal]]. To potrdi tudi mama, ki je to zlorabo videla. Betsy zastrupi svojega na posteljo prikovanega očeta pred očmi svoje mame. Film kasneje pokaže Betsy pred Johnovim grobom in pripovedovalec pove, da je nikoli več niso nadlegovali duhovi.

Zgodba se nadaljuje v današnjem času, kjer mama prebere pismo. Do nje pride hči in ji pove, da je prišel po njo oče za vikend. Ko hči vstopi v avto, se mami prikaže Betsyina podoba in zakriči »pomagaj ji!« Mama ugotovi, da je nekaj narobe v odnosu s hčerko in bivšim možem.

Steče ven in v avtu opazi zaskrbljen obraz svoje hčerke, medtem ko avto odpelje stran. Očitno je, da njen bivši mož hčerko spolno zlorablja. Mama steče za avtom in film se konča.

== Igralci ==
* [[Donald Sutherland]] kot John Bell
* [[Sissy Spacek]] kot Lucy Bell
* [[James D'Arcy]] kot Richard Powell
* [[Rachel Hurd-Wood]] kot Betsy Bell / duh entitete
* [[Matthew Marsh]] kot James Johnston
* Thom Fell kot John Bell, ml.
* Zoe Thorne kot Theny Thorn
* Gaye Brown kot Kate Batts
* Sam Alexander kot Joshua Gardner
* [[Miquel Brown]] kot Chloe

==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|0429573}}
* {{mojo title|americanhaunting}}
* {{rotten-tomatoes|american_haunting}}
* {{metacritic film|an-american-haunting}}

[[Kategorija:Ameriške grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi leta 2005]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Kanadski filmi]]
[[Kategorija:Romunski filmi]]
[[Kategorija:Nadnaravne grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi o čarovništvu]]
[[Kategorija:Filmi o hišah, v katerih straši]]
[[Kategorija:Filmi o incestu]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi o patricidu]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]</text>
      <sha1>lxpax9y1dre4gww8ikovdoh9nspzvw8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751892</id>
      <parentid>6751858</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:13:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751892</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5487" sha1="00d4dvrvuyezzgtpwp6dzmydikq48gn" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
|name=Prekletstvo družine Bell
|image=An American Haunting.jpg
|caption=Plakat
|country={{zastava|ZDA}}&lt;br /&gt;{{zastava|Združeno kraljestvo}}&lt;br /&gt;{{zastava|Kanada}}&lt;br /&gt;{{zastava|Romunija}}
|director=[[Courtney Solomon]]
|distributor=[[Redbus Film Distribution]] {{small|(Združeno kraljestvo)}}&lt;br /&gt;[[Cineplex Odeon Films|Odeon Films]] {{small|(Kanada)}}&lt;br /&gt;[[Freestyle Releasing]] {{small|(ZDA)}}
|language=[[angleščina]]
|music=[[Justin Burnett]]
|producer=Courtney Solomon&lt;br /&gt;[[Christopher Milburn]]&lt;br /&gt;[[André Rouleau]]&lt;br /&gt;[[Maxime Rémillard]]&lt;br /&gt;[[Allan Zeman]]
|released=5. november 2005
|runtime=83 minut
|starring=[[Donald Sutherland]]&lt;br /&gt;[[Sissy Spacek]]&lt;br /&gt;[[James D'Arcy]]&lt;br /&gt;[[Rachel Hurd-Wood]]
|writer=Courtney Solomon
|budget=14 milijonov [[ameriški dolar|USD]]}}

'''''Prekletstvo družine Bell''''' (izviren angleški naslov: ''An American Haunting'') je ameriška [[grozljivka]] iz leta 2005, delo režiserja in scenarista [[Courtney Solomon|Courtneya Solomona]]. V njem igrajo [[Donald Sutherland]], [[Sissy Spacek]], [[James D'Arcy]] in [[Rachel Hurd-Wood]]. Film je bil premierno predvajan 5. novembra 2005 na filmskem festivalu AFI, v Združenem kraljestvu je izšel 14. aprila 2006, v ameriških kinematografih pa 5. maja. Film je [[mednarodna koprodukcija]] med [[Kinematografija Združenega kraljestva|Združenim kraljestvom]], [[Kinematografija Kanade|Kanado]], [[Kinematografija Romunije|Romunijo]] in [[Kinematografija ZDA|ZDA]].

Film je bil posnet po romanu ''The Bell Witch: An American Haunting'' avtorja Brenta Monahana. Dogodki v romanu so osnovani na legendi o [[Bellova čarovnica|Bellovi čarovnici]]. Film se dogaja v 21. in 19. stoletju in delno govori o pred kratkim ločeni materi (Susan Almgren), katere hči (Isabelle Almgren-Doré) doživlja nekaj podobnega kot Betsy Bell.

== Vsebina ==
Film se začne v sedanjem času s prestrašenim dekletom, ki beži skozi gozd v svojo hišo pred nevidno grožnjo. Zbudi se v krikih in njena mama ji pove, da so bile to le sanje in da ta teden odide k očetu. Najde staro polomljeno lutko in vpraša hčer, kje jo je dobila. Ko dekle odgovori, da na podstrešju, se mama odloči, da na podstrešje ne sme več. Mati gre do svoje pisalne mize in najde v mapi pismo iz 19. stoletja, ki ga bi naj napisal njen prednik.

Film nato prikaže, kako dekle in fant tečeta po gozdu, oblečena v oblačila z začetka 19. stoletja in zgodba začne govoriti o Bellovi čarovnici.

John Bell je pripeljan pred cerkveni zbor, kjer je spoznan za krivega zaradi kraje zemlje neke ženske. Ampak cerkev ga kaznuje le z izgubo dobrega imena. Prizadeta [[Bellova čarovnica|Kate Batts]] pa je v vasi znana po [[čarovnica|čarovništvu]].

Začnejo se dogajati čudne stvari in John je prepričan, da jih je Battsova preklela. Johnovo hčer Betsy začne nadlegovati neka tuja prisotnost. Tako zaspi v šoli in ko se zbudi, se grdo obnaša do ostalih. Njen mladi učitelj Richard Powell opazi spremembe v njenem vedenju. Bellovi mu povejo o čudnih stvareh, ki se dogajajo, in se bojijo, da so posledica nadnaravnih sil. Powell jim zagotovi, da se kaj takega ne more dogajati, ker duhovi ne obstajajo. Kasneje se izkaže, da je Richard zaljubljen v Betsy.

Richard tako ostane pri Bellovih, da bi lažje razumel, kaj se dogaja z Betsy. Ko vidi, kako neka nevidna sila drži Betsy v zrak za lase, spozna, da se je motil glede duhov. Betsy duh spolno zlorabi, John pa začne izgubljati razum in videvati [[duh]]ove. Odide celo k Battsovi in jo prosi, naj ga ubije, vendar ga ona zavrne, saj si je prekletstvo nakopal sam. John nato skuša narediti samomor, vendar neuspešno.

Betsy začne sumiti, da se napadi na njo dogajajo zato, ker jo je oče [[Spolna zloraba|spolno zlorabljal]]. To potrdi tudi mama, ki je to zlorabo videla. Betsy zastrupi svojega na posteljo prikovanega očeta pred očmi svoje mame. Film kasneje pokaže Betsy pred Johnovim grobom in pripovedovalec pove, da je nikoli več niso nadlegovali duhovi.

Zgodba se nadaljuje v današnjem času, kjer mama prebere pismo. Do nje pride hči in ji pove, da je prišel po njo oče za vikend. Ko hči vstopi v avto, se mami prikaže Betsyina podoba in zakriči »pomagaj ji!« Mama ugotovi, da je nekaj narobe v odnosu s hčerko in bivšim možem.

Steče ven in v avtu opazi zaskrbljen obraz svoje hčerke, medtem ko avto odpelje stran. Očitno je, da njen bivši mož hčerko spolno zlorablja. Mama steče za avtom in film se konča.

== Igralci ==
* [[Donald Sutherland]] kot John Bell
* [[Sissy Spacek]] kot Lucy Bell
* [[James D'Arcy]] kot Richard Powell
* [[Rachel Hurd-Wood]] kot Betsy Bell / duh entitete
* [[Matthew Marsh]] kot James Johnston
* Thom Fell kot John Bell, ml.
* Zoe Thorne kot Theny Thorn
* Gaye Brown kot Kate Batts
* Sam Alexander kot Joshua Gardner
* [[Miquel Brown]] kot Chloe

==Zunanje povezave==
* {{IMDb title|0429573}}
* {{mojo title|americanhaunting}}
* {{rotten-tomatoes|american_haunting}}
* {{metacritic film|an-american-haunting}}

[[Kategorija:Ameriške grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi leta 2005]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Kanadski filmi]]
[[Kategorija:Romunski filmi]]
[[Kategorija:Nadnaravne grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi o čarovništvu]]
[[Kategorija:Filmi o hišah, v katerih straši]]
[[Kategorija:Filmi o incestu]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi o patricidu]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>00d4dvrvuyezzgtpwp6dzmydikq48gn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Letalski center Maribor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>436486</id>
    <revision>
      <id>6751616</id>
      <parentid>6751440</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:26:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751616</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="207531" sha1="41p92bzrh1jhjigb01ta20olfi9bpa2" xml:space="preserve">{{lektura}}
{{Infopolje Podjetje
| name = [[Letalski center Maribor]]
| logo = LetalskiCenterMaribor.png
| logo_alt = Letimo od leta 1927!
| image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg
| image_size = 250px
| image_caption = Hanger med aeromitingom
| former_name = Aeroklub Naša krila &lt;br&gt; Aeroklub Maribor &lt;br&gt; Aeroklub Žarko Majcen
| type = Športno društvo
| traded_as = 
| foundation = {{Start date|1927|12|20}}
| founder = [[Josip Tominšek]]
| location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] &lt;br&gt; Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]]
| location_country = [[Slovenija]]
| industry = [[Letalstvo]]
| brands = Aero center Maribor&lt;br&gt;Skydive Maribor&lt;br&gt;Šolska krila&lt;br&gt;Flight School Maribor
| services = *Panoramski poleti, 
*Tandemski skoki,
*Obramba proti toči,
*Letalski servis,
'''Šolanje pilotov in padalcev''':
*'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala,
* '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,&lt;br&gt;
*'''PL'''-Licenca padalca, &lt;br&gt;
*'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, 
*'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, 
*'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, 
*'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih,
*'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, 
*TW-Vpis za letala z repnim kolesom, 
*VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, 
*T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, 
*RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem,
| revenue = {{profit}} $1 Milijon
| operating_income = 
| owner = Člani kluba
| members = Okoli 200
| homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si]
| divisions = Aero center Maribor d.o.o.
}}

'''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}&lt;/ref&gt;, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}&lt;/ref&gt; Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}&lt;/ref&gt; Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. &lt;ref name=&quot;Letalski center Maribor&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==Organizacija==
[[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]]

LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij.
 
Sekcije v LCM so:
* Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu.
* Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL.
* Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL.
* Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL.

Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. 

Organizacije LCM so:
* EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc.
* EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis.
* Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo.
* Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}&lt;/ref&gt;

==EASA Letalska šola==
==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ====
3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. 

==== EASA letalska šola danes ====
[[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole.  

Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014&lt;ref name=&quot;Letalska šola&quot;&gt;{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}&lt;/ref&gt; po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. 

Letalska šola  SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). 

LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}&lt;/ref&gt;

Licence
* PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala
* SPL - Licenca pilota jadralnega letala

Ratingi
* NVFR - Pooblastilo za nočno letenje
* TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal
* &lt;s&gt;TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov&lt;/s&gt; ukinjeno 2024
* &lt;s&gt;FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih&lt;/s&gt; ukinjeno 2024
* FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih
* ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih

Vpisi
* TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem
* VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev
* T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja
* RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem

==EASA Letalski servis==
[[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]]
LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}&lt;/ref&gt; Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}&lt;/ref&gt; 

Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. 

==Nacionalna Letalska šola==
Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}&lt;/ref&gt;:

Dovoljenja
* ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo)
* PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca
Pooblastila
* CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru
* TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav
* BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov
* FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave
* TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave
* PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF
* TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom

==Flota danes==
=== Motorna letala - Generalna Aviacija ===
V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal.  [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]]

Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih.   [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu.  

Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. 

[[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
!
Letalo
!
[[Registracija zrakoplova|reg. št.]]
!
Izvor
!št.
sedežev
!
Vloga
|-
| [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}}
|2|| šolanje in IFR 
|-
| Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}}
|2|| šolanje
|-
|Cessna 152
|S5-DLD
|{{USA}}
|2
|šolanje
|-
|Tecnam P2010
|S5-DRZ
|{{ITA}}
|4
|obleti in IFR
|-
| [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} 
|4|| šolanje, rute in IFR
|-
| [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}}
|4|| padalstvo
|-
| [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}}
|6|| protitoči, rute in IFR
|-
|[[Cessna 340|Cessna 340A]]
|G-HAFG
|{{USA}}
|6
|protitoči, rute, šolanje in IFR
|-
| [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}}
|2|| vleka
|}
[[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]]
=== Ultralahke letalne naprave ===
{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Naprava
!
[[Registracija zrakoplova|reg. št.]]
!
Izvor
!št.
sedežev
!
Vloga
|-
| [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} 
|2|| šolanje 
|-
|[[ATEC 321 Faeta]]
|S5-PGE
|{{CZE}}
|2
|rute
|-
|[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]]
|S5-PGI
|{{CZE}}
|2
|šolanje
|}
[[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]]
=== Jadralna letala ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!
Jadrilica
!
[[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]]
!
Izvor
!št.
sedežev
!
Vloga
|-
| Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}}
|2||šolanje
|-
| Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}}
|2||šolanje
|-
| Duo Discus ||  S5-7525, MD||{{DEU}}
|2||šolanje in preleti
|-
| DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}}
|1||preleti
|-
| DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}}
|1||preleti
|-
| DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}}
|1||preleti
|-
| DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}}
|1||preleti
|}
=== Podporna tehnika ===
[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
!
Stroj
!
Namen
!
Izvor
|-
| Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}}
|-
| Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}}
|-
| Kamion Gasilec  - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, &lt;br&gt;nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}}
|-
|Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton,
priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana
|Kosilnica
|{{YUG}}
|-
|Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel
nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart
|Follow-Me za 
vleko pletenic
|{{DEU}}
|-
|Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007,
nadgradnja z rezervoarjem 300 l
|Avto za
prevoz goriva
|{{FRA}}
|}
==Zgodovina==
=== Uvod ===
[[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Opis specifičnih zgodovinskih političnih dogodkov je neobhodno potreben, da si lahko ustvarimo sliko vzdušja v aeroklubu v določenem časovnem obdobju. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje.

Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov.

V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe.

Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov.

=== Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina ===
Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]].

==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ====
[[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}&lt;/ref&gt;[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]]

==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ====
V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}&lt;/ref&gt;

==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ====
Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}&lt;/ref&gt;

==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ====
V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714190538/https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}&lt;/ref&gt; Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje).

==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ====
Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : &quot;Naša Krila&quot;|year=1940|cobiss=100912128}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; 

9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ====
Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je  krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&amp;nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;

==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ====
Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih.

==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ====
V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom &quot;Erzherzogin Margareta&quot; nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}&lt;/ref&gt;

==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ====
V Mariboru se je 27. oktobra vršil  letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]]
==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ====
Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ====
[[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]]
Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}&lt;/ref&gt; 

Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. 
[[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]]
Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. 

Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. 

==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ====
[[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]]
Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&amp;language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}&lt;/ref&gt; Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah.
[[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]]
[[Slika:Arms_of_Pogačnik_family_(1912).svg|sličica|169x169_pik|Pogačnikov Grb iz 1912]]
Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919.
Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci.

V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19
!
Tip Letala
!
Število
!
Izvor
!
Vloga
!
Obrožitev
!
Motor
!
Potovalna hitrost
|-
| [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h
|-
| [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h
|-
| [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h
|}

==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ====
Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}&lt;/ref&gt;  Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. 
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji  1918-41
!Šola
!Delovala
!Namen
!Tip usposabljanja
!Približno št. kadetov do&amp;nbsp;WW2
|-
|Pilotska šola Zemun
|1919-41
|Šolanje častniških pilotov 
|Osnovno + napredno 
|2000 pilotov
|-
|Pilotska šola Mostar&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}&lt;/ref&gt;
|1919-41
|Šolanje podčastniških pilotov
|Osnovno usposabljanje
|2500 pilotov
|-
|Šola za rezervne častnike Valjevo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}&lt;/ref&gt;
|1921-41
|Šolanje rezervnih častnikov
|Hitra konverzija civilistov v&amp;nbsp;vojaške pilote
|1000 pilotov
|-
|Mehaničarska šola 
Petrovaradin (Novi Sad)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}&lt;/ref&gt;
|1921-41
|Šolanje mehanikov
|Vzdrževanje letal
|3000 mehanikov
|}

==== Leto 1921 - ustanovitev akademske jadralne skupine na univerzi v Gradcu ====
Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev.

==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ====
Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt; Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}&lt;/ref&gt; in Zagrebu 16.decembra 1924&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}&lt;/ref&gt;, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927.

==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ====
[[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]]
Na pobudo podjetnika Walterja Bardas-Bardenaua je bila 3. maja 1923&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}&lt;/ref&gt;  na letališču Wien-Aspern ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG (Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft), prvi avstrijski nacionalni letalski prevoznik in neposredni zgodovinski predhodnik današnje Austrian Airlines AG. ÖLAG je hkrati najstarejša zgodovinska predhodnica katere koli današnje letalske družbe v koncernu Lufthansa Group, v katerem matična družba Deutsche Lufthansa AG prek lastniških deležev obvladuje odvisne družbe, te pa ohranjajo status samostojnih pravnih oseb.

Österreichische Luftverkehrs je imela v povprečju floto 6 letal nemške znamke Junkers. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41).  Lastniška struktura je bila:  1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali za vlado tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi.

'''ÖLAG Fliegerschule v Gradcu'''

ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&amp;utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}&lt;/ref&gt; je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba: vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi (Technischer Service: Wartungsleiter, Mechaniker, Hilfsmechaniker), administracija (Verwaltung), učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG  so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje šolsko vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu v Gradcu se je šolalo tudi več članov aerokluba, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih predvsem Štajerskih pilotov vse do danes.

==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ====
[[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]]
[[Slika:Zemaljski_putevi_umaraju.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Reklama za Aeroput]]
Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net|archive-date=2026-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260612150359/https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}&lt;/ref&gt; na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije.

===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945===
[[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]]
[[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] 
[[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]]
[[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]]
[[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]]
[[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]]

Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&amp;nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}&lt;/ref&gt; Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca v Kraljevini Jugoslaviji je bil okoli 70 USD.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}&lt;/ref&gt; Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1929&amp;page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=50&amp;page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}&lt;/ref&gt; se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}&lt;/ref&gt; na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929  Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}&lt;/ref&gt; in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. 

Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. 

Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. 

Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; 

Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; 

Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva.

Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}&lt;/ref&gt; 

Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}&lt;/ref&gt; Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba.    
[[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|levo|sličica|[[Boris Cijan]] je bil [[Preizkusni pilot|testni pilot]] za prevzem Jugoslovanskih Kraljevih lovcev [[Messerschmitt Bf 109]] 1939]]
Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}&lt;/ref&gt; Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj.    

Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}&lt;/ref&gt; V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost.    

Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; registrirani sledeči krajevni in mestni odbori:    

* mestni odbor aerokluba Maribor
* mestni odbor aerokluba Celje
* mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec 
* krajevni odbor aerokluba Šoštanj
* krajevni odbor aerokluba Murska Sobota

Registrirane jadralne skupine&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;: 

* jadralna skupina Maribor I
* jadralna skupina Maribor II
* jadralna skupina Maribor III
* jadralna skupina v Celju
* jadralna skupina v Slovenj Gradcu
* jadralna skupina na Ptuju
* jadralna skupina v Gornji Radgoni
* jadralna skupina v Rušah
* jadralna skupina v Ljutomeru
* jadralna skupina v Murski Soboti
* jadralna skupina v Šoštanju

Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke  &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Lastavica&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: 

* [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], 
* [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], 
* [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], 
* [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], 
* [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], 
* [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]],
* [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]]
[[Slika:Postcard_of_Old_Bridge_in_Maribor_1941_(2).jpg|sličica|Maribor je bil med drugo svetovno vojno najbolj bombardirano slovensko mesto zaradi gospodarskega pomena za Tretji rajh]]
Maribor je imel za Tretji rajh izjemen vojaški, gospodarski in ideološki pomen. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bil priključen Nemškemu rajhu, Spodnja Štajerska je bila vključena v Reichsgau Steiermark, nacistično vodstvo pa ga je obravnavalo kot mesto, ki ga je treba popolnoma ponemčiti. Maribor je imel eno največjih industrijskih koncentracij v jugovzhodnem delu Rajha. Najpomembnejše dejavnosti so bile: proizvodnja letalskih delov, kovinska industrija, železniška industrija, tekstilna proizvodnja in popravila vojaške opreme. Posebej pomembno je bilo območje Tezna, kjer je delovala velika letalska industrija, ki je izdelovala in popravljala dele za letala Luftwaffe. Maribor je bil tudi eno najpomembnejših železniških vozlišč jugovzhodne Evrope. Preko njega so potekale povezave: Dunaj – Gradec – Maribor – Zagreb, Nemčija – Balkan, Avstrija – Madžarska in Italija – Balkan. Ker je bil Maribor eno ključnih industrijsko-prometnih središč, so ga zavezniška letala med 7. januar 1944 in aprilom 1945 več desetkrat bombardirala. Zadnje bombardiranje je bilo 12.aprila 1945&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=MARIBOR 2012: Po bombnem napadu - O-STA |url=https://o-sta.si/8753/maribor-2012-po-bombnem-napadu |access-date=2026-08-14 |website=o-sta.si}}&lt;/ref&gt;, ko je 50 bombnikov B-25 je odvrglo 220 eksplozivnih in 900 zažigalnih bomb. Maribor je eno najbolj bombardiranih mest na ozemlju današnje Slovenije na njega so skupaj med vojno odvrgli 15.795 letalskih bomb, ki so poškodovale 47% vseh stavb in ubile 521 ljudi.

29. 11. 1943 na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi federativne Jugoslavije. Država je bila mednarodno priznana leta 1945, ko je bila ustanovljena FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija. 

Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}&lt;/ref&gt;, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]].

==== Letalska šola ====
3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}&lt;/ref&gt;, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}&lt;/ref&gt; Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}&lt;/ref&gt; Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112195817/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. 

==== Flota ====
V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. 
{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Letalo
!
Izvor
!
Opomba
!
Vloga
|-
| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;||akrobacije
|-
| [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}&lt;/ref&gt;|| šolanje
|-
| [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;|| šolanje
|-
| [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;|| šolanje
|}

===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953===
[[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]]
[[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 &quot;Ščuka&quot;]]]]
[[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]]
[[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]]

[[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. 19. 11.1945 je Jugoslavija je ratificirala ustanovno listino OZN in postala ena od prvotnih članic Organizacije združenih narodov. 

Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].&lt;ref name=&quot;Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011718/https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh.

Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}&lt;/ref&gt; v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}&lt;/ref&gt;   

28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. 

Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. 

Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}&lt;/ref&gt; Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}&lt;/ref&gt; Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}&lt;/ref&gt; Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ.  

Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}&lt;/ref&gt; v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}&lt;/ref&gt; kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}&lt;/ref&gt;. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}&lt;/ref&gt;, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;.  

Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek:  {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire
prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar

(prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].&lt;ref name=&quot;LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva&quot; /&gt; 

==== Letalska šola ====
Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
==== Flota ====
Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont.
{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Letalo
!
Izvor
!
Opomba
!
Vloga
|-
| [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep
|-
| [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje
|-
|[[Yakovlev UT-2]]
|{{RUS}}
|
|šolanje
|-
| [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) &quot;Kukuruznik&quot;]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci
|-
|[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 &quot;Ščuka&quot;]] 
|{{RUS}}
|
|padalci
|}

===III. Novo letališče Skoke 1953-1976===
[[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}&lt;/ref&gt;|thumb|251x251px]]
[[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]]
[[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]]
[[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]]

[[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]]

[[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]]
[[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]]
[[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]]
[[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]]
[[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]]
[[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] 
[[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] 
[[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]]
[[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]]

Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac.   

Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]].  

Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]].  

Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. 

Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}&lt;/ref&gt; (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&amp;nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani in perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo, so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]]. V posamezni generaciji je bilo sprejetih približno 150 kandidatov, gimnazijo pa jih je zaključilo okoli 90. Letalsko usposabljanje je bilo že del srednješolskega programa: v 2. in 3. letniku so dijaki opravljali začetno usposabljanje na jadralnih letalih, v 4. letniku pa so najbolj perspektivni kandidati nadaljevali s selektivnim letenjem na batnih šolskih letalih [[Utva 75]]. Po gimnaziji so morali kandidati opraviti še štiriletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]], oziroma Vojno vazduhoplovno akademijo (VVA) v Zemuniku. Vanjo je bilo sprejetih približno 120 kandidatov, prazna mesta pa so dopolnili kandidati iz civilnih gimnazij in drugih šol. Akademijo je zaključilo približno 75 kandidatov. Po osmih letih šolanja je diplomant postal aktivni oficir letalstva in dobil čin podporočnika, najnižji oficirski čin, nato pa je bil poslan v operativno enoto vojnega letalstva. Šolanje je tako od vpisa v letalsko gimnazijo do zaključka VVA uspešno zaključilo približno 40 % prvotno sprejetih kandidatov. Letenje z reaktivnimi letali, kot je bil MiG-21 je veljalo za velik družbeni prestiž. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&amp;set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}&lt;/ref&gt;

Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}&lt;/ref&gt; redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Serbia-0378_-_Soko_J-21_(7179544613).jpg|levo|sličica|Med leti 1960-91 je letalska VVA Višja Vojaška Akademija Zemunik JRViPVO imela 4.154 diplomantov, med njimi tudi LCM člane, na sliki [[SOKO J-1 Jastreb|Soko J-21 Jastreb]]]]
V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}&lt;/ref&gt; Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba.   

Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}&lt;/ref&gt; s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre.   
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91
!Šola
!Delovala
!Namen
!Tip usposabljanja
!Približno št. kadetov
!Usoda
|-
|Pilotska šola Zadar
|1945-49
|Prvo povojno šolanje pilotov
|praktično osnovno
|več tisoč
|1949 preseljena v Mostar
|-
|Letalska šola Pančevo
|1945-49
|Šolanje pilotov in podčastnikov
|praktično osnovno in nadaljevalno
|več tisoč
|1949 preseljena v Mostar
|-
|Letalski šolski center Mostar
|1953-59
|Centralna šola za pilote
|praktično osnovno, napredno in reaktivno
|več tisoč
|1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo
|-
|Pilotska podoficirska šola Mostar
|1952-59
|Šolanje podčastnikov pilotov
|praktično pilotsko usposabljanje
|286 
diplomantov
|1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo 
|-
|''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac''
|1947-91
|Šolanje podčasnikov mehanikov
|srednješolsko izobraževanje za 
mehanike
|več tisoč dijakov
|''ukinjena 1991''
|-
|''Vazduhoplovna gimnazija &quot;Maršal Tito&quot; Mostar''
|1961-91
|Priprava pilotov za VVA
|teoretično vojaška 
gimnazija
|več tisoč dijakov
|''ukinjena 1991''
|-
|''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' 
''Zadar''
|1960-91
|Šolanje častnikov pilotov
|praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje
|4.154 diplomantov
|''ukinjena 1991''
|-
|Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd
|1961-91
|Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov
|teoretična štabno-poveljniško šolanje
|več sto povelnikov
|''ukinjena 1991''
|-
|Ratna škola JLA Beograd
|1956-91
|Izobraževanje generalov
|teoretična strateško-poveljniško šolanje
|nekaj deset letalskih generalov
|''ukinjena 1991''
|}
Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]]  raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]].   

Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}&lt;/ref&gt;, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979.   

Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija.  
[[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]]
Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih.

Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}&lt;/ref&gt;

V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:110&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces  - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}&lt;/ref&gt; Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov.

Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}&lt;/ref&gt; na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}&lt;/ref&gt; Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. 

Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}&lt;/ref&gt; avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}&lt;/ref&gt;, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. 

Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem.

Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}&lt;/ref&gt; 

Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]].

==== Letalska šola ====
Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji.  

==== Flota ====
Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal.
{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Letalo
!
Izvor
!
Opomba
!
Vloga
|-
| [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje
|-
| Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje
|-
| [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),&lt;br&gt;YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,&lt;br&gt;YU-CXY (40163)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&amp;ccb=1-7&amp;_nc_sid=cdbe9c&amp;_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&amp;_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&amp;oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&amp;oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;,&lt;br&gt;YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,&lt;br&gt;YU-CZK (40205)&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;||šolanje
|-
| Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,&lt;br&gt;YU-DAM ||padalci
|-
| [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti
|-
| UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci
|-
| [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 &quot;Kukuruznik&quot;]] || {{RUS}}|| YU-CFB,&lt;br&gt;YU-CMA||šlep in padalci
|-
| [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje
|-
| [[Antonov An-14|Antonov An-14 &quot;Pchelka&quot;]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi
|-
| [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep
|-
| [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR
|-
| [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR
|}


===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991===
Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. 

Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;    

V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}&lt;/ref&gt; Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev.    

Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji.    
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91
!Šola
!Delovala
!Namen
!Tip usposabljanja
!Približno št. kadetov
!Usoda
|-
|Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma
|1948-54
|Športno usposabljanje motornih pilotov
|motorno letenje
|1210 pilotov in 63 inšt. let. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}&lt;/ref&gt;
|1954 ukinjena prevzame Vršac
|-
|Zvezna letalski center Vršac
|1947-72
|Osnovno profesionalno usposabljanje
|jadralno letenje in motorno letenje
|~3.000
|1972 prevzame 
JAT akademija
|-
|SIM center 
JAT Beograd
|1972-03
|Type rating za JAT pilote na: 
B-727, DC-9, DC-10

FNTP: Yak-40, ATR-42
|Type ratingi, podaljšanja,
trening JAT
|~400 letno
|Simulatorji so danes v letalskem muzeju v Beogradu
|-
|''Pilotska akademija Vršac''
|1972-danes
|Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT 
in tujce
|PPL, CPL, IR, 
MEP, MCC
|~2.500
|2010 preoblikovanje v SMATSA
|-
|''Višja letalska šola Zagreb''
|1972-87
|Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje
|PPL, CPL, IR, 
MEP
|~150
|1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti
|-
|''Adria Airways letalska šola Ljubljana''
|1980-19
|Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce
|PPL, CPL, IR, 
MEP, MCC
|~2800&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|Letalska šola Adrije
šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019
|-
|''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' 
|1987-danes
|Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje
|PPL, CPL, IR, 
MEP
|~350
|smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes
|}
Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam.   

Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}&lt;/ref&gt; V začetku osemdesetih let je prihod novih letal McDonnell Douglas MD-82 t.i. DC-9 Super 80 med piloti znanih kot »superice«, aeroklubskim pilotom v slovenskem prometnem letalstvu odprl nove karierne priložnosti za številne pilote, ki so se pridružili Adrii kot kopiloti, motivacije za motorno letenje med mladino ni manjkalo. Leto 1982 je v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60.    
[[Slika:Inex-Adria_McDonnell_Douglas_MD-82_Volpati-1.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways|Inex-Adria]] [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82 DC-9 Super 80]] t.i. superica na letališču Paris Orly 1982]]
Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.&lt;ref&gt;Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010&lt;/ref&gt; Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni prspetivni kadidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo.    

Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena od prvih kupcev v svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA izdobavi vojaškemu letalstvu 450 jurišnih raket zrak-zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 miljonov USD (ekvivaletno 335 milijonov v 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natačnega jurišnega letalskega orožja.    

Leta 1984  je civilno prebivalstvo že resno udarila kriza z gorivom na račun državne omejitve uvoza goriva zaradi pomakanja diviz, pojavi se vožnja na parne in neparne registracije, parni dnevi voziti smejo avtomobili z sodo registraciji na lihe dneve avtomobili z liho registracijo.      

Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah.   

Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta.   

Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA.  

Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, nafte, jekla in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence.   

Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva.     

Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan.    
[[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]]
16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 eno najsodobnejših potniških letal na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje, aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala.    

22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&amp;nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun.    

==== Letalska šola ====
Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}&lt;/ref&gt; ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. 

==== Flota ====
V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. 

{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Letalo
!
Izvor
!
Opomba
!
Vloga
|-
| Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci
|-
| [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),&lt;br&gt;YU-CXY (40163),&lt;br&gt;YU-CZK (40205) 
nesreča 30.06.1979&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;
| šolanje
|-
| UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring|access-date=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;||padalci
|-
| [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci
|-
| [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje
|-
| [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}&lt;/ref&gt;||šlep in rute
|-
| [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 &amp; 1988&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}&lt;/ref&gt;||šlep
|-
| [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep
|-
| [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR
|-
| [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL,
YU-DDK
|šolanje
|-
| [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR
|-
| [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR
|}

===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013===
27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ.    

25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 26. junija je ob 13.30 uri zvezna uprava za civilno plovbo v Beogradu zaprla zračni promet v Republiki Sloveniji in je ostal zaprt več mesecev.    
[[Slika:28._junij_1991_Pesnica_letalo_ki_je_odvrglo_bombe_na_kolono_tovornjakov_v_Strihovcu_Skamlec_20210608_163124-1391x1000.jpg|levo|sličica|Agresorsko letalo [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4]] JLA nad Pesnico 28. junij 1991 v vojni za slovenijo]]
[[Slika:Slovenian_war_map_(cropped).jpg|alt=File:Slovenian war map (cropped).jpg|sličica|Zemljevid premika enot JLA v Sloveniji med osamosvojitveno vojno 27.junija 1991 1:15 do 3.julija 1991]]
[[Slika:Zajeti_tanki_Sentilj_1991.jpg|levo|sličica|Zajeti tanki JLA v rokah TO, Šentilj, 29. junij1991]]
27.junija 1991 je ob 1:15 zjutraj JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo preko Metlike, začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]]. 27.junija se je začela [[Spopad za mejni prehod Holmec|bitka za Holmec]], v kateri je bilo udeleženih okoli 220 pripadnikov TO in 40 policistov, proti 60 pripadnikom JLA, končala se je s Slovensko zmago. Ravno tako se je 27.junija pričela bitka za Šentilj, kjer so oklepne enote JLA z 20 tanki in 30 oklepniki iz Maribora krenile proti mejnemu prehodu Šentilj, JLA je poslala okoli 350 obroženih pripadnikov, TO in Slovenska policija je branila mejni prehod z okoli 500 pripadniki, Jugoslovansko vojno letalstvo je 28. junija streljalo po slovenskih pripadnikih z raketno obrožitvijo, težko ranjen je bil tudi član LCM [[Robert Verbančič]] namestnik komadirja postaje Šentilj, ki se je v Slovenski policiji boril za Slovenijo, dokončna slovenska zmaga pri bitki za Šentilj je bila dosežena 3. julija 1991.    
[[Slika:Razstava_Pot_v_samostojnost_2.JPG|sličica|Helikopter [[Aérospatiale Gazelle|Gazelle]] TO-001, ki je prebegnil iz Mariborske vojašnice v TO]]
28. junija pilot [[Jože Kalan]] iz Mariborske vojašnice pobegne s helikopterjem JLA [[Aérospatiale Gazelle]] in ga preda v uporabo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] na [[Golte|smučišču Golte]] dobil je oznako TO-001, to je bil prvi slovenski vojaški zrakoplov.    

Osamosvojitvena vojna v Sloveniji je v dobrih 70 spopadih terjala: 76 življenj in 328 ranjenih ter povzročila uničenje: 31 tankov, 22 oklepnikov, 172 vozil in 6 helikopterjev, končala se je po predaji 4693 vojakov JLA in 252 zveznih miličnikov ter prestopu 3090 vojakov na slovensko stran, ko je bila 7. julija 1991 okoli 23 ure zvečer pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|Evropske skupnosti]] podpisana [[Brionska deklaracija]], ki je ustavila sovražnosti na slovenskih tleh, vojna je trajala 10 dni in 22 ur.    

8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]].    

19.maja 1992&lt;ref name=&quot;:20&quot; details=&quot;str 525-527&quot; /&gt; je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi.    [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5.    
[[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]]
[[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]]
Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla.  

Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}&lt;/ref&gt; EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;
[[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]]
Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}&lt;/ref&gt; in vojaškega zavežništva NATO&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}&lt;/ref&gt;, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala.  

Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}&lt;/ref&gt; z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju.  

Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}&lt;/ref&gt; od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja.   

==== Letalska šola ====
[[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]]
Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje.  

==== Flota ====
V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. 
{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Letalo
!
Izvor
!
Opomba
!
Namen
|-
| [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) 
smrtna nesreča 09.09.2011&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}&lt;/ref&gt;
|starodobnik
|-
| [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]]
|-
| [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik
|-
| [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje
|-
| [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep
|-
| [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci
|-
| [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje
|-
|[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, 
S5-DMI
|šolanje
|-
| [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti
|-
| [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči
|-
| [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR
|-
| Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR
|}

===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes===
[[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]]
[[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]]
LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA Evropske agencije za varnost v letalstvu]]. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe letalske šole HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]].  

Pri razumevanju novega sistema vzdrževanja letal je treba upoštevati zgodovinski prehod iz prejšnjega sistema v evropski EASA regulativni okvir. Ta ni pomenil le spremembe predpisov, temveč predvsem spremembo miselnosti in načina upravljanja tehnične brezhibnosti letal. EASA sistem temelji na konceptu stalne plovnosti (ang. continuing airworthiness). Tehnično stanje letala mora biti ves čas nadzorovano, vse ugotovljene napake ustrezno evidentirane in obravnavane v skladu z veljavnimi vzdrževalnimi podatki, MEL oz. drugimi odobrenimi postopki. Če napaka ne dopušča varnega nadaljnjega obratovanja, je letalo do odprave neplovno. Če je napako dovoljeno odložiti, mora biti evidentirana in odpravljena v predpisanem roku. Pri tem vprašanje ne sme biti, ali je popravilo finančno smiselno ali kdo ga bo odobril, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in pod kakšnimi pogoji ga je dovoljeno uporabljati. Letalo mora biti ustrezno vzdrževano ves čas, ko je v operativni floti, ne glede na trenutne stroške. Prav tu je glavni zgodovinski problem aerokluba: formalni prehod v EASA sistem je bil izveden, miselni prehod v kulturo plovnost na prvem mestu pa ni bil v celoti uspešen. Posamezne tehnične težave zato ne predstavljajo le problema vzdrževanja, temveč kažejo na širši problem organizacijske kulture aerokluba. Primer: če motorju poteče življenjska doba čez 300 ur in vemo, da letalo toliko ur opravi približno v enem letu, dobavni rok novega motorja pa je prav tako okoli enega leta, se mora novi motor pravočasno naročiti in plačati. Ni sprejemljivo čakati do izteka življenjske dobe in se nato spraševati, zakaj novega motorja ni mogoče dobiti naslednji teden. Takšno načrtovanje in zagotavljanje plovnosti ne sme biti predmet odobritve predsednika, upravnega odbora ali posameznega člana. Strošek vzdrževanja je sestavni del varnega izvajanja letalskih operacij in ne sme biti izhodišče za debate o tem, ali je takšen strošek sploh potreben. Če je poseg potreben za zagotavljanje plovnosti in skladnosti letala, je to obveznost organizacije in ne stvar trenutne finančne presoje. Stari člani so vedno znali povedati, da ne rabijo tega in onega brez jasnih EASA letalskih argumentov. 

Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T,  SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju.  

Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]]
Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. 

Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&amp;t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}&lt;/ref&gt; zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]]
Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}&lt;/ref&gt; šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}&lt;/ref&gt; z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}&lt;/ref&gt; Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}&lt;/ref&gt;, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}&lt;/ref&gt; Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}&lt;/ref&gt;, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&amp;set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}&lt;/ref&gt;.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]]

Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}&lt;/ref&gt; ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 &amp; 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}&lt;/ref&gt;. 

Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge.

Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}&lt;/ref&gt; 

==== Letalska šola ====
[[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote.  V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}&lt;/ref&gt;V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}&lt;/ref&gt;, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev.        

==== Flota ====
Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18.
{| class=&quot;wikitable&quot; 
!
Letalo
!
Izvor
!
Opomba
!
Vloga
|-
| [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}&lt;/ref&gt; (msn 53171)||eksponat
|-
|[[Utva 66|UTVA 66]]
|{{YUG}}
|S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114)
|eksponat
|-
| [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep
|-
| [[Cessna 152]] ||  {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), 
S5-DMI, nesreča 28.5.2024&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; (msn F15201756) prodana 2026, 

S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), 

S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995)
|šolanje in IFR
|-
| [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}&lt;/ref&gt; 
S5-DEB prodana 2019
|obleti
|-
|Tecnam P2010
|{{ITA}}
|S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M
|obleti
|-
| [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci
|-
| [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR
|-
|[[Cessna 340|Cessna 340A]] 
|{{USA}}
|S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806)
|šolanje, protitoči in IFR
|-
| [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR
|-
| [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje
|}

=== Kronološki pregled ===
'''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva'''

Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo.

==== Predsedniki: ====
Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. 

==== Upravniki: ====
Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec.

== Mejniki ==
Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah:

* 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru 
* 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom 
* 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru
* 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru
* 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom
* 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru
* 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva
* junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave
* 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje 
* 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba &lt;nowiki&gt;''Naša krila''&lt;/nowiki&gt; prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]]
* 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru
* 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci
* 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike
* 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje
* 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga &lt;nowiki&gt;''Lastavica''&lt;/nowiki&gt; prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas
* 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller
* 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno
* 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja
* 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo
* 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi
* 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]]
* 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]]
* 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva
* 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče
* 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju
* 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno
* 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub
* 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]]
* 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo
* 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota
* 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]]
* 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel
* 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO
* 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom &lt;nowiki&gt;''Aeroklub Maribor''&lt;/nowiki&gt;
* 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni
* 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni
* 1947 aeroklub se preimenuje v &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Aeroklub Žarko Majcen&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt; (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu
* 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti
* 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo
* 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo
* 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek &lt;nowiki&gt;''oče jadriličarstva''&lt;/nowiki&gt;
* 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar
* 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti
* 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna
* 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut
* 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] 
* 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi
* 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]]
* 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno
* 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]]
* 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana -  pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961
* 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor”
* 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom
* 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji
* 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta
* 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]]
* 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja
* 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC
* 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo
* 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]]
* 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja
* 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja
* 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja
* 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152
* 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade
* 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010
* 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC

==Sklici==
{{sklici}}
{{Commons category}}

== Viri ==
* Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}}

==Zunanje povezave==
* Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/
* Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/
* Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/
* Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/
* Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/

[[Kategorija:Ustanove v Mariboru]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]]
[[Kategorija:Slovenski športni klubi]]
[[Kategorija:1927 v športu]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]]
[[Kategorija:Zgodovina letalstva]]
[[Kategorija:Letalska industrija]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]]
[[Kategorija:Aeroklubi]]
[[Kategorija:Letalske šole]]
[[Kategorija:Maribor]]
[[Kategorija:Šport v Mariboru]]
[[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]]
[[Kategorija:Zračni športi]]
[[Kategorija:Aeronavtika]]</text>
      <sha1>41p92bzrh1jhjigb01ta20olfi9bpa2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Heidi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>442832</id>
    <revision>
      <id>6751550</id>
      <parentid>5960505</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T15:18:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50142-59</username>
        <id>265857</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6751550</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8284" sha1="301x48w7tnkxa2udhpkfopnrfiazm8d" xml:space="preserve">{{ležeč naslov}}
{{infopolje Knjiga
| name          = ''Heidi''
[[Slika:Heidi foto Ana.jpg|sličica|Heidi]]
| author        = [[Johanna Spyri]]
| country       = [[Švica]]
| release_date  = 1881
| language      = [[nemščina]] ([[slovenščina|slovenski]] [[prevod]])
| genre         = [[roman]], [[mladinska literatura]]
}}

'''''Heidi''''' je [[roman]] [[mladinska literatura|mladinske literature]] švicarske pisateljice [[Johanna Spyri|Johanne Spyri]], ki izšel leta 1881 v dveh delih: ''Heidi: njena leta potepanja in učenja'' (''Heidis Lehr- und Wanderjahre'') in ''Heidi: uporaba pridobljenega znanja'' (''Heidi kann brauchen, was es gelernt hat''). Zgodba govori o majhni deklici Heidi, ki z dedkom živi v [[Peninske Alpe|švicarskih Alpah]]. Podnaslov romana je ''Za otroke in tiste, ki imajo otroke radi''. ''Heidi'' je še danes eno najbolj prodajanih literarnih del in je eno najbolj poznanih del švicarske [[literatura|literature]].

== Vsebina ==

Heidi je petletna sirota, za katero skrbi mlada teta Deti iz Maienfelda. Ko dobi novo službo, se vrne v rodno Vasico, da bi jo predala njenemu dedku Öhiju, ki živi na Planini kot samotar. V Vasici ju ustavi Barbika, vaščanka, ki Deti pozna, in se čudi, kako lahko malo deklico pelje k nekomu, ki ne mara ljudi. Medtem ko se Deti in Barbika pogovarjata, Heidi spozna [[pastir]]ja Petra in [[koza|koze]], s katerimi teče in se igra. Ko Deti, Heidi in Peter prispejo do Öhijeve koče, se ta jezi na Deti in ne ve, kaj bi delal z otrokom. Deti ga ne posluša in Heidi pusti pri njem. Ta se v koči takoj udomači in navdušuje jo čisto vse od postelje iz sena do mleka [[Koza|koz]] Labodke in Medvedke, ki ju ima Öhi. Ko ta vidi njeno preprostost in radoživost, jo takoj vzljubi.

Heidi z dedkom živi naslednja tri leta. V tem času skoraj vsak dan hodi s Petrom na pašo in pogosto obiskuje njegovo babico, ki jo tudi vaščani kličejo Babica. Öhi ni več tako zadržan in sovražno nastrojen do ljudi, pač pa se sprehodi tudi v Vasico, obiskuje Babico, gre k [[Maša|maši]] skupaj s Heidi, [[Zima|zimo]] pa navadno prebijeta v Vasici in ne na Planini.

Čeprav je Heidi sicer pametna in iznajdljiva, je dedek ne pošlje v [[Šola|šolo]], zato ne zna brati. Ko je stara osem let, jo z dedkom obišče [[župnik]], ki Heidi hoče spraviti v šolo, a mu ne uspe. V tem času se na Planini pojavi tudi Deti, ki bi Heidi rada odpeljala k bogati družini v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]], da bi se družila in učila z bolno deklico Klaro. Heidi noče oditi v mesto in dedku tudi ni prav, a jo Deti vseeno odpelje k Sesemannovim. Tam jo sprejme gospodična Rottenmeier, ki je glavna od služinčadi. Heidi ne mara, ker se ne zna lepo obnašati in ne zna brati. Heidi se pravil [[mesto|meščanskega]] življenja v [[gora]]h seveda ni mogla naučiti. Čeprav jo gospodična Rottenmeier sovraži, Heidi tolaži to, da jo ima Klara, ki je na invalidskem vozičku, zelo rada, poleg tega pa je pri srcu tudi služabniku Sebastijanu. Kljub temu ne mara mesta in se želi čim prej vrniti v gore k svojemu dedku. Gospod in gospa Sesemann naposled le ukažeta gospodični Rottenmeier, naj se lepo obnaša do Heidi. Vzljubi jo tudi oma, Klarina babica, ki pride na obisk.

Čeprav je Klara žalostna, se Heidi čez čas vendarle uresniči želja, da se vrne v [[Švica|Švico]] na Planino. Dedek, Peter in Babica se je zelo razveselijo, poleg tega pa so zadovoljni, ko izvejo, da bodo Sesemannovi, ki se jim je Heidi zelo prikupila, kmalu prišli na obisk. Tega se vsi veselijo, le Peter ne, ker je nekoliko ljubosumen na Heidijino novo prijateljico. Ko Sesemannovi po dolgem času končno prispejo v [[gora|gorski svet]], je Klari tam tako lepo, da jo družina pusti nekaj časa samo s Heidi in Öhijem. Petra razžira jeza, zato ob prvi priložnosti zgrabi Klarin voziček in ga razbije. Klaro tako bolj ali manj nosijo naokrog, Peter pa obžaluje svoje dejanje. Nekega dne pa jo Heidi spodbuja, naj poskusi shoditi, kar ji tudi uspe. Ko se Sesemannovi vrnejo ponjo, ne morejo verjeti, da Klara hodi, in Heidi so zelo hvaležni. Peter na koncu prizna, kaj je storil, a ker dejanje obžaluje, mu je oproščeno. Na koncu Sesemannovi odidejo, Heidi, Peter in Öhi pa uživajo na Planini, vedoč, da jih bodo še obiskali.

== Dogajalni prostor ==

V romanu je jasno prikazan razkol med [[narava|naravo]] in mestom. Heidi z dedkom živi v Maienfeldu v Švici, in sicer na Planini, kjer ni nikoli bolna in je zaradi sonca zdravo zagorela. Skoraj vsak dan s pastirjem Petrom odide na pašnik, kjer skupaj paseta koze. V [[Gora|gorah]] se Heidi počuti zelo domače in tudi ko s Planine odide v Vasico, se srečuje s preprostim življenjem. Na drugi strani pa imamo mesto [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] v [[Nemčija|Nemčiji]], v katerega je Heidi primorana za nekaj časa oditi, a se potem vrne nazaj v Švico na Planino. Mesta ne mara, ker je hrupno in v njem vidi samo stavbe in ceste, poleg tega pa se tam sooča z meščanskimi navadami in pravili, ki so vse prej kot preprosta. Da je življenje v [[Narava|naravi]] boljše, dokazuje tudi konec zgodbe, ko Klara obišče Heidi v [[Gora|gorah]] in shodi, torej naredi nekaj, česar v [[Mesto|mestu]] ni zmogla. Razkol med [[gora|gorskim]] in meščanskim življenjem se kaže tudi v fizičnem opisu Heidi in Klare – prva je lepo zagorela, druga pa bledolična.

== Literarni liki ==

* Heidi: mala deklica, ki uživa v [[narava|naravi]] in [[gora|gorskem]] [[življenje|življenju]],
* Peter:  igra Tadej ŠtibernikHeidijin prijatelj na Planini in [[pastir]], ki drugim pase [[koza|koze]],
* Öhi: Heidijin dedek, ki živi na Planini in je sprva čudak in samotar, a tekom zgodbe postaja družaben,
* gospod in gospa Sesemann: bogataša, ki živita v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]],
* Klara: hčerka gospoda in gospe Sesemann in Heidijina prijateljica, ki jo [[Mesto|mestno]] [[življenje]] priklene na invalidski voziček in shodi šele, ko v gorah stopi v stik z naravo,
* oma: Klarina babica, ki ji je Heidi pri srcu,
* gospodična Rottenmeier: glavna od služinčadi pri Sesemannovih in negativni lik v zgodbi, ki sovraži Heidi,
* Sebastijan: eden od Sesemannovih služabnikov, ki je naklonjen Heidi,
* Tinka in Johan: služabnika pri Sesemannovih,
* Adelheida: Heidijina pokojna mati, ki je v zgodbi samo omenjena,
* Tobija: Heidijin pokojni oče in Öhijev sin, ki je v zgodbi samo omenjen,
* Deti: Heidijina teta (Adelheidina sestra),
* babica: Petrova slepa in stara babica, ki ima Heidi zelo rada, zato jo ta pogosto obiskuje,
* Brigita: Petrova mati,
* Barbika: ena od prebivalk Vasice,
* [[župnik]]: [[vas|vaški]] župnik, ki bi Heidi rad spravil v [[šola|šolo]],
* [[zdravnik]] Classen: družinski zdravnik Sesemannovih, ki obišče Heidi na Planini,
* lajnar: mladi meščan, ki z igranjem na lajno služi denar in zaradi Heidi obišče Sesemannove. 

== Podlaga==

Danes se pojavlja vprašanje, ali je ''Heidi'' [[plagiat]] Johanne Spyri. Aprila 2010 so odkrili literarno delo iz leta 1830, ki ga je napisal nemški [[avtor]] Hermann Adam von Kamp in nosi naslov ''Adelheide, das Mädchen vom Alpengebirge'' ('Adelheida: dekle Alp', sicer pa prevoda v [[Slovenščina|slovenščino]] ni). Zgodba o Heidi in zgodba iz leta 1830 sta si zelo podobni in Regine Schindler, ki je raziskovala življenje Johanne Spyri, pravi, da je čisto mogoče, da se je Johanna z zgodbo iz leta 1830 seznanila, ko je odraščala.

== Filmske priredbe ==

''Heidi'' je doživela približno 20 filmskih priredb. Na podlagi njene zgodbe so posneli veliko filmov in tudi risank, predvsem sta znani japonska animirana serija ''Heidi, dekle Alp'' iz leta 1974 in animirani film ''Heidi'' iz leta 1995. Leta 2015 je izšel švicarsko-nemški film z naslovom ''Heidi''.

== Viri in literatura ==

* {{citat|last1= Spyri|first1= Johanna|authorlink1= Johanna Spyri|date= 2010|title= Heidi|location= Ljubljana|publisher= Karantanija|cobiss= 252666624}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}{{wikivir-avtor}}
* [http://resources.huygens.knaw.nl/womenwriters Virtual Research Enviroment NEWW Women Writers]

[[Kategorija:Dela Johanne Spyri]]
[[Kategorija:Nemški romani]]
[[Kategorija:Mladinski romani]]
[[Kategorija:Knjige leta 1881]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>301x48w7tnkxa2udhpkfopnrfiazm8d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751553</id>
      <parentid>6751550</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T15:23:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50142-59|~2026-50142-59]] ([[User talk:~2026-50142-59|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]]</comment>
      <origin>5960505</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8262" sha1="lddud4dk8g35fqvprlvtdx6tr4t8e01" xml:space="preserve">{{ležeč naslov}}
{{infopolje Knjiga
| name          = ''Heidi''
[[Slika:Heidi foto Ana.jpg|sličica|Heidi]]
| author        = [[Johanna Spyri]]
| country       = [[Švica]]
| release_date  = 1881
| language      = [[nemščina]] ([[slovenščina|slovenski]] [[prevod]])
| genre         = [[roman]], [[mladinska literatura]]
}}

'''''Heidi''''' je [[roman]] [[mladinska literatura|mladinske literature]] švicarske pisateljice [[Johanna Spyri|Johanne Spyri]], ki izšel leta 1881 v dveh delih: ''Heidi: njena leta potepanja in učenja'' (''Heidis Lehr- und Wanderjahre'') in ''Heidi: uporaba pridobljenega znanja'' (''Heidi kann brauchen, was es gelernt hat''). Zgodba govori o majhni deklici Heidi, ki z dedkom živi v [[Peninske Alpe|švicarskih Alpah]]. Podnaslov romana je ''Za otroke in tiste, ki imajo otroke radi''. ''Heidi'' je še danes eno najbolj prodajanih literarnih del in je eno najbolj poznanih del švicarske [[literatura|literature]].

== Vsebina ==

Heidi je petletna sirota, za katero skrbi mlada teta Deti iz Maienfelda. Ko dobi novo službo, se vrne v rodno Vasico, da bi jo predala njenemu dedku Öhiju, ki živi na Planini kot samotar. V Vasici ju ustavi Barbika, vaščanka, ki Deti pozna, in se čudi, kako lahko malo deklico pelje k nekomu, ki ne mara ljudi. Medtem ko se Deti in Barbika pogovarjata, Heidi spozna [[pastir]]ja Petra in [[koza|koze]], s katerimi teče in se igra. Ko Deti, Heidi in Peter prispejo do Öhijeve koče, se ta jezi na Deti in ne ve, kaj bi delal z otrokom. Deti ga ne posluša in Heidi pusti pri njem. Ta se v koči takoj udomači in navdušuje jo čisto vse od postelje iz sena do mleka [[Koza|koz]] Labodke in Medvedke, ki ju ima Öhi. Ko ta vidi njeno preprostost in radoživost, jo takoj vzljubi.

Heidi z dedkom živi naslednja tri leta. V tem času skoraj vsak dan hodi s Petrom na pašo in pogosto obiskuje njegovo babico, ki jo tudi vaščani kličejo Babica. Öhi ni več tako zadržan in sovražno nastrojen do ljudi, pač pa se sprehodi tudi v Vasico, obiskuje Babico, gre k [[Maša|maši]] skupaj s Heidi, [[Zima|zimo]] pa navadno prebijeta v Vasici in ne na Planini.

Čeprav je Heidi sicer pametna in iznajdljiva, je dedek ne pošlje v [[Šola|šolo]], zato ne zna brati. Ko je stara osem let, jo z dedkom obišče [[župnik]], ki Heidi hoče spraviti v šolo, a mu ne uspe. V tem času se na Planini pojavi tudi Deti, ki bi Heidi rada odpeljala k bogati družini v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]], da bi se družila in učila z bolno deklico Klaro. Heidi noče oditi v mesto in dedku tudi ni prav, a jo Deti vseeno odpelje k Sesemannovim. Tam jo sprejme gospodična Rottenmeier, ki je glavna od služinčadi. Heidi ne mara, ker se ne zna lepo obnašati in ne zna brati. Heidi se pravil [[mesto|meščanskega]] življenja v [[gora]]h seveda ni mogla naučiti. Čeprav jo gospodična Rottenmeier sovraži, Heidi tolaži to, da jo ima Klara, ki je na invalidskem vozičku, zelo rada, poleg tega pa je pri srcu tudi služabniku Sebastijanu. Kljub temu ne mara mesta in se želi čim prej vrniti v gore k svojemu dedku. Gospod in gospa Sesemann naposled le ukažeta gospodični Rottenmeier, naj se lepo obnaša do Heidi. Vzljubi jo tudi oma, Klarina babica, ki pride na obisk.

Čeprav je Klara žalostna, se Heidi čez čas vendarle uresniči želja, da se vrne v [[Švica|Švico]] na Planino. Dedek, Peter in Babica se je zelo razveselijo, poleg tega pa so zadovoljni, ko izvejo, da bodo Sesemannovi, ki se jim je Heidi zelo prikupila, kmalu prišli na obisk. Tega se vsi veselijo, le Peter ne, ker je nekoliko ljubosumen na Heidijino novo prijateljico. Ko Sesemannovi po dolgem času končno prispejo v [[gora|gorski svet]], je Klari tam tako lepo, da jo družina pusti nekaj časa samo s Heidi in Öhijem. Petra razžira jeza, zato ob prvi priložnosti zgrabi Klarin voziček in ga razbije. Klaro tako bolj ali manj nosijo naokrog, Peter pa obžaluje svoje dejanje. Nekega dne pa jo Heidi spodbuja, naj poskusi shoditi, kar ji tudi uspe. Ko se Sesemannovi vrnejo ponjo, ne morejo verjeti, da Klara hodi, in Heidi so zelo hvaležni. Peter na koncu prizna, kaj je storil, a ker dejanje obžaluje, mu je oproščeno. Na koncu Sesemannovi odidejo, Heidi, Peter in Öhi pa uživajo na Planini, vedoč, da jih bodo še obiskali.

== Dogajalni prostor ==

V romanu je jasno prikazan razkol med [[narava|naravo]] in mestom. Heidi z dedkom živi v Maienfeldu v Švici, in sicer na Planini, kjer ni nikoli bolna in je zaradi sonca zdravo zagorela. Skoraj vsak dan s pastirjem Petrom odide na pašnik, kjer skupaj paseta koze. V [[Gora|gorah]] se Heidi počuti zelo domače in tudi ko s Planine odide v Vasico, se srečuje s preprostim življenjem. Na drugi strani pa imamo mesto [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]] v [[Nemčija|Nemčiji]], v katerega je Heidi primorana za nekaj časa oditi, a se potem vrne nazaj v Švico na Planino. Mesta ne mara, ker je hrupno in v njem vidi samo stavbe in ceste, poleg tega pa se tam sooča z meščanskimi navadami in pravili, ki so vse prej kot preprosta. Da je življenje v [[Narava|naravi]] boljše, dokazuje tudi konec zgodbe, ko Klara obišče Heidi v [[Gora|gorah]] in shodi, torej naredi nekaj, česar v [[Mesto|mestu]] ni zmogla. Razkol med [[gora|gorskim]] in meščanskim življenjem se kaže tudi v fizičnem opisu Heidi in Klare – prva je lepo zagorela, druga pa bledolična.

== Literarni liki ==

* Heidi: mala deklica, ki uživa v [[narava|naravi]] in [[gora|gorskem]] [[življenje|življenju]],
* Peter: Heidijin prijatelj na Planini in [[pastir]], ki drugim pase [[koza|koze]],
* Öhi: Heidijin dedek, ki živi na Planini in je sprva čudak in samotar, a tekom zgodbe postaja družaben,
* gospod in gospa Sesemann: bogataša, ki živita v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]],
* Klara: hčerka gospoda in gospe Sesemann in Heidijina prijateljica, ki jo [[Mesto|mestno]] [[življenje]] priklene na invalidski voziček in shodi šele, ko v gorah stopi v stik z naravo,
* oma: Klarina babica, ki ji je Heidi pri srcu,
* gospodična Rottenmeier: glavna od služinčadi pri Sesemannovih in negativni lik v zgodbi, ki sovraži Heidi,
* Sebastijan: eden od Sesemannovih služabnikov, ki je naklonjen Heidi,
* Tinka in Johan: služabnika pri Sesemannovih,
* Adelheida: Heidijina pokojna mati, ki je v zgodbi samo omenjena,
* Tobija: Heidijin pokojni oče in Öhijev sin, ki je v zgodbi samo omenjen,
* Deti: Heidijina teta (Adelheidina sestra),
* babica: Petrova slepa in stara babica, ki ima Heidi zelo rada, zato jo ta pogosto obiskuje,
* Brigita: Petrova mati,
* Barbika: ena od prebivalk Vasice,
* [[župnik]]: [[vas|vaški]] župnik, ki bi Heidi rad spravil v [[šola|šolo]],
* [[zdravnik]] Classen: družinski zdravnik Sesemannovih, ki obišče Heidi na Planini,
* lajnar: mladi meščan, ki z igranjem na lajno služi denar in zaradi Heidi obišče Sesemannove. 

== Podlaga==

Danes se pojavlja vprašanje, ali je ''Heidi'' [[plagiat]] Johanne Spyri. Aprila 2010 so odkrili literarno delo iz leta 1830, ki ga je napisal nemški [[avtor]] Hermann Adam von Kamp in nosi naslov ''Adelheide, das Mädchen vom Alpengebirge'' ('Adelheida: dekle Alp', sicer pa prevoda v [[Slovenščina|slovenščino]] ni). Zgodba o Heidi in zgodba iz leta 1830 sta si zelo podobni in Regine Schindler, ki je raziskovala življenje Johanne Spyri, pravi, da je čisto mogoče, da se je Johanna z zgodbo iz leta 1830 seznanila, ko je odraščala.

== Filmske priredbe ==

''Heidi'' je doživela približno 20 filmskih priredb. Na podlagi njene zgodbe so posneli veliko filmov in tudi risank, predvsem sta znani japonska animirana serija ''Heidi, dekle Alp'' iz leta 1974 in animirani film ''Heidi'' iz leta 1995. Leta 2015 je izšel švicarsko-nemški film z naslovom ''Heidi''.

== Viri in literatura ==

* {{citat|last1= Spyri|first1= Johanna|authorlink1= Johanna Spyri|date= 2010|title= Heidi|location= Ljubljana|publisher= Karantanija|cobiss= 252666624}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}{{wikivir-avtor}}
* [http://resources.huygens.knaw.nl/womenwriters Virtual Research Enviroment NEWW Women Writers]

[[Kategorija:Dela Johanne Spyri]]
[[Kategorija:Nemški romani]]
[[Kategorija:Mladinski romani]]
[[Kategorija:Knjige leta 1881]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lddud4dk8g35fqvprlvtdx6tr4t8e01</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Favnov labirint</title>
    <ns>0</ns>
    <id>444194</id>
    <revision>
      <id>6751859</id>
      <parentid>6611147</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:59:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Gotski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751859</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11582" sha1="r48zwwwnhpzzsk671udjhkt4qzcpsf7" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
|budget=[[ameriški dolar|$]]19.000.000
|country={{ESP}} {{MEX}}&lt;ref name=&quot;mcu&quot; &gt;(78% Spanish production, 22% Mexican production) {{navedi splet|url=http://www.mcu.es/comun/bases/cine/Anuarios/2006/P111905.pdf|title=EL LABERINTO DEL FAUNO|accessdate=21 June 2015}}&lt;/ref&gt;
|director=[[Guillermo del Toro]]
|distributor=[[Warner Bros.]]
|language=[[španščina]]
|music=[[Javier Navarrete]]
|name=Favnov labirint
|producer={{Plainlist|
* Guillermo del Toro
* [[Bertha Navarro]]
* [[Alfonso Cuarón]]
* [[Frida Torresblanco]]
* [[Alvaro Augustin]]
}}
|released=[[27. maj]] [[2006]]
|runtime=119 min.
|starring={{Plainlist|
* [[Sergi López (igralec)|Sergi López]]
* [[Maribel Verdú]]
* [[Ivana Baquero]]
* [[Doug Jones (igralec)|Doug Jones]]
* [[Ariadna Gil]]
* [[Álex Angulo]]
}}
|writer=Guillermo del Toro}}

'''''Favnov labirint''''' (izviren [[Španščina|španski]] naslov: ''El laberinto del fauno'') je [[Grozljivka|grozljiv]] [[Fantazijski film|fantazijsk]]&lt;nowiki/&gt;i film iz leta 2006, delo režiserja [[Guillermo del Toro|Guillerma del Toro]]. Produkcijo in distribucijo filma sta prevzela [[Esperanto Filmoj]] in [[Warner Bros.|Warner Bros]].

Zgodba se dogaja v [[Španija|Španiji]] med poletjem leta 1944, pet let po [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]], med [[Francova diktatura|Francovo diktaturo]]. Film se prepleta z resničnim in mitološkim svetom, osredotočenem na zapuščenem [[Labirint|labirintu]]. Glavna junakinja Ofelia tako spozna skrivnostnega [[Favn|Favna]], medtem ko se njen očim, kapetan Vidal, spopada z odporniškim gibanjem v okolici, Ofelijina mama pa je noseča in bolna. Ofelia skozi film spozna številna čarobna bitja, ki jo vodijo skozi labirint. Film je zaradi številnih [[Animacija|animacij]] in [[Posebni učinki|posebnih učinkov]], bitja predstavil zelo realistično.

Del Toro trdi, da je film nekakšno nadaljevanje njegovega filma ''[[Hudičeva hrbtenica]]'' (''El espinazo del diablo'') iz leta 2001. Izviren španski naslov se osredotoča na favne iz [[Rimska mitologija|rimske mitologije]]. medtem ko se angleški, [[Nemščina|nemški]] in [[Francoščina|francoski]] naslov osredotoča na pane iz [[Grška mitologija|grške mitologije]]. Del Toro je pojasnil, da favn v filmu ni pan.

Film je bil premierno predvajan na [[Filmski festival v Cannesu leta 2006|filmskem festivalu v Cannesu leta 2006]]. 24. novembra 2006 s ga začeli predvajati v Veliki Britaniji, v ZDA in v Kanadi so ga začeli občasno predvajati 29. decembra 2006, redno pa od 19. januarja 2006. Favnov labirint je doživel pretežno pozitivne kritike po vsem svetu. Film je osvojil tudi številne mednarodne nagrade, skupaj s tremi [[Oskar (filmska nagrada)|Oskarji]], tri [[Nagrada britanske filmske akademije|nagrade britanske filmske akademije]] (med drugimi tudi za [[Nagrada britanske filmske akademije za najboljši tujejezični film|najboljši tujejezični film]]), [[Nagrada Ariel za najboljši film|nagrado Ariel za najboljši film]], [[Nagrada Saturn za najboljši mednarodni film|nagrado Saturn za najboljši mednarodni film]] in [[Nagrada Saturn za najboljšega mladega igralca|najboljšega mladega igralca]] za [[Ivana Baquero|Ivano Baquero]].

== Vsebina ==
V [[Pravljica|pravljici]] princesa Moanna, katere oče je kralj [[Podzemlje|podzemlja]], obišče človeški svet, kjer nanjo posveti sonce in ji izbriše spomin. Postane umrljiva in umre. Kralj verjame, da se bo njen [[duh]] nekoč vrnil v podzemlje, zato zgradi labirinte po vsem svetu (ki služijo kot portali).

Po [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] leta 1944 (potem ko pride na oblast [[Francisco Franco]]), glavna junakinja Ofelia odpotuje s svojo nosečo in bolno mamo Carmen, da bi spoznala svojega očima kapetana Vidala. Vidal je sin slavnega komandirja, ki je umrl v [[Maroko|Maroku]], zato močno verjame v [[Francova diktatura|Francov režim]] in je odločen, da se bo znebil vseh upornikov.

Veliki paličnjak, za katerega Ofelia verjame, da je vila, jo vodi do starodavnega kamnitega [[Labirint|labirinta]], vendar jo ustavi Vidalova služkinja Mercedes, ki podpira upornike, katerih član je tudi njen brat Pedro. Tisto noč se paličnjak pojavi v Ofeliini sobi, kjer se spremeni v vilo in jo vodi skozi labirint. Tam spozna [[Favn|favna]], ki verjame da je Ofelia [[Reinkarnacija|utelešenje]] princese Moanne. Favn ji da tri naloge, katere mora izpolniti, da bi spet dosegla svojo [[nesmrtnost]]. Medtem Vidal ubije dva kmeta (brez razloga) zaradi suma pomoči upornikom.

Ofelia izpolni prvo nalogo - pridobi ključ iz popka velikanske [[Krastača|krastače]] - vendar jo začne skrbeti za svojo mamo, katere stanje se slabša. Favn Ofeliji podari čarobno [[Cvet|rožo]], ki začne zdraviti Carmenino bolezen. V družbi treh vil se Ofelia odpravi izpolnit drugo nalogo - vzeti bodalo iz brloga bledega moža, pošasti ki žre otroke. Čeprav je bilo Ofeliji naročeno, da naj tam ničesar ne je, Ofelia poje dve rozini grozdja in tako zbudi bledega moža. Slednji poje dve vili, Ofelia pa mu komaj pobegne. Razočaran, ker ni ubogala njegovih navodil, ji Favn ne želi podati še tretje naloge.

Vidal medtem muči ujetega upornika in ubije dr. Ferriera, - ki je prav tako sodeluje z uporniki - potem ko z [[Evtanazija|evtanazijo]] ubije mučenega upornika. Vidal ujame Ofelio s čarobno rožo katero Carmen vrže v ogenj. Carmen se bolečine nenadoma povečajo in rodi sina, sama pa [[Smrt med porodom|umre med porodom]]. Kmalu zatem Vidal ugotovi, da je njegova služkinja Mercedes uporniški vohun. Ofelio zaklenejo v njeno sobo, Mercedes pa vzamejo na mučenje. Mercedesm se nekako reši, zabode Vidala in se združi z uporniki.

Favn se vrne k Ofeliji in ji naroči naj mu prinese njenega novorojenega brata v labirint, Vidal pa ji sledi. Favn pove Ofeliji, da lahko [[portal]] podzemlja odpre samo kri nedolžnega, zato ji priporoča naj spusti nekaj kapljic krvi svojega brata. Vendar Ofelia ne želi poškodovati svojega brata, zato jo Favn zapusti.

Vidal vidi Ofelio kako govori z nekom (favnom), ki ga sam ne vidi. Vidal vzame Ofeliji otroka in jo ustreli, medtem pa ga obkrožijo uporniki. Ker ve, da bo umrl, da dojenčka Mercedes in ji naroči, da naj fantku pove točen čas smrti svojega očeta. Mercedes mu pove, da otrok ne bo vedel niti njegovega imena in Pedro ubije Vidala.

Mercedes vstopi v labirint, kjer sreča umrljivo deklico. Kapljice Ofelijine krvi padejo na tla in Ofelia se znajde v kraljestvu podzemlja. Kralj ji pove, da je opravila zadnji preizkus s tem, ko je raje prelila svojo kri kot kri svojega novorojenega pol brata. Favn nagovori Ofelio z &lt;nowiki&gt;''vaše visočanstvo''&lt;/nowiki&gt;, kraljica pa ji ponudi prestol zraven nje. Ofelia se v labirintu nasmehne in umre.

Film se konča z zaključkom zgodbe o princesi Moanni, ki je vladala modro svojemu kraljestvu.

== Igralci ==
* [[Ivana Baquero]] kot Ofelia / Princesa Moanna, otrok, ki začne verjeti da je utelešenje princese podzemlja. Del Toro je povedal, da je bil zelo nervozen zaradi glavne vloge, in da je bilo iskanje 10 letne španske igralke zelo ponesrečeno. (Film je bil posnet med junijem in oktobrom 2005, ko je bila Ivana stara 11 let.) &lt;nowiki&gt;''Lik, ki sem ga napisal v scenarij je bil veliko mlajši, okrog 8 ali 9 let, vendar Ivana je prišla malo starejša od lika, s temi kodrastimi lasmi , ki si jih nisem predstavljal, da bi jih katero izmed deklet imelo. Toda zaljubil sem se v njeno branje, moja žena je jokala in snemalka je jokala po branju in vedel sem, da je Ivana najboljša igralka, ki se je do takrat predstavila, ampak vedel sem da bom moral scenarij prilagoditi njenim letom''. Baquero je povedal, da ji je del Toro poslal veliko stripov in pravljic, da bi se lažje vživela v Ofelijino kožo. Ivana je povedala, da je vedela da je film ''čudovit'', in da ''ti lahko istočasno vzbudi bolečino, žalost, strah in veselje''&lt;/nowiki&gt;.
* [[Sergi López]] kot kapetan Vidal, Ofelijin očim in [[Vojska|vojaški]] oficir. Del Toro se je srečal z Lópezom v [[Barcelona|Barceloni]] leto in pol pred začetkom snemanja, da bi ga vprašal, če bi igral Vidala. V [nekaterih delih] Španiji je López poznan predvsem kot komični lik, zato so producenti [iz Madrida] povedli Del Toru &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Moral bi biti zelo previden, ker o tem ne veš veliko saj si Mehičan, toda ta človek ne bo sposoben odigrati vloge&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;, del Toro pa je odvrnil &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Ne gre za to, da tega ne vem, gre za to, da mi je vseeno&lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;. O svojem liku je López povedal, da &lt;nowiki&gt;''&lt;/nowiki&gt;Je najbolj zloben lik, ki sem ga kadarkoli igral. Vendar ga ne moreš spremeniti, saj je lik v scenariju tako natančno opisan. Vidal je neuravnovešen in psihopat, ki ga je nemogoče braniti. Čeprav ga je njegov oče precej zaznamoval - in je gotovo eden izmed glavnih razlogov za njegovo duševno zdravje - to ne more biti opravičilo. Zna biti zelo ciničen, ko želi opravičiti svoja kruta dejanja. Mislim, da je super to, da film ni iskal nobenega opravičila fašizma.
* [[Maribel Verdú]] kot Mercedes, Vidalova služkinja. Del Toro jo je izbral za igranje revolucionarke ker je &lt;nowiki&gt;''v njej videl žalost, ki bi lahko prišla prav v določenem delu filma''&lt;/nowiki&gt;.
* [[Doug Jones]] kot favn in bledi mož. Kot favn, Jones vodi Ofelio v svet fantazije. Kot bledi mož pa igra strašno pošast, ki se rada prehranjuje z otroki. Jones, ki je pred tem sodeloval z del Torom pri filmih ''[[Mimic]]'' in ''[[Hellboy]]'', je povedal, da mu je režiser poslal email sporočilom &lt;nowiki&gt;''Moraš biti v tem filmu. Nihče drug ne more odigrati te vloge kot ti''. Jones je bil navdušen nad v Angleščini napisanim scenarijem, vendar je ugotovil, da bo film posnet v Španščini, katere ne govori. Jones je povedal, da je bil ''prestrašen'', zato mu je del Toro svetoval, da se začne učiti jezika, katerega se tudi je. Povedal je da se je ''zelo trudil in se skušal naučiti jezika besedo za besedo, da bi zvenelo vsaj deloma pravilno''. Prav tako je potreboval štiri ure dnevno, da je bil primerno poslikan in naličen, vendar je še vedno vadil besede. Del Toro se je kasneje odločil, da bo Jonesa sinhroniziral z glasom Pabla Adána ''gledališkega igralca''&lt;/nowiki&gt;. Jones je povedal, da se mu zdi bledi mož kot favn, vsaj v drugačni obliki. 
* [[Ariadna Gil]] kot Carmen / Kraljica podzemlja, Ofelijina mama in Vidalova žena. 
* [[Álex Angulo]] kot doktor Ferreiro, zdravnik v Vidalovi službi, vendar nasprotnik režima. 
* [[Manolo Solo]] kot Garcés, eden izmed Vidalovih vojakov. 
* César Vea kot Serrano, eden izmed Vidalovih vojakov. 
* [[Roger Casamajor]] kot Pedro, Mercedesin brat in eden izmed upornikov. 
* [[Federico Luppi]] kot Kralj podzemlja, Ofelijin oče. 
* Pablo Adán kot Pripovedovalec / Favnov glas. 

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
*{{IMDb title|0457430}}
*{{mojo title|panslabyrinth}}
*{{rotten-tomatoes|pans_labyrinth}}
*{{metacritic film|pans-labyrinth}}

{{Guillermo del Toro}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Guillerma del Tora]]
[[Kategorija:Španski filmi]]
[[Kategorija:Mehiški filmi]]
[[Kategorija:Ameriške grozljivke]]
[[Kategorija:Ameriški fantazijski filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 2006]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Magično realistični filmi]]
[[Kategorija:Filmi z nelinearno naracijo]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po antični mitologiji]]
[[Kategorija:Antifašistični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o vilah]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]</text>
      <sha1>r48zwwwnhpzzsk671udjhkt4qzcpsf7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Parkelj (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445952</id>
    <revision>
      <id>6751990</id>
      <parentid>6636768</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:17:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751990</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5693" sha1="gij9pk1kdmhb7qbkfob3f8klv3x7t69" xml:space="preserve">{{Infopolje Film|director=[[Michael Dougherty]]|country={{ikonazastave|Združene države Amerike}}[[Združene države Amerike|ZDA]]|budget=[[ameriški dolar|$]]15.000.000|distributor=[[Universal Pictures]]|language=[[angleščina]]&lt;br /&gt;[[nemščina]]|name=Parkelj|producer={{Plainlist|
* Alex Garcia
* Jon Jashni
* Michael Dougherty
* [[Thomas Tull]]
}}|released=[[30. november]] [[2015]]|runtime=98 min.|starring={{Plainlist|
* [[Adam Scott (igralec)|Adam Scott]]
* [[Toni Collette]]
* [[David Koechner]]
* [[Allison Tolman]]
* [[Conchata Ferrell]]
* [[Emjay Anthony]]
* [[Stefania LaVie Owen]]
}}|writer={{Plainlist|
* Todd Casey
* Michael Dougherty
* Zach Shields
}}|music=[[Douglas Pipes]]}}

'''''Parkelj''''' (izviren angleški naslov: ''Krampus'') je ameriška [[komična grozljivka]] iz leta 2015, ki temelji na [[Parkelj|etnološkem liku]] iz avstro-bavarske kulture. Režiser filma je [[Michael Dougherty]], scenarista pa sta zraven Doughertya tudi Todd Casey in Zach Shields. V filmu igrajo [[Adam Scott (igralec)|Adam Scott]], [[Toni Collette]], [[David Koechner]], [[Allison Tolman]], [[Conchata Ferrell]], [[Emjay Anthony]], [[Stefania LaVie Owen]] in [[Krista Stadler]]. V ZDA ga je izdala distribucija [[Universal Studios|Universal Pictures]], 4. decembra 2015.

== Vsebina ==
Tri dni pred [[Božič|božičem]], se družina Engel, ki se ne razume najbolje, zbere skupaj za božič. Max, ki še vedno verjame v [[Božiček|Božička]], mu želi poslati pismo. Njegovo družino sestavljata njegova starša Tom in Sarah; njegova najstniška sestra Beth; njegova teta Linda in stric Howard; njuni otroci Howie ml., Stevie, Jordan in dojenček Chrissie; nadležna teta Sarah in Linde, Dorothy; in Tomova mati Omi, ki govori predvsem [[Nemščina|nemško]].

Max želi nadaljevati družinsko tradicijo, vendar napetost med sorodniki naraste do takšne mere, da izgubijo božični duh. Ko njegovi mlajši sorodniki preberejo njegovo pismo za Božička in se mu norčujejo, Max pismo raztrga in vrže skozi okno. Tisto noč pride do hude [[Blizzard|nevihte]], kar povzroči da v mestu zmanjka elektrike. Beth pobegne ven, da bi obiskala svojega fanta, vendar ji sledi ogromno rogato bitje. Beth se skrije pod tovornjak, vendar ji nastavi škatlico s klovnom, ki jo navidezno ubije.

Tom in Howard se odpravita iskati Beth. Tako najdeta hišo njenega fanta v razbitinah in stopinje podobne kozjim. Prav tako ju napade nevidna pošast pod snegom, zato se vrneta domov. Kasneje velikanska kljuka zvabi Howia ml. in ga potegne skozi dimnik, čeprav ga skušajo drugi člani družine rešiti.

Omi jim pojasni, da je bitje ki jih ustrahuje [[Parkelj]], starodaven demonski duh, ki kaznuje vse ki so izgubili božični duh. Omi jim pove, da ko je bila majhna, so njeni starši in celotna skupnost, vključno z jo, izgubili božični duh in priklicali Parklja. Ta je v podzemlje vzel vse razen nje in ji pustil moder okrasek za jelko z njegovim imenom. Družina ostane skeptična, dokler hiše ne prevzamejo pošastne igrače iz daril. Steve in Jordan zvabi na podstrešje Bethin glas, vendar tam oživljen klovn požre Jordan. Družina se uspe znebiti igrač, vendar Parkljevi škrati vzamejo Dorothy, Howarda in Chrissie.

Tom se odloči, da se naj družina skrije v zapuščen snežni plug na ulici. Omi se žrtvuje Parklju, da bi ga zamotila, ki jo napade s svojo vrečo igrač. Zunaj Toma, Sarah in Lindo, nekaj povleče pod sneg, medtem ko Stevia ujamejo škrati.

Parkelj Maxu da moder okrasek za jelko, zavit v koščke njegovega raztrganega pisma. Max mu sledi in najde škrat, ter igrače okoli velikega peklenskega brezna. Max začne kričati na Parklja, mu pove, da preklicuje svojo željo in vrže okrasek vanj. Prosi ga naj vzame njega namesto Stevia. Vendar Parkelj vrže v brezno vso njegovo družino, nato pa želi še njega. Max se iskreno opraviči, da je izgubil božični duh, da si je želel le spodoben božič s svojo družino, in prosi da bi stvari postale takšne kot so bile pred njegovo željo. Parkelj navidezno sprejme njegovo opravičilo, vendar ga vseeno odvrže v podzemlje.

Max se zbudi doma na božično jutro in ugotovi, da je njegova družina živa in zdrava, zato verjame da je bila vse le nočna mora. Toda nato odpre darilo v katerem je Parkljev okrasek in družina se skupaj z grozo spomni dogodkov iz prejšnje noči. Njihovo hišo medtem gleda Parkelj skozi [[Snežna krogla|snežno kroglo]], skupaj z mnogimi drugimi.

== Igralci ==
* [[Adam Scott (igralec)|Adam Scott]] kot Tom Engel
* [[Toni Collette]] kot Sarah Engel
* [[Emjay Anthony]] kot Max Engel
* [[David Koechner]] kot Howard
* [[Allison Tolman]] kot Linda
* [[Conchata Ferrell]] kot teta Dorothy
* [[Stefania LaVie Owen]] kot Beth Engel
* [[Krista Stadler]] kot Omi Engel
* Lolo Owen kot Stevie
* Queenie Samuel kot Jordan
* Maverick Flack kot Howie ml.
* Sage Hunefeld kot dojenček Chrissie
* Leith Towers kot Derek
* Luke Hawker kot Parkelj (v kostumu)
* Brett Beattie kot klovn 
* [[Gideon Emery]] kot Parkelj (glas) 

==Zunanje povezave==
* {{Official website|http://www.krampusthefilm.com/}}
* {{IMDb title|3850590|Parkelj}}
* {{Mojo title|krampus|Parkelj}}
* {{Rotten Tomatoes|krampus|Parkelj}}
* {{Metacritic film|krampus|Parkelj}}

[[Kategorija:Ameriške grozljivke]]
[[Kategorija:Komične grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi o demonih]]
[[Kategorija:Filmi o disfunkcionalni družini]]
[[Kategorija:Filmi leta 2015]]
[[Kategorija:Filmi Universal Studios]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po legendi]]
[[Kategorija:Božični filmi]]
[[Kategorija:Komični filmski trilerji]]
[[Kategorija:Filmi o škratih]]
[[Kategorija:Filmi Legendary Pictures]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>gij9pk1kdmhb7qbkfob3f8klv3x7t69</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matej Puc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>459949</id>
    <revision>
      <id>6751718</id>
      <parentid>6641770</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T02:36:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751718</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4788" sha1="qpoqql0nfzoqjgpdq0ebg8tvt1bh94i" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec}}
'''Matej Puc''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski igralec]], * [[26. september]] [[1982]], [[Maribor]].

== Življenjepis ==
Po maturi na [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška|Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Škofijska gimnazija AMS Maribor - ŠGAMS|url=https://ms-my.facebook.com/zgamsinavrh/posts/1983042055056773|website=ms-my.facebook.com|accessdate=2019-03-25|language=ms}}&lt;/ref&gt; v [[Maribor|Mariboru]] se je vpisal na študij dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Študij je zaključil v letniku [[Boris Cavazza|Borisa Cavazze]] in [[Jožica Avbelj|Jožice Avbelj]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matej Puc|url=http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/matej-puc/|website=www.mgl.si|accessdate=2019-03-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;. Od leta [[2005]] je član igralskega ansambla [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]]. Je prejemnik številnih nagrad, med njimi Borštnikove (2012, 2018 in 2021) ter nagrade Prešernovega sklada (2018).&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Matej_Puc#Nagrade|title=Matej Puc|accessdate=18. 1. 2025|website=Sigledal.org|archive-date=2023-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20231209085610/https://sigledal.org/geslo/Matej_Puc#Nagrade|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Nastopil je tudi v več TV nadaljevankah, med njimi v [[Trdoglavci|Trdoglavcih]], [[Dragi sosedje]], z [[Jože Robežnik|Jožetom Robežnikom]] je vodil 3. sezono šova [[Slovenija ima talent (3. sezona)|Slovenija ima talent]].  

== Vloge ==
=== Filmi ===
* 2025 – [[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]
* 2016 – [[Kdo je ubil Anastazijo Elster?]]
* 2013 – [[Pravica ljubiti]]
* 2010 – [[Piran Pirano|Piran - Pirano]]
* 2008 – [[Vaja zbora]]
* 2007 – [[Bordo rdeča]]
* 2005 – [[Ko naju več ne bo]]

=== Serije ===
* [[Ja, Chef!]] (2021–''danes'')
* Dolina rož (2021)
* Leninov park (2021)
* [[Jezero (TV-serija)|Jezero]] (2019–2020)
* [[Dragi sosedje]] (2017–2018)
* Takšno je življenje (2025-danes)

== Nagrade ==
* 2021 – [[Borštnikova nagrada]] za igro za vloge uprizoritvah ''Gejm'' v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana ter ''Sedem dni'' v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* 2020 – [[Dnevnikova nagrada]] za izjemno odrsko stvaritev v minuli sezoni MGL za vlogo v predstavi Sedem dni v režiji Žige Divjaka&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* 2018 – Borštnikova nagrada za vlogo v predstavi ''[[Sen kresne noči]]'' (MGL)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nagrade 53. Festivala Borštnikovo srečanje|url=http://veza.sigledal.org/prispevki/nagrade-53-festivala-borstnikovo-srecanje|website=veza.sigledal.org|accessdate=2019-03-25}}&lt;/ref&gt;
* 2018 – [[nagrada Prešernovega sklada]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nagrajenci Prešernovega sklada&amp;nbsp;|publisher=Ministrstvo za kulturo |url=http://www.mk.gov.si/si/o_ministrstvu/strokovne_komisije_sveti_presernov_sklad/presernov_sklad/nagrajenci_presernovega_sklada/ |accessdate=2019-03-25|archive-date=2019-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190325205909/http://www.mk.gov.si/si/o_ministrstvu/strokovne_komisije_sveti_presernov_sklad/presernov_sklad/nagrajenci_presernovega_sklada/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* 2016 – priznanje [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|ZDUS]] za igralske dosežke v letu 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Priznanja ZDUS 2016 |url=https://www.sng-ng.si/novice/2016032413005088/ |website=sng-ng.si |date=24.3.2016 |accessdate=2019-03-25 |archive-date=2019-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190325205911/https://www.sng-ng.si/novice/2016032413005088/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 2012 – [[Borštnikovo srečanje|Borštnikova nagrada]] za vlogo v ''Tihoni'' Ivaniča Kabanova
* 2004 – [[Severjeva nagrada]] za vlogo Alcesta v ''[[Ljudomrznik|Ljudomrzniku]]'' (v času študija)

== Zasebno ==
S partnerko ima dve hčeri.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5fc9f63a8ced0/igralec-matej-puc-strogo-zasebno|title=Igralec Matej Puc strogo zasebno|date=6. 12. 2020|accessdate=18. 1. 2025|website=Njena.svet24.si}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}}
{{normativna kontrola}}{{Artist-stub}}
{{DEFAULTSORT:Puc, Matej}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Severjevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>qpoqql0nfzoqjgpdq0ebg8tvt1bh94i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tadej Pogačar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>461397</id>
    <revision>
      <id>6751573</id>
      <parentid>6748450</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:41:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6751573</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="130196" sha1="nle4tvt2j148zoj6bepl5ddqjypg7er" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name           = Tadej Pogačar
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size     = 
| alt            = 
| caption        = 
| full_name      = Tadej Pogačar
| nickname       = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« 
| birth_name     = &lt;!-- if different --&gt;
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date     = 
| death_place    = 
| spouse         = 
| height         = 176 cm
|weight          = 66 kg
| currentteam    = {{ct|UAD}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = vsestranski specialist 
| amateuryears1  = 2008-2017
| amateurteam1   = {{ct|ROG|2008}}
| proyears1      = 2017–2018
| proteam1       = {{ct|ROG|2017}}
| proyears2      = 2019–
| proteam2       = {{ct|UAD|2019}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}&lt;/ref&gt;
| majorwins      = 
'''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]'''
:{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024)
:{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025)
'''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]'''
:{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025)
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]''' 
::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) 
::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025)
::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) 
::26 etapnih zmag (2020–2026) 
:'''[[Dirka po Italiji]]''' 
:: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]])
:: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]])
::6 etapnih zmag (2024) 
:'''[[Dirka po Španiji]]''' 
::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019)                                                                                                     
::6 etapnih zmag (2019, 2026) 
'''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]'''
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023)
:[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022)   
:[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024)    
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) 
:[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) 
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) 
'''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]'''  
:[[Milano–San Remo]] (2026) 
:[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026)                                                                               
:[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26)
:[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25)   
'''Ostale etapne dirke'''
:{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) 
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019)                                                                                                                                                                                                                                                             
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019)  
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020)                                                                   
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025)                                                                                                                                                                                                    
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023)                                 
'''Ostale enodnevne dirke'''
:[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026)
:[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024)
:[[Valonska puščica]] (2023, 2025)
:[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025)
:[[Amstel Gold Race]] (2023)
:[[Dirka po Emiliji]] (2024)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023)
'''Nagrade in lestvice'''
:[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026)
:[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025)
:[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025)
:[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025)
:[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025)
:[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}}
{{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}}
{{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}}
{{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}}
{{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}}
|image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}}

'''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}&lt;/ref&gt;{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;Kraj rojstva MMC&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}&lt;/ref&gt;}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. 

Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]].

Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40).

V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].&lt;ref name=&quot;Laureus 2025&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2026&quot;/&gt;

Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici).

Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki.

Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. 

Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998).

Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt; V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut.

Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). 

Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 270 tednov (in rekordnih 260 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]].

Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko.

S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck.

== Kariera ==

=== 2008–2016: Mlajše selekcije ===
Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega.

Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title=
Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; 

In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

=== 2017: ROG Ljubljana ===
Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo.

=== 2018: Ljubljana Gusto Xaurum ===
Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum.

Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. 

=== 2019: UAE Team Emirates ===
[[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]&lt;br&gt;na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title=
Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title=
Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]].

Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo  |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23.

Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt; v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium
|accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru===
[[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]]
Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]].

Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji.

Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]].

===2021: Prva spomenika in drugič Tour===
[[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]]
Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na &quot;domači&quot; [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]].

Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. 

Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. 
 
Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]].

===2022: Strade Bianche, Lombardija===
Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. 

Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo.

[[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap.

Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]].

===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)===
[[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]]
Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje.

Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu.

[[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja.

V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21.

Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri.

===2024: Trojna krona, 2 spomenika ===
{{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}}
Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno.

Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri).

Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega).

Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru.

Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]].

Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal.

Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo.

Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]].

===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak ===
Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], &quot;maščeval&quot; za poraz na dirki Milano–San Remo. 

En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa.

Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in &quot;mrazu&quot;) na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke.

Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2025&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno).

Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji.

Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]].

Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru.

Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela.

Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. 

Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela.

=== 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica ===
Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.&lt;ref&gt;{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}&lt;/ref&gt;

Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}&lt;/ref&gt;

Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}&lt;/ref&gt;

Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}&lt;/ref&gt;

20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2026&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}&lt;/ref&gt;

26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat).

3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja.

21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]].

26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila.

Na svoji drugi Vuelti je začel izvrstno z etapno zmago na kronometru v Monaku, kjer živi. Kasneje je zmagal še dve etapi in nosil rdečo majico skupno vodilnega (7 etap), zeleno majico za najboljšega po točkah (6 etap) in modropikčasto majico za najboljšega na gorskih ciljih (4 etap). Žal je v 8. etapi (32 kilometrov pred ciljem) na ravnini, v pelotonu, pri hitrosti 60 km/h grdo padel preko kamna in se prvič v karieri resneje poškodoval ter odstopil.

==Pomembnejša tekmovanja==

=== Grand Tour ===
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na&lt;br&gt; dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:pink;&quot;  |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]'''
| —
| —
| —
| —
| —
| — 
| [[Dirka po Španiji 2026|DNF]]
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| style=&quot;background:white; border:2px solid green;&quot; |'''1'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''3'''
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| 12
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| 18
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| DNF
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2017
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2018
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2019
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| 30
| 13
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |7
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |4
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1977
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1934
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| — 
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |10
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| 53
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| DNS
| 12
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| — 
| — 
| — 
| — 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1893
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] 
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| DNF
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1996
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]]  
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 89
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2 rowspan=2|NH
| 24
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| 29
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 	
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]  
| —
| —
| —
| —
| DNF
| style=&quot;background:#C0C0C0;&quot;|'''2'''
| style=&quot;background:#C0C0C0;&quot;|'''2'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]  
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NR
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1906
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']]
| bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']]
| —
| —
| —
| —
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019 
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=2|NH
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=2|NH
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| —
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| 18
| 33
| 37
| 19
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |10
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| 21
| — 
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
| —
| — 
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| 12
| —
| —
| —
| —
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2|Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1''' 
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| —
| —
|}

==Primerjava z Eddyjem Merckxom==

Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval &quot;novi kanibal&quot; in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar &quot;resnično&quot; na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom.

==Rezultati==
{{div col|colwidth=25em}}
;2015
: 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] 
;2016
: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak
: 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]]
::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah
::zmaga v eni etapi (št. 3) 
: 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors
: 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]]
: 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}}
: 3.mesto Montichiari - Roncone 
: 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] 
: 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo 
: 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi
;2017
: 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]]
: 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 
: 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]]
: 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]]
: 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] 
: 8.mesto [[GP Laguna]]
: 9.mesto [[GP Capodarco]]
: 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]]
: 10.mesto [[Giro del Belvedere]]
;2018
: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu
: Državno prvenstvo U23
::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]]
::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmaga v eni etapi (št. 3)
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]]
: 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] 
: 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru
: 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]]
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 4.mesto [[Trofej Poreč]]
: 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]]
: 5.mesto [[GP Laguna]]
: 7.mesto SP v cestni dirki do U-23
: 8.mesto [[Giro del Belvedere]]
;2019 &lt;small&gt;(8 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
:: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 6)
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 2)
: 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20)
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]]
::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar
: 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]]
: 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]]
;2020 &lt;small&gt;(9 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 &amp; 20-kronometer)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal dve etapi (št.2 in 4)
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 5)
: 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]]
: 9.mesto [[Valonska puščica]]
;2021 &lt;small&gt;(13 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18)
: 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]]
::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 4)
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 3)
: 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji
::zmagal v eni etapi (št. 2)
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: [[Olimpijske igre]]
:: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]])
: [[Državno prvenstvo]]
::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
: 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]]
::zmagal v eni etapi (št. 3)
: 3.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 4.mesto [[Milano–Torino]]
: 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo
: 7.mesto [[Strade Bianche]]
: 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
;2022 &lt;small&gt;(16 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6)
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7)
: 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter
::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5)
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 1.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17)
::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10)
: 2.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 4.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 5.mesto [[Milano–San Remo]]
: 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
: 10.mesto [[Skozi Flandrijo]]
;2023 &lt;small&gt;(17 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]]
::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]]
::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter
::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4)
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 1.mesto [[Amstel Gold Race]]
: 1.mesto [[Valonska puščica]]
: 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]]
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20)
: 2.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]])
: 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]]
: 3.mesto [[Coppa Sabatini]]
: 4.mesto [[Milano–San Remo]]
: 4.mesto [[Giro della Toscana]]
: 5.mesto [[Tri doline Vareseja]]
;2024 &lt;small&gt;(25 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]]
::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah
::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji
::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7)
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji 
::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20)
: 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] 
::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji 
::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21)
: 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]])
: 1.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 3.mesto [[Milano–San Remo]]
: 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]]
;2025 &lt;small&gt;(20 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7)
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Valonska puščica]]
: 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]]
::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] 
::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji 
::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13)
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]])
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]])
: 1.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 2.mesto [[Pariz–Roubaix]]
: 2.mesto [[Amstel Gold Race]]
: 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 3.mesto [[Milano–San Remo]]
: 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]])
;2026 &lt;small&gt;(22 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Milano–San Remo]]
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]]
::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah
::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5)
:1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]]
::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah
::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5)
:1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19)
:[[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6)
: 2.mesto [[Pariz–Roubaix]]
{{div col end}}

== Statistika ==

=== Etapne dirke ===
Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage.
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=160px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=107px| Skupno
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Po točkah
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Gorski cilji
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Mladi kolesar
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Etapne zmage
! scope=&quot;col&quot; width=89px| Skupne zmage
|-
| colspan=7 align=center style=&quot;border-top-width:10px&quot;|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| {{cjersey|pink}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(20 dni)&lt;/small&gt;
| —
| {{cjersey|blue}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(20 dni)&lt;/small&gt;
| —
| 6
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])&lt;/small&gt;
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])&lt;/small&gt;
| {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])&lt;/small&gt;
| {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])&lt;/small&gt;
| 26
| bgcolor=#F5F5F5|'''5'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;(7 dni)&lt;/small&gt;
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(7 dni)&lt;/small&gt;
| 6
| bgcolor=#F5F5F5| —
|- bgcolor=#E3DAC9 style=&quot;text-align:center;&quot;
|  align=center| '''Skupaj'''
| '''98 dni''' 
| '''9 dni'''
| '''64 dni'''
| '''82 dni'''
| '''38 etap'''
| '''6 zmag'''
|-
| colspan=7 align=center style=&quot;border-top-width:10px&quot;|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| {{cjersey|yellow}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|dark green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(3 dni)&lt;/small&gt;
| —
| {{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(7 dni)&lt;/small&gt;
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(8 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey violet.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(9 dni)&lt;/small&gt;
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''2'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| —
| 4
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| — &lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey light blue.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(1 dan)&lt;/small&gt;
| 1
| bgcolor=#F5F5F5| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| [[File:Jersey yellow.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey orange.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| —
| —
| 4
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| {{cjersey|Dauphine}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|dark green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(3 dni)&lt;/small&gt;
| — &lt;br&gt;&lt;small&gt;(1 dan)&lt;/small&gt;
| —
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| {{cjersey|yellow}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|blue}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| — &lt;br&gt;&lt;small&gt;(2 dni)&lt;/small&gt;
| —
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- bgcolor=#E3DAC9 style=&quot;text-align:center;&quot;
|  align=center| '''Skupaj'''
| '''33 dni''' 
| '''26 dni'''
| '''17 dni'''
| '''17 dni'''
| '''21 etap'''
| '''7 zmag'''
|}

=== Prestižne enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=69px|Uvrstitev
! scope=&quot;col&quot; width=185px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=89px|Tekmovanje
! scope=&quot;col&quot; width=182px|Leto 
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}}
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]])
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]]
| align=center rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] 
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kigali]] (2025)
|-
| align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
| align=center|[[Zürich]] (2024)
|-
| align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}}
| align=center|[[Glasgow]] (2023)
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] 
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Guilherand-Granges]] (2025)
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|'''1 x prvak'''
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Radovljica]] (2023)
|-
| align=center rowspan=2|'''3 x prvak'''
| align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]]
| align=center|[[Ljubljana]] (2019)
|-
| align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) 
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot; rowspan=4|'''13 zmag'''
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| align=center rowspan=4 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| align=center|2023, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| align=center|2021, 2024, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot; rowspan=6|'''12 zmag'''
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| align=center rowspan=6 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|klasike]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022, 2024, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| align=center|2023
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| align=center|2023, 2025
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]]
| align=center|2022, 2024
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| align=center|2024
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| align=center|2022, 2025
|}

=== Izjemni dosežki ===
* edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored.
* na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber.
* prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored.
* v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat).
* osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat.
* edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat.
* edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke.
* Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored.
* edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke.
* z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]].
* 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini.
* eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu).
* je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]].
* eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]].
* kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu.
* sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]).
* eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah.
* šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]).
* edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. 
* osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026).
* prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]].
* prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki.
* šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]].

=== Ostalo ===
* 130 profesionalnih zmag 
* 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]
* 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk 
* 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]
* 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]]
* 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]]
* rekordnih 267 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]]
* rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]]
* rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]
* rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]

== Profesionalne zmage (130) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Leto
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Zmaga
! scope=&quot;col&quot; width=250px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=100px| Opomba
! scope=&quot;col&quot; width=133px| Serija
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve
| align=center|2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|2.
| align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|5.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|6.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 9. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|7.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 13. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|8.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 20. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|9.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana 
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana 
| 4. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|11.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' 
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|12.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|13.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 9. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|15.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 15. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|16.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|18.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|3. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 3. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|23.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|24.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|2. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|25.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|26.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|27.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|28.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 18. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|29.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|30.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|31.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|4. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|32.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|33.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|34.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|35.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|36.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|37.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|38.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|39.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|40.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|41.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|42.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|43.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|44.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|45.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|46.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|47.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot; bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(1.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|48.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 1. etapa 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|49.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 2. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|50.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 4. etapa 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|51.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|52.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|53.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 7. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|54.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 8. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|55.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|56.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|57.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|58.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|59.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|60.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|61.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|62.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|63.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|64.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|65.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|66.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 3. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|67.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|68.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|69.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|70.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|71.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|72.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 7. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|73.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 8. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|74.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 15. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|75.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 16. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|76.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 20. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|77.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]'''
| '''Skupno''' 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|78.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|79.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 14. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|80.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 15. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|81.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|82.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|83.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 21. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|84.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|85.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|86.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|87.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|88.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|89.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|3. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|90.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|91.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center&quot;|92.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|93.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|94.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|95.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|96.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|97.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|98.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|99.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|100.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|101.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]
| 7. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|102.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]
| 12. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|103.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]
| 13. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|104.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|105.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|106.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|107
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|108.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|109.
| bgcolor=#FFFDD0 align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=center|Enodnevna
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|110.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|111.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|112.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|113.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|114.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|115.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|116.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|117.
| align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|118.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|119.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| 4. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|120.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|121.
| align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|122.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 3. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|123.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|124.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 10. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|125.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 14. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|126.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|127.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|128.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|129.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|130.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|}

==Odlikovanja in nagrade==
Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati:

===Nagrade===
*'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno &quot;Zlato kolo&quot; za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Zlato kolo 2025&quot;/&gt;
*'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
*'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].&lt;ref name=&quot;Zlato kolo 2025&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala &quot;[[Večeru zvezd]]&quot; podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]].
*'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]].
*'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta.

===Nominacije===
*'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar).
*'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za &quot;Zlato kolo&quot; za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].
*'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].
*'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP).
*'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta.
*'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]].

===Odlikovanje===
*'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.&lt;ref&gt;{{navedi splet
| title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}&lt;/ref&gt;

== Večna lestvica ==
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. 
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=52px|Uvrstitev
! scope=&quot;col&quot; width=135px|Lestvica
! scope=&quot;col&quot; width=80px|Točke
! scope=&quot;col&quot;|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.'''
| align=center|procyclingstats.com
| align=center|2156,2
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#EEDC82 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|'''5.'''
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|cyclingranking.com
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|47.036
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

== Opombe ==
{{opombe}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija).

{{Slovenski športnik leta}}
{{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>nle4tvt2j148zoj6bepl5ddqjypg7er</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751575</id>
      <parentid>6751573</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:43:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Večna lestvica */</comment>
      <origin>6751575</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="130196" sha1="7b5vjy9tcvtrekk577ssr53t00axfnq" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name           = Tadej Pogačar
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size     = 
| alt            = 
| caption        = 
| full_name      = Tadej Pogačar
| nickname       = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« 
| birth_name     = &lt;!-- if different --&gt;
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date     = 
| death_place    = 
| spouse         = 
| height         = 176 cm
|weight          = 66 kg
| currentteam    = {{ct|UAD}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = vsestranski specialist 
| amateuryears1  = 2008-2017
| amateurteam1   = {{ct|ROG|2008}}
| proyears1      = 2017–2018
| proteam1       = {{ct|ROG|2017}}
| proyears2      = 2019–
| proteam2       = {{ct|UAD|2019}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}&lt;/ref&gt;
| majorwins      = 
'''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]'''
:{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024)
:{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025)
'''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]'''
:{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025)
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]''' 
::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) 
::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025)
::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) 
::26 etapnih zmag (2020–2026) 
:'''[[Dirka po Italiji]]''' 
:: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]])
:: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]])
::6 etapnih zmag (2024) 
:'''[[Dirka po Španiji]]''' 
::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019)                                                                                                     
::6 etapnih zmag (2019, 2026) 
'''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]'''
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023)
:[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022)   
:[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024)    
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) 
:[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) 
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) 
'''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]'''  
:[[Milano–San Remo]] (2026) 
:[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026)                                                                               
:[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26)
:[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25)   
'''Ostale etapne dirke'''
:{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) 
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019)                                                                                                                                                                                                                                                             
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019)  
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020)                                                                   
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025)                                                                                                                                                                                                    
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023)                                 
'''Ostale enodnevne dirke'''
:[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026)
:[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024)
:[[Valonska puščica]] (2023, 2025)
:[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025)
:[[Amstel Gold Race]] (2023)
:[[Dirka po Emiliji]] (2024)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023)
'''Nagrade in lestvice'''
:[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026)
:[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025)
:[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025)
:[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025)
:[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025)
:[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}}
{{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}}
{{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}}
{{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}}
{{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}}
|image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}}

'''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}&lt;/ref&gt;{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;Kraj rojstva MMC&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}&lt;/ref&gt;}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. 

Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]].

Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40).

V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].&lt;ref name=&quot;Laureus 2025&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2026&quot;/&gt;

Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici).

Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki.

Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. 

Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998).

Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt; V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut.

Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). 

Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 270 tednov (in rekordnih 260 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]].

Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko.

S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck.

== Kariera ==

=== 2008–2016: Mlajše selekcije ===
Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega.

Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title=
Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; 

In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

=== 2017: ROG Ljubljana ===
Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo.

=== 2018: Ljubljana Gusto Xaurum ===
Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum.

Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. 

=== 2019: UAE Team Emirates ===
[[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]&lt;br&gt;na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title=
Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title=
Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]].

Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo  |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23.

Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt; v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium
|accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru===
[[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]]
Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]].

Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji.

Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]].

===2021: Prva spomenika in drugič Tour===
[[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]]
Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na &quot;domači&quot; [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]].

Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. 

Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. 
 
Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]].

===2022: Strade Bianche, Lombardija===
Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. 

Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo.

[[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap.

Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]].

===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)===
[[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]]
Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje.

Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu.

[[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja.

V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21.

Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri.

===2024: Trojna krona, 2 spomenika ===
{{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}}
Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno.

Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri).

Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega).

Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru.

Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]].

Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal.

Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo.

Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]].

===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak ===
Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], &quot;maščeval&quot; za poraz na dirki Milano–San Remo. 

En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa.

Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in &quot;mrazu&quot;) na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke.

Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2025&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno).

Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji.

Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]].

Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru.

Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela.

Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. 

Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela.

=== 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica ===
Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.&lt;ref&gt;{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}&lt;/ref&gt;

Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}&lt;/ref&gt;

Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}&lt;/ref&gt;

Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}&lt;/ref&gt;

20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2026&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}&lt;/ref&gt;

26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat).

3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja.

21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]].

26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila.

Na svoji drugi Vuelti je začel izvrstno z etapno zmago na kronometru v Monaku, kjer živi. Kasneje je zmagal še dve etapi in nosil rdečo majico skupno vodilnega (7 etap), zeleno majico za najboljšega po točkah (6 etap) in modropikčasto majico za najboljšega na gorskih ciljih (4 etap). Žal je v 8. etapi (32 kilometrov pred ciljem) na ravnini, v pelotonu, pri hitrosti 60 km/h grdo padel preko kamna in se prvič v karieri resneje poškodoval ter odstopil.

==Pomembnejša tekmovanja==

=== Grand Tour ===
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na&lt;br&gt; dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:pink;&quot;  |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]'''
| —
| —
| —
| —
| —
| — 
| [[Dirka po Španiji 2026|DNF]]
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| style=&quot;background:white; border:2px solid green;&quot; |'''1'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''3'''
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| 12
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| 18
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| DNF
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2017
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2018
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2019
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| 30
| 13
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |7
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |4
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1977
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1934
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| — 
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |10
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| 53
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| DNS
| 12
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| — 
| — 
| — 
| — 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1893
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] 
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| DNF
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1996
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]]  
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 89
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2 rowspan=2|NH
| 24
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| 29
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 	
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]  
| —
| —
| —
| —
| DNF
| style=&quot;background:#C0C0C0;&quot;|'''2'''
| style=&quot;background:#C0C0C0;&quot;|'''2'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]  
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NR
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1906
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']]
| bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']]
| —
| —
| —
| —
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019 
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=2|NH
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=2|NH
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| —
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| 18
| 33
| 37
| 19
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |10
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| 21
| — 
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
| —
| — 
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| 12
| —
| —
| —
| —
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2|Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1''' 
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| —
| —
|}

==Primerjava z Eddyjem Merckxom==

Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval &quot;novi kanibal&quot; in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar &quot;resnično&quot; na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom.

==Rezultati==
{{div col|colwidth=25em}}
;2015
: 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] 
;2016
: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak
: 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]]
::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah
::zmaga v eni etapi (št. 3) 
: 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors
: 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]]
: 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}}
: 3.mesto Montichiari - Roncone 
: 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] 
: 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo 
: 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi
;2017
: 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]]
: 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 
: 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]]
: 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]]
: 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] 
: 8.mesto [[GP Laguna]]
: 9.mesto [[GP Capodarco]]
: 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]]
: 10.mesto [[Giro del Belvedere]]
;2018
: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu
: Državno prvenstvo U23
::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]]
::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmaga v eni etapi (št. 3)
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]]
: 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] 
: 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru
: 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]]
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 4.mesto [[Trofej Poreč]]
: 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]]
: 5.mesto [[GP Laguna]]
: 7.mesto SP v cestni dirki do U-23
: 8.mesto [[Giro del Belvedere]]
;2019 &lt;small&gt;(8 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
:: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 6)
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 2)
: 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20)
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]]
::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar
: 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]]
: 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]]
;2020 &lt;small&gt;(9 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 &amp; 20-kronometer)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal dve etapi (št.2 in 4)
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 5)
: 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]]
: 9.mesto [[Valonska puščica]]
;2021 &lt;small&gt;(13 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18)
: 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]]
::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 4)
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 3)
: 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji
::zmagal v eni etapi (št. 2)
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: [[Olimpijske igre]]
:: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]])
: [[Državno prvenstvo]]
::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
: 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]]
::zmagal v eni etapi (št. 3)
: 3.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 4.mesto [[Milano–Torino]]
: 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo
: 7.mesto [[Strade Bianche]]
: 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
;2022 &lt;small&gt;(16 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6)
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7)
: 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter
::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5)
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 1.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17)
::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10)
: 2.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 4.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 5.mesto [[Milano–San Remo]]
: 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
: 10.mesto [[Skozi Flandrijo]]
;2023 &lt;small&gt;(17 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]]
::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]]
::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter
::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4)
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 1.mesto [[Amstel Gold Race]]
: 1.mesto [[Valonska puščica]]
: 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]]
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20)
: 2.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]])
: 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]]
: 3.mesto [[Coppa Sabatini]]
: 4.mesto [[Milano–San Remo]]
: 4.mesto [[Giro della Toscana]]
: 5.mesto [[Tri doline Vareseja]]
;2024 &lt;small&gt;(25 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]]
::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah
::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji
::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7)
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji 
::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20)
: 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] 
::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji 
::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21)
: 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]])
: 1.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 3.mesto [[Milano–San Remo]]
: 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]]
;2025 &lt;small&gt;(20 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7)
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Valonska puščica]]
: 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]]
::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] 
::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji 
::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13)
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]])
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]])
: 1.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 2.mesto [[Pariz–Roubaix]]
: 2.mesto [[Amstel Gold Race]]
: 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 3.mesto [[Milano–San Remo]]
: 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]])
;2026 &lt;small&gt;(22 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Milano–San Remo]]
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]]
::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah
::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5)
:1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]]
::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah
::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5)
:1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19)
:[[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6)
: 2.mesto [[Pariz–Roubaix]]
{{div col end}}

== Statistika ==

=== Etapne dirke ===
Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage.
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=160px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=107px| Skupno
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Po točkah
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Gorski cilji
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Mladi kolesar
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Etapne zmage
! scope=&quot;col&quot; width=89px| Skupne zmage
|-
| colspan=7 align=center style=&quot;border-top-width:10px&quot;|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| {{cjersey|pink}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(20 dni)&lt;/small&gt;
| —
| {{cjersey|blue}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(20 dni)&lt;/small&gt;
| —
| 6
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])&lt;/small&gt;
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])&lt;/small&gt;
| {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])&lt;/small&gt;
| {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])&lt;/small&gt;
| 26
| bgcolor=#F5F5F5|'''5'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;(7 dni)&lt;/small&gt;
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(7 dni)&lt;/small&gt;
| 6
| bgcolor=#F5F5F5| —
|- bgcolor=#E3DAC9 style=&quot;text-align:center;&quot;
|  align=center| '''Skupaj'''
| '''98 dni''' 
| '''9 dni'''
| '''64 dni'''
| '''82 dni'''
| '''38 etap'''
| '''6 zmag'''
|-
| colspan=7 align=center style=&quot;border-top-width:10px&quot;|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| {{cjersey|yellow}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|dark green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(3 dni)&lt;/small&gt;
| —
| {{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(7 dni)&lt;/small&gt;
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(8 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey violet.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(9 dni)&lt;/small&gt;
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''2'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| —
| 4
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| — &lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey light blue.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(1 dan)&lt;/small&gt;
| 1
| bgcolor=#F5F5F5| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| [[File:Jersey yellow.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey orange.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| —
| —
| 4
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| {{cjersey|Dauphine}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|dark green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(3 dni)&lt;/small&gt;
| — &lt;br&gt;&lt;small&gt;(1 dan)&lt;/small&gt;
| —
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| {{cjersey|yellow}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|blue}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| — &lt;br&gt;&lt;small&gt;(2 dni)&lt;/small&gt;
| —
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- bgcolor=#E3DAC9 style=&quot;text-align:center;&quot;
|  align=center| '''Skupaj'''
| '''33 dni''' 
| '''26 dni'''
| '''17 dni'''
| '''17 dni'''
| '''21 etap'''
| '''7 zmag'''
|}

=== Prestižne enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=69px|Uvrstitev
! scope=&quot;col&quot; width=185px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=89px|Tekmovanje
! scope=&quot;col&quot; width=182px|Leto 
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}}
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]])
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]]
| align=center rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] 
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kigali]] (2025)
|-
| align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
| align=center|[[Zürich]] (2024)
|-
| align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}}
| align=center|[[Glasgow]] (2023)
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] 
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Guilherand-Granges]] (2025)
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|'''1 x prvak'''
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Radovljica]] (2023)
|-
| align=center rowspan=2|'''3 x prvak'''
| align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]]
| align=center|[[Ljubljana]] (2019)
|-
| align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) 
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot; rowspan=4|'''13 zmag'''
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| align=center rowspan=4 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| align=center|2023, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| align=center|2021, 2024, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot; rowspan=6|'''12 zmag'''
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| align=center rowspan=6 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|klasike]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022, 2024, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| align=center|2023
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| align=center|2023, 2025
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]]
| align=center|2022, 2024
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| align=center|2024
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| align=center|2022, 2025
|}

=== Izjemni dosežki ===
* edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored.
* na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber.
* prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored.
* v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat).
* osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat.
* edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat.
* edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke.
* Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored.
* edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke.
* z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]].
* 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini.
* eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu).
* je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]].
* eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]].
* kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu.
* sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]).
* eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah.
* šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]).
* edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. 
* osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026).
* prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]].
* prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki.
* šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]].

=== Ostalo ===
* 130 profesionalnih zmag 
* 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]
* 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk 
* 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]
* 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]]
* 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]]
* rekordnih 267 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]]
* rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]]
* rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]
* rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]

== Profesionalne zmage (130) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Leto
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Zmaga
! scope=&quot;col&quot; width=250px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=100px| Opomba
! scope=&quot;col&quot; width=133px| Serija
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve
| align=center|2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|2.
| align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|5.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|6.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 9. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|7.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 13. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|8.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 20. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|9.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana 
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana 
| 4. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|11.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' 
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|12.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|13.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 9. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|15.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 15. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|16.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|18.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|3. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 3. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|23.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|24.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|2. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|25.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|26.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|27.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|28.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 18. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|29.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|30.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|31.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|4. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|32.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|33.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|34.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|35.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|36.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|37.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|38.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|39.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|40.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|41.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|42.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|43.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|44.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|45.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|46.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|47.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot; bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(1.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|48.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 1. etapa 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|49.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 2. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|50.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 4. etapa 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|51.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|52.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|53.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 7. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|54.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 8. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|55.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|56.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|57.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|58.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|59.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|60.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|61.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|62.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|63.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|64.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|65.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|66.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 3. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|67.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|68.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|69.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|70.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|71.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|72.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 7. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|73.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 8. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|74.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 15. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|75.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 16. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|76.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 20. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|77.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]'''
| '''Skupno''' 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|78.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|79.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 14. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|80.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 15. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|81.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|82.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|83.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 21. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|84.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|85.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|86.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|87.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|88.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|89.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|3. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|90.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|91.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center&quot;|92.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|93.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|94.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|95.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|96.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|97.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|98.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|99.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|100.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|101.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]
| 7. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|102.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]
| 12. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|103.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]
| 13. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|104.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|105.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|106.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|107
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|108.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|109.
| bgcolor=#FFFDD0 align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=center|Enodnevna
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|110.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|111.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|112.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|113.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|114.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|115.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|116.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|117.
| align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|118.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|119.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| 4. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|120.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|121.
| align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|122.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 3. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|123.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|124.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 10. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|125.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 14. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|126.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|127.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|128.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|129.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|130.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|}

==Odlikovanja in nagrade==
Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati:

===Nagrade===
*'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno &quot;Zlato kolo&quot; za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Zlato kolo 2025&quot;/&gt;
*'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
*'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].&lt;ref name=&quot;Zlato kolo 2025&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala &quot;[[Večeru zvezd]]&quot; podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]].
*'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]].
*'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta.

===Nominacije===
*'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar).
*'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za &quot;Zlato kolo&quot; za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].
*'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].
*'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP).
*'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta.
*'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]].

===Odlikovanje===
*'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.&lt;ref&gt;{{navedi splet
| title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}&lt;/ref&gt;

== Večna lestvica ==
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. 
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=52px|Uvrstitev
! scope=&quot;col&quot; width=135px|Lestvica
! scope=&quot;col&quot; width=80px|Točke
! scope=&quot;col&quot;|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.'''
| align=center|procyclingstats.com
| align=center|2156,2
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#EEDC82 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|'''5.'''
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|cyclingranking.com
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|47.130
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

== Opombe ==
{{opombe}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija).

{{Slovenski športnik leta}}
{{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>7b5vjy9tcvtrekk577ssr53t00axfnq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751580</id>
      <parentid>6751575</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:54:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Reprezentanca */</comment>
      <origin>6751580</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="130196" sha1="otrtuv2u4wayoo6s881pe0hz8svrvru" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name           = Tadej Pogačar
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| image_size     = 
| alt            = 
| caption        = 
| full_name      = Tadej Pogačar
| nickname       = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« 
| birth_name     = &lt;!-- if different --&gt;
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date     = 
| death_place    = 
| spouse         = 
| height         = 176 cm
|weight          = 66 kg
| currentteam    = {{ct|UAD}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = vsestranski specialist 
| amateuryears1  = 2008-2017
| amateurteam1   = {{ct|ROG|2008}}
| proyears1      = 2017–2018
| proteam1       = {{ct|ROG|2017}}
| proyears2      = 2019–
| proteam2       = {{ct|UAD|2019}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}&lt;/ref&gt;
| majorwins      = 
'''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]'''
:{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024)
:{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025)
'''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]'''
:{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025)
'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Franciji]]''' 
::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) 
::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025)
::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) 
::26 etapnih zmag (2020–2026) 
:'''[[Dirka po Italiji]]''' 
:: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]])
:: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]])
::6 etapnih zmag (2024) 
:'''[[Dirka po Španiji]]''' 
::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019)                                                                                                     
::6 etapnih zmag (2019, 2026) 
'''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]'''
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023)
:[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022)   
:[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024)    
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) 
:[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) 
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) 
'''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]'''  
:[[Milano–San Remo]] (2026) 
:[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026)                                                                               
:[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26)
:[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25)   
'''Ostale etapne dirke'''
:{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) 
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019)                                                                                                                                                                                                                                                             
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019)  
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020)                                                                   
:[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025)                                                                                                                                                                                                    
:[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023)                                 
'''Ostale enodnevne dirke'''
:[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026)
:[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024)
:[[Valonska puščica]] (2023, 2025)
:[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025)
:[[Amstel Gold Race]] (2023)
:[[Dirka po Emiliji]] (2024)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023)
:[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023)
'''Nagrade in lestvice'''
:[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026)
:[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025)
:[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025)
:[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025)
:[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025)
:[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25)
| medaltemplates =
{{MedalCountry|{{SLO}}}}
{{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}}
{{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}}
{{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}}
{{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}}
{{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}}
{{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}}
{{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}}
|image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}}

'''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}&lt;/ref&gt;{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;Kraj rojstva MMC&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}&lt;/ref&gt;}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. 

Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]].

Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40).

V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].&lt;ref name=&quot;Laureus 2025&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2026&quot;/&gt;

Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici).

Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki.

Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. 

Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998).

Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt; V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut.

Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). 

Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 270 tednov (in rekordnih 260 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]].

Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko.

S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck.

== Kariera ==

=== 2008–2016: Mlajše selekcije ===
Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega.

Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title=
Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; 

In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

=== 2017: ROG Ljubljana ===
Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo.

=== 2018: Ljubljana Gusto Xaurum ===
Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum.

Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. 

=== 2019: UAE Team Emirates ===
[[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]&lt;br&gt;na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title=
Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title=
Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]].

Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo  |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23.

Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt; v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium
|accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}&lt;/ref&gt; ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}&lt;/ref&gt;

===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru===
[[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]]
Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]].

Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji.

Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]].

===2021: Prva spomenika in drugič Tour===
[[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]]
Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na &quot;domači&quot; [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]].

Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. 

Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. 
 
Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]].

===2022: Strade Bianche, Lombardija===
Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. 

Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo.

[[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap.

Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]].

===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)===
[[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]]
Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje.

Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu.

[[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja.

V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21.

Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri.

===2024: Trojna krona, 2 spomenika ===
{{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}}
Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno.

Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri).

Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega).

Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru.

Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]].

Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal.

Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo.

Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]].

===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak ===
Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], &quot;maščeval&quot; za poraz na dirki Milano–San Remo. 

En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa.

Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in &quot;mrazu&quot;) na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke.

Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2025&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}&lt;/ref&gt;

Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno).

Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji.

Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]].

Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru.

Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela.

Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. 

Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela.

=== 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica ===
Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.&lt;ref&gt;{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}&lt;/ref&gt;

Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}&lt;/ref&gt;

Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}&lt;/ref&gt;

Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}&lt;/ref&gt;

20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Laureus 2026&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}&lt;/ref&gt;

26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat).

3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja.

21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]].

26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila.

Na svoji drugi Vuelti je začel izvrstno z etapno zmago na kronometru v Monaku, kjer živi. Kasneje je zmagal še dve etapi in nosil rdečo majico skupno vodilnega (7 etap), zeleno majico za najboljšega po točkah (6 etap) in modropikčasto majico za najboljšega na gorskih ciljih (4 etap). Žal je v 8. etapi (32 kilometrov pred ciljem) na ravnini, v pelotonu, pri hitrosti 60 km/h grdo padel preko kamna in se prvič v karieri resneje poškodoval ter odstopil.

==Pomembnejša tekmovanja==

=== Grand Tour ===
[[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na&lt;br&gt; dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:pink;&quot;  |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1903
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]'''
| style=&quot;background:yellow;&quot; |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]'''
| —
| —
| —
| —
| —
| — 
| [[Dirka po Španiji 2026|DNF]]
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:dodgerblue;&quot; |'''1'''
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| style=&quot;background:white; border:2px solid green;&quot; |'''1'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |'''3'''
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | &amp;nbsp;&amp;nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:yellow;&quot;|'''1'''
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| —
| —
| —
| 12
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1913
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| 18
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| DNF
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1905
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2017
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2018
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2019
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| 30
| 13
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |7
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |4
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1977
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1958
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1934
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1945
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| — 
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |10
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1907
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| 53
| style=&quot;background:#ddf;&quot;   |9
| DNS
| 12
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot;   |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| —
| — 
| — 
| — 
| — 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1893
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] 
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| DNF
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NH
| —
| DNF
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1996
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1931
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]]  
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 89
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; colspan=2 rowspan=2|NH
| 24
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| 29
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2010
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 	
| —
| —
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1909
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]  
| —
| —
| —
| —
| DNF
| style=&quot;background:#C0C0C0;&quot;|'''2'''
| style=&quot;background:#C0C0C0;&quot;|'''2'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]]
| —
| —
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2|NH
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1919
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]  
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;color:#ccc;&quot;|NR
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1906
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]]  
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; |NH
| bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']]
| bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']]
| —
| —
| —
| —
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=185px colspan=2| Olimpijske igre
! scope=&quot;col&quot; | 2017
! scope=&quot;col&quot; | 2018
! scope=&quot;col&quot; | 2019 
! scope=&quot;col&quot; | 2020
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1896
! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]]
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=4|Ni bilo
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=2|NH
| —
| style=&quot;color:#ccc;&quot; rowspan=2 colspan=2|NH
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1912
! scope=&quot;row&quot; | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]]
| —
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| 18
| 33
| 37
| 19
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |10
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| 21
| — 
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |4
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
| —
| — 
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| 12
| —
| —
| —
| —
| —
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2|Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2017
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2018
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2019
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2020
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |6
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |7
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot; |5
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1''' 
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
| —
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| —
| —
| —
|}

==Primerjava z Eddyjem Merckxom==

Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval &quot;novi kanibal&quot; in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar &quot;resnično&quot; na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom.

==Rezultati==
{{div col|colwidth=25em}}
;2015
: 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] 
;2016
: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak
: 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]]
::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah
::zmaga v eni etapi (št. 3) 
: 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors
: 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]]
: 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}}
: 3.mesto Montichiari - Roncone 
: 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] 
: 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo 
: 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi
;2017
: 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]]
: 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 
: 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]]
: 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]]
: 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] 
: 8.mesto [[GP Laguna]]
: 9.mesto [[GP Capodarco]]
: 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]]
: 10.mesto [[Giro del Belvedere]]
;2018
: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu
: Državno prvenstvo U23
::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]]
::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmaga v eni etapi (št. 3)
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]]
: 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] 
: 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru
: 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]]
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 4.mesto [[Trofej Poreč]]
: 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]]
: 5.mesto [[GP Laguna]]
: 7.mesto SP v cestni dirki do U-23
: 8.mesto [[Giro del Belvedere]]
;2019 &lt;small&gt;(8 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
:: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 6)
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 2)
: 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20)
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar
: 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]]
::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar
: 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]]
: 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]]
;2020 &lt;small&gt;(9 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]]
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 &amp; 20-kronometer)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal dve etapi (št.2 in 4)
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 5)
: 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]]
: 9.mesto [[Valonska puščica]]
;2021 &lt;small&gt;(13 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18)
: 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]]
::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 4)
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v eni etapi (št. 3)
: 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji
::zmagal v eni etapi (št. 2)
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: [[Olimpijske igre]]
:: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]])
: [[Državno prvenstvo]]
::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
: 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]]
::zmagal v eni etapi (št. 3)
: 3.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 4.mesto [[Milano–Torino]]
: 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo
: 7.mesto [[Strade Bianche]]
: 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
;2022 &lt;small&gt;(16 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6)
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7)
: 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]]
::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter
::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5)
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 1.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17)
::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10)
: 2.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 4.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 5.mesto [[Milano–San Remo]]
: 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo
: 10.mesto [[Skozi Flandrijo]]
;2023 &lt;small&gt;(17 zmag)&lt;/small&gt;
: [[Državno prvenstvo]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]]
::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]]
::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter
::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4)
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 1.mesto [[Amstel Gold Race]]
: 1.mesto [[Valonska puščica]]
: 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]]
: 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar
::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20)
: 2.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]])
: 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]]
: 3.mesto [[Coppa Sabatini]]
: 4.mesto [[Milano–San Remo]]
: 4.mesto [[Giro della Toscana]]
: 5.mesto [[Tri doline Vareseja]]
;2024 &lt;small&gt;(25 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]]
::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah
::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji
::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7)
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji 
::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20)
: 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] 
::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji 
::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21)
: 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]])
: 1.mesto [[Dirka po Emiliji]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 3.mesto [[Milano–San Remo]]
: 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]]
;2025 &lt;small&gt;(20 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7)
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Valonska puščica]]
: 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]]
::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7)
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] 
::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji 
::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13)
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]])
: 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]])
: 1.mesto [[Tri doline Vareseja]]
: 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]]
: 2.mesto [[Pariz–Roubaix]]
: 2.mesto [[Amstel Gold Race]]
: 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]]
: 3.mesto [[Milano–San Remo]]
: 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]])
;2026 &lt;small&gt;(22 zmag)&lt;/small&gt;
: 1.mesto [[Strade Bianche]]
: 1.mesto [[Milano–San Remo]]
: 1.mesto [[Dirka po Flandriji]]
: 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]]
: 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]]
::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah
::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5)
:1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]]
::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah
::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5)
:1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19)
:[[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6)
: 2.mesto [[Pariz–Roubaix]]
{{div col end}}

== Statistika ==

=== Etapne dirke ===
Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage.
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=160px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=107px| Skupno
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Po točkah
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Gorski cilji
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Mladi kolesar
! scope=&quot;col&quot; width=85px| Etapne zmage
! scope=&quot;col&quot; width=89px| Skupne zmage
|-
| colspan=7 align=center style=&quot;border-top-width:10px&quot;|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]]
| {{cjersey|pink}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(20 dni)&lt;/small&gt;
| —
| {{cjersey|blue}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(20 dni)&lt;/small&gt;
| —
| 6
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]]
| {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])&lt;/small&gt;
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])&lt;/small&gt;
| {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])&lt;/small&gt;
| {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])&lt;/small&gt;
| 26
| bgcolor=#F5F5F5|'''5'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;(7 dni)&lt;/small&gt;
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| —&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(7 dni)&lt;/small&gt;
| 6
| bgcolor=#F5F5F5| —
|- bgcolor=#E3DAC9 style=&quot;text-align:center;&quot;
|  align=center| '''Skupaj'''
| '''98 dni''' 
| '''9 dni'''
| '''64 dni'''
| '''82 dni'''
| '''38 etap'''
| '''6 zmag'''
|-
| colspan=7 align=center style=&quot;border-top-width:10px&quot;|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| {{cjersey|yellow}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|dark green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(3 dni)&lt;/small&gt;
| —
| {{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(7 dni)&lt;/small&gt;
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(8 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey violet.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(9 dni)&lt;/small&gt;
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''2'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(6 dni)&lt;/small&gt;
| —
| 4
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| — &lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey light blue.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(1 dan)&lt;/small&gt;
| 1
| bgcolor=#F5F5F5| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| [[File:Jersey yellow.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| [[File:Jersey orange.svg|20px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| —
| —
| 4
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| {{cjersey|Dauphine}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(4 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|dark green}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(3 dni)&lt;/small&gt;
| — &lt;br&gt;&lt;small&gt;(1 dan)&lt;/small&gt;
| —
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| {{cjersey|yellow}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| {{cjersey|blue}}&lt;br&gt;&lt;small&gt;(5 dni)&lt;/small&gt;
| — &lt;br&gt;&lt;small&gt;(2 dni)&lt;/small&gt;
| —
| 3
| bgcolor=#F5F5F5|'''1'''
|- bgcolor=#E3DAC9 style=&quot;text-align:center;&quot;
|  align=center| '''Skupaj'''
| '''33 dni''' 
| '''26 dni'''
| '''17 dni'''
| '''17 dni'''
| '''21 etap'''
| '''7 zmag'''
|}

=== Prestižne enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=69px|Uvrstitev
! scope=&quot;col&quot; width=185px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=89px|Tekmovanje
! scope=&quot;col&quot; width=182px|Leto 
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}}
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]])
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]]
| align=center rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] 
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kigali]] (2025)
|-
| align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
| align=center|[[Zürich]] (2024)
|-
| align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}}
| align=center|[[Glasgow]] (2023)
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}}
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] 
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Guilherand-Granges]] (2025)
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|'''1 x prvak'''
! scope=&quot;row&quot; rowspan=3 style=&quot;border-top-width:6px&quot;| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Radovljica]] (2023)
|-
| align=center rowspan=2|'''3 x prvak'''
| align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]]
| align=center|[[Ljubljana]] (2019)
|-
| align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) 
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot; rowspan=4|'''13 zmag'''
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| align=center rowspan=4 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| align=center|2023, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| align=center|2021, 2024, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025
|-
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot; rowspan=6|'''12 zmag'''
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| align=center rowspan=6 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|klasike]]
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022, 2024, 2025, 2026
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| align=center|2023
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| align=center|2023, 2025
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]]
| align=center|2022, 2024
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]]
| align=center|2024
|-
! scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| align=center|2022, 2025
|}

=== Izjemni dosežki ===
* edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored.
* na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber.
* prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored.
* v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat).
* osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat.
* edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat.
* edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke.
* Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored.
* edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke.
* z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]].
* 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini.
* eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu).
* je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]].
* eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]].
* kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu.
* sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]).
* eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah.
* šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]).
* edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. 
* osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026).
* prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]].
* prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]].
* in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki.
* šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]].

=== Ostalo ===
* 130 profesionalnih zmag 
* 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]]
* 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk 
* 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]
* 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]]
* 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]]
* rekordnih 267 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]]
* rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]]
* rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]
* rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]

== Profesionalne zmage (130) ==
V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Leto
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Zmaga
! scope=&quot;col&quot; width=250px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=100px| Opomba
! scope=&quot;col&quot; width=133px| Serija
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019
| align=center|1.
| align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve
| align=center|2. etapa
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|2.
| align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(2.HC)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|3.
| align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|4.
| align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|5.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|6.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 9. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|7.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 13. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|8.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]
| 20. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2020
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|9.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana 
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|10.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana 
| 4. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|11.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' 
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|12.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|13.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|14.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 9. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|15.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 15. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|16.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|17.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|18.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|3. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|19.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|20.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|21.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|22.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| 3. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|23.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|24.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|2. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|25.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|26.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 5. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|27.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|28.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]
| 18. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|29.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|30.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|31.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|4. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|32.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|33.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|34.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|35.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|36.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|37.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|38.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|3. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|39.
| align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]
| align=center|5. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|40.
| align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|41.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|42.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|43.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]]
| 17. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|44.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|45.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|46.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|47.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot; bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI Europe Tour &lt;small&gt;(1.1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|48.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 1. etapa 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|49.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 2. etapa
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|50.
| align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía
| 4. etapa 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|51.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|52.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|53.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 7. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|54.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]]
| 8. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|55.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|56.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|57.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|58.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|59.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|60.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|61.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|62.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|63.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|64.
| align=left bgcolor=#FFFDD0 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Enodnevna
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|65.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|66.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 3. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|67.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|68.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|69.
| align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|70.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|71.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|72.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 7. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|73.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 8. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|74.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 15. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|75.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 16. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|76.
| align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]
| 20. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|77.
| align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]'''
| '''Skupno''' 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|78.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|79.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 14. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|80.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 15. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|81.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|82.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 20. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|83.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]
| 21. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|84.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|85.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|86.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|87.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] 
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|88.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|89.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|3. etapa
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|90.
| align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|91.
| align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center&quot;|92.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|93.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|94.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| Enodnevna
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|95.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|96.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|97.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 6. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|98.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]]
| 7. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|99.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|100.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|101.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]
| 7. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|102.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]
| 12. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|103.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]
| 13. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|104.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|105.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|106.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] 
| Enodnevna 
| align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|107
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]]
| Enodnevna 
| align=left|UCI ProSeries &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|108.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|109.
| bgcolor=#FFFDD0 align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot; align=center|Enodnevna
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|110.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|111.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|112.
| align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]]
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(1)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|113.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|114.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 2. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|115.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 4. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|116.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|117.
| align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|118.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| 1. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|119.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| 4. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|120.
| align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| 5. etapa
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|121.
| align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|122.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 3. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|123.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|124.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 10. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|125.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 14. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|126.
| align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]
| 19. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|127.
| align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]'''
| '''Skupno'''
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|128.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
| 1. etapa (ITT)
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|129.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
| 4. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center|130.
| align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
| 6. etapa 
| align=left|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|}

==Odlikovanja in nagrade==
Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati:

===Nagrade===
*'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno &quot;Zlato kolo&quot; za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Zlato kolo 2025&quot;/&gt;
*'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; 
*'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].&lt;ref name=&quot;Zlato kolo 2025&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala &quot;[[Večeru zvezd]]&quot; podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]].
*'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]].
*'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta.

===Nominacije===
*'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar).
*'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za &quot;Zlato kolo&quot; za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].
*'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].
*'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP).
*'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta.
*'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]].

===Odlikovanje===
*'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.&lt;ref&gt;{{navedi splet
| title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}&lt;/ref&gt;

== Večna lestvica ==
Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. 
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=52px|Uvrstitev
! scope=&quot;col&quot; width=135px|Lestvica
! scope=&quot;col&quot; width=80px|Točke
! scope=&quot;col&quot;|
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.'''
| align=center|procyclingstats.com
| align=center|2156,2
| &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#EEDC82 style=&quot;border-top-width:3px&quot;|'''5.'''
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|cyclingranking.com
| align=center style=&quot;border-top-width:3px&quot;|47.130
| style=&quot;border-top-width:3px&quot;|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
|}

== Opombe ==
{{opombe}}

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija).
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija).

{{Slovenski športnik leta}}
{{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>otrtuv2u4wayoo6s881pe0hz8svrvru</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Podedovano zlo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>467362</id>
    <revision>
      <id>6751893</id>
      <parentid>6326163</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:13:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751893</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1756" sha1="p9r06v3tehjwmz7j20vt3qpgqy4yqy6" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Podedovano zlo
| image=Hereditary Poster.png
| caption=Plakat
| director       = [[Ari Aster]]
| producer       = {{Plainlist|
* Kevin Frakes
* [[Lars Knudsen]]
* Buddy Patrick
}}
| writer         = Ari Aster
| starring       = {{Plainlist|
* [[Toni Collette]]
* [[Alex Wolff]]
* [[Milly Shapiro]]
* [[Ann Dowd]]
* [[Gabriel Byrne]]
}}
| music          = [[Colin Stetson]]
| cinematography = Pawel Pogorzelski
| editing        = {{Plainlist|
* [[Jennifer Lame]]
* Lucian Johnston
}}
| studio         = {{Plainlist|
* [[A24 (podjetje)|A24]]
* [[PalmStar Media]]
* Finch Entertainment
* Windy Hill Pictures
}}
| distributor    = A24
| released       = 21. januar 2018
| runtime        = 127 minut
| country        = {{zastava|ZDA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 10 milijonov [[ameriški dolar|USD]]
| gross          = 79,3 milijona USD
}}

'''''Podedovano zlo''''' (izviren angleški naslov: ''Hereditary'') je ameriška nadnaravna psihološka [[Grozljivka|grozljiva]] [[Dramski film|drama]] iz leta 2018. Gre za režijski prvenec [[Ari Aster|Arija Asterja]], ki je napisal tudi scenarij.

Zgodba spremlja žalujočo družino, ki jo po smrti njihove skrivnostne babice mučijo nenavadni pojavi.

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{film-stub}}

[[Kategorija:Ameriške grozljivke]]
[[Kategorija:Nadnaravne grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi o demonih]]
[[Kategorija:Filmi o kultih]]
[[Kategorija:Filmi o disfunkcionalni družini]]
[[Kategorija:Filmi o smrti]]
[[Kategorija:Filmi o čarovništvu]]
[[Kategorija:Filmi o žalovanju]]
[[Kategorija:Režijski prvenci]]
[[Kategorija:Filmi A24]]
[[Kategorija:Filmi leta 2018]]
[[Kategorija:Filmi o duševnih motnjah]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>p9r06v3tehjwmz7j20vt3qpgqy4yqy6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ječanje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>467365</id>
    <revision>
      <id>6751894</id>
      <parentid>6321411</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:13:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751894</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2124" sha1="sjoer5brglgg4wlln753o8dx9tmd2it" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Ječanje
| image= The Wailing (film).png
| caption=Plakat
| director       = [[Na Hong-jin]]
| producer       = {{plainlist|
*Suh Dong-hyun
*Kim Ho-sung
}}
| writer         = Na Hong-jin
| starring       = [[Kwak Do-won]] &lt;br&gt; [[Hwang Jung-min]] &lt;br&gt; [[Chun Woo-hee]]
| music          = Jang Young-gyu&lt;br&gt;[[Dalpalan]]
| cinematography = Hong Kyung-pyo
| editing        = Kim Sun-min
| studio         = Side Mirror&lt;br /&gt;Fox International Production Korea
| distributor    = [[20th Century Fox|20th Century Fox Korea]]
| released       = 12. maj 2016
| runtime        = 156 minut
| country        = {{zastava|Južna Koreja}}
| language       = [[korejščina]]&lt;br /&gt;[[japonščina]]
| budget         = 8.000.000 [[ameriški dolar|USD]]
| gross          = 51.300.000 USD
}}

'''''Ječanje''''' (v izvirniku [[Korejščina|korejsko]] ''곡성'') je južnokorejska nadnaravna psihološka [[grozljivka]] iz leta 2016, delo režiserja [[Na Hong-jin|Na Hong-jina]]. Zgodba govori o policistu, ki v odročni južnokorejski vasici preiskuje skrivnostne umore in bolezni.

Film je bil tako kritiški kot komercialni uspeh.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Hughes |first1=David |title=The Wailing |url=https://www.empireonline.com/movies/reviews/wailing-review/ |website=Empire |access-date=20 December 2019 |language=en |date=21 November 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Abrams |first1=Simon |title=The Wailing movie review &amp; film summary (2016) |url=https://www.rogerebert.com/reviews/the-wailing-2016 |website=rogerebert.com |access-date=20 December 2019 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The Wailing (2016) |url=https://letterboxd.com/film/the-wailing/ |website=Letterboxed |access-date=20 December 2019 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{film-stub}}

[[Kategorija:Južnokorejski filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 2016]]
[[Kategorija:Nadnaravne grozljivke]]
[[Kategorija:Psihološke grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi o demonih]]
[[Kategorija:Filmi 20th Century Fox]]
[[Kategorija:Misteriozni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>sjoer5brglgg4wlln753o8dx9tmd2it</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Annie Hall</title>
    <ns>0</ns>
    <id>470596</id>
    <revision>
      <id>6751991</id>
      <parentid>6525156</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:17:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751991</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6058" sha1="1h54r3dkyw09lkhgfkwv56iqf4ozjvc" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Annie Hall
| image          = 
| caption        = 
| border         = yes
| alt            =
| director       = [[Woody Allen]]
| producer       = [[Charles H. Joffe]]
| writer         = Woody Allen&lt;br&gt;[[Marshall Brickman]]
| starring       = {{plain list|
* Woody Allen
* [[Diane Keaton]]
* [[Tony Roberts (igralec)|Tony Roberts]]
* [[Carol Kane]]
* [[Paul Simon]]
* [[Janet Margolin]]
* [[Shelley Duvall]]
* [[Christopher Walken]]
* [[Colleen Dewhurst]]
}}
| cinematography = [[Gordon Willis]]
| editing        = [[Ralph Rosenblum]]
| distributor    = [[United Artists]]
| released       = 20. april 1977
| runtime        = 93 minut
| country        = ZDA
| language       = angleščina
| budget         = 4 milijona $
| gross          = 38,3 milijona $&lt;ref name=&quot;boxoffice&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=anniehall.htm|website=[[Box Office Mojo]]|title=Annie Hall, Box Office Information|accessdate=January 29, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120113050031/http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=anniehall.htm|archive-date=January 13, 2012|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Annie Hall''''' je ameriški [[romantično komični film]] iz leta 1977, ki ga je režiral [[Woody Allen]]. Scenarij sta napisala [[Marshall Brickman]] in Allen, produciral ga je Allenov manager [[Charles H. Joffe]]. Alvy Singer, ki ga je upodobil Allen, poskuša najti razloge za neuspeh svojega razmerja z glavno žensko vlogo, ki jo je odigrala [[Diane Keaton]], napisana je bila posebej zanjo. 

Glavno snemanje se je pričelo 19. maja 1976 v južnem predelu [[Long Island]]a in trajalo z več presledki deset mesecev. Allen je končni izdelek, pri katerem je prvič sodeloval z direktorjem fotografije [[Gordon Willis|Gordonom Willisom]], označil za »pomembno prelomnico«,&lt;ref name=&quot;Björkman75&quot;&gt;{{harvnb|Björkman|1995|p=75}}&lt;/ref&gt; ki je v nasprotju z njegovimi dotedanjimi farsami in komedijami prinesla višji nivo resnosti. Akademiki so poudarili nasprotje [[New York]]a in [[Los Angeles]]a kot stereotip za razlike med spoloma v [[spolnost]]i, prikazu [[Judovska identiteta|Judovske identitete]] ter elementov [[psihoanaliza|psihoanalize]] in [[moderna umetnost|modernizma]].

Film ''Annie Hall'' je bil premierno prikazan marca 1977 na [[Losangeleški filmski festival|Losangeleškem filmskem festivalu]], uradno pa je izšel 20. aprila 1977. Požel je številne nagrade, tudi [[Oskar za najboljši film|Oskarja za najboljši film]] ter [[oskar (filmska nagrada)|oskar]]je za najboljšo režijo, scenarij in glavno žensko vlogo. Ob tem je bil nagrajen tudi z nagradama [[BAFTA]] in [[Zlati globus]]. V Severni Ameriki je prinesel dohodek 38.251.425 $, s čimer je četrti najdonosnejši Allenov film.

Na lestvi stotih najboljših ameriških filmov ''[[AFI's 100 Years...100 Movies]]'' je uvrščen na 31. mesto, na lestvici stotih najboljših ameriških komičnih filmov ''[[AFI's 100 Years...100 Laughs]]'' na četrto mesto, na Bravovi lestvi stotih najbolj smešnih filmov pa na 28. mesto. Filmski kritik [[Roger Ebert]] ga je označil za »najljubši Allenov film za skoraj vsakega«.&lt;ref name=&quot;ebert&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20020512/REVIEWS08/205120301/1023 |date=May 12, 2002 |title=Great Movies: Annie Hall |first=Roger |last=Ebert |authorlink=Roger Ebert |work=The Chicago Sun-Times |accessdate=January 23, 2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20061230002344/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20020512%2FREVIEWS08%2F205120301%2F1023 |archivedate=December 30, 2006 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Združenje ameriških filmskih in TV scenaristov]] ga je na lestvici stotih najbolj smešnih scenarijev uvrstilo na prvo mesto.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first=Dave |last=McNary |title='Annie Hall' Named Funniest Screenplay by WGA Members |url=https://variety.com/2015/film/news/annie-hall-funniest-screenplay-writers-guild-1201639002/ |work=[[Variety (magazine)|Variety]] |date=November 11, 2015 |access-date=December 9, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171222103723/http://variety.com/2015/film/news/annie-hall-funniest-screenplay-writers-guild-1201639002/ |archive-date=December 22, 2017 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Leta 1992 ga je ameriška [[Kongresna knjižnica]] izbrala za ohranitev v okviru [[Narodni filmski register|Narodnega filmskega registra]] zaradi njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«.&lt;ref name=&quot;National Film Registry&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.loc.gov/film/titles.html|title=The National Film Registry List|accessdate=July 18, 2012|agency=National Film Preservation Board|work=Library of Congress|archive-url=https://web.archive.org/web/20080829144902/http://www.loc.gov/film/titles.html|archive-date=August 29, 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Vloge ==
{{Div col}}
* [[Woody Allen]] kot Alvy Singer
* [[Diane Keaton]] kot Annie Hall
* [[Tony Roberts (igralec)|Tony Roberts]] kot Rob
* [[Carol Kane]] kot Allison Portchnik
* [[Paul Simon]] kot Tony Lacey
* [[Janet Margolin]] kot Robin
* [[Shelley Duvall]] kot Pam
* [[Christopher Walken]] kot Duane Hall
* [[Colleen Dewhurst]] kot ga. Hall
* [[Donald Symington]] kot g. Hall
* [[Joan Newman]] kot ga. Singer
* [[Marshall McLuhan]]
* [[Mordecai Lawner]] kot Alvyjev oče
{{Div col end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Woody Allen}}
{{Academy Award Best Picture}}
{{BAFTA Best Film}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Woodyja Allena]]
[[Kategorija:Filmi leta 1977]]
[[Kategorija:Ameriški romantično komično-dramski filmi]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši film]]
[[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]]
[[Kategorija:Filmi United Artists]]
[[Kategorija:Filmi o parih]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Los Angeles]]
[[Kategorija:Filmi o Judih in judovstvu]]
[[Kategorija:Samorefleksivni filmi]]
[[Kategorija:Filmi à clef]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>1h54r3dkyw09lkhgfkwv56iqf4ozjvc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ubila bom Billa 1</title>
    <ns>0</ns>
    <id>471929</id>
    <revision>
      <id>6751992</id>
      <parentid>6618820</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:17:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751992</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4271" sha1="h1txk1l25e2yrzcdwxlo2f0p8wn5j20" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Ubila bom Billa 1
| image          = 
| caption        = 
| director       = [[Quentin Tarantino]]
| producer       = [[Lawrence Bender]]
| writer         = Quentin Tarantino
| starring       = {{plainlist|
* [[Uma Thurman]]
* [[Lucy Liu]]
* [[Vivica A. Fox]]
* [[Michael Madsen]]
* [[Daryl Hannah]]
* [[David Carradine]]
* [[Sonny Chiba]]
* [[Julie Dreyfus]]
* [[Čiaki Kurijama]]
* [[Gordon Liu]]
* [[Michael Parks]]
}}
| music          = [[The RZA]]
| cinematography = [[Robert Richardson (snemalec)|Robert Richardson]]
| editing        = [[Sally Menke]]
| studio         = [[A Band Apart]]
| distributor    = [[Miramax]]
| released       = 19. oktober 2003
| runtime        = 111 minut
| country        = ZDA&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.afi.com/members//catalog/DetailView.aspx?s=&amp;Movie=62793|title=Kill Bill -- Vol. 1|work=[[American Film Institute]]|accessdate=December 4, 2016}}&lt;/ref&gt;
| language       = angleščina&lt;br /&gt;japonščina&lt;br /&gt;francoščina
| budget         = 30 milijonov $&lt;ref name=&quot;Bomvol1&quot;&gt;{{navedi splet |title=Kill Bill Vol. 1 (2003) |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=killbill.htm |publisher=[[Box Office Mojo]] |accessdate=June 29, 2011}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 180,9 milijona $&lt;ref name=&quot;Bomvol1&quot; /&gt;
}}
'''''Ubila bom Billa 1''''' ({{jezik-en|Kill Bill: Volume 1}}) je ameriški [[filmi o borilnih veščinah|film o borilnih veščinah]] iz leta 2003, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Quentin Tarantino]]. V glavni vlogi nastopa [[Uma Thurman]] kot nevesta, ki napove maščevanje ekipi morilcev ([[Lucy Liu]], [[Michael Madsen]], [[Daryl Hannah]] in [[Vivica A. Fox]]) in njihovem vodji Billu ([[David Carradine]]) po tem, ko so jo poskušali z nerojenim otrokom ubiti. Zgodba je postavljena v [[Tokio]], kjer se bori z [[jakuza]]mi.

Tarantino si je film zamislil kot poklon kinematografiji [[grindhouse]], [[filmi o borilnih veščinah|filmom o borilnih veščinah]], [[samurajski film|samurajskim filmom]], filmom [[blaxploitation]] in [[špageti vestern]]om. Vsebuje tudi [[animacija|animacijo]] japonskega studia [[Production I.G]]. To je prvi od dveh filmov v seriji ''Ubila bom Billa'', ki sta bila posneta v enotni produkciji in mišljena kot en film, toda zaradi trajanja več kot štirih ur so ga razdelili na dva dela.&lt;ref name=&quot;Snyder&quot;&gt;{{cite journal |last=Snyder|first=Gabriel|url=http://www.variety.com/article/VR1117889372|title=Double 'Kill' bill|journal=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=July 15, 2003}}&lt;/ref&gt; Prvi del je z več kot 180 milijoni USD prihodka postal najdonosnejši Tarantinov film do tedaj in bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v petih kategorijah, tudi za najboljšo igralko (Thurman). Leto za prvim je izšel še drugi del [[Ubila bom Billa 2]]. 

== Vloge ==
* [[Uma Thurman]] kot nevesta
* [[Lucy Liu]] kot O-Ren Išii
* [[David Carradine]] kot Bill
* [[Vivica A. Fox]] kot Vernita Green
* [[Michael Madsen]] kot Budd
* [[Daryl Hannah]] kot Elle Driver
* [[Julie Dreyfus]] kot Sofie Fatale
* [[Sonny Chiba]] kot Hattori Hanzo
* [[Čiaki Kurijama]] kot Gogo Jubari
* [[Gordon Liu]] kot Johnny Mo
* [[Michael Bowen (igralec)|Michael Bowen]] kot Buck
* [[Jun Kunimura]] kot šef Tanaka
* [[Kendži Ohba]] kot Širo
* [[James Parks (igralec)|James Parks]] kot Edgar McGraw
* [[Jonathan Loughran]] as Buckova stranka
* Juki Kazamacuri as lastnica House of Blue Leaves
* [[Sakiči Sato]] kot Charlie Brown
* Ambrosia Kelley kot Nikki Bell
* [[The 5.6.7.8's]] (Sačiko Fudži, Jošiko Jamaguči in Ronnie Jošiko Fudžijama) kot oni sami

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Quentin Tarantino}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Quentina Tarantina]]
[[Kategorija:Filmi leta 2003]]
[[Kategorija:Ameriški akcijski filmi]]
[[Kategorija:Kung fu filmi]]
[[Kategorija:Filmi o posilstvu in maščevanju]]
[[Kategorija:Feministični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o jakuzah]]
[[Kategorija:Samurajski filmi]]
[[Kategorija:Crossover filmi]]
[[Kategorija:Filmi z nelinearno naracijo]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Tokio]]
[[Kategorija:Filmi Miramax Films]]
[[Kategorija:Filmi A Band Apart]]
[[Kategorija:Filmi o skrivnih družbah]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>h1txk1l25e2yrzcdwxlo2f0p8wn5j20</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Psiho (film, 1960)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>471992</id>
    <revision>
      <id>6751949</id>
      <parentid>6543930</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:53:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o matricidu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751949</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6687" sha1="jt2td5yydk0xfqefr6q3cazvnxsi69c" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Psiho
| image          = Psycho (1960) theatrical poster.jpg
| caption        = Filmi plakat [[Macario Gómez Quibus|Macaria Gómeza Quibusa]]&lt;ref name=elpc&gt;{{navedi novice|title=Muere Mac, el mítico cartelista de 'Doctor Zhivago' y 'Psicosis' |url=https://www.elperiodico.com/es/ocio-y-cultura/20180721/muere-mac-macario-gomez-cartelista-doctor-zhivago-quo-vadis-6955323 |work=[[El Periódico de Catalunya]] |date=July 21, 2018 |accessdate=August 18, 2018 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20180727181224/https://www.elperiodico.com/es/ocio-y-cultura/20180721/muere-mac-macario-gomez-cartelista-doctor-zhivago-quo-vadis-6955323 |archivedate=July 27, 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| director       = [[Alfred Hitchcock]]
| producer       = Alfred Hitchcock
| screenplay     = [[Joseph Stefano]]
| based on       = {{Based on|''[[Psiho (roman)|Psiho]]''|[[Robert Bloch]]}}
| starring       = {{Plain list|
* [[Anthony Perkins]]
* [[Vera Miles]]
* [[John Gavin]]
* [[Martin Balsam]]
* [[John McIntire]]
* [[Janet Leigh]]
}}
| music          = [[Bernard Herrmann]]
| cinematography = [[John L. Russell (snemalec)|John L. Russell]]
| editing        = [[George Tomasini]]
| studio         = Shamley Productions
| distributor    = [[Paramount Pictures]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Psycho (1960): Notes|url=http://www.tcm.com/tcmdb/title/24944/Psycho/notes.html|website=tcm.com|publisher=Turner Classic Movies|accessdate=April 25, 2017}}&lt;/ref&gt;
| released       = 16. junij 1960
| runtime        = 109 minut
| country        = ZDA&lt;ref name=&quot;BFI&quot;&gt;{{navedi splet |title=Psycho (1960) |url=http://explore.bfi.org.uk/4ce2b6b39fc24 |publisher=[[British Film Institute]] |accessdate=December 30, 2014 |archive-date=2015-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150116084156/http://explore.bfi.org.uk/4ce2b6b39fc24 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| language       = angleščina
| budget         = 806.947 USD&lt;ref name=&quot;Mojo&quot;&gt;{{navedi splet |title=Psycho (1960) |url=https://boxofficemojo.com/movies/?id=psycho.htm|website=[[Box Office Mojo]] |accessdate=October 20, 2014}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 50 milijonov USD&lt;ref name=&quot;Nixon&quot;&gt;{{navedi splet |last=Nixon |first=Rob |title=The Critics' Corner: PSYCHO |url=http://www.tcm.com/this-month/article/191165%7c0/Critics-Corner-Psycho.html |publisher=[[Turner Classic Movies]] |accessdate=December 30, 2014}}&lt;/ref&gt;
}}

'''''Psiho''''' ({{jezik-en|Psycho}}) je ameriška [[psihološka grozljivka]] iz leta 1960, ki jo je režiral in produciral [[Alfred Hitchcock]]. Zgodba temelji na ''[[Psiho (roman)|istoimenskem romanu]]'' [[Robert Bloch|Roberta Blocha]] iz leta 1959, scenarij je napisal [[Joseph Stefano]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Anthony Perkins]], [[Janet Leigh]], [[John Gavin]], [[Vera Miles]] in [[Martin Balsam]]. Zgodba se osredotoči na zaplet med tajnico Marion Crane (Leigh), ki se znajde v odmaknjenem motelu po kraji denarja svojemu delodajalcu, in upravnikom motela Normanom Batesom (Perkins) ter posledicam.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.tcm.com/tcmdb/title/24944/Psycho/full-synopsis.html|title=Psycho (1960) - Full Synopsis - TCM.com|website=Turner Classic Movies|language=en|access-date=June 16, 2018}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Psycho Theatrical Trailer (1960).webm|thumb|right|250px|Napovednik za film]]
Film je pomenil odmik od predhodnega Hitchcockovega filma ''[[Sever-severozahod]]'', kajti posnet je bil z manjšim proračunom, v črno-beli tehniki in s televizijsko ekipo. Prvotno je dobil mešane ocene kritikov, toda velik uspeh v kinematografih je vplival tudi na ocene kritikov. Film je bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v štirih kategorijah, tudi za najboljšo stransko žensko vlogo (Leigh) in najboljšo režijo (Hitchcock). Sodobni kritiki ga uvrščajo med najboljše Hitchcockove filme, [[Ameriški filmski inštitut]] ga je na lestvici stotih najboljših ameriških filmov [[AFI's 100 Years...100 Movies]] uvrstil na 18. oz. 14 mesto na posodobljeni lestvici. Tudi mednarodni filmski kritiki in učenjaki so film označili za prelomno delo v kinematografiji, pogosto ga uvrščajo med najboljše filme vseh časov. V ameriških filmih je postavil nove smernice sprejemljivosti prikaza nasilja, deviantnega vedenja in spolnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://rottentomatoes.com/m/psycho/|title=''Psycho'' reviews|accessdate=April 17, 2010|website=[[Rotten Tomatoes]]}}&lt;/ref&gt; Velja za najzgodnejši primer filmov iz žanra [[slasher]].

Po Hitchcockovi smrti leta 1980 je [[Universal Studios]] začel s produkcijo treh [[Psiho (franšiza)|nadaljevanj]], [[Psiho (film, 1998)|remaka]], [[Bates Motel (film)|televizijskega spin-offa]] in [[Bates Motel (televizijska serija)|televizijske serije o predzgodbi]]. Leta 1992 ga je ameriška [[Kongresna knjižnica]] izbrala za ohranitev v okviru [[Narodni filmski register|Narodnega filmskega registra]] zavoljo njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«.

== Vloge ==
* [[Anthony Perkins]] kot Norman Bates
* [[Janet Leigh]] kot Marion Crane
* [[Vera Miles]] kot Lila Crane
* [[John Gavin]] kot Sam Loomis
* [[Martin Balsam]] kot privatni preiskovalec Milton Arbogast
* [[John McIntire]] kot pomočnik šerfia Al Chambers
* [[Simon Oakland]] kot dr. Fred Richman
* [[Frank Albertson]] kot Tom Cassidy
* [[Pat Hitchcock]] kot Caroline
* [[Vaughn Taylor (igralec)|Vaughn Taylor]] kot George Lowery
* [[Lurene Tuttle]] kot ga. Chambers
* [[John Anderson (igralec)|John Anderson]] kot California Charlie
* [[Mort Mills]] kot cestni policist
* [[Francis De Sales (igralec)|Francis De Sales]] kot tožilec Alan Deats
* [[George Eldredge]] kot šef policije James Mitchell
* [[Robert Osborne]] kot policist
* [[Ted Knight]] kot policist

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Alfred Hitchcock}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Alfreda Hitchcocka]]
[[Kategorija:Filmi leta 1960]]
[[Kategorija:Ameriški črno-beli filmi]]
[[Kategorija:Ameriške grozljivke]]
[[Kategorija:Psihološke grozljivke]]
[[Kategorija:Psihološki trilerji]]
[[Kategorija:Ameriški misteriozni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o serijskih morilcih]]
[[Kategorija:Slasher filmi]]
[[Kategorija:Filmi o psihopatih]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]]
[[Kategorija:Filmi Universal Studios]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Phoenix]]
[[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]]
[[Kategorija:Filmi à clef]]
[[Kategorija:Filmi o navzkrižnem oblačenju]]
[[Kategorija:Filmi o spolni represiji]]
[[Kategorija:Filmi o odnosu matere in sina]]
[[Kategorija:Filmi o disociativni motnji identitete]]
[[Kategorija:Filmi o matricidu]]</text>
      <sha1>jt2td5yydk0xfqefr6q3cazvnxsi69c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rebeka (film, 1940)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>474305</id>
    <revision>
      <id>6751860</id>
      <parentid>6347436</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:00:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Gotski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751860</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4952" sha1="o821y7ydhhnyncu3tu2yggx9xqofcra" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
|name           = Rebeka
|image          = Rebecca (1939 poster).jpeg
|caption        = filmski plakat
|director       = [[Alfred Hitchcock]]
|producer       = [[David O. Selznick]]
|screenplay     = [[Robert E. Sherwood]]&lt;br /&gt;[[Joan Harrison (scenaristka)|Joan Harrison]]&lt;br /&gt;'''priredba:'''&lt;br /&gt;[[Philip MacDonald]]&lt;br /&gt;[[Michael Hogan (scenarist)|Michael Hogan]]
|based on       = {{based on|''[[Rebeka (roman)|Rebeka]]''|[[Daphne du Maurier]]}}
|starring       = [[Laurence Olivier]]&lt;br /&gt;[[Joan Fontaine]]
|music          = [[Franz Waxman]]
|cinematography = [[George Barnes (snemalec)|George Barnes]]
|editing        = W. Donn Hayes
|studio         = [[Selznick International Pictures]]
|distributor    = [[United Artists]]
|released       = 21. marec 1940
|runtime        = 130 minut
|country        = ZDA
|language       = angleščina
|budget         = 1.288.000 USD&lt;ref name=&quot;numbers&quot;&gt;[http://www.the-numbers.com/movies/1940/0RBCC.php Box Office Information for ''Rebecca''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130928012839/http://www.the-numbers.com/movies/1940/0RBCC.php |date=2013-09-28 }}. The Numbers. Retrieved January 30, 2013.&lt;/ref&gt; ($23 million in 2019 dollars)
|gross          = $6 milijonov USD&lt;ref name=&quot;numbers&quot;/&gt;
}}

'''''Rebeka''''' ({{jezik-en|Rebecca}}) je ameriški [[romantični film|romantični]] [[psihološki triler]] iz leta 1940, ki ga je režiral [[Alfred Hitchcock]]. To je bil zanj prvi ameriški projekt in prvi film s producentom [[David O. Selznick|Davidom O. Selznickom]]. Scenarij sta napisala [[Robert E. Sherwood]] in [[Joan Harrison (scenaristka)|Joan Harrison]], priredbo pa [[Philip MacDonald]] in [[Michael Hogan (scenarist)|Michael Hogan]], in [[ekranizacija|temelji]] na [[Rebeka (roman)|istoimenskem romanu]] [[Daphne du Maurier]] iz leta 1938. V glavnih vlogah nastopata [[Laurence Olivier]] kot malodušen aristokratski vdovec Maxim de Winter in [[Joan Fontaine]] kot mladenka, ki postane njegova druga žena, v stranskih vlogah pa [[Judith Anderson]], [[George Sanders]] in [[Gladys Cooper]]. Film je [[gotska fikcija|gotska zgodba]], posneta v [[črno-beli film|črno-beli tehniki]]. Maximova prva žena Rebeka, ki je že umrla in njena podoba ni nikoli prikazana, je vseeno stalno prisotna preko svojega slovesa in spominov v življenjih Maxima, njegove nove žene in gospodinje Danvers.

Film je bil premierno prikazan 21. marca 1940 v [[Miami]]ju in 12. aprila drugod po ZDA. Izkazal se je za finančno uspešnega in je naletel na dobre ocene kritikov. Na [[13. podelitev oskarjev|13. podelitvi]] je bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v za to leto rekordnih enajstih kategorijah, osvojil pa nagradi za [[Oskar za najboljši film|najboljši film]] in fotografijo. To je edini Hitchcockov oskar za najboljši film v dolgi karieri. [[Ameriški filmski inštitut]] ga je leta 2001 uvrstil na 80. mesto [[AFI's 100 Years...100 Thrills|stotih najboljših ameriških trilerjev]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|last= |first= |title=AFI's 100 Years...100 Thrills |url=http://www.afi.com/Docs/100Years/thrills100.pdf |publisher=[[American Film Institute]] |date=2002 |accessdate=August 22, 2016}}&lt;/ref&gt; Leta 2018 ga je ameriška [[Kongresna knjižnica]] izbrala za ohranitev v okviru [[Narodni filmski register|Narodnega filmskega registra]] zavoljo njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«.

== Vloge ==
* [[Joan Fontaine]] kot druga ga. de Winter
* [[Laurence Olivier]] kot George Fortescue Maximilian »Maxim« de Winter
* [[Judith Anderson]] kot ga. Danvers
* [[George Sanders]] kot Jack Favell
* [[Reginald Denny (igralec)|Reginald Denny]] kot Frank Crawley
* [[Gladys Cooper]] kot Beatrice Lacy
* [[C. Aubrey Smith]] kot Colonel Julyan
* [[Nigel Bruce]] kot Major Giles Lacy
* [[Florence Bates]] kot ga. Edythe Van Hopper
* [[Edward Fielding]] kot Frith
* [[Melville Cooper]] kot mrliški oglednik
* [[Leo G. Carroll]] kot dr. Baker
* [[Leonard Carey]] kot Ben
* [[Lumsden Hare]] kot g. Tabbs
* [[Forrester Harvey]] kot Chalcroft
* Philip Winter kot Robert

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Alfred Hitchcock}}
{{Academy Award Best Picture}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Alfreda Hitchcocka]]
[[Kategorija:Filmi leta 1940]]
[[Kategorija:Ameriški črno-beli filmi]]
[[Kategorija:Ameriški romantično dramski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški kriminalni filmski trilerji]]
[[Kategorija:Psihološki trilerji]]
[[Kategorija:Ameriški misteriozni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o vdovstvu]]
[[Kategorija:Filmi o ponovni poroki]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v podeželsko hišo]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši film]]
[[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]]
[[Kategorija:Filmi United Artists]]
[[Kategorija:Filmi Selznick International Pictures]]
[[Kategorija:Filmi o spolni represiji]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]</text>
      <sha1>o821y7ydhhnyncu3tu2yggx9xqofcra</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Barva škrlata</title>
    <ns>0</ns>
    <id>474359</id>
    <revision>
      <id>6751862</id>
      <parentid>6347440</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:00:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Gotski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751862</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5947" sha1="by7wne6vvqehhtpecdtxh2it3o02j7p" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = The Color Purple
| image          = 
| caption        = 
| director       = [[Steven Spielberg]]
| producer       = {{Plainlist|
* Steven Spielberg
* [[Kathleen Kennedy (producentka)|Kathleen Kennedy]]
* [[Frank Marshall (producent)|Frank Marshall]]
* [[Quincy Jones]]
}}
| screenplay     = [[Menno Meyjes]]
| based on       = {{Based on|''[[Nekaj vijoličastega]]''|[[Alice Walker]]}}
| starring       = {{Plainlist|&lt;!--Per Poster Block--&gt;
* [[Danny Glover]]
* [[Adolph Caesar]]
* [[Margaret Avery]]
* [[Rae Dawn Chong]]
* [[Whoopi Goldberg]]
}}
| music          = Quincy Jones
| cinematography = [[Allen Daviau]]
| editing        = [[Michael Kahn (filmski montažer)|Michael Kahn]]
| studio         = [[Amblin Entertainment]]
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures|Warner Bros.]]
| released       = 18. december 1985
| runtime        = 153 minut&lt;!--Theatrical runtime: 153:38--&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://bbfc.co.uk/releases/color-purple-1970-3 | title=''The Color Purple'' (15) | work=[[British Board of Film Classification]] | date=April 10, 1986 | accessdate=March 16, 2016}}&lt;/ref&gt;
| country        = ZDA
| language       = angleščina
| budget         = 15 milijonov USD
| gross          = 142 milijonov USD
}}
'''''Barva škrlata''''' ({{jezik-en|The Color Purple}}) je ameriški [[zgodovinski film|zgodovinski]] [[dramski film|dramski]] [[film o odraščanju]] iz leta 1985, ki ga je režiral [[Steven Spielberg]] po scenariju [[Menno Meyjes|Menna Meyjesa]]. [[Ekranizacija|Temelji]] na romanu ''[[Nekaj vijoličastega]]'' [[Alice Walker]] iz leta 1982, za katerega je prejela  [[Pulitzerjeva nagrada|Pulitzerjevo nagrado]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Danny Glover]], [[Whoopi Goldberg]], [[Desreta Jackson]], [[Margaret Avery]], [[Oprah Winfrey]], [[Rae Dawn Chong]], [[Willard E. Pugh|Willard Pugh]] in [[Adolph Caesar]], za katerega je to ena zadnjih vlog.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://articles.latimes.com/1986-03-07/local/me-16282_1_film| title=Adolph Caesar: Fatal Heart Attack Fells Actor on Set| last=Stewart| first=Robert W.| date=March 7, 1986| work=Los Angeles Times| access-date=2018-11-09| language=en-US| issn=0458-3035}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=https://www.apnews.com/abac6a40ec81256a2608beedc1e96f15| title=Adolph Caesar Dead of a Heart Attack at Age 52| work=AP News| access-date=2020-02-10| last=Benke| first=Richard| date=March 7, 1986}}&lt;/ref&gt; Zgodba se vrti okoli afroameriškega dekleta Celie Harris (Goldberg) in prikazuje težave, s katerimi so se afroameriške ženske soočale v zgodnjem [[20. stoletje|20. stoletju]], [[nasilje v družini]], [[incest]], [[pedofilija]], [[revščina]], [[rasizem]] in [[seksizem]]. Celie uspe ponovno najti izgubljeno samozaupanje ob prijateljstvu z dvema močnima ženskama.&lt;ref&gt;{{navedi novice| last=Corliss| first=Richard| title=Cinema: The Three Faces of Steve the Color Purple| date=December 23, 1985| work=[[Time]]| url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,960483,00.html#ixzz13nMtheKs| accessdate=2010-10-29| archive-date=2010-10-29| archive-url=https://web.archive.org/web/20101029195717/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,960483,00.html#ixzz13nMtheKs| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Snemanje je potekalo v krajih [[Anson County, Severna Karolina|Anson]] in [[Union County, Severna Karolina|Union]] v [[Severna Karolina|Severni Karolini]].&lt;ref name=&quot;loc&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.fast-rewind.com/locations_colorpurple.htm |accessdate=17 January 2010 |title=The Color Purple filming locations |publisher=The 80s Movie Rewind}}&lt;/ref&gt; Film je bil premierno prikazan 18. decembra 1985. Izkazal se je za uspešnico z več kot 142 milijoni USD prihodkov ob 15-milijonskem proračunu. Naletel je tudi na večinoma dobre ocene kritikov, ki so pohvalili režijo, scenarij, glasbeno podlago in scenografijo, nekateri kritiki pa so izpostavili pretirano sentimentalnost in stereotipnost. Na  [[58. podelitev oskarjev|58. podelitvi]] je bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v enajstih kategorijah, tudi za [[Oskar za najboljši film|najboljši film]]. Nominiran je bil tudi za pet [[zlati globus|zlatih globusov]], od katerih je bil nagrajen za najboljšo igralko v dramskem filmu (Goldberg). [[Roger Ebert]] je film vključil v svojo knjižno serijo ''[[The Great Movies]]''.

== Vloge ==
{{div col}}
* [[Danny Glover]] kot Mister
* [[Whoopi Goldberg]] kot Celie
** [[Desreta Jackson]] kot mlada Celie
* [[Oprah Winfrey]] kot Sofia
* [[Margaret Avery]] kot Shug Avery
** [[Táta Vega]] kot Shug (pevski glas)
* [[Akosua Busia]] kot Nettie
* [[Adolph Caesar]] kot stari Mister
* [[Willard E. Pugh|Willard Pugh]] kot Harpo
* [[Rae Dawn Chong]] kot Squeak
* [[Laurence Fishburne]] kot Swain
* [[Carl Anderson (pevka)|Carl Anderson]] kot Reverend Samuel
* [[Grand L. Bush|Grand Bush]] kot Randy
* [[Dana Ivey]] kot ga. Millie
* [[Ben Guillory|Bennet Guillory]] kot Grady
* [[James Tillis]] kot Henry »Buster« Broadnax
* [[Leonard Jackson (igralec)|Leonard Jackson]] kot oče Pa, Celie in Nettie
* [[Gayle King]] kot ženska v cerkvi
{{div col end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Steven Spielberg}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Stevena Spielberga]]
[[Kategorija:Filmi leta 1985]]
[[Kategorija:Ameriški dramski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški zgodovinski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o odraščanju]]
[[Kategorija:Feministični filmi]]
[[Kategorija:Lezbični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o spolu]]
[[Kategorija:Filmi o zlorabah otroka]]
[[Kategorija:Filmi o disfunkcionalni družini]]
[[Kategorija:Filmi o rasi in etnični pripadnosti]]
[[Kategorija:Filmi o rasizmu]]
[[Kategorija:Filmi o ponovni poroki]]
[[Kategorija:Filmi o incestu]]
[[Kategorija:Filmi o posilstvu]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi Amblin Entertainment]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]</text>
      <sha1>by7wne6vvqehhtpecdtxh2it3o02j7p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Divji v srcu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>475132</id>
    <revision>
      <id>6751863</id>
      <parentid>6347489</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:00:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Gotski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751863</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6996" sha1="25b69vy87e5x0e1vfljp6z7541eoxk0" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Divji v srcu
| image          = 
| caption        = 
| director       = [[David Lynch]]
| producer       = {{Plainlist|
* [[Steve Golin]]
* [[Monty Montgomery (producent)|Monty Montgomery]]
* [[Sigurjón Sighvatsson]]
}}
| screenplay     = David Lynch
| based on       = {{Based on|''Wild at Heart: The Story of Sailor and Lula''|[[Barry Gifford]]}}
| starring       = {{Plainlist|
* [[Nicolas Cage]]
* [[Laura Dern]]
* [[Willem Dafoe]]
* [[Crispin Glover]]
* [[Diane Ladd]]
* [[Isabella Rossellini]]
* [[Harry Dean Stanton]]
}}
| music          = [[Angelo Badalamenti]]
| cinematography = [[Frederick Elmes]]
| editing        = [[Duwayne Dunham]]
| studio         = [[PolyGram Filmed Entertainment]]&lt;br&gt;[[Propaganda Films]]
| distributor    = [[The Samuel Goldwyn Company]]
| released       = 25. maj 1990
| runtime        = 124 minut&lt;!--Theatrical runtime: 124:15--&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://bbfc.co.uk/releases/wild-heart-1970-2 | title=''WILD AT HEART'' (18) | work=[[British Board of Film Classification]] | date=August 6, 1980 | accessdate=March 19, 2016}}&lt;/ref&gt;
| country        = ZDA
| language       = angleščina
| budget         = 10 milijonov USD&lt;ref name=&quot;Woods, Paul&quot;&gt;{{navedi knjigo | last = Woods | title = Weirdsville, USA: The Obsessive Universe of David Lynch | publisher = Plexus, London | year = 2000 |first =Paul, A.}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 14,6 milijona USD &lt;small&gt;(S. Amerika)&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;mojo&quot;&gt;{{mojo title|wildatheart|Wild at Heart}}&lt;/ref&gt;
}}

'''''Divji v srcu''''' ({{jezik-en|Wild at Heart}}) je ameriški [[črna komedija|črno komični]] [[romantični film|romantično]]-[[kriminalni film]] iz leta 1990, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[David Lynch]], v glavnih vlogah pa nastopajo [[Nicolas Cage]], [[Laura Dern]], [[Diane Ladd]], [[Willem Dafoe]], [[Harry Dean Stanton]] in [[Isabella Rossellini]]. [[Ekranizacija|Temelji]] na romanu ''Wild at Heart: The Story of Sailor and Lula'' [[Barry Gifford|Barryja Gifforda]] iz leta 1989. Zgodba prikazuje Sailorja Ripleyja (Cage) in Lulo Pace Fortune (Dern), mladi par iz [[Cape Fear, Severna Karolina|Cape Feara]], ki beži pred Lulino oblastno materjo in njenimi najetimi morilci za umor Sailorja.

Lynch je bil prvotno predviden za producenta, toda ko je knjigo prebral, se je odločil tudi za pisanje scenarija in režijo. Ni mu bil všeč konec romana, zato ga je v filmu spremenil, da se je ujemal z njegovo vizijo glavnih likov. Velja za [[cestni film]] z več aluzijami na film ''[[Čarovnik iz Oza (film, 1939)|Čarovnik iz Oza]]'' ter [[Elvis Presley|Elvisa Presleyja]] in njegove filme.&lt;ref name=&quot;Pearson&quot;&gt;{{navedi novice | last=Pearson | first=Matt | title=''Wild at Heart'' | publisher=The British Film Resource | year=1997 | url=http://www.britishfilm.org.uk/lynch/wild_at_heart.html | accessdate=2008-01-26 | archive-date=2020-02-23 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200223071347/http://www.britishfilm.org.uk/lynch/wild_at_heart.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Testno predvajanje filma ni bilo uspešno, saj je po ocenah Lyncha 80 gledalcev predčasno zapustilo dvorano ob prvem predvajanju in 100 ob naslednjem. Tudi s strani kritikov je prejel mešane ocene in dosegel manjši finančni uspeh z 14 milijoni USD prihodkov ob 10-milijonskem proračunu. Premierno je bil prikazan 25. maja 1990 na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]], kjer je prejel [[zlata palma|zlato palmo]] za najboljši film&lt;ref name=&quot;festival-cannes.com&quot;&gt;{{navedi splet | title=Festival de Cannes: Wild at Heart | url=http://www.festival-cannes.com/en/archives/ficheFilm/id/164/year/1990.html | accessdate=2009-08-07 | work=festival-cannes.com | archive-date=2012-01-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120119153548/http://www.festival-cannes.com/en/archives/ficheFilm/id/164/year/1990.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ter bil deležen pozitivnih in negativnih reakcij gledalcev. Laddova je bila nominirana za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] in [[zlati globus]] za najboljšo stansko igralko. Sodobni kritiki na film gledajo bolj pozitivno in ga uvrščajo med najboljše filme desetletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.indiewire.com/2017/07/best-films-movies-90s-1201852966/|title=The 50 Best Films of the ’90s, From ‘Pulp Fiction’ to ‘Groundhog Day’|website=IndieWire|date=July 14, 2017|accessdate=October 8, 2017|archive-date=2020-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200526100652/https://www.indiewire.com/2017/07/best-films-movies-90s-1201852966/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite magazine|url=http://www.complex.com/pop-culture/2013/06/the-50-best-movies-of-the-90s/wild-at-heart|title=The 50 Best Movies of the '90s|magazine=Complex|date=June 22, 2013|accessdate=October 8, 2017|archive-date=2017-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20171008190505/http://www.complex.com/pop-culture/2013/06/the-50-best-movies-of-the-90s/wild-at-heart|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite magazine|url=https://www.rollingstone.com/movies/lists/the-100-greatest-movies-of-the-90s-w486390/wild-at-heart-1990-w487112|title=The 100 Greatest Movies of the Nineties|magazine=Rolling Stone|date=July 12, 2017|accessdate=October 8, 2017|archive-date=2017-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20171123122813/http://www.rollingstone.com/movies/lists/the-100-greatest-movies-of-the-90s-w486390/wild-at-heart-1990-w487112|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Vloge ==
{{div col}}
* [[Nicolas Cage]] kot Sailor Ripley
* [[Laura Dern]] kot Lula Pace Fortune:
* [[Diane Ladd]] kot Marietta Fortune
*[[Willem Dafoe]] kot Bobby Peru
* [[Harry Dean Stanton]] kot Johnnie Farragut
*[[Isabella Rossellini]] kot Perdita Durango
*[[Calvin Lockhart]] kot Reggie
* [[J. E. Freeman]] kot Marcellus Santos
* [[W. Morgan Sheppard]] kot g. Reindeer
* [[Crispin Glover]] kot Dell
* [[Grace Zabriskie]] kot Juana Durango
*[[Marvin Kaplan]] kot stric Pooch
*[[David Patrick Kelly]] kot Dropshadow
*[[Freddie Jones]] kot George Kovich
*[[John Lurie]] kot Sparky
*[[Jack Nance]] kot 00 Spool
*[[Pruitt Taylor Vince]] kot Buddy
*[[Sherilyn Fenn]] kot dekle v nesreči
*[[Frances Bay]] kot madam
*[[Frank Collison]] kot Timmy Thompson
* [[Sheryl Lee]] kot the Good Witch
*[[Peter Bromilow]] kot upravnik hotela
* Sally Boyle kot teta Rootie
*Gregg Dandridge kot Bobby Ray Lemon
*[[Koko Taylor]] kot zanzibarska pevka
{{div col end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{David Lynch}}
{{Palme d'Or}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Davida Lyncha]]
[[Kategorija:Filmi leta 1990]]
[[Kategorija:Ameriški kriminalno dramski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški kriminalni filmski trilerji]]
[[Kategorija:Ameriške filmske črne komedije]]
[[Kategorija:Ameriški cestni filmi]]
[[Kategorija:Filmi neonoir]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]]
[[Kategorija:Filmi The Samuel Goldwyn Company]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]</text>
      <sha1>25b69vy87e5x0e1vfljp6z7541eoxk0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vod smrti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>475424</id>
    <revision>
      <id>6751971</id>
      <parentid>6257687</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:10:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Filmi o posilstvu]]; dodal [[Kategorija:Filmi o skupinskem posilstvu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751971</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5638" sha1="mv29htnmm7afyntlangj5tftnu1i6ai" xml:space="preserve">{{Infobox film
| name           = Vod smrti
| image          = 
| caption        = 
| director       = [[Oliver Stone]]
| producer       = [[Arnold Kopelson]]
| writer         = Oliver Stone
| starring       = {{Plain list|
* [[Tom Berenger]]
* [[Willem Dafoe]]
* [[Charlie Sheen]]
}}
| music          = [[Georges Delerue]]
| cinematography = [[Robert Richardson (snemalec)|Robert Richardson]]
| editing        = [[Claire Simpson]]
| studio         = [[Hemdale Film Corporation]]
| distributor    = [[Orion Pictures]]
| released       = 19. december 1986
| runtime        = 120 minut&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Platoon |url=http://www.bbfc.co.uk/releases/platoon-4 |publisher=[[British Board of Film Classification]] |accessdate=July 20, 2015}}&lt;/ref&gt;
| country        = ZDA
| language       = angleščina
| budget         = 6 milijonov USD&lt;ref name=&quot;Mojo&quot;&gt;{{navedi splet |title=Platoon (1986) |url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=platoon.htm |website=[[Box Office Mojo]] |accessdate=April 13, 2012}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 138,5 milijona USD (S.&amp;nbsp;Amerika)&lt;ref name=&quot;Mojo&quot;/&gt;
}}

'''''Vod smrti''''' ({{jezik-en|Platoon}}) je ameriški [[vojni film]] iz leta 1986, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Oliver Stone]], v glavnih vlogah pa nastopajo [[Tom Berenger]], [[Willem Dafoe]], [[Charlie Sheen]], [[Keith David]], [[Kevin Dillon]], [[John C. McGinley]], [[Forest Whitaker]] in [[Johnny Depp]]. Je prvi iz Stoneove trilogije o [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]], ki mu sledita še filma ''[[Rojen 4. julija]]'' (1989) in ''[[Nebo in zemlja]]'' (1993). Prikazuje ameriškega prostovoljca (Sheen), ki služi v Vietnamu, medtem ko se njegova narednik voda in vodja [[Oddelek (vojaštvo)|oddelka]] (Berenger in Dafoe) prerekata o morali in obnašanju v vodu.

Stone je napisal scenarij na podlagi lastne izkušnje v pehoti vietnamske vojne in kot nasprotje pogleda na vojno [[John Wayne|Johna Wayna]] v filmu ''[[Zelene beretke (film)|Zelene beretke]]'' iz leta 1968. Imel je težave z iskanjem studia, dokler filma ni prevzel [[Hemdale Film Corporation]], skupaj s filmom ''[[Salvador (film, 1986)|Salvador]]''. Snemanje se je začelo februarja 1986 na [[Filipini]]h in je trajalo 54 dni. To je bil prvi hollywoodski film o vietnamski vojni, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[veteran]] te vojne.&lt;ref name=&quot;DVDCommentary&quot;&gt;{{cite video    | people=Stone, Oliver    | date=2001    | title=Platoon DVD commentary    | medium=DVD    | publisher=[[MGM Home Entertainment]] }}&lt;/ref&gt;

Film si premierno prikazali 19. decembra 1986 in je naletel na dobre ocene kritikov, ki so pohvalili režijo in scenarij, realistične prizore bitke ter igro Dafoeja in Berengerja. Tudi finančno se je izkazal za uspešnico z več kot 138 milijoni USD prihodov v Severni Ameriki ob 6-milijonskem proračunu. Na [[59. podelitev oskarjev|59. podelitvi]] je bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v osmih kategorijah, osvojil pa nagrade za [[Oskar za najboljši film|najboljši film]], režijo, montažo zvoka in montažo. Nominiran je bil tudi za štiri [[zlati globus|zlate globuse]], od katerih je bil nagrajen za najboljši dramski film, režijo in stranskega igralca (Berenger), tri nagrade [[BAFTA]], od katerih je bil nagrajen za režijo in montažo, na [[Berlinale|Belrinalu]] pa je prejel še [[srebrni medved|srebrnega medveda]] za režijo. Leta 1998 ga je [[Ameriški filmski inštitut]] uvrstil na 83. mesto lestvice [[AFI's 100 Years...100 Movies|stotih najboljših ameriških filmov]]. Leta 2019 ga je ameriška [[Kongresna knjižnica]] izbrala za ohranitev v okviru [[Narodni filmski register|Narodnega filmskega registra]] zavoljo njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«.&lt;ref&gt;{{cite magazine|last=Tartaglione|first=Nancy|title=National Film Registry Adds ‘Purple Rain’, ‘Clerks’, ‘Gaslight’ &amp; More; ‘Boys Don’t Cry’ One Of Record 7 Pics From Female Helmers|url=https://deadline.com/2019/12/national-film-registry-2019-record-female-directors-boys-dont-cry-purple-rain-clerks-gaslight-platoon-full-list-1202806279/|work=[[Deadline Hollywood]]|date=December 11, 2019|accessdate=December 11, 2019}}&lt;/ref&gt;

== Vloge ==
{{div col}}
* [[Charlie Sheen]] kot vojak Chris Taylor
* [[Tom Berenger]] kot narednik Bob Barnes
* [[Willem Dafoe]] kot narednik Elias Grodin
* [[Keith David]] kot King
* [[Forest Whitaker]] kot Big Harold
* [[Francesco Quinn]] kot Rhah
* [[Kevin Dillon]] kot Bunny
* [[John C. McGinley]] kot narednik Red O'Neill
* Reggie Johnson kot Junior
* [[Mark Moses]] kot poročnik Wolfe
* [[Corey Glover]] kot Francis
* [[Johnny Depp]] kot Lerner
* [[Chris Pedersen (igralec)|Chris Pedersen]] kot Crawford
* Bob Orwig kot Gardner
* Corkey Ford kot Manny
* David Neidorf kot Tex
* [[Richard Edson]] kot Sal
* [[Tony Todd]] kot narednik Warren
* [[Dale Dye]] kot stotnik Harris
{{div col end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Oliver Stone}}
{{Academy Award Best Picture}}
{{Zlati globus za najboljši dramski film}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Oliverja Stonea]]
[[Kategorija:Filmi leta 1986]]
[[Kategorija:Ameriški vojni dramski filmi]]
[[Kategorija:Protivojni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o vietnamski vojni]]
[[Kategorija:Filmi o mamilih]]
[[Kategorija:Filmi o skupinskem posilstvu]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši film]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljši dramski film]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po resničnih dogodkih]]
[[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]]
[[Kategorija:Ameriški neodvisni filmi]]
[[Kategorija:Filmi Orion Pictures]]</text>
      <sha1>mv29htnmm7afyntlangj5tftnu1i6ai</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miha Knific</title>
    <ns>0</ns>
    <id>476868</id>
    <revision>
      <id>6751745</id>
      <parentid>6736574</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:17:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 4 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751745</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="89415" sha1="lbxvidbp6hotuu26jpb2gu6e9oh82jh" xml:space="preserve">{{Infobox person|name=Miha Knific|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]&lt;br&gt; Royal Institute of Art, [[Stockholm]]|parents=[[Timotej Knific]]}}
'''Miha Knific''', [[Slovenci|slovenski]] akademski [[kipar]], [[Scenografija|scenograf]], [[režiser]], [[Filmski producent|producent]], [[scenarist]], [[animator]], [[Filmski in televizijski montažer|montažer]], oblikovalec, [[fotograf]] in konceptualni umetnik * [[1976]], [[Kranj]]&lt;ref name=&quot;delo.si&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Miha Knific snema nov film|url=https://www.delo.si/kultura/miha-knific-snema-nov-film.html|website=www.delo.si|date=2009-11-10|accessdate=2020-04-03|language=sl|first=Anna|last=Omarczyk|archive-date=2026-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20260106061158/https://www.delo.si/kultura/miha-knific-snema-nov-film.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Filmsko znanje si je pridobil v tujini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Festival slovenskega filma: Vprašljivi optimizem|url=https://www.delo.si/kultura/film-tv/vprasljivi-optimizem-visokih-stevilk.html|website=www.delo.si|date=2015-09-15|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Ženja|last=Leiler|archive-date=2019-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20191118095939/https://www.delo.si/kultura/film-tv/vprasljivi-optimizem-visokih-stevilk.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Je [[režiser]] in [[Scenografija|scenograf]] [[Oglaševanje|reklamnih spotov]] za naročnike, kot so [[Telekom Slovenije]], Tuš, Lidl, Lesnina, [[Volkswagen]], [[Citroën]] in [[Samsung]], večinoma za [[Slovenija|slovenski]], [[Srbija|srbski]], [[Rusija|ruski]], [[Črna gora|črnogorski]] in [[Poljska|poljski]] trg.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QY4MDR5I Mehanika živih teles]'', Potočnik Černe, Goran (2017), ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]'', letnik 81, številka 6, str. 817&lt;/ref&gt;

Njegove bolj znane stvaritve so glasbeno-[[Parodija|parodijski]] videi [[Klemen Slakonja|Klemna Slakonje]] na spletni platformi [[YouTube]] in [[scenografija]] za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV]] serijo ''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]'' ([[2019]]). Brezglavo truplo zanjo je izdelal s svojo ekipo protetikov, za izdelavo kalupa je morala [[Gledališki igralec|igralka]] Tjaša Hrovat v mavcu mirovati pet ur.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet24.si - Kdo je truplo iz Jezera?|url=https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/5e62474191a1c/kdo-je-truplo-iz-nadaljevanke-jezero|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=7. marec 2020|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Poleg tega je še [[Scenografija|scenograf]] gledaliških predstav, [[režiser]] videospotov in risar snemalnih knjig,&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Rad ustvarjam svetove, v katerih je svoboda večja|url=https://www.delo.si/kultura/rad-ustvarjam-svetove-v-katerih-je-svoboda-vecja.html|website=www.delo.si|date=2010-06-21|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Tina|last=Lešničar|archive-date=2026-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20260106063356/https://www.delo.si/kultura/rad-ustvarjam-svetove-v-katerih-je-svoboda-vecja.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; spoprijel pa se je tudi z izdelavo [[Lutka|lutk]] za animirane filme in lutkovne predstave.

Od leta [[2001]] je sodeloval s [[Kolja Saksida|Koljo Saksido]] pri njegovem animiranem liku Koyii, oblikoval je prvo [[Lutka|lutko]] za ta lik,&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vse je posneto enkrat – in to ne s človekom, temveč lutko, ki jo mora animator oživiti|url=https://www.delo.si/sobotna/vse-je-posneto-enkrat-ndash-in-to-ne-s-clovekom-temvec-lutko-ki-jo-mora-animator-oziviti.html|website=www.delo.si|date=2015-07-31|accessdate=2020-04-01|language=sl-si|first=Klara Škrinjar|last=Ozadja|archive-date=2024-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20240917160643/https://www.delo.si/sobotna/vse-je-posneto-enkrat-ndash-in-to-ne-s-clovekom-temvec-lutko-ki-jo-mora-animator-oziviti.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ki je potem leta [[2009]] dobil novo, zdajšnjo podobo.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Koyaa - O Koyii|url=https://koyaa.net/sl/o-koyii/|website=koyaa.net|accessdate=2020-04-03}}&lt;/ref&gt;

Je član [[kranj]]skega [[Rod stražnih ognjev|Rodu stražnih ognjev]], nekaj časa je pri [[Zveza tabornikov Slovenije|tabornikih]] opravljal vodstvene funkcije.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2002_27_L.pdf Nazaj k naravi]'', str. 1, Saje, Stojan (9. april 2002), ''Gorenjski Glas'', letnik 55, št. 27&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi splet|title=NAČELNIKI RODOV|url=http://zto.taborniki.net/io.php|website=©2010 Zveza tabornikov občine Kranj|accessdate=2020-04-03|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Mladost ==
Rodil se je v [[Kranj]]u. Njegov [[oče]] je [[Timotej Knific]], [[Arheologija|arheolog]], profesor na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] in [[kustos]] za arheologijo zgodnjega srednjega veka v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]].&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|title=KNIFIC Timotej|url=http://www.gorenjci.si/osebe/knific-timotej/943/|website=www.gorenjci.si|accessdate=2020-04-03}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Obiskoval je OŠ Josipa Broza – Tita v [[Predoslje|Predosljah]]&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Še vedno sanja|url=https://issuu.com/zts-tabor/docs/tabor12-2012|website=Tabor 12/2012|accessdate=2020-04-03|date=17. december 2012|publisher=|last=Derguti|first=Tea|page=16}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; in Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani ([[1991]] - [[1995]]).&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Miha Knific CV|url=https://www.utopia-film.net/miha-knific-cv|website=UTOPIA FILM|accessdate=2020-04-03|language=en-US|date=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

[[Zveza tabornikov Slovenije|Tabornik]] je postal v 1. razredu [[Osnovna šola|OŠ]].&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; V srednji šoli se je kot fotoamater udeleževal skupinskih razstav.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_37_L.pdf RAZSTAVA &quot;POKRAJINA '92&quot;]'', str. 7, Kerštan, Lojze (15. maj 1992), ''Gorenjski Glas'', letnik 45, št. 37&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_82_L.pdf Razstava gorenjskih fotoamaterjev]'', str. 5, Kerštan, Lojze (20. oktober 1992), ''Gorenjski Glas'', letnik 45, št. 82&lt;/ref&gt;

Spremljal je [[oče]]ta na izkopavanjih, prebiral njegovo strokovno literaturo in ga kot [[Srednja šola|srednješolec]] hodil čakat v [[Narodni muzej Slovenije|muzej]].&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2003_64_L.pdf Od Slovanov do sodobne umetnosti]'', str. 12, Kavčič, Igor (14. avgust 2003), ''Gorenjski Glas'', letnik 56, št. 64&lt;/ref&gt;

== Študij ==

=== Ljubljana in razstave doma ter v tujini ===
Na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] (ALUO) je šel leta [[1995]] študirat [[kiparstvo]].&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;

Delal  je odlitke svojih kolen, prstov in obraza in fotografiral prijatelje, ki so si jih nataknili na obraz. Na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|akademiji]] je tudi predaval, pa tudi na [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]-ju v okviru simpozija ''Estetika danes''.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Miha Knific umetnik|url=http://www.3via.org/veronika/delo/clanek-329598.html|website=www.3via.org|accessdate=2020-04-01|date=15. september 2002|publisher=Nedelo|last=Klančnik|first=Veronika}}&lt;/ref&gt;

Po akademiji je za tri mesece odšel v [[Pariz]], potem se je vrnil in imel v ljubljanjski [[Galerija ŠKUC|Galeriji Š.K.U.C.]] razstavo. S [[Fotografija|fotografijo]] uriniranja ženske je razburil [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|akademijo]], hkrati pa je jeseni na delavnici v [[Italija|Italiji]] dobil vabilo na razstavo na [[Poljska|Poljskem]] in [[Finska|Finskem]] (kamor so ga povabili naslednje leto kot gostujočega umetnika za tri mesece na eno tamkajšnjih fakultet). Zavrnil je trditve, da je to [[pornografija]], sam je je to označil za zanimanje za fiziološke procese in drugačen pogled na vsakdanje stvari. Ne mara namreč resne in zatežene [[umetnost]]i brez zabavnih podrobnosti.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Izdelal je kokone za videospot [[Death metal|death-metal]] skupine [[Noctiferia]], ki ga je Strup produkcija posnela v njegovem [[atelje]]ju v [[Kranj]]u.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Na koncu študija je razstavljal zgodborise, [[Fotografija|fotografije]] z opisi.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;''Preživeli bodo najboljši, ne najlepši'', str. 4 - 7, ''Ekran'', marec 2010, letnik 47&lt;/ref&gt;

Zaradi spora na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|akademiji]] je le to dokončal leta [[2004]] z diplomsko nalogo za naslovom ''Med mojimi usti in vašimi očmi: eseji o umetnosti'' pri [[Aleš Debeljak|Alešu Debeljaku]] na smeri [[sociologija]] na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]].&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Med mojimi usti in vašimi očmi : eseji o umetnosti : diplomska naloga|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2031726|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20200819071044/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2031726|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Čeprav Knific [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|ALUO]] očita, da je konzervativna, ker namesto novih medijev uči [[slikarstvo]] in [[kiparstvo]],&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; naj bi tam leta [[2013]] [[Doktorat|doktoriral]].&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;

=== Podiplomski študij v Stockholmu ===
Filmsko specializacijo je opravil v študijskem letu 2005/06 na Royal College of fine arts v [[Stockholm]]u&lt;ref name=&quot;delo.si&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; (danes se imenuje Royal Institute of Art - Kungliga Konsthögskolan)&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://dsaf.si/asset/6mMT3yGyhC48zC7gM|website=dsaf.si|accessdate=2020-04-03|title=Miha Knific režiser, scenarist|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;, kjer je magistriral iz art filma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=“V Ameriki bi naredili Forresta Gumpa, jaz sem naredil Vztrajanje&quot;|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/v-ameriki-bi-naredili-forresta-gumpa-jaz-sem-naredil-vztrajanje/452111|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=16. april 2018|publisher=|last=Štefančič|first=Nadina}}&lt;/ref&gt;

[[Švedska|Švedsko]] je izbral, ker so tam [[Človek|ljudje]] spoštovani, še posebej [[Otrok|otroci]] in ker se ne obremenjujejo z razlikami med sabo. Rad ima njihove filme, še posebej od [[Lukas Moodysson|Lukasa Moodyssona]]: ''Pokaži mi ljubezen'' (''Fucking Åmål,'' [[1998]]), ''Za vedno Lilja'' (''Lilya 4-ever,'' [[2002]]) in ''Luknja v srcu'' (''Ett hal i mitt hjarta,'' [[2004]]).&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

== Sodelovanje z očetom in dr. Guštinom ter zaslužno članstvo v Slovenskem arheološkem društvu ==

=== Razstava ''Od Rimljanov do Slovanov'' ===
Z očetom [[Timotej Knific|Timotejem]] je sodeloval pri arheološki razstavi ''Od Rimljanov do Slovanov'' ([[2000]]).&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Izdelal je voščene lutke&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; osmih pripadnikov različnih etničnih skupnosti, ki so živele na slovenskem ozemlju med 5. in 10. stoletjem&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Od Rimljanov do Slovanov|url=https://www.sta.si/490991/od-rimljanov-do-slovanov|website=www.sta.si|accessdate=2020-04-03|date=1. junij 2000|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; (od pozne antike do zgodnjega srednjega veka)&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Od Rimljanov do Slovanov.|url=https://www.worldcat.org/title/od-rimljanov-do-slovanov-predmeti/oclc/445367841|publisher=Narodni muzej Slovenije|date=2001|location=Ljubljana|isbn=978-961-6169-15-8|oclc=445367841|first=Polona|last=Bitenc|first2=Timotej|last2=Knific|first3=Tomaž|last3=Lauko|first4=Gregor|last4=Čeferin|year=|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt; na podlagi najdenih [[Lobanja|lobanj]], vodil je tudi skupino, ki je poskrbela za vse replike.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

=== Dokumentarec ''Z vzhoda'' ===
Z očetom je sodeloval tudi pri drugem projektu, poljudnoznanstvenem filmu o [[Slovani|slovanskih]] naselbinah ''Z vzhoda'' ([[2004]]),&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Z vzhoda; Videoposnetek; From east; From east|url=https://plus.cobiss.si/opac7/bib/1644162|website=plus.cobiss.si|accessdate=2020-04-04|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; za katerega se je nanj obrnil očetov kolega z [[Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|oddelka za arheologijo]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], predavatelj dr. [[Mitja Guštin]]. Profesor Guštin, ki je vodil izkopavanja, je najprej hotel le kopijo [[Zemljanka|zemljanke]]. Miha Knific je napisal scenarij za film in mu namesto pričakovanega televizijskega filma predlagal izdelavo kratkega dokumentarca v sodelovanju s sodelavci iz kreativne skupine Strup, v kateri je takrat deloval.

Film je ustvarila ekipa 40 ljudi, igralci so bili večinoma domačini iz [[Prekmurje|Prekmurja]], ki so obvladali kmečke dejavnosti in ročna dela, kot so [[Prašičereja|klanje prašiča]], predenje in izdelava posode. Knific se je pri izdelavi oblačil in videza ljudi zanašal na izkušnje z minule razstave. Postavili so rekonstrukcijo [[Zemljanka|zemljanke]] in izbrali za [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjo Slovenijo]] manj značilne živali, zelo dlakave prašiče in krave nižje rasti. Lokacija snemanja filma je bila v gozdu v kraju Brod na Muri. Vreme jim je šlo na roke, saj so za 30 minutni film porabili le 5 snemalnih dni.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

=== Priznanje ===
[[Slovensko arheološko društvo]] je Mihi leta [[2004]] za oba projekta podelilo zaslužno članstvo kot priznanje za promocijo in uveljavitev [[Arheologija na Slovenskem|slovenske arheologije]].&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;{{Navedi splet|title=NAJBOLJ ZASLUŽNI ARHEOLOGI|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/najbolj-zasluzni-arheologi/133444|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=18. november 2004|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Njegovo ustvarjanje in lasten odnos do tega in do slovenske filmske scene nasploh ==
Stalno snema, da se ohrani v pogonu.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Od [[Kiparstvo|kiparstva]] se je k [[film]]u usmeril zato, ker je pogrešal delo z ljudmi. [[Film]] je zanj skupek ljudi, talentov in idej, kar kot [[režiser]] poveže v celoto.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Ustvarjanje filmov ===
Za njegove filme je značilna hladna, temačna vizija sedanjosti in prihodnosti. Zavrača med slovenskimi ustvarjalci popularne filme o srednjem razredu, ker ima pripadnike tega sloja za pasivneže. Zanimajo ga zgodbe, kjer se ljudje soočijo s težkimi izzivi in ob tem doživijo osebnostne spremembe.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

Ne mara delitve na »večvredne« umetniške in žanrske filme, ker to žali umetnost samo in ker ga bolj zanima, kaj odnese od filma gledalec.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

''Noč'' ([[2006]]) je bil sprva instalacija, razstavljen scenarij za »nemogoč film«. [[Direktor fotografije]] Simon Tanšek je potem predlagal, da se ta »film« posname. Ker ni bilo denarja, je bila kamera statična, premikale so jo le tekoče stopnice, [[dvigalo]] in [[vlak]].&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

Za film ''Vztrajanje'' ([[2016]]) je leta [[2016]] prejel nagrado Eurimages Lab Project Award za najobetavnejši filmski projekt, vredno 50.000 [[evro]]v.&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Eurimages Lab Project Awards|url=https://www.coe.int/en/web/eurimages/lab-project-awards|website=EURIMAGES|accessdate=2020-04-03|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Denar je porabil tudi za poplačilo nekaterih [[Prostovoljstvo|prostovoljcev]] pri tem filmu.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Slovenci imamo problem z junaki|url=https://www.delo.si/nedelo/slovenci-imamo-problem-z-junaki.html|website=www.delo.si|date=2016-11-11|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Brane|last=Maselj|archive-date=2016-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20161116195552/http://www.delo.si/nedelo/slovenci-imamo-problem-z-junaki.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Raje od [[scenarij]]a dela [[Scenografija|scenografijo]].&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;

=== O slovenski filmski in umetniški sceni ===
[[Slovenci|Slovenskim]] [[Filmski igralec|igralcem]] očita, da uspelo vlogo ponavljajo do neskončnosti, kot primer je navedel [[Kariera|kariero]] zanj sicer sposobnega igralca [[Peter Musevski|Petra Musevskega]] od filma ''[[Kruh in mleko]]'' ([[2001]]) naprej.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

Čeprav je [[scenarist]], raje dela po literarni predlogi ali stripu in zavrača slovensko navado, da so vsi za vse, ker se mu zdi to ignorantsko do kopice dobre slovenske literature, kjer so dramaturški lok in liki že izdelani in ker povzroča, da smo pri delanju filmov počasnejši od [[Američani|Američanov]]. V filmski podobi bi rad videl [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjev]] ''[[Pod svobodnim soncem]]'', [[Martin Krpan z Vrha|Martina Krpana]], ''Nekropolo'' [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]], adaptiranega [[Kekec|Kekca]], pa še kaj od zanj zelo filmične [[Otroška književnost|otroške]] in [[Mladinska literatura|mladinske literature]].&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;

Za nepriljubljenost slovenskega filma krivi usmerjenosti v dokumentarnost in snemanje obstoječih svetov, čeprav je v [[Slovenija|Sloveniji]] možno glede na izobrazbo, želje in znanje ustvarjati nove. Motijo ga tudi povprečni ali celo luzerski liki. Ne zdi se mu prav, da se slovenskih filmov ne da na ogled na [[internet]] in da se za razliko od tujih filmarjev slovenski ne potrudijo pri promociji svojega izdelka zaradi pretiranega naslanjanja na denarno pomoč [[Slovenski filmski center|Slovenskega filmskega centra]]. Pri slovenskem filmu je po njegovem veliko učinkovitega zastonjskega in ljubiteljskega dela, zato se noče pridružiti slovenskim kolegom pri jamranju o pomanjkanje financ.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; Za film ''Noč'' (2006) je vzel kredit.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

O [[Slovenija|slovenski]] umetniški sceni pravi, da šteje le kakih deset [[umetnik]]ov in da je zaradi majhnosti povprečna in v [[Evropa|evropskem]] merilu nepomembna.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

=== Ustvarjanje videospotov, The Tide in Klemen Slakonja ===
Kot [[režiser]] videospotov (v redni navezi z [[Direktor fotografije|direktorjem fotografije]] Aljošo Korenčanom) je veliko sodeloval s [[kranj]]sko glasbeno skupino The Tide, ki je prispevala glasbo za njegov režijski [[Film|celovečerni]] prvenec ''Noč'' (''En Natt'', [[2006]])&lt;ref&gt;''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060609_L.pdf Kranjski The Tide na polni pogon]'', K. S. (9. junij 2006), ''Gorenjski Glas'', letnik 59, št. 46&lt;/ref&gt; in njegova kratka filma ''Horizon'' ([[2004]], skladba ''On Your Way'' )&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi splet|title=The Tide|url=https://www.ukfestivalguides.com/artists/the-tide/|website=www.ukfestivalguides.com|accessdate=2020-04-03}}&lt;/ref&gt; in ''[[Lovec oblakov]]'' ([[2009]]).&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

Je soavtor koncepta za ''Putin Putout'', glasbeni parodijski video [[Klemen Slakonja|Klemna Slakonje]]. Ker takrat še niso imeli sponzorjev, se je del ekipe s Knificem odpovedal honorarju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fenomen Klemna Slakonje: Po Vladimirju Putinu bo prišel na vrsto Donald Trump|url=https://www.dnevnik.si/1042731035|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-03|date=1. marec 2016|publisher=|last=Bernik|first=Tina}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; V videu o [[Donald Trump|Trumpu]] (''Golden Dump'') so si zaradi boljših financ lahko privoščili več.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miha Knific: osem let, dvajset zgodb, en film|url=https://www.delo.si/kultura/film-tv/miha-knific-osem-let-dvajset-zgodb-en-film.html|website=www.delo.si|date=2016-07-14|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Igor|last=Bratož|archive-date=2026-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20260106070029/https://www.delo.si/kultura/film-tv/miha-knific-osem-let-dvajset-zgodb-en-film.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Za video ''My Name Is Luka'' je Knific s svojo ekipo ustvaril scenske elemente in 3D glave zvezdnikov lige [[NBA]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Noro, kaj je Slakonja storil za Dončića (VIDEO)|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/clanek/noro-kaj-je-slakonja-storil-za-doncica-video-262451|website=www.slovenskenovice.si|date=2019-12-19|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Ma|last=M}}&lt;/ref&gt;

V svetu je problem, da se redki avtorji lotevajo videospotov, ker niso prepoznavni in plačani enako, kot filmski in glasbeni ustvarjalci in [[Slovenija]] z nizkimi proračuni do 2000 [[evro]]v pri tem ni izjema. Slovenskim glasbenikov tudi ni do izdelane in drzne vizualne podobe. Vse te probleme Knific in Korenčan jemljeta kot prednost.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

Filmi se po Knifičevem bolj ukvarjajo z življenjem, tudi reklama je konzervativna, videospot pa njemu in kolegi Korenčanu daje možnost preizkušati različne izraze, avtorske prijeme in igrati se z [[zvok]]om in sliko. Knificu je všeč, da je bil doslej ([[2014]]) plačan le za dva videospota, saj je delal, kar je želel in z razumevajočimi [[Pop glasba|glasbeniki]]. Knific in Korenčan sta imela slabe izkušnje s [[Cenzura|cenzuro]] in odločanjem [[Pop glasba|glasbenikov]], kateri material se uporabi in kako se dela. Za več videospotov nima časa, zato izbira pesmi, ki so mu všeč, ker se tako lažje izrazi. Po njegovem videospot ne sme ilustrirati ideje in teme pesmi, ampak jo mora poudarjati in podpirati.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Povezava s filmom je vedno obstajala|url=https://www.dnevnik.si/1042688019|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-03|date=17. november 2014|publisher=|last=Brdnik|first=Žiga}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Delovanje v slovenskih profesionalnih združenjih ==
{{multiple image
| perrow = 2
| total_width = 270
| image1 = Štigličeve_nagrade_2017.jpg
| image2 =
| image3 = DSR bert 2018.jpg
| footer = Nagrade, ki jih je Miha Knific oblikoval za [[Društvo slovenskih režiserjev|DSR]]: [[Nagrada Franceta Štiglica|Štigličeve nagrade]] (levo), nagrada kosobrin (desno), [[nagrada bert]] (spodaj).
| align = 
| direction = 
| alt1 = 
| caption1 = 
| caption2 = 
}}

Je član Društva slovenskega animiranega filma (DSAF).&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;

Leta 2013 je bil član žirije [[Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev|Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev]] (DSFU), ki je izbrala ''[[Razredni sovražnik|Razrednega sovražnika]]'' (2013) za slovenskega kandidata za nominacijo za tujejezičnega [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V boj za tujejezičnega oskarja z Razrednim sovražnikom|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/v-boj-za-tujejezicnega-oskarja-z-razrednim-sovraznikom/318557|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=25. september 2013|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Pri [[Slovenski filmski center|Slovenskem filmskem centru]] (SFC) je leta 2016 za dve leti postal član komisije za podelitev nagrade Metoda Badjure.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organi - Slovenski filmski center, javna agencija|url=https://www.film-center.si/sl/o-centru/organi/|website=www.film-center.si|accessdate=2020-04-03|archive-date=2019-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190214174231/https://www.film-center.si/sl/o-centru/organi/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Badjurova nagrada Tugu Štiglicu|url=https://www.rtvslo.si/radiosi/coming-up/badjurova-nagrada-tugu-stiglicu/462852|website=Radio Si|accessdate=2020-04-03|language=sl-SI|date=9. avgust 2018|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Društvo slovenskih režiserjev ===
Leta 2015 je bil v žiriji z ostalimi člani Upravnega odbora Društva slovenskih režiserjev ([[Društvo slovenskih režiserjev|DSR]]) ob prvi podelitvi Štigličevih nagrad.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prva Štigličeva nagrada za življenjsko delo Jožetu Pogačniku|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/prva-stigliceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-jozetu-pogacniku/358548|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=17. februar 2015|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Predaja_predsedniške_funkcije_DSR_dec_2018.jpg|levo|sličica|260x260_pik|Miha Knific [[December|decembra]] leta [[2016]] ob predaji funkcije [[Urša Menart|Urši Menart]], novi predsednici [[Društvo slovenskih režiserjev|DSR]].]]

==== Predsedovanje in članstvo v upravnem odboru ====
Med letoma [[2016]] in [[2018]] je bil predsednik [[Društvo slovenskih režiserjev|DSR]],&lt;ref&gt;''[http://reziserji.splet.arnes.si/files/2017/01/DSR-Organi-društva-od-17-12-2016.pdf Organi DSR od 17. decembra 2016]'', 16. januar 2017, podpisani Miha Knific, ''reziserji.splet.arnes.si''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve DSR - Društvo slovenskih režiserjev|url=https://www.dsr.si/2018/12/15/volitve-dsr/|accessdate=2020-04-03|language=sl-SI|date=15. december 2018|website=dsr.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200928042933/http://dsr.si/2018/12/15/volitve-dsr/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; zdaj je član upravnega odbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O društvu DSR - Društvo slovenskih režiserjev|url=https://www.dsr.si/o-drustvu-dsr/|accessdate=2020-04-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==== Oblikovanje nagrad ====

* nagrada kosobrin – za neavtorske filmske poklice&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=19. festival slovenskega filma v Portorožu - Društvo slovenskih režiserjev|url=http://www.dsr.si/2016/08/22/19-festival-slovenskega-filma-v-portorozu/|accessdate=2020-04-03|language=sl-SI|date=22. avgust 2016|website=dsr.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200814203817/http://dsr.si/2016/08/22/19-festival-slovenskega-filma-v-portorozu/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* [[nagrada bert]] – za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Bert in Štigličev pogled: Če ne gredo nagrade k filmu, gre film k nagradam|url=https://www.delo.si/kultura/film-tv/ce-ne-gredo-nagrade-k-filmu-gre-film-k-nagradam.html|website=www.delo.si|date=2015-02-18|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Ženja|publisher=|last=Leiler|archive-date=2026-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20260106060134/https://www.delo.si/kultura/film-tv/ce-ne-gredo-nagrade-k-filmu-gre-film-k-nagradam.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* [[Nagrada Franceta Štiglica|Štigličeve nagrade]] - Štigličev pogled za filmsko in televizijsko režijo in nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije ===
V svetu Zavoda AIPA je bil predsednik skupščina soavtorjev avdiovizualnih del ([[2013]] – [[2016]]),&lt;ref&gt;''[http://www.aipa.si/media/uploads/reports/RlOVpzcfeo.pdf Letno poročilo Zavoda AIPA za leto 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211129085646/https://aipa.si/media/uploads/reports/RlOVpzcfeo.pdf |date=2021-11-29 }}'', april 2014, ''aipa.si''&lt;/ref&gt; leta [[2016]] pa je bil izvoljen za člana te skupščine.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;''[http://www.aipa.si/media/uploads/reports/KMHLYkp_b4vO2b0.pdf Aipa | Letno poročilo 2016] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211129094922/https://aipa.si/media/uploads/reports/KMHLYkp_b4vO2b0.pdf |date=2021-11-29 }}'', Ljubljana, junij 2017, ''aipa.si''&lt;/ref&gt;

Z razširitvijo Komisije za kategorizacijo AV del in reševanje sporov (KzK), ki spada pod strokovni svet Zavoda, je leta [[2014]] postal njen član.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;

==== Očitki o nepoštenem delovanju zavoda AIPA ====
[[Vladimir Vodušek]] ga je na svojem spletnem portalu TopNews leta [[2017]] označil za enega od krivcev za nepošteno delovanje tega zavoda, v katerem naj bi bili prisotni [[navzkrižje interesov]] in prilaščanje denarja producentov (ta pride na AIPA od kabelskih operaterjev) s strani znanih slovenskih filmskih igralcev.

Kot primera je navedel Vesno Stanković Juričić, ki je morala odstopiti s položaja direktorice slovenskega Urada za intelektualno lastnino, ker je [[žena]] Siniše Juričića, ki je s Knificem lastnik Nukleus Filma (uradno naj bi odstopila zaradi različnih pritiskov ob napovedi sprememb zakonodaje).&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Poslovanje Zavoda AIPA: dvomilijonska varščina odvetniku Bogataju, povezave z ministrstvom, državnim uradom, mediji, tudi Pro Plus-om, konflikt interesov, itd.|url=http://topnews.si/2017/03/01/poslovanje-zavoda-aipa-dvomilijonska-varscina-odvetniku-bogataju-povezave-z-ministrstvom-drzavnim-uradom-mediji-tudi-pro-plus-om-konflikt-interesov-itd/|accessdate=2020-04-03|language=sl-SI|date=1. marec 2017|website=topnews.si|publisher=|last=Vodušek|first=Vladimir|archive-date=2018-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181010021404/http://topnews.si/2017/03/01/poslovanje-zavoda-aipa-dvomilijonska-varscina-odvetniku-bogataju-povezave-z-ministrstvom-drzavnim-uradom-mediji-tudi-pro-plus-om-konflikt-interesov-itd/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Stanković Juričićeva je vpliv moža na njeno imenovanje zanikala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vesna Stanković Juričić: Kar koli narediš na uradu za intelektualno lastnino, nekomu ne bo prav|url=https://www.dnevnik.si/1042709441|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-03|date=16. marec 2015|publisher=|last=Petkovič|first=Blaž}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Vodušek je omenil tudi plačilo vodstva zavoda dvomilijonske varščine na fiduciarni račun [[Škofja Loka|škofjeloškemu]] [[odvetnik]]u Borutu Berniku Bogataju (ta je tudi zastopnik in bivši direktor Zavoda IPF), s katerim naj bi si znana imena slovenske filmske scene (med njimi tudi Knific) z direktorjem [[Gregor Štibernik|Gregorjem Štibernikom]] na čelu zavarovala finančna sredstva ob morebitni njihovi menjavi.&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt;

Internetni portal Portal Plus je ta znesek označil za avans za zavarovanje interesov vodstva AIPA, ki naj bi denar tako ukradlo avtorjem filmskih del. Ko se niso več čutili ogrožene, jim je Bernik Bogataj vrnil 1.650.000 [[evro]]v, ostalo pa obdržal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vodstvo Zavoda AIPA je plačalo rekordna 2 milijona evrov za odvetniški avans v primeru svoje razrešitve!|url=https://www.portalplus.si/1962/|website=www.portalplus.si|accessdate=2020-04-03|date=9. januar 2017|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Bernik Bogataj je Portalu Plus odgovoril, da je ta denar depozit in varovalka za izplačila razdeljenih honorarjev imetnikom pravic in za kritje potencialnih stroškov svojega rednega poslovanja, saj so soustanovitelji zavoda AIPA takrat mimo aktov zavoda ter skupščine prevzeli zavod, odstavili direktorja in za vršilca dolžnosti postavili Matjaža Žbontarja, ki je prevzel nadzor nad denarnimi sredstvi zavoda. Za upravičence naj bi razglasili tudi tiste, ki jim po zakomu to ne pripada. Bernik Bogataj je napisal, da je denar vrnil, ko so uspešno odbili prvi napad, ostalo pa obdržal za plačilo interventnega poslovanja in dragih sodnih taks ob nadaljnih sporih. Deponiranje sredstev je zanj zakonito dejanje, ki ga je potrdilo tudi [[sodišče]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pravica do odgovora: &quot;Vodstvo Zavoda AIPA je plačalo rekordna 2 milijona evrov za odvetniški avans v primeru svoje razrešitve!&quot;|url=https://www.portalplus.si/1977/odgovor-bernik-bogataj/|website=www.portalplus.si|accessdate=2020-04-03|date=16. januar 2017|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20211129044752/https://www.portalplus.si/1977/odgovor-bernik-bogataj/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Kot samostojni podjetnik in lastnik podjetij ==
Imel je [[Producent|produkcijski]] s.p. Start Film,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=START FILM, MIHA KNIFIC S.P.|url=http://www.companywall.si/podjetje/start-film-miha-knific-sp/MMEPz0YD/osnovno|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-04-03|date=|publisher=}}&lt;/ref&gt; danes ima kostumografski s.p. Maskota in [[Producent|produkcijsko]] [[podjetje]] Utopia Film.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=UTOPIA FILM d.o.o.|url=http://www.companywall.si/podjetje/utopia-film-doo/MM3DQqRC|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-04-03|date=|publisher=}}&lt;/ref&gt; Je 49 odstotni lastnik [[Producent|produkcijskega]] [[Podjetje|podjetja]] Nukleus Film.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NUKLEUS FILM, D.O.O.|url=http://www.companywall.si/podjetje/nukleus-film-doo/MM1WksiR|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=|publisher=}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje in taborniki ==
Bil je starešina območne organizacije [[Zveza tabornikov Slovenije|Zveze tabornikov Slovenije]] za [[Gorenjska|Gorenjsko]] ([[2002]])&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; in načelnik [[kranj]]skega [[Rod stražnih ognjev|Rodu stražnih ognjev]]. Njegovo taborniško ime je Pipc.&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt;

Leta [[2002]] je ob 50. obletnici taborništva v [[Kranj]]u na kranjskem [[grad]]u [[Grad Kieselstein|Kieselstein]] s sodelavci postavil del razstave, ki je bila pregled [[Zveza tabornikov Slovenije|taborništva]] v Kranju.&lt;ref&gt;''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2002_26_L.pdf Zgodovina, ki napaja mlade rodove]'', str. 16, Saje, Stojan (5. april 2002), ''Gorenjski Glas'', letnik 55, št. 26&lt;/ref&gt;

Svojemu sinu in otrokom sodelavcev je leta [[2019]] posvetil novo [[les]]eno [[Kip|skulpturo]] krokodila z mladiči ob Sodarjevi poti na [[Sveti Jošt nad Kranjem|Sv. Jošt]]. Izdelal jo je z Blažem Bačarjem iz [[hrast]]ovega [[les]]a, nadomestila je dotrajanega [[hrast]]ovega krokodila iz leta [[1975]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krokodil ima naslednika|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191107/C/191109860/1038/krokodil-ima-naslednika|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-04-03|first=Igor|last=Kavčič|date=7. november 2019|publisher=}}&lt;/ref&gt;

Ima [[Disleksija|disleksijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pradavnina je težka|url=https://val202.rtvslo.si/2016/07/187874/|website=Val 202|accessdate=2020-04-04|date=20. julij 2016|publisher=|first=Simona|last=Habič}}&lt;/ref&gt;

== Festivali ==

* [[2016]] 3. filmski maraton Muvit/6x60, [[Novo mesto|Novo Mesto]], član žirije za najboljši kratki film&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kako v 60 urah napisati, posneti in zmontirati kratki film|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/kako-v-60-urah-napisati-posneti-in-zmontirati-kratki-film/401019|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=23. avgust 2016|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nagrajenci maratona ustvarjanja kratkih filmov MUVIT/6X60|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/nagrajenci-maratona-ustvarjanja-kratkih-filmov-muvit-6x60/401564|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=30. avgust 2016|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* [[2014]] 1. Mednarodni festival neodvisnega žanrskega filma FilmMixer v okviru festivala Carniola, [[Kranj]], vodenje skupaj z Grego Švabičem&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Kranju prva izvedba festivala neodvisnega filma FilmMixer|url=https://www.rtvslo.si/kultura/novice/v-kranju-prva-izvedba-festivala-neodvisnega-filma-filmmixer/345136|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=29. avgust 2014|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* [[2013]] 7. Mednarodni festival kratkega filma K3, Kinodvor [[Ljubljana]], član komisije za izbor najboljših treh kratkih filmov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Najboljši slovenski kratki filmi|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/najboljsi-slovenski-kratki-filmi/311880|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=26. junij 2013|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Festivali v regiji - K3 International Short Film Festival - Kinodvor|url=https://www.kinodvor.org/film/festivali-v-regiji-k3-international-short-film-festival/|accessdate=2020-04-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* [[2013]] 24. festival Liffe, [[Ljubljana]], član žirije za najboljši kratki film&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ducat dni, ko je v središču film. Začel se je 24. Liffe|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/ducat-dni-ko-je-v-srediscu-film-zacel-se-je-24-liffe/321911|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=6. november 2013|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* [[2012]] 10. filmski festival kratkega filma Tabor, član žirije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Filmski festival Tabor letos že desetič|url=https://siol.net/trendi/film/filmski-festival-tabor-letos-ze-desetic-261423|website=siol.net|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=6. julij 2012|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade in priznanja ==
[[Slika:Štigličeve_nagrade_2018.jpg|sličica|260x260_pik|Miha Knific (skrajno desno) leta [[2018]] ob prejemu nagrade [[Nagrada Franceta Štiglica|Štigličev pogled]] za režijo celovečerca ''Vztrajanje''.]]

=== Film ===

==== Eurimages Lab Project Award ====

* za film ''Vztrajanje'' ([[2016]]), v vrednosti 50.000 [[evro]]v, [[2016]]&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

==== [[Nagrada Franceta Štiglica|Štigličeve nagrade]] ====

* Štigličev pogled za režijo filma ''Vztrajanje'' ([[2017]]), [[2018]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podeljene Štigličeve nagrade 2018 - Slovenski filmski center, javna agencija|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7572/podeljene-stigliceve-nagrade-2018/|website=www.film-center.si|accessdate=2020-04-03|date=14. februar 2018|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

==== [[Festival slovenskega filma|Vesna]] ====

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Leto
!Naslov
!Kategorija
!Festival
!Sklici in opombe
|-
|[[2017]]
|''Vztrajanje''
| bgcolor=&quot;#ADFF2F&quot; |eksperimentalni film
|[[Festival slovenskega filma 2017|20. festival slovenskega filma]]
|&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Citat|title=Vztrajanje (2017)|url=https://bsf.si/sl/film/vztrajanje/|accessdate=2020-04-03|language=sl}}, ''bsf.si''&lt;/ref&gt;
|-
|[[2012]]
|''Pikapolonica hoče odrasti''
| bgcolor=&quot;#ADFF2F&quot; |[[Animacija|animirani]] film
|15. festival slovenskega filma
|&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Citat|title=Pikapolonica hoče odrasti (2012)|url=https://bsf.si/sl/film/pikapolonica-hoce-odrasti/|accessdate=2020-04-03|language=sl}}, ''bsf.si''&lt;/ref&gt;
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |[[2009]]
| rowspan=&quot;3&quot; |''Lovec oblakov''
| bgcolor=&quot;#ADFF2F&quot; |posebna omemba žirije
| rowspan=&quot;3&quot; |12. festival slovenskega filma
|&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Citat|title=Lovec oblakov (2009)|url=https://bsf.si/sl/film/lovec-oblakov/|accessdate=2020-04-03|language=sl}}, ''bsf.si''&lt;/ref&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ADFF2F&quot; |kratki film
|&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt;
|-
| bgcolor=&quot;#ADFF2F&quot; |[[scenografija]]
|&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt;
|}

=== Kiparstvo ===

* Priznanje [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] za pomembno delo na področju [[Kiparstvo|kiparstva]], [[2013]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Univerza nagradila umetniške dosežke|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/univerza-nagradila-umetniske-dosezke/310275|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=3. junij 2013|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Arheologija ===

* Zaslužno članstvo v [[Slovensko arheološko društvo|Slovenskem arheološkem društvu]], [[2004]]&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;

== Pregled del ==

=== Glasbene parodije Klemna Slakonje ===

==== Režija, scenografija, maska ====

* ''My Name Is Luka'', 2019 [https://www.youtube.com/watch?v=0v9EIaN4Nzo YouTube]
* ''Ruf mich Angela'', 2017 [https://www.youtube.com/watch?v=zJZfuJdycGc YouTube]
* ''Golden Dump'', 2016 [https://www.youtube.com/watch?v=1fk68Wqs4Qg YouTube]
* ''Putin, Putout'', 2016  [https://www.youtube.com/watch?v=t-wFKNy0MZQ YouTube]

=== Videospoti ===

==== Režija ====
{{col-begin}}
{{col-2}}
* The Tide - ''Roll The Dice'' ([[2014]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Kavboji in pepelka|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20140509/C/140509825/kavboji-in-pepelka|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-04-03}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=N26BjqSNUJg YouTube]
* [[Katja Šulc]] - ''There Will Be Boys'' ([[2012]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Videospoti: Katja Šulc - There Will Be Boys|url=https://siol.net/trendi/glasba/videospoti-katja-sulc-there-will-be-boys-13598|website=siol.net|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=6. julij 2012|publisher=|last=Z.|first=Urška}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=UtwipZIEZRU YouTube]
* [[Rambo Amadeus]] ''- Euro Neuro'' ([[2012]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rambo Amadeus na Evroviziji: slovenska tehnologija in balkanske surovine|url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/rambo-amadeus-na-evroviziji-slovenska-tehnologija-in-balkanske-surovine/281454|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=19. april 2012|publisher=|last=Kopina|first=Klavdija}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=D6S-FNLv2jQ YouTube]
* Evil Eve (Eva Breznikar) ''- Ne bi, hvala'' ([[2011]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-misicnjaki-bikerji-pitoni-in-kristus-na-vrocem-snemanju.html|title=FOTO: Mišičnjaki, bikerji, pitoni in Kristus na vročem snemanju!|date=23. november 2011|accessdate=3. april 2020|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Znani Slovenci o Miklavžu|url=https://www.dnevnik.si/1042491705|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-03|date=30. november 2011|publisher=|last=Hižar|first=Tina}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=qzEyMq4ufCs YouTube]
* The Tide - ''Ready To Go'' ([[2011]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Video: The Tide nad sivo povprečje|url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/video-the-tide-nad-sivo-povprecje/271311|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=24. november 2011|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=l1NsyKvT3h8 YouTube]
* Hepa - ''Kobalt'' ([[2010]]) [https://www.youtube.com/watch?v=HzPzq0xaqtQ YouTube]
* [[Katja Šulc]] ''- I Love You, You Scream''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Video: Katja ni ena, Katij je več!|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/video-katja-ni-ena-katij-je-vec/245012|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=30. november 2010|publisher=|last=Čadež|first=Blaž}}&lt;/ref&gt; ([[2010]]) [https://www.youtube.com/watch?v=XZsc9T9rHIw YouTube]
* Diverso - ''Do nebes'' ([[2010]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://rockonnet.com/2010/02/diverso-nocoj-vabijo-na-predstavitev-videospota-%C2%BBdo-nebes%C2%AB/|title=Diverso nocoj vabijo na predstavitev videospota »Do nebes«|date=5. februar 2010|accessdate=3. aprila 2020|website=rockonnet.com|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=februar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [https://www.facebook.com/120324171336025/videos/1448864229303/ FB video]
* NONmusic - ''Gender Changer'', ([[2009]])&lt;ref name=&quot;:3&quot;/&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=67cMPI_iPfs YouTube]
* NONmusic - ''It's No Good'', ([[2009]])&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=WFBqR8JuJTE YouTube]
* [[Sausages]] – ''Ritual'' ([[2009]]) - v istih kostumih igrali še v Knifičevem filmu ''Srebrna koža''&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/goran-v-vlogi-spacka.html|title=Goran v vlogi spačka|date=14. december 2009|accessdate=3. april 2020|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=sbOfX65NSNs YouTube]
* The Tide ''- Snow!'' ([[2009]]) [https://www.youtube.com/watch?v=icfCzrwUMNo YouTube] - služil tudi kot napovednik Knifičevega filma ''Lovec oblakov''&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-the-tide-predstavljajo-snow.html?ts=1396849535&amp;stream_cat=304|title=VIDEO: The Tide predstavljajo Snow!|date=21. september 2009|accessdate=3. april 2020|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* Difaso - ''Kaj skrivaš'' ([[2009]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Difaso s prvim videospotom|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20091106/C/311069989/difaso-s-prvim-videospotom|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-04-03|date=6. november 2009|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=eMT3q61W__M YouTube]
{{col-2}}
* Jazz Station ''- Delam'', ''kar se ne sme'' ([[2009]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Torbica za mojo drago|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090723/C/307239968/torbica-za-mojo-drago|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-04-03}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=ybZPPjopYYs YouTube]
* The Tide - ''Desire'' ([[2008]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Tide – Desire|url=https://rockonnet.com/2008/01/the-tide-desire/|accessdate=2020-04-03|language=sl-SI|date=7. januar 2008|website=rockonnet.com|publisher=|last=Babuder|first=Dragan}}{{Slepa povezava|date=februar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=crmVHStJMIU YouTube]
* Billy's Private Parking / Billysi ''- Skrivnosti'' ([[2007]]), [https://www.youtube.com/watch?v=4jCAE82RD1s YouTube]
* Hepa ''- Ylwa'' ([[2007]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Premiera Hepine Ylwe|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070928/C/309289970/premiera-hepine-ylwe|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-04-03}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=wKWftjD0iek YouTube]
* [[Aleksander Mežek]] - ''Tečem skozi čas'' ([[2007]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Kot se vidi od zgoraj|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070922/C/309229990/kot-se-vidi-od-zgoraj|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-04-03}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=CJrdRDV_LMk YouTube]
* [[Vlado Kreslin]] ''- Z Goričkega v Piran'' ([[2007]]) [https://www.youtube.com/watch?v=UvewxiPT-oY YouTube]
* [[Aleksander Mežek]] - ''Menu'' ([[2007]]) [https://www.youtube.com/watch?v=bdRFIWxM6vA YouTube]
* Loney, Dear - ''I Fought the Battle of Trinidad and Tobago'' ([[2006]]) [https://www.youtube.com/watch?v=xA5xX_OfiUE YouTube]
* The Tide ''- Your River Wild'' ([[2006]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The tide s spotom ‘Your River Wild’ premierno na MTV Adria|url=https://rockonnet.com/2006/11/the-tide-s-spotom-your-river-wild-premierno-na-mtv-adria/|accessdate=2020-04-03|language=sl-SI|date=23. november 2006|website=rockonnet.com|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=februar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=Uhw_4tTpBjU YouTube]
* The Tide - ''Carry on'' ([[2005]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tide, The|url=http://arhiv.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/tide-the-1239|website=arhiv.rockline.si|accessdate=2020-04-03|first=Društvo|last=RockArena}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=iWMgyu8XSe4 YouTube]
* [[Bullet for My Valentine|Bullet For My Valentine]] ''- Suffocating Under Words Of Sorrow (What Can I Do)'' ([[2005]])&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Biennial|url=http://www.metacult.ro/biennial/fisa.php?id=901&amp;lang=EN|website=www.metacult.ro|accessdate=2020-04-03}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=p5zM3JsS9bk YouTube]
* Katalena - ''Široko more i Dunaj'' ([[2004]]) [https://www.youtube.com/watch?v=zCK0qIxbxXA YouTube]
* [[Elvis Jackson]] - ''Weakies'' ([[2003]]) - sorežiser Blaž Čadež&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Elvis Jackson z novim videospotom|url=http://www.zvpl.com/glasba/novice/elvis-jackson-z-novim-videospotom/|website=www.zvpl.com|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=3. marec 2013|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=SqWWGtAvla8 YouTube]
{{col-end}}

==== Producent ====

* [[Aleksander Mežek]] - ''Konc'' ([[2009]]) [https://www.youtube.com/watch?v=kwhRUosog5w YouTube]

==== Scenografija ====

* Mika - ''Je Chante'' ([[2015]]) – kot '''asistent''' [https://www.youtube.com/watch?v=Ff4KLQEbJ9Q YouTube]
* Jah Waggie - ''Another Gal Bites Da Dust'' ([[2011]]) [https://www.youtube.com/watch?v=5JN-oRKwdpw YouTube]
* Tamoto - ''Beware'' ([[2010]]) [https://www.youtube.com/watch?v=lr4wCzEz_w0 YouTube]
* Tamoto - ''On My Mind'' ([[2007]]) [https://www.youtube.com/watch?v=s7xDT1HqnK8 YouTube]
* [[Nina Osenar]] - ''Moment Like This'' ([[2007]]) [https://www.youtube.com/watch?v=iKnSAvcWYI4 YouTube]

Vir seznama&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Kostumi ====

* Joker Out - ''Vem Da Greš'' ([[2020]]) [https://www.youtube.com/watch?v=1JukTlYEDak YouTube]

==== Video produkcija ====

* BORDO &amp; Tina - ''Osamljen in bos'' (ver. 1/4), ([[2017]]) [https://www.youtube.com/watch?v=gltkWhyyfVo YouTube]
* BORDO &amp; Tina - ''Osamljen in bos'' (3/4), ([[2017]]) [https://www.youtube.com/watch?v=_BisPCrAYYY YouTube]

=== Prireditve in tv serije ===

==== Scenografija ====

* ''Športnik leta 2008'', prireditev v Linhartovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma v Ljubljani]] ([[2008]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Športnika leta 2008 Isakovičeva in Kozmus|url=https://www.delo.si/sport/sportnika-leta-2008-isakoviceva-in-kozmus.html|website=www.delo.si|date=2008-12-22|accessdate=2020-04-01|language=sl-si|first=Ti|last=K./STA|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014950/http://www.delo.si/sport/sportnika-leta-2008-isakoviceva-in-kozmus.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]'', TV serija ([[Radiotelevizija Slovenija|RTV]]), [[2019]] – 6 epizod&lt;ref&gt;{{Citat|title=Jezero (2019)|url=https://bsf.si/sl/film/jezero-2019/|accessdate=2020-04-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Reklamni spoti ===

==== Režija ====
{{col-begin}}
{{col-2}}

* ''Dana z vitamini'', Dana, [[2019]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dana z vitamini|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/856/dana-z-vitamini|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=4. julij 2019|publisher=}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=w1cVdziITC0 YouTube]
* Kuhinje Etis ([[Karim Merdjadi]]), [[2019]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Etis – pravi naslov za odlične kuhinjske rešitve|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/846/etis-pravi-naslov-za-odlicne-kuhinjske-resitve|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=24. junij 2019|publisher=}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=IwYg4sTH8Ck YouTube]
* ''Ustvarimo boljši svet (5 let)'', Lidl, [[2018]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ustvarimo boljši svet|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/676/ustvarimo-boljsi-svet|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=16. maj 2018|publisher=|archive-date=2018-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180516041046/http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/676/ustvarimo-boljsi-svet|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=jtdyNXZN6qA YouTube]
* [[Telekom Slovenije]] ''Obrnite življenje na modro'' '''''zima''''' [[2017]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Telekom Slovenije – Obrnite življenje na modro.|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/617/telekom-slovenije-obrnite-zivljenje-na-modro|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=23. november 2017|publisher=|archive-date=2018-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180110131329/http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/617/telekom-slovenije-obrnite-zivljenje-na-modro|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=ba4hGA8WnUI YouTube]'''''pomlad''''' [[2018]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Modri svet Telekoma Slovenije|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/656/modri-svet-telekoma-slovenije|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=28. marec 2018|publisher=|archive-date=2018-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328011148/http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/656/modri-svet-telekoma-slovenije|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=mNRQ16GiTDI YouTube]
* ''Tuš kakovost. Odslej v novi podobi'' ([[Jurij Zrnec]]), (režiser tudi Jure Matjažič) Tuš, [[2017]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tuš kakovost. Odslej v novi podobi.|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/611/tus-kakovost-odslej-v-novi-podobi|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=7. november 2017|publisher=|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107050523/http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/611/tus-kakovost-odslej-v-novi-podobi|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ('''TV oglas 1''' [https://vimeo.com/236551717 Vimeo] ), ('''TV oglas 2''' [https://vimeo.com/236552204 Vimeo]), ('''TV oglas 3''' [https://vimeo.com/236553293 Vimeo]), ('''TV oglas 4''' [https://vimeo.com/236553715 Vimeo])
* ''Doma v Sloveniji'' ([[Jurij Zrnec]]), Tuš, [[2017]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Doma v Sloveniji|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/519/doma-v-sloveniji|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=24. februar 2017|publisher=|archive-date=2018-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180110131419/http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/519/doma-v-sloveniji|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; '''''Dvojina''''' [https://vimeo.com/205010588 Vimeo], '''''Goveja juha''''' [https://vimeo.com/205010696 Vimeo], '''''Navijaška strast''''' [https://vimeo.com/205010984 Vimeo]
* ''Zadovoljni? Sicer vam vrnemo denar'' ([[Jurij Zrnec]]), Tuš, [[2017]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izbor MMeseca: Zadovoljni? Sicer vam vrnemo denar.|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/541/izbor-mmeseca-zadovoljni-sicer-vam-vrnemo-denar-|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=21. april 2017|publisher=|archive-date=2017-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20171018081938/http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/541/izbor-mmeseca-zadovoljni-sicer-vam-vrnemo-denar-|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; '''''Svežina &amp; kakovost''''' [https://vimeo.com/210214159 Vimeo]
* Tuš - ''Skupaj na vrh'' ([[Davo Karničar]])'','' [[2017]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=TUŠ {{!}} SKUPAJ NA VRH « BPCS agencija|url=https://www.bpcs.si/portfolio/tus-skupaj-na-vrh/|accessdate=2020-04-02|date=|website=www.bpcs.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [https://vimeo.com/346399852 Vimeo]
* Lesnina z novim sloganom &quot;Dobrodošli doma&quot;'','' [[2016]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dobrodošli doma|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/423/dobrodosli-doma|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=19. maj 2016|publisher=|archive-date=2016-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20160709060924/http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/423/dobrodosli-doma|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; '''''Maček''''' [https://www.youtube.com/watch?v=dnkiQLTzIjY YouTube]'''''Spalnica''''' [https://vimeo.com/166791951 Vimeo]'''''Dnevna soba''''' [https://vimeo.com/166797060 Vimeo] '''''Kuhinja''''' [https://vimeo.com/166785732 Vimeo]
* ''Kekec 2015 - Klikin'', NLB, [[2015]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klikin|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/332/klikin|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=15. september 2015|publisher=|archive-date=2015-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20151104060531/http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/332/klikin|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=0VTy5RyapOY YouTube]
* ''Spar VitHit točke zvestobe'', [[Spar]], [[2015]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spar VitHit|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/277/spar-vithit|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=30. januar 2015|publisher=|archive-date=2015-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150205054228/http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/277/spar-vithit|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=xphMb2BPvIQ&amp;feature=emb_title YouTube]
* ''Le Chef'' ([[Klemen Slakonja]]), Eurospin, [[2015]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Le Chef|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/335/le-chef|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=18. september 2015|publisher=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=CTU-0z5l86U YouTube]
* ''Nadgradnja oglasa za NalgesinS z osebnim nagovorom'' (Iryna Osypenko; [[Rusija]] in [[Ukrajina]]), [[Krka (podjetje)|Krka]], [[2013]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nadgradnja oglasa za Nalgesin S z osebnim nagovorom|url=http://www.marketingmagazin.si/izbor-mmeseca/164/nadgradnja-oglasa-za-nalgesin-s-z-osebnim-nagovorom|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=11. november 2013|publisher=}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=PuQ_Vtrclb4 YouTube]
* ''SUPERHEARO Orchestra - Good Life (OneRepublic cover)'', [[Telekom Slovenije|Telekom Slovenija]] ([[SiOL]], [[Mobitel (operater)|Mobitel]]), [[2013]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zvezdniki Telekomove jesenske akcije so mladi glasbeniki Superhearo orchestra|url=http://www.marketingmagazin.si/novice/mmarketing/10094/zvezdniki-telekomove-jesenske-akcije-so-mladi-glasbeniki-superhearo-orchestra|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=11. september 2013|publisher=|archive-date=2013-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20131114052213/http://www.marketingmagazin.si/novice/mmarketing/10094/zvezdniki-telekomove-jesenske-akcije-so-mladi-glasbeniki-superhearo-orchestra|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=CkfqtCN4QUg YouTube]
* ''Alpsko maslo Alpenbutter'', Meggle, [[2012]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nemško podjetje Meggle k sodelovanju povabili slovensko Imeldo Ogilvy|url=http://www.marketingmagazin.si/novice/mmarketing/9345/nemsko-podjetje-meggle-k-sodelovanju-povabili-slovensko-imeldo-ogilvy|website=Marketing magazin|accessdate=2020-03-31|language=sl|date=15. november 2012|publisher=|first=Manja|last=Ujčič Zrimšek|archive-date=2013-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130202161457/http://www.marketingmagazin.si/novice/mmarketing/9345/nemsko-podjetje-meggle-k-sodelovanju-povabili-slovensko-imeldo-ogilvy|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=3boEnHE3aPM YouTube]
* ''Knjiga / The book'' (Tomaž Kavčič in Ema), Lidl, [[2018]] [https://vimeo.com/312690020 Vimeo]
* ''Orsoslim'' [[Rusija]] ([[Tara Zupančič]]), [[Krka (podjetje)|Krka]] ([[2012]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Imelda Ogilvy|url=http://imeldaogilvy.blogspot.com/2012_09_01_archive.html?m=1|website=imeldaogilvy.blogspot.com|accessdate=2020-04-02|language=sl|date=23. september 2012|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; [https://vimeo.com/123822434 Vimeo]
* Društvo onkoloških bolnikov Slovenije ([[2011]]) '''''Razlog #1024''''' [https://www.youtube.com/watch?v=mEXIcVcBDjw YouTube]'''''Razlog #537''''' [https://www.youtube.com/watch?v=dq8vksqyI0U YouTube]'''''Razlog #54''''' [https://www.youtube.com/watch?v=QFXjJN63jDA YouTube]
* ''Weapon / Amnesty'', [[Amnesty International]] Slovenije, [[2007]] [https://www.youtube.com/watch?v=Y1TXsilV2KE YouTube]
* Kampanja za [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] [[Televizija|televizorje]] [[2006]], '''''Tenis''''' [https://www.youtube.com/watch?v=0n6tBKSwoC8 YouTube]'''''Tarzan''''' [https://www.youtube.com/watch?v=kAt-GbiJndc YouTube] '''''Formula''''' [https://www.youtube.com/watch?v=fvj0lGtug7k YouTube]

{{col-2}}

* ''Bordanje'', [[SiOL]] internet, [[2006]] [https://www.youtube.com/watch?v=DOhYMqrwGtU YouTube]
* ''Vedno nekaj novega'', Big Bang [https://www.youtube.com/watch?v=haHZ2RN2MvU YouTube]
* MIP '''''Mmmmm''''' [https://www.youtube.com/watch?v=nl6XpmnWm-U YouTube]'''''Mmmmm'' (2)''' ([[Matej Puc]]) [https://www.youtube.com/watch?v=i5HZZde3qXU YouTube]
* ''Navdušenje nad varčevanjem'', Abanka Vipa, [https://www.youtube.com/watch?v=2lPC459_54g YouTube]
* ''Finančni nasvet'' ([[Tina Maze]]), NLB [https://vimeo.com/65045520 Vimeo]
* ''[[SEAT|Seat]] Avtodegustacija'' ([[Primož Kozmus]])'','' [https://vimeo.com/21966107 Vimeo]
* 10 web epizodes, [[Cockta]] [https://vimeo.com/20751830 Vimeo]
* Roletarstvo Medle '''''Sence''''' [https://vimeo.com/71876396 Vimeo]'''''Sonce''''' [https://vimeo.com/71876397 Vimeo]'''''Mrčes''''' [https://vimeo.com/71876394 Vimeo]
* ''1001 Cvet'' - ''Duh iz čajnika'' ([[Petra Majdič]] in [[Jože Robežnik]]), Žito [https://vimeo.com/71876319 Vimeo]
* ''Izpovedi'', Še vedno vozim, vendar ne hodim, [https://vimeo.com/123823654 Vimeo]
* ''Prometna nesreča'', Še vedno vozim, vendar ne hodim, [https://vimeo.com/20738428 Vimeo]
* ''Mobile payment'', [[Telekom Slovenije|Telekom]] Moneta [https://vimeo.com/227079368 Vimeo]
* Siol Trio ([[Gaber K. Trseglav]]), [https://vimeo.com/37786349 Vimeo]
* ''Na toplo blizu doma'', Sava Hotels &amp; Resorts, [https://vimeo.com/394933457 Vimeo]
* ''Perfect day. Every day'', Bernardin Group Resorts &amp; Hotels, [https://www.youtube.com/watch?v=89vTUxBVREs YouTube]
* ''PG Ljetne Opcije,'' T-Mobile  [https://vimeo.com/41879967 Vimeo]
* ''SME Generic'', T-Hrvatski Telekom [https://vimeo.com/41879965 Vimeo]
* Hrvatska lutrija '''''Cure''''' [https://vimeo.com/41708207 Vimeo]'''''Deda''''' [https://vimeo.com/41780676 Vimeo]
* ''Pametan program pogodnosti'', Hrvatska obrtnička komora [https://vimeo.com/60991019 Vimeo]

{{col-end}}

==== Scenografija ====
{{col-begin}}
{{col-2}}

* Far Cry Primal - ''The Charge'', Ubisoft [https://www.youtube.com/watch?v=NWczJ20Avjg YouTube]
* Total – Excellium, Total [https://vimeo.com/329573749 Vimeo]
* Playstation – Maya, [[Sony]] [https://vimeo.com/310236728 Vimeo]
* Puma - #DareYou, Puma [https://www.youtube.com/watch?time_continue=1&amp;v=OuBrdLvRXwI&amp;feature=emb_title YouTube]
* ''Fresh Climb'', Coors Light [https://www.youtube.com/watch?v=SsWohslL8M8 YouTube]
* ''Naspavaj se'', IKEA [https://www.youtube.com/watch?v=KIc02d0vVqQ YouTube]
* ''Follow'' (Mercedes-Benz X-Class), [[Daimler AG]] [https://vimeo.com/239413505 Vimeo]
* California 6.1, [[Volkswagen]] [https://www.youtube.com/watch?v=pPPKde7GrNQ YouTube]
* Transporter 6.1, [[Volkswagen]] [https://www.youtube.com/watch?v=Dq7lYtJ_8UY YouTube]
* Der Multivan 6.1, [[Volkswagen]] [https://www.youtube.com/watch?v=s_96A9Uzw60 YouTube]
* Porsche 718 Cayman and Boxster GTS, [[Porsche]] [https://vimeo.com/255379694 Vimeo]
* ''Transformer'', [[Asus]] [https://vimeo.com/187637965 Vimeo]
* ''La casquader'', SNCF – z Majo Moravec [https://vimeo.com/191638129 Vimeo]

{{col-2}}

* NEO ''Novi svet'', [[Telekom Slovenije]] [https://www.youtube.com/watch?v=mb8S95I3ZSg YouTube]
* ''MEETO DIR. CUT'', Phillips S9000 Prestige [https://vimeo.com/306116548 Vimeo]
* ''Digital und persönlich'', Glarner Kantonalbank [https://www.youtube.com/watch?v=Qd9xJBy8Od8 YouTube]
* ''Zenbook'', [[Asus]] (v [[Post-produkcija|postprodukciji]]) [https://vimeo.com/187638805 Vimeo]
* ''The Swap'', Sixt [https://vimeo.com/231703086 Vimeo]
* ''Water Slide'' (Nissan X-trail), [[Nissan]] [https://vimeo.com/206328247 Vimeo]
* ''Chase'', [[Lexus]] [https://vimeo.com/190246096 Vimeo]
* ''Life Enhanced Winter'', Continental [https://vimeo.com/238917501 Vimeo]
* ''Memories of the Alhambra'', Netflix trailer [https://www.youtube.com/watch?v=2Lcy3XUDd_A YouTube]
* ''Drive your Ambition'', [[Mitsubishi Motors Corporation|Mitsubishi]] [https://vimeo.com/244639029 Vimeo]
* ''Winter'', C4 Grand Picasso, [[Citroën]] [https://vimeo.com/206328942 Vimeo]
* ''Cucumber'', Plusnet [https://vimeo.com/235706570 Vimeo] (po drugih virih je to Simon Davis)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=plusnet - cucumber|url=https://production-designer.com/project/plusnet-cucumber/|website=maja moravec|accessdate=2020-04-02|language=en-US|archive-date=2020-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20201024145139/https://production-designer.com/project/plusnet-cucumber/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Odkar je življenje'', [[Pivovarna Union]] [https://www.youtube.com/watch?v=osNFuFcY-CI YouTube]

{{col-end}}

Vir seznama'''&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Utopia film d.o.o.|url=https://www.utopia-film.net/|website=UTOPIA FILM|accessdate=2020-03-31|language=en-US|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;'''

==== Art direktor ====
{{col-begin}}
{{col-2}}

* ''Cayenne'', [[Porsche]] [https://www.youtube.com/watch?v=5MK_EehzI84 YouTube]
* ''Print The Holidays'', [[Hewlett-Packard|HP]] [https://vimeo.com/375447030 Vimeo] (po drugih virih je to Jelena Kolomejac)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=HP and Michel Gondry Imagine 'The 12 Days of Christmas' With No Screen Time|url=http://musebycl.io/digital-data/hp-and-michel-gondry-imagine-12-days-christmas-no-screen-time|website=Muse by Clio|accessdate=2020-04-02|language=en|date=12. november 2019|publisher=|last=Gianatasio|first=David|archive-date=2020-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200107134429/https://musebycl.io/digital-data/hp-and-michel-gondry-imagine-12-days-christmas-no-screen-time|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''GOAT Camp'', Gatorade [https://www.youtube.com/watch?v=hlnVR3KHPkA YouTube]
* ''The Walk'', Absolut Vodka [https://www.youtube.com/watch?v=FXkdttMXfIw YouTube]
* New all-electric Corsa-E, [[Vauxhall]] [https://www.youtube.com/watch?v=SzqQ7rOqlew YouTube]
* ''The year of confusion'', Confused [https://vimeo.com/372338888 Vimeo]
* Ford Mustang – ''Breakout'', [[Ford Motor Company|Ford]] [https://vimeo.com/272205094 Vimeo]
* Peugeot 508 - ''The Score'', [[Peugeot]] [https://vimeo.com/293991579 Vimeo]
* ''Twinning'', Cesar [https://vimeo.com/301631154 Vimeo] (po drugih virih je to Dalatando Almeida)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.campaignlive.co.uk/article/cesar-twinning-amv-bbdo/1498169|title=Cesar &quot;Twinning&quot; by AMV BBDO|date=7. november 2018|accessdate=3. april 2020|website=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* ''Breathe'' - Nicorette Quickmist, Johnson &amp; Johnson [https://vimeo.com/206320423 Vimeo]

{{col-2}}

* ''Bikers'' - M6 Mobile, Orange France [https://vimeo.com/204042509 Vimeo]
* ''Marry me'' - Citroën C3, [[Citroën]] [https://vimeo.com/190243305 Vimeo]
* ''Baby colors'' - Citroën C3, [[Citroën]] [https://vimeo.com/190245154 Vimeo]
* ''Campers'' - M6 Mobile, Orange France [https://vimeo.com/206320295 Vimeo]
* ''Les Hippies'' - M6 Mobile, Orange France [https://vimeo.com/147101056 Vimeo]
* ''Pingouins'' - M6 Mobile, Orange France [https://vimeo.com/139458538 Vimeo]
* Audi Q Range, [[Audi]] [https://vimeo.com/205228646 Vimeo]
* Samsung Family Hub - ''Cookies,'' [[Samsung]] [https://vimeo.com/255872551 Vimeo]
* Samsung Family Hub - ''Too much broccoli'', [[Samsung]] [https://vimeo.com/255871997 Vimeo]
* Samsung Family Hub - ''Biker Gang'', [[Samsung]] [https://vimeo.com/255871144 Vimeo]

{{col-end}}

Vir seznama&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Filmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Naslov
!Leto
!Režija
!Producent
!Scenografija
!Scenarij
!Montaža
!Zvrst in dolžina
!Sklici in opombe
|-
|''Poslednji dan Rudolfa Nietscheja''
|[[2018]]||{{Na}}||{{Ya}}||{{Na}}||{{Na}}||{{Na}}
|kratki igrani
|tudi [[izvršni producent]]&lt;ref&gt;{{Citat|title=Poslednji dan Rudolfa Nietscheja (2018)|url=https://bsf.si/sl/film/poslednji-dan-rudolfa-nietscheja/|accessdate=2020-04-03|language=sl}}, ''bsf.si''&lt;/ref&gt;
|-
|''[[Rudar (film)|Rudar]]''
|[[2017]]||{{Na}}||{{Ya}}||{{Na}}||{{Na}}||{{Na}}
|celovečerni igrani
|s Sinišo Juričićem&lt;ref&gt;{{Citat|title=Rudar (2017)|url=https://bsf.si/sl/film/rudar/|accessdate=2020-04-03|language=sl}}, ''bsf.si''&lt;/ref&gt;
|-
|''Vztrajanje''
|[[2017]]||{{Ya}}||{{Ya}}||{{Ya}}||{{Ya}}||{{Ya}}
|celovečerni igrani
|montažerka tudi Sandra Mitić&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;
|-
|''Štiri stvari, ki sem jih želel početi s tabo''
|[[2015]]||{{Ya}}||{{Na}} ||{{Na}}||{{Ya}}||{{Ya}}
|celovečerni igrani
|montažer tudi Jurij Moškon&lt;ref&gt;{{Citat|title=Štiri stvari, ki sem jih želel početi s tabo (2015)|url=https://bsf.si/sl/film/stiri-stvari-ki-sem-jih-zelel-poceti-s-tabo/|accessdate=2020-04-03|language=sl}}, ''bsf.si''&lt;/ref&gt;
|-
|''Pikapolonica hoče odrasti''
|[[2012]]||{{Ya}}||{{Na}}||{{Ya}}||{{Ya}}||{{Na}}
|kratki [[Animacija|animirani]]
|tudi [[direktor fotografije]]&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;
|-
|''Lisica v lisičjem jeziku''
|[[2009]]||{{Ya}}||{{Na}}||{{Na}}||{{Ya}}||{{Ya}}
|kratki [[Animacija|animirani]]
|tudi animacija in oblikovanje luči&lt;ref&gt;{{Citat|title=Lisica v lisičjem jeziku (2009)|url=https://bsf.si/sl/film/lisica-v-lisicjem-jeziku/|accessdate=2020-04-03|language=sl}}, ''bsf.si''&lt;/ref&gt;; montažer tudi Blaž Čadež
|-
|''Lovec oblakov''
|[[2009]]||{{Ya}}||{{Na}} 
|{{Ya}}
|{{Ya}}||{{Na}} 
|kratki igrano-[[Animacija|animirani]] film
|&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt;
|-
|''Srebrna koža''
|[[2009]]||{{Ya}}||{{Ya}}||{{Na}} 
|{{Ya}}||{{Na}} 
|kratki igrano-[[Animacija|animirani]] film
|člani skupine [[Sausages]] v kostumih iz videospota ''Ritual''&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=Srebrna koža (2009)|url=https://bsf.si/sl/film/srebrna-koza/|accessdate=2020-04-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Izza zavese''
|[[2008]]||{{Ya}}||{{Na}} ||{{Na}} ||{{Na}} ||{{Na}} 
|srednjemetražni dokumentarni film
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=From behind the curtain; Izza zavese; Videoposnetek : Aleksander Mežek and Sir Cliff Richard in converstaion; v pogovoru; Izza zavese|url=https://plus.cobiss.si/opac7/bib/1419906|website=plus.cobiss.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Noč''
|[[2006]]||{{Ya}}||{{Ya}}||{{Na}} ||{{Ya}}||{{Ya}}
|celovečerni igrani film (v [[Švedščina|švedščini]])
|montažerja tudi Hieronim Vilar in Goran Mitrović&lt;ref&gt;{{Citat|title=Noč (2006)|url=https://bsf.si/sl/film/noc/|accessdate=2020-04-03|language=sl}}, ''bsf.si''&lt;/ref&gt;
|-
|''Dvorišče''
|[[2006]]||{{Na}} ||{{Na}} ||{{Na}} ||{{Ya}}||{{Na}} 
|kratki [[Animacija|animirani]]
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Courtyard|url=http://strup.si/project/dvorisce/|website=strup.si|accessdate=2020-04-03|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419070219/http://strup.si/project/dvorisce/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|''Z vzhoda''
|[[2003|2004]]||{{Ya}}||{{Na}} ||{{Na}} ||{{Ya}}||{{Na}} 
|kratki dokumentarni
|&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;
|-
|''Nočno življenje''
|[[2003]]||{{Na}} ||{{Na}} ||{{Ya}}||{{Na}} ||{{Na}} 
|študentski film
|&lt;ref&gt;{{Citat|title=Nočno življenje (2003)|url=https://bsf.si/sl/film/nocno-zivljenje/|accessdate=2020-04-03|language=sl}}, ''bsf.si''&lt;/ref&gt;
|-
|''Made in China''
|[[2002]]||{{Na}} ||{{Na}} ||{{Ya}}||{{Na}} ||{{Na}} 
|kratki igrani
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Made in China|url=http://strup.si/project/made-in-china/|website=strup.si|accessdate=2020-04-03|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419060716/http://strup.si/project/made-in-china/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}

==== Kratki filmi ====

===== Režija =====

* ''Horizon'' ([[2004]]), kratki film, v [[Angleščina|angleščini]]&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=Zr8N74S5PMA YouTube]
* ''Den stora ormen'' ([[2003]]), kratki film, v [[Švedščina|švedščini]]&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;

===== Mentorstvo =====

* ''Vojna svetov'' (kratki [[Animacija|animirano]]-igrani film), otroška filmska delavnica (udeleženci so ustvarili kratki igrani film, videospot in reklamo) v mali dvorani Kinodvora in prostorih Nukleus filma, Knific eden od mentorjev, 20. – 24. in 27. – 31. [[avgust]], [[2012]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Počitniška filmska delavnica 9+ - Kinodvor|url=https://www.kinodvor.org/dogodek/pocitniska-filmska-delavnica-9/|accessdate=2020-04-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; [https://www.youtube.com/watch?v=kTCegv9Mzyo YouTube]

==== Del zasedbe ====

* ''Državljan diareja ali kdo je Tomaž Lavrič'' ([[2011]]), srednjemetražni dokumentarni&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Državljan diareja ali kdo je Tomaž Lavrič|url=http://www.vertigo.si/filmi/diareja/|website=www.vertigo.si|accessdate=2020-04-03|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

==== Snemalec ====

* [[Siddharta]] - ''Maraton'' ([[2007]]), posnetek [[Koncert (glasbena prireditev)|koncerta]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Maraton; Dva medija : Hala Tivoli, 05.10.07|url=https://plus.cobiss.si/opac7/bib/237171456|website=plus.cobiss.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Gledališče ===

==== Scenografija ====

* ''Kar vem, da je res'', [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]], 2019&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kar vem, da je res|url=https://www.mgl.si/sl/program/predstave/kar-vem-da-je-res/|website=www.mgl.si|accessdate=2020-04-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* ''Bogastvo'', [[SNG Nova Gorica]], 2013 - in '''kostumi'''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bogastvo|url=https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2012062112523865/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2020-04-01|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o|archive-date=2012-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20121225072506/http://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2012062112523865/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Vitez čudes'', [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]], 2012&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vitez čudes|url=https://www.mgl.si/sl/program/predstave/vitez-cudes/|website=www.mgl.si|accessdate=2020-04-01|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* ''Dekameron'', [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] in [[SNG Nova Gorica]], 2011&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2010052509174709/|title=Dekameron|date=|accessdate=1. april 2020|website=sng-ng.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220924221734/https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2010052509174709/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Jakob Ruda'', [[Prešernovo gledališče Kranj]], 2010&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=JAKOB RUDA|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/9726|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-04-01|archive-date=2016-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160822222406/http://repertoar.sigledal.org/predstava/9726|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Bumbar'', [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], 2010&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bumbar|url=https://www.drama.si/repertoar/delo?id=1626|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-04-01|language=sl}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* ''Sijoče mesto'', [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]], 2010&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/9581|title=Sijoče mesto|date=|accessdate=1. april 2020|website=repertoar.sigledal.org|publisher=|last=|first=|archive-date=2024-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20240419132727/https://repertoar.sigledal.org/predstava/9581|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Županova Micka'', [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]], 2010&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-iger/zupanova-micka.html|title=Županova Micka|date=|accessdate=1. april 2020|website=www.slg-ce.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* ''Medvedek zleze vase'', [[Mini teater]], 2009&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medvedek zleze vase|url=https://www.mini-teater.si/si/articles/1715/medvedek-zleze-vase|website=www.mini-teater.si|accessdate=2020-04-01}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* ''Nenavadna prigoda'', [[SNG Nova Gorica]], 2009&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nenavadna prigoda|url=https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2009062309364944/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2020-04-01|date=|publisher=|archive-date=2022-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20221003152916/https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2009062309364944/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Triko'', [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]], 2009&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-iger/triko.html|title=Triko|date=|accessdate=1. april 2020|website=www.slg-ce.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* ''Ljubezen Ane Frank ali zgodba o človeškem dostojanstvu'', [[Gledališče Koper]], 2008 - in '''video'''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=LJUBEZEN ANNE FRANK ali ZGODBA O ČLOVEŠKEM DOSTOJANSTVU|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/9406|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-04-01|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211114018/https://repertoar.sigledal.org/predstava/9406|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Skurt, Velika bela zavera'', [[SNG Nova Gorica]], 2003&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=sKurt|url=https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2010052509404425/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2020-04-01|language=sl|date=|publisher=|archive-date=2021-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210418063048/https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2010052509404425/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Video ====

* ''Bobby in Boris'', [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], 2012 (z Blažem Čadežem)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bobby in Boris|url=https://www.drama.si/repertoar/delo?id=1666|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-04-01|language=sl|archive-date=2017-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20171102132424/http://www.drama.si/repertoar/delo?id=1666|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Drama o Mirjani in tistih okrog nje'', [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]], 2010 (z Blažem Čadežem)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DRAMA O MIRJANI IN TISTIH OKROG NJE|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/9578|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-04-01}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Izdelava lutk ===

* ''Romeo in Julija'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]] in [[Gledališče Koper]] ([[2011]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Romeo &amp; Julija|url=https://veza.sigledal.org/uprizoritev/romeo-julija|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-04-01|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420072728/https://veza.sigledal.org/uprizoritev/romeo-julija|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Igrišče'', ([[2006]]), stop-motion animirani kratki film&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Courtyard {{!}} Strup Produkcija|url=http://strup.si/project/dvorisce/|website=strup.si|accessdate=2020-04-01|archive-date=2021-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419070219/http://strup.si/project/dvorisce/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Koyaa,'' [[2001]] – [[2009]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

== Razstave ==

=== Samostojne razstave ===

* [[2015]] maj, Galerija Jedro, [[Medvode]]; ''Another Cinema: Rehearsals''
* [[2006]] junij, julij; Galerija Miklova hiša, [[Ribnica]]; ''Slow motion''
* [[2006]] 21. februar - 19. marec, Mala galerija [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderne galerije]], [[Ljubljana]]; ''Slow motion''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Publikacije|url=http://www.mg-lj.si/node/405|website=www.mg-lj.si|accessdate=2020-04-01|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pred filmom je bila fotografija|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/pred-filmom-je-bila-fotografija/142620|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=21. februar 2006|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Razstavil je 4 zaporedne sličice starega 8-mm filma in poskušal ujeti čas, ki ga zaznamo kot podobo.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

* [[2006]] junij, julij, Bežigrajska galerija 2, [[Ljubljana]]; ''Konec/The End''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za Bežigradom napovedujejo Konec|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/za-bezigradom-napovedujejo-konec/144992|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=7. junij 2006|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

S to razstavo je Knific primerjal ideale »svobodnega, kapitalističnega sveta« (znane podobe visečega mostu pred silhueto nočnega [[Velemesto|velemesta]], razsvetljeni [[New York|newyorški]] [[nebotičnik]]i, slikovita pokrajina že osvojenega zahoda, [[plaža]] s palmami) s fotografijami gradnje in zunanjosti studia ter zunanjih in notranjih kulis. S tem je povedal, da živimo v svetu kulis in klišejskih, ponavljajočih se »happy endov« in da padec kulis pomeni konec, propad sveta, kot ga poznamo. Kot primer je navedel [[World Trade Center]], znamenito [[New York|newyorško]] padlo kuliso. [[Vladimir P. Štefanec]] je po tem opisu za ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' napisal, da se mu zdijo vprašanja, ki jih Knific s to razstavo odpira, relevantna.&lt;ref&gt;''Mati vseh kulis'', str. 14, P. Štefanec, Vladimir (25. julij 2006), ''Delo'', letnik 48, št. 170&lt;/ref&gt;

* [[2005]], Osrednja razstava povabljenih umetnikov na 6. mednarodnem festivalu Pixxelpoint, Mestna galerija [[Nova Gorica]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pixxelpoint 2005|url=http://www.pixxelpoint.org/2005/program.html|website=www.pixxelpoint.org|accessdate=2020-04-01}}&lt;/ref&gt;
* [[2005]], Galerija P74, [[Ljubljana]]; ''Rock Music''
* [[2005]] 28. junij – 28. avgust, Modern Art Oxford, [[Velika Britanija]], ''Arrivals'' (2. razstava v seriji) - Miha Knific je bil v umetniški koloniji kot gostujoči umetnik, kjer je sodeloval pri dogodkih in delavnicah. Predstavil je projekt ''Storyboards'' (2004) in kratki film ''Horizon'' (2004).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zgodbe Mihe Knifica živijo v Oxfordu|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/zgodbe-mihe-knifica-zivijo-v-oxfordu/138322|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=6. avgust 2005|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miha Knific|url=http://www.xllmslovenia2005.gov.si/programme/miha-knific/|website=www.xllmslovenia2005.gov.si|accessdate=2020-04-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miha Knific at Modern Art Oxford|url=https://artdaily.cc/news/14533/Miha-Knific-at-Modern-Art-Oxford#.Xoa9SDdR2Ul|website=artdaily.cc|accessdate=2020-04-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miha Knific spet gost v Oxfordu|url=https://www.delo.si/kultura/miha-knific-spet-gost-v-oxfordu.html|website=www.delo.si|date=2005-08-13|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|last=Uredništvo|archive-date=2026-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20260106063544/https://www.delo.si/kultura/miha-knific-spet-gost-v-oxfordu.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* [[2004]], Galerija sodobne umetnosti [[Celje]], ''Media Focus -'' dela: ''Duh'', ''Najstniki plešejo'', ''Gledal sem video Pierra Huygha'' in ''Ali sem še vedno lepa ?''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VIDEODELA MIHE KNIFICA V CELJU|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/videodela-mihe-knifica-v-celju/129724|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=21. januar 2004|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Media Fokus|url=http://www.mladina.si/63660/media-fokus/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-03|date=16. januar 2004|publisher=|last=Kolar|first=Damjana}}&lt;/ref&gt;
* [[2004]] Junij, galerija Gregorja Podnarja, [[Kranj]]; ''&gt;2&lt;'' . Predstavil tudi ''Horizon'' ([[2004]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MIHA KNIFIC SE Z &gt;2&lt; PREDSTAVLJA V KRANJU|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/miha-knific-se-z-2-predstavlja-v-kranju/131265|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=2. junij 2004|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miha Knific {{!}} Kranj 2004 {{!}} Gregor Podnar|url=http://gregorpodnar.com/miha-knific-exhibition-kranj-2004/|accessdate=2020-04-03|language=en-US|first=Galerija Gregor|last=Podnar}}&lt;/ref&gt;
* [[2002]] Oktober; Gallery Platform Vaasa, [[Finska]]; ''Between''
* [[2002]] April; ON gallery [[Poznanj]], [[Poljska]]; ''Fade in''
* [[2001]], [[Tolmin]]; odlitki odtisov živalskih nog&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
* [[2001]], [[Galerija ŠKUC|Š.K.U.C galerija]], [[Ljubljana]]; ''Bodies -'' prva samostojna razstava

Vir seznama&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Miha Knific: Svet, kjer je vse mogoče|url=http://www.scca-ljubljana.si/arhiv/news_15_52.htm|website=www.scca-ljubljana.si|accessdate=2020-04-01|date=12. november 2015|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Skupinske razstave ===

* [[2009]] Februar; Nove pridobitve [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderne galerija Ljubljana]] - ''43/231 ext.day (Margate)'' - iz leta 2005&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Proti politični simboliki v filmu|url=https://www.dnevnik.si/1042379526|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-01|date=10. avgust 2010|publisher=|last=Hiršenfelder|first=Ida}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* [[2006]] November; ''Biennale of the youth'' [[Bukarešta]]
* [[2006]] April; Galerija Gregor Podnar [[Ljubljana]]; ''Venture 2''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Venture II {{!}} Ljubljana 2006 {{!}} Gregor Podnar|url=http://gregorpodnar.com/venture-exhibition-ljubljana-2006/|accessdate=2020-04-01|language=en-US|first=Galerija Gregor|last=Podnar}}&lt;/ref&gt;
* [[2005]] September; P 74, [[Ljubljana]]; ''Rock Music''. Tema so elementi množične kulture.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dnevni napovednik kulturnih dogodkov|url=http://www.mladina.si/68991/dnevni-napovednik-kulturnih-dogodkov/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-03|date=15. september 2005|publisher=|last=Kolar|first=Damjana}}&lt;/ref&gt;
* [[2005]] September; Trafo gallery [[Budimpešta]] - ''Horizon'' (kratki film v [[Angleščina|angleščini]])
* [[2005]] Avgust; [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija Ljubljana]]; ''95-05''
* [[2005]] Julij; Studio gallery [[Budimpešta]]; ''Choreogtaphy''
* [[2004]] December; v Centru sodobnih umetnosti v [[Vila Manin|vili Manin]] pri Passarianu, [[Videm, Italija|Udine]], ''Instant Europe''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NOVA EVROPA NA INSTANTEN NAČIN|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/nova-evropa-na-instanten-nacin/133817|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=12. december 2004|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* [[2004]] Oktober; Akademie der Kunste Berlin, [[Nemčija]] ; ''E.U. positive - Umetnost nove Evrope''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=UMETNOST TRANZICIJE V BERLINU|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/umetnost-tranzicije-v-berlinu/132581|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-03|language=sl|date=18. september 2004|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* [[2003]] Maj; Unicum, Klagenfurt, [[Avstrija]]; ''Keine Kunst nicht''
* [[2002]] November; Inner Space [[Poznanj]], [[Poljska]]; ''Progress''
* [[2002]] Junij; Galerija Repanšek, [[Radomlje]]; ''Mirrors (Zrcala)'', serija fotografij in VHS posnetkov ''Najstniki plešejo'', ''Pes'', ''Usta'', ''Steklenica'', videoprojekt ''Gledal sem delo Pierra Huyghesa''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miha Knific v Moderni galeriji|url=http://www.mladina.si/60355/miha-knific-v-moderni-galeriji/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-03|date=26. november 2002|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razstava Zrcala|url=http://www.mladina.si/58952/razstava-zrcala/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-03|date=11. junij 2002|publisher=|last=Kolar|first=Damjana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Arhiv Spletne strani Radia Študent Ljubljana 89,3 MHz|url=http://old.radiostudent.si/user.php?op=userinfo&amp;uname=vizualka|website=old.radiostudent.si|accessdate=2020-04-03}}&lt;/ref&gt;
* [[2000]] September; CZKD [[Beograd]]; ''Artme''
* [[2000]] Maj; A+A gallery, [[Benetke]]; ''La doppiezza della luce''
* [[1992]] Razstava fotografij in dia gorenjskih fotoamaterjev, Razstavni salon Dolik, [[Jesenice]] (organiziral ZKO Jesenice) - '''Pohvala za diapozitive'''&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
* [[1992]] ''Pokrajina ’92'', [[Jesenice]] (v organizaciji Osnovne šole Karavanških kurirjev NOB [[Koroška Bela]] in foto kluba Andrej Prešern z [[Jesenice|Jesenic]]). Razstava mladih fotografov z [[Geografija Avstrijske Koroške|avstrijske Koroške]], [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]] in [[Gorenjska|Gorenjske]]  - '''diploma za kolekcijo'''&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;

Vir seznama&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

==Glej tudi==

* [[Umetniška gimnazija]]
* [[SCCA-Ljubljana]]
* [[Seznam slovenskih sodobnih umetnikov]]
* [[Seznam slovenskih konceptualnih, video in instalacijskih umetnikov ter umetnikov performancea]]

== Sklici ==
{{sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==

* [https://bsf.si/sl/ime/miha-knific/ Miha Knific] v Bazi slovenskega filma
* {{IMDb-ime|3833276}}
* [https://kkh.se/?lang=en The Royal Institute of Art]
* [https://www.utopia-film.net Produkcijsko podjetje Utopia]
* [https://vimeo.com/86622316 Vimeo] Miha Knific o slovenskem filmu: ''Mogoče bi morali svojo žalost prodajati v tujino'' ([[Dnevnik (časopis)|''Dnevnik'']])
* [https://www.youtube.com/watch?v=LqumVVuCZ58 YouTube] Miha Knific, predavanje na dogodku ''Kader na kader - film'' (Out of the Box Students)
* [https://www.youtube.com/watch?v=63qiwDMnLq4 YouTube] Podelitev [[Nagrada Franceta Štiglica|Štigličevih nagrad]] 2018

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1976]]
[[Kategorija:Kranjčani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski filmski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenaristi]]
[[Kategorija:Slovenski animatorji]]
[[Kategorija:Slovenski filmski montažerji]]
[[Kategorija:Slovenski oblikovalci]]
[[Kategorija:Slovenski umetniki]]
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]
[[Kategorija:Slovenski taborniki]]
[[Kategorija:Ljudje z disleksijo]]</text>
      <sha1>lbxvidbp6hotuu26jpb2gu6e9oh82jh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miranda Trnjanin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>477140</id>
    <revision>
      <id>6751766</id>
      <parentid>6692369</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:21:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751766</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11897" sha1="i0a47q50d2fuend836c8jtabgttin9f" xml:space="preserve">{{Infobox person|name=Miranda Trnjanin|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]|height=182 [[centimeter|cm]]|nationality=bosansko-slovenska|years_active=[[2014]]-danes}}

'''Miranda Trnjanin''', [[Slovenci|slovenska]] [[Gledališki igralec|gledališka igralka]], * [[2. junij]] [[1991]], [[Ljubljana]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Miranda Trnjanin|url=https://zdus.si/miranda-trnjanin/|website=ZDUS|date=2018-02-04|accessdate=2020-04-08|archive-date=2020-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926200740/https://zdus.si/miranda-trnjanin/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Od leta [[2017]] je [[Gledališki igralec|igralka]] v svobodnem poklicu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MIRANDA TRNJANIN - SAMOZAPOSLENA V KULTURI, IGRALKA|url=http://www.companywall.si/podjetje/miranda-trnjanin---samozaposlena-v-kulturi-igralka/MM79cVsD|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-04-08|date=|publisher=}}&lt;/ref&gt;

Bila je ena od treh igralk, ki so vodile [[Borštnikovo srečanje]] [[2016]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Večer - Gole in zlate resnice o Borštnikovem|url=https://www.vecer.com/gole-in-zlate-resnice-o-borstnikovem-6238377|website=www.vecer.com|date=2016-10-20|accessdate=2020-04-08|publisher=|last=Živčec|first=Denis}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 se je na radiu [[Mariborski radio študent|MARŠ]] pridružila komentiranju predstave ''še ni naslova'' ([[2018]]) [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mladinsko.com/sl/program/59/se-ni-naslova/|title=še ni naslova|date=|accessdate=8. april 2020|website=mladinsko.com|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; v oddaji iz serije [[Podcast|podcastov]] ''Abonma:Borštnik'' v okviru Borštnikovega srečanja [[2019]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Abonma Borštnik: ŠE NI NASLOVA (Slovensko mladinsko gledališče)|url=http://www.radiomars.si/spedicija/abonma-borstnik-se-ni-naslova-slovensko-mladinsko-gledalisce|website=MARŠ|accessdate=2020-04-08|date=20. oktober 2019|publisher=|last=Bezeljak|first=Nika}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Abonma: Borštnik|url=http://gt22.si/abonma-borstnik-2/|website=GT22|date=2019-10-22|accessdate=2020-04-08}}&lt;/ref&gt;

== Študij ==
Po [[Gimnazija Vič|Gimnaziji Vič]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zlati rez v glasbi|url=https://www.gimvic.org/dejavnosti/raziskovalne_naloge/podrocje=matematika/naloga=zlati_rez_v_glasbi/|website=www.gimvic.org|accessdate=2020-04-08|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; se je vpisala na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]. Leta [[2017]] je magistrirala iz umetniške besede.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Poleg tega se je izobraževala v Dramski šoli Barice Blenkuš in nastopila v predstavi ''Suzn'' ([[2011]]), produkciji te šole.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Suzn|url=https://citymagazine.si/dogodek/suzn/|website=City Magazine - urbani magazin za sodoben slog|accessdate=2020-04-08|date=|publisher=}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;   

Leta [[2011]] je z ostalimi študentkami in dijakinjami na [[Mesarski most, Ljubljana|Mesarskem mostu v Ljubljani]] izvedla plesni [[flash mob]], ki ga je navdihnil ples [[Beyoncé]] v videospotu ''Single Ladies'' ([[2008]]). Dogodek je potekal v izvedbi gledališča Senzorium v okviru evropskega projekta Generosity.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FLASHAMOB - izziv št. 7|url=http://www.senzorium.com/o_predstavi.php?predstava=20|website=www.senzorium.com|accessdate=2020-04-08|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516220900/http://www.senzorium.com/o_predstavi.php?predstava=20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenke kot Beyonce v Flash Mobu na Mesarskem mostu v Ljubljani|url=https://www.paradaplesa.si/parada-plesa/slovenke-kot-beyonce-v-flash-mobu-na-mesarskem-mostu-v-ljubljani/|website=Parada plesa|date=2011-06-30|accessdate=2020-04-08|publisher=|first=}}&lt;/ref&gt;   

Leta [[2015]] je z ostalimi študenti AGRFT sodelovala v bralni predstavi besedila ''Ptice selivke'' Katje Markič, študentke dramaturgije in scenske umetnosti na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] in prejemnice nagrade za mladega dramatika na 45. Tednu slovenske drame.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bralna uprizoritev nagrajenega besedila Ptice selivke Katje Markič in predstavitev delavnice dramskega pisanja 45. TSD|url=http://www.2015.tsd.si/aktualno/bralna-uprizoritev-nagrajenega-besedila-ptice-selivke-katje-markic-in-predstavitev-delavnice-dramskega-pisanja-45.-tsd/|website=www.2015.tsd.si|accessdate=2020-04-08|date=24. april 2015|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200922102750/http://www.2015.tsd.si/aktualno/bralna-uprizoritev-nagrajenega-besedila-ptice-selivke-katje-markic-in-predstavitev-delavnice-dramskega-pisanja-45.-tsd/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;   

== Igralstvo ==
Nastopila je v vlogi [[Iva Zupančič|Ive Zupančič]] v predstavi ''Reka, Reka/Syntapiens::IZ'' ([[2018]]) ''režiserja'' [[Dragan Živadinov|Dragana Živadinova]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Syntapiens::IZ/ Reka, Reka|url=https://www.postgravityart.eu/dogodki/2018/12/19/syntapiensizrekareka-679ye-acsmm-ldbgf-t4kfs|website=POSTGRAVITYART|accessdate=2020-04-08|archive-date=2020-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20201230123949/https://www.postgravityart.eu/dogodki/2018/12/19/syntapiensizrekareka-679ye-acsmm-ldbgf-t4kfs|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Opogumila je režiserja pri snovanju tega projekta. Ko jo je videl na odru, je namreč vedel, da ima pravo igralko za vlogo Zupančičeve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Posvetilo, ki izvira iz poezije|url=https://www.dnevnik.si/1042853863|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-08|date=19. december 2018|publisher=|last=Butala|first=Gregor|archive-date=2018-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219085610/https://www.dnevnik.si/1042853863|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta [[2015]] je ob slovenskem kulturnem prazniku sodelovala na tradicionalnem recitalu Prešernove poezije v organizaciji [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] na [[Prešernov trg, Ljubljana|Prešernovem trgu v Ljubljani]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=8. februar: slovenski kulturni praznik, posvečen spominu na Franceta Prešerna|url=https://www.dnevnik.si/1042705941|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-08|date=8. februar 2015|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Leta [[2019]] je na literarnem večeru s pisateljico Sibylle Berg interpretirala dele njenega romana ''Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha''. Dogodek je pripravil Goethe-Institut Ljubljana v okviru Evrope v fokusu na 35. Slovenskem knjižnem sejmu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Literarni večer: Evropa v fokusu - Sibylle Berg|url=https://www.goethe.de/ins/si/sl/ver.cfm?fuseaction=events.detail&amp;event_id=21708885|website=goethe.de|accessdate=2020-04-08|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;   

== Zasebno ==
Njena materna jezika sta [[bosanščina]] in [[slovenščina]]. Visoka je 182 [[Centimeter|centimetrov]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miranda Trnjanin|url=https://www.e-talenta.eu/members/profile/miranda-trnjanin|website=www.e-talenta.eu|accessdate=2020-04-08|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade in priznanja ==

* [[študentska Prešernova nagrada]], [[2015]], za vlogo Tijane v predstavi ''Čiščenje idiota'' (Milan Marković Matthis)&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* študentska [[Severjeva nagrada]], [[2014]], za vlogo Agripine v predstavi ''Britanik'' ([[Jean Racine]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Igralcem podelili Severjeve nagrade|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20141223/C/141229918/igralcem-podelili-severjeve-nagrade|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-04-08|date=23. december 2014|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Miranda Trnjanin|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=17228&amp;l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-04-08|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;
* nagrada zlatolaska ([[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]), [[2012]], za vlogo Mirele v študentskem filmu ''Divji vzhod'' ([[2012]])&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Gledališke predstave ==

* [[2019]] ''Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha'', [[Sibylle Berg]], [[SNG Nova Gorica]]
* [[2018]] Fortinbras, ''Hamlet'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst]]
* [[2018]] ''Neključni kamen spotike: predstavje'', Zala Sajko, Gledališče GLEJ
* [[2017]] Gabriela Benassar ''Vrh ledene gore'', Antonio Tabares  [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]
* [[2017]] Vera Iljinišna Rostova, Anuška, Vojak, Mrtvec, ''Vojna in mir'', [[Lev Nikolajevič Tolstoj]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] in [[Cankarjev dom]]
* [[2016]] Luiza, ''Liliom'', Ferenc Molnár, [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]
* [[2015]] Tijana, ''Čiščenje idiota'', Milan Marković Matthis, [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] in [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]
* [[2014]] ''Tik pred revolucijo: mladost'',  [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]],  [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče,  radio,  film in televizijo]]
* [[2014]] Cara Negri, ''Hotel modra opica'', Miha Nemec in Nejc Valenti, [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] in [[Mestno gledališče Ptuj]]
* [[2014]] ''Na most'', Gledališče GLEJ
* [[2014]] ''Jaz jaz jaz jaz'', Gledališče GLEJ
* [[2014]] Marta Boll, ''Fiziki'', [[Friedrich Dürrenmatt]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]

Vir&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miranda Trnjanin|url=https://sigledal.org/geslo/Miranda_Trnjanin|website=sigledal.org|accessdate=2020-04-08|date=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==

* ''Eva'' (delovni naslov, dokončan predvidoma leta [[2020]]), celovečerni film, režija: [[Tijana Zinajić]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Padla je prva klapa celovečernega filma Eva režiserke Tijane Zinajić - Slovenski filmski center, javna agencija|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7819/padla-je-prva-klapa-celovecernega-filma-eva-reziserke-tijane-zinajic/|website=www.film-center.si|accessdate=2020-04-08|date=28. oktober 2019|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==

* [https://bsf.si/sl/ime/miranda-trnjanin/ Miranda Trnjanin] v Bazi slovenskih filmov
* [https://sigledal.org/geslo/Miranda_Trnjanin Miranda Trnjanin] na slovenskem gledališkem portalu Sigledal
* {{IMDb-ime|7724135}}
* [http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=17228&amp;l=0 Miranda Trnjanin] na eKumba ([[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]])
* [https://vimeo.com/user66963368 Miranda Trnjanin] na Vimeo
* [https://www.youtube.com/watch?v=aUlCpjAbqKw Miranda Trnjanin] v predstavi ''Susn'' ([[2011]]) v produkciji Dramske šole Barice Blenkuš
* [https://www.youtube.com/watch?v=HA0jaq03W-Y Miranda Trnjanin] recitira sonet ''Ni znal molitve'' na [[Prešernov trg, Ljubljana|Prešernovem trgu]]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Trnjanin, Miranda}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1991]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Bosanski Slovenci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Severjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]</text>
      <sha1>i0a47q50d2fuend836c8jtabgttin9f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ironija usode</title>
    <ns>0</ns>
    <id>478435</id>
    <revision>
      <id>6751976</id>
      <parentid>6602079</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:13:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751976</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9155" sha1="obfwcipp72zbzojgfop9tsz8esmlndl" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
|name=Ironija usode
|image=Ironija usode.jpg
|caption=
|director=[[Eldar Rjazanov]]
|producer=Evgenij Golinski
|writer=[[Emil Braginski]]&lt;br&gt;Eldar Rjazanov
|starring=[[Andrej Mjagkov]]&lt;br&gt;[[Barbara Brylska]]&lt;br&gt;[[Jurij Jakovljev]]&lt;br&gt;[[Ljubov Dobržanska]]
|music=[[Mikael Tariverdiev]]
|cinematography=Vladimir Nahabcev
|studio=[[Mosfilm]]
|released=1. januar 1976
|runtime=184 minut
|country=[[Sovjetska zveza]]
|language=[[ruščina]]
|budget=
}}
'''''Ironija usode, ali Prijetno kopel!''''' ([[Ruščina|rusko]] ''Ирония судьбы, или С лёгким паром!'') je dvodelni [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[televizijski film]] v režiji [[Eldar Rjazanov|Eldarja Rjazanova]], posnet leta 1975. Film je mešanica [[Komedija|komedije]] in ljubezenske zgodbe ter v nekdanjih republikah Sovjetske zveze velja za [[Novo leto|novoletno]] klasiko.

==Zgodba==
Osnova za zaplet filma je enoličnost stanovanjske arhitekture v času [[Leonid Brežnjev|Brežnjeva]]. Film se začne s humornim [[Anime|animiranim]] prologom, ki prikazuje, kako ob prevladi politike nad arhitekti pusti stanovanjski bloki zapolnijo planet do zadnjega kotička. Nova stanovanjska naselja v mestih po Sovjetski zvezi so si popolnoma enaka, od imen ulic do pohištva in včasih vključno s ključi posameznih stanovanj.

Ženja, 36-letni [[kirurg]] in trdovraten samec iz [[Moskva|Moskve]], se pripravlja na preživetje novoletne noči z zaročenko Galjo, ki jo namerava naposled zaprositi za roko. Na prednovoletni večer se Ženja in njegovi prijatelji po svoji dolgoletni tradiciji odpravijo v [[Savna|savno]] (»banjo«). Potem ko se odločijo proslaviti Ženjevo prihajajočo poroko, se vsi močno napijejo. Iz savne pospremijo enega od njih, Pavlika, na letališče, kjer se tako Ženja kot Pavlik pijana onesvestita. Preostala prijatelja se ne moreta spomniti, kateri od njunih tovarišev je namenjen na pot, in na letalo za [[Leningrad]] namesto Pavlika pomotoma vkrcata Ženjo. Ta vso pot prespi in se zave šele na leningrajskem letališču. Misleč, da je še vedno v Moskvi, vzame [[taksi]] in vozniku pove svoj domači naslov. Taksist ga pripelje v leningrajsko ulico z enakim imenom in enakimi stavbami, pijani Ženja se opoteče v blok, uspe odkleniti stanovanje s svojim ključem in zaspi.

Nedolgo zatem se domov vrne prava stanovalka, Nadja, ki namerava novo leto dočakati s svojim zaročencem, pedantnim in ljubosumnim Ipolitom.

==Vloge==
*[[Andrej Mjagkov]] kot Ženja Lukašin (petje: [[Sergej Nikitin]])
*[[Barbara Brylska]] kot Nadja Ševeljova (glas: Valentina Talizina, petje: [[Ala Pugačova]])
*[[Jurij Jakovljev]] kot Ipolit
*[[Ljubov Dobržanska]] kot Ženjeva mati
*[[Olga Naumenko]] kot Galja
*[[Lija Ahedžakova]] kot Tanja
*[[Valentina Talizina]] kot Valja
*[[Aleksander Širvindt]] kot Pavlik
*[[Georgij Burkov]] kot Miša
*[[Aleksander Beljavski (igralec)|Aleksander Beljavski]] kot Saša
*[[Ljubov Sokolova]] kot Nadjina mati
*[[Gotlib Roninson]] kot potnik iz Krasnojarska
*[[Eldar Rjazanov]] kot sopotnik v letalu

== Nastanek ==
Scenarij za film sta [[Emil Braginski]] in [[Eldar Rjazanov]] napisala po svoji gledališki igri ''Uživaj v kopeli, ali Nekoč na novoletno noč'' iz leta 1969. Za vlogo Nadje je režiser izbral [[Poljaki|poljsko]] igralko Barbaro Brylsko, ki je rusko govorila z močnim naglasom, zato jo je ozvočila Valentina Talizina, ki ima v filmu tudi eno od stranskih vlog. Snemanje je z izjemo nekaj kadrov potekalo v Moskvi; pred blokoma na moskovskem Prospektu Vernadskega 113 in 125, kjer je bil film posnet, so kasneje tudi postavili spominski plošči.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vokrug.tv/product/show/ironiya_sudby_ili_s_legkim_parom/|title=Фильм Ирония судьбы, или С лёгким паром!: смотреть онлайн в хорошем качестве, фото, видео|accessdate=28. 4. 2020|website=www.vokrug.tv|language=ru}}&lt;/ref&gt;

==Sprejem==
''Ironijo usode'' je v dveh epizodah premierno predvajal Prvi program sovjetske Centralne televizije 1. januarja 1976&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; ob 18:00.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://market.umh.ua/files/file/download/s_legkim_parom.pdf|title=Iронiя долi, або З легким паром!|language=uk|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130325170736/http://market.umh.ua/files/file/download/s_legkim_parom.pdf|archivedate=25. 3. 2013|date=2012|series=Серія «Улюблене кіно» у 35 томах; Том 12}}&lt;/ref&gt; Film je doživel velikanski uspeh: novinar Fjodor Razakov se je spominjal, da ga je gledala »praktično vsa država«,&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Gibelʹ sovetskogo kino|url=https://www.worldcat.org/oclc/232108388|publisher=Izd-vo &quot;ĖKSMO&quot;|location=Moskva|isbn=5-699-26846-4|oclc=232108388|last=Razzakov|first=Fjodor|year=2008|page=133|language=ru}}&lt;/ref&gt; število gledalcev pa je bilo ocenjeno na okoli 100 milijonov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Zaradi velikega navdušenja so gledalci prvo ponovitev dočakali 7. februarja. Do leta 1978 se je po več ponovitvah ocena skupnega števila gledalcev povzpela na 250 milijonov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 16. avgusta 1976 je v [[Kino|kinematografe]] prišla skrajšana 155-minutna različica,&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://test.russiancinema.ru/index.php?e_dept_id=2&amp;e_movie_id=2519|title=Ирония судьбы, или С легким паром!|website=test.russiancinema.ru|language=ru|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160927172801/http://test.russiancinema.ru/index.php?e_dept_id=2&amp;e_movie_id=2519|archivedate=27. 9. 2016}}&lt;/ref&gt; za katero je bilo prodanih okoli 7 milijonov vstopnic.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Судьба иронизирует дважды|date=14. 1. 2008|url=https://www.kommersant.ru/doc/840749|work=kommersant.ru|language=ru}}&lt;/ref&gt; Bralci revije ''Sovjetski ekran'' so ''Ironijo usode'' izglasovali za najboljši film leta 1976 in Andreja Mjagkova za najboljšega igralca leta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://akter.kulichki.com/se/10_1983|title=Победители конкурса журнала &quot;Советский экран&quot;|accessdate=28. 4. 2020|website=akter.kulichki.com|language=ru}}&lt;/ref&gt; Leta 1977 so Rjazanov, Braginski, Nahabcev, Tariverdiev, Mjagkov in Brylska prejeli [[Državna nagrada ZSSR|državno nagrado ZSSR]] za prispevek pri nastanku filma.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; 

== Zapuščina ==
Film velja za eno od klasik sovjetske popularne kulture in se v večini držav nekdanje Sovjetske zveze tradicionalno predvaja po televiziji na vsako [[silvestrovo]]. Status filma kot nepogrešljiv del novoletnih praznikov primerjajo s filmom ''[[Čudovito življenje]]'' v ZDA&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The zero hour: glasnost and Soviet cinema in transition|url=https://www.worldcat.org/oclc/25095245|publisher=Princeton University Press|isbn=0-691-06937-9|oclc=25095245|last=Horton|first=Andrew|year=1992|page=171|language=en|cobiss=}}&lt;/ref&gt; in v Nemčiji s filmom ''[[Večerja za enega]]''.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Reiseführer Russland - Bücher &amp; Filme|date=2. 10. 2015|url=https://www.sueddeutsche.de/reise/reisefuehrer-russland-buecher-filme-tg.5705.2471030|work=Süddeutsche Zeitung|language=de|accessdate=2020-04-28|archive-date=2020-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200612210855/https://www.sueddeutsche.de/reise/reisefuehrer-russland-buecher-filme-tg.5705.2471030|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V Ukrajini se je tradicija prekinila leta 2015, potem ko je igralka Valentina Talizina dobila prepoved vstopa v državo kot »grožnja nacionalni varnosti« in se je vnela polemika o prepovedi filmov z izobčenimi ruskimi igralci. Čeprav do prepovedi ni prišlo, se je ukrajinski imetnik pravic [[STB (televizijski kanal)|STB]] odločil, da ''Ironije usode'' ne bo predvajal.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=&quot;Іронію долі...&quot; в новорічну ніч не покажуть, хоч і заборони немає|date=29. 12. 2015|url=https://ukr.media/ukrain/250831/|language=uk|work=Ukr.Media|accessdate=2020-04-28|archive-date=2016-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20161106062008/https://ukr.media/ukrain/250831/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Decembra 2007 je izšlo nadaljevanje filma, ''Ironija usode. Nadaljevanje'' (''Ирония судьбы. Продолжение'') v režiji [[Timur Bekmambetov|Timurja Bekmambetova]]. Nadaljevanje spremlja Ženjevega sina in Nadjino hčer, ki se znajdeta v enaki situaciji kot njuna starša. Ob proračunu 5 milijonov dolarjev je zaslužil preko 55 milijonov dolarjev.{{Navedi vir}}

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
*{{YouTube|lVpmZnRIMKs|''Ironija usode'', 1. del}}
*{{YouTube|5TmGPeowN-0|''Ironija usode'', 2. del}}

* {{IMDb-naslov|0073179}}
* {{Amg movie|101611}}
* {{Rotten Tomatoes|the_irony_of_fate_or_enjoy_your_bath}}

[[Kategorija:Filmi leta 1975]]
[[Kategorija:Sovjetski filmi]]
[[Kategorija:Ruski filmi]]
[[Kategorija:Romantično komično-dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Moskvo]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Sankt Peterburg]]
[[Kategorija:Filmi Mosfilm]]
[[Kategorija:Novoletni filmi]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>obfwcipp72zbzojgfop9tsz8esmlndl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Veliki Lebowski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>479357</id>
    <revision>
      <id>6752004</id>
      <parentid>6257958</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:25:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Filmi neonoir]]; +[[Kategorija:Postmodernistični filmi]]; +[[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6752004</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6781" sha1="j54rdb98122ilvujdt5tm18h85rebax" xml:space="preserve">{{Infobox film
| name           = Veliki Lebowski
| image          =
| caption        = logotip filma
| director       = [[Joel Coen]]&lt;!--- DO NOT ADD ETHAN. UNCREDITED PEOPLE DON'T BELONG IN THE INFOBOX ---&gt;
| producer       = [[Ethan Coen]]&lt;!--- DO NOT ADD JOEL. UNCREDITED PEOPLE DON'T BELONG IN THE INFOBOX ---&gt;
| writer         = {{unbulleted list|Ethan Coen|Joel Coen}}
| starring       = {{Plainlist|
* [[Jeff Bridges]]
* [[John Goodman]]
* [[Julianne Moore]]
* [[Steve Buscemi]]
* [[David Huddleston]]
* [[John Turturro]]
}}&lt;!--- Per poster ---&gt;
| narrator   = &lt;!--used in documentaries only--&gt;
| music          = [[Carter Burwell]]
| cinematography = [[Roger Deakins]]
| editing        = {{unbulleted list|[[Roderick Jaynes]] (brata Coen)&lt;!-- credited editor; do not change to Joel &amp; Ethan --&gt;|[[Tricia Cooke]]}}
| studio         = [[Working Title Films]]
| distributor    = [[PolyGram Filmed Entertainment]] (ZK)&lt;br /&gt;[[Gramercy Pictures]] (ZDA)&lt;br&gt;([[Universal Pictures]])
| released       = 18. januar 1998
| runtime        = 117 minut
| country        = {{unbulleted list|ZDA&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.tcm.com/tcmdb/title/442771/Big-Lebowski-The/ |publisher=[[Turner Classic Movies]] |title=The Big Lebowski |accessdate=October 19, 2015}}&lt;/ref&gt;|Združeno kraljestvo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=The Big Lebowski |url=http://www.bfi.org.uk/films-tv-people/4ce2b8000dbbb |publisher=[[British Film Institute]] |accessdate=August 27, 2017}}&lt;/ref&gt;}}
| language       = angleščina
| budget         = 15 milijonov USD
| gross          = 46,7 milijona USD&lt;ref name=&quot;BOM&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=biglebowski.htm |title=The Big Lebowski (1998) |website=[[Box Office Mojo]] |accessdate=September 3, 2019}}&lt;/ref&gt;
}}

'''''Veliki Lebowski''''' ({{jezik-en|The Big Lebowski}}) je ameriško-britanski [[kriminalni film|kriminalno]]-[[komični film]] iz leta 1998, ki sta ga režirala, producirala in zanj napisala scenarij [[brata Coen|Joel in Ethan Coen]]. V glavni vlogi nastopa [[Jeff Bridges]] kot Jeffrey »Model« Lebowski, [[Los Angeles|losangeleški]] zabušant in navdušeni [[kegljanje|kegljač]], ki je žrtev napada tolpe, namenjenega njegovemu bogatemu soimenjaku. In ko slednjemu ista tolpa ugrabi mlado ženo, najame Modela za predajo odkupnine. Načrt se sfiži, ko Modelov prijatelj Walter Sobchak ([[John Goodman]]) zamenja torbo z denarjem, da bi ga sama obdržala. V stranskih vlogah nastopajo [[Julianne Moore]], [[Steve Buscemi]], [[David Huddleston]], [[John Turturro]] in [[Philip Seymour Hoffman]]. Film ohlapno temelji na delu [[Raymond Chandler|Raymonda Chandlerja]]. Joel Coen je dejal: »Želela sva posneti zgodbo v stilu Chandlerja — epizodno ter z odkrivanjem skrivnosti s strani glavnega lika in brezupno kompleksen zaplet, ki se izkaže za nepomembnega.«&lt;ref name=&quot;The Big Sleep&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.indiewire.com/article/the_coens_speak_reluctantly/ |title=The Coens Speak (Reluctantly) |work=[[Indie Wire]] |date=March 9, 1998 |accessdate=June 19, 2011 |author=Stone, Doug}}&lt;/ref&gt; [[Filmska glasba|Filmsko glasbo]] je napisal [[Carter Burwell]], ki pogosto sodeluje z bratoma Coen.

Film je bil premierno prikazan 18. januarja 1998 na [[Filmski festival Sundance|Filmskem festivalu Sundance]]. Ni se izkazal za pričakovano uspešnico v kinematografih in tudi s strani kritikov je naletel na mešane ocene. Toda sčasoma so ga kritiki začeli ocenjevati precej bolj pozitivno in tudi za [[kultni film]]&lt;ref name=&quot;avclub&quot;&gt;{{navedi novice |last=Tobias |first=Scott |url=https://www.avclub.com/articles/the-big-lebowski,27984/ |title=The New Cult Canon&amp;nbsp;– The Big Lebowski |newspaper=The A.V. Club |accessdate=April 20, 2011}}&lt;/ref&gt;, ki ga zaznamujejo ekscentrični liki, komični sanjski prizori, idiosinkratični dialogi in eklektična glasba.&lt;ref name=&quot;russell&quot;&gt;{{navedi novice |last=Russell |first=Will |url=http://www.independent.ie/entertainment/movies/the-big-lebowski-hey-dude-26438817.html |title=The Big Lebowski: Hey Dude |work=The Independent |date=August 15, 2007 |accessdate=January 22, 2014}}&lt;/ref&gt;  Leta 2014 ga je ameriška [[Kongresna knjižnica]] izbrala za ohranitev v okviru [[Narodni filmski register|Narodnega filmskega registra]] zavoljo njegove »kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rollingstone.com/movies/news/big-lebowski-ferris-buellers-day-off-added-to-national-film-registry-20141217 |title='Big Lebowski,' 'Ferris Bueller' Added to National Film Registry – Rolling Stone |work=Rolling Stone |accessdate=July 19, 2015 |date=2014-12-17 |archive-date=2018-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180629122316/https://www.rollingstone.com/movies/news/big-lebowski-ferris-buellers-day-off-added-to-national-film-registry-20141217 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=New Films Added to National Registry {{!}} News Releases – Library of Congress|url = https://www.loc.gov/today/pr/2014/14-210.html|website = Library of Congress|accessdate = October 1, 2015|date = December 17, 2014}}&lt;/ref&gt; Leta 2019 je izšel filmski spin-off okrog lika Johna Turturra ''The Jesus Rolls'', ki ga je Turturro tudi režiral in zanj napisal scenarij.

== Vloge ==
* [[Jeff Bridges]] kot Jeffrey »Model« Lebowski
* [[John Goodman]] kot Walter Sobchak
* [[Julianne Moore]] kot Maude Lebowski
* [[Steve Buscemi]] kot Theodore Donald »Donny« Kerabatsos
* [[David Huddleston]] kot Jeffrey »The Big« Lebowski
* [[Philip Seymour Hoffman]] kot Brandt
* [[Tara Reid]] kot Bunny Lebowski
* [[Philip Moon (igralec)|Philip Moon]] kot Woo
* [[Mark Pellegrino]] kot Treehornov pomočnik
* [[Peter Stormare]], [[Torsten Voges]] in [[Flea (glasbenik)|Flea]] kot Uli Kunkel/Karl Hungus, Franz in Kieffer
* [[Jimmie Dale Gilmore]] kot Smokey
* Jack Kehler kot Marty
* [[John Turturro]] kot Jesus Quintana
* [[David Thewlis]] kot Knox Harrington
* [[Sam Elliott]] kot pripovedovalec
* [[Ben Gazzara]] kot Jackie Treehorn
* [[Jon Polito]] kot Da Fino
* [[Leon Russom]] kot policijski načelnik Malibuja
* [[Aimee Mann]] kot nihilistka

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Coen brothers}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji bratov Coen]]
[[Kategorija:Filmi leta 1998]]
[[Kategorija:Ameriški kriminalno komični filmi]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o kegljanju]]
[[Kategorija:Kultni filmi]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Los Angeles]]
[[Kategorija:Ameriški neodvisni filmi]]
[[Kategorija:Filmi Universal Studios]]
[[Kategorija:Filmi Working Title Films]]
[[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]]
[[Kategorija:Filmi neonoir]]
[[Kategorija:Postmodernistični filmi]]
[[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]]</text>
      <sha1>j54rdb98122ilvujdt5tm18h85rebax</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miha Rodman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>481012</id>
    <revision>
      <id>6751746</id>
      <parentid>6522718</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:20:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751746</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3488" sha1="olmy3wch6mugazvz6ndfd75sxsnv10e" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Miha Rodman''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski igralec]], * [[2. junij]] [[1986]], [[Ljubljana]].

Je član igralskega ansambla [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]].

== Življenjepis ==
Rodil se je 2. junija 1986 v Ljubljani. Po gimnaziji, v kateri je bil član improligaške skupine, se je vpisal na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miha Rodman – Geslo|url=https://sigledal.org/geslo/Miha_Rodman|website=sigledal.org|accessdate=2020-06-16|archive-date=2020-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200616150813/https://sigledal.org/geslo/Miha_Rodman|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Študiral je v letniku igralke [[Jožica Avbelj|Jožice Avbelj]] in režiserja [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]]. Po diplomi je nekaj let deloval kot igralec na svobodi, s KUD S. N. G. (Slovensko neinstucionalno gledališče) in z [[Gledališče Glej|Gledališčem Glej]]. Leta [[2012]] je postal član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miha Rodman {{!}} PGK|url=https://www.pgk.si/igralci/miha_rodman/5|website=www.pgk.si|accessdate=2020-06-16}}&lt;/ref&gt; Eden največjih uspehov njegove karirere je bila predstava Judovski pes, ki jo je igral v slovenščini in angleščini in jo igral tudi v tujini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PGK|url=https://www.pgk.si/repertoar/judovski_pes_/210|website=www.pgk.si|accessdate=2020-06-16}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miha Rodman {{!}} News|url=http://www.miharodman.com/news|website=www.miharodman.com|accessdate=2020-06-16|archive-date=2020-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200616150816/http://www.miharodman.com/news|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Igral je v slovenski nadaljevankah [[Strasti]] ([[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]]), [[Usodno vino]], [[Reka ljubezni]] in [[Skrito v raju]] ([[POP TV|POP TV]]) ter v seriji režiserja [[Dragan Bjelogrlić|Dragana Bjelogrlića]] [[Sence nad Balkanom]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miha Rodman|url=http://www.imdb.com/name/nm4129482/|website=IMDb|accessdate=2020-06-16}}&lt;/ref&gt; Zaigral je v tudi več slovenskih in tujih filmih.

Njegova žena je umetnostna zgodovinarka in italijanistka Paola Rodman. Oktobra 2023 se jima je rodila hčer Karla.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/igralec-miha-rodman-postal-ocka-rodila-se-je-karla.html|title=Igralec Miha Rodman postal očka: rodila se je Karla|date=24. 10. 2023|accessdate=29. 10. 2023}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade ==

* 2019 – nagrada na mednarodnem festivalu NETA – Evropska Teatrska mreža, Vratsi za vlogo Kira v monodrami Asherja Kravitza ''Judovski pes''
* 2018 – nagrada julija za izjemno igralsko stvaritev za predstavo ''Judovski pes'', PGK
* 2010 – nagrada zlatolaska za ustvarjalske dosežke za vlogo kralja Heroda v diplomski uprizoritvi ''Salome'' [[Oscar Wilde|Oscarja Wilda]]''.''

== Glej tudi: ==

* [[Seznam slovenskih gledališč]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.miharodman.com/ www.miharodman.com/]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Rodman, Miha}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>olmy3wch6mugazvz6ndfd75sxsnv10e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jaz, Tintin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>481736</id>
    <revision>
      <id>6751977</id>
      <parentid>6573712</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:13:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751977</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2365" sha1="tgd7wc79bhpbhwy9dr20o2fzn92pdsv" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Moi, Tintin
| image          = Moi,tintin.jpg
| caption        = Naslovnica VHS kasete v francoščini
| image_size     = 
| director       = Henri Roanne &amp; Gérard Valet
| producer       = 
| writer         = Henri Roanne &amp; Gérard Valet
| starring       = Hergé, Gérard Valet (pripovedovalec)
| narrator       = 
| music          = Alain Pierre
| cinematography = 
| editing        = 
| distributor    = 
| released       = 1976
| runtime        = 51 minut
| country        = [[Francija]]&lt;br/&gt;[[Belgija]]
| language       = francoski
| budget         = 
}}
'''''Jaz, Tintin''''' ({{lang-fr|Moi, Tintin|italic=yes}}) je [[Francija|francosko]]-[[Belgija|belgijski]] film, ki je bil prvič prikazan leta 1976 s premiero v [[Pariz|Parizu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://ftvdb.bfi.org.uk/sift/title/286074|title=BFI {{!}} Film &amp; TV Database {{!}} MOI, TINTIN (1975)|access-date=2010-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20121018191612/http://ftvdb.bfi.org.uk/sift/title/286074|archive-date=2012-10-18|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[imdbtitle:0257927|I, Tintin (1980) - IMDb]]&lt;/ref&gt; Film je bil narejen v delno dokumentarnem slogu, v katerem so bili prisotni intervjuji z ustvarjalcem ''[[Tintin in njegove pustolovščine|Tintina in njegovih pustolovščin]]'' [[Hergé|Hergéjem]] z resničnimi zgodovinskimi dogodki in novicami, ki so bili urejeni skupaj z animiranimi posnetki ''Tintinovih pustolovščin'', katere je pripovedoval belgijski dopisnik Gérard Valet. Film je bil produciran s strani [[Belvision Studios]] in Pierre Films v sodelovanju s francosko-belgijskim ministrstvom za kulturo (Ministère de la Culture Française de Belgique).

== VHS in DVD izdaja ==
[[VHS]] je izšel v francoščini, na [[DVD|DVD-ju]] pa je film izšel leta 2007 v dvojnem paketu s [[Tintin in jaz|''Tintin et Moi'']], ki ga je izdal Madman Entertainment. Vključeval je intervju z Michaelom Serresom, kratek film z naslovom &quot;Skrivnost jasne črte&quot; in biografijo Hergeja.

== Sklici ==
{{sklici}}
{{Tintin in Hergé}}
== Zunanje povezave ==
{{IMDb title|id=0257927|title=Moi, Tintin}}
[[Kategorija:Filmi leta 1976]]
[[Kategorija:Stripovski dokumentarni filmi]]
[[Kategorija:Francoski filmi]]
[[Kategorija:Filmi v francoščini]]
[[Kategorija:Filmi o Tintinu]]
[[Kategorija:Belgijski filmi]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>tgd7wc79bhpbhwy9dr20o2fzn92pdsv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Igrani film</title>
    <ns>0</ns>
    <id>482182</id>
    <revision>
      <id>6751983</id>
      <parentid>6573732</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:16:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751983</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4585" sha1="qxbj3zf76ec1mf7lbecdmhp5eu0dvpn" xml:space="preserve">'''Igrani film''' je oblika [[Kinematografija|kinematografije]] ali [[Videografija|videografije]], ki namesto [[Animacija|animacije]] uporablja fotografijo. Nekatera dela združujejo igrani film z animacijo in tako ustvarijo [[igrano-animirani film]]. Igrani film se uporablja za definiranje filma, videoiger ali podobnih vizualnih medijev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/live-action|title=Merriam Webster Online Dictionary|publisher=[[Merriam-Webster]]}}&lt;/ref&gt; [[Fotorealizem|Fotorealistično]] animacijo, še posebej moderno [[Računalniška animacija|računalniško animacijo]], včasih napačno opišemo kot &quot;igrani film&quot;, kot v nekaterih medijskih poročilih o Disneyevi priredbi filma [[Levji kralj (film, 2019)|Levji kralji leta 2019]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cartoonbrew.com/feature-film/get-right-disney-animated-not-live-action-remake-lion-king-143343.html|title=Get It Right: Disney Is Doing An Animated—Not Live-Action—Remake of 'The Lion King'|date=September 28, 2016|work=Cartoon Brew|access-date=November 23, 2018|language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.mandatory.com/culture/1129001-no-disney-isnt-making-live-action-lion-king-movie|title=No, Disney Isn't Making a 'Live-Action' Lion King Movie – Mandatory|date=September 28, 2016|work=Mandatory|access-date=November 23, 2018|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Po [[Cambridge Advanced Learner's Dictionary|Cambridge angleškemu slovarju]], igrani film &quot;[vključuje] resnične ljudi ali živali, ne modele ali slike, ki jih nariše ali izdela računalnik&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/live-action|title=live action Meaning in the Cambridge English Dictionary|website=dictionary.cambridge.org|language=en|access-date=November 14, 2017}}&lt;/ref&gt;

== Pregled ==
Ker običajni postopek izdelave vizualnih medijev vključuje igranje, je sam izraz po navadi odveč. Vendar pa izraz pride v poštev v situacijah, v katerih se običajno pričakuje animacija, na primer, ko je delo predelano iz [[Videoigra|videoigre]] ali iz [[Animacija|animirane risanke]], kot so ''[[Scooby-Doo (film)|Scooby-Doo]]'', ''[[Kremenčkovi (film)|Kremenčkovi]] ali'' ''[[101 Dalmatinec (film, 1996)|101 Dalmatinec]].''

Fraza &quot;igrani film&quot; se pojavlja tudi v okviru animacije in se nanaša na neanimirane like: v [[Igrano-animirani film|igrano-animiranih filmih]], kot so ''[[Space Jam]]'', ''[[Kdo je potunkal Rogerja Zajca]]'', ''[[Looney Tunes: Ponovno v akciji]]'' ali ''[[Mary Poppins (film)|Mary Poppins]]'', v katerih [[Človek|ljudje]] in risani liki soobstajajo. V tem primeru so &quot;dejanski&quot; junaki &quot;igralci&quot;, kot so [[Michael Jordan]], [[Bob Hoskins]] in [[Julie Andrews]], v nasprotju z animiranimi &quot;igralci&quot;, kot je [[Roger Zajec]].

Ker je uporaba [[Računalniško ustvarjene slike|računalniško ustvarjenih slik]] (CGI) v filmih postala velik trend, so nekateri kritiki, kot je Mark Langer, razpravljali o razmerju in prekrivanju med igranim filmom in animacijo. Novi filmi, ki uporabljajo računalniško ustvarjene [[Posebni učinki|posebne učinke]], zaradi zaznanega realizma obeh slogov ne moremo primerjati z igranimi filmi z [[Risanka|risanimi]] liki.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.nl/books?id=D6UMBAAAQBAJ|title=The Films of Tim Burton: Animating Live Action in Contemporary Hollywood|last=McMahan|first=Alison|date=August 21, 2014|publisher=Bloomsbury Publishing USA|isbn=0-13-210475-X|chapter=Hollywood's Transition to CGI|access-date=December 19, 2014}}&lt;/ref&gt;

== Igrani filmi proti animaciji ==
Tako produkcija igranega kot [[Animacija|animiranega]] filma predstavlja svoje prednosti in slabosti. Za razliko od animacije, igrani film vključuje fotografije igralcev in igralk, pa tudi sheme in rekvizite, s katerimi se film zdi oseben in čim bolj podoben resničnosti. Edina pomanjkljivost je proračun. Po drugi strani animacija dobro deluje pri posredovanju [[Abstraktna umetnost|abstraktnih idej]], njena produkcija pa na splošno traja veliko dlje.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.skeletonproductions.com/insights/animation-vs-live-action|title=Animation vs Live Action: Which Makes the Best Corporate Video?|access-date=March 23, 2018|archive-date=2020-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200723141631/https://www.skeletonproductions.com/insights/animation-vs-live-action|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Animacija|Animiran film]]
* [[Posnetek]]

== Sklici ==
{{sklici}}{{Film-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Filmski žanri]]
[[Kategorija:Igrani filmi| ]]</text>
      <sha1>qxbj3zf76ec1mf7lbecdmhp5eu0dvpn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Igrano-animirani film</title>
    <ns>0</ns>
    <id>482234</id>
    <revision>
      <id>6751978</id>
      <parentid>6573733</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:13:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751978</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7371" sha1="26wjqh7pzyvk2jfvq349eljsyst25o8" xml:space="preserve">'''Igrano-animirani film''' je film, ki združuje [[igrani film]] z [[Animacija|animacijo]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://nypost.com/2015/03/20/10-great-movies-that-mix-live-action-and-animation/|title=10 great movies that mix live action with animation|last=Ridley|first=Jane|date=20 March 2015|work=|publisher=New York Post|access-date=10 April 2016|via=}}&lt;/ref&gt; Filmi, ki so igrani in računalniško animirani, po navadi vsebujejo izmišljene like ali figure, ki jih predstavljajo in igrajo [[Izbor igralcev|igralci]] preko [[Motion capture|motion captura]], nato pa jih animirajo in modelirajo [[Animator|animatorji]], medtem ko igrani filmi, ki so tradicionalno animirani, uporabljajo ročno narisane [[Računalniško generirani posnetki|računalniško generirane posnetke]] (CGI) ali [[stop motion]] animacijo.

== Zgodovina ==

=== Izvor ===

==== Začetki kombiniranja igranih filmov in animacije ====
Med priljubljenostjo [[Nemi film|nemega filma]] v dvajsetih in tridesetih letih dvajsetega stoletja so priljubljeni [[Animacija|animirani risani filmi]] [[Max Fleischer|Maxa Fleischerja]] vključili serijo, v kateri je njegov risani lik [[klovn Koko]] komuniciral s svetom; na primer, imel je boksarski dvoboj z živim muckom. V različici od tega in po navdihu Fleischerja, so bila prva režiserska prizadevanja [[Walt Disney|Walta Disneyja]], leta pred tem, ko se je leta 1927 rodil [[Oswald srečni zajec|Oswald Srečni zajec]] in leta 1928 [[Miki Miška]], animirani risanke [[Alice Comedies|''Alice Comedies'']], v kateri je mlado dekle z imenom Alice nastopala z animiranimi risanimi junaki.

Številni filmi so združevali igrani film s [[stop-motion]] animacijo z uporabo [[Učinek zadnje projekcije|učinka zadnje projekcije]], na primer filmi [[Willis O'Brien|Willisa O'Briena]] in [[Ray Harryhausen|Raya Harryhausena]] v ZDA ter [[Aleksander Ptuško|Aleksandra Ptuška]], [[Karel Zeman|Karla Zemana]] in v zadnjem času [[Jan Švankmajer|Jana Švankmajerja]] v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]. Prvi [[celovečerni film]], ki je to storil, je bil [[Izgubljeni svet (film, 1925)|''Izgubljeni svet'']] (1925). V sovjetskem filmu ''[[Novi Guliver]]'' iz leta 1935 je bil Guliver edini lik, ki ni bil animiran.

V [[Warner Bros.|Warner Bros]]. risanki iz leta 1940 ''[[You Ought to Be in Pictures]]'' v režiji [[Friz Freleng|Friza Frelenga]] so prikazani junaki Warner Brosa., ki se sporazumevajo z živimi ljudmi. Animirana sekvenca v filmu Anchors Aweigh iz leta 1945, v katerem [[Gene Kelly]] pleše z animiranim [[Jerry Mouse|Jerryjem Mouseom]], je eden izmed najbolj znanih prizorov igralca.

=== Razvoj Disneyjevih igrano-animiranih filmov ===
Skozi desetletja je [[Walt Disney Animation Studios|Disney]] eksperimentiral z mešanimi sekvencami igranja in animacije v več pomembnih filmih, ki večinoma veljajo za igrane. V latinskoameriškem filmskem paru ''[[Saludos Amigos]]'', ki je izšel leta 1943, in ''[[The Three Caballeros]]'', ki je izšel leta 1945,&lt;ref name=&quot;ew&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.ew.com/gallery/5-best-and-5-worst-live-actionanimation-hybrid-movies|title=5 Best -- and 5 Worst -- Live-Action/Animation Hybrid Movies|last2=Schwarzbaum|first2=Lisa|date=2013-07-31|last1=Gleiberman|first1=Owen|work=[[Entertainment Weekly]]|accessdate=2015-11-15}}&lt;/ref&gt; je prizor, kjer [[Jaka Racman]] pleše z več latinskoameriškimi plesalci, plus prizor [[Aurora Miranda|Aurore Mirande]] (sestre [[Carmen Miranda|Carmen Mirande]]), ki mu da poljub. V filmu ''[[Song of the South]]'' iz leta 1946 je prizor, v katerem [[Uncle Remus]]&lt;ref name=&quot;ew&quot; /&gt; v animiranem polju poje &quot;Zip-a-Dee-Doo-Dah&quot; in skozi animirane sekvence pripoveduje zgodbe Brera zajca, kar je bilo še izboljšano v filmu ''[[So Dear My Heart]]'', leta 1949.

''[[Mary Poppins (film)|Mary Poppins]]''&lt;ref name=&quot;popmatters&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.popmatters.com/post/188680-the-10-best-films-utilzing-live-action-and-animation/P0/|title=The 10 Best Films That Combine Live Action With Animation|last=Gibron|first=Bill|date=2014-12-02|work=[[PopMatters]]|accessdate=2015-11-15}}&lt;/ref&gt; iz leta 1964 je eden najbolj znanih tovrstnih umetniških filmov, z nekaj minut dolgim prizorom, v katerem [[Dick Van Dyke]] in [[Julie Andrews]] ter številni drugi igralci potujejo v deželo, ki jo je ustvaril Van Dykeov lik. Eden najbolj znanih prizorov je bila improvizirana točka, v kateri lik Van Dykea pleše naokoli s pingvinskimi natakarji, kar Andrews veselo opazuje. ''[[Bedknobs and Broomsticks]]'' iz leta 1971&lt;ref name=&quot;popmatters&quot; /&gt; vsebuje igrano-animirani prizor, v katerem [[Angela Lansbury]] in [[David Tomlinson]] skupaj plešeta v podvodnem nočnem klubu, medtem ko mora Tomlinson nositi glavno breme agresivnih, antropomorfnih nogometnih živali.

Navdihnjen s švedskim filmom ''[[Dunderklumpen]]'' iz leta 1974, je v filmu [[Pete in njegov zmaj (film, 1977)|''Pete in njegov zmaj'']] iz leta 1977&lt;ref name=&quot;popmatters&quot; /&gt; Walt Disney naredil nasprotno od svojih predhodnikov, in animiranega zmaja Elliota postavil v igrani film. 

''[[Kdo je potunkal Rogerja Zajca]]'' (1988)&lt;ref name=&quot;popmatters&quot; /&gt; [[The Walt Disney Company|Disneyja]] in [[Amblin Entertainment|Amblina Entertainmenta]], je s svojimi naprednimi [[Posebni učinki|posebnimi učinki]] in &quot;realističnim&quot; prikazom interakcije animiranih likov in živih igralcev zaoral ledino. Spominski trenutki vključujejo klavirski dvoboj med [[Jaka Racman|Jaka Racmanom]] in njegovim [[Looney Tunes]] tekmecem [[Racman Tepko|Racmanom Tepkom]], vstopom [[Jessica Rabbit|Jessice Rabbit]], [[Zajček Dolgoušček|Zajčka Dolgouščka]] in [[Miki Miška|Miki Miško]] v istem prizoru, in prizor [[Bob Hoskins|Boba Hoskinsa]], ki je z lisicami priklenjen na Rogerja Zajca. 

== Tehnike ==
V pred digitalni dobi so v tradicionalno animirano-igranih filmih dvojno tiskali dve [[Negativ (fotografija)|negativi]] na isto [[Kopija|kopijo]], medtem ko so zapletene tehnike uporabljale [[Optični tiskalnik|optične tiskalnike]] ali [[Animacijska kamera|animacijske kamere]] za [[Zračna slika|zračne slike]], ki so omogočale natančnejše pozicioniranje in več realizma v interakciji igralcev in izmišljenih likov. Pogosto so z [[Rotoskopiranje|rotoskopiranjem]] sledili vsaki sličici posebej, tako da je lahko animator svojo risbo dodal v točno določen položaj. Z vzponom [[Računalniška animacija|računalniške animacije]] je združevanje igranja in animacije postalo pogosto.

=== Kritika tehnik ===

Prva trilogija [[Vojna zvezd|Vojne zvezd]] in [[Gospodar prstanov (filmska trilogija)|trilogija Gospodarja prstanov]] na primer vključujejo veliko količino animacije, čeprav to ni bilo kritično prepoznano zaradi realizma animacije. Vendar nekateri kritiki, kot je Roger Ebert, ne menijo, da so to igrano-animirani filmi, saj navaja, da &quot;po mojem mnenju to ni animacija, razen če je videti kot animacija.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://siskelandebert.org/video/N6AAN54MDMUW/That8217s-Not-All-Folks-1999|title=That's Not All Folks!|year=1999|publisher=Siskel&amp;Ebert.org|accessdate=2011-12-24|archive-date=2012-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20120406041950/http://siskelandebert.org/video/N6AAN54MDMUW/That8217s-Not-All-Folks-1999|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Filmski žanri]]
[[Kategorija:Animacija]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi| ]]</text>
      <sha1>26wjqh7pzyvk2jfvq349eljsyst25o8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miloš Battelino</title>
    <ns>0</ns>
    <id>483270</id>
    <revision>
      <id>6751756</id>
      <parentid>6369144</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:55:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751756</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3726" sha1="ad1tp58khp3vbk428mjvfmp4yb7wjrj" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba|birth_date={{Datum rojstva|1953|6|23}}|death_date={{Dda|2023|12|18|1953|6|23}}}}
'''Miloš Battelino''', [[Slovenci|slovenski]] [[Gledališki igralec|gledališki]] in [[filmski igralec]], * [[23. junij]] [[1953]], [[Ljubljana]], † [[18. december]] [[2023]].

== Življenjepis ==
Rodil se je očetu Borisu in mami Hildi v Ljubljani. Prva leta je preživljal v [[Koper|Kopru]], nakar se je leta 1956 družina sprva preselila v [[Beograd]], leta 1963 pa v [[Maribor]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Battelino, Miloš (1953–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017280/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2020-09-01}}&lt;/ref&gt; V Mariboru je začel obiskovati 5. razred na [[Osnovna šola Bojana Ilicha|OŠ Bojana Ilicha]],&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Miloš Battelino - Igralski ansambel {{!}} Slovensko narodno gledališče Maribor|url=https://www.sng-mb.si/igralski-ansambel/milos-battelino/|website=www.sng-mb.si|accessdate=2020-09-01}}&lt;/ref&gt; kasneje pa [[Prva gimnazija Maribor|Prvo gimnazijo]], ki jo je zaključil leta 1972.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V Mariboru se je občasno pridružil delu v Amaterskem gledališču Slava Klavora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miloš Battelino – Geslo|url=https://sigledal.org/geslo/Milo%C5%A1_Battelino|website=sigledal.org|accessdate=2020-09-01|archive-date=2019-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190717151748/http://sigledal.org/geslo/Milo%C5%A1_Battelino|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 1974 se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], ki jo je kot absolvent zaključil 1979 z vlogo Edka v uprizoritvi ''Tanga'' [[Sławomir Mrożek|Sławomira Mrożka]].  Še kot absolvent akademije se je zaposlil v [[SNG Nova Gorica]], ki ga je zaradi povabila v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovensko mladinsko gledališče v Ljubljani]], zapustil leta 1982. Od leta 1996 do upokojitve je bil stalni član igralskega ansambla v [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]]. 

V svoji gledališki karieri je odigral veliko število vlog, vedno pa ga je zanimala tudi igra pred kamero. Skupaj je nastopil v 18 filmih,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miloš Battelino|url=https://bsf.si/sl/ime/milos-battelino/|website=bsf.si|accessdate=2020-09-01|language=sl}}&lt;/ref&gt; med katerimi so najbolj znani:  ''[[Splav meduze]]'', ''[[Razseljena oseba]]'', ''[[Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica]], [[Trije prispevki k slovenski blaznosti]], [[Do konca in naprej]], [[Triangel (film)|Triangel]], [[Carmen (film, 1995)|Carmen]], [[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'' idr. &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Umrl je 18. decembra 2023 v Mariboru.

== Nagrade ==

* [[Borštnikova nagrada]] umetniškemu kolektivu uprizoritve ''Ljudožerci'' v produkciji Drame SNG Maribor, 52. Festival Borštnikovo srečanje, 2017
* [[Župančičeva nagrada]] ansamblu Slovenskega mladinskega gledališča za ustvarjalne dosežke v slovenskem, jugoslovanskem in evropskem prostoru, 1989
* Nagrada za najboljšega igralca, MES, Sarajevo 1983
* Nagrada za vlogo Diva Žnidaršiča v filmu Splav meduze, Teden slovenskega filma, Celje 1981
* Nagrada Sedem sekretarjev SKOJ-a za vrhunske dosežke na področju gledališke in filmske igre, Zagreb 1980
* [[Borštnikova nagrada]] za mladega igralca za vlogo Edka v uprizoritvi Tango – AGRFT Ljubljana, 1979

== Viri ==
&lt;references /&gt;

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Battelino, Miloš}}
[[Kategorija:Slovenski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Mariborčani]]
[[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>ad1tp58khp3vbk428mjvfmp4yb7wjrj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slavko Majcen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>483689</id>
    <revision>
      <id>6751632</id>
      <parentid>6180231</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:44:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50174-80</username>
        <id>265866</id>
      </contributor>
      <origin>6751632</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1263" sha1="4wt0a1t9y9dbn49lfjb1rlmd6s5tov0" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Slavko Majcen,''' [[Slovenci|slovenski]] [[častnik]], [[vojaški pilot]], * [[1976]]

Ima čin [[Podpolkovnik|podpolkovnika]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;POSADKA OPRAVILA TRENAŽNI LET Z BRNIKA NA MADŽARSKO IN NAZAJ. str. 31. ''SV revija''. št. 9. september 2019. dostopno na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MO/Revija-SV/2019/SV_19_09.pdf. pridobljeno 12. decembra 2020.&lt;/ref&gt;

Doma je iz Rihtarovec. Kot prvi Slovenec je leta 1999 diplomiral na ameriški letalski akademiji (United States Air Force Academy) v Colorado Springsu. Po prejetju diplome je postal podporočnik v Slovenski vojski.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi slovenski diplomant Letalske akademije v Coloradu|url=https://www.24ur.com/novice/svet/prvi-slovenski-diplomant-letalske-akademije-v-coloradu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-12|date=3. junij 1999|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Med svojo kariero je letel na letalih Zlin 242L/143, [[Pilatus PC-9M »Hudournik«]], [[Let L-410 Turbolet]] in Dassault Falcon 2000EX.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{voj-bio-škrbina}}

{{DEFAULTSORT:Majcen, Slavko}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski vojaški piloti]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Majcen, Slavko]]</text>
      <sha1>4wt0a1t9y9dbn49lfjb1rlmd6s5tov0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Greyhound (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>483702</id>
    <revision>
      <id>6751946</id>
      <parentid>6569759</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:51:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Bron Studios]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751946</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14592" sha1="i4jxiz6lnownmuvx8u9vwe8jsjrvk5w" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Greyhound}}
{{Infopolje Film
| name           = Greyhound
| image          = Greyhound poster.jpeg
| alt            =
| caption        = Uradni plakat ob izdaji filma
| director       = [[Aaron Schneider]]
| producer       = [[Gary Goetzman]]
| screenplay     = [[Tom Hanks]]
| based_on       = {{based on|''[[The Good Shepherd (roman)|The Good Shepherd]]''|[[C. S. Forester]]}}
| starring       = {{Plainlist|
* Tom Hanks
* [[Stephen Graham]]
* [[Rob Morgan (actor)|Rob Morgan]]
* [[Elisabeth Shue]]
}}
| music          = [[Blake Neely]]
| cinematography = [[Shelly Johnson (cinematographer)|Shelly Johnson]]
| editing        = {{Plainlist|
* Mark Czyzewski
* [[Sidney Wolinsky]]
}}
| studio         = {{Plainlist|
* [[Columbia Pictures]]&lt;ref name=&quot;ProductionComps&quot;&gt;{{navedi splet|title=Film Releases|url= https://apple-tv-plus-press.apple.com/en-US/originals/greyhound/ |website=[[Apple TV+]]|accessdate=2020-07-09}}&lt;/ref&gt;
* [[Stage 6 Films]]
* [[Bron Studios|Bron Creative]]
* Zhengfu Pictures
* [[Sycamore Pictures]]
* [[FilmNation Entertainment]]
* [[Playtone]]
}}
| distributor    = [[Apple TV+]]
| released       = 10. julij 2020 (ZDA)
| runtime        = 91 minut&lt;ref name=&quot;BOM&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.boxofficemojo.com/release/rl1996785153/ |title=Greyhound (2020) |website=[[Box Office Mojo]] |accessdate=2020-06-29}}&lt;/ref&gt;
| country        = Združene države Amerike
| language       = angleščina
| budget         = 50,3 milijona USD&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.nola.com/expo/erry-2018/04/1a88cc68675568/whos_filming_in_louisiana_from.html |title=Who's filming in Louisiana: From 'Captain Marvel' to a new 'Purge' |date=2018-04-25 |accessdate=2018-12-28 |first=Mike |last=Scott |work=NOLA.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NUM&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.the-numbers.com/movie/Greyhound-(2020)#tab=summary |title=''Greyhound'' (2020) - Financial Information |work=The Numbers |publisher=Nash Information Services, LLC |accessdate=2020-07-16}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 
}}

'''''Greyhound''''' je ameriški vojni [[film]] režiserja [[Aaron Schneider|Aarona Schneiderja]], ki je izšel leta 2020 v digitalni distribuciji prek storitve [[Apple TV+]]. Scenarij je napisal [[Tom Hanks]], ki je zaigral tudi v glavni vlogi, poleg njega pa so imeli glavne vloge še [[Stephen Graham]], [[Rob Morgan]] in [[Elisabeth Shue]]. Zgodba, ki temelji na romanu ''[[The Good Shepherd]]'' angleškega pisatelja [[C. S. Forester|C. S. Foresterja]] iz leta 1955, opisuje [[komandir]]ja [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriške mornarice]] na prvi plovbi prek Atlantika kmalu po vstopu ZDA v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v začetku leta 1942, med katero je zadolžen za varovanje konvoja trgovskih ladij pred napadi nemških podmornic.

Film bi moral iziti 12. junija 2020 v distribuciji [[Sony Pictures]], a je bil izid zakasnjen zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije nove koronavirusne bolezni]]. Sony je nato prodal pravice podjetju [[Apple Inc.|Apple]], ki je film izdalo digitalno mesec dni kasneje. Deležen je bil pretežno pozitivnega odziva kritikov, ki so pohvalili predvsem akcijske sekvence.

== Zgodba ==
Med [[Bitka za Atlantik|bitko za Atlantik]] se konvoj HX-25, v katerem je 37 zavezniških ladij, prebija iz Severne Amerike proti [[Liverpool]]u. Spremljajo ga štiri bojne ladje: ameriški [[rušilec]] USS ''Keeling'' s klicno oznako »Greyhound« pod poveljstvom Ernesta Krauseja, britanski rušilec HMS ''James'' s klicno oznako »Harry«, poljski rušilec ORP ''Viktor'' s klicno oznako »Eagle« (na radiu je britanski častnik za zveze) in kanadska korveta HMCS ''Dodge'' s klicno oznako »Dicky«. Vse so pod Krausejevim poveljstvom; kljub temu, da je visok častnik, je to njegovo prvo poveljstvo v vojnem času.

Konvoj vstopi v predel Atlantika, kjer ni zračne podpore iz oporišč na celini. Tri dni preden dosežejo območje zračne podpore na vzhodu, jim admiralska ladja konvoja sporoči, da je njihov visokofrekvenčni radiokompas prestregel nemška sporočila v bližini, verjetno s podmornic. Greyhoundova posadka odkrije podmornico na površini, ki se približuje konvoju, zato se rušilec oddalji od konvoja, da bi jo prestregel. Pridejo v doseg topov, a se podmornica potopi preden jo opazijo. Poskuša se izmuzniti pod ladjo, zato s pomočjo [[sonar]]ja izvedejo manever in jo uničijo s salvom [[Globinska bomba|globinskih bomb]].

Veselje posadke je kratko, saj kmalu opazijo opozorilne rakete na repu konvoja. Grška trgovska ladja je bila napadena in se potaplja. Krause ukaže, da se Greyhound približa in pride pomagat, medtem pa se izogne [[torpedo|torpedu]], ki ga je izstrelila druga podmornica. Po reševanju se vrnejo h konvoju in prejmejo več sporočil od ostalih spremljevalnih ladij o zaznanih podmornicah. Spremlja jih [[Taktika volčjih krdel|volčje krdelo]] šestih podmornic, ki se zadržuje tik izven dosega in čaka na temo. Ko pade noč, začnejo Nemci z napadom in torpedirajo pet trgovskih ladij. Ena od njih, ki je torpedirala [[tanker]], uide Greyhoundu s pomočjo [[akustična vaba|akustične vabe]], medtem ko Krause, ki nima izkušenj s takšno taktiko, zapravlja globinske bombe. Krause se odloči, da bo pomagal preživelim z gorečega tankerja preden se bo vrnil v boj.

Naslednje jutro podmornice napadejo Greyhounda. Kapitan podmornice Sivi volk jih draži prek radija in grozi, da jih bo vse potopil. Krauseju takrat podrejeni pove, da jim je ostalo le še šest globinskih bomb. Podmornice izstrelijo več torpedov proti Greyhoundu, ki se jim Krause s spretnim manevrom komaj izogne. Medtem sta v napadu poškodovana Dicky in Eagle, slednji se kasneje potopi. Greyhound in Dicky skupaj na gladini uničita eno od podmornic, ki pa v obstreljevanju s krovnim topom zadene Greyhoundovo stranico. V eksploziji so ubiti Krausejev strežnik George Cleveland in dva mornarja. Po pokopu umrlih Krause prekrši prepoved radijske komunikacije, da pošlje poziv »na pomoč« [[Admiraliteta|Admiraliteti]].

Zadnji dan v osrčju Atlantika preostale podmornice napadejo z vso silo. En od torpedov se odbije od stranice Greyhounda, a se Krauseju posreči izogniti napadu. Po srditi bitki Greyhound uniči vodilno podmornico. Nato na olajšanje vseh opazijo britanski bombnik [[Consolidated PBY Catalina|PBY Catalina]], ki je priletel na pomoč. S streli mu pokažejo, kje je zadnja vidna podmornica, ki jo bombnik uniči z globinskimi bombami. Preostale tri podmornice domnevno uidejo.

Krause kmalu po tem prejme radijsko sporočilo od vodje skupine, ki jih je prišla zamenjat, da mora z ostalima rušilcema na popravila v [[Derry]]. Vsi so pohvaljeni za štiri uničene podmornice. Krause prepusti poveljstvo mlajšemu častniku na krovu, vsi na ladijskem mostu pa ga premerijo z novim spoštovanjem. Sam ves čas prečkanja ni ne spal in ne jedel, zato se končno odpravi proti svoji kabini počivat, medtem pa ves konvoj vzklika in ploska v slovo trem spremljevalnim ladjam, ki so jih obvarovale pred Nemci.

== Igralska zasedba ==
{{div col}}
*[[Tom Hanks]] kot poveljnik Ernest Krause, [[komandir]] rušilca ''USS Keeling'' s kodnim imenom Greyhound
*[[Stephen Graham]] kot poveljujoči poročnik Charlie Cole, Krausejev [[izvršilni častnik]]
*[[Rob Morgan (igralec)|Rob Morgan]] kot George Cleveland, strežnik
*[[Elisabeth Shue]] kot Evelyn Frechette, Krausejeva partnerka
*[[Manuel Garcia-Rulfo]] kot Melvin Lopez
*[[Karl Glusman]] kot Red Eppstein
*[[Tom Brittney]] kot poročnik Watson
*Jake Ventimiglia kot Harry Fippler
*Matt Helm kot poročnik J. Edgar Nystrom
*Joseph Poliquin kot Herbert Forbrick
*[[Devin Druid]] kot Homer Wallace
*[[Maximilian Osinski]] kot Eaglov glas
*[[Dominic Keating]] kot Harryjev glas
*[[Grayson Russell]] kot signalist #1
*[[Dave Davis (igralec)|Dave Davis]] as Boatswain's Mate #1
*[[Michael Benz]] kot poročnik Carling
*Travis Przybylski kot LTJG Dawson
*[[Josh Wiggins]] kot govornik #1
*Chet Hanks kot Bushnell
*[[Ian James Corlett]] kot Dickiejev glas
*[[Thomas Kretschmann]] kot glas Sivega volka
{{div col end}}

== Produkcija ==
[[slika:USS Kidd (DD-661) at Baton Rouge, Louisiana (USA), on 26 August 1988.jpg|thumb|Rušilec USS ''Kidd'', ohranjen kot muzejska ladja, je služil kot kulisa za ladjo Greyhound.]]
Septembra 2016 so prišle v javnost informacije, da Tom Hanks, sicer bolj znan kot igralec, piše scenarij o ameriškem rušilcu med drugo svetovno vojno in računa na glavno vlogo, Aaron Schneider pa je izbran za režiserja.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://deadline.com/2016/09/tom-hanks-greyhound-wwii-movie-sully-captain-phillips-1201816280/ |title=Tom Hanks Eyes High Seas Return With ‘Greyhound’ |last=Fleming |first=Mike, Jr. |date=2016-09-09 |work=Deadline |accessdate=2020-09-15}}&lt;/ref&gt;

Predprodukcijske posnetke so ustvarjali januarja 2018 na krovu sodobne fregate [[HMCS Montréal (FFH 336)|HMCS ''Montréal'']] v sestavi [[Kraljeva kanadska vojna mornarica|Kraljeve kanadske vojne mornarice]]. Marca 2018 so bili za stranske vloge izbrani [[Stephen Graham]], [[Elisabeth Shue]], [[Rob Morgan (igralec)|Rob Morgan]], [[Karl Glusman]] in [[Manuel Garcia-Rulfo]], [[principalna fotografija|snemanje]] pa se je pričelo v [[Louisiana|Louisiani]]&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://deadline.com/2018/03/the-irishmans-stephen-graham-joins-tom-hanks-wwii-film-greyhound-1202315450/ |title=‘The Irishman’s’ Stephen Graham Joins Tom Hanks’ WWII Film ‘Greyhound’ |last=Busch |first=Anita |date=2018-03-07 |work=Deadline |access-date=2018-07-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/elisabeth-shue-rob-morgan-join-tom-hanks-world-war-ii-drama-greyhound-1093542 |title=Elisabeth Shue, Rob Morgan Join Tom Hanks' World War II Drama 'Greyhound' |work=The Hollywood Reporter |date=2018-03-09 |access-date=2020-09-15 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://deadline.com/2018/03/manuel-garcia-rulfo-tom-hanks-greyhound-1202355586/|title=Manuel Garcia-Rulfo Joins Tom Hanks’ WWII Drama ‘Greyhound’ |last=N'Duka |first=Amanda |date=2018-03-29 |work=Deadline |access-date=2018-07-03 |language=en-US}}&lt;/ref&gt; na krovu muzejskega rušilca {{USS|Kidd|DD-661}} v kraju [[Baton Rouge]]. S snemanjem so zaključili aprila.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.wbrz.com/news/uss-kidd-back-open-seeing-benefits-from-movie-production/ |title=USS Kidd back open, seeing benefits from movie production |work= WBRZ |date=2018-04-30 |accessdate=2020-09-15}}&lt;/ref&gt;

== Izid in odziv ==
''Greyhound'' naj bi po prvotnih načrtih izšel v ameriških kinematografih v distribuciji Sony Pictures oz. njegove podružnice [[Columbia Pictures|Columbia]] 22. marca 2019, a so izid prestavili za 14 mesecev, na obletnico dneva zmage v Evropi. Januarja 2020 je bil nato izid znova prestavljen, tokrat na poletje.&lt;ref name=&quot;2021Date&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Hipes |first1=Patrick |title='Morbius’ &amp; ‘Ghostbusters’ Solidify Summer 2020 Release Dates|url=https://deadline.com/2019/01/morbius-ghostbusters-movie-release-dates-2020-1202542336/|accessdate=2019-01-25|work=Deadline |date=2019-01-25}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/sony-delays-release-date-war-drama-greyhound-1282718|title=Sony Delays Release Date for War Drama 'Greyhound'|website=The Hollywood Reporter|first=Trillby|last=Beresford|date=2020-03-05 |accessdate=2020-03-05}}&lt;/ref&gt; Nato je bil, podobno kot mnogi filmi, umaknjen z urnika izdaj zaradi pandemije nove koronavirusne bolezni, ki je ustavila delovanje kinematografov.&lt;ref name=&quot;2021Date&quot;/&gt; Maja 2020 je prišla v javnost novica, da je podjetje Apple za 70 milijonov USD odkupilo pravice za distribucijo prek svoje storitve Apple TV+. Edino s Sonyjem povezano podjetje, ki je obdržalo pravice, je bil Stage 6 Films.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://deadline.com/2020/05/tom-hanks-greyhound-apple-tv-wwii-action-film-apple-wins-auction-1202938467/|title=Tom Hanks WWII Film ‘Greyhound’ Alters Course In Apple Deal: Film Will Premiere On Apple TV +|website=Deadline |first=Mike|last=Fleming Jr|date=2020-05-19 |accessdate=2020-05-19}}&lt;/ref&gt; Film je bil na voljo od 10. julija 2020.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://deadline.com/2020/06/greyhound-july-10-release-date-apple-tv-plus-wwii-tom-hanks-1202956998/|title=Apple TV+ Sets July 10 Release For WWII Tom Hanks-Starrer ‘Greyhound’ |website=Deadline |first=Mike |last=Fleming Jr. |date=2020-06-11 |accessdate=2020-06-11}}&lt;/ref&gt; Po izjavah predstavnika podjetja je v vikendu po izidu doživel najboljši odziv od vseh vsebin v zgodovini platforme, po podatkih analitikov je bil uspeh enakovreden poletnemu hitu v kinematografih (Apple sicer ne objavlja podatkov o prenosih).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://deadline.com/2020/07/tom-hanks-greyhound-apple-tv-opening-weekend-record-breaker-1202985492/ |title= Tom Hanks-Starrer ‘Greyhound’ Torpedoes Apple TV+ Opening Weekend Records |website=Deadline Hollywood|first=Mike|last=Fleming Jr |date=2020-07-14 |accessdate=2020-09-15}}&lt;/ref&gt;

Sodeč po spletnih straneh, ki zbirajo in povprečijo ocene, je bil deležen »v splošnem pozitivnega odziva« s povprečno oceno približno 6,5 od 10.&lt;ref name=&quot;RT&quot;&gt;{{navedi splet |title=Greyhound (2020) |url=https://www.rottentomatoes.com/m/greyhound |website=[[Rotten Tomatoes]]  |accessdate=2020-09-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Greyhound Reviews |url=https://www.metacritic.com/movie/greyhound |website=[[Metacritic]] |access-date=2020-07-22}}&lt;/ref&gt; Recenzent za revijo ''[[Variety (revija)|Variety]]'' ga je označil »ne toliko za dramo kot za napet in jedrnat dnevnik logistike bitke«; pripomnil je, da kljub dejstvu, da se večina akcije dogaja na odprtem, na balkonu pred poveljniškim mostom, je vzdušje pogosto utesnjeno kot v podmorniškemu trilerju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://variety.com/2020/film/reviews/greyhound-review-tom-hanks-1234694623/ |title=Tom Hanks in ‘Greyhound’ on Apple TV Plus: Film Review |website=Variety |last=Gleiberman |first=Owen |date=2020-07-06 |access-date=2020-07-06}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{official}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ameriški vojni dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 2020]]
[[Kategorija:Filmi o drugi svetovni vojni]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi Stage 6 Films]]
[[Kategorija:Filmi Playtone]]
[[Kategorija:Filmi FilmNation Entertainment]]
[[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v San Francisco]]
[[Kategorija:Pomorski filmi]]
[[Kategorija:Filmi Bron Studios]]</text>
      <sha1>i4jxiz6lnownmuvx8u9vwe8jsjrvk5w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Minka Alagič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>483962</id>
    <revision>
      <id>6751761</id>
      <parentid>6573781</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:08:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751761</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4230" sha1="23szy0aitb8dz0rz4ik1v0fcdu948us" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba|name=Minka Alagič|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Pravna fakulteta v Mariboru]]|children=1|height=168 cm|spouse=[[Jani Klemenčič]] (por. 2006-?)}}
'''Minka Alagič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Odvetnik|odvetnica]] in nekdanji [[fotomodel]], * [[16. junij]] [[1979]], [[Maribor]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/_pdf/2011/Ra/r2011093.pdf|title=Uradni list Republike Slovenije|date=18. november 2011|accessdate=8. september 2020|website=uradni-list.si|publisher=|last=|first=|page=2686}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MINKA ALAGIČ - ODVETNICA|url=https://www.companywall.si/podjetje/minka-alagic---odvetnica/MM1Hayfq|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-09-08|date=|publisher=}}&lt;/ref&gt; 

Zmagala je na lepotnem tekmovanju [[Miss Universe Slovenije 2001]].&lt;ref&gt;''Bo imela Minka več sreče?'' ([http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U86DYOB2 dLib]), Kavran Adlešič, Nina (22. marec 2001), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 55, številka 12&lt;/ref&gt; Bila je članica žirije, ki je izbirala miss in mistra mariborskega Koloseja 2005.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kolosej.si/novice/2005/6/21/1087/|title=V Mariboru smo dostojno proslavili|date=21. junij 2005|accessdate=8. september 2020|website=kolosej.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

== Mladost in študij ==
Je iz [[Pekre|Peker]].&lt;ref&gt;[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2003_46_L.pdf Minka Alagič iz Peker], str. 19, ''Gorenjski Glas'', 13. junij 2003, l. 56, št. 46&lt;/ref&gt; V [[Maribor|Mariboru]] je obiskovala srednjo baletno šolo, ki jo je dokončala leta 1997.&lt;ref&gt;''[https://arhiv.konservatorij-maribor.si/f/docs/Novice/brosura-za_tisk-ZADNJA1.pdf Brošura Konservatorija za glasbo in balet Maribor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220628191346/https://arhiv.konservatorij-maribor.si/f/docs/Novice/brosura-za_tisk-ZADNJA1.pdf |date=2022-06-28 }}'', str. 18, 2010&lt;/ref&gt; Imela je manjšo vlogo v baletni predstavi ''Don Kihot'' Opere in baleta [[SNG Maribor]] leta 1994.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DON KIHOT|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/673|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-09-08|archive-date=2022-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220627014708/https://repertoar.sigledal.org/predstava/673|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Dplomirala je leta 2004 na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti v Mariboru]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Posredovanje v prometu z nepremičninami : diplomsko delo|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2838827|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-09-08|language=sl|date=|publisher=}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
Leta 2006 se je na [[Bled|Bledu]] poročila z veslačem in gostincem [[Jani Klemenčič|Janijem Klemenčičem]], ki ga je spoznala na [[Miss Universe Slovenije 2005]], kjer sta sedela v žiriji.&lt;ref&gt;''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20060718_L.pdf Blejski veslač Jani in lepotica Minka]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', Stanovnik, Vilma (18. julij 2006), l. 59, št. 57&lt;/ref&gt; Kasneje se je ločila od njega in z novim partnerjem dobila hčer.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Minka Alagič: Dobila je deklico|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/minka-alagic-dobila-je-deklico/|website=Govori.se|date=2010-08-15|accessdate=2020-09-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Visoka je 168 centimetrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.missuniverse.com/delegates/SI/index.html|title=Minka Alagic|date=|accessdate=8. september 2020|website=missuniverse.com|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20010628151538fw_/http://www.missuniverse.com/delegates/SI/index.html|archivedate=28. junij 2001}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20010628151538fw_/http://www.missuniverse.com/delegates/SI/index.html Profil] na uradni spletni strani ''missuniverse.com'' (arhivirano)
{{Miss Universe Slovenije}}
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mariborčani]]
[[Kategorija:Zmagovalke Miss Universe Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski fotomodeli]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Mariboru]]
[[Kategorija:Slovenski odvetniki]]</text>
      <sha1>23szy0aitb8dz0rz4ik1v0fcdu948us</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nagrada Fanny Haussmann</title>
    <ns>0</ns>
    <id>484187</id>
    <revision>
      <id>6752020</id>
      <parentid>6676415</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:53:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6752020</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3602" sha1="3qpw7xwbjwt98osen7dn38qhzbnasht" xml:space="preserve">'''Nagrada Fanny Haussmann''' je [[pesniška nagrada]], ki jo od leta 2018 podeljuje Zavod za kulturo, šport in turizem [[Občina Žalec|Žalec]]. Nagrada je poimenovana po domnevno prvi slovenski [[pesnica|pesnici]], [[Fanny Haussmann]], ki je živela v prvi polovici 19. stoletja.&lt;ref name=&quot;rtv1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nagrada za poezijo Fanny Haussmann v roke Maruše Mugerli Lavrenčič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-za-poezijo-fanny-haussmann-v-roke-maruse-mugerli-lavrencic/500181|website=rtvslo.si|accessdate=2023-03-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;o_sta1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Podeljena pesniška nagrada Fanny Haussmann - O-STA|url=https://o-sta.si/27881/podeljena-pesniska-nagrada-fanny-haussmann|website=o-sta.si|accessdate=2023-03-04}}&lt;/ref&gt;

== Prejemniki ==
* 2018 [[Andraž Polič]] (za cikel pesmi ''Ob robu ceste'')&lt;ref name=&quot;o_sta1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;rtv2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Nagrado Fanny Haussmann prejel pesnik in glasbenik Andraž Polič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrado-fanny-haussmann-prejel-pesnik-in-glasbenik-andraz-polic/466645|website=rtvslo.si|accessdate=2023-03-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Andraž Polič bere sodobno slovensko dramo|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/andraz-polic-bere-sodobno-slovensko-dramo|website=veza.sigledal.org|accessdate=2023-03-04|language=sl|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328041058/https://veza.sigledal.org/prispevki/andraz-polic-bere-sodobno-slovensko-dramo|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* 2019 [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] (za cikel pesmi ''Pravi kot'')&lt;ref name=rtv1/&gt;
* 2020 [[Cvetka Bevc]] (za cikel pesmi ''Iz njene zapuščine'')&lt;ref name=o_sta1/&gt;
* 2021 [[Matjaž Pikalo]] (za cikel pesmi ''Ameriški sprehajalec'')&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nagrada Fanny Haussmann letos v roke Matjaža Pikala|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-fanny-haussmann-letos-v-roke-matjaza-pikala/595034|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-06|language=sl|date=23. september 2021}}&lt;/ref&gt;
* 2022 [[Franci Novak]] (za sklop pesmi ''Vlak Grosuplje–Kočevje''; 1000 evrov nagrade, ki jo podeljuje Občina Žalec)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nagrada Fanny Haussmann Franciju Novaku, ki se ponaša z inovativno pesniško besedo|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-fanny-haussmann-franciju-novaku-ki-se-ponasa-z-inovativno-pesnisko-besedo/641414|website=rtvslo.si|accessdate=2023-03-04|language=sl|date=23. september 2022}}&lt;/ref&gt;
* 2023 [[Tom Veber]] (za cikel pesmi ''Ker tudi žalost potrebuje svoj prostor''; 1000 evrov nagrade, ki jo podeljuje [[Občina Žalec]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Podeljena letošnja nagrada Fanny Haussmann|url=https://www.zkst-zalec.si/sl-si/objave/9150/podeljena-letosnja-nagrada-fanny-haussmann|website=ZKŠT Žalec|date=2023-09-24|accessdate=2023-10-29|language=sl|first=|last=|archive-date=2023-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20231206071322/https://www.zkst-zalec.si/sl-si/objave/9150/podeljena-letosnja-nagrada-fanny-haussmann|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* 2024 [[Jurij Hudolin]] (za pesniški ciklus ''Rdeča zemlja'')
* 2025 [[Franci Novak]] (za pesniški ciklus ''Podeželje'')&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ZKŠT - Podeljena pesniška nagrada Fanny Haussman za leto 2025|url=https://www.zkst-zalec.si/sl/ostalo/podeljena-pesniska-nagrada-fanny-haussman-za-leto-2025/|website=www.zkst-zalec.si|accessdate=2026-05-16|language=sl|first=|last=}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]]
[[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2018]]
[[Kategorija:Fany Hausmann]]</text>
      <sha1>3qpw7xwbjwt98osen7dn38qhzbnasht</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vulfila</title>
    <ns>0</ns>
    <id>485202</id>
    <revision>
      <id>6751626</id>
      <parentid>5383611</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:38:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Škofi]]; dodal [[Kategorija:Škofje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751626</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9423" sha1="63cntlc59uyp7c1c24vl7bdffv3v87t" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Vulfila &lt;br&gt; &lt;small&gt;gotsko: Wulfila&lt;/small&gt;
| image       = Bischof Ulfilas erklärt den Goten das Evangelium.jpg | alt         = 
| caption     = Škof Vulfila razlaga Gotom evangelije
| birth_name  =   
| birth_date  = &lt;!-- wd --&gt;
| birth_place = 
| death_date  = &lt;!-- wd --&gt;
| death_place = 
| nationality = [[Goti|gotska]]
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- wd --&gt;
| known_for   = nadziral prevod [[Biblija|Biblije]] v gotščino
| children = Avksencij Durostorski (posvojen)
}}

'''Vulfila''' ((nedokazano) [[Gotščina|gotsko]] *𐍅𐌿𐌻𐍆𐌹𐌻𐌰 Wulfila, &quot;Mali volk&quot;),&lt;ref&gt;Bennett, William H. (1980). ''An Introduction to the Gothic Language''. str. 23.&lt;/ref&gt; znan tudi kot '''Ulfilas''' in '''Orfila''', je bil [[Goti|Got]] ali [[Kapadokija|kapadoški]] [[Grki|Grk]], ki je služil kot [[škof]] in [[misijonar]],  nadziral prevod ''[[Biblija|Biblije]]'' v gotščino in bil udeleženec arijanskega spora, * okoli [[311]], † [[383]].&lt;ref&gt; Van Kerckvoorde, Colette M. (junij 1993). ''An Introduction to Middle Dutch''. Walter de Gruyter. str. 105. ISBN 3-11-013535-3.&lt;/ref&gt;

Razvil je gotsko abecedo, ki je temeljila na grškem alfabetu, da bi se ''Biblija'' lahko prevedla v gotščino. Jezikovna analiza prevoda, ki se sicer pripisuje njemu, je pokazala, da je ''Biblijo'' prevajalo več prevajalcev, verjetno pod njegovim nadzorom.&lt;ref&gt;Ratkus, Artūras (2018). &quot;Greek ἀρχιερεύς in Gothic translation: Linguistics and theology at a crossroads&quot;. ''NOWELE''. '''71''' (1): 3–34. doi:10.1075/nowele.00002.rat.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Miller, D. Gary (2019). ''The Oxford Gothic grammar''. Oxford: Oxford University Press. str. 15–18. ISBN 9780198813590.&lt;/ref&gt;

==Življenjepis==
Vulfilova starša sta bila [[Kapadokija|kapadoška]] [[Grki|Grka]],&lt;ref&gt;Fried, Johannes (2015). ''The Middle Ages''. Harvard University Press. str. 10. ISBN 978-0-67405562-9.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Berndt, Guido M. (2014). ''Arianism: Roman Heresy and Barbarian Creed''. Ashgate Publishing. str. 57. ISBN 978-1-40944659-0.&lt;/ref&gt; ki so ju zasužnjili Goti. Vulfila je bil rojen v suženjstvu ali bil ujet kot otrok.&lt;ref name=ref7&gt;Kaylor, Noel Harold; Phillips, Philip Edward (3. maj 2012), ''A Companion to Boethius in the Middle Ages''. Brill, str. 9–, ISBN 978-90-04-18354-4. Pridobljeno 19. januarja 2013.&lt;/ref&gt; Filostorgij, ki smo mu dolžni za veliko pomembnih podatkov o Vulfili, je bil Kapadočan. Vedel je, da so Vulfilovi  predniki prišli iz Kapadokije,  s katero so gotske skupnosti v Evropi še vedno imele tesne vezi. Vulfilova starša so Goti ugrabili v vasi  Sadagoltina&lt;ref&gt;&quot;Sadagolthina&quot;. Digital Atlas of the Roman Empire.&lt;/ref&gt; v okrožji Parnas in ju odpeljali v Transdanubijo, gotsko pokrajino severno od [[Donava|Donave]].&lt;ref&gt; Herwig Wolfram. History of the Goths.&lt;/ref&gt;  To naj bi se zgodilo leta 264. Vulfila je bil vzgojen kot Got in je kasneje obvladal [[Grščina|grščino]] in [[Latinščina|latinščino]].&lt;ref name=ref7/&gt; Vulfila je pokristjanil mnogo Gotov in oznanjal [[Arijanstvo|arijansko]] krščanstvo, ki je Gote razlikovalo od pravoslavnih sosedov in podložnikov v zahodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]].

Vulfilo je v škofa posvetil Evzebij iz Nikomedije in ga poslal med Gote, da bi deloval kot misijonar. Leta 348 so ga po sedmih letih misijonarstva izgnali, da bi se izognil verskemu preganjanju gotskega poglavarja, verjetno [[Atanarik|Atanarika]].&lt;ref&gt; Mastrelli, Carlo A. Grammatica Gotica. str. 34.&lt;/ref&gt; Izgon je imel verjetno politično ozadje, ker so Goti na njegovo delovanje gledali kot na obliko rimske infiltracije.&lt;ref&gt;Wiles, Maurice, 1923-2005 (1996). ''Archetypal heresy: Arianism through the centuries''. Oxford: Clarendon Press. ISBN 978-0-19152059-4. OCLC 344023364.&lt;/ref&gt; Vulfila je dobil od cesarja [[Konstancij II.|Konstancija II.]] dovoljenje za selitev med spreobrnjence iz pokrajin severno od Donave, ki so se naselili v  [[Mezija|Meziji]] v bližini Nikopola ad Istrum v sedanji severni [[Bolgarija|Bolgariji]]. Tam je Vulfila izoblikoval gotsko abecedo&lt;ref&gt;Socrates of Constantinople. ''Church History'', book 4, chapter 33.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Wright, Joseph A. ''Primer of the Gothic Language with Grammar, Notes, and Glossary''. str. 2.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bennett, William H. ''An Introduction to the Gothic Language''. str. 126.&lt;/ref&gt; in vodil prevajanje Biblije iz grščine v gotski jezik, ki ga je opravljala skupina prevajalcev. Ohranjeni so fragmenti gotskega prevoda ''Biblije'', zlasti ''Codexa Argenteus'', ki je od leta 1648 v Univerzitetni knjižnici v Uppsali na [[Švedska|Švedskem]]. [[Pergament]]ni list te ''Biblije'' je bil najden leta 1971 tudi v katedrali v [[Speyer]]ju.&lt;ref&gt;http://www.goruma.de/Wissen/KunstundKultur/WelterbestaettenUNESCO/Unesco_Welterbestaetten_Deutschland/kaiser_mariendom_speyer.html.&lt;/ref&gt;

==Primarni viri==
Vulfilovo življenje opisuje pet primarnih virov. Dva avtorja sta arijanca, trije pa pripadniki državne cerkve Rimskega cesarstva ([[Nicejska veroizpoved|nicejsko krščanstvo]]).&lt;ref&gt;Hagith Sivan. &quot;Ulfila’s Own Conversion,&quot; Harvard Theological Review '''89''' (oktober 1996): 373–386.&lt;/ref&gt;

* Arijanski viri
** ''Vulfilovo življenje'' v ''Avksencijevih pismih''
** fragmenti Filostorgijeve ''Cerkvene zgodovine''
* Nicejski viri
** [[Sozomen]]ova ''Cerkvena zgodovina''
** ''Cerkvena zgodovina'' [[Sokrat Sholastik|Sokrata Sholastika]]
** Teodoritova ''Cerkvena zgodovina''

Med zgodbami obeh taborov so velike razlike. Arijanski viri prikazujejo Vulfilo  kot arijanca od otroštva. Okoli leta 340 je bil posvečen v škofa in v 40. letih 4. stoletja letih sedem let širil evangelij med Goti. Zatem se je pod zaščito arijanskega cesarja [[Konstancij II.|Konstancija II.]] preselil v Mezijo (znotraj Rimskega imperija). Pozneje se je udeležil več koncilov in nadaljeval versko razpravo. Umrl je leta 383.

Poročila zgodovinarjev iz rimske cesarske cerkve se razlikujejo v več podrobnostih, vendar so na splošno podobna. Po njihovem mnenju je bil Vulfila večino svojega zgodnjega življenja pravoslavni kristjan in se je v arijanstvo preusmeril šele okoli leta 360 zaradi političnega pritiska proarijanskih cerkvenih in vladnih sil. O tem, kako je spreobračal Gote, so poročila različna. Sokrat Sholastik mu pripisuje manjšo vlogo in množično spreobrnjenje pripisuje gotskemu poglavarju [[Fritigern |Fritigern]]u, ki je prevzel arijanstvo iz hvaležnosti za vojaško podporo arijanskega cesarja. Sozomen pripisuje množično spreobrnitev  predvsem Vulfili, priznava pa tudi Fritigernovo vlogo.

Sodobni zgodovinarji so Iz več razlogov bolj naklonjeni arijanskim virom kot virom cesarske cerkve. Avksencij je bil zagotovo Vulfili najbližji in je imel dostop do bolj zanesljivih podatkov. Nicejski prispevki se med seboj preveč razlikujejo, da bi predstavljali enoten vir. Razprave o najboljši rekonstrukciji Vulfilovega življenja še trajajo.

==Vulfilovo verovanje==
Vulfilovo verovanje je strnjeno v pismu, ki ga poveličuje in ga je napisal njegov posvojenec in učenec Avksencij Durostorski. Vulfila ločuje Boga Očeta (&quot;nerojenega&quot;) od Boga Sina (&quot;edinorojenega&quot;), ki je bil rojen pred časom in je ustvaril svet, ter Svetega Duha, ki izhaja iz Očeta in Sina:

: ''Jaz, Vulfila, škof in spovednik, sem vedno tako verjel in v tej edini pravi veri potujem do svojega Gospoda.  Verjamem v enega Boga Očeta, edinega nerojenega in nevidnega, in v njegovega edinorojenega sina, našega Gospoda in Boga, oblikovalca in ustvarjalca vsega stvarstva, ki nima sebi enakega, tako da je sam med vsemi bitji Bog Oče, ki je tudi Bog našega Boga. In v Svetem Duhu razsvetljuje in posvečuje moč, kot je rekel Kristus po vstajenju svojim apostolom: &quot;In glej, pošiljam vam obljubo svojega Očeta; ostanite v mestu Jeruzalemu, dokler ne boste oblečeni v moč od zgoraj&quot; (Luka 24:49) in spet &quot;Toda moč boste prejeli, ko bo Sveti Duh prišel na vas&quot; (Apd 1,8); ne da bi bil niti Bog (Oče) niti naš Bog (Kristus), temveč Kristusov strežnik ... podrejen in v vsem pokoren Sinu; in Sin, podložen in v vsem pokoren Bogu, ki je njegov Oče ... (katerega) je v svojem Svetem Duhu postavil po svojem Kristusu.''&lt;ref&gt; Heather and Matthews, Goths in the Fourth Century, str. 143.&lt;/ref&gt;

Maksiminij, arijanski teolog iz 5. stoletja, je prepisal ''Auvksevcijevo pismo'' na margine enega od prepisov [[Ambrož Milanski|Ambroževe]] ''De Fide''. V ohranjenem besedilu je nekaj praznin.&lt;ref&gt; Heather and Matthews, str. 135-137.&lt;/ref&gt;

==Časti==
Po škofu Vulfili je poimenovan [[ledenik]] Vulfila na otoku Greenwich v [[Južni Shetlandski otoki|Južnih Shetlandskih otokih]] na [[Antarktika|Antaktiki]].

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Viri ==
{{refbegin|2}}
* H. C. von Gabelentz, J. Loebe, ''Ulfilas: Veteris et Novi Testamenti Versionis Gothicae fragmenta quae supersunt'', Leipzig, Libraria Schnuphasiana, 1843.
* Carla Falluomini, ''The Gothic Version of the Gospels and Pauline Epistles. Cultural Background, Transmission and Character'', Berlino, Walter de Gruyter, 2015 (Capitolo 1: &quot;Wulfila and his context&quot;, str.&amp;nbsp;4–24.)
*Peter J. Heather, John Matthews, ''The Goths in the Fourth Century'', Liverpool University Press, 1991 (with the translations of selected texts: Chapter 5. The Life and Work of Ulfila, 124; 6. The Gothic Bible 145; 7. Selections from the Gothic Bible. str. 163-185).
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Goti]]
[[Kategorija:Škofje]]</text>
      <sha1>63cntlc59uyp7c1c24vl7bdffv3v87t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miniaturni avtoportret (Anguissola, Boston)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>496063</id>
    <revision>
      <id>6751758</id>
      <parentid>6313708</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:01:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751758</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3779" sha1="iiu8nvy0y0izyhbtwj9c46x9l4zvply" xml:space="preserve">{{Infobox Artwork
| image_file=Sofonisba Anguissola - Self-Portrait - c. 1556.jpg
| title= Miniaturni avtoportret (Anguissola, Boston)
| artist=[[Sofonisba Anguissola]]
| year= ok. 1556
| medium= Lakiran akvarel na pergamentu
| height_metric= 8,3
| width_metric= 6,4
| metric_unit=cm
| museum= Muzej likovnih umetnosti
| city= Boston
}}

'''''Miniaturni avtoportret''''' je majhna oljna slika italijanske umetnice [[Sofonisba Anguissola|Sofonisbe Anguissole]]. Naslikan je bil okoli leta 1556 in je bil istočasno nameščen na medalji. Izbira formata temelji na Angussiolinem znanju o delih slavnega miniaturista [[Giulio Clovio|Giulia Clovia]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://collections.mfa.org/objects/33656/selfportrait;jsessionid=CE59D07880C1492D72439271D4330BD6|title=Self-Portrait|website=collections.mfa.org|language=en|access-date=2020-04-10|archive-date=2022-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20221122130630/https://collections.mfa.org/objects/33656/selfportrait;jsessionid=CE59D07880C1492D72439271D4330BD6|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
Miniatura prikazuje avtoportret Sofonisbe s polovičnim doprsjem. Oblečena je v strogo vsakdanjo obleko, z lasmi v pramenih in zbranimi okoli glave. Njene roke podpirajo okrogel ščit s kompleksnim monogramom, na katerem so črke, ki tvorijo ime njenega očeta Amilcare: ACEILMR. Okrog monograma je napis, napisan v latinici z velikimi tiskanimi črkami. »SOPHONISBA ANGUSSOLA VIR (GO) IPSIUS MANU EX (S) PECULO DEPICTAM CREMONAE« ('''Sofonisba Anguissola iz Cremone, devica, je naslikala to sliko v ogledalu s svojo roko''.').

Portret je naslikan s konico čopiča na preperelem zelenem ozadju. Fiziognomija obraza je značilna za avtoportrete Sofonisbe Anguissole: široke črne oči, majhne mesnate ustnice, stroga pričeska in oblačila, primerna za žensko iz dobre družine, ki se želi predstaviti kot devica, pa tudi pismena in dobro izobražena. Dvignjen ovratnik v beneškem slogu ostane odprt, da omogoči pogled na belo srajco spodaj.

V majhnih dimenzijah [[kameja|kameje]] je telo mlade ženske skrito za monogramom njenega očeta. Bil je verjetni prejemnik slike, ker se je Sofonisba čutila dolžna, saj ji je dal priložnost, da študira slikarstvo pri Bernardinu Campiju.

== Poreklo ==
Do leta 1801 Richard Gough (r. 1735 - um. 1809), London (Delo je bilo zabeleženo v zbirki Gough v &quot;Gentlemen's Quarterly&quot; , &quot;Oktober 1801, str. 897). Do leta 1862 Henry Danby Seymour (r. 1820 - um. 1877), Ashridge (Henry Danby Seymour je delo posodil muzeju South Kensington že leta 1862, v skladu s pismom Harryja G. Sperlinga iz Kleinbergerja MZZ (12. novembra 1959) pa je med leti 1912 in 1928 posodil JM Seymour. v muzej Victoria in Albert v Londonu. Informacije o datumih teh posojil (ne pa tudi o posojilodajalcih) so potrjene v katalogu dražb iz leta 1959); po darovanju svoji nečakinji, gospodični Jane Margaret Seymour (r. 1873 - um. 1943), Knoyle, Wiltshire. 9. maja 1928, prodaja Seymour, Sotheby's, London, sklop 61. 9. novembra 1959, anonimna prodaja (&quot;lastnina dame&quot;), Sotheby's, London, sklop 28, F. Kleinberger and Co., New York; 1960, ki ga je Kleinberger prodal MZZ za 3000 dolarjev. (Datum pridobitve: 10. marec 1960)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
*Flavio Caroli, Sofonisba Anguissola e le sue sorelle, Milano, A. Mondadori, 1987, SBN IT\ICCU\CFI\0111864.
*AA VV, Sofonisba Anguissola e le sue sorelle, Milano, Leonardo arte, 1994, SBN IT\ICCU\VEA\0063954. Catalogo della mostra tenuta a Cremona nel 1994, a Vienna e a Washington nel 1995.

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mfa.org/collections/object/self-portrait-33656 Scheda] dell'opera conservata presso il  Museum of Fine Arts, Boston

[[Kategorija:Slike leta 1556]]
[[Kategorija:Dela Sofonisbe Anguissola]]</text>
      <sha1>iiu8nvy0y0izyhbtwj9c46x9l4zvply</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kopači (vas)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>499874</id>
    <revision>
      <id>6751543</id>
      <parentid>6506156</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T14:30:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751543</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3335" sha1="05ajnbohhz6muz3353lwt4de1372tx5" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| official_name          = Kopači 
| native_name            = Копачі
| settlement_type        = [[Vas]]
| image_skyline          = 
| imagesize              = 
| image_caption          = 
| image_flag             = 
| image_shield           = 
| nickname               = 
| motto                  = 
| image_map              = 
| mapsize                = 
| map_caption            =
| subdivision_type       = Država
| subdivision_name       = {{UKR}} 
| subdivision_type1      = [[Oblasti Ukrajine|Oblast]]
| subdivision_name1      = [[Kijevska oblast]]
| subdivision_type2      = [[Rajoni Ukrajine|Rajon]]
| subdivision_name2      = [[Černobilski rajon|Černobilski]] {{small|(1923–1980)}}&lt;br /&gt;''[[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]]''&lt;ref&gt;Pripjat ni okrožje ampak je &quot;mesto z regionalnim pomenom&quot;&lt;/ref&gt; {{small|(od 1980)}}&lt;ref name=rada&gt;{{navedi splet|title=City of Pripyat, Kyiv Oblast|url=http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/z7502/A005?rdat1=06.02.2015&amp;rf7571=14953|website=Regions of Ukraine and their Structure|publisher=[[Verkhovna Rada|Verkhovna Rada of Ukraine]]|access-date=5 February 2015|language=uk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=memtour&gt;{{in lang|ru}} [http://memory-tour.ru/memorial/52022 Yaniv War Memorial] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130330111835/http://memory-tour.ru/memorial/52022 |date=2013-03-30 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{in lang|ru}} [http://www.vokrugsveta.ru/vs/article/2058/ &quot;On the Dnieper in 1943&quot;]&lt;/ref&gt;
| established_title      = Ustanovitev
| established_date       = 
| established_title1     = &lt;!--City rights--&gt;
| established_date1      = 
| leader_title           = 
| leader_name            = 
| area_magnitude         = 
| area_total_km2         = 
| area_land_km2          = 
| area_water_km2         = 
| population_as_of       = 2006
| population_note        = (100 v 1986)
| population_total       = 0
| population_footnotes   = 
| population_metro       = 
| population_density_km2 =
| pushpin_map            = Ukrajina
| pushpin_label_position = &lt;!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --&gt;
| pushpin_map_caption    = Lega Kopačev v Ukrajini
| pushpin_mapsize        =
| coordinates            = &lt;!-- wd --&gt;
| elevation_m            = 
| postal_code_type       = 
| postal_code            = 
| area_code              = +380 4493
| blank_info             = 
| blank1_info            = 
| website                = 
| footnotes              = 
}}
'''Kopači''' ({{Jezik-uk|Копачі}}) je vas blizu [[Černobil|Černobila]] v [[Kijevska oblast|Kijevski oblasti]] v [[Ukrajina|Ukrajini]], jugozahodno od porečja [[Pripjat (reka)|reke Pripjat]]. Po [[Černobilska nesreča|jedrski nesreči v Černobilu]] leta 1986 je bila vas onesnažena z radioaktivnostjo, nato pa evakuirana in je zdaj v [[Černobilsko izključitveno območje|Černobilskem izključitvenem območju]]. Vas je zapuščena od leta 1986.&lt;ref&gt;[https://www.theguardian.com/world/2011/mar/27/chernobyl-disaster-anniversary-japan &quot;Chernobyl 25 years on: a poisoned landscape&quot;], Robin McKie, ''The Guardian'', accessed 2011-03-27&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Černobilsko izključitveno območje]]
* [[Černobilska nesreča]]
* [[Pripjat (reka)|Reka Pripjat]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Naselja v Ukrajini]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1986]]
[[Kategorija:Kijevska oblast]]</text>
      <sha1>05ajnbohhz6muz3353lwt4de1372tx5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fantazija (film, 1940)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>500831</id>
    <revision>
      <id>6751993</id>
      <parentid>6423151</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:18:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751993</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5341" sha1="97i996i933r5bm09ax10vc1gsfrv59s" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| film name      = Fantasia
| director       = James Algar
| producer       = [[Walt Disney Productions]]&lt;br&gt;Ben Sharpsteen
| writer         = Joe Grant&lt;br&gt;Dick Huemer
| country        = {{USA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 2.280.000 $
}}

'''''Fantasia''''' (ang. ''Fantazija'') je ameriški animirani film iz leta 1940. To je tretji celovečerni animirani film iz studia Walt Disney. Fantazija je sestavljena iz osmih nepovezanih, večinoma abstraktnih epizod, ki jih spremlja klasična glasba v izvedbi Filadelfijskega orkestra. Pred vsakim animiranim segmentom v celovečernem delu filma Deems Taylor občinstvu predstavi koncept le-tega. 

Najbolj priljubljen segment je ostal »Čarovnikov vajenec«, v katerem je Disney znova postavil v ospredje lik [[Miki Miška|Mikija Miške]], katerega priljubljenost je do takrat upadala. ''Fantazija'' je komercialno najuspešnejši ameriški film štiridesetih let: v kinematografih je zaslužil 76 milijonov dolarjev, kar bi upoštevajoč inflacijo danes znašalo 665 milijonov dolarjev. Leta 1941 je zaslužil 42,9 milijona dolarjev, ponovni izdaji v letih 1985 in 1990 pa sta zaslužili še 8 oziroma 25 milijonov dolarjev.  Ameriški filmski inštitut (AFI) je uvrstil Fantazijo na 58. mesto na seznamu [[AFI's 100 Years...100 Movies|100 Years...100 Movies]] in na 5. mesto na seznamu 10 najboljših animiranih celovečercev. Leta 1999 je izšlo nadaljevanje, ''[[Fantazija 2000]]'' (ang. ''Fantasia 2000'').

Leta 1990 je ameriška [[Kongresna knjižnica]] ''Fantazijo'' izbrala za hrambo v [[Narodni filmski register|Narodnem filmskem registru]] ZDA kot »kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomembno delo«.

== Segmenti ==

# '''Johann Sebastian Bach; Tokata in fuga v d-molu''' - deli, zaigrani z orkestrom, ki predvaja glasbo. Nato se premaknejo v animirane dele, v črte, nedoločene oblike in oblačne formacije.
# '''Peter Iljič Čajkovski; Hrestač''' - abstraktni prikaz sprememb med prehodom iz poletja v jesen in končno v zimo. Prikazani so tudi plesi pravljičnih bitij, kot so vile, rože, gobe in listi.
# '''Paul Dukas; Čarovnikov vajenec''' - Mickey Mouse je študent čarovnika v svojem gradu. Ko gre njegov mentor spat, mu radovedna Miška vzame klobuk in sam preizkusi nekaj čarovniških trikov. Oživi metlo in ji naroči, naj raje prinese vodo v vedrih. Vendar zaspi in ko se zbudi, ugotovi, da je metla povzročila poplavo in da je nikakor ne more prisiliti, da neha več prinašati vodo. Metlo uniči s sekiro, a majhni deli nadaljujejo nalogo. Sčasoma se čarovnik zbudi in ustavi cirkus ter očisti nered.
# '''Igor Stravinski; Posvetitev pomladi''' - prikaz izvora življenja na Zemlji, od bakterij do dinozavrov . Vključuje zaporedje, v katerem T. Rex napade in ubije Stegosaurusa. Segment se konča z množičnim izumrtjem dinozavrov, ki utira pot razvoju sesalcev.
# '''Uvod v &quot; soundtrack &quot;''', v katerem je zvok predstavljen kot ravna črta, ki vibrira med predvajanjem glasbe.
# '''Ludwig van Beethoven ; Simfonija št. 6''' - mitski svet antične Grčije, v katerem se okoli Olimpa veselo igrajo Pegaz, Kentaver, Faun in drugi liki iz mitologije. Potem se pojavi pijani Dioniz . Vendar idilo prekine nevihta in grmenje, ki ga je povzročil Zevs, in razprši skupino. Po tem se situacija umiri in se normalizira in Zevs zaspi na oblaku.
# '''Amilcare Ponchielli ; Clock dance''' - nilski konji, noji in aligatorji plešejo balet.
# '''Modest Petrovič Musorgski; Noč na Plešavi gor'''i in '''Franz Schubert ; Ave Maria''' - ogromen demon na hribu (Černabog -  slovanskega izvora; ang. ''Chernabog'') zbira zle duhove in druge demone, a zvok zvona jih pripelje nazaj v podzemlje. Nato tema izgine in sonce vzhaja, ko se skupina duhovnikov sprehaja skozi meglo v gozdu s prižganimi baklami, medtem ko v ozadju pojejo &quot;Ave Maria&quot;. Izgled  Plešaste gore je delno navidhnil tudi Triglav kot najvišji vrh južnoslovanskih dežel.

== Nagrade ==

* 2 častna oskarja za Leopolda Stokowskega in Walta Disneyja.
* Častna nagrada Združenja filmskih kritikov New Yorka.

== Sklici ==
# Dave Kehr (24. oktober 2010). &quot;[https://www.nytimes.com/2010/11/28/movies/homevideo/28kehr.html?_r=1&amp;scp=1&amp;sq=fantasia&amp;st=cse Disneyjeva fantazija in Walt &amp; El Grupo na Blu-rayu.]&quot;; New York Times; Dostop 3. junija 2021
# ↑ &quot;[https://www.boxofficemojo.com/ All Time Box Office prilagojen inflaciji cen vstopnic]&quot;; Box Office Mojo; Dostop 3. junija 2021
# ↑ Tim Dirks. &quot;[https://www.filmsite.org/afi100filmsA.html 100 največjih ameriških filmov AFI.]&quot;; Filmsite; Dostop 3. junija 2021
# ↑ &quot;[https://www.afi.com/afis-10-top-10/ AFI: 10 Top 10 - Animacija]&quot; ; AFI; Dostop 3. junija 2021
# ↑ &quot;[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/1171420.stm Disney načrtuje velikanske filme]&quot;; BBC News; Dostop 3. junija 2021
# ↑ &quot;[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/573651.stm Fantasia tisočletna preobrazba]&quot;; BBC News; Dostop 3. junija 2021
# https://www.imdb.com/title/tt0032455/; IMDB; Dostop 3. junija 2021

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ameriški animirani filmi]]
[[Kategorija:Filmi Walt Disney Animation Studios]]
[[Kategorija:Filmi leta 1940]]
[[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]]
[[Kategorija:Filmi o vilah]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>97i996i933r5bm09ax10vc1gsfrv59s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maja Čolić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>502154</id>
    <revision>
      <id>6751703</id>
      <parentid>6561317</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:47:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751703</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4408" sha1="4gymhkagn1p4xirmntfvcx3sg60coj7" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Maja Čolić|alma_mater=|height=175 cm|home_town=[[Ribnica]]}}
'''Maja Čolić''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotomodel]] in [[Športni ples|plesalka]], * [[1999]]

Zmagala je na lepotnem tekmovanje [[Miss Slovenije 2021]]. Z zmago se je uvrstila na tekmovanje za [[miss sveta]] 16. decembra v [[Portoriko|Portoriku]], poleg tega pa je postala še ambasadorka Tosamine blagovne znamke Jasmin in projekta S teboj lahko Varstveno delovnega centra (VDC) Zasavje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova Miss Slovenije je Maja Čolić (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/izbiramo-novo-miss-slovenije-v-zivo/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-06-29|language=sl-si|date=27. junija 2021}}&lt;/ref&gt;

Prihaja iz [[Ribnica|Ribnice]]. Je članica in trenerka Društva mažoret in plesalcev Ribnica.&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/DrustvoMazoretInPlesalcevRibnica/posts/192105109586409 Močno smo stiskali pesti.....in....] Miss Slovenije 2020/21 je postala naša dolgoletna članica in trenerka Maja Ćolić. Maja, cestitke, ponosne smo nate!!!!! Tvoje mažorete. &lt;abbr&gt;27. junij ob 21:43&lt;/abbr&gt;. ''facebook.com''. Društvo mažoret in plesalcev Ribnica. pridobljeno 29. junija 2021&lt;/ref&gt;

=== Zgodnja leta in izobrazba ===
Udeleževala se je šolskih tekmovanj iz [[Tekmovalno plavanje|plavanja]]&lt;ref&gt;str. 3. [https://issuu.com/zsrsplanica/docs/sm_175/3 Plavalna štafeta iz OŠ dr. F. P. Ribnica]{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. revija ''Šport mladih''. 175/2012. 16. maj 2012. Zavod za šport Republike Slovenije Planica. pridobljeno 29. junija 2021&lt;/ref&gt; in skoka v višino.&lt;ref&gt;[http://www.sport-kocevje.si/download/12-%C5%A0%C5%A0T-99_00%20in%2001-03%20atletika-rezultati_2014.pdf R E Z U L T A T I. ŠŠT - medobčinska tekmovanja občin Kočevje, Kostel, Loški Potok, Ribnica in Sodražica v šolskem letu 2013/14. letnik 1999 in 2000: SKOK V VIŠINO - dekleta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210629172712/http://www.sport-kocevje.si/download/12-%C5%A0%C5%A0T-99_00%20in%2001-03%20atletika-rezultati_2014.pdf |date=2021-06-29 }}. Javni zavod za šport Občine Kočevje. pridobljeno 29. junija 2021&lt;/ref&gt;

Obiskovala je Osnovno šolo dr. Franceta Prešerna v Ribnici. Kot učenka 9. razreda je bila vpisana v zlato knjigo odličnjakov - levstikovcev.&lt;ref&gt;str. 33. [https://doczz.net/doc/6892021/poro%C4%8Dilo-o-realizaciji-ldn---o%C5%A1-dr.-franceta-pre%C5%A1erna-rib... POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA OSNOVNE ŠOLE DR. FRANCETA PREŠERNA ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014]. Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Ribnica. avgust 2014. pridobljeno 29. junija 2021&lt;/ref&gt; Končala je [[Gimnazija Bežigrad|Gimnazijo Bežigrad]]&lt;ref&gt;[https://www.gimb.org/wp-content/uploads/2017/05/PROJEKTNA-NALOGA-3.D-GIMB-2.pdf TRAJNOSTNI RAZVOJ TURIZMA LJUBLJANSKEGA BARJA V PRIMERJAVI S SEČOVELJSKIMI SOLINAMI] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240615171312/https://www.gimb.org/wp-content/uploads/2017/05/PROJEKTNA-NALOGA-3.D-GIMB-2.pdf |date=2024-06-15 }}. Razred: 3.D. Ljubljana, šolsko leto 2016/2017. GIMNAZIJA BEŽIGRAD LJUBLJANA. pridobljeno 29. junija 2021&lt;/ref&gt; in šla študirat na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomsko fakulteto v Ljubljani]] po sistemu 3+2.&lt;ref&gt;''Lady''. 1. junij 2022. št. 22. str. 21&lt;/ref&gt;

=== Zasebno ===
Ni v sorodu s srbskim  pevcem [[Zdravko Čolić|Zdravkom Čolićem]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dva tedna po diplomi postala še miss Slovenije|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/dva-tedna-po-diplomi-postala-se-miss-slovenije/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-06-29|language=sl-si|date=29. junija 2021}}&lt;/ref&gt; Visoka je 175 cm.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.missworld.com/2021/slovenia/maja-colic/my-life/meet-maja-colic|title=Meet Maja Colic|accessdate=2. marec 2023|website=missworld.com}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* [https://www.missworld.com/2021/slovenia/maja-colic/my-life/meet-maja-colic profil] na ''missworld.com''

{{Miss Slovenije}}

{{DEFAULTSORT:Čolić_Maja}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ribničani]]
[[Kategorija:Slovenski fotomodeli]]
[[Kategorija:Zmagovalke Miss Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski športni plesalci]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Čolić, Maja]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Čolić, Maja]]</text>
      <sha1>4gymhkagn1p4xirmntfvcx3sg60coj7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dune: Peščeni planet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>507324</id>
    <revision>
      <id>6751821</id>
      <parentid>6660992</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:53:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751821</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="82885" sha1="6bf0otli53e0bp86ynozts4nzo8t57c" xml:space="preserve">{{zvezdica}}
{{drugipomeni2|Dune}}
{{Infopolje Film
| name           = Dune: Peščeni planet
| film_name = Dune
| image          = Dune (film, 2021).jpg
| caption        = Promocijski plakat
| director       = [[Denis Villeneuve]]
| producer       = {{Plainlist|
* Denis Villeneuve
* [[Mary Parent]]
* Cale Boyter
* Joe Caracciolo Jr.
}}
| screenplay     = {{Plainlist|
* [[Jon Spaihts]]
* Denis Villeneuve
* [[Eric Roth]]
}}
| based_on       = {{Based on|''[[Peščeni planet]]''|[[Frank Herbert]]}}
| starring       = {{Plainlist|&lt;!-- PER BILLING BLOCK ON OFFICIAL WEBSITE https://www.dunemovie.net/ --&gt;
* [[Timothée Chalamet]]
* [[Rebecca Ferguson]]
* [[Oscar Isaac]]
* [[Josh Brolin]]
* [[Stellan Skarsgård]]
* [[Dave Bautista]]
* [[Stephen McKinley Henderson]]
* [[Zendaya]]
* [[Chang Chen]]
* [[Sharon Duncan-Brewster]]
* [[Charlotte Rampling]]
* [[Jason Momoa]]
* [[Javier Bardem]]
}}
| music          = [[Hans Zimmer]]
| cinematography = [[Greig Fraser]]
| editing        = [[Joe Walker (montažer)|Joe Walker]]
| studio         = {{Plainlist|
* [[Legendary Entertainment|Legendary Pictures]]
}}
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures]]
| released       = 3. september 2021 &lt;small&gt;([[Beneški filmski festival|Benetke]])&lt;/small&gt;&lt;br/&gt;21. oktober 2021 &lt;small&gt;(ZDA)&lt;/small&gt;
| runtime        = 156 minut&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbfc.co.uk/release/dune-q29sbgvjdglvbjpwwc00otg2odm|title=Dune (12A)|website=[[BBFC]]|url-status=live|access-date=2021-10-21}}&lt;/ref&gt;
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 165 milijonov USD&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://deadline.com/2020/12/warnermedia-legendary-challenge-dune-godzilla-vs-kong-streamer-battles-looming-1234651283/|title=Bart &amp; Fleming: While WGA, CAA &amp; WME Fight In Court, Streamers Rewrite Movie Paydays; Will Legendary Challenge WarnerMedia Over 'Dune' &amp; Godzilla Vs. Kong' HBO Max Move?|website=[[Deadline Hollywood]]|first1=Mike Jr.|last1=Fleming|first2=Peter|last2=Bart|date=2020-12-07|access-date=2020-12-07|archive-date=2020-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20201207223644/https://deadline.com/2020/12/warnermedia-legendary-challenge-dune-godzilla-vs-kong-streamer-battles-looming-1234651283/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 333,4 milijona USD &lt;small&gt;(do 11. novembra 2021)&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;BOM&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt1160419/ |title=Dune |work=[[Box Office Mojo]] |access-date=2021-11-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=NUM&gt;{{navedi splet |url=https://www.the-numbers.com/movie/Dune-(2020)#tab=summary |title=Dune (2021) - The Numbers |website=The Numbers |access-date=2021-11-11}}&lt;/ref&gt;
}}

'''''Dune: Peščeni planet''''' (v izvirniku {{jezik-en|Dune}}, na platnu izpisan tudi kot ''Dune: Part One'') je ameriški epski [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[film]] v režiji [[Denis Villeneuve|Denisa Villeneuva]], ki je izšel leta 2021 v distribuciji [[Warner Bros. Pictures]]. Scenarij so napisali [[Jon Spaihts]], Villeneuve in [[Eric Roth]], temelji na romanu ''[[Peščeni planet]]'' pisatelja [[Frank Herbert|Franka Herberta]] in predstavi približno polovico zgodbe o mladem plemiču Paulu Atreidesu in njegovi družini, ki je potisnjena v spopad s svojimi sovražniki, rodbino Harkonnen, za puščavski planet Arrakis, ki je edini vir dragocene psihoaktivne Začimbe v vesolju. V glavnih vlogah so zaigrali [[Timothée Chalamet]], [[Rebecca Ferguson]], [[Oscar Isaac]], [[Josh Brolin]], [[Stellan Skarsgård]], [[Dave Bautista]], [[Stephen McKinley Henderson]], [[Zendaya]], [[Chang Chen]], [[Sharon Duncan-Brewster]], [[Charlotte Rampling]], [[Jason Momoa]] in [[Javier Bardem]].

Film je bil premierno prikazan 3. septembra 2021 na 78. [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]], na mednarodnem trgu pa je izšel 15. septembra tega leta. V ameriške kinematografe je prišel 22. oktobra in en dan prej na spletno platformo [[HBO Max]].&lt;ref name=&quot;deadline_release_changes&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://deadline.com/2021/06/dune-many-saints-of-newark-sopranos-release-date-changes-warner-bros-1234781687/ |title=Warner Bros Shuffles Fall Release Deck With 'Dune', 'Cry Macho' &amp; 'The Many Saints Of Newark'|date=2021-06-25 |first=Anthony|last=D'Alessandro|website=Deadline Hollywood |access-date=2021-06-25}}&lt;/ref&gt; Med kritiki in občinstvom je bil v splošnem dobro sprejet, zato sta studio in distributer 26. oktobra potrdila snemanje nadaljevanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://deadline.com/2021/10/dune-sequel-greenlit-by-legendary-warner-bros-theatrical-release-1234862383/ |title=‘Dune’ Sequel Greenlighted By Legendary &amp; Warner Bros; Pic Will Get Theatrical Window In October 2023 |first1=Anthony |last1=D'Alessandro |first2=Justin |last2=Kroll |date=2021-10-26 |work=Deadline Hollywood |accessdate=2021-10-26}}&lt;/ref&gt;

== Vsebina ==
Leta 10191 je vojvoda Leto I. iz rodbine Atreides, vladar oceanskega planeta Caladan, poslan na planet Arrakis, kjer bo prevzel nov fevd od imperatorja Šadama in nadomestil prejšnje vladarje iz rivalne rodbine Harkonnen. Arrakis je surov puščavski planet, edini vir neprecenljive »Začimbe«, snovi, ki omogoča medzvezdna potovanja. V ozadju Šadam s Harkonneni načrtuje udar, ki ga bo skrivoma pomagala izvesti elitna imperialna vojska Sardaukarjev in bo strmoglavil ter iztrebil Atreidese, Leto namreč zaradi svoje priljubljenosti ogroža Šadamovo oblast. Leto se zaveda nevarnosti, a pristane na nalogo poskrbeti za nemoteno oskrbo z Začimbo, nameni se vzpostaviti zavezništvo z domorodnimi Fremeni in z uspehom izboljšati svoj ugled v skupščini plemiških rodbin (Landsraadu).

Letova konkubina, gospa Jessica, je pripadnica skrivnostnega ženskega reda Bene Gesserit, ki ima starodavno agendo s križanjem človeških linij ustvariti mitološko nadbitje, Kwisatza Haderacha. Kot ostale pripadnice ima Jessica napredne umske in fizične sposobnosti. Naročeno ji je bilo, da rodi hčer, ki bo zadnji korak pred ciljem, a je iz ljubezni do Leta spočela sina Paula. Tega uri v veščinah Bene Gesseritov, trening običajnejših veščin za dediča vojvode pa vodijo Letovi pomočniki, mojstra orožja Duncan Idaho in Gurney Halleck ter mentat Thufir Hawat. Paul zaupa Jessici in Idahu, da ga vznemirjajo vizije prihodnosti, ki jih doživlja. Zaradi tega pride na Caladan častitljiva mati Gaius Helen Mohiam iz reda Bene Gesserit in podvrže Paula gom džabarju, smrtno nevarnemu preskusu nadzora nad nagoni, ki ga Paul opravi. Kasneje gre do patriarha rivalne rodbine, barona Vladimirja Harkonnena, in mu zabiča, naj med udarom prizanese Jessici ter Paulu. Baron pristane na to.
[[slika:Mountain in Wadi Rum, Jordan.jpg|thumb|left|Puščavsko okolje planeta Arrakis, posneto v vadiju [[Wadi Rum|Rum]] v Jordaniji]]
Atreidesi kmalu zapustijo Caladan in prispejo v Arrakeen, utrjeno glavno mesto Arrakisa, kjer so Idaho in ostali člani predhodnice spoznavali okolje in Fremene. Leto izvede pogajanja s poglavarjem Stilgarjem in se sestane s planetologinjo ter imperialno sodnico dr. Liet-Kynes, Jessica pa izbere fremensko sobarico, ki ji podari ritualen nož. Pripadnice reda Bene Gesserit so namreč pri Fremenih že pred stoletji zasejale mit o odrešeniku in njegovi mami, da bi jim Fremeni pomagali pri načrtu. Liet-Kynes Letu in njegovim pomočnikom razloži nevarnosti pridobivanja Začimbe iz peska, na čelu z orjaškimi peščenimi črvi, ki se premikajo pod površjem puščave. Med izvidniškim poletom nad puščavo opazijo enega od njih, ki se približuje žetvenemu stroju. Pokličejo letečega nosilca, da bi ga dvignil na varno, a se pokvari en od dvižnih kavljev, zato pristanejo, da bi evakuirali vsaj posadko. Na prostem Paul, izpostavljen z Začimbo nasičenem zraku, doživi zelo močno vizijo, nazadnje pa vsi varno poletijo, preden črv pogoltne stroj.

Kmalu zatem v palači spodleti poskus atentata na Paula, ki ga je nameraval izvesti skriti agent Harkonnenov, zato Leto razglasi stanje visoke pripravljenosti. Kljub temu hišnemu zdravniku, dr. Wellingtonu Yuehu, uspe onesposobiti energijske ščite, kar omogoči pristanek harkonnenske vojske. Ta ob pomoči zakrinkanih Sardaukarjev premaga Atreidesove sile. Yueh med napadom onesposobi Leta in mu pove, da jih je izdal v zameno za svojo ženo, ki je v ujetništvu pri Harkonnenih. Nato zamenja enega od Letovih zob s kapsulo s strupenim plinom, ko ga preda baronu, pa ta Yueha ubije. Leto ob primerni priložnosti izpusti plin, ki ubije njega in več Harkonnenovih dvorjanov, sam baron pa za las uide smrti. Medtem Idaho zbeži z ukradenim zrakoplovom, Paul in Jessica pa sta zajeta. Harkonnenski vojaki ju odpeljejo v puščavo, da bi ju prepustili gotovi smrti, toda uspe jima obvladati vojake z »glasom«, eno od Bene Gesseritskih veščin. V zrakoplovu najdeta komplet za preživetje, ki jima ga je nastavil Yueh, in preživita noč v šotoru, kjer se Paulu v polsnu spet prikazuje prihodnost.

Baron prepusti nadzor nad Arrakisom krutemu nečaku Rabbanu in mu naroči, naj za vsako ceno ohrani proizvodnjo, da bi povrnil stroške udara. Idaho in Kynes najdeta Paula in Jessico ter ju odpeljeta v staro raziskovalno postajo, kjer jih izsledijo Sardaukarji. Idaho in fremenski vojščaki se spopadejo z njimi in se žrtvujejo, da bi dali ostalim čas za pobeg. Kynes je med begom čez sipine smrtno ranjena, ko pa jo Sardaukarji poskušajo pokončati, privabi črva s topotanjem, da jih ta z njo pogoltne. Paulu in Jessici uspe pobeg v odprto puščavo, kjer ju najde skupina Fremenov, med njimi poglavar Stilgar in Chani, dekle iz Paulovih vizij. Drug član plemena, Jamis, se ne strinja, da ju vzamejo s seboj, zato ju izzove. Paul ga v ritualnem dvoboju do smrti premaga, zato sta sprejeta med Fremene. Vsi se podajo v fremensko naselbino Tabr.

== Igralska zasedba ==
{{multiple image|perrow = 3
|total_width=320
|align=right
|image1=Timothée Chalamet in 2018 (cropped).jpg
|image2=Rebecca Ferguson in 2018.jpg
|image3=Oscar Isaac by Gage Skidmore.jpg
|image4=Zendaya - 2019 by Glenn Francis.jpg
|image5=Javier Bardem Cannes 2018.jpg
|image6=Stellan Skarsgård at the 2017 Berlinalevds.jpg
|footer=Del igralske zasedbe. Od leve proti desni, zgornja vrstica: [[Timothée Chalamet]] kot Paul Atreides, [[Rebecca Ferguson]] kot gospa Jessica in [[Oscar Isaac]] kot Leto Atreides; spodnja vrstica: [[Zendaya]] kot Chani, [[Javier Bardem]] kot Stilgar in [[Stellan Skarsgård]] kot baron Vladimir Harkonnen.
}}
* [[Timothée Chalamet]] kot Paul Atreides, dedič rodbine Atreides
* [[Rebecca Ferguson]] kot gospa Jessica, Paulova mati in konkubina vojvode Leta, pripadnica reda Bene Gesserit
* [[Oscar Isaac]] kot Leto I. Atreides, Paulov oče in vojvoda rodbine Atreides
* [[Josh Brolin]] kot Gurney Halleck, Letov mojster orožja in en od Paulovih mentorjev
* [[Stellan Skarsgård]] kot Vladimir Harkonnen, baron rodbine Harkonnen
* [[Dave Bautista]] kot Glossu Rabban, baronov nečak
* [[Stephen McKinley Henderson]] kot Thufir Hawat, mentat (človeški računalnik) rodbine Atreides
* [[Zendaya]] kot fremenska mladenka Chani
* [[David Dastmalchian]] kot Piter De Vries, mentat rodbine Harkonnen
* [[Chang Chen]] kot dr. Wellington Yueh, zdravnik imperialne šole Suk v službi rodbine Atreides
* [[Sharon Duncan-Brewster]] kot dr. Liet-Kynes, imperialna ekologinja in razsodnica predaje Arrakisa
* [[Charlotte Rampling]] kot Gaius Helen Mohiam, častitljiva mati reda Bene Gesserit in imperatorjeva Resnicousta
* [[Jason Momoa]] kot Duncan Idaho, Letov mojster mečevanja in en od Paulovih mentorjev
* [[Javier Bardem]] kot Stilgar, poglavar plemena Fremenov v naselbini Tabr
* [[Babs Olusanmokun]] kot Jamis, Fremen v Stilgarjevem plemenu
* [[Benjamin Clementine]] kot glasnik spremembe, vodja imperialne delegacije na Caladan
* [[Golda Rosheuvel]] kot fremenska sobarica Shadout Mapes
* [[Roger Yuan]] kot poročnik Lanville, Halleckov pribočnik

== Produkcija ==
=== Ozadje nastanka ===
Herbertov roman je pritegnil pozornost filmskih ustvarjalcev že kmalu po izidu leta 1965, a je podvig prepričljivega prenosa njegove kompleksne zgodbe v filmski jezik obveljal za nemogočega,&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2017-03-09 |title=Looking Back at All the Utterly Disastrous Attempts to Adapt ''Dune'' |url=https://www.vulture.com/2017/03/looking-back-at-all-the-utterly-disastrous-attempts-to-adapt-dune.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200421075009/https://www.vulture.com/2017/03/looking-back-at-all-the-utterly-disastrous-attempts-to-adapt-dune.html |archive-date=2020-04-21 |access-date=2020-04-19 |website=Vulture}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Child |first=Ben |date=2020-04-10 |title=Can Denis Villeneuve break the curse of Frank Herbert's ''Dune'' on the big screen? |url=https://www.theguardian.com/film/2020/apr/10/can-denis-villeneuve-break-the-curse-of-frank-herbert-dune-on-the-big-screen |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200418091626/https://www.theguardian.com/film/2020/apr/10/can-denis-villeneuve-break-the-curse-of-frank-herbert-dune-on-the-big-screen |archive-date=2020-04-18 |access-date=2020-04-19 |work=[[The Guardian]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2021-09-28 |title=Spice World: WIRED Traces the Dune Legacy |url=https://www.wired.com/story/the-dune-legacy/ |access-date=2021-09-28 |website=[[Wired]]}}&lt;/ref&gt; preveliko oddaljevanje od izvirnika pa bi bilo verjetno obsojeno na neuspeh zaradi kultnega statusa romana pri množici oboževalcev.&lt;ref name=&quot;guardian aug21&quot;&gt;{{navedi novice |last=Child |first=Ben |date=2021-08-27 |title=Will Denis Villeneuve's Dune finally succeed where others failed? |url=https://www.theguardian.com/film/2021/aug/27/denis-villeneuve-dune-david-lynch-alejandro-jodorowsky |access-date=2021-10-30 |work=The Guardian}}&lt;/ref&gt;

Režiser [[Alejandro Jodorowsky]] si je v začetku 1970. let zamislil ekstravagantno 14-urno priredbo, a je projekt obtičal, še preden se je zares začel. Prvi film, ''[[Dune (film)|Dune]]'' je leta 1984 ustvaril [[David Lynch]], ki pa je moral svoj izdelek na zahtevo producenta [[Dino De Laurentiis|Dina De Laurentiisa]] močno skrajšati. Rezultat je bil zmeden in enodimenzionalen, zato z njim niso bili zadovoljni ne režiser, ne kritiki, ne gledalci.&lt;ref name=&quot;guardian aug21&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi enciklopedijo |last=Nicholls |first=Peter |title=Dune |encyclopedia=The Encyclopedia of Science fiction |url=https://sf-encyclopedia.com/entry/dune |editor-last1=Nicholls |editor-first1=Peter |editor-last2=Clute |editor-first2=John |editor-last3=Langford |editor-first3=David |year=2011 |edition=3. |publisher=Gollancz &amp; SFE, Ltd.}}&lt;/ref&gt; Nekoliko bolje, a vseeno dokaj medlo je bila sprejeta televizijska miniserija ''[[Frank Herbert's Dune]]'', ki jo je leta 2000 predvajal [[Syfy|Sci Fi Channel]].&lt;ref name=&quot;Tor.com&quot;&gt;{{navedi splet |last=Asher-Perrin |first=Emmet |date=2017-05-09 |title=Syfy's ''Dune'' Miniseries is the Most Okay Adaptation of the Book to Date |url=https://www.tor.com/2017/05/09/syfys-dune-miniseries-is-the-most-okay-adaptation-of-the-book-to-date/ |access-date=2019-02-20 |website=[[Tor.com]]}}&lt;/ref&gt; Nov zagon zamislim o primerno velikopotezni filmski priredbi klasike je dal velik uspeh filmskih sag ''[[Gospodar prstanov (filmska trilogija)|Gospodar prstanov]]'' (2001–2003) in ''[[Harry Potter]]'' (2001–2011).&lt;ref name=&quot;guardian aug21&quot; /&gt; Podjetje [[Paramount Pictures]] je v tem času pridobilo pravice za filmsko priredbo, ki naj bi jo režiral [[Peter Berg]], a je tudi ta projekt zastal in bil spomladi 2011 ukinjen.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Fleming |first=Mike Jr. |date=2011-03-22 |title=Paramount ends 4 year attempt to turn Frank Herbert's ''Dune'' into film franchise |url=https://www.deadline.com/2011/03/paramount-ends-4-year-attempt-to-turn-frank-herberts-dune-into-film-franchise/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140530033142/http://www.deadline.com/2011/03/paramount-ends-4-year-attempt-to-turn-frank-herberts-dune-into-film-franchise/ |archive-date=2014-05-30 |access-date=2021-10-30 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt;

=== Snovanje ===
[[slika:Denis Villeneuve 2017 crop.jpg|thumb|Režiser Denis Villeneuve]]
21. novembra 2016 je pravice za filmsko in televizijsko priredbo pridobila produkcijska hiša [[Legendary Entertainment]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Busch |first=Anita |date=2016-11-21 |title=Legendary Acquires Frank Herbert's Classic Sci-Fi Novel ''Dune'' For Film And TV |url=https://deadline.com/2016/11/dune-frank-herbert-sci-fi-novel-legendary-rights-acquisition-1201858221/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161222045356/http://deadline.com/2016/11/dune-frank-herbert-sci-fi-novel-legendary-rights-acquisition-1201858221/ |archive-date=2016-12-22 |access-date=2016-12-22 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Kroll |first=Justin |date=2016-11-21 |title=Legendary Lands Rights to Classic Sci-Fi Novel ''Dune'' |url=https://variety.com/2016/film/news/legendary-dune-frank-herbert-1201923648/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161222044604/http://variety.com/2016/film/news/legendary-dune-frank-herbert-1201923648/ |archive-date=2016-12-22 |access-date=2016-12-22 |website=[[Variety (revija)|Variety]]}}&lt;/ref&gt; Villeneuve je javno izrazil zanimanje za projekt, ki ga je označil za svoje dolgoletne sanje,&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Vivarelli |first=Nick |date=2016-09-10 |title=Denis Villeneuve on Making ''Arrival'', ''Blade Runner'' Sequel His Way Within Studio System |website=[[Variety (revija)|Variety]] |url=https://variety.com/2016/film/news/denis-villeneuve-talks-making-arrival-blade-runner-sequel-his-way-within-studio-system-1201855955/ |url-status=live |access-date=2016-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161222065627/http://variety.com/2016/film/news/denis-villeneuve-talks-making-arrival-blade-runner-sequel-his-way-within-studio-system-1201855955/ |archive-date=2016-12-22}}&lt;/ref&gt; za katere da je zrel po uspešnem dokončanju filmov, kot sta ''[[Prihod]]'' in ''[[Iztrebljevalec 2049]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Vineyard |first=Jennifer |date=2017-01-25 |title=Denis Villeneuve Has Arrived. Now He's About to Take the Next Step. |url=https://www.vulture.com/2017/01/denis-villeneuve-intervew-blade-runner-dune-arrival.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200425102122/https://www.vulture.com/2017/01/denis-villeneuve-intervew-blade-runner-dune-arrival.html |archive-date=2020-04-25 |access-date=2020-04-19 |website=Vulture}}&lt;/ref&gt; Decembra 2016 je prišla v javnost vest, da se pogaja za mesto režiserja, nekaj mesecev kasneje pa je [[Brian Herbert]], sin avtorja izvirnika in avtor več drugih del v vesolju ''Peščenega planeta'', potrdil sodelovanje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Vilkomerson |first=Sara |date=2017-02-01 |title=Denis Villeneuve officially set to direct ''Dune'' reboot |url=https://ew.com/movies/2017/02/01/denis-villeneuve-directing-dune-movie/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190131190447/https://ew.com/movies/2017/02/01/denis-villeneuve-directing-dune-movie/ |archive-date=2019-01-31 |access-date=2021-11-01 |website=Entertainment Weekly}}&lt;/ref&gt;

Villeneuve je k projektu pritegnil več svojih sodelavcev v predhodnih filmih, med njimi montažerja [[Joe Walker (montažer)|Joeja Walkerja]],&lt;ref name=&quot;Dune editor&quot;&gt;{{navedi splet |last=Desowitz |first=Bill |date=2019-01-09 |title=Denis Villeneuve's ''Dune'' Gets Editor Joe Walker |url=https://www.indiewire.com/2019/01/denis-villeneuves-dune-editor-joe-walker-1202033710/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190202205042/https://www.indiewire.com/2019/01/denis-villeneuves-dune-editor-joe-walker-1202033710/ |archive-date=2019-02-02 |access-date=2019-02-15 |website=[[IndieWire]]}}&lt;/ref&gt; specialista za vizualne učinke Paula Lamberta in Gerda Nefzerja, oblikovalca zvoka Thea Greena, zvočnega urednika Marka Manginija ter druge.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2021-01-19 |title=Dune- Warner Bros Post Production |url=https://www.wbppcs.com/sound-projects/dune/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Campbell |first=Maude |date=2019-02-15 |title=Everything We Know So Far About Denis Villeneuve's ''Dune'' |url=https://www.popularmechanics.com/culture/movies/a25889196/dune-rumors-news/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190215003551/https://www.popularmechanics.com/culture/movies/a25889196/dune-rumors-news/ |archive-date=2019-02-15 |access-date=2019-02-15 |website=[[Popular Mechanics]]}}&lt;/ref&gt; ''Dune: Peščeni planet'' so producirali Villeneuve, [[Mary Parent]] in Cale Boyter, kot izvršni producenti so delovali Tanya Lapointe, Brian Herbert, Byron Merritt, Kim Herbert, [[Thomas Tull]], Jon Spaihts, Richard P. Rubinstein, John Harrison in Herbert W. Gain, [[Kevin J. Anderson]] pa je bil kreativni svetovalec.&lt;ref name=&quot;Release&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=2019-02-16 |title=Warner Bros. Dates ''Dune'' For November 2020 &amp; More |url=https://deadline.com/2019/02/warner-bros-dates-dune-for-november-2020-more-1202558747/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216063302/https://deadline.com/2019/02/warner-bros-dates-dune-for-november-2020-more-1202558747/ |archive-date=2019-02-16 |access-date=2019-02-16 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;filming start&quot;&gt;{{navedi splet |date=2019-03-18 |title=Cameras Roll on Warner Bros. Pictures and Legendary Entertainment's Epic Adaptation of ''Dune'' |url=https://www.businesswire.com/news/home/20190318005491/en/Cameras-Roll-Warner-Bros.-Pictures-Legendary-Entertainment%E2%80%99s |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190321053127/https://www.businesswire.com/news/home/20190318005491/en/Cameras-Roll-Warner-Bros.-Pictures-Legendary-Entertainment%E2%80%99s |archive-date=2019-03-21 |access-date=2021-11-01 |website=[[Business Wire]]}}&lt;/ref&gt;  Eksotične [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezike]] za film je ustvarjal David J. Peterson, ki je imel to nalogo že v seriji ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Elderkin |first=Beth |date=2019-04-09 |title=''Game of Thrones'' Language Builder David Peterson Is Working on Denis Villeneuve's ''Dune'' |url=https://io9.gizmodo.com/game-of-thrones-language-builder-david-peterson-is-work-1833921344 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190411002806/https://io9.gizmodo.com/game-of-thrones-language-builder-david-peterson-is-work-1833921344 |archive-date=2019-04-11 |access-date=2019-04-14 |website=io9}}&lt;/ref&gt; Že zgodaj je izjavil, da ima namen prirediti roman v dvodelno filmsko serijo, saj je po njegovem zgodba preveč kompleksna za prepričljivo upodobitev v samo enem filmu. Uspelo mu je doseči tak dogovor z Warner Bros. Pictures.&lt;ref name=&quot;two-part&quot;&gt;{{navedi splet |last=Bui |first=Hoai-Tran |date=2018-03-09 |title=At Least Two ''Dune'' Films Are Being Planned by Denis Villeneuve |url=https://www.slashfilm.com/denis-villeneuve-dune-remake-two-films/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522042236/http://www.slashfilm.com/denis-villeneuve-dune-remake-two-films/ |archive-date=2018-05-22 |access-date=2018-05-21 |website=[[/Film]]}}&lt;/ref&gt; Vsa nadaljnja pogajanja so se nanašala le na prvi del, saj sta se strani dogovorili, da bodo za drugi del sklenjeni ločeni dogovori.&lt;ref name=&quot;variety sept2020&quot;&gt;{{navedi splet |last=Vary |first=Adam |date=2020-09-09 |title='Dune' Trailer Debut: Timothée Chalamet, Jason Momoa Discuss Making Sci-Fi Epic in Panel |url=https://variety.com/2020/film/news/dune-trailer-timothee-chalamet-1234763287/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200909175219/https://variety.com/2020/film/news/dune-trailer-timothee-chalamet-1234763287/ |archive-date=2020-09-09 |access-date=2020-09-09 |website=[[Variety (revija)|Variety]]}}&lt;/ref&gt;

Za soscenarista so najeli [[Eric Roth|Erica Rotha]] in [[Jon Spaihts|Jona Spaihtsa]],&lt;ref name=&quot;FergusonTalks&quot;&gt;{{navedi novice |last=Kit |first=Borys |date=2018-09-05 |title=Rebecca Ferguson in Talks to Star in Denis Villeneuve's ''Dune'' |website=[[The Hollywood Reporter]] |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/rebecca-ferguson-talks-star-denis-villeneuves-dune-1140223 |url-status=live |access-date=2018-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180906210447/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/rebecca-ferguson-talks-star-denis-villeneuves-dune-1140223 |archive-date=2018-09-06}}&lt;/ref&gt; maja 2018 je Villeneuve objavil, da je z njima končal prvi osnutek [[scenarij]]a.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Bui |first=Hoai-Tran |date=2018-05-03 |title=The First Draft of Denis Villeneuve's ''Dune'' is Done, Pre-Production Begins 'Soon' |url=https://www.slashfilm.com/dune-first-draft-denis-villeneuve/ |url-status=live |access-date=2018-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715210644/https://www.slashfilm.com/dune-first-draft-denis-villeneuve/ |archive-date=2018-07-15 |website=[[/Film]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Lussier |first=Marc-Andre |date=2018-05-09 |title=Denis Villeneuve: 'I'm relaxed, but I take my role seriously!' |language=fr |website=La Presse |url=http://www.lapresse.ca/cinema/festivals-de-cinema/festival-de-cannes/201805/09/01-5178950-denis-villeneuve-je-suis-detendu-mais-je-prends-mon-role-au-serieux.php |url-status=live |access-date=2018-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715211021/http://www.lapresse.ca/cinema/festivals-de-cinema/festival-de-cannes/201805/09/01-5178950-denis-villeneuve-je-suis-detendu-mais-je-prends-mon-role-au-serieux.php |archive-date=2018-07-15 |quote=Režiser ''Iztrebljevalca 2049'' je razkril tudi, da je prva različica scenarija za ''Dune'' ... zdaj nared.}}&lt;/ref&gt; Izjavil je, da ne želi graditi ne na Lynchevem filmu, ne na idejah Jodorowskyja, temveč ustvariti nekaj čisto svojega.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Polowy |first=Kevin |date=2017-11-14 |title=''Dune'' reboot: Denis Villeneuve says his new version will be nothing like David Lynch's |url=https://www.yahoo.com/entertainment/dune-reboot-denis-villeneuve-says-new-version-will-nothing-like-david-lynchs-181932933.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200420033412/https://www.yahoo.com/entertainment/dune-reboot-denis-villeneuve-says-new-version-will-nothing-like-david-lynchs-181932933.html |archive-date=2020-04-20 |access-date=2020-04-19 |website=[[Yahoo! News]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Karan |first=Tim |date=2018-01-19 |title=Denis Villeneuve says ''Dune'' will be {{'}}''Star Wars'' for adults' |url=https://www.looper.com/105779/denis-villeneuve-says-dune-will-star-wars-adults/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180225101802/http://www.looper.com/105779/denis-villeneuve-says-dune-will-star-wars-adults/ |archive-date=2018-02-25 |access-date=2020-04-19 |website=Looper}}&lt;/ref&gt; V ospredje so scenaristi postavili Paulovo odraščanje in njegov odnos z Jessico, na račun imperialne politike in drugih obsežnejših motivov iz knjižne predloge, ki so le nakazani. Tudi razvoj ostalih pomembnejših likov so omejili in jih predstavili le toliko, da se bodo lahko nanje skliceval v nadaljevanju. Napram romanu so nekoliko poudarili in razdelali le zgodbe ženskih likov na čelu z Jessico in spremenili spol imperialnemu ekologu dr. Liet-Kynesu, ki je v romanu moški.&lt;ref name=&quot;vf firstlook&quot;&gt;{{navedi splet |last=Breznican |first=Anthony |date=2020-04-14 |title=Behold ''Dune'': An Exclusive Look at Timothée Chalamet, Zendaya, Oscar Isaac, and More |url=https://www.vanityfair.com/hollywood/2020/04/behold-dune-an-exclusive-look-at-timothee-chalamet-zendaya-oscar-isaac |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200414123142/https://www.vanityfair.com/hollywood/2020/04/behold-dune-an-exclusive-look-at-timothee-chalamet-zendaya-oscar-isaac |archive-date=2020-04-14 |access-date=2020-04-14 |website=[[Vanity Fair (revija)|Vanity Fair]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;latimes changes&quot;&gt;{{navedi splet |last=Rottenberg |first=Josh |date=2021-10-21 |title=Why 'Dune' made these 5 key changes from Frank Herbert's book |url=https://www.latimes.com/entertainment-arts/movies/story/2021-10-21/dune-movie-book-changes-explained-denis-villeneuve |access-date=2021-10-21 |website=[[The Los Angeles Times]]}}&lt;/ref&gt;

[[Timothée Chalamet]] je julija 2018 zaključeval pogajanja za nastop v glavni vlogi,&lt;ref name=&quot;ChalametCast&quot;&gt;{{navedi novice |last=Fleming |first=Mike Jr. |date=2018-07-17 |title=Timothée Chalamet In Talks To Star In ''Dune'' For Denis Villeneuve And Legendary |website=Deadline Hollywood |url=https://deadline.com/2018/07/timothee-chalamet-dune-denis-villenueve-legendary-frank-herbert-1202427315/ |url-status=live |access-date=2018-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180716222336/https://deadline.com/2018/07/timothee-chalamet-dune-denis-villenueve-legendary-frank-herbert-1202427315/ |archive-date=2018-07-16}}&lt;/ref&gt; večina preostale igralske zasedbe pa je bila zaokrožena do pomladi 2019.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=N'Duka |first=Amanda |date=2019-02-19 |title=Legendary's ''Dune'' Film Adds ''Ant-Man and the Wasp'' Actor David Dastmalchian |url=https://deadline.com/2019/02/legendary-dune-david-dastmalchian-1202560175/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190220063048/https://deadline.com/2019/02/legendary-dune-david-dastmalchian-1202560175/ |archive-date=2019-02-20 |access-date=2019-02-19 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Couch |first=Aaron |date=2019-03-17 |title=Chang Chen Joining Denis Villeneuve's ''Dune'' |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/chang-chen-cast-legendarys-dune-movie-1195239 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190319123430/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/chang-chen-cast-legendarys-dune-movie-1195239 |archive-date=2019-03-19 |access-date=2019-03-17 |website=The Hollywood Reporter}}&lt;/ref&gt; Film ima [[ansambelska zasedba|ansambelsko igralsko zasedbo]], v kateri ima večje število igralcev približno enakovredne vloge.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.yahoo.com/entertainment/dune-cast-character-guide-world-170000634.html |title=‘Dune’ Cast and Character Guide: Who’s Who in the World of This Sci-Fi Epic? (Photos) |last=Chitwood |first=Adam |date=2021-10-29 |work=The Wrap |via=Yahoo! Entertainment |accessdate=2021-11-01}}&lt;/ref&gt;

=== Snemanje ===
S [[principalna fotografija|principalno fotografijo]] so začeli 18. marca 2019 v studijih Origo Film v [[Budimpešta|Budimpešti]],&lt;ref name=&quot;Dune editor&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;filming start&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Marc |first=Christopher |date=2018-07-12 |title=Denis Villeneuve Eyeing A Return To Budapest For ''Dune''{{'}}s Production Start In February |website=Geeks WorldWide |url=https://thegww.com/denis-villeneuve-eyeing-a-return-to-budapest-for-dunes-production-start-in-february/ |url-status=live |access-date=2018-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190331080439/https://thegww.com/denis-villeneuve-eyeing-a-return-to-budapest-for-dunes-production-start-in-february/ |archive-date=2019-03-31}}&lt;/ref&gt; kasneje pa so snemali tudi v vadiju (dolini) [[Wadi Rum|Rum]] v [[Jordanija|Jordaniji]]&lt;ref name=&quot;filming start&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Kit |first=Borys |date=2019-02-01 |title=Javier Bardem in Talks to Join Timothee Chalamet in All-Star ''Dune'' |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/javier-bardem-talks-join-timothee-chalamet-dune-1181942 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190702185013/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/javier-bardem-talks-join-timothee-chalamet-dune-1181942 |archive-date=2019-07-02 |access-date=2019-02-15 |website=The Hollywood Reporter}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2020-08-31 |title=Dune: Timothée Chalamet On The 'Awe-Inspiring' Desert Shoot – Exclusive Images |url=https://www.empireonline.com/movies/news/dune-timothee-chalamet-on-the-awe-inspiring-desert-shoot-exclusive-images/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200915021945/https://www.empireonline.com/movies/news/dune-timothee-chalamet-on-the-awe-inspiring-desert-shoot-exclusive-images/ |archive-date=2020-09-15 |access-date=2020-11-19 |website=Empire}}&lt;/ref&gt; in v oazi Liva v [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratih]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2020-09-10 |title='Dune': Timothee Chalamet and Oscar Isaac spotted in Abu Dhabi desert in new trailer |website=The National |url=https://www.thenational.ae/arts-culture/film/dune-timothee-chalamet-and-oscar-isaac-spotted-in-abu-dhabi-desert-in-new-trailer-1.1075521 |url-status=live |access-date=2020-09-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200911225724/https://www.thenational.ae/arts-culture/film/dune-timothee-chalamet-and-oscar-isaac-spotted-in-abu-dhabi-desert-in-new-trailer-1.1075521 |archive-date=2020-09-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2021-09-27 |title=Why Denis Villeneuve Shot 'Dune' During Abu Dhabi's Hottest Months: 'Strange Haze in the Air' |url=https://www.indiewire.com/2021/09/denis-villeneuve-shot-dune-hottest-months-abu-dhabi-1234667710/ |website=IndieWire}}&lt;/ref&gt; Prizore z oceanskega planeta Caladan so posneli na polotoku Stad na [[Norveška|Norveškem]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Timothée Chalamet in &quot;Dune&quot; – in Norway – VG |url=https://tricksfast.com/norway/timothee-chalamet-in-dune-in-norway-vg/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200519011042/https://tricksfast.com/norway/timothee-chalamet-in-dune-in-norway-vg/ |archive-date=2020-05-19 |access-date=2020-05-07}}&lt;/ref&gt; Z glavnino snemanja so zaključili julija 2019,&lt;ref name=&quot;Gizmodo wrapped&quot;&gt;{{navedi splet |last=Whitbrook |first=James |date=2019-07-25 |title=Updates on ''Dune'', the ''Game of Thrones'' Prequel, and More |url=https://io9.gizmodo.com/updates-on-dune-the-game-of-thrones-prequel-and-more-1836360249 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190725173320/https://io9.gizmodo.com/updates-on-dune-the-game-of-thrones-prequel-and-more-1836360249 |archive-date=2019-07-25 |access-date=2019-07-25 |website=[[Gizmodo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CB wrapped&quot;&gt;{{navedi splet |last=Evans |first=Nick |date=2019-07-26 |title=The ''Dune'' Movie Has Officially Wrapped Filming |url=https://www.cinemablend.com/news/2477192/the-dune-movie-has-officially-wrapped-filming |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190726233617/https://www.cinemablend.com/news/2477192/the-dune-movie-has-officially-wrapped-filming |archive-date=2019-07-26 |access-date=2019-07-27 |website=CinemaBlend}}&lt;/ref&gt; nakar je sledilo še nekaj dodatnih posnetkov avgusta 2020 v Budimpešti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Grater |first=Tom |date=2020-06-18 |title=Denis Villeneuve's ''Dune'' Heading Back to Europe for Additional Shooting in August |url=https://deadline.com/2020/06/denis-villeneuves-dune-hungary-additional-shooting-august-1202962612/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200618213354/https://deadline.com/2020/06/denis-villeneuves-dune-hungary-additional-shooting-august-1202962612/ |archive-date=2020-06-18 |access-date=2020-06-18 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2020-08-14 |title=&quot;Dune&quot; Crew Returns to Budapest for Further Filming |url=https://hungarytoday.hu/dune-crew-returns-to-budapest-for-further-filming/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200921152309/https://hungarytoday.hu/dune-crew-returns-to-budapest-for-further-filming/ |archive-date=2020-09-21 |access-date=2020-08-16 |website=Hungary Today}}&lt;/ref&gt; ''Dune: Peščeni planet'' je bil posnet za format [[IMAX]] s certificiranima kamerama Arri Alexa LF in Alexa Mini LF (slednjo še v fazi prototipa), opremljenima z objektivi velikega formata podjetja Panavision.&lt;ref name=&quot;hollywoodreporter.com&quot;&gt;{{navedi splet |date=2020-09-17 |title=Imax Partners With Leading Camera Makers to Open Up Its Large-Format Production to More Filmmakers (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/behind-screen/imax-partners-with-leading-camera-makers-to-open-up-its-large-format-production-to-more-filmmakers-exclusive |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201021112039/https://www.hollywoodreporter.com/behind-screen/imax-partners-with-leading-camera-makers-to-open-up-its-large-format-production-to-more-filmmakers-exclusive |archive-date=2020-10-21 |access-date=2020-11-19 |website=The Hollywood Reporter}}&lt;/ref&gt; 

V [[Post-produkcija|post-produkciji]] so nato ustvarili še več kot 2000 posnetkov posebnih učinkov. Zanje so namesto zelenih ozadij (''chroma key'') uporabili rjava, po odtenku bolj podobna puščavskim scenam za ozadja, kar je dalo končnemu izdelku bolj naravno podobo.&lt;ref name=&quot;wired sfx&quot;&gt;{{Cite magazine |last=Watercutter |first=Angela |date=2021-10-25 |title=How Dune's VFX and Sound Teams Made Sandworms From Scratch |url=https://www.wired.com/story/dune-sandworm-vfx/ |access-date=2021-10-25 |magazine=[[Wired]]}}&lt;/ref&gt; Peščene črve so ustvarili povsem računalniško, za navdih so uporabili [[kiti|kite]] z usti, polnimi [[vosi]]. Gibanje peska ob premikanju črvov so nameravali ustvariti z eksplozivi, a to na lokacijah na Srednjem vzhodu ni bilo izvedljivo, zato so uporabili programsko opremo Houdini in simulirali peščene tokove kot gibanje vode. So pa v resničnih puščavah posneli zvoke in jih nato v studiu samo obdelali, da bi se izognili vtisu studijske produkcije.&lt;ref name=&quot;wired sfx&quot; /&gt;

== Glasba ==
[[File:Hans-Zimmer-profile.jpg|thumb|left|upright|[[Hans Zimmer]] je ustvaril glasbeno spremljavo]]
Kmalu po začetku produkcije, marca 2019, je kot skladatelj filmske glasbe k projektu pristopil [[Hans Zimmer]],&lt;ref name=&quot;filming start&quot; /&gt; ki je z Villeneuveom že sodeloval pri filmu ''Iztrebljevalec 2049''. Odločati se je moral med sodelovanjem v tem projektu in filmu ''[[Tenet (film)|Tenet]]'' [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]], med katerima se je odločil za ''Dune'', kar je pojasnil s svojo ljubeznijo do romana.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Barfield |first=Charles |date=2019-07-16 |title=Hans Zimmer Explains Why He Chose 'Dune' Over Christopher Nolan's Latest &amp; Says He Never Saw The David Lynch 1984 Film |url=https://theplaylist.net/hans-zimmer-dune-christopher-nolan-20190716/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190717140707/https://theplaylist.net/hans-zimmer-dune-christopher-nolan-20190716/ |archive-date=2019-07-17 |access-date=2019-08-30 |website=The Playlist}}&lt;/ref&gt; Da bi se izognil podobnosti s svojimi prejšnjimi deli, je uporabil glasbila, ki niso običajna v zahodnih [[orkester|orkestrih]].&lt;ref name=&quot;nytimes zimmer oct21&quot; /&gt; Načrtno se je izognil tudi ogledu Lynchevega filma, da ne bi podzavestno posnemal glasbe skupine [[Toto (glasbena skupina)|Toto]], namesto tega je preživel en teden v puščavi [[Utah]]a in vkomponiral njene naravne zvoke. Zbirka glasbil za izvedbo je bila eklektična, vključno z nekaterimi, ki so bila izdelana posebej za ta projekt. Med sodelujočimi glasbeniki sta bila kitarist [[Guthrie Govan]] in pevka [[Loire (glasbenica)|Loire Cotler]]. Nekaj skladb je ustvaril David Fleming v sodelovanju s Zimmerjem.&lt;ref name=&quot;nytimes zimmer oct21&quot;&gt;{{navedi splet |last=King |first=Darryn |date=2021-10-22 |title=How Hans Zimmer Conjured the Otherworldly Sounds of 'Dune' |url=https://www.nytimes.com/2021/10/22/movies/hans-zimmer-dune.html |access-date=2021-10-22 |website=[[The New York Times]] |archive-date=2021-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211022141103/https://www.nytimes.com/2021/10/22/movies/hans-zimmer-dune.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Med izstopajočimi skladbami je melodija rodbine Atreides z [[Dude|dudami]], kar je bila Villeneuveova predstava nečesa »starodavnega in organskega«. Zimmerju je kljub [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemiji Covida-19]] uspelo najti 30 glasbenikov v okolici [[Edinburg]]a in jih posneti v lokalni cerkvi.&lt;ref name=&quot;indiewire zimmer&quot;&gt;{{navedi splet | url = https://www.indiewire.com/2021/10/dune-hans-zimmer-score-1234673017/ | title = 'Dune': How Composer Hans Zimmer Invented a Retro-Future Musical Sound for the Arrakis Desert Planet | first = Bill | last = Desowitz | date = 2021-10-20 | accessdate = 2021-10-30 | work = Indie Wire | archive-date = 2021-10-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20211030190824/https://www.indiewire.com/2021/10/dune-hans-zimmer-score-1234673017/ | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

Za prvi napovednik je dirigiral 32-članskemu zboru, ki je izvedel priredbo skladbe »[[Eclipse (Pink Floyd)|Eclipse]]« skupine [[Pink Floyd]] prek spletne platforme [[FaceTime]]. Ti so zaradi epidemioloških ukrepov prihajali v ločenih skupinah po štiri v studio njegovega podjetja v [[Santa Monica|Santa Monici]], Zimmer pa je dirigiral od doma.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Krol |first=Charlotte |date=2020-09-17 |title='Dune': Hans Zimmer supervised 32-person choir over FaceTime for Pink Floyd 'Eclipse' cover |url=https://www.nme.com/news/music/dune-hans-zimmer-supervised-32-person-choir-over-facetime-for-pink-floyd-eclipse-cover-2755683 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200921152241/https://www.nme.com/news/music/dune-hans-zimmer-supervised-32-person-choir-over-facetime-for-pink-floyd-eclipse-cover-2755683 |archive-date=2020-09-21 |access-date=2020-09-18 |website=[[New Musical Express|NME]]}}&lt;/ref&gt;

Kasneje so izšli trije albumi s filmsko glasbo: ''The Dune Sketchbook (Music from the Soundtrack)'' 3. septembra, ''Dune (Original Motion Picture Soundtrack)'' 17. septembra in ''The Art and Soul of Dune'' 22. oktobra. Kot [[glasbeni singl|singla]] sta 22. julija izšli dve skladbi, »Paul's Dream« in »Ripples in the Sand«. Vse je izdala založba [[WaterTower Music]], podružnica podjetja Warner Bros.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2021-07-23 |title=Three Epic Dune Soundtracks Featuring New Music From Academy and Grammy Award-Winning Composer Hans Zimmer Coming From WaterTower Music |url=https://www.businesswire.com/news/home/20210723005099/en/Three-Epic-Dune-Soundtracks-Featuring-New-Music-From-Academy-and-Grammy-Award-Winning-Composer-Hans-Zimmer-Coming-From-WaterTower-Music |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210801220158/https://www.businesswire.com/news/home/20210723005099/en/Three-Epic-Dune-Soundtracks-Featuring-New-Music-From-Academy-and-Grammy-Award-Winning-Composer-Hans-Zimmer-Coming-From-WaterTower-Music |archive-date=2021-08-01 |access-date=2021-07-27 |website=BusinessWire}}&lt;/ref&gt;

== Izid ==
[[slika:Dune 2021 logo.png|thumb|Logotip filma]]
Prvi napovednik (dražilnik) je izšel 9. septembra 2020,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Sharf |first=Zack |date=2020-09-09 |title='Dune' Trailer: Denis Villeneuve Dazzles with Timothée Chalamet, Sandworms, and More |url=https://www.indiewire.com/2020/09/dune-trailer-denis-villeneuve-footage-chalamet-1234577702/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20210721101237/https://www.indiewire.com/2020/09/dune-trailer-denis-villeneuve-footage-chalamet-1234577702/ |archive-date=2021-07-21 |access-date=2021-08-01 |website=IndieWire |language=en }}&lt;/ref&gt; poln napovednik pa 22. julija 2021.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Watercutter |first=Angela |date=2021-07-22 |title=Stunning New 'Dune' Trailer is Begging You To See It in Theaters |url=https://www.wired.com/story/new-dune-trailer/ |url-status=live |journal=Wired |archive-url=https://web.archive.org/web/20210722163617/https://www.wired.com/story/new-dune-trailer/ |archive-date=2021-07-22 |access-date=2021-07-22}}&lt;/ref&gt;

Po prvotnih načrtih naj bi film izšel že 20. novembra 2020; sprva je bil izid prestavljen na 18. decembra 2020,&lt;ref name=&quot;DH Release Update&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=2019-08-02 |title=Warner Bros. Dates Baz Luhrmann ''Elvis Presley'' Movie, Shifts ''Dune'' &amp; More |url=https://deadline.com/2019/08/dune-baz-luhrmann-elvis-presley-movie-release-dates-1202660346/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190802231703/https://deadline.com/2019/08/dune-baz-luhrmann-elvis-presley-movie-release-dates-1202660346/ |archive-date=2019-08-02 |access-date=2019-08-02 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Release&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Couch |first=Aaron |date=2019-02-15 |title=Denis Villeneuve's ''Dune'' Sets Fall 2020 Release Date |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/dune-release-date-set-november-2020-1187372 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190717223234/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/dune-release-date-set-november-2020-1187372 |archive-date=2019-07-17 |access-date=2019-08-02 |website=The Hollywood Reporter}}&lt;/ref&gt; nato pa zaradi negotovosti glede pandemične situacije na 1. oktober 2021, s čimer je zasedel termin izida filma ''[[The Batman (film)|The Batman]]''.&lt;ref name=&quot;Release Date&quot;&gt;{{navedi splet |last=Sneider |first=Jeff |date=2020-10-06 |title=Exclusive: Denis Villeneuve's 'Dune' Movie Is Moving to Late 2021 |url=https://collider.com/dune-movie-new-release-date-delayed-2021/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201005192147/https://collider.com/dune-movie-new-release-date-delayed-2021/ |archive-date=2020-10-15 |access-date=2021-11-09 |website=Collider}}&lt;/ref&gt; Konec junija 2021 je Warner Bros. znova zamaknil datum izida za tri tedne, na 22. oktober, da bi se izognil konkurenci filma ''[[Ni čas za smrt]]''.&lt;ref name=&quot;deadline_release_changes&quot;/&gt; Začenši s 15. septembrom je prišel na spored tujih kinematografov v državah brez omrežja HBO Max, med njimi v Franciji, Belgiji, na Švedskem in v Švici.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.euronews.com/culture/2021/09/22/dune-french-box-office-hit-suggests-villeneuve-may-have-cracked-the-cult-curse |title= 'Dune': French box office hit suggests Villeneuve may have cracked the cult curse |last=Fielder |first=Jez |date=2021-09-22 |work=Euronews |accessdate=2021-09-12}}&lt;/ref&gt; V ZDA je nato postal dostopen 21. oktobra zvečer na HBO Max, hkrati s predpremierami v kinodvoranah na dan pred običajnim petkovim terminom izida.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Bankhurst |first=Adam |date=2021-10-17 |title=Dune Set to Premiere on HBO Max One Day Early |url=https://www.ign.com/articles/dune-set-to-premiere-on-hbo-max-one-day-early |access-date=2021-10-17 |website=[[IGN]] |archive-date=2021-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211018045820/https://www.ign.com/articles/dune-set-to-premiere-on-hbo-max-one-day-early |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Na isti dan se je začela tudi redna distribucija v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/premiera-filma-dune-v-benetkah-vizualni-spektakel-z-odlocno-okoljsko-in-politicno-noto/592928 |title=Premiera filma Dune v Benetkah: vizualni spektakel z odločno okoljsko in politično noto |date=2021-09-05 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2021-11-09}}&lt;/ref&gt;

Distributer se je odločil, da bo ''Dune: Peščeni planet'' na voljo prek pretočne storitve HBO Max en mesec po premieri,&lt;ref name=&quot;HBO Max release&quot; /&gt; nato pa bo umaknjen in bo sledil običajnemu tempu izdaje za [[domači video]], podobno kot drugi filmi Warner Bros. v letu 2021.&lt;ref name=&quot;HBO Max release&quot;&gt;{{navedi splet |last=Sharf |first=Zack |date=2021-05-18 |title='Dune' Release Confusion: Warner Bros. Says Denis Villeneuve's Epic Still Set for HBO Max Plan |url=https://www.indiewire.com/2021/05/dune-release-confusion-hbo-max-streaming-1234638388/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210518173413/https://www.indiewire.com/2021/05/dune-release-confusion-hbo-max-streaming-1234638388/ |archive-date=2021-05-18 |access-date=2021-05-18 |website=IndieWire}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;variety wb 2021 films&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Rubin |first1=Rebecca |last2=Donnelly |first2=Matt |date=2020-12-03 |title=Warner Bros. to Debut Entire 2021 Film Slate, Including 'Dune' and 'Matrix 4,' Both on HBO Max and In Theaters |url=https://variety.com/2020/film/news/warner-bros-hbo-max-theaters-dune-matrix-4-1234845342/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201203183130/https://variety.com/2020/film/news/warner-bros-hbo-max-theaters-dune-matrix-4-1234845342/ |archive-date=2020-12-03 |access-date=2020-12-03 |website=Variety}}&lt;/ref&gt; Villeneuve in še nekaj drugih režiserjev, pa tudi verige kinematografov in produkcijska podjetja so negodovali nad to potezo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Rao |first=Sonia |date=2020-12-16 |title=Why filmmakers are so furious about Warner's HBO Max deal |url=https://www.washingtonpost.com/arts-entertainment/2020/12/16/hbo-max-warner-bros-streaming-deal/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201216213310/https://www.washingtonpost.com/arts-entertainment/2020/12/16/hbo-max-warner-bros-streaming-deal/ |archive-date=2020-12-16 |access-date=2020-12-17 |website=[[The Washington Post]]}}&lt;/ref&gt; Villeneuve je v kolumni za revijo ''[[Variety (revija)|Variety]]'' potožil, da so film ustvarili z velikim platnom v mislih, in izrazil prepričanje, da bo to škodovalo prihodku.&lt;ref name=&quot;VilleneuveHBOMax&quot;&gt;{{navedi splet |last=Villeneuve |first=Denis |author-link=Denis Villeneuve |date=2020-12-10 |title='Dune' Director Denis Villeneuve Blasts HBO Max Deal (Exclusive) |url=https://variety.com/2020/film/news/dune-denis-villeneuve-blasts-warner-bros-1234851270/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201213000030/https://variety.com/2020/film/news/dune-denis-villeneuve-blasts-warner-bros-1234851270/ |archive-date=2020-12-13 |access-date=2020-12-13 |website=Variety}}&lt;/ref&gt;

Festivalsko premiero je ''Dune: Peščeni planet'' doživel 3. septembra na 78. [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Vivarelli |first=Nick |date=2021-05-14 |title=Venice Fest Prepares to Roll Out Red Carpet for Full-Fledged Physical Edition (Exclusive) |url=https://variety.com/2021/film/news/venice-film-festival-2021-dune-films-red-carpet-1234972195/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210514181308/https://variety.com/2021/film/news/venice-film-festival-2021-dune-films-red-carpet-1234972195/ |archive-date=2021-05-14 |access-date=2021-05-14 |website=[[Variety (magazine)|Variety]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Tartaglione |first=Nancy |date=2021-06-17 |title=Venice Film Festival Confirms Denis Villeneuve's 'Dune' To World Premiere On The Lido |url=https://deadline.com/2021/06/venice-film-festival-dune-world-premiere-1234776966/ |access-date=2021-06-17 |website=Deadline Hollywood |archive-date=2021-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210617090703/https://deadline.com/2021/06/venice-film-festival-dune-world-premiere-1234776966/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; kasneje pa je bil prikazan tudi na [[Filmski festival v Torontu|Filmskem festivalu v Torontu]].&lt;ref name=&quot;howell&quot;&gt;{{navedi novice |first=Peter |last=Howell |url=https://www.thestar.com/entertainment/movies/2021/06/23/tiff-cautiously-rebounds-from-pandemic-with-100-plus-features-planned-but-no-popcorn.html |title=TIFF cautiously rebounds from pandemic with 100-plus features planned, but no popcorn |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210623141526/https://www.thestar.com/entertainment/movies/2021/06/23/tiff-cautiously-rebounds-from-pandemic-with-100-plus-features-planned-but-no-popcorn.html |archivedate=2021-06-23 |work=Toronto Star |date=2021-06-23}}&lt;/ref&gt; Piratski posnetek visoke kakovosti je ušel na splet 17. oktobra, teden dni pred ameriško premiero. Po besedah analitikov je bilo število nelegalnih prenosov v mejah pričakovanega.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Earl|first=William|date=2021-10-21 |title='Dune' Leaks: High Quality Streaming Copies Hit Piracy Sites Days Before American Release|url=https://variety.com/2021/film/news/dune-movie-leaked-streaming-piracy-1235093820/|website=Variety |access-date=2021-11-09 |archive-date=2021-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211023033927/https://variety.com/2021/film/news/dune-movie-leaked-streaming-piracy-1235093820/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Odziv in zapuščina ==
V otvoritvenem vikendu na 14 trgih izven ZDA in Kanade je ''Dune: Peščeni planet'' prinesel 37,9 milijonov USD prihodkov, največ v Rusiji in Franciji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Дюна - Financial Information Russia (CIS) |url=https://www.the-numbers.com/movie/Dune-(2020)/Russia-(CIS)#tab=box-office |access-date=2021-09-24 |archive-date=2021-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210924122438/https://www.the-numbers.com/movie/Dune-(2020)/Russia-(CIS)#tab=box-office |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Nancy Tartaglione and Anthony D'Alessandro |date=2021-09-17 |title='Dune' Counts Over $8M In First Two Days At International Box Office |url=https://deadline.com/2021/09/dune-opening-weekend-warner-bros-international-box-office-1234838181/ |url-status=live |access-date=2021-09-17 |website=Deadline Hollywood |archive-date=2021-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210917012033/https://deadline.com/2021/09/dune-opening-weekend-warner-bros-international-box-office-1234838181/ }}&lt;/ref&gt; Po drugem vikendu predvajanja je 10-dnevni prihodek znašal 76,5 milijonov, kar so analitiki označili za dober rezultat.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2021-09-26 |title='Dune' Mines $77M Cume Through Second Early Offshore Frame – International Box Office |url=https://deadline.com/2021/09/dune-shang-chi-free-guy-china-global-international-box-office-1234844625/ |access-date=2021-09-26 |archive-date=2021-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210926191538/https://deadline.com/2021/09/dune-shang-chi-free-guy-china-global-international-box-office-1234844625/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V otvoritvenem vikendu, ko je bil nato predvajan 4125 kinematografih v ZDA in Kanadi, je film prinesel 41 milijonov USD prihodkov,&lt;ref name=DeadlineOpening /&gt; s čimer je presegel napovedi in postal po tem merilu najdonosnejši film Warner Bros. od začetka pandemije,&lt;ref name=&quot;DeadlineProj&quot;&gt;{{navedi splet |last=Nancy Tartaglione and Anthony D'Alessandro |date=2021-10-20 |title='Dune' Looks To Make A Difference In Theaters &amp; HBO Max With $70M+ Global Weekend |url=https://deadline.com/2021/10/dune-opening-weekend-box-office-united-states-china-1234859004/ |url-status=live |access-date=2021-10-21 |website=Deadline Hollywood |archive-date=2021-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211020215752/https://deadline.com/2021/10/dune-opening-weekend-box-office-united-states-china-1234859004/ }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2021-10-24 |title=Box Office: 'Dune' Nabs $41M Debut To Top $223M Global |url=https://www.forbes.com/sites/scottmendelson/2021/10/24/box-office-dune-nabs-41m-debut-to-top-223m-global/?sh=7156269d7fba |work=Forbes |access-date=2021-10-27 |archive-date=2021-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211027020108/https://www.forbes.com/sites/scottmendelson/2021/10/24/box-office-dune-nabs-41m-debut-to-top-223m-global/?sh=7156269d7fba |url-status=live }}&lt;/ref&gt; pa tudi najdonosnejši film Villeneuveove kariere.&lt;ref name=&quot;DeadlineOpening&quot;&gt;{{navedi splet |last=Anthony D'Alessandro |date=2021-10-24 |title='Dune' Heaps $41M Domestic Opening After Near $10M Sunday; Highest For Denis Villeneuve &amp; HBO Max Day And Date |url=https://deadline.com/2021/10/dune-weekend-box-office-1234860683/ |url-status=live |access-date=2021-10-26 |website=Deadline Hollywood |archive-date=2021-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211024022240/https://deadline.com/2021/10/dune-weekend-box-office-1234860683/ }}&lt;/ref&gt; V drugem vikendu predvajanja je bil izkupiček približno dve tretjini slabši, a še vedno na vrhu lestvice v ZDA,&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Anthony D'Alessandro|date=2021-10-31 |title=Halloween Scares Off Box Office: 'Dune' $15M+; 'My Hero Academia' $6M+, 'Last Night In Soho' &amp; 'Antlers' Tie $4M|url=https://deadline.com/2021/10/dune-last-night-in-soho-my-hero-academia-halloween-weekend-box-office-1234864873/|url-status=live|access-date=2021-10-31 |website=Deadline Hollywood |archive-date=2021-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211030172159/https://deadline.com/2021/10/dune-last-night-in-soho-my-hero-academia-halloween-weekend-box-office-1234864873/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|first1=J. Kim |last1=Murphy |first2=Ellise |last2=Shafer|date=2021-10-30 |title=Box Office: 'Dune' Dominates 'Last Night in Soho,' 'Antlers' in Second Weekend|url=https://variety.com/2021/film/box-office/dune-box-office-last-night-in-soho-antlers-1235100251/|url-status=live|access-date=2021-10-30 |website=Variety|archive-date=2021-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211030152716/https://variety.com/2021/film/box-office/dune-box-office-last-night-in-soho-antlers-1235100251/}}&lt;/ref&gt; v tretjem vikendu pa je padel še za polovico in ga je presegel novi film o superherojih ''[[Večni (film)|Večni]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Anthony D'Alessandro |date=2021-11-07 |title=Despite Global Box Office Glory &amp; $71M Domestic Debut, Why 'Eternals' Is A Wake-Up Call For MCU; Sizing Up 'Red Notice' Box Office|url=https://deadline.com/2021/11/eternals-opening-weekend-box-office-1234868870/|access-date=2021-11-07 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt; Podobno spodbuden je bil rezultat otvoritvenega vikenda na Kitajskem nekaj tednov kasneje (21,6 milijonov USD).&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Rebecca Davis |date=2021-10-24 |title='Dune' Digs Up $22 Million Opening China Weekend On Path Towards Estimated $35 Million Cume |url=https://variety.com/2021/film/news/dune-china-opening-weekend-box-office-1235096324/ |url-status=live |access-date=2021-11-01 |website=[[Variety (magazine)|Variety]] |archive-date=2021-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211101084145/https://variety.com/2021/film/news/dune-china-opening-weekend-box-office-1235096324/ }}&lt;/ref&gt; Do 11. novembra je prinesel 86,4 milijona v ZDA in Kanadi ter 247 milijonov drugje, skupno 333,4 milijona USD.&lt;ref name=NUM/&gt;&lt;ref name=BOM/&gt; To je po poročanju revije ''[[Deadline Hollywood]]'' soliden rezultat, ki približno pokrije vsoto stroškov produkcije in oglaševanja, a še daleč od tega, da bi prinesel dobiček.&lt;ref name=DeadlineProj/&gt;

Po podatkih analitikov podjetja Samba TV so film v prvem vikendu prek storitve [[HBO Max]] gledali v 1,9 milijona gospodinjstvih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Kevin Tran |date=2021-10-25 |title=Data: 'Dune' Opening Weekend HBO Max Viewership Topped 'Justice League,' 'In the Heights' |url=https://variety.com/vip/data-dune-opening-weekend-hbo-max-viewership-topped-justice-league-in-the-heights-1235096964/ |access-date=2021-10-26 |website=Variety |archive-date=2021-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211026011304/https://variety.com/vip/data-dune-opening-weekend-hbo-max-viewership-topped-justice-league-in-the-heights-1235096964/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Platforma TV Time je po podatkih članov ocenila, da je bil ''Dune: Peščeni planet'' najbolj gledan film na HBO Max v ZDA prvi, drugi in tretji teden po izidu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mediaplaynews.com/dune-top-streaming-movie-you-again-top-streaming-original-on-weekly-whip-media-charts/ |title='Dune' Top Streaming Movie, 'You' Again Top Streaming Original on Weekly Whip Media Charts |date=2021-10-26 |first=Stephanie |last=Prange |work=Media Play News |access-date=2021-11-03 |archive-date=2021-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211104012645/https://www.mediaplaynews.com/dune-top-streaming-movie-you-again-top-streaming-original-on-weekly-whip-media-charts/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mediaplaynews.com/dune-you-again-top-weekly-whip-media-streaming-charts/ |title='Dune,' 'You' Again Top Weekly Whip Media Streaming Charts |date=2021-11-02 |first=Stephanie |last=Prange |work=Media Play News |access-date=2021-11-03 |archive-date=2021-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102231238/https://www.mediaplaynews.com/dune-you-again-top-weekly-whip-media-streaming-charts/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mediaplaynews.com/dune-you-again-top-weekly-whip-media-streaming-charts-nov-7/ |title='Dune,' 'You' Again Top Weekly Whip Media Streaming Charts |date=2021-11-09 |first=Stephanie |last=Prange |work=Media Play News |access-date=2021-11-10 }}&lt;/ref&gt;

=== Ocene ===
Odziv kritikov je bil pretežno pozitiven. Na spletni strani ''[[Rotten Tomatoes]]'', ki zbira in povpreči ocene, ima ob 409 recenzijah 82-odstotni delež pozitivnih ocen s povprečjem 7,6 od 10. Konsenz je opisan tako: »''Dune'' ima nekaj težav z okornim izvirnikom, ki pa jih večinoma zasenčita obseg in ambicioznost te vizualno vznemirljive adaptacije«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rottentomatoes.com/m/dune_2021 |title=Dune |work=Rotten Tomatoes |accessdate=2021-11-13}}&lt;/ref&gt; Na podobni strani ''[[Metacritic]]'' ima uteženo povprečno oceno 74 od 100, na osnovi 66 recenzij, kar nakazuje na »pretežno pozitivne recenzije«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.metacritic.com/movie/dune-part-one |title=Dune: Part One Reviews |work=Metacritici |accessdate=2021-11-03}}&lt;/ref&gt; Gledalci, ki jih je anketiralo podjetje [[CinemaScore]], so mu dali povprečno oceno A- na lestvici od A+ do F, v anketi podjetja [[PostTrak]] pa je dobil 84 % pozitivnih ocen s povprečno oceno 4,5 od 5. Dve tretjini anketiranih sta izjavili, da bi film gotovo priporočili drugim.&lt;ref name=DeadlineOpening/&gt;

Pretežno pozitivne, a deljene so bile že ocene po premieri na Beneškem filmskem festivalu. Pohvaljen je bil ambiciozen obseg, nekateri kritiki pa so ga označili za dolgočasnega.&lt;ref name=&quot;independent review summary&quot;&gt;{{navedi splet |last=Lewis |first=Isobel |date=2021-09-05 |title=Dune: Critics divided over Denis Villeneuve's 'dazzling' and 'boring' sci-fi adaptation |url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/dune-review-round-up-denis-villeneuve-b1914281.html |access-date=2021-10-27 |website=[[The Independent]] |archive-date=2021-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211024140742/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/dune-review-round-up-denis-villeneuve-b1914281.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mashable review summary&quot;&gt;{{navedi splet |last=Nedd |first=Alexis |date=2021-09-04 |title=The first 'Dune' reviews are up. Here's what critics have to say. |url=https://mashable.com/article/dune-review-roundup-denis-villeneuve |url-status=live |access-date=2021-09-06 |website=Mashable |archive-date=2021-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210905175007/https://mashable.com/article/dune-review-roundup-denis-villeneuve }}&lt;/ref&gt; Kritik spletišča ''Screen Rant'' je pripomnil, da je pričakoval deljena mnenja zaradi kompleksne zgodbe in Villeneuveovega sloga, ki nekaterim pač ne ugaja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Colbert |first=Stephen M. |date=2021-09-06 |title=Why Dune Was Always Destined To Be A Divisive Movie |url=https://screenrant.com/dune-2021-denis-villeneuve-movie-divisive-reason/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210907174858/https://screenrant.com/dune-2021-denis-villeneuve-movie-divisive-reason/ |archive-date=2021-09-06 |access-date=2021-09-13 |website=[[Screen Rant]]}}&lt;/ref&gt; 

Tudi po tistem, ko je prišel na redni spored in ga je videl širši krog kritikov, je bil ''Dune: Peščeni planet'' deležen pohval za scenarij in grandioznost, nekateri pa so menili, da je razvlečen, in se obregnili ob dejstvo, da pokriva samo polovico zgodbe.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://www.cnbc.com/2021/10/20/dune-reviews-what-critics-think-of-denis-villeneuves-adaptation.html | title = 'Dune' is 'both dazzling and frustrating,' critics say | first = Sarah | last = Whitten | date = 2021-10-20 | accessdate = 2021-10-20 | work = [[CNBC]] | archive-date = 2021-10-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20211020214525/https://www.cnbc.com/2021/10/20/dune-reviews-what-critics-think-of-denis-villeneuves-adaptation.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt; Pet zvezdic od petih so mu dali denimo kritiki za ''Empire'', ''The Daily Telegraph'' in ''[[The Guardian]]'', ki so se strinjali, da gledalca posrka vase z veličastno izvedbo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Travis |first=Ben |date=2021-09-03 |title=Dune (2021) Review |url=https://www.empireonline.com/movies/reviews/dune-2021/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210921004408/https://www.empireonline.com/movies/reviews/dune-2021/ |archive-date=2021-09-03 |access-date=2021-09-06 |website=[[Empire (revija)|Empire]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Collin |first=Robbie |date=2021-09-03 |title=Dune, review: science-fiction at its most majestic, unsettling and enveloping |language=en-GB |website=[[The Daily Telegraph]] |url=https://www.telegraph.co.uk/films/0/dune-review-science-fiction-majestic-unsettling-enveloping/ |access-date=2021-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210918203957/https://www.telegraph.co.uk/films/0/dune-review-science-fiction-majestic-unsettling-enveloping/ |archive-date=2021-09-03 |issn=0307-1235}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Brooks |first=Xan |date=2021-09-03 |title=Dune review – blockbuster cinema at its dizzying, dazzling best |url=http://www.theguardian.com/film/2021/sep/03/dune-review-denis-villenueve-venice-film-festival |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210920193946/https://www.theguardian.com/film/2021/sep/03/dune-review-denis-villenueve-venice-film-festival |archive-date=2021-09-03 |access-date=2021-09-06 |website=[[The Guardian]] |language=en}}&lt;/ref&gt; Nekoliko bolj kritičen je bil Leah Greenblatt za ''[[Entertainment Weekly]]'', ki mu je dal oceno B, po njegovem mnenju bujna izvedba kar zahteva ogled na velikem platnu, ne prikrije pa vtisa, da gre bolj kot ne za razvlečen prolog v pravo zgodbo, ki nima očitnega začetka ali konca.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Greenblatt |first=Leah |date=2021-09-03 |title=Dune review: Denis Villeneuve's starry sci-fi epic is breathtaking, and a little bit maddening |url=https://ew.com/movies/movie-reviews/dune-movie-review/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210904100739/https://ew.com/movies/movie-reviews/dune-movie-review/ |archive-date=2021-09-04 |access-date=2021-09-25 |website=Entertainment Weekly}}&lt;/ref&gt; Drugi kritiki so izpostavili težave s tempom in priredbo izvirnika.&lt;ref name=&quot;independent review summary&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mashable review summary&quot; /&gt; Tako je Owen Gleiberman za ''[[Variety (revija)|Variety]]'' zapisal, da poskuša zgraditi impresiven svet in prevzeti gledalca, kar mu občasno uspe, a mu naposled zmanjka trikov in postane »brezobličen«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Gleiberman |first=Owen |date=2021-09-03 |title='Dune' Review: Spectacular and Engrossing…Until It Isn't |url=https://variety.com/2021/film/reviews/dune-review-spectacular-and-engrossing-until-it-isnt-1235051928/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210919232604/https://variety.com/2021/film/reviews/dune-review-spectacular-and-engrossing-until-it-isnt-1235051928/ |archive-date=2021-09-03 |access-date=2021-09-24 |website=Variety |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Kevin Maher mu je v recenziji za ''[[The Times]]'' dal dve zvezdici od petih, rekoč, da je sicer vsak kader spektakularen, a da je ''Dune'' vseeno nekam dolgočasen.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Maher |first=Kevin |date=2021-09-03 |title=Dune review — jaw-dropping visuals, but the drama is lacking |website=[[The Times]] |url=https://www.thetimes.co.uk/article/dune-review-jaw-dropping-visuals-but-the-drama-is-lacking-bcsmlm52s |url-status=live |access-date=2021-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210921074217/https://www.thetimes.co.uk/article/dune-review-jaw-dropping-visuals-but-the-drama-is-lacking-bcsmlm52s |archive-date=2021-09-03}}&lt;/ref&gt; Slovenska kritika za časopis ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'' in portal ''[[MMC RTV-SLO]]'' sta izpostavila čustveno odmaknjenost,&lt;ref name=&quot;recenzijaDnevnik&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042975770 |title=Recenzija filma Dune: Peščeni planet – Spektakel o zatiralcih in onesnaževalcih |last=Lebinger |first=Anže |date=2021-10-26 |work=Dnevnik |accessdate=2021-11-13 |archive-date=2021-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211106234454/https://www.dnevnik.si/1042975770 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/dune-pesceni-planet/598836 |title=Dune: peščeni planet |last=Jurc |first=Ana |date=2021-10-27 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2021-11-13}}&lt;/ref&gt; kar je Anže Lebinger v ''Dnevniku'' povezal z okoljsko in ekonomsko noto:

{{Citatni blok|Villeneuve ne ovinkari. Vse to ekonomsko in okoljsko pustošenje, razlaščanje in prilaščanje razgali kot genocidno, izkoriščevalsko in destruktivno. In zato ne izgublja časa s pojasnili, temveč besede iz knjige destilira v čisto filmsko izkušnjo.|Anže Lebinger|Dnevnik&lt;ref name=&quot;recenzijaDnevnik&quot;/&gt;}}

Bolj konkretno je bil film kritiziran za izogibanje arabskim in islamskim vplivom, ki so očitni v romanu, pri čemer vseeno uporablja nekatere elemente, a ne vključuje nobenega arabskega igralca.&lt;ref name=&quot;VLT-20211029&quot;&gt;{{navedi novice |last=Hadadi |first=Roxana |title=Dune Has a Desert Problem |url=https://www.vulture.com/2021/10/dune-has-a-desert-problem.html |date=2021-10-29 |work=Vulture |access-date=2021-10-29 |archive-date=2021-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211029215355/https://www.vulture.com/2021/10/dune-has-a-desert-problem.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Spaiths je razložil, da so se namerno izognili uporabi arabskih kulturnih referenc zato, ker niso več tako eksotične kot v 1960. letih.&lt;ref name=&quot;VLT-20211029&quot; /&gt; Posledično je bil film označen za bolj [[Orientalizem|orientalističnega]].&lt;ref name=&quot;wapost orientalist&quot;&gt;{{navedi splet | url = https://www.washingtonpost.com/outlook/2021/10/28/dune-muslim-influences-erased/ | title = The novel ‘Dune’ had deep Islamic influences. The movie erases them. | first = Haris | last =Durrari | date = 2021-10-28 | accessdate = 2021-11-08 | work = The Washington Post }}&lt;/ref&gt; Kljub temu so mnogi kritiki opazili arabske vplive in odsotnost arabskih igralcev. Serena Rasoul, ki vodi agencijo za posredovanje igralcev, specializirano za pripadnike te kulture, je to označila za »izbris«.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://www.nbcnews.com/news/asian-america/dune-appropriates-islamic-middle-eastern-tropes-real-inclusion-critics-rcna4111 | title = 'Dune' appropriates Islamic, Middle Eastern tropes without real inclusion, critics say | first = Sakshi | last = Venkatraman | date = 2021-10-29 | accessdate = 2021-10-29 | work = [[NBC News]] | archive-date = 2021-10-29 | archive-url = https://web.archive.org/web/20211029203839/https://www.nbcnews.com/news/asian-america/dune-appropriates-islamic-middle-eastern-tropes-real-inclusion-critics-rcna4111 | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade ===
''Dune: Peščeni planet'' je izšel dokaj zgodaj v aktualni sezoni filmskih nagrad, a so ga kritiki že ob festivalski premieri izpostavili kot verjetnega kandidata za [[oskar (filmska nagrada)|oskarje]] v praktično vseh tehničnih kategorijah, dovolj nominacij v teh kategorijah pa bi mu lahko odprlo tudi možnost nominacije za [[Oskar za najboljši film|oskarja za najboljši film]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://variety.com/2021/awards/awards/dune-oscars-denis-villeneuve-timothee-chalamet-1235055437/ |title= ‘Dune’ Could Spice Up Oscars With Technical Category Wins |last=Davis |first=Clayton |date=2021-09-03 |work=Variety |accessdate=2021-11-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://theplaylist.net/dune-denis-villeneuve-oscar-game-20210903/ |title=‘Dune’ Tosses Denis Villeneuve Back Into The Oscar Game |last=Ellwood |first=Gregory |date=2021-09-03 |work=The Playlist |accessdate=2021-11-13}}&lt;/ref&gt; Villeneuve je zanj na Filmskem festivalu v Torontu prejel nagrado za najboljšega režiserja.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=‘Belfast’ Claims TIFF People’s Choice Award, As Jessica Chastain, Benedict Cumberbatch &amp; Denis Villeneuve Nab Other Top Prizes — Complete Winners List |url=https://deadline.com/2021/09/2021-toronto-film-festival-complete-winners-list-belfast-jessica-chasten-benedict-cumberbatch-denis-villeneuve-dune-1234839226/ |last=Grobar |first=Matt |date=2021-09-18 |work=Deadline Hollywood |accessdate=2021-11-13}}&lt;/ref&gt;

Vrhunec sezone filmskih nagrad 2021 bi se tradicionalno začel v začetku leta 2022 s podelitvami [[zlati globus|zlatih globusov]], a so organizatorji 79. podelitev izpeljali kot zaprt dogodek brez medijske spremljave. ''Dune'' je bil nominiran v kategorijah za najboljši dramski film, najboljšega režiserja in najboljšo filmsko glasbo, od katerih je Hans Zimmer osvojil slednjo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.ign.com/articles/golden-globes-2022-all-the-tv-and-movie-winners |title=Golden Globes 2022: All the TV and Movie Winners |last=Bankhurst |first=Adam |date=2022-01-10 |work=IGN |accessdate=2022-02-08}}&lt;/ref&gt; 3. februarja je [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost]] (BAFTA) objavila, da je film nominiran za 11 njenih nagrad, največ od vseh filmov. V ožjem izboru je za nagrado za najboljši film, najboljši prirejen scenarij, glasbo in večino tehničnih kategorij.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-60243683 |title=Bafta Film Awards 2022: The nominees in full |work=BBC News |date=2022-02-03 |accessdate=2022-02-08}}&lt;/ref&gt; Nekaj dni kasneje so bili objavljeni nominiranci za oskarje, kjer je ''Dune'' prav tako prejel nominacije za najboljši film, najboljši prirejen scenarij in vrsto tehničnih kategorij, skupno deset nominacij, s čimer je po številu zaostajal le za vesternom ''[[Moč psa]]''.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.npr.org/2022/01/10/1071767036/in-a-private-ceremony-the-golden-globes-have-been-handed-out |title='The Power of the Dog' and 'Dune' nab the most 2022 Oscar nominations |work=NPR |date=2022-02-08 |last=Limbong |first=Andrew |accessdate=2022-02-08}}&lt;/ref&gt; V obeh primerih so izostale nominacije za igro in režijo. Na [[94. podelitev oskarjev|94. podelitvi oskarjev]] marca 2022 je na koncu prejel šest oskarjev: za najboljši zvok, produkcijo, montažo, kinematografijo, vizualne učinke in izvirno glasbo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.ign.com/articles/oscars-2022-full-list-of-winners |title=Oscar Winners 2022: The Full List of Winners |last=Fowler |first=Matt |work=IGN |date=2022-03-28 |accessdate=2022-03-28}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljevanje ===
Villeneuve je že od začetka načrtoval posneti zgodbo v dveh delih, četudi ni imel zagotovila Legendary Pictures, da bodo financirali drugi del.&lt;ref name=&quot;Collider 2020-04&quot;&gt;{{navedi splet |last=Chitwood |first=Adam |date=2020-04-14 |title=Denis Villeneuve Explains Why ''Dune'' Will Be Split into Two Movies |url=https://collider.com/dune-two-movies-sequel-explained-reason-why-denis-villeneuve/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604204216/https://collider.com/dune-two-movies-sequel-explained-reason-why-denis-villeneuve/ |archive-date=2020-06-04 |access-date=2020-06-04 |website=Collider}}&lt;/ref&gt; To je bil en od razlogov, da je negodoval nad odločitvijo Warner Bros. o hkratnem izidu na HBO Max, kar bi lahko oviralo finančni uspeh, od katerega je bila odvisna odločitev studiev.&lt;ref name=&quot;VilleneuveHBOMax&quot; /&gt; John Spaiths se je že novembra 2019 odpovedal položaju kreativnega producenta izpeljane serije ''[[Dune: The Sisterhood]]'', da bi se posvetil ustvarjanju nadaljevanja.&lt;ref name=&quot;dune sisterhood spaihts&quot;&gt;{{navedi splet |last=Goldberg |first=Lesley |date=2019-11-05 |title=''Dune: The Sisterhood'' Showrunner to Exit HBO Max Series |url=https://www.hollywoodreporter.com/live-feed/dune-sisterhood-showrunner-exit-hbo-max-series-1252449 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191216003641/https://www.hollywoodreporter.com/live-feed/dune-sisterhood-showrunner-exit-hbo-max-series-1252449 |archive-date=2019-12-16 |access-date=2020-01-12 |website=The Hollywood Reporter}}&lt;/ref&gt;

Warner Bros. in Legendary Pictures sta uradno potrdila sodelovanje pri drugem delu 26. oktobra 2021 na podlagi rezultatov prvi teden po izidu, po prvotnem načrtu naj bi nadaljevanje izšlo oktobra 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Couch |first=Aaron |title='Dune 2' a Go From Legendary, Warner Bros. |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/dune-2-greenlit-movie-release-date-1235036655/ |website=The Hollywood Reporter |date=2021-10-26 |access-date=2021-10-26 |archive-date=2021-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211026181508/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/dune-2-greenlit-movie-release-date-1235036655/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Film z naslovom ''[[Dune: Peščeni planet, 2. del]]'' je izšel 1. marca 2024.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Sharf |first=Zack |date=November 17, 2023 |title='Dune: Part Two' Release Date Moves Up Two Weeks to Kick Off March 2024 |url=https://variety.com/2023/film/news/dune-2-release-date-moves-march-1-2024-1235795795/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231117191709/https://variety.com/2023/film/news/dune-2-release-date-moves-march-1-2024-1235795795/ |archive-date=November 17, 2023 |access-date=November 17, 2023 |website=Variety}}&lt;/ref&gt;

Villeneuve je izrazil tudi interes za snemanje še enega nadaljevanja, ki bi bilo posneto po drugem romanu iz serije, ''[[Mesija s peščenega planeta]]'', in bi zaokrožilo trilogijo. To je po njegovih besedah znova odvisno od uspeha prvega nadaljevanja,&lt;ref name=&quot;yahoo&quot;&gt;{{navedi splet |last=Casey |first=Dan |date=September 3, 2021 |title=''Dune'' Director Denis Villeneuve Teases Trilogy Plans |url=https://www.yahoo.com/lifestyle/dune-director-denis-villeneuve-teases-165120139.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210903181546/https://www.yahoo.com/lifestyle/dune-director-denis-villeneuve-teases-165120139.html |archive-date=September 3, 2021 |access-date=October 2, 2021 |website=[[Yahoo! News]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2023 |title=Denis Villeneuve Teases Possible Dune: Part Three Based On Dune Messiah: 'There Are Words On Paper' – Exclusive |url=https://www.empireonline.com/movies/news/denis-villeneuve-teases-dune-part-three-dune-messiah-exclusive/ |access-date=August 27, 2023 |website=Empire |language=en |archive-date=August 27, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230827190509/https://www.empireonline.com/movies/news/denis-villeneuve-teases-dune-part-three-dune-messiah-exclusive/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; je pa leta 2023 že začel delati na scenariju.&lt;ref name=Zacharek&gt;{{navedi splet|url=https://time.com/6589871/denis-villeneuve-dune-part-two-interview/|title=Denis Villeneuve Refuses to Let Hollywood Shrink Him Down to Size|publisher=Time|last=Zacharek|first=Stephanie|date=January 31, 2024|access-date=February 3, 2024|language=en|archive-date=February 2, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240202231918/https://time.com/6589871/denis-villeneuve-dune-part-two-interview/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== ''Dune: The Sisterhood'' ===
Junija 2019 je prišla v javnost novica, da produkcijska hiša [[Legendary Television]] dela na izpeljani (spin-off) seriji ''[[Dune: The Sisterhood]]'' za storitev HBO Max. Njena zgodba se bo osredotočala na red Bene Gesserit in bo služila kot predzgodba filma. Sprva je bilo načrtovano, da bo Villeneuve režiral pilotno epizodo, Spaiths pa bo napisal scenarij in z [[Dana Calvo|Dano Calvo]] deloval kot kreativni producent (''showrunner'').&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Petski |first=Denise |date=2019-07-23 |title=Dana Calvo To Co-Run ''Dune: The Sisterhood'' Under New Overall Deal With Legendary TV Studios |url=https://deadline.com/2019/07/dana-calvo-to-co-run-dune-the-sisterhood-under-new-overall-deal-with-legendary-tv-studios-1202651452/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190723230549/https://deadline.com/2019/07/dana-calvo-to-co-run-dune-the-sisterhood-under-new-overall-deal-with-legendary-tv-studios-1202651452/ |archive-date=2019-07-23 |access-date=2019-07-24 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Schaefer |first=Sandy |date=2019-07-23 |title=''Dune: The Sisterhood'' Series Gets a Female Co-Showrunner |url=https://screenrant.com/dune-sisterhood-series-showrunners/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190724134334/https://screenrant.com/dune-sisterhood-series-showrunners/ |archive-date=2019-07-24 |access-date=2019-07-24 |website=Screen Rant}}&lt;/ref&gt; Novembra se je nato Spaiths posvetil nadaljevanju filma in obdržal le vlogo izvršnega producenta,&lt;ref name=&quot;dune sisterhood spaihts&quot; /&gt; skupaj z Villeneuveom, Brianom Herbertom, Byronom Merrittom in Kim Herbert.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Otterson |first=Joe |date=2019-06-10 |title=''Dune'' Series Ordered at WarnerMedia Streaming Service, Denis Villeneuve to Direct |url=https://variety.com/2019/tv/news/dune-series-bene-gesserit-warnermedia-streaming-service-1203238799/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190611000442/https://variety.com/2019/tv/news/dune-series-bene-gesserit-warnermedia-streaming-service-1203238799/ |archive-date=2019-06-11 |access-date=2019-06-10 |website=Variety}}&lt;/ref&gt; Za novo kreativno producentko je bila julija 2021 imenovana Diane Ademu-John.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Otterson |first=Joe |date=2021-07-22 |title=''Dune'' HBO Max Series Enlists Diane Ademu-John as New Showrunner (EXCLUSIVE) |url=https://variety.com/2021/tv/news/dune-tv-series-hbo-max-showrunner-diane-ademu-john-1235024854/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210722160643/https://variety.com/2021/tv/news/dune-tv-series-hbo-max-showrunner-diane-ademu-john-1235024854/ |archive-date=2021-07-22 |access-date=2021-07-22 |website=Variety |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{filmLinks}}

{{Denis Villeneuve}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ameriški akcijsko pustolovski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 2021]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v puščavo]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Denisa Villeneuva]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Vesoljski pustolovski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški epski filmi]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na izmišljeni planet]]
[[Kategorija:Filmi o odnosu matere in sina]]
[[Kategorija:Filmi Legendary Pictures]]
[[Kategorija:Filmi o državnih udarih]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>6bf0otli53e0bp86ynozts4nzo8t57c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mateja Gaber</title>
    <ns>0</ns>
    <id>508476</id>
    <revision>
      <id>6751721</id>
      <parentid>6662672</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T02:41:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751721</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15183" sha1="gt907tmhj96ue1qqrk59j1hkncwyh0a" xml:space="preserve">{{razlikuj|Matej Gaber}}
{{Infopolje Oseba}}

'''[[Mateja Gaber|Mateja]] Gaber''', [[slovenska]] [[germanistika|germanistka]], * [[18. november]] [[1965]], [[Murska Sobota]], [[Slovenija]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;  

Zaposlena je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]], kjer poučuje nemščino, od leta 2018 pa je predsednica [[Akademski zbor|Akademskega zbora]] fakultete. Raziskovalno se posveča predvsem [[Srednjeveška književnost|srednjeveški nemški književnosti]], zlasti minezangu in delu [[Walther von der Vogelweide|Waltherja von der Vogelweideja]]. Je avtorica strokovnih monografij in leposlovnih del, med njimi ''Svet, kot iz škatlice vzet'' (2021) in ''Svet je drugačen'' (2025).

== Življenje in delo ==
Osnovno šolo in gimnazijo je zaključila v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Študij nemškega in slovenskega jezika ter književnosti je nadaljevala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je pridobila strokovni naziv profesorice nemščine in slovenščine. Leta 1999 je magistrirala pri [[Anton Janko|Antonu Janku]] s področja srednjeveške nemške književnosti (Heinrich von Veldeke: ''Eneît. Književni liki v odnosu do gote in êre''), leta 2014 pa doktorirala z disertacijo ''Podoba Waltherja von der Vogelweideja v fiktivnih biografijah od 19. do 21. stoletja''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Mateja GABER|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mateja-gaber/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2026-02-14|language=sl|date=2025-02-17|publisher=Mestna knjižnica Kranj|last=Vöröš|first=Julijana}}&lt;/ref&gt; 

Po diplomi se je najprej zaposlila na [[Gimnazija Bežigrad|Gimnaziji Bežigrad]] v Ljubljani, kjer je poučevala nemščino v nacionalnem programu in programu mednarodne mature. Od leta 1998 je zaposlena na [[Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko]] kot [[lektorica]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=lekt. dr. Mateja Gaber|url=https://germanistika.si/sl/osebje/pedagoski-delavci/19-mateja-gaber|website=germanistika.si|accessdate=2021-11-18}}&lt;/ref&gt; kjer poučuje [[nemščina|nemščino]] kot jezik stroke na [[Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo|Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo]] ter na [[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za umetnostno zgodovino]].

Od leta 2018 je predsednica [[Akademski zbor|Akademskega zbora Filozofske fakultete]],&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Podržaj|first=Sanja|date=marec–maj 2025|title=bukla-186|url=https://www.bukla.si/doc/product/bukla-186.pdf|magazine=Bukla|page=9|issn=1854-3359|access-date=2026-02-15}}&lt;/ref&gt; od leta 2020 pa vodja galerije ''Peti štuk''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Galerija &quot;Peti štuk&quot; {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/galerija-peti-stuk|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2021-11-18}}&lt;/ref&gt; 
=== Projekti ===
Ob 100. obletnici [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] in 100. obletnici ustanovitve [[Bauhaus (šola oblikovanja)|šole oblikovanja Bauhaus]] je leta 2019 koordinirala intermedijski in interdisciplinarni projekt Triadni balet,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Triadni balet|url=http://koridor-ku.si/oder/recenzija-oder/triadni-balet/|website=Koridor – križišča umetnosti|date=2019-10-11|accessdate=2021-11-18|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; zasnovan kot hommage ikoničnemu [[Oskar Schlemmer|Schlemmerjevemu]] Triadnemu baletu in Bauhausu. Projekt je obsegal predstavo Triadni balet,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Triadni balet|url=https://veza.sigledal.org/uprizoritev/triadni-balet|website=veza.sigledal.org|accessdate=2021-11-18|language=sl|archive-date=2021-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118033117/https://veza.sigledal.org/uprizoritev/triadni-balet|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vabilo na novinarsko konferenco projekta Triadni balet - O-STA|url=https://o-sta.si/25319/vabilo-na-novinarsko-konferenco-projekta-triadni-balet|website=o-sta.si|accessdate=2021-11-18}}&lt;/ref&gt; simpozij o Bauhausu ter znanstveno monografijo ''Bauhaus - Baumensch: Človek. Umetnost. Tehnologija.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=100 let Bauhausa|url=https://ars.rtvslo.si/2019/05/glasovi-svetov-176/|website=ARS|accessdate=2021-11-18|last=Martina Tita Mayer|last2=|last3=}}&lt;/ref&gt; 

Naslednje leto je v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev: ''Humanistika, to si ti!'' leta 2020 v sodelovanju [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] in [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovnotehniške fakultete]] bila idejni in organizacijski vodja projekta ''Fenomen [[Coco Chanel|Chanel]],''&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=ELLE podkast {{!}} Mateja Gaber: Za Gabrielle Chanel je delala tudi slovenska šivilja|url=https://elle.metropolitan.si/podkast/elle-podkast-mateja-gaber-za-gabrielle-chanel-je-delala-tudi-slovenska-sivilja/|website=Elle.si|accessdate=2021-11-18|language=en}}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; ki je z znanstvenim simpozijem,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Simpozij Fenomen Chanel {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/video/simpozij-fenomen-chanel|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2021-11-18}}&lt;/ref&gt; izdajo monografije ter modno revijo&lt;ref&gt;{{Citat|title=Fenomen Chanel: Mala črna obleka|url=https://www.youtube.com/watch?v=-TjuKBOXyek|accessdate=2021-11-18|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; obeležil dva historična dogodka v svetu mode: 100. obletnico parfuma Chanel N°5 ter nastanek male črne obleke.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=(PRVENEC MATEJE GABER) Spomini na neke druge čase, ujeti med platnice - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/pomurje/novice/kultura/prvenec-mateje-gaber-spomini-na-neke-druge-case-ujeti-med-platnice-936514|website=Novice Svet24|accessdate=2026-02-15|language=sl|date=2022-01-15|last=Hajdinjak|first=Maja}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2022 je postala ambasadorka projekta Evropska noč raziskovalcev – ''Humanistika, to si ti!'' ter zasnovala in koordinirala dvoletni projekt ''Človek, žival''. V njegovem okviru je iz srednjevisoke nemščine prevedla izbor srednjeveške lirike z živalsko tematiko (''Minezang'') ter vodila koncert ''Sem vzgajala sokola'', pripravljen na podlagi spremljajoče monografije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koncert srednjeveške lirike|url=https://www.nms.si/si/dogodki/arhiv/2026/02/11815-Koncert-srednjeveske-lirike|website=www.nms.si|accessdate=2026-02-15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Projekt je vključeval tudi pogovore s slovenskimi znanstveniki, raziskovalci in umetniki o odnosu med človekom in živaljo v znanstvenih in umetniških kontekstih, za kar je prejela nagrado Prometej Ustanove Slovenska znanstvena fundacija.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Človek, žival: poglavja o njunih soočanjih|url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/463|publisher=Založba Univerze v Ljubljani|date=2023-09-28|isbn=978-961-297-160-1|language=sl|first=Sašo|last=Jerše|first2=Mateja|last2=Gaber|first3=Boris A.|last3=Novak|first4=Blaž|last4=Zabel|access-date=2026-02-14|archive-date=2025-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20251019111950/https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/463|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

=== Strokovna dela ===
Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 2023 izšla njena strokovna monografija ''Minezang: Nemška srednjeveška lirika'', ki prinaša izbor prevodov nemške srednjeveške ljubezenske [[Lirika|lirike]] iz srednjevisoke nemščine ter spremno študijo o njenem literarnem in zgodovinskem kontekstu.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Črepinšek|first=Maja|date=september-oktober 2023|title=bukla-175|url=https://www.bukla.si/doc/product/bukla-175.pdf|magazine=Bukla|page=17|issn=1854-3359|access-date=15. februar 2026}}&lt;/ref&gt; 

Leta 2025 je sledila monografija ''Ljubezen, kdo ti dal je moč? Walther von der Vogelweide, izbrane pesmi'', v kateri je prevedla izbor pesmi srednjeveškega nemškega pesnika [[Walther von der Vogelweide|Waltherja von der Vogelweideja]] iz srednjevisoke nemščine ter jih opremila s spremno študijo o pesniku in njegovem času.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=Walther von der Vogelweide: Ljubezen, kdo ti dal je moč|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/izslo-je/64838637/175135331|accessdate=2026-02-15|language=sl|first=Marko|last=Golja|date=2025-05-29}}&lt;/ref&gt; 

=== Leposlovje ===
Svoje prvo leposlovno delo, literarizirano [[Avtobiografija|avtobiografijo]] ''Svet, kot iz škatlice vzet'', je izdala leta 2021''.'' Delo opisuje avtoričino odraščanje v Murski Soboti v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja. Knjiga je nastala med prvim valom [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|epidemije covida-19]], k objavi pa sta jo spodbudila literarna strokovnjaka [[Lado Kralj]] in [[Matjaž Kmecl]].&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Matejin svet|url=https://www.delo.si/magazin/dobro-jutro/matejin-svet|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-15|language=sl|date=2021-11-25|last=Meršol|first=Melita}}&lt;/ref&gt; Po spremni besedi [[Milena Mileva Blažić|Milene Mileve Blažić]] gre za večnaslovniško delo z avtobiografskimi in [[Razvojni roman|razvojnoromanskimi]] značilnostmi.&lt;ref&gt;Blažić 2021: 154&lt;/ref&gt;   

Leta 2025 je izdala knjigo ''Svet je drugačen'', zbirko esejev in spominov, ki predstavlja nadaljevanje njenega prvenca. Delo obravnava avtoričine življenjske izkušnje in potovanja po različnih državah ter mestih v Evropi, na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mateja Gaber predstavila novo knjigo - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/pomurje/novice/kultura/mateja-gaber-svet-je-drugacen-1795077|website=Novice Svet24|accessdate=2026-02-15|language=sl|date=2025-02-13|last=Hajdinjak|first=Maja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mateja Gaber: Svet je drugačen|url=https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/mateja-gaber-svet-je-drugacen/752772|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-15|language=sl|first=Marija Švajncer, Program|last=Ars}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Trudim se, da je moj svet dober in lep|url=https://www.delo.si/nedelo/trudim-se-da-je-moj-svet-dober-in-lep|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-15|language=sl|date=2025-03-30|last=Rakovec Kurent|first=Agata}}&lt;/ref&gt;   

== Dela ==

=== Strokovna dela ===

* ''Človek, žival: poglavja o njunih soočanjih'' (2023)&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Človek, žival: poglavja o njunih soočanjih|url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/463|publisher=Založba Univerze v Ljubljani|date=2023-09-28|isbn=978-961-297-160-1|doi=10.4312/9789612971601|language=sl|first=Sašo|last=Jerše|first2=Mateja|last2=Gaber|first3=Boris A.|last3=Novak|first4=Blaž|last4=Zabel}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* ''Sokol v nemški poeziji visokega srednjega veka'' (2023)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sokol v nemški poeziji visokega srednjega veka|url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/463/802/8992|website=Založba Univerze v Ljubljani|accessdate=2026-02-15|language=sl|first=Mateja|last=Gaber|archive-date=2025-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20251022000229/https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/463/802/8992|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* ''Minezang'' (2023)&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Minezang: Nemška srednjeveška lirika|url=https://doi.org/10.4312/9789612971205|publisher=Založba Univerze v Ljubljani|date=2023-05-30|language=sl|first=Mateja|last=Gaber}}&lt;/ref&gt;
* ''Walther von der Vogelweide: Ljubezen, kdo ti dal je moč?'' (2025)&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ljubezen, kdo ti dal je moč? Walther von der Vogelweide, izbrane pesmi|url=https://doi.org/10.4312/9789612975463|publisher=Založba Univerze v Ljubljani|date=2025-03-31|isbn=978-961-297-546-3|language=sl|first=Mateja|last=Gaber}}&lt;/ref&gt;

=== Leposlovje ===

* ''Svet, kot iz škatlice vzet'' (2021)
* ''Svet je drugačen'' (2025)

== Priznanja ==
* 2009: Priznanje ŠSFF za nadpovprečno uspešno pedagoško delo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Delo študentskega sveta|url=https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2840/|website=www.uni-lj.si|accessdate=2021-11-18|language=sl|first=Univerza v|last=Ljubljani|archive-date=2021-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118033119/https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2840/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* 2018: Priznanje ŠSFF za nadpovprečno uspešno pedagoško delo
* 2019: Priznanje Filozofske fakultete za enkraten dogodek: scenarij in izvedba slavnostne akademije ob 100. obletnici Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Priznanja FF {{!}} Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|url=https://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/medijsko-sredisce-ff/priznanja-ff|website=www.ff.uni-lj.si|accessdate=2021-11-18}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri==
*{{Navedi splet|title=lekt. dr. Mateja Gaber|url=https://germanistika.si/sl/osebje/pedagoski-delavci/19-mateja-gaber|website=germanistika.si|accessdate=2021-11-18}}
*{{Navedi splet|title=ELLE podkast {{!}} Mateja Gaber: Za Gabrielle Chanel je delala tudi slovenska šivilja|url=https://elle.metropolitan.si/podkast/elle-podkast-mateja-gaber-za-gabrielle-chanel-je-delala-tudi-slovenska-sivilja/|website=Elle.si|accessdate=2021-11-18|language=en}}
*{{Navedi knjigo|title=BAUHAUS – BAUMENSCH|url=https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/154|date=2019-05-15|language=en|first=Mateja|last=Gaber|first2=Nika Prusnik|last2=Kardum|first3=Jan|last3=Krmelj|first4=Walter|last4=Gropius}}
* Gaber, Mateja, 2021. ''Svet, kot iz škatlice vzet.'' Pekel: Zavod Volosov hram. 

=== Bibliografija ===
* Blažić, Milena Mileva, 2021. Oda življenju. V: Gaber, Mateja: ''Svet, kot iz škatlice vzet'', str. 151-163.  
* Gaber, Mateja, 2021. ''Svet, kot iz škatlice vzet.'' Pekel: Zavod Volosov hram. 
* Gaber, Mateja (ur.), 2020. ''Fenomen Chanel: od korzeta do male črne obleke ali kako je Gabrielle Chanel osvobodila žensko.'' Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/231
* Gaber, Mateja, 2020. ''Obleka naredi človeka.'' V: Gaber, Mateja (ur.): ''Fenomen Chanel: od korzeta do male črne obleke ali kako je Gabrielle Chanel osvobodila žensko,'' str. 61-72. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/231/331/5378-1
* Gaber, Mateja (ur.), 2019. ''Bauhaus - Baumensch: Človek. Umetnost. Tehnologija.'' Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/154

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
{{Kategorija v zbirki}}{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Gaber, Mateja}}
[[Kategorija:Slovenski germanisti]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Prekmurski pisci]]</text>
      <sha1>gt907tmhj96ue1qqrk59j1hkncwyh0a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marija Zichy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>508776</id>
    <revision>
      <id>6751710</id>
      <parentid>6667163</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T01:22:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751710</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24797" sha1="ejqz3v3r8bgep1me7mwz4i03u4azdig" xml:space="preserve">{{Infobox family
| name                 = Marija Zichy (Micka Zičijeva)
| type                 = članica [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]] ([[plemstvo|plemiške]]) [[družina|družine]]
| coat_of_arms         = Coa Hungary Family Zichy.svg
| coat_of_arms_size    = 170px
| coat_of_arms_caption = Grb plemiške družine Zičijevih
| parent_family        = 
|country={{Flag|Madžarska}}&lt;br&gt;{{flag|Slovenija}} &lt;br&gt;{{Collapsible list
|title = Former countries
|
*{{Flag|Madžarska}}
*{{flag|Avstro-Ogrska}}
*{{flag|Kraljevina Jugoslavija}}}}
| etymology            = &quot;Zichy&quot; (ime kraja in gradu v [[Zala (županija)|Zalski županiji]]
| origin               = [[Ogrsko kraljestvo]]
| founded              = [[13. stoletje]]
| founder              = Gal Zajk ({{lang-la|Zayk Gál}}) okrog 1260
| current_head         = več odraslih potomcev
| dissolution          = 
| cadet branches       = več še živečih vej v [[Avstrija|Avstriji]], [[Nemčija|Nemčiji]] in v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]
| final_head           = 
| titles               = {{Collapsible list}}
| motto                = '''Mindig készen!'''&lt;ref&gt;Valamely bizonyos, hogy megh kel halnunk, oly bizonytalan annak üdeje, helye és órája! (Ezért mindig készen kell állnia a halálra!)&lt;br&gt;Kakor je gotovo, da moramo umreti, tako je negotov čas, kraj in ura smrti. (Zato je treba biti na smrt vedno pripravljen!)&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.krudylib.hu/wiki/zichy-i-istvan|title=Idősebb gróf Zichy István végrendelete|publisher=Krudylib.hu|date=|accessdate=20. november 2021|archive-date=2021-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211120230139/http://www.krudylib.hu/wiki/zichy-i-istvan|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| motto_lang           = '''Mindig készen!'''
| motto_trans          = {{lang-sl|Vedno priravljen!}}&lt;br/&gt;{{lang-la|Semper paratus!}}&lt;br/&gt;{{lang-en|Always ready!}}&lt;br/&gt;{{lang-sh|Uvek spreman}}
| heirlooms            = 
| estate               = [[Dvorec Beltinci|Beltinški dvorec]], [[Káloz, grad|Kaloški grad]] in drugi [[grad]]ovi ter [[palača|palače]]
| website              = {{URL|https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Nagyivan-nagy-ivan-magyarorszag-csaladai-1/tizenkettedik-kotet-C1EA/zichy-csalad-zichi-es-vasonkeoi-gr-CD72/}}
}}

'''Marija Zichy''', tudi '''Micka Zičijeva''' ali kar '''Marija,''' (rojena kot Marija Ifigenija Anastazija Frančiška pl. Zichy) je bila članica [[Ogrsko kraljestvo|ogrske]] [[plemstvo|plemiške]] [[družina|družine]] [[Zichy|Ziči]]jevih, ki spada k najbolj vplivnim grofovskim rodbinam v cesarstvu. Bila je močna zlasti v [[novi vek|novem veku]], kadar je dala več uglednih politikov, umetnikov, umnih gospodarjev in cerkvenih dostojanstvenikov. Rodovina živi še danes razdeljena v več vej, med njimi so tudi potomci [[Anastazija Zichy|Anastazije (Aste)]], medtem ko [[Teodora Zichy|Teodora]] in [[Marija Zichy|Marija]] nista bili poročeni. Njihova sestra Frida je sicer bila poročena, vendar ni podatkov niti o njej niti o njenih morebitnih potomcih. Njihovi starši so bili [[Avgust Zichy|Avgust pl. Ziči]] in [[Hedvika Zichy|Hedvika Ziči pl. Wimpfen]].

== Življenjepis ==
=== Zičijeva družina ===

'''Marija''' (njeno celotno ime se glasi: {{lang-hu|Mária Ifigénia Anasztázia Franciska Zichy-Ferraris}}; {{lang-sl|Marija Ifigenija Anastazija Frančiška Ziči-Feraris}}) se je rodila v [[Beltinci]]h (v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem cesarstvu]]) dne 29. junija 1883 kot prvorojenka izmed štirih hčera [[Dvorec Beltinci|beltinskima graščakoma]] [[Avgust Zichy|Avgustu pl. Zičiju]] in njegovi zakonski ženi [[Hedvika Zichy|Hedviki pl. Zičijevi r. Wimpffen]]. Po drugih virih se je rodila v [[Budimpešta|Budimpešti]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Maria-Zichy/6000000002802731971|title=grófnő Maria Zichy public profile|publisher=Geni.com|date= |accessdate=24. november 2021}}&lt;/ref&gt;

Ko je bila Mária Ifigénia Anasztázia Franciska Zichy-Ferraris krščena 14. julija 1883 v [[Budimpešta|Budimpešti]], je bil njen oče Ágoston Zichy-Ferraris star 31 let, a njena mati, grofica Hedwig von Wimpffen, 21. Marija je umrla 28. julija 1977 v Rohuncu na Gradiščanskem, v lepi starosti 94 let; njena mati je umrla mlada že 1892, sestra Božidara pa za jetiko 1915. Umrla pa je Marija po enih virih na [[Dunaj]]u, po drugih pa v Rohuncu&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;''Rechnitz'' ({{lang-hr|Rohunac}}, {{lang-hu|Rohonc, Rohoncz}}, [[prekmurščina|prekmursko]]: Rohunc, [[ciganščina|cigansko]]: ''Rochonca'') je kraj na [[Gradiščansko|Gradiščanskem]] v pokrajini [[Oberwart]]u ({{lang-hu|Felsőőr}}; {{lang-hr|Gornja Borta}}) v [[Avstrija|Avstriji]]. &lt;/ref&gt;strinjajo pa se vsi viri, da je bil dan smrti na 28. julija 1977 in da so nato njeno truplo prepeljali v [[Beltinci|Beltince]].&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://ancestors.familysearch.org/en/L7TJ-5J7/m%C3%A1ria-ifig%C3%A9nia-anaszt%C3%A1zia-franciska-zichy-ferraris-1883-1977|title=Maria Ifigenia Franciska Ferraris|publisher=Ancestory|date= |accessdate=24. november 2021}}&lt;/ref&gt;

&lt;center&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Avgust_Zichy-1872.jpg|Oče [[grof]] [[Avgust Zichy|Avgust pl. Ziči]] [[1872]] kot visok uradnik
File:Hedwig_Wimpffen_countess.jpg |Mati [[Hedvika Zichy|Hedvika r. Wimpffen]] je zgodaj umrla
File:Maria_Zichy.jpg|Marije se spominjajo starejši domačini
&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

[[Marija Zichy|Marija]] (1883) je bila prvorojenka; sledila ji je [[Teodora Zichy|Teodora, Fodora oziroma Božidara]] (1886), in nato [[Anastazija Zichy|Anastazija oziroma Asta]] (1891). Mati Hedvika je umrla 1892. Viri omenjajo tudi [[Frida Zichy|Frido]], o kateri pa niso znane podrobnosti niti glede rojstva niti glede potomstva niti glede smrti, niti ni pokopana skupaj z drugimi člani družine v beltinški [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Cerkvi svetega Ladislava]]; znano je samo to, da se njen mož Georgi Nikolov Ličev - sicer trgovec bolgarskega rodu, ni mogel ponašati z [[grof]]ovskim ali kakim drugim [[plemič|plemiškim]] naslovom; skratka - zanjo ni bilo mogoče doslej izslediti nikakršnihkoli življenjskih podatkov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Hedwig-von-Wimpffen-GR/6000000002764822481|title=Hedwig von Wimpffen, GR|publisher=Geni.com|date= |accessdate=19. november 2021}}&lt;/ref&gt;

=== Graščakinja  ===
Marija svoje mladosti ni preživljala le v [[Budimpešta|Budimpešti]] ali [[Beltinci]]h, ampak tudi v [[Kaloški grad|Kaloškem gradu]].

Naselje in graščina [[Káloz]] sta v last družine Zičijev prešla že leta 1650; 1655 so Zičijevi pridobili [[baron]]ski,  1679 pa [[grof]]ovski naslov. Njihov potomec in lastnik gradu ''Ödön Zichy'' je postal žrtev [[revolucija leta 1848|marčnega prevrata 1848]]. Grad je nasledil grof [[Ferenc Serafin I. Zichy|Ferenc Serafin I.]] iz [[Bratislava|Bratislave]],&lt;ref&gt;Ferenc Serafin Zichy (*Bratislava, 20. september 1774 †Bratislava, 15. avgust 1861) je bil nadporočnik&lt;/ref&gt; nato pa njegov sin [[Ferenc Serafin II. Zichy|Ferenc Serafin II.]]&lt;ref&gt;Ferenc Serafin II. Zichy (*Bratislava, 24. januar 1811 †Káloz, 17. julij 1900) je bil vrhovni glavar, vrhovni župan in veleposlanik v Turčiji ter nosilec velikega križa vitezov reda Svetega Štefana (tárnokmester, főispán és törökországi nagykövet a Szent István rend nagykeresztes vitéze)&lt;/ref&gt;, ki je prvi stalno živel v gradu in tam tudi umrl. Njegov sin in dedič je bil končno Astin oče, grof [[Avgust Zichy|Avgust]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kastelyok.com/adatlap.php?details=262 |title= Zichy–Széchényi-kastély (Káloz)|publisher=Kastelyok.com|date= |accessdate=19. november 2021}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino gospodarjenje ===
Do leta 1942 je bila Marija lastnica [[Pocsaj]]a v okraju [[Hajdú]]ju. Leta 1942 je podarila svoje posestvo (2200 hektarjev) svojemu nečaku (enemu od sinov sestre [[Anastazija Zichy|Aste]]), takrat 21-letnemu Ágostu Széchényiju, ki je vodil vzorčno kmetijo na svojem posestvu v Počaju. 

Zičijeva Micka je živela tudi na Dunaju in sicer od leta 1945 do 60-ih let prejšnjega stoletja; k sebi je povabila tudi svojo sestro-vdovo za Jurijem Széchényijem Asto, kakor tudi njenih pet sinov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.geni.com/people/Maria-Zichy/6000000002802731971|title= Grófnő Maria Zichy |publisher=Geni|date= |accessdate=19. november 2021}}&lt;/ref&gt;

=== Med Prvo svetovno vojno ===
Sestre Zičijeve so skupaj prostovoljno pomagale med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] ranjenim vojakom na [[Dunaj]]u; medtem ko se je sestra Božidara okužila z jetiko in umrla 1915, sta Asta in Marija vojno preživeli. O njihovem skupnem delu in požrtvovalnosti za ranjence piše med drugim tudi lendavski časopis ''Alsolendvai Híradó'':
Na [[Bela nedelja|Belo nedeljo]], 11. aprila 1915, je poročal ta dolnjelendavski časopis v madžarščini naslednje: 
{|
|-
! A belatinci gróf Zichy-család gyásza.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://epa.oszk.hu/03400/03435/00828/pdf/EPA03435_also-lendvai_hirado_1915_15.pdf|title=A belatinci gróf Zichy-család gyásza.|newspaper=Alsolendvai híradó|date=11. april 1915|page=3|language=hu}}&lt;/ref&gt;
! Žalovanje beltinske grofovske družine Zičijeve. 
|-
| &lt;blockquote&gt; Az alsólendvai járásnak mélységes gyásza van. A járás egyik jótékony, legendás tiszteletben élő főúri hölgye elköltözött az élők sorából. A belatinci dominius gróf Zichy Ágost v. b. t. t., föudvarnagyot érte a mindnyájunkat mélyen megrendítő csapás, hogy ''egyik leánya — a három közül a középső - hunyt''. Zichy Theodora grófnő halála mély megilletődést váltott ki belőlünk, mert ismertük azt a rajongó szeretetet, mellyel az özvegy édesapa csüngött gyermekein s tanúi voltunk az elhunyt komtesz szivbeli jóságának, aki valósággal jótékony angyala volt a környék szegényeinek és a belatinci jótékony intézményeknek. ''A 29 éves, egyszerű, rokonszenves külsejű grófnő — mint két másik nővére is kora fiatalságától kezdve a jótékonyság szolgálatában állott Belatinc vidékén, és nem volt akit ne segített volna s aki most áldva ne gondolna emlékére.''&lt;br&gt;
Betegségét is a jótékonyság szolgálata közben kapta. ''Egy bécsi katonakórházban teljesített nővéreivel együtt önkéntes ápolónői szolgálatot, eközben a múlt év decembereben meghűlt es megbetegedett.'' Édesapja a wienerwaldi szanatóriumban helyezte el, de hiába volt a gondos ápolás és az orvosi tudomány minden törekvése, a grófnő három és fel hónapi kínos szenvedés után f. hó 3-án befejezte jótékony életét.&lt;br&gt;A haláleset porig lesújtotta a gyermekeiért élő apát, aki felé most igaz, mélységes részvéttel fordul nemcsak Belatinc, de az egesz járás közönsége. Zichy Theodora grófnő holttestét f. hó 6-án hazaszállították Belatincra s a templomban ravatalozták fel. A díszes ravatalt, a koporsót és a ravatal környékét rengeteg koszorú és virág borította. A környék népe két napon át sűrű tömegekben zarándokolt a virágoskertté változott templomba, hogy a ravatalnál egy-egy imával adózzék az elhunyt emlékének.&lt;br&gt;A temetés f. hó 8-án, csütörtökön délután 3 órakor ment végbe óriási részvét mellett, nagy pompával.&lt;br&gt;A gyászszertartást gróf Mikes János szombathelyi megyéspüspök végezte nagy papi segédlettel, inig a gyászkart a helybeli és a környékbeli tanítók szolgáltatták. A koporsó beszentelése után a gyászmenet — mintegy 150 fehér ruhás leánykával az élén — a koporsóval megkerülte a templomot, majd pedig visszament a templomba.&lt;br&gt;A koporsó körül a Belatincon időző 7. ulánus-ezred képezett diszőrséget. A templomba visszatérve, a koporsót megható ceremónia és a résztvevők zokogása közben leeresztették a templom alatt levő családi sírboltba, hol boldog emlékű Zichy Ágosttié is örök álmát alussza. A belatinci gróf Zichy-család mély gyászában igaz szívvel osztozik e járás népe, a mely őszinte kegyelettel gondol mindenkor a nagy halottra. 
&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt; 
Dolnjelendavski okraj je prizadejala huda žalost. Izmed živih se je ločila dobrodelna, pregovorno in živo spoštovana plemenita gospa. Beltinskega gospodarja - velespoštovanega dvornega dostojanstvenika - je prizadel udarec, ki je globoko razžalostil tudi vse nas. ''Umrla je ena od njegovih deklet – srednja med tremi.'' Smrt grofice Božidare Zičijeve je v nas vzbudila občutek globoke ganjenosti, saj smo poznali strastno ljubezen, s katero je bil ovdoveli oče navezan na svoje otroke. Bili smo priče srčne dobrote pokojne grofične, ki je bila pravzaprav dobrohoten angel revežem celega področja in dobrodelnih ustanov. ''Ta devetnidvajsetletna plemkinja, preproste in sočutne zunanjosti - kot tudi obe njeni sestri – je že od mladih let velikodušno služila blagru drugih na [[Beltinci|beltinškem]] področju, da ga ni človeka v potrebi, ki bi mu ne hotela pomagati in ki bi je danes ne blagoslavljal s hvaležnim spominom.&lt;br&gt;Bolezen si je nakopala prav med dobrodelnim delovanjem. Prostovoljno se je prijavila, da bo kot bolničarka skupaj s svojima sestrama pomagala v neki [[Dunaj|dunajski]] vojaški bolnišnici.'' Tam se je lanskega decembra prehladila in zbolela. Njen očka jo je poslal v [[Zdravilišče Wienerwald|Wienerwaldsko zdravilišče]], vendar je bila zaman vsa skrbna nega in vse prizadevanje zdravniške vede: grofica je po treh in pol mesecih hudega trpljenja tretjega tega meseca končala svoje dobrodelno življenje.&lt;br&gt;Smrt je brezmejno potrla očeta, ki je ves živel za svoje otroke. Globoko sočutje mu naklanjajo ne le prebivalstvo [[Beltinci|Beltincev]], ampak ljudstvo celotnega okraja. Truplo grofice [[Teodora Zichy|Božidare Zičijeve]] so prepeljali domov v Beltince in v cerkvi izpostavili na odru. Okrašene pare, krsto in okolico je prekrila velikanska množina vencev in rož. Okoliški prebivalci so skozi dva dni v gostih množicah romali v cvetlični vrt spremenjeno cerkev, da bi se pri odru oddolžili spominu rajnke s kako molitvijo.&lt;br&gt;Pogreb je potekal v četrtek dne 8. aprila ob 15. uri z velikim žalovanjem in sijajem.&lt;br&gt;Pogreb je vodil somabateljski rezidencialni škof grof [[János Mikes|Ivan Mikeš]] ob udeležbi velikega števila duhovnikov, pogreb pa so oskrbeli domači in krajevni učitelji. Po blagoslovu krste je žalna procesija – s približno 150 dekleti v belih oblekah na čelu – obšla cerkev s krsto in se nato vrnila nazaj v cerkev.&lt;br&gt;Okoli krste je tvoril častno stražo v Beltincih nastanjeni 7. polk ulanske tisočnije. Ko so se vrnili v cerkev, so jo med ganljivim obredom in jokanjem udeležencev spustili v družinsko grobnico pod cerkvijo, kjer tudi sanja večne sanje blagega spomina žena [[Avgust Zichy|Avgusta Zičija]]. Prebivalstvo tega okrožja je prisrčno sodeležno z globoko žalostjo družine beltinskega grofa Zičija, ter z resničnim sočustvovanjem neprenehoma misli na veliko pokojnico. 
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Smrt in spomin ==
Marija je umrla 28. julija 1977 v Rohuncu na Gradiščanskem, v lepi starosti 94 let; njena mati je umrla že 1892, sestra Božidara pa 1915. Umrla pa je Marija po enih virih na [[Dunaj]]u, po drugih pa v Rohuncu.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;Vsi viri pa se strinjajo, da je njen smrtni dan 28. julij 1977. &lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;

=== Nagrobni napis Mariji Ifigeniji pl. Zičijevi ===
{|
|-
! Maria Iphigenia de comitibus Zichy (latinsko)
! Zichy Mária Ifigénia grófnő (madžarsko)
! Grofica Marija Ifigenija Zičijeva (slovensko)
|-
| &lt;blockquote&gt;Maria Iphigenia de comitibus Zichy&lt;br&gt;de Zich et Vásonkeő&lt;br&gt;29. Julii 1883 – 28. Julii 1977&lt;br&gt;templorum in Tornaci et in Beltinci&lt;br&gt;patrona ultima.&lt;br&gt;
R. I. P. (Requiescat in pace!)
&lt;/blockquote&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zichy Mária Iphigénia&lt;br&gt;a zichi és vásonkeői grófnő&lt;br&gt;1883 július 29 – 1977 július 28&lt;br&gt;bántornyai és belatinci templomok&lt;br&gt;utolsó kegyúrnője&lt;br&gt;

N. B. (Nyugodjon békében!)
&lt;/blockquote&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Grofica Marija Ifigenija pl. Ziči&lt;br&gt;od Ziča in Železnega kamna&lt;br&gt;29. junija 1883 – 28. julija 1977&lt;br&gt;zadnja patrona [[Turnišče|turniške]]&lt;br&gt;in [[Beltinci|beltinske]] cerkve.&lt;br&gt;
N. P. M. (Naj počiva v miru!)
&lt;/blockquote&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Živ spomin na dobrosrčno grofico ===
[[File:Böltinske_razglednice_pripovedujejo_Grofica_Marija1.jpg|thumb|right|180px|&lt;center&gt;[[Marija Zichy|Marija]] - priljubljena pri ljudstvu - je dočakala lepo starost 94-ih let]]&lt;/center&gt;

Starejši ljudje se še danes z naklonjenostjo spominjajo zadnje grajske gospodarice, ki je umrla leta 1977, [[Marija Zichy|Marije pl. Zičijeve]]. Celotna grofovska rodovina [[Zichy|Ziči]] je veljala za delovno, skrbno, dobrodelno in pobožno, ki je skrbela za urejenost kraja do najmanjših podrobnosti, pa tudi za bolne, revne in zapuščene. Po tem se je odlikovala zlasti Marijina sestra [[Teodora Zichy|Teodora (Fodora ali Božidara)]], ki se je nalezla jetike od  ranjencev, ki jim je požrtvovalno stregla, a umrla je 1915 stara komaj 29 let.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/nekaj-ga-je-vedno-vleklo-v-rojstni-kraj-899979|title=Nekaj ga je vedno vleklo v rojstni kraj|publisher=A. Nana Rituper Rodež v Vestniku|date=27. avgust 2021 |accessdate=27. september 2021}}&lt;/ref&gt;

Zadnja plemiška rodbina, ki je imela v lasti Beltinški grad od leta 1881 do konca druge svetovne vojne, je bila rodbina [[Zichy]]. Še danes živijo starejši domačini, ki se zadnje beltinske grofice Marije Zičijeve spominjajo kot dobrosrčne in milostljive ženske; pravijo, da so to njeni najbližji sodelavci radi izkoristili. Sploh je grofica Marija daleč naokoli slovela po svoji dobrodelnosti. Podobno, kot njeni plemeniti predniki, je vseskozi ohranjala prijateljske stike tudi s sorazmerno številno židovsko skupnostjo.&lt;ref&gt;[http://www.inv.si/psja/spomin/beltinci.htm Sinagoga Beltinci] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210920203550/http://www.inv.si/psja/spomin/beltinci.htm |date=2021-09-20 }}. Judje in antisemitizem v Sloveniji.&lt;/ref&gt;

Marija Zichy je obenem tudi zadnja beltinska grofica, ki je pokopana v Beltincih, in sicer v grofovski [[grobnica|grobnici]] pod ''Marijino kapelo'' v [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Cerkvi svetega Ladislava]]. Tam je pokopana tudi cela njena družina: starša Avgust in Hedvika, ter sestri Asta (Anastazija) in Božidara (Fodora, Teodora), medtem ko za četrto - skrivnostno Frido - ki jo nekateri viri omenjajo - ni podatkov in ni njenega [[epitaf]]a poleg drugih petih spominskih plošč.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/zadnja-beltinska-grofica-je-umrla-sele-pred-nekaj-desetletji/128966|title=Zadnja beltinska grofica je umrla šele pred nekaj desetletji|publisher=J. Ž. v Novicah|date=18. februar 2017|accessdate=24. november 2021}}&lt;/ref&gt;

==== Otok ljubezni ====
O dobrosrčni grofici Mariji ali Micki kroži med ljudstvom več zgodb. Ena od njih je povezana tudi z ''[[Otok ljubezni|Otokom ljubezni]]'', na katerem se dandanašnji vrstijo srečanja in zanimive prireditve. Eno od zgodb je zabeležil zaljubljenec v starožitnosti - priljubljeni zdravnik in pisatelj [[Nikolaj Szepessy|Szepessy]] (izg. sepeši). Zgodba pripoveduje o ljubezni med bogato grofico in revnim mlinarjevim sinom, ki zaradi starokopitnih ukoreninjenih predsodkov ni imela srečnega konca.

Grofičin oče Avgust je v [[Ižakovci]]h ob Muri, dal zgraditi ''Fazanerijo'', na bližnjem [[Mura|Murinem]] [[otok]]u pa [[bazen|kopališče]], ki so ga domačini imenovali ''grofovska koupanca''; sestavljala pa ga je lesena senčnica, kuhinja, ležalna lopa ter preoblačilnica. Med [[Prva svetovna vojna|vojno]] in po vojni so ga izropili in poškodovali. Grof je ostal na Dunaju, drugi družinski člani so pomrli, a še vedno lepa grofica Marija se je vrnila in pogostoma jezdila s svojo kobilo Nadino do pristave ''Nemščak'' ali v Ižakovce. 

To leto je bilo že zgodaj zaradi toplega vremena možno kopanje. Takrat se je tukaj kopal postaven mladenič Peter Družin, ki je ob prvem prihodu jezdeca sicer pobegnil; drugič pa je korajžno ostal in se začel prijazno meniti s 36-letno grofico, ki se je v sicer revnega, vendar čednega fanta zaljubila na prvi pogled. Sestajala sta se tukaj na skrivaj skoraj celo poletje, vendar je grofičina spletična Čačovičova Mariška iz spremenjenega gospodaričinega vedenja le posumila. Poslala je v vohunjenje gozdarja Köveša in Czimerja, ki sta iz zasede opazila zaljubljenca. Nato je starokopitna spletična od Micke zahtevala, da naj takoj prekine razmerje, ki da se za njen visok položaj ne spodobi; zagrozila je colo, da jo bo sicer zatožila njeni sestri Asti in drugim sorodnikom. Grofica je zaplet naslednjega dne povedala svojemu prijatelju, češ da je njune ljubezni konec. Fant je novico žalostno sprejel ter takoj odšel v neznano; nekateri so pravili potem, da se je utopil v Muri, drugi pa, da je odšel na tuje, kjer je padel kot vojak. Grofica pa se je zaobljubila, da se nikdar ne bo poročila, čemur je ostala zvesta. Zgodba se je odvijala na tako imenovanem Otoku ljubezni, ki so mu starejši domačini pravili ''Sigeti''. &lt;ref&gt;po madžarski besedi sziget=otok&lt;/ref&gt; 

Grofica je odtlej bila še bolj dobrodelna do ljudi v potrebah, posebno pa razumevajoča do nesrečnih zaljubljencev, ki jih je rada poslušala in jim dajala dobre nasvete; predvsem da naj se ne prenaglijo z nepremišljenimi potezami, pa da znajo malo potrpeti, počakati, odpustiti. Grofica Marija je bila še posebno vesela, če je videla zadovoljne in srečne zaljubljence, ki so končali svojo romantiko v zakonskem pristanu, okronanem s cerkveno poroko v njeni, [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Beltinški cerkvi svetega Ladislava]], katere zadnja patrona je bila ravno ona.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.osbeltinci.si/files/2018/03/TPLG_2018_OS_Beltinci.pdf|title=Neiztrohnjeno srce|publisher=Osnovna šola Beltinci|date=|accessdate=19. september 2021}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

*[[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci]]
*[[Grad Beltinci]]
*[[Družina]] [[Zichy]] 
*[[Seznam gradov v Sloveniji]]
*[[Seznam plemiških družin na Slovenskem]]
*[[Seznam plemiških družin na Madžarskem]]

=== Slikovna zbirka ===
&lt;center&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Zichy-Avgust-Hedvika-Asta-Teodora-Maria.jpg|Fotke cele Zičijeve družine
File:Zichy_Avgust_Beltinci.jpg|Avgust pl. Ziči
File:Zichy Hedi 1892c.jpg|Hedvika pl. Wimpffen (1861-1892)
File:Asta_Teodora_Maria_1907a.jpg|Sestre in prijateljice: Asta-Božidara-Marija
File:Church-Ladislav_Beltinci-35.jpg|[[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci]]
File:Beltinci_procelje1.jpg|Pročelje beltinške cerkve
File:Beltinci_grba_Zichy2.jpg|Zičijev in Wimpfenov grb na cerkvenem pročelju
File:Coatofarms_Zichy-61.jpg |Grofovska grba v Marijini kapeli
File:IWindow_Hedvika-Zichy_Beltinci.jpg |Barvno spominsko okno Hedvike Zičijeve
File:Ave-Maria_chapel-Beltinci.jpg |Marijina kapela
File:Zichy_Beltinci_truge2.jpg|Ohranjene truge družine Zičijeve
File:Holy_Mary_and-plaques-Zichy.jpg |Sveta Marija in spominske plošče Zičijevih
File:Augustus_comes_Zichy-plaque.jpg |Spominska plošča očeta Avgusta
File:Hedwig_Zichy_plaque.jpg |Spominska plošča matere Hedvike
Slika:Maria Iphigenia Zichy plaque-71.jpg|Spominska plošča hčerke Marije.
&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
;{{ikona sl}}
*[https://sobotainfo.com/novica/lokalno/zadnja-beltinska-grofica-je-umrla-sele-pred-nekaj-desetletji/128966 Zadnja beltinska grofica je umrla šele pred nekaj desetletji sobotainfo 18. februar 2017]
*[https://www.worldcat.org/title/beltinska-grofica-maria-iphigenia-franziska-zichy-29-junij-1883-28-julij-1977/oclc/440932900 Worldcat: Beltinska grofica: Maria Iphigenia Franziska Zichy. Avtorji: Nikolaj Szepessy; Marija Glavač, roj. Kouter.; Milan Kreslin. Članek v: Pén, št. 134 (27. apr. 2006), str. 9]
*[http://www.osbeltinci.si/files/2018/03/TPLG_2018_OS_Beltinci.pdf Osnovna šola Beltinci: ''Neiztrohnjeno srce'']
;{{ikona en}}
*[https://ancestors.familysearch.org/en/L7TJ-5J7/m%C3%A1ria-ifig%C3%A9nia-anaszt%C3%A1zia-franciska-zichy-ferraris-1883-1977 Ancestors: Maria Ifigenia Franciska Ferraris]
;{{ikona hu}}
*[https://www.geni.com/people/Maria-Zichy/6000000002802731971 grófnő Maria Zichy's Geni Profile]

{{DEFAULTSORT:Zichy Family}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1883]]
[[Kategorija:Umrli leta 1977]]
[[Kategorija:Družina Zichy]]
[[Kategorija:Madžarski plemiči]]
[[Kategorija:Slovenski plemiči]]
[[Kategorija:Pokopani v cerkvi svetega Ladislava v Beltincih]]
[[Kategorija:Osebnosti iz Občine Beltinci]]</text>
      <sha1>ejqz3v3r8bgep1me7mwz4i03u4azdig</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Luka Cimprič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>509170</id>
    <revision>
      <id>6751684</id>
      <parentid>6240403</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:34:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751684</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11064" sha1="pw14vlh79pcloo45rtk5gn5g5ubmome" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}'''Luka Cimprič''', [[Gledališki igralec|slovenski gledališki]], [[Televizijski igralec|televizijski]], [[filmski igralec]], voditelj, * [[26. december]] [[1984]], [[Ljubljana]].

== Življenje ==
Igralec Luka Cimprič se je rodil 26. decembra [[1984]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Še kot srednješolec je na začetku tisočletja naredil prve korake na odrskih deskah, in sicer na odru [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskega gledališča Ljubljana]]. Tam je ustvaril vrsto vlog. Leta 2004 je bil sprejet na študij Dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT) v letniku [[Mile Korun|Mileta Koruna]] in [[Matjaž Zupančič|Matjaža Zupančiča]], ki so ga poleg Cimpriča sestavljali [[Viktorija Bencik Emeršič]], [[Ana Dolinar Horvat]], Ana Hribar, [[Nina Ivanišin Janežič|Nina Ivanišin]], [[Jurij Drevenšek]], [[Jure Henigman]], Jure Lajovic, Uroš Kaurin, [[Klemen Slakonja]] in [[Domen Valič]]. Študij je zaključil leta 2008 z diplomsko nalogo z naslovom Vijugava je pot do znanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vijugava je pot do znanja : diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2648923|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-12-02|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor|archive-date=2021-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211202104944/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2648923|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

== Delo ==
Svojo profesionalno pot je začel leta 2007, ko je nastopil v uprizoritvi Jajce v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]], leto pozneje je delal v [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskem ljudskem gledališču]] v [[Celje|Celju.]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SLG Celje - Luka Cimprič|url=https://slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-igralcev/luka-cimpric.html|website=slg-ce.si|accessdate=2021-12-02}}&lt;/ref&gt; V sezoni 2009/2010 se je zaposlil v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kamor je prišel na povabilo takratnega umetniškega vodje Primoža Beblerja. Vmes je kot gost sodeloval tudi z drugimi gledališči ([[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]], Gledališče Koper, [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], Gledališče Glej). Od leta 2018 je član igralskega ansambla koprskega gledališča.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Luka Cimprič|url=https://www.gledalisce-koper.si/bend/luka-cimpric/|website=Gledališče Koper|accessdate=2021-12-02|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Vodil je oddajo Vsevedneži, radijski kviz za srednješolce, ki je bila predvajana na radijskem programu RAI Furlanija - Julijska krajina.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vsevedneži|url=http://www.sedezfjk.rai.it/dl/portali/site/programmi/PublishingBlock-0f9a6db0-d736-4bd5-b4cd-197fb27faabd.html?prog=ContentItem-cf4c4dcd-ca34-470e-9183-0f3deba74c8c|website=www.sedezfjk.rai.it|accessdate=2021-12-02}}&lt;/ref&gt;

Nastopil je v več celovečernih filmih in televizijskih serijah. Med drugim je bil vodnik Grega v drugem najbolj gledanem slovenskem filmu [[Gremo mi po svoje]] in [[Gremo mi po svoje 2]], odigral je vlogo Vasilyja v slovenski grozljivki Prekletstvo Valburge. Igral je v več kot desetih televizijskih serijah na nacionalni in komercialni televiziji (Ja, chef!, Srečno samski, Nova dvajseta, Moji, tvoji, najini). Od leta 2004 do leta 2018 je bil vratar Urban v oddaji [[Studio City]] na nacionalni televiziji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Veronika &amp; Urban|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/studio-city/174305379|website=RTV 365|accessdate=2021-12-02|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}&lt;/ref&gt; 

Filmi in uprizoritve, v katerih je igral, so prejele številne nagrade doma in v tujini. 

== Vloge v predstavah (izbor) ==
Luka Cimprič je odigral več kot 60 gledaliških vlog v različnih gledališčih. V nadaljevanju je izbor nekaterih predstav.

'''Gledališče Koper'''

* 2021: Laponska, vloga: Robi, režija: Nenni Delmestre
* 2021: Birokrati, vloga: Bubi, režija: Jaka Ivanc
* 2020: Začetek, vloga: Danny; režija: Renata Vidič
* 2019: [[Obuti maček]], vloga: Matic, mlad in simpatičen (takisto na videu), režija: Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče, Gledališče Koper
* 2019: Tutošumato, vloga: Petruchio, režija: Vito Taufer, SNG Nova Gorica, Gledališče Koper
* 2017: Kekec, vloge: Prisank, Volk, Rožle, Bedanec režija: Renata Vidič
* 2007: Jajce, vloga: Joja, režija: Luka Martin Škof&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Luka Cimprič|url=https://sigledal.org/geslo/Luka_Cimpri%C4%8D|website=Geslo|accessdate=2021-12-02|language=sl|archive-date=2021-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211202104946/https://sigledal.org/geslo/Luka_Cimpri%C4%8D|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

'''SSG Trst'''

* 2017: Barufe, vloga: Šime, režija: Vito Taufer, SNG Nova Gorica, Slovensko stalno gledališče Trst, Gledališče Koper
* 2017: Kdo je sešil cesarju nova oblačila, režija: Tadej Pišek
* 2015: Lepa Vida, vloga: Dolinar, mlad posestnik, režija: Miha Nemec, SNG Nova Gorica, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]
* 2015: Lipko in Košorok, režija: Miha Golob
* 2014: Čarobna gora, vloga: Doktor Krokowski, režija: [[Mateja Koležnik]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]
* 2014: Moderne nô drame, režija: Mateja Koležnik
* 2014: Striček Vanja, vloga: Kuhar, režija: [[Ivica Buljan]]
* 2014: Dvorišče, Koli, vloga: Drugi, režija: [[Marko Sosič]]
* 2011: Iv@n Cankar - Poln profil, režija: Miha Golob
* 2010: Uh, ljubezen, vloga: Njuhin, režija: Paolo Magelli
* 2010: Oblomov, vloga: Andrej Wieser, režija: Egon Savin

'''Ostala gledališča'''

* 2018: Predstave, ki gre narobe, vloga: Thomas Colleymoore, režija: [[Jure Ivanušič]], TMK&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predstava, ki gre narobe|url=http://www.spasteater.si/predstave/predstava-ki-gre-narobe|website=Špas teater|accessdate=2021-12-02|archive-date=2021-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211202132813/https://www.spasteater.si/predstave/predstava-ki-gre-narobe|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* 2015: Glej, ebola, ideja in razvoj predstave Luka Cimprič, Gledališče Glej&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glej, Predstave|url=http://arhiv.glej.si/dogodki/predstave/122/1336/ebola|website=arhiv.glej.si|accessdate=2021-12-02|archive-date=2022-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410122815/http://arhiv.glej.si/dogodki/predstave/122/1336/ebola|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

* 2012: Rokovnjači vloga: Dr. Burger, režija: Miha Nemec, Prešernovo gledališče Kranj
* 2011: Life®ranti, režija: Miha Nemec, SNG Nova Gorica, Gledališče GLEJ
* 2009: Diplomiranec, vloga: Benjamin; režija: [[Dušan Mlakar]], Slovensko ljudsko gledališče Celje
* 2009: Rdeča kapica, vloga: Marjan, režija: Dejan Spasić, Kud Medvode/KŠD Štumf
* 2006: Kdo Je Bruce?, vloga: Bruce Willis, režija: Nejc Gazvoda, avtorji: Jure Henigman, Jurij Drevenšek, Luka Cimprič
* 2002: V 80 dneh okoli sveta, režija: [[Gregor Čušin]], Šentjakobsko gledališče Ljubljana
* 2002: Kranjski komedijanti, vloga: Dr. Jožef Piller, režija: [[Miha Golob]], [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]

* 2001: Antigona, vloga: Zbor, režija: Branka Bezeljak Glazer, Šentjakobsko gledališče Ljubljana&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt;

== Vloge v celovečernih filmih ==

* 2019: [[Prekletstvo Valburge]], vloga: Vasily, režija: Tomaž Gorkič
* 2018: Cankar, vloga: Alojz Kraiger, režija: Amir Muratović
* 2018: Metod, vloga: Metod, režija: Tomaž Gorkič
* 2015: [[Avtošola (slovenski film)|Avtošola]], vloga: sindikalist Pavle, režija: Janez Burger
* 2013: [[Gremo mi po svoje 2]], vloga: vodnik Grega, režija: [[Miha Hočevar]]
* 2011: [[Izlet (film)|Izlet]], režija: Nejc Gazvoda
* 2010: [[Gremo mi po svoje]], vloga: vodnik Grega, režija: Miha Hočevar
* 2008: [[Prehod (film, 2009)|Prehod]], režija: Boris Palčič

== Vloge v televizijskih serijah ==

* 2021-''danes'': [[Ja, Chef!]], vloga Tomi, režija: [[Marko Naberšnik]] in Igor Gajič
* 2020: [[Srečno samski]], vloga Srečko, režija: Boris Bezič 
* 2020: Lajf je tekma 2, vloga Miran, režija: Miha Likar
* 2019: Lajf je tekma, vloga Miran, režija: Dominik Mencej
* 2018: Predsednik, vloga: Svarun Fabijan, režija: [[Luka Marčetič|Luka Marcetić]]
* 2015: Nova dvajseta, vloga: Pufi, režija: Florjan Skubic/Jaka Šuligoj/Boris Bezić
* 2013: Nova dvajseta, vloga: Pufi, režija: Vojko Anzeljc
* 2010: [[Moji, tvoji, najini]], režija: Siena Krušič
* 2008: Anica in grozovitež, režija: Franc Arko
* 2008: [[Brat bratu]], režija: [[Branko Đurić|Branko Djurić]]
* 2007: Za zadnjim vogalom, režija: Marko Naberšnik 
* 2004 do 2018: [[Studio City]], vloga: vratar Urban

== Nagrade ==

* 2018: Zlata pika za najboljšo predstavo na 29. Pikinem festivalu 2018
* 2018: Uprizoritev Barufe - velika nagrada Večernjega lista za najboljšo predstavo v celoti&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Barufe|url=https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/predstave/2017060609453768/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2021-12-02|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o|archive-date=2021-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211202104948/https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/predstave/2017060609453768/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* 2018: Festival 42. Dnevi satire Fadila Hadžića, Zagreb, Hrvaška
* 2018: Uprizoritev Barufe - nagrada za najboljšo predstavo, 5. festival Novi tvrđava Teatar, Novi Sad, Srbija
* 2018: Uprizoritev Barufe - tantadruj za gledališki dosežek 2017/2018
* 2015: Mednarodno nagrado uchimura za najboljšo uprizoritev dramskega dela, predstava Moderne no drame Yukia Mishime, režija: Mateja Koležnik, SSG Trst
* 2015: Šeligova nagrada za najboljšo predstavo festivala po izboru strokovne žirije, 46. Teden slovenske drame, Kranj (Hlapci)
* 2013: Šeligova nagrada za najboljšo predstavo festivala po izboru strokovne žirije, 43. Teden slovenske drame, Kranj (Rokovnjači)
* 2011: Borštnikova nagrada žirije za predstavo Liferanti na 46. Borštnikovem srečanju.
* 2011: Stopov igralec leta 2011
* Special Jury Prize for Ensemble Cast in Nashville film festival

== Zunanje povezave ==

* [[imdbname:3873969|Luka Cimprič na IMDB]] 
* [http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=8971&amp;l=0 Luka Cimprič na e-kumba AGRFT] 
* [https://bsf.si/en/name/luka-cimpric/ Luka Cimprič na BSF] 
* [https://sigledal.org/geslo/Luka_Cimpri%C4%8D Luka Cimprič na portalu Sigledal.org] 
* [https://www.gledalisce-koper.si/bend/luka-cimpric/ Luka Cimprič na spletni strani Gledališča Koper]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Cimprič, Luka}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>pw14vlh79pcloo45rtk5gn5g5ubmome</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marinka Ribič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>518559</id>
    <revision>
      <id>6751711</id>
      <parentid>5693724</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T01:33:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751711</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10866" sha1="5cxkvybqigm0jzp35twe5xy89ku54kb" xml:space="preserve">{{KOI}}
{{refimprove}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Marinka Ribič,''' [[Baletnica|baletna solistka SNG Opera in balet ljubljana, profesorica baleta na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana]], * [[20. januar|8. maj]] [[1926|1970]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Obrazi slovenskega baleta|last=Neubauer|first=Henrik|publisher=Slovensko komorno glasbeno gledališče Ljubljana|year=2008|isbn=978-961-91588-2-1|location=Ljubljana|page=128}}&lt;/ref&gt;

Od leta 1986 do 2006 je bila članica baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. Leta 1991 je napredovala v skupino baletnih solo zboristov, leta 1995 pa je postala baletna solistka. Ta naziv je ohranjala vse do leta 2006, ko je zaključila svojo baletno kariero.

Od leta 1999 do 2003 je poučevala balet na Srednji vzgojiteljski šoli v programu sodobnega plesa umetniške gimnazije.

Od leta 2001 do 2005 je v SNG Opera in balet ljubljana bila tudi asistentka različnim koreografom.

Med letoma 2003 in 2005 je kot honorarna sodelavka poučevala klasični balet na SGBŠ Ljubljana.

Od leta 2006 je kot profesorica baleta redno zaposlena na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Od istega leta je tudi zunanji ocenjevalec baletne mature.

Med leti 2011 in 2014 je sodelovala pri pripravi in prenovi učnih načrtov za umetniško gimnazijo – plesna smer, modul A – balet.

Od leta 2012 je članica Državne predmetne komisije za splošno maturo, predmet glasba, modul A - balet. 

Leta 2018 je postala vodja aktiva Srednje baletne šole.

== Življenjepis ==
Marinka Ribič je s šestnajstimi leti, po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani, opravila avdicijo in bila leta 1986 sprejeta v baletni zbor [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]].

Po petih letih je napredovala v skupino baletnih solo zboristov, štiri leta kasneje pa si je priplesala naziv baletne solistke, katerega je ohranjala enajst let. Bila je opažena s strani koreografov, mentorjev in pedagogov, ki so prihajali iz tujine in v njej prepoznavali neverjetno moč, eksplozivnost in občutek za vrtenje. Tako si je z velikim trudom prislužila dvajsetletno kariero v ljubljanski operi, kjer je odplesala veliko solističnih vlog.

Sodelovala je tudi v predstavah mariborskega baleta in v plesnih projektih Televizije Slovenija. Z baletnim ansamblom je gostovala v Minsku, Zagrebu, Antwerpnu, Hamburgu in Lizboni. Kot plesalka se je zelo dobro gibala v sodobnih plesnih tehnikah, zato je sodelovala z različnimi slovenskimi koreografi: [[Matjaž Farič|Matjažem Faričem]], [[Mateja Bučar|Matejo Bučar]], [[Branko Potočan|Brankom Potočanom]], Tanjo Skok in Uršulo Teržan. Z njihovimi deli je gostovala na Dunaju, Budimpešti, Skopju, Bologni in Sarajevu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Plesna Zveza Slovenije|url=https://www.plesna-zveza.si/mtp/objave/novice/predavatelji-na-reprezentannih-vajah-medvode-2020|website=www.plesna-zveza.si|accessdate=2022-05-09}}&lt;/ref&gt; 

Od leta 2006 je redno zaposlena na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Do danes je na maturitetni nastop pripeljala že devet generacij. Svoje dijake je zelo uspešno pripravljala tako na slovenska kot tudi mednarodna baletna tekmovanja. Na tekmovanjih mladih slovenskih baletnih plesalcev BALTEK so dijaki pod njenim mentorstvom osvojili šest zlatih, štiri srebrne in šest bronastih medalj, ter eno zlato in eno srebrno medaljo na mednarodnih baletnih tekmovanjih v Zagrebu.

Nekateri njeni varovanci so šolanje nadaljevali v tujini: Codarts Rotterdam – University of the Arts, Munich International Ballet School in Iwanson International School of Contemporary Dance. Nekatere pa je pot takoj zanesla v gledališča: SNG Opera in balet Ljubljana, Hrvatsko narodno kazalište Ivana pl. Zajca na Reki, Balletto di Verona, ter v plesne skupine: Batsheva Dance Company, Fresco Dance Company in Kibbutz Contemporary Dance Company II v Tel Avivu, Izrael.

== Solistične vloge v SNG Opera in balet Ljubljana&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Repertoar - Iskanje po osebah|url=https://repertoar.sigledal.org/iskanje-po-osebah|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2022-05-09|archive-date=2022-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20220523180519/https://repertoar.sigledal.org/iskanje-po-osebah|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ==

* Boginja, Spremljevalka, Pesmi ljubezni in smrti
* Lady Capulet, Romeo in Julija
* Alba, Dom Bernarde Albe
* Solo dekleta, IX. simfonija iz novega sveta
* Španka, Lepa Vida
* Guido Von Piquet, Molitveni stroj Noordung
* Solo valček, dve snežinki, Španski ples, [[Hrestač]]
* Kitrina Prijateljica, [[Don Kihot (balet)|Don Kihot]]
* Kmečki pas de deux, Myrthina spremljevalka, Giselle
* Helena, [[Sen kresne noči]]
* Betsy Tverska, [[Ana Karenina]]
* Mama, George Gershwin
* Jacinta, Ljubljanski akvareli
* Gigi, Coppélia na Montmartru
* Mati, George Gershwin
* Dekle, Musiques funebres
* Vila življenjske moči, Diamant, [[Trnuljčica]]
* Kaščajeva žena, Ognjena ptica
* Pocestnica, Ukročena trmoglavka
* Mati, Nori malar
* Vražica, Trobenta in vrag
* Lisina prijateljica, Navihanka
* Veliki labodi, Neveste, Solo valček, Solo madžarski ples, [[Labodje jezero]]
* Solo dekle, Ta ljubezen
* Planet, Pokrajina misli
* Mačeha, [[Pepelka]]

== Kritike baletnih predstav&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji II|last=Neubauer|first=Henrik|publisher=Društvo baletnih umetnikov Slovenije|year=1999|isbn=961-6181-15-7}}&lt;/ref&gt; ==
* ''Zelo dobri sta bili tudi obe solistki v plesu snežink (S. Nešković in M. Ribič) in valčku (R. Križaj in M. Ribič).'' Delo, Andreja Tauber, 6. 12. 1993 (Hrestač)
* ''Nastopajoči koreografijo odlično izvajajo. Liričnost ljubezni ponazarjata A. Hriberšek in A. Stevens, izjemno energijo M. Ribič, V. Vidmar pa zapovednika drugim in vzpodbujevalca zla in nasilja.'' Delo, Andreja Tauber, 26. 4. 1994 (Perpetuum)
* ''M. Ribič in I. Visočinenko plešeta Kitrini prijateljici nenavadno skladno.'' Delo, Andreja Tauber, 2. 11. 1994 (Don Kihot)
* ''Iz skupine drugih plesalk izstopa po preciznosti izvedbe M. Ribič.'' Delo, Andreja Tauber, 1. 3. 1995 (Pirovi plesi)
* ''V kmečkem pas de deuxu M. Ribič in S. Capraroiu pokažeta v solističnih variacijah veliko znanja, v skupnem plesu pa se izkaže, da 23-letni Capraroiu (še) ni popolnoma zanesljiv partner. V vile začarana dekleta v drugem dejanju plešejo skladno in zelo dobro. Suvereno jim poveljuje S. Nešković, s svojimi nastopi pa sta navdušili tudi M. Ribič in M. Kalar.'' Delo, Andreja Tauber, 15. 7. 1995 (Giselle)
* ''Marinka Ribič je imela prvič ustrezno vlogo. Zanesljiva in tehnično solidna plesalka je bila lahkotna in izredno ljubka v vlogi Helene.'' Večer, Breda Pretnar, 1996 (Sen kresne noči)
* ''Odlične v obvladovanju plesa so tudi prve tri solistke: S. Nešković je čutno zahtevna, do ljubimcev pretkana in vilinski svet suvereno obvladujoča Titanija. N. Vrhovec (Hermija) in M. Ribič (Helena) sta zaljubljenki v Lisandra in Demetrija. Upodabljata prisrčnost, neubogljivost, trmoglavost, prepirljivost, nagajivost, radovednost, spravljivost in predanost izvoljencema.'' Delo, Andreja Tauber, 9. 3. 1996 (Sen kresne noči)
* ''Vsa navzkrižna zaljubljanja in odljubljanja so lepo odplesali, v sočasnih, a razločno karikiranih, zares lepih duetih D. Bogdanić, N. Vrhovec, V. Isaičev in M. Ribič.'' S, Neja Kos, 11. 3. 1996 (Sen kresne noči)
* ''Še najbolj posrečeni in razgibani odstavki pripadajo četverici ljubimcev: N. Vrhovec, M. Ribič in V. Isaičev, ki so jim seveda kos, S. Semenjuk pa je očitno v slabi formi.'' Razgledi, Jure Dobovišek, 3. 4. 1996 (Sen kresne noči)
* ''Izpostavim naj le nekatere: G. Radasanu – Lolo, njena kreacija lahkoživke je bila, kot bi stopila iz Lautrecovega platna; T. Horvata kot natakarja, ki je bil zame odkritje večera, M. Ribič, tako kot se spodobi za lahkoživke, malce vulgarno Gigi, šarmantnega Parižana D. Grabnarja.'' Večer, Breda Pretnar, 18. 11. 1997 (Coppélia na Montmartru)
* ''V plesu izrazitih kontrakcij torza in čutnih rok se predstavijo štiri ženske, skrivnostne in sprenevedajoče se lutkice v stilnih in lepih kostumih, ki jih v plesu tudi domiselno vključijo v minimalistične gibalne strukture. Kontrakcije so nekoliko ovirali sicer modni, a trdi korzeti; kljub temu je zlasti Marinka Ribič tovrstno tehniko še posebno dobro izoblikovala. Pri Ribičevi se notranje čutenje pokaže v osebno obarvani gibalni izraznosti, tako v drobnih premikih dlani in v pogledih kot tudi v zahtevni tehniki nog.'' Daliborka Podboj, 6. 4. 2002 (Ta ljubezen)
* ''Marinka Ribič svojo mojstrsko baletno figuraliko ves čas odlično zaključuje z ostrimi impresivnimi gestami (rok in glave), ki njenemu pogledu jasno začrtujejo smer, svojo zmuzljivost v ključnih trenutkih močno opira v tla, kar podeljuje karakterju Mačehe avtoritarnost in neomajnost.'' Delo, Rok Vevar, 13. 3. 2004 (Pepelka)

== Asistentka koreografa&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Plesna Zveza Slovenije|url=https://www.plesna-zveza.si/mtp/objave/novice/predavatelji-na-reprezentannih-vajah-medvode-2020|website=www.plesna-zveza.si|accessdate=2022-05-09}}&lt;/ref&gt; ==
Zadnja leta delovanja v SNG Opera in balet Ljubljana je poleg rednega aganžmaja plesalke opravljala tudi funkcijo asistentke koreografa različnih predstav: 

* Nori malar, koreograf Vlasto Dedović
* Ta ljubezen, koreograf Gagik Ismailian
* Coppélia na Montmartu, koreograf Youri Vámos
* Hrestač - Božična zgodba, koreograf Youri Vámos

== Koreografije&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Plesna Zveza Slovenije|url=https://www.plesna-zveza.si/mtp/objave/novice/predavatelji-na-reprezentannih-vajah-medvode-2020|website=www.plesna-zveza.si|accessdate=2022-05-09}}&lt;/ref&gt; ==
V času aktivnega plesanja, je preizkušala tudi svoj koreografski talent. Za Društvo baletnih umetnikov Slovenije je med leti 2002 in 2004 za Baletne večere mladih koreografov na glasbo slovenskih avtorjev pripravila tri kratke koreografije: Na preizkušnji, Tanka linija, Do tja, nazaj in spet naprej ...

Za Srednjo baletno šolo je sestavila nekaj krajših del: Pod dvoriščnim oknom (2004), koreografijo za državno proslavo ob Dnevu državnosti (2007), Kdo se boji svetlobe (2014, skupaj s Tanjo Pavlič) in koreografijo za koncert ob 100. obletnici ustanovitve KGBL (2019).

Za letne produkcije baletne in srednje baletne šole je v Cankarjevem domu pripravila divertissemente iz baletov Trnuljčica (2010), Paquita (2013, 2019) in Gusar (2016).

== Nagrade ==
3. 2. 2022 je prejela Škerjančevo diplomo za izredne dosežke na področju baleta, ki jo [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana]] vsako leto podeljuje svojim dijakom in profesorjem.

== Viri ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Ribič, Marinka}}
[[Kategorija:Slovenski baletniki]]
[[Kategorija:Slovenski koreografi]]</text>
      <sha1>5cxkvybqigm0jzp35twe5xy89ku54kb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marko Bratuš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>521679</id>
    <revision>
      <id>6751715</id>
      <parentid>6746727</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T02:00:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751715</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12799" sha1="dtw7zoyagxo77qee7sy34acf7sqe7sl" xml:space="preserve">{{Infobox Actor|image=Bratuš Marko.jpg|education=Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|occupation=dramaturg, umetniški vodja, scenarist, režiser, pevec, avtor glasbe|organization=Slovensko mladinsko gledališče, ETC (European Theatre Convention)}}

'''Marko Bratuš''', [[Slovenci|slovenski]] [[dramaturg]], umetniški vodja, [[režiser]], [[scenarist]], [[pevec]], avtor glasbe, spletni ustvarjalec, producent * [[22. februar|9. oktober 1979]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].

== Življenje in delo ==
Po maturi na [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je vpisal na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 2005 z diplomsko nalogo z naslovom Radijska igra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radijska igra: diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1836379|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 se je vpisal na magistrski študij iz režije.  

Bil je med ustanovitelji spletnega medija Vest,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marko Bratuš: »Fraza »pošten politik« že sama sebi nasprotuje«|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/marko-bratus-fraza-posten-politik-ze-sama-sebi-nasprotuje|website=veza.sigledal.org|accessdate=2022-07-26|language=sl|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818100714/https://veza.sigledal.org/prispevki/marko-bratus-fraza-posten-politik-ze-sama-sebi-nasprotuje|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; kjer je režiral in vodil studijske oddaje za splet. Sodeloval je z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]: na Radiu Slovenija je režiral oddaje kulturnega programa za prvi in tretji program, na Televiziji Slovenija pa je kot scenarist sodeloval pri dokumentarnih filmih in oddajah v otroškem in mladinskem programu. Režiral je v slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih gledališčih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl|archive-date=2022-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20220519051504/https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Od leta 2013 do 2016 je bil umetniški vodja Gledališča Glej. Od leta 2016 do julija 2025 je bil umetniški vodja [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], kjer je ustvarjal tudi kot dramaturg, prevajalec in asistent režije ter izvršni producent. Uprizoritve pod njegovim umetniškim vodstvom so prejele nagrade doma in v tujini (''Realisti'', ''jerebika'', ''štrudelj, ples pa še ka''j, 52 Hertzov, ''Človeški glas'', ''Barufe, 1973'' ...).  

Bil je državni in regionalni selektor na Linhartovih srečanjih. Je član Upravnega odbora mednarodne gledališke mreže ETC (European Theatre Convention).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marko Bratuš nov član upravnega odbora ETC|url=https://www.sng-ng.si/novice/2020012311421320/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2022-07-26|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o|archive-date=2022-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220726134325/https://www.sng-ng.si/novice/2020012311421320/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Od 1. 7. 2025 je umetniški vodja [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]] v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Z julijem na mesto umetniškega vodja SMG-ja stopa Marko Bratuš|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/z-julijem-na-mesto-umetniskega-vodja-smg-ja-stopa-marko-bratus/748268|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-13|language=sl|first=A.|last=J}}&lt;/ref&gt;  

== Izbor del - gledališče, film, televizija, radio ==

=== Dramaturgija ===

* 2026: '''Tokrat drugače'''; r. [[Tijana Zinajić]], SMG (Mlado Mladinsko 3. 0.) 
* 2026: '''Burkaški misterij;''' r. [[Tijana Zinajić|Tijana Zinajić,]] SMG (dramaturg in avtor adaptacije)
* 2024: '''Mnogo hrupa za nič'''; r. Ivana Djilas; SNG Nova Gorica
* 2023: '''Najboljša evropska predstava'''; r. Haris Pašović; SNG Nova Goricam Teatr im. J. Kochanowskiego w Opolu, Poljska; Fondazione Teatro Due, Parma, Italija; Teatru Malta, Malta; Teatri Kombêtar i Kosovês, Priština, Kosovo; v sodelovanju z European Theatre Convention
* 2022: '''Vse zastonj! Vse zastonj!'''; r. [[Ajda Valcl]], Prešernovo gledališče Kranj
* 2021: '''Čriček in temačni občutek'''; r. [[Ivana Djilas]]; SNG Nova Gorica
* 2021: '''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj'';''''' r. Jure Novak; SNG Nova Gorica, SMG
* 2018: '''Človeški glas''', r. [[Ajda Valcl]], SNG Nova Gorica
* 2015: '''Tako pač je''', r. Sebastjan Starič, Marko Bratuš, Gledališče GLEJ
* 2005: '''Kronika zločina''', r. Jaša Jenull, Vida Cerkvenik Bren, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče]]
* 2004: '''R.U.R.''', r. Jaša Jenull, Šentjakobsko gledališče
* 2004: '''Zabava za rojstni dan''', r. Vida Cerkvenik Bren, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
* 2003: '''Izboljševalec sveta''', r. [[Dušan Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]

=== Režija ===

* 2021: '''Snežinka,''' r. Jure Novak, Drama SNG Maribor, asistent režiserja
* 2019: '''Božična pesem''', r. Ivana Djilas, SNG Nova Gorica, asistent režiserke 
* 2016: '''Kamor še ni stopila človeška noga''', Gledališče GLEJ
* 2013: '''Janezov pasijon''', Gledališče GLEJ
* 2012: '''Kvartet''''','' Šentjakobsko gledališče
* 2011: '''Misterio buffo,''' Gledališče GLEJ

=== Televizija in film ===

* 2024: '''To je rop''', celovečerni film (produkcija Temporama) – r. Gregor Andolšek – soscenarist
* 2024: '''Čao Bela,''' celovečerni igrani film (Sever&amp;Sever, RTV Slovenija)  – r. Jani Sever - scenaristični svetovalec 
* 2020, 2019, 2017: '''Koyaa''', animirana serija (več epizod - produkcija ZVVIKS, RTVSLO) – r. Kolja Saksida – soscenarist
* 2019: '''Tunel''', kratki film (produkcija SFC, Strup produkcija, Comrad film, RTVSLO) – r. Gregor Andolšek – soscenarist 
* 2012: '''Hoja po vodi''' (dokumentarni film o Alenu Kobilici) – scenarij, režija in montaža
* 2010: '''Najboljše počitnice''' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Jernej Kastelec – scenarij
* 2012: '''Bankovec''' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Polona Sepe – scenarij
* 2012/2013: '''Firbcologi''', otroška oddaja (Otroški in mladinski program RTV SLO), razvoj koncepta, scenariji
* 2012: '''E-bits''', kratki dokumentarni filmi na temo ekologije v koprodukciji z EBU – 3 scenariji
* 2011/2012: '''Studio Kriškraš''', otroška oddaja (Otroški in mladinski program RTV SLO) – scenarij
* 2010: '''Elena,''' celovečerni dokumentarno-igrani film (Produkcija Vest, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije) – scenarij in režija 
* 2011: '''Mala''' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Svetlana Dramlić – scenarij
* 2009: '''Črni bratje''' (mladinski film po motivih Franceta Bevka, RTV SLO), r. [[Tugo Štiglic]] – scenarij
* 2009: '''Dečko s srečko''' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij
* 2009: '''Babilon.tv''' (oddaja verskega programa RTV Slovenije) – strokovni sodelavec, član delovne skupine za razvoj koncepta 
* 2008: '''Deklica, ki je rešila nebesa''' (otroški film v sodelovanju z RTV SLO in EBU), r. Urša Menart – scenarij
* 2008, 2007, 2006: '''Oddaje na spletnem portalu www.vest.si''' (Vesti na Vesti, Švic mikrofona, Kinotožje, Godler šov, Osma sila, Takle mamo, Moja dežela, Soočenja) – režija, dramaturgija, produkcija, vodenje 

=== Radio ===

* 2007: [[Svetlana Makarovič]], '''Smradek''' – radijska igra, r. Ana Krauthaker – priredba in dramaturgija
* 2007: '''Franček Rudolf,''' radijska igra – režija
* 2006: režija literarnih oddaj na Radiu Slovenija (Literarni nokturno, Literarni portret, Izbrana proza, Humoreska tega tedna, Literarni večer …)
* 2004: '''Profesorja P.O. Naprudnika Metamorfoze''', r. Jaša Jenull – soavtor, igra, dramaturgija, asistenca produkcije
* 2004: '''Vstajenje''', r. Ajda Valcl – avtor&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marko Bratuš|url=https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|website=Geslo|accessdate=2022-07-26|language=sl|archive-date=2022-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20220519051504/https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Glasba ==

{{Glavni članek|Smaal Tokk}}

Marko Bratuš ustvarja kot primorski raper Smaal Tokk. Leta 2011 je izdal svojo prvo skladbo ''Smaal Tokka za precednika''. Leta 2015 je izdal svojo prvo ploščo, naslovljeno ''Unotisto (mdr. Dejlejmo watrwake, Egon, En knc wade, Jzn!, Naši an vaši ...)''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Unotisto, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/unotisto|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2017 je sledila plošča ''Sindrom druge plošče (Muck, srčki, risanke an sladoled, En in edini,  Praznična ...)''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celinka :: Album :: Sindrom druge plošče|url=http://www.celinka.si/index.php?id=11&amp;aid=144|website=www.celinka.si|accessdate=2022-07-26}}&lt;/ref&gt; Smaal Tokk je kot gost sodeloval na Emi 2019 s skladbo Komadd za EMO. Njegov zadnji album je ''Kriza srednjih let'' (2021).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kriza srednjih let, by Smaal Tokk|url=https://smaaltokk.bandcamp.com/album/kriza-srednjih-let|website=Smaal Tokk|accessdate=2022-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; S skladbo ''Dihej'' se je uvrstil v finale Festivala slovenskega šansona.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Festival slovenskega šansona: znanih prvih pet finalistov|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/festival-slovenskega-sansona-znanih-prvih-pet-finalistov/667104|website=rtvslo.si|accessdate=2023-05-28|language=sl|first=Služba za komuniciranje RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; Spremlja ga band v sestavi: Klemen Kotar (bas kitara), Enos Kugler (bobni), Tomaž Pačnik (klaviature), Peter Jan (kitara). 

== Nagrade ==

* 2012: Posebna nagrada žirije festivala Art amphora, Bolgarija za film Mala 
* 2005: Akademska Prešernova nagrada za dosežke na radijskem področju; Matiček za izvirno interpretacijo klasičnega besedila za predstavo Juntez; Čufarjevi dnevi, nagrada za najboljšo predstavo za predstavo »R.U.R.« in nagrada za glavno moško vlogo (Harry Domin – Bojan Vister)
* 2004: Grossmanova nagrada za scenarij za kratki film »Angora, angora« (z Jašo Jenullom); SNIFF, Srebrna luska za scenarij za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem); Prix Italia – Nočna tarifa, uvrstitev med tri finalist; Bologna, Special mention za kratki film »Elektro Orson« (z Miho Mlakerjem)

== Intervjuji ==

* [https://365.rtvslo.si/podkast/marmelada/175190630 Marko Bratuš, Smaal Tokk: Marmelada], Val 202, 2026
* [https://www.delo.si/kultura/razno/marko-bratus-slovensko-mladinsko-gledalisce-umetniski-vodja-odstop Marko Bratuš: Politika se boji, da bi kdo povedal, da je cesar gol], Delo, 2025
* [https://primorske.svet24.si/kultura/intervju-marko-bratus-vsa-drama-mora-ostati-na-odr Marko Bratuš: Vsa drama mora ostati na odru,] Primorske novice, 2025 
* [http://primorskival.si/novica.php?oid=23455 Marko Bratuš: dramaturg, (samooklicani) kulturni multipraktik, primorski gengsta raper], Primorski val, 2025 
* [https://sng-ng.si/novice/2022042110292454/ Marko Bratuš], Goriška, 2022
* [https://www.delo.si/kultura/razno/pogledati-dlje-od-svojega-praga/ Pogledati dlje od svojega praga,] [[Delo (časopis)|Delo]], 2021
* [https://outsider.si/marko-bratus-korona-in-gledalisce/ Marko Bratuš: Korona in gledališče], Outsider, 2020
* [https://apparatus.si/marko-bratus/ Marko Bratuš]: Apparatus, 2019
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/neobvezno-v-nedeljo/34364649/174385845 Marko Bratuš], Neobvezno v nedeljo, 2016
* [https://old.delo.si/kultura/oder/marko-bratus-kar-ni-polomljeno-se-ne-popravlja.html Marko Bratuš: Kar ni polomljeno, se ne popravlja]!, Delo, 2013

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in zunanje povezave ==
* [https://sigledal.org/geslo/Marko_Bratu%C5%A1 Marko Bratuš.] Sigledal
* [https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2018060612353760/ SNG Nova Gorica]
* [https://www.imdb.com/name/nm2539035/ IMDB]
* [http://www.smaaltokk.si/ SmaalTokk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220516215417/http://www.smaaltokk.si/ |date=2022-05-16}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Bratuš, Marko}}
[[Kategorija:Slovenski dramaturgi]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeniki]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski scenaristi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>dtw7zoyagxo77qee7sy34acf7sqe7sl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hiter kot strel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>524442</id>
    <revision>
      <id>6751822</id>
      <parentid>6414245</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:53:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751822</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21198" sha1="b8prlzm6xf1b1vogipvte7ap6fse7e0" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| image          = Bullet Train (poster).jpeg
| caption        = Promocijski plakat
| alt            =
| director       = [[David Leitch]]
| producer       = {{Plainlist|
* Kelly McCormick
* David Leitch
* [[Antoine Fuqua]]
}}
| screenplay     = Zak Olkewicz
| based_on       = {{Based on|''[[Maria Beetle]]''|[[Kotaro Isaka]]}}
| starring       = {{Plainlist|&lt;!-- PER BILLING BLOCK FROM WEBSITE https://www.bullettrainmovie.com/ --&gt;
* [[Brad Pitt]]
* [[Joey King]]
* [[Aaron Taylor-Johnson]]
* [[Brian Tyree Henry]]
* [[Andrew Koji]]
* [[Hiroyuki Sanada]]
* [[Michael Shannon]]
* [[Bad Bunny|Benito A. Martínez Ocasio]]
* [[Sandra Bullock]]
}}
| music          = [[Dominic Lewis]]
| cinematography = [[Jonathan Sela]]
| editing        = Elisabet Ronaldsdottir
| studio         = {{Plainlist|
* [[Columbia Pictures]]
* [[87North Productions]]
}}
| distributor    = [[Sony Pictures Releasing]]
| released       = {{Film date|2022|7|18|premiera|2022|8|5|ZDA}}
| runtime        = 126 minut&lt;!--Theatrical runtime: 126:20--&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbfc.co.uk/release/bullet-train-q29sbgvjdglvbjpwwc0xmdayotqz|title=''Bullet Train'' (15)|website=[[British Board of Film Classification|BBFC]]|access-date=2022-07-29 |archive-date=2022-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220729055603/https://www.bbfc.co.uk/release/bullet-train-q29sbgvjdglvbjpwwc0xmdayotqz|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| country        = Združene države Amerike
| language       = angleščina
| budget         = 85,9–90 milijonov USD&lt;ref name=&quot;numbers&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;VarietyProj&quot;/&gt;
| gross          = 235,1 milijona USD &lt;small&gt;(do 2. oktobra 2022)&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;BOM&quot;&gt;{{navedi splet |title=Bullet Train (2022) |access-date=2022-10-02 |url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt12593682/ |work=[[Box Office Mojo]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;numbers&quot;&gt;{{navedi splet |title=Bullet Train (2022) |url=https://www.the-numbers.com/movie/Bullet-Train-(2022) |work=The Numbers |access-date=2022-10-02 |archive-date=2022-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220804215036/https://www.the-numbers.com/movie/Bullet-Train-(2022)#tab=summary |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
}}

'''''Hiter kot strel''''' (v izvirniku {{jezik-en|Bullet Train}}) je ameriški [[komični film|komični]] [[akcijski triler]] režiserja [[David Leitch|Davida Leitcha]], ki je izšel leta 2022 v distribuciji [[Sony Pictures Releasing]]. 

Zgodba temelji na romanu ''Maria Beetle'' (マリアビートル, v angleškem prevodu ''Bullet Train'') japonskega pisatelja [[Kōtarō Isaka|Kotara Isake]]. Govori o plačanem morilcu, ki se na [[Šinkansen|japonskem hitrem vlaku]] bori z drugimi plačanci. V glavni vlogi je zaigral [[Brad Pitt]], poleg njega pa so v ansambelski zasedbi še [[Joey King]], [[Aaron Taylor-Johnson]], [[Brian Tyree Henry]], [[Andrew Koji]], [[Hirojuki Sanada]], [[Michael Shannon]], [[Bad Bunny]] in [[Sandra Bullock]].

Do začetka oktobra 2022 je film s predvajanjem v kinodvoranah po vsem svetu prinesel približno 235 milijonov USD prihodkov ob 90-milijonskem proračunu,&lt;ref name=&quot;BOM&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;numbers&quot;/&gt; odziv kritikov pa je bil neenoten.

== Vsebina ==
Juiči Kimura iz [[Tokio|Tokia]] se želi maščevati človeku, ki je potisnil njegovega sina s strehe, in dobi namig, naj se zvečer vkrca na [[Šinkansen|hitri vlak]] proti [[Kjoto|Kjotu]]. Medtem nekdanji plačani morilec »Ladybug« ([[polonice|pikapolonica]]), ki je pravkar zaključil s psihoterapijo, dobi nalogo vzeti kovček z istega vlaka, saj je sprva zadolženi, Carver, zbolel za [[Gastroenteritis|trebušno gripo]]. Ladybug je nejevoljen, saj ga na nalogah zadnje čase spremlja stalna smola, zaradi katere ljudje po nesreči umirajo. Na vlaku je tudi mladenka s kodnim imenom »Prince«, ki je napadla Juičijevega sina, ter brata plačanca »Lemon« (limona) in »Tangerine« (mandarina), ki morata spremljati kovček in sina šefa [[jakuze|jakuz]], znanega kot »White Death« (bela smrt).

Ladybug ukrade kovček in skoraj pride z vlaka, ko ga napade nov plačanec, »Wolf« (volk), ki ga krivi za zastrupitev vseh svatov in njegove nove žene na poroki. V spopadu Wolf vrže nož, ki se odbije od kovčka in ga ubije. Pretreseni Ladybug spravi kovček na varno. Medtem Prince onesposobi Juičija in mu pove, da je ona potisnila s strehe njegovega sina kot del zapletenega načrta ubiti White Deatha. Pove mu tudi, da je njen pajdaš ob njegovemu sinu v bolnišnici in da ga bo ubil, če se njej kaj zgodi. Medtem ko Lemon in Tangerine iščeta kovček, je sin White Deatha ubit na enak način kot svatje na Wolfovi poroki.

Ladybug ponudi Lemonu kovček v zameno za nemoteno izkrcanje z vlaka. Vendar pa ta misli, da je Ladybug ubil sina White Deatha, zato se spopadeta. V pretepu je Lemon onesposobljen. Prince in Juiči najdeta kovček in ga opremita z eksplozivno pastjo, hkrati pa tudi eno pištolo. Ladybug naleti še na Tangerinea in ga brcne z vlaka, toda temu se posreči priti nazaj. Sumničavi Lemon ustreli in rani Juičija, nato pa se zgrudi, saj je pil vodo, v katero je Ladybug prej stresel uspavalni prašek. Prince ustreli Lemona in ga z Juičijem naloži v stranišče. Ladybug medtem odkrije še eno plačanko – »Hornet« (sršen), ki je zastrupila sina White Deatha in svate na Wolfovi poroki s strupom [[afriški drevolaz|afriškega drevolaza]]. Med spopadom se oba zbodeta z injekcijo s strupom, preživi pa le Ladybug, ki si je vbrizgal ves [[Protisredstvo|protistrup]].

Tangerine naleti na Prince in spozna, da je ona ustrelila Lemona. V spopadu je ustreljen in ubit on. Ker se zna Prince zelo prepričljivo delati nedolžno, ji Ladybug verjame in ji obljubi, da jo bo varoval. Na naslednji postaji se na vlak vkrca Juičijev oče »Elder« (starešina). Ta spozna, da Prince laže in ji pove, da je poskrbel za varnost svojega vnuka. Ona zbeži, Elder pa razloži Ladybugu, da se želi maščevati White Deathu, ki je ubil njegovo ženo in prevzel njegov klan jakuz. Odkrijeta, da sta Juiči in Lemon še živa, nakar se četverica skupaj pripravi na soočenje z White Deathom. Ko pridejo do Kjota, Ladybug izroči kovček pajdašem White Deatha. Prince, za katero se izkaže, da je odtujena hčer White Deatha, le-tega poskusi pripraviti do tega, da bi jo ustrelil z Juičijevo predelano pištolo, a ji ne uspe.

White Death razloži, da so vsi plačanci na vlaku na nek način krivi za smrt njegove žene (razen Ladybuga, ki le nadomešča Carverja) in da jih je vse najel v upanju, da se bodo pobili med seboj. Njegovi pajdaši takrat odprejo kovček, ki eksplodira in vrže Ladybuga in White Deatha nazaj v vlak. Lemon takrat požene vlak naprej, a v spopadu izgubi nadzor in vlak iztiri ter trešči v predmestje Kjota. Po spletu naključij vsi vpleteni preživijo. White Death, prej ranjen v spopadu z Elderjem, poskuša ustreliti Ladybuga, a ga ubije predelana pištola. Nato se pojavi Prince z brzostrelko, ki se razglasi za novo vodjo jakuz, nakar jo zbije tovornjak z mandarinami. Kasneje se izkaže, da ga je vozil Lemon in se na ta način maščeval za Tangerinovo smrt. Kmalu po tistem pride Ladybuga pobrat agentka Maria in skupaj oditeta.

Po zaključni špici pokaže še prizor, kako je Lemon prišel do tovornjaka po tistem, ko je preživel padec z vlaka.

== Glavne vloge ==
{{Cast listing|
* [[Brad Pitt]] kot Ladybug, izkušeni ameriški plačanec, ki trpi za anksioznostjo zaradi stalne smole, ki ga spremlja
* [[Joey King]] kot Prince, hči White Deatha, ki s podobo nedolžne šolarke skrivoma manipulira ostale plačance
* [[Aaron Taylor-Johnson]] kot Tangerine, izkušeni britanski plačanec in Lemonov brat dvojček
* [[Brian Tyree Henry]] kot Lemon, Tangerinov brat dvojček, obseden s serijo ''[[Lokomotivček Tomaž in prijatelji|Lokomotivček Tomaž]]''
* [[Andrew Koji]] kot Juiči Kimura / Oče, japonski plačanec in Elderjev sin
* [[Hirojuki Sanada]] kot Elder, japonski član klana [[jakuza|jakuz]], svetovalec nekdanjega vodje
* [[Michael Shannon]] kot White Death, rusko-japonski vodja klana jakuz
* [[Bad Bunny|Benito A. Martínez Ocasio]] kot Wolf, mehiški plačanec in nekdanji vodja mamilarskega kartela
* [[Sandra Bullock]] kot Maria, Ladybugova agentka
* [[Zazie Beetz]] kot Hornet, nemška plačanka, specialistka za strupe
* [[Logan Lerman]] kot sin White Deatha, ugrabljen pred dogodki v filmu
* [[Masi Oka]] kot sprevodnik
}}

V obstranskih vlogah so se pojavili še režiser David Leitch, [[Ryan Reynolds]] in [[Channing Tatum]].&lt;ref name=&quot;Cooper&quot;&gt;{{navedi splet |date=2022-08-05 |first=Brenna |last=Cooper |title=Bullet Train viewers react to movie's major surprise cameos |url=https://www.digitalspy.com/movies/a40820694/bullet-train-cameos-ryan-reynolds-channing-tatum/ |website=Digital Spy }}&lt;/ref&gt;

== Produkcija ==
Idejo za film je sprva razvijal koproducent [[Antoine Fuqua]] s svojim podjetjem Fuqua Films.&lt;ref name=&quot;Deadline1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://deadline.com/2020/06/bullet-train-david-leitch-antoine-fuqua-sony-pictures-maria-beetle-isaka-kotaro-1202968856/|title='Hobbs &amp; Shaw' Helmer David Leitch Boards Sony's 'Bullet Train'|first=Mike Jr.|last=Fleming|website=Deadline Hollywood|date=2020-06-24 |access-date=2020-11-14 |archive-date=2020-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20201114130902/https://deadline.com/2020/06/bullet-train-david-leitch-antoine-fuqua-sony-pictures-maria-beetle-isaka-kotaro-1202968856/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Sprva je bil v načrtu resen akcijski triler v slogu ''[[Umri pokončno]]'', med razvojem pa je iz njega nastala lahkotna akcijska komedija.&lt;ref name=&quot;original tone&quot;&gt;{{navedi splet|last=|first=|url=https://hero-magazine.com/article/207109/aaron-taylor-johnson-hero-27|title=&quot;You can change every bit of you&quot; Aaron Taylor-Johnson is pushing extremes|date=2022-03-07 |access-date=2022-03-13 |work=Hero |archive-date=2022-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220307172304/https://hero-magazine.com/article/207109/aaron-taylor-johnson-hero-27|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Fleming |first1=Mike Jr. |title=Sony Chairman Tom Rothman Paddles Upstream To Keep Focus On Traditional Cinema — Deadline Disruptors |url=https://deadline.com/2022/05/sony-tom-rothman-spider-man-ghostbusters-1235024137/ |access-date=2022-06-02 |work=Deadline Hollywood |date=2022-05-20 |archive-date=2022-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220515182115/https://deadline.com/2022/05/sony-tom-rothman-spider-man-ghostbusters-1235024137/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Junija 2020 je bilo oznanjeno, da je [[Sony Pictures]] najel Davida Leitcha za režiranje filmske priredbe romana Kotara Isake po scenariju Zaka Olkewicza,&lt;ref name=&quot;Deadline1&quot;/&gt; naslednji mesec pa je Brad Pitt dobil glavno vlogo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://deadline.com/2020/07/brad-pitt-bullet-train-david-leitch-sony-pictures-japanese-action-film-maria-beetle-kotaro-isaka-1202978440/|title=Brad Pitt Commits To Board 'Bullet Train'; David Leitch To Helm Sony Pictures Action Film|first=Mike Jr.|last=Fleming|website=Deadline Hollywood|date=2020-07-06 |access-date=2020-11-14 |archive-date=2020-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200706214757/https://deadline.com/2020/07/brad-pitt-bullet-train-david-leitch-sony-pictures-japanese-action-film-maria-beetle-kotaro-isaka-1202978440/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Revija ''[[Variety (revija)|Variety]]'' je poročala, da je prejel honorar 20 milijonov USD.&lt;ref&gt;{{cite magazine|date=2021-08-18 |last1=Donnelly |first1=Matt |title=From Daniel Craig to Dwayne Johnson, Inside the Biggest Movie Stars' Salaries |url=https://variety.com/2021/film/news/biggest-movie-star-salaries-daniel-craig-dwayne-johnson-1235043305/ |magazine=Variety |access-date=2022-08-05 |archive-date=2021-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210818172418/https://variety.com/2021/film/news/biggest-movie-star-salaries-daniel-craig-dwayne-johnson-1235043305/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Do konca leta 2020 je bila popolnjena večina preostanka glavne zasedbe;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://deadline.com/2020/12/bad-bunny-brad-pitt-sonys-action-pic-bullet-train-1234657999/|title=Bad Bunny Joins Brad Pitt In Sony Action Pic 'Bullet Train'|date=2020-12-16 |first=Justin|last=Kroll|website=[[Deadline Hollywood]]|access-date=2022-10-02 |archive-date=2021-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108051827/https://deadline.com/2020/12/bad-bunny-brad-pitt-sonys-action-pic-bullet-train-1234657999/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; zadnja se je februarja 2021 pridružila Sandra Bullock kot zamenjava za [[Lady Gaga]], ki se je odpovedala vlogi zaradi zasedenosti s snemanjem filma ''[[Hiša Gucci]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Kroll |first1=Justin |title=Sandra Bullock Joins Brad Pitt In Sony's Action Movie 'Bullet Train' |url=https://deadline.com/2021/02/sandra-bullock-brad-pitt-in-sonys-action-movie-bullet-train-1234690720/ |website=Deadline Hollywood |access-date=2021-02-09 |date=2021-02-09 |archive-date=2021-02-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210210040520/https://deadline.com/2021/02/sandra-bullock-brad-pitt-in-sonys-action-movie-bullet-train-1234690720/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ew.com/movies/bullet-train-lady-gaga-role-didnt-work-out/ |title=Bullet Train director explains why Lady Gaga role didn't work out |date=2022-05-13 |publisher=[[Entertainment Weekly]] |author=Nick Romano |access-date=2022-09-28}}&lt;/ref&gt; 

Produkcija se je pričela v [[Los Angeles]]u oktobra 2020, med [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo covida-19]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.btlnews.com/commentary/end-of-week-production-notes/end-week-production-notes-103030/|title=End of Week Production Notes 10/30/20: Marvel's Shang-Chi Wraps, Patrick Wilson Directs and More|date=October 30, 2020 |first=Edward|last=Douglas |website=Below the Line|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031225645/http://www.btlnews.com/commentary/end-of-week-production-notes/end-week-production-notes-103030/|archive-date=2020-10-31 |url-status=live|access-date=2020-11-06}}&lt;/ref&gt; Samo snemanje je potekalo med 16. novembrom 2020&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://productionlist.com/production/bullet-train/|title=Bullet Train|website=Production List |publisher=Film &amp; Television Industry Alliance|date=2020-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201118202025/https://productionlist.com/production/bullet-train/|archive-date=2020-11-18 |url-status=live|access-date=2020-11-28}}&lt;/ref&gt; in marcem 2021.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Couch|first=Aaron|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/nobody-producers-david-leitch-and-kelly-mccormick-on-bob-odenkirks-action-chops-and-making-a-brad-pitt-movie-during-covid|title='Nobody' Producers David Leitch and Kelly McCormick on Bob Odenkirk's Action Chops and Making a Brad Pitt Movie During COVID|date=2021-04-01 |access-date=2021-04-18 |work=The Hollywood Reporter |archive-date=2021-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210418095749/https://www.hollywoodreporter.com/news/nobody-producers-david-leitch-and-kelly-mccormick-on-bob-odenkirks-action-chops-and-making-a-brad-pitt-movie-during-covid|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Ekipa je zgradila tri vagone, pred okni katerih so bili obešeni zasloni, ki so predvajali posnetke japonske krajine, da so se igralci lažje vživeli.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.architecturaldigest.com/story/bullet-train-japanese-high-speed-shinkansen-filmed-in-la|title=Bullet Train May Take Place Aboard a Japanese High-Speed Shinkansen, But It Was Filmed in L.A. |date=2022-08-04 |first=Rachel|last=Wallace|website=Architectural Digest|url-status=live|access-date=2022-08-07 |archive-date=2022-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220808064913/https://www.architecturaldigest.com/story/bullet-train-japanese-high-speed-shinkansen-filmed-in-la}}&lt;/ref&gt; Vodja kaskaderjev je izjavil, da je Brad Pitt izvedel skoraj vse akrobatske gibe sam.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Lee|first=Chris|url=https://www.vulture.com/2021/03/brad-pitt-is-doing-his-own-stunts-in-bullet-train.html|title=Brad Pitt Went from Playing a Stuntman to Doing His Own Stunts, Man |work=Vulture |date=2021-03-25 |access-date=2021-03-29 |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210329205128/https://www.vulture.com/2021/03/brad-pitt-is-doing-his-own-stunts-in-bullet-train.html|archive-date=2021-03-29 }}&lt;/ref&gt;

== Odziv ==
V ZDA in Kanadi je ''Hiter kot strel'' izšel hkrati s filmom ''[[Easter Sunday (film)|Easter Sunday]]'', po projekcijah naj bi v otvoritvenem vikendu v 4357 dvoranah prinesel 26 do 30 milijonov USD.&lt;ref name=&quot;VarietyProj&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://variety.com/2022/film/box-office/brad-pitt-bullet-train-box-office-estimates-1235330823/|title=Box Office: Brad Pitt's 'Bullet Train' Targets $30 Million Opening Weekend|first=Rebecca|last=Rubin|work=[[Variety (revija)|Variety]]|date=2022-08-02 |access-date=2022-08-03 |archive-date=2022-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220803031133/https://variety.com/2022/film/box-office/brad-pitt-bullet-train-box-office-estimates-1235330823/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Ob izidu je zares prinesel 30,1 milijona USD in se zavihtel na prvo mesto po prihodkih tega vikenda.&lt;ref name=&quot;opening&quot;&gt;{{navedi splet |first=Anthony |last=D'Alessandro |date=2022-08-07 |title='Bullet Train' Pulls Into Weekend Box Office Station With $30.1M Opening – Sunday Update |url=https://deadline.com/2022/08/box-office-bullet-train-1235085890/ |access-date=2022-08-07 |website=Deadline Hollywood |archive-date=2022-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220807002951/https://deadline.com/2022/08/box-office-bullet-train-1235085890/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Do začetka oktobra je film prinesel približno 100 milijonov prihodkov od prodaje kino vstopnic v ZDA in Kanadi ter 135 milijonov drugje.&lt;ref name=&quot;numbers&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;BOM&quot; /&gt;

Sodeč po agregatorju recenzij ''[[Rotten Tomatoes]]'' mu je 54 % od 315 kritikov dalo pozitivno oceno, s povprečno oceno 5,6 od 10.&lt;ref name=&quot;Rotten Tomatoes&quot;&gt;{{navedi splet |title=Bullet Train (2022) |url=https://www.rottentomatoes.com/m/bullet_train_2022  |work=[[Rotten Tomatoes]] |access-date=2022-10-02 |archive-date=2022-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220816093059/https://www.rottentomatoes.com/m/bullet_train_2022 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Tudi po podobnem spletišču ''[[Metacritic]]'' ima oceno 49 od 100.&lt;ref name=&quot;metacritic&quot;&gt;{{navedi splet |title=Bullet Train Reviews |url=https://www.metacritic.com/movie/bullet-train |work=[[Metacritic]] |access-date=2022-08-05 |archive-date=2022-08-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220802182319/https://www.metacritic.com/movie/bullet-train |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Nekateri kritiki, kot [[Richard Roeper]] pri ''[[Chicago Sun-Times]]'', so pohvalili scenarij, zabavnost in igro,&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2022-08-02 |author1=Richard Roeper |author1-link=Richard Roeper |title=Wildly entertaining 'Bullet Train' handles its plot turns with finesse |url=https://chicago.suntimes.com/movies-and-tv/2022/8/2/23288287/bullet-train-review-brad-pitt-movie-brian-tyree-henry-aaron-taylor-johnson |website=[[Chicago Sun-Times]] |access-date=2022-08-03 |archive-date=2022-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220803192746/https://chicago.suntimes.com/movies-and-tv/2022/8/2/23288287/bullet-train-review-brad-pitt-movie-brian-tyree-henry-aaron-taylor-johnson |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Peter Debruge je ''Hiter kot strel'' v reviji ''[[Variety (magazine)|Variety]]'' primerjal s ''[[Pljuni in jo stisni]]'' in ''[[Ubila bom Billa]]'', le z manj vizije in stila.&lt;ref name=&quot;Debruge&quot;&gt;{{navedi splet |date=2022-08-02 |last=Debruge |first=Peter |title='Bullet Train' Review: Brad Pitt Leads This Gleefully Overloaded, High-Speed Battle Royal |url=https://variety.com/2022/film/reviews/bullet-train-review-brad-pitt-1235331291/ |website=[[Variety (magazine)|Variety]] |access-date=2022-08-03 |archive-date=2022-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220803192745/https://variety.com/2022/film/reviews/bullet-train-review-brad-pitt-1235331291/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Bolj sporno je bilo, da v je filmu zelo malo azijskih igralcev, čeprav so v romanu vsi liki Japonci in se tudi film dogaja na Japonskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Tao |first=Rachel |date=2022-03-23 |title=Controversy builds over possible whitewashing in Brad Pitt's 'Bullet Train' |url=https://asamnews.com/2022/03/23/controversy-builds-over-possible-whitewashing-in-brad-pitts-bullet-train/ |access-date=2022-04-01 |website=AsAmNews |archive-date=2022-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220329045046/https://asamnews.com/2022/03/23/controversy-builds-over-possible-whitewashing-in-brad-pitts-bullet-train/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{official}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]]
[[Kategorija:Ameriški komični filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 2022]]
[[Kategorija:Filmi o jakuzah]]
[[Kategorija:Filmi o morilcih]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na vlak]]
[[Kategorija:Filmi o ruski mafiji]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>b8prlzm6xf1b1vogipvte7ap6fse7e0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Klavir (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>525088</id>
    <revision>
      <id>6751864</id>
      <parentid>6716146</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:00:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Gotski filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751864</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5852" sha1="s612x4xoec4dakoyjfd35w2locekppf" xml:space="preserve">{{Infobox film
| name           = Klavir
| image          = 
| caption        = 
| director       = [[Jane Campion]]
| producer       = [[Jan Chapman]]
| writer         = [[Jane Campion]]
| narrator       = &lt;!-- In-character voiceovers don't belong here ---&gt;
| starring       = {{Plain list |
* [[Holly Hunter]]
* [[Harvey Keitel]]
* [[Sam Neill]]
* [[Anna Paquin]]
* [[Kerry Walker]]
* [[Genevieve Lemon]]}}
| music          = [[Michael Nyman]]
| cinematography = [[Stuart Dryburgh]]
| editing        = [[Veronika Jenet]]
| studio         = [[Jan Chapman|Jan Chapman Productions]]&lt;br /&gt;[[Ciby 2000|CiBy 2000]]
| distributor    = [[BAC Films]] {{small|(France)}}&lt;br /&gt;[[Miramax Films]] {{small|(United States)}}
| released       = {{Film date|df=y|1993|05|15|[[Filmski festival v Cannesu|Cannes]]|1993|05|19|Francija|1993|08|05|Avstralija}} &lt;!--Please do not add the US release date.--&gt;
| runtime        = 117 minut&lt;!--Theatrical runtime:117:37--&gt;
| country        = [[Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;[[Avstralija]]&lt;br /&gt;[[Francija]]
| language       = [[angleščina]]&lt;br /&gt;[[maorščina]]&lt;br /&gt;[[znakovni jezik]]
| budget         = 7 milijonov USD&lt;ref&gt;[http://powergrid.thewrap.com/project/piano Box Office Information for ''The Piano''.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131211233700/http://powergrid.thewrap.com/project/piano |date=11 December 2013 }} ''[[The Wrap]]''. Retrieved 4 April 2013&lt;/ref&gt;
| gross          = US$140&amp;nbsp;million&lt;ref name=&quot;google&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Jane Campion's The Piano|author=Margolis, H.|date=2000|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521597210|url=https://books.google.com/books?id=mFZ6gBsl2ZgC&amp;pg=PA135|page=135|access-date=13 July 2016}}&lt;/ref&gt;
}}
'''''Klavir''''' ({{jezik-en|The Piano}}, {{jezik-fr|La Leçon de piano}}) je [[koprodukcija|koprodukcijski]] [[zgodovinski film|zgodovinsko]]-[[dramski film]] iz leta 1993, ki ga je režirala [[Jane Campion]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Holly Hunter]], [[Harvey Keitel]], [[Sam Neill]] in [[Anna Paquin]] v svoji prvi vidni vlogi. Zgodba prikazuje nemo Škotinjo, ki po [[dogovorjena poroka|dogovorjeni poroki]] z mlado hčerjo odpotuje v odročni del [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] k možu.

Film, posnet v novozelandsko-avstralsko-francoski koprodukciji, je bil uspešen pri kritikih in po zaslužku, saj je po svetu prinesel 140 milijonov USD prihodkov ob proračunu 7 milijonov USD, Hunter in Paquin pa so kritiki pohvalili za igro. Leta 1993 je film prejel [[Zlata palma|zlato palmo]], glavno nagrado [[Filmski festival v Cannesu|Filmskega festivala v Cannesu]], ki jo je Campion osvojila kot prva režiserka v zgodovini festivala.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.avclub.com/article/1993-is-the-first-and-last-time-the-palme-went-to-107695 |title=1993 is the first and last time the Palme went to a woman |last=Dowd |first=AA |date=13 February 2014 |access-date=3 July 2017 |work=[[The A.V. Club]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Margolis |first=Harriet  |chapter=Introduction |date=2000 |title=Jane Campion's The Piano |url=https://archive.org/details/janecampionspian0000unse |publisher=Cambridge University Press |isbn=0521597218 |page=[https://archive.org/details/janecampionspian0000unse/page/1 1] }}&lt;/ref&gt; Nominiran je bil za osem [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]] na [[66. podelitev oskarjev|66. podelitvi]], osvojil pa nagrade za najboljšo glavno igralko (Hunter), najboljšo stransko igralko (Paquin) in najboljši izvirni scenarij (Campion). Paquin je osvojila nagrado pri enajstih letih in je druga najmlajša dobitnica oskarja v tekmovalnih kategorijah.&lt;ref&gt;{{cite magazine|url=http://ew.com/article/2008/12/24/recall-93supact/ |title=Anna Paquin: Did she really deserve an Oscar? |last=Young |first=John |date=24 December 2008 |access-date=3 July 2017 |magazine=[[Entertainment Weekly]]}}&lt;/ref&gt; Film je bil razglašen tudi za film leta po izboru [[Avstralski filmski institut|Avstralskega filmskega instituta]] in je postal finančno najuspešnejši novozelandski film vseh časov.&lt;ref&gt;{{cite magazine|magazine=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=29 August 1994|title=Summer B.O. goes out like a 'Lion'|page=14|last=Groves|first=Don}}&lt;/ref&gt; Zaplet je v določenih elementih podoben romanu ''The Story of a New Zealand River'' [[Jane Mander]] iz leta 1920, Campion pa je za navdih za zgodbo navedla angleška romana ''[[Viharni vrh]]'' in [[Afriška kraljica (roman)|''Afriška kraljica'']]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://linguafranca.mirror.theinfo.org/print/0009/field-piano.html|title=Field Notes: The Purloined Piano?|publisher=Lingua Franca|first=Hillary|last=Frey|date=September 2000}}&lt;/ref&gt;

== Vloge ==
{{div col}}
* [[Holly Hunter]] kot Ada McGrath
* [[Harvey Keitel]] kot George Baines
* [[Sam Neill]] kot Alisdair Stewart
* [[Anna Paquin]] kot Flora McGrath
* [[Kerry Walker]] kot teta Morag
* [[Genevieve Lemon]] kot Nessie
* [[Tungia Baker]] kot Hira
* [[Ian Mune]] kot duhovnik
* Peter Dennett kot glavni mornar
* [[Cliff Curtis]] kot Mana
* George Boyle kot Adin oče
* [[Rose McIver]] kot Angel
* [[Mika Haka]] kot Tahu
{{div col end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Palme d'Or}}
{{Australian Film Institute Award for Best Film}}
{{normativna kontrola}}

{{film-stub}}

[[Kategorija:Avstralski filmi]]
[[Kategorija:Novozelandski filmi]]
[[Kategorija:Francoski filmi]]
[[Kategorija:Romantično dramski filmi]]
[[Kategorija:Zgodovinski dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o invalidnosti]]
[[Kategorija:Feministični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o glasbi in glasbenikih]]
[[Kategorija:Filmi o prešuštvu]]
[[Kategorija:Filmi o Maorih]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Jane Campion]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na plažo]]
[[Kategorija:Neodvisni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o spolni represiji]]
[[Kategorija:Filmi o odnosu matere in hčere]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]</text>
      <sha1>s612x4xoec4dakoyjfd35w2locekppf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MV Helt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>526575</id>
    <revision>
      <id>6751690</id>
      <parentid>6348565</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:04:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751690</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5048" sha1="m07kv9js906l4h9myfo4epckxr4fjya" xml:space="preserve">
{|{{Infopolje Ladja Začetek}}
{{Infopolje Ladja Slika
| image = Helt Starboard Side Port of Miiduranna Viimsi 9 November 2014.JPG
| caption = ''Helt'' leta 2014
}}
{{Infopolje Ladja Kariera
| Hide header = 
| Ship yard number = 
| Ship identification = *8402589 (IMO)
*354831000 (MMSI)
*Klicni znak: 3FSB
| Ship renamed = 
| Ship owner = Prima Shipping Group ({{flag|Finska}})
| Ship operator = Vista Shipping Agency ({{flag|Estonija}})
| Ship registry = {{flag|Panama}}
| Ship route = 
| Ship ordered = 
| Ship builder = Van Ejik Scheepsbouw
| Ship original cost = 
| Ship name = *''Helt'' (2014– )
*''Carisma'' (2007–2014)
*''Beetpulp Trader'' (2003–2007)
*''Hella'' (1992–2003)
*''Hel'' (1985–1992)
| Ship laid down = 
| Ship way number = 
| Ship launched = 
| Ship completed = 1985
| Ship christened = 
| Ship acquired = 
| Ship maiden voyage = 
| Ship in service = 
| Ship out of service = 
| Ship fate = Potopljena zaradi eksplozije
| Ship status = 
| Ship notes = 
}}
{{Infopolje Ladja Značilnosti
| Hide header = 
| Ship draught = 2,2 m
| Ship class = 
| Ship tonnage = {{GT|1473}}
| Ship displacement = 
| Ship length = 79 m
| Ship beam = 11 m
| Ship height = 
| Header caption = 
| Ship crew = 6
| Ship depth = 
| Ship deck clearance = 
| Ship ice class = 
| Ship power = 
| Ship propulsion = 
| Ship speed = 
| Ship capacity = 
| Ship notes = 
}}
|}'''MV ''Helt''''' je bila [[Tovorna ladja|splošna tovorna ladja]] v [[Estonija|estonski lasti]], ki je plula pod [[Panama|panamsko]] zastavo in je med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] potonila v [[Črno morje|Črnem morju]] ob obali [[Odesa|Odese]].

== Značilnosti ==
''Helt'' je bil 79 m dolga splošna tovorna ladja s širino 11 m. Bruto tonaža je znašala 1473 ton, [[Nosilnost ladje|nosilnost]] pa 2086 ton. Plovilo je imelo motor [[Deutz AG|Deutz]] z močjo {{Cvt|599|kW|lk=on}}.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=''Helt'', General cargo vessel, IMO 8402589|url=https://www.balticshipping.com/vessel/imo/8402589|accessdate=25 May 2022|website=Baltic Shipping}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=HELT General Cargo Ship, IMO 8402589|url=https://www.vesselfinder.com/vessels/HELT-IMO-8402589-MMSI-354831000|accessdate=25 May 2022|website=Vessel Finder|archive-date=2022-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526022746/https://www.vesselfinder.com/vessels/HELT-IMO-8402589-MMSI-354831000|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Ladjo je leta 1986 pod imenom '''''Hel''''' zgradil Van Ejik Scheepsbouw v Sliedrechtu na [[Nizozemska|Nizozemskem]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; za podjetje U.Loding &amp; Co.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Leta 1992 je bila preimenovana v '''''Hella''''' in ponovno leta 2003 v '''''Beetpulp Trader'''''. Leta 2013 je njeno matično [[pristanišče]] postalo Porvoo na Finskem in se je preimenovala v '''''Carisma'''.'' Svoje trenutno ime ''Helt'' je prejela leta 2014, ko sta se njeno pristanišče in zastava spremenila v Panamo.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

2. marca 2022 je ladja prazna plula skozi Črno morje.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|date=3 March 2022|title=Ukraine: Estonian cargo ship sinks after blast in Black Sea|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60606515|accessdate=25 May 2022}}&lt;/ref&gt; Po navedbah ukrajinske vojske je [[Ruska vojna mornarica|ruska mornarica]] ladjo preusmerila na nevarno območje Črnega morja ob obali Odese, da bi jo lahko uporabili za prikrivanje premikov ruskih ladij v pripravah na [[Amfibijskodesantno bojevanje|amfibijski napad]] na Odeso.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Starr|first=Michael|date=6 March 2022|title=Russian navy using civilian ships as human shields, Ukraine claims|work=The Jerusalem Post|url=https://www.jpost.com/international/article-699109|accessdate=25 May 2022}}&lt;/ref&gt; 3. marca je ladjo med zasidranjem zadela eksplozija.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Natančne okoliščine eksplozije niso znane, čeprav so poročali, da jo je verjetno povzročila [[morska mina]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=3 March 2022|title=Estonian-owned cargo ship sinks off Odesa after Russian action|work=ERR News|url=https://news.err.ee/1608519392/estonian-owned-cargo-ship-sinks-off-odesa-after-russian-action|accessdate=25 May 2022}}&lt;/ref&gt; Kmalu po eksploziji se je ladja začela potapljati in njena šestčlanska [[posadka]] je ladjo zapustila. Dva sta bila na rešilnem čolnu, status ostalih štirih pa je bil neznan. Ukrajinska reševalna služba je po nekaj urah uspešno rešila vseh šest članov posadke in jih nato odpeljala v bolnišnico v Čornomorsku. Posadko so sestavljali štirje [[Ukrajinci]], [[Rusi|Rus]] in [[Belorusi|Belorus]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Saul|first=Jonathan|last2=Paul|first2=Ruma|date=3 March 2022|title=Two cargo ships hit by blasts around Ukraine, one seafarer killed|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/bangladesh-cargo-ship-hit-by-missile-crew-member-killed-bangladesh-official-2022-03-03/|accessdate=25 May 2022}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Kontejnerske ladje]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2022]]</text>
      <sha1>m07kv9js906l4h9myfo4epckxr4fjya</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ježek Sonic (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>527950</id>
    <revision>
      <id>6751994</id>
      <parentid>6670026</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:18:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751994</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9496" sha1="gnpmr2029rhbz36usy1ejuueg8fku8x" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Ježek Sonic
| image          = Poster sonic.jpg
| caption        = 
| film name      = Sonic the Hedgehog
| director       = Jeff Fowler
| distributor    = Paramount Pictures
| country        = ZDA, Japonska&lt;ref&gt;https://www2.bfi.org.uk/films-tv-people/5e3b4be64ac3f&lt;/ref&gt;
| language       = angleščina
}}

'''Ježek Sonic''' ({{Jezik-en|Sonic the Hedgehog}}) je [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Japonska|japonski]] akcijski film iz leta [[2020]]. Temelji na [[Ježek Sonic (franšiza)|istoimenski seriji videoiger]] japonskega podjetja [[Sega]]. Po uspehu filma je leta 2022 izšel [[Ježek Sonic 2 (2022)|drugi del]], leta 2024 pa še [[Ježek Sonic 3 (film)|tretji]].

== Zgodba ==
[[Ježek Sonic (lik)|Sonic]] ([[Ben Schwartz]]) je nezemeljski jež modre barve z močjo visoke hitrosti. Ker se te moči želijo polastiti sovražna plemena, mora zapustiti svoj planet. Na [[Zemlja|Zemlji]] se neopazno ustali v majhnem mestu Green Hills v [[Montana|Montani]]. Tam spozna policista Toma Wachowskija ([[James Marsden]]), čeprav le-ta za Sonica ne ve. Po tem, ko Sonic nenamerno povzroči hud izpad elektrike na ameriški severozahodni obali, se prične lov nanj. [[Pentagon (stavba)|Pentagon]] nalogo za odkritje vzroka izpada dodeli [[Doktor Robotnik|dr. Robotniku]] ([[Jim Carrey]]), geniju, znanemu po pomembnih tehnoloških dosežkih. Sonic se zateče v Wachowskijevo garažo in s posebnimi obroči poskuša zapustiti Zemljo. Ko Sonicu odhod že skoraj uspe v prostor vstopi Tom in Sonica v nogo ustreli z uspavalnim nabojem. Omamljeni Sonic napol zavestno izgovori besede na Tomovi majici ([[San Francisco]]). V obroču, ki je Sonicu padel na tla se odpre prehod v San Francisco. Skozenj pade vreča s Sonicovimi obroči in pristane na vrhu piramide Transamerica. Prehod se nato zapre. Kmalu za tem se pri Tomu oglasi Robotnik. Slednji v prostoru opazi modro bodico in Tomu naroči, naj mu pove, kje skriva modrega ježa. Tom Robotnika z močnim udarcem onesvesti in s Sonicom pohiti v svoj avtomobil. Na poti mu Sonic razloži, kaj se dogaja. Po premisleku se Tom odloči, da bo Sonicu pomagal. Z avtomobilom se napotita v San Francisco, Robotnik pa njuno potovanje ves čas spremlja. Drugi dan potovanja ju napade in Sonic pade v nezavest. Tom in Sonic nazadnje dosežeta San Francisco. Ustavita se pri Tomovi svakinji Rachel ([[Natasha Rothwell]]), kjer je na obisku njegova žena Maddie ([[Tika Sumpter]]), ki je veterinarka. Slednja pregleda Sonica in ga zbudi iz nezavesti. Tom, Maddie in Sonic se nato odpravijo do piramide Transamerica. S policijsko značko Tomu uspe, da trojica dobi dovoljenje za vstop na streho. Sonic končno dobi nazaj svoje obroče. Ko pa se Tom in Maddie poslovita od Sonica, se pred njimi v letečem vozilu pojavi Robotnik. Takrat se akcija šele začne. Robotnik lovi Sonica, ta pa mu skozi obroče beži v različne kraje po svetu. Na koncu se znajdeta v Green Hillsu. Tom pripravi obroč za Robotnikovim vozilom, Sonic pa v slednjega prileti z vso močjo. S svojim vozilom se Robotnik znajde onkraj portala, na planetu gob.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=‘Sonic The Hedgehog’: Review|url=https://www.screendaily.com/reviews/sonic-the-hedgehog-review/5147066.article|website=Screen|accessdate=2022-12-08|language=en|first=Tim|last=Grierson|first2=Senior US|last2=Critic2020-02-13T06:00:00+00:00}}&lt;/ref&gt;

Po zaključni špici sledi skrit prizor: na hribu nad Green Hillsom se pojavi portal in skozenj stopi [[Lisjak Tails|Miles „Tails“ Prower]]. Prizor napove njegovo prisotnost v drugem delu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic the Hedgehog 2 Title Announcement Video Confirms Tails|url=https://screenrant.com/sonic-hedgehog-2-movie-title-confirmed-logo-tails/|website=ScreenRant|date=2021-02-10|accessdate=2022-12-08|language=en-US|first=Rick|last=Stevenson}}&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==

=== Angleški izvirnik ===

*

[[Slika:JimCarreySonicMoviePremiere2020.jpg|sličica|[[Jim Carrey]] (desno) ob maskoti Sonica]]Ben Schwartz kot Ježek Sonic&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ben Schwartz to Voice Sonic in Paramount’s ‘Sonic the Hedgehog’ Live-Action Hybrid Pic – Variety|url=https://variety.com/2018/film/news/ben-scwhartz-sonic-paramounts-sonic-the-hedgehog-live-action-hybrid-pic-1202900267/|website=web.archive.org|date=2018-08-09|accessdate=2022-12-08|archive-date=2018-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809014923/https://variety.com/2018/film/news/ben-scwhartz-sonic-paramounts-sonic-the-hedgehog-live-action-hybrid-pic-1202900267/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
* James Marsden kot Tom Wachowski&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=James Marsden in first pics from Sonic The Hedgehog set|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-5987579/James-Marsden-reports-duty-sheriff-uniform-pictures-Sonic-Hedgehog-set.html|website=Mail Online|date=2018-07-24|accessdate=2022-12-08|first=Ross|last=Mcdonagh}}&lt;/ref&gt;
* Jim Carrey kot dr. Ivo Robotnik&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jim Carrey To Play ‘Sonic The Hedgehog’ Villain Robotnik {{!}} Deadline|url=https://deadline.com/2018/06/jim-carrey-sonic-the-hedgehog-villain-robotnik-1202419887/|website=web.archive.org|date=2018-07-01|accessdate=2022-12-08|archive-date=2018-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180701163354/https://deadline.com/2018/06/jim-carrey-sonic-the-hedgehog-villain-robotnik-1202419887/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
* Tika Sumpter kot Maddie Wachowski&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tika Sumpter on Her Upcoming Role in Robert Redford’s Final Film|url=https://coveteur.com/2018/10/03/tika-sumpter-new-film-old-man-and-the-gun/|website=Coveteur: Inside Closets, Fashion, Beauty, Health, and Travel|date=2018-10-03|accessdate=2022-12-08|language=en|archive-date=2022-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221205165512/https://coveteur.com/2018/10/03/tika-sumpter-new-film-old-man-and-the-gun/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Natasha Rothwell kot Rachel&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=‘Insecure’s Natasha Rothwell Joins ‘Wonder Woman 1984’|url=https://deadline.com/2018/07/wonder-woman-1984-gal-gadot-natasha-rothwell-insecure-joins-1202432938/|website=Deadline|date=2018-07-25|accessdate=2022-12-08|language=en-US|first=Anthony|last=D'Alessandro|first2=Anthony|last2=D'Alessandro}}&lt;/ref&gt;
* Colleen Villard kot Miles „Tails“ Prower&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Don’t Miss Sonic The Hedgehog’s Post-Credits Scene, Teasing The Now Inevitable Sequel|url=https://www.forbes.com/sites/paultassi/2020/02/17/dont-miss-sonic-the-hedgehogs-post-credits-scene-teasing-the-now-inevitable-sequel/|website=Forbes|accessdate=2022-12-09|language=en|first=Paul|last=Tassi}}&lt;/ref&gt;

=== Slovenska sinhronizacija ===

* Voranc Boh kot Ježek Sonic&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* Miha Rodman kot Tom Wachowski&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* [[Goran Hrvaćanin]] kot dr. Ivo Robotnik&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* Ana Maria Mitić kot Maddie Wachowski&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* Karin Komljanec kot Rachel&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ježek Sonic 2 navdušili najmlajše gledalce {{!}} Cineplexx SI|url=https://www.cineplexx.si/Content.Node/si/main-navigation/novosti/aktualne-novice/_prispevek/Jezel_Sonic_navdusili_najmlajse_gledalce.sl.php|website=www.cineplexx.si|accessdate=2022-12-15|language=sl|archive-date=2022-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221215195730/https://www.cineplexx.si/Content.Node/si/main-navigation/novosti/aktualne-novice/_prispevek/Jezel_Sonic_navdusili_najmlajse_gledalce.sl.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Teja Bitenc kot Miles „Tails“ Prower&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;

== Produkcija ==
Film so snemali pod delovnim naslovom Casino Night (Igralniška noč). To je referenca na stopnjo Casino Night Zone (Cona igralniške noči) v videoigri [[Sonic the Hedgehog 2 (1992)|Ježek Sonic 2]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ježek Sonic (Sonic the Hedgehog)|url=https://siol.net/trendi/tv-telekoma-slovenije/jezek-sonic-526325|website=siol.net|accessdate=2022-12-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po izidu napovednika maja 2019 je sledilo veliko nezadovoljstvo nad Sonicovim izgledom. Zaradi kritike se je datum izida filma prestavil za tri mesece.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic The Hedgehog Movie Design To Be Changed Following Criticism|url=https://kotaku.com/sonic-the-hedgehog-movie-design-to-be-changed-following-1834488203|website=Kotaku|date=2019-05-02|accessdate=2022-12-08|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Ježek Sonic}}

{{normativna kontrola}}

{{Škrbina-film}}

[[Kategorija:Filmi leta 2020]]
[[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]]
[[Kategorija:Akcijsko komični filmi]]
[[Kategorija:Ameriški akcijsko pustolovski filmi]]
[[Kategorija:Japonski animirani filmi]]
[[Kategorija:Ameriški animirani filmi]]
[[Kategorija:Filmi o superherojih]]
[[Kategorija:Ameriški fantazijski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o robotih]]
[[Kategorija:Ameriški cestni filmi]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o nezemeljskem življenju]]
[[Kategorija:Filmi o ježih]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v San Francisco]]
[[Kategorija:Filmi o norem znanstveniku]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po videoigri]]
[[Kategorija:Filmi Original Film]]
[[Kategorija:Ježek Sonic]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na izmišljeni planet]]
[[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>gnpmr2029rhbz36usy1ejuueg8fku8x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ježek Sonic 2 (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>527971</id>
    <revision>
      <id>6751823</id>
      <parentid>6558404</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:53:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751823</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11624" sha1="0k8tdlxptyxyeuzu24bkclvqfbhokbe" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Ježek Sonic 2
| image          = Sonic-plakat.jpg
| film name      = Sonic the Hedgehog 2
| director       = Jeff Fowler&lt;ref&gt;https://web.archive.org/web/20210521191906/https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/&lt;/ref&gt;
| distributor    = [[Paramount Pictures]]
| country        = ZDA, Japonska
| language       = angleščina
}}
'''Ježek Sonic 2''' ({{Jezik-en|Sonic the Hedgehog 2}}) je [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Japonska|japonski]] akcijski film iz leta [[2022]]. Film je nadaljevanje [[Ježek Sonic (2020)|prvega dela]], leta [[2024]] pa je izšel še [[Ježek Sonic 3 (film)|tretji del]].

== Zgodba ==
Približno osem mesecev po zmagi nad Robotnikom se Tom in Maddie odpravita na poroko Maddiene sestre Rachel, na [[Havaji|Havaje]]. Sonica, ki je ostal sam doma, napade [[doktor Robotnik]]. Ta se je s pomočjo ehidne Knucklesa vrnil na [[Zemlja|Zemljo]]. Sonica reši Miles „Tails“ Prower, dvorepi lisjak. Sonic Tailsa prepriča, da mu pomaga najti glavni smaragd, medtem ko Robotnik med ponovnim srečanjem s svojim pomočnikom Stoneom, ponudi pomoč Knucklesu. Sonic in Tails se po dolgi poti znajdeta v Sibiriji. Tja ju pripelje zemljevid Sonicove zaščitnice iz otroštva, Krempelj. Tam naj bi se namreč nahajal kompas, ki vodi do glavnega smaragda. Robotnik in Knuckles dvojico izsledita. Knuckles Sonicu razkrije, da je dne, kot je Sonic izgubil Krempelj, on izgubil očeta in svoje pleme. Kljub kratkemu trenutku sočutja, Knuckles in Robotnik ukradeta kompas.

Knuckles začne dvomiti o Robotnikovi zvestobi in časti po tem, ko vidi, kako se slednji se posmehuje Sonicu, ker je namesto kompasa rešil poškodovanega Tailsa .

Sonica in Tailsa reši Tom s tem, ko uporabi vrnitveni obroč in ju teleportira na poroko. Rachelin zaročenec Randall in njegovi poročni gostje se razkrijejo kot tajni agenti Globalne delovne skupine (GNUS) ({{Jezik-en|Guardian Units of Nations, G. U. N.}}). Ti Sonica, Tailsa in Toma zaprejo. Trojico rešita Maddie in Rachel. Robotnika in Knucklesa medtem kompas pripelje do vodnega tempelja sredi katerega se nahaja glavni smaragd.

Ker Sonic krivi sebe za Tailsove poškodbe, se odloči, da se bo sam soočil z Robotnikom in Knucklesom. Zatem odide v tempelj, kjer se spoprime z Knucklesom. Robotnik izrabi priložnost in zgrabi smaragd, s katerim se ob dotiku zlije v eno. Sonic in Knuckles z medsebojnim pomaganjem zapustita podirajoči se tempelj. Ko se povsem izmučena znajdeta na obali, se nad njima pojavi rdeče dvokrilno letalo s Tailsom na čelu.

V Green Hillsu Robotnik z močjo smaragda ustvari sebi podobnega velikanskega robota. Sonic, Tails in Knuckles se skupaj borijo proti robotu ter si povrnejo glavni smaragd, vendar le-ta razpade na sedem Smaragodv Kaosa. Z le-temi smaragdi Sonic doseže svojo &quot;super&quot; obliko. Neranljiv in izjemno močan uniči robota in (nedokazano) ubije Robotnika. Nato se smaragdi zopet povrnejo v prvotno stanje. Knuckles popravi glavni smaragd. Skupaj s Sonicom in Tailsom se nato dogovorijo, da je varovanje glavnega smaragda naloga vseh treh.

V skritem prizoru po zaključni špici so prikazani agenti varovalnih enot narodov med preiskovanjem uničenega robota. Agentka poveljniku enot zaupa, da so med datotekami o Robotniku odkrili dokumente, stare 50 let. Dokumenti naj bi vsebovali koordinate za tajni raziskovalni objekt. Prikaže se steklena kapsula v kateri se nahaja postava črne barve, [[ježek Shadow]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Sonic 2': Who's That Dark Post-Credits Scene Character?|url=https://www.cnet.com/culture/entertainment/sonic-2-whos-that-dark-post-credits-scene-character/|website=CNET|accessdate=2022-12-09|language=en|first=Sean|last=Keane}}&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==

=== Angleški izvirnik ===
* Ben Schwartz kot Ježek Sonic&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic 2 Begins Production; See Official Announcement|url=https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|website=web.archive.org|date=2021-05-21|accessdate=2022-12-09|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521191906/https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
* Colleen Villard kot Miles „Tails“ Prower&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic the Hedgehog 2: Idris Elba Says Knuckles Voice Will Not Be Sexy|url=https://screenrant.com/sonic-hedgehog-2-idris-elba-knuckles-voice-response/|website=ScreenRant|date=2021-10-25|accessdate=2022-12-09|language=en-US|first=Rick|last=Stevenson}}&lt;/ref&gt;
* Idris Elba kot ehidna Knuckles&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Idris Elba Joins ‘Sonic the Hedgehog 2’ as Knuckles|url=https://variety.com/2021/film/news/idris-elba-knuckles-sonic-the-hedgehog-2-1235038654/|website=Variety|date=2021-08-10|accessdate=2022-12-09|language=en-US|first=Adam B.|last=Vary|first2=Adam B.|last2=Vary}}&lt;/ref&gt;
* James Marsden kot Tom Wachowski&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic 2 Begins Production; See Official Announcement|url=https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|website=web.archive.org|date=2021-05-21|accessdate=2022-12-09|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521191906/https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
* Jim Carrey kot dr. Ivo Robotnik&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic 2 Begins Production; See Official Announcement|url=https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|website=web.archive.org|date=2021-05-21|accessdate=2022-12-09|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521191906/https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
* Tika Sumpter kot Maddie Wachowski&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic 2 Begins Production; See Official Announcement|url=https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|website=web.archive.org|date=2021-05-21|accessdate=2022-12-09|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521191906/https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
* Natasha Rothwell kot Rachel&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Idris Elba Joins ‘Sonic the Hedgehog 2’ as Knuckles|url=https://variety.com/2021/film/news/idris-elba-knuckles-sonic-the-hedgehog-2-1235038654/|website=Variety|date=2021-08-10|accessdate=2022-12-09|language=en-US|first=Adam B.|last=Vary|first2=Adam B.|last2=Vary}}&lt;/ref&gt;

=== Slovenska sinhronizacija ===

* Voranc Boh kot Ježek Sonic&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* Teja Bitenc kot Miles „Tails“ Prower&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* Nejc Heine kot ehidna Knuckles&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=JEŽEK SONIC 2|url=https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/|website=Novice o filmu in filmskih zvezdah - JEŽEK SONIC 2 - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2022-12-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* Miha Rodman kot Tom Wachowski&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* [[Goran Hrvaćanin]] kot dr. Ivo Robotnik&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* Ana Maria Mitić kot Maddie Wachowski&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* [[Karin Komljanec]] kot Rachel&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ježek Sonic 2 navdušili najmlajše gledalce {{!}} Cineplexx SI|url=https://www.cineplexx.si/Content.Node/si/main-navigation/novosti/aktualne-novice/_prispevek/Jezel_Sonic_navdusili_najmlajse_gledalce.sl.php|website=www.cineplexx.si|accessdate=2022-12-15|language=sl|archive-date=2022-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221215195730/https://www.cineplexx.si/Content.Node/si/main-navigation/novosti/aktualne-novice/_prispevek/Jezel_Sonic_navdusili_najmlajse_gledalce.sl.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Produkcija ==
Jim Carrey je še pred izidom prvega dela, januarja 2020 izjavil, da bi Robotnika igral tudi v nadaljevanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Sonic Movie's Not Even Out Yet, But Jim Carrey Is Up For Doing A Sequel|url=https://www.nintendolife.com/news/2020/01/the_sonic_movies_not_even_out_yet_but_jim_carrey_is_up_for_doing_a_sequel|website=Nintendo Life|date=2020-01-27|accessdate=2022-12-09|language=en-GB|first=Nintendo|last=Life}}&lt;/ref&gt;

James Marsden je aprila istega leta izrazil željo po nadaljevanju filma. Želel si je tudi, da bi v nadaljevanju nastopilo več likov iz serije videoiger.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic the Hedgehog Star James Marsden on What He'd Like to See in a Potential Sequel|url=https://comicbook.com/gaming/news/sonic-the-hedgehog-james-marsden-interview-sequel-tails/|website=GAMING|accessdate=2022-12-09|language=en}}&lt;/ref&gt; Februarja 2021 je bil za film potrjen naslov ''Sonic the Hedgehog 2''.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Sonic the Hedgehog 2 (2022) - Title Announcement - Paramount Pictures|url=https://www.youtube.com/watch?v=sQuoffM1y-w|accessdate=2022-12-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Film temelji na igrah [[Sonic the Hedgehog 2 (1992)|Ježek Sonic 2]] in [[Sonic the Hedgehog 3|Ježek Sonic 3]], čeprav ne služi kot polna adaptacija ne ene, ne druge igre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic the Hedgehog Movies Won't Follow The Games In Order|url=https://www.ign.com/articles/sonic-the-hedgehog-movies-not-in-game-order|website=IGN|date=2022-03-29|accessdate=2022-12-09|language=en|first=Matt|last=Purslow}}&lt;/ref&gt;

== Nadaljevanje ==
Februarja 2022 je bil s strani podjetij Sega of America in Paramount Pictures potrjen tretji del, ki naj bi izšel 20. decembra 2024.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Paramount Sets ‘Sonic The Hedgehog 3’ Release, Pushes Date For Smurfs Animated Musical|url=https://deadline.com/2022/08/paramount-updates-release-plans-for-sonic-the-hedgehog-3-smurfs-musical-1235087859/|website=Deadline|date=2022-08-09|accessdate=2022-12-09|language=en-US|first=Matt|last=Grobar|first2=Matt|last2=Grobar}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je bila za leto 2023 potrjena spin-off serija, ki se bo osredotočala na Knucklesa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=‘Sonic The Hedgehog’ Universe Expands As Sega And Paramount Sign Off On Third Film And ‘Knuckles’ Spinoff Series At Paramount+ With Idris Elba Reprising Role|url=https://deadline.com/2022/02/sonic-the-hedgehog-sega-paramount-third-installment-knuckles-spin-off-series-idris-elba-1234933921/|website=Deadline|date=2022-02-15|accessdate=2022-12-09|language=en-US|first=Justin|last=Kroll|first2=Justin|last2=Kroll}}&lt;/ref&gt; Novica je referenca na igri [[Sonic the Hedgehog 3|Ježek Sonic 3]] in [[Sonic &amp; Knuckles]], kateri igralec lahko kombinira v eno igro, [[Sonic 3 &amp; Knuckles]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Paramount+|url=https://www.facebook.com/ParamountPlus/posts/pfbid02CQSbMYJE5RoKbvXSjnTRcm9Ro5Hp8XCpTvGRBQBGDUwECgBHMnbW7LQJRDVbLz4Ll|website=www.facebook.com|accessdate=2022-12-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Ježek Sonic}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2022]]
[[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]]
[[Kategorija:Ameriški akcijsko pustolovski filmi]]
[[Kategorija:Akcijsko komični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o nezemeljskem življenju]]
[[Kategorija:Japonski animirani filmi]]
[[Kategorija:Nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Seattle]]
[[Kategorija:Filmi o superherojih]]
[[Kategorija:Ameriški animirani filmi]]
[[Kategorija:Ameriški fantazijski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o ježih]]
[[Kategorija:Filmi o lisicah]]
[[Kategorija:Filmi o norem znanstveniku]]
[[Kategorija:Filmi o robotih]]
[[Kategorija:Filmi Original Film]]
[[Kategorija:Ježek Sonic]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na izmišljeni planet]]
[[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>0k8tdlxptyxyeuzu24bkclvqfbhokbe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751995</id>
      <parentid>6751823</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:18:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751995</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11662" sha1="2oggd5xmvf82pzj9rtf0w4l7q43el2y" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Ježek Sonic 2
| image          = Sonic-plakat.jpg
| film name      = Sonic the Hedgehog 2
| director       = Jeff Fowler&lt;ref&gt;https://web.archive.org/web/20210521191906/https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/&lt;/ref&gt;
| distributor    = [[Paramount Pictures]]
| country        = ZDA, Japonska
| language       = angleščina
}}
'''Ježek Sonic 2''' ({{Jezik-en|Sonic the Hedgehog 2}}) je [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Japonska|japonski]] akcijski film iz leta [[2022]]. Film je nadaljevanje [[Ježek Sonic (2020)|prvega dela]], leta [[2024]] pa je izšel še [[Ježek Sonic 3 (film)|tretji del]].

== Zgodba ==
Približno osem mesecev po zmagi nad Robotnikom se Tom in Maddie odpravita na poroko Maddiene sestre Rachel, na [[Havaji|Havaje]]. Sonica, ki je ostal sam doma, napade [[doktor Robotnik]]. Ta se je s pomočjo ehidne Knucklesa vrnil na [[Zemlja|Zemljo]]. Sonica reši Miles „Tails“ Prower, dvorepi lisjak. Sonic Tailsa prepriča, da mu pomaga najti glavni smaragd, medtem ko Robotnik med ponovnim srečanjem s svojim pomočnikom Stoneom, ponudi pomoč Knucklesu. Sonic in Tails se po dolgi poti znajdeta v Sibiriji. Tja ju pripelje zemljevid Sonicove zaščitnice iz otroštva, Krempelj. Tam naj bi se namreč nahajal kompas, ki vodi do glavnega smaragda. Robotnik in Knuckles dvojico izsledita. Knuckles Sonicu razkrije, da je dne, kot je Sonic izgubil Krempelj, on izgubil očeta in svoje pleme. Kljub kratkemu trenutku sočutja, Knuckles in Robotnik ukradeta kompas.

Knuckles začne dvomiti o Robotnikovi zvestobi in časti po tem, ko vidi, kako se slednji se posmehuje Sonicu, ker je namesto kompasa rešil poškodovanega Tailsa .

Sonica in Tailsa reši Tom s tem, ko uporabi vrnitveni obroč in ju teleportira na poroko. Rachelin zaročenec Randall in njegovi poročni gostje se razkrijejo kot tajni agenti Globalne delovne skupine (GNUS) ({{Jezik-en|Guardian Units of Nations, G. U. N.}}). Ti Sonica, Tailsa in Toma zaprejo. Trojico rešita Maddie in Rachel. Robotnika in Knucklesa medtem kompas pripelje do vodnega tempelja sredi katerega se nahaja glavni smaragd.

Ker Sonic krivi sebe za Tailsove poškodbe, se odloči, da se bo sam soočil z Robotnikom in Knucklesom. Zatem odide v tempelj, kjer se spoprime z Knucklesom. Robotnik izrabi priložnost in zgrabi smaragd, s katerim se ob dotiku zlije v eno. Sonic in Knuckles z medsebojnim pomaganjem zapustita podirajoči se tempelj. Ko se povsem izmučena znajdeta na obali, se nad njima pojavi rdeče dvokrilno letalo s Tailsom na čelu.

V Green Hillsu Robotnik z močjo smaragda ustvari sebi podobnega velikanskega robota. Sonic, Tails in Knuckles se skupaj borijo proti robotu ter si povrnejo glavni smaragd, vendar le-ta razpade na sedem Smaragodv Kaosa. Z le-temi smaragdi Sonic doseže svojo &quot;super&quot; obliko. Neranljiv in izjemno močan uniči robota in (nedokazano) ubije Robotnika. Nato se smaragdi zopet povrnejo v prvotno stanje. Knuckles popravi glavni smaragd. Skupaj s Sonicom in Tailsom se nato dogovorijo, da je varovanje glavnega smaragda naloga vseh treh.

V skritem prizoru po zaključni špici so prikazani agenti varovalnih enot narodov med preiskovanjem uničenega robota. Agentka poveljniku enot zaupa, da so med datotekami o Robotniku odkrili dokumente, stare 50 let. Dokumenti naj bi vsebovali koordinate za tajni raziskovalni objekt. Prikaže se steklena kapsula v kateri se nahaja postava črne barve, [[ježek Shadow]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Sonic 2': Who's That Dark Post-Credits Scene Character?|url=https://www.cnet.com/culture/entertainment/sonic-2-whos-that-dark-post-credits-scene-character/|website=CNET|accessdate=2022-12-09|language=en|first=Sean|last=Keane}}&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==

=== Angleški izvirnik ===
* Ben Schwartz kot Ježek Sonic&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic 2 Begins Production; See Official Announcement|url=https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|website=web.archive.org|date=2021-05-21|accessdate=2022-12-09|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521191906/https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
* Colleen Villard kot Miles „Tails“ Prower&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic the Hedgehog 2: Idris Elba Says Knuckles Voice Will Not Be Sexy|url=https://screenrant.com/sonic-hedgehog-2-idris-elba-knuckles-voice-response/|website=ScreenRant|date=2021-10-25|accessdate=2022-12-09|language=en-US|first=Rick|last=Stevenson}}&lt;/ref&gt;
* Idris Elba kot ehidna Knuckles&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Idris Elba Joins ‘Sonic the Hedgehog 2’ as Knuckles|url=https://variety.com/2021/film/news/idris-elba-knuckles-sonic-the-hedgehog-2-1235038654/|website=Variety|date=2021-08-10|accessdate=2022-12-09|language=en-US|first=Adam B.|last=Vary|first2=Adam B.|last2=Vary}}&lt;/ref&gt;
* James Marsden kot Tom Wachowski&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic 2 Begins Production; See Official Announcement|url=https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|website=web.archive.org|date=2021-05-21|accessdate=2022-12-09|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521191906/https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
* Jim Carrey kot dr. Ivo Robotnik&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic 2 Begins Production; See Official Announcement|url=https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|website=web.archive.org|date=2021-05-21|accessdate=2022-12-09|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521191906/https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
* Tika Sumpter kot Maddie Wachowski&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic 2 Begins Production; See Official Announcement|url=https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|website=web.archive.org|date=2021-05-21|accessdate=2022-12-09|archive-date=2021-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210521191906/https://collider.com/sonic-the-hedgehog-2-filming-details/|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
* Natasha Rothwell kot Rachel&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Idris Elba Joins ‘Sonic the Hedgehog 2’ as Knuckles|url=https://variety.com/2021/film/news/idris-elba-knuckles-sonic-the-hedgehog-2-1235038654/|website=Variety|date=2021-08-10|accessdate=2022-12-09|language=en-US|first=Adam B.|last=Vary|first2=Adam B.|last2=Vary}}&lt;/ref&gt;

=== Slovenska sinhronizacija ===

* Voranc Boh kot Ježek Sonic&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* Teja Bitenc kot Miles „Tails“ Prower&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* Nejc Heine kot ehidna Knuckles&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=JEŽEK SONIC 2|url=https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/|website=Novice o filmu in filmskih zvezdah - JEŽEK SONIC 2 - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2022-12-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* Miha Rodman kot Tom Wachowski&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* [[Goran Hrvaćanin]] kot dr. Ivo Robotnik&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* Ana Maria Mitić kot Maddie Wachowski&lt;ref&gt;https://www.si21.com/Film/JEZEK-SONIC-2/&lt;/ref&gt;
* [[Karin Komljanec]] kot Rachel&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ježek Sonic 2 navdušili najmlajše gledalce {{!}} Cineplexx SI|url=https://www.cineplexx.si/Content.Node/si/main-navigation/novosti/aktualne-novice/_prispevek/Jezel_Sonic_navdusili_najmlajse_gledalce.sl.php|website=www.cineplexx.si|accessdate=2022-12-15|language=sl|archive-date=2022-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221215195730/https://www.cineplexx.si/Content.Node/si/main-navigation/novosti/aktualne-novice/_prispevek/Jezel_Sonic_navdusili_najmlajse_gledalce.sl.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Produkcija ==
Jim Carrey je še pred izidom prvega dela, januarja 2020 izjavil, da bi Robotnika igral tudi v nadaljevanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Sonic Movie's Not Even Out Yet, But Jim Carrey Is Up For Doing A Sequel|url=https://www.nintendolife.com/news/2020/01/the_sonic_movies_not_even_out_yet_but_jim_carrey_is_up_for_doing_a_sequel|website=Nintendo Life|date=2020-01-27|accessdate=2022-12-09|language=en-GB|first=Nintendo|last=Life}}&lt;/ref&gt;

James Marsden je aprila istega leta izrazil željo po nadaljevanju filma. Želel si je tudi, da bi v nadaljevanju nastopilo več likov iz serije videoiger.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic the Hedgehog Star James Marsden on What He'd Like to See in a Potential Sequel|url=https://comicbook.com/gaming/news/sonic-the-hedgehog-james-marsden-interview-sequel-tails/|website=GAMING|accessdate=2022-12-09|language=en}}&lt;/ref&gt; Februarja 2021 je bil za film potrjen naslov ''Sonic the Hedgehog 2''.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Sonic the Hedgehog 2 (2022) - Title Announcement - Paramount Pictures|url=https://www.youtube.com/watch?v=sQuoffM1y-w|accessdate=2022-12-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Film temelji na igrah [[Sonic the Hedgehog 2 (1992)|Ježek Sonic 2]] in [[Sonic the Hedgehog 3|Ježek Sonic 3]], čeprav ne služi kot polna adaptacija ne ene, ne druge igre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic the Hedgehog Movies Won't Follow The Games In Order|url=https://www.ign.com/articles/sonic-the-hedgehog-movies-not-in-game-order|website=IGN|date=2022-03-29|accessdate=2022-12-09|language=en|first=Matt|last=Purslow}}&lt;/ref&gt;

== Nadaljevanje ==
Februarja 2022 je bil s strani podjetij Sega of America in Paramount Pictures potrjen tretji del, ki naj bi izšel 20. decembra 2024.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Paramount Sets ‘Sonic The Hedgehog 3’ Release, Pushes Date For Smurfs Animated Musical|url=https://deadline.com/2022/08/paramount-updates-release-plans-for-sonic-the-hedgehog-3-smurfs-musical-1235087859/|website=Deadline|date=2022-08-09|accessdate=2022-12-09|language=en-US|first=Matt|last=Grobar|first2=Matt|last2=Grobar}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je bila za leto 2023 potrjena spin-off serija, ki se bo osredotočala na Knucklesa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=‘Sonic The Hedgehog’ Universe Expands As Sega And Paramount Sign Off On Third Film And ‘Knuckles’ Spinoff Series At Paramount+ With Idris Elba Reprising Role|url=https://deadline.com/2022/02/sonic-the-hedgehog-sega-paramount-third-installment-knuckles-spin-off-series-idris-elba-1234933921/|website=Deadline|date=2022-02-15|accessdate=2022-12-09|language=en-US|first=Justin|last=Kroll|first2=Justin|last2=Kroll}}&lt;/ref&gt; Novica je referenca na igri [[Sonic the Hedgehog 3|Ježek Sonic 3]] in [[Sonic &amp; Knuckles]], kateri igralec lahko kombinira v eno igro, [[Sonic 3 &amp; Knuckles]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Paramount+|url=https://www.facebook.com/ParamountPlus/posts/pfbid02CQSbMYJE5RoKbvXSjnTRcm9Ro5Hp8XCpTvGRBQBGDUwECgBHMnbW7LQJRDVbLz4Ll|website=www.facebook.com|accessdate=2022-12-15|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Ježek Sonic}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2022]]
[[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]]
[[Kategorija:Ameriški akcijsko pustolovski filmi]]
[[Kategorija:Akcijsko komični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o nezemeljskem življenju]]
[[Kategorija:Japonski animirani filmi]]
[[Kategorija:Nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Seattle]]
[[Kategorija:Filmi o superherojih]]
[[Kategorija:Ameriški animirani filmi]]
[[Kategorija:Ameriški fantazijski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o ježih]]
[[Kategorija:Filmi o lisicah]]
[[Kategorija:Filmi o norem znanstveniku]]
[[Kategorija:Filmi o robotih]]
[[Kategorija:Filmi Original Film]]
[[Kategorija:Ježek Sonic]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na izmišljeni planet]]
[[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>2oggd5xmvf82pzj9rtf0w4l7q43el2y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Referendumi v Sloveniji</title>
    <ns>10</ns>
    <id>528831</id>
    <revision>
      <id>6751911</id>
      <parentid>6742881</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:33:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <origin>6751911</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4487" sha1="o354jvuavia90wp6fdi7w2st86hrz3l" xml:space="preserve">{{Navpolje
|listclass=hlist
|name=Referendumi v Sloveniji
|title=[[Referendumi v Sloveniji]]
| group1 = Zakonodajni
| list1 = 
* {{Brez preloma|[[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|Samostojnost Slovenije]] (1990)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum za volitve v državni zbor|Volilni sistem]] (1996)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o financiranju gradnje tretjega bloka trboveljske termoelektrarne|TET3]] (1999)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo|Zdravljenje neplodnosti]] (2001)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic|Slovenske železnice]] (2003)}}
* {{Brez preloma|[[Zakonodajni referendum v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje|Vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje]] (2003)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o odpiralnem času trgovin|Odpiralni čas trgovin]] (2003)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih|Izbrisani]] (2004)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2005)|Radiotelevizija Slovenija]] (2005)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic|Lastninsko preoblikovanje zavarovalnic]] (2007)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o arbitražnem sporazumu|Arbitražni sporazum]] (2010)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2010)|Radiotelevizija Slovenija]] (2010)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o malem delu|Malo delo]] (2011)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno|Preprečevanje dela in zaposlovanja na črno]] (2011)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o pokojninski reformi|Pokojninska reforma]] (2011)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih 2011|Arhivi]] (2011)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o Družinskem zakoniku|Družinski zakonik]] (2012)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o zakonu o varovanju arhivskega gradiva|Varovanje arhivskega gradiva]] (2014)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|Zakonska zveza in družinska razmerja]] (2015)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper|Drugi tir]] (2017 in 2018)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|Zakon o vodah]] (2021)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o spremembah Zakona o vladi|Zakon o vladi]] (2022)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o Zakonu o dolgotrajni oskrbi|Dolgotrajna oskrba]] (2022)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|Radiotelevizija Slovenija]] (2022)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|Dodatek k pokojninam za izjemne dosežke]] (2025)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|Prostovoljno končanje življenja]] (2025)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|Parlamentarna preiskava]] (2026)}}

| group3 = O mednarodnih povezavah
|list3 =
* {{Brez preloma|[[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|Članstvo Slovenije v EU]] (2003)}}
* {{Brez preloma|[[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlanske pogodbe (NATO)|Članstvo Slovenije v NATU]] (2003)}}
| group2 = Posvetovalni
| list2 = 
* {{Brez preloma|[[Referendum o občinah (29. januar 2006)|Občine v Sloveniji]] (29. januar 2006)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o občinah (9. april 2006)|Občine v Sloveniji]] (9. april 2006)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o slovenskih pokrajinah|Slovenske pokrajine]] (2008)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o preferenčnem glasu|Preferenčni glas]] (2024)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o prostovoljnem končanju življenja|Prostovoljno končanje življenja]] (2024)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o rabi konoplje|Konoplja]] (2024)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o volilni pravici na lokalnih volitvah|Lokalna volilna pravica]] (2026)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|RTV prispevek]] (2026)}}
* {{Brez preloma|[[Referendum o denarni socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|Denarna socialna pomoč]] (2026)}}
|below={{glej tudi|Politika Slovenije|Volitve v Sloveniji}}
}}</text>
      <sha1>o354jvuavia90wp6fdi7w2st86hrz3l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ježek Sonic 3 (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>532703</id>
    <revision>
      <id>6751824</id>
      <parentid>6621584</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:53:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751824</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3299" sha1="iutgy2wlcwvyt6b40ikvuq2lr9wypyt" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = [[SLika:Ježek Sonic 3-Logo.png|250px]]&lt;br&gt;Ježek Sonic 3
| image          = Ježek sonic 3 (2024) plakat.jpg
| caption        = 
| film name      = Sonic the Hedgehog 3
| director       = 
| distributor    = [[Paramount Pictures]]
| runtime        = 1 ura 48 min
| country        = ZDA, Japonska
| language       = angleščina&lt;br&gt;slovenščina (sinhronizacija)
}}

'''Ježek Sonic 3''' ({{Jezik-en|Sonic the Hedgehog 3}}) je [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Japonska|japonski]] akcijski film. Svetovno premiero je doživel 20. decembra 2024, v Sloveniji pa je izšel 26. decembra istega leta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Paramount Sets ‘Sonic The Hedgehog 3’ Release, Pushes Date For Smurfs Animated Musical|url=https://deadline.com/2022/08/paramount-updates-release-plans-for-sonic-the-hedgehog-3-smurfs-musical-1235087859/|website=Deadline|date=2022-08-09|accessdate=2023-02-04|language=en-US|first=Matt|last=Grobar}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=JEŽEK SONIC 3 – Kino Bežigrad|url=https://www.kino-bezigrad.si/predstava/jezek-sonic-3/|accessdate=2025-01-04|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Vloge ==

* Ben Schwartz kot [[Ježek Sonic (lik)|Ježek Sonic]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Sonic the Hedgehog 3' Speeds Into Theaters In Time For Christmas 2024|url=https://collider.com/sonic-3-release-date-2024/|website=Collider|date=2022-08-09|accessdate=2023-02-04|language=en|first=Will|last=Ashton}}&lt;/ref&gt;
* [[Keanu Reeves]] kot [[Ježek Shadow]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Keanu Reeves’ Shadow The Hedgehog Casting Just Got Even Better Ahead Of Sonic 3|url=https://screenrant.com/keanu-reeves-shadow-voice-sonic-the-hedgehog-3-research-good/|website=ScreenRant|date=2024-11-02|accessdate=2025-01-04|language=en|first=Lewis|last=Glazebrook}}&lt;/ref&gt;
* Idris Elba kot Kljunati ježek Knuckles&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Sonic the Hedgehog 3' Speeds Into Theaters In Time For Christmas 2024|url=https://collider.com/sonic-3-release-date-2024/|website=Collider|date=2022-08-09|accessdate=2023-02-04|language=en|first=Will|last=Ashton}}&lt;/ref&gt;
* Colleen Villard kot [[Lisjak Tails|Miles &quot;Tails&quot; Prower]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Sonic the Hedgehog 3' Speeds Into Theaters In Time For Christmas 2024|url=https://collider.com/sonic-3-release-date-2024/|website=Collider|date=2022-08-09|accessdate=2023-02-04|language=en|first=Will|last=Ashton}}&lt;/ref&gt;
* James Marsden kot Tom Wachowski&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Sonic the Hedgehog 3' Speeds Into Theaters In Time For Christmas 2024|url=https://collider.com/sonic-3-release-date-2024/|website=Collider|date=2022-08-09|accessdate=2023-02-04|language=en|first=Will|last=Ashton}}&lt;/ref&gt;
* Jim Carrey kot [[Doktor Robotnik|dr. Robotnik]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic the Hedgehog 3 Adds Krysten Ritter, Cristo Fernández, Alyla Browne, and More|url=https://www.ign.com/articles/sonic-the-hedgehog-3-adds-krysten-ritter-cristo-fernndez-alyla-browne-and-more|website=IGN|date=2024-02-02|accessdate=2024-02-08|language=en|first=Adam|last=Bankhurst}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references responsive=&quot;&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{FilmLinks}}

{{Ježek Sonic}}

[[Kategorija:Filmi leta 2024]]
[[Kategorija:Ježek Sonic]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>iutgy2wlcwvyt6b40ikvuq2lr9wypyt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751996</id>
      <parentid>6751824</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:18:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751996</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3337" sha1="5keg8nboctgk16byqmihalgyb05qb8r" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = [[SLika:Ježek Sonic 3-Logo.png|250px]]&lt;br&gt;Ježek Sonic 3
| image          = Ježek sonic 3 (2024) plakat.jpg
| caption        = 
| film name      = Sonic the Hedgehog 3
| director       = 
| distributor    = [[Paramount Pictures]]
| runtime        = 1 ura 48 min
| country        = ZDA, Japonska
| language       = angleščina&lt;br&gt;slovenščina (sinhronizacija)
}}

'''Ježek Sonic 3''' ({{Jezik-en|Sonic the Hedgehog 3}}) je [[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Japonska|japonski]] akcijski film. Svetovno premiero je doživel 20. decembra 2024, v Sloveniji pa je izšel 26. decembra istega leta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Paramount Sets ‘Sonic The Hedgehog 3’ Release, Pushes Date For Smurfs Animated Musical|url=https://deadline.com/2022/08/paramount-updates-release-plans-for-sonic-the-hedgehog-3-smurfs-musical-1235087859/|website=Deadline|date=2022-08-09|accessdate=2023-02-04|language=en-US|first=Matt|last=Grobar}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=JEŽEK SONIC 3 – Kino Bežigrad|url=https://www.kino-bezigrad.si/predstava/jezek-sonic-3/|accessdate=2025-01-04|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Vloge ==

* Ben Schwartz kot [[Ježek Sonic (lik)|Ježek Sonic]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Sonic the Hedgehog 3' Speeds Into Theaters In Time For Christmas 2024|url=https://collider.com/sonic-3-release-date-2024/|website=Collider|date=2022-08-09|accessdate=2023-02-04|language=en|first=Will|last=Ashton}}&lt;/ref&gt;
* [[Keanu Reeves]] kot [[Ježek Shadow]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Keanu Reeves’ Shadow The Hedgehog Casting Just Got Even Better Ahead Of Sonic 3|url=https://screenrant.com/keanu-reeves-shadow-voice-sonic-the-hedgehog-3-research-good/|website=ScreenRant|date=2024-11-02|accessdate=2025-01-04|language=en|first=Lewis|last=Glazebrook}}&lt;/ref&gt;
* Idris Elba kot Kljunati ježek Knuckles&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Sonic the Hedgehog 3' Speeds Into Theaters In Time For Christmas 2024|url=https://collider.com/sonic-3-release-date-2024/|website=Collider|date=2022-08-09|accessdate=2023-02-04|language=en|first=Will|last=Ashton}}&lt;/ref&gt;
* Colleen Villard kot [[Lisjak Tails|Miles &quot;Tails&quot; Prower]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Sonic the Hedgehog 3' Speeds Into Theaters In Time For Christmas 2024|url=https://collider.com/sonic-3-release-date-2024/|website=Collider|date=2022-08-09|accessdate=2023-02-04|language=en|first=Will|last=Ashton}}&lt;/ref&gt;
* James Marsden kot Tom Wachowski&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title='Sonic the Hedgehog 3' Speeds Into Theaters In Time For Christmas 2024|url=https://collider.com/sonic-3-release-date-2024/|website=Collider|date=2022-08-09|accessdate=2023-02-04|language=en|first=Will|last=Ashton}}&lt;/ref&gt;
* Jim Carrey kot [[Doktor Robotnik|dr. Robotnik]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sonic the Hedgehog 3 Adds Krysten Ritter, Cristo Fernández, Alyla Browne, and More|url=https://www.ign.com/articles/sonic-the-hedgehog-3-adds-krysten-ritter-cristo-fernndez-alyla-browne-and-more|website=IGN|date=2024-02-02|accessdate=2024-02-08|language=en|first=Adam|last=Bankhurst}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references responsive=&quot;&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{FilmLinks}}

{{Ježek Sonic}}

[[Kategorija:Filmi leta 2024]]
[[Kategorija:Ježek Sonic]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>5keg8nboctgk16byqmihalgyb05qb8r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Louvrska piramida</title>
    <ns>0</ns>
    <id>532717</id>
    <revision>
      <id>6751677</id>
      <parentid>6714907</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T22:06:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751677</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14384" sha1="6r14s10unsh491jiffazo8pjunv82vw" xml:space="preserve">{{Coord|48.860854|2.335812|type:landmark_region:FR-75|display=title}}
'''Louvrska piramida''' (''Pyramide du Louvre'') je velika konstrukcija iz stekla in kovine, ki jo je zasnoval kitajsko-ameriški arhitekt [[Ieoh Ming Pej]]. Piramida je na glavnem dvorišču (Cour Napoléon) [[Louvrska palača|Louvrske palače]] v [[Pariz]]u, obdana s tremi manjšimi piramidami. Velika piramida služi kot glavni vhod v muzej [[Louvre]]. Dokončana leta 1988 kot del širšega projekta Grand Louvre &lt;ref name=&quot;SimonsNYT&quot;&gt;{{navedi novice|last=Simons|first=Marlise|title=5 Pieces of Europe's Past Return to Life: France; A vast new exhibition space as the Louvre renovates |work=The New York Times|date=28 March 1993|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F0CEFDF1F39F93BA15750C0A965958260|access-date=7 October 2008}}&lt;/ref&gt; je postala znamenitost mesta Pariz.

== Načrtovanje in gradnja ==
[[File:View of the Louvre Palace from inside of the Louvre Pyramid.jpg|thumb|250px|Notranje slike: pogled na muzej Louvre v Parizu iz podzemnega preddverja piramide.]]
Projekt Grand Louvre je leta 1981 napovedal [[François Mitterrand]], takratni predsednik Francije. Leta 1983 je bil za arhitekta izbran kitajsko-ameriški arhitekt I. M. Pei. Piramidno strukturo je prvotno zasnoval Pei konec leta 1983 in jo predstavil javnosti v začetku leta 1984. Zgrajena je v celoti iz steklenih segmentov in kovinskih palic, doseže višino 21,6 metrov.&lt;ref name=&quot;Glassontheweb&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.glassonweb.com/articles/article/94 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020112004520/http://www.glassonweb.com/articles/article/94/ |url-status=dead |archive-date=12 January 2002 |title=Architecture: Louvre Pyramid |work=Glass on the Web |date=June 2005 |access-date=16 January 2011 }}&lt;/ref&gt; Njena kvadratna osnova ima stranico 34 metrov in osnovno površino 1000 kvadratnih metrov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Official Press Release|first1=Louvre|title=&quot;Pyramid&quot; Project Launch: The Musée du Louvre is improving visitor reception (2014-2016)|url=http://www.louvre.fr/sites/default/files/dp_pyramide%2028102014_en.pdf|website=Louvre|access-date=16 May 2016|page=10|archive-date=2018-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20181119225328/https://www.louvre.fr/sites/default/files/dp_pyramide%2028102014_en.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Sestavljena je iz 603 steklenih segmentov v obliki romba in 70 trikotnih segmentov.

Piramidno strukturo sta zasnovala Nicolet Chartrand Knoll Ltd. iz Montreala (struktura piramide / svetovalec za načrtovanje) in Rice Francis Ritchie iz Pariza (struktura piramide / faza gradnje).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.pcfandp.com/a/p/8315/s.html |title= Grand Louvre: Phase I |publisher=Pei Cobb Freed &amp; Partners |access-date=16 January 2011}}&lt;/ref&gt;

Piramida in podzemno preddverje pod njo sta bila ustvarjena zaradi pomanjkljivosti prejšnje postavitve Louvra, ki ni več zdržala vsakodnevnega naraščajočega števila obiskovalcev. Obiskovalci, ki vstopajo skozi piramido, se spustijo v prostorno preddverje in se nato povzpnejo. v glavne zgradbe Louvra.

Za zgodovinarja oblikovanja Marka Pimlotta: »Načrt I. M. Peija učinkovito razporedi ljudi iz osrednjega zbirališča na nešteto destinacij znotraj svoje ogromne podzemne mreže ... arhitekturni okvir v velikanskem obsegu spominja na starodavni atrij pompejske vile; obravnava odprtine zgoraj, s svojo risbo inženirskih odlitkov in kablov, spominja na atrije poslovnih stavb podjetij; živahno gibanje ljudi iz vseh smeri nakazuje množice železniških postaj ali mednarodnih letališč«.&lt;ref name=&quot;Pimlott&quot;&gt;{{navedi knjigo |last= Pimlott |first= Mark |year= 2007 |url= http://www.artdesigncafe.com/The-Grand-Louvre-I-M-Pei-Pimlott-2007 |chapter= The Grand Louvre &amp; I.M. Pei |type= Excerpt |title= Without and Within: Essays on Territory and the Interior |via= artdesigncafe |publisher= Episode Publishers |location= Rotterdam |access-date= 13 August 2012 |archive-date= 2012-06-09 |archive-url= https://web.archive.org/web/20120609133826/http://www.artdesigncafe.com/The-Grand-Louvre-I-M-Pei-Pimlott-2007 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;

Več drugih muzejev in trgovskih središč je posnemalo ta koncept, predvsem Muzej znanosti in industrije v Chicagu in Pioneer Place v Portlandu, ki ju je zasnovala Kathie Stone Milano z ELS/Elbasani in Loganom, arhitekti iz Berkeleyja v Kaliforniji. Delfinski center s podobno piramido je aprila 1982 odprl princ Richard, vojvoda Gloucestrski.&lt;ref&gt;{{navedi splet |first= Phil |last= Steer |url= http://www.romford.org/sports/swimming/dolphin/dolphin01.htm |title= Dolphin Centre: Brief History |work= Romford Now &amp; Then |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20111123140716/http://www.romford.org/sports/swimming/dolphin/dolphin01.htm |archive-date= 23 November 2011 |df= dmy-all }}{{Self-published source|date=August 2015}}&lt;/ref&gt; Gradbena dela na bazi piramide in podzemnem preddverju je izvedlo gradbeno podjetje Vinci.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.vinci.com/vinci.nsf/en/history-sites.htm?OpenAgent&amp;the_grand_louvre_museum |title= History |publisher= Vinci |access-date= 16 January 2011 |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20111001122424/http://www.vinci.com/vinci.nsf/en/history-sites.htm?OpenAgent&amp;the_grand_louvre_museum |archive-date= 1 October 2011 |df= dmy-all }}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;300&quot;&gt;
File:Louvre Museum Wikimedia Commons.jpg| Dvorišče muzeja Louvre ponoči.
&lt;/gallery&gt;

=== Estetska in politična razprava o njegovem oblikovanju ===
Gradnja piramide je sprožila dolgoletno živahno estetsko in politično razpravo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Tempest|first1=Rone|title=Controversial New Pyramid Entrance to the Louvre Opens in Paris|url=http://articles.latimes.com/1989-03-30/entertainment/ca-1039_1_glass-pyramid|website=Los Angeles Times|date=30 March 1989 |access-date=16 May 2016}}&lt;/ref&gt; Kritike so se večinoma nanašale na štiri področja:
#Modernistični slog stavbe ni v skladu s klasičnim francoskim renesančnim slogom in zgodovino Louvra
#Piramida je neprimeren simbol smrti iz starega Egipta
#Projekt je megalomanska neumnost, ki jo je vsilil takratni predsednik François Mitterrand
#Kitajsko-ameriški arhitekt I. M. Pei je bil premalo seznanjen s kulturo Francije, da bi mu bila zaupana naloga posodobitve dragocene pariške znamenitosti.&lt;ref name=&quot;IM PEI Pyramid&quot;&gt;{{navedi splet|last1=Bernstein|first1=Richard|title=I.M. Pei's Pyramid: A Provocative Plan for The Louvre|url=https://www.nytimes.com/1985/11/24/magazine/im-pei-s-pyramid-a-provative-plan-for-the-louvre.html|work=The New York Times|access-date=16 May 2016|date=1985-11-24}}&lt;/ref&gt;

Tisti, ki so kritizirali estetiko, so rekli, da je »svetoskrunstvo« posegati v veličastno staro francosko renesančno arhitekturo Louvra, in piramido označili za anahronističen vdor egipčanskega simbola smrti sredi Pariza.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Goldberger|first1=Paul|title=Pei Pyramid and New Louvre Open Today|url=https://www.nytimes.com/1989/03/29/arts/pei-pyramid-and-new-louvre-open-today.html?pagewanted=1|work=The New York Times|date=29 March 1989|access-date=16 May 2016}}&lt;/ref&gt; Medtem so politični kritiki zgradbo imenovali piramida faraona Françoisa. Alexander Cockburn je v časopisu ''The Nation'' zasmehoval Peijevo utemeljitev, da bi stavba pomagala obiskovalcem najti vhod: »Pei je v resnici mislil, da v našem odvijanju ''fin de siècla'' javne ustanove potrebujejo območje (...), kjer se lahko zbirajo bogati ljudje za koktajle, bankete in sorodne prireditve, ki jim je pritrjena beseda 'dobrodelnost', da bi zadovoljili organe, kot je davčna uprava.«&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Cockburn |first=Alexander |date=1986-04-26 |title=The Private Use of Public Spaces |work=The Nation }}&lt;/ref&gt; Nekateri še vedno menijo, da modernizem zgradbe ni na mestu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Stamberg|first1=Susan|title=Landmark At The Louvre: The Pyramid Turns 20|url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=121097261|website=NPR|publisher=National Public Radio|access-date=16 May 2016}},&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Carbone|first1=Ken|title=Viva Le Louvre! At 20, I.M. Pei's Controversial Pyramid Defies Critics|url=http://www.fastcompany.com/1271948/viva-le-louvre-20-im-peis-controversial-pyramid-defies-critics|website=Fast Company|date=20 April 2009|publisher=Mansueto Ventures, LLC|access-date=16 May 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Souza|first1=Eduardo|title=AD Classics: Le Grande Louvre / I.M. Pei|url=http://www.archdaily.com/88705/ad-classics-le-grande-louvre-i-m-pei/|website=Arch Daily|date=18 November 2010|publisher=Plataforma Networks Broadcasting Architecture Worldwide|access-date=16 May 2016}}&lt;/ref&gt;

== Število stekel ==
Piramida ima skupno 673 stekel, kot je potrdil Louvre, 603 rombov in 70 trikotnikov. Tri stranice imajo po 171 šip: 18 trikotnih na robovih in 153 rombastih, razporejenih v trikotnik; četrta stran, z vhodom, ima 9 manj rombastih in 2 manj trikotna, kar daje 160.&lt;ref&gt;The Glazing manufucturer, Saint-Gobain, states that there are &quot;675 lozenges and 118 triangles,&quot;&amp;nbsp;making 793 total glass panes ([https://www.saint-gobain.com/en/saint-gobain-stories/diamond-louvre-hits-30 &quot;A Raw Diamond Cut From Glass&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191001210756/https://www.saint-gobain.com/en/saint-gobain-stories/diamond-louvre-hits-30 |date=2019-10-01 }}, Saint Gobain website). However, these numbers appear to also include the panes in the three smaller pyramids on the north, east, and south sides of the main pyramid.&lt;/ref&gt;  Nekateri komentatorji poročajo, da jih je Peijeva pisarna naštela 689.

Vendar pa dolgotrajne govorice trdijo, da piramida vključuje natančno 666 oken, &quot;število zveri&quot;, ki se pogosto povezuje s Satanom. Zgodba o 666 steklih izvira iz 1980-ih, ko je uradna brošura, izdana med gradnjo, to številko navedla dvakrat. Številka 666 je bila omenjena tudi v različnih časopisih. En pisec o ezoterični arhitekturi je trdil, da je »piramida posvečena moči, opisani kot Zver v knjigi Razodetja... Celotna struktura temelji na številu 6«.&lt;ref&gt;Dominique Setzepfandt, ''François Mitterrand, Grand Architecte de l'Univers'', 1998, {{isbn|290976902X}}&lt;/ref&gt;

Mit se je znova pojavil leta 2003, ko je protagonist uspešnice ''Da Vincijeva šifra'' rekel: »Ta piramida je bila na izrecno zahtevo predsednika Mitterranda zgrajena iz natanko 666 steklenih plošč - bizarna zahteva, ki je bila vedno vroča tema med ljubitelji zarote, ki so trdili, da je 666 Satanovo število«.&lt;ref&gt;Dan Brown. ''The Da Vinci Code'', p. 21.&lt;/ref&gt; Pravzaprav, glede na Peijev podatek, Mitterrand ni nikoli navedel števila oken.
[[Image:Comparison of pyramids.svg|thumb|250px|lang={{{1|en}}}| Primerjava približnih profilov piramide Louvre z drugimi pomembnimi piramidastimi ali skoraj piramidalnimi zgradbami. Črtkane črte označujejo prvotne višine, kjer so podatki na voljo. V njeni datoteki SVG[http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ac/Comparison_of_pyramids_SMIL.svg its&amp;nbsp;SVG&amp;nbsp;file] premaknite miškin kazalec nad piramido, da jo označite in kliknite za njen članek., hover over a pyramid to highlight and click for its article.]]

== Obrnjena piramida ==
Obrnjena piramida (''Pyramide Inversée'') je strešno okno v nakupovalnem središču Carrousel du Louvre pred muzejem Louvre. Videti je kot narobe obrnjena in manjša različica piramide Louvre.

== Prenova ==
Zasnovana za muzej, ki je privabil 4,5 milijona obiskovalcev na leto, se je piramida izkazala za neustrezno, ko se je obisk Louvra leta 2014 podvojil. Med letoma 2014 in 2017 je bila postavitev preddverja v Cour Napoleonu pod stekleno piramido temeljito preoblikovana, vključno z boljšim dostopom do piramide in prehoda Richelieu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Javier |last=Pes |date=28 April 2014 |url=http://theartnewspaper.com/articles/Louvres-director-makes-unblocking-pyramid-bottleneck-a-priority/32552 |title=Louvre's Director Makes Unblocking Pyramid Bottleneck a Priority |work=The Art Newspaper |url-status=unfit |archive-url=https://web.archive.org/web/20140429215635/http://theartnewspaper.com/articles/Louvres-director-makes-unblocking-pyramid-bottleneck-a-priority/32552 |archive-date=29 April 2014 }}&lt;/ref&gt; 

== Peijeve druge steklene piramide ==
Pred načrtovanjem piramide v Louvru je Pei vključil manjše steklene piramide v svojo zasnovo za vzhodno stavbo Narodne galerije umetnosti v Washingtonu, D.C., dokončano leta 1978. Več majhnih steklenih piramid, skupaj z vodnjakom, je bilo zgrajenih na trgu med Vzhodno stavbo in že obstoječo zahodno stavbo, ki delujeta kot povezovalni element med obema lastninama in služita kot strešna okna za podzemni atrij, ki je povezoval stavbi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Sveiven |first1=Megan |title=AD Classics: East Building, National Gallery of Art / I.M. Pei |url=https://www.archdaily.com/97193/ad-classics-east-building-national-gallery-of-art-i-m-pei |website=ArchDaily |access-date=5 December 2022 |date=18 December 2010}}&lt;/ref&gt; Istega leta, ko se je odprla piramida v Louvru, je Pei vključil velike steklene piramide na strehe pisarniškega kompleksa IBM Somers, ki ga je zasnoval v okrožju Westchester v New Yorku.&lt;ref name=Pyramids&gt;{{navedi splet|url=https://qz.com/1621464/how-i-m-pei-reinvented-the-pyramid/|title = How I.M. Pei—renowned architect who died at 102—reinvented the pyramid| date=16 May 2019 }}&lt;/ref&gt; Pei se je ponovno vrnil h konceptu steklene piramide v Dvorani slavnih rokenrola v Clevelandu v Ohiu, odprti leta 1995.

== Predhodnica v Louvru ==
Leta 1839 so po poročanju nekega časopisa na slovesnostih v spomin na »veličastno revolucijo« leta 1830 »grobnice Louvra prekrile s črnimi zastori in jih krasile tribarvne zastave. Spredaj in na sredini je bil postavljen odrešen spomenik piramidaste oblike in na vrhu z nagrobno vazo«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.gutenberg.org/w/captcha/question/|title=The Paris Sketch Book Of Mr. M. A. Titmarsh|publisher=Project Gutenberg}}&lt;/ref&gt; 

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
*[http://www.greatbuildings.com/buildings/Pyramide_du_Louvre.html Great buildings]
*[http://www.louvre.fr Louvre]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Parizu]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1989]]</text>
      <sha1>6r14s10unsh491jiffazo8pjunv82vw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>WALL-E</title>
    <ns>0</ns>
    <id>544955</id>
    <revision>
      <id>6751997</id>
      <parentid>6702009</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:18:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751997</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29106" sha1="pxt4s55jdcc8dfrn6wic0zsbhqti0mj" xml:space="preserve">{{Short description|Ameriški animirani film iz leta 2008}}
{{Other uses}}
{{Infobox film
| name           = WALL•E
| image          = WALL-E poster.jpg
| caption        = Filmski plakat
| director       = [[Andrew Stanton]]
| producer       = [[Jim Morris (filmski producent)|Jim Morris]]
| screenplay     = {{Plainlist|
* Andrew Stanton
* [[Jim Reardon]]
}}
| story          = {{Plainlist|
* Andrew Stanton
* [[Pete Docter]]
}}
| starring       = '''Slovenska sinhronizacija:''' &lt;br&gt;{{Plainlist|
* [[Jernej Kuntner]]
* [[Helena Petelin]]
* [[Bojan Emeršič]]
* [[Iztok Valič]]
* [[Jan Bučar]]
* [[Klemen Mauhler]]
* [[Alenka Tetičkovič]]
}}
&lt;br&gt;
'''Originalna zasedba:''' &lt;br&gt;{{Plainlist|
* [[Ben Burtt]]
* [[Elissa Knight]]
* [[Jeff Garlin]]
* [[Fred Willard]]
* [[John Ratzenberger]]
* [[Kathy Najimy]]
* [[Sigourney Weaver]]
}}
| music          = [[Thomas Newman]]
| cinematography = {{Plainlist|
* Jeremy Lasky
* [[Danielle Feinberg]]
}}
| editing        = [[Stephen Schaffer]]
| distributor    = [[Walt Disney Studios Motion Pictures|Walt Disney Studios&lt;br /&gt;Motion Pictures]]&lt;!--Text wrap is used in this link to ensure correct formatting at all screen resolutions.--&gt;
| released       = {{Film date|2008|6|23|[[Greek Theatre (Los Angeles)|Greek Theatre]]|2008|6|27|Združene države Amerike|df=yes}}
| runtime        = 97 minut&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://catalog.afi.com/Film/55499-WALL-E?sid=8f622ebf-dcd2-4b1f-8a28-be9c4d211c86&amp;sr=4.0206413&amp;cp=1&amp;pos=4|title=WALL-E|publisher=[[American Film Institute]]|access-date=March 11, 2019|archive-date=December 22, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201222081924/https://catalog.afi.com/Film/55499-WALL-E?sid=8f622ebf-dcd2-4b1f-8a28-be9c4d211c86&amp;sr=4.0206413&amp;cp=1&amp;pos=4|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| country        = Združene države Amerike
| language       = angleščina (original)
| budget         = 180 milijonov dolarjev&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Brooks Barnes|title=Disney and Pixar: The Power of the Prenup|work=[[The New York Times]]|date=June 1, 2008|url=https://www.nytimes.com/2008/06/01/business/media/01pixar.html|access-date=January 12, 2009|archive-date=January 29, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190129133239/https://www.nytimes.com/2008/06/01/business/media/01pixar.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 532,5 milijonov dolarjev&lt;!-- When updating this figure, please update the access-date field in the following citation --&gt;&lt;ref name=&quot;BOM&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=wall-e.htm|title=WALL-E (2008)|publisher=Box Office Mojo|access-date=December 30, 2020|archive-date=August 6, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100806015631/http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=wall-e.htm|url-status=live}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;NUM&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.the-numbers.com/movie/WALL-E#tab=summary|title=WALL-E|publisher=The Numbers|access-date=December 1, 2017|archive-date=2018-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20181123154257/https://www.the-numbers.com/movie/WALL-E#tab=summary|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| production_companies = {{plainlist|
* [[Walt Disney Pictures]]
* [[Pixar Animation Studios]]
}}
}}
'''''WALL-E''''' (z ločilom stilizirano kot '''''WALL·E''''') je ameriški [[Računalniška animacija|računalniško animirani]] [[Znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[romantični film]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Wall-E Review: One of the Best Sci-Fi Movies in Years, Disguised as a Cartoon|url=https://gizmodo.com/wall-e-review-one-of-the-best-sci-fi-movies-in-years-5020237|date=June 27, 2008|website=gizmodo.com|access-date=May 22, 2020|archive-date=July 1, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200701135011/https://gizmodo.com/wall-e-review-one-of-the-best-sci-fi-movies-in-years-5020237|url-status=live}}&lt;/ref&gt; iz leta 2008 v produkciji studia [[Pixar Animation Studios]] in distribuciji studia [[Walt Disney Pictures]]. Film je režiral [[Andrew Stanton]], produciral [[Jim Morris]], scenarij pa sta napisala Stanton in [[Jim Reardon]]. V slovenski sinhronizirani verziji glavne vloge igrajo [[Jernej Kuntner]], [[Helena Petelin]], [[Bojan Emeršič]], [[Iztok Valič]], [[Jan Bučar]], [[Klemen Mauhler]] in [[Alenka Tetičkovič]]. Film se odvija v letu 2805 in spremlja osamljenega robota po imenu ''WALL-E'', ki je prepuščen čiščenju smeti na opustošeni in [[Naseljivi planet|nenaseljivi]] [[Zemlja|Zemlji]]. Obišče ga robotka EVA (v originalu EVE) z [[Zvezdna ladja|vesoljske ladje]] Aksiom (v originalu Axiom), v katero se zaljubi in sledi po vsej galaksiji.

Po režiranju filma ''[[Reševanje malega Nema]]'' se je Stantonu zdelo, da je Pixarju uspelo ustvariti dovolj dobre simulacije podvodne fizike in bil zato pripravljen režirati film, ki se v veliki meri odvija v vesolju. V uvodnih sekvencah filma imajo liki le minimalen dialog; mnogi izmed njih v filmu sploh nimajo glasov, temveč komunicirajo z [[Govorica telesa|govorico telesa]] in robotskimi zvoki, ki jih je zasnoval [[Ben Burtt]]. Film vključuje različne teme, vključno s [[Potrošništvo|potrošništvom]], [[Korporatokracija|korporatokracijo]], [[Nostalgija|nostalgijo]], [[Ravnanje z odpadki|ravnanjem z odpadki]], [[Človeški vpliv na okolje|človeškim vplivom na okolje]], [[Debelost|debelostjo]]/[[Sedeči življenski slog|sedečim življenskim slogom]] ter [[Scenarij sodnega dne|scenarijem sodnega dne]].&lt;ref name=&quot;Murray and Heumann, 2009&quot;&gt;{{cite journal|last=Murray|first=Robin L.|author2=Heumann, Joseph K.|date=Spring 2009|title=WALL-E: From Environmental Adaptation to Sentimental Nostalgia|url=http://www.ejumpcut.org/archive/jc51.2009/WallE/text.html|url-status=live|journal=Jump Cut: A Review of Contemporary Media|series=No. 51|archive-url=https://web.archive.org/web/20121021222552/http://www.ejumpcut.org/archive/jc51.2009/WallE/text.html|archive-date=October 21, 2012|access-date=November 16, 2012}}&lt;/ref&gt; To je tudi prvi animirani film Pixarja s segmenti, ki vključujejo igrane like. Film je uglasbil [[Thomas Newman]]. Produkcija filma je stala 180 milijonov dolarjev, kar je bila v tistem času rekordna vsota za animirani film. Po Pixarjevi tradiciji je ''WALL-E'' v kinematografe izšel skupaj s kratkim filmom z naslovom ''[[Presto (film)|Presto]]''.

''WALL-E'' je v ZDA izšel 27. junija, v Sloveniji pa 28. avgusta 2008. Prejel je pohvale kritikov za animacijo, zgodbo, glasovno igralstvo, like, vizualno podobo, glasbo, zvočno oblikovanje, scenarij, minimalno uporabo dialogov in romantične prizore.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2010-10-16|title=WALL-E: No 15 best romantic film of all time|url=http://www.theguardian.com/film/2010/oct/16/wall-e-romance|access-date=2020-09-20|website=The Guardian|language=en|archive-date=December 10, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201210040846/https://www.theguardian.com/film/2010/oct/16/wall-e-romance|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Hodgson|first=Claire|date=2014-04-27|title=Why Pixar's WALL-E is the greatest love story ever told in 11 heart warming GIFs|url=http://www.mirror.co.uk/tv/tv-news/pixars-wall-e-greatest-love-story-3439138|access-date=2020-09-20|website=mirror|archive-date=April 24, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424233114/https://www.mirror.co.uk/tv/tv-news/pixars-wall-e-greatest-love-story-3439138|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Kot deveti najdonosnejši film leta 2008 je po vsem svetu zaslužil 521,3 milijona dolarjev. Leta 2008 je prejel [[zlati globus]] za najboljši celovečerni animirani film, leta 2009 [[Nagrada Hugo|nagrado Hugo]] za najboljšo daljšo dramsko predstavo,&lt;ref name=&quot;Hugo&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.thehugoawards.org/hugo-history/2009-hugo-awards/|title=2009 Hugo Awards|publisher=The Hugo Awards|access-date=April 22, 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110507164818/http://www.thehugoawards.org/hugo-history/2009-hugo-awards/|archive-date=May 7, 2011|df=mdy}}&lt;/ref&gt; leta 2009 [[Nagrada Nebula|nagrado Nebula]] za najboljši scenarij,&lt;ref name=&quot;Nebula&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.locusmag.com/SFAwards/Db/Nebula2009.html|title=Nebula Award winners for 2008 announced|publisher=LOCUS|access-date=September 4, 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605231125/http://www.locusmag.com/SFAwards/Db/Nebula2009.html|archive-date=June 5, 2011}}&lt;/ref&gt; [[Saturnove nagrade|nagrado Saturn]] za najboljši animirani film ter na podelitvi oskarjev poleg petih dodatnih nominacij še [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljši animirani film. Kritiki in filmske organizacije, med njimi [[National Board of Review]] in [[Ameriški filmski institut]], so film uvrstili med najboljše filme leta 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://criticstop10.com/best-of-2008/|title=Best of 2008|website=Criticstop10.com|access-date=November 26, 2018|archive-date=August 19, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819221541/https://criticstop10.com/best-of-2008/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Top 100 Animation Movies – Rotten Tomatoes|url=https://www.rottentomatoes.com/top/bestofrt/top_100_animation_movies/|access-date=2020-11-03|website=www.rottentomatoes.com|archive-date=June 9, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210609084412/https://www.rottentomatoes.com/top/bestofrt/top_100_animation_movies/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ter med najboljše animirane filme vseh časov.&lt;ref&gt;{{Cite magazine|date=October 13, 2019|title=40 Greatest Animated Movies Ever|url=https://www.rollingstone.com/movies/movie-lists/40-greatest-animated-movies-ever-19817/pixar-wall-e-2008-208968/|magazine=[[Rolling Stone]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://time.com/4609386/best-animated-films/|title=The 25 All-TIME Best Animated Films|access-date=December 15, 2021|archive-date=September 26, 2021|archive-url=https://archive.today/20210926104304/https://time.com/4609386/best-animated-films/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://stacker.com/stories/2471/best-animated-films-all-time-according-critics|title=Best animated films of all time, according to critics}}&lt;/ref&gt;

Leta 2021 je ''WALL-E'' postal drugi Pixarjev film (po [[Svet igrač|''Svetu igraču'']]), ki ga je [[Kongresna knjižnica]] izbrala za ohranitev v [[Narodni filmski register|narodnem filmskem registru]] ZDA kot »kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomembno« delo.&lt;ref name=&quot;Tartaglione&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://deadline.com/2021/12/national-film-registry-2021-list-star-wars-return-of-the-jedi-fellowship-of-the-ring-sounder-nightmare-on-elm-street-wall-e-1234890666/|title=National Film Registry Adds ''Return Of The Jedi'', ''Fellowship Of The Ring'', ''Strangers On A Train'', ''Sounder'', ''WALL-E'' &amp; More|date=December 14, 2021|first=Nancy|last=Tartaglione|website=[[Deadline Hollywood]]|access-date=December 14, 2021}}&lt;/ref&gt; Septembra 2022 je Disney na Stantonovo zahtevo film licenciral distributerju [[The Criterion Collection]], ki ga je 22. novembra 2022 ponovno izdal v posebni izdaji v kombinaciji [[Ultra HD Blu-ray|4K Blu-Ray]] in [[Blu-ray Disc|Blu-Ray]], kar označuje prvi Pixarjev film, ki je bil deležen takšne časti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Clark|first=Mitchell|date=2022-09-10|title=WALL-E is rolling his way into the Criterion Collection|url=https://www.theverge.com/2022/9/10/23345385/wall-e-criterion-collection-4k-blu-ray|access-date=2023-01-04|website=The Verge|language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=WALL·E|url=https://www.criterion.com/films/33246-walle|access-date=2023-01-04|website=The Criterion Collection|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2025 ga je uredništvo časopisa ''[[The New York Times]]'' po anketi med 500 filmskimi ustvarjalci uvrstilo na 34. mesto retrospektivnega seznama najboljših filmov 21. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.nytimes.com/interactive/2025/movies/best-movies-21st-century.html |title=The 100 best movies of the 21st century |work=The New York Times |date=2025-09-18}}&lt;/ref&gt;

== Zgodba ==
V 22. stoletju so nebrzdano [[potrošništvo]], pohlep podjetij in zanemarjanje okolja [[Zemlja|Zemljo]] spremenili v puščavo, posuto z odpadki, zato je megakorporacija Bajno in Bujno (BnL) na velikanskih [[Zvezdna ladja|vesoljskih ladjah]]&lt;nowiki/&gt;človeštvo evakuirala v vesolje, na Zemlji pa pustila robote za stiskanje smeti, katerih naloga je očiščenje planeta. Čiščenje ni uspelo in sedemsto let pozneje, leta 2805, zadnji aktivni robot, imenovan ''Zemeljski razvrščevalec odpadkov'' oz. ''Waste Allocation Load Lifter: Earth Class'' (WALL-E), razvije osebnost. WALL-E ostaja aktiven z uporabo delov drugih neaktivnih robotov in živi v velikem tovornjaku, namenjenem prevozu le-teh s hišnim ljubljenčkom ščurkom.

Nekega dne WALL-Ejevo rutino stiskanja smeti in zbiranja zanimivih predmetov prekine prihod sonde brez posadke z robotom v obliki jajca, imenovanim ''Ekološko vegetacijski analizator'' (EVA), ki je bila poslana, da pregleda planet in poišče znake obnovljivega življenja. WALL-E se navduši nad elegantnim, nezemeljskim robotom in začneta se povezovati, dokler se EVA ne preklopi v način spanja, ko ji WALL-E pokaže svojo najnovejšo najdbo: živo rastlino. Sonda se na koncu vrne in pobere EVO in rastlino, WALL-E pa se z oklepanjem nanjo pridruži na potovanju na sondino matično ladjo, zvezdno ladjo ''Aksiom''.

V stoletjih, odkar je ''Aksiom'' zapustil Zemljo, so se njegovi potniki zaradi [[Mikrogravitacija|mikrogravitacije]] in lenobe spremenili v nemočne [[Debelost|debeluhe]], roboti pa skrbijo za vse njihove potrebe. Tudi kapitan B. McCrea je navajen sedeti, medtem ko njegovo robotsko [[Umetna inteligenca|AI]] krmilo, imenovano AUTO (v slovenski sinhronizaciji se sliši kot OTO), krmili ladjo. McCrea ni pripravljen na pozitiven odziv sonde, vendar odkrije, da bo namestitev rastline v ladijski holodetektor sprožila hiperskok nazaj na Zemljo, da bo človeštvo lahko začelo ponovno kolonizacijo. Ko McCrea pregleda EVIN skladiščni prostor, rastlina manjka, EVA pa za njeno izginotje obtoži WALL-E-ja.

EVO imajo za okvarjeno in jo odpeljejo na diagnostični pregled. Ker WALL-E postopek zamenja za mučenje, posreduje in nehote izpusti vse druge okvarjene robote, zaradi česar sta on in EVA razglašena za sovražna robota. Razočarana EVA poskuša poslati WALL-Eja domov v rešilni kapsuli, a preden ji to uspe, sta priča, kako AUTOV pribočnik GO-4 pospravi rastlino v kapsulo, nastavljeno za samouničenje, kar razkrije, da WALL-E v resnici ni ukradel rastline. WALL-E jo poskuša pobrati, vendar je skupaj s kapsulo izstreljen v vesolje. EVA uporabi zasilni izhod in se požene za WALL-E-jem, pri čemer je priča eksploziji kapsule, čeprav on in rastlina preživita nepoškodovana. Ponovno se združita in praznujeta s plesom v vesolju okoli ''Aksioma''.

EVA pripelje rastlino nazaj k McCrea-ju, ki si ogleda njene posnetke Zemlje in ugotovi, da jo lahko in morajo rešiti. Vendar AUTO razkrije, da je bil programiran s tajno direktivo A113 o prepovedi vrnitve, ki je bila izdana, potem ko je izvršni direktor družbe BnL Shelby Forthright napačno dejal, da Zemlje ni mogoče rešiti; AUTO je ukazal GO-4, naj se znebi rastline. Ko McCrea zavrne direktivo, se AUTO in GO-4 upreta, WALL-E-ja elektrificirata z električnim tokom, EVO prisilno preklopita v stanje spanja, oba vržeta v žleb za smeti in McCrea-ja zakleneta v svojo sobo. EVA (ki jo je reaktiviral mišji podoben robot) in WALL-E sta skoraj izstreljena v vesolje skupaj z ladijskimi odpadki, vendar ju Microbe Obliterator (M-O), čistilni robot, ki je sledil WALL-E-jevi umazani sledi po ladji, reši, ko se ob zapiranju vrat zatakne, kar spodbudi smetarske robote WALL-A (Waste Allocation Load Lifter: Axiom Class), da prekinejo z izstrelitvijo smeti. Medtem ko ljudje in roboti pomagajo zavarovati rastlino, se McCrea in AUTO spopadeta za nadzor nad ''Aksiomom''. AUTO z uporabo holodetektorja zdrobi WALL-E-ja v zadnjem poskusu, da bi človeške potnike obdržal v vesolju; McCrea sčasoma premaga in deaktivira AUTA, tako da ga preklopi v ročni način, EVA pa uspešno vstavi rastlino in sproži hiperskok.

Ko prispe nazaj na Zemljo, EVA hitro popravi WALL-E-ja, vendar ugotovi, da sta njegov spomin in osebnost izbrisana. Zlomljena EVA da WALL-E-ju poljub za slovo, ki mu povrne njegovo normalno podobo. WALL-E in EVA se ponovno združita, medtem pa prebivalci ''Aksioma'' naredijo prve korake na Zemlji. Ljudje in roboti opustošeni planet spremenijo v raj, rastlina pa zraste v mogočno drevo, pod katerim v zadnjem prizoru sedita EVA in WALL-E.

== Sinhronizacija ==
Za slovensko [[Sinhronizacija|sinhronizirano]] verzijo je bil odgovoren distributer Cenex. Režiral jo je [[Jernej Kuntner]] (igralec Wall-E-ja), prevod filma pa je naredila Vesna Žagar.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kolosej - Filmi - Wall-E|url=https://www.kolosej.si/filmi/film/wall-e/|website=www.kolosej.si|accessdate=2023-06-29}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|'''Ime lika'''
|'''slovenski glasovni igralci'''
|'''angleški glasovni igralci'''
|-
|WALL-E
|[[Jernej Kuntner]]
| rowspan=&quot;2&quot; |Ben Burtt
|-
|M-O
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Iztok Valič]]
|-
|Shelby Fortnight 
|Fred Willard
|-
|EVA
| rowspan=&quot;2&quot; |[[Helena Peterlin]]
|Elissa Knight
|-
|Računalnik
|Sigourney Weaver
|-
|Kapitan
|[[Bojan Emeršič]]
|Jeff Garlin
|-
|Avtopilot
|[[Jan Bučar]]
|Sigourney Weaver
|-
|John
|[[Klemen Mauhler]]
|John Ratzenberger
|-
|Marija
|[[Alenka Tetičkovič]]
|Kathy Najimy
|-
|Ostali glasovi
|[[Tina Uršič]], 
[[Štefan Kušar]],

[[Mira Berginc]]
|
|}

== Teme ==
Film je prepoznan kot [[družbena kritika]]. Katherine Ellison je zatrdila, da »Američani letno proizvedejo skoraj 400 milijonov ton [[Trdni odpadki|trdnih odpadkov]], vendar jih reciklirajo manj kot tretjino, kot je pokazala nedavna študija Univerze Columbia.«&lt;ref name=&quot;Ellison, 2008&quot;&gt;{{cite journal|last=Ellison|first=Katherine|date=October 2008|title=Talking Trash|journal=Frontiers in Ecology and the Environment|volume=6|issue=8|pages=456|doi=10.1890/1540-9295(2008)6[456:TT]2.0.CO;2|jstor=20440969}}&lt;/ref&gt;

=== Okolje, odpadki in nostalgija ===
{{Further|Onesnaževanje}}V komentarju na DVD-ju je Stanton dejal, da so ga mnogi spraševali, ali je bil njegov namen posneti film o potrošništvu. Njegov odgovor je bil, da ne; to je bil način, kako odgovoriti na vprašanje, kako bi Zemlja prišla do stanja, ko bi bil robot prepuščen samemu sebi, da nadaljuje s čiščenjem Zemlje. Kljub temu so nekateri kritiki opazili neskladje med domnevno prookoljskim in protipotrošniškim sporočilom filma ter vplivom na okolje pri proizvodnji in prodaji filma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://governmentcheese.ca/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=14:test&amp;catid=11&amp;Itemid=111|title=Wall-E (2008) and the Ecological Footprint of Animation Production|access-date=January 29, 2019|archive-date=January 29, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190129064032/https://governmentcheese.ca/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=14:test&amp;catid=11&amp;Itemid=111|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Robin Murray in Joseph Heumann v članku »WALL-E: od okoljske prilagoditve do sentimentalne [[Nostalgija|nostalgije]]« pojasnjujeta pomembno temo nostalgije v filmu. Nostalgijo jasno izražajo človeški artefakti, ki jih WALL-E zbira in ceni, na primer vžigalniki [[Zippo]], pokrovčki in plastične vilice. Sodobni predmeti, ki jih uporabljamo v vsakdanu postanejo sentimentalni skozi pogled na mračno prihodnost Zemlje. Nostalgijo izraža tudi glasbena podlaga, saj se film začne s posnetkom vesolja, ki se počasi približa Zemlji, polni odpadkov, ob tem pa igra pesem »Put on Your Sunday Clothes« ([[Slovenščina|slovensko]] ''Nadenite si svoja nedeljska oblačila''), ki spominja na preprostejše in srečnejše čase v zgodovini človeštva. Film izraža tudi nostalgijo po naravi in naravnem svetu, saj se kapitan s pogledom in dotikom zemlje ter rastline, ki jo EVA prinese na vesoljsko ladjo, odloči, da je čas, da se ljudje vrnejo na Zemljo. WALL-E prav tako izraža nostalgijo, saj se navezuje na romantične teme starejših Disneyjevih in nemih filmov.&lt;ref name=&quot;Murray and Heumann, 2009&quot; /&gt;

Stanton temo filma opisuje kot »nerazumna ljubezen premaga življenjske navade«:&lt;ref name=newsarama2&gt;{{navedi novice|url=http://www.newsarama.com/film/080704-wall-e-stanton-2.html|author=Steve Fritz|title=How Andrew Stanton &amp; Pixar Created ''WALL*E''&amp;nbsp;– Part II|work=[[Newsarama]]|date=July 4, 2008|access-date=November 4, 2008|archive-date=November 22, 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081122092351/http://www.newsarama.com/film/080704-wall-e-stanton-2.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;blockquote&gt;Spoznal sem, da je bistvo, ki sem ga želel doseči s tema dvema programiranima robotoma, želja, da bi poskušala ugotoviti, kakšen je smisel življenja ... Potrebna so bila ta res nerazumna dejanja ljubezni, da sta odkrila njuno pravo naravo kljub omejitvam njunega programa ... Opazil sem, da je to odlična prispodoba za resnično življenje. Vsak od nas se zavedno ali nezavedno zaplete v svoje navade in rutine, da bi se izognili življenju. Da bi se izognili neprijetnemu delu. Da bi se izognili vzpostavljanju odnosov z drugimi ljudmi ali ukvarjanjem z našimi bližnjimi. Zato se vsi lahko pogrezamo v naše mobilne telefone in se izognemo medsebojnemu srečanju. Pomislil sem: 'To je popolen poudarek celotnega pomena filma.' Z znanostjo sem se želel ukvarjati na način, ki bi to idejo nekako logično projiciral.&lt;ref name=&quot;newsarama2&quot; /&gt;&lt;/blockquote&gt;

=== Tehnologija ===
Stanton je opozoril, da številni komentatorji v filmu poudarjajo okoljski vidik brezbrižnosti človeštva, saj »je ta odklop posredno vzrok za vse, kar se zgodi v življenju, kar je slabo za človeštvo ali planet«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Jonathan L'Ecuyer|title=An Oscar shout-out|work=[[Gloucester Daily Times]]|url=http://gloucestertimes.com/punews/local_story_054221319.html|archive-url=https://archive.today/20120527035746/http://gloucestertimes.com/punews/local_story_054221319.html|url-status=dead|archive-date=May 27, 2012|date=February 23, 2009|access-date=March 3, 2009}}&lt;/ref&gt; Stanton je dejal, da roboti z odvzemom truda pri delu človeku odvzamejo tudi potrebo po vlaganju truda v odnose.&lt;ref name=robot&gt;''Robo-everything'', 2008 DVD featurette, Walt Disney Studios Home Entertainment&lt;/ref&gt; Krščanski novinar [[Rod Dreher]] je v tehnologiji videl zapletenega zlobneža filma. Dreher je dejal, da je ljudi na ladji ''Aksiom'' umetni življenjski slog ločil od narave, zaradi česar so postali »sužnji tako tehnologije kot lastnih osnovnih nagonov ter izgubili tisto, kar jih dela človeške«. Izpostavil je razliko med delavnim, umazanim WALL-E-jem ter elegantnimi in čistimi roboti na ladji in dejal, da so vendar le ljudje in ne roboti tisti, ki so postali odvečni. Ljudje na ladji in na Zemlji so pretirano uporabljali robote in ultramoderno tehnologijo. Med zaključnimi prizori je prikazano, kako ljudje in roboti sodelujejo v obnovi Zemlje. »WALL-E ni [[Ludizem|ludistični]] film,« je dejal. »Ne demonizira tehnologije. Trdi le, da se tehnologija pravilno uporablja za pomoč ljudem pri razvijanju njihove prave narave—da mora biti podrejena človekovemu razcvetu in ga pospeševati.«&lt;ref name=&quot;dreher&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://blog.beliefnet.com/crunchycon/2008/07/walle-aristotelian-crunchy-con.html|title=&quot;Wall-E&quot;: Aristotelian, crunchy con|work=[[Beliefnet]]|date=July 5, 2008|access-date=January 15, 2009|author=Rod Dreher|archive-url=https://web.archive.org/web/20080708131939/http://blog.beliefnet.com/crunchycon/2008/07/walle-aristotelian-crunchy-con.html|archive-date=July 8, 2008|url-status=unfit}}&lt;/ref&gt;

=== Religija ===
[[Slika:Dove Sent Forth from the Ark (89393604).jpg|sličica|''Aksiom'' in EVA sta bila primerjana z legendo o [[Noetova barka|Noetovi barki]] in golobu, ki ga je [[Noe]] izpustil iz nje.]]
Stanton, ki je [[kristjan]],&lt;ref name=&quot;world&quot;&gt;{{navedi novice|author=Megan Basham|date=June 28, 2008|title=WALL-E world|work=[[World (magazine)|World]]|url=http://www.worldmag.com/articles/14127|access-date=February 19, 2009|archive-date=July 3, 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080703233252/http://www.worldmag.com/articles/14127|url-status=live}}&lt;/ref&gt; je EVO poimenoval [[Adam in Eva|po svetopisemskem liku]], saj ga je WALL-E-jeva osamljenost spominjala na [[Adam (Sveto pismo)|Adama]], preden mu je Bog ustvaril ženo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Mark Moring|title=The Little Robot That Could|work=[[Christianity Today]]|date=June 24, 2008|url=http://www.christianitytoday.com/movies/interviews/andrewstanton.html|access-date=November 26, 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080731105235/http://www.christianitytoday.com/movies/interviews/andrewstanton.html|archive-date=July 31, 2008}}&lt;/ref&gt; Dreher je opazil biblijsko soimenjakinjo EVO in njeno navodilo razumel kot preobrat te zgodbe; EVA uporablja rastlino, da bi človeštvu povedala, naj se vrne na Zemljo in se oddalji od »[[Lažni bog|lažnega boga]]« BnL ter lenobnega življenjskega sloga, ki ga ponuja. WALL-E v skladu s klasičnim krščanskim pogledom pokaže, da je delo tisto, kar dela ljudi človeške. Medtem ko bi drugi viri dejali, da sta lenoba in užitek raj, poskuša WALL-E pokazati, da to ni res. Dreher je poudaril vzporednice z lažnim bogom BnL v prizoru, v katerem robot uči dojenčke »B je za Bajno in Bujno (BnL), ki vas ima rad«, kar je primerjal s sodobnimi korporacijami, kot je [[McDonald's]], ki pri otrocih ustvarjajo zvestobo blagovni znamki.&lt;ref name=&quot;dreher&quot; /&gt; Megan Basham iz revije ''[[World (revija)|World]]'' je menila, da film kritizira iskanje prostega časa, medtem ko se WALL-E v svoji vlogi skrbnika Zemlje nauči resnično ceniti Božje stvarstvo.&lt;ref name=&quot;world&quot; /&gt;

Med pisanjem je Pixarjev uslužbenec [[Jim Reardon|Jimu Reardonu]] dejal, da ga EVA spominja na [[Golobi|golobico]] z oljčno vejico iz zgodbe o [[Noetova barka|Noetovi barki]], zato so zgodbo preoblikovali tako, da je EVA našla rastlino, ki bo človeštvo vrnila s potovanja.&lt;ref&gt;Hauser, p. 83.&lt;/ref&gt; WALL-E je bil primerjan s [[Prometej|Prometejem]],&lt;ref name=comingsoon&gt;{{navedi novice|url=https://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=45885|author=Joshua Starnes|title=WALL•E Writer/Director Andrew Stanton|publisher=ComingSoon.net|date=June 13, 2008|access-date=November 22, 2008|archive-date=August 17, 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080817131043/http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=45885|url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Sizif|Sizifom]]&lt;ref name=&quot;dreher&quot; /&gt; in [[Butades|Butadesom]]: Hrag Vartanian je v eseju, v katerem je obravnaval film ''WALL-E'' kot predstavnika umetniških prizadevanj studia Pixar, primerjal WALL-E-ja z Butadesom v prizoru, v katerem robot izrazi svojo ljubezen do EVE tako, da iz rezervnih delov izdela njen kip. »[[Antična Grčija|Antična grška]] tradicija povezuje rojstvo umetnosti s [[Korint|korintsko]] deklico, ki je, polna hrepenenja po ohranitvi sence svojega ljubimca, slednjo narisala na steno, preden je odšel v vojno. Miti nas opominjajo, da je umetnost rojena iz hrepenenja in da pogosto pomeni več za ustvarjalca kot za muzo. Na enak način je Stanton in njegova ekipa iz Pixarja skozi prizmo vseh vrst odnosov povedala izjemno osebno zgodbo o svoji ljubezni do kinematografije in viziji animacije.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Hrag Vartanian|title=&quot;Wall-E&quot; as a Return to the Promise of Animation|work=His blog|date=October 21, 2008|url=http://hragvartanian.com/2008/10/21/wall-e/|access-date=February 19, 2009|archive-date=July 12, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110712230656/http://hragvartanian.com/2008/10/21/wall-e/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Roboti (film, 2005)|''Roboti'' (film, 2005)]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==

* {{navedi knjigo|last=Hauser|first=Tim|title=The Art of WALL-E|publisher=[[Chronicle Books]]|location=San Francisco|isbn=978-0-8118-6235-6|oclc=377889575|year=2008}}
* {{Cite journal|last1=Mattie|first1=Sean|date=Winter 2014|title=WALL·E on the Problem of Technology|url=https://archive.org/details/sim_perspectives-on-political-science_january-march-2014_43_1/page/12|journal=[[Perspectives on Political Science]]|volume=43|issue=1|pages=12–20|doi=10.1080/10457097.2013.784576|issn=1045-7097|s2cid=144206190|df=mdy-all}}

== Zunanje povezave ==
{{Sister project links|display=''WALL-E''|wikt=no|c=category:WALL-E|n=no|s=no|b=no|v=no|voy=no|species=no|d=Q104905|m=no|mw=no}}

* {{Official website|http://movies.disney.com/wall-e}}
* {{IMDb title|0910970}}
* {{Tcmdb title|662645}}
* {{Amg title|379342}}
{{Portal bar|Disney|Cartoon|Animation|Film|United States}} {{Authority control}}

[[Kategorija:Ameriški satirični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o arheologiji]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši animirani film]]
[[Kategorija:Filmi o okolju]]
[[Kategorija:Filmi Pixar]]
[[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]]
[[Kategorija:Filmi o potrošništvu]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>pxt4s55jdcc8dfrn6wic0zsbhqti0mj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>549358</id>
    <revision>
      <id>6751568</id>
      <parentid>6748019</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:32:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6751568</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28202" sha1="7ids5z9iv0t8lwllq1eoose8mucc7zt" xml:space="preserve">{| border=0 class=&quot;toccolours float-right&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;&quot;
! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align=&quot;center&quot; | UCI Svetovna kolesarska lestvica&lt;br&gt;&lt;small&gt;(UCI Road World Ranking)&lt;/small&gt;
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 270 tednov&lt;/small&gt;
|-
! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align=&quot;center&quot; | Splošni podatki
|-
| '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016 
|-
| '''Šport:''' || cestno kolesarstvo
|-
| '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni
|-
| '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI)
|}

'''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi  52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno.

Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke. 

Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili.

== Predhodne lestvice ==
Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice.

=== Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) ===
Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone.

=== Super Prestige Pernod (1959–1987) ===
To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25).

=== FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) ===
Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&amp;tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}&lt;/ref&gt;

Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004.

Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov.

Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah. 

Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno. 

Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004).

=== UCI Road World Cup (1989–2004) ===
UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004. 

V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk.

=== UCI Pro Tour (2005–2010) ===
UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico.

=== UCI World Tour (2009/2011–2018) ===
Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018.

== Statistika ==

===Prvouvrščeni na svetovni lestvici===
{|class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;
!Št.
!Kolesar
!Ekipa
!Začetek
!Konec
!Tedni
!Skupaj
|-
|align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]]
|align=right|10. januar 2016&amp;nbsp;||align=right|17. januar 2016&amp;nbsp;||align=center|2||align=center|2
|-
|align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}}
|align=right|24. januar 2016&amp;nbsp;||align=right|6. marec 2016&amp;nbsp;||align=center|7||align=center|7
|-
|align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team
|align=right|13. marec 2016&amp;nbsp;||align=right|13. marec 2016&amp;nbsp;||align=center|1||align=center|1
|-
|align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team
|align=right|20. marec 2016&amp;nbsp;||align=right|20. marec 2016&amp;nbsp;||align=center|1||align=center|1
|-
|align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)&lt;br&gt;{{ct|BOH|2017}} (2017)
|align=right|27. marec 2016&amp;nbsp;||align=right|2. april 2017&amp;nbsp;||align=center|54||align=center|54
|-
|||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team
|align=right|9. april 2017&amp;nbsp;||align=right|25. februar 2018&amp;nbsp;||align=center|47||align=center|48
|-
|align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}}
|align=right|4. marec 2018&amp;nbsp;||align=right|8. april 2018&amp;nbsp;||align=center|6||align=center|6
|-
|||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}}
|align=right|15. april 2018&amp;nbsp;||align=right|20. maj 2018&amp;nbsp;||align=center|6||align=center|60
|-
|||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}}
|align=right|27. maj 2018&amp;nbsp;||align=right|15. julij 2018&amp;nbsp;||align=center|8||align=center|14
|-
|||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}}
|align=right|22. julij 2018&amp;nbsp;||align=right|16. september 2018&amp;nbsp;||align=center|9||align=center|69
|-
|align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}}
|align=right|23. september 2018&amp;nbsp;||align=right|17. marec 2019&amp;nbsp;||align=center|26||align=center|26
|-
|align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}}
|align=right|24. marec 2019&amp;nbsp;||align=right|8. september 2019&amp;nbsp;||align=center|25||align=center|25
|-
|align=center|9||scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}}
|align=right|15. september 2019&amp;nbsp;||align=right|17. marec 2020&amp;nbsp;||align=center|27||align=center|27
|-style=color:#696969
|align=center|{{sort dash}}
|scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #e6e6fa&quot; colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #e6e6fa&quot; align=right|''24. marec 2020''&amp;nbsp;||scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #e6e6fa&quot; align=right|''28. julij 2020''&amp;nbsp;||scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #e6e6fa&quot; align=center|''19''||scope=&quot;row&quot; style=&quot;background-color: #e6e6fa&quot; align=center|''19''
|-
|
|scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}}
|align=right|4. avgust 2020&amp;nbsp;||align=right|20. oktober 2020&amp;nbsp;||align=center|12||align=center|39
|-
|align=center|10||scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}}  [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}}
|align=right|27. oktober 2020&amp;nbsp;||align=right|3. november 2020&amp;nbsp;||align=center|2||align=center|2
|-
|
|scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}}
|align=right|10. oktober 2020&amp;nbsp;||align=right|13. julij 2021&amp;nbsp;||align=center|36|| align=center|75
|-
|
|scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}}
|align=right|20. julij 2021&amp;nbsp;||align=right|7. september 2021&amp;nbsp;||align=center|8||align=center|10
|-
|align=center|11||scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}}
|align=right|14. september 2021&amp;nbsp;||align=right|21. september 2021&amp;nbsp;||align=center|2||align=center|2
|-
|
|scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}}
|align=right|28. september 2021&amp;nbsp;||align=right|15. september 2026&amp;nbsp;||bgcolor=yellow align=center|'''260'''||bgcolor=yellow align=center|'''270'''
|}
&lt;small&gt;Posodobitev: 15. september 2026&lt;/small&gt;

===Število tednov kot št. 1 ===

{|
|- valign=top
|
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;
|-
!scope=&quot;col&quot;|Uvr.
!scope=&quot;col&quot;|Kolesar
!scope=&quot;col”|Tednov
|-
|align=center|1
|{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]
|align=center|270
|-
|align=center|2
|{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]
|align=center|75
|-
|align=center|3
|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]]
|align=center|69
|-
|align=center|4
|{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]]
|align=center|48
|-
|align=center|5
|{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]]
|align=center|26
|-
|align=center|6
|{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]
|align=center|25
|-
|align=center|7
|{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]]
|align=center|14
|-
|align=center|8
|{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]
|align=center|7
|-
|align=center|9
|{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]]
|align=center|2
|-
|align=center|
|{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]]
|align=center|2
|-
|align=center|11
|{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]]
|align=center|1
|}
|
{{col-break|gap=0.5em}}
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;
|-
!scope=&quot;col&quot;|Uvr.
!scope=&quot;col”|Država
!scope=&quot;col&quot;|Tednov
|-
|align=center|1
|scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]]
|align=center|401
|-
|align=center|2
|scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|FRA}} [[Francija]]
|align=center|78
|-
|align=center|3
|scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Italija]]
|align=center|37
|-
|align=center|4
|scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]]
|align=center|13
|-
|align=center|5
|scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]]
|align=center|8
|-
|align=center|6
|scope=&quot;row&quot;|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]]
|align=center|2
|}
|-
|colspan=2|&lt;small&gt;Posodobitev: 15. september 2026&lt;/small&gt;
|}

==UCI točkovanje==
Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]).

Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo ===
{|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85%
|-
! rowspan=2|Uvrstitev
! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]
! colspan=4|UCI Svetovna serija
! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]]
|-
! [[Dirka po Franciji|Tour]]
! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]]
! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}}
! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}}
! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}}
! Cestna
! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]]
! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}} 
|-
!width=100px|1. mesto
|align=center width=65px|1300
|align=center width=65px|1100
|align=center width=65px|800
|align=center width=65px|500
|align=center width=65px|400
|align=center width=65px|300
|align=center width=65px|900
|align=center width=65px|455
|align=center width=65px|300
|-
!2. mesto
|align=center width=65px|1040
|align=center width=65px|885
|align=center|640
|align=center|400
|align=center|320
|align=center|250
|align=center width=65px|715
|align=center width=65px|325
|align=center|255
|-
!3. mesto
|align=center width=65px|880
|align=center width=65px|750
|align=center|520
|align=center|325
|align=center|260
|align=center|215
|align=center width=65px|600
|align=center width=65px|250
|align=center|200
|-
!4. mesto
|align=center width=65px|750
|align=center width=65px|600
|align=center|440
|align=center|275
|align=center|220
|align=center|175
|align=center width=65px|490
|align=center width=65px|195
|align=center|150
|-
!5. mesto
|align=center width=65px|620
|align=center width=65px|495
|align=center|360
|align=center|225
|align=center|180
|align=center|120
|align=center width=65px|410
|align=center width=65px|165
|align=center|125
|-
!6. mesto
|align=center width=65px|520
|align=center width=65px|415
|align=center|280
|align=center|175
|align=center|140
|align=center|115
|align=center width=65px|340
|align=center width=65px|130
|align=center|100
|-
!7. mesto
|align=center width=65px|425
|align=center width=65px|340
|align=center|240
|align=center|150
|align=center|120
|align=center|95
|align=center width=65px|265
|align=center width=65px|110
|align=center|85
|-
!8. mesto
|align=center width=65px|360
|align=center width=65px|285
|align=center|200
|align=center|125
|align=center|100
|align=center|75
|align=center width=65px|225
|align=center width=65px|90
|align=center|75
|-
!9. mesto
|align=center width=65px|295
|align=center width=65px|235
|align=center|160
|align=center|100
|align=center|80
|align=center|60
|align=center width=65px|190
|align=center width=65px|80
|align=center|60
|-
!10. mesto
|align=center width=65px|230
|align=center width=65px|180
|align=center|135
|align=center|85
|align=center|68
|align=center|50
|align=center width=65px|150
|align=center width=65px|65
|align=center|50
|-
!11. mesto
|align=center width=65px|190
|align=center width=65px|155
|align=center|110
|align=center|70
|align=center|56
|align=center|40
|align=center width=65px|130
|align=center width=65px|55
|align=center|40
|-
!12. mesto
|align=center width=65px|165
|align=center width=65px|130
|align=center|95
|align=center|60
|align=center|48
|align=center|35
|align=center width=65px|105
|align=center width=65px|40
|align=center|30
|-
!13. mesto
|align=center width=65px|140
|align=center width=65px|110
|align=center|85
|align=center|50
|align=center|40
|align=center|30
|align=center width=65px|90
|align=center width=65px|30
|align=center|25
|-
!14. mesto
|align=center width=65px|110
|align=center width=65px|90
|align=center|65
|align=center|40
|align=center|32
|align=center|25
|align=center width=65px|75
|align=center width=65px|25
|align=center|15
|-
!15. mesto
|align=center width=65px|100
|align=center width=65px|80
|align=center|55
|align=center|35
|align=center|28
|align=center rowspan=6|20
|align=center width=65px|60
|align=center width=65px|20
|align=center rowspan=6|10
|-
!16. mesto
|align=center width=65px|90
|align=center width=65px|75
|align=center rowspan=5|50
|align=center rowspan=5|30
|align=center rowspan=5|24
|align=center width=65px|50
|align=center width=65px|15
|-
!17. mesto
|align=center width=65px|85
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px rowspan=5|45
|align=center width=65px rowspan=2|10
|-
!18. mesto
|align=center width=65px|80
|align=center width=65px|60
|-
!19. mesto
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px|55
|align=center width=65px rowspan=2|5
|-
!20. mesto
|align=center width=65px|60
|align=center width=65px rowspan=3|50
|-
!21. mesto
|align=center width=65px rowspan=2|50
|align=center rowspan=3|30
|align=center rowspan=3|20
|align=center rowspan=3|16
|align=center rowspan=3|12
|align=center width=65px rowspan=2|3
|align=center width=65px rowspan=2|5
|-
!22.−25. mesto
|align=center width=65px rowspan=3|30
|-
!26.−30. mesto
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|30
|style=&quot;background:lightgrey;&quot; rowspan=7 colspan=2|
|-
!31. mesto
|align=center width=65px rowspan=3|35
|align=center width=65px rowspan=3|25
|align=center rowspan=4|15
|align=center rowspan=4|10
|align=center rowspan=4|8
|align=center rowspan=4|5
|-
!32.−35. mesto
|align=center width=65px rowspan=3|15
|-
!36.−40. mesto
|-
!41.−50. mesto
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|20
|-
!51.−55. mesto
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|10
|align=center|5
|align=center|4
|align=center|2
|align=center|10
|-
!56.−60. mesto
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|5
|align=center|3
|align=center|2
|align=center|1
|align=center|5
|}

=== UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP ===
{|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85%
|-
! rowspan=2|Uvrstitev
! colspan=3|Kontinentalne serije
! colspan=3|Prvenstva po kontinentih
! colspan=4|Državno prvenstvo
|-
! ProSeries
! Razred 1
! Razred 2
! Cestna
! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]]
! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}} 
! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} 
! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} 
! Kron. A{{efn|name=A}}
! Kron. B{{efn|name=B}}
|-
!width=100px|1. mesto
|align=center width=65px|200
|align=center width=65px|125
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|250
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px|100
|align=center width=65px|50
|align=center width=65px|50
|align=center width=65px|25
|-
!2. mesto
|align=center width=65px|150
|align=center width=65px|85
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px|200
|align=center|55
|align=center|55
|align=center|75
|align=center|30
|align=center|30
|align=center|15
|-
!3. mesto
|align=center width=65px|125
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|150
|align=center|40
|align=center|40
|align=center|60
|align=center|20
|align=center|20
|align=center|10
|-
!4. mesto
|align=center width=65px|100
|align=center width=65px|60
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|125
|align=center|30
|align=center|30
|align=center|50
|align=center|15
|align=center|15
|align=center|5
|-
!5. mesto
|align=center width=65px|85
|align=center width=65px|50
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|100
|align=center|25
|align=center|25
|align=center|40
|align=center|10
|align=center|10
|align=center|3
|-
!6. mesto
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|90
|align=center|20
|align=center|20
|align=center|30
|align=center|5
|align=center|5
|style=&quot;background:lightgrey;&quot; rowspan=21|
|-
!7. mesto
|align=center width=65px|60
|align=center width=65px|35
|align=center width=65px|5
|align=center width=65px|80
|align=center|15
|align=center|15
|align=center|20
|align=center rowspan=2|3
|align=center rowspan=2|3
|-
!8. mesto
|align=center width=65px|50
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px rowspan=3|3
|align=center width=65px|70
|align=center|10
|align=center|10
|align=center|10
|-
!9. mesto
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|60
|align=center|5
|align=center|5
|align=center|5
|align=center rowspan=2|1
|align=center rowspan=2|1
|-
!10. mesto
|align=center width=65px|35
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|50
|align=center|3
|align=center|3
|align=center rowspan=2|3
|-
!11. mesto
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px|15
|style=&quot;background:lightgrey;&quot; rowspan=16|
|align=center width=65px|40
|style=&quot;background:lightgrey;&quot; rowspan=16 colspan=2|
|style=&quot;background:lightgrey;&quot; rowspan=16 colspan=2|
|-
!12. mesto
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|35
|align=center rowspan=4|1
|-
!13. mesto
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px rowspan=3|5
|align=center width=65px|30
|-
!14. mesto
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|25
|-
!15. mesto
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|20
|-
!16. mesto
|align=center width=65px rowspan=8|5
|align=center width=65px rowspan=7|3
|align=center|15
|style=&quot;background:lightgrey;&quot; rowspan=11|
|-
!17. mesto
|align=center|10
|-
!18. mesto
|align=center rowspan=6|5
|-
!19. mesto
|-
!20. mesto
|-
!21. mesto
|-
!22.−25. mesto
|-
!26.−30. mesto
|style=&quot;background:lightgrey;&quot; rowspan=4|
|-
!31. mesto
|align=center width=65px rowspan=3|3
|align=center width=65px rowspan=2|3
|-
!33.−35. mesto
|-
!36.−40. mesto
|align=center width=65px|1
|}

=== Posamične etapne uvrstitve ===
{|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85%
|-
! rowspan=2|Uvrstitev
! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]
! colspan=3|UCI Svetovna serija
! colspan=3|Kontinentalne serije
|-
! [[Dirka po Franciji|Tour]]
! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]]
! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}}
! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}}
! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}}
! ProSeries
! Razred 1
! Razred 2
|-
!width=100px|1. mesto
|align=center width=65px|210
|align=center width=65px|180
|align=center width=65px|60
|align=center width=65px|50
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|14
|align=center width=65px|7
|-
!width=100px|2. mesto
|align=center width=65px|150
|align=center width=65px|130
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|5
|align=center width=65px|3
|-
!width=100px|3. mesto
|align=center width=65px|110
|align=center width=65px|95
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|3
|align=center width=65px|1
|-
!width=100px|4. mesto
|align=center width=65px|90
|align=center width=65px|80
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|5
|style=&quot;background:lightgrey;&quot; rowspan=12 colspan=2|
|-
!width=100px|5. mesto
|align=center width=65px|70
|align=center width=65px|60
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|3
|-
!width=100px|6. mesto
|align=center width=65px|55
|align=center width=65px|45
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|6
|style=&quot;background:lightgrey;&quot; rowspan=10|
|-
!width=100px|7. mesto
|align=center width=65px|45
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|8
|align=center width=65px|5
|-
!width=100px|8. mesto
|align=center width=65px|40
|align=center width=65px|35
|align=center width=65px|8
|align=center width=65px|6
|align=center width=65px|3
|-
!width=100px|9. mesto
|align=center width=65px|35
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px|5
|align=center width=65px|3
|align=center width=65px|2
|-
!width=100px|10. mesto
|align=center width=65px|30
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|2
|align=center width=65px|1
|align=center width=65px|1
|-
!width=100px|11. mesto
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|20
|style=&quot;background:lightgrey;&quot; rowspan=5 colspan=3|
|-
!width=100px|12. mesto
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|15
|-
!width=100px|13. mesto
|align=center width=65px|15
|align=center width=65px|10
|-
!width=100px|14. mesto
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|5
|-
!width=100px|15. mesto
|align=center width=65px|5
|align=center width=65px|2
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! colspan=9 scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo'''
|-
!width=100px|Vodilni
|align=center width=65px|25
|align=center width=65px|20
|align=center width=65px|10
|align=center width=65px|8
|align=center width=65px|6
|align=center width=65px|5
|align=center width=65px|3
|align=center width=65px|1
|}

=== Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih ===
{|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85%
|-
! rowspan=2|Uvrstitev
! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]
|-
! [[Dirka po Franciji|Tour]]
! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]]
|-
!width=100px|1. mesto
|align=center width=85px|210
|align=center width=85px|180
|-
!2. mesto
|align=center|150
|align=center|130
|-
!3. mesto
|align=center|110
|align=center|95
|}

==Zabeležke==
{{seznam opomb}}

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
[https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&amp;discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran

[[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]]
[[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]]</text>
      <sha1>7ids5z9iv0t8lwllq1eoose8mucc7zt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gran Turismo (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>550309</id>
    <revision>
      <id>6751825</id>
      <parentid>6612481</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:53:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751825</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25457" sha1="5tt1wp8l5yiuz3gkumogbluldldz3cw" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name       	= Gran Turismo
| image      	= GranTurismoMoviePoster.jpeg
| alt        	=
| caption    	= Promocijski plakat
| director   	= [[Neill Blomkamp]]
| screenplay 	= {{Plainlist|
* [[Jason Hall (screenwriter)|Jason Hall]]
* [[Zach Baylin]]
}}
| story      	= {{Plainlist|
* Jason Hall
* [[Alex Tse]]
}}
| based_on   	=
| producer   	= {{Plainlist|
* [[Doug Belgrad]]
* Asad Qizilbash
* Carter Swan
* [[Dana Brunetti]]
}}
| starring   	= {{Plainlist|
* [[David Harbour]]
* [[Orlando Bloom]]
* [[Archie Madekwe]]
* [[Darren Barnet]]
* [[Geri Halliwell|Geri Halliwell Horner]]
* [[Djimon Hounsou]]
}}
| cinematography = [[Jacques Jouffret]]
| editing    	= {{plainlist|
* Colby Parker, Jr.
* Austyn Daines
}}
| music      	= {{plainlist|
* [[Lorne Balfe]]
* Andrew Kawczynski
}}
| production_companies = {{Plainlist|
* [[Columbia Pictures]]
* [[PlayStation Productions]]
* 2.0 Entertainment
}}
| distributor	= [[Sony Pictures Releasing]]
| released   	= {{Film date|2023|7|30|[[Circuit de Spa-Francorchamps]]|2023|8|25|ZDA}}
| runtime    	= 134 minut&lt;!--134:10--&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbfc.co.uk/release/gran-turismo-q29sbgvjdglvbjpwwc0xmdezmtcz|title=''Gran Turismo'' (12A)|website=[[British Board of Film Classification|BBFC]]|date=July 21, 2023|access-date=July 28, 2023}}&lt;/ref&gt;
| country    	= Združene države Amerike
| language   	= angleščina
| budget     	= 60 milijonov USD&lt;ref name=&quot;budget&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://deadline.com/2023/08/gran-turismo-box-office-1235525398/|title=How 'Gran Turismo' Could Take The Checkered Flag At Weekend Box Office – Preview|first=Anthony|last=D'Alessandro|website=[[Deadline Hollywood]]|date=August 22, 2023|accessdate=August 23, 2023|archive-date=August 23, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230823003951/https://deadline.com/2023/08/gran-turismo-box-office-1235525398/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| gross      	= 114,8 milijona USD&lt;ref name=&quot;BOM&quot;&gt;{{Cite Box Office Mojo |title=Gran Turismo |id=4495098 |access-date=October 1, 2023 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NUM&quot;&gt;{{cite The Numbers |title=Gran Turismo |id=Gran-Turismo-(2023) |access-date=October 1, 2023 }}&lt;/ref&gt;
}}

'''''Gran Turismo'''''{{efn|Kasneje oglaševan kot '''''Gran Turismo: Based on a True Story'''''}} je ameriški športni biografski [[film]] režiserja [[Neill Blomkamp|Neilla Blomkampa]], ki je izšel leta 2023 v distribuciji [[Sony Pictures Releasing]]. Pripoveduje resnično zgodbo britanskega najstnika [[Jann Mardenborough|Janna Mardenborougha]], ki si je kot najboljši igralec dirkaške videoigre ''[[Gran Turismo (serija)|Gran Turismo]]'' prislužil priložnost postati poklicni dirkač. Vlogo Mardenborougha je odigral [[Archie Madekwe]], ob njem pa so v glavnih vlogah nastopili še [[David Harbour]], [[Orlando Bloom]], [[Darren Barnet]], [[Emelia Hartford]], [[Geri Halliwell|Geri Halliwell Horner]], [[Djimon Hounsou]] in Josha Stradowski.&lt;ref name=&quot;CBR-20220616&quot; /&gt;

Film je doživel premiero 30. julija 2023 na belgijskem dirkališču [[Circuit de Spa-Francorchamps]], v ameriške kinematografe pa je prišel 25. avgusta. Prinesel je 114 milijonov USD prihodkov od vstopnic. Recenzenti so pohvalili režijo in dirkaške prizore, manj navdušenja pa je požel scenarij [[Jason Hall (scenarist)|Jasona Halla]] in [[Zach Baylin|Zacha Baylina]]. Posebej sporna je bila uporaba Mardenboroughove nesreče na dirkališču [[Nürburgring|Nürburgring-Nordschleife]] leta 2015 kot pripovednega elementa.

== Zgodba ==
Tržnik Danny Moore prepriča motošportni odsek avtomobilskega proizvajalca [[Nissan]], da ustanovi iniciativo [[GT Academy]], s katero bi pritegnila najboljše igralce dirkaške simulacije ''Gran Turismo'' in jih izšolala za prave dirkače. Za vodjo programa pritegne nekdanjega dirkača Jacka Salterja. Ta sprva omahuje, a sprejme nalogo, ko ga Nicholas Capa, voznik ekipe, za katero Jack dela kot mehanik, odžene s svojo aroganco. Jann Mardenborough je v tem času zagret igralec ''Gran Turisma'' iz [[Cardiff]]a, ki želi postati dirkač kljub neodobravanju očeta, nekdanjega nogometaša [[Steve Mardenborough|Stevea Mardenborougha]].

Jann, ki je postavil spletni rekord na eni od prog, nekega dne dobi sporočilo, da se lahko udeleži kvalifikacij za GT Academy. Zvečer pred kvalifikacijsko dirko ga brat Coby povabi na zabavo, na katero skrivoma odideta z očetovim avtom. Jann se tam zagleda v dekle po imenu Audrey. Zabavo prekinejo policisti in ko ustavijo sosednji avto, Jann oddrvi stran in z drzno vožnjo uide zasledovalcem, toda z bratom ju ob vrnitvi vseeno zaloti oče. Janna poskuša naslednji dan naučiti lekcije tako, da ga odpelje na svoje delovišče na železnici, toda Jann kmalu odide, da bi se udeležil kvalifikacijske dirke. Na njej zmaga, s čimer si prisluži mesto v GT Academy.

Na taboru Jack njega in ostale udeležence preskuša na različne načine, s čimer zoži konkurenco na pet. Med enim od preskusov se Jann z Jackom v avtu zaleti – trdi, da so postale zavore glazirane, kar kasneje na Jackovo presenečenje potrdijo analitiki. Zato napreduje v finalno peterico, ki se pomeri med seboj na zadnji dirki. Jann na njej za nekaj tisočink sekunde prehiti drugouvrščenega Mattyja Davisa. Ob pregledu fotofiniša Danny predlaga, da bi določili bolj karizmatičnega Mattyja za zmagovalca, vendar Jack vztraja, da je zmagal Jann, zato je ta sprejet v Nissanovo motošportno ekipo.

Na prvi dirki [[Red Bull Ring|v Avstriji]] konča na zadnjem mestu zaradi nešportne poteze Nicholasa in čeprav se skozi sezono njegove uvrstitve počasi izboljšujejo, ne konča predzadnje dirke [[Circuit de Catalunya|v Španiji]], zato mora na zadnji dirki na dirkališču [[Dubai Autodrome]] osvojiti vsaj četrto mesto, da bi dobil dirkaško licenco in pogodbo z Nissanom. Njegov rival Nicholas povzroči nesrečo, a kljub temu, da je kos razbitine poškodoval njegovo vetrobransko steklo, Jannu uspe osvojiti četrto mesto. Nato z Dannyjem in Jackom odpotuje v [[Tokio]] na podpis pogodbe. Honorar ob podpisu porabi, da pripelje Audrey v Tokio, takrat se zapleteta v razmerje.

Na prvi dirki po podpisu pogodbe, na Nürburgring Nordschleife v Avstriji, začne dobro, a na odseku Flugplatz njegov avto dvigne v zrak in trešči čez ograjo med gledalce. V bolnišnici na svojo grozo izve, da je v trčenju umrl gledalec. Zaradi občutka krivde razmišlja o končanju kariere, zato ga Jack odpelje nazaj na dirkališče in mu pove, da se je upokojil po nesreči na dirki [[24 ur Le Mansa]], v kateri je umrl drug voznik. Preiskava Janna razbremeni krivde, a mnenje javnosti se obrača proti zamisli, da bi dirkali igričarji, zato začnejo odgovorni pri Nissanu razmišljati o umiku sponzorstva. Danny si zato domisli, da bo ekipa samih igričarjev dirkala v Le Mansu in z uvrstitvijo na zmagovalne stopničke dokazala svojo vrednost.

Danny rekrutira Mattyja in še enega udeleženca GT Academy, Antonia Cruza, za preostala dva člana ekipe ob Jannu. Pred dirko se oče Jannu opraviči, ker ni podpiral njegove strasti. Kmalu po štartu Janna pretrese nesreča enega od konkurentov, a pride k sebi, ko mu Jack predvaja motivacijsko glasbo po radijski povezavi. Zaradi nekaj težav skozi dan ekipa izgublja mesta, nato pa Jann prevzame zadnjo izmeno in z vožnjo po svojih linijah, ki jih je našel v igri, nadomesti zaostanek in postavi tudi rekord proge. V zadnjem krogu se spopade z Nicholasom in ga v zadnji ravnini tesno premaga ter prisluži Nissanu tretje mesto.

Epilog razkrije, da je pravi Jann Mardenborough tekmoval na več kot 200 dirkah in da je v filmu sodeloval kot kaskader.

== Igralska zasedba ==
* [[Archie Madekwe]] kot [[Jann Mardenborough]], mladi prodajalec in ljubitelj videoiger ''Gran Turismo'', ki želi postati poklicni dirkač.
* [[David Harbour]] kot Jack Salter, nekdanji poklicni dirkač, zdaj mehanik, ki postane Jannov trener v programu GT Academy.
* [[Orlando Bloom]] kot Danny Moore, tržnik pri Nissanu.
* [[Darren Barnet]] kot Matty Davis, Jannov rival v GT Academy.
* [[Geri Halliwell Horner]] kot Lesley Mardenborough, Jannova mati.
* [[Djimon Hounsou]] kot [[Steve Mardenborough]], nekdanji nogometaš, Jannov oče.
* [[Takehiro Hira]] kot [[Kazunori Jamauči]], avtor serije ''Gran Turismo''.
* Josha Stradowski kot Nicholas Capa, vročekrvni in hinavski dirkač, Jannov rival.
* Daniel Puig kot Coby Mardenborough, Jannov brat.
* Maeve Courtier-Lilley kot Audrey, Jannova simpatija.
* [[Thomas Kretschmann]] kot Patrice Capa, Nicholasov oče.
* [[Richard Cambridge (igralec)|Richard Cambridge]] kot Felix, mehanik.
* [[Emelia Hartford]] kot Leah Vega, ena od udeleženk GT Academy
* Pepe Barroso kot Antonio Cruz, en od udeležencev GT Academy in Jannov prijatelj; lik je ohlapno osnovan na [[Lucas Ordonez|Lucasu Ordonezu]].
* [[Sang Heon Lee]] kot Joo-Hwan Lee, en od udeležencev GT Academy
* Max Mundt kot Klaus Hoffman, en od udeležencev GT Academy
* Mariano González kot Henry Evas, en od udeležencev GT Academy
* Harki Bhambra kot Avi Bhatt, en od udeležencev GT Academy
* Lindsay Pattison kot Chloe McCormick, ena od udeleženck GT Academy
* Théo Christine kot Marcel Durand, en od udeležencev GT Academy
* [[Niall McShea]] kot Federik Schulin, poklicni dirkač in Jannov rival.
* [[Jamie Kenna]] kot Jack Man Jones, član Jannove ekipe v boksu.
* Nikhil Parmar kot Persol

== Produkcija ==
Film o igri ''Gran Turismo'' v produkciji [[Sony Pictures]] je bil prvič najavljen julija 2013, s producentoma [[Michael De Luca|Michaelom De Luco]] in [[Dana Brunetti|Dano Brunetti]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://drupal.thewrap.com/movies/column-post/gran-turismo-movie-revs-sony-fifty-shades-grey-producers-exclusive-105431|title='Sony Fires Up 'Gran Turismo' Movie With 'Fifty Shades' Producers (Exclusive)|publisher=The Wrap|date=July 23, 2013|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20130725023831/http://drupal.thewrap.com/movies/column-post/gran-turismo-movie-revs-sony-fifty-shades-grey-producers-exclusive-105431|archive-date=July 25, 2013}}&lt;/ref&gt; in scenaristom [[Alex Tse|Alexom Tsejem]].&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/watchmen-scribe-tackling-gran-turismo-652376/ | title='Watchmen' Scribe Tackling 'Gran Turismo' for Columbia (Exclusive) | website=[[The Hollywood Reporter]] | date=21 November 2013 }}&lt;/ref&gt; Leta 2015 je prišla v javnost informacija, da naj bi ga režiral [[Joseph Kosinski]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/joseph-kosinski-talks-direct-sonys-778675|title=Joseph Kosinski in Talks to Direct 'Grand Turismo|publisher=The Hollywood Reporter|last=Kit|first=Borys|date=March 2, 2015}}&lt;/ref&gt; tokrat po novem scenariju Jona in Ericha Hoeberja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/red-writers-tackling-sonys-gran-828755|title='Red' Writers Tackling Sony's 'Gran Turismo' Movie (Exclusive)|publisher=The Hollywood Reporter|last=Kit|first=Borys|date=October 2, 2015}}&lt;/ref&gt; Do leta 2018 je razvoj zastal.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.gtplanet.net/gran-turismo-movie-might-dead/|title=The Gran Turismo Movie Might Be Dead|publisher=GTPlanet|date=February 7, 2018|first=Jordan|last=Greer}}&lt;/ref&gt; 

Maja 2022 sta podjetji [[Sony Pictures]] in [[PlayStation Productions]] znova objavili, da so začeli z razvojem filma na temo serije ''Gran Turismo''. Kmalu po tistem je bil Neill Blomkamp najet za režijo filma po scenariju Jasona Halla in določen je bil datum premiere 11. avgusta 2023.&lt;ref name=&quot;Deadline-1235033958&quot; /&gt; Septembra 2022 sta bili potrjena glavna igralca – David Harbour v vlogi trenerja in mentorja mladega dirkača;&lt;ref name=&quot;Harbour&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Madekwe&quot; /&gt; takrat je prišlo v javnost, da bo šlo za biografski film o zgodbi Janna Mardenborougha. Orlando Bloom je dobil vlogo motošportnega tržnika, Darren Barnet pa Jannovega rivala v GT Academy.&lt;ref name=&quot;Bloom-Barnet&quot; /&gt; Večina ostalih igralcev je bila potrjena med snemanjem novembra istega leta,&lt;ref name=&quot;Nov22-casting1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Nov22-casting2&quot; /&gt; še zadnji pa decembra 2022.&lt;ref name=&quot;Dec22-casting&quot; /&gt;

Snemanje je potekalo na [[Madžarska|Madžarskem]] od novembra do decembra 2022 pod nadzorom kinematografa [[Jacques Jouffret|Jacquesa Jouffreta]].&lt;ref name=&quot;Bloom-Barnet&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Nov22-casting1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;IGNstart&quot;/&gt; Resnični Jann Mardenborough je sodeloval kot koproducent in kaskaderski dvojnik Madekweja, ki ga je upodobil.

== Izid ==
''Gran Turismo'' je bil premierno prikazan na dirkališču [[Circuit de Spa-Francorchamps]] 30. julija 2023 po dirki za [[Velika nagrada Belgije 2023|veliko nagrado Belgije 2023]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.sportskeeda.com/pop-culture/5-interesting-facts-gran-turismo-movie|title=5 interesting facts about the Gran Turismo movie|last=Borah|first=Meeta|website=Sportskeeda|date=August 4, 2023|access-date=August 11, 2023|quote=It is definitely fascinating that the movie that is dedicated to racing had its premiere during the Belgium Grand Prix 2023, in the presence of some of the most famous racecar drivers in the world.}}&lt;/ref&gt; 11. avgusta so izvedli še nekaj predpremiernih predstav, na redni spored ameriških kinematografov pa je prišel 25. avgusta v distribuciji [[Sony Pictures Releasing]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=2023-07-28 |title=Sony Shakes Up Release Dates: 'Bad Boys 4' &amp; 'Venom 3' Set; Strikes Push 'Ghostbusters' Sequel, 'Kraven The Hunter', 'Beyond The Spider-Verse' &amp; More |url=https://deadline.com/2023/07/sony-pictures-pushes-movie-release-dates-sag-wga-strikes-1235450346/ |access-date=2023-07-29 |website=Deadline |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Po prvotnem načrtu bi se to moralo zgoditi 11. avgusta,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/gran-turismo-movie-neill-blomkamp-august-2023-release-1235165563/|title=Neill Blomkamp's 'Gran Turismo' Movie Lands August 2023 Release in Theaters|last=McClintock|first=Pamela|website=[[The Hollywood Reporter]]|date=June 14, 2022|access-date=June 14, 2022}}&lt;/ref&gt; toda datum je bil zamaknjen zaradi stavke sindikata filmskih ustvarjalcev.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Predvideni datum izida je ostal nespremenjen na nekaterih tujih tržiščih, kot je Združeno kraljestvo, kjer so začeli s predvajanjem 9. avgusta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://traxion.gg/gran-turismo-movie-delayed-in-us-europe-and-uk-stay-on-track/|title=Gran Turismo movie delayed in US, Europe and UK stay on track|last=Harrison-Lord|first=Thomas|website=[[Traxion]]|date=July 29, 2023|access-date=July 29, 2023}}&lt;/ref&gt;

Ob izidu so kupci igre ''[[Gran Turismo 7]]'', ki so si v igri ogledali napovednik za film, prejeli nadgradnjo z barvno shemo avtomobila Nissan Nismo GT-R iz filma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.gran-turismo.com/us/gt7/news/00_4496463.html|title=Update Details (1.36)|website=gran-turismo.com|date=August 7, 2023|access-date=August 9, 2023|quote=To celebrate the release of &quot;Gran Turismo: The Movie,&quot; players can receive a movie livery edition of the Nismo GT-R as a gift by watching the trailer from the &quot;Celebrate the release of the 'Gran Turismo' movie!&quot; banner on the World Map from August 7 to late September.}}&lt;/ref&gt;

Na digitalnih platformah je film izšel 26. septembra 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cbr.com/gran-turismo-receives-digital-release-date |title=Gran Turismo Receives a Digital Release Date for This Week |last=Goyal |first=Aman |website=CBR.com|date=September 24, 2023}}&lt;/ref&gt;

== Odziv ==
Do 1. oktobra 2023 je ''Gran Turismo'' prinesel 42,8 milijona USD prihodkov v ZDA in Kanadi ter 72 milijonov v drugih državah, skupno 114,8 milijona.&lt;ref name=BOM/&gt;&lt;ref name=NUM/&gt; S 17,4 milijona prihodkov otvoritvenega vikenda je postal najuspešnejši film tega vikenda, s čimer je prehitel [[Warner Bros. Pictures|Warnerjev]] hit ''[[Barbie (film)|Barbie]]''. Številka sicer vključuje 5,3 milijona od predpremier, toda to je običajna praksa.&lt;ref name=&quot;opening&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://deadline.com/2023/08/box-office-gran-turismo-barbie-blue-beetle-1235528051/|title= 'Gran Turismo' Revs $17.4M, 'Barbie' $15.1M In Warner Bros &amp; Sony Battle During National Cinema Day Weekend – Box Office |first=Anthony|last=D'Alessandro|website=[[Deadline Hollywood]]|date=August 28, 2023 |accessdate=August 28, 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://variety.com/2023/film/news/box-office-gran-turismo-narrowly-beats-barbie-1235705484/|title=Box Office: 'Gran Turismo' Narrowly Outraces 'Barbie' With Middling $17.3 Million|work=[[Variety (magazine)|Variety]]|date=August 27, 2023|last=Lang|first=Brent}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=McClintock |first1=Pamela |title=Box Office: 'Gran Turismo' Declares Victory With $17.4M — But 'Barbie' Says She's the True Winner |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/gran-turismo-box-office-barbie-1235575327/ |website=The Hollywood Reporter |date=August 28, 2023 |publisher=Penske Media Corporation |access-date=August 28, 2023}}&lt;/ref&gt;

Na spletiščih ''[[Rotten Tomatoes]]'' in ''[[Metacritic]]'', ki zbirata in povprečita recenzije, ima mešane ocene; po konsenzu kritikov gre za sicer soliden dirkaški film, ki ga spodkoplje ohlapno sledenje resničnim dogodkom.&lt;ref name=&quot;RT&quot;&gt;{{navedi splet |title=Gran Turismo: Based on a True Story |url=https://www.rottentomatoes.com/m/gran_turismo_the_movie |access-date=September 2, 2023 |website=Rotten Tomatoes |publisher=Fandango Media}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Gran Turismo Reviews |url=https://www.metacritic.com/movie/gran-turismo |access-date= September 2, 2023 |website=Metacritic |publisher=Fandom, Inc. }}&lt;/ref&gt; Recenzenti so med drugim komentirali, da se hitro otrese izvora v videoigri in postane tipičen dirkaški film.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Libbey |first=Dirk |date=August 8, 2023 |title=Critics Have Seen Gran Turismo, Here's What They Think Of David Harbour's New Movie |url= https://www.cinemablend.com/movies/critics-have-seen-gran-turismo-heres-what-they-think-david-harbours-movie |access-date=September 2, 2023 |website=[[CinemaBlend]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title='Gran Turismo' Review: Neill Blomkamp's Race Car Drama Fueled by Strong Cast |url=https://www.thewrap.com/gran-turismo-review-neill-blomkamp/ |last=Lopez |first=Kristen|date=August 8, 2023 |website=[[TheWrap]] }}&lt;/ref&gt;

Večjih kritik je bila deležna uporaba Mardenboroughove nesreče na Nürburgringu kot pripovednega elementa. Gre sicer za točno upodobitev nesreče leta 2015, v kateri je umrl gledalec ob progi, več drugih pa je bilo resneje poškodovanih, vendar je scenarist za večjo dramatičnost nesrečo predstavil kot ključno prepreko na Mardenboroughovem junaškem vzponu do stopničk v Le Mansu. V resnici se je nesreča zgodila več let kasneje; komentatorji so ta prijem označili za neokusnega in zavržnega.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=''Gran Turismo'' Movie Slammed For Fumbling A Tragic Real-Life Death |url=https://kotaku.com/gran-turismo-movie-playstation-sony-nurburgring-crash-1850718409 |last=Winslow |first=Levi |date=August 9, 2023 |website=[[Kotaku]] }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;PolygonReview&quot;&gt;{{navedi splet |title=''Gran Turismo'' review: A true story veers into gamer cringe |url=https://www.polygon.com/reviews/23823600/gran-turismo-movie-review |last=Welsh |first=Oli |date=August 8, 2023 |website=Polygon |accessdate=2023-10-03 |archive-date=2023-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230809071351/https://www.polygon.com/reviews/23823600/gran-turismo-movie-review |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici|refs=
&lt;ref name=&quot;Deadline-1235033958&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Kroll |first1=Justin |last2=Hipes |first2=Patrick |title=''Gran Turismo'' Pic From Neill Blomkamp Gets Sony Release Date, New Details – Update |url=https://deadline.com/2022/06/gran-turismo-movie-neill-blomkamp-video-game-adaptation-sony-playstation-1235033958/ |website=[[Deadline Hollywood]] |publisher=[[Penske Media Corporation]] |date=June 14, 2022 |access-date=June 14, 2022 |archive-date=July 6, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220706020446/https://deadline.com/2022/06/gran-turismo-movie-neill-blomkamp-video-game-adaptation-sony-playstation-1235033958/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=CBR-20220616&gt;{{navedi splet |url= https://www.cbr.com/gran-turismo-movie-plot-details-release-date-true-story-sony-playstation/ |title= Sony's ''Gran Turismo'' Movie Is Based on a True Story |author= Noah Dominguez |date= 16 June 2022 |publisher= CBR |access-date= June 17, 2022 |archive-date= November 10, 2022 |archive-url= https://web.archive.org/web/20221110184625/https://www.cbr.com/gran-turismo-movie-plot-details-release-date-true-story-sony-playstation/ |url-status= live }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Harbour&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Kit |first1=Borys |last2=Galuppo |first2=Mia |title=David Harbour Set to Star in ''Gran Turismo'' for Sony and PlayStation (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/david-harbour-gran-turismo-sony-playstation-1235220238/ |website=[[The Hollywood Reporter]] |date=September 14, 2022 |access-date=September 14, 2022 |archive-date=September 15, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220915043114/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/david-harbour-gran-turismo-sony-playstation-1235220238/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;Madekwe&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Kit |first1=Borys |title=''Gran Turismo'' Casts ''See'' Actor Archie Madekwe in Starring Role Opposite David Harbour (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/gran-turismo-archie-madekwe-david-harbour-1235221308/ |website=[[The Hollywood Reporter]] |publisher=[[MRC (company)#PMRC|PMRC]] |date=September 15, 2022 |access-date=September 15, 2022 |archive-date=September 15, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220915204950/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/gran-turismo-archie-madekwe-david-harbour-1235221308/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;Bloom-Barnet&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Kit |first1=Borys |title=''Gran Turismo'': ''Never Have I Ever'' Breakout Darren Barnet Joins David Harbour, Orlando Bloom in Sony's Racing Movie (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/never-have-i-ever-darren-barnet-gran-turismo-1235223571/ |website=[[The Hollywood Reporter]] |publisher=[[MRC (company)#PMRC|PMRC]] |date=September 19, 2022 |access-date=September 20, 2022 |archive-date=September 21, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220921063111/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/never-have-i-ever-darren-barnet-gran-turismo-1235223571/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;Nov22-casting1&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Kit |first1=Borys |title=''Gran Turismo'': Djimon Hounsou, Spice Girls' Geri Halliwell-Horner Join Sony's Racing Movie (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/gran-turismo-movie-casts-djimon-hounsou-spice-girls-geri-halliwell-horner-1235255227/ |website=[[The Hollywood Reporter]] |publisher=[[MRC (company)#PMRC|PMRC]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20221107214258/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/gran-turismo-movie-casts-djimon-hounsou-spice-girls-geri-halliwell-horner-1235255227/ |archive-date=November 7, 2022 |date=November 4, 2022 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;Nov22-casting2&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Grobar |first1=Matt |title=''Gran Turismo'' Film From Sony, PlayStation Productions Adds Four |url=https://deadline.com/2022/11/gran-turismo-film-from-sony-playstation-productions-adds-four-1235175359/ |website=[[Deadline Hollywood]] |publisher=[[Penske Media Corporation]] |date=November 17, 2022 |access-date=November 17, 2022 |archive-date=December 8, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221208073327/https://deadline.com/2022/11/gran-turismo-film-from-sony-playstation-productions-adds-four-1235175359/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;Dec22-casting&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://deadline.com/2022/12/gran-turismo-film-from-sony-rounds-out-cast-with-six-additions-1235186727/|title='Gran Turismo' Film From Sony Rounds Out Cast With Six Additions|website=[[Deadline Hollywood]]|last=Grobar|first=Matt|date=December 2, 2022|access-date=December 5, 2022|archive-date=December 8, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221208190812/https://deadline.com/2022/12/gran-turismo-film-from-sony-rounds-out-cast-with-six-additions-1235186727/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;IGNstart&quot;&gt;{{navedi splet |last=Bankhurst |first=Adam |date=2022-11-13 |title=Gran Turismo Movie Celebrates the Start of Filming With a Behind-the-Scenes Photo |url=https://www.ign.com/articles/gran-turismo-movie-celebrates-the-start-of-filming-with-a-behind-the-scenes-photo |access-date=2023-01-30 |website=IGN |language=en |archive-date=November 14, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221114044630/https://www.ign.com/articles/gran-turismo-movie-celebrates-the-start-of-filming-with-a-behind-the-scenes-photo |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

[[Kategorija:Ameriški biografski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o avtomobilističnem dirkanju]]
[[Kategorija:Filmi leta 2023]]
[[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]]
[[Kategorija:Filmi o videoigrah]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Filmi o odnosu očeta in sina]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Jokohamo]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>5tt1wp8l5yiuz3gkumogbluldldz3cw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kitajske piramide</title>
    <ns>0</ns>
    <id>551290</id>
    <revision>
      <id>6751510</id>
      <parentid>6574892</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T12:25:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751510</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5129" sha1="eb0i3kryoyunlv95hiihp1o2sokkb4m" xml:space="preserve">[[Slika:Xi'an location.png|thumb|right|300px|[[Šjan]], kjer se nahaja večina kitajskih piramid]]
[[Slika:Han Yang Ling 01.JPG|thumb||Gomila nad grobnico cesarja Džinga iz Hana&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tomb of Emperor Jing of Han|url=http://www.hylae.com/en/brief.asp|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110712233414/http://www.hylae.com/en/brief.asp|archivedate=2011-07-12}}&lt;/ref&gt; (vladal 156–141 pr. n. št.) v okolici [[Šjan]]a]] 

'''Kitajske piramide''' je skupno ime piramidam podobnih zgradb na [[Kitajska|Kitajskem]], večinoma starodavnih mavzolejev in grobnih gomil več starodavnih kitajskih cesarjev in njihovih sorodnikov. Približno 38 piramid se nahaja okoli 25 kilometrov severozahodno od [[Šjan]]a na Guandžonski ravnini v provinci [[Šaanši]]. Najslavnejši je mavzolej prvega kitajskega cesarja [[Čin Ši Huang]]a severovzhodno od Šjana, kjer so odkrili njegovo vojsko iz terakote.&lt;ref name=maurice&gt;{{navedi knjigo|last1=Cotterell|first1=Maurice|title=The Terracotta Warriors: The Secret Codes of the Emperor's Army|url=https://archive.org/details/terracottawarrio0000cott_t0f9|location=Vermont|publisher=Bear &amp; Company|date=2004|isbn=1-59143-033-X|page=[https://archive.org/details/terracottawarrio0000cott_t0f9/page/78 78]}}&lt;/ref&gt; 

== Najzgodnejše grobnice== 
Najzgodnejše grobnice na Kitajskem se nahajajo severno od [[Peking]]a v avtonomni regiji [[Notranja Mongolija]] in na najdišču Niuheliang v Liaoningu. Grobnice spadajo v [[Neolitik|neolitsko]] kulturo hongšan (4700 - 2900 pr. n. št.). 

==Informacije o piramidah na Zahodu== 
[[Slika:Kevsunblush2.JPG|thumb|'Generalova grobnica' v Džjanu, zgrajena v obdobju kraljestva Gogurjeo (37 pr. n. št. – 668 n. št.)]] 
[[Slika:Han Yang Ling 72.JPG|thumb|Lončene figurice udomačenih živali in služabnic v svilenih oblačilih, najdene v mavzoleja cesarja Džinga iz Hana (vladal 156–141 pr. n. št.) blizu sodobnega Šjana (starodavni [[Čangan]])]]  

Leta 1667 je [[Družba Jezusova|jezuit]] pater Athanasius Kircher pisal o kitajskih piramidah v svoji knjigi ''China monumentis Illustrata''. 

Obstoj &quot;piramid&quot; na Kitajskem je bil v zahodnem svetu malo znan do leta 1910. V velikem številu so jih dokumentirali v okolici Šjana, najprej leta 1912 trgovca Fred Meyer Schroder in Oscar Mamen, leta 1913 pa tudi odprava Victorja Segalena. O grobnici prvega cesarja in o drugih grobnicah v regiji je pisal Victor Segale v svojem delu ''Mission archéologique en Chine (1914): L'art funéraire à l'époque des Han''.&lt;ref&gt;Review in the Harvard Journal of Asiatic Studies, Vol. 1, No. 3/4. (november 1936), str. 391–393.&lt;/ref&gt; 

===Senzacionalne trditve=== 
Pozornost javnosti na Zahodu so kitajske piramide vzbudile kmalu po drugi svetovni vojni. Številne zgodnje zgodbe so bile osredotočene na obstoj &quot;velike bele piramide&quot; ([[Maoling]]), grobnice cesarja [[Vu, cesar Hana|Vuja iz Hana]] (156–87 pr. n. št.), ki se nahaja v Šingpingu v provinci [[Šaanši]]. 

Pilot letalskega korpusa ameriške vojske James Gaussman naj bi med letom med Indijo in Kitajsko med drugo svetovno vojno videl belo piramido z vrhom iz draguljev. Polkovnik Maurice Sheahan, daljnovzhodni direktor letalske družbe Trans World Airline, je v izdaji The New York Timesa 28. marca 1947 kot očividec opisal svoje srečanje s piramido.&lt;ref&gt;{{navedi novice |author=|title=U.S. Flier Reports Huge Chinese Pyramid In Isolated Mountains Southwest of Sian |url=https://www.nytimes.com/1947/03/28/archives/us-flier-reports-huge-chinese-pyramid-in-isolated-mountains.html |newspaper=The New York Times |agency=United Press |date=28. marca 1947 |access-date=28. januarja 2016}}&lt;/ref&gt;  Fotografija Sheahanove piramide se je 30. marca 1947 pojavila v The New York Sunday News. Fotografijo so kasneje pripisali Jamesu Gaussmanu. 

Chris Maier je ugotovil, da je piramida na fotografiji Maoling, mavzolej cesarja Vuja. Psevdozgodovinarji so s promocijo svojih teorij povečali zanimanje Zahoda za te piramide. Hartwig Hausdorf je špekuliral, da so jih zgradili vesoljci, Philip Coppens pa je to ponovil.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.philipcoppens.com/china_pyr.html |title=China's Great Pyramids Controversy |accessdate=24. septembra 2014 |archive-date=2012-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121106021007/http://www.philipcoppens.com/china_pyr.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 

Znanstveniki na Zahodu so za obstoj teh piramidastih nagrobnih gomil vedeli, preden je zgodba leta 1947 vzbudila pozornost javnosti. Opisali so jih kot zgradbe iz blata, bolj podobne gomilam kot piramidam. Omenili so tudi, da imajo velik arheološki pomen, vendar so slabo raziskane.&lt;ref&gt;The Science News-Letter, Vol. 51, No. 15. (12. april 1947), str. 232–233.&lt;/ref&gt; 

Nekaj piramid v Šjanu je velika turistična zanimivost. Mednje spada mavzolej Han Jang Linga iz dinastije [[Dinastija Han#Zahodni Han|Zahodni Han]]. Več piramid ima svoje muzeje. 

==Sklici==       
{{sklici|20em}}

==Viri==  
{{refbegin|2}} 
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}}  

[[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 
[[Kategorija:Arheološka najdišča na Kitajskem]]</text>
      <sha1>eb0i3kryoyunlv95hiihp1o2sokkb4m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tempelj Thien Hau</title>
    <ns>0</ns>
    <id>551366</id>
    <revision>
      <id>6751548</id>
      <parentid>6281532</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T15:17:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <origin>6751548</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4862" sha1="5k9fbzqi47ph2yji5zbnhj0bnfwmrqg" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
|religious_affiliation = Mazuizem
|name                  = Tempelj Thien Hau
|image                 = 20190923 Thien Hau Temple front.jpg
|alt                   = 
|caption               = 
|map_type              = &lt;!-- Vietnam --&gt;
|map_caption           = Vietnam
|native_name           = Chùa Bà Thiên Hậu
|country               = Vietnam
|state                 = 
|district              = 
|location              = Chợ Lớn&lt;br /&gt;[[Hošiminh]]
|elevation_m           = 
|coordinates           = {{coord|10|45|10.48|N|106|39|40.22|E|source:nlwiki_scale:6250_region:VN|display=inline,title}}
|deity                 = boginja [[Mazu]] kot 'kraljica nebes'
|festivals             = 
|architecture          = kizajska pagoda z vietnamskimi detajli
|temple_quantity       = 
|monument_quantity     = 
|inscriptions          = 
|year_completed        = okoli 1760
|creator               = Kitajska skupnost Chợ Lớn
|website               = 
}}
'''Tempelj Thien Hau''' ({{lang-vi|Miếu Thiên Hậu}}), officially the '''Tue Thanh Guildhall''' (''{{lang|vi|Hội quán Tuệ Thành}}''),&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=DK Travel |url=https://books.google.com/books?id=4XBIDQAAQBAJ |title=DK Eyewitness Travel Guide Vietnam and Angkor Wat |publisher=DK Publishing |year=2017 |pages=74}}&lt;/ref&gt; je tempelj kitajske boginje morja [[Mazu]] v kitajskem slogu na ulici Nguyễn Trãi v Čolonu (Kitajska četrt) okrožja 5 v mestu [[Hošiminh]] v [[Vietnam]]u.{{sfnp|Corfield|2013}}

== Zgodovina ==
Thiên Hậu je vietnamska transkripcija kitajskega imena ''Tianhou'' ('cesarica nebes'), vzdevek kitajske boginje morja, Mazu, pobožanstvene oblike Lin Moniang, srednjeveškega dekleta iz Fudžjana, za katerega so zaslužni, da je rešila enega ali nekaj članov svoje družine člane pred poškodbami med [[tajfun]]om s svojo duhovno močjo. Čeprav je vlada celinske Kitajske in Tajvana uradno ne priznavata, je vera priljubljena v obmorskih južnih provincah Kitajske in zlasti na [[Tajvan]]u ter med kitajsko diasporo. V Vietnamu je včasih znana tudi kot 'Gospa morja' (''Tuc Goi La Ba''). Mazuizem se pogosto sinkretizira s [[taoizem|taoizmom]] in kitajskim budizmom. Na primer, v bližnji pagodi Quan Am sta dva glavna oltarja posvečena Thien Hau in Quan Am, vietnamski obliki Guanjin, kitajski obliki [[bodhisatva|bodhisatve]] [[Avalokitešvara|valokitešvare]].

Tempelj je bil prvič postavljen c. 1760 s strani kantonske skupnosti v mestu.[2] Leta 1800, 1842 (in morda tudi 1847), 1882, 1890 in 1916 je bil deležen večjih popravil ali razširitev.[2]

== Arhitektura ==
=== Zunanjost ===
Tempelj stoji tik ob prometni ulici Nguyen Trai. Do njega se lahko dostopa tako, da se vstopi skozi železna vrata in prečka majhno dvorišče. Streha je okrašena z majhnimi prefinjeno oblikovanimi porcelanastimi figuricami, ki izražajo teme iz kitajske vere in legend. Nad vhodom visijo luči in lesene makete kitajskih gledališč.

=== Notranjost ===
Notranjost templja je pravzaprav delno pokrito dvorišče, na koncu katerega je oltar Mazuji. Izpostavljeni deli dvorišča vsebujejo kadilnice in odpirajo pogled na izjemne diorame iz porcelana, ki krasijo streho. Diorame prikazujejo prizore iz kitajskega mesta iz 19. stoletja in vključujejo tako barvite figure, kot so igralci, demoni, živali ter perzijski in evropski mornarji in trgovci. V enem prizoru igralci prikazujejo dvoboj na konju med čaščenim generalom s helebardo Guan Jujem iz romana ''Tri kraljestva'' in drugim borcem. Drugi prizor prikazuje tri taoistične nesmrtne modrece, ki predstavljajo dolgoživost, plodnost in blaginjo.

Na oltarju Mazu dominirajo trije kipi boginje. Obrazi so bronaste barve, oblačila in krone pa večbarvni. Gorilniki kadila so vse okoli.

== Galerija ==
{{Gallery
|width=160 | height=170
|align=
|File:Battle of Generals.jpg
 |Prizor s strehe templja prikazuje igralce, ki prikazujejo dvoboj med Guan Jujem in drugim borcem
|File:Thien Hau portrait.jpg
 |Ta slika Mazu prevladuje na glavnem oltarju templja
}}

== Storitve ==
Na 23. dan tretjega meseca po vietnamskem lunarnem koledarju, ki je Mazujin rojstni dan, bodo glavni kip Mazu povabili pred oltar in ga popeljali skozi kitajsko četrt okrožja 5. Veliki bronasti zvon v templju je iz leta 1830 in pozvoni ob velikih donacijah templju.

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Literatura ===
* {{citation |contribution=Ba Thien Hau Pagoda |contribution-url=https://books.google.com/books?id=pdAZBQAAQBAJ&amp;pg=PA13 |title=A Historical Dictionary of Ho Chi Minh City |last=Corfield |first=Justin |page=[https://books.google.com/books?id=pdAZBQAAQBAJ&amp;pg=PA13 13] |url=https://books.google.com/books?id=pdAZBQAAQBAJ |publisher=Anthem Press |location=London |date=2013 |isbn = 9781783083336}}.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Tue Thanh Guildhall}}

[[Kategorija:Hošiminh]]</text>
      <sha1>5k9fbzqi47ph2yji5zbnhj0bnfwmrqg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjiga Džina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>551759</id>
    <revision>
      <id>6751538</id>
      <parentid>6574911</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T14:20:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>urejanje</comment>
      <origin>6751538</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21925" sha1="i7joihu4782bn742sfsw52rd6ns0xa1" xml:space="preserve">{{italic title}}
{{Infopolje Knjiga
| name             = Knjiga Džina
| image            = 
| caption    = 
| author           = [[Fang Šuanling]] in drugi
| title_orig       = 晉書
| orig_lang_code = zh-hant
| country          = [[Kitajska]]
| language         = [[Kitajščina|klasična kitajščina]]
| subject          = zgodovina [[Dinastija Džin (266–420)|dinastije Džin]] (266-420)
| pub_date         = 648
}}
{{Chinese
|title=''Knjiga Džina''
|t=晉書
|s=晋书
|p=Jìn Shū
|poj=Chìn-su
}}

'''''Knjiga Džina''''' je uradno [[Kitajska|kitajsko]] zgodovinsko besedilo, ki zajema zgodovino [[Dinastija Džin (266–420)|dinastije Džin]] od leta 266 do 420. Knjigo so leta 648 sestavili številni uradniki po naročilu cesarskega dvora [[Dinastija Tang|dinastije Tang]]. Glavni urednik je bil kancler [[Fang Šuanling]]. Glavni vir podatkov so bili predvsem uradni dokumenti iz cesarskih arhivov. Nekaj esejev v zvezkih 1, 3, 54 in 80 je sestavil sam cesar [[Tajdzong]] iz dinastije Tang. V knjigo ni vključena le zgodovine dinastije Džin, temveč tudi obdobje [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]], ki je bilo sočasno z dinastijo [[Vzhodni Džin]]. 

==Kompilacija== 
V času [[Severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]] je bilo napisanih več kot 20 zgodovin Džina, od katerih jih je bilo 18 še vedno ohranjenih na začetku dinastije Tang. Cesar Tajdzong menil, da so vse zgodovine  pomanjkljive in je ukazal sestaviti novo standardno zgodovino za to obdobje.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Fang, Xuanling ''ed.''(2002). ''Jinshu'' 晋书. Beijing: Zhonghua Shuju 中华书局. Preface, str. 1&lt;/ref&gt; Nova zgodovina je bila del širšega projekta šestih zgodovin, ki naj bi zapolnile vrzeli med ''[[Zapisi treh kraljestev]]'', ''[[Knjiga Songa|Knjigo Songa]]'', ''[[Knjiga Čija|Knjigo Čija]]'', ''[[Knjiga Veja|Knjigo Veja]]'' in časom vladajočega cesarja.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Fang (2002). Preface str. 2.&lt;/ref&gt;  Kot del tega načrta razprave v ''Knjigi Džina'' ne pokrivajo le Džina, ampak tudi predhodna tri kraljestva, s čimer zapolnijo vrzeli v ''Zapisih treh kraljestev''.&lt;ref&gt;Fang (2002). Preface str. 4.&lt;/ref&gt;  

Knjigo je med letoma 646 in 648 na hitro sestavil odbor 21 oseb, ki ga je vodil glavni urednik Fang Šuanling. Ker je nekatera poglavja napisal cesar Tajdzong iz Tanga, je delo včasih dobilo častno oznako ''&quot;cesarjevo avtorstvo&quot;''.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;   

''Knjiga Džina'' je imela najdaljšo obdobje rojevanja katere koli uradne zgodovine, saj je ugledala luč sveta šele 229 let po koncu dinastije, ki jo opisuje.&lt;ref&gt;Wilkinson, Endymion (2018), ''Chinese History: A New Manual''. Self-published. str. 690.&lt;/ref&gt;

==Vsebina==
===Letopisi (紀)===
{| class=wikitable width=100%
|-
! width=10%| # !! width=35%| Naslov!! width=30%| Prevod!! width=30%| Komentar
|-
| [[:s:zh:晉書/卷001|Zvezek 1]] || 帝紀第1 宣帝 || cesar Šuan || [[Sima Ji]] (Zahodni Džin)
|-
| [[:s:zh:晉書/卷002|Zvezek 2]] || 帝紀第2 景帝 文帝 || cesar Jing, cesar Ven || [[Sima Ši]], [[Sima Džao]]
|-
| [[:s:zh:晉書/卷003|Zvezek 3]] || 帝紀第3 武帝 || cesar Vu (dinastija Džin)|| [[Sima Jan]]
|-
| [[:s:zh:晉書/卷004|Zvezek 4]] || 帝紀第4 惠帝 || cesar Hui (dinastija Džin) || [[Sima Džong]]
|-
| [[:s:zh:晉書/卷005|Zvezek 5]] || 帝紀第5 懷帝 愍帝 || cesar Huaj (dinastija Džin), cesar Min (dinastija Džin) || Sima Či, Sima Je
|-
| [[:s:zh:晉書/卷006|Zvezek 6]] || 帝紀第6 元帝 明帝 || cesar Juan (dinastija Džin), cesar  Ming (dinastija Džin) || Sima Rui, Sima Šao (Vzhodni Džin)
|-
| [[:s:zh:晉書/卷007|Zvezek 7]] || 帝紀第7 成帝 康帝 || cesar Čeng (dinastija Džin), cesar Kang (dinastija Džin)|| Sima Jan, Sima Jue
|-
| [[:s:zh:晉書/卷008|Zvezek  8]] || 帝紀第8 穆帝 哀帝 海西公 || cesar Mu (dinastija Džin), cesar Aj (dinastija Džin), cesar Fej (dinastija Džin) || Sima Dan, Sima Pi, Sima Ji
|-

| [[:s:zh:晉書/卷009|Zvezek 9]] || 帝紀第9 簡文帝 孝武帝 || cesar Džjanven (dinastija Džin),   cesar Šjaovu (dinastija Džin)|| Sima Ju, Sima Jao
|-
| [[:s:zh:晉書/卷010|Zvezek 10]] || 帝紀第10 安帝 恭帝 || cesar An (dinastija Džin), cesar Gong  (dinastija Džin) || Sima Dezong, Sima Deven
|-
|}

===Razprave (志)===
{| class=wikitable width=100%
|-
! width=10%| # !! width=35%| Naslov!! width=30%| Prevod !! width=30%| Komentar
|-
| [[:s:zh:晉書/卷011|Zvezek 11]] || 志第1 天文上 || Astronomija (1. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷012|Zvezek  12]] || 志第2 天文中 || Astronomija  (2. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷013|Zvezek  13]] || 志第3 天文下 || Astronomija (3. del)|| 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷014|Zvezek  14]] || 志第4 地理上 || Geografija (1. del)|| 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷015|Zvezek 15]] || 志第5 地理下 || Geografija (2. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷016|Zvezek 16]] || 志第6 律歷上 || Ritem in koledar  (1. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷017|Zvezek 17]] || 志第7 律歷中 || Ritem in koledar (2. del)|| 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷018|Zvezek 18]] || 志第8 律歷下 || Ritem in koledar (3. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷019|Zvezek 19]] || 志第9 禮上 || Obredi (1. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷020|Zvezek 20]] || 志第10 禮中 || Obredi (2. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷021|Zvezek  21]] || 志第11 禮下 || Obredi (3. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷022|Zvezek 22]] || 志第12 樂上 || Glasba  (1. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷023|Zvezek 23]] || 志第13 樂下 || Glasba (2. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷024|Zvezek 24]] || 志第14 職官 || Vladne službe || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷025|Zvezek 25]] || 志第15 輿服 || Potovanje in oblačenje || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷026|Zvezek  26]] || 志第16 食貨 ||Hrana in dobrine || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷027|Zvezek 27]] || 志第17 5行上 || Pet elementov (1. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷028|Zvezek 28]] || 志第18 5行中 || Pet elementov (2. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷029|Zvezek 29]] || 志第19 5行下 || Pet elementov (3. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷030|Zvezek 30]] || 志第20 刑法 || Zakonodaja in kaznovanje || 
|-
|}

===Biografije (列傳)===
{| class=wikitable width=100%
|-
! width=10%| # !! width=35%| Naslov!! width=30%| Prevod  !! width=30%| Komentar 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷031|Zvezek 31]] || 列傳第1 后妃上 || Cesarice in cesarjeve žene (1. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷032|Zvezek 32]] || 列傳第2 后妃下 || Cesarice in cesarjeve žene (2. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷033|Zvezek 33]] || 列傳第3 王祥 鄭沖 何曾 石苞 || Vang Šjang, Dženg Čong, He Dzeng, Ši Bao ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷034|Zvezek 34]] || 列傳第4 羊祜 杜預 || Jang Hu, Du Ju || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷035|Zvezek 35]] || 列傳第5 陳騫 裴秀 || Čen Čjan, Pej Šju ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷036|Zvezek 36]] || 列傳第6 衛瓘 張華 || Vej Guan, Džang Hua || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷037|Zvezek 37]] || 列傳第7 宗室 || Cesarski klan || Sima Fu, Sima Čuan, Sima Taj, Sima Sui, Sima Šun, Sima Mu, Sima Ling in drugi sinovi 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷038|Zvezek 38]] || 列傳第8 宣5王 文6王 || Pet princes Šuana, šest princes Vena  || Sima Gan, Sima Džov, Sima Džing, Sima Džun, Sima Rong, Sima Jou, Sima Džao, Sima Dingguo, Sima Guangde, Sima Džjan, Sima Jandzuo
|-
| [[:s:zh:晉書/卷039|Zvezek 39]] || 列傳第9 王沈 荀顗 荀勖 馮紞 || Vang Čen (tri kraljestva), Šun Ji, Šun Šu, Feng Dan||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷040|Zvezek 40]] || 列傳第10 賈充 郭彰 楊駿 || Džja Čong, Guo Džang, Jang Džun ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷041|Zvezek 41]] || 列傳第11 魏舒 李憙 劉寔 高光 || Vej Šu (dinastija Džin), Li Ši (dinastija Džin), Liu Ši (dinastija Džin), Gao Guang||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷042|Zvezek 42]] || 列傳第12 王渾 王濬 唐彬 || Vang Hun (general), Vang Džun (dinastija Džin), Tang Bin (dinastija Džin) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷043|Zvezek 43]] || 列傳第13 山濤 王戎 郭舒 樂廣 || Šan Tao (taoist), Vang Rong (dinastija Džin), Guo Šu, Jue Guang ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷044|Zvezek 44]] || 列傳第14 鄭袤 李胤 盧欽 華表 石鑒 溫羨 || Dženg Mao (dinastija Džin), Li Jin (dinastija Džin), Lu Čin (dinastija Džin), Hua Biao, Ši Džjan (dinastija Džin), Ven Šjan||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷045|Zvezek 45]] || 列傳第15 劉毅 程衛 和嶠 武陔 任愷 崔洪 郭奕 侯史光 何攀 || Liu Ji (Zahodnj Džin), Čeng Vej (dinastija Džin), He Džjao, Vu Gaj, Ren Kaj, Cui Hong, Guo Ji (dinastija Džin), Hov Šiguang, He Pan (dinastija Džin) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷046|Zvezek 46]] || 列傳第16 劉頌 李重 || Liu Song (dinastija Džin), Li Džonag (dinastija Džin) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷047|Zvezek 47]] || 列傳第17 傅玄 || Fu Šuan || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷048|Zvezek 48]] || 列傳第18 向雄 段灼 閻纘 || Šjang Šjong, Duan Džuo, Jan Dzuan||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷049|Zvezek 49]] || 列傳第19 阮籍 嵇康 向秀 劉伶 謝鯤 胡毋輔之 畢卓 王尼 羊曼 光逸 || Ruan Dži, Dži Kang, Šjang Šju, Liu Ling (pesnik), Šje Kun, Huvu Fudži, Bi Džuo, Vang Ni, Jang Man (dinastija Džin), Guang Ji||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷050|Zvezek 50]] || 列傳第20 曹志 庾峻 郭象 庾純 秦秀 || Cao Dži (dinastija Džin), Ju Džun, Guo Šjang, Ju Čun, Čin Šju ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷051|Zvezek 51]] || 列傳第21 皇甫謐 摯虞 束皙 王接 || Huangfu Mi, Dži JU, Šu Ši, Vang Džje (dinastija Džin) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷052|Zvezek 52]] || 列傳第22 郤詵 阮種 華譚 袁甫 || Ši Šen, Ruan Džonh, Hua Tan, Juan Fu||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷053|Zvezek 53]] || 列傳第23 愍懷太子 || Sima Ju (kronski princ) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷054|Zvezek 54]] || 列傳第24 陸機 || Lu Dži ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷055|Zvezek 55]] || 列傳第25 夏侯湛 潘岳 張載 || Šjahov Džan, Pan Jue (pesnik), Džang Dzai (dinastija Džin),||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷056|Zvezek 56]] || 列傳第26 江統 孫楚 || Džjang Tong, Sun Ču (dinastija Džin) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷057|Zvezek 57]] || 列傳第27 羅憲 滕修 馬隆 胡奮 陶璜 吾彥 張光 趙誘 || Luo Šjan, Ma Long (dinastija Džin), Hu Fen, Tao Huang (dinastija Džin), Vu Jan, Džang Guang, Džao Jou||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷058|Volume 58]] || 列傳第28 周處 周訪 || Džov Ču, Džov Fang (dinastija Džin) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷059|Zvezek 59]] || 列傳第29 汝南文成王亮 楚隱王瑋 趙王倫 齊王冏 長沙王乂 成都王穎 河間王顒 東海孝獻王越 || Sima Liang, Sima Vej, Sima Lun, Sima Džjomg, Sima Aj, Sima Jing,  Sima Jong, Sima Jue || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷060|Zvezek 60]] || 列傳第30 解系 孫旂 孟觀 牽秀 繆播 皇甫重 張輔 李含 張方 閻鼎 索靖 賈疋 || Šje Ši, Sun Či, Meng Guan, Čjan Šju, Miao Bo (dinastija Džin), Džang Fu (dinastija Džin), Li Han (dinastija Džin),  Džang Fang, Jan Ding, Suo Džing, Džja Ja ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷061|Zvezek 61]] || 列傳第31 周浚 成公簡 苟晞 華軼 劉喬 || Džov Džun (dinastija Džin), Čeng Gongdžjan, Gov Ši, Hua Die, Liu Čiao (dinastija Džin) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷062|Zvezek 62]] || 列傳第32 劉琨 祖逖 || Liu Kun (dinastija Džin), Dzu Ti || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷063|Zvezek 63]] || 列傳第33 邵續 李矩 段匹磾 魏浚 郭默 || Šao Šu, Li Džu (dinastija Džin),  Duan Pidi, Vei Džun (dinastija Džin), Guo Mo||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷064|Zvezek 64]] || 列傳第34 武13王 元4王 簡文3子 || Trinajst princes Vuja, štiri princese Juana, trije sinovi Džjanvena || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷065|Zvezek 65]] || 列傳第35 王導 || Vang Dao || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷066|Zvezek 66]] || 列傳第36 劉弘 陶侃 || Liu Hong (dinastija Džin), Tao Kan || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷067|Zvezek 67]] || 列傳第37 溫嶠 郗鑒 || Ven Džjao, Či Džjan || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷068|Zvezek 68]] || 列傳第38 顧榮 紀瞻 賀循 楊方 薛兼 || Gu Rong, Dži Džan, He šun, Jang Fang (dinastija Džin), Šue Džjen 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷069|Zvezek 69]] || 列傳第39 劉隗 刁協 戴若思 周顗 || Liu Vej (dinastija Džin), Diao Šje, Daj Juan, Džov Ji (dinastija Džin) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷070|Zvezek 70]] || 列傳第40 應詹 甘卓 鄧騫 卞壼 || Jing Džjan, Gan Džuo, Deng Čjan, Bian Kun ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷071|Zvezek 71]] || 列傳第41 孫惠 熊遠 王鑒 陳頵 高崧 || Sun Hui, Šjong Juan (dinastija Džin), Vang Džjan (dinastija Džin), Čen Jun (dinastija Džin), Gao Song (dinastija Džin) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷072|Zvezek 72]] || 列傳第42 郭璞 葛洪 || Guo Pu, Ge Hong || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷073|Zvezek 73]] || 列傳第43 庾亮 || Ju Liang || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷074|Zvezek 74]] || 列傳第44 桓彝 || Huan Ji (dinastija Džin) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷075|Zvezek 75]] || 列傳第45 王湛 荀崧 范汪 劉惔 || Vang Džan, Šun Song, Fan Vang (dinastija Džin), Liu Tan||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷076|Zvezek 76]] || 列傳第46 王舒 王廙 虞潭 顧眾 張闓 || Vang Šu (dinastija Džin), Vang Ji (dinastija Džin), Ju Tan, Gu Džong (dinastija Džin), Džang Kaj (dinastija Džin)||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷077|Zvezek 77]] || 列傳第47 陸曄 何充 褚翜 蔡謨 諸葛恢 殷浩 || Lu Je (dinastija Džin), He Vong (dinastija Džin), Ču Se (dinastija Džin), Caj Mo, Džuge Hui, Jin Hao||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷078|Zvezek 78]] || 列傳第48 孔愉 丁潭 張茂 陶回 || Kong Ju, Ding Tan, Džang Mao (dinastija Džin), Tao Hui ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷079|Zvezek 79]] || 列傳第49 謝尚 謝安 || Šje Šang, Šje An  || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷080|Zvezek 80]] || 列傳第50 王羲之 || [[Wang Xizhi|Vang Šidži]] (kaligraf) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷081|Zvezek 81]] || 列傳第51 王遜 蔡豹 羊鑒 劉胤 桓宣 硃伺 毛寶 劉遐 鄧岳 朱序 || Vang Šun (dinastija Džin), Cai Bao, Jang Džjan (dinastija Džin), Liu Jin (dinastija Džin), Huan Šuan, Džu Si, Mao Bao, Liu Šja (dinastija Džin), Deng Jue, Džu Šu (dinastija Džin) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷082|Zvezek 82]] || 列傳第52 陳壽 王長文 虞溥 司馬彪 王隱 虞預 孫盛 干寶 鄧粲 謝沉 習鑿齒 徐廣 || Čen Šov, Vang Čangven, Ju Pu, Sima Biao, Vang JIn (dinastija Džin), Ju Ju, Sun Šeng (dinastija Džin), Gan Bao, Deng Can, Šje Čen, Si Dzuoči, Šu Guang (dinastija Džin)||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷083|Zvezek 83]] || 列傳第53 顧和 袁瑰 江逌 車胤 殷顗 王雅 || Gu He, Juan Mei (dinastija Džin), Džjang Jou, Če Vin, Jin Ji, Vang Ja (dinastija Džin)||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷084|Zvezek 84]] || 列傳第54 王恭 庾楷 劉牢之 殷仲堪 楊佺期 || Vang Gong (dinastija Džin), Ju Kaj, Liu Laodži, Jin Džongkan, Jang Čuanči||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷085|Zvezek 85]] || 列傳第55 劉毅 諸葛長民 何無忌 檀憑之 魏詠之 || Liu Ji (Vzhodni Džin), Džuge Čangmin, He Vudži, Tan Pingdži, Vej Jongdži ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷086|Zvezek 86]] || 列傳第56 張軌 || Džang Gui || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷087|Zvezek 87]] || 列傳第57 涼武昭王李玄盛 || Li Gao || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷088|Zvezek 88]] || 列傳第58 孝友 || Sinovska pobožnost || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷089|Zvezek 89]] || 列傳第59 忠義 || Zveswtoba in pravičnost  || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷090|Zvezek 90]] || 列傳第60 良吏 || Dobri uradniki || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷091|Zvezek 91]] || 列傳第61 儒林 || Konfucijski učenjaki|| 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷092|Zvezek 92]] || 列傳第62 文苑 || Pisci|| 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷093|Zvezek  93]] || 列傳第63 外戚 || Cesarsko sorodstvo s poroko || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷094|Zvezek 94]] || 列傳第64 隱逸 || Puščavniki in samotarji || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷095|Zvezek 95]] || 列傳第65 藝術 || Umetnosti|| 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷096|Zvezek 96]] || 列傳第66 列女 || Zgledne ženske || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷097|Zvezek 97]] || 列傳第67 4夷 || Štiri barbarska plemena || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷098|Zvezek 98]] || 列傳第68 王敦 桓溫 || Vang Dun, Huan Ven || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷099|Zvezek 99]] || 列傳第69 桓玄 卞范之 殷仲文 || Huan Šuan, Bian Fandži, Jin Džongven ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷100|Zvezek 100]] || 列傳第70 王彌 張昌 陳敏 王如 杜曾 杜弢 王機 祖約 蘇峻 孫恩 盧循 譙縱 || Vang Mi, Džang Čang (dinastija Džin), Čen Min (dinastija Džin), Vang Ru, Du Dzeng, Du Tao, Vang Dži (dinastija Džin), Dzu Jue, Su Džun, Sun En, Lu Šun (dinastija Džin), Čjao Dzong||
|-
|}

===Zapisi (載記)===
{| class=wikitable width=100%
|-
! width=10%| # !! width=35%| Naslov!! width=30%| Prevod !! width=30%| Komentar
|-
| [[:s:zh:晉書/卷101|Zvezek 101]] || 載記第1 劉元海 劉宣 || Liu Huan (Han Džao), Liu Šuan (Han Džao)||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷102|Zvezek 102]] || 載記第2 劉聰 劉粲 陳元達 || Liu Cong (Han Džao), Liu Can, Čen Juanda ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷103|Zvezek 103]] || 載記第3 劉曜 || Liu Jao || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷104|Zvezek 104]] || 載記第4 石勒上 || Ši Le (1. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷105|Zvezek 105]] || 載記第5 石勒下 石弘 張賓 || Ši Le (2. del), Ši Hong, Džang Bin (Kasnejši Džao) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷106|Zvezek 106]] || 載記第6 石季龍上 || Ši Hu (1. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷107|Zvezek 107]] || 載記第7 石季龍下 石世 石遵 石鑒 冉閔 ||  Ši Hu (2. del), Ši Ši, Ši Dzun, Ši Džjan, Ran Min ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷108|Zvezek 108]] || 載記第8 慕容廆 裴嶷 高瞻 || Murong Hui, Pej Ji, Gao Džao (dinastija Džin) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷109|Zvezek 109]] || 載記第9 慕容皝 慕容翰 陽裕 || Murong Huang, Murong Han, Jang Ju ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷110|Zvezek 110]] || 載記第10 慕容儁 韓恆 李產 || Murong Džun, Han Heng, Li Čan  ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷111|Zvezek 111]] || 載記第11 慕容暐 慕容恪 陽騖 皇甫真 || Murong Vej, Murong Ke, Jang Vu, Huangfu Džen || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷112|Zvezek 112]] || 載記第12 苻洪 苻健 苻生 苻雄 王墮 || Fu Hong, Gu Džjan, Fu Šeng, Fu Šjong, Vang Duo (dinastija Džin) ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷113|Zvezek 113]] || 載記第13 苻堅上 || Fu Džjan (1. del) || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷114|Zvezek 114]] || 載記第14 苻堅下 王猛 苻融 苻朗 || Fu Džjan (2. del), Vang Meng, Fu Rong, Fu Lang ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷115|Zvezek 115]] || 載記第15 苻丕 苻登 索泮 徐嵩 || Fu Pi, Fu Deng, Suo Pan, Šu Song ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷116|Zvezek 116]] || 載記第16 姚弋仲 姚襄 姚萇 || Jao Jidžong, Jao Šjang, Jao Čang || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷117|Zvezek 117]] || 載記第17 姚興上 || Jao Šing (1. del)  || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷118|Zvezek 118]] || 載記第18 姚興下 尹緯 || Jao Šing (2. del), Jin Vej ||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷119|Zvezek 119]] || 載記第19 姚泓 || Jao Hong || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷120|Zvezek 120]] || 載記第20 李特 李流 李庠 || Li Te (Čeng Han), Li Lju (Čeng Han), Li Šjang (Šuanšu)||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷121|Zvezek 121]] || 載記第21 李雄 李班 李期 李壽 李勢 || Li Šjong, Li Ban, Li Či, Li Šou, Li Ši  || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷122|Zvezek 122]] || 載記第22 呂光 呂纂 呂隆 || Li Guang, Li Dzuan, Li Long || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷123|Zvezek 123]] || 載記第23 慕容垂 || Murong Čui  || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷124|Zvezek 124]] || 載記第24 慕容寶 慕容盛 慕容熙 慕容雲 || Murong Bao, Murong Šeng, Murong Ši, Murong Jun || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷125|Zvezek 125]] || 載記第25 乞伏國仁 乞伏乾歸 乞伏熾磐 馮跋 || Čifu Guoren, Čifu Gangui, Čifu Čipan, Feng Ba || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷126|Zvezek 126]] || 載記第26 禿髮烏孤 禿髮利鹿孤 禿髮傉檀 || Tufa Vugu, Tufa Lilugu, Tufa Rutan || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷127|Zvezek  127]] || 載記第27 慕容德 || Murong De || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷128|Zvezek 128]] || 載記第28 慕容超 慕容鍾 封孚 || Murong Čao, Murong Džong (Južni Jan), Feng Fu||
|-
| [[:s:zh:晉書/卷129|Zvezek 129]] || 載記第29 沮渠蒙遜 || Džugu Mengšun || 
|-
| [[:s:zh:晉書/卷130|Zvezek 130]] || 載記第30 赫連勃勃 || Helian Bobo || 
|-
|}

==Ocena== 
Knjigo so kritizirali, ker je bolj kot realnosti dinastije Džin odražala dvorno politiko dinastije Tang, ki jo je sestavila.&lt;ref&gt;Wilkinson (2018),  str. 816–817.&lt;/ref&gt; Knjiga je kljub temu, da je imela na voljo ne le že obstoječo ''[[Zgodovina Džina|Zgodovino Džina]]'', temveč tudi veliko primarnih virov iz dinastije Džin, v prvi vrsti temeljila na Dzang Rongšujevi knjigi z enakim naslovom (''Džinšu'') iz [[Južni Či|Južnega Čija]]. Vključevala je tudi gradivo iz izmišljenih romanov. Zgodovinar Tang Liu Džidži  (661–721) je urednike obtožil, da so na splošno izbirali vire z najbolj živim in prepričljivim jezikom, namesto tistih, ki so bili zgodovinsko najbolj zanesljivi.&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt; 

Knjiga ima zaradi širokega kroga ustvarjalcev in omejenega časa pisanja veliko notranjih protislovij in uredniških napak. Mednje spadajo  napačno črkovana osebna in krajevna imena, osnutku podoben nedodelan jezik in navzkrižna sklicevanja na neobstoječa poglavja, ki so bila domnevno načrtovana, a nikoli pravočasno dokončana za objavo.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Fang (2002). Preface str. 3.&lt;/ref&gt; 

''Knjiga Džina'' je kljub tem pomanjkljivostim priznana kot najpomembnejši primarni vir za dinastijo Džin in [[Šestnajst kraljestev|šestnajst kraljestev]], ker so bile vse obstoječe zgodovine in drugi viri, iz katerih je bila sestavljena, izgubljeni. Izjeme so naključni navedki v nekaj drugih ohranjenih delih.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; 

==Sklici==       
{{sklici|20em}}

==Viri==  
{{refbegin|2}} 
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}}  

[[Kategorija:Štiriindvajset zgodovin]]
[[Kategorija:Kitajska književnost]] 
[[Kategorija:Leto 648]]</text>
      <sha1>i7joihu4782bn742sfsw52rd6ns0xa1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Muzej Franza Liszta, Bayreuth</title>
    <ns>0</ns>
    <id>553622</id>
    <revision>
      <id>6751942</id>
      <parentid>6156356</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:46:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751942</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5663" sha1="igmvp62045b8ahdogxb2519xlquis97" xml:space="preserve">{{Infobox museum
| name                = Muzej Franza Liszta
| native_name         = Franz-Liszt-Museum
| native_name_lang    = 
| logo                = 
| logo_upright        = 
| logo_caption        = 
| image               = Bayreuth, Franz-Liszt-Museum 04.jpg
| image_upright       = 
| caption             = Zunanji pogled na muzej Franza Liszta z Lisztovim doprsnim kipom Johanna Jakoba Silbernagla
| map_type            = 
| map_relief          = 
| map_size            = 
| map_caption         = 
| coordinates         = {{coord|49.940847|11.582705|format=dms}}
| mapframe-zoom       = 14
| former_name         = 
| established         = 1993
| dissolved           = 
| location            = [[Bayreuth]], [[Nemčija]]
| type                = glasbena zgodovina
| accreditation       = 
| key_holdings        = 
| collections         = 
| collection_size     = 
| visitors            = 
| founder             = 
| executive_director  = 
| leader_type         = 
| leader              =
| director            = Sven Friedrich&lt;ref name=&quot;faz&quot;&gt;{{Internetquelle |autor=Eleonore Büning |url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/buehne-und-konzert/festspiele/neugestaltung-richard-wagner-museum-in-bayreuth-13735888.html |titel=Zwischen Grusel und Liebe |titelerg=Bayreuther Wagner-Museum |werk=faz.net |hrsg=Frankfurter Allgemeine Zeitung GmbH |datum=2015-08-06 |zugriff=2019-09-18}}&lt;/ref&gt;
| president           = 
| chairperson         = 
| curator             = 
| architect           = Carl Wölfel
| historian           = 
| owner               = mesto Bayreuth
| publictransit       = 
| car_park            = 
| parking             = 
| network             = 
| website             = [https://www.bayreuth-tourismus.de/sehenswertes/museen/franz-liszt-museum/
| embedded            = 
}}
'''Muzej Franza Liszta''' v [[Bayreuth]]u je posvečen življenju in delu pianista, dirigenta in skladatelja [[Franz Liszt|Franza Liszta]]. Muzej obstaja od leta 1993 in je v hiši, kjer je umrl na Wahnfriedstrasse 9.&lt;ref name=&quot;emp&quot;&gt;{{Internetquelle |autor= |url=http://emp-web-26.zetcom.ch/eMuseumPlus?service=StartPage |titel=Willkommen zur Sammlung online des Franz-Liszt-Museums der Stadt Bayreuth |titelerg= |werk=Franz-Liszt-Museum Sammlung Online |hrsg=Stadt Bayreuth |datum= |zugriff=2019-09-18 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220523050749/http://emp-web-26.zetcom.ch/eMuseumPlus?service=StartPage |date=2022-05-23 }}&lt;/ref&gt;

== Hiša ==
Hišo je leta 1877 zgradil Carl Wölfel.&lt;ref name=&quot;kurier&quot;&gt;{{Internetquelle |autor=Gordian Beck |url=https://www.kurier.de/inhalt.architektur-serie-im-schatten-wahnfrieds-franz-liszt-museum-und-wohnhaus-richard-wagners-im-vergleich.7b7ec389-553a-41c0-b791-0e5ff6feecf8.html |titel=Im Schatten Wahnfrieds: Franz-Liszt-Museum und Wohnhaus Richard Wagners im Vergleich |titelerg=Architektur-Serie |werk=Kurier Online|hrsg=Nordbayerischer Kurier Zeitungsverlag GmbH |datum=2014-07-21 |zugriff=2019-09-18}}&lt;/ref&gt; Gre za preprosto dvonadstropno hišo v wilhelminskem slogu, zgrajeno iz rdeče opeke in s štirikapno streho. Do vhoda v hišo v medetaži vodi stransko stopnišče. Leta 1945 je hišo močno poškodovala bomba. V začetku 1990-ih je hiša prešla v last mesta Bayreuth. Muzej so odprli 22. oktobra 1993, na 182. rojstni dan Franza Liszta. Muzej je v medetaži nekdanjega Lisztovega stanovanja. Da bi ga uporabili kot muzej, so bile potrebne strukturne spremembe, kot je prebijanje zidov.

Hiša je v neposredni bližini hiše [[Wahnfried]], ki je pripadala njegovemu zetu [[Richard Wagner|Richardu Wagnerju]].

== Razstava ==
Leta 1988 je mesto Bayreuth kupilo Lisztovo zbirko münchenskega pianista Ernsta Burgerja, ki je obsegala okoli 300 del, na katerih temelji današnja muzejska zbirka. Arzenal je zdaj dopolnjen s posojili fundacije Richarda Wagnerja. Razstava je v veliki meri zasnovana kronološko. V razstavnih prostorih igra glasba Franza Liszta.

Zbirka vključuje portrete in tridimenzionalne podobe, kot je doprsni kip Antonia Gallija ​​in posmrtna maska, dokumente, rokopise, kot so note, dnevnike ali pisma, in Lisztove osebne predmete, kot je Lisztov klavir. Tukaj je razstavljen tudi klavir Ibach iz dvorane hiše Wahnfried. Originalni Lisztov ''Stummklavier'' klavir je v hiši Steingraeber.&lt;ref name=&quot;goethe&quot;&gt;{{Internetquelle |autor= |url=https://www.goethe.de/de/kul/mol/20369162.html |titel=Auf den Spuren von Wagner, Liszt und Jean Paul |titelerg=Bayreuth |werk=Goethe-Institut Online |hrsg=Goethe-Institut e. V. |datum= |zugriff=2019-09-18}}&lt;/ref&gt;

V letu 2009 so bili eksponati fotografsko dokumentirani in evidentirani v bazi podatkov. Fotografije slik in tridimenzionalnih predmetov so javno dostopne.&lt;ref name=&quot;emp2&quot;&gt;{{Internetquelle |autor= |url=http://emp-web-26.zetcom.ch/eMuseumPlus?service=ExternalSearch&amp;module=collection&amp;fulltext=* |titel=Objekte |titelerg= |werk=Franz-Liszt-Museum Sammlung Online |hrsg=Stadt Bayreuth |datum= |zugriff=2019-09-18 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

V letu 2020 je načrtovana popolna prenova muzeja.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
 Bayreuth, Franz-Liszt-Museum 05.jpg |Hiša v celoti 
 Bayreuth, Franz-Liszt-Museum 01.jpg |Stranski vhod v hišo in muzej
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Franz-Liszt-Museum (Bayreuth)}}
* [http://emp-web-26.zetcom.ch/eMuseumPlus?service=ExternalSearch&amp;module=collection&amp;fulltext=* Franz-Liszt-Museum Sammlung Online]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Bayreuth]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1877]]
[[Kategorija:Muzeji v Nemčiji]]</text>
      <sha1>igmvp62045b8ahdogxb2519xlquis97</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sintra</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554132</id>
    <revision>
      <id>6751751</id>
      <parentid>6729832</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:44:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Jardim Pênsil, Palácio Nacional de Queluz 06.jpg</comment>
      <origin>6751751</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51269" sha1="ek1fqsor6bwr1ht5ggyz37cse98og8w" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| type            = mesto
|official_name      = Sintra
|settlement_type    = [[Seznam mest na Portugalskem|Mesto]]
|image_flag         = Pt-snt1.png
|image_shield       = Brasão de Armas de Sintra.svg
|image_skyline      =               {{Photomontage
| photo1a                 = Sintra - Palacio da Pena (20332995770) (cropped2).jpg
| photo2a                 = Palacio de Monserrate (7730029906).jpg
| photo2b                 = Azenhas do Mar.JPG
| photo3a                 = Praia da Ursa, Portugal (4092828417).jpg
| photo3b                 = The gardens of the Quinta da Regaleira (34233506181).jpg
| photo4a                 = Palácio de Seteais - panoramio (cropped).jpg
| spacing                 = 2
| position                = center
| color_border            = white
| color                   = white
| size                    = 260
| foot_montage            = V smeri urinega kazalca: [[palača Pena]]; Azenhas do Mar; [[Quinta da Regaleira]]; [[palača Seteais]]; Praia da Ursa; [[palača Monserrate]].
}}
|image_caption      = 
|image_location     = LocalSintra.svg
|region             = Lizbona
|metro              = Metropolitansko območje Lizbona
|district           = Lizbona
|leader_title = Župan
|leader_name        = Basílio Horta
|leader_party       = Socialist Party
|coordinates        = {{coord|38|47|57|N|9|23|18|W|type:adm1st_region:PT_dim:100000|display=inline,title}}
|elevation          = 175
|elevation_min      = 0
|elevation_max      = 
|area_blank1_km2        =  319,23
|area_blank1_title      = Občina
|population_as_of   = 2011
|population_total   = 		9342
|population_urban       =377.835
| blank1_name             = Zavetnik
| blank1_info             = [[sveti Peter|São Pedro]]
|postal_code        = 2714
|area_code          = 219 
|timezone               = &lt;small&gt;[[zahodnoevropski čas|zahodnoevropski]]&lt;/small&gt;
|utc_offset             = ±0
|timezone_DST           = 
|utc_offset_DST         = +1
|website            = http://www.cm-sintra.pt
| footnotes               =
{{Infobox World Heritage Site
| child = yes
| WHS         = Cultural Landscape of Sintra&lt;br&gt;Kulturna krajina SIntra
| Image       = 
| caption     = 
| Type        = Kulturno
| Criteria    = ii, iv, v
| ID          = 723
| Region      = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]]
| Year        = 1995
| Session     = 19.
| area          = 946 ha
| Link        = http://whc.unesco.org/en/list/723
}}
}}
'''Sintra''' ({{IPA-pt|ˈsĩtɾɐ|lang|Pt-pt Sintra FF.ogg}}) je mesto in občina v [[Velika Lizbona|Veliki Lizboni]] na [[Portugalska|Portugalskem]], ki leži na Portugalski rivieri. Prebivalstvo občine je bilo leta 2021 385.654&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xlang=en&amp;xpid=INE&amp;xpgid=ine_indicadores&amp;indOcorrCod=0005889&amp;contexto=pi&amp;selTab=tab0|title=Statistics Portugal|website=www.ine.pt}}&lt;/ref&gt; na območju 319,23 kvadratnih kilometrov.&lt;ref name=dgt&gt;{{navedi splet|url=http://www.dgterritorio.pt/cartografia_e_geodesia/cartografia/carta_administrativa_oficial_de_portugal_caop_/caop__download_/carta_administrativa_oficial_de_portugal___versao_2017__em_vigor_/|title=DGTerritório – Carta Administrativa Oficial de Portugal – Versão 2017 (em vigor)|website=www.dgterritorio.pt|accessdate=2024-01-06|archive-date=2018-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181105172426/http://www.dgterritorio.pt/cartografia_e_geodesia/cartografia/carta_administrativa_oficial_de_portugal_caop_/caop__download_/carta_administrativa_oficial_de_portugal___versao_2017__em_vigor_/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181105172426/http://www.dgterritorio.pt/cartografia_e_geodesia/cartografia/carta_administrativa_oficial_de_portugal_caop_/caop__download_/carta_administrativa_oficial_de_portugal___versao_2017__em_vigor_/ |date=2018-11-05 }}&lt;/ref&gt; Sintra je ena najbolj urbaniziranih in gosto poseljenih občin na Portugalskem. Glavna turistična destinacija, ki slovi po svoji slikovitosti, ima več zgodovinskih palač, gradov, slikovitih plaž, parkov in vrtov.

Območje vključuje [[naravni park Sintra-Cascais]], skozi katerega teče hribovje Sintra. Zgodovinsko središče Vila de Sintra je znano po svoji romantični arhitekturi iz 19. stoletja, zgodovinskih posestvih in vilah, vrtovih ter kraljevih palačah in gradovih, zaradi česar je mesto uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Znamenitosti Sintre so med drugim srednjeveški [[Mavrski grad]], romantična narodna [[palača Pena]] in portugalska renesančna [[narodna palača Sintra]].

Sintra je ena najbogatejših občin tako na Portugalskem kot na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] kot celoti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.jornaleconomico.sapo.pt/noticias/lisboa-cascais-e-sintra-sao-os-municipios-que-mais-encaixam-com-imi-190008|title=Jornal Economico – Lisboa, Cascais e Sintra são os municípios que mais encaixam com IMI|accessdate=2024-01-06|archive-date=2019-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190327091336/https://jornaleconomico.sapo.pt/noticias/lisboa-cascais-e-sintra-sao-os-municipios-que-mais-encaixam-com-imi-190008|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190327091336/https://jornaleconomico.sapo.pt/noticias/lisboa-cascais-e-sintra-sao-os-municipios-que-mais-encaixam-com-imi-190008 |date=2019-03-27 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtp.pt/noticias/economia/seis-dos-quinze-concelhos-mais-ricos-situam-se-na-regiao-de-lisboa_n366224|title=Seis dos quinze concelhos mais ricos situam-se na Região de Lisboa|first=RTP, Rádio e Televisão de Portugal-António Carneiro|last=RTP|website=www.rtp.pt}}&lt;/ref&gt; Je dom ene največjih skupnosti tujih izseljencev vzdolž Portugalske riviere in se dosledno uvršča med najboljše kraje za življenje na Portugalskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://observador.pt/2017/04/05/cascais-e-a-terceira-melhor-cidade-do-pais-depois-de-lisboa-e-porto/|title=Cascais é a terceira melhor cidade do país, depois de Lisboa e Porto|last1=Observador|last2=Observador|website=Observador}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.eurodicas.com.br/melhores-cidades-de-portugal-para-morar/|title=Cidades de Portugal para morar, veja quais são as melhores!|date=24 August 2017}}&lt;/ref&gt;

Forum ECB o centralnem bančništvu, letni dogodek, ki ga organizira Evropska centralna banka, poteka v Sintri.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Bank |first=European Central |date=2023-06-26 |title=ECB Forum on Central Banking |url=https://www.ecb.europa.eu/pub/conferences/ecbforum/html/index.en.html |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Prazgodovina do mavrske okupacije ===
[[File:AntadeAdranunes2.jpg|thumb|left|Anta de Adrenunes]]
[[File:AntadeMonteAbraao1.jpg|thumb|left|Anta do Monte Abraão]]
Najzgodnejši ostanki človeške prisotnosti so bili odkriti v Penha Verde: ti ostanki pričajo o prisotnosti iz zgodnjega [[paleolitik]]a.&lt;ref name=&quot;CMHistoria&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cm-sintra.pt/Artigo.aspx?ID=3383 |location=Sintra, Portugal |publisher=Câmara Municipal de Sintra |language=pt |title=Sintra e a sua Historia |year=2011 |access-date=10 October 2011 |editor=Câmara Municipal |url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110807005808/http://www.cm-sintra.pt/Artigo.aspx?ID=3383 |archive-date=7 August 2011 }}&lt;/ref&gt; Primerljivi ostanki so bili odkriti na najdišču na prostem v São Pedro de Canaferrim, poleg kapele Castelo dos Mouros ([[Mavrski grad]]), ki sega v [[neolitik]] in vključuje okrašeno keramiko in mikrolitske pripomočke iz [[kremen]]a iz 5. tisočletja pr. n. št.&lt;ref&gt;Necrópole medieval cristã (Parques de Sintra) https://www.parquesdesintra.pt/pt/parques-monumentos/castelo-dos-mouros/recantos/necropole-medieval-crista/&lt;/ref&gt;

Lokalno najdeni keramični fragmenti, vključno s številnimi vazami iz pozne [[bakrena doba|bakrene dobe]] iz hribovja Sintra, kažejo, da je med 4. in 3. tisočletjem pr. n. št. regijo (zraven sedanje vasi Sintra) zasedla neolitska/halkolitska naselbina z značilnostmi, primerljivimi z utrjenimi naselbinami v [[Lizbona|Lizboni]] in [[Setúbal]]u. Dokazi, odkriti v Quinta das Sequoias in São Pedro de Canaferrim, so v dramatičnem nasprotju s tistimi ostanki, odkritimi v obzidanem mestu Penha Verde in pogrebnem spomeniku Bella Vista. Sledi več bronastodobnih ostankov so bili odkriti tudi na mnogih mestih v hribovju Sintra, vključno z mestom, na območju Monte do Sereno, in poznobronastodobna naselbina znotraj mavrskega gradu iz 9.–6. stoletja pr. n. št.

Najbolj znan predmet iz tega obdobja je tako imenovana ''[[Ovratnica iz Sintre]]'' ({{lang-pt|Xorca de Sintra}}), zlata ovratnica iz srednje bronaste dobe, najdena v bližini mesta konec 19. stoletja, ki je od leta 1900 del zbirke [[Britanski muzej|Britanskega muzeja]]. Razmeroma blizu, v Santa Eufémia da Serra, je naselbina iz [[železna doba|železne dobe]], kjer so bili odkriti tudi artefakti staroselskih plemen in ljudstev sredozemskega izvora (predvsem iz punskega obdobja).

Te izvirajo iz zgodnjega 4. stoletja pr. n. št., pred romanizacijo polotoka, ki se je na območju Foz do Tejo zgodila sredi 2. stoletja pr. n. št.. Neposredna bližina velikega trgovskega središča ([[Olisipo]]), ki ga je ustanovilo ljudstvo Turduli Oppidani v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. št., je pomenilo, da je na regijo Sintra vplivala človeška poselitev v različnih obdobjih, kulture, ki so pustile ostanke na območju. Toponim ''Sintra'' izhaja iz srednjeveškega ''Suntria'' in kaže na povezavo z radikalnimi indoevropskimi kulturami; beseda se prevaja kot 'svetla zvezda' ali 'sonce', kar je v teh kulturah običajno pomembno. [[Mark Terencij Varon]] in Cadizian Lukij Junij Moderat Kolumela sta kraj označila za ''sveto goro'', [[Ptolemaj]] pa ga je imenoval ''gore Lune''.
[[File:Barragem_romana_Belas1.JPG|thumb|left|Del kompleksa [[Rimski jez Belas]], ki prikazuje prezračevalne strukture (v ospredju) in preostali segment jezu (v ozadju)]]

Med rimsko okupacijo polotoka je bila regija Sintra del obsežnega ''Civitas Olisiponense'', ki mu je Cezar (okoli leta 49 pr. n. št.) ali bolj verjetno Oktavij (okoli 30 pr. n. št.) podelil status ''Municipium Civium Romanorum''. Različni prebivalci regije so veljali za del rimske galerije in v sedanji vasi Sintra so rimski ostanki, ki pričajo o rimski prisotnosti od 1. do 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja. Iz tega obdobja je cesta vzdolž jugovzhodnega dela hribovja Sintra, povezana z glavno cesto v Olisipo.
[[File:Catribana2.jpg|thumb|right|Rimski most Catribana]]

Ta pot je sledila poti sedanje Rua da Ferraria, Calçada dos Clérigos in Calçada da Trindade. Po rimski navadi postavljanja grobnic ob njihovih cestah in v bližini njihovih domov obstajajo tudi dokazi o napisih, ki se nanašajo na rimske pogrebne spomenike, ki segajo predvsem v 2. stoletje. Območje okrog sodobnega mesta Sintra je bilo zaradi bližine Olisipa, starodavnega imena Lizbone, vedno tesno povezano z večjim naseljem, do te mere, da je vodnjak Armés, vodnjak iz 1. stoletja v vasi Armés, ''Terrugem'' v Sintri, zgradil Lukij Iulij Maelo Kaudik, Olisipov ''flamen'', v čast rimskemu cesarju [[gaj Avgust Oktavijan|Avgustu]].
[[File:Castelo dos Mouros, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 82.jpg|thumb|200px|left|[[Mavrski grad]], na vrhovih Sintre]]

Med mavrsko okupacijo Sintre (arabsko ''Xintara'') so grško-latinski pisci pisali o izrecni okupaciji območja mestnega središča. Opis geografa Al-Bacra je Sintro opisal kot »eno od mest, ki [so] odvisna od Lizbone v [[Al Andaluz]]u, v bližini morja«, označil pa ga je kot »stalno potopljeno v meglo, ki se nikoli ne razblini«.

Med [[rekonkvista|rekonkvisto]] (okoli 9. stoletja) so njegovo glavno središče in grad izolirale krščanske vojske. Po padcu [[Kordovski kalifat|Kordovskega kalifata]] je kralj Leóna [[Alfonz VI. Kastiljski|Alfonz VI.]] spomladi 1093 zavzel mesta Santarém, Lizbono in grad Sintra. To je sledilo obdobju notranje nestabilnosti v muslimanskih [[taifa]]h na polotoku, zlasti odločitvi vladarja Taife v Badajozu, Umarja ibn Muhammada al-Mutawakkila, ki je po obotavljanju med letoma 1090 in 1091 svoje ozemlje postavil pod [[suzerenstvo]] Alfonza VI., ko se je soočil z grožnjo [[Almoravidi|Almoravidov]]. Afonz je zavzel mesta in grad Sintra med 30. aprilom in 8. majem 1093, vendar so kmalu po tem prenosu Sintro in Lizbono osvojili Almoravidi. Santarém je rešil grof Henrik, ki ga je Alfonz VI. Leónski in Kastiljski leta 1096 imenoval za portugalskega grofa, da bi nadomestil Rajmonda Burgundskega.

=== Kraljestvo ===
[[File:Castelo-Mouros Capela.jpg|thumb|right|Ostanki kapele São Pedro de Canaferrim, ki jo je zgradil Afonso Henriques po predaji Mavrov v Sintri]]
Julija 1109 je grof Henrik ponovno osvojil grad Sintra. Leto pred tem je poskus princa Sigurda Križarja, sina Magnusa III. Norveškega, prevzeti grad Mavrom med njegovim pohodom v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sigurdove sile so se izkrcale ob ustju reke Colares, vendar gradu niso uspele zavzeti. Šele po osvojitvi Lizbone oktobra 1147 s strani [[Alfonz I. Portugalski|Afonza Henrika]] (ob podpori križarjev) se je grad novembra dokončno predal kristjanom. Po predaji je bilo skupaj z Almado in Palmelo vključeno v krščanska gospostva. Afonz Henrik je ustanovil cerkev São Pedro de Canaferrim znotraj obzidja mavrskega gradu, da bi obeležil svoj uspeh.
[[File:Sintra Town Hall.jpg|thumb|left|Občinska stavba v Sintri, zgrajena po letu 1154 za lokalno upravo]]

9. januarja 1154 je Afonz Henrik podpisal ''foral'' ('listino') za mesto Sintra z vsemi pripadajočimi regalijami. Listina je ustanovila občino Sintra, katere ozemlje je obsegalo veliko območje, sčasoma razdeljeno na štiri velike župnije: São Pedro de Canaferrim (v gradu), São Martinho (v mestu Sintra), Santa Maria in São Miguel (v cerkveni sedež Arrabalde). Zgodnji občinski sedež, mesto Sintra, je bilo središče pomembne sefardske skupnosti s [[sinagoga|sinagogo]] in četrtjo. Ta skupnost ni bila omejena na mesto Sintra: enklave so omenjene med vladavino kralja [[Denis Portugalski|Denisa]] v Colaresu, vendar so bile pod močnim pritiskom zaradi pritoka krščanskih podložnikov. V 12. in 13. stoletju so zaradi rodovitnosti zemlje razni samostani in vojaški redovi gradili rezidence, posestva, mline in vinograde. Iz tega obdobja obstajajo občinski zapisi o številnih donacijah; med letoma 1157 in 1158 je Afonz Henrik mojstru vitezov [[templjarji|templjarjev]], [[Gualdim Pais|Gualdimu Paisu]], podaril različne hiše in posestva v središču Sintre.

Leta 1210 je [[Samostan svetega Križa (Coimbra)|samostan sv. Križa]] v [[Coimbra|Coimbri]] pridobil štiri hiše v Pocilgaisu in jih izpustil leta 1230, medtem ko je leta 1264 nadzoroval domove in vinograde v Almargemu. Leta 1216 je imel [[samostan São Vicente de Fora]] (Lizbona) tudi vinograd v Colaresu, leta 1218 pa posesti v Queluzu in Baroti. Med letoma 1223 in 1245 je imel [[Samostan Alcobaça|samostan Santa Maria de Alcobaça]] različne privilegije na ozemlju. Vojaški [[red Santiago]] je imel leta 1260 posestvo v Arrifani. Številne donacije Afonza Henrika v 12. stoletju, vključno s privilegiji, dodeljenimi tem ustanovam, je leta 1189 potrdil njegov sin [[Sančo I. Portugalski]](1185–1211), kar ustreza družbeni, politični in gospodarski strategiji v obdobju po rekonkvisti. Posledično je imela Sintra po letu 1261 lokalno upravo, sestavljeno iz ''alkalda'' - sodnika, ki je predstavljal krono in dveh lokalnih sodnikov, ki ju je izvolila javnost. Med političnim sporom med kraljem Sančem II. (1223–1248) in Cerkvijo sta bili cerkvi São Pedro in São Martinho, ki sta pripadali kralju, odstopljeni škofu Lizbone in Sé. Kljub temu je bila dediščina krone opredeljena zgodaj: leta 1287 je kralj Denis podaril portugalski kraljici Elizabeti mesto, posestva in vse z njimi povezane ugodnosti. Kasneje so bila ta zemljišča prenesena na mladega infanta Afonza (kasneje kralja [[Afonz IV. Portugalski|Afonza IV.]]) in so ostala v njegovi lasti do leta 1334, preden so se vrnila v last kraljice ({{lang-pt|Casa da Rainha}}).

[[Črna smrt|Črna kuga]] je prispela v Sintro v 14. stoletju; leta 1350 je znano, da je bolezen povzročila smrt petih občinskih pisarjev. Veliko večje število smrti je verjetno posledica, morda zaradi hladnega podnebja in vlažnosti, pogojev, ki so spodbujali hitro širjenje bolezni.
[[File:Palacio Nacional, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 75.jpg|thumb|right|Palača v Sintri, dolgo poletna rezidenca kraljeve družine]]

Med vladavino kralja Ferdinand I. Portugalski|Ferdinanda I.]] (1367–1383) je Sintra igrala vlogo pri kontroverzni poroki monarha z dono Leonor Telles de Menezes. Leta 1374 je kralj podaril Sintro gospe Telles, s katero se je nazadnje na skrivaj poročil na severu države. Skupaj s Sintro je kralj na osuplost svojega zasebnega sveta priznal občine Vila Viçosa, Abrantes in Almada; po spopadu je kralj opustil svoje dolžnosti in odpotoval v Sintro, kjer je ostal mesec dni pod pretvezo lova. Ker je bila Sintra razmeroma blizu Lizbone, je bilo veliko njenih ljudi poklicanih, da delajo na projektih za krono v prestolnici: leta 1373 se je kralj Ferdinand odločil obzidati mesto in zaprosil za sredstva ali delavce iz obalnih dežel v Almadi, Sesimbri, Palmela, Setúbal, Coina, Benavente in Samora Correia, kot tudi celotno Ribatejo ter iz celinskih območij Sintra, Cascais, Torres Vedras, Alenquer, Arruda, Atouguia, Lourinhã, Telheiros in Mafra. Med dinastično krizo med letoma 1383 in 1385 se je Sintra pridružila Leonor Telles pri podpori razglasitve njene hčerke Beatrice, ki se je poročila z [[Ivan I. Kastiljski|Ivanom I. Kastiljskim]], za portugalsko in kastiljsko kraljico. Po porazu kastiljske vojske pri Aljubarrota (avgusta 1385) s strani portugalskih in angleških čet, ki jim je poveljeval [[Nuno Álvares Pereira]], je Sintra postala eden zadnjih krajev, ki se je predal mojstru Aviza, kasnejšemu kralju Portugalske (po letu 1383).

=== Joanina in Filipova doba ===
[[Ivan I. Portugalski]] (1385–1433), prvi kralj druge dinastije, je prekinil tradicijo prenosa Sintre v ''Casa da Rainha'' (kraljičino last). Verjetno okoli leta 1383 je Ivan I. podelil deželo Sintra grofu Henriku Manuelu de Vilhena in hitro preklical odločitev, potem ko se je Henrik med dinastičnim prepirom postavil na infantino stran. Sintra je torej ostala v lasti kralja, ki je razširil lokalno posest. Do konca 17. stoletja je bila kraljeva palača ena glavnih rezidenc in poletnih posesti dvora: od tu se je Ivan odločil osvojiti Ceuto (1415); kralj [[Afonz V. Portugalski|Afonz V.]] se je rodil in umrl v palači (1433–1481); in tu je bil kralj [[Ivan II. Portugalski|Ivan II.]] (1481–1495) razglašen za suverena.

V dokumentu, ki ga je leta 1435 izdal kralj [[Edvard Portugalski]] (1433–1438), je bila regija opisana kot: »Dežela dobrega zraka in vode ter Comarcas z obiljem morja in kopnega [...] naše najbolj zvesto mesto da je Lizbona tako blizu in da je v njej dovolj razvedrila ter motečih gora in lova ...«

V portugalski [[Velika geografska odkritja|dobi odkritij]] je bilo več ljudi, rojenih v Sintri, zapisanih v zgodovino. Leta 1443 je princ Gonçala de Sintra, štitonošo v hiši Infanta [[Henrik Pomorščak|Henrika]], poslal kot kapitana karavele na obalo Afrike. Raziskoval je regijo v bližini reke Ouro in na koncu tam umrl leta 1444. Pedro de Sintra in Soeiro da Costa sta kasneje kartirala večino atlantske obale Afrike, približno v času Henrikove smrti leta 1460.

Ob koncu 15. stoletja je pomembnost Sintre na uradnih poteh vodila kraljica Eleanor iz Viseuja (žena kralja Ivana II.), takratno glavno dobrotnico portugalskih ''Misericóridas'', da je razširila svoje glavne ustanove v Sintri. Bolnišnica e Gafaria do Espírito Santo, katere edini preostali ostanek je kapela v São Lázaro, je bila zgrajena za pomoč in podporo gobavcem v regiji (kapela še vedno vključuje pečate kralja Ivana, pelikana in kraljice Leonor, kozica). Leta 1545 je bila bolnišnica prenesena v upravo Santa Casa da Misericórdia v Sintri, ki jo je ustanovila avstrijska kraljica Katarina, žena [[Ivan III. Portugalski|Ivana III.]]

Kralj [[Manuel I. Portugalski|Manuel I.]] (1495–1521) je rad preživljal poletja v Sintri zaradi hladnega podnebja in obilice divjadi; kot je zapisal njegov kronist Damião de Góis: »ker je to eden od krajev v Evropi, ki je hladnejši in je vesel za katerega koli kralja, princa ali mojstra, ki si krajša čas, ker poleg dobrega zraka prečkajo njene gore, ki so jih starejši ljudje imenovali lunin rt, je tukaj veliko lova na jelene in druge živali in na splošno veliko dobrih postrvi mnogih vrst, v katerih je mogoče najti po vsej Hispaniji, in veliko izvirov voda...«. Med 15. in 16. stoletjem je kralj po potovanju v kastiljsko in aragonsko krono, ko je leta 1498 veljal za dediča kraljestev, preoblikoval in obogatil mesto in regijo z več javnimi deli. To je vključevalo rekonstrukcijo stare gotske cerkve São Martinho in leta 1511 gradnjo samostana Nossa Senhora da Pena na najvišjem vrhu hribovja Sintra, ki ga je nato prenesel na red svetega Hieronima. V drugi polovici 16. stoletja je bila Sintra središče kurtizan in člani aristokracije so začeli graditi posestva in kmetije v regiji. V tem podeželskem okolju je od leta 1542 indijski podkralj D. [[João de Castro]] (1500–1548) začel bivati v Quinta da Penha Verde, kjer je zbiral primere portugalske kulture tistega časa, vključno z deli slavnega umetnika Francisca de Holande. V času te kulturne renesanse je bil dokončan marmorni kor, ki ga je med letoma 1529 in 1532 izklesal Nicolau Chanterene za kapelo samostana Nossa Senhora da Pena, kot tudi portik cerkve Nossa Senhora da Conceição da Ulgueira (1560).
[[File:Convento dos Capuchos 0621.jpg|thumb|left|200px|[[Samostan kapucinov (Sintra)|Samostan kapucinov]], samostansko zatočišče, ustanovljeno v prvi zgodovini občine (16. stoletje)]]

[[Luís de Camões]] (1524–1580) je v svoji kroniki ''Os Lusíadas'' omenil gore Sintre kot mitsko deželo, ki ji vladajo vodne nimfe. Renesančna pesnica Luisa Sigea – Syntrae Aloisiae Sygeae v Parizu (1566) in Madridu (1781) je Sintro omenjala kot »prijetno dolino, med pečinami, ki se dvigajo v nebo ... zakrivljeno v gracioznih gričih, med katerimi je čutiti šumenje vode ...[kjer] bo pravzaprav vse očaralo in odišavilo okolje s svojim vonjem in sadjem.«

S smrtjo kardinala-kralja [[Henrik Avižan|Henrika]] (1578–1580) je [[Filip II. Španski]] podedoval Portugalsko kraljestvo, kar je sprožilo [[Personalna unija|personalno unijo]] kron, ki je trajala do leta 1640. V tem obdobju se je portugalska politična oblast preselila iz Sintre v Vilo Viçosa, glavno središče rodbine [[Braganšani|Braganza]], katere vojvode, potomci Ivana I. Portugalskega, so bili dediči portugalskega prestola. Po odločitvi ''Cortesa'' (zbor predstavnikov deželnih stanov – plemstva, duhovščine in buržoazije) iz Tomarja leta 1581 je Filip kot kralj Portugalske sprejel upravo portugalske aristokracije. Okoli oktobra 1581 je šel skozi Sintro in si ogledal samostane in cerkve. V tem obdobju se je kult sebastijanizma, upanje na vrnitev kralja Sebastijana, končal, ko je bilo več lažnih 'sebastijancev' obtoženih. Leta 1585 se je Mateus Alvares, rojen na otoku [[Terceira (otok)|Terceira]] na [[Azori]]h in varuh puščavnice São Julio, izdal za kralja Sebastijana in povzročil spopade v Sintri, Madri, Rio de Mouro in Ericeiri. Sebastjanova avantura se je končala z obešanjem tridesetih ljudi in trpljenjem mnogih drugih. Zato ni presenetljivo, da je obisk leta 1619 kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]] (Filipa III. Purtugalskega) povzročil pobeg številnih družin v hribe. V času te zveze (1580–1640) je bila Sintra privilegiran kraj za portugalske »izgnance« s kastiljskega dvora; plemiči, ki so se želeli distancirati od španskega plemstva, so kupili zemljišča v regiji, stran od dvornih spletk. Ob obnovi leta 1640 je občina štela približno 4000 prebivalcev.

=== Doba rodbine Bragança ===
[[File:Jardim Pênsil, Palácio Nacional de Queluz 06.jpg|thumb|right|Kraljeva palača Queluz]]

Vojna s Španijo (1640–1668), potrditev Mafre med vladavino Ivana V. Portugalskega (1706–1750) z gradnjo palače-konventa in kasneje izgradnja kraljeve [[palača Queluz|palače Queluz]] leta 1747 med vladavino Jožefa I. (1750–1777) in Marije I. (1777–1816), je pomagalo zmanjšati kraljeve obiske v regiji. V tem času sta bila le dva dokumentirana obiska: leta 1652 in 1654, obisk kraljice Luíse de Gusmão in kralja Ivana IV. (1640–1656) ter zadnji pokop kralja Afonza VI.
[[File:D. Afonso VI Preso em Sintra (Roque Gameiro, Quadros da História de Portugal, 1917).png|thumb|right|''Nesrečni kralj Afonz VI. zaprt v palači v Sintri'', slikar Alfredo Roque Gameiro]]

Zaradi obtožbe o norosti kralja in nezmožnosti dediča sta vojvoda Cadaval in infant [[Peter II. Portugalski|Peter]] leta 1667 vodila državni udar, ki je povzročil odstop grofa Castelo Melhorja, ministra kralja Afonza VI. (1656–1683) in zaprtje monarha. Leta 1668 je lizbonski ''Cortes'' potrdil infanta Petra, kraljevega brata, za regenta in dediča. Afonz VI. je preostanek svojega življenja preživel v zaporu, v Paço da Ribeira (1667–1669), v [[Trdnjava São João Baptista|trdnjavi sv, Janeza Krstnika]] v [[Angra do Heroísmo|Angri]], na Azorih (1669–1674) in na koncu z odkritjem zarota za umor regenta v Paço da Vila v Sintri (1674–1683).

Od 17. do 18. stoletja je bila regija središče kontemplativnih verskih redov, ki so ustanovili samostane v Sintri. Vendar je ostal kraj mitov, z velikim, skrivnostnim gozdom in grozljivimi, mračnimi prostori. Oče Baião je v delu ''Portugal Cuidadoso'' (1724) zapisal: »Zraven palače Sintra je bil gozd, tako gost, da je podnevi vzbujal strah v tistem, ki je vstopil vanj. In [kralj] [[Sebastijan Portugalski]] je bil prost od teh strahov, da bi hodil ponoči skozenj, velikokrat po dve ali tri ure.« Od druge polovice 18. stoletja do 19. stoletja je Sintra postala znana kot nostalgična in skrivnostna lokacija, opisana s strani številnih tujcev.
[[File:Byron_1813_by_Phillips.jpg|thumb|left|Lord Byron (1788–1824) je še posebej užival v svojem bivanju v Sintri, ki je v Romanju Childea Harolda opisana kot &quot;veličastni Eden&quot;.]]

To je bil »veličastni Eden« romantičnega [[George Noel Gordon Byron|Lorda Byrona]]; »prijetno letovišče« [[Almeida Garrett]]a; Eça de Queiróza »gnezdo zaljubljencev [kjer so se v] romantičnem listju plemiči prepustili rokam pesnikov«; ali kraj, kjer je [[Richard Strauss]] videl vrt, »primerljiv z Italijo, Sicilijo, Grčijo ali Egiptom, pravi vrt Klingsorja in tam v višavah grad svetega grala«.

[[Lizbonski potres (1755)]] je medtem povzročil uničenje središča Sintre in številne smrti, kar je povzročilo gradnjo in obnovo v drugi polovici 18. stoletja. Tudi v 18. stoletju je bila v mestu ustanovljena prva industrijska stavba: ''Fábrica de Estamparia de Rio de Mouro'' (Tovarna za žigosanje) leta 1778.
[[File:Seteais façade.JPG|thumb|right|Sprednja fasada palače Seteais, ki jo je za obiske kraljeve družine razširila markiza Marialva]]

Obisk kraljice [[ Marija I. Portugalska|Marije I.]] leta 1787 je povzročil obnovo in preureditev nekaj salonov in prostorov v občinskih stavbah. Velika praznovanja leta 1795 ob praznovanju krsta infanta Antónia, sina Ivana VI., so se končala z velikimi plesi v palači Queluz. Leta 1838 je kralj-sopotnik Ferdinand II. kupil samostan Nossa Senhora da Pena in obsežno sosednje območje ter naročil arhitektu Joséju de Costa e Silvi, da zgradi lok, ki bi povezal obe četrti [[Palača Seteais|palače Seteais]] (v lasti markiza Marialva), v spomin na obisk brazilskega princa Ivana in princese Carlote Joaquine leta 1802 ter kasnejši obisk njunega sina, absolutističnega kralja [[Mihael I. Portugalski|Mihaela]], leta 1830.
[[File:Palacio de Monserrate - Vista lateral.jpg|thumb|200px|left|Arabesko posestvo Monserrate na drugem vrhu hriba v bližini mesta Sintra]]

V tretji četrtini 18. stoletja in praktično celotnem 19. stoletju so tuji popotniki in portugalski aristokrati, ki jih je podžigala romantika, ponovno odkrili čarobnost Sintre, zlasti v njeni eksotični pokrajini in podnebju. Njihovi obiski so pripeljali do ustanovitve več hotelov, od katerih je eden, Lawrence's, odprt leta 1764, deloval še leta 2018. Poleti 1787 je William Beckford ostal pri markizu Marialva, gospodarju konj za kraljestvo, na njegova rezidenca Seteais. V začetku 19. stoletja je princesa Carlota Joaquina, žena princa regenta Ivana, kupila posestvo in palačo Ramalhão. Med letoma 1791 in 1793 je Gerard Devisme na svojem obsežnem posestvu v Quinta de Monserrate (kasneje znanem kot [[palača Monserrate]]) zgradil neogotski dvorec. Beckford, ki je ostal v Sintri, je posest najel od Devismeja leta 1794. Pokrajina, pokrita z meglo, je privabila še enega Angleža, sira Francisa Cooka, ki je zasedel posestvo in zgradil orientalski paviljon.
[[File:Sintra - Palacio da Pena (20332995770).jpg|thumb|200px|right|Nacionalna [[palača Pena]]: poletna rezidenca portugalskih monarhov v 19. stoletju]]
[[File:Quinta_da_Regaleira13.jpg|200px|right|thumb|[[Quinta da Regaleira]], sestavni mejnik Unescove kulturne krajine Sintre]]

[[Palača Pena]], vzorčni portugalski romantični simbol Sintre, je nastala na pobudo kralja-soproga Ferdinanda, moža kraljice [[Marija II. Portugalska|Marije II.]] (1834–1853), v Nemčiji rojenega člana hiše Saxe-Cobourg-Gotha. Palača je bila zgrajena nad ostanki samostana reda svetega Hieronima iz 16. stoletja, pri čemer je ohranila številne temeljne vidike, vključno s cerkvijo, samostanom in nekaj dependencijami. Arhitektura je eklektična, pod vplivom številnih arhitekturnih slogov, kar priča o obdobju romantike.

Namerna mešanica eklektičnih slogov vključuje neogotski, neomanuelinistični, neoislamski, neorenesančni slog. Veliko tega je bilo razvidno od velike obnove, ki je bila končana pred letom 1900.[20]

Zasnova je bila projekt barona von Eschwegeja in Ferdinanda II., da bi nadomestili [[Narodna palača Sintra|Narodno palačo Sintra]] kot alternativo poletni rezidenci v Cascaisu. Po Sintri sta monarha Ludvik Portugalski (1861–1889) in Carlos Portugalski (1863–1908) končala svoja poletja z obiskom Cascaisa v mesecih septembru in oktobru.

Leta 1854 je bila podpisana prva pogodba za izgradnjo železniške povezave med Sintro in Lizbono. Odlok, podpisan 26. junija 1855, je urejal pogodbo med vlado in grofom Clarangesom Lucottejem, vendar je bila pozneje leta 1861 preklicana. Povezava je bila končno odprta 2. aprila 1887.

Do začetka 20. stoletja je bila Sintra priznana kot letovišče, ki so ga obiskovali aristokrati in milijonarji. Med temi je Carvalho Monteiro, lastnik znatnega bogastva (znanega kot ''Monteiro dos Milhões''), ki je blizu glavnega mesta, na posestvu, ki ga je kupil od baronice Regaleira, zgradil razkošno revivalistično palačo, ki temelji na neomanuelinski arhitekturi.

Od druge polovice 19. stoletja do prvih desetletij 20. stoletja je Sintra postala tudi privilegirano mesto za umetnike: glasbenike, kot je Viana da Mota; skladatelji, kot je Alfredo Keil, slikarji, kot je João Cristino da Silva (avtor enega najslavnejših platen portugalske romantične umetnosti, ''Pet umetnikov v Sintri''), pisatelji, kot sta Eça de Queirós ali Ramalho Ortigão, vsi ti ljudje so živeli, delali ali dobil navdih v pokrajini Sintre.

=== Republika ===
[[File:Sintra, part of the historic centre.jpg|thumb|Del zgodovinskega središča]]

Razglasitev portugalske republike leta 1910 je spremenila boemsko podnebje Sintre. Zdaj se je spodbujal gospodarski razvoj; potencialne koristi rasti v kmetijstvu, industriji in trgovini za regijo so bile spodbujane za spodbujanje razvoja. Leta 1908 je bila v Colaresu razmejena vinorodna cona. Zdaj je bila ustanovljena komisija za spremljanje kakovosti vin in spodbujanje njihovega izvoza, leta 1914 pa je bilo ustanovljeno trgovsko združenje ({{lang-pt|Associação Comercial e Industrial de Sintra}}), ki je upravljalo njihovo koncesijo. Medtem so bili v imenu posvetnega in ljudskega napredka uničeni deli kulturne dediščine, vključno s prizidki srednjeveške vasi, ki meji na palačo leta 1911, medtem ko je bila ladja cerkve Misericórdia zmanjšana na prezbiterij, da bi omogočili razširiti cesto. Prva desetletja 20. stoletja so bila čas najhitrejše urbanizacije mesta, podprte z železniško povezavo z Lizbono in dotokom poletnih popotnikov.

V 1920-ih so zaradi škode na kulturno pomembnih mestih nastale ustanove za preučevanje in zaščito obsežne umetniške dediščine. ''Instituto Histórico de Sintra'' (Zgodovinski inštitut v Sintri) pod vodstvom Afonsa de Ornelasa je imel v tem obdobju pomembno vlogo. Arheološke študije so povzročile precejšen razvoj: leta 1927 je Félix Alves Pereira ponovno odkril neolitske naselbine Santa Eufémia, prva objava odkritij na prazgodovinskih spomenikih Praia das Maçãs pa je bila dokončana leta 1929. Od tega časa do leta 1970 je obalna Sintra postajala poletna destinacija, kar je povzročilo gradnjo portugalskih poletnih rezidenc. Številni pomembni portugalski arhitekti so v prvi polovici 20. stoletja razvijali projekte na tem območju, med njimi Raul Lino, Norte Júnior in Tertuliano de Lacerda Marques.

Ti projekti so koristili mestu in regiji, povečali turizem in kot prebivalce privabili številne ugledne Portugalce: zgodovinarja Francisca Costo; pisatelj Ferreira de Castro; kipar Anjos Teixeira; arhitekta Norte Júnior in Raul Lino; slikarji Eduardo Viana, Mily Possoz in Vieira da Silva; pesnica Oliva Guerra; skladatelj in maestro Frederico de Freitas; zgodovinarja Felix Alves Pereira in João Martins da Silva Marques.[18]

Leta 1944, pred njegovo aretacijo, se je francoski premier Vichy Pierre Laval nameraval preseliti na posestvo v Sintri, kjer je bila zanj najeta hiša.&lt;ref name=&quot;republicquislings&quot;&gt;{{navedi novice|last=Heinzen|first=Ralph|title=Quislings Between Two Fires As France Falls. Laval May Head for Portugal—Fate of Petain Uncertain|url=https://www.newspapers.com/image/128861244/?terms=%22Rene%2Bde%2BChambrun%22|work=The Republic|location=Columbus, Indiana|date=August 17, 1944|page=9|via=Newspapers.com|url-access=registration |quote=A law partner of his son-in-law, Count Rene de Chambrun, had gone to Portugal and leased an estate in Laval's name for three years. It is north of Lisbon near Cintra, on the sea and surrounded by high walls.}}&lt;/ref&gt;

De Groerjev občinski načrt iz leta 1949 je bil zasnovan za zaščito mesta in njegove soseske pred nenadzorovano urbanizacijo, rezultat pa je bil ohranjanje okolja, primerljivega s Sintro iz 19. stoletja.[18] Urbana anarhija je prevladovala do sredine 1980-ih na območjih ob glavnem mestu Sintra, kar je povzročilo razvoj novih sosesk.

== Geografija ==
[[File:Vista de Sintra desde Castelo dos Mouros, Portugal, 2019-05-25, DD 90-101 PAN.jpg|thumb|center|850px|Mesto Sintra na vrhu hribovja Sintra, izpostavljene granitne tvorbe magmatskih kamnin, ki sega do Atlantskega oceana]]
Hribovje Sintra, deset kilometrov dolg [[granit]]ni masiv – ki ga močna lokalna tradicija astralnih kultov šteje za ''Monte da Lua'' (Lunina gora) ali ''Promontorium Lunae'' – se nenadoma pojavi med prostrano ravnino na severu in severnim robom estuarija reke [[Tajo]], ki se v serpentinasti kordiljeri vije proti Atlantskemu oceanu in [[Rt Roca]], najbolj zahodni točki celinske Evrope.
[[File:Ursa Beach.jpg|thumb|right|Mogočne pečine, ki omejujejo hribovje Sintra in Atlantik]]

Planota São João vzdolž severnega pobočja hribovja Sintra ima nadmorsko višino med 100 metri in 150 metri, medtem ko je južni del gora, planota Cascais, nižja: nagnjena od 150 metrov do morja, ki se konča ob obali, približno 30 metrov nad morsko gladino.&lt;ref name=&quot;BM&quot;&gt;{{citation |last1=Baltazar |first1=L. |last2=Martins |first2=C. |year=2005 |title=Atlas do parque natural Sintra – Cascais |publisher=Edição de Junta de Turismo da Costa do Estoril e Parque natural Sintra |location=Cascais, Portugal|language=pt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CViva1&quot;&gt;{{citation |editor=Ciência Viva |title=Geologia no Verão 2010: Caminhando com a Geologia na Serra de Sintra |url=http://www.cienciaviva.pt/veraocv/2010/downloads/Caminhando%20com%20a%20Geologia%20na%20Serra%20de%20Sintra.pdf |publisher=Parques de Sintra/Centro de Geologia (Universidade de Lisboa)/Agência Nacional para a Cultura Cientifica e Tecológica |location=Sintra, Portugal |language=pt |year=2010 |pages=8–9, 18–19 |access-date=11 October 2011 |archive-date=2011-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110711182239/http://www.cienciaviva.pt/veraocv/2010/downloads/Caminhando%20com%20a%20Geologia%20na%20Serra%20de%20Sintra.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110711182239/http://www.cienciaviva.pt/veraocv/2010/downloads/Caminhando%20com%20a%20Geologia%20na%20Serra%20de%20Sintra.pdf |date=2011-07-11 }}&lt;/ref&gt; Spektakularni relief je posledica vzhodno-zahodne orientacije osi masiva, njegovega konca na obali in narave magmatskih kamnin, ki so odporne proti eroziji. Eruptivni masiv Sintre (MES) je kupolasta struktura, ki jo tvorijo plasti sedimentnih kamnin ([[apnenec|apnenci]] in [[peščenjak]]i) iz obdobja zgornje [[jura|jure]] in zgodnje [[kreda|krede]]. Metamorfizirani magmatski vdor je povzročil ozek halo metamorfnih kamnin, vendar je tudi močno deformiral te sedimentne plasti, kar je povzročilo navpično izpostavljenost. Medtem ko so na jugu zaprte sedimentne plasti, je na severu (okoli Praia Grande) masiv strm. Sedimentne formacije do začetka zgornje krede so deformirane zaradi vdora, ki omejuje MES do konca krede. Radiometrično datiranje različnih kamnin iz masiva je pokazalo starost med 80 in 75 milijoni let (kar potrjuje namestitev masivne zgornje krede).
[[File:Azenhas do Mar - Portugal (48487009082).jpg|thumb|left|Plaža v Azenhas do Mar, Sintra]]

Geodinamični pogoji, ki so nadzorovali nastanek MES (v korelaciji z razvojem eruptivnih masivov Sines in Monchique), so povezani s postopnim širjenjem [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] proti severu in posledičnim odprtjem [[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]]. Širjenje Biskajskega zaliva je povzročilo kompleksne napetosti, odgovorne za globoke zlome v zemeljski skorji, ki so bili kanali za dvig magme. Pred približno 80 milijoni let se je ta magma razširila po površini kot površinska skorja z globino 5 kilometrov med sedimentnimi plastmi (starimi od 160 do 9 milijonov let), ki so bile kemično metamorfizirane. Sčasoma se je komora magme ohladila in kristalizirala, kar je povzročilo pogoje, ki so povzročili zrnate teksture, ki so značilne za MES. Šibkejše sedimentne plasti so bile dovzetne za erozijo, njihovi produkti pa so se odlagali okoli njihove podlage. Posledično je bil masiv verjetno izpostavljen v paleogenem obdobju (pred 30 milijoni let), znanem kot kompleks Benfica.

=== Podnebje in biom ===
[[File:The Pena Park (22790627551).jpg|thumb|Visoka vlažnost in nižje temperature so precej pogoste v hribih Sintre]]

Za celinsko Portugalsko je značilno sredozemsko podnebje, pod vplivom Atlantika, za katerega so značilne zmerne temperature in mokre zime. Čeprav je podnebje na območju Cabo da Roca blizu polsušnega, se hribovje Sintra šteje za zmerno vlažno: padavin v gorah je več kot v okoliških območjih. Na položaj mesta v naravni krajini hribovja Sintra (ki ga sestavlja bujna naravna dediščina) vpliva obstoj mikroklime.&lt;ref&gt;{{citation |last=Sirovs |first=M.G. |year=2006 |title=The Cascais-Sintra area, a walker's guide |location=Lisbon, Portugal |isbn=989-20-0244-X}}&lt;/ref&gt; Zaradi različnih razlogov (tukajšnje podnebje je ublažilo hribovje Sintra; rodovitnost prsti; relativna bližina estuarija reke Tajo) je regija pritegnila veliko zgodnjih poselitev. Zaradi svoje mikroklime se je razvil ogromen park, poln gostega listja z bogato botanično pestrostjo.

Zmerno podnebje in vlažnost, ki izhajata iz bližine obale, dajeta prednost rasti bogatega gozda, vključno z atlantskimi in sredozemskimi vrstami, ki na Portugalskem označuje prehod od severne do južne vegetacije. Pirenejski hrast (''Quercus pyrenaica'') prevladuje na velikih prostranstvih skalnatih višin in zaščitenih pobočij. Na vlažnih senčnih pobočjih, običajno obrnjenih proti severu, ali v zavetnih legah je razširjen [[Dob (drevo)|dob]] (''Quercus robur''). V nižinskih in toplih krajih je pogost [[hrast plutovec]] (''Quercus suber''), v apnenčastih območjih pa portugalski hrast (''Quercus faginea''). Druge vrste, raztresene po gorah Sintre, so: [[beli javor]] (''Acer pseudoplatanus''), [[navadna leska]] (''Corylus avellana''), [[enovrati glog]] (''Crataegus monogyna''), [[navadna bodika]] (''Ilex aquifolium''), portugalski lovorikovec (''Prunus lusitanica''), [[navadni lovor]] (''Laurus nobilis''), [[navadna jagodičnica]] (''Arbutus unedo''), nepravi lovor (''Viburnum tinus''), hrast prnar (''Quercus coccifera'') in rakitovec (''Rhamnus alaternus''). V dolinah, ob vodotokih, rastejo ostrolistni jesen (''Fraxinus angustifolia''), siva vrba (''Salix atrocinerea''), [[črna jelša]] (''Alnus glutinosa''), [[navadna krhlika]] (''Frangula alnus'') in [[črni bezeg]] (''Sambucus nigra'').

Od leta 1966 hribovje Sintra prizadenejo [[požar]]i, ki so uničili velik del prvotnega gozda, ki so ga nadomestile akacije in druge hitro rastoče eksotične vrste. Gozdnato območje hribovja Sintra obsega približno 5000 hektarjev (50 km²), od tega 26 % (1300 hektarjev) vzdržuje država prek Direcção Geral de Florestas – Núcleo Florestal de Sintra (generalni direktorat za gozdove – Gozdarska služba Sintra).

=== Družbena geografija ===
Občino upravlja 11 civilnih župnijskih ({{lang-pt|freguesias}}) svetov z lokalnimi oblastmi za upravljanje storitev in zagotavljanje lokalnega upravljanja.

Sintra ima tudi številne zaselke in vasi, vključno s premožno vasjo Linhó v Sintri.

Prebivalstvo Sintre se je v poznem 20. stoletju precej povečalo in se je povečalo s približno 14 % lizbonske regije na 19 %, pri čemer je bila glavna koncentracija rezidenčnega prebivalstva v pomembnem koridorju Queluz-Portela, vzdolž jugovzhodnega vogala občine.&lt;ref name=&quot;Plano&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cm-sintra.pt/PlanoDesenvolvimento_files/frame.htm |title=Plano de Desenvolvimento Estratégico do Concelho de Sintra: Diagnóstico da Situação Actual |location=Sintra, Portugal |publisher=Câmara Municipal de Sintra |access-date=10 October 2011 |year=2011 |language=pt |url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120402054529/http://www.cm-sintra.pt/PlanoDesenvolvimento_files/frame.htm |archive-date=2 April 2012 }}&lt;/ref&gt; Na tem območju je bilo skoncentriranih približno 82 % občinskega prebivalstva, najbolj privlačne župnije za življenje pa so bile São Pedro de Penaferrim, Rio de Mouro, Belas in Algueirão-Mem Martins.&lt;ref&gt;By comparison, the civil parishes of Monte Abraão, Pêro Pinheiro, Montelavar e Almargem do Bispo were considered the least attractive.&lt;/ref&gt;
[[File:Buildings in Sintra P1000182.JPG|thumb|200px|left|Stavbe na osrednjem trgu São Martinho, nasproti Narodne palače Sintra]]

Z zmanjšanjem stopenj umrljivosti je v regiji prišlo do splošnega povečanja števila rojstev dojenčkov, ki je bilo povezano predvsem s poznimi rojstvi, pa tudi do povečanja števila starejših v skupnosti (56,5 % leta 2001). Kljub temu se za Sintro še vedno šteje, da ima strukturno mlado prebivalstvo, najmlajše v širšem metropolitanskem območju Lizbone. Mladi odrasli (od 30 do 39 let) prevladujejo v skupnostih Sintre, pri čemer imajo župnije Pêro Pinheiro, Terrugem, São Martinho, São João das Lampas, Santa Maria e São Miguel, Montelavar, Colares, Queluz in Almargem do Bispo višje stopnje starejših v populaciji. Približno 80 % prebivalcev je rojenih zunaj mesta, 21 % teh je rojenih v tujini. Medtem ko se je število rezidenčnega prebivalstva v Lizboni od sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja nekoliko zmanjšalo, je Sintra primerljivo narasla.

Mestna območja predstavljajo 55,4 kvadratnih kilometrov občine ali približno 17,4 % ozemlja Sintre; 35 % prebivalstva prebiva v krajih z med 50.000 in 100.000 prebivalci. Mnoga od teh območij so povezana z dostopnimi linijami, zlasti s progo Sintra in avtocesto IC19, ki povezuje glavna mesta Queluz, Agualva-Cacém, Algueirão/Mem Martins, Rio de Mouro in Belas). Mnoga od teh urbanih območij so sestavljena iz spleta gradbenih projektov, ki so v zgodovini povzročili goste betonske zgradbe, običajno sedem ali več nadstropij v višino. Največja rast stanovanjskih hiš se je zgodila na jugu občine, v trikotniku São Pedro de Penaferrim, Santa Maria e São Miguel in Casal de Cambra. Poleg tega sta v tej regiji velika koncentracija in rast družinskih bivališč sezonske narave ali sekundarnih domov ter širjenje nezakonite gradnje v župnijah São João das Lampas, São Pedro de Penaferrim, Belas, Agualva- Cacém in Casal de Cambra.

== Gospodarstvo ==
[[File:Pena National Palace.JPG|thumb|right|200px|Ikonična nacionalna palača Pena, prvotno zgrajena na samostanu Nossa Senhora da Pena in obsežno prenovljena na pobudo Ferdinanda II. Portugalskega ]]

Rast terciarnih dejavnosti je igrala pomembno vlogo v vzorcu zaposlovanja v regiji, pri čemer prevladujejo komercialne, maloprodajne in podporne storitve. To je bilo v škodo industrije, čeprav stalne industrijske dejavnosti vključujejo transport materialov, predelavo mineralov, proizvodnjo strojev in opreme, podjetja za predelavo hrane, pijače in tobaka ter založniške in tiskarske storitve. Dramatična rast je bila tudi v industriji gradbeništva.

EuroAtlantic Airways ima sedež v Sintri.&lt;ref&gt;&quot;[http://www.euroatlantic.pt/html/en_contactos.asp Contact Us] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111207234708/http://www.euroatlantic.pt/html/en_contactos.asp |date=2011-12-07 }}.&quot; EuroAtlantic Airways. Retrieved on 14 December 2011. &quot;Headquarters: Rua das Sesmarias, 3 Quinta da Beloura 2710-692 SINTRA PORTUGAL &quot;&lt;/ref&gt;

Pomemben je tudi turizem, saj so parki in spomeniki, ki jih upravlja Parques de Sintra, leta 2017 na primer zabeležili 3,2 milijona obiskovalcev.&lt;ref&gt;https://www.parquesdesintra.pt/en/noticias/parques-de-sintra-records-a-21-65-rise-in-2017-visitor-numbers/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190424050056/https://www.parquesdesintra.pt/en/noticias/parques-de-sintra-records-a-21-65-rise-in-2017-visitor-numbers/ |date=2019-04-24 }}, PARQUES DE SINTRA RECORDS A 21.65% RISE IN 2017 VISITOR NUMBERS&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti ==
V Sintri je veliko ohranjenih ali razvrščenih arhitekturnih stavb:

===Prazgodovina===
* [[Megalitski kompleks Barreira]]
* [[Dolmen Adrenunes]] ({{lang-pt|Anta de Adrenunes}})
* [[Dolmen iz Agualve]] ({{lang-pt|Anta de Agualva/Anta do Carrascal}})
* [[Estrijski dolmen]] ({{lang-pt|Anta da Estria}})
* [[Dolmen Monte Abraão]] ({{lang-pt|Anta do Monte Abraão}})
* [[Prazgodovinski spomenik Praia das Maçãs]] ({{lang-pt|Monumento Pré-Histórico de Praia das Maçãs}})
* Tolos grobnica Monge ({{lang-pt|Tholos do Monge}})

=== Posvetne stavbe ===
* [[Akvadukt Aguas Livres]]-Sintra ({{lang-pt|Aqueduto das Águas Livres-Troço de Sintra}})
* [[Brunarica in vrt grofice Edle]]
* Posestvo Penha Verde ({{lang-pt|Quinta de Penha Verde/Quinta da Fonte del Rei}})
* Dvorec Penha Verde ({{lang-pt|Solar da Quinta de Penha Verde}})
* [[palača Pena]] ({{lang-pt|Palácio Nacional da Pena}})
* [[palača Queluz]] ({{lang-pt|Palácio Nacional de Queluz}})
* [[Narodna palača Sintra|Narodna palača Sintra]] ({{lang-pt|Palácio Nacional de Sintra/Palácio da Vila}})
* Palača grofov Almeida-Araújo ({{lang-pt|Palácio Pombal/Palacete dos Condos de Almeida Araújo}})
* Steber Colaresa ({{lang-pt|Pelourinho de Colares}})
* [[Quinta da Regaleira]] vključno s palačo in kapelo
* [[Quinta da Ribafria, Sintra|Quinta da Ribafria]]
* [[Palača Monserrate]]
* [[Palača Seteais]]
* [[Palača Ramalhão]]

=== Kultura ===
* Lutkovna hiša v Sintri ({{Lang-pt|Casa da Marioneta de Sintra}})&lt;ref&gt;[http://casadamarioneta.com/ Lutkovna hiša v Sintri]&lt;/ref&gt;
* Kulturno združenje Valdevinos ({{Lang-pt|Valdevinos Associação Cultural}})&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.valdevinos.net/ |title=Kulturno združenje Valdevinos |accessdate=2024-01-06 |archive-date=2021-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306034918/http://www.valdevinos.net/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Vojaške zgradbe ===
* [[Mavrski grad]] ({{lang-pt|Castelo dos Mouros}})

=== Religiozne stavbe ===
* Cerkev Santa Maria ({{lang-pt|Igreja Paroquial de Santa Maria}})
* Samostan Penha Longa ({{lang-pt|Convento de Penha Longa}})
* [[Samostan kapucinov (Sintra)]]

&lt;gallery widths=&quot;200px&quot; heights=&quot;160px&quot;&gt;
File:Queluz40TE.jpg|Sprednja fasada in vodnjak [[palača Queluz|palače Queluz]]
File:Castelo dos Mouros, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 111.jpg|Utrinek narodne [[palača Pena|palače Pena]] z gradu Mavrov
File:Palácio de Monserrate.jpg|Posestvo Monserrate, ki ga je zgradil Gerard Devisme, vendar je svoj orientalski videz dobilo po Francisu Cooku
File:Sintra National Palace, from above.jpg|[[Narodna palača Sintra]], od zgoraj
File:Palacio Nacional, Sintra, Portugal, 2019-05-25, DD 03.jpg|Narodna palača Sintra. Najbolje ohranjena srednjeveška kraljeva palača na Portugalskem, ki je bila naseljena bolj ali manj neprekinjeno od zgodnjega 15. stoletja do poznega 19. stoletja.
File:Fonte da Sabuga, Sintra, Portugal.jpg|Fonte da Sabuga, Sintra
&lt;/gallery&gt;

== V popularni kulturi ==
*Velik del miniserije ''Gulliverjeva potovanja'' (1996) je bil posnet v Sintri in prikazanih je veliko njenih palač.
*''Opel Sintra'', veliko enoprostorno vozilo, proizvedeno pod nemško znamko Opel za trg v Evropi, ki ga je Vauxhall med letoma 1996 in 1999 prodajal v Združenem kraljestvu kot Vauxhall Sintra, ima ime, ki ga je izbral računalnik s seznama kratkih, enostavno izgovorljive besede in ne po zgodovinskem portugalskem mestu Sintra.
*Leta 2018 je bila namizna igra nemškega oblikovalca iger Michaela Kieslinga, ''Azul: Stained Glass of Sintra'', poimenovana po mestu Sintra.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Sintra}}
{{wikivoyage|Sintra}}
* [http://www.cm-sintra.pt Municipality official website] {{in lang|pt}}
* [https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&amp;id_site=723 UNESCO World Heritage Page] {{in lang|en}}
* [http://www.monumentos.pt/Site/APP_PagesUser/SIPA.aspx?id=22840 Sistema de Informação para o Património Arquitetónico – Registo da Unidade de Paisagem da Serra de Sintra]
* [http://www.sintraromantica.net/en Sintra Municipality Touristic Information]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sintra|* ]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]]
[[Kategorija:Mesta na Portugalskem‎]]</text>
      <sha1>ek1fqsor6bwr1ht5ggyz37cse98og8w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Palača Queluz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554159</id>
    <revision>
      <id>6751754</id>
      <parentid>6281781</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:47:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Courtyard of Palácio Nacional de Queluz 50.jpg</comment>
      <origin>6751754</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26802" sha1="hnf1yhb4tx8lvvrmxtx2hqzs7gzsvks" xml:space="preserve">{{Infobox building
| name             = Palača Queluz
| native_name      = 
| native_name_lang = pt
|image             = Palácio Queluz March 2018-2.jpg
|image_caption     = Palača Queluz. &quot;Ceremonialna fasada&quot; [[corps de Logis]], ki jo je zasnoval Mateus Vicente de Oliveira
|location          = [[Sintra]], Portugalska
|coordinates         = {{coord|38|45|2|N|9|15|31|W|display=inline}}
|owner             = Portugalska država
|construction_start_date = 1747
|completion_date   = 
|style             = [[rokoko]], neokrasicizem
|architect         = 	Mateus Vicente de Oliveira
|other_designers   = 
|civil_engineer    = 
|building_type      = [[kraljeva palača]]
| website = [https://www.parquesdesintra.pt/pt/parques-monumentos/palacio-nacional-e-jardins-de-queluz/ site oficial]
| embedded         = 
{{designation list
| embed=yes
| designation1          = Portugal
| designation1_type     = Nepremičnina
| designation1_criteria = Narodni spomenik
| designation1_date     = 16. junij 1910
| designation1_number   = SIPA	6108
}}
}}
{{multiple image
 | align = right
 | total_width = 300

 | image1 = Maria I, Vieira.jpg
 | width1 = 354 | height1 = 500

 | image2 = PedroIIIpt.png
 | width2 = 600 | height2 = 862

 | footer = Kraljica [[Marija I. Portugalska]] in kralj [[Peter III. Portugalski]], ustanovitelja palače Queluz
}}
'''Palača Queluz''' ({{lang-pt|Palácio de Queluz}}) je [[palača]] iz 18. stoletja v Queluzu, mestu občine Sintra, v okrožju Lizbone, na Portugalski rivieri. Ena zadnjih velikih rokokojskih stavb, zasnovanih v Evropi,&lt;ref name=&quot;Lowndes, p. 179.&quot;&gt;Lowndes, p. 179.&lt;/ref&gt; je bila palača zasnovana kot poletno zatočišče za brata kralja [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I.]], Pedra iz Braganze, ki je kasneje postal mož in kralj ''jure uxoris'' (kot kralj [[Peter III. Portugalski|Petra III.) s svojo nečakinjo, kraljico [[Marija I. Portugalska|Marijo I.]]. Sčasoma je služila kot diskreten kraj zapora Marije I., ko je v letih po smrti Petra III. leta 1786 zbolela za hudo duševno boleznijo. Po uničenju palače Ajuda v požaru leta 1794 je palača Queluz postala uradna rezidenca portugalskega princa regenta Ivana in njegove družine in je tako ostala, dokler ni kraljeva družina leta 1807 po francoski invaziji na Portugalsko pobegnila v portugalsko kolonijo Brazilijo.

Delo na palači se je začelo leta 1747 pod vodstvom portugalskega arhitekta Mateusa Vicenteja de Oliveire. Čeprav je veliko manjša, se palača pogosto imenuje 'portugalski Versailles'.&lt;ref&gt;Fielding, p. 275.&lt;/ref&gt; Od leta 1826 je palača počasi padla v nemilost portugalskih vladarjev. Leta 1908 je prešla v last države. Po resnem požaru leta 1934, ki je uničil eno tretjino notranjosti, je bila palača obsežno obnovljena in je danes odprta za javnost kot velika turistična atrakcija.

Eno krilo palače, imenovano ''Paviljon kraljice Marije I.'', ki ga je zgradil Manuel Caetano de Sousa, se trenutno uporablja kot uradno državno gostišče Portugalske, ki je namenjeno voditeljem tujih držav.

== Arhitektura in zgodovina ==
&lt;imagemap&gt;
Image:GianonewplanQueluz.JPG|left|250px|thumb|Poenostavljen tloris, ki prikazuje postavitev palače (brez merila). Ta ključ je omenjen v celotnem članku – Kliknite na številke za slike in podrobnosti.
circle 735 313 42 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz Maria I.jpg|1.Cour d'honneur in spomenik Mariji]]
rect 526 255 606 396 [[:Image:Queluz lightened.jpg|2.Vhodna fasada]]
rect 289 274 381 346 [[#unlinked|3.Dvorišče corps de logis]]
rect 253 238 419 392 [[:Image:Palacio Queluz geral1.JPG|4.Ceremonialna fasada]]
circle 330 591 59 [[:Image:Queluz Palace façade and Triton fountain.JPG|5.Tritonov vodnjak in viseči vrtovi]]
rect 577 648 665 793 [[:Image:Palacio Queluz pormenor.JPG|6.Ogee pediment]]
rect 111 658 190 949 [[:Image:Palacio Queluz Robillion1.JPG|7.Avenija magnolij]]
rect 112 549 199 656 [[:Image:Queluz Palace Robillon Pavilion.JPG|8.Južna fasada krila Robillon]]
rect 132 330 201 546 [[#unlinked|9.Robillon krilo]]
rect 172 279 247 331 [[#unlinked|10.Kolonada]]
rect 92 202 183 311 [[:Image:Palacio Queluz Robillion4.JPG|11.Robillon vhodne stopnice]]
rect 642 423 784 566 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz.jpg|12.kapela in kupola]]
rect 511 166 608 246 [[#unlinked|13.Severno krilo]]
rect 260 6 574 156 [[#unlinked|14.Topiarij]]
rect 791 2 828 949 [[#unlinked|15.Cesta]]
circle 721 717 34 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz 4.jpg|16. Drug pogled]]
rect 3 6 863 948 [[#unlinked|Uporabite gumb za povečavo ali kazalec za ogled več]]
desc none
&lt;/imagemap&gt;

Arhitektura palače Queluz je reprezentativna za ekstravagantno obdobje portugalske kulture, ki je sledilo odkritju brazilskega zlata leta 1690.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 178.&quot;&gt;Dynes, p. 178.&lt;/ref&gt; Od začetka 18. stoletja je bilo na Portugalskem zaposlenih veliko tujih umetnikov in arhitektov, da bi zadovoljili zahteve novo obogatele aristokracije; s seboj so prinesli klasične ideje o arhitekturi, ki so izhajale iz [[renesansa|renesanse]]. V svoji zasnovi je Queluz upor proti prejšnjemu, težjemu [[barok]]u z italijanskim vplivom, ki je bil pred [[rokoko]] slogom po vsej Evropi.

Primerjave z veliko večjim in bolj baročnim Versaillesom so neupravičene; za Versailles pravijo, da ima ''avro veličastnosti'' in je bil zgrajen in posvečen razstavljanju v kamnu »vse slave Francije«,&lt;ref&gt;Rey, p. 44.&lt;/ref&gt; medtem ko je bila manjša palača v Queluzu opisana kot »prej izvrstna kot veličastna« in videti kot »zelo draga rojstnodnevna torta«.&lt;ref&gt;Fielding, p. 275&lt;/ref&gt; Arhitektura Queluza v svoji lahkomiselnosti odraža življenjski slog portugalske kraljeve družine v času njene izgradnje; med vladavino brata Petra iz Braganze, Jožefa I. V tem času je Portugalsko v praksi vodil ''valido'' – ali favorit – [[markiz Pombal]]. Pombal je kraljevo družino spodbujal, naj preživi dneve na podeželju in državne zadeve prepusti njemu. Tako je ekstravagantna, skoraj muhasta arhitektura Queluza tako ločena od bližnje portugalske prestolnice [[Lizbona|Lizbone]]; ki predstavlja politiko in družbene dogodke v tem obdobju, pa tudi brezskrbno in razkošno življenje, ki so ga vodili njegovi prebivalci. Vendar pa je bila vloga Queluza kot zatočišča za tiste brez odgovornosti kratkotrajna.

Ob vstopu na prestol kraljice Marije I. leta 1777 je nova kraljica Pombala odpustila. Ona in Peter III. sta vladala skupaj namesto njega; uporabila delno dokončan Queluz kot umik od državnih zadev na približno enak način, kot je [[Friderik II. Veliki|Friderik Veliki]] uporabil svojo znamenito rokokojsko palačo [[Sanssouci]].&lt;ref&gt;Powell, pp. 95&amp;ndash;101.&lt;/ref&gt;
[[File:A Quinta de Queluz (século XVII), na Villa Mombello, Imbersago, Itália.png|thumb|left|250px|Queluz, kot je izgledal v 17. stoletju]]

Mesto, izbrano za predlagano poletno zatočišče, je bilo v osamljeni kotanji.&lt;ref&gt;Lowndes. p. 179.&lt;/ref&gt; Prvotno je bil v lasti markiza Castelo Rodriga. Ko so bili vladajoči Španci leta 1640 pregnani s Portugalske, je bil markiz obtožen sodelovanja s Španci, lastnino pa je zasegla portugalska krona. Posestvo in njegova lovska koča sta nato postala ena od mnogih posesti portugalskega kralja [[Ivan IV. Portugalski|Ivana IV.]] Določil ga je kot eno od posesti, rezerviranih za drugega sina vladajočega monarha.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 181.&quot;&gt;Dynes, p. 181.&lt;/ref&gt; Tako je prišel v roke Petra iz Braganze, drugega sina [[Ivan V. Portugalski|Ivana V.]]

Arhitekt Mateus Vicente de Oliveira se je med gradnjo kraljeve [[Palača Mafra|palače Mafra]] in njenega samostana izobraževal pri Ludovicu Ratisbonskem in Jean-Baptiste Robillonu.&lt;ref name=&quot;Fielding, p. 276.&quot;&gt;Fielding, p. 276.&lt;/ref&gt; Zdi se, da večja, mračna in klasična Mafra ni vplivala na zasnovo Queluza, ki je v lahkotnejšem in bolj zračnem slogu.

Dela so se začela leta 1747 in so se pospešeno nadaljevala do leta 1755, ko jih je prekinil veliki [[Lizbonski potres (1755)|potres leta 1755]], po katerem so bili delavci bolj nujno potrebni za obnovo Lizbone. Vendar se je potres izkazal kot katalizator, saj je proces obnove mest spodbudil razvoj umetnosti na Portugalskem. Na kasnejšo arhitekturo Queluza so vplivale nove ideje in koncepti. Ko so se dela leta 1758 ponovno začela, je bila zasnova zaradi strahu pred ponovnim potresom prilagojena. Tako so kasnejša dela na palači dobila obliko nizkih, dolgih stavb, ki so bolj strukturno stabilne kot en sam visok blok. Kot rezultat, gledana od daleč, palača spominja na niz dolgih [[enfilada|enfilad]], povezanih z višjimi paviljoni, in ne na eno samo konstrukcijo.

== Zunanjost ==
[[File:Courtyard of Palácio Nacional de Queluz 50.jpg|250px|thumb|Javni obraz palače proti mestu: vhod s Cour d'Honneur. Arhitekturno najstrožje med številnimi fasadami palače ne daje nobenega namiga o arhitekturnih presežkih onstran (glej ključ 2).]]
[[File:Palácio Queluz March 2018-4.jpg|thumb|250px|right|Do vhoda v Robillon vodijo domiselno zasnovane stopnice, okrašene s kipi, ki uporabljajo prisilno perspektivo (glej ključ 11).]]
[[File:Neptune's glory (29838154532).jpg|thumb|250px|right|upright|Queluz je znan po svojih vrtovih in njihovih značilnostih, vključno s slavnim Neptunovim vodnjakom.]]
Javno pročelje palače je obrnjeno neposredno na mestni trg in ima obliko dveh nizkih, simetričnih štirikotnih kril, ki obdajata naprej segajoča krila majhnega osrednjega ''[[corps de Logis]]'' in tako tvorita polkrožno dvorišče ([[cour d'honneur]]) glej ključ 1). Južno krilo zaključuje kapela s čebulasto kupolo, medtem ko severno vsebuje kuhinje in prostore za služabnike (glej ključe 2, 1 in 13).&lt;ref&gt;Lowndes, p. 175.&lt;/ref&gt; Edini okras na tej fasadi izhaja iz preprostih klasičnih [[pediment]]ov nad okni. Fasada, ki je najbolje vidna iz mesta, predstavlja očarljiv in brezstrasen javni obraz z enim arhitekturno najstrožjih vzpetin palače.

Leta 1760 je Pombal uredil, da se je brat kralja Jožefa I., Peter iz Braganze, poročil z njegovo hčerko Marijo, prestolonaslednico. Pombal je nato spodbudil par, naj s svojima otrokoma živita v nedokončani palači v Queluzu, stran od sedeža vlade. To je bilo najljubše zatočišče para in njun glavni dom pred pristopom Marije I. Nadaljnji dodatki so bili narejeni, da bi odražali dvig palače iz podeželskega zatočišča v kraljevo palačo. Vendar je kraljica ob njenem pristopu odpustila Pombala. Čutila je, da kot vladajoča monarhinja nima časa preživljati svojih ur na deželi. Peter III. se je malo vmešaval v državne zadeve, svoj čas je raje namenjal verskim zadevam in lovu.&lt;ref name=&quot;Maria I of Portugal&quot;&gt;Maria I of Portugal&lt;/ref&gt;

Do smrti Petra III. leta 1786 so bila vsa notranja dela končana.&lt;ref name=&quot;Fielding, p. 279.&quot;&gt;Fielding, p. 279.&lt;/ref&gt; Toda po moževi smrti se je kraljičino duševno zdravje začelo dramatično slabšati. Do leta 1794 sta se ona in njen dvor uradno nastanila za polni delovni čas v Queluzu, tako da je bila kraljica lahko skrita pred pogledi svojih podanikov. Njen najstarejši sin, bodoči kralj Ivan VI., je bil nato imenovan za regenta in je namesto nje vladal iz Lizbone v palači Mafra.&lt;ref name=&quot;Fielding, p.279.&quot;&gt;Fielding, p.279.&lt;/ref&gt;

Leta 2004 je Svetovni sklad za spomenike začel s programom obnove svinčenih skulptur britanskega kiparja Johna Cheera, pa tudi nekaterih drugih značilnosti vrta. Projekt je v teku.

== Notranjost ==
Notranjost palače ni bila deležna nič manj pozornosti do podrobnosti in oblikovanja kot zunanjost. Francoski obrtniki so bili zaposleni za okrasitev sob, od katerih so mnoge majhne; njihove stene in stropi so poslikane tako, da prikazujejo alegorične in zgodovinske prizore. Polirane rdeče opeke so pogosto uporabljali kot talne obloge, da bi dali rustikalni videz, pa tudi za pomoč pri ohranjanju hladnejših prostorov v vročem vremenu. Številni visoki paviljoni, ki povezujejo različna spodnja krila palače, omogočajo niz dolgih, nizkih prostorov, ki jih lomi višja in svetlejša soba. Ena prevladujoča značilnost notranjosti so barvne [[azulejo]]s glazirane ploščice, pogosto v slogu ''[[chinoiserie]]'', z modrimi in rumenimi barvami v kontrastu z zamolklimi rdečimi. Drugi materiali, uporabljeni v notranjosti, vključujejo kamen, uvožen iz Genove; les iz Brazilije, Danske in Švedske; in barvni marmor, uvožen iz Italije.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 179&lt;/ref&gt; Veliko prostorov v palači je močno poškodoval požar leta 1934 in veliko je bilo izgubljenega.

=== Državna stanovanja ===
==== Sala das Mangas ====
Sala das Mangas (edina soba v državnih stanovanjih, ki je nedotaknjena preživela požar leta 1934) je dolga galerija, obložena s stenskimi ploščami iz ploščic. Galerija vodi do enfilade svečanih prostorov, ki so bili vsi popolnoma obnovljeni. Formalne sobe palače sestavljajo tri velike dvorane: Sala dos Embaixadores, Glasbena soba in Plesna soba. Druge manjše sobe so Soba orožja (kjer bi se zbirale lovske skupine), ki je salon s freskami, ki ga je Pillement poslikal z drevesi in listjem.

==== Glasbena soba ====
Glasbena soba, ki sledi Sali dos Embaixadores, je okrašena s pozlačenim in pobarvanim lesom in je bila preoblikovana leta 1768. Stropni vložek s poslikanimi kartušami je znan po zapleteni rebrasti shemi zasnove, podobne tistim v preddverju v Caserti. Glasbena soba je urejena v bolj neoklasicističnem slogu kot druge svečane dvorane, kar odraža njeno preoblikovanje v obdobju po baroku in rokokoju v zadnji polovici 18. stoletja. Ta soba je bila prizorišče velikih koncertov, po katerih je bila palača znana.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 183.&quot;&gt;Dynes, p. 183.&lt;/ref&gt; V sobi je še vedno veliki klavir [[Empire]], okrašen s pozlačenimi aplikacijami. Nad klavirjem visi portret Marije I. Kot v mnogih drugih prostorih palače je Glasbena soba osvetljena z velikimi kristalnimi lestenci.
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;&quot;
|-  style=&quot;text-align:center; vertical-align:top;&quot;
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Palácio Queluz interior 3.JPG|250px|thumb|&quot;Sala de Mangas&quot; okrašena s ploščami iz ploščic, ki ponazarjajo bogastvo portugalskih kolonij]]
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Sala de Música.jpg|250px|thumb|Glasbena soba. Portret Marije I. visi nad klavirjem]]
|}

==== Plesna soba ====
Plesno sobo, zadnjo od treh največjih sob v palači, je zasnoval Robillon leta 1760. Da bi ustvaril to ovalno sobo, je arhitekt združil pet manjših sob. Ormolu rokokojski ornament ima obliko težke pozlate na stenah in stropu, tako bogatega, da ga primerjajo z ''Amalienburgom'' Françoisa de Cuvilliésa v [[Dvorec Nymphenburg|dvorcu Nymphenburg]]. Stene in vrata so zrcaljena, pobarvan in pozlačen kasetiran strop pa podpirajo zlate [[kariatide]].&lt;ref name=&quot;Lowndes, p. 183.&quot;&gt;Lowndes, p. 183.&lt;/ref&gt;

==== Sala dos Embaixadores ====
Sala dos Embaixadores (Ambasadorska dvorana), včasih imenovana prestolna soba ali Dvorana ogledal, je zasnoval Robillon leta 1757 in je ena največjih sprejemnih sob v palači. Ta dolga, nizka soba ima strop, ki ga je poslikal Francisco de Melo in prikazuje portugalsko kraljevo družino, ki se udeležuje koncerta v času vladavine kraljice Marije I. Soba je izredno široka in svetla, obsega celotno širino palače, z visokimi okni na obeh straneh. Med vsakim oknom je polkrožna pozlačena konzolna mizica, nad katero so kozarci, okrašeni s kristalnimi svečniki. Prestolni podij, postavljen v apsidi, je obdan s pozlačenimi in zrcaljenimi stebri, tla pa so vzorec šahovnice iz črnih in belih marmornih ploščic.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 178.&lt;/ref&gt;
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;&quot;
|-  style=&quot;text-align:center; vertical-align:top;&quot;
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Palácio Nacional de Queluz 01.jpg|250px|thumb|Plesna soba. Robillonov rokoko ornament je primerljiv s tistim v Amalienburgu v dvorcu Nymphenburg.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 183.&quot;/&gt;]]
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Lisbon (40514157543).jpg|250px|thumb|Sala dos Embaixadores]]
|}
==== Kapela ====
Med zasedenostjo palače s strani kraljice Marije I. in kralja Petra III., je bila kapela osrednjega pomena v dnevni rutini njunega dvora. Ni bilo naključje, da je bila kapela prvi del palače, ki je bil dokončan in je bila posvečena že leta 1752. Vera je bila eno izmed najljubših zanimanj Petra III. Med vladavino svoje žene je on skrbel za duhovne zadeve, ona pa za posvetne. Kraljičino zanimanje za vero pa ni bilo nič manj vneto kot zanimanje njenega moža in par je večkrat na dan obiskoval mašo.

Po smrti Petra III. je kraljica opustila vsa praznovanja v palači in državni sprejemi so prevzeli pridih verskih obredov. Kraljičina duševna bolezen je postala huda in njena verska gorečnost se je povečala. Queluz in njegova kapela sta nato postala njeno stalno zatočišče od sveta, dokler ni bila leta 1807 prisiljena pobegniti pred napredujočimi Francozi v Brazilijo, kjer je ostala v Riu de Janeiru do smrti 
leta 1816.

Kapela pod veliko čebulasto kupolo je temna, kavernozna in okrašena z izrezljanim pozlačenim lesom, njeni detajli pa so poudarjeni v rdeči, zeleni, modri in rožnati barvi; ustvaril portugalski kipar Silvestre Faria Lobo. Zgornji nivo ima galerije, ki jih uporabljajo kraljeve osebe, ki so sedele ločeno od kongregacije. Ena od teh galerij vsebuje majhne rokokojske orgle. Značilnost kapele je okrašena prenosna pisava; njegov marmornat bazen, ki počiva v dovršenem rokokojskem okvirju, na vrhu pa je izrezljan leseni pokrov.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 185.&lt;/ref&gt;
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;&quot;
|-  style=&quot;text-align:center; vertical-align:top;&quot;
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Queluz chapel vault.JPG|150px|thumb|Obok nad oltarjem znotraj palačne kapele]]
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Palácio Queluz interior 2.JPG|250px|thumb|Oltar palačne kapele]]
|}

== Posest ==
[[File:Palácio Queluz March 2018-5.jpg|thumb|250px|right|upright|Kanal dos Azulejos (Kanal ploščic) v vrtovih palače]]

Queluz slovi po slavi svojih vrtov, ki vključujejo velik topiarni parter, postavljen v maniri [[André le Notre|Le Nôtre]] na zadnji strani palače (glej ključ 14). Flamski vplivi, vključno s kanali, v vrtu so delo nizozemskega vrtnarja Geralda van der Kolka, ki je Robillonu pomagal od leta 1760. Formalne terase in sprehajalne poti so še posebej zanimive zaradi kipov in fontan. Prevladujoča značilnost glavnega parterja je ''Portico dos Cavalinhos'', vrtni tempelj, obdan z dvema alegoričnima konjeniškima kipoma, ki prikazujeta Slavo in dve sfingi, nadrealistično oblečeni v kostume iz 18. stoletja, ki združujeta formalno in fantastično. Ta nadrealistična tema se nadaljuje drugod po vrtovih, kjer se motivi, kot sta Ugrabitev Sabink in Abelova smrt, izmenjujejo s kipi oslov, oblečenih v človeška oblačila. Globlje v vrtovih je jama s kaskado. Kaskada Queluz, ki je bila kasneje priljubljena značilnost portugalskih vrtov, je bil prvi umetni slap, ki so ga zgradili blizu Lizbone.&lt;ref name=&quot;Fielding, p. 277.&quot;&gt;Fielding, p. 277.&lt;/ref&gt;

Avenija ogromnih magnolij tvori pristop do klasičnega trakta Robillon palače (glej ključ 7), medtem ko iz krila dvojno stopnišče vodi do kanala. Stene kanala, ki so dolge več kot 100 metrov, so okrašene s ploščicami, ki prikazujejo morske krajine in z njimi povezane prizore. To je največji v nizu kanalov v vrtovih, obrobljenih s ploščicami azulejo v slogu ''chinoiserie''. Zapornice v kanale, ki jih napaja potok, se odprejo šele maja. V 18. stoletju so bili kanali prizorišče praznovanj (''fêtes champêtres''), med katerimi so popolnoma opremljene ladje plule v procesijah s podobami na krovu v alegoričnih kostumih.&lt;ref&gt;Fielding, p. 278.&lt;/ref&gt;

V vrtovih je tudi vodnjak s tritoni in delfini, ki je bil pripisan Berniniju. V spodnjih vrtovih so še fontane in kipi, vključno s pomembno zbirko kipov britanskega kiparja Johna Cheera (1709–1787). Ti vrtovi so postavljeni znotraj visokih živih mej iz tise in cipres ter magnolije in murve, ki jih je posadil maršal Junot med francosko okupacijo v napoleonskih vojnah.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 184.&lt;/ref&gt;

== Kasnejša zgodovina ==
[[File:Palácio Nacional de Queluz DSC04844 - QUELUZ (33206059102).jpg|thumb|left|250px|Čebulasta kupola kapele. To je bil prvi del palače, ki je bil dokončan. Eno od dveh kril [[cour d'honneur]] je mogoče videti na desni. Glavna cesta poteka le nekaj metrov stran od palače (glej ključ 15).]]

Po požaru v palači Ajuda leta 1794 sta princ regent Ivan in njegova žena Carlotta Joaquina sama začela uporabljati Queluz. Robillonovo krilo je bilo povečano in dobilo zgornje nadstropje za uporabo princese in njenih devetih otrok. Ti dodatki so bili uničeni v požaru leta 1934.

Leta 1807 je portugalska kraljeva družina zapustila Queluz in pobegnila v Brazilijo, da bi se izognila silam [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] leta 1807. Francoske okupacijske sile so prevzele nadzor nad palačo in njihovim poveljnikom, generalom Junotom, ter naredile več sprememb v stavbi. Ob vrnitvi kraljeve družine iz izgnanstva leta 1821 je kralj Ivan VI. raje živel v palači Mafra, svojo ženo, kraljico Carlotto Joaquino, pa je zapustil v Queluzu s teto princeso Mario Francisco Benedito. Kralj je redko obiskoval Queluz. Vendar pa je Ivan VI. umrl na enem od teh redkih obiskov v Kraljevi spalnici s krožno kupolo leta 1826.

Carlotta Joaquina, včasih opisana kot zlovešča,&lt;ref&gt;Lowndes, p. 180.&lt;/ref&gt; naj bi bila ambiciozna in nasilna. Njene poteze naj bi bile neprivlačne in bila je nizke rasti. Vendar pa je v Queluzu živela v velikem slogu in tam zaposlovala orkester, ki ga je William Beckford opisal kot najboljšega v Evropi. Kraljica je imela tudi majhno zasebno gledališče v vrtovih, od katerega danes ni ostalo nič. Umrla je v palači leta 1830.

Po smrti Carlotte Joaquine se je Queluz le občasno uporabljal kot kraljeva rezidenca in ni bil spet glavna rezidenca portugalske kraljevine. Ivan VI. in sin Carlotte Joaquine, kralj Miguel I. je uporabljal palačo med triletno državljansko vojno, ki jo je vodil proti svojemu najstarejšemu bratu in nekdanjemu kralju Petru IV., ki je bil zdaj vladajoči brazilski cesar Peter I., zaradi zadeve portugalsko nasledstvo, preden ga je Peter IV. leta 1834 prisilil v abdicijo in odšel v izgnanstvo. Leto pozneje je Peter IV. umrl zaradi tuberkuloze v starosti 35 let v Queluzu, kraju svojega rojstva. Hči Petra IV. Maria II. je vladala do svoje smrti leta 1853, nasledil pa jo je njen sin Peter V. Po prezgodnji smrti Petra V. med epidemijo kolere leta 1861 je prestol prešel na njegovega brata Ludvika I. Od tega časa naprej je kraljeva družina živela predvsem v prenovljeni palači Ajuda v Lizboni in palači Pena v Sintri, in se Queluz ni več uporabljal. Po atentatu na Ludvikovega sina Carlosa I. leta 1908 je palača prešla v last države. Portugalska je bila v nemiru revolucije in monarhija je padla dve leti pozneje.

== Nacionalni spomenik ==
[[File:Queluz01.JPG|thumb|300px|right|Vrtovi palače Queluz so posejani s fontanami, kipi in skulpturami]]

V 21. stoletju so vrtovi palače, nekoč namakana oaza v središču izsušenih kmetijskih zemljišč, omejeni z avtocesto Radial de Sintra, ki napaja promet proti Lizboni in stran od Sintre. Vendar sta bila promet in turizem pomembna infrastrukturna katalizatorja za vzdrževanje in upravljanje palače.

Od leta 1940 je odprta za javnost kot muzej. V njej je velik del nekdanje kraljeve zbirke, vključno s pohištvom, preprogami Arraiolos, slikami ter kitajsko in evropsko keramiko in porcelanom.[2]

Mestni trg, s katerim se sooča palača, Largo do Palácio de Queluz, je od 18. stoletja dokaj nespremenjen. Velike hiše, nekoč domovi dvorjanov, in nekdanje kraljeve garde s zvonikom so še vedno strnjene okoli palače.

V zadnjih letih se je mesto Queluz močno razširilo in postalo eno od predmestij Lizbone. Palača Queluz je ena najpomembnejših javnih znamenitosti v metropolitanskem območju Lizbone.

== Državno gostišče ==
''Pavilhão de D. Maria I'' (Paviljon kraljice Marije I.), ki sestavlja najjužnejše krilo palače, je bil zgrajen med tretjo in zadnjo gradbeno fazo, ki jo je izvedel Manuel Caetano de Sousa in je trajala od leta 1786 – leta kralja Smrt Pedra III. - do 1792.

Leta 1957 je bil paviljon kraljice Marije I. prenovljen, da bi služil kot uradno državno gostišče portugalske vlade za obiske voditeljev držav in vlad. Načrtovana državna turneja kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] leta 1957 je bila glavni motivacijski dejavnik pri prenovi paviljona v državno gostišče.&lt;ref&gt;[https://www.academia.edu/9226071/S%C3%ADmbolos_e_pol%C3%ADtica_externa_a_visita_da_rainha_Isabel_II_a_Portugal_em_1957 Academia - Politica Externa: A Visita da Rainha Isabel II a Portugal em 1957]&lt;/ref&gt;

Danes paviljon še vedno gosti gostujoče goste. Zato njegove svečane sobe niso odprte za javnost kot del nacionalnega spomenika palače Queluz, saj jih uporabljajo za uradno pogostitev državnih uradnikov.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Reference==
*Bos, J. N. W. [http://www.xs4all.nl/~kvenjb/madmonarchs/maria1/maria1_bio.htm ''Maria I of Portugal''.] Published by J.N.W. Bos. Retrieved 15 December 2007.
*{{navedi knjigo | last = Dynes  | first = Wayne | year = 1968 | title = Palaces of Europe | url = https://archive.org/details/greatbuildingsof0000unse  | publisher = Hamlyn | location = London | id = [http://www.worldcat.org/oclc/37658&amp;referer=one_hit OCLC 37658]}}
*Fielding, Xan (1961). &quot;Queluz&quot;. In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 275&amp;ndash;279. {{ISBN|0-600-33843-6}}.
*[https://web.archive.org/web/20071128033150/http://www.ippar.pt/english/monumentos/palacio_queluz.html IPPAR, General Bureau for National Buildings and Monuments (Portugal)]. Published by IPPAR 2001–2006. Retrieved 7 December 2007
*Lowndes, Susan (1969). &quot;Queluz&quot;. In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 174–186. {{ISBN|0-600-01682-X}}.
*Powell, Nicholas (1961). &quot;Sanssouci&quot;. In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 95&amp;ndash;101. {{ISBN|0-600-33843-6}}.
*Rey, Jean-Dominique (1969). In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 42&amp;ndash;53. {{ISBN|0-600-01682-X}}.

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Palácio Nacional de Queluz}}
*View a video tour of Queluz National Palace at [[:File:Queluz.ogg]]
*[https://web.archive.org/web/20100530013726/http://travel.queluz.org/ Queluz City Guide]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sintra]]
[[Kategorija:Palače na Portugalskem]]
[[Kategorija:Muzeji na Portugalskem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1747]]
[[Kategorija:Kraljeve rezidence]]</text>
      <sha1>hnf1yhb4tx8lvvrmxtx2hqzs7gzsvks</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751919</id>
      <parentid>6751754</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:48:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>Tiled Corridor (Palácio Nacional de Queluz) 9778.jpg</comment>
      <origin>6751919</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26825" sha1="r46g9pe5l4tauwh1bow3fzeturazuoq" xml:space="preserve">{{Infobox building
| name             = Palača Queluz
| native_name      = 
| native_name_lang = pt
|image             = Palácio Queluz March 2018-2.jpg
|image_caption     = Palača Queluz. &quot;Ceremonialna fasada&quot; [[corps de Logis]], ki jo je zasnoval Mateus Vicente de Oliveira
|location          = [[Sintra]], Portugalska
|coordinates         = {{coord|38|45|2|N|9|15|31|W|display=inline}}
|owner             = Portugalska država
|construction_start_date = 1747
|completion_date   = 
|style             = [[rokoko]], neokrasicizem
|architect         = 	Mateus Vicente de Oliveira
|other_designers   = 
|civil_engineer    = 
|building_type      = [[kraljeva palača]]
| website = [https://www.parquesdesintra.pt/pt/parques-monumentos/palacio-nacional-e-jardins-de-queluz/ site oficial]
| embedded         = 
{{designation list
| embed=yes
| designation1          = Portugal
| designation1_type     = Nepremičnina
| designation1_criteria = Narodni spomenik
| designation1_date     = 16. junij 1910
| designation1_number   = SIPA	6108
}}
}}
{{multiple image
 | align = right
 | total_width = 300

 | image1 = Maria I, Vieira.jpg
 | width1 = 354 | height1 = 500

 | image2 = PedroIIIpt.png
 | width2 = 600 | height2 = 862

 | footer = Kraljica [[Marija I. Portugalska]] in kralj [[Peter III. Portugalski]], ustanovitelja palače Queluz
}}
'''Palača Queluz''' ({{lang-pt|Palácio de Queluz}}) je [[palača]] iz 18. stoletja v Queluzu, mestu občine Sintra, v okrožju Lizbone, na Portugalski rivieri. Ena zadnjih velikih rokokojskih stavb, zasnovanih v Evropi,&lt;ref name=&quot;Lowndes, p. 179.&quot;&gt;Lowndes, p. 179.&lt;/ref&gt; je bila palača zasnovana kot poletno zatočišče za brata kralja [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I.]], Pedra iz Braganze, ki je kasneje postal mož in kralj ''jure uxoris'' (kot kralj [[Peter III. Portugalski|Petra III.) s svojo nečakinjo, kraljico [[Marija I. Portugalska|Marijo I.]]. Sčasoma je služila kot diskreten kraj zapora Marije I., ko je v letih po smrti Petra III. leta 1786 zbolela za hudo duševno boleznijo. Po uničenju palače Ajuda v požaru leta 1794 je palača Queluz postala uradna rezidenca portugalskega princa regenta Ivana in njegove družine in je tako ostala, dokler ni kraljeva družina leta 1807 po francoski invaziji na Portugalsko pobegnila v portugalsko kolonijo Brazilijo.

Delo na palači se je začelo leta 1747 pod vodstvom portugalskega arhitekta Mateusa Vicenteja de Oliveire. Čeprav je veliko manjša, se palača pogosto imenuje 'portugalski Versailles'.&lt;ref&gt;Fielding, p. 275.&lt;/ref&gt; Od leta 1826 je palača počasi padla v nemilost portugalskih vladarjev. Leta 1908 je prešla v last države. Po resnem požaru leta 1934, ki je uničil eno tretjino notranjosti, je bila palača obsežno obnovljena in je danes odprta za javnost kot velika turistična atrakcija.

Eno krilo palače, imenovano ''Paviljon kraljice Marije I.'', ki ga je zgradil Manuel Caetano de Sousa, se trenutno uporablja kot uradno državno gostišče Portugalske, ki je namenjeno voditeljem tujih držav.

== Arhitektura in zgodovina ==
&lt;imagemap&gt;
Image:GianonewplanQueluz.JPG|left|250px|thumb|Poenostavljen tloris, ki prikazuje postavitev palače (brez merila). Ta ključ je omenjen v celotnem članku – Kliknite na številke za slike in podrobnosti.
circle 735 313 42 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz Maria I.jpg|1.Cour d'honneur in spomenik Mariji]]
rect 526 255 606 396 [[:Image:Queluz lightened.jpg|2.Vhodna fasada]]
rect 289 274 381 346 [[#unlinked|3.Dvorišče corps de logis]]
rect 253 238 419 392 [[:Image:Palacio Queluz geral1.JPG|4.Ceremonialna fasada]]
circle 330 591 59 [[:Image:Queluz Palace façade and Triton fountain.JPG|5.Tritonov vodnjak in viseči vrtovi]]
rect 577 648 665 793 [[:Image:Palacio Queluz pormenor.JPG|6.Ogee pediment]]
rect 111 658 190 949 [[:Image:Palacio Queluz Robillion1.JPG|7.Avenija magnolij]]
rect 112 549 199 656 [[:Image:Queluz Palace Robillon Pavilion.JPG|8.Južna fasada krila Robillon]]
rect 132 330 201 546 [[#unlinked|9.Robillon krilo]]
rect 172 279 247 331 [[#unlinked|10.Kolonada]]
rect 92 202 183 311 [[:Image:Palacio Queluz Robillion4.JPG|11.Robillon vhodne stopnice]]
rect 642 423 784 566 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz.jpg|12.kapela in kupola]]
rect 511 166 608 246 [[#unlinked|13.Severno krilo]]
rect 260 6 574 156 [[#unlinked|14.Topiarij]]
rect 791 2 828 949 [[#unlinked|15.Cesta]]
circle 721 717 34 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz 4.jpg|16. Drug pogled]]
rect 3 6 863 948 [[#unlinked|Uporabite gumb za povečavo ali kazalec za ogled več]]
desc none
&lt;/imagemap&gt;

Arhitektura palače Queluz je reprezentativna za ekstravagantno obdobje portugalske kulture, ki je sledilo odkritju brazilskega zlata leta 1690.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 178.&quot;&gt;Dynes, p. 178.&lt;/ref&gt; Od začetka 18. stoletja je bilo na Portugalskem zaposlenih veliko tujih umetnikov in arhitektov, da bi zadovoljili zahteve novo obogatele aristokracije; s seboj so prinesli klasične ideje o arhitekturi, ki so izhajale iz [[renesansa|renesanse]]. V svoji zasnovi je Queluz upor proti prejšnjemu, težjemu [[barok]]u z italijanskim vplivom, ki je bil pred [[rokoko]] slogom po vsej Evropi.

Primerjave z veliko večjim in bolj baročnim Versaillesom so neupravičene; za Versailles pravijo, da ima ''avro veličastnosti'' in je bil zgrajen in posvečen razstavljanju v kamnu »vse slave Francije«,&lt;ref&gt;Rey, p. 44.&lt;/ref&gt; medtem ko je bila manjša palača v Queluzu opisana kot »prej izvrstna kot veličastna« in videti kot »zelo draga rojstnodnevna torta«.&lt;ref&gt;Fielding, p. 275&lt;/ref&gt; Arhitektura Queluza v svoji lahkomiselnosti odraža življenjski slog portugalske kraljeve družine v času njene izgradnje; med vladavino brata Petra iz Braganze, Jožefa I. V tem času je Portugalsko v praksi vodil ''valido'' – ali favorit – [[markiz Pombal]]. Pombal je kraljevo družino spodbujal, naj preživi dneve na podeželju in državne zadeve prepusti njemu. Tako je ekstravagantna, skoraj muhasta arhitektura Queluza tako ločena od bližnje portugalske prestolnice [[Lizbona|Lizbone]]; ki predstavlja politiko in družbene dogodke v tem obdobju, pa tudi brezskrbno in razkošno življenje, ki so ga vodili njegovi prebivalci. Vendar pa je bila vloga Queluza kot zatočišča za tiste brez odgovornosti kratkotrajna.

Ob vstopu na prestol kraljice Marije I. leta 1777 je nova kraljica Pombala odpustila. Ona in Peter III. sta vladala skupaj namesto njega; uporabila delno dokončan Queluz kot umik od državnih zadev na približno enak način, kot je [[Friderik II. Veliki|Friderik Veliki]] uporabil svojo znamenito rokokojsko palačo [[Sanssouci]].&lt;ref&gt;Powell, pp. 95&amp;ndash;101.&lt;/ref&gt;
[[File:A Quinta de Queluz (século XVII), na Villa Mombello, Imbersago, Itália.png|thumb|left|250px|Queluz, kot je izgledal v 17. stoletju]]

Mesto, izbrano za predlagano poletno zatočišče, je bilo v osamljeni kotanji.&lt;ref&gt;Lowndes. p. 179.&lt;/ref&gt; Prvotno je bil v lasti markiza Castelo Rodriga. Ko so bili vladajoči Španci leta 1640 pregnani s Portugalske, je bil markiz obtožen sodelovanja s Španci, lastnino pa je zasegla portugalska krona. Posestvo in njegova lovska koča sta nato postala ena od mnogih posesti portugalskega kralja [[Ivan IV. Portugalski|Ivana IV.]] Določil ga je kot eno od posesti, rezerviranih za drugega sina vladajočega monarha.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 181.&quot;&gt;Dynes, p. 181.&lt;/ref&gt; Tako je prišel v roke Petra iz Braganze, drugega sina [[Ivan V. Portugalski|Ivana V.]]

Arhitekt Mateus Vicente de Oliveira se je med gradnjo kraljeve [[Palača Mafra|palače Mafra]] in njenega samostana izobraževal pri Ludovicu Ratisbonskem in Jean-Baptiste Robillonu.&lt;ref name=&quot;Fielding, p. 276.&quot;&gt;Fielding, p. 276.&lt;/ref&gt; Zdi se, da večja, mračna in klasična Mafra ni vplivala na zasnovo Queluza, ki je v lahkotnejšem in bolj zračnem slogu.

Dela so se začela leta 1747 in so se pospešeno nadaljevala do leta 1755, ko jih je prekinil veliki [[Lizbonski potres (1755)|potres leta 1755]], po katerem so bili delavci bolj nujno potrebni za obnovo Lizbone. Vendar se je potres izkazal kot katalizator, saj je proces obnove mest spodbudil razvoj umetnosti na Portugalskem. Na kasnejšo arhitekturo Queluza so vplivale nove ideje in koncepti. Ko so se dela leta 1758 ponovno začela, je bila zasnova zaradi strahu pred ponovnim potresom prilagojena. Tako so kasnejša dela na palači dobila obliko nizkih, dolgih stavb, ki so bolj strukturno stabilne kot en sam visok blok. Kot rezultat, gledana od daleč, palača spominja na niz dolgih [[enfilada|enfilad]], povezanih z višjimi paviljoni, in ne na eno samo konstrukcijo.

== Zunanjost ==
[[File:Courtyard of Palácio Nacional de Queluz 50.jpg|250px|thumb|Javni obraz palače proti mestu: vhod s Cour d'Honneur. Arhitekturno najstrožje med številnimi fasadami palače ne daje nobenega namiga o arhitekturnih presežkih onstran (glej ključ 2).]]
[[File:Palácio Queluz March 2018-4.jpg|thumb|250px|right|Do vhoda v Robillon vodijo domiselno zasnovane stopnice, okrašene s kipi, ki uporabljajo prisilno perspektivo (glej ključ 11).]]
[[File:Neptune's glory (29838154532).jpg|thumb|250px|right|upright|Queluz je znan po svojih vrtovih in njihovih značilnostih, vključno s slavnim Neptunovim vodnjakom.]]
Javno pročelje palače je obrnjeno neposredno na mestni trg in ima obliko dveh nizkih, simetričnih štirikotnih kril, ki obdajata naprej segajoča krila majhnega osrednjega ''[[corps de Logis]]'' in tako tvorita polkrožno dvorišče ([[cour d'honneur]]) glej ključ 1). Južno krilo zaključuje kapela s čebulasto kupolo, medtem ko severno vsebuje kuhinje in prostore za služabnike (glej ključe 2, 1 in 13).&lt;ref&gt;Lowndes, p. 175.&lt;/ref&gt; Edini okras na tej fasadi izhaja iz preprostih klasičnih [[pediment]]ov nad okni. Fasada, ki je najbolje vidna iz mesta, predstavlja očarljiv in brezstrasen javni obraz z enim arhitekturno najstrožjih vzpetin palače.

Leta 1760 je Pombal uredil, da se je brat kralja Jožefa I., Peter iz Braganze, poročil z njegovo hčerko Marijo, prestolonaslednico. Pombal je nato spodbudil par, naj s svojima otrokoma živita v nedokončani palači v Queluzu, stran od sedeža vlade. To je bilo najljubše zatočišče para in njun glavni dom pred pristopom Marije I. Nadaljnji dodatki so bili narejeni, da bi odražali dvig palače iz podeželskega zatočišča v kraljevo palačo. Vendar je kraljica ob njenem pristopu odpustila Pombala. Čutila je, da kot vladajoča monarhinja nima časa preživljati svojih ur na deželi. Peter III. se je malo vmešaval v državne zadeve, svoj čas je raje namenjal verskim zadevam in lovu.&lt;ref name=&quot;Maria I of Portugal&quot;&gt;Maria I of Portugal&lt;/ref&gt;

Do smrti Petra III. leta 1786 so bila vsa notranja dela končana.&lt;ref name=&quot;Fielding, p. 279.&quot;&gt;Fielding, p. 279.&lt;/ref&gt; Toda po moževi smrti se je kraljičino duševno zdravje začelo dramatično slabšati. Do leta 1794 sta se ona in njen dvor uradno nastanila za polni delovni čas v Queluzu, tako da je bila kraljica lahko skrita pred pogledi svojih podanikov. Njen najstarejši sin, bodoči kralj Ivan VI., je bil nato imenovan za regenta in je namesto nje vladal iz Lizbone v palači Mafra.&lt;ref name=&quot;Fielding, p.279.&quot;&gt;Fielding, p.279.&lt;/ref&gt;

Leta 2004 je Svetovni sklad za spomenike začel s programom obnove svinčenih skulptur britanskega kiparja Johna Cheera, pa tudi nekaterih drugih značilnosti vrta. Projekt je v teku.

== Notranjost ==
Notranjost palače ni bila deležna nič manj pozornosti do podrobnosti in oblikovanja kot zunanjost. Francoski obrtniki so bili zaposleni za okrasitev sob, od katerih so mnoge majhne; njihove stene in stropi so poslikane tako, da prikazujejo alegorične in zgodovinske prizore. Polirane rdeče opeke so pogosto uporabljali kot talne obloge, da bi dali rustikalni videz, pa tudi za pomoč pri ohranjanju hladnejših prostorov v vročem vremenu. Številni visoki paviljoni, ki povezujejo različna spodnja krila palače, omogočajo niz dolgih, nizkih prostorov, ki jih lomi višja in svetlejša soba. Ena prevladujoča značilnost notranjosti so barvne [[azulejo]]s glazirane ploščice, pogosto v slogu ''[[chinoiserie]]'', z modrimi in rumenimi barvami v kontrastu z zamolklimi rdečimi. Drugi materiali, uporabljeni v notranjosti, vključujejo kamen, uvožen iz Genove; les iz Brazilije, Danske in Švedske; in barvni marmor, uvožen iz Italije.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 179&lt;/ref&gt; Veliko prostorov v palači je močno poškodoval požar leta 1934 in veliko je bilo izgubljenega.

=== Državna stanovanja ===
==== Sala das Mangas ====
Sala das Mangas (edina soba v državnih stanovanjih, ki je nedotaknjena preživela požar leta 1934) je dolga galerija, obložena s stenskimi ploščami iz ploščic. Galerija vodi do enfilade svečanih prostorov, ki so bili vsi popolnoma obnovljeni. Formalne sobe palače sestavljajo tri velike dvorane: Sala dos Embaixadores, Glasbena soba in Plesna soba. Druge manjše sobe so Soba orožja (kjer bi se zbirale lovske skupine), ki je salon s freskami, ki ga je Pillement poslikal z drevesi in listjem.

==== Glasbena soba ====
Glasbena soba, ki sledi Sali dos Embaixadores, je okrašena s pozlačenim in pobarvanim lesom in je bila preoblikovana leta 1768. Stropni vložek s poslikanimi kartušami je znan po zapleteni rebrasti shemi zasnove, podobne tistim v preddverju v Caserti. Glasbena soba je urejena v bolj neoklasicističnem slogu kot druge svečane dvorane, kar odraža njeno preoblikovanje v obdobju po baroku in rokokoju v zadnji polovici 18. stoletja. Ta soba je bila prizorišče velikih koncertov, po katerih je bila palača znana.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 183.&quot;&gt;Dynes, p. 183.&lt;/ref&gt; V sobi je še vedno veliki klavir [[Empire]], okrašen s pozlačenimi aplikacijami. Nad klavirjem visi portret Marije I. Kot v mnogih drugih prostorih palače je Glasbena soba osvetljena z velikimi kristalnimi lestenci.
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;&quot;
|-  style=&quot;text-align:center; vertical-align:top;&quot;
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Tiled Corridor (Palácio Nacional de Queluz) 9778.jpg|250px|thumb|&quot;Sala de Mangas&quot; okrašena s ploščami iz ploščic, ki ponazarjajo bogastvo portugalskih kolonij]]
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Sala de Música.jpg|250px|thumb|Glasbena soba. Portret Marije I. visi nad klavirjem]]
|}

==== Plesna soba ====
Plesno sobo, zadnjo od treh največjih sob v palači, je zasnoval Robillon leta 1760. Da bi ustvaril to ovalno sobo, je arhitekt združil pet manjših sob. Ormolu rokokojski ornament ima obliko težke pozlate na stenah in stropu, tako bogatega, da ga primerjajo z ''Amalienburgom'' Françoisa de Cuvilliésa v [[Dvorec Nymphenburg|dvorcu Nymphenburg]]. Stene in vrata so zrcaljena, pobarvan in pozlačen kasetiran strop pa podpirajo zlate [[kariatide]].&lt;ref name=&quot;Lowndes, p. 183.&quot;&gt;Lowndes, p. 183.&lt;/ref&gt;

==== Sala dos Embaixadores ====
Sala dos Embaixadores (Ambasadorska dvorana), včasih imenovana prestolna soba ali Dvorana ogledal, je zasnoval Robillon leta 1757 in je ena največjih sprejemnih sob v palači. Ta dolga, nizka soba ima strop, ki ga je poslikal Francisco de Melo in prikazuje portugalsko kraljevo družino, ki se udeležuje koncerta v času vladavine kraljice Marije I. Soba je izredno široka in svetla, obsega celotno širino palače, z visokimi okni na obeh straneh. Med vsakim oknom je polkrožna pozlačena konzolna mizica, nad katero so kozarci, okrašeni s kristalnimi svečniki. Prestolni podij, postavljen v apsidi, je obdan s pozlačenimi in zrcaljenimi stebri, tla pa so vzorec šahovnice iz črnih in belih marmornih ploščic.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 178.&lt;/ref&gt;
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;&quot;
|-  style=&quot;text-align:center; vertical-align:top;&quot;
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Palácio Nacional de Queluz 01.jpg|250px|thumb|Plesna soba. Robillonov rokoko ornament je primerljiv s tistim v Amalienburgu v dvorcu Nymphenburg.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 183.&quot;/&gt;]]
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Lisbon (40514157543).jpg|250px|thumb|Sala dos Embaixadores]]
|}
==== Kapela ====
Med zasedenostjo palače s strani kraljice Marije I. in kralja Petra III., je bila kapela osrednjega pomena v dnevni rutini njunega dvora. Ni bilo naključje, da je bila kapela prvi del palače, ki je bil dokončan in je bila posvečena že leta 1752. Vera je bila eno izmed najljubših zanimanj Petra III. Med vladavino svoje žene je on skrbel za duhovne zadeve, ona pa za posvetne. Kraljičino zanimanje za vero pa ni bilo nič manj vneto kot zanimanje njenega moža in par je večkrat na dan obiskoval mašo.

Po smrti Petra III. je kraljica opustila vsa praznovanja v palači in državni sprejemi so prevzeli pridih verskih obredov. Kraljičina duševna bolezen je postala huda in njena verska gorečnost se je povečala. Queluz in njegova kapela sta nato postala njeno stalno zatočišče od sveta, dokler ni bila leta 1807 prisiljena pobegniti pred napredujočimi Francozi v Brazilijo, kjer je ostala v Riu de Janeiru do smrti 
leta 1816.

Kapela pod veliko čebulasto kupolo je temna, kavernozna in okrašena z izrezljanim pozlačenim lesom, njeni detajli pa so poudarjeni v rdeči, zeleni, modri in rožnati barvi; ustvaril portugalski kipar Silvestre Faria Lobo. Zgornji nivo ima galerije, ki jih uporabljajo kraljeve osebe, ki so sedele ločeno od kongregacije. Ena od teh galerij vsebuje majhne rokokojske orgle. Značilnost kapele je okrašena prenosna pisava; njegov marmornat bazen, ki počiva v dovršenem rokokojskem okvirju, na vrhu pa je izrezljan leseni pokrov.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 185.&lt;/ref&gt;
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;&quot;
|-  style=&quot;text-align:center; vertical-align:top;&quot;
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Queluz chapel vault.JPG|150px|thumb|Obok nad oltarjem znotraj palačne kapele]]
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Palácio Queluz interior 2.JPG|250px|thumb|Oltar palačne kapele]]
|}

== Posest ==
[[File:Palácio Queluz March 2018-5.jpg|thumb|250px|right|upright|Kanal dos Azulejos (Kanal ploščic) v vrtovih palače]]

Queluz slovi po slavi svojih vrtov, ki vključujejo velik topiarni parter, postavljen v maniri [[André le Notre|Le Nôtre]] na zadnji strani palače (glej ključ 14). Flamski vplivi, vključno s kanali, v vrtu so delo nizozemskega vrtnarja Geralda van der Kolka, ki je Robillonu pomagal od leta 1760. Formalne terase in sprehajalne poti so še posebej zanimive zaradi kipov in fontan. Prevladujoča značilnost glavnega parterja je ''Portico dos Cavalinhos'', vrtni tempelj, obdan z dvema alegoričnima konjeniškima kipoma, ki prikazujeta Slavo in dve sfingi, nadrealistično oblečeni v kostume iz 18. stoletja, ki združujeta formalno in fantastično. Ta nadrealistična tema se nadaljuje drugod po vrtovih, kjer se motivi, kot sta Ugrabitev Sabink in Abelova smrt, izmenjujejo s kipi oslov, oblečenih v človeška oblačila. Globlje v vrtovih je jama s kaskado. Kaskada Queluz, ki je bila kasneje priljubljena značilnost portugalskih vrtov, je bil prvi umetni slap, ki so ga zgradili blizu Lizbone.&lt;ref name=&quot;Fielding, p. 277.&quot;&gt;Fielding, p. 277.&lt;/ref&gt;

Avenija ogromnih magnolij tvori pristop do klasičnega trakta Robillon palače (glej ključ 7), medtem ko iz krila dvojno stopnišče vodi do kanala. Stene kanala, ki so dolge več kot 100 metrov, so okrašene s ploščicami, ki prikazujejo morske krajine in z njimi povezane prizore. To je največji v nizu kanalov v vrtovih, obrobljenih s ploščicami azulejo v slogu ''chinoiserie''. Zapornice v kanale, ki jih napaja potok, se odprejo šele maja. V 18. stoletju so bili kanali prizorišče praznovanj (''fêtes champêtres''), med katerimi so popolnoma opremljene ladje plule v procesijah s podobami na krovu v alegoričnih kostumih.&lt;ref&gt;Fielding, p. 278.&lt;/ref&gt;

V vrtovih je tudi vodnjak s tritoni in delfini, ki je bil pripisan Berniniju. V spodnjih vrtovih so še fontane in kipi, vključno s pomembno zbirko kipov britanskega kiparja Johna Cheera (1709–1787). Ti vrtovi so postavljeni znotraj visokih živih mej iz tise in cipres ter magnolije in murve, ki jih je posadil maršal Junot med francosko okupacijo v napoleonskih vojnah.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 184.&lt;/ref&gt;

== Kasnejša zgodovina ==
[[File:Palácio Nacional de Queluz DSC04844 - QUELUZ (33206059102).jpg|thumb|left|250px|Čebulasta kupola kapele. To je bil prvi del palače, ki je bil dokončan. Eno od dveh kril [[cour d'honneur]] je mogoče videti na desni. Glavna cesta poteka le nekaj metrov stran od palače (glej ključ 15).]]

Po požaru v palači Ajuda leta 1794 sta princ regent Ivan in njegova žena Carlotta Joaquina sama začela uporabljati Queluz. Robillonovo krilo je bilo povečano in dobilo zgornje nadstropje za uporabo princese in njenih devetih otrok. Ti dodatki so bili uničeni v požaru leta 1934.

Leta 1807 je portugalska kraljeva družina zapustila Queluz in pobegnila v Brazilijo, da bi se izognila silam [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] leta 1807. Francoske okupacijske sile so prevzele nadzor nad palačo in njihovim poveljnikom, generalom Junotom, ter naredile več sprememb v stavbi. Ob vrnitvi kraljeve družine iz izgnanstva leta 1821 je kralj Ivan VI. raje živel v palači Mafra, svojo ženo, kraljico Carlotto Joaquino, pa je zapustil v Queluzu s teto princeso Mario Francisco Benedito. Kralj je redko obiskoval Queluz. Vendar pa je Ivan VI. umrl na enem od teh redkih obiskov v Kraljevi spalnici s krožno kupolo leta 1826.

Carlotta Joaquina, včasih opisana kot zlovešča,&lt;ref&gt;Lowndes, p. 180.&lt;/ref&gt; naj bi bila ambiciozna in nasilna. Njene poteze naj bi bile neprivlačne in bila je nizke rasti. Vendar pa je v Queluzu živela v velikem slogu in tam zaposlovala orkester, ki ga je William Beckford opisal kot najboljšega v Evropi. Kraljica je imela tudi majhno zasebno gledališče v vrtovih, od katerega danes ni ostalo nič. Umrla je v palači leta 1830.

Po smrti Carlotte Joaquine se je Queluz le občasno uporabljal kot kraljeva rezidenca in ni bil spet glavna rezidenca portugalske kraljevine. Ivan VI. in sin Carlotte Joaquine, kralj Miguel I. je uporabljal palačo med triletno državljansko vojno, ki jo je vodil proti svojemu najstarejšemu bratu in nekdanjemu kralju Petru IV., ki je bil zdaj vladajoči brazilski cesar Peter I., zaradi zadeve portugalsko nasledstvo, preden ga je Peter IV. leta 1834 prisilil v abdicijo in odšel v izgnanstvo. Leto pozneje je Peter IV. umrl zaradi tuberkuloze v starosti 35 let v Queluzu, kraju svojega rojstva. Hči Petra IV. Maria II. je vladala do svoje smrti leta 1853, nasledil pa jo je njen sin Peter V. Po prezgodnji smrti Petra V. med epidemijo kolere leta 1861 je prestol prešel na njegovega brata Ludvika I. Od tega časa naprej je kraljeva družina živela predvsem v prenovljeni palači Ajuda v Lizboni in palači Pena v Sintri, in se Queluz ni več uporabljal. Po atentatu na Ludvikovega sina Carlosa I. leta 1908 je palača prešla v last države. Portugalska je bila v nemiru revolucije in monarhija je padla dve leti pozneje.

== Nacionalni spomenik ==
[[File:Queluz01.JPG|thumb|300px|right|Vrtovi palače Queluz so posejani s fontanami, kipi in skulpturami]]

V 21. stoletju so vrtovi palače, nekoč namakana oaza v središču izsušenih kmetijskih zemljišč, omejeni z avtocesto Radial de Sintra, ki napaja promet proti Lizboni in stran od Sintre. Vendar sta bila promet in turizem pomembna infrastrukturna katalizatorja za vzdrževanje in upravljanje palače.

Od leta 1940 je odprta za javnost kot muzej. V njej je velik del nekdanje kraljeve zbirke, vključno s pohištvom, preprogami Arraiolos, slikami ter kitajsko in evropsko keramiko in porcelanom.[2]

Mestni trg, s katerim se sooča palača, Largo do Palácio de Queluz, je od 18. stoletja dokaj nespremenjen. Velike hiše, nekoč domovi dvorjanov, in nekdanje kraljeve garde s zvonikom so še vedno strnjene okoli palače.

V zadnjih letih se je mesto Queluz močno razširilo in postalo eno od predmestij Lizbone. Palača Queluz je ena najpomembnejših javnih znamenitosti v metropolitanskem območju Lizbone.

== Državno gostišče ==
''Pavilhão de D. Maria I'' (Paviljon kraljice Marije I.), ki sestavlja najjužnejše krilo palače, je bil zgrajen med tretjo in zadnjo gradbeno fazo, ki jo je izvedel Manuel Caetano de Sousa in je trajala od leta 1786 – leta kralja Smrt Pedra III. - do 1792.

Leta 1957 je bil paviljon kraljice Marije I. prenovljen, da bi služil kot uradno državno gostišče portugalske vlade za obiske voditeljev držav in vlad. Načrtovana državna turneja kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] leta 1957 je bila glavni motivacijski dejavnik pri prenovi paviljona v državno gostišče.&lt;ref&gt;[https://www.academia.edu/9226071/S%C3%ADmbolos_e_pol%C3%ADtica_externa_a_visita_da_rainha_Isabel_II_a_Portugal_em_1957 Academia - Politica Externa: A Visita da Rainha Isabel II a Portugal em 1957]&lt;/ref&gt;

Danes paviljon še vedno gosti gostujoče goste. Zato njegove svečane sobe niso odprte za javnost kot del nacionalnega spomenika palače Queluz, saj jih uporabljajo za uradno pogostitev državnih uradnikov.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Reference==
*Bos, J. N. W. [http://www.xs4all.nl/~kvenjb/madmonarchs/maria1/maria1_bio.htm ''Maria I of Portugal''.] Published by J.N.W. Bos. Retrieved 15 December 2007.
*{{navedi knjigo | last = Dynes  | first = Wayne | year = 1968 | title = Palaces of Europe | url = https://archive.org/details/greatbuildingsof0000unse  | publisher = Hamlyn | location = London | id = [http://www.worldcat.org/oclc/37658&amp;referer=one_hit OCLC 37658]}}
*Fielding, Xan (1961). &quot;Queluz&quot;. In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 275&amp;ndash;279. {{ISBN|0-600-33843-6}}.
*[https://web.archive.org/web/20071128033150/http://www.ippar.pt/english/monumentos/palacio_queluz.html IPPAR, General Bureau for National Buildings and Monuments (Portugal)]. Published by IPPAR 2001–2006. Retrieved 7 December 2007
*Lowndes, Susan (1969). &quot;Queluz&quot;. In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 174–186. {{ISBN|0-600-01682-X}}.
*Powell, Nicholas (1961). &quot;Sanssouci&quot;. In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 95&amp;ndash;101. {{ISBN|0-600-33843-6}}.
*Rey, Jean-Dominique (1969). In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 42&amp;ndash;53. {{ISBN|0-600-01682-X}}.

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Palácio Nacional de Queluz}}
*View a video tour of Queluz National Palace at [[:File:Queluz.ogg]]
*[https://web.archive.org/web/20100530013726/http://travel.queluz.org/ Queluz City Guide]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sintra]]
[[Kategorija:Palače na Portugalskem]]
[[Kategorija:Muzeji na Portugalskem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1747]]
[[Kategorija:Kraljeve rezidence]]</text>
      <sha1>r46g9pe5l4tauwh1bow3fzeturazuoq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751927</id>
      <parentid>6751919</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:23:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kent Wang</username>
        <id>265880</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanjost */ Exterior of Palácio Nacional de Queluz 90.jpg</comment>
      <origin>6751927</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26839" sha1="di5zigbax55d8lgqw1n0i5cr5tv53ky" xml:space="preserve">{{Infobox building
| name             = Palača Queluz
| native_name      = 
| native_name_lang = pt
|image             = Palácio Queluz March 2018-2.jpg
|image_caption     = Palača Queluz. &quot;Ceremonialna fasada&quot; [[corps de Logis]], ki jo je zasnoval Mateus Vicente de Oliveira
|location          = [[Sintra]], Portugalska
|coordinates         = {{coord|38|45|2|N|9|15|31|W|display=inline}}
|owner             = Portugalska država
|construction_start_date = 1747
|completion_date   = 
|style             = [[rokoko]], neokrasicizem
|architect         = 	Mateus Vicente de Oliveira
|other_designers   = 
|civil_engineer    = 
|building_type      = [[kraljeva palača]]
| website = [https://www.parquesdesintra.pt/pt/parques-monumentos/palacio-nacional-e-jardins-de-queluz/ site oficial]
| embedded         = 
{{designation list
| embed=yes
| designation1          = Portugal
| designation1_type     = Nepremičnina
| designation1_criteria = Narodni spomenik
| designation1_date     = 16. junij 1910
| designation1_number   = SIPA	6108
}}
}}
{{multiple image
 | align = right
 | total_width = 300

 | image1 = Maria I, Vieira.jpg
 | width1 = 354 | height1 = 500

 | image2 = PedroIIIpt.png
 | width2 = 600 | height2 = 862

 | footer = Kraljica [[Marija I. Portugalska]] in kralj [[Peter III. Portugalski]], ustanovitelja palače Queluz
}}
'''Palača Queluz''' ({{lang-pt|Palácio de Queluz}}) je [[palača]] iz 18. stoletja v Queluzu, mestu občine Sintra, v okrožju Lizbone, na Portugalski rivieri. Ena zadnjih velikih rokokojskih stavb, zasnovanih v Evropi,&lt;ref name=&quot;Lowndes, p. 179.&quot;&gt;Lowndes, p. 179.&lt;/ref&gt; je bila palača zasnovana kot poletno zatočišče za brata kralja [[Jožef I. Portugalski|Jožefa I.]], Pedra iz Braganze, ki je kasneje postal mož in kralj ''jure uxoris'' (kot kralj [[Peter III. Portugalski|Petra III.) s svojo nečakinjo, kraljico [[Marija I. Portugalska|Marijo I.]]. Sčasoma je služila kot diskreten kraj zapora Marije I., ko je v letih po smrti Petra III. leta 1786 zbolela za hudo duševno boleznijo. Po uničenju palače Ajuda v požaru leta 1794 je palača Queluz postala uradna rezidenca portugalskega princa regenta Ivana in njegove družine in je tako ostala, dokler ni kraljeva družina leta 1807 po francoski invaziji na Portugalsko pobegnila v portugalsko kolonijo Brazilijo.

Delo na palači se je začelo leta 1747 pod vodstvom portugalskega arhitekta Mateusa Vicenteja de Oliveire. Čeprav je veliko manjša, se palača pogosto imenuje 'portugalski Versailles'.&lt;ref&gt;Fielding, p. 275.&lt;/ref&gt; Od leta 1826 je palača počasi padla v nemilost portugalskih vladarjev. Leta 1908 je prešla v last države. Po resnem požaru leta 1934, ki je uničil eno tretjino notranjosti, je bila palača obsežno obnovljena in je danes odprta za javnost kot velika turistična atrakcija.

Eno krilo palače, imenovano ''Paviljon kraljice Marije I.'', ki ga je zgradil Manuel Caetano de Sousa, se trenutno uporablja kot uradno državno gostišče Portugalske, ki je namenjeno voditeljem tujih držav.

== Arhitektura in zgodovina ==
&lt;imagemap&gt;
Image:GianonewplanQueluz.JPG|left|250px|thumb|Poenostavljen tloris, ki prikazuje postavitev palače (brez merila). Ta ključ je omenjen v celotnem članku – Kliknite na številke za slike in podrobnosti.
circle 735 313 42 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz Maria I.jpg|1.Cour d'honneur in spomenik Mariji]]
rect 526 255 606 396 [[:Image:Queluz lightened.jpg|2.Vhodna fasada]]
rect 289 274 381 346 [[#unlinked|3.Dvorišče corps de logis]]
rect 253 238 419 392 [[:Image:Palacio Queluz geral1.JPG|4.Ceremonialna fasada]]
circle 330 591 59 [[:Image:Queluz Palace façade and Triton fountain.JPG|5.Tritonov vodnjak in viseči vrtovi]]
rect 577 648 665 793 [[:Image:Palacio Queluz pormenor.JPG|6.Ogee pediment]]
rect 111 658 190 949 [[:Image:Palacio Queluz Robillion1.JPG|7.Avenija magnolij]]
rect 112 549 199 656 [[:Image:Queluz Palace Robillon Pavilion.JPG|8.Južna fasada krila Robillon]]
rect 132 330 201 546 [[#unlinked|9.Robillon krilo]]
rect 172 279 247 331 [[#unlinked|10.Kolonada]]
rect 92 202 183 311 [[:Image:Palacio Queluz Robillion4.JPG|11.Robillon vhodne stopnice]]
rect 642 423 784 566 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz.jpg|12.kapela in kupola]]
rect 511 166 608 246 [[#unlinked|13.Severno krilo]]
rect 260 6 574 156 [[#unlinked|14.Topiarij]]
rect 791 2 828 949 [[#unlinked|15.Cesta]]
circle 721 717 34 [[:Image:Palácio Nacional de Queluz 4.jpg|16. Drug pogled]]
rect 3 6 863 948 [[#unlinked|Uporabite gumb za povečavo ali kazalec za ogled več]]
desc none
&lt;/imagemap&gt;

Arhitektura palače Queluz je reprezentativna za ekstravagantno obdobje portugalske kulture, ki je sledilo odkritju brazilskega zlata leta 1690.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 178.&quot;&gt;Dynes, p. 178.&lt;/ref&gt; Od začetka 18. stoletja je bilo na Portugalskem zaposlenih veliko tujih umetnikov in arhitektov, da bi zadovoljili zahteve novo obogatele aristokracije; s seboj so prinesli klasične ideje o arhitekturi, ki so izhajale iz [[renesansa|renesanse]]. V svoji zasnovi je Queluz upor proti prejšnjemu, težjemu [[barok]]u z italijanskim vplivom, ki je bil pred [[rokoko]] slogom po vsej Evropi.

Primerjave z veliko večjim in bolj baročnim Versaillesom so neupravičene; za Versailles pravijo, da ima ''avro veličastnosti'' in je bil zgrajen in posvečen razstavljanju v kamnu »vse slave Francije«,&lt;ref&gt;Rey, p. 44.&lt;/ref&gt; medtem ko je bila manjša palača v Queluzu opisana kot »prej izvrstna kot veličastna« in videti kot »zelo draga rojstnodnevna torta«.&lt;ref&gt;Fielding, p. 275&lt;/ref&gt; Arhitektura Queluza v svoji lahkomiselnosti odraža življenjski slog portugalske kraljeve družine v času njene izgradnje; med vladavino brata Petra iz Braganze, Jožefa I. V tem času je Portugalsko v praksi vodil ''valido'' – ali favorit – [[markiz Pombal]]. Pombal je kraljevo družino spodbujal, naj preživi dneve na podeželju in državne zadeve prepusti njemu. Tako je ekstravagantna, skoraj muhasta arhitektura Queluza tako ločena od bližnje portugalske prestolnice [[Lizbona|Lizbone]]; ki predstavlja politiko in družbene dogodke v tem obdobju, pa tudi brezskrbno in razkošno življenje, ki so ga vodili njegovi prebivalci. Vendar pa je bila vloga Queluza kot zatočišča za tiste brez odgovornosti kratkotrajna.

Ob vstopu na prestol kraljice Marije I. leta 1777 je nova kraljica Pombala odpustila. Ona in Peter III. sta vladala skupaj namesto njega; uporabila delno dokončan Queluz kot umik od državnih zadev na približno enak način, kot je [[Friderik II. Veliki|Friderik Veliki]] uporabil svojo znamenito rokokojsko palačo [[Sanssouci]].&lt;ref&gt;Powell, pp. 95&amp;ndash;101.&lt;/ref&gt;
[[File:A Quinta de Queluz (século XVII), na Villa Mombello, Imbersago, Itália.png|thumb|left|250px|Queluz, kot je izgledal v 17. stoletju]]

Mesto, izbrano za predlagano poletno zatočišče, je bilo v osamljeni kotanji.&lt;ref&gt;Lowndes. p. 179.&lt;/ref&gt; Prvotno je bil v lasti markiza Castelo Rodriga. Ko so bili vladajoči Španci leta 1640 pregnani s Portugalske, je bil markiz obtožen sodelovanja s Španci, lastnino pa je zasegla portugalska krona. Posestvo in njegova lovska koča sta nato postala ena od mnogih posesti portugalskega kralja [[Ivan IV. Portugalski|Ivana IV.]] Določil ga je kot eno od posesti, rezerviranih za drugega sina vladajočega monarha.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 181.&quot;&gt;Dynes, p. 181.&lt;/ref&gt; Tako je prišel v roke Petra iz Braganze, drugega sina [[Ivan V. Portugalski|Ivana V.]]

Arhitekt Mateus Vicente de Oliveira se je med gradnjo kraljeve [[Palača Mafra|palače Mafra]] in njenega samostana izobraževal pri Ludovicu Ratisbonskem in Jean-Baptiste Robillonu.&lt;ref name=&quot;Fielding, p. 276.&quot;&gt;Fielding, p. 276.&lt;/ref&gt; Zdi se, da večja, mračna in klasična Mafra ni vplivala na zasnovo Queluza, ki je v lahkotnejšem in bolj zračnem slogu.

Dela so se začela leta 1747 in so se pospešeno nadaljevala do leta 1755, ko jih je prekinil veliki [[Lizbonski potres (1755)|potres leta 1755]], po katerem so bili delavci bolj nujno potrebni za obnovo Lizbone. Vendar se je potres izkazal kot katalizator, saj je proces obnove mest spodbudil razvoj umetnosti na Portugalskem. Na kasnejšo arhitekturo Queluza so vplivale nove ideje in koncepti. Ko so se dela leta 1758 ponovno začela, je bila zasnova zaradi strahu pred ponovnim potresom prilagojena. Tako so kasnejša dela na palači dobila obliko nizkih, dolgih stavb, ki so bolj strukturno stabilne kot en sam visok blok. Kot rezultat, gledana od daleč, palača spominja na niz dolgih [[enfilada|enfilad]], povezanih z višjimi paviljoni, in ne na eno samo konstrukcijo.

== Zunanjost ==
[[File:Courtyard of Palácio Nacional de Queluz 50.jpg|250px|thumb|Javni obraz palače proti mestu: vhod s Cour d'Honneur. Arhitekturno najstrožje med številnimi fasadami palače ne daje nobenega namiga o arhitekturnih presežkih onstran (glej ključ 2).]]
[[File:Exterior of Palácio Nacional de Queluz 90.jpg|thumb|250px|right|Do vhoda v Robillon vodijo domiselno zasnovane stopnice, okrašene s kipi, ki uporabljajo prisilno perspektivo (glej ključ 11).]]
[[File:Neptune's glory (29838154532).jpg|thumb|250px|right|upright|Queluz je znan po svojih vrtovih in njihovih značilnostih, vključno s slavnim Neptunovim vodnjakom.]]
Javno pročelje palače je obrnjeno neposredno na mestni trg in ima obliko dveh nizkih, simetričnih štirikotnih kril, ki obdajata naprej segajoča krila majhnega osrednjega ''[[corps de Logis]]'' in tako tvorita polkrožno dvorišče ([[cour d'honneur]]) glej ključ 1). Južno krilo zaključuje kapela s čebulasto kupolo, medtem ko severno vsebuje kuhinje in prostore za služabnike (glej ključe 2, 1 in 13).&lt;ref&gt;Lowndes, p. 175.&lt;/ref&gt; Edini okras na tej fasadi izhaja iz preprostih klasičnih [[pediment]]ov nad okni. Fasada, ki je najbolje vidna iz mesta, predstavlja očarljiv in brezstrasen javni obraz z enim arhitekturno najstrožjih vzpetin palače.

Leta 1760 je Pombal uredil, da se je brat kralja Jožefa I., Peter iz Braganze, poročil z njegovo hčerko Marijo, prestolonaslednico. Pombal je nato spodbudil par, naj s svojima otrokoma živita v nedokončani palači v Queluzu, stran od sedeža vlade. To je bilo najljubše zatočišče para in njun glavni dom pred pristopom Marije I. Nadaljnji dodatki so bili narejeni, da bi odražali dvig palače iz podeželskega zatočišča v kraljevo palačo. Vendar je kraljica ob njenem pristopu odpustila Pombala. Čutila je, da kot vladajoča monarhinja nima časa preživljati svojih ur na deželi. Peter III. se je malo vmešaval v državne zadeve, svoj čas je raje namenjal verskim zadevam in lovu.&lt;ref name=&quot;Maria I of Portugal&quot;&gt;Maria I of Portugal&lt;/ref&gt;

Do smrti Petra III. leta 1786 so bila vsa notranja dela končana.&lt;ref name=&quot;Fielding, p. 279.&quot;&gt;Fielding, p. 279.&lt;/ref&gt; Toda po moževi smrti se je kraljičino duševno zdravje začelo dramatično slabšati. Do leta 1794 sta se ona in njen dvor uradno nastanila za polni delovni čas v Queluzu, tako da je bila kraljica lahko skrita pred pogledi svojih podanikov. Njen najstarejši sin, bodoči kralj Ivan VI., je bil nato imenovan za regenta in je namesto nje vladal iz Lizbone v palači Mafra.&lt;ref name=&quot;Fielding, p.279.&quot;&gt;Fielding, p.279.&lt;/ref&gt;

Leta 2004 je Svetovni sklad za spomenike začel s programom obnove svinčenih skulptur britanskega kiparja Johna Cheera, pa tudi nekaterih drugih značilnosti vrta. Projekt je v teku.

== Notranjost ==
Notranjost palače ni bila deležna nič manj pozornosti do podrobnosti in oblikovanja kot zunanjost. Francoski obrtniki so bili zaposleni za okrasitev sob, od katerih so mnoge majhne; njihove stene in stropi so poslikane tako, da prikazujejo alegorične in zgodovinske prizore. Polirane rdeče opeke so pogosto uporabljali kot talne obloge, da bi dali rustikalni videz, pa tudi za pomoč pri ohranjanju hladnejših prostorov v vročem vremenu. Številni visoki paviljoni, ki povezujejo različna spodnja krila palače, omogočajo niz dolgih, nizkih prostorov, ki jih lomi višja in svetlejša soba. Ena prevladujoča značilnost notranjosti so barvne [[azulejo]]s glazirane ploščice, pogosto v slogu ''[[chinoiserie]]'', z modrimi in rumenimi barvami v kontrastu z zamolklimi rdečimi. Drugi materiali, uporabljeni v notranjosti, vključujejo kamen, uvožen iz Genove; les iz Brazilije, Danske in Švedske; in barvni marmor, uvožen iz Italije.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 179&lt;/ref&gt; Veliko prostorov v palači je močno poškodoval požar leta 1934 in veliko je bilo izgubljenega.

=== Državna stanovanja ===
==== Sala das Mangas ====
Sala das Mangas (edina soba v državnih stanovanjih, ki je nedotaknjena preživela požar leta 1934) je dolga galerija, obložena s stenskimi ploščami iz ploščic. Galerija vodi do enfilade svečanih prostorov, ki so bili vsi popolnoma obnovljeni. Formalne sobe palače sestavljajo tri velike dvorane: Sala dos Embaixadores, Glasbena soba in Plesna soba. Druge manjše sobe so Soba orožja (kjer bi se zbirale lovske skupine), ki je salon s freskami, ki ga je Pillement poslikal z drevesi in listjem.

==== Glasbena soba ====
Glasbena soba, ki sledi Sali dos Embaixadores, je okrašena s pozlačenim in pobarvanim lesom in je bila preoblikovana leta 1768. Stropni vložek s poslikanimi kartušami je znan po zapleteni rebrasti shemi zasnove, podobne tistim v preddverju v Caserti. Glasbena soba je urejena v bolj neoklasicističnem slogu kot druge svečane dvorane, kar odraža njeno preoblikovanje v obdobju po baroku in rokokoju v zadnji polovici 18. stoletja. Ta soba je bila prizorišče velikih koncertov, po katerih je bila palača znana.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 183.&quot;&gt;Dynes, p. 183.&lt;/ref&gt; V sobi je še vedno veliki klavir [[Empire]], okrašen s pozlačenimi aplikacijami. Nad klavirjem visi portret Marije I. Kot v mnogih drugih prostorih palače je Glasbena soba osvetljena z velikimi kristalnimi lestenci.
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;&quot;
|-  style=&quot;text-align:center; vertical-align:top;&quot;
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Tiled Corridor (Palácio Nacional de Queluz) 9778.jpg|250px|thumb|&quot;Sala de Mangas&quot; okrašena s ploščami iz ploščic, ki ponazarjajo bogastvo portugalskih kolonij]]
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Sala de Música.jpg|250px|thumb|Glasbena soba. Portret Marije I. visi nad klavirjem]]
|}

==== Plesna soba ====
Plesno sobo, zadnjo od treh največjih sob v palači, je zasnoval Robillon leta 1760. Da bi ustvaril to ovalno sobo, je arhitekt združil pet manjših sob. Ormolu rokokojski ornament ima obliko težke pozlate na stenah in stropu, tako bogatega, da ga primerjajo z ''Amalienburgom'' Françoisa de Cuvilliésa v [[Dvorec Nymphenburg|dvorcu Nymphenburg]]. Stene in vrata so zrcaljena, pobarvan in pozlačen kasetiran strop pa podpirajo zlate [[kariatide]].&lt;ref name=&quot;Lowndes, p. 183.&quot;&gt;Lowndes, p. 183.&lt;/ref&gt;

==== Sala dos Embaixadores ====
Sala dos Embaixadores (Ambasadorska dvorana), včasih imenovana prestolna soba ali Dvorana ogledal, je zasnoval Robillon leta 1757 in je ena največjih sprejemnih sob v palači. Ta dolga, nizka soba ima strop, ki ga je poslikal Francisco de Melo in prikazuje portugalsko kraljevo družino, ki se udeležuje koncerta v času vladavine kraljice Marije I. Soba je izredno široka in svetla, obsega celotno širino palače, z visokimi okni na obeh straneh. Med vsakim oknom je polkrožna pozlačena konzolna mizica, nad katero so kozarci, okrašeni s kristalnimi svečniki. Prestolni podij, postavljen v apsidi, je obdan s pozlačenimi in zrcaljenimi stebri, tla pa so vzorec šahovnice iz črnih in belih marmornih ploščic.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 178.&lt;/ref&gt;
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;&quot;
|-  style=&quot;text-align:center; vertical-align:top;&quot;
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Palácio Nacional de Queluz 01.jpg|250px|thumb|Plesna soba. Robillonov rokoko ornament je primerljiv s tistim v Amalienburgu v dvorcu Nymphenburg.&lt;ref name=&quot;Dynes, p. 183.&quot;/&gt;]]
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Lisbon (40514157543).jpg|250px|thumb|Sala dos Embaixadores]]
|}
==== Kapela ====
Med zasedenostjo palače s strani kraljice Marije I. in kralja Petra III., je bila kapela osrednjega pomena v dnevni rutini njunega dvora. Ni bilo naključje, da je bila kapela prvi del palače, ki je bil dokončan in je bila posvečena že leta 1752. Vera je bila eno izmed najljubših zanimanj Petra III. Med vladavino svoje žene je on skrbel za duhovne zadeve, ona pa za posvetne. Kraljičino zanimanje za vero pa ni bilo nič manj vneto kot zanimanje njenega moža in par je večkrat na dan obiskoval mašo.

Po smrti Petra III. je kraljica opustila vsa praznovanja v palači in državni sprejemi so prevzeli pridih verskih obredov. Kraljičina duševna bolezen je postala huda in njena verska gorečnost se je povečala. Queluz in njegova kapela sta nato postala njeno stalno zatočišče od sveta, dokler ni bila leta 1807 prisiljena pobegniti pred napredujočimi Francozi v Brazilijo, kjer je ostala v Riu de Janeiru do smrti 
leta 1816.

Kapela pod veliko čebulasto kupolo je temna, kavernozna in okrašena z izrezljanim pozlačenim lesom, njeni detajli pa so poudarjeni v rdeči, zeleni, modri in rožnati barvi; ustvaril portugalski kipar Silvestre Faria Lobo. Zgornji nivo ima galerije, ki jih uporabljajo kraljeve osebe, ki so sedele ločeno od kongregacije. Ena od teh galerij vsebuje majhne rokokojske orgle. Značilnost kapele je okrašena prenosna pisava; njegov marmornat bazen, ki počiva v dovršenem rokokojskem okvirju, na vrhu pa je izrezljan leseni pokrov.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 185.&lt;/ref&gt;
{| style=&quot;margin-left: auto; margin-right: auto; border: none;&quot;
|-  style=&quot;text-align:center; vertical-align:top;&quot;
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Queluz chapel vault.JPG|150px|thumb|Obok nad oltarjem znotraj palačne kapele]]
|style=&quot;width:300px; padding:10px;&quot;|[[File:Palácio Queluz interior 2.JPG|250px|thumb|Oltar palačne kapele]]
|}

== Posest ==
[[File:Palácio Queluz March 2018-5.jpg|thumb|250px|right|upright|Kanal dos Azulejos (Kanal ploščic) v vrtovih palače]]

Queluz slovi po slavi svojih vrtov, ki vključujejo velik topiarni parter, postavljen v maniri [[André le Notre|Le Nôtre]] na zadnji strani palače (glej ključ 14). Flamski vplivi, vključno s kanali, v vrtu so delo nizozemskega vrtnarja Geralda van der Kolka, ki je Robillonu pomagal od leta 1760. Formalne terase in sprehajalne poti so še posebej zanimive zaradi kipov in fontan. Prevladujoča značilnost glavnega parterja je ''Portico dos Cavalinhos'', vrtni tempelj, obdan z dvema alegoričnima konjeniškima kipoma, ki prikazujeta Slavo in dve sfingi, nadrealistično oblečeni v kostume iz 18. stoletja, ki združujeta formalno in fantastično. Ta nadrealistična tema se nadaljuje drugod po vrtovih, kjer se motivi, kot sta Ugrabitev Sabink in Abelova smrt, izmenjujejo s kipi oslov, oblečenih v človeška oblačila. Globlje v vrtovih je jama s kaskado. Kaskada Queluz, ki je bila kasneje priljubljena značilnost portugalskih vrtov, je bil prvi umetni slap, ki so ga zgradili blizu Lizbone.&lt;ref name=&quot;Fielding, p. 277.&quot;&gt;Fielding, p. 277.&lt;/ref&gt;

Avenija ogromnih magnolij tvori pristop do klasičnega trakta Robillon palače (glej ključ 7), medtem ko iz krila dvojno stopnišče vodi do kanala. Stene kanala, ki so dolge več kot 100 metrov, so okrašene s ploščicami, ki prikazujejo morske krajine in z njimi povezane prizore. To je največji v nizu kanalov v vrtovih, obrobljenih s ploščicami azulejo v slogu ''chinoiserie''. Zapornice v kanale, ki jih napaja potok, se odprejo šele maja. V 18. stoletju so bili kanali prizorišče praznovanj (''fêtes champêtres''), med katerimi so popolnoma opremljene ladje plule v procesijah s podobami na krovu v alegoričnih kostumih.&lt;ref&gt;Fielding, p. 278.&lt;/ref&gt;

V vrtovih je tudi vodnjak s tritoni in delfini, ki je bil pripisan Berniniju. V spodnjih vrtovih so še fontane in kipi, vključno s pomembno zbirko kipov britanskega kiparja Johna Cheera (1709–1787). Ti vrtovi so postavljeni znotraj visokih živih mej iz tise in cipres ter magnolije in murve, ki jih je posadil maršal Junot med francosko okupacijo v napoleonskih vojnah.&lt;ref&gt;Lowndes, p. 184.&lt;/ref&gt;

== Kasnejša zgodovina ==
[[File:Palácio Nacional de Queluz DSC04844 - QUELUZ (33206059102).jpg|thumb|left|250px|Čebulasta kupola kapele. To je bil prvi del palače, ki je bil dokončan. Eno od dveh kril [[cour d'honneur]] je mogoče videti na desni. Glavna cesta poteka le nekaj metrov stran od palače (glej ključ 15).]]

Po požaru v palači Ajuda leta 1794 sta princ regent Ivan in njegova žena Carlotta Joaquina sama začela uporabljati Queluz. Robillonovo krilo je bilo povečano in dobilo zgornje nadstropje za uporabo princese in njenih devetih otrok. Ti dodatki so bili uničeni v požaru leta 1934.

Leta 1807 je portugalska kraljeva družina zapustila Queluz in pobegnila v Brazilijo, da bi se izognila silam [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] leta 1807. Francoske okupacijske sile so prevzele nadzor nad palačo in njihovim poveljnikom, generalom Junotom, ter naredile več sprememb v stavbi. Ob vrnitvi kraljeve družine iz izgnanstva leta 1821 je kralj Ivan VI. raje živel v palači Mafra, svojo ženo, kraljico Carlotto Joaquino, pa je zapustil v Queluzu s teto princeso Mario Francisco Benedito. Kralj je redko obiskoval Queluz. Vendar pa je Ivan VI. umrl na enem od teh redkih obiskov v Kraljevi spalnici s krožno kupolo leta 1826.

Carlotta Joaquina, včasih opisana kot zlovešča,&lt;ref&gt;Lowndes, p. 180.&lt;/ref&gt; naj bi bila ambiciozna in nasilna. Njene poteze naj bi bile neprivlačne in bila je nizke rasti. Vendar pa je v Queluzu živela v velikem slogu in tam zaposlovala orkester, ki ga je William Beckford opisal kot najboljšega v Evropi. Kraljica je imela tudi majhno zasebno gledališče v vrtovih, od katerega danes ni ostalo nič. Umrla je v palači leta 1830.

Po smrti Carlotte Joaquine se je Queluz le občasno uporabljal kot kraljeva rezidenca in ni bil spet glavna rezidenca portugalske kraljevine. Ivan VI. in sin Carlotte Joaquine, kralj Miguel I. je uporabljal palačo med triletno državljansko vojno, ki jo je vodil proti svojemu najstarejšemu bratu in nekdanjemu kralju Petru IV., ki je bil zdaj vladajoči brazilski cesar Peter I., zaradi zadeve portugalsko nasledstvo, preden ga je Peter IV. leta 1834 prisilil v abdicijo in odšel v izgnanstvo. Leto pozneje je Peter IV. umrl zaradi tuberkuloze v starosti 35 let v Queluzu, kraju svojega rojstva. Hči Petra IV. Maria II. je vladala do svoje smrti leta 1853, nasledil pa jo je njen sin Peter V. Po prezgodnji smrti Petra V. med epidemijo kolere leta 1861 je prestol prešel na njegovega brata Ludvika I. Od tega časa naprej je kraljeva družina živela predvsem v prenovljeni palači Ajuda v Lizboni in palači Pena v Sintri, in se Queluz ni več uporabljal. Po atentatu na Ludvikovega sina Carlosa I. leta 1908 je palača prešla v last države. Portugalska je bila v nemiru revolucije in monarhija je padla dve leti pozneje.

== Nacionalni spomenik ==
[[File:Queluz01.JPG|thumb|300px|right|Vrtovi palače Queluz so posejani s fontanami, kipi in skulpturami]]

V 21. stoletju so vrtovi palače, nekoč namakana oaza v središču izsušenih kmetijskih zemljišč, omejeni z avtocesto Radial de Sintra, ki napaja promet proti Lizboni in stran od Sintre. Vendar sta bila promet in turizem pomembna infrastrukturna katalizatorja za vzdrževanje in upravljanje palače.

Od leta 1940 je odprta za javnost kot muzej. V njej je velik del nekdanje kraljeve zbirke, vključno s pohištvom, preprogami Arraiolos, slikami ter kitajsko in evropsko keramiko in porcelanom.[2]

Mestni trg, s katerim se sooča palača, Largo do Palácio de Queluz, je od 18. stoletja dokaj nespremenjen. Velike hiše, nekoč domovi dvorjanov, in nekdanje kraljeve garde s zvonikom so še vedno strnjene okoli palače.

V zadnjih letih se je mesto Queluz močno razširilo in postalo eno od predmestij Lizbone. Palača Queluz je ena najpomembnejših javnih znamenitosti v metropolitanskem območju Lizbone.

== Državno gostišče ==
''Pavilhão de D. Maria I'' (Paviljon kraljice Marije I.), ki sestavlja najjužnejše krilo palače, je bil zgrajen med tretjo in zadnjo gradbeno fazo, ki jo je izvedel Manuel Caetano de Sousa in je trajala od leta 1786 – leta kralja Smrt Pedra III. - do 1792.

Leta 1957 je bil paviljon kraljice Marije I. prenovljen, da bi služil kot uradno državno gostišče portugalske vlade za obiske voditeljev držav in vlad. Načrtovana državna turneja kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] leta 1957 je bila glavni motivacijski dejavnik pri prenovi paviljona v državno gostišče.&lt;ref&gt;[https://www.academia.edu/9226071/S%C3%ADmbolos_e_pol%C3%ADtica_externa_a_visita_da_rainha_Isabel_II_a_Portugal_em_1957 Academia - Politica Externa: A Visita da Rainha Isabel II a Portugal em 1957]&lt;/ref&gt;

Danes paviljon še vedno gosti gostujoče goste. Zato njegove svečane sobe niso odprte za javnost kot del nacionalnega spomenika palače Queluz, saj jih uporabljajo za uradno pogostitev državnih uradnikov.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Reference==
*Bos, J. N. W. [http://www.xs4all.nl/~kvenjb/madmonarchs/maria1/maria1_bio.htm ''Maria I of Portugal''.] Published by J.N.W. Bos. Retrieved 15 December 2007.
*{{navedi knjigo | last = Dynes  | first = Wayne | year = 1968 | title = Palaces of Europe | url = https://archive.org/details/greatbuildingsof0000unse  | publisher = Hamlyn | location = London | id = [http://www.worldcat.org/oclc/37658&amp;referer=one_hit OCLC 37658]}}
*Fielding, Xan (1961). &quot;Queluz&quot;. In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 275&amp;ndash;279. {{ISBN|0-600-33843-6}}.
*[https://web.archive.org/web/20071128033150/http://www.ippar.pt/english/monumentos/palacio_queluz.html IPPAR, General Bureau for National Buildings and Monuments (Portugal)]. Published by IPPAR 2001–2006. Retrieved 7 December 2007
*Lowndes, Susan (1969). &quot;Queluz&quot;. In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 174–186. {{ISBN|0-600-01682-X}}.
*Powell, Nicholas (1961). &quot;Sanssouci&quot;. In ''Great Houses of Europe''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Weidenfeld and Nicolson, 95&amp;ndash;101. {{ISBN|0-600-33843-6}}.
*Rey, Jean-Dominique (1969). In ''Great Palaces''. Sacheverell Sitwell (ed). London: Hamlyn, 42&amp;ndash;53. {{ISBN|0-600-01682-X}}.

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Palácio Nacional de Queluz}}
*View a video tour of Queluz National Palace at [[:File:Queluz.ogg]]
*[https://web.archive.org/web/20100530013726/http://travel.queluz.org/ Queluz City Guide]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Sintra]]
[[Kategorija:Palače na Portugalskem]]
[[Kategorija:Muzeji na Portugalskem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1747]]
[[Kategorija:Kraljeve rezidence]]</text>
      <sha1>di5zigbax55d8lgqw1n0i5cr5tv53ky</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oppenheimer (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>556591</id>
    <revision>
      <id>6751826</id>
      <parentid>6671626</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:53:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751826</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133939" sha1="1dzkm5kdyiozc2uxs1d6jr5kkrwupw6" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| image          = Oppenheimer (film).jpg
| alt            = Cillian Murphy kot J. Robert Oppenheimer stoji pred vžganim prototipom jedrske bombe
| caption        = plakat
| director       = [[Christopher Nolan]]
| screenplay     = Christopher Nolan
| based_on       = {{Based on|''[[American Prometheus]]''|[[Kai Bird]]|[[Martin J. Sherwin]]}}
| producer       = {{Plainlist|
* [[Emma Thomas]]
* [[Charles Roven]]
* Christopher Nolan
}}
| starring       = {{Plainlist|
&lt;!-- PER POSTER BILLING BLOCK --&gt;
* [[Cillian Murphy]]
* [[Emily Blunt]]
* [[Matt Damon]]
* [[Robert Downey Jr.]]
* [[Florence Pugh]]
* [[Josh Hartnett]]
* [[Casey Affleck]]
* [[Rami Malek]]
* [[Kenneth Branagh]]
&lt;!-- PER POSTER BILLING BLOCK --&gt;
}}
| cinematography = [[Hoyte van Hoytema]]
| editing        = [[Jennifer Lame]]
| music          = [[Ludwig Göransson]]
| studio         = {{Plainlist|
* [[Syncopy Inc.|Syncopy]]
* [[Atlas Entertainment]]
}}
| distributor    = [[Universal Pictures]]
| released       = {{Film date|2023|7|11|[[Grand Rex|Le Grand Rex]]|2023|7|21|ZDA in Združeno kraljestvo}}
| runtime        = 180 minut&lt;!--180:09; only IMAX version is 180:39--&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=July 6, 2023 |title=''Oppenheimer'' (15) |url=https://www.bbfc.co.uk/release/oppenheimer-q29sbgvjdglvbjpwwc0xmda2mjm0 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230706191747/https://www.bbfc.co.uk/release/oppenheimer-q29sbgvjdglvbjpwwc0xmda2mjm0 |archive-date=2023-07-06 |access-date=2023-07-06 |publisher=[[British Board of Film Classification]]}}&lt;/ref&gt;
| country        = {{Plainlist|
* Združene države Amerike
* Združeno kraljestvo
}}
| language       = angleščina
| budget         = 100&amp;nbsp;milijonov USD&lt;!--SEE TALK #BUDGET--&gt;&lt;ref name=&quot;Keegan 2023&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Keegan |first=Rebecca |date=July 14, 2023 |title='This Can't Be Safe. It's Got to Have Bite': Christopher Nolan and Cast Unleash ''Oppenheimer'' |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/oppenheimer-christopher-nolan-cast-interview-film-1235535418/ |url-status=live |magazine=[[The Hollywood Reporter]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20230720013003/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/oppenheimer-christopher-nolan-cast-interview-film-1235535418/ |archive-date=2023-07-20 |access-date=2023-07-15}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 960,2 milijona USD&lt;ref name=&quot;BOM&quot;&gt;{{Cite Box Office Mojo |id=15398776|title=Oppenheimer |access-date=2024-02-21}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NUM&quot;&gt;{{Cite The Numbers |id=Oppenheimer-(2023) |title=Oppenheimer |access-date=2024-02-21}}&lt;/ref&gt;
}}

'''''Oppenheimer''''' je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Združene države Amerike|ameriški]] [[biografski film|biografski]] [[film]] scenarista, režiserja in koproducenta [[Christopher Nolan|Christopherja Nolana]], ki je izšel julija 2023 v distribuciji [[Universal Pictures]].

Film, posnet po [[biografija|biografskem]] delu ''[[American Prometheus]]'' avtorjev [[Kai Bird|Kaija Birda]] in [[Martin J. Sherwin|Martina J. Sherwina]] iz leta 2005, predstavi poklicno pot ameriškega fizika [[Julius Robert Oppenheimer|J. Roberta Oppenheimerja]], »očeta atomske bombe«, s poudarkom na njegovem študiju, vlogi vodje raziskav [[Projekt Manhattan|projekta Manhattan]], v sklopu katerega je bilo razvito prvo [[jedrsko orožje]], in koncu kariere po zaslišanju pred [[Komisija za jedrsko energijo|Komisijo za jedrsko energijo]]. V naslovni vlogi je zaigral [[Cillian Murphy]], poleg njega pa so se v pomembnejših vlogah pojavili še [[Emily Blunt]] kot Oppenheimerjeva žena »Kitty«, [[Matt Damon]] kot direktor projekta Manhattan [[Leslie Groves]], [[Robert Downey Jr.]] kot član Komisije za jedrsko energijo [[Lewis Strauss]] in [[Florence Pugh]] kot Oppenheimerjeva komunistična ljubica [[Jean Tatlock]].

Film je doživel premiero 11. julija 2023 v [[Pariz|pariškem]] kinu [[Grand Rex]], na reden spored ameriških kinematografov pa je prišel deset dni kasneje. Po naključju je datum sovpadal z izidom Warner Brosove uspešnice ''[[Barbie (film)|Barbie]]'', kar je vodilo do nastanka skovanke »Barbenheimer«, ki je prerasla v kulturni fenomen in spodbudila mnoge, da so si ogledali oba filma na isti dan. Tako kot ''Barbie'' je postal megauspešnica in prinesel več kot 960 milijonov USD prihodkov, s čimer je postal tretji komercialno najuspešnejši film leta ter podrl rekorde zaslužka za biografske filme in filme o [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. 

Deležen je bil tudi pohvale kritikov za režijo, scenarij, glasbo [[Ludwig Göransson|Ludwiga Göranssona]], vizualno podobo in igro (predvsem Murphyja, Downeyja, Blunt in Damona). Ustvarjalci so zanj prejeli številne nagrade, med njimi pet [[Zlati globus|zlatih globusov]], sedem nagrad bafta in sedem [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], v vseh primerih vključno z nagrado za najboljši film.

== Zgodba ==
Film prepleta dve pripovedni niti, pri čemer si dogodki ne sledijo v kronološkem zaporedju. »Fisija« v barvah predstavi Oppenheimerjevo pripoved o svojem življenju na zaslišanju, »Fuzija« v črno-beli tehniki pa perspektivo Lewisa Straussa na potrditvi v ameriškem Senatu. Spodnji povzetek je kronološki.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Oppenheimer explained - untangling the dual timelines |url=https://www.digitalspy.com/movies/a44573921/oppenheimer-explained/ |last=Sandwell |first=Ian |website=digitalspy.com |date=22 November 2024 |access-date=20 February 2024 |archive-date=February 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240220175157/https://www.digitalspy.com/movies/a44573921/oppenheimer-explained/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Leto 1926. 22-letni doktorski študent J. Robert Oppenheimer se spopada z anksioznostjo in domotožjem med študijem eksperimentalne fizike pod mentorstvom [[Patrick Maynard Stuart Blackett|Patricka Blacketta]] v Cavendishevem laboratoriju na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]]. Blackettov odnos ga spravlja ob živce do te mere, da mu nekoč nastavi zastrupljeno jabolko, ki pa ga kmalu za tem vzame nazaj. Laboratorij obišče [[Niels Bohr]], ki Oppenheimerju svetuje, naj gre raje študirat [[Teoretična fizika|teoretično fiziko]] na [[Univerza v Göttingenu|Univerzo v Göttingenu]].

Tam Oppenheimer doktorira in spozna kolega [[Isidor Isaac Rabi|Isidorja Rabija]]. Kasneje v Švici skupaj spoznata teoretičnega fizika [[Werner Heisenberg|Wernerja Heisenberga]]. Oppenheimer želi spodbuditi raziskave [[kvantna fizika|kvantne fizike]] v ZDA, zato sprejme položaj predavatelja na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije v Berkeleyju]] in na [[Kalifornijski tehnološki inštitut|Kalifornijskem tehnološkem inštitutu]]. V tem času se poroči z biologinjo in nekdanjo komunistko [[Katherine Puening|Katherine »Kitty« Puening]], vzporedno pa se zaplete tudi v razmerje s komunistko [[Jean Tatlock]], ki kasneje stori samomor.

Po odkritju [[Jedrska cepitev|jedrske cepitve]] leta 1938 Oppenheimer spozna, da jo je mogoče uporabiti kot orožje. Po izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], leta 1942, ga poročnik [[Leslie Groves]] rekrutira za direktorja [[Narodni laboratorij Los Alamos|laboratorija Los Alamos]], kjer bodo razvijali [[atomska bomba|atomsko bombo]]. Oppenheimerja skrbi, da bo Heisenbergov jedrski program izdelal [[termonuklearno orožje]] za [[Tretji rajh]].

Okoli sebe zbere Rabija, [[Hans Bethe|Hansa Betheja]] in [[Edward Teller|Edwarda Tellerja]], sodeluje pa tudi s [[Enrico Fermi|Fermijem]], [[Leo Szilard|Szilardom]] in [[David L. Hill|Hillom]] na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]]. Tellerjevi izračuni nakažejo na možnost, da bi jedrska detonacija lahko vodila do verižne reakcije, ki bi vnela [[ozračje]], toda po posvetu z [[Albert Einstein|Einsteinom]] Oppenheimer sklene, da je tveganje še sprejemljivo. Teller predlaga izdelavo [[vodikova bomba|vodikove bombe]] in skoraj zapusti projekt, ko je njegov predlog zavrnjen, a ga Oppenheimer prepriča, naj ostane.
[[slika:Trinity Gadget 001.jpg|thumb|left|Delno dokončana atomska bomba iz poskusa Trinity]]
Po nemški vdaji leta 1945 nekateri člani ekipe izrazijo dvom o smislu bombe, Oppenheimer pa verjame, da bo končala še trajajočo [[Vojna za Tihi ocean|vojno za Tihi ocean]] in rešila številna življenja zavezniških vojakov. Poskus s kodnim imenom [[Trinity (jedrski poskus)|Trinity]] je uspešen, zato predsednik [[Harry S. Truman]] ukaže [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]], po katerem se Japonska preda. Kljub slavi Oppenheimerja teži odgovornost za množično uničenje. Svoj občutek krivde zaupa Trumanu, ki ga okara in zavrne njegovo pobudo za ustavitev razvoja jedrske tehnike.

Ker dela kot svetovalec Komisije za jedrsko energijo (AEC), postane njegovo stališče kontroverzno, znova pa se zaradi izbruha [[hladna vojna|hladne vojne]] zbudi zanimanje za Tellerjevo vodikovo bombo. Predsednik AEC [[Lewis Strauss]] zameri Oppenheimerju, da je javno zavrnil njegove pomisleke glede izvoza radioizotopov in predlagal pogajanja s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] po uspešnem sovjetskem jedrskem poskusu. Strauss je tudi prepričan, da ga je Oppenheimer obrekoval med pogovorom z Einsteinom leta 1947.

Ker želi izničiti Oppenheimerjev politični vpliv, Strauss leta 1954 skrivoma priredi varnostno zaslišanje glede njegovega pooblastila za dostop do tajnih podatkov. Kmalu postane jasno, da je razplet tega že vnaprej določen. Strauss izkoristi Oppenheimerjeve stike s komunisti v preteklosti ter uporabi pričanja Groverja in drugih njegovih sodelavcev proti njemu. Teller poleg tega na pričanju naravnost pove, da ne zaupa Oppenheimerju, in predlaga preklic pooblastila. Odbor za varnost osebja Oppenheimerjevo pooblastilo zares prekliče, kar okrni njegovo javno podobo in omeji njegov vpliv na ameriško jedrsko politiko.

Pet let kasneje Strauss kandidira za položaj [[sekretar za trgovino Združenih držav Amerike|sekretarja za trgovino]]. Na potrditvenem zaslišanju pred [[Senat Združenih držav Amerike|ameriškim Senatom]] Hill priča o njegovih osebnih motivih za spletko, ki je vodila do Oppenheimerjevega padca, zaradi česar Strauss ni potrjen. Predsednik [[Lyndon B. Johnson]] Oppenheimerju leta 1963 podeli [[Nagrada Enrica Fermija|nagrado Enrica Fermija]] kot gesto politične rehabilitacije. Preblisk pokaže, da slednji v pogovoru z Einsteinom leta 1947 sploh ni omenil Straussa. Namesto tega mu je izrazil skrb, da so zares zagnali verižno reakcijo – [[jedrska oboroževalna tekma|jedrsko oboroževalno tekmo]], ki bo nekoč uničila svet, saj ga muči vizija sveta, ki ga požira ogenj.

== Igralska zasedba ==
{{Multiple image|perrow=2|total_width=300
| image1 = Cillian Murphy-2014.jpg
| alt1   = Cillian Murphy leta 2014
| image2 = Oppenheimer (cropped).jpg
| alt2   = Portret J. Roberta Oppenheimera, prvega direktorja laboratorija Los Alamos
| footer = [[Cillian Murphy]] ima vlogo [[J. Robert Oppenheimer|J. Roberta Oppenheimerja]].
}}

&lt;!-- PER MAIN-ON-END TITLES --&gt;
* [[Cillian Murphy]] kot [[J. Robert Oppenheimer]], teoretični fizik in direktor Narodnega laboratorija Los Alamos.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;&gt;{{navedi splet |last=Kroll |first=Justin |date=October 8, 2021 |title=Cillian Murphy Confirmed to Star As J. Robert Oppenheimer In Christopher Nolan's Next Film At Universal, Film Will Bow in July 2023 |url=https://deadline.com/2021/10/cillian-murphy-j-robert-oppenheimer-christopher-nolans-universal-film-july-2023-1234852888/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211008180121/https://deadline.com/2021/10/cillian-murphy-j-robert-oppenheimer-christopher-nolans-universal-film-july-2023-1234852888/ |archive-date=October 8, 2021 |website=Deadline Hollywood |access-date=October 8, 2021}}&lt;/ref&gt;
* [[Emily Blunt]] kot [[Katherine Oppenheimer|Katherine »Kitty« Oppenheimer]], žena Roberta Oppenheimerja in nekdanja članica [[komunistična partija Združenih držav Amerike|komunistične partije ZDA]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Kroll |first=Justin |date=October 20, 2021 |title=Emily Blunt In Talks To Join Christopher Nolan's Next Film ''Oppenheimer'' At Universal |url=https://deadline.com/2021/10/emily-blunt-christopher-nolans-oppenheimer-universal-1234858556/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102160825/https://deadline.com/2021/10/emily-blunt-christopher-nolans-oppenheimer-universal-1234858556/ |archive-date=November 2, 2021 |website=Deadline Hollywood |access-date=October 20, 2021}}&lt;/ref&gt;
* [[Matt Damon]] kot general [[Leslie Groves]], častnik inženirskega korpusa [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|Kopenske vojske ZDA]] (USACE) in direktor [[projekt Manhattan|projekta Manhattan]].&lt;ref name=&quot;DamonDowney&quot;&gt;{{navedi splet |last=Kroll |first=Justin |date=November 2, 2021 |title=Robert Downey Jr. And Matt Damon Latest Stars To Join Christopher Nolan's ''Oppenheimer'' |url=https://deadline.com/2021/11/robert-downey-jr-matt-damon-christopher-nolan-oppenheimer-1234859892/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102154342/https://deadline.com/2021/11/robert-downey-jr-matt-damon-christopher-nolan-oppenheimer-1234859892/ |archive-date=November 2, 2021 |website=Deadline Hollywood |access-date=November 2, 2021}}&lt;/ref&gt;
* [[Robert Downey Jr.]] kot kontraadmiral [[Lewis Strauss]], upokojeni častnik mornariških rezervistov in visoki član Komisije za jedrsko energijo (AEC).&lt;ref name=&quot;DamonDowney&quot; /&gt;
* [[Florence Pugh]] kot [[Jean Tatlock]], psihiatrinja, članica Komunistične partije ZDA, ljubica Roberta Oppenheimerja.&lt;ref name=&quot;PughMalekSafdie&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Kit |first=Borys |date=December 9, 2021 |title=Florence Pugh, Rami Malek, Benny Safdie Join Christopher Nolan's ''Oppenheimer'' (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/florence-pugh-rami-malek-christopher-nolan-oppenheimer-1235060259/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211210153011/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/florence-pugh-rami-malek-christopher-nolan-oppenheimer-1235060259/ |archive-date=December 10, 2021 |magazine=The Hollywood Reporter |access-date=December 9, 2021}}&lt;/ref&gt;
* [[Josh Hartnett]] kot [[Ernest Lawrence]], jedrski fizik, ki je delal z Oppenheimerjem v Berkeleyju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Kroll |first=Justin |date=January 4, 2022 |title=Josh Hartnett Joins Christopher Nolan's Next Film ''Oppenheimer'' |url=https://deadline.com/2022/01/josh-hartnett-christopher-nolans-oppenheimer-1234904070/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220104190115/https://deadline.com/2022/01/josh-hartnett-christopher-nolans-oppenheimer-1234904070/ |archive-date=January 4, 2022 |website=Deadline Hollywood |access-date=January 4, 2022}}&lt;/ref&gt;
* [[Casey Affleck]] kot [[Boris Pash]], obveščevalni častnik Kopenske vojske ZDA in poveljnik [[operacija Alsos|operacije Alsos]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Francis-Crow |first=Alana |date=April 23, 2022 |title=''Oppenheimer'' Set Photos Reveal Casey Affleck Is Cast In New Nolan Movie |url=https://screenrant.com/oppenheimer-movie-cast-casey-affleck-set-photos/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220424080512/https://screenrant.com/oppenheimer-movie-cast-casey-affleck-set-photos/ |archive-date=April 24, 2022 |website=Screen Rant |access-date=April 23, 2022}}&lt;/ref&gt;
* [[Rami Malek]] kot [[David L. Hill]], jedrski fizik v metalurškem laboratoriju, ki je sodeloval pri gradnji reaktorja Chicago Pile-1.&lt;ref name=&quot;PughMalekSafdie&quot; /&gt;
* [[Kenneth Branagh]] kot [[Niels Bohr]], danski fizik in filozof, Oppenheimerjev vzornik.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Grobar |first=Matt |date=February 22, 2022 |title=Christopher Nolan's ''Oppenheimer'' Gets First-Look Photo As Kenneth Branagh Joins Cast |url=https://deadline.com/2022/02/christopher-nolans-oppenheimer-adds-kenneth-branagh-gets-first-look-photo-1234958101/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220222185037/https://deadline.com/2022/02/christopher-nolans-oppenheimer-adds-kenneth-branagh-gets-first-look-photo-1234958101/ |archive-date=February 22, 2022 |website=Deadline Hollywood |access-date=February 22, 2022}}&lt;/ref&gt;
* [[Benny Safdie]] kot [[Edward Teller]], madžarski teoretični fizik, znan kot »oče vodikove bombe«.&lt;ref name=&quot;PughMalekSafdie&quot; /&gt;
* [[Jason Clarke]] kot [[Roger Robb]], odvetnik in bodoči okrožni sodnik, posebni svetovalec AEC na Oppenheimerjevem varnostnem zaslišanju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Kroll |first=Justin |date=March 1, 2022 |title=''Oppenheimer'': Jason Clarke Joins Christopher Nolan's Next Tentpole At Universal |url=https://deadline.com/2022/03/oppenheimer-jason-clarke-christopher-nolans-universal-1234962372/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301200322/https://deadline.com/2022/03/oppenheimer-jason-clarke-christopher-nolans-universal-1234962372/ |archive-date=March 1, 2022 |website=Deadline Hollywood |access-date=March 1, 2022}}&lt;/ref&gt;
* [[Dylan Arnold]] kot [[Frank Oppenheimer]], Robertov mlajši brat in fizik, sodelavec projekta Manhattan.&lt;ref name=&quot;ArnoldHaaskivi&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Kit |first=Borys |date=February 16, 2022 |title=Christopher Nolan's ''Oppenheimer'' Adds ''Halloween Kills'', ''Manifest'' Actors (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/christopher-nolan-oppenheimer-movie-dylan-arnold-olli-haaskivi-1235094434/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216200041/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/christopher-nolan-oppenheimer-movie-dylan-arnold-olli-haaskivi-1235094434/ |archive-date=February 16, 2022 |magazine=The Hollywood Reporter |access-date=February 16, 2022}}&lt;/ref&gt;
* [[Tom Conti]] kot [[Albert Einstein]], nemški teoretični fizik.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Reul |first=Katie |date=May 8, 2023 |title=New 'Oppenheimer' Trailer Reveals a Sad Albert Einstein, Florence Pugh, Robert Downey Jr. and More in Christopher Nolan's Star-Studded Movie |url=https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-trailer-albert-einstein-christopher-nolan-cillian-murphy-1235542552/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230508170826/https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-trailer-albert-einstein-christopher-nolan-cillian-murphy-1235542552/ |archive-date=May 8, 2023 |magazine=[[Variety (revija)|Variety]] |access-date=May 8, 2023}}&lt;/ref&gt;
* [[James D'Arcy]] kot [[Patrick Blackett]], fizik, Oppenheimerjev profesor na Univerzi v Cambridgeu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Grobar |first=Matt |date=March 2, 2022 |title=Christopher Nolan's ''Oppenheimer'' Adds James D'Arcy &amp; Michael Angarano |url=https://deadline.com/2022/03/christopher-nolans-oppenheimer-adds-james-darcy-michael-angarano-1234969435/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303000052/https://deadline.com/2022/03/christopher-nolans-oppenheimer-adds-james-darcy-michael-angarano-1234969435/ |archive-date=March 3, 2022 |website=Deadline Hollywood |access-date=March 2, 2022}}&lt;/ref&gt;
* [[David Dastmalchian]] kot [[William L. Borden]], pravnik in izvršni direktor kongresnega komiteja za atomsko energijo (JCAE).&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Couch |first=Aaron |date=February 25, 2022 |title=David Dastmalchian Reuniting With Christopher Nolan for ''Oppenheimer'' (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/david-dastmalchian-christopher-nolan-oppenheimer-1235097425/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225205748/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/david-dastmalchian-christopher-nolan-oppenheimer-1235097425/ |archive-date=February 25, 2022 |magazine=The Hollywood Reporter |access-date=February 25, 2022}}&lt;/ref&gt;
* [[Dane DeHaan]] kot generalmajor [[Kenneth Nichols]], častnik Kopenske vojske ZDA in namestnik okrožnega inženirja projekta Manhattan.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Kit |first=Borys |date=February 7, 2022 |title=Dane DeHaan Joins Christopher Nolan's ''Oppenheimer'' (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/dane-dehaan-oppenheimer-cast-christopher-nolan-1235088312/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220207205214/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/dane-dehaan-oppenheimer-cast-christopher-nolan-1235088312/ |archive-date=February 7, 2022 |magazine=The Hollywood Reporter |access-date=February 7, 2022}}&lt;/ref&gt;
* [[Alden Ehrenreich]] kot pomočnik Lewisa Straussa (izmišljen lik).&lt;ref name=&quot;EhrenreichKrumholtz&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Kit |first=Borys |date=February 22, 2022 |title=''Oppenheimer'': Alden Ehrenreich, David Krumholtz Join Christopher Nolan Drama (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/oppenheimer-alden-ehrenreich-david-krumholtz-christopher-nolan-movie-1235097289/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220222164045/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/oppenheimer-alden-ehrenreich-david-krumholtz-christopher-nolan-movie-1235097289/ |archive-date=February 22, 2022 |access-date=February 22, 2022 |magazine=The Hollywood Reporter}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ehrenreich&quot;&gt;{{navedi splet |last=Remley |first=Hilary |date=February 22, 2022 |title=''Ironheart'' Adds Alden Ehrenreich to Marvel Disney+ Series |url=https://collider.com/ironheart-series-cast-alden-ehrenreich-disney-plus/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220721144556/https://collider.com/ironheart-series-cast-alden-ehrenreich-disney-plus/ |archive-date=July 21, 2022 |website=Collider |access-date=July 21, 2022}}&lt;/ref&gt;
* [[Tony Goldwyn]] kot [[Gordon Gray (politik)|Gordon Gray]], uradnik in predsednik komisije za presojo Oppenheimerjevega dostopa do zaupnih podatkov.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Couch |first=Aaron |date=March 23, 2022 |title=''Oppenheimer'' Enlists Tony Goldwyn (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/oppenheimer-tony-goldwyn-1235116653/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523141222/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/oppenheimer-tony-goldwyn-1235116653/ |archive-date=May 23, 2022 |access-date=March 23, 2022 |magazine=The Hollywood Reporter}}&lt;/ref&gt;
* [[Jefferson Hall (igralec)|Jefferson Hall]] kot [[Haakon Chevalier|Haakon Chevalier (»Hoke«)]], profesor na Berkeleyju, ki se je v času študija spoprijateljil z Oppenheimerjem.&lt;ref&gt;{{Cite press release |title=''Oppenheimer'' Production Information Approved |date=June 21, 2023 |publisher=Universal Pictures Publicity |url=https://dam.gettyimages.com/viewer/universal/qn8mrrcjstj3bq4wrq5hm5h |access-date=July 10, 2023 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230710041747/https://dam.gettyimages.com/viewer/universal/qn8mrrcjstj3bq4wrq5hm5h |archive-date=July 10, 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Vivarelli |first=Nick |date=June 20, 2023 |title=''House of the Dragon'' Star Jefferson Hall Set for Emirati Director Nayla Al Khaja's Debut ''Three'' – Global Bulletin |url=https://variety.com/2023/film/asia/house-of-the-dragon-jefferson-hall-nayla-al-khaja-three-1235649024/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629145830/https://variety.com/2023/film/asia/house-of-the-dragon-jefferson-hall-nayla-al-khaja-three-1235649024/ |archive-date=June 29, 2023 |access-date=July 10, 2023 |magazine=Variety}}&lt;/ref&gt;
* [[David Krumholtz]] kot [[Isidor Isaac Rabi]], fizik, ki je delal kot svetovalec na projektu Manhattan.&lt;ref name=&quot;EhrenreichKrumholtz&quot; /&gt;
* [[Matthew Modine]] kot [[Vannevar Bush]], vodja Urada za znanstvene raziskave in razvoj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Grobar |first=Matt |date=February 16, 2022 |title=''Oppenheimer'': Matthew Modine Joins Christopher Nolan's Film For Universal |url=https://deadline.com/2022/02/oppenheimer-matthew-modine-joins-christopher-nolans-film-for-universal-1234933906/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216180908/https://deadline.com/2022/02/oppenheimer-matthew-modine-joins-christopher-nolans-film-for-universal-1234933906/ |archive-date=February 16, 2022 |website=Deadline Hollywood |access-date=February 16, 2022}}&lt;/ref&gt;

== Produkcija ==
=== Razvoj ===
[[File:KAI BIRD author photo by Stephen Frietch.jpg|180px|left|thumb|[[Kai Bird]] (na sliki) in [[Martin J. Sherwin]] sta napisala biografijo ''[[American Prometheus]]'' (2005), po kateri je posnet film.]]
Po izidu Oppenheimerjeve biografije ''[[American Prometheus]]'' (2005), ki sta jo napisala [[Kai Bird]] in [[Martin J. Sherwin]], je režiser [[Sam Mendes]] izrazil zanimanje za filmsko adaptacijo. Iz projekta ni bilo nič, nakar so v naslednjih 15 letih pravice poskusno prevzemali različni ustvarjalci, med njimi [[Oliver Stone]], ki pa »ni našel poti do njenega bistva«. Tako sta avtorja že obupovala nad možnostjo predelave v film.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Ntim |first=Zac |date=August 1, 2023 |title=Oliver Stone Says He Once Turned Down An Oppenheimer Film Project &amp; Calls Christopher Nolan's Film A &quot;Classic&quot; |url=https://deadline.com/2023/08/oliver-stone-oppenheimer-film-christopher-nolan-1235452328/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230831150216/https://deadline.com/2023/08/oliver-stone-oppenheimer-film-christopher-nolan-1235452328/ |archive-date=August 31, 2023 |access-date=August 31, 2023 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Amsden 2023&quot; /&gt; Leta 2015 je pravice poskusno prevzel J. David Warko, ki je nato naročil in zavrnil več scenarijev. Preko igralca [[James Woods|Jamesa Woodsa]] je prišel do producenta [[Charles Roven|Charlesa Rovena]], ki je v preteklosti produciral več Nolanovih filmov. Roven je nato poslal izvod Nolanu in na koncu sta bila tako Wargo kot Woods izvršna producenta filma.&lt;ref name=&quot;Amsden 2023&quot;&gt;{{navedi splet |last=Amsden |first=David |date=July 18, 2023 |title=Oppenheimer's big screen odyssey: The man, the book and the film's 50-year journey |url=https://www.latimes.com/entertainment-arts/books/story/2023-07-18/epic-backstory-of-oppenheimer-the-film-and-american-prometheus-the-book |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230720005827/https://www.latimes.com/entertainment-arts/books/story/2023-07-18/epic-backstory-of-oppenheimer-the-film-and-american-prometheus-the-book |archive-date=July 20, 2023 |access-date=July 19, 2023 |website=[[Los Angeles Times]]}}&lt;/ref&gt;

Nolan si je bil že preden je prebral biografijo želel posneti film o Oppenheimerju.&lt;ref name=&quot;Overbye 2023&quot;&gt;{{navedi splet |last=Overbye |first=Dennis |date=July 20, 2023 |title=Christopher Nolan and the Contradictions of J. Robert Oppenheimer |url=https://www.nytimes.com/2023/07/20/movies/christopher-nolan-oppenheimer.html |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230720093409/https://www.nytimes.com/2023/07/20/movies/christopher-nolan-oppenheimer.html/ |archive-date=July 20, 2023 |access-date=July 20, 2023 |website=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt; Proti koncu produkcije filma ''[[Tenet (film)|Tenet]]'' (2020) mu je igralec [[Robert Pattinson]] podaril knjigo Oppenheimerjevih govorov. Nolan je iz nje razbral, da so Oppenheimerja mučile posledice njegovih dejanj, kar ga je navdihnilo prikazati, kako bi bilo biti v Oppenheimerjevi koži v teh trenutkih – v nasprotju s ''Tenetom'', ki uporablja [[potovanje v času]], da bi preprečil množično uničenje.&lt;ref name=&quot;Collin 2023&quot;&gt;{{navedi splet |last=Collin |first=Robbie |author-link=Robbie Collin |date=July 14, 2023 |title=Oppenheimer director Christopher Nolan: 'Not worried about a nuclear holocaust? You should be' |url=https://www.telegraph.co.uk/films/0/christopher-nolan-oppenheimer-interview-nuclear-atomic-bomb/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230714214824/https://www.telegraph.co.uk/films/0/christopher-nolan-oppenheimer-interview-nuclear-atomic-bomb/ |archive-date=July 14, 2023 |access-date=July 14, 2023 |website=[[The Daily Telegraph]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Keegan 2023&quot; /&gt;

Decembra 2020 je distributer [[Warner Bros. Pictures]] oznanil, da bo film leta 2021 hkrati poslal na kino sporede in na spletno pretočno platformo [[HBO Max]], čemur naj bi botroval vpliv [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] na filmsko industrijo. Nolan, ki je z Warner Bros. sodeloval vse od svojega filma ''[[Insomnia]]'', je bil besen, saj je močan zagovornik tradicionalne predstavitve filmov v kinematografih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Boone |first=John |date=December 7, 2020 |title=Christopher Nolan Reflects on ''Tenet'' Release, Reacts to Warner Bros./HBO Max Deal (Exclusive) |url=https://www.etonline.com/christopher-nolan-reflects-on-tenet-release-reacts-to-warner-broshbo-max-deal-exclusive-157414 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211009205545/https://www.etonline.com/christopher-nolan-reflects-on-tenet-release-reacts-to-warner-broshbo-max-deal-exclusive-157414 |archive-date=October 9, 2021 |access-date=October 9, 2021 |website=[[Entertainment Tonight]]}}&lt;/ref&gt; Do sredine leta 2021 je prekinil sodelovanje s studiem in se pogajal z drugimi studii, ki bi morda podprli njegov novi projekt,&lt;ref name=&quot;Keegan 2023&quot; /&gt; med njimi s [[Sony Pictures|Sonyjem]], [[Universal Pictures|Universalom]], [[Paramount Pictures|Paramountom]] in [[Apple Studios (produkcijsko podjetje)|Applom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Kit |first=Borys |date=September 9, 2021 |title=Sony, Universal Among Studios Vying for New Christopher Nolan Movie |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/sony-universal-studios-vying-for-new-christopher-nolan-movie-1235010970/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210911132439/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/sony-universal-studios-vying-for-new-christopher-nolan-movie-1235010970/ |archive-date=September 11, 2021 |access-date=September 10, 2021 |magazine=The Hollywood Reporter}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kit 2021&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Kit |first=Borys |date=September 15, 2021 |title=Inside the Studios' (And Apple's) Frenzy to Get Christopher Nolan's Next Film |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/christopher-nolan-pitch-to-studios-including-apple-seeking-his-next-film-1235014132/ |url-status=live |magazine=The Hollywood Reporter |archive-url=https://web.archive.org/web/20210915154038/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/christopher-nolan-pitch-to-studios-including-apple-seeking-his-next-film-1235014132/ |archive-date=September 15, 2021 |access-date=September 15, 2021}}&lt;/ref&gt; Sodeč po poznavalcih je Paramount že zgodaj izpadel iz igre zaradi novega predsednika [[Brian Robbins|Briana Robbinsa]], ki je zagovarjal večji poudarek na izidih na pretočnih platformah.&lt;ref name=&quot;Kit 2021&quot; /&gt;

Septembra 2021 je prišla v javnost novica, da bo Nolan napisal in režiral biografski film o Oppenheimerjevi vlogi v projektu Manhattan med drugo svetovno vojno ter da je [[Cillian Murphy]] v pogajanjih za glavno vlogo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Fleming |first=Mike Jr. |date=September 9, 2021 |title=Christopher Nolan Bombshell: Director Talking To Multiple Studios On Film He'll Direct About J. Robert Oppenheimer &amp; Development Of The A-Bomb In WWII |url=https://deadline.com/2021/09/christopher-nolan-next-movie-development-of-atom-bomb-robert-oppenheimer-world-war-ii-1234829960/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210910220856/https://deadline.com/2021/09/christopher-nolan-next-movie-development-of-atom-bomb-robert-oppenheimer-world-war-ii-1234829960/ |archive-date=September 10, 2021 |access-date=September 10, 2021 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Keegan |first=Rebecca |date=July 14, 2023 |title=&quot;This Can't Be Safe. It's Got to Have Bite&quot;: Christopher Nolan and Cast Unleash 'Oppenheimer' |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/oppenheimer-christopher-nolan-cast-interview-film-1235535418/ |url-status=live |magazine=The Hollywood Reporter |archive-url=https://web.archive.org/web/20230720013003/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/oppenheimer-christopher-nolan-cast-interview-film-1235535418/ |archive-date=July 20, 2023 |access-date=July 23, 2023}}&lt;/ref&gt; Na koncu se je Nolan odločil za Universal, ker je že bil sodeloval s predsednico skupine studiev [[NBCUniversal]] [[Donna Langley|Donno Langley]].&lt;ref name=&quot;Lang&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Lang |first1=Brent |title=Christopher Nolan on Turning 'Oppenheimer' Into a Near-$1 Billion Hit — And What's Next |url=https://variety.com/2023/film/features/christopher-nolan-oppenheimer-warner-bros-feud-next-project-1235782516/ |access-date=November 12, 2023 |work=Variety |date=November 8, 2023 |archive-date=November 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231111202122/https://variety.com/2023/film/features/christopher-nolan-oppenheimer-warner-bros-feud-next-project-1235782516/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Langley je podprla njegovo stališče o tradicionalnem izidu, tako da je Universal pristal na financiranje in distribucijo ''Oppenheimerja''. Produkcija naj bi se po takratnih informacijah začela v prvem četrtletju 2022.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Fleming |first=Mike Jr. |date=September 14, 2021 |title=Christopher Nolan Chooses Universal Pictures For His Film About J. Robert Oppenheimer &amp; The A-Bomb |url=https://deadline.com/2021/09/christopher-nolan-universal-pictures-sets-next-film-j-robert-oppenheimer-development-atom-bomb-world-war-two-1234832975/ |url-status=live |magazine=Deadline Hollywood |archive-url=https://web.archive.org/web/20210914210510/https://deadline.com/2021/09/christopher-nolan-universal-pictures-sets-next-film-j-robert-oppenheimer-development-atom-bomb-world-war-two-1234832975/ |archive-date=September 14, 2021 |access-date=September 14, 2021}}&lt;/ref&gt; Pristali so tudi na druge Nolanove pogoje, vključno s produkcijskim proračunom 100 milijonov USD in še enkrat toliko za oglaševanje, časovnim oknom 90 do 120 dni za ekskluzivno predvajanje v kinematografih, 20-odstotnim deležem pri bruto prihodku od prvega dne predvajanja dalje in obdobjem tri tedne pred izidom ter po njem, v katerem Universal ne bi smel izdati nobenega drugega filma.&lt;ref name=&quot;Kit 2021&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Keegan 2023&quot; /&gt;

=== Pisanje ===
Nolan je prvič slišal za Oppenheimerja kot mladenič, v verzu »How can I save my little boy from Oppenheimer's deadly toy?« (»Kako naj rešim mojega fantka pred Oppenheimerjevo smrtonosno igračko?«) iz [[Sting]]ove skladbe »[[Russians (skladba)|Russians]]« (1985).&lt;ref name=&quot;Ebiri 2023&quot; /&gt; Črpal je tudi iz svojega mladostniškega strahu pred jedrskim holokavstom, saj je živel v dobi [[Kampanja za jedrsko razorožitev|Kampanje za jedrsko razorožitev]] in protijedrskih protestov v oporišču [[Greenham Common]] ([[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]]). Izjavil je: »... naš odnos s tem [jedrskim] strahom je nihal s časom, grožnja pa nikoli zares ni izginila«, strah pa se je znova zbudil ob [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022.&lt;ref name=&quot;Collin 2023&quot; /&gt; Izkušnje s pisanjem biografskih scenarijev je dobil, ko je napisal biografski film o [[Howard Hughes|Howardu Hughesu]] približno hkrati s produkcijo [[Martin Scorsese|Scorsesejevega]] ''[[Letalec (film)|Letalca]]'' (2004).&lt;ref name=&quot;Overbye 2023&quot; /&gt; 
{{Multiple image|perrow=3|total_width=380
| image1 = Christopher Nolan Cannes 2018.jpg
| image2 = Emma Thomas 2.jpg
| image3 = Justice League Japan Premiere Red Carpet- Charles Roven (38536139754).jpg
| footer = Scenarist, režiser in producent [[Christopher Nolan]] (levo) ter koproducenta [[Emma Thomas]] in [[Charles Roven]]
}}

Na scenariju je začel na lastno pest delati po zaključku produkcije ''Teneta'' in ga napisal v nekaj mesecih.&lt;ref name=&quot;Overbye 2023&quot; /&gt; Že septembra 2021 sta z Rovenom stopila v stik z avtorjema knjižne predloge in z njima razpravljala o scenariju, čeprav jima ga Nolan še ni pokazal.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Bird |first=Kai |author-link=Kai Bird |date=February 18, 2024 |title=Guest Essay: J. Robert Oppenheimer Biographer on the Nearly Impossible Adaptation |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/j-robert-oppenheimer-biographer-adaptation-guest-column-1235825369/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240218183806/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/j-robert-oppenheimer-biographer-adaptation-guest-column-1235825369/ |archive-date=February 18, 2024 |access-date=February 18, 2024 |website=The Hollywood Reporter |language=en-US}}&lt;/ref&gt; ''Oppenheimer'' je Nolanov prvi scenarij, napisan v [[prvoosebna pripoved|prvi osebi]], saj je želel izpostaviti Oppenheimerjevo perspektivo. Z njegovimi besedami, »tekstura« filma naj bi bila »interakcija osebnega z zgodovinskim in geopolitičnim«; film je oblikoval kot svarilo.&lt;ref name=&quot;Overbye 2023&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Collis |first=Clark |date=July 11, 2023 |title=Why Christopher Nolan wrote ''Oppenheimer'' script in the first person |url=https://ew.com/movies/oppenheimer-christopher-nolan-script-first-person/ |url-status=live |magazine=Entertainment Weekly |archive-url=https://web.archive.org/web/20230712204857/https://ew.com/movies/oppenheimer-christopher-nolan-script-first-person/ |archive-date=July 12, 2023 |access-date=July 12, 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Grimes 2023&quot;&gt;{{navedi splet |last=Grimes |first=Christopher |date=July 21, 2023 |title=Director Christopher Nolan: 'Oppenheimer is absolutely a cautionary tale' |url=https://www.ft.com/content/e47df8a6-21fa-4d8c-9817-351f1a438aef |url-access=registration |url-status=live |archive-url=https://archive.today/20230721113302/https://www.ft.com/content/e47df8a6-21fa-4d8c-9817-351f1a438aef |archive-date=July 21, 2023 |access-date=July 21, 2023 |website=[[Financial Times]]}}&lt;/ref&gt;

Namerno je izpostavil Oppenheimerjev odziv na dolgoročne posledice njegovih dejanj.&lt;ref name=&quot;Ebiri 2023&quot;&gt;{{navedi splet |last=Ebiri |first=Bilge |author-link=Bilge Ebiri |date=July 17, 2023 |title=An Action Movie About Scientists Talking |url=https://www.vulture.com/article/oppenheimer-christopher-nolan-cillian-murphy-behind-the-scenes.html |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230721000250/https://www.vulture.com/article/oppenheimer-christopher-nolan-cillian-murphy-behind-the-scenes.html |archive-date=July 21, 2023 |access-date=July 20, 2023 |website=Vulture}}&lt;/ref&gt; Odločil se je tudi za izmenjevanje barvne in črno-bele tehnike, prva bi predstavila subjektivno protagonistovo perspektivo, druga pa objektivnejšo perspektivo drugega lika.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Maytum |first=Matt |date=May 19, 2023 |title=Christopher Nolan explains why Oppenheimer switches between black-and-white and color |url=https://www.gamesradar.com/oppenheimer-christopher-nolan-black-and-white-color/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230519174409/https://www.gamesradar.com/oppenheimer-christopher-nolan-black-and-white-color/ |archive-date=May 19, 2023 |access-date=July 12, 2023 |website=[[Total Film]] |publisher=[[GamesRadar+]]}}&lt;/ref&gt; Produkcijska ekipa se je odločila poudariti subjektivni vidik z vključitvijo Oppenheimerjevih predstav kvantnega sveta in energetskih valov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Butcher |first=Sophie |date=May 6, 2023 |title=Christopher Nolan On Visualising Physics In Oppenheimer's Head: 'We've Gotta See The Atoms Moving' – Exclusive |url=https://www.empireonline.com/movies/news/christopher-nolan-represents-physics-visually-oppenheimer-exclusive/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230620135221/https://www.empireonline.com/movies/news/christopher-nolan-represents-physics-visually-oppenheimer-exclusive/ |archive-date=June 20, 2023 |access-date=June 20, 2023 |website=Empire}}&lt;/ref&gt; Nolan je pripomnil, da čeprav se Oppenheimer nikoli ni javno opravičil za svojo vlogo v jedrskem bombardiranju Hirošime in Nagasakija, ga je mučil pristen občutek krivde, zato se je odločil prikazati lik, ki izraža ta občutja.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet |last=Ebiri |first=Bilge |author-link=Bilge Ebiri |date=July 21, 2023 |title=The 'Troubling Reverberations' at the End of ''Oppenheimer'', Explained |url=https://www.vulture.com/article/oppenheimer-ending-explained-christopher-nolan.html |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230721211711/https://www.vulture.com/article/oppenheimer-ending-explained-christopher-nolan.html |archive-date=July 21, 2023 |access-date=July 21, 2023 |website=[[New York (revija)|Vulture]]}}&lt;/ref&gt;

{{Quote box
| quote = Mislim, da je Oppenheimer daleč najdvoumnejši in najbolj paradoksen lik od vseh, s katerimi sem imel opravka. Kar pove veliko, glede na to, da sem naredil tri filme o [[Batman]]u.
| author = — [[Christopher Nolan]]
| width = 25%
| source = ''[[Total Film]]''&lt;ref name=&quot;TotalFilm-23MAY26-OppenheimerLongest&quot;&gt;{{navedi splet |last=Maytum |first=Matt |date=May 26, 2023 |title=Christopher Nolan confirms Oppenheimer is his longest film yet |url=https://www.gamesradar.com/oppenheimer-runtime-christopher-nolan-total-film-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230520090628/https://www.gamesradar.com/oppenheimer-runtime-christopher-nolan-total-film-interview/ |archive-date=May 20, 2023 |access-date=July 12, 2023 |website=[[Total Film]] |publisher=[[GamesRadar+]]}}&lt;/ref&gt;
}}
Na začetku je poskušal najti povezavo med kvantnim svetom, vibracijami energije in Oppenheimerjevo osebno potjo ter skušal upodobiti težave v njegovem življenju, posebej spolnosti.&lt;ref name=&quot;Collin 2023&quot; /&gt; Zato se je odločil odkrito upodobiti njegovo afero z Jean Tatlock, pa tudi njen vpliv na Oppenheimerjevo življenje, saj je bila komunistka, kar je bilo ključno za njegovo usodo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Guerrasio |first=Jason |date=July 18, 2023 |title=Christopher Nolan feels brand new |url=https://www.insider.com/oppenheimer-christopher-nolan-interview-sex-scenes-barbenheimer-2023-7 |url-status=live |archive-url=https://archive.today/20230718223705/https://www.insider.com/oppenheimer-christopher-nolan-interview-sex-scenes-barbenheimer-2023-7 |archive-date=July 18, 2023 |access-date=July 19, 2023 |website=[[Insider Inc.|Insider]]}}&lt;/ref&gt; Odnos med [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozartom]] in [[Antonio Salieri|Antoniem Salierijem]], upodobljen v filmu ''[[Amadeus (film)|Amadeus]]'' (1984), ga je navdihnil, da podrobneje razišče tudi odnos med Oppenheimerjem in admiralom Lewisom Straussom.&lt;ref name=&quot;Ebiri 2023&quot; /&gt;

Še en ključen dogodek v filmu je Oppenheimerjev sestanek s Trumanom, med katerim ga predsednik označi za »jokico«. Nolan je to razumel kot ključen preobrat v Oppenheimerjevem odnosu do svojih dejanj in trenutek silovite streznitve. Uporabil ga je kot povod za hitro spremembo tona po bombardiranju Hirošime in Nagasakija, iz Oppenheimerjeve perspektive padec od trenutka največjega triumfa do dna. To si je prizadeval izvesti v najkrajšem možnem času.&lt;ref name=&quot;Overbye 2023&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Grimes 2023&quot; /&gt; Konec je namerno dvoumen, vendar je želel Nolan končati film z »močnim nizom mučnih odmevov«.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Izbor igralcev ===
Murphy je že šestič sodeloval z Nolanom, a prvič kot glavni igralec. V pripravah na vlogo je veliko bral o Oppenheimerjevem življenju, navdihnila pa ga je pojava [[David Bowie|Davida Bowieja]] v sedemdesetih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Cumming |first=Ed |date=February 20, 2022 |title='It's the end of a big adventure': Cillian Murphy bids farewell to ''Peaky Blinders'' |url=https://www.theguardian.com/film/2022/feb/20/its-the-end-of-a-big-adventure-cillian-murphy-bids-farewell-to-peaky-blinders |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220220080953/https://www.theguardian.com/film/2022/feb/20/its-the-end-of-a-big-adventure-cillian-murphy-bids-farewell-to-peaky-blinders |archive-date=February 20, 2022 |access-date=February 21, 2022 |website=[[The Guardian]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Murphy&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Ebiri 2023&quot; /&gt; Za vlogo je moral shujšati.&lt;ref name=&quot;ZSharf&quot;&gt;{{navedi splet |last=Sharf |first=Zack |date=July 24, 2023 |title='Oppenheimer': Robert Downey Jr. Says Cillian Murphy Made the Greatest 'Sacrifice by a Lead Actor' He's Ever Seen in His 53-Year Career |url=https://variety.com/2023/film/news/robert-downey-jr-praises-cillian-murphy-oppenheimer-greatest-sacrifice-1235678306/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230724145116/https://variety.com/2023/film/news/robert-downey-jr-praises-cillian-murphy-oppenheimer-greatest-sacrifice-1235678306/ |archive-date=July 24, 2023 |access-date=July 26, 2023 |website=Variety}}&lt;/ref&gt; Nolan je zanj uredil tudi srečanje z nobelovcem [[Kip Stephen Thorne|Kipom Thorneom]], ki je poslušal Oppenheimerja na nekaj seminarjih in Murphyju pripovedoval o njegovem daru za moderiranje skupinskih razprav o težkih znanstvenih konceptih.&lt;ref name=&quot;Overbye 2023&quot; /&gt;

Preostanek izbora igralcev je bil tako skrivnosten, da nekateri do podpisa pogodbe sploh niso vedeli, za katero vlogo se potegujejo,&lt;ref name=&quot;Wolff&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Kit |first=Borys |date=March 22, 2022 |title=''Oppenheimer'': Alex Wolff Joins All-Star Cast of Christopher Nolan Drama (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/oppenheimer-alex-wolff-christopher-nolan-movie-1235116406/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220327032739/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/oppenheimer-alex-wolff-christopher-nolan-movie-1235116406/ |archive-date=March 27, 2022 |magazine=The Hollywood Reporter |access-date=March 22, 2022}}&lt;/ref&gt; [[Robert Downey Jr.]] pa je moral priti k Nolanu domov, da je prebral scenarij, natisnjen s črnimi črkami na rdečem papirju.&lt;ref name=&quot;Collis&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Collis |first=Clark |date=July 19, 2023 |title=Yes, Christopher Nolan really prints his scripts on red paper — just ask Robert Downey Jr. |url=https://ew.com/movies/robert-downey-jr-oppenheimer-christopher-nolan-script-red-paper/ |url-status=live |magazine=Entertainment Weekly |archive-url=https://web.archive.org/web/20230720011657/https://ew.com/movies/robert-downey-jr-oppenheimer-christopher-nolan-script-red-paper/ |archive-date=July 20, 2023 |access-date=July 21, 2023}}&lt;/ref&gt; Downey, [[Matt Damon]] in [[Emily Blunt]] so pristali na štirimilijonske honorarje namesto 10-20 milijonov USD, kolikor običajno zaslužijo za vloge.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Lang |first=Brent |date=July 20, 2022 |title=Inside Movie Stars' Salaries: Joaquin Phoenix Nabs $20M for ''Joker 2,'' Tom Cruise Heads to Over $100M and More |url=https://variety.com/2022/film/features/movie-star-salaries-joaquin-phoenix-joker-2-tom-cruise-1235320046/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220720160107/https://variety.com/2022/film/features/movie-star-salaries-joaquin-phoenix-joker-2-tom-cruise-1235320046/ |archive-date=July 20, 2022 |access-date=July 21, 2022 |website=Variety}}&lt;/ref&gt; Tako Blunt kot Damon sta posebej navdušeno sprejela ponudbi;&lt;ref name=&quot;Collis&quot; /&gt; Damon je z Nolanom že sodeloval v ''[[Medzvezdje|Medzvezdju]]''. Zaradi težav v zakonu je obljubil ženi, da bo vzel premor od igranja, a je vseeno sprejel vlogo, ker si je vnaprej izpogajal eno izjemo: če pokliče Nolan.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Collis |first=Clark |date=July 17, 2023 |title=Matt Damon told his wife he would take a break — unless Christopher Nolan called |url=https://ew.com/movies/oppenheimer-matt-damon-time-off-caveat-christopher-nolan-cillian-murphy/ |url-status=live |magazine=Entertainment Weekly |archive-url=https://web.archive.org/web/20230721221725/https://ew.com/movies/oppenheimer-matt-damon-time-off-caveat-christopher-nolan-cillian-murphy/ |archive-date=July 21, 2023 |access-date=July 21, 2023}}&lt;/ref&gt;

Nolanova najstarejša hči Flora se pojavi v prizoru Oppenheimerjeve vizije, kot mladenka, ki razpade v jedrski eksploziji. Nolan je želel s tem sporočiti, da »če ustvariš ultimativno uničevalsko moč, bo uničila tudi tiste, ki so ti blizu in dragi«.&lt;ref name=&quot;Collin 2023&quot; /&gt; Komentatorji so opazili, da v ''Oppenheimerju'' ni [[Michael Caine|Michaela Caina]], ki je nastopil v vsaj obrobnih vlogah v vseh Nolanovih filmih od ''Insomnie'' dalje; Nolan je pojasnil, da tokrat ni imel časa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=O'Connell |first=Sean |date=July 24, 2023 |title=What Christopher Nolan Has to Say About Michael Caine's Involvement in Oppenheimer |url=https://www.cinemablend.com/interviews/christopher-nolan-michael-caines-involvement-oppenheimer |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230728004004/https://www.cinemablend.com/interviews/christopher-nolan-michael-caines-involvement-oppenheimer |archive-date=July 28, 2023 |access-date=July 28, 2023 |website=Cinemablend}}&lt;/ref&gt;

=== Snemanje ===
{{Multiple image
| perrow            = 1
| total_width       = 200
| image1            = Filming of the 2022 movie Oppenheimer at UC Berkeley.jpg
| image2            = Period car at UC Berkeley campus for the filming of the 2022 movie Oppenheimer.jpg
| footer            = Maja 2022 so snemali v kampusu Univerze Kalifornije v Berkeleyju
}}

Pred-produkcija se je začela januarja 2022 v Novi Mehiki, kjer so v [[Santa Fe, Nova Mehika|Santa Feju]] in [[Los Alamos, Nova Mehika|Los Alamosu]] iskali statiste.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Gomez |first=Adrian |date=January 29, 2022 |title=''Oppenheimer'' to film in New Mexico this year |url=https://www.abqjournal.com/2464714/christopher-nolans-oppenheimer-to-film-in-nm-casting-call-in-santa-fe-and-los-alamos.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220126235001/https://www.abqjournal.com/2464714/christopher-nolans-oppenheimer-to-film-in-nm-casting-call-in-santa-fe-and-los-alamos.html |archive-date=January 26, 2022 |access-date=January 30, 2022 |website=Albuquerque Journal}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Tashji |first=Michael |date=January 30, 2022 |title=Hundreds turn out for ''Oppenheimer'' casting call |url=https://www.santafenewmexican.com/news/local_news/hundreds-turn-out-for-oppenheimer-casting-call/article_bf6ea392-814f-11ec-9b8f-9704e961f169.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220131014829/https://www.santafenewmexican.com/news/local_news/hundreds-turn-out-for-oppenheimer-casting-call/article_bf6ea392-814f-11ec-9b8f-9704e961f169.html |archive-date=January 31, 2022 |access-date=February 14, 2022 |website=The Santa Fe New Mexican}}&lt;/ref&gt; Še en poziv je bil februarja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Vitu |first=Teya |date=February 3, 2022 |title=Two more movie shoots come to New Mexico; ''Oppenheimer'' calls for more extras |url=https://www.santafenewmexican.com/news/local_news/two-more-movie-shoots-come-to-new-mexico-oppenheimer-calls-for-more-extras/article_b18bf0d0-852e-11ec-a2a4-63dca7a0ebc9.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220204032359/https://www.santafenewmexican.com/news/local_news/two-more-movie-shoots-come-to-new-mexico-oppenheimer-calls-for-more-extras/article_b18bf0d0-852e-11ec-a2a4-63dca7a0ebc9.html |archive-date=February 4, 2022 |access-date=February 4, 2022 |website=The Santa Fe New Mexican}}&lt;/ref&gt;

[[Principalna fotografija]] se je začela 28. februarja 2022 v letovišču [[Ghost Ranch]] v Novi Mehiki&lt;ref name=&quot;Yuan&quot;&gt;{{navedi novice |last=Yuan |first=Jada |date=July 19, 2023 |title=Inside Christopher Nolan's 57-day race to shoot 'Oppenheimer' |newspaper=[[The Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/lifestyle/2023/07/19/christopher-nolan-oppenheimer-race/ |url-status=live |access-date=August 1, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230720134633/https://www.washingtonpost.com/lifestyle/2023/07/19/christopher-nolan-oppenheimer-race/ |archive-date=July 20, 2023}}&lt;/ref&gt; in je trajala 57 dni pod vodstvom kinematografa [[Hoyte van Hoytema|Hoytea van Hoyteme]].&lt;ref name=&quot;ZSharf&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;EhrenreichKrumholtz&quot; /&gt; To je bilo manj od sprva načrtovanih 85 dni,&lt;ref name=&quot;ZSharf2&quot; /&gt; ker je postalo jasno, da s stomilijonskim proračunom ne bodo mogli snemati toliko časa na lokacijah po vsej državi.&lt;ref name=&quot;ZSharf2&quot;&gt;{{navedi novice |last=Sharf |first=Zack |date=August 29, 2023 |title=Christopher Nolan Cut 30 'Oppenheimer' Filming Days in Order to Free Up Money for Sets, Production Designer Calls It 'The Most Incredible Thing |url=https://variety.com/2023/film/news/christopher-nolan-cut-oppenheimer-filming-days-save-budget-1235706328/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230829170636/https://variety.com/2023/film/news/christopher-nolan-cut-oppenheimer-filming-days-save-budget-1235706328/amp/ |archive-date=August 29, 2023 |access-date=August 30, 2023 |work=Variety}}&lt;/ref&gt; Da bi ostalo dovolj denarja za izdelavo zgodovinsko točnih scen, je Nolan stisnil načrt snemanja na 55 dni.&lt;ref name=&quot;ZSharf2&quot; /&gt; Murphy, ki se pojavi v skoraj vseh prizorih, je opisal tempo kot »zmešan«.&lt;ref name=&quot;ZSharf2&quot; /&gt;

Že med ogledom območja leta 2021 je Nolan ugotovil, da se je Los Alamos od 1940. let zelo spremenil in ne bo uporaben za zunanje posnetke.&lt;ref name=&quot;Yuan&quot; /&gt; Namesto tega je produkcijska ekipa zgradila starinsko različico mesta na podobni planoti v Ghost Ranchu, za kar so porabili tri mesece, prizore pa so nato posneli v šestih dneh.&lt;ref name=&quot;Yuan&quot; /&gt; Notranje prizore so snemali v resničnih zgodovinskih stavbah v Los Alamosu,&lt;ref name=&quot;Gomez&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Gomez |first1=Adrian |title=Production designer Ruth De Jong transported New Mexico back to the 1940s in 'Oppenheimer' |url=https://www.abqjournal.com/lifestyle/arts/production-designer-ruth-de-jong-transported-new-mexico-back-to-the-1940s-in-oppenheimer/article_73e843b0-2419-11ee-8a84-1f616baeadee.html |access-date=October 22, 2023 |work=Albuquerque Journal |date=July 20, 2023 |archive-date=October 22, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231022142610/https://www.abqjournal.com/lifestyle/arts/production-designer-ruth-de-jong-transported-new-mexico-back-to-the-1940s-in-oppenheimer/article_73e843b0-2419-11ee-8a84-1f616baeadee.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Za predavalnice so uporabili prostore spalnice nekdanjega ženskega korpusa kopenske vojske v Los Alamosu,&lt;ref name=&quot;Yuan&quot; /&gt; nekaj prizorov pa je bilo posnetih tudi v obnovljeni Oppenheimerjevi kolibi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Kifer |first=Andy |date=July 10, 2023 |title=Behind 'Oppenheimer,' a Prizewinning Biography 25 Years in the Making |url=https://www.nytimes.com/2023/07/10/books/oppenheimer-american-prometheus-sherwin-bird.html/ |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230710180206/https://www.nytimes.com/2023/07/10/books/oppenheimer-american-prometheus-sherwin-bird.html/ |archive-date=July 10, 2023 |access-date=July 19, 2023 |website=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt; Kot newyorški hotel je služila stara pošta v [[Albuquerque, Nova Mehika|Albuquerqueju]], kot Washington pa zvezna poslopja v Santa Feju.&lt;ref name=&quot;Gomez&quot; /&gt; Med večjimi zapleti je bilo snemanje prizora s predsednikom Trumanom. Zaigral ga je [[Gary Oldman]], ki je bil pripravljen priti le na točno določen dan.&lt;ref name=&quot;Gary Oldman&quot;&gt;{{navedi splet |last=Grater |first=Tom |date=April 1, 2022 |title=Gary Oldman Says He Is Appearing In One Scene In Christopher Nolan's ''Oppenheimer'' |url=https://deadline.com/2022/04/gary-oldman-appearing-one-scene-christopher-nolans-oppenheimer-1234992452/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523141218/https://deadline.com/2022/04/gary-oldman-appearing-one-scene-christopher-nolans-oppenheimer-1234992452/ |archive-date=May 23, 2022 |access-date=April 1, 2022 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt; Prvotni načrt, da bo prizor v [[Ovalna pisarna|ovalni pisarni]] [[Bela hiša|bele hiše]] posnet v Nixonovi predsedniški knjižnici, je padel v vodo teden dni pred snemanjem zaradi umika soglasja. Zato so v naglici našli že izdelano sceno, s katero so snemali serijo ''[[Veep]]'', ki pa je bila spravljena že nekaj let in v slabem stanju, tako da so jo popravljali skoraj do dne snemanja.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.nbc.com/nbc-insider/christopher-nolan-oppenheimer-borrowed-oval-office-set-from-veep |title= Did Oppenheimer's Oval Office Look Familiar? How Nolan Biopic Borrowed Veep Set in Last Minute Save |last=Weiss |first=Josh |date=2023-11-17 |work=NBC |accessdate=2024-03-01}}&lt;/ref&gt;

=== Post-produkcija ===
Za [[Video montaža|montažo]] je bila odgovorna [[Jennifer Lame]], ki je že imela to vlogo v Nolanovem ''Tenetu''.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot; /&gt; Z režiserjem sta zaradi hitrega tempa dogajanja v vsakem prizoru preverjala, da se kak lik ne bi izgubil v dogajanju.&lt;ref name=&quot;Ebiri 2023&quot; /&gt; Za [[vizualni učinki|vizualne učinke]] je poskrbel studio [[DNEG]], ki je ustvaril približno 100 prizorov iz 400 posnetih elementov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ymcinema.com/2023/07/31/oppenheimer-contains-only-100-vfx-shots/ |title=Oppenheimer Contains Only 100 VFX Shots |work=YMCinema |date=July 31, 2023 |access-date=August 4, 2023 |archive-date=August 4, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230804175109/https://ymcinema.com/2023/07/31/oppenheimer-contains-only-100-vfx-shots/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; tudi z DNEG Nolan pogosto sodeluje, to je bil osmi skupni projekt.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Tangcay |first=Jazz |date=July 21, 2022 |title=Christopher Nolan Reunites With VFX Studio DNEG for ''Oppenheimer'', Their Eighth Movie Together |url=https://variety.com/2022/artisans/news/christopher-nolan-oppenheimer-vfx-dneg-1235321241/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220720193858/https://variety.com/2022/artisans/news/christopher-nolan-oppenheimer-vfx-dneg-1235321241/ |archive-date=July 20, 2022 |access-date=July 21, 2022 |magazine=Variety}}&lt;/ref&gt; Vodja ekipe za vizualne učinke je izjavil, da so v filmu pretežno »nevidni« vizualni učinki, ki so jih ustvarili z domiselno uporabo kamer, ne z računalniško animacijo.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Giardina |first=Carolyn |date=August 23, 2023 |title=No VFX in 'Oppenheimer'? &quot;Clearly Not True&quot; Says Film's Oscar-Winning VFX Supervisor |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/yes-oppenheimer-plenty-vfx-shots-1235573104/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230926135705/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/yes-oppenheimer-plenty-vfx-shots-1235573104/ |archive-date=September 26, 2023 |access-date=September 27, 2023 |magazine=The Hollywood Reporter}}&lt;/ref&gt; Tako je bil denimo prizor eksplozije Trinity v plasteh ustvarjen z digitalnim kompozitiranjem posnetkov resnične eksplozije, posnete z več zornih kotov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=July 6, 2023 |title=How Christopher Nolan Recreated Oppenheimer's Nuclear Bomb Explosion Without CGI |url=https://movieweb.com/oppenheimer-nolan-nuclear-bomb-explosion-no-cgi/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230722174933/https://movieweb.com/oppenheimer-nolan-nuclear-bomb-explosion-no-cgi/ |archive-date=July 22, 2023 |access-date=July 23, 2023|author=Ganesh, Bala|work=Movieweb}}&lt;/ref&gt;

== Glasba ==
[[File:Ludwig Göransson 2018 Interview (cropped).jpg|180px|right|thumb|[[Ludwig Göransson]] je komponiral glasbeno podlago.]] 
[[Ludwig Göransson]] je komponiral glasbeno podlago ''Oppenheimerja'', tako kot že za Nolanov prejšnji film ''Tenet''.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot; /&gt; Skladba je bila prvič predstavljena v napovedniku 8. maja 2023,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Reul |first=Katie |date=May 8, 2023 |title=New 'Oppenheimer' Trailer Reveals a Sad Albert Einstein, Florence Pugh, Robert Downey Jr. and More in Christopher Nolan's Star-Studded Movie |url=https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-trailer-albert-einstein-christopher-nolan-cillian-murphy-1235542552/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230508170826/https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-trailer-albert-einstein-christopher-nolan-cillian-murphy-1235542552/ |archive-date=May 8, 2023 |access-date=May 8, 2023 |website=Variety}}&lt;/ref&gt; kasneje pa tudi v ekskluzivnem petminutnem predogledu, ki ga je Universal predvajal 13. julija.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Remley |first=Hilary |date=July 13, 2023 |title='Oppenheimer': 5-Minute Video Highlights the IMAX-Shot Epic &amp; Ludwig Göransson's Score |url=https://collider.com/oppenheimer-opening-look-video/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230720060950/https://collider.com/oppenheimer-opening-look-video/ |archive-date=July 20, 2023 |access-date=July 14, 2023 |website=Collider}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi tvit |number=1679521228787154944 |user=OppenheimerFilm |title=The exclusive five-minute Opening Look, edited by the film's editor Jennifer Lame, reveals new scenes, images and sounds from the IMAX®-shot epic thriller and features the film's breathtaking score by Academy Award® winner Ludwig Göransson. |date=July 13, 2023}}&lt;/ref&gt; Osrednja tema glavnega lika je zaigrana na [[violina|violino]]; to je predlagal Nolan, da bi ponazoril Oppenheimerjevo anksioznost. Göransson se je strinjal, rekoč, da lahko zaradi odsotnosti prečk v hipu preide iz najbolj romantičnega, krasnega zvoka v nevrotično, srce parajočo grozo.&lt;ref name=&quot;Ebiri 2023&quot; /&gt;

== Izid ==
=== Oglaševanje pred izidom ===
[[slika:Oppenheimer logo.svg|thumb|260px|Logotip]]
Prvi kratek napovednik (»dražilnik«) za ''Oppenheimer'' je bil prikazan 28. julija 2022. Vseboval je uro, ki je odštevala sekunde do  16. julija 2023 ob 5:29 zjutraj (MDT), 78. obletnice [[Trinity (jedrski poskus)|prve detonacije jedrske bombe]]. Prvi so ga videli gledalci filma ''[[Nak (film)|Nak]]'', nato pa je bil objavljen tudi na Universalovih profilih na družbenih omrežjih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Parham |first=Lee |date=July 28, 2022 |title=Link Tank: First ''Oppenheimer'' Trailer is a Countdown Clock |url=https://www.denofgeek.com/culture/link-tank-link-tank-first-oppenheimer-trailer-countdown-clock/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220818005828/https://www.denofgeek.com/culture/link-tank-link-tank-first-oppenheimer-trailer-countdown-clock/ |archive-date=August 18, 2022 |access-date=August 17, 2022 |website=Den of Geek}}&lt;/ref&gt; Pisec revije ''[[Empire (revija)|Empire]]'' je pripomnil, da gre za dober primer Nolanovega sloga z resničnim občutkom teže.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=July 28, 2022 |title=Christopher Nolan's Oppenheimer Teaser Trailer Debuts Online |url=https://www.empireonline.com/movies/news/christopher-nolan-oppenheimer-trailer-online/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230509015427/https://www.empireonline.com/movies/news/christopher-nolan-oppenheimer-trailer-online/ |archive-date=May 9, 2023 |access-date=May 9, 2023 |website=Empire}}&lt;/ref&gt; Polni napovednik je izšel v dveh različicah decembra 2022 pred kinopredstavami filma ''[[Avatar: Pot vode]]'' – ena ekskluzivno za dvorane IMAX in druga za vse druge formate. Slednja je bila kasneje dostopna tudi prek spleta.&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=December 13, 2022 |title=Nolan to debut 'Oppenheimer' IMAX trailer with 'Avatar 2' |newspaper=The Washington Post |url=https://www.washingtonpost.com/national/nolan-to-debut-oppenheimer-imax-trailer-with-avatar-2/2022/12/13/949c2c9a-7ad5-11ed-bb97-f47d47466b9a_story.html |access-date=July 28, 2023 |issn=0190-8286}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Reul |first=Katie |date=December 19, 2022 |title='Oppenheimer' Trailer Unveils Christopher Nolan's Atomic Bomb Thriller |url=https://variety.com/2022/film/trailers/oppenheimer-trailer-christopher-nolan-new-movie-1235436149/ |url-status=live |magazine=Variety |archive-url=https://web.archive.org/web/20230323175013/https://variety.com/2022/film/trailers/oppenheimer-trailer-christopher-nolan-new-movie-1235436149/ |archive-date=March 23, 2023 |access-date=July 28, 2023}}&lt;/ref&gt; Glavni napovednik je bil prvič prikazan maja 2023 med predpremiero filma ''[[Varuhi galaksije: 3. dejanje]]''. Nekaj dni kasneje je izšel tudi v širši distribuciji, ob uradnem filmskem [[plakat]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Leston |first=Ryan |date=May 8, 2023 |title=Christopher Nolan's Oppenheimer Gets Lengthy New Trailer |url=https://www.ign.com/articles/christopher-nolans-oppenheimer-gets-lengthy-new-trailer |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230509013923/https://www.ign.com/articles/christopher-nolans-oppenheimer-gets-lengthy-new-trailer |archive-date=May 9, 2023 |access-date=May 9, 2023 |website=IGN}}&lt;/ref&gt;

=== Izid v kinematografih ===
[[File:GrandRexFacade 90ans.jpg|left|thumb|[[Grand Rex|Le Grand Rex]] v [[Pariz]]u, kjer se je odvijala svetovna premiera filma.]] 
''Oppenheimer'' je bil premierno predvajan 11. julija 2023 v kinu [[Grand Rex|Le Grand Rex]] v Parizu,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Lang |first=Robert |date=July 11, 2023 |title='Oppenheimer' Red Carpet Photos: Cillian Murphy, Emily Blunt, Robert Downey Jr &amp; Christopher Nolan At Paris Premiere |url=https://deadline.com/gallery/oppenheimer-world-premiere-red-carpet-photos/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230720061018/https://deadline.com/gallery/oppenheimer-world-premiere-red-carpet-photos/ |archive-date=July 20, 2023 |access-date=July 11, 2023 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt; čemur je dva dni kasneje sledila britanska premiera v londonskem [[Odeon Luxe Leicester Square]]&lt;ref name=&quot;BBC-23JUL13-LondonPrem&quot;&gt;{{navedi novice |date=July 13, 2023 |title=Oppenheimer: Cillian Murphy, Matt Damon and Emily Blunt at London movie premiere |agency=[[BBC News]] |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-66196311 |url-status=live |access-date=July 15, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230720063953/https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-66196311 |archive-date=July 20, 2023}}&lt;/ref&gt; in 17. julija še ameriška premiera v [[AMC Theatres|AMC]] Lincoln Square v New Yorku.&lt;ref name=&quot;Variety-23JUL14-NoRedCarpet&quot;&gt;{{navedi novice |last=Sharf |first=Zack |date=July 14, 2023 |title='Oppenheimer' U.S. Premiere Cancels Red Carpet Amid SAG-AFTRA Strike, but the Film Will Still Screen |work=Variety |url=https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-us-premiere-cancels-red-carpet-sag-strike-1235670707/ |url-status=live |access-date=July 15, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230718191614/https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-us-premiere-cancels-red-carpet-sag-strike-1235670707/ |archive-date=July 18, 2023}}&lt;/ref&gt; Londonsko in newyorško premiero je nekoliko skazila stavka ameriškega sindikata filmskih ustvarjalcev [[SAG-AFTRA]]: v Londonu je nekaj igralcev zgodaj odšlo z dogodka,&lt;ref name=&quot;BBC-23JUL13-LondonPrem&quot; /&gt; v New Yorku pa je moral Universal odpovedati sprehod po rdeči preprogi.&lt;ref name=&quot;Variety-23JUL14-NoRedCarpet&quot; /&gt; Predsednica SAG-AFTRA [[Fran Drescher]] je kasneje trdila, da so studii ukanili sindikat, da je pristal na dvanajstdnevno podaljšanje roka za pogajanja, da bi lahko nemoteno promoviral načrtovane poletne hite, kot je bil ''Oppenheimer''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=White |first=Peter |date=July 14, 2023 |title=Fran Drescher Mobbed On SAG-AFTRA Picket Lines, Says Studios Are &quot;Doing Bad Things To Good People&quot; |url=https://deadline.com/2023/07/fran-drescher-picket-line-actors-strike-interview-1235438324/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230715204659/https://deadline.com/2023/07/fran-drescher-picket-line-actors-strike-interview-1235438324/ |archive-date=July 15, 2023 |access-date=July 22, 2023 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt; Na redni spored kinematografov je ''Oppenheimer'' prišel 21. julija 2023 v distribuciji Universal Pictures.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Lawrence |first=Gregory |date=October 8, 2021 |title=Christopher Nolan's New Movie ''Oppenheimer'' Sets 2023 Release Date |url=https://collider.com/christopher-nolan-next-movie-oppenheimer-release-date-2023/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211008180419/https://collider.com/christopher-nolan-next-movie-oppenheimer-release-date-2023/ |archive-date=October 8, 2021 |access-date=October 9, 2021 |website=Collider}}&lt;/ref&gt; Poleg standardnega digitalnega formata je bilo izdelanih še nekaj deset izvodov za distribucijo na 70-mm filmskem traku v formatu IMAX (30 kopij), standardnem 70-mm traku (113 kopij) in 35-mm traku (približno 80 kopij).&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Where to see &quot;Oppenheimer&quot; in the Splendour of Glorious 7OMM |url=https://www.in70mm.com/presents/1970_imax/2023_oppenheimer/cinema/index.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230603103305/https://www.in70mm.com/news/2023/oppenheimer_cinema/ |archive-date=June 3, 2023 |access-date=June 3, 2023 |website=in70mm.com}}&lt;/ref&gt;

Na isti dan kot ''Oppenheimer'' je izšla še Warner Brosova fantazijska komedija ''[[Barbie (film)|Barbie]]'' po istoimenski liniji igrač in medijski franšizi podjetja [[Mattel]], ki je bila prav tako oglaševana kot poletni megahit. Mnogi so špekulirali, da gre za poskus maščevanja, ker je Nolan odšel k Universal Pictures.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=This is the ideal viewing order for the 'Barbenheimer' double feature |url=https://www.npr.org/2023/07/21/1189062921/barbie-oppenheimer-barbenheimer-movie-double-feature |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230722132125/https://www.npr.org/2023/07/21/1189062921/barbie-oppenheimer-barbenheimer-movie-double-feature |archive-date=July 22, 2023 |access-date=July 31, 2023 |publisher=[[NPR]]}}&lt;/ref&gt; Vendar pa so zaradi izstopajočega žanrskega kontrasta uporabniki spletnih družbenih omrežij začeli množično ustvarjati [[internetni mem|meme]] o različnih ciljnih občinstvih obeh filmov,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Frank |first=Jason P. |date=June 29, 2023 |title=Barbenheimer Memes Are Blowing Up |url=https://www.vulture.com/article/barbenheimer-memes.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230703045339/https://www.vulture.com/article/barbenheimer-memes.html |archive-date=July 3, 2023 |access-date=August 11, 2023 |website=Vulture}}&lt;/ref&gt; pa tudi, da bi ju bilo treba gledati skupaj.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Ankers-Range |first=Adele |date=June 30, 2023 |title=The Internet Embraces 'Barbenheimer' With Memes, Mashups, and More |url=https://www.ign.com/articles/internet-embraces-barbenheimer-memes-mashups-more |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20230701041023/https://www.ign.com/articles/internet-embraces-barbenheimer-memes-mashups-more |archive-date=July 1, 2023 |access-date=August 11, 2023 |website=IGN}}.&lt;/ref&gt; Trend je dobil ime »Barbenheimer«,&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Moses |first=Claire |date=June 28, 2023 |title=Mark Your Calendars: 'Barbenheimer' Is Coming |newspaper=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2023/06/28/movies/barbie-oppenheimer-release-day.html |url-status=live |url-access=limited |access-date=July 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230630024535/https://www.nytimes.com/2023/06/28/movies/barbie-oppenheimer-release-day.html |archive-date=June 30, 2023}}&lt;/ref&gt; kar sta studia spodbujala kot strategijo za privabljanje širše množice občinstva.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Gleiberman |first=Owen |date=July 23, 2023 |title=The Real Meaning of 'Barbenheimer': If You Build Exciting Movies, They Will Come |url=https://variety.com/2023/film/columns/barbenheimer-lessons-barbie-oppenheimer-greta-gerwig-christopher-nolan-1235677801/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230724083655/https://variety.com/2023/film/columns/barbenheimer-lessons-barbie-oppenheimer-greta-gerwig-christopher-nolan-1235677801/ |archive-date=July 24, 2023 |access-date=September 26, 2023 |magazine=Variety}}&lt;/ref&gt; 

Že marca 2022 je Universal ustavil distribucijo svojih filmov v Rusiji kot del bojkota Rusije in Belorusije po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]], hkrati z ostalimi velikimi ameriškimi studii.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=D'Alessandro |first1=Anthony |title=Universal Pauses Theatrical Releases In Russia |url=https://deadline.com/2022/03/universal-russia-economic-sanction-1234968417/ |access-date=August 8, 2023 |work=Deadline Hollywood |date=March 1, 2022 |archive-date=March 3, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220303063724/https://deadline.com/2022/03/universal-russia-economic-sanction-1234968417/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Kljub temu so nekateri ruski kinematografi predvajali piratske kopije. Rusko ministrstvo za kulturo je izrecno odreklo dovoljenje za predvajanje ''Oppenheimerja'' zaradi neskladja s »tradicionalnimi ruskimi duhovnimi vrednotami«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=McCurdy |first=Will |date=September 27, 2023 |title='They see Hollywood movies as a right': the Russians breaking the law to watch Barbie |url=https://www.theguardian.com/film/2023/sep/27/they-see-hollywood-movies-as-a-right-the-russians-breaking-the-law-to-watch-barbie |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230927132045/https://www.theguardian.com/film/2023/sep/27/they-see-hollywood-movies-as-a-right-the-russians-breaking-the-law-to-watch-barbie |archive-date=September 27, 2023 |access-date=November 10, 2023 |newspaper=[[The Guardian]]}}&lt;/ref&gt; Izid je bil več mesecev zakasnjen na Japonskem, k čemur je verjetno prispevala tudi za Japonce posebej občutljiva tematika.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Rubin |first1=Rebecca |title=Will Christoper Nolan's 'Oppenheimer' Get a Theatrical Release in Japan? |url=https://variety.com/2023/film/box-office/oppenheimer-christopher-nolan-theatrical-release-japan-1235645752/ |access-date=August 9, 2023 |magazine=Variety |date=June 29, 2023 |archive-date=June 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629182023/https://variety.com/2023/film/box-office/oppenheimer-christopher-nolan-theatrical-release-japan-1235645752/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Glavni japonski distributer [[Toho-Towa]] se je odpovedal sodelovanju, nakar je pravice prevzel neodvisni distributer Bitters End.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title='Oppenheimer' Confirmed For Theatrical Release In Japan|website=Deadline Hollywood |first=Nancy|last=Tartaglione|date=December 6, 2023|access-date=December 7, 2023|url=https://deadline.com/2023/12/oppenheimer-japan-release-date-christopher-nolan-cillian-murphy-1235656207/|archive-date=December 7, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231207113715/https://deadline.com/2023/12/oppenheimer-japan-release-date-christopher-nolan-cillian-murphy-1235656207/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Frater |first=Patrick |date=December 7, 2023 |title='Oppenheimer' to Release in Japan Through Indie Distributor Bitters End |url=https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-release-japan-1235825471/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231207180839/https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-release-japan-1235825471/ |archive-date=December 7, 2023 |access-date=December 7, 2023 |website=Variety}}&lt;/ref&gt; Na spored japonskih kinematografov je prišel 29. marca 2024.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.npr.org/2024/03/29/1241574530/oppenheimer-premieres-japan |title='Oppenheimer' finally premieres in Japan to mixed reactions and high emotions |first=Anthony |last=Kuhn |date=2024-03-29 |work=NPR |accessdate=2024-03-30}}&lt;/ref&gt;

=== Klasifikacije in cenzura ===
Zaradi »nekaj spolnosti, golote in jezika« je ''Oppenheimer'' prejel klasifikacijo R (»za ogled v spremstvu odrasle osebe za mlajše od 17 let«), kot prvi tak Nolanov film po ''Insomnii''.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Sharf |first=Zack |date=June 1, 2023 |title=''Oppenheimer'' Earns R Rating, Imax Film Prints Are 11 Miles Long and Weigh 600 Pounds |url=https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-r-rating-film-stock-11-miles-long-christopher-nolan-1235630631/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230601214916/https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-r-rating-film-stock-11-miles-long-christopher-nolan-1235630631/ |archive-date=June 1, 2023 |access-date=June 2, 2023 |magazine=Variety}}&lt;/ref&gt; Podobno je v Avstraliji prejel klasifikacijo MA 15+ zaradi močnih prizorov seksa in samomora,&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Oppenheimer |url=https://www.classification.gov.au/titles/oppenheimer |accessdate=July 31, 2023 |publisher=[[Australian Classification Board]] |archive-date=July 31, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230731130737/https://www.classification.gov.au/titles/oppenheimer |url-status=live }}&lt;/ref&gt; v Združenem kraljestvu pa klasifikacijo 15, zaradi česar je bil ogled omejen na starejše od 15 let.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Oppenheimer |url=https://www.bbfc.co.uk/release/oppenheimer-q29sbgvjdglvbjpwwc0xmda2mjm0 |access-date=August 28, 2023 |publisher=[[British Board of Film Classification]] |archive-date=July 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230706191747/https://www.bbfc.co.uk/release/oppenheimer-q29sbgvjdglvbjpwwc0xmda2mjm0 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V nekaterih državah Srednjega Vzhoda in Južne ter Jugovzhodne Azije je Universal razpečeval različico, v kateri so golo telo Florence Pugh zakrili z računalniško generirano črno obleko.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Rubin |first1=Rebecca |date=July 24, 2023 |title=Florence Pugh's Nude Scene in 'Oppenheimer' Covered Up by CGI Black Dress in India and Middle East |magazine=Variety |url=https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-florence-pugh-nudity-india-cgi-black-dress-1235678665/ |url-status=live |access-date=July 26, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230726060841/https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-florence-pugh-nudity-india-cgi-black-dress-1235678665/ |archive-date=July 26, 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Ritman |first1=Alex |date=July 25, 2023 |title=Topless Florence Pugh Scene in 'Oppenheimer' Digitally Censored (With a CGI Black Dress) in Middle East, India |magazine=The Hollywood Reporter |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/topless-florence-pugh-oppenheimer-cgi-black-dress-middle-east-india-1235544323/ |url-status=live |access-date=July 26, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230726074013/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/topless-florence-pugh-oppenheimer-cgi-black-dress-middle-east-india-1235544323/ |archive-date=July 26, 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Smith |first1=Ryan |date=July 24, 2023 |title=Florence Pugh 'Oppenheimer' nude scenes censored in absolutely bizarre way |url=https://www.newsweek.com/florence-pugh-oppenheimer-nude-scenes-censored-bizarre-way-1814828 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230725164749/https://www.newsweek.com/florence-pugh-oppenheimer-nude-scenes-censored-bizarre-way-1814828 |archive-date=July 25, 2023 |accessdate=July 25, 2023 |magazine=[[Newsweek]]}}&lt;/ref&gt;

V Indiji so film izdali s cenzuriranimi vsemi prizori golote, seksa in kajenja, zato je dobil certifikacijo U/A (samo zmerno sporni prizori).&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Mathur |first=Moulik |date=July 21, 2023 |title=Oppenheimer Opted for Self-Censorship in India but Runtime Remains the Same |url=https://in.ign.com/oppenheimer/189604/news/oppenheimer-opted-for-self-censorship-in-india-but-runtime-remains-the-same |access-date=July 24, 2023 |website=[[IGN]] |archive-date=July 24, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230724145325/https://in.ign.com/oppenheimer/189604/news/oppenheimer-opted-for-self-censorship-in-india-but-runtime-remains-the-same |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ostal je citat »Zdaj sem postal smrt, uničevalec svetov« iz svetega hindujskega besedila [[Bhagavad-gita]].&lt;ref name=&quot;Variety-23JUL24-OppenGita&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Ramachandran |first=Naman |author-link=Naman Ramachandran |date=July 23, 2023 |title='Oppenheimer' Sacred Text Reading Sex Scene Raises Hackles in India: 'This is a Direct Assault on Religious Beliefs of a Billion Tolerant Hindus' |url=https://variety.com/2023/film/asia/oppenheimer-hindu-sacred-text-sex-scene-india-bhagavad-gita-1235677691/ |url-status=live |magazine=Variety |archive-url=https://web.archive.org/web/20230724025612/https://variety.com/2023/film/asia/oppenheimer-hindu-sacred-text-sex-scene-india-bhagavad-gita-1235677691/ |archive-date=July 24, 2023 |access-date=July 24, 2023}}&lt;/ref&gt; Indijski minister za informacije in predvajanje [[Anurag Thakur]] je oporekal klasifikaciji filma s tako uporabo verza in zahteval cenzuro.&lt;ref name=&quot;NDTV-23JUL24-OppenGita&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Sharma |first1=Akhilesh |editor1-last=Kumar |editor1-first=Akhil |title=Upset At Bhagavad Gita Mention In 'Oppenheimer' Sex Scene, Minister Demand Cuts |url=https://www.ndtv.com/india-news/oppenheimer-sex-scene-oppenheimer-bhagavad-gita-scene-anurag-thakur-upset-at-objectionable-seen-in-oppenheimer-minister-pulls-up-film-certification-bo-4235672 |access-date=July 25, 2023 |publisher=[[NDTV]] |date=July 24, 2023 |archive-date=July 24, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230724170844/https://www.ndtv.com/india-news/oppenheimer-sex-scene-oppenheimer-bhagavad-gita-scene-anurag-thakur-upset-at-objectionable-seen-in-oppenheimer-minister-pulls-up-film-certification-bo-4235672 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Tudi [[Hinduizem|hindujski]] nacionalisti so ogorčeno zahtevali umik prizora.&lt;ref name=&quot;CNN-23JUL24-OppenGita&quot;&gt;{{navedi novice |last=Mogul |first=Rhea |date=July 24, 2023 |title=Sex scene with Cillian Murphy and Florence Pugh in 'Oppenheimer' becomes latest target of India's Hindu nationalists |url=https://www.cnn.com/2023/07/24/media/india-oppenheimer-backlash-hindu-right-intl-hnk/index.html |access-date=July 24, 2023 |agency=CNN |archive-date=July 24, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230724073658/https://www.cnn.com/2023/07/24/media/india-oppenheimer-backlash-hindu-right-intl-hnk/index.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Domači kino ===
''Oppenheimer'' je izšel na nosilcih [[Ultra HD Blu-ray]], [[Blu-ray]] in [[DVD]] 21. novembra 2023.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Moreau |first=Jordan |date=October 17, 2023 |title='Oppenheimer' Sets Digital Release, 4K Blu-Ray With Over 3 Hours of Special Features |url=https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-digital-release-date-4k-blu-ray-1235758911/ |access-date=October 17, 2023 |magazine=Variety |archive-date=October 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231017142306/https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-digital-release-date-4k-blu-ray-1235758911/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Naklada Blu-Rayjev je pošla v nekaj dneh, zato je moral Universal angažirati dodatne proizvodne zmogljivosti za popolnitev zalog pred prazniki.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Hayes |first=Dade |date=November 28, 2023 |title=Universal &quot;Working To Replenish&quot; Sold-Out Stock Of 'Oppenheimer' 4K Discs In Time For Holidays |url=https://deadline.com/2023/11/universal-oppenheimer-sold-out-4k-discs-christopher-nolan-best-buy-amazon-1235641121/ |access-date=November 29, 2023 |website=Deadline Hollywood |archive-date=November 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231129135717/https://deadline.com/2023/11/universal-oppenheimer-sold-out-4k-discs-christopher-nolan-best-buy-amazon-1235641121/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Nolan zagovarja fizične nosilce, saj meni, da pretočni servisi dajejo preveč nadzora podjetjem in ogrožajo ohranjanje filma.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Sharf |first=Zack |date=November 14, 2023 |title=Christopher Nolan Says Buy 'Oppenheimer' on Blu-ray 'So No Evil Streaming Service Can Come Steal It From You': 'We Put a Lot of Care' Into Home Release |url=https://variety.com/2023/film/news/christopher-nolan-buy-oppenheimer-blu-ray-evil-streamers-1235790376/ |access-date=November 29, 2023 |magazine=Variety |archive-date=November 27, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231127193941/https://variety.com/2023/film/news/christopher-nolan-buy-oppenheimer-blu-ray-evil-streamers-1235790376/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=McCormack |first=Olivia |date=November 17, 2023 |title=Christopher Nolan talks streaming, actors and &quot;Oppenheimer&quot; |newspaper=The Washington Post |url=https://www.washingtonpost.com/entertainment/movies/2023/11/17/christopher-nolan-oppenheimer-style-session/ |access-date=November 29, 2023 |issn=0190-8286 |archive-date=November 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231120022927/https://www.washingtonpost.com/entertainment/movies/2023/11/17/christopher-nolan-oppenheimer-style-session/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Za pretočni ogled v ZDA je ''Oppenheimer'' izšel ekskluzivno na servisu Peacock, v Kanadi pa na [[Amazon Prime Video]] 16. februarja 2024.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=''Oppenheimer'' Gets Peacock Release Date as Streamer Licenses Other Christopher Nolan Films|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/oppenheimer-peacock-streaming-release-date-dark-knight-trilogy-1235786541/|last=Weprin|first=Alex|website=The Hollywood Reporter |date=January 12, 2024|access-date=January 14, 2024|archive-date=January 13, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240113174420/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/oppenheimer-peacock-streaming-release-date-dark-knight-trilogy-1235786541/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=January 10, 2024 |title='Oppenheimer' streaming on Prime Video Canada in February |url=https://homewithbrian.ca/2024/01/10/oppenheimer-streaming-prime-video-canada/ |access-date=January 19, 2024 |website=Home with Brian |archive-date=January 19, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240119140010/https://homewithbrian.ca/2024/01/10/oppenheimer-streaming-prime-video-canada/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Odziv ==
=== Prihodek od kinodvoran ===
Do 7. marca 2024 je ''Oppenheimer'' prinesel 329,2&amp;nbsp;milijona USD v Združenih državah in Kanadi ter 631,6 milijona na drugih ozemljih, skupno 960,7&amp;nbsp;milijona.&lt;ref name=BOM /&gt;&lt;ref name=&quot;NUM&quot; /&gt; S tem je postal drugi najdonosnejši film s klasifikacijo R za  ''[[Joker (film, 2019)|Jokerjem]]'' (2019).&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Top 2023 Movies at the Worldwide Box Office |url=https://www.the-numbers.com/box-office-records/worldwide/all-movies/cumulative/released-in-2023 |access-date=August 6, 2023 |publisher=[[The Numbers (spletišče)|The Numbers]]}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://collider.com/oppenheimer-second-biggest-r-rated-movie-global-box-office/|title='Oppenheimer' Passes 'Deadpool 2' to Become Second-Biggest R-Rated Movie in Global Box Office History|website=Collider |date=September 2, 2023 |access-date=September 11, 2023|archive-date=September 7, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230907160554/https://collider.com/oppenheimer-second-biggest-r-rated-movie-global-box-office/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Septembra 2023 je prevzel tudi rekord zaslužka za biografski film, ko je presegel ''[[Bohemian Rhapsody (film)|Bohemian Rhapsody]]'' (2018).&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Pulver |first=Andrew |date=September 18, 2023 |title=Oppenheimer overtakes Bohemian Rhapsody to become biggest biopic of all time |newspaper=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/film/2023/sep/18/oppenheimer-overtakes-bohemian-rhapsody-to-become-biggest-biopic-of-all-time |access-date=September 19, 2023 |issn=0261-3077 |archive-date=September 18, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230918205307/https://www.theguardian.com/film/2023/sep/18/oppenheimer-overtakes-bohemian-rhapsody-to-become-biggest-biopic-of-all-time |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=McPherson |first=Chris |date=September 16, 2023 |title='Oppenheimer' Will Surpass 'Bohemian Rhapsody' to Become Highest-Grossing Biopic Ever |url=https://collider.com/oppenheimer-highest-grossing-biopic-ever/ |access-date=September 17, 2023 |website=Collider |archive-date=September 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230917153354/https://collider.com/oppenheimer-highest-grossing-biopic-ever/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V avgustu 2023 je zaradi rivalstva z uspešnejšim ''Barbie'' postal še najdonosnejši film v zgodovini, ki ni bil nikoli na vrhu po domačem prihodku, sicer je v šestem vikendu nato prvič presegel ''Barbie'' po svetovnem prihodku.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Starkey |first=Adam |date=August 30, 2023 |title='Oppenheimer' beats 'Barbie' at global box office for first time |url=https://www.nme.com/news/film/oppenheimer-beats-barbie-at-global-box-office-first-time-3490804 |access-date=August 30, 2023 |magazine=NME |archive-date=August 30, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230830095534/https://www.nme.com/news/film/oppenheimer-beats-barbie-at-global-box-office-first-time-3490804 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Je tudi najdonosnejši film o drugi svetovni vojni, na tej lestvici je presegel prav tako Nolanov film ''[[Dunkirk (film)|Dunkirk]]'' (2017).&lt;ref&gt;{{navedi novice |url= https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/oppenheimer-highest-grossing-world-war-ii-film-b2389969.html |title= Oppenheimer becomes highest-grossing WWII film of all time |last= Hirwani |first= Peony |date= August 8, 2023 |newspaper= The Independent |access-date= August 10, 2023 |archive-date= August 11, 2023 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230811011110/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/oppenheimer-highest-grossing-world-war-ii-film-b2389969.html |url-status= live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=August 19, 2023 |title=Box office record: 'Oppenheimer' beats 'Sing' as highest-grossing movie to never be number one |url=https://www.goldderby.com/article/2023/box-office-record-oppenheimer-never-number-one/ |url-status=live |access-date=August 27, 2023 |website=[[Gold Derby]] |archive-date=August 27, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230827022126/https://www.goldderby.com/article/2023/box-office-record-oppenheimer-never-number-one/ }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Poised&quot;&gt;{{navedi splet |last=McPherson |first=Chris |date=August 16, 2023 |title='Oppenheimer' Poised to Become Highest-Grossing Movie in Domestic History To Never Top Box Office |url=https://collider.com/oppenheimer-highest-grossing-film-never-top-domestic-box-office/ |access-date=August 17, 2023 |website=Collider |archive-date=August 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230816202445/https://collider.com/oppenheimer-highest-grossing-film-never-top-domestic-box-office/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=August 18, 2023 |title='Oppenheimer' sets unique box office record |url=https://www.nme.com/en_au/news/film/oppenheimer-sets-unique-box-office-record-3485502 |url-status=live |access-date=August 27, 2023 |magazine=NME |archive-date=August 27, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230827022129/https://www.nme.com/en_au/news/film/oppenheimer-sets-unique-box-office-record-3485502 }}&lt;/ref&gt; Uvrstil se je še med pet najdonosnejših izdaj v formatu IMAX z 183 milijoni USD, kar predstavlja približno petino celotnega prihodka.&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=August 22, 2023 |title=Christopher Nolan's Oppenheimer becomes top 5 IMAX movie of all time, joins Avengers Endgame, Avatar |url=https://www.wionews.com/entertainment/hollywood/news-christopher-nolans-oppenheimer-becomes-top-5-imax-movies-of-all-time-joins-avengers-endgame-avatar-627720 |url-status=live |access-date=August 27, 2023 |agency=[[WION]] |archive-date=September 3, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230903222644/https://www.wionews.com/entertainment/hollywood/news-christopher-nolans-oppenheimer-becomes-top-5-imax-movies-of-all-time-joins-avengers-endgame-avatar-627720 }}&lt;/ref&gt; Za 3. novembra je bila napovedan ponoven izid v IMAX kinodvoranah (vključno s šestimi, ki so predvajale 70-mm IMAX trakove), saj so bile ob prvi izdaji vse predstave razprodane.&lt;ref name=&quot;rerelease&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://variety.com/2023/film/news/christopher-nolan-oppenheimer-imax-re-release-1235774308/|title=Christopher Nolan's 'Oppenheimer' Sets Imax Re-Release After Huge $183 Million Summer Run|work=Variety|date=October 31, 2023|access-date=November 1, 2023|archive-date=October 31, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231031222147/https://variety.com/2023/film/news/christopher-nolan-oppenheimer-imax-re-release-1235774308/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

==== Združene države Amerike in Kanada ====
V ZDA in Kanadi je ''Oppenheimer'' izšel na isti dan kot ''Barbie''&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=July 18, 2023 |title='Barbie' &amp; 'Oppenheimer' To Rattle The Globe With Combined $260M+ Opening – Box Office Preview |url=https://deadline.com/2023/07/barbie-oppenheimer-box-office-opening-1235440879/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230718205001/https://deadline.com/2023/07/barbie-oppenheimer-box-office-opening-1235440879/ |archive-date=July 18, 2023 |access-date=July 18, 2023 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt; in sprožil fenomen, znan kot »Barbenheimer«. Več desettisoč članov kluba AMC Stubs je prednaročilo vstopnice za ogled obeh na isti dan.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Fuster |first=Jeremy |date=July 17, 2023 |title=AMC Says 'Barbie,' 'Oppenheimer' Double-Feature Ticket Sales Have Doubled in Past Week |url=https://www.thewrap.com/amc-barbie-oppenheimer-double-feature-ticket-sales/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230720063954/https://www.thewrap.com/amc-barbie-oppenheimer-double-feature-ticket-sales/ |archive-date=July 20, 2023 |access-date=July 17, 2023}}&lt;/ref&gt; Po tem, ko je prinesel 33 milijonov USD na prvi dan predvajanja (to vključuje 10,5 milijona od četrtkovih večernih predpremier), je studio z njim v prvem vikendu zaslužil še 82,5 milijona USD,&lt;ref name=ScreenRant&gt;{{navedi splet|url=https://screenrant.com/oppenheimer-box-office-second-weekend-christopher-nolan-movies-comparison/|title=Oppenheimer Box Office Overtakes More Christopher Nolan Movies In Just 10 Days|website=Screen Rant|date=July 29, 2023|first=Brennan|last=Klein|access-date=July 29, 2023|archive-date=July 29, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230729191350/https://screenrant.com/oppenheimer-box-office-second-weekend-christopher-nolan-movies-comparison/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; s čimer ga je presegel le ''Barbie''. To je bil en najuspešnejših otvoritvenih vikendov vseh časov za dramo s klasifikacijo R. Sodeč po demografskih raziskavah sta bili dve tretjini gledalcev moškega spola, tretjina je pripadala starostni skupini 18–34 let. Fenomen »Barbenheimer« je občutno povečal zanimanje za oba konkurenčna filma, ki sta na otvoritveni vikend zabeležila 18,5 milijona ogledov, kar je predstavljalo štiri petine vseh obiskov kinodvoran.&lt;ref name=&quot;D'Alessandro 2023&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=2023-07-23 |title='Barbie' Still Gorgeous With Best YTD $155M Opening; 'Oppenheimer' Ticking To $80M+ In Incredible $300M+ U.S. Box Office Weekend – Sunday AM Update|url=https://deadline.com/2023/07/box-office-barbie-oppenheimer-barbenheimer-1235443828/ |access-date=2024-03-09 |website=Deadline Hollywood |archive-date=July 21, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230721142533/https://deadline.com/2023/07/box-office-barbie-oppenheimer-barbenheimer-1235443828/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Za ''Oppenheimerja'' je to pomenilo, da se je uvrstil na tretje mesto lestvice zaslužka v otvoritvenih vikendih za biografske filme (za ''[[Kristusov pasijon (film)|Kristusovim pasijonom]]'' in ''[[Ostrostrelec (film)|Ostrostrelcem]]''),&lt;ref name=&quot;RecordsBroken&quot;&gt;{{navedi novice |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=July 23, 2023 |title='Barbie' &amp; 'Oppenheimer': A Rundown Of All The Box Office Records Broken |url=https://deadline.com/2023/07/barbie-oppenheimer-box-office-records-1235445928/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230723211424/https://deadline.com/2023/07/barbie-oppenheimer-box-office-records-1235445928/ |archive-date=July 23, 2023 |access-date=July 23, 2023 |website=Deadline Hollywood}}&lt;/ref&gt; od Nolanovih filmov pa je zaostal le za dvema priredbama stripov, drugega in tretjega dela trilogije ''Temni vitez''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=July 23, 2023 |title=Oppenheimer Box Office Opening Is Bigger Than Inception, Interstellar, &amp; All But 3 Nolan Movies |url=https://screenrant.com/oppenheimer-movie-box-office-christopher-nolan-best-opening/ |access-date=July 23, 2023 |website=ScreenRant |archive-date=July 23, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230723195017/https://screenrant.com/oppenheimer-movie-box-office-christopher-nolan-best-opening/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V drugem vikendu je prinesel 46,2 milijona prihodkov (44-% upad), znova na drugem mestu po ''Barbie''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=July 30, 2023 |title='Barbie', 'Oppenheimer' &amp; 'Haunted Mansion' Fuel Record Final Weekend In July With $217M+: How Long Does This Box Office Boom Last As Strikes Continue? – Update |url=https://deadline.com/2023/07/barbie-oppenheimer-second-weekend-box-office-haunted-mansion-1235450156/ |access-date=July 30, 2023 |website=Deadline Hollywood |archive-date=July 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230729155341/https://deadline.com/2023/07/barbie-oppenheimer-second-weekend-box-office-haunted-mansion-1235450156/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Rubin |first=Rebecca |date=July 30, 2023 |title=Box Office: 'Barbie' Scores Massive $93 Million, 'Oppenheimer' Adds Huge $46 Million in Second Weekends |url=https://variety.com/2023/film/box-office/barbie-box-office-oppenheimer-second-weekend-records-1235681039/ |access-date=July 30, 2023 |magazine=Variety |archive-date=July 30, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730201329/https://variety.com/2023/film/box-office/barbie-box-office-oppenheimer-second-weekend-records-1235681039/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V tretjem vikendu ga je ob prihodku 28,7 milijona USD prehitel še novinec ''[[Megalodon 2: Predator iz globin]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=August 6, 2023 |title=2023 Domestic Box Office Surges Past $6 Billion This Weekend Due To 'Barbie', 'Oppenheimer', 'Turtles' &amp; 'Meg 2' As Strikes Continue – Sunday Update |url=https://deadline.com/2023/08/box-office-barbie-oppenheimer-meg-2-teenage-mutant-ninja-turtles-1235454860/ |access-date=August 6, 2023 |website=Deadline Hollywood |archive-date=August 5, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230805151123/https://deadline.com/2023/08/box-office-barbie-oppenheimer-meg-2-teenage-mutant-ninja-turtles-1235454860/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V četrtem vikendu se je z 18,8 milijona USD prihodkov znova povzpel na drugo mesto.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{navedi splet |title=Oppenheimer (2023) – Financial Information |url=https://www.the-numbers.com/movie/Oppenheimer-(2023) |access-date=August 30, 2023 |website=The Numbers |archive-date=August 30, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230830085930/https://www.the-numbers.com/movie/Oppenheimer-(2023) |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V petem in šestem vikendu je prinesel še 10,7 in 9 milijonov USD, skupno več kot 300 milijonov v šestih tednih.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Po prejemu 13 nominacij za oskarje je bil v 28. tednu od izida znova uvrščen na spored več kot 2000 kinematografov, kar je pomenilo nov milijon USD zaslužka.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=January 28, 2024 |title='The Beekeeper' Looks To Sting 'Mean Girls' During Woeful Weekend Without Wide Releases; How 'Barbenheimer' &amp; Oscar Best Pic Noms Fared – Sunday Box Office Update |url=https://deadline.com/2024/01/box-office-mean-girls-beekeeper-1235806489/ |access-date=January 28, 2024 |website=Deadline Hollywood |archive-date=January 27, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240127185236/https://deadline.com/2024/01/box-office-mean-girls-beekeeper-1235806489/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

==== Druga ozemlja ====
Izven ZDA in Kanade je ''Oppenheimer'' prinesel 98 milijonov USD v otvoritvenem koncu tedna.&lt;ref name=&quot;DHInt1stBO&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Tartaglione |first1=Nancy |title='Barbie' An Even Bigger Knockout With $356M+ Global Bow, 'Oppenheimer' Increases Genius To $180M+ WW Launch – International Box Office Actuals Update |url=https://deadline.com/2023/07/barbie-oppenheimer-barbenheimer-christopher-nolan-cillian-murphy-margot-robbie-ryan-gosling-gloabl-international-box-office-1235443180/ |website=Deadline Hollywood |date=July 24, 2023 |access-date=July 24, 2023 |archive-date=July 26, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230726083458/https://deadline.com/2023/07/barbie-oppenheimer-barbenheimer-christopher-nolan-cillian-murphy-margot-robbie-ryan-gosling-gloabl-international-box-office-1235443180/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Slovenski kinematografi so zabeležili več kot 13.500 gledalcev v prvem vikendu predvajanja, kar je bilo daleč največ od Nolanovih filmov vključno s filmi iz trilogije ''Vitez teme''.&lt;ref name=&quot;JurcMMC&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/gledamo/oppenheimer/675950 |title=Oppenheimer |date=2023-07-25 |last=Jurc |first=Ana |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2024-03-09}}&lt;/ref&gt; Zaslužek naslednjega vikenda je bil 77,1 milijonov, kar je bil samo petinski upad in ''Oppenheimer'' je postal Nolanov najdonosnejši film v 30 državah vključno z Indijo, Saudovo Arabijo in Turčijo.&lt;ref name=&quot;DHInt2ndBO&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Tartaglione |first1=Nancy |title='Barbie' Pirouettes To Powerhouse $775M Global; 'Oppenheimer' A Phenom At $400M WW – International Box Office |url=https://deadline.com/2023/07/barbie-oppenheimer-barbenheimer-second-weekend-global-international-box-office-1235450844/ |website=Deadline Hollywood |access-date=July 30, 2023 |archive-date=July 31, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230731102143/https://deadline.com/2023/07/barbie-oppenheimer-barbenheimer-second-weekend-global-international-box-office-1235450844/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V tretjem vikendu je prinesel 52,8 milijona USD prihodkov&lt;ref name=&quot;DHInt3rdBO&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Tartaglione |first1=Nancy |title='Barbie' &amp; 'Oppenheimer' Reach Major Milestones, 'Meg 2' Chomps On $142M Global Debut; Disney Tops $4B WW For The Year So Far – International Box Office |url=https://deadline.com/2023/08/barbie-oppenheimer-box-office-milestones-global-international-meg-2-opening-china-1235455131/ |website=Deadline Hollywood |date=August 7, 2023 |access-date=August 7, 2023 |archive-date=August 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230812053048/https://deadline.com/2023/08/barbie-oppenheimer-box-office-milestones-global-international-meg-2-opening-china-1235455131/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; in 32 milijonov v četrtem.&lt;ref name=&quot;DHInt4thBO&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Tartaglione |first1=Nancy |title='Barbie' Sails Past $1.18B Global, 'Oppenheimer' Closing In On $650M, 'Meg 2' Tops $250M &amp; 'Gran Turismo' Starts Early Overseas Engines – International Box Office |url=https://deadline.com/2023/08/barbie-oppenheimer-gran-turismo-meg-2-global-international-box-office-1235475535/ |website=Deadline Hollywood |access-date=August 13, 2023 |archive-date=July 31, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230731102143/https://deadline.com/2023/07/barbie-oppenheimer-barbenheimer-second-weekend-global-international-box-office-1235450844/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Tudi v naslednjih tednih je vzdrževal soliden prihodek z 32 in 29,1 milijoni v petem in šestem vikendu.&lt;ref name=&quot;DHInt5thBO&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Tartaglione |first1=Nancy |title='Oppenheimer' Rises To $718M Global, 'Barbie' Basks In $1.28B, 'Meg 2' Chomps Past $300M; 'Blue Beetle' Scurries To $18M Overseas Start – International Box Office |url=https://deadline.com/2023/08/oppenheimer-barbie-blue-beetle-meg-2-global-international-box-office-1235523488/ |website=Deadline Hollywood |date=August 20, 2023 |access-date=August 20, 2023 |archive-date=August 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230820195038/https://deadline.com/2023/08/oppenheimer-barbie-blue-beetle-meg-2-global-international-box-office-1235523488/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Tartaglione |first=Nancy |date=August 27, 2023 |title='Barbie' Reaches $1.34B, Will Become WB's Biggest Movie Ever Worldwide On Monday; 'Oppenheimer' Nears $800M Global – International Box Office |url=https://deadline.com/2023/08/barbie-oppenheimer-records-china-global-international-box-office-1235529072/ |access-date=August 28, 2023 |website=Deadline |archive-date=August 28, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230828084002/https://deadline.com/2023/08/barbie-oppenheimer-records-china-global-international-box-office-1235529072/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Kritiški odziv ===
{{Multiple image
| perrow = 3
| total_width = 380
| image1 = Cillian Murphy at Berlinale 2024, Ausschnitt.jpg
| image2 = Emily Blunt at WWD Style Awards 2026-02.jpg
| image3 = Robert Downey Jr 2014 Comic Con (cropped).jpg
| footer = Pohvale kritikov so bili deležni nastopi Cilliana Murphyja, Emily Blunt in Roberta Downeyja Jr., vsi trije so bili nominirani za oskarje.
}}

Film je požel pohvale kritikov.{{efn|name=Acclaimed|Pohvale kritikov:&lt;ref name=&quot;Chang&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Chang |first1=Justin |title='Oppenheimer' doesn't show us Hiroshima and Nagasaki. That's an act of rigor, not erasure. |url=https://www.latimes.com/entertainment-arts/movies/story/2023-08-11/oppenheimer-atomic-bomb-hiroshima-nagasaki-christopher-nolan |access-date=2023-08-23 |newspaper=Los Angeles Times |date=2023-08-11 |archive-date=2023-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230823033158/https://www.latimes.com/entertainment-arts/movies/story/2023-08-11/oppenheimer-atomic-bomb-hiroshima-nagasaki-christopher-nolan |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |date=July 25, 2023 |title='Barbenheimer' box office shows audiences want more movies without a Jedi or superhero |magazine=Fortune |url=https://fortune.com/2023/07/25/barbenheimer-box-office-audiences-want-more-movies-without-jedi-superhero/ |access-date=October 15, 2023 |archive-date=August 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230802165125/https://fortune.com/2023/07/25/barbenheimer-box-office-audiences-want-more-movies-without-jedi-superhero/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Bentz |first=Adam |date=September 19, 2023 |title=Oppenheimer's Box Office Success Hailed By Denis Villeneuve &amp; Paul Thomas Anderson |url=https://screenrant.com/oppenheimer-movie-box-office-denis-villeneuve-paul-thomas-anderson-response/ |access-date=October 15, 2023 |website=Screen Rant |archive-date=September 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929053521/https://screenrant.com/oppenheimer-movie-box-office-denis-villeneuve-paul-thomas-anderson-response/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=McPherson |first=Chris |date=July 28, 2023 |title='Barbenheimer' Set for Biggest Second Weekend Presales of All Time |url=https://collider.com/barbie-oppenheimer-biggest-second-weekend-presales-ever/ |access-date=October 15, 2023 |website=Collider |archive-date=July 31, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230731200926/https://collider.com/barbie-oppenheimer-biggest-second-weekend-presales-ever/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;}} Kritiki so pozitivno ocenili zlasti režijo, igro (posebej Murphyja, Blunt in Downeyja) ter vizualno podobo;{{efn|Povzetek več virov:&lt;ref name=&quot;RTRound&quot;&gt;{{navedi splet |title=Oppenheimer First Reviews: Breathtaking, Ballsy, and One of the Best Biopics Ever Made |url=https://editorial.rottentomatoes.com/article/oppenheimer-first-reviews/ |publisher=Rotten Tomatoes |access-date=July 20, 2023 |archive-date=July 19, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230719222224/https://editorial.rottentomatoes.com/article/oppenheimer-first-reviews/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Couch |first=Aaron |date=July 11, 2023 |title='Oppenheimer': First Reactions After Paris Premiere |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/oppenheimer-first-reactions-christopher-nolan-movie-1235533586/ |access-date=July 23, 2023 |magazine=The Hollywood Reporter |archive-date=July 22, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230722225356/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/oppenheimer-first-reactions-christopher-nolan-movie-1235533586/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=McPherson |first=Chris |date=August 8, 2023 |title=Christopher Nolan's 'Oppenheimer' Screenplay Is Selling Out |url=https://collider.com/oppenheimer-screenplay-on-sale/ |access-date=September 27, 2023 |website=Collider |archive-date=August 29, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230829185300/https://collider.com/oppenheimer-screenplay-on-sale/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Wilkes |first=Emma |date=July 24, 2023 |title=The battle of Barbenheimer – which film came out on top? |url=https://www.rollingstone.co.uk/film/news/the-battle-of-barbenheimer-31420/ |access-date=September 27, 2023 |magazine=Rolling Stone UK |archive-date=August 5, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230805160904/https://www.rollingstone.co.uk/film/news/the-battle-of-barbenheimer-31420/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;}} mnogi so ga označili za enega najboljših Nolanovih filmov&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Lee |first=Benjamin |date=July 12, 2023 |title='A spectacular achievement': first reactions praise Oppenheimer |newspaper=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/film/2023/jul/12/oppenheimer-movie-reactions-christopher-nolan-release |access-date=September 27, 2023 |issn=0261-3077 |archive-date=September 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230920070233/https://www.theguardian.com/film/2023/jul/12/oppenheimer-movie-reactions-christopher-nolan-release |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=July 20, 2023 |title=&quot;Oppenheimer&quot; Review Round-Up: One of the Best Biopics Ever Made |url=https://www.motionpictures.org/2023/07/oppenheimer-review-round-up-one-of-the-best-biopics-ever-made/ |access-date=September 27, 2023 |publisher=[[Motion Picture Association]] |archive-date=September 27, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230927080406/https://www.motionpictures.org/2023/07/oppenheimer-review-round-up-one-of-the-best-biopics-ever-made/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;CBR-best&quot;&gt;{{navedi splet |last=Dubey |first=Nivedita |date=July 20, 2023 |title=Oppenheimer's Rotten Tomatoes Score Is Christopher Nolan's Best |url=https://www.cbr.com/oppenheimer-rotten-tomatoes-score-nolan-best/ |access-date=September 27, 2023 |website=[[Comic Book Resources]] |archive-date=September 24, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230924154010/https://www.cbr.com/oppenheimer-rotten-tomatoes-score-nolan-best/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; in filmov leta, po mnenju nekaterih pa je tudi doslej najboljši in najpomembnejši film tega stoletja.&lt;ref name=&quot;VarietySchrader&quot;&gt;{{navedi splet |last=Sharf |first=Zack |date=2023-07-18 |title='Oppenheimer' Is the 'Best' and 'Most Important Film of This Century,' Raves Paul Schrader: 'This One Blows the Door Off the Hinges' |url=https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-best-film-century-paul-schrader-1235672941/ |access-date=2024-03-10 |website=Variety |language=en-US |archive-date=2024-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240118063816/https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-best-film-century-paul-schrader-1235672941/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Na spletnem agregatorju ''[[Rotten Tomatoes]]'', ki povpreči ocene kritikov, je povzet konsenz, da gre za še en Nolanov dosežek, ki prevzame gledalca na račun močne Murphyjeve igre in fenomenalne vizualne podobe. Spletišče je zabeležilo 93 % pozitivnih ocen s povprečno oceno 8,6 od 10.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rottentomatoes.com/m/oppenheimer_2023 |title=Oppenheimer |work=Rotten Tomatoes |accessdate=2024-03-10}}&lt;/ref&gt; Tudi na sorodnem spletišču ''[[Metacritic]]'' je izračunano uteženo povprečje 90 %, kar nakazuje na »vsesplošno odobravanje«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.metacritic.com/movie/oppenheimer/ |title=Oppenheimer |work=Metacritic |accessdate=2024-03-10}}&lt;/ref&gt; Po anketi podjetja [[CinemaScore]] so mu gledalci v ameriških kinematografih dali povprečno oceno A na lestvici od A+ do F, po anketi [[PostTrak]] pa skupno 93-% pozitivno oceno.&lt;ref name=&quot;D'Alessandro 2023&quot; /&gt;

Med recenzenti, ki so ga označili za mojstrovino in mu dali najvišjo možno oceno, so Richard Roeper za ''[[Chicago Sun-Times]]'',&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Roeper |first=Richard |date=July 19, 2023 |title='Oppenheimer' a momentous achievement, at times pensive, at times explosive |url=https://chicago.suntimes.com/movies-and-tv/2023/7/19/23800288/oppenheimer-review-movie-christopher-nolan-cillian-murphy-robert-downey-jr-emily-blunt-matt-damon |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230720055301/https://chicago.suntimes.com/movies-and-tv/2023/7/19/23800288/oppenheimer-review-movie-christopher-nolan-cillian-murphy-robert-downey-jr-emily-blunt-matt-damon |archive-date=July 20, 2023 |access-date=July 20, 2023 |newspaper=Chicago Sun-Times}}&lt;/ref&gt; Siddhant Adlakha za ''[[IGN]]''&lt;ref&gt;{{navedi splet |first=Siddhant |last=Adlakha |date=July 19, 2023 |title=Oppenheimer Review |url=https://www.ign.com/articles/oppenheimer-review |access-date=July 29, 2023 |website=IGN |archive-date=July 28, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230728150832/https://www.ign.com/articles/oppenheimer-review |url-status=live }}&lt;/ref&gt; in Matt Zoller Seitz za ''[[RogerEbert.com]]''.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Zoller Seitz |first=Matt |title=Oppenheimer movie review &amp; film summary |url=https://www.rogerebert.com/reviews/oppenheimer-film-review-2023 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230720182719/https://www.rogerebert.com/reviews/oppenheimer-film-review-2023 |archive-date=July 20, 2023 |access-date=July 21, 2023 |website=RogerEbert.com}}&lt;/ref&gt; V bolj kritičnih ocenah je bilo izpostavljeno, da zaradi žongliranja s številnimi motivi v tem zelo zapletenem dogajanju, ki ga predstavlja, izpušča pomembne elemente&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Lowry |first=Brian |date=July 20, 2023 |title='Oppenheimer' unleashes Christopher Nolan on the 'father' of the atomic bomb |agency=CNN |url=https://edition.cnn.com/2023/07/20/entertainment/oppenheimer-review/index.html |url-status=live |access-date=July 21, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230721135029/https://edition.cnn.com/2023/07/20/entertainment/oppenheimer-review/index.html |archive-date=July 21, 2023}}&lt;/ref&gt; ter da je čustveno izpraznjen, ker se bolj posveča političnim intrigam kot ljudem (na čelu z glavnim likom).&lt;ref name=&quot;JurcMMC&quot;/&gt;

''Oppenheimerja'' so hvalili tudi drugi filmski ustvarjalci. [[Oliver Stone]] ga je denimo označil za klasiko,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Sharf |first=Zack |date=August 1, 2023 |title=Oliver Stone Turned Down an Oppenheimer Movie, Calls Christopher Nolan's Film a 'Classic' He 'Never Believed Could Be Made in This Climate' |url=https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-classic-oliver-stone-turned-down-film-1235684929/ |access-date=January 17, 2024 |website=Variety |language=en-US |archive-date=January 17, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240117185402/https://variety.com/2023/film/news/oppenheimer-classic-oliver-stone-turned-down-film-1235684929/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Paul Schrader]] za najboljši in najpomembnejši film stoletja,&lt;ref name=&quot;VarietySchrader&quot;/&gt; [[Denis Villeneuve]] pa za mojstrovino.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Bahr |first=Lindsay |date=September 19, 2023 |title=For filmmakers, 'Oppenheimer's' $900M-plus haul is an important moment for Hollywood and theaters |url=https://apnews.com/article/oppenheimer-box-office-success-christopher-nolan-imax-413bc36ac6ae68f422c06c9b1cc0ab0a |access-date=January 18, 2024 |website=Associated Press |language=en-US |archive-date=January 19, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240119000205/https://apnews.com/article/oppenheimer-box-office-success-christopher-nolan-imax-413bc36ac6ae68f422c06c9b1cc0ab0a |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Tudi [[Steven Soderbergh]] ga je pohvalil kot »resničen dosežek«.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Stern |first=Marlow |date=August 7, 2023 |title=Steven Soderbergh Talks Helping Christopher Nolan and Eating the Rich |url=https://www.rollingstone.com/tv-movies/tv-movie-features/steven-soderbergh-interview-command-z-christopher-nolan-hollywood-strike-streaming-1234799431/ |access-date=January 18, 2024 |magazine=Rolling Stone |language=en-US |archive-date=September 7, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230907230756/https://www.rollingstone.com/tv-movies/tv-movie-features/steven-soderbergh-interview-command-z-christopher-nolan-hollywood-strike-streaming-1234799431/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Zgodovinska točnost ===
[[File:Photograph of the portrait of Jose de San Martin hanging on the wall in the Oval Office of the White House, directly... - NARA - 199470.tif|thumb|[[Harry S. Truman|Truman]] je res imel portret argentinskega voditelja [[José de San Martín|Joséja de San Martína]], ki pa je bil obešen v beli hiši šele leto po sestanku z Oppenheimerjem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Oscar Ivanissevich and President Truman View Painting of General San Martin, a Gift from Argentina |url=https://www.trumanlibrary.gov/photograph-records/66-3282 |publisher=[[Harry S. Truman Presidential Library and Museum]] |access-date=December 8, 2023 |archive-date=August 14, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230814180051/https://www.trumanlibrary.gov/photograph-records/66-3282 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Wille |first1=Germán |title=¿Error de fechas? La historia detrás del prócer argentino que aparece en la película Oppenheimer |trans-title=Date error? The story behind the Argentine hero who appears in the film Oppenheimer |url=https://www.lanacion.com.ar/espectaculos/error-historico-la-historia-detras-del-procer-argentino-que-aparece-en-la-pelicula-oppenheimer-nid23072023/ |newspaper=[[La Nación]] |access-date=December 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231202204052/https://www.lanacion.com.ar/espectaculos/error-historico-la-historia-detras-del-procer-argentino-que-aparece-en-la-pelicula-oppenheimer-nid23072023/ |archive-date=December 2, 2023 |language=es |date=July 24, 2023 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;]]

Komentatorji so izpostavili zgodovinsko točnost filma, nekateri prizori so dobesedno ponovljeni iz knjige ali po resničnih dogodkih, kot so zabeleženi v drugih virih.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet |last=Jones |first=Nate |date=July 25, 2023 |title=What's Fact and What's Fiction in Oppenheimer? |url=https://www.vulture.com/2023/07/oppenheimer-historical-accuracy-what-really-happened.html |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230807214015/https://www.vulture.com/2023/07/oppenheimer-historical-accuracy-what-really-happened.html |archive-date=August 7, 2023 |access-date=August 17, 2023 |website=Vulture}}&lt;/ref&gt; 

Med pomembnejšimi spremembami je pogovor med Oppenheimerjem in Einsteinom, okrog katerega se vrti velik del filma, a se v resnici ni zgodil.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Oppenheimer in Einstein sta prijateljevala,&lt;ref name=&quot;Schweber_Page_265&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Schweber |first1=Silvan S. |url=https://books.google.com/books?id=Mpgs6qqNERwC&amp;pg=PA265 |title=Einstein and Oppenheimer: The Meaning of Genius |date=2008 |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-04335-0 |location=Cambridge, Massachusetts |pages=265–274  |access-date=September 7, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230910195824/https://www.google.com/books/edition/Einstein_and_Oppenheimer/Mpgs6qqNERwC?hl=en&amp;gbpv=1&amp;pg=PA265&amp;printsec=frontcover |archive-date=September 10, 2023 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; toda Oppenheimer je zaupal svojo skrb glede neustavljive verižne reakcije [[Arthur Compton|Arthurju Comptonu]], ne Einsteinu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Prizor, v katerem Oppenheimer zastrupi jabolko za svojega profesorja, temelji na Oppenheimerjevem opisu incidenta, ni pa jasno, ali se je res zgodil.&lt;ref name=&quot;independent&quot;&gt;{{navedi novice |last=Chilton |first=Louis |date=July 28, 2023 |title='A serious accusation': Did Oppenheimer's apple-poisoning incident really happen? It's complicated |newspaper=[[The Independent]] |url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/oppenheimer-poison-apple-grandson-b2383414.html |url-status=live |access-date=August 26, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230826065956/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/oppenheimer-poison-apple-grandson-b2383414.html |archive-date=August 26, 2023}}&lt;/ref&gt; Film prikaže, da je v jabolko vbrizgal [[natrijev cianid]], nato pa si je premislil in komaj preprečil, da bi ga pojedel Niels Bohr.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Pri ostalih spremembah gre pretežno za manjše olepšave: resnični Oppenheimer je bil na primer nekoliko manj navdušen nad svojim odkritjem črnih lukenj, saj še ni vedel, kako pomembno je odkritje. Je pa študija res izšla na isti dan kot je Nemčija [[Poljska kampanja (1939)|napadla Poljsko]]. Med poskusom Trinity je imel Donald Hornig roko na stikalu za izklop, da bi lahko hitreje reagiral, in ne blizu kot v filmu. Truman je označil Oppenheimerja za jokico v pismu [[Dean Acheson|Deanu Achesonu]] eno leto po dogodkih, ne njemu v obraz.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{navedi splet |last=Diaz-Maurin |first=François |date=July 28, 2023 |title=A Manhattan Project historian comments on 'Oppenheimer' |url=https://thebulletin.org/2023/07/a-manhattan-project-historian-comments-on-oppenheimer/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230806081634/https://thebulletin.org/2023/07/a-manhattan-project-historian-comments-on-oppenheimer/ |archive-date=August 6, 2023 |access-date=August 19, 2023 |publisher=Bulletin of the Atomic Scientists}}&lt;/ref&gt; Kot Strauss pripomni v filmu, se Oppenheimer ni nikoli opravičil, toda resnica je še mračnejša: izognil se je opravičilu tudi ob nekaj priložnostih, ko bi bilo to primerno, denimo med njegovim obiskom Japonske leta 1960.&lt;ref name=&quot;Chang&quot; /&gt; Politolog [[Scott Sagan]] je komentiral, da je »obsežnejša tragedija« zaradi Oppenheimerjeve izgube vpliva nad ameriško jedrsko politiko, ki bi lahko omilil kasnejšo jedrsko oboroževalno tekmo s Sovjetsko zvezo, pomembnejša, a manj jasno predstavljena kot znanstvenikova osebna tragedija, a da je sicer film zelo točen za hollywoodsko produkcijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=De Witte |first1=Melissa |date=July 26, 2023 |title=Oppenheimer and the pursuit of nuclear disarmament |url=https://news.stanford.edu/2023/07/26/oppenheimer-pursuit-nuclear-disarmament/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230913025023/https://news.stanford.edu/2023/07/26/oppenheimer-pursuit-nuclear-disarmament/ |archive-date=September 13, 2023 |access-date=September 16, 2023 |website=Stanford News}}&lt;/ref&gt; 

Prezrto je bilo delo v drugih laboratorijih projekta Manhattan,&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; večina katerih se je ukvarjala s pridobivanjem radioaktivnega materiala za bombe pod [[Leslie Groves|Grovesovim]] vodstvom.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Gilinsky |first1=Victor |date=July 28, 2023 |title=Thought-provoked by 'Oppenheimer' |url=https://thebulletin.org/2023/07/thought-provoked-by-oppenheimer/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230806002301/https://thebulletin.org/2023/07/thought-provoked-by-oppenheimer/ |archive-date=August 6, 2023 |access-date=September 23, 2023 |website=Bulletin of the Atomic Scientists}}&lt;/ref&gt; Tudi člani nekaterih drugih ekip, predvsem tiste iz Metalurškega laboratorija v Chicagu, so javno izrazili pomisleke glede uporabe jedrskega orožja proti Japonski.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Goldston |first1=Robert J. |date=August 17, 2023 |title=Widening the field of view on 'Oppenheimer' |url=https://thebulletin.org/2023/08/widening-the-field-of-view-on-oppenheimer/#post-heading |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230927123002/https://thebulletin.org/2023/08/widening-the-field-of-view-on-oppenheimer/#post-heading |archive-date=September 27, 2023 |access-date=September 27, 2023 |publisher=Bulletin of the Atomic Scientists}}&lt;/ref&gt; Med vidnejšimi izpuščenimi temami so še tisoči prebivalcev poskusnega območja v Novi Mehiki – večinoma staroselci – ki jih oblasti niso opozorile pred nevarnostjo poskusa. Film daje vtis, da je bilo izbrano območje nenaseljeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Oppenheimer the movie: Physics World writers give their verdict |url=https://physicsworld.com/a/oppenheimer-the-movie-physics-world-writers-give-their-verdict/ |last=Gardner |first=Kate |date=August 3, 2023 |website=physicsworld.com |access-date=February 20, 2024 |archive-date=February 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240220163230/https://physicsworld.com/a/oppenheimer-the-movie-physics-world-writers-give-their-verdict/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade ===
''Oppenheimer'' je bil že konec leta 2023 omenjen kot eden od favoritov za sezono filmskih nagrad 2024.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://variety.com/2023/film/awards/barbie-oppenheimer-golden-globes-analysis-oscars-1235832732/ |title= Golden Globes: ‘Barbenheimer’ Cements Its Place Among Top Four Oscar Contenders Alongside ‘Poor Things’ and ‘Flower Moon’ |last=Davis |first=Clayton |date=2023-12-11 |work=Variety |accessdate=2024-03-10}}&lt;/ref&gt; Napoved se je začela uresničevati s petimi [[zlati globus|zlatimi globusi]], vključno z nagrado za najboljši dramski film, najboljšega režiserja, najboljšega glavnega ter stranskega igralca v dramskem filmu (Murphy in Downey) ter najboljšo izvirno glasbeno spremljavo.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Warner |first=Kara |date=January 8, 2023 |title=Where to Watch Every Golden Globes 2024 Winner |url=https://www.vanityfair.com/hollywood/awards-insider-golden-globes-2024-winners-where-to-watch |access-date=January 9, 2023 |magazine=Vanity Fair |language=en-US |archive-date=January 8, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240108163218/https://www.vanityfair.com/hollywood/awards-insider-golden-globes-2024-winners-where-to-watch |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Shoard |first=Catherine |date=December 11, 2023 |title=Golden Globes nominations 2024: Barbie leads the pack with Oppenheimer hot on heels |newspaper=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/film/2023/dec/11/golden-globes-2024-barbie-leads-the-pack-with-oppenheimer-hot-on-heels |access-date=December 12, 2023 |issn=0261-3077 |archive-date=December 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231212055538/https://www.theguardian.com/film/2023/dec/11/golden-globes-2024-barbie-leads-the-pack-with-oppenheimer-hot-on-heels |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Pedersen |first=Erik |date=January 7, 2024 |title='Oppenheimer' &amp; 'Poor Things' Win Top Movie Prizes At Golden Globes – Complete Winners List |url=https://deadline.com/2024/01/2024-golden-globes-winners-1235697375/ |access-date=January 7, 2024 |work=Deadline |archive-date=January 7, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240107232737/https://deadline.com/2024/01/2024-golden-globes-winners-1235697375/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[National Board of Review]] in [[Ameriški filmski inštitut]] sta ga uvrstila na lestvico desetih najboljših filmov leta 2023.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Lewis |first=Hilary |date=December 6, 2023 |title=National Board of Review Names 'Killers of the Flower Moon' Best Film of 2023 |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/2023-national-board-of-review-winners-list-1235714873/ |access-date=December 6, 2023 |magazine=The Hollywood Reporter |archive-url=https://web.archive.org/web/20231207134955/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/2023-national-board-of-review-winners-list-1235714873/ |archive-date=December 7, 2023 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Bergeson |first=Samantha |date=December 7, 2023 |title=AFI Names 10 Best Films and TV Series of 2023: 'Barbie,' 'Past Lives,' 'Oppenheimer,' 'Succession,' 'Beef,' and More |url=https://www.indiewire.com/awards/results/2023-afi-top-10-films-tv-shows-list-1234932652/ |access-date=December 9, 2023 |publisher=IndieWire |archive-url=https://web.archive.org/web/20231208141831/https://www.indiewire.com/awards/results/2023-afi-top-10-films-tv-shows-list-1234932652/ |archive-date=December 8, 2023 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

Film je bil nominiran tudi za trinajst nagrad ameriško-kanadskega združenja Critics' Choice (prejel jih je osem), trinajst nagrad [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|bafta]] (prejel jih je sedem) in štiri nagrade ceha filmskih in televizijskih igralcev (Screen Actors Guild; prejel je tri).&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Shanfeld |first=Ethan |date=January 15, 2024 |title='Oppenheimer' Leads Critics Choice Awards With 8 Wins, 'Barbie' Scores 6 — Full Winners List |url=https://variety.com/2024/film/news/critics-choice-awards-2024-winners-list-1235870581/ |access-date=January 15, 2024 |website=Variety |language=en-US |archive-date=January 15, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240115001757/https://variety.com/2024/film/news/critics-choice-awards-2024-winners-list-1235870581/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Lawless |first=Jill |date=January 18, 2024 |title=Oppenheimer and Poor Things lead otherwise surprising set of Bafta nominations |url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/baftas-2024-oppenheimer-barbie-snubs-b2480840.html |access-date=January 18, 2024 |website=[[The Independent]] |language=en |archive-date=January 18, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240118133513/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/baftas-2024-oppenheimer-barbie-snubs-b2480840.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Göranssonova kompozicija je bila nagrajena z [[grammy]]jem za najboljšo orkestrsko glasbeno podlago vizualnega medija.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Vanhoose |first=Benjamin |date=February 5, 2024 |title=Barbenheimer at the Grammys! Barbie and Oppenheimer Both Win at 2024 Grammy Awards Ahead of Oscars |url=https://people.com/grammy-awards-2024-barbie-oppenheimer-both-win-ahead-of-oscars-8558785 |access-date=March 6, 2024 |publisher=People }}&lt;/ref&gt;

Prejel je tudi trinajst nominacij za najpomembnejše nagrade – [[Oskar (filmska nagrada)|oskarje]] za leto 2023, s čimer je postal največkrat nominiran Nolanov film.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=2024  |url=https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2024 |access-date=January 23, 2024 |website=Oscars.org |publisher=Academy of Motion Picture Arts and Sciences |language=en |archive-date=January 23, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240123165951/https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2024 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://people.com/sag-awards-2024-winners-list-8598909 |title= SAG Awards 2024: See the Complete List of Winners |work=People.com |first=Benjamin |last=VanHoose |access-date=March 1, 2024 |archive-date=February 27, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240227153759/https://people.com/sag-awards-2024-winners-list-8598909 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Couch |first=Aaron |date=January 23, 2024 |title=‘Oppenheimer’: Big Oscar Noms Mark a First for Christopher Nolan |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/2024-oscars-oppenheimer-nominated-13-oscars-1235803622/ |access-date=March 5, 2024 |magazine=The Hollywood Reporter |archive-url=https://web.archive.org/web/20240301153751/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/2024-oscars-oppenheimer-nominated-13-oscars-1235803622/ |archive-date=March 1, 2024 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Med njimi so nominacije za štiri nagrade od »velikih pet«: za [[Oskar za najboljši film|najboljši film]], režijo, glavnega igralca in prirejeni scenarij. Na [[96. podelitev oskarjev|96. podelitvi]] je upravičil vlogo favorita na stavnicah in poleg nagrade za najboljši film ustvarjalcem prinesel oskarje za najboljšega režiserja (Nolan), najboljšega igralca (Murphy), najboljšo stransko moško vlogo (Downey Jr.), montažo (Lame), fotografijo (van Hoytema) ter izvirno glasbo (Göransson).&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1043045374 |title=#video #foto Sedmerica oskarjev za zmagovalni film Oppenheimer, nagca na odru zasenčil Goslingov Ken |first=Anže |last=Lebinger |date=2024-03-11 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2024-03-11 |archive-date=2024-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240311062632/https://www.dnevnik.si/1043045374 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Academy Award Best Picture}}
{{Zlati globus za najboljši dramski film}}
{{BAFTA Best Film}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Ameriški biografski filmi]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 2023]]
[[Kategorija:Filmi o drugi svetovni vojni]]
[[Kategorija:Filmi o jedrski vojni in orožju]]
[[Kategorija:Filmi Universal Studios]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po neleposlovni knjigi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Christopherja Nolana]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljši dramski film]]
[[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši film]]
[[Kategorija:Filmi o fizikih]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>1dzkm5kdyiozc2uxs1d6jr5kkrwupw6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ignacij Diakon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>557051</id>
    <revision>
      <id>6751623</id>
      <parentid>6282107</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:37:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Škofi]]; dodal [[Kategorija:Škofje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751623</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2052" sha1="nebe8el2n04umbyp54spv69sijm19os" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Ignacij Diakon''' ({{lang-gkm|Ἰγνάτιος ὁ Διάκονος}}), [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] [[klerik]] in pisec, * 780/790, † po 845. 

Kot otrok je osirotel in se nato izobraževal pod okriljem carigrajskega patriarha Tarazija. Pod Tarazijevim naslednikon [[Nikefor I. Carigrajski|Nikeforjem I.]] se je povzpel v cerkveni hierarhiji in postal [[diakon]] in [[skevofilaks]] [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]]. Po začetku drugega obdobja bizantinskega [[Ikonoklazem|ikonoklazma]] okoli leta 814 se je postavil na stran ikonoklastov in verjetno leta 830 postal metropolitski škof prestižnega sedeža v [[İznik|Nikeji]]. Kasneje je svoje stališče obrnil in se upokojil kot menih približno ob koncu ikonoklazma leta 843. Ignacij je potrjeni ali verjetni avtor več življenjepisov svetnikov ([[Hagiografija|hagiografij]]), pogrebnih [[Žalostinka|žalostink]], pisem in pesmi.

==Sklici==
{{sklici}}

==Viri==  
{{refbegin|2}} 
* {{cite encyclopedia | last = Kazhdan | first = Alexander | title = Ignatios the Deacon | page = 984 | editor-last=Kazhdan | editor-first=Alexander | editor-link= | encyclopedia=The Oxford Dictionary of Byzantium | location=New York and Oxford | publisher=Oxford University Press | year=1991 |isbn=978-0-19-504652-6 }}
* {{navedi knjigo |title=Prosopographie der mittelbyzantinischen Zeit: I. Abteilung (641–867), 2. Band: Georgios (#2183) – Leon (#4270) | last1=Winkelmann | first1=Friedhelm | first2=Ralph-Johannes | last2=Lilie | first3 = Claudia | last3 = Ludwig | first4 = Thomas | last4 = Pratsch | first5 = Ilse | last5 = Rochow | display-authors=2 | year=2000 |publisher=Walter de Gruyter |isbn=3-11-016672-0 | chapter-url=https://books.google.com/books?id=Jlb93enPpKwC&amp;pg=PA166 | chapter = Ignatios Diakonos (#2665) | pages = 166–173 | language=de}}
* Efthymiadis, S. (1997). The correspondence of Ignatios, the Deacon. Greece: Dumbarton Oaks Research Library and Collection. {{ISBN|978-0-88402-243-5}}
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Škofje]]</text>
      <sha1>nebe8el2n04umbyp54spv69sijm19os</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjižnica ruske akademije znanosti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>557579</id>
    <revision>
      <id>6751521</id>
      <parentid>6575102</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T13:13:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751521</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4144" sha1="1qc0jef446t0alu55h68ua75dip7h3a" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjižnica
| library_name = Knjižnica Ruske akademije znanosti
| library_logo = 
| image = Library of the Russian Academy of Sciences 02.jpg
| location = [[Sankt Peterburg]]
| established = 1714
| num_branches = 
| collection_size = 20,5 milijonov izvodov (centralna knjižnica), skupaj več kot 26,5 milijonov izvodov
| annual_circulation = 
| pop_served = zaposleni Ruske akademije znanosti in znanstveniki raziskovalci
| budget = 
| director = Valerij Leonov
| num_employees = 
| website = http://www.rasl.ru
}}

'''Knjižnica Ruske akademije znanosti''' ([[Ruščina|rusko]] Библиотека Российской академии наук (БАН)) je velika ruska knjižnica v državni lasti s sedežem na otoku Vasiljevska v [[Sankt Peterburg]]u, odprta za zaposlene v ustanovah [[Ruska akademija znanosti|Ruske akademije znanosti]] in znanstvenike raziskovalce. Knjižnica je del Akademije znanosti in poleg osrednje zbirke vključuje knjižnične zbirke, ki jih hranijo specializirane akademske ustanove v Sankt Peterburgu in drugih mestih. 

Knjižnica je bila ustanovljena v Sankt Peterburgu z odlokom [[Peter Veliki|Petra I.]] leta 1714 in nato vključena v Sanktpeterburško akademijo znanosti. Od leta 1747 so vse akademske ustanove in od leta 1783 vsi založniki v državi zakonsko dolžni zagotoviti knjižnici brezplačen izvod vsake izdane enote. 

V letih 1924-1925 so bile zbirke prenesene v novo stavbo, ki je bila za knjižnico zgrajena leta 1914 in je bila med prvo svetovno vojno vojaška bolnišnica. Med [[Obleganje Leningrada|obleganjem Leningrada]] v letih 1941-1944 so zbirke ostale v obleganem mestu, knjižnica pa je bila odprta. 

15. februarja 1988 je knjižnico zajel najbolj katastrofalen požar v njeni zgodovini, ki je uničil ali poškodoval precejšen del zbirk. Od skupno 12 milijonov knjig je uničil 298.000 knjig, še dva do tri milijone pa sta poškodovala vročina in dim.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet|title=Stimul Online|url=https://stimul.online/articles/sreda/dym-chitayushchego-otechestva/|website=|access-date=2024-03-21|archive-date=2024-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20240321070653/https://stimul.online/articles/sreda/dym-chitayushchego-otechestva/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 734.465 zvezkov je bilo mokrih zaradi gasilne pene.&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt; Veliko izgubljenih zvezkov je bilo iz Baerjeve zbirke tujih znanstvenih del. V požaru je bilo izgubljenih 152.000 knjig, od tega 146.000 ruskih. Med njimi je bilo veliko zgodnjih znanstvenih in medicinskih del iz 17., 18. in 19. stoletja. 

Mokre knjige, poškodovane zaradi gašenja, so bile sprva zamrznjene, nato pa so pozvali prebivalce, da jih doma posušijo. Do konca marca 1988 je bilo na ta način posušenih in  v knjižnico vrnjenih 93 % mokrih knjig, približno 10.000 knjig pa je splesnelo. 

''Siberian science news'' je leta 2018 objavil, da je ogenj uničil 298.061 izvodov monografij in periodičnih publikacij, 146.716 knjig v ruščini in 152.245 izvodov tujih publikacij, izdanih pred letom 1930, vključno z legendarnim Baerjevim fondom okoli 62 tisoč folij. Izgubljeni fond publikacij je bil dopolnjen z 222.336 izvodi iz 764 ustanov, ki so bile vključene v obnovo fonda. Nadomeščenih je bilo 62 % izgubljenih domačih knjig in 8 % publikacij iz Baerove zbirke.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|title=Siberian science news|url=http://www.sib-science.info/ru/ras/chernuyu-stranitsu-23022018|website=}}&lt;/ref&gt; V požaru je bilo uničenih tudi 20.640 registratorjev ali tretjina časopisnega fonda. Tudi ta fond je bil delno obnovljen. 

Pred požarom je na dan 1. oktober 1986 fond knjižnice in njej podrejenih knjižnic obsegal 17.288.365 enot.&lt;ref&gt;Справочник-путеводитель по сети специальных библиотек ленинградских академических учреждений / Отв. ред. К. В. Лютова. – Ленинград: Библиотека АН СССР, 1987.&lt;/ref&gt;

==Sklici==       
{{sklici|20em}} 

{{Normativna kontrola}}  

[[Kategorija:Ustanovitve leta 1714]] 
[[Kategorija:Knjižnice]] 
[[Kategorija:Sankt Peterburg]]</text>
      <sha1>1qc0jef446t0alu55h68ua75dip7h3a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mankica Kranjec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>559777</id>
    <revision>
      <id>6751708</id>
      <parentid>6735625</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T00:48:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751708</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14487" sha1="5xy3m9d9hswgco7xu3j1rgnuoqb10c2" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Mankica Kranjec,''' [[Fotograf|fotografinja]], vizualna ustvarjalka in [[Novinarstvo|novinarka]], * [[1985]], [[Ljubljana]].

== Življenje ==
Mankica Kranjec je mladost preživela v Ljubljan. Po gimnaziji je zaključila komunikologijo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Mankica Kranjec: Zbiralka občutkov, dogodkov, spominov|url=https://vestnik.svet24.si/clanek/popularno/mankica-kranjec-zbiralka-obcutkov-dogodkov-spominov-724647|website=vestnik.si|accessdate=2024-04-22|language=sl}}&lt;/ref&gt; Je vnukinja slovenskega pisatelja [[Miško Kranjec|Miška Kranjca]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mankica Kranjec razstavlja stopinje svojega deda|url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/mankica-kranjec-razstavlja-stopinje-svojega-deda-723938|website=vestnik.si|accessdate=2024-04-22|language=sl}}&lt;/ref&gt; Njen oče Matjaž Kranjec je nekdanji dolgoletni novinar, njena mama Viktorija Kranjec pa kustosinja Mankičinih projektov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Od leta 2000 Mankica in Viktorija ustvarjata ročne izdelke za dom pod uspešno blagovno znamko Rozinka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rozinke iz kuhinje poletele v svet|url=https://www.dnevnik.si/1042978996|website=Dnevnik|date=2024|accessdate=2024-04-22|archive-date=2024-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240422060919/https://www.dnevnik.si/1042978996|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Živi in ustvarja v Ljubljani.

== Delo ==
V času študija je začela z novinarskim delom pri časopisni hiši [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]], kjer je vrsto let delala kot novinarka za časopis Dnevnik, [[Nedeljski dnevnik|Nedeljski Dnevnik]] in revijo Hopla.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čarobni trenutki otroškostiMankica Kranjec,...|url=https://www.dnevnik.si/1042226945|website=Dnevnik|date=2024|accessdate=2024-04-22|archive-date=2024-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240422060925/https://www.dnevnik.si/1042226945|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tri nagrade za Mankico Kranjec na natečaju Theatre Exposed – Društvo turističnih novinarjev Slovenije|url=https://turisticni-novinarji.si/2021/04/14/ddd-2/|date=2021-04-14|accessdate=2024-04-22|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Kasneje je svoje novinarsko delo nadaljevala pri časopisni hiši [[Delo (časopis)|Delo]], kjer je delovala kot novinarka in fotografinja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mankica Kranjec - Posebnosti gledališke fotografije|url=https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/mankica-kranjec-posebnosti-gledaliske-fotografije/|website=www.delo.si|accessdate=2024-04-22|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Njeni novinarski prispevki zajemajo teme s področja kulture, umetnosti, življenjskega stila in potovanj. Njena novinarska ekspertiza so zlasti (foto)reportaže. 

V fotografskem delu jo zanima odkrivanje novih umetniških idej in ustvarjalnih svetov. Prav to je združila s svojo nenehno željo po iskanju dovršenega kadra, ki v gledalcu pusti pečat. Njen fotografski opus obsega zlasti portretne in dokumentarne fotografije s področja kulture in umetnosti, posebej se posveča gledališki fotografiji. Kot fotografinja je prejela angažma pri številnih predstavah slovenskega teatra, kot stalna članica umetniškega tima pa sodelje z režiserjem Jašo Kocelija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mankica Kranjec » SNG Opera in balet Ljubljana|url=https://www.opera.si/sl/kdo-smo/opera/mankica-kranjec/|website=www.opera.si|accessdate=2024-04-22}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mankica Kranjec - Posebnosti gledališke fotografije|url=https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/mankica-kranjec-posebnosti-gledaliske-fotografije/|website=www.delo.si|accessdate=2024-04-22|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; 

Njeno delo zajema tudi avtorsko fotografijo, v kateri običajno išče povezavo med dokumentarno-umetniškim izrazom. Leta 2018 se je lotila osebnega fotografskega projekta Po stopinjah mojega deda,&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=»Po stopinjah mojega deda,« pisatelja, Miška Kranjca|url=https://lipovlist.turisticna-zveza.si/po-stopinjah-mojega-deda-pisatelja-miska-kranjca/|website=Lipov list|date=2020-06-10|accessdate=2024-04-22|language=sl-SI|last=Urednik}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=»Po stopinjah mojega deda«|url=https://lipovlist.turisticna-zveza.si/po-stopinjah-mojega-deda-pisatelja-miska-kranjca-2/|website=Lipov list|date=2020-06-12|accessdate=2024-04-22|language=sl-SI|last=Urednik}}&lt;/ref&gt; v katerem se s tridesetimi fotografijami pokloni svojemu dedu Mišku Kranjcu. V iskanju Kranjčevih stopinj je odkrivala svoje korenine. Izbrane fotografije sodobnih motivov nekdanjih podob je predstavila v raznolike starinske lesene prekmurske okvirje različnih velikosti in oblik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odprto obrobje: Mankica Kranjec- ”Po stopinjah mojega deda” - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/54877/Odprto_obrobje__Mankica_Kranjec-_%E2%80%9DPo_stopinjah_mojega_deda%E2%80%9D|website=www.pomurec.com|accessdate=2024-04-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mladost v močvirju: vnukinja Miška Kranjca po stopinjah svojega dedka|url=https://siol.net/trendi/kultura/mladost-v-mocvirju-vnukinja-miska-kranjca-po-stopinjah-svojega-dedka-512879|website=siol.net|accessdate=2024-04-22|language=sl}}&lt;/ref&gt; Fotografije so prikazovale slikovito podob prekmurskega življenja,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; navdih zanje pa je črpala iz starih prekmurskih domačij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&amp;raquo;Dedek je zdaj še bolj zaživel v mojih očeh&amp;laquo;|url=https://www.delo.si/nedelo/dedek-je-zdaj-se-bolj-zazivel-v-mojih-oceh/|website=www.delo.si|accessdate=2024-04-22|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gorenjski glas {{!}} Fotografska povest o dobrih ljudeh|url=https://www.gorenjskiglas.si/article/20200624/C/200629917/1082/1167/fotografska-povest-o-dobrih-ljudeh-|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2024-04-22|first=Besedilo: Alenka Brun Kategorija: Arhiv člankov /|last=sreda|first2=24|last2=Junij 2020 / 09:03}}&lt;/ref&gt; Razstava je premiero doživela leta 2019 v paviljonu Expano v [[Murska Sobota|Murski Soboti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Expanu odprli razstavo »Po stopinjah mojega deda« - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/52978/V_Expanu_odprli_razstavo_%C2%BBPo_stopinjah_mojega_deda%C2%AB|website=www.pomurec.com|accessdate=2024-04-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Fotografska serija Spregledane je bila prvič predstavljena januarja 2023 v Galeriji Fotografija v Ljubljan. Razstava je v ospredje postavila delavke, ki skrbijo, da se svet v mirnem času ne ustavi, kar se je posebej pokazalo v času pandemije [[Covid-19]]. Na umetniško-dokumentarističnih fotografijah v tehniki lentikularnega tiska je Mankica Kranjec prikazala medicinske sestre, dostavljalke hrane, trgovke, učiteljice, poštarke, policistke, gasilke, čistilke, delavke v proizvodnji, šoferke in mnoge druge.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Mankica Kranjec {{!}} 23 January - 14 February 2023|url=https://galerijafotografija.si/sl/exhibitions/138-mankica-kranjec-spregledane/|website=Galerija Fotografija|accessdate=2024-04-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ženske / Junakinje našega vsakdana|url=https://www.mladina.si/222111/zenske-junakinje-nasega-vsakdana/|website=Mladina.si|accessdate=2024-04-22}}&lt;/ref&gt; Delavke so predstavljene skozi osebne zgodbe, ki jih spremljajo kratki izseki zapisov intervjujev, ki jih je s portretirankami opravila avtorica.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Mankica Kranjec: pogovor ob fotografski razstavi Spregledane|url=https://outsider.si/mankica-kranjec-pogovor-ob-fotografski-razstavi-spregledane/|website=OUTSIDER|date=2023-02-06|accessdate=2024-04-22|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; &quot;Mestoma se dotika vprašanj o percepciji (nevidne) hierarhije spolov in razdeljevanju vlog v družbi (in službi), ki so danes prav tako aktualna kot kdajkoli prej.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Galeriji Fotografija Mankica Kranjec s spregledani junakinjami iz zakulisja|url=https://megafon.si/kultura-vse/v-galeriji-fotografija-mankica-kranjec-s-spregledani-junakinjami-iz-zakulisja/|website=Megafon|accessdate=2024-04-22|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Spregledane so bile del odmevne skupinske razstave Vedno na voljo: [[Feminizem|Feministične]] pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]] v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vedno na voljo, do aprila|url=https://radiostudent.si/kultura/fine-umetnosti/vedno-na-voljo-do-aprila|website=Radio Študent|accessdate=2024-04-22|language=sl|first=RKHV Vajenke Kara|last=Marušič}}&lt;/ref&gt; Razstava je bila konec januarja 2024 povabljena na gostovanje v Evropskem parlamentu, kjer je doživela izjemen odziv.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razstava Mankice Kranjec v evropskem parlamentu|url=https://www.dnevnik.si/1043042665|website=Dnevnik|date=2024|accessdate=2024-04-22|archive-date=2024-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240422060926/https://www.dnevnik.si/1043042665|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Mankica Kranjec je sodelovala tudi pri mednarodnem fotografskem projektu Homes of Hope kot edina predstavnica iz Slovenije med fotografi iz 21 držav.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Was hat die Corona-Krise mit den Menschen gemacht? Fotografen aus aller Welt haben Menschen in ihrer Heimat porträtiert|url=https://www.stern.de/gesellschaft/fotoprojekt--homes-of-hope--was-hat-die-corona-krise-mit-den-menschen-gemacht--fotografen-aus-aller-welt-haben-menschen-in-ihrer-heimat-portraetiert_33217720-33222186.html|website=stern.de|date=2024-04-16|accessdate=2024-04-22|language=de}}&lt;/ref&gt; Projekt je zajemal dokumentarne zgodbe, portrete in podobe različnih domov in gospodinjstev po svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.state.gov/dipnote-u-s-department-of-state-official-blog/fostering-a-global-community-one-moment-at-a-time/|title=Fostering a Global Community One Moment at a Time|date=3. julij 2023|accessdate=22. april 2024|website=U.S. Department of State|publisher=Bureau of Educational and Cultural Affairs}}&lt;/ref&gt; Fotografije so bile objavljene v neški reviji Stern in avstralski platformi ABC.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Life finds a way: Photos capture three years that changed us|url=https://www.abc.net.au/news/2022-11-30/covid-pandemic-three-years-change-photo-journalism/101615726|newspaper=ABC News|date=2022-11-29|accessdate=2024-04-22|language=en-AU}}&lt;/ref&gt;

Je dobitnica šestih mednarodnih nagrad za gledališko fotografijo in avtorica številnih fotografskih projektov predstavljenih doma in v tujini. Predstavila se je na več kot 35 samostojnih in skupinskih fotografskih razstavah v Sloveniji, Združenih državah Amerike in drugod po v svetu.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;  

Izbrane samostojne fotografske razstave:

* 2024: Spregledane. Evropski parlament, Bruselj, Belgija&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Spregledane junakinje Mankice Kranjec na ogled tudi v Evropskem parlamentu|url=https://www.sta.si/3262378/spregledane-junakinje-mankice-kranjec-na-ogled-tudi-v-evropskem-parlamentu|website=www.sta.si|accessdate=2024-04-22}}&lt;/ref&gt;
* 2023: Spregledane, Galerija Fotografija, Ljubljana, Slovenija&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
* 2021: Po stopinjah mojega deda, Savinov likovni salon, Žalec, Slovenija&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jutri otvoritev razstave &quot;Po stopinjah mojega deda&quot; v Žalcu|url=https://www.rfantasy.si/51053|website=www.rfantasy.si|accessdate=2024-04-22|language=slovenian|last=rfantasy.si}}&lt;/ref&gt;
* 2020 - 2021: Srček za vsak dan. Ulična galerija Tam Tam, Ljubljana, Slovenija&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mankica Kranjec: Srček za vsak dan|url=http://tam-tam.si/mankica-kranjec-srcek-za-vsak-dan/|website=TAM-TAM|accessdate=2024-04-22|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* 2020: Po stopinjah mojega deda, Galerija Brigita, Lancovo, Radovljica, Slovenija&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MANKICA KRANJEC: PO STOPINJAH MOJEGA DEDA - dogodki v občini Radovljica {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/radovljica/dogodki/mankica-kranjec--po-stopinjah-mojega-deda.html|website=www.mojaobcina.si|date=2020-06-18|accessdate=2024-04-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 2019: Po stopinjah mojega deda, Galerija Odprto obrobje, Murska Sobota, Slovenija&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mankica Kranjec s fotografsko razstavo »Po stopinjah mojega deda« {{!}} Prlekija on net na najdi.si novicah|url=https://novice.najdi.si/novica/17b5a68a9a043e5cccb3fdf68a5bdb1a/prlekija-on-net/mankica-kranjec-s-fotografsko-razstavo-po-stopinjah-mojega-deda|website=novice.najdi.si|accessdate=2024-04-22}}&lt;/ref&gt;
* 2019: Po stopinjah mojega deda, Paviljon Expano, Murska Sobota, Slovenija

* 2019: A Majestic Symphony of the Norse Gods, Saint Marks Place, St. Cyril Church Gallery, Manhattan, NYC, Združene države Amerike&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Mankica Kranjec s fotografskimi razstavami uspešna v ZDA – Društvo turističnih novinarjev Slovenije|url=https://turisticni-novinarji.si/2019/02/13/mankica-kranjec-s-fotografskimi-razstavami-uspesna-v-zda/|date=2019-02-13|accessdate=2024-04-22|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;
* 2019: (Female) Graffiti Artist Wanted, 374 Pop-Up Art Gallery, Brooklyn, NYC, Združene države Amerike&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
* 2014: Nemo mesto, Gledališče Glej, Ljubljana, Slovenija&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jaz jaz jaz jaz|url=https://veza.sigledal.org/uprizoritev/jaz-jaz-jaz-jaz|website=veza.sigledal.org|accessdate=2024-04-22|language=sl|archive-date=2024-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240422064859/https://veza.sigledal.org/uprizoritev/jaz-jaz-jaz-jaz|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* 2012: Ni vse zgoraj, kar je spodaj, stopnišče CUK Kino Šiška, Ljubljana, Slovenija&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vabljeni na otvoritev &quot;pohodne&quot; fotografske razstave Mankice Kranjec|url=https://zenska.hudo.com/prosti-cas/zanimivi-dogodki/vabljeni-na-otvoritev-pohodne-fotografske-razstave-mankice-kranjec/|website=Ženska.si|date=2012-05-22|accessdate=2024-04-22|language=sl-SI|last=uredništvo}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175020898 Mankica Kranjec: Prav je, da damo besedo ljudem, ki našo družbo držijo pokonci]. Ime tedna (5. februar 2024). Val 202 (RTV Slovenija).

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Kranjec, Mankica}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski fotografi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Feministični WikiMaraton]]</text>
      <sha1>5xy3m9d9hswgco7xu3j1rgnuoqb10c2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mekele</title>
    <ns>0</ns>
    <id>562854</id>
    <revision>
      <id>6751735</id>
      <parentid>6726440</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T04:44:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751735</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23799" sha1="rm6k7yf1ed1kxv6vxqwbe5jvvs9pf65" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| official_name            = Mekele
| native_name              = መቐለ
| native_name_lang         = ti
| other_name               = ሰሜናዊት ኮኾብ Mak'allè, Mekele, mäqälle, mek’elē
| settlement_type          = Mesto
| image_skyline            = {{multiple image
| border                          = infobox
| total_width                     = 295
| image_style                     = border:1;
| perrow                          = 1/2/1/2
| image1                          = ET Mekele asv2018-01 img19 pano from Choma (cropped).jpg
| image2                          = Hawzen Adebabay, Mekele, Ethiopia, 2013 - panoramio.jpg
| image3                          = Macallè, chiesa di tekla, chiesa in stile moderno 02.jpg
| image4                          = ET Mekele asv2018-01 img30 Atse Yohannes Museum.jpg
| image5                          = ET Mekele asv2018-01 img18 Choma Cross (cropped).jpg
| image6 = Mekele, Ethiopia 2013 - panoramio.jpg
}}
| imagesize                = 
| image_caption            = Od zgoraj, od leve proti desni: Mekelle; trg Havzen; Cerkev Tekele Hajmanot; Muzej palače cesarja Johanna IV.; Meskelski križ na hribu Chom’a; Spomenik mučenikov
| nickname                 = Severna zvezda (ሰሜናዊት ኮኾብ)
| motto                    = 
| image_map                = 
| map_caption              = 
| pushpin_map              = Etiopija
| pushpin_map_caption      = Lega v Etiopiji
| pushpin_relief           = 
| coordinates              = {{coord|13|29|49|N|39|28|37|E|region:ET-TI|display=inline,title}}
| subdivision_type         = Država
| subdivision_name         = {{flag|Etiopija}}
| subdivision_type1        = Regija
| subdivision_name1        = Tigraj
| subdivision_type2        = Zone
| subdivision_name2        = Mekelle Special Zone
| government_footnotes     = 
| government_type          = 
| leader_title             = župan
| leader_name              = 
| leader_title1            = 
| leader_name1             = 
| elevation_footnotes      = 
| elevation_m              = 2254
| area_code                = (+251) 14
| population_total         = 525.475
| population_as_of         = 2023
| population_footnotes     = &lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2022 |title=Population Size by Sex, Zone and Wereda, July 2022 |url=http://www.statsethiopia.gov.et/wp-content/uploads/2022/07/Population-Size-by-Sex-Zone-and-Wereda-July-2022.pdf |access-date=6 May 2023 |website=Ethiopian Statistics Agency |archive-date=2023-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230504120325/http://www.statsethiopia.gov.et/wp-content/uploads/2022/07/Population-Size-by-Sex-Zone-and-Wereda-July-2022.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| population_density_km2   = auto
| population_note          = 
| postal_code_type         = 
| postal_code              = 
| timezone                 = [[East Africa Time|EAT]]
| utc_offset               = +3
| timezone_DST             = 
| utc_offset_DST           = 
| website                  = 
| footnotes                = 
}}
'''Mekele''' (tigrinjsko: መቐለ) je posebno območje in glavno mesto regije Tigraj v [[Etiopija|Etiopiji]]. Mekele je bilo prej glavno mesto Enderta avraja v Tigraju.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite encyclopedia|title=Mäqälä|encyclopedia=Encyclopaedia Aethiopica|publisher=Harrassowitz Verlag|location=Wiesbaden|last=Aberra|first=Yohannes|date=2007|editor-last=Uhlig|editor-first=Siegbert}}&lt;/ref&gt; Je približno 780 kilometrov severno od etiopske prestolnice [[Adis Abeba|Adis Abebe]], z nadmorsko višino 2254 metrov. Administrativno se Mekele šteje za posebno cono, ki je razdeljena na sedem podenot. Je gospodarsko, kulturno in politično središče severne Etiopije.

Mesto Mekele je od leta 1991 hitro raslo z 61.000 prebivalci leta 1984, 97.000 prebivalci leta 1994 (96,5 % govorcev tigrinjsko) in 170.000 leta 2006 (tj. 4 % prebivalstva Tigraja). Mekele je drugo največje mesto v Etiopiji za Adis Abebo, s približno 545.000 prebivalci.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Mekelle Population 2021 |title=World Population Review |url=https://worldpopulationreview.com/world-cities/mekele-population |website=World Population review}}&lt;/ref&gt; Je 4-krat večji od Adigrata, drugega največjega regionalnega središča. Večina prebivalstva Mekeleja je odvisna od državne službe, trgovine in malih podjetij. Leta 2007 je imelo Mekele nove inženirske, cementne in tekstilne tovarne, ki so proizvajale za lokalni in tuji trg. Univerza Mekele se je razvila iz Arid Agricultural College pred letom 1991. Ustanovljenih je bilo približno ducat drugih vladnih in zasebnih [[kolidž]]ev.

== Zgodovina ==
=== Izvor ===
Menijo, da se je mesto Mekele razvilo iz zaselka iz 13. stoletja, imenovanega ''Enda Meseqel'' (kasneje ''Enda Medhane Alem''), ki je v začetku 19. stoletja postal mesto, ko je ''ras'' Volde Selassie iz Enderte postavil Antalo za svoj sedež oblasti, in regija Mekele ( 40 kilometrov severno) njegovo rekreacijsko središče.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Salt, Trade and Urbanization: the Story of Mäqälä Town, 1872-1935|last=Taddesse|first=Madhane|publisher=Addis Ababa University|year=1995|location=Addis Ababa}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=የመቀሌ ከመሰራረትና እድገት|last=Sakkwar|first=Taddese|year=2000|location=Mekelle|trans-title=Foundation and Growth of Mäqälä Town}}&lt;/ref&gt; V davčnih zapisih atseja Tevodrosa II. se Mekele pojavlja kot pritočno okrožje znotraj Enderte z lastnim ''negaritom''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Tax Records of and Inventories of Emperor Tewodros of Ethiopia, 1855-1868|last1=Asfaw|first1=Girmaselassie|last2=Pankhurst|first2=Richard|publisher=University of London|year=1979|isbn=0728600579|location=London}}&lt;/ref&gt;

=== 19. stoletje ===
Zasluge za rast Mekeleja v regionalno prestolnico gredo atseju Johanesu IV., ki je Mekele naredil za politično prestolnico svoje rastoče države. Verjetno je izbral kraj zaradi strateške bližine bogatih kmetijskih območij (''Raja Azebo'') in dežele soli regije Afar. Položaj mesta Mekele na poti do Ševe, baze moči Johanesovega glavnega tekmeca Menelika, bi lahko bil še en dejavnik. Johanes je ustanovil tri ustanove, ki so še vedno pomembne za sodobni Mekele. Velika palača, ki jo je v letih 1882–84 zgradil tigrajski inženir Engedašet Kassa Sehul (za primer vzame gradbeno tehniko drugih stavb, ki so bile prisotne v Tigraju v času [[Aksumsko kraljestvo|Aksumskega kraljestva]], ter stavbe kmetov in svetih cerkva Tigraja) in tvori zgodovinsko središče mesta Mekele. Tu so še elika tržnica Edaga Senuj ('ponedeljkov trg') in cerkev v Debre Genet Medhane Alem, zgrajena po vrnitvi iz kampanje Raja Azebo leta 1871.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://core.ac.uk/download/pdf/145777879.pdf |title=Archived copy |access-date=2020-08-09 |archive-date=2019-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190418041827/https://core.ac.uk/download/pdf/145777879.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|doi = 10.3130/jaabe.10.343|title = Deterioration of Heritage by Informal Urbanization in Mekelle, Ethiopia|year = 2011|last1 = Okazaki|first1 = Rumi|journal = Journal of Asian Architecture and Building Engineering|volume = 10|issue = 2|pages = 343–350|s2cid = 109528178|doi-access = free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://documents1.worldbank.org/curated/es/201961468257059831/pdf/E18440V120AFR00Box385213B00PUBLIC0.pdf}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;[[File:Enda_Yesus_(Church_of_Jesus)_Fort,_Mek'ele,_Ethiopia,_ca._1890.JPG|thumb|Utrdba Enda Ejesus (ok. 1890)|left]]

V 1880-ih je Mekele postalo [[glavno mesto]] Etiopije. Med dejavniki, ki so dodatno pospešili rast in urbanizacijo Mekeleja, so bili ustanavljanje stanovanjskih četrti s strani »plemstva« in dvornih služabnikov, pomembnost ''amole'' solnega trga in poznejša ustanovitev lokalnih in tujih trgovskih in poklicnih skupnosti ter strateški položaj Mekeleja kot tranzitno središče za blago na dolgih trgovskih poteh severovzhodne Etiopije, povezane s pristanišči Rdečega morja ter s severno in osrednjo Etiopijo. Z ustanovitvijo trga v Mekeleju se je Johanes lahko opiral na severne trgovske poti in poti karavan soli do mesta, s čimer je izkoristil svoj politični vpliv.

Nasledstvo atseja Menelika II. iz Ševe je nakazalo preusmeritev trgovanja iz severne v južno Etiopijo (s središčem v Ševi). Nova prestolnica Adis Abeba je hitro prehitela Mekele, ki pa je skozi 20. stoletje ohranila svoj politični pomen okrožnega in regionalnega upravnega središča Enderte oziroma Tigraja in svojo gospodarsko vlogo v etiopski trgovini s soljo.

Med italijansko vojno 1895–96 je Mekele postal pomembno mesto v spopadu. Po padcu Adve spomladi 1895 se je ras Mengaša Johanes umaknil iz očetove prestolnice Mekele po nasvetu atseja Menelika II. Mekele so brez strela zasedli Italijani in ga vključili v ''Colonia Eritrea''; od tu so Italijani razširili svojo okupacijo proti jugu, do Ambalage.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Gl'Italiani in Africa: l'assedio di Macallè|last=Montegazza|first=Vico|publisher=Successori Le Monnier|year=1896|location=Firenze}}&lt;/ref&gt; Italijanska vojska je svojo utrdbo postavila blizu cerkve Enda Ejesus nad Mekelejem oktobra 1895. Po ponovni zasedbi Ambalage konec leta 1895 so utrdbo oblegale etiopske čete, ki so Italijanom prekinile oskrbo z vodo. Ko so se Italijani januarja 1896 predali, jim je Menelik dovolil, da se umaknejo v njihovo trdnjavo Adigrat, verjetno v upanju, da bo preprečil stopnjevanje spopada, in imenoval svojega guvernerja nad Enderto v Mekeleju, dejazmača Tedla Abagubena, da bi zajezil uporne Tigrajanske prince.

=== 20. stoletje ===
[[File:Depiction of Mussolini in Mekelle.jpg|thumb|Upodobitev Benita Mussolinija v Mekellu novembra 1935]]

Tri zgodovinska obdobja so vzdrževala urbanizacijo Mekeleja v 20. stoletju. Prvi je bil prihod dejazmača Abreha Araja Demcuja, guvernerja Vzhodnega Tigraja z Mekele kot glavnega mesta. Abreha je posnemal svojega bratranca Johanesa tako, da je ustanovil svojo čudovito palačo (zdaj hotel, imenovan grad Abreha) na hribu, ki gleda na veliko palačo, novo sobotno tržnico (''Edaga Senbet'') in novo cerkev Selassie, ki so vse bile ob južno od ožjega mesta Mekele. Podobno je privabil različne poklicne skupine, vključno z muslimanskimi trgovci, prodajalkami storitev in vojaki. Posledično je bil v 1920-ih in zgodnjih 1930-ih Mekele priča izjemni rasti trgovine. Dejazmač Haile Selassie Gugsa je prenovil palačo v središču, da bi jo uporabil kot svoj sedež.

Druga faza je nastopila v času italijanske okupacije (1935–41). K modernizaciji mesta so veliko prispevali Italijani, ki so mesto zasedli novembra 1935. Zgradili so vojaško letališče in utrdbo v Enda Ejesusu (zdaj glavni kompleks univerze Mekele); preurejene so bile ceste, telefonske linije, pisarne in stanovanja in nameščene sodobne vodovodne napeljave, elektrika, klinike, poštne storitve, kino dvorana in letovišča/športni centri. Razširili so tudi Edaga Senbet z uvedbo trgovin z valovito pločevino. To je pritegnilo tudi tuje podjetnike (Grke, Arabce in Armence). Mekele, ki je bil nato razdeljen na dve coni; italijansko in domorodno, je zrasel približno dvakrat od prejšnje velikosti. Leta 1938 so bile tam trgovine, dve italijanski restavraciji in hotel Amba Aradam s štirimi sobami. Tam so bile pošta, telefon in telegraf ter bolnišnica. Pomemben trg je potekal ob ponedeljkih.&lt;ref name=&quot;guida&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Consociazione turistica Italiana |title=Guida dell'Africa orientale Italiana |location=Milano |page=302|url=http://www.petitesondes.net/Guida-AOI.htm}}&lt;/ref&gt;

Od maja 1943 je bil Mekele v rokah voditeljev upora Vojane proti takrat šibki obnovljeni vladi Haileja Selassieja. Britansko zračno bombardiranje mesta septembra–oktobra je povzročilo veliko škodo. Oktobra so etiopske vladne sile ponovno zavzele Mekele.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Dying Lion: Feudalism and Modernization in Ethiopia|last=Gilkes|first=Patrick|publisher=St. Martin's Press|year=1975|location=London|pages=180, 188}}&lt;/ref&gt;

Tretja faza urbanega razvoja Mekeleja je potekala predvsem v letih 1942–74. Sodobni urbani sektorji so bili raznoliki in ustanovljeni so bili novi upravni uradi. Ustanovljena je bila občina Mekele (ustanovljena 1942), telekomunikacije in pošta, komercialna banka ter osnovna šola atse Johanes (leta 1952) in srednja šola (leta 1960). Glavni načrt je bil izdan leta 1962. Majhna podjetja, kot so rafinerije nafte, mlini za milo, usnjene torbe, oblačila in mlini za moko, so bila ustanovljena do leta 1974. Vendar pa je večina industrijskih obratov propadla ali bila zaprta v času Etiopske državljanske vojne (1974-1991).

Med lakoto v letih 1983–1985 v Etiopiji je bilo mesto Mekele znan po sedmih 'lačnih taboriščih' okoli mesta. V njih je bilo 75.000 beguncev, še 20.000 pa jih je čakalo na vstop. Marca 1985 je v teh sedmih taboriščih vsak dan umrlo od 50 do 60 ljudi. Februarja 1986 je Ljudska osvobodilna fronta Tigraja (TPLF) v drzni vojaški akciji izpustila 1800 političnih zapornikov iz zapora Mekele. Operacijo so poimenovali ''Agazi'' po enem od ustanovnih borcev TPLF, ki je bil ubit v drugem letu etiopske državljanske vojne.

V nizu ofenziv, ki so se začele 25. februarja 1988, so borci TPLF obšli Mekele, a prevzeli nadzor nad Majčevom, Koremom in drugimi kraji ob cesti Desie-Mekele. Do junija 1988 je TPLF nadzoroval celoten Tigraj razen mesta Mekele in ozemlja v polmeru 15 kilometrov okoli mesta. V odgovor je Derg 4. in 5. junija dal požgati številne vasi okoli Mekeleja, med njimi Adi Gera, Bahri, Goba Zena, Grarot, Isala in Rabea. Šele 25. februarja 1989 je Mekele zasedel tudi TPLF, potem ko je položaj vlade v Tigraju propadel. Proti koncu državljanske vojne so etiopske zračne sile 27. in 29. oktobra 1989 bombardirale Mekele, pri čemer je umrlo najmanj 31 ljudi.&lt;ref&gt;Human Rights Watch, 24 July 1991: [https://www.hrw.org/reports/archives/africa/ETHIOPIA907.htm ETHIOPIA - &quot;Mengistu has Decided to Burn Us like Wood&quot; - Bombing of Civilians and Civilian Targets by the Air Force]&lt;/ref&gt;

5. junija 1998 so eritrejske zračne sile med eritrejsko-etiopsko vojno bombardirale šolo Ajder v Mekeleju in pri tem ubile dvanajst ljudi. Tej tragediji so postavili spomenik.

=== 21. stoletje ===
[[File:Mekele.jpg|thumb|Letalski napad etiopskega letalstva se je začel na Mekelle med tigrajsko vojno]]
[[File:ET Mekele asv2018-01 img17 Abreha Castle.jpg|thumb|Grad Abreha, zdaj Hotel Grad Abreha, januarja 2018]]

29. decembra 2002 so izbruhnili nemiri med etiopskimi pravoslavnimi in adventističnimi verniki zaradi adventističnega molitvenega bogoslužja, ki je potekalo na stadionu. Nekateri etiopski pravoslavni verniki, razburjeni zaradi javnega prikazovanja adventističnega pridiganja, naj bi sprožili spopade tako, da so najprej metali kamenje na adventiste, zbrane na stadionu, nato pa so izropali adventistične pisarne v mestu. Policija je posredovala, da bi prekinila nemire, v katerih je bilo pet mrtvih in trije hudo poškodovani. Policija je sporočila, da je bilo pridržanih 10 ljudi, neodvisni viri pa poročajo, da je število veliko večje.

Sedež misije Združenih narodov v Etiopiji in Eritreji (UNMEE) je bil ustanovljen v Mekellu leta 2000 po koncu eritrejsko-etiopske vojne in je deloval do 30. julija 2008.[17]

Med tigrajsko vojno so združene etiopske in eritrejske sile izvedle napade na Mekelle, vključno z zračnim bombardiranjem. Poročilo EEPA je 19. decembra 2020 navedlo, da so nekateri vojaki nosili eritrejske uniforme, medtem ko so drugi nosili etiopske uniforme, vendar so »govorili tigrinjsko z eritrejskim naglasom in vozili tovornjake brez registrskih tablic«. 19. decembra 2020 je bilo več poročil, da so etiopske nacionalne obrambne sile ( ENDF) so ropali lastnino družbe Sur v Mekeleju in prevažali plen v Adis Abebo. Istega dne je odsotnost policije in TPLF povzročila brezpravje v mestu. Mladi so bili še posebej tarča vojakov ENDF. Prehodna vlada Tigraja je javnim uslužbencem ukazala vrnitev na delo; nekaj jih je poročalo o delu. 20. decembra 2020 so priče iz mesta Mekele izjave, da je do topniškega obstreljevanja prišlo pred 28. novembrom. Obstreljevanje je uničilo hiše v stanovanjskih območjih in ubilo civiliste. V enem primeru je bila pobita cela družina, pri življenju pa je ostal le majhen deček. Zdravnik je povedal, da je osebno videl 22 trupel. Težko je bilo ustrezno oskrbeti tiste, ki jih je ranilo topništvo, zaradi kritičnega pomanjkanja sanitetnega materiala. Štirje načrtovani leti Ethiopian Airlines iz Adis Abebe v Mekele so bili 20. decembra odpovedani. 21. decembra 2020 je vodja sektorja za preprečevanje kriminala zvezne policije, namestnik generalnega komisarja Melaku Fanta, lokalnim medijem v Mekeleju povedal, da so bili izdani nalogi za aretacijo zoper vse, ki so sodelovali s TPLF.&lt;ref name=&quot;eepa33&quot;&gt;[https://www.eepa.be//wp-content/uploads/2020/11/Situation-Report-EEPA-Horn-No.-33-22-December.pdf Situation Report EEPA HORN No. 33 - 22 December] Europe External Programme with Africa&lt;/ref&gt; 28. junija 2021 so obrambne sile Tigraja ponovno zavzele Mekele.&lt;ref&gt;[https://www.theafricareport.com/102921/ethiopia-tigray-rebels-enter-regional-capital-of-mekelle-as-officials-flee/ Ethiopia: Tigray rebels enter regional capital of Mekelle, ceasefire requested], 28 June 2021&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Mekele leži na nadmorski višini 2254 metrov (višina na letališču), blizu roba severnega dela [[Veliki tektonski jarek|Etiopske tektonske doline]], na [[jura|jurski]] [[apnenec|apnenčasti]] planoti, v polsušnem območju s srednjo letna količina padavin 714 milimetrov.&lt;ref&gt;Britannica, [https://www.britannica.com/place/Mekele Mekele], britannica.com, USA, accessed on January 5, 2020&lt;/ref&gt; Razen zmerno gostega pokrova [[evkalipt]]a na hribih na vzhodnih robovih Mekeleja in nekaterih eksotičnih vrst dreves in grmovnic, ki obkrožajo ulice, je okoliška pokrajina skoraj brez dreves.

== Mestna pokrajina ==
[[File:ET Mekele asv2018-01 img15 Martyrs Memorial.jpg|thumb|Spomenik in muzej mučenikov]]

Spomenik mučenikov se pokloni več kot 60.000 borcem TPLF, ki so umrli, in več kot 100.000 borcem, ki so bili ranjeni pri strmoglavljenju marksističnega Dergovega režima leta 1991. Spomenik je visok 51 metrov  in stoji v podmestu Adi-Haki. Spomenik ima številne skulpture, ki prikazujejo boj kmetov in borcev proti vojakom Derg.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.haweltisemaitat.com/|title=Martyrs Memorial Munument [sic]|date=2015|website=Tigray Martyrs’ Memorial Monument Center|access-date=13 March 2018|archive-date=2021-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20211201065514/https://www.haweltisemaitat.com/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Cesar Johanes IV. je v 19. stoletju postal ''Negus'' in v mestu zgradil grad ter etiopske tevahedo pravoslavne cerkve. Grad sta zgradila etiopski inženir Lij Ingidashet in italijanski inženir Giacomo Naretti.&lt;ref name=NAI-web&gt;[http://130.238.24.99/library/resources/dossiers/local_history_of_ethiopia/m/ORTMEK.pdf &quot;Local History in Ethiopia&quot;]{{dead link|date=January 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (pdf) The Nordic Africa Institute website (accessed 6 January 2008)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Treccani|giacomo-naretti|Narétti, James|Carlo Zaghi}}&lt;/ref&gt; Grajski kompleks danes služi kot muzej, kjer si lahko ogledate cesarjev prestol, kraljevo posteljo, svečano obleko, puške in številne druge dragocene zgodovinske zbirke.

Druge pomembne znamenitosti vključujejo cerkve Enda Gabir, Enda Jesus Mekele Bete Mengist, Mekele Ijesus, Mekele Marjam, Mekele Selassie, Enda Mariam Bugsa in Mekele Tekle Hajmanot.

=== Lokalna uprava ===
[[File:ET Mekele asv2018-01 img21 old town.jpg|thumb|Križišče blizu trgovine v južnem Mekeleju leta 2018]]
[[File:Mekele.webp|thumb|Ulica Dejen v Mekeleju leta 2021]]

Mekele je razdeljen na sedem lokalnih uprav: Havelti, Adi-Haki, Kedamaj Vejane, Hadnet, Ajder, Semien in Kuiha. Znotraj vsake lokalne uprave so ''kebele'' ali ''ketene''. Lokalne uprave obsegajo območje, ki je bilo prej vključeno kot mesto Mekele. Čeprav spada pod pristojnost vlade posebne cone Mekele, je vsako lokalno tudi okrožje s svojim upraviteljem, tako kot druga mesta v Etiopiji. Ti uradniki nadzirajo socialno-ekonomski razvoj in vodijo zdravstvo, izobraževanje in javne službe.

Ta lokalna uprava se od drugih mest razlikujejo po edinstvenem upravnem odnosu z regionalno vlado. Nekatere občinske funkcije, kot so vodovod, kanalizacija in gašenje požarov, opravlja vlada Mekele. Za plačilo dodatnih upravnih stroškov prefektura pobira občinske davke, ki jih običajno zaračunava mesto. »Tri osrednja podmesta« Mekeleja – Kedamaj Vejane, Ayder in Havelti – so poslovno jedro mesta, kjer je število prebivalcev podnevi več kot sedemkrat večje od prebivalstva ponoči. Semien je edinstven, saj ga zasedajo številne velike tovarne. Pogosto ga imenujejo 'gospodarsko središče' Tigraja.

Posebno območje Mekele od leta 2005 v predstavniškem domu ljudstva zastopa Addis Alem Balema.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Democracy and Economic Development in Ethiopia|last=Balema|first=Addis|publisher=Red Sea Press|year=2014|isbn=9781569023907|location=Trenton}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
Mekele je eno glavnih gospodarskih in izobraževalnih središč Etiopije.

Lokalna industrija vključuje Mesfin Industrial Engineering, tovarno za izdelavo in proizvodnjo jekla, ki ima tudi linijo za sestavljanje avtomobilov, in Messebo Cement Factory, glavni obrat za proizvodnjo cementa v severni Etiopiji. Obe podjetji sta v lasti in upravljanju Donacijskega sklada za obnovo Tigraya (EFFORT).&lt;ref&gt;[http://www.effort.org.et/index.htm EFFORT website] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110614133338/http://www.effort.org.et/index.htm|date=2011-06-14}}&lt;/ref&gt;

Industrijski park Mekele, vreden 100 milijonov dolarjev, gosti številna tuja tekstilna podjetja in zaposluje približno 20.000 ljudi.

Zaradi prevladujočega mesta v severni Etiopiji je prišlo do razcveta hotelskih storitev za turizem in konference. Razvoj zdravstvenih storitev je močno pripomogel k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev. Ameriški CDC je zgradil 3,5 milijona dolarjev vreden sodoben napotitveni javnozdravstveni laboratorij, ki bo služil kot mesto za usposabljanje in zagotavljal kakovost za bolnišnice in medicinske laboratorije Tigray.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://et.usembassy.gov/u-s-government-inaugurates-new-regional-public-health-laboratory-mekelle/|title=U.S. Government Inaugurates New Regional Public Health Laboratory in Mekelle|date=25 May 2017|website=US Embassy in Ethiopia|access-date=2024-06-14|archive-date=2024-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240614134027/https://et.usembassy.gov/u-s-government-inaugurates-new-regional-public-health-laboratory-mekelle/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Mekele je obdan z agrarnimi vasmi, ki svoje pridelke prodajajo mestnemu prebivalstvu na tržnicah. Tradicionalno je v soboto in ponedeljek tržnica, na kateri je poleg soli iz Daleka na voljo tudi široka paleta pridelkov in živine.

Klavnica Abergelle, ki jo financira Fundacija Dejenna, je začela delovati konec leta 2008.[35]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{wikivoyage|Mekele}}
{{Commons category|Mek'ele}}
* [http://www.ethiopiantreasures.co.uk/pages/mekele.htm Ethiopian Treasures - The castle of Emperor Yohannes IV]
* [https://web.archive.org/web/20070305212850/http://www.addistribune.com/Archives/2001/10/12-10-01/Cities.htm Cities of Ethiopia: Mekelle] by John Graham (Addis Tribune, 12 October 2001)

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mesta v Etiopiji]]
[[Kategorija:Bivša glavna mesta]]</text>
      <sha1>rm6k7yf1ed1kxv6vxqwbe5jvvs9pf65</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dune: Peščeni planet, 2. del</title>
    <ns>0</ns>
    <id>564813</id>
    <revision>
      <id>6751827</id>
      <parentid>6718840</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:54:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751827</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="61172" sha1="hnz0boq1y8w5h1ktiutkctqule8w9zh" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| image          = Dune Part Two poster.jpeg
| caption        = plakat
| director       = [[Denis Villeneuve]]
| screenplay     = {{plainlist|
* Denis Villeneuve
* [[Jon Spaihts]]
}}
| based_on       = {{Based on|''[[Peščeni planet]]''|[[Frank Herbert]]}}
| producer       = {{plainlist|
* [[Mary Parent]]
* [[Cale Boyter]]
* Patrick McCormick
* [[Tanya Lapointe]]
* Denis Villeneuve
}}
| starring       = {{plainlist|
&lt;!-- PER BILLING BLOCK ON POSTER --&gt;
* [[Timothée Chalamet]]
* [[Zendaya]]
* [[Rebecca Ferguson]]
* [[Josh Brolin]]
* [[Austin Butler]]
* [[Florence Pugh]]
* [[Dave Bautista]]
* [[Christopher Walken]]
* [[Léa Seydoux]]
* [[Stellan Skarsgård]]
* [[Charlotte Rampling]]
* [[Javier Bardem]]
&lt;!-- PER BILLING BLOCK ON POSTER --&gt;
}}
| cinematography = [[Greig Fraser]]
| editing        = [[Joe Walker (montažer)|Joe Walker]]
| music          = [[Hans Zimmer]]
| studio         = {{plainlist|
* [[Legendary Pictures]]
}}
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures]]
| released       = {{Film date|2024|2|6|premiera|2024|3|1|ZDA}}
| runtime        = 166 minut&lt;ref name=&quot;Runtime&quot;&gt;{{navedi splet |last=Mullor |first=Mireia |date=2024-03-01 |title=How long is Dune: Part Two? Here's the confirmed runtime of the movie |url=https://www.digitalspy.com/movies/a46971103/dune-2-how-long-runtime/ |access-date=2024-03-01 |website=[[Digital Spy]] |url-status=live |archive-date=March 1, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240301082320/https://www.digitalspy.com/movies/a46971103/dune-2-how-long-runtime/}}&lt;/ref&gt;
| country        = Združene države Amerike
| language       = angleščina
| budget         = 190 milijonov [[ameriški dolar|USD]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Rubin |first=Rebecca |url=https://variety.com/2024/film/features/dune-2-box-office-revive-hollywood-denis-villeneuve-sequel-1235907288/ |url-status=live |title='Dune 2' Aims for Blockbuster Glory: How a Strike Delay, Imax and 'Oppenheimer' Success Can Boost Denis Villeneuve's Sequel |website=[[Variety (revija)|Variety]] |date=2024-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240220173110/https://variety.com/2024/film/features/dune-2-box-office-revive-hollywood-denis-villeneuve-sequel-1235907288/ |archive-date=2024-02-20 |access-date=2024-02-21}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 711,8 milijona USD&lt;ref name=&quot;BOM&quot;&gt;{{Cite Box Office Mojo |title=Dune: Part Two |url=https://www.boxofficemojo.com/title/tt15239678/ |access-date=2024-05-22}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NUM&quot;&gt;{{Cite The Numbers |title=Dune: Part Two |id=Dune-Part-Two-(2024) |access-date=2024-05-22}}&lt;/ref&gt;
}}

'''''Dune: Peščeni planet, 2. del''''' (v izvirniku [[angleščina|angleško]] '''''Dune: Part Two''''') je ameriški epski [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[film]] v režiji in koprodukciji [[Denis Villeneuve|Denisa Villeneuva]], ki je izšel leta 2024 v distribuciji [[Warner Bros. Pictures]]. Gre za nadaljevanje [[Dune: Peščeni planet|prvega filma]] po romanu ''[[Peščeni planet]]'' pisatelja [[Frank Herbert|Franka Herberta]], ki predstavi drugo polovico zgodbe o mladem plemiču Paulu Atreidesu in njegovi družini, ki je potisnjena v spopad s svojimi sovražniki, rodbino Harkonnen, za puščavski planet Arrakis, ki je edini vir dragocene psihoaktivne Začimbe v vesolju. Scenarij sta napisala Villeneuve in [[Jon Spaihts]]. V glavnih vlogah so zaigrali [[Timothée Chalamet]], [[Rebecca Ferguson]], [[Josh Brolin]], [[Stellan Skarsgård]], [[Dave Bautista]], [[Zendaya]], [[Charlotte Rampling]] in [[Javier Bardem]] v reprizi vlog iz prvega filma, na novo pa so v njem nastopili [[Austin Butler]], [[Florence Pugh]], [[Christopher Walken]] in [[Léa Seydoux]].

Film bi moral iziti že novembra 2023, a je bil izid preložen zaradi stavke hollywoodskih filmskih ustvarjalcev, zato je bila premiera 6. februarja v [[Ciudad de México|Ciudad de Méxicu]], na redni spored ameriških kinematografov pa je prišel 1. marca tega leta. Podobno kot predhodnik je bil deležen pozitivnega odziva recenzentov in občinstva, najbolj so pohvalili igro, režijo, podobo in ujemanje s knjižno predlogo. Po prihodku je film presegel prvi del in postal četrti najdonosnejši film leta 2024. Po zaslugi uspeha je začelo nastajati nadaljevanje, posneto po romanu ''[[Mesija s peščenega planeta]]''.

== Vsebina ==
Princesa Irulan, hči imperatorja Šadama IV., v dnevnik zapiše, kako je njen oče uničil rodbino Atreides s pomočjo rodbine Harkonnen. Mladi Paul Atreides in njegova noseča mati Jessica sta napad na puščavskem planetu Arrakis preživela s skrivanjem v puščavi, ki jo nadzorujejo domorodni Fremeni. Lokalni fremenski poglavar Stilgar ju s svojo skupino odpelje v podzemno naselbino (sič) Tabr. Tam so nekateri Fremeni sumničavi do tujcev, ki bi lahko bila vohuna, Stilgar s somišljeniki pa v njih vidi izpolnitev prerokbe, da bosta mati in sin od zunaj na Arrakis prinesla blagostanje.

Fremeni sprejmejo Paula, Jessica pa mora naslediti matrono Tabra, častitljivo mater, tako, da spije »vodo življenja« – nevarno drogo, ki je strupena za moške in neizšolane ženske. S svojim obvladovanjem veščin Bene Gesserit ji uspe pretvoriti tekočino in preživeti, ob tem pa nasledi spomine vseh preteklih častitljivih mater. Vendar pa droga predčasno prebudi um njene nerojene hčere Alie, tako da lahko poslej telepatsko komunicirata. Skupaj se odločita, da se bosta potrudili prepričati bolj sumničave Fremene s severa planeta o resničnosti prerokbe. Paulova fremenska partnerka Chani s prijateljico pravilno posumi, da so izmišljeno prerokbo razširile pripadnice reda Bene Gesserit z namenom manipulirati Fremene v zaščito svojih pripadnic, toda Paul si vseeno prisluži njeno spoštovanje z obljubo, da se bo boril ob Fremenih in da jim nima namena vladati.

Paul se vključuje v fremensko kulturo z učenjem jezika, borbo, jezdenjem peščenega črva in napadanjem harkonnenskih operacij za pridobivanje Začimbe ter prevzame fremenski imeni »Usul« in »Muad'Dib«. S Chani se zaljubita. Medtem baron Vladimir Harkonnen zaradi težav pri pridobivanju Začimbe na položaju vladarja Arrakisa nadomesti nečaka Rabbana z mlajšim nečakom, premetenim in sadističnim Feyd-Rautho. Pripadnica Bene Gesseritk, gospa Margot Fenring, je poslana, da preskusi njegov potencial za skrivni program križanja z namenom stvaritve nadčloveka, t. i. Kwisatza Haderacha, in pridobi njegovo seme.

Jessica odpotuje na jug k fremenskim fundamentalistom, ki najbolj goreče verujejo v prerokbo, Paul pa ostane na severu, saj se boji izpolnitve svojih vizij apokaliptične svete vojne, do katere bo prišlo, če bo šel na jug kot mesija. Med napadom na žetveni stroj tihotapcev Začimbe odkrije očetovega orožarskega mojstra Gurneya Hallecka, ki je prav tako preživel. Halleck ga odpelje do skrivne družinske zaloge [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. Kmalu po tistem Feyd-Rautha ukaže močan napad na severne Fremene, v katerem je uničen sič Tabr, zaradi česar je Paul z ostalimi preživelimi prisiljen oditi na jug. Ob prihodu spije vodo življenja in pade v komo. Jessica prepriča Chani, da mu da nov odmerek, pomešan z njenimi solzami, po katerem se Paul prebudi, pod vplivom snovi zdaj jasnoviden v prostoru in času. V viziji se mu prikaže zdaj odrasla Alia na Arrakisu, prekritem z vodo. Iz vseh možnih prihodnosti izlušči edino pot do zmage, spozna pa tudi, da je Jessica hči barona Vladimirja Harkonnena.

Paul se sestane s fremenskim vojaškim svetom in pridobi množico na svojo stran s sposobnostjo branja njihovih najglobljih misli. Razglasi se za mesijo – Lisana al Gaiba – in izzove Šadama. Ta prispe na Arrakis z Irulan in svojimi elitnimi vojščaki Sardaukarji. Med njegovim sestankom s Harkonneni napadejo Fremeni, ki z jedrskim orožjem in peščenimi črvi premagajo Sardaukarje. Paul usmrti barona in zajame Šadama s spremstvom. Medtem Halleck napade glavno mesto Arrakeen, med napadom ujame in ubije Rabbana.

Paul nato izzove Šadama za prestol in, na grozo Chani, zahteva roko njegove hčere Irulan. Prispejo tudi predstavniki drugih velikih plemiških rodbin, ki jih je bil prej pozval Šadam, in se pripravijo na invazijo, toda Paul jim zagrozi z uničenjem polj Začimbe, če bi se vmešali. Feyd-Rautha se javi za Šadamovega bojevnika in Paul ga v dvoboju ubije. Po tistem Irulan pristane na poroko s Paulom, pod pogojem, da pusti njenega očeta živeti. Šadam se preda, vendar ostali plemiči ne priznajo Paulove vladavine, zato ta ukaže Fremenom, naj napadejo floto v orbiti. Stilgar vodi fremenski napad z zajetimi sardaukarskimi ladjami, medtem pa Jessica in Alia razglabljata o začetku Paulove svete vojne. Chani se mu noče prikloniti in sama odide na peščenem črvu v puščavo.

== Igralska zasedba ==
{{cast list|
* [[Timothée Chalamet]] kot Paul Atreides, izobčeni vojvoda rodbine Atreides, ki se pridruži ljudstvu Fremenov, da bi strmoglavil tiransko vladavino rodbine Harkonnen
* [[Zendaya]] kot Chani, mlada in uporniška fremenska bojevnica, Paulova simpatija&lt;ref name=&quot;Phillips 2024&quot;&gt;{{navedi splet |last=Phillips |first=Zoe G. |date=February 16, 2024 |title=Zendaya Wears Vintage Mugler Couture Robotic Bodysuit at 'Dune: Part 2' Premiere in London |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/zendaya-vintage-mugler-couture-robotic-bodysuit-dune-part-2-premiere-1235826794/ |access-date=February 19, 2024 |website=[[The Hollywood Reporter]] |archive-date=February 19, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240219052530/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/zendaya-vintage-mugler-couture-robotic-bodysuit-dune-part-2-premiere-1235826794/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* [[Rebecca Ferguson]] kot gospa Jessica, pripadnica reda Bene Gesserit, Paulova mati in konkubina Paulovega pokojnega očeta Leta Atreidesa.
* [[Josh Brolin]] kot Gurney Halleck, nekdanji vojaški poveljnik pri rodbini Atreides, Paulov mentor in prijatelj
* [[Austin Butler]] kot Feyd-Rautha, najmlajši nečak in dedič barona Vladimirja Harkonnena
* [[Florence Pugh]] kot princesa Irulan, najstarejša imperatorjeva hči in dedinja
* [[Dave Bautista]] kot Rabban, nečak barona Vladimirja Harkonnena, Feyd-Rauthin brat
* [[Christopher Walken]] kot imperator Šadam IV., padišah imerator znanega vesolja in glava rodbine Corrino
* [[Léa Seydoux]] kot gospa Margot Fenring, pripadnica reda Bene Gesserit, imperatorjeva zaupnica
* [[Souheila Yacoub]] kot Shishakli, fremenska bojevnica in Chaniina prijateljica
* [[Stellan Skarsgård]] kot baron Vladimir Harkonnen, glava rodbine Harkonnen, Feyd-Rauthin in Rabbanov stric
* [[Charlotte Rampling]] kot častitljiva mati Mohiam, vodja reda Bene Gesserit
* [[Javier Bardem]] kot Stilgar, vodja fremenskega plemena v siču Tabr
}}

[[Anya Taylor-Joy]] ima nepodpisano vlogo Alie Atreides, Paulove še nerojene sestre, ki se pojavi v njegovih vizijah in komunicira z Jessico iz njene maternice.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=McHenry |first=Jackson |date=2024-03-01 |title=Decoding Dune: Part Two's Ominous Visions of the Future |url=https://www.vulture.com/article/decoding-dune-part-twos-visions-of-anya-taylor-joy-as-alia.html |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240302152150/https://www.vulture.com/article/decoding-dune-part-twos-visions-of-anya-taylor-joy-as-alia.html |archive-date=2024-03-02 |access-date=2024-03-02 |website=Vulture}}&lt;/ref&gt; Svoji vlogi iz prvega filma sta ponovila [[Babs Olusanmokun]] kot Jamis in [[Roger Yuan]] kot poročnik Lanville. [[Stephen McKinley Henderson]] je posnel prizore, v katerih je znova zaigral kot Letov pomočnik Thufir Hawat, [[Tim Blake Nelson]] pa kot nerazkrit lik,&lt;ref name=&quot;start&quot;&gt;{{navedi novice |last=Sharf |first=Zack |date=2022-07-18 |title=''Dune: Part Two'' Starts Filming: Full Cast and Synopsis Revealed, Oscar-Winning Crafts Team Returns |website=Variety |url=https://variety.com/2022/film/news/dune-2-filming-full-cast-synopsis-1235319029/ |access-date=2022-07-18 |archive-date=2022-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220718185833/https://variety.com/2022/film/news/dune-2-filming-full-cast-synopsis-1235319029/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/dune-part-2-casts-time-blake-nelson-1235292182/ |title=Tim Blake Nelson Joins Denis Villeneuve's 'Dune: Part 2' (Exclusive) |website=[[The Hollywood Reporter]] |last=Kit |first=Borys |date=2023-01-06 |access-date=2023-01-06 |archive-date=2023-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230106205014/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/dune-part-2-casts-time-blake-nelson-1235292182/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; vendar njuni prizori niso bili vključeni v končno različico filma, le posebno zahvalo Villeneuva v zaključni špici sta prejela.&lt;ref name=&quot;deleted&quot;&gt;{{navedi novice |last=Sharf |first=Zack |date=2024-04-03 |title=Denis Villeneuve Cut Two Actors From 'Dune 2' and One of Them Is 'Heartbroken'; No Deleted Scenes Will Be Released: 'When It's Not in the Movie, It's Dead' |url=https://variety.com/2024/film/news/dune-2-cut-actors-deleted-scenes-released-stephen-mckinley-henderson-1235929610/?cx_testId=48&amp;cx_testVariant=cx_1&amp;cx_artPos=0#cxrecs_s |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240308182634/https://variety.com/2024/film/news/dune-2-cut-actors-deleted-scenes-released-stephen-mckinley-henderson-1235929610/?cx_testId=48&amp;cx_testVariant=cx_1&amp;cx_artPos=0#cxrecs_s |archive-date=2024-03-08 |access-date=2024-03-06 |website=Variety}}&lt;/ref&gt;

== Produkcija ==
=== Razvoj ===
[[File:Denis Villeneuve Cannes 2018.jpg|thumb|left|upright|[[Denis Villeneuve]] je znova prevzel vlogo režiserja]]
Produkcijsko podjetje [[Legendary Picture]] je konec leta 2016 pridobilo pravice za filmsko in televizijsko adaptacijo znanstvenofantastične franšize ''Peščeni planet'' na čelu z [[Peščeni planet|istoimenskim romanom]] Franka Herberta&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Kroll |first=Justin |date=November 21, 2016 |title=Legendary Lands Rights to Classic Sci-Fi Novel ''Dune'' |url=https://variety.com/2016/film/news/legendary-dune-frank-herbert-1201923648/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161222044604/http://variety.com/2016/film/news/legendary-dune-frank-herbert-1201923648/ |archive-date=December 22, 2016 |access-date=December 22, 2016 |website=Variety}}&lt;/ref&gt; in za režiserja izbralo Denisa Villeneuva, ki mu je bila adaptacija tega dela dolgoletna želja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Brzeski |first=Patrick |date=November 30, 2021 |title=Making of 'Dune': How Denis Villeneuve's Sci-Fi Epic Is the Culmination of a Childhood Dream |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/making-of-dune-denis-villenueve-novel-adaptation-1235052084/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211130153833/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/making-of-dune-denis-villenueve-novel-adaptation-1235052084/ |archive-date=November 30, 2021 |access-date=March 31, 2022 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; Februarja 2018 je prišla v javnost informacija, da bo zaradi kompleksnosti knjižne predloge ustvaril priredbo v dveh delih&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Vilkomerson |first=Sara |date=February 1, 2017 |title=Denis Villeneuve officially set to direct ''Dune'' reboot |url=https://ew.com/movies/2017/02/01/denis-villeneuve-directing-dune-movie/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190131190447/https://ew.com/movies/2017/02/01/denis-villeneuve-directing-dune-movie/ |archive-date=January 31, 2019 |access-date=February 15, 2019 |magazine=[[Entertainment Weekly]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Bui |first=Hoai-Tran |date=March 9, 2018 |title=At Least Two ''Dune'' Films Are Being Planned by Denis Villeneuve |url=https://www.slashfilm.com/denis-villeneuve-dune-remake-two-films/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522042236/http://www.slashfilm.com/denis-villeneuve-dune-remake-two-films/ |archive-date=May 22, 2018 |access-date=May 21, 2018 |website=/Film}}&lt;/ref&gt; in prepričal tudi [[Warner Bros. Pictures]] za podoben pristop kot so ga že uporabili za priredbo [[Stephen King|Kingovega]] romana ''[[Tisto]]''.&lt;ref name=&quot;vf firstlook&quot;&gt;{{navedi splet |last=Breznican |first=Anthony |author-link=Anthony Breznican |date=April 14, 2020 |title=Behold ''Dune'': An Exclusive Look at Timothée Chalamet, Zendaya, Oscar Isaac, and More |url=https://www.vanityfair.com/hollywood/2020/04/behold-dune-an-exclusive-look-at-timothee-chalamet-zendaya-oscar-isaac |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200414123142/https://www.vanityfair.com/hollywood/2020/04/behold-dune-an-exclusive-look-at-timothee-chalamet-zendaya-oscar-isaac |archive-date=April 14, 2020 |access-date=April 27, 2020 |website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]}}&lt;/ref&gt;

Warner Bros. je režiserju zagotovil projekt drugega dela pod pogojem, da bo prvi del finančno uspešen,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Dick |first=Jeremy |date=September 14, 2021 |title=''Dune 2'' Will Happen If Enough People Stream ''Dune'' on HBO Max |url=https://movieweb.com/dune-2-hbo-max-streaming-numbers/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210921021541/https://movieweb.com/dune-2-hbo-max-streaming-numbers/ |archive-date=September 21, 2021 |access-date=October 2, 2021 |website=[[MovieWeb]]}}&lt;/ref&gt; kar je bil en od razlogov za režiserjevo negodovanje ob novici, da bo prvi del hkrati s premiero v kinematografih izšel tudi na spletni pretočni storitvi [[HBO Max]] – to bi lahko škodovalo prihodku in vodilo do ukinitve projekta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Villeneuve |first=Denis |author-link=Denis Villeneuve |date=December 11, 2020 |title=''Dune'' Director Denis Villeneuve Blasts HBO Max Deal |url=https://variety.com/2020/film/news/dune-denis-villeneuve-blasts-warner-bros-1234851270/ |url-status=live |website=[[Variety (revija)|Variety]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20201213000030/https://variety.com/2020/film/news/dune-denis-villeneuve-blasts-warner-bros-1234851270/ |archive-date=December 13, 2020 |access-date=December 20, 2020}}&lt;/ref&gt; Že nekaj dni po izidu je na podlagi rezultatov podjetje Legendary uradno odobrilo nadaljevanje,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Couch |first1=Aaron |last2=McClintock |first2=Pamela |date=October 26, 2021 |title=''Dune 2'' a Go From Legendary, Warner Bros. |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/dune-2-greenlit-movie-release-date-1235036655/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211026181508/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/dune-2-greenlit-movie-release-date-1235036655/ |archive-date=October 26, 2021 |access-date=October 26, 2021 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; predprodukcijo pa je Villeneuve zagnal že takoj po končanju prvega dela.&lt;ref name=&quot;VF Cliffhanger&quot;&gt;{{navedi splet |last=Breznican |first=Anthony |author-link=Anthony Breznican |date=February 2, 2024 |title=''Dune: Part Two'' Is a Cliffhanger—But It May Be Years Before Part Three Arrives |url=https://www.vanityfair.com/hollywood/dune-part-3 |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240202141231/https://www.vanityfair.com/hollywood/dune-part-3 |archive-date=February 2, 2024 |access-date=February 2, 2024 |website=Vanity Fair}}&lt;/ref&gt; V pogajanjih z distributerjem je tokrat skladno s svojo vizijo zahteval 45-dnevno obdobje po premieri, ko bo film na voljo ekskluzivno v kinematografih.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{navedi splet |last=Davids |first=Brian |date=October 28, 2021 |title=Denis Villeneuve on ''Dune'' Success and the Road to ''Part Two'' |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/dune-2-denis-villeneuve-part-two-1235038791/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028202141/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/dune-2-denis-villeneuve-part-two-1235038791/ |archive-date=October 28, 2021 |access-date=November 1, 2021 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt;

''Dune: Peščeni planet, 2. del'' so producirali Villeneuve, [[Mary Parent]] in Cale Boyter, kot izvršni producenti pa so delovali Tanya Lapointe, [[Brian Herbert]], Byron Merritt, Kim Herbert, [[Thomas Tull]], Jon Spaihts, Richard P. Rubinstein, [[John Harrison (director)|John Harrison]] in Herbert W. Gain. [[Kevin J. Anderson]] je bil kreativni svetovalec.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=D'Alessandro|first=Anthony|date=February 16, 2019|title=Warner Bros. Dates ''Dune'' For November 2020 &amp; More|url=https://deadline.com/2019/02/warner-bros-dates-dune-for-november-2020-more-1202558747/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20190216063302/https://deadline.com/2019/02/warner-bros-dates-dune-for-november-2020-more-1202558747/|archive-date=February 16, 2019|access-date=February 16, 2019|website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt;
{{multiple image
| perrow            = 3
| total_width       = 410
| image1            = Baz Luhrmann, Eva Rinaldi (2), Olivia Dejonge, Austin Butler,Tom Hanks (52123990193) (cropped)2.jpg
| width1            = 600
| height1           = 720
| image2            = Florence Pugh - The Wonder BFI London Film Festival Premiere, October 2022 (cropped).jpg
| width2            = 600
| height2           = 700
| image3            = Christopher Walken 2018.jpg
| width3            = 600
| height3           = 720
| footer            = [[Austin Butler]], [[Florence Pugh]] in [[Christopher Walken]] (od leve proti desni) so se pridružili igralski zasedbi kot Feyd-Rautha, princesa Irulan in imperator Šadam IV.
}}
Tudi [[scenarij]] je v sodelovanju s koscenaristom [[Eric Roth|Ericom Rothom]] začel pisati že pred potrditvijo.&lt;ref name=&quot;APDream&quot;&gt;{{navedi novice |last=Bahr |first=Lindsey |date=2024-02-09 |title=In ''Dune: Part Two'', filmmaker Denis Villeneuve realizes a lifetime dream |url=https://apnews.com/article/dune-part-two-denis-villeneuve-cc980b23d3b7c774ed2297bad6f9aaf5 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240209211649/https://apnews.com/article/dune-part-two-denis-villeneuve-cc980b23d3b7c774ed2297bad6f9aaf5 |archive-date=2024-02-09 |access-date=2024-08-16 |work=[[Associated Press|AP News]]}}&lt;/ref&gt; Drugi del si je zamislil kot neposredno nadaljevanje prvega,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite magazine |last=Breznican |first=Anthony |author-link=Anthony Breznican |date=April 27, 2023 |title=''Dune: Part Two''—An Exclusive First Look at the Saga's Epic Conclusion |url=https://www.vanityfair.com/hollywood/2023/04/dune-part-two-exclusive-first-look |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230427130721/https://www.vanityfair.com/hollywood/2023/04/dune-part-two-exclusive-first-look |archive-date=April 27, 2023 |access-date=April 27, 2023 |magazine=Vanity Fair}}&lt;/ref&gt; a tokrat z več akcije kot v prvem delu, ki je bil bolj »kontemplativen«.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi splet |last=Gardner |first=Chris |date=April 25, 2023 |title=''Dune: Part Two'' Debuts Trailer Selling It as an 'Epic War Movie' at CinemaCon |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/dune-sequel-trailer-movie-timothee-chalamet-austin-butler-1235399584/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230425191841/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/dune-sequel-trailer-movie-timothee-chalamet-austin-butler-1235399584/ |archive-date=April 25, 2023 |access-date=April 27, 2023 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; Posebej se je osredotočil na Herbertov namen prikazati Paula kot [[antijunak]]a, ki postaja zlobnež, z ozirom na dolgoročne načrte posneti še nadaljevanje po romanu ''Mesija s peščenega planeta''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Keates |first=Emma |date=March 1, 2024 |title=Denis Villeneuve explains why he changed Chani in ''Dune: Part Two'' |url=https://www.avclub.com/denis-villeneuve-dune-part-two-zendaya-chani-herbert-1851297779 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240301210817/https://www.avclub.com/denis-villeneuve-dune-part-two-zendaya-chani-herbert-1851297779 |archive-date=March 1, 2024 |access-date=March 10, 2024 |website=[[The A.V. Club]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Shayo |first=Lukas |date=February 4, 2024 |title=''Dune 2'' Fixes an Original Book Problem Says Denis Villeneuve: 'Frank Herbert Was Disappointed' |url=https://screenrant.com/dune-2-movie-book-changes-fix-denis-villeneuve/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240204200304/https://screenrant.com/dune-2-movie-book-changes-fix-denis-villeneuve/ |archive-date=February 4, 2024 |access-date=February 7, 2024 |website=[[Screen Rant]]}}&lt;/ref&gt; V ta namen je nekoliko spremenil upodobitev Chani, s prehodom na njeno perspektivo naj bi na koncu gledalec dokončno razumel Paulovo oblastiželjnost, medtem ko je bila v romanu potisnjena v ozadje.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{navedi splet |last=Bui |first=Hoai-Tran |date=March 1, 2024 |title=How Denis Villeneuve's ''Dune: Part Two'' Rejects the White Savior Myth |url=https://www.inverse.com/entertainment/dune-2-denis-villeneuve-interview-white-savior |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240301174920/https://www.inverse.com/entertainment/dune-2-denis-villeneuve-interview-white-savior |archive-date=March 1, 2024 |access-date=March 10, 2024 |website=Inverse}}&lt;/ref&gt;

Za pomembnejše nove like sta se igralski zasedbi prvega dela spomladi 2022 pridružila [[Florence Pugh]] za vlogo princese Irulan in [[Austin Butler]] kot Feyd-Rautha,&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Kroll |first=Justin |date=March 8, 2022 |title=''Dune Part 2'': Florence Pugh Eyed for Princess Irulan Role in Upcoming Sequel |work=[[Deadline Hollywood]] |url=https://deadline.com/2022/03/dune-part-2-florence-pugh-princess-irulan-1234973534/ |url-status=live |access-date=March 8, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220308204252/https://deadline.com/2022/03/dune-part-2-florence-pugh-princess-irulan-1234973534/ |archive-date=March 8, 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Kroll |first=Justin |date=March 10, 2022 |title=''Dune: Part Two'': Austin Butler Eyed to Play Feyd-Rautha in Upcoming Sequel |url=https://deadline.com/2022/03/dune-part-two-austin-butler-feyd-rautha-1234975465/ |access-date=March 10, 2022 |website=[[Deadline Hollywood]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220525220753/https://deadline.com/2022/03/dune-part-two-austin-butler-feyd-rautha-1234975465/ |archive-date=May 25, 2022}}&lt;/ref&gt; kmalu po tistem pa še [[Christopher Walken]] za vlogo Šadama IV.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Kit |first=Borys |date=May 12, 2022 |title=Christopher Walken Joins Timothee Chalamet, Zendaya in ''Dune: Part Two'' |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/christopher-walken-dune-two-1235144841/ |access-date=May 12, 2022 |website=[[The Hollywood Reporter]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220512235549/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/christopher-walken-dune-two-1235144841/ |archive-date=May 12, 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Snemanje ===
Prve posnetke so ustvarili med 4. in 5. julijem 2022 v Brionovi grobnici v kraju [[Altivole]] blizu [[Treviso|Trevisa]] (Italija),&lt;ref name=&quot;Filming&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://deadline.com/2022/07/dune-part-two-production-italy-1235057506/ |title=''Dune: Part Two'' Ramping Up Production This Month |website=[[Deadline Hollywood]] |first=Anthony |last=D'Alessandro |date=July 3, 2022 |access-date=July 5, 2022 |archive-date=July 4, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220704223528/https://deadline.com/2022/07/dune-part-two-production-italy-1235057506/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[glavna fotografija]] pa se je pričela dva tedna kasneje v madžarski [[Budimpešta|Budimpešti]].&lt;ref name=&quot;start&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Mishra |first=Shrishty |date=July 18, 2022 |title=''Dune: Part 2'': Production Begins on Epic Sci-Fi Sequel |website=Collider |url=https://collider.com/dune-part-2-production-start-warner-bros/ |access-date=July 18, 2022 |archive-date=July 18, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220718192456/https://collider.com/dune-part-2-production-start-warner-bros/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Za nadaljevanje so uporabili povsem druge lokacije in scene kot za prvi del, da bi se izognili ponavljanju. Film je bil v celoti posnet z [[digitalna kamera|digitalnimi kamerami]] [[Arri Alexa LF]].&lt;ref name=&quot;Lang&quot;&gt;{{navedi splet |last=Lang |first=Brent |date=April 25, 2023 |title='Dune: Part Two' Debuts Breathtaking Trailer: Timothée Chalamet Rides Giant Sandworm, Assumes Rightful Role as Fremen Leader |url=https://variety.com/2023/film/news/dune-part-two-trailer-timothee-chalamet-riding-giant-sandworms-zendaya-1235593113/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230425190653/https://variety.com/2023/film/news/dune-part-two-trailer-timothee-chalamet-riding-giant-sandworms-zendaya-1235593113/ |archive-date=April 25, 2023 |access-date=April 25, 2023 |website=[[Variety (revija)|Variety]]}}&lt;/ref&gt; Produkcijski ekipi je uspelo uporabiti delni [[sončev mrk 25. oktobra 2022]] za posnetke spopada med harkonnensko in fremensko vojsko.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Edwards |first=Belen |date=2024-03-24 |title=Sandworms and solar eclipses: 5 things we learned from ''The Art and Soul of 'Dune: Part Two' '' |url=https://mashable.com/article/the-art-and-soul-of-dune-part-two-behind-the-scenes-facts |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240324093150/https://mashable.com/article/the-art-and-soul-of-dune-part-two-behind-the-scenes-facts |archive-date=2024-03-24 |access-date=2024-08-17 |website=[[Mashable]]}}&lt;/ref&gt;

Novembra 2022 se je produkcija preselila v [[Abu Dabi]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Christopher |first=Charles |date=October 24, 2022 |title=Denis Villeneuve's Dune: Part Two Begins Filming In Abu Dhabi Next Month |url=https://gamerant.com/dune-2-filming-abu-dhabi-november/ |access-date=October 31, 2022 |website=Game Rant |archive-date=October 31, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221031233552/https://gamerant.com/dune-2-filming-abu-dhabi-november/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Sharf |first=Zack |date=November 16, 2022 |title=Timothée Chalamet Raves About Florence Pugh and Zendaya in 'Dune: Part 2': They're 'Seriously Incredible' |url=https://variety.com/2022/film/news/timothee-chalamet-praises-florence-pugh-zendaya-dune-2-1235433536/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221116162117/https://variety.com/2022/film/news/timothee-chalamet-praises-florence-pugh-zendaya-dune-2-1235433536/ |archive-date=November 16, 2022 |access-date=March 9, 2023 |website=[[Variety (revija)|Variety]]}}&lt;/ref&gt; ena skupina pa je odšla v [[Namibija|Namibijo]] za snemanje prizorov s Taylor-Joy v še bolj sušnem okolju. Njeno sodelovanje v filmu je Villeneuve uspešno prikrival do zadnjega kot presenečenje in eksperiment ali je možno kaj takega skriti pred čenčami Hollywooda.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Chuba |first=Kirsten |date=February 26, 2024 |title=Why Denis Villeneuve Kept Anya Taylor-Joy's 'Dune: Part Two' Casting a Secret: &quot;Hollywood Is the Most Gossipy Town on Earth&quot; |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/denis-villeneuve-anya-taylor-joy-dune-casting-secret-explained-1235835959/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240227003051/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/denis-villeneuve-anya-taylor-joy-dune-casting-secret-explained-1235835959/ |archive-date=2024-02-27 |access-date=2024-08-17 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; Snemanje je bilo končano 12. decembra 2022.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |url=https://variety.com/2022/film/news/dune-part-two-wraps-filmingtimothee-chalamet-1235457990/ |title='Dune: Part Two' Wraps Production, Timothée Chalamet Announces |last=Zee |first=Michaela |date=December 12, 2022 |website=[[Variety (revija)|Variety]] |access-date=December 12, 2022 |archive-date=December 12, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221212182152/https://variety.com/2022/film/news/dune-part-two-wraps-filmingtimothee-chalamet-1235457990/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Trajalo je dlje od načrtov, dodaten vmesni čas je Villeneuve porabil, da je poskrbel za predelavo posnetkov za konvencionalne in IMAX 70-mm projektorje.&lt;ref name=&quot;APDream&quot; /&gt;

=== Glasba ===
[[Hans Zimmer]] je ustvaril orkestralno glasbeno podlago, tako kot že za prvi del.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |date=October 26, 2021 |title=Hans Zimmer to Return for Denis Villeneuve's ''Dune: Part Two'' |url=https://filmmusicreporter.com/2021/10/26/hans-zimmer-to-return-for-denis-villeneuves-dune-part-2/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211026232354/https://filmmusicreporter.com/2021/10/26/hans-zimmer-to-return-for-denis-villeneuves-dune-part-2/ |archive-date=October 26, 2021 |access-date=October 26, 2021 |website=Film Music Reporter}}&lt;/ref&gt; Že preden je bilo nadaljevanje napovedano, je zložil za 90 minut glasbe, da bi na ta način pomagal navdihniti režiserja.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |url=https://www.indiewire.com/2021/10/dune-hans-zimmer-score-1234673017/ |title=''Dune'': How Composer Hans Zimmer Invented a Retro-Future Musical Sound for the Arrakis Desert Planet |first=Bill |last=Desowitz |date=October 20, 2021 |access-date=October 30, 2021 |work=[[IndieWire]] |archive-date=October 30, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211030190824/https://www.indiewire.com/2021/10/dune-hans-zimmer-score-1234673017/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Dve skladbi je 15. februarja 2024 izdala založba [[WaterTower Music]] kot singla, naslovljena »A Time of Quiet Between the Storms« in »Harvester Attack«, poln album pa je izšel 23. februarja.&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2024-02-15 |title=Dune: Part Two (Original Motion Picture Soundtrack) Music by Hans Zimmer Available February 23rd |url=https://www.businesswire.com/news/home/20240215811726/en/Dune-Part-Two-Original-Motion-Picture-Soundtrack-Music-by-Hans-Zimmer-Available-February-23rd |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240215143140/https://www.businesswire.com/news/home/20240215811726/en/Dune-Part-Two-Original-Motion-Picture-Soundtrack-Music-by-Hans-Zimmer-Available-February-23rd |archive-date=2024-02-15 |access-date=2024-02-15 |website=[[Business Wire]]}}&lt;/ref&gt;

== Izid ==
=== Oglaševanje pred izidom ===
Uradna promocija se je začela 27. aprila 2023 z dražilnikom (''teaser''), predvajanim na konvenciji lastnikov kinematografov.&lt;ref name=&quot;Lang&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; 2. maja je distributer na spletu objavil slike likov in prvi plakat,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://deadline.com/2023/05/dune-part-two-teaser-timothee-chalamet-zendaya-1235353963/ |title='Dune: Part Two' Teaser: First-Look Footage &amp; Poster For Denis Villeneuve's Star-Studded Sequel |last=Ntim |first=Zac |date=May 2, 2023 |website=[[Deadline Hollywood]] |access-date=May 3, 2023 |archive-date=May 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230502193010/https://deadline.com/2023/05/dune-part-two-teaser-timothee-chalamet-zendaya-1235353963/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; dan kasneje pa še poln napovednik.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://deadline.com/video/dune-part-two-trailer-timothee-chalamet-zendaya-denis-villeneuve/ |title='Dune: Part Two' Trailer: Timothée Chalamet &amp; Zendaya Return To The Desert In Denis Villeneuve's Star-Studded Sequel |last=Ntim |first=Zac |date=May 3, 2023 |website=[[Deadline Hollywood]] |access-date=May 3, 2023 |archive-date=May 3, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230503162732/https://deadline.com/video/dune-part-two-trailer-timothee-chalamet-zendaya-denis-villeneuve/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 29. junija mu je sledil drugi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Moreau |first=Jordan |date=June 29, 2023 |title='Dune 2' Trailer: Timothée Chalamet and Zendaya Fall in Love and Wage War, First Look at Christopher Walken's Emperor |url=https://variety.com/2023/film/news/dune-2-trailer-timothee-chalamet-zendaya-1235657941/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629161353/https://variety.com/2023/film/news/dune-2-trailer-timothee-chalamet-zendaya-1235657941/ |archive-date=June 29, 2023 |access-date=June 29, 2023 |website=[[Variety (revija)|Variety]]}}&lt;/ref&gt;

Promocijo so dopolnjevali igralci, ki so razpravljali o filmu na različnih konvencijah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Tartaglione |first=Nancy |date=June 21, 2023 |title=Zendaya &amp; Timothee Chalamet Bring The Star Power To Warner Bros' Lineup Presentation – CineEurope |url=https://deadline.com/2023/06/zendaya-timothee-chalamet-dune-part-two-warner-bros-cineeurope-1235421601/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230621141545/https://deadline.com/2023/06/zendaya-timothee-chalamet-dune-part-two-warner-bros-cineeurope-1235421601/ |archive-date=June 21, 2023 |access-date=June 29, 2023 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Massoto |first=Erick |date=December 4, 2023 |title=We Saw the First 10 Minutes of 'Dune: Part 2,' Here's What We Learned |url=https://collider.com/dune-2-first-10-minutes-description-ccxp/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231205143934/https://collider.com/dune-2-first-10-minutes-description-ccxp/ |archive-date=December 5, 2023 |access-date=January 5, 2024 |website=Collider}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je distributer podelil licence založnikom videoiger ''[[Microsoft Flight Simulator]]'' in ''[[Call of Duty]]'', ki sta izdelala tematske razširitve za svoje igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Stephan |first=Katcy |date=February 13, 2024 |title='Dune: Part Two' Partners With Xbox for 'Flight Simulator' Content and Custom Console Design |url=https://variety.com/2024/gaming/news/dune-part-two-xbox-flight-simulator-1235910179/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214042217/https://variety.com/2024/gaming/news/dune-part-two-xbox-flight-simulator-1235910179/ |archive-date=February 14, 2024 |access-date=February 13, 2024 |website=[[Variety (revija)|Variety]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Doster |first=S.E. |date=October 31, 2023 |title=Dune Bundle Arrives In Call Of Duty: MW2 And Warzone Tomorrow |url=https://www.gamespot.com/articles/dune-bundle-arrives-in-call-of-duty-mw2-and-warzone-tomorrow/1100-6518778/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231031160717/https://www.gamespot.com/articles/dune-bundle-arrives-in-call-of-duty-mw2-and-warzone-tomorrow/1100-6518778/ |archive-date=October 31, 2023 |access-date=March 6, 2024 |website=[[GameSpot]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=March 4, 2024 |title=Call of Duty: Modern Warfare III and Call of Duty: Warzone Season 2 Reloaded Content Drop: What You Need To Know |url=https://www.callofduty.com/blog/2024/03/call-of-duty-modern-warfare-iii-warzone-season-2-reloaded-maps-modes-zombies-announcement#Harkonnen |website=Call of Duty Blog |access-date=March 4, 2024 |archive-date=March 4, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240304204501/https://www.callofduty.com/blog/2024/03/call-of-duty-modern-warfare-iii-warzone-season-2-reloaded-maps-modes-zombies-announcement#Harkonnen |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Nepričakovan viralni hit je postalo tematsko vedro za kokice s pokrovom v podobi peščenega črva, ki ga je pred premiero pripravila veriga kinematografov [[AMC Theatres]] in je številne spletne uporabnike spomnilo na umetno vagino,&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Yang |first=Angela |date=January 28, 2024 |title='Dune: Part 2' is going viral for its sandworm replica popcorn bucket that some joke is NSFW |url=https://www.nbcnews.com/pop-culture/pop-culture-news/dune-part-2-going-viral-popcorn-bucket-joke-nsfw-rcna136079 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240128211844/https://www.nbcnews.com/pop-culture/pop-culture-news/dune-part-2-going-viral-popcorn-bucket-joke-nsfw-rcna136079 |archive-date=January 28, 2024 |access-date=January 30, 2024 |publisher=[[NBC News]]}}&lt;/ref&gt; kar je med drugim navdihnilo tudi glasbeni skeč v pogovorni oddaji ''Saturday Night Live''.&lt;ref name=&quot;Bucket NYT&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2024/03/03/movies/dune-popcorn-bucket.html |title=The 'Dune' Popcorn Bucket and the Golden Age of Movie Merch |newspaper=The New York Times |first=Esther |last=Zuckerman |date=March 3, 2024 |access-date=2024-08-17 |archive-date=April 10, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240410222512/https://www.nytimes.com/2024/03/03/movies/dune-popcorn-bucket.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Izid v kinematografih ===
''Dune: Peščeni planet, 2. del'' naj bi po prvotnih načrtih izšel 20. oktobra 2023,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Fuster |first=Jeremy |date=October 26, 2021 |title=''Dune: Part Two'' Greenlit, Set for 2023 Theatrical Release by Warner Bros. and Legendary |url=https://www.thewrap.com/dune-part-two-greenlit-set-for-2023-theatrical-release-by-warner-bros-and-legendary/ |website=[[TheWrap]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211026182322/https://www.thewrap.com/dune-part-two-greenlit-set-for-2023-theatrical-release-by-warner-bros-and-legendary/ |archive-date=October 26, 2021 |access-date=October 26, 2021}}&lt;/ref&gt; a je bil zaradi usklajevanja z izdajami drugih studiev izid zamaknjen do 3. novembra,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://deadline.com/2022/10/dune-part-two-release-date-2023-1235141835/ |title='Dune: Part Two' Going Earlier In November 2023 |first=Anthony |last=D'Alessandro |date=October 11, 2022 |access-date=October 11, 2022 |website=[[Deadline Hollywood]] |archive-date=October 21, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221021164432/https://deadline.com/2022/10/dune-part-two-release-date-2023-1235141835/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; nato pa je izbruhnila stavka sindikata hollywoodskih kreativnih delavcev [[SAG-AFTRA]], kar je zamaknilo izid do marca naslednje leto.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=August 24, 2023 |title='Dune: Part Two' Moves To 2024, Latest Big Pic To Shift During Strike; 'Aquaman 2', 'Wonka' &amp; 'Color Purple' Stick To 2023 |website=[[Deadline Hollywood]] |url=https://deadline.com/2023/08/dune-2-delayed-march-2024-warner-bros-movies-1235527300/ |url-status=live |access-date=August 24, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230824224347/https://deadline.com/2023/08/dune-2-delayed-march-2024-warner-bros-movies-1235527300/ |archive-date=August 24, 2023}}&lt;/ref&gt;

Svetovna premiera je bila v kinu Auditorio Nacional v Ciudad de Méxicu 6. februarja 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Rockson |first=Gabrielle |date=February 7, 2024 |title=Zendaya and Florence Pugh Slay the Red Carpet at ''Dune: Part Two'' Premiere in Mexico City |url=https://people.com/zendaya-florence-pugh-slay-red-carpet-dune-part-two-event-mexico-city-8559923 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240209115910/https://people.com/zendaya-florence-pugh-slay-red-carpet-dune-part-two-event-mexico-city-8559923 |archive-date=February 9, 2024 |access-date=February 15, 2024 |website=[[People (magazine)|People]]}}&lt;/ref&gt; in še ena v londonskem [[Odeon Luxe Leicester Square]] 15. februarja.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Nanji |first=Noor |date=February 15, 2024 |title=Dune 2 stars Timothée Chalamet and Zendaya thrill fans at premiere |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-68284037 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240215221414/https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-68284037 |archive-date=February 15, 2024 |access-date=February 15, 2024 |publisher=[[BBC]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=February 15, 2024 |title=Timothée Chalamet, Zendaya, Florence Pugh Shimmer Against the Sand at 'Dune: Part Two' World Premiere in London |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/timothee-chalamet-zendaya-florence-pugh-dune-part-two-world-premiere-london-1235826396/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240216032933/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/timothee-chalamet-zendaya-florence-pugh-dune-part-two-world-premiere-london-1235826396/ |archive-date=February 16, 2024 |access-date=February 15, 2024 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt;

Distributer je nekaj ustrezno opremljenim kinooperaterjem po svetu poslal kopije filma v 70-mm formatu IMAX, ki velja za »prestižnega«, s čimer so hoteli ponoviti uspeh te poteze pri filmu ''[[Oppenheimer (film)|Oppenheimer]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=McPherson |first=Chris |date=November 19, 2023 |title='Dune: Part Two' Will Play in IMAX 70&amp;nbsp;mm |url=https://collider.com/dune-part-two-imax-70mm/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20231120041713/https://collider.com/dune-part-two-imax-70mm/ |archive-date=November 20, 2023 |access-date=December 9, 2023 |website=Collider}}&lt;/ref&gt;

=== Domači kino ===
Maja 2024 je film izšel na nosilcih [[Blu-ray]], [[DVD-Video|DVD]] in [[Ultra HD Blu-ray]] ter kmalu po tistem še na pretočni storitvi [[HBO Max]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Tingley |first=Anna |date=April 9, 2024 |title=‘Dune: Part Two’ Is Now Streaming Online |url=https://variety.com/2024/film/news/dune-2-how-to-watch-online-streaming-1235965433/ |access-date=2024-08-17 |work=Variety |archive-date=April 9, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240409192626/https://variety.com/2024/film/news/dune-2-how-to-watch-online-streaming-1235965433/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Odziv ==
S predvajanjem v kinematografih je ''Dune: Peščeni planet, 2. del'' prinesel 282,1 milijona [[ameriški dolar|USD]] prihodkov v ZDA in Kanadi ter 430,3 milijona drugje, skupno 712,4 milijona USD.&lt;ref name=&quot;BOM&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;NUM&quot; /&gt; Po eni od ocen bi že s 500 milijoni povrnil stroške.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=McClintock |first1=Pamela |date=March 5, 2024 |title=Box Office: 'Dune: Part Two' Makes Major Gains With Younger Adults |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/box-office-dune-part-two-younger-adults-audience-1235842993/ |access-date=March 6, 2024 |website=[[The Hollywood Reporter]] |archive-date=March 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240305191955/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/box-office-dune-part-two-younger-adults-audience-1235842993/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Po predprodaji vstopnic v ZDA in Kanadi je presegel rezultat filma ''[[Oppenheimer (film)|Oppenheimer]]'' (2023), po takratni projekciji bi s predvajanjem v 4050 kinematografih v otvoritvenem vikendu prinesel 65–80 milijonov USD.&lt;ref name=&quot;OpeningProjections&quot;&gt;{{navedi splet |last1=D'Alessandro |first1=Anthony |first2=Nancy |last2=Tartaglione |date=February 27, 2024 |title='Dune: Part Two' Will Dust Off The Box Office With $170M Global Debut – Preview |url=https://deadline.com/2024/02/dune-part-two-box-office-worldwide-projection-1235839654/ |access-date=February 28, 2024 |website=[[Deadline Hollywood]] |archive-date=February 27, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240227215305/https://deadline.com/2024/02/dune-part-two-box-office-worldwide-projection-1235839654/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Prihodek je na prvi dan predvajanja dosegel 32,2 milijona USD, kar vključuje 12 milijonov od predpremier 25. in 29. februarja,&lt;ref name=&quot;OpeningGross&quot;&gt;{{navedi splet |last1=D'Alessandro |first1=Anthony |date=March 3, 2024 |title='Dune: Part Two': How Sci-Fi Space Worm Epic Reared Head To $81.5M Opening After Strike Release Delay – Sunday Box Office Update |url=https://deadline.com/2024/03/box-office-dune-part-two-1235842667/ |access-date=March 3, 2024 |website=[[Deadline Hollywood]] |archive-date=March 2, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240302235212/https://deadline.com/2024/03/box-office-dune-part-two-1235842667/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; rezultat otvoritvenega vikenda pa je bil na koncu 82,5 milijona,&lt;ref name=&quot;BOM&quot; /&gt; približno dvakrat toliko kot prvi del.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Rubin |first1=Rebecca |date=March 3, 2024 |title='Dune 2' Jolts Box Office With Mighty $81.5 Million Debut |url=https://variety.com/2024/film/news/dune-2-box-office-opening-weekend-timothee-chalamet-1235928614/ |access-date=March 3, 2024 |website=[[Variety (revija)|Variety]] |archive-date=March 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240303164024/https://variety.com/2024/film/news/dune-2-box-office-opening-weekend-timothee-chalamet-1235928614/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; V drugem vikendu je prihodek padel za 44 %, na 46,2 milijona, s čimer se je uvrstil na drugo mesto po prihodku tistega vikenda, za novoizdanim ''[[Kung Fu Panda 4]]''. V samo sedmih dneh je tako presegel celoten izkupiček prvega filma v domovini (108 milijonov).&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=March 9, 2024 |title='Kung Fu Panda 4' KO-ing $52M, 2nd-Biggest Franchise Debut – Friday Box Office |url=https://deadline.com/2024/03/box-office-kung-fu-panda-4-dune-part-two-imaginary-1235850148/ |access-date=March 9, 2024 |website=[[Deadline Hollywood]] |archive-date=March 8, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240308185444/https://deadline.com/2024/03/box-office-kung-fu-panda-4-dune-part-two-imaginary-1235850148/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; V tretjem vikendu je prinesel še 28,5 milijona USD prihodkov in 17,6 milijona v četrtem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=March 17, 2024 |title='Kung Fu Panda 4' Second Weekend At $31M+ Expected To Karate Chop Sandworm — Saturday AM Update |url=https://deadline.com/2024/03/box-office-kung-fu-panda-4-dune-part-two-arthur-the-king-1235859800/ |access-date=March 17, 2024 |website=[[Deadline Hollywood]] |archive-date=March 16, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240316161806/https://deadline.com/2024/03/box-office-kung-fu-panda-4-dune-part-two-arthur-the-king-1235859800/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=March 24, 2024 |title=' Ghostbusters: Frozen Empire' Propels Franchise Past $1B As Sequel Opens To $45M+ – Sunday AM Update |url=https://deadline.com/2024/03/box-office-ghostbusters-frozen-empire-1235865730/ |access-date=March 24, 2024 |website=[[Deadline Hollywood]] |archive-date=March 28, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240328012950/https://deadline.com/2024/03/box-office-ghostbusters-frozen-empire-1235865730/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Na tujih tržiščih je v prvih treh dneh prinesel dodatnih 100 milijonov USD prihodkov,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://deadline.com/2024/03/dune-part-two-opening-weekend-global-international-box-office-1235841795/ |date=March 4, 2024 |access-date=March 4, 2024 |website=[[Deadline Hollywood]] |first=Nancy |last=Tartaglione |title=''Dune: Part Two'' Worldwide Opening Spicier At $182.5M With Actuals – International Box Office Update |archive-date=March 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240303223717/https://deadline.com/2024/03/dune-part-two-opening-weekend-global-international-box-office-1235841795/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; v drugem vikendu pa še dodatnih 81, kar vključuje 20 milijonov od otvoritvenega vikenda na Kitajskem.&lt;ref name=&quot;DHInt2ndBO&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Tartaglione |first1=Nancy |title='Dune: Part Two' Rises To $367.5M Global; 'Kung Fu Panda 4' Kicks Off With $80.5M WW As Early Overseas Play Begins – International Box Office |url=https://deadline.com/2024/03/dune-part-two-kung-fu-panda-4-china-global-international-box-office-1235852214/ |website=Deadline Hollywood |date=March 10, 2024 |access-date=March 10, 2024 |archive-date=March 24, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240324080214/https://deadline.com/2024/03/dune-part-two-kung-fu-panda-4-china-global-international-box-office-1235852214/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Tudi kasneje je dosegal dobre rezultate, s 51,2 milijona USD prihodkov v tretjem in 30,7 milijona v četrtem vikendu predvajanja.&lt;ref name=&quot;DHInt3rdBO&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Tartaglione |first1=Nancy |title='Dune: Part Two' Nears $500M Global, Dusting 2021 Movie; 'Kung Fu Panda 4' Punches In At $177M As Rollout Expands – International Box Office |url=https://deadline.com/2024/03/dune-part-two-milestone-kung-fu-panda-china-global-international-box-office-1235860696/ |website=Deadline Hollywood |access-date=March 17, 2023 |archive-date=March 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240320133713/https://deadline.com/2024/03/dune-part-two-milestone-kung-fu-panda-china-global-international-box-office-1235860696/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;DHInt4thBO&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Tartaglione |first1=Nancy |title='Kung Fu Panda 4' Nears $300M Global; 'Dune 2' Closing In On $600M; 'Ghostbusters: Frozen Empire' Traps $16M+ In Phase 1 Overseas Bow – International Box Office |url=https://deadline.com/2024/03/ghostbusters-frozen-empire-dune-part-two-kung-fu-panda-4-china-global-international-box-office-1235866885/ |website=Deadline Hollywood |date=March 25, 2024 |access-date=March 25, 2024 |archive-date=March 27, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240327144608/https://deadline.com/2024/03/ghostbusters-frozen-empire-dune-part-two-kung-fu-panda-4-china-global-international-box-office-1235866885/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Slovenske predpremiere si je skupaj ogledalo 2200 gledalcev.&lt;ref name=&quot;l190&quot;&gt;{{navedi splet | last=Vadnjal | first=Simon | last2=Jović | first2=Anastasia | title=Nadaljevanje filma Dune: Peščeni planet navdušilo znane Slovence | website=24ur.com | date=2024-02-29 | url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/nadaljevanje-filma-dune-pesceni-planet-navdusilo-znane-slovence.html | language=sl | access-date=2024-08-18}}&lt;/ref&gt;

=== Ocene ===
Večina filmskih kritikov ga je sprejela z močnim odobravanjem,&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=February 22, 2024 |title=Dune: Part Two 'like no other blockbuster', say impressed critics |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-68368535 |website=BBC News |access-date=February 23, 2024 |archive-date=February 23, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240223211444/https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-68368535 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Murray |first=Emily |date=March 1, 2024 |title=Dune 2 ending explained: holy war, Chani's future, and how it sets up Part 3 |url=https://www.gamesradar.com/dune-2-ending-explained/ |access-date=March 3, 2024 |magazine=Total Film |publisher=GamesRadar+ |quote=...it has been unleashed onto the world to much critical acclaim already... |archive-date=March 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240303174957/https://www.gamesradar.com/dune-2-ending-explained/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Fuster |first=Jeremy |date=February 28, 2024 |title=Dune 2 Box Office Preview: Why the Sequel Is Poised to Be a Hit |url=https://www.thewrap.com/dune-2-box-office-preview-predictions/ |access-date=March 3, 2024 |website=TheWrap |archive-date=March 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240303155334/https://www.thewrap.com/dune-2-box-office-preview-predictions/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; predvsem na račun igre in vizualnih učinkov. Nekateri so ga označili za najboljši znanstvenofantastični film vseh časov.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{navedi splet |last=Sharf |first=Zack |date=February 15, 2024 |title='Dune: Part Two' First Reactions Praise Denis Villeneuve's 'Spectacular' Sequel: 'Jaw-Dropping' and Among the 'Greatest Sci-Fi Movies Ever' |url=https://variety.com/2024/film/news/dune-2-first-reactions-masterpiece-chalamet-zendaya-1235908114/ |access-date=March 3, 2024 |website=Variety |archive-date=March 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240303155334/https://variety.com/2024/film/news/dune-2-first-reactions-masterpiece-chalamet-zendaya-1235908114/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{navedi splet |date=February 16, 2024 |title=Dune 2 first reviews call sequel 'one of the greatest sci-fi movies ever' |url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/dune-part-two-first-reactions-b2497122.html |access-date=March 2, 2024 |website=The Independent |archive-date=March 2, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240302124142/https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/news/dune-part-two-first-reactions-b2497122.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Po spletišču ''[[Rotten Tomatoes]]'', ki zbira in povpreči recenzije, ima 92 % pozitivnih ocen s povprečno oceno 8,3 od 10,&lt;ref&gt;{{Cite Rotten Tomatoes |id=dune_part_two |type=movie |title=Dune: Part Two |access-date=2024-08-18}}&lt;/ref&gt; po sorodnem spletišču ''[[Metacritic]]'', ki uporablja uteženo povprečje, pa ima oceno 79 od 100.&lt;ref&gt;{{Cite Metacritic |id=dune-part-two |type=movie |title=Dune: Part Two |access-date=2024-08-18}}&lt;/ref&gt; Obiskovalci ameriških kinodvoran so mu v anketi podjetja [[CinemaScore]] dali oceno A na lestvici od A+ do F (prvi film je dobil A-), v anketi [[PostTrak]] pa 94 % pozitivnih ocen.&lt;ref name=&quot;OpeningGross&quot; /&gt;

Film sta med drugimi pohvalila režiserja [[Steven Spielberg]] in [[James Cameron]].&lt;ref name=&quot;f906&quot;&gt;{{navedi splet | title='It's pure cinema': James Cameron praises Dune: Part Two | website=yahoo.com | url=https://uk.movies.yahoo.com/movies/pure-cinema-james-cameron-praises-070000566.html |date=2024-04-07 | access-date=2024-08-18}}&lt;/ref&gt; Bolj kritični recenzenti so menili, da mu ne uspe zadovoljivo predstaviti pomembnih motivov imperializma in antikolonializma iz romana.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Gyarkye |first=Lovia |date=February 21, 2024 |title='Dune: Part Two' Review: Timothée Chalamet and Zendaya in Denis Villeneuve's Gorgeous but Limited Sequel |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-reviews/dune-part-two-review-timothee-chalamet-zendaya-1235830061/ |access-date=March 10, 2024 |website=The Hollywood Reporter|archive-date=March 10, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240310163844/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-reviews/dune-part-two-review-timothee-chalamet-zendaya-1235830061/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYT-20240226&quot;&gt;{{navedi novice |last=Berlatsky |first=Noah |title=Opinion: 'Dune: Part Two' falls into a familiar – and telling – trap |url=https://www.cnn.com/2024/02/26/opinions/dune-part-two-colonialism-berlatsky/index.html |date=February 26, 2024 |publisher=[[CNN]] |url-status=live |archive-url=https://archive.today/20240227140451/https://www.cnn.com/2024/02/26/opinions/dune-part-two-colonialism-berlatsky/index.html |archive-date=February 27, 2024 |access-date=February 27, 2024}}&lt;/ref&gt; Podobno kot prvi del je bil deležen tudi kritik zaradi preskromne zastopanosti kulturnih motivov iz [[Arabski svet|Arabskega sveta]], kljub temu, da imajo ti v romanu osrednjo vlogo. To vključuje odsotnost arabskih igralcev, z opaznejšo izjemo švicarsko-tunizijske igralke [[Souheila Yacoub|Souheile Yacoub]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://variety.com/2024/film/global/dune-2-criticism-middle-east-north-african-inclusion-1235946027/ |website=[[Variety (magazine)|Variety]] |title='Dune 2' Criticized for Lack of Middle Eastern and North African Inclusion and Influences: 'A Missed Opportunity' |first=Sharareh |last=Drury |date=2024-03-26 |access-date=March 26, 2024 |archive-date=March 26, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240326185040/https://variety.com/2024/film/global/dune-2-criticism-middle-east-north-african-inclusion-1235946027/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Shah |first=Furvah |date=March 1, 2024 |title='How Dune: Part Two erases its Middle Eastern, North African and Muslim influences' |url=https://www.cosmopolitan.com/uk/entertainment/a60007426/dune-2-middle-east-north-africa-muslim-influence-erasure/ |access-date=March 9, 2024 |magazine=Cosmopolitan UK |archive-date=March 7, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240307010435/https://www.cosmopolitan.com/uk/entertainment/a60007426/dune-2-middle-east-north-africa-muslim-influence-erasure/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Flint |first=Hannah |date=March 1, 2024 |title=Dune 2 review: Flawed 'Space Muslims v Crusades' masterpiece |url=https://www.newarab.com/features/dune-2-review-flawed-space-muslims-v-crusades-masterpiece |access-date=March 9, 2024 |magazine=[[The New Arab]] |archive-date=March 10, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240310060654/https://www.newarab.com/features/dune-2-review-flawed-space-muslims-v-crusades-masterpiece |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{filmLinks}}

{{Denis Villeneuve}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ameriški akcijsko pustolovski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški epski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 2024]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v puščavo]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Denisa Villeneuva]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Vesoljski pustolovski filmi]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na izmišljeni planet]]
[[Kategorija:Filmi Legendary Pictures]]
[[Kategorija:Filmi ScreenX]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>hnz0boq1y8w5h1ktiutkctqule8w9zh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maja Blagovič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>566262</id>
    <revision>
      <id>6751700</id>
      <parentid>6682976</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:42:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751700</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3033" sha1="elpzcri14by7eelour4w7usshfjusza" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Maja Blagovič|birth_date=&lt;!-- WD --&gt;|birth_place= &lt;!-- WD --&gt;|death_date=|death_place=|image=|caption=|partner(s)=|children=Jakob Satja Jurc Blagovič
Urban Luka Jurc Blagovič|partner=Vladimir Jurc}}
'''Maja Blagovič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Igralec|igralka]], * [[16. junij|16. junija]] [[1960]], [[Maribor]].

Rodila se je 16. junija 1960 v Mariboru. Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani je študirala dramsko igro in umetniško besedo. Diplomirala je leta 1988. V sezoni 1983/1984 je postala članica [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskega stalnega gledališča]] v Trstu, kjer je še vedno zaposlena.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Maja_Blagovi%C4%8D#:~:text=Dramska%2520igralka%2520Maja%2520Blagovi%C4%8D%2520se,postala%2520%C4%8Dlanica%2520SSG%2520v%2520Trstu.|title=Maja Blagovič|accessdate=13. 9. 2024|website=Sigledal.org|archive-date=2024-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20240913144503/https://sigledal.org/geslo/Maja_Blagovi%C4%8D#:~:text=Dramska%2520igralka%2520Maja%2520Blagovi%C4%8D%2520se,postala%2520%C4%8Dlanica%2520SSG%2520v%2520Trstu.|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.zdus.si/clani/maja-blagovic/|title=Maja Blagovič|accessdate=13. 9. 2024|publisher=Združenje dramskih umetnikov Slovenije|archive-date=2024-09-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20240913144506/https://www.zdus.si/clani/maja-blagovic/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V priljubljeni slovenski seriji [[Ena žlahtna štorija]] je igrala lik Marije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/planet-tv/pri-crnem-petru/priljubljena-igralka-se-vraca-na-televizijske-zaslone-video-546644|title=Priljubljena igralka se vrača na televizijske zaslone|date=26. 2. 2021|accessdate=13. 9. 2024|website=Siol.net}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno ==
S partnerjem igralcem [[Vladimir Jurc|Vladimirjem Jurcem]] živita na Krasu in imata dva sinova.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kultura/vladimir-jurc-v-gledaliscu-je-kljucno-skupinsko-de|title=Vladimir Jurc: “V gledališču je ključno skupinsko delo, ne smeš solirati”|date=5. 2. 2024|accessdate=13. 9. 2024|website=Primorske novice}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5e74ce5f38b3c/igralkin-dom-zapustila-ljuba-sinova|title=Igralkin dom zapustila ljuba sinova|date=22. 3. 2024|accessdate=13. 9. 2024|website=Njena.svet24.si}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade ==

* 2011 – nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* 2012 – nagrada za najboljšo žensko vlogo na festivalu Joakiminterfest v Kragujevcu (za vloge Vnukinje, Azijke, Mravlje in Špecerista v predstavi Zlati zmaj)&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Blagovič, Maja}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>elpzcri14by7eelour4w7usshfjusza</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kitajska glasba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>566421</id>
    <revision>
      <id>6751518</id>
      <parentid>6728856</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T12:53:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dp, np, tp, jezik, slovenjenje, pravopis</comment>
      <origin>6751518</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67438" sha1="ijnui46zr87oo6f1uy2229i2brcmyyk" xml:space="preserve">'''Kitajsko glasbo''' sestavljajo številne različne tradicije, ki izhajajo iz različnih etničnih skupin v državi. Ustvarjajo jo v državi in zunaj nje, vključuje pa bodisi ljudi kitajskega porekla, uporabo tradicionalnih kitajskih glasbil, kitajsko glasbeno teorijo ali jezike Kitajske. Vključuje tradicionalne klasične oblike in avtohtono ljudsko glasbo ter posneto popularno glasbo in oblike, ki jih navdihuje zahodna kultura.

Dokumenti in arheološki artefakti zgodnje kitajske civilizacije potrjujejo, da je bila kitajska glasbena kultura dobro razvita že v času [[Dinastija Džov|dinastije Džov]] (1122–256 pr. n. št.), ki je zaznamoval osnovo nenehnemu razvoju kitajske muzikologije v naslednjih dinastijah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Chinese Music: History, Instruments, Types, Modern Music|url=https://www.chinaeducationaltours.com/guide/culture-chinese-music.htm|accessdate=2020-11-13|website=China Educational Tours|language=en}}&lt;/ref&gt; Te so se skozi naslednje dinastije razvile v najrazličnejše oblike in ustvarile dediščino, ki je danes del kitajske kulturne krajine. Tradicionalne oblike so se razvijale tudi v sodobnem času, v zadnjih stoletjih pa so postale razširjene oblike, prisvojene z Zahoda. Današnja kitajska glasba je zakoreninjena v zgodovini in je del svetovne kulture.

== Zgodovina ==
[[Slika:Shanghai_Museum_2006_17-15.jpg|sličica| Živahni glasbeniki, ki igrajo na bambusovo flavto in trzalke, kitajski keramični kipi, razstavljeni v Šanghajskem muzeju, iz obdobja [[Dinastija Han|Vzhodnega Han]] (25–220 n. št.)]]
Legende pravijo, da je bil utemeljitelj glasbe v kitajski mitologiji Ling Lun, ki je na zahtevo [[Rumeni cesar|Rumenega cesarja]] naj ustvari glasbeni sistem, izdelal bambusove piščalke, uglašene na zvoke ptic, vključno s feniksom. Dvanajsttonski glasbeni sistem je bil ustvarjen na osnovi višin tonov bambusovih piščali, prva od teh piščali je proizvedla višino tona 'rumenega zvona' ({{zhi|c=黃鐘}}), nato pa je bil iz piščali ustvarjen niz zvonov.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Sterckx|first=Roel|year=2000|title=Transforming the Beasts: Animals and Music in Early China|journal=T'oung Pao|volume=86|issue=1/3|pages=1–46|doi=10.1163/15685320051072672|jstor=4528831}}&lt;/ref&gt;

=== Zgodnja zgodovina ===
[[Slika:Bone_Flute.jpg|levo|sličica| 9000 let stara koščena piščal iz [[Henan|Henana]]]]
[[Slika:Mawangdui_Figures_of_Musicians_(10112575404).jpg|desno|sličica| Ansambel glasbenikov, nekateri igrajo ''Gudženg'', drugi pa ''Šeng'', 2. stoletje pr. n. št., grobnica Mawangdui]]
Arheološki dokazi kažejo, da se je glasbena kultura na Kitajskem razvila že zelo zgodaj. Pri izkopavanjih v vasi Džiahu v okrožju Vujang v Henanu so našli piščali iz kosti izpred 9000 let, na najdiščih Hemudu v Džedžjangu in Banpo V [[Šjan]]u pa so našli glinena glasbila, imenovana ''Šun'' ({{zh|s=[[wiktionary:埙|埙]]|t=[[wiktionary:塤|塤]]|p=xūn|j=hyun1}}), za katere se domneva, da so stara 7000 let.
[[Slika:湖北博物館曾侯乙編鐘.jpg|sličica| Komplet bronastih zvončkov, imenovan [[Bjendžong|bianzhong]] {{Okoli}} 5. stoletje pred našim štetjem iz [[Hubej|Hubeija]]]]

Med dinastijo Džov je bil vzpostavljen uradni sistem dvorne in obredne glasbe, ki se je kasneje imenoval ''[[jajue]]'' (({{Zh | t=雅樂 | l=elegantna glasba}}). Beseda ''glasba'' ({{zhi|c=樂}}, ''jue'') se v starodavni Kitajski lahko nanaša tudi na ples, saj sta glasba in ples veljala za sestavni del celote, njen pomen pa lahko razširimo tudi na poezijo ter druge umetniške oblike in obrede.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo| url=https://books.google.com/books?id=CiQegTh99-wC&amp;pg=PA3|title=Chinese Theories of Theater and Performance from Confucius to the Present|page=3|editor-last=Faye Chunfang Fei|publisher=University of Michigan Press|year=2002|isbn=978-0-472-08923-9}}&lt;/ref&gt; Beseda ''ples'' ({{zhi|c=舞}}) se je prav tako nanašala na glasbo in vsak ples je imel svojo pripadajočo skladbo. Najpomembnejši sklop glasbe tega obdobja je bil glasbeni ples šestih dinastij ({{zhi|c=六代樂舞}}), ki so ga izvajali pri obredih na kraljevem dvoru.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=9MI6JHKw9BQC&amp;pg=PA11|title=Chinese Music|last=Jin Jie|pages=11–12|publisher=Cambridge University Press|date=3 March 2011|isbn=978-0-521-18691-9}}&lt;/ref&gt; Glasba v dinastiji Džov je bila zasnovana kot kozmološka manifestacija zvoka narave, integriranega v binarni univerzalni red [[jin in jang]] in ta koncept je trajno vplival na poznejše kitajsko razmišljanje o glasbi.&lt;ref name=&quot;harvard&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=02rFSecPhEsC&amp;pg=PA260|title=The Harvard Dictionary of Music|editor-last=Don Michael Randel|pages=260–262|publisher=Harvard University Press|edition=4th|year=2003|isbn=978-0-674-01163-2}}&lt;/ref&gt; ''Pravilna'' glasba po konceptu Džov bi vključevala glasbila, povezana s petimi elementi narave, in bi v naravo prinesla harmonijo. Približno ali pred 7. stoletjem pr. n. št. je bil sistem generiranja intonacije in pentatonične lestvice izpeljan iz teorije cikla kvint.&lt;ref name=&quot;harvard&quot; /&gt;

Kitajski filozofi so imeli različne pristope h glasbi. Za [[Konfucij|Konfucija]] je pravilna oblika glasbe pomembna za kultivacijo in izpopolnjevanje posameznika, [[konfucijanstvo|konfucijanski sistem]] pa meni, da je formalna glasba ''jajue'' moralno vzvišena in simbol dobrega vladarja in stabilne vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=6hxGDALSoOYC&amp;pg=PA85|title=International Handbook of Research in Arts Education|last=Bresler|first=Liora|page=85|publisher=Springer|year=2007|isbn=978-1-4020-2998-1}}&lt;/ref&gt; Nekatere popularne glasbene oblike pa so po konfucijanskem mnenju veljale za kvarne.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8HZGBK3ENgQC&amp;pg=PA97|title=Women and Confucian Cultures in Premodern China, Korea, and Japan|editor-link=|editor-last=Dorothy Ko|page=85|publisher=University of California Press|year=2003|isbn=978-0-520-23138-2}}&lt;/ref&gt; [[Modzi]] je po drugi strani obsodil ustvarjanje glasbe in v delu ''Proti glasbi'' ({{zhi|c=非樂}}) trdil, da je glasba razkošje in užitek, ki nima nobenega koristnega namena in je lahko škodljivo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=CiQegTh99-wC&amp;pg=PA10|title=Chinese Theories of Theater and Performance from Confucius to the Present|pages=10–13|editor-last=Faye Chunfang Fei|publisher=University of Michigan Press|year=2002|isbn=978-0-472-08923-9}}&lt;/ref&gt; Po [[Mencij|Mencijevih]] besedah ga je vplivni vladar nekoč vprašal ali je moralno, če ima popularno glasbo raje kot klasiko. Odgovor je bil, da je pomembno le, da ima vladar rad svoje podložnike.

V starodavni Kitajski je bil družbeni status glasbenikov veliko nižji od statusa slikarjev, čeprav je bila glasba v središču harmonije in dolgoživosti države. Izobraženci višjega stanu, ki so se želeli ljubiteljsko ukvarjati z glasbo, so se poskušali distancirati od glasbenikov nižjega stanu, pri čemer so razvili naklonjenost do določenih instrumentov, kot je ''gučin'', ter do specifičnih izvajalskih praks in estetskih načel.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Berge-Becker |first=Zach |date=2026-08-19 |title=The Musical Performance of Gentlemanly (shi 士) Identities in Tenth–Fourteenth Century China |url=https://brill.com/view/journals/tpao/112/3-4/article-p386_4.xml |journal=T'oung Pao |volume=112 |issue=3-4 |pages=386–435 |doi=10.1163/15685322-11203002 |issn=0082-5433}}&lt;/ref&gt; Skoraj vsak cesar je ljudske pesmi jemal rasno in pošiljal častnike, da so zbirali pesmi za zapis popularne kulture. Eden od konfucianskih klasik, ''Klasika poezije'', je vseboval veliko ljudskih pesmi iz let 800 pred našim štetjem do okoli 400 pred našim štetjem.

=== Cesarska Kitajska ===
[[Slika:Drummer_Western_Han_Dynasty_China_206_BCE-9_CE_Painted_Earthenware_(7983310618).jpg|sličica|levo| Bobnar [[Dinastija Han|dinastije Han]]]]
[[Slika:Paintings_on_north_wall_of_Xu_Xianxiu_Tomb.jpg|sličica|260x260_pik| Stenska slika iz grobnice Šu Šjanšju v Taijuanu, provinca [[Šanši]], iz leta 571 našega štetja v času severne dinastije Či, ki prikazuje moške dvorne glasbenike, ki igrajo na godala, bodisi ''liučin'' ali ''[[Pipa (glasbilo)|pipa]]'' in žensko, ki igra na ''konghov'' (harfo)]]
[[Slika:Five_Dynasties_Relief_of_Musicians_(11865362735).jpg|sličica|300x300_pik| Relief glasbenikov iz obdobja petih dinastij ]]

Imperial Music Bureau, ki je bil prvič ustanovljen v [[Dinastija Čin|dinastiji Čin]] (221–207 pr. n. št.), je bil močno razširjen pod vladavino cesarja [[Vu, cesar Hana|Vuja]] (140–87 pr. n. št.) in zadolžen za nadzor dvorne in vojaške glasbe ter določanje, katera ljudska glasba bo uradno priznana. V poznejših dinastijah je na razvoj kitajske glasbe vplivala glasbena tradicija [[Srednja Azija|Srednje Azije]], ki je prinesla tudi elemente indijske glasbe.&lt;ref name=&quot;Sino-Indian Relations p.76&quot;&gt;A History of Sino-Indian Relations: 1st Century A.D. to 7th Century A.D. by Yukteshwar Kumar. p.76 {{ISBN|978-8176487986}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Journal of Music in China, Volume 4, p.4&lt;/ref&gt; Glasbila srednjeazijskega izvora, kot je ''pipa'', so bila sprejeta na Kitajskem. Indijsko heptatonično lestvico je v 6. stoletju uvedel glasbenik iz Kuče imenovan Sudživa, čeprav je bila heptatonična lestvica pozneje opuščena.&lt;ref&gt;India and China: Interactions through Buddhism and Diplomacy: A Collection of Essays by Professor Prabodh Chandra Bagchi . p.210 {{ISBN|978-9380601175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;History of Civilizations of Central Asia edited by Unesco&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Sino-Indian Relations p.76&quot; /&gt;
[[Slika:Gu_Hongzhong's_Night_Revels_2.jpg|desno|sličica|500px| Polovica različice ''Night Revels of Han Xizai'' iz dinastije Song (960–1279), izvirnik je napisal Gu Hongdžong v obdobju petih dinastij in desetih kraljestev (907–960);&lt;ref name=&quot;ebrey cambridge 148&quot;&gt;[[Patricia Buckley Ebrey|Patricia Ebrey]] (1999), ''Cambridge Illustrated History of China'', Cambridge: Cambridge University Press, p. 148.&lt;/ref&gt; glasbenice v središču slike igrajo na prečne bambusove piščali in ''guan'', glasbenik pa igra na leseno klapko, imenovano ''paiban'' .]]

Najstarejša ohranjena pisana kitajska glasba je ''Joulan'' ({{zhi|c=幽蘭}}) ali ''Samotna orhideja'', nastala je v 6. ali 7. stoletju in je bila prav tako pripisana Konfuciju. Prvi večji dobro dokumentiran razcvet kitajske glasbe je bil zaradi glasbila ''čin'' v času [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] (618-907 n. št.), čeprav je znano, da so ''čin'' igrali že pred dinastijo Han. To temelji na domnevi, da ker so posneti primeri kitajske glasbe obredni in naj bi obredi, v katerih so bili uporabljeni, obstajali &quot;morda več kot tisoč let pred Kristusom&quot;, {{Sfn|Van Aalst|1884|loc=}}&amp;nbsp; so glasbene kompozicije izvajali samostojno, tudi leta 1000 pr. n. št., natančno na način, ki ga predpisujejo viri, ki so bili zapisani v 7. stoletju našega štetja. (Prav na tej domnevi temelji Van Aalstova datacija »vstopne himne za cesarja« v čas okoli leta 1000 pr. n. št.){{Sfn|Van Aalst|1884|loc=}}
[[File:Guqin-Yangguan_Sandie.ogg|levo|sličica|Janguan Sandie [Trije refreni na temo prelaza Jang], ena od velikih mojstrovin dinastije Tang, ki jih najdemo v Činšue Rumen (1867), ki se igra na čin.]]

Skozi tisočletne dinastije, ki so si sledile, so kitajski glasbeniki razvili široko paleto različnih glasbil in slogov igranja. Številna glasbila, kot sta ''gudženg'' in ''dizi'', so avtohtona, čeprav je bilo veliko priljubljenih tradicionalnih glasbil uvedenih iz Srednje Azije, kot sta ''erhu'' in ''pipa''.

Prisotnost evropske glasbe na Kitajskem je bila vidna že leta 1601, ko je jezuitski duhovnik [[Matteo Ricci]] cesarskemu dvoru [[Dinastija Ming|Ming]] podaril [[čembalo]] in za igranje usposobil štiri evnuhe.&lt;ref name=&quot;Jones&quot;&gt;Jones. Andrew F. [2001] (2001). Yellow Music — CL: Media Culture and Colonial Modernity in the Chinese Jazz Age. Duke University Press. {{ISBN|0-8223-2694-9}}.&lt;/ref&gt; V obdobju pozne [[Dinastija Čing|dinastije Čing]] se je občutil vpliv zahodne glasbe.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=A Critical History of New Music in China|last=Liu|first=Jingzhi|url=https://books.google.com/books?id=AjE3HNO7j3kC&amp;pg=PA7|publisher=The Chinese University Press|year=2010|isbn=978-9629963606}}&lt;/ref&gt;

=== Republikansko obdobje (1912–1949) ===
[[Slika:Blind_Chinese_Street_Musician_-_Beijing_(1930).jpg|desno|sličica| Slepi kitajski ulični glasbenik - Peking (1930)]]
[[Slika:Earliest_form_of_the_1935_Volunteers_Marching_On_anthem.jpg|levo|sličica|230x230_pik| Najzgodnejše oblike himne ''[[Marš prostovoljcev|March of the Volunteers iz]]'' leta 1935 v časopisu ''Denton Gazette'']]
Gibanje za novo kulturo (''The New Culture Movement'') v 1910-ih in 1920-ih je povzročilo veliko trajno zanimanje za zahodno glasbo. Številni kitajski glasbeniki so se vrnili s študija v tujini, da bi izvajali zahodno klasično glasbo in komponirali uspešnice na zahodnem notnem sistemu. [[Kuomitang]] je kljub trajajoči politični krizi poskušal sponzorirati prevzemanje sodobne glasbe preko Šanghajskega glasbenega konservatorija. Kulturni filozofi 20. stoletja, kot so Šjao Joumei, Cai Juanpei, Feng Zikai in Vang Guangči, so želeli videti, da bi bila kitajska glasba prilagojena najboljšemu možnemu standardu. Glede tega, kaj je najboljši standard, je bilo veliko različnih mnenj.&lt;ref name=&quot;Jones&quot;&gt;Jones. Andrew F. [2001] (2001). Yellow Music — CL: Media Culture and Colonial Modernity in the Chinese Jazz Age. Duke University Press. {{ISBN|0-8223-2694-9}}.&lt;/ref&gt;

[[Simfonični orkester|Simfonični orkestri]] so bili ustanovljeni v večini večjih mest in so nastopali pred širokim občinstvom v koncertnih dvoranah in na [[Radio|radiu]]. Številni izvajalci so tradicionalni glasbi dodali vplive [[Jazz|jazza]], med drugim so dodali [[Ksilofon|ksilofone]], [[Saksofon|saksofone]] in [[Violina|violine]]. Eni izmed najopaznejših izvajalcev in skladateljev tega obdobja so bili Lu Venčeng, Čui Hečou, Jin Zidžong in [[He Daša]].

V [[Šanghaj|Šanghaju]] se je v 1920-ih pojavila priljubljena zvrst glasbe, imenovana ''šidaiču''. ''Šidaiču'' je zlitje kitajske in zahodne popularne glasbe, Li Džinhui pa velja za ustanovitelja tega žanra. Med priljubljene pevce te zvrsti v 1930-ih in 1940-ih so bili Džov Šuan, Li Šjanglan in Jao Lee.

Po Jananovem forumu o literaturi in umetnosti leta 1942 se je na območjih pod nadzorom [[Komunistična partija Kitajske|kitajske komunistične partije]] začela obsežna kampanja za prilagoditev ljudske glasbe za ustvarjanje revolucionarnih pesmi za izobraževanje večinoma nepismenega podeželskega prebivalstva o ciljih stranke. Glasbene oblike, ki so veljale za vraževerne ali protirevolucionarne, so bile zatrte, tradicionalnim pesmim pa so bile dodane [[Harmonija|harmonije]] in basovske linije. En primer je ''[[Vzhod je rdeč]]'', ljudska pesem iz severnega [[Šaanši]]ja, ki je bila prilagojena v nacionalistično himno. Posebej omembe vreden je skladatelj Šjan Šjnghai, ki je bil aktiven v tem obdobju in je sestavil kantato ''Rumena reka'', ki je od vseh njegovih del najbolj poznana.

=== Obdobje po revoluciji ===
==== 1949–1999 ====
Zlata doba ''šidačuja'' in sedmih velikih pevskih zvezd se je končala, ko je Kitajska komunistična partija kitajsko popularno glasbo obsodila kot ''rumeno glasbo'' ([[Pornografija|pornografijo]]).&lt;ref name=&quot;Broughton&quot;&gt;Broughton, Simon. Ellingham, Mark. Trillo, Richard. [2000] (2000) World Music: The Rough Guide. Rough Guides Publishing Company. {{ISBN|1-85828-636-0}}.&lt;/ref&gt; [[Maoizem|Maoisti]] so menili, da je pop glasba nazadovanje umetniške oblike na celinski Kitajski. Leta 1949 se je Kuomintang (nacionalna kitajska partija) preselil na [[Tajvan]]. Ustanovljena je bila [[Ljudska republika Kitajska]]. Država je močno promovirala revolucionarne pesmi. Maoisti so med [[Kulturna revolucija|kulturno revolucijo]] potisnili revolucionarno glasbo (''Guojue'') kot edino sprejemljivo zvrst; zaradi propagande je ta zvrst v veliki meri zasenčila vse druge in skorajda zaznamovala glasbo celinske Kitajske. To je na nek način še vedno trajajoč proces, vendar nekateri učenjaki in glasbeniki (kitajski in drugi) poskušajo oživiti staro glasbo.

Po [[Demonstracije na Trgu nebeškega miru 1989|protestih in pokolu na Trgu nebeškega miru leta 1989]] so protestniki uvedli nov hiter slog imenovan ''Severozahodni veter'', da bi se zoperstavili vladi. Glasba je napredovala v kitajski rock, ki je ostal priljubljen v 1990-ih. Vendar je glasba na Kitajskem v veliki meri v državni lasti, saj televizijo, medije in velike koncertne dvorane nadzoruje Kitajska komunistična partija. Vlada se je večinoma odločila, da ne bo podpirala kitajskega rocka, tako da je omejila njegovo izpostavljenost in čas predvajanja. Zaradi tega žanr ni nikoli v celoti dosegel mainstreama.

==== 2000–danes ====
Letni dogodki, kot je ''festival sodobne glasbe Midi'' v Pekingu, pritegnejo na desettisoče obiskovalcev. Leta 2002 je bil v provinci [[Junan]] tudi ''Snow Mountain Music Festival''.

Danes je rock glasba osredotočena skoraj izključno na Peking in Šanghaj in ima zelo omejen vpliv na kitajsko družbo. [[Vuhan]] in [[Sečuan]] še danes ohranjata rock glasbeno kulturo. Prikazuje pomembne kulturne, politične in družbene razlike, ki obstajajo med Kitajsko, Zahodom ali celo različnimi deli znotraj Kitajske. Čeprav rock na Kitajskem obstaja že desetletja, je bil mejnik, ki je žanr postavil na mednarodno raven, ko je leta 2003 Cui Jian igral z [[The Rolling Stones]], pri 42 letih. Kitajska je postala tudi destinacija velikih zahodnih rock in pop izvajalcev; veliko tujih izvajalcev je v zadnjih desetletjih gostovalo na Kitajskem in nastopilo na številnih koncertih, med njimi [[Beyoncé]], [[Eric Clapton]], [[Nine Inch Nails]], [[Avril Lavigne]], [[Linkin Park]] in Talib Kweli.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Sisario|first=Ben|title=For All the Rock in China| url=https://www.nytimes.com/2007/11/25/arts/music/25sisa.html?pagewanted=all&amp;_r=0|work=New York Times|accessdate=11 June 2013|date=2007-11-25}}&lt;/ref&gt;

Celinska Kitajska ima visoko stopnjo [[Kršitev avtorskih pravic|piratstva]] skupaj z vprašanji intelektualne lastnine.&lt;ref&gt;BuildingIPvalue. &quot;[http://www.buildingipvalue.com/06AP/314_317.htm BuildingIPvalue] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211023225611/http://www.buildingipvalue.com/06AP/314_317.htm |date=2021-10-23 }}.&quot; ''Recent developments in intellectual property.'' Retrieved on 2007-04-04.&lt;/ref&gt; Običajno pride do nekaj zamud, preden izdelki dosežejo celinsko Kitajsko, z občasnimi izjemami, kot je delo Cuija Jiana, ki je bilo hkrati izdano v Tajvanu, Hong Kongu in celinski Kitajski.&lt;ref name=&quot;Gunde&quot;&gt;Gunde, Richard. [2002] (2002) Culture and Customs of China. Greenwood Press. {{ISBN|0-313-30876-4}}.{{Potrebna stran|date=July 2013}}&lt;/ref&gt; Posledično je zamuda pri času objave tudi največje gonilo piratstva, saj bi posamezniki raje piratizirali iz zunanjosti. Sodobnega trga ne ovirajo samo težave s pravicami, saj obstaja veliko drugih dejavnikov, kot so stopnja dobička, dohodek in druga ekonomska vprašanja.

Leta 2015 naj bi bil trg digitalne glasbe na Kitajskem vreden US$ 2.1 mrd.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.techinasia.com/china-streaming-music-baidu-alibaba-battle/|title=Already bigger than Spotify, China's search engine giant doubles down on streaming music|last=Steven Millward|date=December 4, 2015|accessdate=December 4, 2015|website=Tech In Asia}}&lt;/ref&gt; Leta 2015 je imela Kitajska 14. največji glasbeni trg na svetu s prihodki v višini US$ 170 milijonov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/business/7334080/ifpi-country-by-country-report-on-global-record-business-5-takeaways|title=5 Takeaways From the IFPI's Country-by-Country Report on the Global Record Business|first=Glenn|last=Peoples|date=April 15, 2016|accessdate=August 13, 2016|website=Billboard.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.cctv-america.com/2016/05/03/untapped-potential-in-chinas-music-market|title=Untapped potential in China's music market|first=Asa|last=Butcher|date=April 13, 2015|accessdate=August 13, 2016|website=CCTV America|archive-date=2016-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160828231552/http://www.cctv-america.com/2016/05/03/untapped-potential-in-chinas-music-market|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 je bilo na Kitajskem 213 glasbenih lestvic.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://blogs.wsj.com/chinarealtime/2015/11/10/billboard-teams-with-local-firm-to-declare-chinas-no-1-song/|title=Billboard Teams With Local Firm to Declare China's No. 1 Song|first=Lilian|last=Lin|date=November 10, 2015|accessdate=August 13, 2016|website=[[The Wall Street Journal]]}}&lt;/ref&gt; Tudi od leta 2016 so tri največje storitve pretakanja in prenosa glasbe na Kitajskem KuGou z 28-odstotnim tržnim deležem, QQ music s 15-odstotnim in Kuwo s 13-odstotnim tržnim deležem. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.scmp.com/business/companies/article/1990254/tencent-merge-qq-music-service-china-music-corp-create-streaming|title=Tencent to merge QQ Music service with China Music Corp to create streaming giant|last=Zen Soo|date=July 15, 2016|accessdate=August 13, 2016|website=South China Morning Post}}&lt;/ref&gt; Kitajska naj bi do leta 2020 postala eden največjih glasbenih trgov na svetu. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://usa.chinadaily.com.cn/epaper/2015-12/21/content_22763869.htm|title=Music industry dreaming of China streaming|last=Chen Nan|date=December 21, 2015|accessdate=August 13, 2016|website=China Daily}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:仇珠女乐图轴.jpg|sličica| ''Ženska glasba'' Čiu Džu (fl. 1565–1585)]]
[[File:二泉映月.ogg|desno|sličica| ''Odsev lune v bazenu Erčuan'', mojstrovina, ki jo je za glasbilo ''erhu'' napisal slepi skladatelj Abing]]
[[File:Guqin-Zuiyu_Changwan.ogg|desno|sličica| Zuiju Čangvan (''Večerna pesem pijanega ribiča'') za ''čin'' iz Tianven Ge Činpu (1876)]]

; '''Glasbila'''
* Pihala
** ''dizi'', ''šjao'', ''suona'', ''šeng'', ''paišjao'', ''guan'', ''hulusi'', ''bavu'', ''šun''
* Tolkala
**''paigu'', [[gong]], [[Zvon|zvončki]], [[činele]], [[bjendžong]], ''fangšjang'', ''paiban'', ''biančing''
* Godala
**''erhu'', ''džonghu'', ''dahu'', ''banhu'', ''džinghu'', ''gaohu'', ''gehu'', ''jehu'', ''cidžonghu'', ''dijingehu'', ''leičin''
* Glasbila s tipkami in brenkala
**''gučin'', ''sanšjan'', ''juečin'', ''jangčin'', ''gudženg'', ''ruan'', ''konghou'', ''liučin'', [[Pipa (glasbilo)|pipa]], ''džu''

[[Slika:ConcertGroupPano.jpg|brez|sličica|530x530_pik| Uprizoritev tradicionalne glasbene predstave v provincialnem muzeju Hubej v Vuhanu]]

Kitajska vokalna glasba je bila tradicionalno peta s tankim, neresonančnim glasom ali v falsetu in je običajno solistična in ne [[Pevski zbor|zborovska]]. Vsa tradicionalna kitajska glasba je prej [[Melodija|melodična]] kot harmonična. Kitajska vokalna glasba se je verjetno razvila iz petih pesmi in verzov z glasbo. Instrumentalne skladbe, ki se igrajo na ''erhu'' ali ''dizi'', so priljubljene in so pogosto na voljo tudi izven Kitajske, vendar je glasba [[Pipa (glasbilo)|pipe]] in ''dženga'', ki sta bolj tradicionalni glasbili, bolj priljubljena na samem Kitajskem. ''Čin'' je morda najbolj cenjeno glasbilo na Kitajskem, čeprav zelo malo ljudi ve, kaj je in tega glasbila še nikoli niso slišali igrati. ''Dženg'', različica [[Citre|citer]], je najbolj priljubljena v območjih [[Henan]], Čaodžov, Haka in Šandong. ''Pipa'', vrsta [[Lutnja|lutnje]], ki naj bi bila uvedena z območja [[Arabski polotok|Arabskega polotoka]] v 6. stoletju in prilagojena kitajskemu okusu, je najbolj priljubljena v [[Šanghaj|Šanghaju]] in okolici.

=== Glasba kulture Han ===
Ljudje iz [[Kitajci Han|etnične skupine Han]] predstavljajo približno 92 % prebivalstva Kitajske. Glasba ljudstva Han je sestavljena iz heterofonične glasbe, v kateri glasbeniki igrajo različice ene same melodične linije. [[Tolkala]] spremljajo večino glasbe, plesa, pogovorov in opere. Hanska ljudska glasba je imela veliko vidikov glede pomena, občutkov in tonalnosti. Ta zvrst glasbe je v nekem smislu podobna kitajskemu jeziku. To razmerje tvorijo toni, ki drsijo od višjih k nižjim tonom ali nižjih k višjim tonom ali kombinacija obojega. Te podobnosti pomenijo, da je glasbilo zelo pomemben del pri obvladovanju tehnike tako z levo kot z desno roko (leva roka se uporablja za ustvarjanje tonalnosti na struni, desna roka je za ubiranje ali brenkanje po struni), zlasti pri klasičnih tradicijah. Včasih lahko petje dodajo poleg glasbe, da ustvarijo harmonijo ali melodijo, ki spremlja glasbilo. Občutki ljudi Han so prikazani na poetičen način, s počasnimi pomirjujočimi tempi, ki izražajo občutke, ki se povežejo z občinstvom ali s tistim, ki skladbo igra. Hanska ljudska glasba uporablja tišine, ki spremenijo njen pomen in ustvarijo zvok, podoben poeziji.
[[Slika:Beijing_opera06.jpg|sličica|267x267_pik| Nastopajoči v [[pekinška opera|pekinški operi]]]]

=== Kitajska opera ===
Kitajska opera je celovita odrska umetnost, ki združuje literaturo, glasbo, ples, borilne veščine, akrobatiko, performans in druga umetniška sredstva. Osnovne veščine so ''čang'' ({{zhi|c=唱|p=chàng|l=peti}}), ''nian'' ({{zhi|c=念|p=niàn|l=brati}}), ''zuo'' ({{zhi|c=做|p=zuò|l=delati}} in ''da'' ({{zhi|c=打|p=dǎ|l=boriti se}}). Pismenke so razdeljene na ''šeng'' ({{zhi|c=生|p=shēng}}, moške glavne vloge), ''dan'' ({{zhi|c=旦|p=dàn}}, ženske glavne vloge), ''jing'' ({{zhi|c=净|p=jìn}}, vloge s poslikavo obraza), ''čou'' ({{zhi|c=丑|p=chǒu}}, vloge klovnov).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Wilson|first=Thomas A.|title=Types of Roles in Beijing Opera|url=https://academics.hamilton.edu/asian_studies/home/OpProg1.html|website=Asian Studies|publisher=Hamilton College|accessdate=18 February 2024}}&lt;/ref&gt; Kitajska operna glasba je v glavnem sestavljena iz petja (vokalnega in stranskega) in instrumentalne spremljave.&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;

'''Kitajski operni naglas''': v različnih regijah obstajajo različne vrste drame, vendar imajo vse podobnosti. Štirje glavni poudarki v sodobnem času so naglas ''Kunšan'', visok naglas (''Jijang''), naglas ''Pihuang'' in naglas ''Bangzi''.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|trans-title=China opera history|location=Shanghai|publisher=Shanghai People's Press|year=2004|isbn=7-208-05327-8|edition=1st|first=Ben|last=Liao|language=zh}}&lt;/ref&gt;

'''Kunšanski naglas''': priljubljen v reformah Džjangsu, Kunšan in Vei Liangfu v dinastiji Ming v času prvotnih dinastij Song in Juan. Naglas je mehak in nežen. Kasneje se je razvil v naglas ''južni kun'' in naglas ''severni kun''. Južnokunsko naglasno narečje je priljubljeno v Džjangnanu in Džbeiju, obstaja pa še več literarnih oper, ki uporabljajo pettonske tone. Severnokunsko naglasno narečje je priljubljeno v Pekingu, Baodingu, glasba je ekstravagantna in uporablja sedemtonski slog.&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; &lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;

'''Narečje Gao''': nastalo je v kitajskem v okrožju Jijang, Džjangši ob koncu dinastije Juan. Glavne so [[Sečuan|sečuanska]] opera z visokim naglasom, Šjang opera z visokim naglasom, Gan opera z visokim naglasom, Fudžjan Siping opera. Spremljava so le tolkala, brez orkestra in se igra v pettonskem slogu.&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; &lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;

'''Narečje Bangzi''': znan tudi kot ''Šičin'' ali ''Luantan'', ker glasba uporablja klapke iz trdega lesa, se imenuje tudi melodija Bangzi. Izvira iz severozahodne Kitajske. Večinoma jo izvajajo v sedmih tonih. Naglas je visok in vznemirjen, tragičen in grob. Vrste oper so Čin opera, Džin opera, Henan opera in Hebej Bangzi.&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; &lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|trans-title=Collection of Treatises on Chinese Classical Opera|publisher=Chinese opera research institute|location=Beijing|year=1959|id=CSBN 10069.27|oclc=10543580|editor-last=Chinese Academy of Chinese Opera|language=zh}}&lt;/ref&gt;

'''Narečje Pi Huang''': to je operna melodija, ki je nastala z integracijo jugovzhodne in severozahodne regije Kitajske. Sestavljena je iz ''Šipi'' in ''Erhuang''. Glavne vrste oper so [[Pekinška opera]] (Peking), Hanova opera ([[Hubej]]), [[Kantonska opera]] ([[Guangdong]]), Gui opera ([[Guangši]]) in Junanska opera[[Junan]]).&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; &lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;

=== Ljudska glasba ===
Glede na trenutna arheološka odkritja je kitajska ljudska glasba obstajala že 7000 let nazaj. Ne samo po obliki temveč tudi po umetniški zasnovi, je bila Kitajska že od nekdaj domovina barvite kulture ljudske glasbe. Kitajska ljudska glasba, ki v veliki meri temelji na pentatonični lestvici, se razlikuje od zahodne tradicionalne glasbe, saj posveča veliko pozornosti tudi izrazu oblike.

Tradicionalne poroke in pogrebi ljudstva Han običajno vključujejo neko vrsto [[Oboa|oboe]], imenovano ''suona'' in tolkalske ansamble, imenovane ''čuigušou''. Ansambli, sestavljeni iz ustnih harmonik (''šeng''), šavmov (''suona''), [[Flavta|flavt]] (''dizi'') in tolkal (zlasti [[Gong|gongov]] ''junluo''), so priljubljeni v severnih vaseh; njihova glasba izhaja iz cesarske tempeljske glasbe v Pekingu, Šjanu, Vutai Šanu in [[Tjandžin]]u. Bobnarska glasba iz Šjana, ki jo sestavljajo pihala in tolkala, je priljubljena v okolici Šjana in je pridobila nekaj komercialne popularnosti zunaj Kitajske. Drugo pomembno glasbilo je ''šeng'', piščal, starodavno glasbilo, ki je prednik vseh zahodnih prosto jezdičastih glasbil, kot je na primer [[harmonika]]. Pogoste so parade, ki jih vodijo pihalni orkestri zahodnega tipa, ki po glasnosti pogosto tekmujejo z godbo ''šavm/čuigušou''.

V južnem Fudžjanu in na [[Tajvan|Tajvanu]] je ''Nanjin'' ali ''Nanguan'' zvrst tradicionalnih balad. Poje jih ženska ob spremljavi ''šjao'' in ''pipe'' ter drugih tradicionalnih glasbil. Glasba je na splošno žalostna in  običajno govori o zaljubljeni ženski. Južneje, v območjih Šantou, Haka in Čaodžov, so priljubljeni ansambli ''eršjan'' in ''dženg''.

Ansambli ''Sidžu'' uporabljajo [[Flavta|flavte]] in godala ali brenkala za ustvarjanje harmonične in melodične glasbe, ki je na Zahodu postala priljubljena med nekaterimi poslušalci. Ti so priljubljeni v [[Nanking]]u in [[Hangdžov]]u, pa tudi drugod po južnem območju [[Jangce]]. ''Sidžu'' je bil sekulariziran v mestih, vendar ostaja duhoven na podeželju.

''Džjangnan Sidžu'' (glasba svile in bambusa iz Džangnana ) je slog instrumentalne glasbe, ki ga pogosto igrajo amaterski glasbeniki v čajnicah v [[Šanghaj]u; slog je postal splošno znan tudi izven meja svojega izvornega kraja.

Guandonška glasba ali kantonska glasba je instrumentalna glasba iz [[Guangdžov]]a in njegove okolice. Temelji na glasbi ''Jue'' (kantonska opera), skupaj z novimi skladbami iz 1920-ih naprej. Številne skladbe imajo vplive jazza in zahodne glasbe z uporabo sinkopiranja in trojnega časa. Ta glasba pripoveduje zgodbe in mite, morda tudi legende.

== Regionalna glasba ==
[[Slika:Miao_musicians.jpg|sličica| Glasbeniki [[Mjaoji|Miao]], ki igrajo na aerofone v Guidžovu]]
Kitajska ima poleg Hanov veliko etničnih skupin, ki prebivajo v različnih regijah po državi. Sem sodijo [[Tibet|Tibetanci]], [[Ujguri]], Mandžurci, Džuangi, Dai, [[Mongoli]], Naši, Miaoji, Va, Ji in Lisu.

=== Guangši ===
[[Guangši]] je avtonomna pograjina [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]]. Najbolj znana izvajalka regije Guangši je legendarna ljudska pevka Džuang {{zhi|c=刘三姐}} ({{zh|links=no|p=liú sān jiě}}) ali tretja sestra Liu, rojena v Guangšiju v času dinastije Južni Song (1127–1279). O njej je bil leta 1961 posnet film Liu Sanjie, ki je kulturo Guangšija predstavil preostalemu svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet| url=http://people.wku.edu/haiwang.yuan/China/tales/liusanjie_b.htm|title=Liu Sanjie – A Fearless Folk Song Singer|accessdate=March 20, 2019|archive-date=2024-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20240715013226/https://people.wku.edu/haiwang.yuan/China/tales/liusanjie_b.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ljudske pesmi ljudstva DŽuang in kitajska glasba ljudstva Han imajo podoben slog in so večinoma napisane v pentatonični lestvici. Besedila imajo očitno obliko antiteze. Pogosto vsebujejo simbole in metafore, pogoste teme pa vključujejo življenjske izkušnje in aluzije na klasične kitajske zgodbe.

Ljudstvo Džing in Gin (etnični Vietnamci) je ena najmanjših etničnih populacij in edina obalna ribiška etnična manjšina Kitajske. Znani so po svojem glasbilu imenovanem ''dušjančin'' (dobesedno 'citre z eno struno'), [[Strunska glasbila|strunskem glasbilu]] s samo eno struno, ki naj bi izhajal iz 8. stoletja.

=== Hong Kong ===
Glasba Hongkonga vključuje zlasti kantonsko kitajsko pop glasbo, znano kot ''cantopop''.

=== Huaer ===
=== Notranja Mongolija ===
Mongolske ljudske pesmi se delijo na ''dolg napev'' in ''kratek napev''. Mongoli imajo različne godalne inštrumente, kot je na primer ''morin khuur'', ({{马头琴}}, pinjin: mǎ tóu qín, dobesedno ''qin s konjsko glavo''). Ime je dobil zaradi izrezljanega konja na vzglavju instrumenta, ki služi kot okras.

=== Kuaiban ===
Kuaiban je vrsta ritmičnega govorjenja in petja, ki se pogosto izvaja s tolkali, kot na primer tolkalo imenovano ''paiban'' . Središče tradicije ''kuaiban'' je provinca [[Šandong]]. ''Kuaiban'' je nekoliko podoben rapu in drugim oblikam ritmične glasbe v drugih kulturah.

=== Severovzhodna Kitajska ===
Severovzhodna Kitajska je regija, naseljena z etničnimi skupinami, kot so Mandžurci. Najbolj znano ljudsko glasbilo je osmerokotni boben. Ena izmed najbolj znanih pesmi te regije pa je uspavanka [[joujoudža]].

=== Sečuan ===
[[Sečuan]] je provinca na jugozahodu Kitajske. Njegovo glavno mesto, [[Čengdu]], je dom edine glasbene visokošolske ustanove v regiji, Sečuanskega glasbenega konzervatorija. Provinca ima dolgo zgodovino sečuanske opere.

=== Tibet ===
[[Slika:3MonksDomthok.JPG|sličica| Menihi igrajo na tibetanske rogove]]
Glasba je sestavni del tibetanskega budizma. Medtem ko monotono petje ali recitiranje ostaja morda najbolj znana oblika tibetanske budistične glasbe, so zelo razširjene tudi zapletene in živahne oblike. Menihi uporabljajo glasbo za recitiranje različnih [[Verska literatura|svetih besedil]] in za praznovanje različnih praznikov med letom. Najbolj specializirana oblika recitiranja se imenuje yang, ki je brez metričnega merjenja časa in v katerem prevladujejo resonančni bobni in dolgotrajni nizki zlogi. Druge oblike petja so edinstvene za [[Tantra|Tantro]] in za štiri glavne samostanske šole: Gelugpa, Kagjupa, Njingmapa in Sakjapa. Od teh šol Gelugpa uporablja bolj zadržano, klasično obliko, medtem ko je Nyingmapa na splošno opisana kot romantična in dramatična. Gelugpa je morda najbolj priljubljena.

Posvetna tibetanska glasba je kulturno revolucijo preživela bolj nedotaknjena kot duhovna glasba, zlasti zaradi Tibetanskega inštituta za uprizoritvene umetnosti, ki ga je [[dalailama]] [[Tenzin Gyatso]] ustanovil kmalu po svojem izgnanstvu. TIPA se je prvotno specializirala za [[Opera|operno]] obliko ''lhamo'', ki je bila kasneje posodobljena z dodatki zahodnih in drugih vplivov. Druge posvetne zvrsti vključujejo ''nangma'' in ''toše'', ki sta pogosto povezana in ju spremljajo različna glasbila, oblikovani za ritmično plesno glasbo. ''Nangma'' karaoke so zelo priljubljene v sodobni [[Lasa|Lasi]]. ''Nangma'' karaoke bari so se pojavili leta 1998, kljub grožnjam kitajske vlade.

V tibetanski regiji je prav tako zelo priljubljena klasična oblika, imenovana ''gar''. Odlikuje jo bogata, elegantna in slavnostna glasba v čast dostojanstvenikom ali drugim spoštovanim osebam.

Tibetanska ljudska glasba vključuje pesmi [[a cappella]] ''lu'', ki so izrazito visoke z glotalnimi vibracijami, in tudi sedaj redke epske barde, ki pojejo zgodbe o Gesarju, najbolj priljubljenem tibetskem junaku.

Tibetanska glasba je vplivala na pionirske skladbe Philipa Glassa in je bila najbolj vplivna na Henryja Eichheima. Poznejši umetniki so ustvarili novodobne fuzije pionirjev [[Henry Wolff (musician)|Henryja Wolffa]] in Nancy Hennings. Ta dva sta leta 1971 sodelovala pri nastanku ''albuma Tibetan Bells'', ki je morda prvi spoj novodobnih in tibetanskih vplivov. Glassova filmska glasba ''Kundun'' se je v 1990-ih izkazala za dokaj vplivno, medtem ko je priljubljenost zahodu prilagojenega budizma (ki ga ponazarjajo [[Richard Gere]], Yungchen Lhamo, Steve Tibbetts, Choying Drolma, [[Lama Karta]] ter Kitaro in Nawang Khechong) pripomogla k nadaljnji popularizaciji tibetanske glasbe.

Sredi in v poznih 1980-ih je sprostitev vladnih pravil omogočila nastanek tibetanske pop glasbe v samem Tibetu. Neposredno sklicevanje na domačo vero je še vedno prepovedano, vendar so splošno razumljene metafore zelo razširjene. Čisti tibetanski pop je pod močnim vplivom mehkega kitajskega rocka in vključuje uspešnice, kot sta Jampa Tsering in Yatong. Politično in družbeno ozaveščene pesmi so v tej obliki popa redke, vendar običajne v drugi vrsti tibetanskega popa. 

=== Šindžjang ===
[[Slika:Uyghur_Meshrep.jpg|sličica| Uyghur Meshrep glasbeniki v Jarkandu]]
V [[Šindžjang|Avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur]] prevladujejo [[Ujguri]], [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]], ki je sorodno drugim turškim skupinam iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]]. Najbolj znana glasbena oblika Ujgurov je ''On Ikki Mukam'', kompleksna zbirka dvanajstih delov, povezanih z [[Uzbekistan|uzbeškimi]] in [[Tadžikistan|tadžiškimi]] oblikami. Te zapletene simfonije se močno razlikujejo med suitami v istem ''mukamu'' (posebna vrsta melodije) in so zgrajene na lestvici sedmih not. Glasbila običajno vključujejo ''dap'' (boben), cimbala, gosli in lutnje; izvajalci imajo nekaj prostora za osebne olepšave, predvsem pri tolkalih. Najpomembnejši izvajalec je Turdi Akhun, ki je posnel večino ''mukamov'' v 1950-ih.

=== Junan ===
[[Slika:Naxi_Musicians_I.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Nakhi glasbeniki]]
[[Junan]] je etnično raznoliko območje na jugozahodu Kitajske. Najbolj znano glasbilo iz te province je ''lušeng'', vrsta ustne harmonike, ki ga [[Mjaoji]] iz [[Guidžov]]a uporabljajo za pentatonične dvorne odpeve.

Hani iz prefekture Honghe so znani po edinstveni vrsti zborovskih, mikrotonalnih pesmi za presajanje riža.

Nakhi iz [[Lidžjang|Lijianga]] igrajo vrsto pesmi in plesne suite, imenovane ''baiša šijue'', ki naj bi jo v regijo prinesel [[Kublajkan|Kublajkan]] leta 1253. Nakhi ''Dongjing'' je zvrst glasbe, povezana z glasbenimi oblikami južne Kitajske in je danes zelo priljubljena.

Etnični glasbeni slogi Dai so podobni tistim iz Južne Azije, [[Mjanmar]]a in [[Tajska|Tajske]]. Nekatera tipična glasbila Dai so ''hulusi'' (葫芦丝) in boben, imenovan ''šjangdžjaogu'' (象脚鼓).

== Sodobne spremembe ==
V zgodnjem 20. stoletju po koncu [[Zgodovina Kitajske|imperialistične Kitajske]] je prišlo do velikih sprememb v tradicionalni kitajski glasbi kot del gibanja nove kulture. Večino tega, kar zahodnjaki in celo Kitajci zdaj štejejo za glasbo v tradicionalnem kitajskem slogu, je mogoče datirati v to obdobje in je v resnici staro manj kot 100 let. Posodobitev kitajske glasbe je vključevala prevzem nekaterih vidikov zahodnih oblik in vrednot, kot je uporaba zahodnega konzervatorskega sistema poučevanja ter spremembe inštrumentov in njihove uglasitve, kompozicije, orkestracije glasbe, notnega sistema in izvedbe. stil. Nekatere oblike kitajske glasbe pa so ostale tradicionalne in se le malo spreminjajo.

=== Narodna glasba ===
Izraz ''guojue'' ali nacionalna glasba je postala popularna v zgodnjem 20. stoletju. Večinoma so vso glasbo pisali za kitajska glasbila po zaslugi nacionalne zavesti. Izraz ima lahko tudi drugačen pomen, ko ga uporabljajo različne kitajske skupine. Sprva so ga uporabljali ko so se sklicevali na glasbo ljudstva Han; kasneje so se v kitajsko glasbo začele vključevati kitajske manjšine. V Tajvanu ima ''guojue'' poudarek na celinski Kitajski, ne pa na lokalnih tradicijah. Na celinski Kitajski je bila leta 1949 namesto ''guojue'' vzpostavljen nov izraz ''minjue'' (民乐 - kratko za ''minzu jinjue'' ali glasba ljudstva), ki vsebuje vse kompozicije in žanre tradicionalnih glasbil. V drugih kitajskih skupnostih jo imenujejo tudi ''huajue'' (npr. v Singapurju) ali džongjue'' (v Honkongu).  
[[Slika:Chinesemusicians.jpg|desno|sličica| Kitajski glasbeniki v restavraciji v Šanghaju]]

=== Kitajski orkester ===
Že od [[Dinastija Džov|dinastije Džov]] je obstajala tradicija množičnih inštrumentov v obredni dvorni glasbeni obliki, znani kot ''jajue''. To glasbo lahko igra peščica glasbenikov ali pa jih je lahko več kot 200, na primer med dinastijo Song.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=02rFSecPhEsC&amp;pg=PA261|title=The Harvard Dictionary of Music|editor-last=Don Michael Randel|pages=261–262|publisher=Harvard University Press|edition=4th|year=2003|isbn=978-0-674-01163-2}}&lt;/ref&gt; Med dinastijo Tang so bile na dvoru prav tako obsežne predstavitve banketne glasbe, imenovane ''janjue'' ({{Jezik-zh|t=燕樂|labels=no}}). Cesarski dvor Tang je imel lahko do deset različnih orkestrov, od katerih vsak izvaja drugačno zvrst glasbe. Imel je tudi velik zunanji bend s skoraj 1400 nastopajočimi.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ChyVgZMAiUoC&amp;pg=PA24| title=A Cultural History of the Chinese Language|last=Sharron Gu|page=24|publisher=McFarland &amp; Company|isbn=978-0-7864-8827-8|date=2011-12-22}}&lt;/ref&gt;

Sodobni kitajski orkester pa je nastal v 20. stoletju po vzoru zahodnega simfoničnega orkestra, le da so zanj uporabili tradicionalna kitajska glasbila. V tradicionalnem ''janjueju'' je bila bolj priljubljena ena sama prevladujoča melodična linija, vendar so nova glasba in aranžmaji tradicionalnih melodij, ustvarjeni za ta sodobni orkester, bolj [[Polifonija|polifonične]] narave.

=== Glasbila in uglaševanje ===
Številna tradicionalna glasbila so bila spremenjena od začetka do sredine 20. stoletja, kar je močno vplivalo na izvedbo in zvok kitajske glasbe, zahodni enak temperament pa se zdaj uporablja za uglaševanje večine tradicionalnih glasbil, ki se današnjim ljudem zdijo manj groba in bolj harmonična, kar pa glasbila oropa njihovega tradicionalnega zvoka. Za ušesa, ki so zdaj navajena poslušati sodobne melodije, tudi kitajske, lahko tradicionalne uglasitve zvenijo, kot da imajo nečisto intonacijo in so neskladne.

Da bi se prilagodili zahodnemu sistemu, so bila glasbila spremenjena, na primer pri ''pipi'' se je število prečk povečalo na 24, na podlagi 12-tonske lestvice, pri kateri so vsi intervali poltoni.

Obstaja tudi potreba po standardizaciji uglaševanja, ko na določena glasbila igrajo v orkestru, kar lahko vpliva tudi na izdelavo glasbila. Na primer, tradicionalno se ''dizi'' izdeluje z uporabo trdnega kosa bambusa, zaradi česar ni bilo mogoče spremeniti osnovne uglasitve, ko je bambus dokončno izrezan. To težavo so rešili leta 1920 z vstavitvijo bakrenega spoja za povezavo dveh kosov krajšega bambusa, ki omogoča spreminjanje dolžine bambusa, tako da je možno prilagoditi njegovo osnovno intonacijo.&lt;ref name=&quot;paradigm&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=GxCF5Q3BvYgC&amp;pg=PA212|last=Lau|first=Frederick|title=Beyond the May Fourth Paradigm: In Search of Chinese Modernity|editor-last=Kai-wing Chow|publisher=Lexington Books|year=2008|pages=212–215|isbn=978-0-7391-1122-2}}&lt;/ref&gt; ''Šindi'', 'nova flavta', je preoblikovana kitajska flavta iz leta 1930, ki vključuje zahodne vplive na podlagi enakega razmaka tonov.

Da bi dosegli večjo živahnost in glasnost glasbil (da ne omenjamo dolgoživosti), številna godala niso več napeta s svilo, temveč z jeklom ali najlonom. Na primer za ''pipo'' so se namesto tradicionalnih svilenih strun začele uporabljati kovinske, kar je povzročilo spremembo zvoka ''pipe'', ki je postal višji in močnejši.&lt;ref name=&quot;danwei&quot;&gt;[http://www.danwei.com/the-pipa-how-a-barbarian-lute-became-a-national-symbol/ The pipa: How a barbarian lute became a national symbol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110613213913/http://www.danwei.com/the-pipa-how-a-barbarian-lute-became-a-national-symbol/|date=2011-06-13}}&lt;/ref&gt;

=== Notacija ===
Pred 20. stoletjem so Kitajci uporabljali notni sistem ''gongče'', v sodobnih časih pa je pogost sistem ''džjanpu''. Prav tako se za zapis melodij uporablja zahodni notni zapis.

=== Izvedba ===
Skupno z glasbenimi tradicijami drugih azijskih kultur, kot sta [[Iran]] in [[Indija]], en del tradicionalne kitajske glasbe sestoji iz repertoarja tradicionalnih melodij, znanih kot ''čupai'', v katerih se tempo in glasbeni okraski spreminjajo glede na razpoloženje glasbenika, občinstva in njihovega odziva na zaigrano. Ista melodija je lahko zaigrana na številne različne načine, pa naj bo vesela, melanholična ali borilna (to je mogoče zaznati v ljubezenski temi violinskega koncerta ''Butterfly Lovers'', kjer ista melodija na različnih točkah zgodbe ljubimca odseva navdušenje, turbulenco in potrtost). Številni sodobni izvajalci zdaj igrajo skladbe tako, da sledijo [[Partitura|partituri]] na standarden način in ne na spremenljiv reflektivni individualni način tradicije, kar lahko včasih povzroči občutek, da je bila izvedba prenagljena.

== Moderna popularna glasba ==
=== POP glasba ===
Kitajska popularna  glasba&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/user/cpoptop|title=Cpop World top Chart|website=[[YouTube]]}}&lt;/ref&gt; se je začela v žanru ''šidaiču''. Žanr ''šidaiču'' je ustanovil Li Džinhui v celinski Kitajski, nanj pa so vplivali zahodni jazz umetniki, kot je Buck Clayton. Po kitajski komunistični revoluciji so popularno glasbo razglasili za rumeno glasbo, obliko [[Pornografija|pornografije]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Broughton, Simon|last2=Ellingham, Mark|last3=Trillo, Richard|year=2000|title=World Music: The Rough Guide|publisher=Rough Guides Publishing Company|isbn=978-1-85828-636-5|page=49|url=https://books.google.com/books?id=QzX8THIgRjUC&amp;pg=PA49}}&lt;/ref&gt; Posledično so založbe iz Šanghaja, kot je ''Baak Doi'' leta 1952, zapustile Kitajsko.&lt;ref name=&quot;Shoesmith&quot;&gt;Shoesmith, Brian. Rossiter, Ned. [2004] (2004). Refashioning Pop Music in Asia: Cosmopolitan flows, political tempos and aesthetic Industries. Routeledge Publishing. {{ISBN|0-7007-1401-4}}&lt;/ref&gt; Celinska Kitajska se nekaj desetletij ni posvetila razvoju pop glasbe, saj se je kitajska pop glasbena industrija preselila iz Šanghaja v Hongkong in na Tajvan. Leta 1970 se je v Hongkongu razmahnil ''kantopop'', v sosednji državi Tajvan pa ''mandopop''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://musicbusinessresearch.wordpress.com/2012/12/29/a-brief-history-of-chinas-music-industry-part-3-the-recorded-music-industry-in-china-from-the-1950s-to-the-early-2000s/|title=A brief history of china's music industry – part 3: the recorded music industry in china from the 1950s to the early 2000s|website=Music Business Research|last=Peter Tschmuck|last2=John Fangjun Li|date=2012-12-29}}&lt;/ref&gt;

V poznih 1970-ih so gospodarske reforme [[Deng Šjaoping]]a v celinski Kitajski privedle do uvedbe kulture ''gangtai'' v Hongkongu in na Tajvanu, pop glasba pa se je vrnila na celinsko Kitajsko. Vendar vlada nad pop glasbo še vedno izvaja cenzuro; na primer, hongkonški ikoni Aniti Mui je leta 1990, kot kazen za izvedbo pesmi ''Bad girl'',kar je kitajska vlada poimenovala njen uporniški odnos, bila prepovedana vrnitev na celinske koncertne odre.&lt;ref name=&quot;Baranovitch&quot;&gt;Baranovitch, Nimrod. China's New Voices. University of California press. {{ISBN|0-520-23450-2}}.&lt;/ref&gt; Kljub temu je priljubljenost pop glasbe v celinski Kitajski še naprej naraščala in do leta 2005 je Kitajska prehitela Tajvan glede maloprodajne vrednosti glasbe. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=iftKNy0fEWsC&amp;pg=PA171|title=China with a Cut: Globalisation, Urban Youth and Popular Music|last=Jeroen de Kloet|publisher=Amsterdam University Press|page=171|year=2010|isbn=978-9089641625}}&lt;/ref&gt; Na začetku 21. stoletja se je povečalo število umetnikov celinske Kitajske, ki so ustvarili široko paleto pop pesmi v mandarinščini in izdali številne nove albume. Vendar kljub veliko večjemu številu prebivalstva in vse večji poslušanosti kitajske pop glasbe Kitajska še ne velja za glavno produkcijsko središče pop glasbe. &lt;ref name=&quot;Keane&quot;&gt;Keane, Michael. Donald, Stephanie. Hong, Yin. [2002] (2002). Media in China: Consumption, Content and Crisis. Routledge Publishing. {{ISBN|0-7007-1614-9}}&lt;/ref&gt;

Številni priljubljeni glasbeni izvajalci celinske Kitajske, Hongkonga in Tajvana so bili vključeni v promocijo [[Poletne olimpijske igre 2008|olimpijskih iger v Pekingu 2008]].

=== Hip hop in rap ===
Mandarinski rap je postopoma postal priljubljen v celinski Kitajski, zlasti v Šanghaju, Pekingu, [[Čongčing]]u in Sečuanu, kjer je pop kultura zelo raznolika in moderna. Čeprav Kitajci izvajajo rap v različnih narečjih in jezikih, večina kitajskih hip hop izvajalcev poje v najbolj priljubljenem kitajskem jeziku, mandarinščini.

V mestih Guangdžov, Šenžen in Honkongu je kantonski rap zelo raznolik.

=== Elektronska glasba ===
[[Elektronska plesna glasba]] (EDM) je postala druga največja glasbena kategorija na Kitajskem. Med podzvrstmi je na vrhu [[House (glasbena zvrst)|house glasba]], sledita bas in trap glasba. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://mixmag.asia/read/chinas-edm-festival-market-is-exploding-local|title=CHINA'S EDM FESTIVAL MARKET IS EXPLODING}}&lt;/ref&gt; Resničnostni šovi talentov in tekmovalni programi, kot sta Rave Now in E-Pop of China, so prispevali k promociji elektronske glasbe kot mainstream. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.chinadaily.com.cn/a/201812/22/WS5c1dabc8a3107d4c3a0023c8_1.html|title=Satiating the appetite for dance music}}&lt;/ref&gt;

V zadnjih letih so se pojavili številni lokalni kitajski producenti elektronske glasbe, ki so podpisali pogodbo z veliko mednarodno glasbeno založbo. Chace, prvi kitajski DJ, ki je igral na glavnem odru Tomorrowlanda, je podpisal pogodbo z Universal Music Group . &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.chinadaily.com.cn/a/202205/30/WS6294680fa310fd2b29e5fcdb.html|title=Giants join hands to promote electronic music}}&lt;/ref&gt; Mladi kitajski DJ Carta je podpisal pogodbo s Spinnin' Records in se uvrstil na DJ Mag Top 100. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|title=Carta Talks EDM in China, Becoming First Chinese DJ in 'DJ Mag' Top 100: Interview|url=https://www.billboard.com/music/music-news/carta-edm-china-dj-mag-interview-8023134/|magazine=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}&lt;/ref&gt;

Vse več kitajskih producentov želi sodelovati s priznanimi tujimi glasbeniki in pevci iz zahodnega sveta. Lokalni producent elektronske glasbe Zight je sodeloval z ameriškim pevcem Chrisom Willisom in italijanskim DJ duom Maximals pri izdaji singla &quot;Work It Harder&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://edmnations.com/2022/07/08/zight-teamed-up-with-maximals-and-chris-willis-on-the-vocals-for-work-it-harder/|title=Zight teamed up with Maximals and Chris Willis on the vocals for &quot;Work It Harder&quot;!|date=8 July 2022|accessdate=2024-09-16|archive-date=2022-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220813234449/https://edmnations.com/2022/07/08/zight-teamed-up-with-maximals-and-chris-willis-on-the-vocals-for-work-it-harder/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Medtem pa se je domači elektronski kantavtor {{Medjezikovna povezava|CORSAK|zh}} povezal s švedskim DJ-jem Alessom in izdal njihovo globalno uspešnico Going Dumb.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://edm.com/music-releases/alesso-corsack-stray-kids-going-dumb|title=ALESSO TEAMS UP WITH CHINESE SINGER CORSAK AND K-POP GROUP STRAY KIDS FOR NEW SINGLE &quot;GOING DUMB&quot;|date=21 March 2021}}&lt;/ref&gt;

== Rock in heavy metal ==
''Peking All-stars'' je bila rock skupina, ki so jo leta 1979 v Pekingu ustanovili tujci, ki so takrat prebivali v kitajski prestolnici.

Splošno priznani prednik kitajskega rocka je Cui Jian . &lt;ref name=&quot;Gunde&quot;&gt;Gunde, Richard. [2002] (2002) Culture and Customs of China. Greenwood Press. {{ISBN|0-313-30876-4}}.{{Potrebna stran|date=July 2013}}&lt;/ref&gt; V poznih osemdesetih je zaigral prvo kitajsko rock pesem z naslovom: ''Nothing To My Name'' (''Yi wu suo you''). To je bilo prvič, ko so na Kitajskem uporabili [[Električna kitara|električno kitaro]]. Cui Jian je postal najslavnejši izvajalec tistega časa in do leta 1988 je že nastopil na koncertu, ki je bil predvajan po vsem svetu v sodelovanju s [[Poletne olimpijske igre 1988|poletnimi olimpijskimi igrami v Seulu]] . &lt;ref name=&quot;Gunde&quot; /&gt; Zaradi družbenokritičnih besedil si je prislužil jezo vlade, zato so bili številni njegovi koncerti prepovedani ali odpovedani. Po [[Demonstracije na Trgu nebeškega miru 1989|protestih na Trgu nebeškega miru leta 1989]] je, kot dejanje proti vladi, igral z rdečo prevezo okoli glave.

Kasneje sta slavni postali skupini [[Hei Bao (band)|Hei Bao]] (Black Panther) in Tang Dynasty. Obe skupini sta bili ustanovljeni v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Hei Bao je skupina, ki izvaja stari rok, katere prvi CD, ''Hei Bao,'' je uporabil priljubljeno angleško pesem (''Don't Break My Heart''). Tang Dynasty je bila prva kitajska heavy metal skupina. Njihov prvi CD ''A Dream Return to Tang Dynasty'' združuje elemente tradicionalne kitajske opere in starega heavy metala. Album je izšel leta 1991/1992 in je postal velika uspešnica.

Okoli leta 1994–96 je bila ustanovljena prva [[thrash metal]] skupina Chao Zai (Overload). Izdali so tri zgoščenke, pri zadnji pa so sodelovali s pop pevko Gao Chi iz razpadle zasedbe [[The Breathing]]. Istočasno so nastale prve [[nu metal]] skupine, ki so se zgledovale po zahodnih skupinah, kot so [[Korn]], Limp Bizkit ali [[Linkin Park]]. Primeri kitajskih nu metal skupin pa so Yakso, [[Niuqu De Jiqi (band)|Twisted Machine]], [[AK-47 (band)|AK-47]], [[Overheal Tank]].

[[Black metal]] postaja pomembna scena v celinski Kitajski, še posebej pa v osrednji Kitajski.

=== Punk rock in post-punk ===
[[Punk|Punk rock]] se je prvič pojavil na Kitajskem v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bile plošče zahodnih punk in [[postpunk]] skupin prvič uvožene na celinsko Kitajsko. Eden prvih in najbolj znanih kitajskih izvajalcev pod vplivom punka je bil He Yong, katerega debitantski album ''Garbage Dump'' je izšel leta 1994.

Post-punk skupina PK 14, ustanovljena leta 1997 v Nanjingu, velja za najpomembnejšo skupino v razvoju kitajske eksperimentalne rock glasbe. Skupina se je leta 2001 preselila v Peking in istega leta izdala svoj prvi album ''Upstairs, Turn Left''. Kantavtor skupine PK 14 Yang Haisong (杨海崧) je tudi produciral številne najslavnejše albume kitajske indie glasbene scene (vključno z istoimenskim debitantskim albumom Carsick Cars iz leta 2007), pri čemer je sodeloval z neodvisnimi založbami, kot sta Maybe Mars in Modern Sky.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.maybemars.com/artists/p-k-14/|title=P.K.14 – Maybe Mars|accessdate=2024-09-16|archive-date=2019-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191209084117/http://www.maybemars.com/artists/p-k-14/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://daily.bandcamp.com/2017/05/25/yang-haisong-feature/|title=Yang Haisong Is Producing a New Generation of Underground Chinese Rock|date=May 25, 2017}}&lt;/ref&gt;

UnderBaby je zaslovel sredi devetdesetih let in postavil temelje za pekinško punk glasbo v devetdesetih skupaj z dvema garažnima bendoma, Flies in Catchers of the Rye. Leta 1996 je bila pesem skupine UnderBaby ''All the Same'' - ''All One Yang'' vključena v kitajski indie rock album ''China Fire II'' in tako pridobila nacionalno prepoznavnost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Amar|first=Nathanel|date=2017-11-14|title=[English] UnderBaby (地下婴儿 – Dixia Ying’er) – “Awakening” (“觉醒” – “Jue Xing”), 1999|url=https://scream4life.hypotheses.org/178|archivedate=|accessdate=2024-03-22|website=Scream For Life|language=}}&lt;/ref&gt;

Od začetka 2000-ih je kitajska indie glasba močno narasla, z domačimi skupinami, kot so Carsick Cars, Birdstriking, [[Re-TROS]], Brain Failure, Demerit, Tookoo, AV Okubo, Lonely Leary, Hang on the Box in Fanzui Xiangfa, ki se vsi pripravljajo na internacionalne turneje.

== Zahodna klasična glasba ==
Kljub temu da so orkestri, ki jih organizira in vodi izseljenska skupnost na Kitajskem, začeli delovati že od zgodnjih dni mednarodne naselitve v Šanghaju (leta 1850), ruski orkester pa je v Harbinu deloval od začetka 20. stoletja,&lt;ref name=&quot;History of the Harbin Orchestra&quot;&gt;[http://www.jtdf.net/home.php?mod=space&amp;uid=145&amp;do=blog&amp;id=82] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170704091909/http://www.jtdf.net/home.php?mod=space&amp;uid=145&amp;do=blog&amp;id=82 |date=2017-07-04 }}, additional text.&lt;/ref&gt; so začetki edinstvene tradicije klasične glasbe na Kitajskem ležali pri prvem tujem izobraženem kitajskem dirigentu Dženg Džišengu. Dženg (Jin ali Van, odvisno od romanizacije) je bil vzgojen v kitajski provinci Guangdong. Odraščal je pod vplivom zahodne cerkvene glasbe. Študiral je v Lyonu in Parizu, preden se je v 1930-ih vrnil na Kitajsko. Postal je prvi kitajski dirigent simfoničnega orkestra Čongčing.&lt;ref name=&quot;Brief History of Early Chinese Conducting&quot;&gt;[http://www.ccnt.com.cn/music/chwindow/culture/yinyue/other/byys3.htm] {{Webarchive| url=https://web.archive.org/web/20110930074711/http://www.ccnt.com.cn/music/chwindow/culture/yinyue/other/byys3.htm|date=2011-09-30}} additional text.&lt;/ref&gt; Njihovi nastopi so vključevali skladbe Beethovna in Mozarta.&lt;ref name=&quot;Brief History of Early Chinese Conducting&quot; /&gt;

Revolucionarni duh Jin Zidžongovega sloga je nadaljevala prva generacija skladateljev takoj po prevzemu oblasti KPK-ja, in to sta namreč Li Delun in Cao Peng. Prvi je bil gonilna sila in pogosto življenjska sila, ki je vzdrževala tradicijo v Maovih letih, zlasti v mestu Peking, drugi pa je bil ključnega pomena pri ohranjanju visokega standarda simfonične glasbe. Prav tako si je Cao Peng v svoji dolgi karieri, ki se nadaljuje vse do danes, močno prizadeval, da še naprej popularizira tradicijo Kitajske kulture. Medtem, ko se je ta tradicija nadaljevala, so si nove generacije prizadevale klasično glasbo pripeljati na Kitajsko po drugi poti, stran od strogega profesionalizma Lija in Caoja, ki sta bila usposobljena za elito (oba sta bila v petdesetih letih na ruskem konservatoriju) in proti manj nacionalističnem, a nedvomno bolj celovitem odnosu do tradicije. Najvplivnejši v tem novem gibanju je bil mladi šanghajski dirigent Long Yu.

== Domoljubna/revolucionarna glasba ==
Na vrhuncu [[Kulturna revolucija|kulturne revolucije]] je prevladujoča oblika postala politična glasba. Glasba se je na politični ravni pospešila v ''revolucionarno glasbo'', ki se je nagibala k kultnemu statusu in postala mainstream pod ideologijo kitajske komunistične partije. [[Džang Čing]] je pod njenim neposrednim nadzorom predstavila revolucionarne modele oper; promoviranih je bilo osem vzorčnih dram (6 oper in 2 baleta), medtem ko so bile tradicionalne opere prepovedane. Dva pomembna primera sta operi ''The legend of the Red Lantern'' in ''Taking Tiger Mountain by Strategy'' ter dve baletni deli ''Red Detachment of Women'' in ''The White Haired Girl''.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=GO5HrrJC_aMC&amp;pg=PA115|title=Rhetoric of the Chinese Cultural Revolution: The Impact on Chinese Thought, Culture, and Communication|last=Xing Lu|page=115|publisher=University of South Carolina Press|year=2004|isbn=978-1-57003-543-2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=XbapwCJRtdUC&amp;pg=PA176|title=Art in Turmoil: The Chinese Cultural Revolution, 1966–76|editor-last=Richard King King|pages=174–176|isbn=978-0-7748-5911-0|date=2010-07-01|publisher=UBC Press}}&lt;/ref&gt; Druge oblike glasbenih kompozicij in njihova izvedba so bile močno omejene. Po kulturni revoluciji so bile ponovno vzpostavljene glasbene ustanove, skladanje in nastopanje pa sta oživela.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Bibliografija ==
&amp;nbsp;{{Refbegin}}
* {{navedi knjigo|last=Birrell|first=Anne|year=1993|orig-year=1988|title=Popular Songs and Ballads of Han China|url=https://archive.org/details/popularsongsball0000birr|publisher=University of Hawai'i Press| location=Honolulu| isbn=978-0-8248-1548-6|doi=10.2307/j.ctv9zcm2j|jstor=j.ctv9zcm2j|s2cid=242931144}}
* {{navedi knjigo|last=Brindley|first=Erica|year=2012|title=Music, Cosmology, and the Politics of Harmony in Early China|url=https://archive.org/details/musiccosmologypo0000brin|publisher=State University of New York Press|location=New York|isbn=978-1-4384-4315-7}}
* {{navedi knjigo|last=Dewoskin|first=Kenneth J.|year=1982|title=A Song for One or Two: Music and the Concept of Art in Early China|url=https://archive.org/details/songforoneortwom0000dewo|publisher=Center for Chinese Studies, University of Michigan|location=Ann Arbor|isbn=978-0-89264-042-3}}
* {{cite journal|last1=Goodman|first1=Howard L.|last2=Lien|first2=Y. Edmund|date=April 2009|title=A Third Century AD Chinese System of Di-Flute Temperament: Matching Ancient Pitch-Standards and Confronting Modal Practice|url=https://archive.org/details/sim_galpin-society-journal_2009-04_62/page/n3|journal=The Galpin Society Journal|publisher=Galpin Society|volume=62|pages=3–24|jstor=20753625}}
* Yuan Jingfang, ed. (2023) ''Comprehensive Introduction to Chinese Traditional Music'', translated by Boyu Zhang and Lam Ching-Wah, Vienna: Hollitzer. {{ISBN|978-3-99094-096-9}}.
* Jones, Steven. &quot;The East Is Red... And White&quot;&quot;. 2000. In Broughton, Simon and Ellingham, Mark with McConnachie, James and Duane, Orla (Ed.), ''World Music, Vol. 2: Latin &amp; North America, Caribbean, India, Asia and Pacific'', pp. 34–43. Rough Guides Ltd, Penguin Books. {{ISBN|1-85828-636-0}}.
* Lee, Joanna. &quot;Cantopop and Protest Singers&quot;. 2000. In Broughton, Simon and Ellingham, Mark with McConnachie, James and Duane, Orla (Ed.), ''World Music, Vol. 2: Latin &amp; North America, Caribbean, India, Asia and Pacific'', pp.&amp;nbsp;49–59. Rough Guides Ltd, Penguin Books. {{ISBN|1-85828-636-0}}.
* Lee Yuan-Yuan and Shen, Sinyan. ''Chinese Musical Instruments (Chinese Music Monograph Series)''. 1999. Chinese Music Society of North America Press. {{ISBN|1-880464-03-9}}.
* {{cite encyclopedia|last1=Thrasher|first1=Alan R.|last2=Lam|first2=Joseph S.C.|last3=Stock|first3=Jonathan P.J.|last4=Mackerras|first4=Colin|author-link4=|last5=Rebollo-Sborgi|first5=Francesca|last6=Kouwenhoven|first6=Frank|last7=Schimmelpenninck|first7=A.|last8=Jones|first8=Stephen|author9=Han Mei|author-link9=|author10=Wu Ben|last11=Rees|first11=Helen|last12=Trebinjac|first12=Sabine|last13=Lee|first13=Joanna C.|year=2001|encyclopedia=[[Grove Music Online]]|title=China, People's Republic of|publisher=Oxford University Press| location=Oxford| doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.43141|isbn=978-1-56159-263-0|url-access=subscription|url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-0000043141}} {{Grove Music subscription}}
* Rees, Helen with Zingrong, Zhang and Wei, Li. &quot;Sounds of the Frontiers&quot;. 2000. In Broughton, Simon and Ellingham, Mark with McConnachie, James and Duane, Orla (Ed.), ''World Music, Vol. 2: Latin &amp; North America, Caribbean, India, Asia and Pacific'', pp 44–48. Rough Guides Ltd, Penguin Books. {{ISBN|1-85828-636-0}}.
* {{navedi knjigo|editor-last=So|editor-first=Jenny F.|year=2000|title=Music in the Age of Confucius|url=https://archive.org/details/musicinageofconf00soje|publisher=Smithsonian Institution|location=Washington|isbn=978-0-295-97953-3}}
* Shen, Sinyan. ''Chinese Music in the 20th Century (Chinese Music Monograph Series)''. 2001. Chinese Music Society of North America Press. {{ISBN|1-880464-04-7}}.
* {{cite journal|last=Tong|first=Kin-Woon|date=1983a|title=Shang Musical Instruments: Part One|journal=Asian Music|volume=14|issue=2|pages=17–182|doi=10.2307/833936|jstor=833936}}
* {{cite journal|last=Tong|first=Kin-Woon|date=1983b|title=Shang Musical Instruments: Part Two|journal=Asian Music|volume=15|issue=1|pages=102–184|doi=10.2307/833918|jstor=833918}}
* Trewin, Mark. &quot;Raising the Roof&quot;. 2000. In Broughton, Simon and Ellingham, Mark with McConnachie, James and Duane, Orla (Ed.), ''World Music, Vol. 2: Latin &amp; North America, Caribbean, India, Asia and Pacific'', pp.&amp;nbsp;254–61. Rough Guides Ltd, Penguin Books. {{ISBN|978-1858286365}}
*{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=kohVAAAAYAAJ|title=The Shansi tune book|year=1906|publisher=China Inland Mission|page=30|access-date=10 February 2012 |publisher=Univerza Princeton}}
* {{Navedi knjigo|last=Van Aalst|first=J. A.|title=Chinese Music|date=1884|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-108-04564-3|url=https://books.google.com/books?id=63FIez1MrDwC&amp;q=Van+Aalst+1884+chinese+music|language=en}}
{{Refend}}

== Glej tudi ==
* [[Kitajska kultura]]

== Zunanje povezave ==
* {{V jeziku|fr}} [http://www.ville-ge.ch/meg/musinfo_ph.php?what=pays=Chine&amp;debut=0&amp;bool=AND Audio clips: Traditional music of the China.] [[Etnografski muzej v Ženevi|Musée d'ethnographie de Genève]]. Accessed November 25, 2010.
* [http://www.bbc.co.uk/programmes/p005xm2j BBC Radio 3 Audio (45 minutes): Shanghai tea-houses.] Accessed November 25, 2010.
* [http://www.bbc.co.uk/programmes/p005xm2m BBC Radio 3 Audio (45 minutes): Chinese opera in Beijing.] Accessed November 25, 2010.
* [http://www.bbc.co.uk/programmes/p005xm2q BBC Radio 3 Audio (45 minutes): Buddhist harvest celebrations.] Accessed November 25, 2010.
* [http://www.bbc.co.uk/programmes/p005xm2q BBC Radio 3 Audio (45 minutes): The Uighur people of Xinjiang.] Accessed November 25, 2010.
* [http://www.bbc.co.uk/programmes/b00cjnjs BBC Radio 3 Audio (45 minutes): Music of the Hani and Yi People.] Accessed November 25, 2010.
* [http://www.bbc.co.uk/programmes/b00c4c9r BBC Radio 3 Audio (45 minutes): The Uyghur people and the muqam.] Accessed November 25, 2010.
* [http://www.bbc.co.uk/programmes/b00cwxgt BBC Radio 3 Audio (45 minutes): Silk and Bamboo music, the gugin and Pingtan music.] Accessed November 25, 2010.
* [http://www.philmultic.com/English/Chinese_music.html An article about Chinese music from the classical literati tradition]
* [http://www.sinohits.net/music/index.htm Listen to traditional Chinese music]
* {{V jeziku|ja}} [https://web.archive.org/web/20070721033134/http://hyena.human.niigata-u.ac.jp/files/textdb/cndbhome.html 中国古典テキストデータベース（中国思想史研究室）] Archive of some Classical Chinese texts about Music theories.
* [https://web.archive.org/web/20110718211647/http://www.chinese-music.de/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=9&amp;Itemid=9 HQ-Videos: Traditional Chinese Pipa Songs 陽春白雪 (White Snow in the Spring Sunlight) and 小月儿高 (The Moon is High)]
* [http://www.wdl.org/en/item/297 &quot;A Complete Study of the Chinese Zither&quot;] from 1670

[[Kategorija:Kitajska glasba| ]]
[[Kategorija:Kitajska umetnost|Glasba]]</text>
      <sha1>ijnui46zr87oo6f1uy2229i2brcmyyk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd</title>
    <ns>0</ns>
    <id>566509</id>
    <revision>
      <id>6751757</id>
      <parentid>6751447</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:59:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751757</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48380" sha1="qls37i7021c71symku40cdswuh9bsn4" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Cerkev svetega Antona Padovanskega}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Antona Padovanskega na Rdečem križu, Beograd
| fullname = Frančiškanska župnijska cerkev svetega Antona Padovanskega v Beogradu
| image = CrkvaSvetogAntuna.jpg
| caption = 
| pushpin map = 
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = {{Coord|44.7968|20.4905|display=inline,title}}&lt;!-- wd --&gt;
| location = Zvezdara
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Anton Padovanski]]
| side altars = 5
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = 
| bull date = 
| founded date = 
| founder = 
| groundbreaking = [[6. oktober]] [[1929]]
| completed date = [[30. april]] [[1962]]
| consecrated date = [[2. maj]] [[1962]]&lt;br&gt;(nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]])&lt;br&gt;blagoslovljena [[8. december]] [[1932]]&lt;br&gt;(nadškof [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]])
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = 
| people = 
| architect = [[Jože Plečnik]]
| architectural type = [[klasicizem]]
| style = starokrščanska [[bazilika]]
| capacity = 
| length = 
| width = 
| width nave = 
| height = 25
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 52
| materials = opeka, marmor, kamen, les, beton
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish = Sveti [[Anton Padovanski]] [[Beograd]]
| deanery = [[Beograd]]
| archdiocese = [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = 
| province = 
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| logo = 
| logosize = 
| logolink = 
| logoalt = 
| extra = {{Infopolje RKD
 | embed = yes
 | ime = Cerkev svetega Antona Padovanskega – Beograd
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 2010&lt;ref&gt;Službeni glasnik Republike Srbije, št. 29/2010. &lt;/ref&gt;
 | refšt = 
 | lokacija = 
 | občina = Zvezdara
 }}
}}

'''Cerkev sv. [[Anton Padovanski|Antona Padovanskega]] v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Sancti Antonii Patavini in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Светог Антуна Падованског|translit=Crkva Svetog Antuna Padovanskog}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] naselju Rdeči križ ({{lang-la|Crux Rubra}}; {{lang-sr|Crveni krst}}); pripada [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški cerkvi]] in je [[Župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v dekaniji Beograd, župniji [[Beograd]] – [[Sveti Anton Padovanski]] ter je od ustanovitve dodeljena v upravljanje [[Frančiškani|frančiškanskemu redu]].

== Zgodovina ==
=== Frančiškani pomagajo &quot;svojemu&quot; škofu ===
[[Frančiškani|Frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodič]] je 1923 postal [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] jugoslovanskega dela [[Banat]]a, iz katerega se je oblikovala [[Apostolska uprava]] s središčem v [[Zrenjanin|Velikem Bečkereku]]; danes je to [[Zrenjaninska škofija]]

Ustanovitev nadškofije v [[Beograd|Beogradu]] - ki obsega ozemlje nekdanje [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] s sufragansko škofijo v [[Skopje|Skopju]] - obenem s področjem, ki ji je bilo pripojeno po [[Balkanske vojne|Balkanskih vojnah]] in obsega [[Severna Makedonija|Makedonijo]], [[Kosovo]] in [[Sandžak]] - je bila predvidena s [[konkordat]]om, ki ga je [[Sveti sedež]] sklenil s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] in je bil v [[Rim]]u podpisan 24. junija, narodna skupščina v [[Niš]]u pa ga je potrdila 8. avgusta 1914.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/320408|title=Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup|publisher=Riječki teološki časopis, god. 15, br. 1 (hrčak.srce.hr)|author=Franjo Emanuel Hoško|place=[[Reka, Hrvaška|Reka]]|date=2007|accessdate=3. avgust 2024|archive-date=2024-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240722134933/https://hrcak.srce.hr/file/320408|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, Blagovest 44 (1975), št.12, 211&lt;/ref&gt; 

Glede na ta mednarodni dogovor je bil 29. oktobra 1924 imenovan [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodič]] za prvega nadškofa dotedanje [[Nadškofija Beograd|Škofije Beograd]]-[[Smederevo]], ki je dobila skupni novi naziv kot [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]].&lt;ref&gt;Matija Rihtarić: “Imenovanje apoštolskoga administratora banatskog O. Rafe Rodića, nadbiskupom beogradskim”, s. 533&lt;/ref&gt;

V 2. členu konkordata iz 1914 glede novih škofij beremo določbo:
{|
|-
! Srbsko besedilo&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://forum.krstarica.com/threads/krvava-litija-1937.1006394/|title=Krvava litija 1937|publisher=Krstarica|author=|place=|date=22. julij 2024 |accessdate=10. september 2024}}&lt;/ref&gt;
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; У Краљевини Србији оснива се једна црквена покрајина коју чине Архиепископија београдска, са седиштем у престоници, чије подручје обухвата границе Србије пре Лондонског и Букурештанског мировног уговора из 1913. године – и суфраганска епископија скопска, са седиштем у Скопљу који обухвата новоослобођене крајеве – прелазећи из надлежности верске пропаганде у регуларну државу.
 &lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;V Kraljevini Srbiji ustanavljamo cerkveno pokrajino, ki jo sestavljata: ''Beograjska nadškofija s sedežem v prestolnici''; njeno področje zajema meje Srbije pred Londonsko in Bukareštansko mirovno pogodbo iz leta 1913 – in ''sufraganska Skopska škofija s sedežem v Skopju''; njeno področje zajema novoosvobojene kraje – ki preidejo iz pristojnosti Verske propagande v redno upravo. 
&lt;/blockquote&gt;
|}
Iz gornjega je očitno, da v [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] takrat še nihče ni mislil na vprašanje [[Vojvodina|Vojvodine]], ki je spadala v [[Avstro-Ogrska|Avstroogrsko cesarstvo]] - in je novonastali državi pripadla takorekoč nepričakovano po končani [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]].

Sorazmerno dokaj pozno - šele po zapletenih diplomatskih prizadevanjih - je med drugimi dobila 1923 svojega [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] tudi [[Banat|banatska]] [[apostolska uprava]] s sedežem v [[Zrenjanin|Velikem Bečkereku]]. Nastanek nove države SHS je namreč povzročil, da je bilo razkosanih več prejšnjih škofij, ki so se našle ob novih mejah, ali pa so pripadle kaki sosednji državi. Tako usodo je doživela ''Sombateljska škofija'', pa ''Goriška nadškofija'', ''Lavantinska škofija'', ''Krška škofija'', ''Tržaško-koprska škofija'', pa tudi stara ''Čanadska škofija'' iz 11. stoletja, katere največji (vzhodni) del je prigrabila [[Kraljevina Romunija|Romunija]], najmanjši (severni) del je ostal na [[Kraljevina Madžarska|Madžarskem]], nekako srednji (zahodni) del pa si je &quot;prisajedinila&quot;&lt;ref&gt;&quot;prisajediniti&quot; = &quot;pripojiti, pridružiti, prisvojiti, prigrabiti&quot;; čeprav nekateri nepoznavalci zgodovine še danes menijo, da je srbska vojska po 1. svetovni vojni &quot;osvobodila&quot; Vojvodino, zgodovinarji menijo, da jo je &quot;prisajedinila&quot; - tj, pridružila, prisvojila oziroma pripojila Srbiji oziroma Jugoslaviji nekatere dela Avstro-Ogrske pravzaprav kot nepričakovani dar zaveznikov. V Vojvodini so skozi stoletja živeli Srbi v večini tamkajšnjih krajev kot manjšina med številnejšimi Nemci, Madžari in Romčuni&lt;/ref&gt; nova država [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] ne glede na to, da so bili [[Slovani]] na tem področju pravzaprav le v neznatin večini, kot tudi po celi takratni [[Vojvodina|Vojvodini]], kjer so stoletja živeli kot številna manjšina v slogi in razumevanju ter sodelovanju [[Nemci]], [[Madžari]] in [[Hrvati]] - ponekod pa še [[Romuni]], [[Slovaki]] in [[Čehi]]. Nova škofija se razteza severno od Beograda in jo na jugu omejuje [[Donava]], na zahodu pa [[Tisa]]. 

Po besedah [[barska nadškofija|barskega nadškofa]] [[frančiškani|frančiškana]] [[Šimun Milinović|Milinoviča]]&lt;ref&gt;Šimun Milinović OFM (1835-1910) je bil barski nadškof od 1886, a primas Srbije od 1902 do svoje smrti&lt;/ref&gt; so ime Rafaela Rodiča večkrat omenjali kot možnega škofa na kaki izpraznjeni škofiji že davno za časa predvojne [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].&lt;ref&gt;Srećko Majstorović, Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup, 33&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;AFSP, Osobni fond nadbiskupa Rodića, b. 1&lt;/ref&gt;

Kot frančiškanski [[gvardijan]] na [[Trsat]]u je [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodič]] srečno prebrodil skupaj s svojimi sobrati težke čase po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]], ko so morali nekaj časa potrpežljivo in iznajdljivo, neprostovoljno prenašati [[Italijani|Italijansko]] zasedbo povezano s sumničenji, zasliševanji in hišnimi preiskavami. 10. februarja 1923 je prejel imenovanje za [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] jugoslovanskega dela [[Banat]]a v [[Kraljevina SHS|Kraljestvu Slovencev, Hrvatov in Srbov]] in se je brez odlašanja preselil v [[Zrenjanin|Veliki Bečkerek]] v [[Vojvodina|Vojvodini]].&lt;ref&gt;AHFP, Osobnik, D-18&lt;/ref&gt; 

V spremnem pismu k imenovanju ga je [[apostolski nuncij|nuncij]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]] pohvalil, češ da ga osebno sicer še ne pozna, vendar da je o njem slišal veliko lepega; obenem pa mu ni prikrival težav in vsakovrstnega pomanjkanja, ki ga čaka v novi službi. Opozarja ga, da bo imel težko delo, saj &quot;nima niti škofijske palače, niti sodelavcev niti stolnice&quot;.&lt;ref&gt;Srećko Majstorović, Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup, s. 33-34.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Review of Croatian History 14/2018, no. 1, 269&lt;/ref&gt; 

==== Redovniki in redovnice gradijo domove, cerkve in kapele ====
Ob njegovem prihodu je bilo v celi Beograjski nadškofiji le pet duhovnikov na 40.000 vernikov, v naglo se razvijajočem mestu pa vedno večje število katoličanov - ki niso imeli na razpolago niti ene same cerkve.&lt;ref&gt;“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, 211&lt;/ref&gt;

Beograd je postal sedaj prestolnica nove države in je privlačil ljudi najrazličnejših slojev in poklicev - tudi katoličane; številna so bila slovenska in hrvaška dekleta, ki so prihajale kot služkinje v premožnejše hiše; zanje so [[šolske sestre]] ustanovile zavetišče na ulici Vojvoda Milenka 68 in jim pomagale pri iskanju službe. Za bolnike v bolnišnicah so začele skrbeti slovenske [[usmiljenke]], ki so si uredile samostan in kapelo na Višegradski ulici 23. Med bolniki, zlasti med pravoslavnim življem, so postale tako priljubljene, da so jih začeli imenovati kar &quot;plavi angeli&quot;. 

Sem, v [[Beograd]], so prihajali tudi številni uradniki, kakor tudi častniki ter vojaki na služenje vojaškega roka, politiki, umetniki, znanstveniki, izobraženci in razni obrtniki, pa tudi navadni delavci. Katoličani so se priseljevali tudi drugod po Srbiji, zlasti v rudarska središča kot navadni, ali pa tudi visoko usposobljeni delavci - zlasti sredi recesije iz [[Trbovlje|trboveljskih]] revirjev v rudnike [[Bor]], [[Zaječar]], [[Aleksinac]] in dnevnokopni premogovnik [[Ravna Reka]]. Zato je število katoličanov naraščalo tako v Srbiji kot v Beogradu. V prestolnici je bilo leta 1921 katoličanov 10.000, 1926 pa čez 16.000.&lt;ref&gt;Robert Skenderović: “Crisinum i lutrija - dva neuspjela pothvata beogradskog nadbiskupa Rafaela Rodića (1924.-1936.)”. Croatica Christiana periodica, 24 (2000), št. 45, 161&lt;/ref&gt; Število katoličanov pa je v [[Beograd]]u skokovito naraščalo in tako je bilo glede na [[Popis prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji 1931|Popis prebivalstva 1931]] v prestolnici med 288.938 prebivalci rimokatoličanov že nekajkrat več, in sicer kar 56.776; to je bila skoraj petina vseh meščanov.

==== &quot;Brez sleherne človeške pomoči&quot; ====

[[Apostolski nuncij|Nuncij]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]] v spremnem pismu ni niti malo olepševal obupnih razmer in strahotne revščine, v kateri se je tedaj nahajala novoustanovljena nadškofija. Čeprav razmere v Banatu niso bile rožnate, so bile v Srbiji obupne. Nuncij je torej [[Ivan Rafael Rodić|Rafaelu Rodiću]] surovo realistično opisal težavne razmere takole:

{|
|-
! Bez svake ljudske pomoći&lt;ref&gt;Matija Rihtarić: “Imenovanje apoštolskoga administratora banatskog O. Rafe Rodića, nadbiskupom beogradskim”, s. 533&lt;/ref&gt;

! Brez sleherne človeške pomoči
|-
| &lt;blockquote&gt;Znaj, katedrale nemaš, a nije se ni počela graditi; nadb. kurije ne ima, svećenika je jako malo, vjernici su u najudaljenijim mjestima razasuti, redovničkog zavoda nikakova, ni muškog ni ženskog, katoličkih škola nikakovih, siromaštvo najveće – a sve se ovo ima urediti malne bez svake ljudske pomoći
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Vedi, stolnice nimaš, a niso je niti začeli graditi; nadškofijska palača ne obstaja; duhovnikov je zelo malo, verniki so razkropljeni po najbolj oddaljenih krajih, redovniške hiše ni niti ene – ne moške ne ženske; katoliških šol ni nobenih, a vlada najhujša revščina - a vse to bo treba urediti takorekoč brez sleherne človeške pomoči&lt;/blockquote&gt;
|}
Kot prvi škof velikanske novonastale škofije v čisto spremenjenih razmerah je moral takorekoč vse začeti znova; zato se je takoj vrgel na delo in se najprej naslonil na pomoć raznih redovnih moških in ženskih družb, s pomočjo katerih je začel ustanavljati nove župnije po Beogradu in širši Srbiji. Duhovno oskrbo so potrebovali vojaki, uradniki, diplomatsko osebje, pa tudi drugi delavci, ki so prihajali iz vseh predelov nekdanje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], in ki so poslej spadali v kraljestvo SHS. Začele so delovati tudi dobrodelne ustanove, da bi vsaj malo lajšale hudo revščino priseljencem in domačinom. 

Škof, škofija in verniki so bili skrajno revni in zato niso zmogli dokončati začetih podjetij, ki bi jih škofija z rastočim številom vernikov nujno potrebovala, a to so bile predvsem versko-vzgojno-izobraževalne ustanove s pripadajočimi poslopji, kjer bi se šolali duhovniški pripravniki ali izobraževala mladina; potrebna je bila stolnica, kjer bi se zbirali verniki – s pripadajočo nadškofijsko palačo in osebjem – a ni bilo niti enega ne drugega ne tretjega. Računajoč na dobro voljo in pomoč države, kralja in dobrotnikov - zlasti pa škofa [[Julij Glattfelder|Glattfelderja]] - ki je menda obljubil tozadevno pomoč-, se je lotil Rodič prevelikega - takorekoč nemogočega podjetja, ki je bilo zaradi katoličanom neprijaznega in sovražnega okolja že vnaprej obsojeno na neuspeh; uštel se je namreč prav v oceni dobre volje in radodarnosti velikih dobrotnikov: državnega vodstva, kralja in škofov, česar številni manjši dobrotniki seveda niso mogli nadomestiti.

Kot vesten frančiškan nadškof seveda ni pozabil na svoje redovne brate, saj je bil več let tudi [[gvardijan]] na [[Trsat]]u. Ob imenovanju je zagotovil provincijalu, kakor tudi svojemu trsatskemu nasledniku - [[Slovenci|Slovencu]] [[Vendelin Vošnjak|Vošnjaku]], da bo še naprej ostal frančiškan in da bo delal v čast in prid svojemu redu, kolikor bo najbolj mogel.&lt;ref&gt;AVVV, Reliquiae litt. P. Vendelini (N), no. 20&lt;/ref&gt; To je izpolnjeval, kadar in kolikor mu je bilo mogoče. Povabil je svoje redovne sobrate, ki so se z navdušenjem podali na takorekoč misijonsko področje in v dokaj tvegano podjetje: frančiškani so obenem z drugimi redovniki postali njegova največja opora pri oranju ledine. 

Na tem območju jih omenjajo viri sicer že v 15. stoletju; frančiškanski samostan so uničili [[Turki]] 1521, drugič v 17. stoletju; ko so ponovno 1727 zgradili cerkev in samostan, so ga zaradi turškega obleganja 18. septembra 1739 zopet morali zapustiti in se preseliti v [[Zemun]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-antun-beograd/|title=Sveti Antun, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt; 

V [[Beograd]] - ki je postal 1918 prestolnica nove države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] SHS - so se [[frančiškani]] zopet vrnili pred sto leti, 1925.

=== Frančiškani gradijo samostan in cerkev ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = Pravo nasprotje nebogljenosti in majhnosti ter stisnjenosti med druge stavbe v središču mesta, kjer se nahaja nekdanja [[stolnica]] Kristusa Kralja, pa je veličastna cerkev, ki je začela hitro rasti na takratnem obrobju mesta, na griču, ki ga ljudstvo imenuje Rdeči križ; tam blizu namreč stoji vse do dandanes velik križ iz rdečega marmorja, kot je bil v navadi po teh krajih v prvi polovici 19. stoletja. Cerkev danes ni samo bogoslužni prostor in včasih glasbena dvorana, ampak tudi priljubljena točka romarjev in izletnikov.
| align     = right
| image1    = Црква2033.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = 
| caption1  = značilen [[Jože Plečnik|Plečnikov]] križ – podoben tistemu na Ljubljanskih Žalah: [[Jezus Kristus|Jezus]] odpira roko usmiljenja proti ljudstvu in jo sam snema s križa in vabi k sebi dobronamerne obiskovalce
| image2    = CrkvaUlaz.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = CrkvaSpolja.jpg
| caption2  =[[Jože Plečnik|Plečnikova]] [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] ima zamišljen preprost, toda slovesen vhod, ki pripravlja vernika na veličasten pogled takoj ob vstopu v cerkev, po pravilu [[renesansa|renesančnih]] umetnikov: &quot;Umetnina naenkrat&quot; (preseneti in prevzame hipoma v vsej svoji lepoti, ko vstopi ali na trg ali v cerkev) - kot npr. na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu Svetega Petra]]
| image3    = Jože Plečnik * Inside of church St. Anton in Belgrade.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = Pri vhodu je križ s izproženo roko, visoko nad oltarjem pa visi drugi križ z napisom: &quot;Ko bom povzdignjen od zemlje, bom vse pritegnil k sebi&quot; (Janez 12,32) 
}}

Ko je Rodič prišel kot prvi redni nadškof v zgodovini v prestolnico, je bila edina [[cerkev (stavba)|cerkvica]] in stavba, ki so jo imeli [[katoličani]] v [[Beograd]]u na razpolago, kapelica Svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] v sklopu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva. ''Društvo za graditev cerkve v Beogradu'', ki je bilo ustanovljeno 1920, je začelo zbirati denar za novo cerkev. Kmalu pa so uvideli, da iz te moke ne bo kruha, pa so prispevali zbrani denar, kar je delno pokrilo stroške. Odkupili so 1925 staro [[Avstro-Ogrska|avstroogrsko]] veleposlaništvo z vrtom in kapelo, pa je zavetnik postal [[Kristus Kralj]], čigar praznik je prav tega leta uvedel [[papež Pij XI.]]. Glede na možnosti so jo tudi povečal ter razširili: dobili so dvorano za shode in nastope, malo povečana cerkvica pa je pridobila tudi zvonik. Zaradi utesnjenosti nikakor ni mogla postati podobna &quot;normalnim&quot; [[katedrala]]m po drugih [[krščanstvo|krščanskih]] [[Evropa|evropskih]] mestih. Mestne in državne oblasti se niso prilagodile željam škofa in vernikov - ter so prikrito in odkrito na vse načine ovirale načrte po veliki stolnici. Glede na [[konkordat]] iz 1914 s Kraljevino Srbijo - kar je v podobni obliki izrazil tudi konkordat iz 1935 s Kraljevino Jugoslavijo - bi morala država kriti stroške za gradnjo stolnice, škofove rezidence in ustanov, ki so potrebne za normalno delovanje Cerkve - zlasti s podporo za semenišče - pa se je oblast na ta določila raje požvižgala. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, ali pa - kot imajo navado reči Srbi - &quot;jeste kapalo, ali nije teklo&quot; (&quot;je kapljalo, ampak ni teklo&quot;) - je to usodno ovirala napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje Rodičevega škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2024) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov. 

V omenjenem času pa je pomanjkanje denarnih sredstev pestilo vse po vrsti in tudi [[frančiškani|frančiškane]] od vsega začetka njihovega prihoda v [[Srbija|Srbijo]] in [[Beograd]]. Oni so kljub temu v sorazmerno kratkem času zgradili in samostan in cerkev - medtem ko je škofija prav zaradi zadolženega semenišča &quot;Crisinum&quot; prišla na boben.

[[Katolištvo|Katoliška]] [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] je torej zaman večkrat moledovala za pomoč, ki bi ji sicer pripadala. Nadškof je naletel na gluha ušesa tako pri kralju kot pri vladi – ki pa je istočasno obilno podpirala številne načrte SPC v samem Beogradu in šire. Pomoči pa ni mogel izprositi kljub velikim naporom niti drugod po [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] ali celo tujini: tako končno ni videl drugega izhoda, ko da je ponudil [[papež Pij XI.|papežu Piju XI.]] svoj odstop, ki je bil sprejet 28. novembra 1936. Decembra 1936 je torej za vedno zapustil Beograd kot ''naslovni nadškof Philippopolisa'' (Plovdiva). Njegov naslednik je postal istega dne [[Ljubljana|ljubljanski]] profesor teologije [[Josip Ujčić]], ki se je moral sprijazniti z dejstvom, da nikoli več ne bomogoče povrniti izgubljenega premoženja.&lt;ref&gt;“Promjena na beogradskoj nadbiskupskoj stolici”, Katolički list, 14. december 1936, 641&lt;/ref&gt;

==== Kraljevina Srbija jih ni marala ====
1897 je  [[Sveti sedež]] zaupal frančiškanom katoliške misijone v Srbiji. Za [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] (oziroma apostolskega prefekta) je [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] imenoval [[Ivo Vujičić|Iva Vujičića]], ki so se mu pridružili še trije sobratje – vendar jim [[Kraljevina Srbija|Srbija]] ni dovolila vstopa. 

Zato je [[papež Benedikt XV.|Benedikt XV.]] po končani 1. svetovni vojni zopet zaprosil 5. maja 1919 frančiškansko vodstvo Bosne Srebrne, naj vendarle prevzamejo duhovno oskrbo katoličanov v novonastali državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, a na področju nekdanje Srbije. Oblasti sedaj niso nasprotovale in tako so mogli frančiškani poleg Beograda sprejeti v upravo še župnije [[Kraljevo]], [[Smederevo]], [[Šabac]], [[Niš]], [[Peč, Kosovo|Peč]], [[Glođani|Glođane]], [[Zjum]] in [[Zlokučani|Zlokučane]].

==== Gradnja samostana ====
Ko so prišli [[frančiškani]] v Beograd, so takoj po prihodu, 3. avgusta 1926 začeli graditi samostan ter se vanj vselili novembra 1927. Župnija Svetega Antona Padovanskega je bila ustanovljena 8. decembra 1926 in inkardinirana frančiškanskemu redu. Bili so pa tako revni in darovi so kapljali tako počasi, da pridnim delavcem - Madžarom iz Vojvodine ter njihovemu vodji Barti - kakor tudi mojstrom - niso mogli ničesar vplačati vnaprej, ampak samo sproti ali pa šele po opravljenem delu. Poznali so se pa že iz Bečkereka - kjer je bil Rodič najprej upravitelj - in vsi so vedeli, da živijo in škof in frančiškani res skromno, takorekoč po [[Frančišek Asiški|Frančiškovo]] - ter niso bili zahtevni.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd|title=Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd|publisher= Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)|author=|place=Subotica|date=31. maj 2022 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

==== Gradnja cerkve in njena ureditev ====
[[File:Црква Светог Антуна Падованског.jpg|thumb|180px|right|[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] in že hudo nagnjeni zvonik ogrožajo okolišnje visoke črne gradnje]]
[[File:Bg 0247 Marija-Priprošnjica-svetilke.jpg|thumb|180px|Oltar Marije Priprošnjice je izdelal Božo Pengov. Tudi njega krasijo značilni [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] [[lestenec|lestenci]]]]
Na vrsto je prišla sedaj graditev cerkve. Želeli so proslaviti svojega priljubljenega svetnika, svetega [[Anton Padovanski|Antona Padovanskega]], da bi lahko obenem z otvoritvijo nove cerkve praznovali tudi Antonovo sedemstoletnico smrti (1195-1231). 

Najprej so torej poskrbeli za svoje stanovanje-samostan, nato je prišla na vrsto Božja hiša-cerkev. Če se prejšnji gvardijan na umetnost ni ravno razumel dosti, je novo vodstvo dobro premislilo, komu daje naročilo: za načrte so se obrnili na takrat že svetovno znanega [[Slovenci|slovenskega]] stavbenika [[Jože Plečnik|Plečnika]]. 

Cerkev brez opreme in vhoda so dokončali v treh letih; na skupnih temeljih - ki imajo obliko sv. Antona, je zgrajen tudi prvi del zvonika do višine cerkvene strehe.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.ekapija.com/news/105444/gde-se-nalazi-krivi-toranj-u-beogradu |title=Gde se nalazi Krivi toranj u Beogradu?|publisher=eKapija|author=Evropa|place=Beograd|date=15. maj 2007 |accessdate=24. september 2024}}&lt;/ref&gt; Kljub pomanjkanju denarja - vmes je udarila še svetovna [[gospodarska kriza]] - so skoraj dosegli ta cilj in cerkev spravili pod streho do leta 1932. Temeljni kamen je blagoslovil 6. oktobra 1929, novo cerkev pa 8. decembra 1932 &quot;njihov&quot; [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodič]].

Sledilo je opremljanje cerkve, ki še danes ni končano. Pod Plečnikovim umetniškim vodstvom je 1934 izdelal kip Srca Jezusovega iz lipovega lesa ljubljanski kipar [[Božo Pengov]], ki je 1938 dokončal tudi Marijin oltar z Marijino podobo. Darove za gradnjo te drage stavbe so prispevali dobrotniki iz Beograda in cele [[Jugoslavija|Jugoslavije]]; med drugimi so bili gradnji zelo naklonjeni tudi [[frančiškani]] „Bosne Srebrne“, ki so cerkvi podarili v [[Sarajevo|Sarajevem]] izdelane klopi iz hrastovine.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.ekapija.com/news/105444/gde-se-nalazi-krivi-toranj-u-beogradu |title=Gde se nalazi Krivi toranj u Beogradu?|publisher=eKapija|author=Evropa|place=Beograd|date=15. maj 2007 |accessdate=24. september 2024}}&lt;/ref&gt;

1956 so na glavni oltar postavili bronasti kip svetega [[Anton Padovanski|Antona]], ki ga je v [[ZDA|Ameriki]] izdelal svetovno znani kipar [[Ivan Meštrović]]. 1958 je bil zgrajen predstavitveni [[atrij]], a naslednje leto so cerkev tlakovali z raznobarvnimi marmornati ploščami. Lestenca sta delo Plečnikovega učenca in sodelavca [[Janez Valentinčič|Valentinčiča]]&lt;ref&gt;Janez Valentinčič (1904-1994) je bil Plečnikov učenec, asistent in tudi samostojen stavbenik in umetnik; načrtoval je tudi novo cerkev v Odrancih (1946)&lt;/ref&gt;. Po [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] smrti je napravil spremenjeni načrt za dokončanje zvonika te beograjske cerkve sv. Antona, ki pa v nekaterih podrobnostih ne dosega pronicljivih zamisli njihovega prvotnega načrtovalca - Plečnika.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi756262/#:~:text=Kot%20Ple%C4%8Dnikov%20asistent%20je%20sodeloval%20pri%20nekaterih%20njegovih%20delih%20ter|title=Janez Valentinčič|publisher=Slovenska biografija|author=Damjan Prelovšek|place=Ljubljana|date=2013 |accessdate=24. september 2024}}&lt;/ref&gt;. 

Plečnik si je namreč zamislil za to edinstveno cerkev med Vzhodom in Zahodom bogato opremo do vseh podrobnosti, ki jih je za življenja spremljal z samo njemu lastno natančnostjo. Glede na vzhodne umetniške načine je med drugim predvidel tudi mozaike in freske, ki pa še manjkajo in bi obogatili ter pričarali nebeški odsvit po celem obodu notranjih zidov. [[Mozaik]]e naj bi po predvidevanjih izdelal priznani mozaikar [[Marko Ivan Rupnik|Marko Rupnik]], ki pa ga za sedaj splet nesrečnih okoliščin pri tem ovira.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd|title=Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd|publisher= Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)|author=|place=Subotica|date=31. maj 2022 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Za [[Jože Plečnik|Plečnikovo]] [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona]] so pomembne torej zlasti štiri letnice: 1929 kot začetek in 1932 kot konec gradnje; 1950 kot začetek izdelave atrija (ta letnica je vsaj vklesana nad vhodom) in 1962 kot dozidava zvonika. Cerkev sv. Antona je končno tega leta, 2. maja 1962, posvetil tedanji beograjski nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]], ki je tudi na prošnjo slovenskih vernikov in [[salezijanci|salezijanca]] [[Janez Jelen|Jelena]], domačega organista [[Franc Ban|Bana]] kakor tudi njegove matere in vodilne pevke Rozike, in seveda ob soglasju župnika Avguština omogočil tudi slovensko mašo ob vsakoletnem slovesnem praznovanju sv. Antona, ki ga neizogibno spremlja tudi blagoslov otrok in Antonovih lilij.

==== Stolp ni kriv, da je kriv ====
Možnosti za izgradnjo zvonika so se pokazale šele leta 1960, ko so žrtvovali del že tako majhnega vrtička, ter zgradili visok zvonik po malce spremenjenih načrtih. Zaradi pomanjkanja prostora so morali zvonik postaviti na svoj zelenjavni vrt, ki seveda ne bi bil trdna podlaga še za kako manjšo stavbo. Zemljišče res ni bilo zadosti trdno, ker se je sestava spreminjala; obenem pa strokovnjaki menijo, da niti temeljev niso postavili zadosti močnih zaradi pomanjkanja denarja - in počasi se je velikanski zvonik začel nagibati - še hitreje kot tisti v [[Pisa|Pisi]], ki je precej nagnjen, vendar kljubuje času že skoraj celo tisočletje - seveda so mu pomagale tudi kot žafran drage sanacije. Ta beograjski krivi stolp pa so od cerkvene stavbe morali ločiti, da pri nagibanju ali celo padanju ne bi potegnil za seboj še stavbe - in so presekali vse vezi, ki so ga vezale na cerkev ter temelje krepko utrdili - da sedaj popolnoma samostojno stoji in se enakomerno seseda; kljub temu se rahlo nagiba na desno. Proti pričakovanjem pa še zmeraj stoji trdno, čeprav nagnjeno - in so na to svojo nenavadno znamenitost Beograjčani zelo ponosni.

52 metrov visok stolp je bil v začetku zgrajen iz opeke in betona na isti podlagi kot cerkev; po mnenju strokovnjakov temelji za tako gmoto že na začetku niso bili dovolj globoki. Ko so ob koncu gradnje opazili, da se zvonik počasi nagiba, so presekali njegovo povezavo s cerkvijo v upanju, da se bo gibanje ustavilo. Pri končani gradnji (1962) so namreč ugotovili, da vrh zvonika odstopa od osnove za 42 centimetrov. Po letu 2000 naj bi bilo to odstopanje 45 cm in priljubljeni frančiškanski misijonar [[Rafael Lipovac|Lipovac]], ki je dolga leta deloval v [[Afrika|Afriki]], je prepričan, da je zvonik zanesljiv, da so nagibanje uspeli zaustaviti in da bo tako nakrivljen Plečnikov stolp še dolgo varno stal.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.ekapija.com/news/105444/gde-se-nalazi-krivi-toranj-u-beogradu |title=Gde se nalazi Krivi toranj u Beogradu?|publisher=eKapija|author=Evropa|place=Beograd|date=15. maj 2007 |accessdate=24. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Kljub omenjenim ukrepom pa se ukrivljenost ne zmanjšuje in danes znaša že kar 120 centimetrov. Da se ne bi zgodila kaka nepredvidenost, je iz varnostnih razlogov obiskovalcem prepovedan vstop na nenavaden zvonik, ki je pravzaprav z zvonenjem ne le glasnik miru, ampak s svojo višino vrh [[Vračar, Beograd|Vračarskega]] griča tudi ena najlepših beograjskih razglednih točk.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/crkva-svetog-antuna-padovanskog-beogradski-krivi-toranj-za-vracarskog-djerma|title=Crkva Svetog Antuna Padovanskog - Beogradski krivi toranj sa Smederevskog Đerma|publisher=011info.com|author=Jelena Tepavac|place=Beograd|date=15. julij 2019 |accessdate=20. september 2024}}&lt;/ref&gt;

=== Versko in kulturno življenje ===
Župnijske matične knjige vodijo [[frančiškani]] od 20. februarja 1921, ko je bil opravljen prvi krst. Ta župnija pa je štela 1935. leta že 6500 vernikov; leta 1963 nekaj manj, torej 4300; 1991 pa le še okrog 600; danes je vernikov okrog 400. Za primerjavo je bilo leta 1939 147 krstov, 102 poroki in 54 pogrebov. Z leti je padalo število krstov, raslo pa število pogrebov; tako je bilo 1973 krstov 22, poroke 3, pogrebov pa kar 35. 2003 so bili 4 krsti, 7 porok (od tega 5 &quot;sanatio in radice&quot;), pogrebov pa 20. 

Med vojnama so v župniji delovale redovnice [[usmiljenke]] in [[šolske sestre]]; tu delujejo tudi [[Karel de Foucauld|Foucauldove]] [[Jezusove male sestre]].veliko dobrega so naredile društva kot ''Frančiškov [[Tretji red]]'', ''Častna straža Srca Jezusovega'' in ''Kruh svetega Antona''. Od pobožnosti so se ohranile ''&quot;13 torkov v čast svetemu Antonu&quot;'', ki jih opravljajo po celem beograjskem področju; kakor tudi Antonova in Frančiškova tridnevnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-antun-beograd/|title=Sveti Antun, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Število katoličanov se zmanjšuje zaradi malega števila otrok, torej &quot;sodobnega&quot; načrtovanja družine, pa tudi izseljevanja v druge dele mesta, kakor tudi zaradi stalnega pritiska pravoslavne večine v smeri asimilacije, kar se čuti tudi v porastu [[nacionalizem|nacionalizma]] zlasti od [[Slobodan Milošević|Miloševićevih]] časov pa vse do danes. V njegovem času so morale zaradi &quot;nujnih gradbenih del&quot; oditi iz svojega samostana ''šolske sestre''. Tako je 2016 župnija štela le še okoli 300 vernikov, saj se jih je precej - tudi redovnic - izselilo tja, od koder so se priselili v Srbijo njihovi predniki. 

Od 1977 lahko obhajajo [[Slovenci]] na praznik svetega Antona 13. junija tudi slovensko mašo; takrat je pri naslednji, pontifikani maši v srbohrvaščini bila cerkev dobesedno nabito polna mladih in starih vernikov - tako katoličanov kot pravoslavcev; dandanes so te slovesnosti v primerjavi z [[SFR Jugoslavija|jugoslovanskimi]] časi veliko skromnejše.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd|title=Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd|publisher= Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)|author=|place=Subotica|date=31. maj 2022 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ta nenavadna cerkev, Plečnikova mojstrovina, je izredno akustična; zato v njej poleg rednega petja odličnega mešanega cerkvenega zbora, ki ga je delj časa vodil Slovenec [[Franc Ban|Ban]], večkrat prirejajo odličnejši zbori glasbene nastope. Med njimi izstopa [[Slovenci|slovenski]] [[Ekumenski moški zbor]] (EMZ), ki ga je ustanovil 1970 slovenski salezijanec [[Herman Habič]], in vse do danes nastopa ob večjih slovesnostih tako po beograjskih [[katoličani|katoliških]] kot [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[cerkev (stavba)|cerkvah]]. 

Včasih lahko na svoje veliko veselje [[Beograd|Beograjčani]] prisostvujejo [[orgle|orgelskim]] festivalom, ki jih izvajajo na orglah, ki so – po izročilu – zadnji opus znamenitega ljubljanskega orglarja [[Franc Jenko (orglar)|Franca Jenka]]; izdelane so 1966 in imajo 36 registrov ter 3 manuale. Glasbeno razvajeni meščani pa koncerte še rajši poslušajo vsako leto v [[stolnica|stolnici]] [[Sveta Marija|Blažene Device Marije]] na [[Vraćar|Vračarju]], kjer imajo za take slovesnosti ustreznejše in večje orgle.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd|title=Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd|publisher= Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)|author=|place=Subotica|date=31. maj 2022 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

==== Zavarovana kulturna dediščina ====
Umetnostni zgodovinarje menijo, da je kljub lepemu številu sakralnih stavb verjetno najizvirnejša cerkev in umetniško najbolj dovršena na beograjskem področju prav ''Cerkev svetega Antona Padovanskega na Rdečem križu, v občini Zvezdara'' (=Zvezdarna). 

Že od začetka so se frančiškani borili z revščino in niso imeli niti denarja niti možnosti, da bi za samostan in cerkev kupili obširnejšo in primernejšo parcelo. Sam umetnik Jože Plečnik - ki jih je dobro poznal že iz Ljubljane in je pravzaprav tudi sam prakticiral frančiškansko duhovnost - jim je (pa ne samo njim) kot globokoveren katoličan zastonj narisal dragocene načrte za izvirno cerkev, ki naj bi na neki način s svojo starokrščansko zasnovo povezovala sodobni Beograd s prakrščansko skupnostjo oziroma z začetki [[krščanstvo|krščanstva]] tudi na teh tleh. Velika težava pa je bila že od začetka tudi pomanjkanje prostora, kar povzroča srbi tudi danes; okoli cerkve zadnje čase brnijo buldožerji, kajti visoke novogradnje (verjetno po balkanski navadi kar na črno) rastejo v neposredni bližini okoli cerkve kot gobe po dežju. 

Čeprav je bila cerkev 2010 razglašena za kulturno dediščino velike vrednosti za celotno [[Republika Srbija|Republiko Srbijo]], novih naročiteljev in graditeljev to ne ovira pri postavljanju novih blokov. Ljubitelji kulturne dediščine si postavljajo vprašanje, kako dolgo bo lahko ta veličastna stoletna umetnina še zdržala tolikšne pretrese. Verjetno bi bilo dobro, da bi se dobrososedski odnosi med [[Republika Slovenija|Slovenijo]] in [[Republika Srbija|Srbijo]] pokazali tudi v skupnih naporih, kako najbolje zavarovati to kulturno dobrino ne samo Srbije, ampak vsega človeštva. 

Plečnikova umetnina – Cerkev svetega Antona Padovanskega v Beogradu – je torej razglašena ne le zaradi starosti, ampak predvsem zaradi visoke umetniške vrednosti za &quot;prvorazredno kulturno dobrino mesta Beograda&quot; leta 2010. Novogradnje okoli nje ogrožajo varnost in trdnost ne le same cerkve in samostana, ampak še bolj zvonika, ki je že tako nagnjen nad dovoljenim in je iz varnostnih razlogov prepovedan njegov obisk. Zanimivo, da po širšem območju mesta Beograda nikjer ni videti podobne črnogradenjske mrzlice okoli kake pravoslavne cerkve ali samostana, ki - ne brez razloga - imajo redno postavljeno okoli trdno ograjo ali celo obzidje, ki čvrsto omejuje njihovo posest v tako imenovani „porti“. 

=== Zavarovana - vendarle nedokončana ===
Cerkev Svetega Antona, kot delo priznanega stavbenika Plečnika, ki je v Beogradu postavil &quot;edinstveno delo posebnih in redkih arhitektonskih vrednosti&quot;, je prišteta med „zavarovano kulturno dediščino v Republiki Srbiji“ leta 2010.&lt;ref&gt;Službeni glasnik Republike Srbije, št. 29/2010.&lt;/ref&gt;

Čeprav je Plečnik cerkev načrtoval že davnega leta 1929, današnjo podobo pa je dobila šele po njegovi smrti, vendar ''dve tretjini načrtovanega še ni uresničenega''. Zato bi bilo nujno, &quot;da Slovenija še naprej podpira to prečudežno arhitektura, da bi končno dobila svojo dopolnitev“ – vsaj ob stoletnici blagoslovitve temeljnega kamna – leta 2029. Po besedah tretjega zaporednega [[Slovenci| Slovenca]]  med [[nadškofija Beograd|beligrajskimi nadškofi]] je namreč „umetnost tisti najplemenitejši prispevek, ki združuje narode.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/plecnikov-pecat-v-srbiji-v-katerem-je-zdruzil-najlepse-z-vzhoda-in-zahoda/440782 |title= Plečnikov pečat v Srbiji, v katerem je združil najlepše z Vzhoda in Zahoda|publisher= MMC RTV SLO |author= K. T., Boštjan Anžin, RTV Slovenija|place=Ljubljana|date=18. december 2017 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

=== Navedka ===
{{navedek|Zadnje čase to cerkev - zlasti zaradi njene visoke umetniške vrednosti - vedno bolj obiskujejo tudi [[Slovenci]]. &quot;Vsak trenutek, tudi vhod, ko vstopamo v cerkev, vrata in številne druge podrobnosti so zares nekaj izjemnega.&quot;&lt;br&gt;''[[Frančiškani|Frančiškanski]] [[župnik]] [[Ilija Alandžak|Alandžak]]''}}

{{navedek| V cerkvi Svetega Antona v Beogradu je Plečnik povezoval najlepše z Vzhoda in Zahoda, sporočila, ki živijo tudi danes: &quot;Da ostanemo vedno odprti za univerzalnost, a ne izgubimo lastne identitete.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/plecnikov-pecat-v-srbiji-v-katerem-je-zdruzil-najlepse-z-vzhoda-in-zahoda/440782 |title= Plečnikov pečat v Srbiji, v katerem je združil najlepše z Vzhoda in Zahoda|publisher= MMC RTV SLO |author= K. T., Boštjan Anžin, RTV Slovenija|place=Ljubljana|date=18. december 2017 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;''[[Nadškofija Beograd|Beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]''}}

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Anton Padovanski|Sveti Anton Padovanski]]
*[[Jože Plečnik]]
*[[Ivan Meštrović]]
*[[Janez Valentinčič]]
*[[Franc Ban]]
*[[Božo Pengov]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sl}}
* М. Мušič, Plečnik in Beograd, ZLUMS, 9, 1973.
* М. Мušič, Jože Plečnik, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1986.
* D. Prelovšek, Plečnikova sakralna umetnost, Ognjišče, Koper, 1999.
;{{ikona en}}
* P. Кrečič, Plečnik: The Complete Works, AD, London, 1993.
* D. Prelovšek, Jože Plečnik 1872–1957, Architectura Perennis, Yale Un. Press, New Haven, 1997.
;{{ikona sr}}
* А. Дероко, Први монументални храм Београда, Српски књижевни гласник, 36, 1932.
* Док се храм Св. Сави подиже деценијама београдски фрањевци ће ускоро завршити цркву Св. Антуна, Време, 2. 2. 1932.
* З. Маневић, Плечник и Београд, Свеске ДИУС, 14, Београд, 1983.
* Т. Дамљановић, Два храма за две конфесије: трагање за модерно-византијским, Наслеђе, VI, Београд, 2005, 77–84.
* П. Кречич, Црква Св. Антуна Падованског у Београду – оцена заштите споменика и смернице обнове, Наслеђе, VI, Београд,2005.
*  Архитектонско наслеђе: Модерна, а византијска, Политика, 22. 6. 2005.
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Sv.Antona v Beogradu ===
;{{ikona sl}}
*[https://www.researchgate.net/publication/342650750_Plecnikova_cerkev_sv_Antona_Padovanskega_v_Beogradu (PDF) Plečnikova cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu (researchgate.net)]
*[https://old.delo.si/kultura/razno/beograjski-posevni-stolp-s-slovenskim-podpisom.html Beograjski poševni stolp s slovenskim podpisom (delo.si) Zorana Baković]
*[https://zivi-za-danes.com/2022/06/22/dan-v-beogradu/ Dan v Beogradu – Živi za danes (zivi-za-danes.com)]
*[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/plecnikov-pecat-v-srbiji-v-katerem-je-zdruzil-najlepse-z-vzhoda-in-zahoda/440782 Plečnikov pečat v Srbiji, v katerem je združil najlepše z Vzhoda in Zahoda - RTV SLO]
*[https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/8821 Plečnikova cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu | Acta historiae artis Slovenica (zrc-sazu.si)]
*[https://outsider.si/joze-plecnik-cerkev-sv-antona-padovanskega-v-beogradu/ Jože Plečnik: Cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu – Outsider – revija, ki presega meje Besedilo in fotografije: Aleksander Vujović]
;{{ikona sr}}
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/crkva-svetog-antuna-padovanskog-beogradski-krivi-toranj-za-vracarskog-djerma Jelena Tepavac: Crkva Svetog Antuna Padovanskog - Beogradski krivi toranj sa Smederevskog Đerma (011info.com)]
*[http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/zvezdara/crkva_sv_antuna_padovanskog.html The church of St. Anthony of Padua in the catalog www.beogradskonasledje.rs; in Serbian]Crkva svetog Antuna Padovanskog]
*[http://beogradskonasledje.rs/wp-content/uploads/2013/nasledje6/14-peter-krecic.pdf &quot;Crkva Svetog Antuna Padovanskog u Beogradu – ocena zaštite spomenika i smernice obnove&quot;, author Petar Krečič]
*[http://www.ekapija.com/website/sr/page/105444/Evropa-Gde-se-nalazi-Krivi-toranj-u-Beogradu- Gde se nalazi Krivi toranj u Beogradu]
*[https://www.blic.rs/vesti/beograd/da-li-ste-znali-da-i-beograd-ima-svoj-krivi-toranj/p0r4w4p Da li ste znali da i Beograd ima svoj krivi toranj? - Dnevnik Blic, Beograd]
*[https://www.blic.rs/vesti/beograd/i-beograd-ima-svoj-krivi-toranj-na-obodu-vracara-uzdize-se-impresivna-i-neobicna/z5s7nls I Beograd ima svoj &quot;KRIVI TORANJ&quot; Na obodu Vračara uzdiže se IMPRESIVNA I NEOBIČNA građevina: Crkva Svetog Antuna Padovanskog - Blic]
*[https://www.blic.rs/vesti/beograd/otvaranje-festivala-13-dani-orgulja-u-crkvi-sv-antuna/6kxb491 Otvaranje festivala 13. Dani orgulja u Crkvi sv. Antuna 2015 - Blic]
*[https://beotura.rs/st-anthony-of-padua-church/ Crkva svetog Antuna – beotura Pripremila: Ana Serafijanović]
;{{ikona hr}}
*[https://www.bosnasrebrena.ba/sv-antun-padovanski-proslavljen-u-beogradu Sv. Antun Padovanski proslavljen u Beogradu 2024| Bosna Srebrena]
*[https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd | Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)]
;{{ikona en}}
*[http://beogradskonasledje.rs/wp-content/uploads/2012/06/k4/crkva.pdf &quot;The church of St. Anthony of Padua - Crkva sv. Antuna Padovanskog&quot;, avtor Hana Tucić; izdal Zavod za varstvo spomenikov kulture mesta Beograda; v angleščini in srbščini (Beograd, 2011)]
*[https://kc.org.rs/en/sv-antun-beograd/ St. Anthony of Padua, Belgrade - Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
=== Jože Plečnik ===
;{{ikona sl}}
*[https://mgml.si/sl/plecnikova-hisa/joze-plecnik/ Jože Plečnik CV • MGML]
*[https://www.slovenec.org/2020/01/07/joze-plecnik/ Jože Plečnik, slovenski arhitekt, ki je dodobra zaznamoval Slovenijo - Slovenec]
*[https://domzalec.si/kultura/ustvarjalci/oris-joze-plecnik-ob-150-letnici-rojstva-nasega-najvecjega-arhitekta/ Oris: Jože Plečnik, ob 150. letnici rojstva našega največjega arhitekta - domžalec.si (domzalec.si)]
*[http://zgodovina.si/joze-plecnik/ Jože Plečnik – Zgodovinski portal (zgodovina.si)]

{{Cerkve arhitekta Jožeta Plečnika}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Anton Padovanski]]
[[Kategorija:Plečnikove cerkve]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1932]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>qls37i7021c71symku40cdswuh9bsn4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751759</id>
      <parentid>6751757</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:03:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Versko in kulturno življenje */</comment>
      <origin>6751759</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48684" sha1="op1broj0lgxi6u8ow4qiix36hn40ddy" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Cerkev svetega Antona Padovanskega}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Antona Padovanskega na Rdečem križu, Beograd
| fullname = Frančiškanska župnijska cerkev svetega Antona Padovanskega v Beogradu
| image = CrkvaSvetogAntuna.jpg
| caption = 
| pushpin map = 
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = {{Coord|44.7968|20.4905|display=inline,title}}&lt;!-- wd --&gt;
| location = Zvezdara
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Anton Padovanski]]
| side altars = 5
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = 
| bull date = 
| founded date = 
| founder = 
| groundbreaking = [[6. oktober]] [[1929]]
| completed date = [[30. april]] [[1962]]
| consecrated date = [[2. maj]] [[1962]]&lt;br&gt;(nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]])&lt;br&gt;blagoslovljena [[8. december]] [[1932]]&lt;br&gt;(nadškof [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]])
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = 
| people = 
| architect = [[Jože Plečnik]]
| architectural type = [[klasicizem]]
| style = starokrščanska [[bazilika]]
| capacity = 
| length = 
| width = 
| width nave = 
| height = 25
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 52
| materials = opeka, marmor, kamen, les, beton
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish = Sveti [[Anton Padovanski]] [[Beograd]]
| deanery = [[Beograd]]
| archdiocese = [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = 
| province = 
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| logo = 
| logosize = 
| logolink = 
| logoalt = 
| extra = {{Infopolje RKD
 | embed = yes
 | ime = Cerkev svetega Antona Padovanskega – Beograd
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 2010&lt;ref&gt;Službeni glasnik Republike Srbije, št. 29/2010. &lt;/ref&gt;
 | refšt = 
 | lokacija = 
 | občina = Zvezdara
 }}
}}

'''Cerkev sv. [[Anton Padovanski|Antona Padovanskega]] v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Sancti Antonii Patavini in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Светог Антуна Падованског|translit=Crkva Svetog Antuna Padovanskog}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] naselju Rdeči križ ({{lang-la|Crux Rubra}}; {{lang-sr|Crveni krst}}); pripada [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški cerkvi]] in je [[Župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v dekaniji Beograd, župniji [[Beograd]] – [[Sveti Anton Padovanski]] ter je od ustanovitve dodeljena v upravljanje [[Frančiškani|frančiškanskemu redu]].

== Zgodovina ==
=== Frančiškani pomagajo &quot;svojemu&quot; škofu ===
[[Frančiškani|Frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodič]] je 1923 postal [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] jugoslovanskega dela [[Banat]]a, iz katerega se je oblikovala [[Apostolska uprava]] s središčem v [[Zrenjanin|Velikem Bečkereku]]; danes je to [[Zrenjaninska škofija]]

Ustanovitev nadškofije v [[Beograd|Beogradu]] - ki obsega ozemlje nekdanje [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] s sufragansko škofijo v [[Skopje|Skopju]] - obenem s področjem, ki ji je bilo pripojeno po [[Balkanske vojne|Balkanskih vojnah]] in obsega [[Severna Makedonija|Makedonijo]], [[Kosovo]] in [[Sandžak]] - je bila predvidena s [[konkordat]]om, ki ga je [[Sveti sedež]] sklenil s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] in je bil v [[Rim]]u podpisan 24. junija, narodna skupščina v [[Niš]]u pa ga je potrdila 8. avgusta 1914.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/320408|title=Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup|publisher=Riječki teološki časopis, god. 15, br. 1 (hrčak.srce.hr)|author=Franjo Emanuel Hoško|place=[[Reka, Hrvaška|Reka]]|date=2007|accessdate=3. avgust 2024|archive-date=2024-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240722134933/https://hrcak.srce.hr/file/320408|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, Blagovest 44 (1975), št.12, 211&lt;/ref&gt; 

Glede na ta mednarodni dogovor je bil 29. oktobra 1924 imenovan [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodič]] za prvega nadškofa dotedanje [[Nadškofija Beograd|Škofije Beograd]]-[[Smederevo]], ki je dobila skupni novi naziv kot [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]].&lt;ref&gt;Matija Rihtarić: “Imenovanje apoštolskoga administratora banatskog O. Rafe Rodića, nadbiskupom beogradskim”, s. 533&lt;/ref&gt;

V 2. členu konkordata iz 1914 glede novih škofij beremo določbo:
{|
|-
! Srbsko besedilo&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://forum.krstarica.com/threads/krvava-litija-1937.1006394/|title=Krvava litija 1937|publisher=Krstarica|author=|place=|date=22. julij 2024 |accessdate=10. september 2024}}&lt;/ref&gt;
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; У Краљевини Србији оснива се једна црквена покрајина коју чине Архиепископија београдска, са седиштем у престоници, чије подручје обухвата границе Србије пре Лондонског и Букурештанског мировног уговора из 1913. године – и суфраганска епископија скопска, са седиштем у Скопљу који обухвата новоослобођене крајеве – прелазећи из надлежности верске пропаганде у регуларну државу.
 &lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;V Kraljevini Srbiji ustanavljamo cerkveno pokrajino, ki jo sestavljata: ''Beograjska nadškofija s sedežem v prestolnici''; njeno področje zajema meje Srbije pred Londonsko in Bukareštansko mirovno pogodbo iz leta 1913 – in ''sufraganska Skopska škofija s sedežem v Skopju''; njeno področje zajema novoosvobojene kraje – ki preidejo iz pristojnosti Verske propagande v redno upravo. 
&lt;/blockquote&gt;
|}
Iz gornjega je očitno, da v [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] takrat še nihče ni mislil na vprašanje [[Vojvodina|Vojvodine]], ki je spadala v [[Avstro-Ogrska|Avstroogrsko cesarstvo]] - in je novonastali državi pripadla takorekoč nepričakovano po končani [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]].

Sorazmerno dokaj pozno - šele po zapletenih diplomatskih prizadevanjih - je med drugimi dobila 1923 svojega [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] tudi [[Banat|banatska]] [[apostolska uprava]] s sedežem v [[Zrenjanin|Velikem Bečkereku]]. Nastanek nove države SHS je namreč povzročil, da je bilo razkosanih več prejšnjih škofij, ki so se našle ob novih mejah, ali pa so pripadle kaki sosednji državi. Tako usodo je doživela ''Sombateljska škofija'', pa ''Goriška nadškofija'', ''Lavantinska škofija'', ''Krška škofija'', ''Tržaško-koprska škofija'', pa tudi stara ''Čanadska škofija'' iz 11. stoletja, katere največji (vzhodni) del je prigrabila [[Kraljevina Romunija|Romunija]], najmanjši (severni) del je ostal na [[Kraljevina Madžarska|Madžarskem]], nekako srednji (zahodni) del pa si je &quot;prisajedinila&quot;&lt;ref&gt;&quot;prisajediniti&quot; = &quot;pripojiti, pridružiti, prisvojiti, prigrabiti&quot;; čeprav nekateri nepoznavalci zgodovine še danes menijo, da je srbska vojska po 1. svetovni vojni &quot;osvobodila&quot; Vojvodino, zgodovinarji menijo, da jo je &quot;prisajedinila&quot; - tj, pridružila, prisvojila oziroma pripojila Srbiji oziroma Jugoslaviji nekatere dela Avstro-Ogrske pravzaprav kot nepričakovani dar zaveznikov. V Vojvodini so skozi stoletja živeli Srbi v večini tamkajšnjih krajev kot manjšina med številnejšimi Nemci, Madžari in Romčuni&lt;/ref&gt; nova država [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] ne glede na to, da so bili [[Slovani]] na tem področju pravzaprav le v neznatin večini, kot tudi po celi takratni [[Vojvodina|Vojvodini]], kjer so stoletja živeli kot številna manjšina v slogi in razumevanju ter sodelovanju [[Nemci]], [[Madžari]] in [[Hrvati]] - ponekod pa še [[Romuni]], [[Slovaki]] in [[Čehi]]. Nova škofija se razteza severno od Beograda in jo na jugu omejuje [[Donava]], na zahodu pa [[Tisa]]. 

Po besedah [[barska nadškofija|barskega nadškofa]] [[frančiškani|frančiškana]] [[Šimun Milinović|Milinoviča]]&lt;ref&gt;Šimun Milinović OFM (1835-1910) je bil barski nadškof od 1886, a primas Srbije od 1902 do svoje smrti&lt;/ref&gt; so ime Rafaela Rodiča večkrat omenjali kot možnega škofa na kaki izpraznjeni škofiji že davno za časa predvojne [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].&lt;ref&gt;Srećko Majstorović, Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup, 33&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;AFSP, Osobni fond nadbiskupa Rodića, b. 1&lt;/ref&gt;

Kot frančiškanski [[gvardijan]] na [[Trsat]]u je [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodič]] srečno prebrodil skupaj s svojimi sobrati težke čase po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]], ko so morali nekaj časa potrpežljivo in iznajdljivo, neprostovoljno prenašati [[Italijani|Italijansko]] zasedbo povezano s sumničenji, zasliševanji in hišnimi preiskavami. 10. februarja 1923 je prejel imenovanje za [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] jugoslovanskega dela [[Banat]]a v [[Kraljevina SHS|Kraljestvu Slovencev, Hrvatov in Srbov]] in se je brez odlašanja preselil v [[Zrenjanin|Veliki Bečkerek]] v [[Vojvodina|Vojvodini]].&lt;ref&gt;AHFP, Osobnik, D-18&lt;/ref&gt; 

V spremnem pismu k imenovanju ga je [[apostolski nuncij|nuncij]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]] pohvalil, češ da ga osebno sicer še ne pozna, vendar da je o njem slišal veliko lepega; obenem pa mu ni prikrival težav in vsakovrstnega pomanjkanja, ki ga čaka v novi službi. Opozarja ga, da bo imel težko delo, saj &quot;nima niti škofijske palače, niti sodelavcev niti stolnice&quot;.&lt;ref&gt;Srećko Majstorović, Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup, s. 33-34.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Review of Croatian History 14/2018, no. 1, 269&lt;/ref&gt; 

==== Redovniki in redovnice gradijo domove, cerkve in kapele ====
Ob njegovem prihodu je bilo v celi Beograjski nadškofiji le pet duhovnikov na 40.000 vernikov, v naglo se razvijajočem mestu pa vedno večje število katoličanov - ki niso imeli na razpolago niti ene same cerkve.&lt;ref&gt;“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, 211&lt;/ref&gt;

Beograd je postal sedaj prestolnica nove države in je privlačil ljudi najrazličnejših slojev in poklicev - tudi katoličane; številna so bila slovenska in hrvaška dekleta, ki so prihajale kot služkinje v premožnejše hiše; zanje so [[šolske sestre]] ustanovile zavetišče na ulici Vojvoda Milenka 68 in jim pomagale pri iskanju službe. Za bolnike v bolnišnicah so začele skrbeti slovenske [[usmiljenke]], ki so si uredile samostan in kapelo na Višegradski ulici 23. Med bolniki, zlasti med pravoslavnim življem, so postale tako priljubljene, da so jih začeli imenovati kar &quot;plavi angeli&quot;. 

Sem, v [[Beograd]], so prihajali tudi številni uradniki, kakor tudi častniki ter vojaki na služenje vojaškega roka, politiki, umetniki, znanstveniki, izobraženci in razni obrtniki, pa tudi navadni delavci. Katoličani so se priseljevali tudi drugod po Srbiji, zlasti v rudarska središča kot navadni, ali pa tudi visoko usposobljeni delavci - zlasti sredi recesije iz [[Trbovlje|trboveljskih]] revirjev v rudnike [[Bor]], [[Zaječar]], [[Aleksinac]] in dnevnokopni premogovnik [[Ravna Reka]]. Zato je število katoličanov naraščalo tako v Srbiji kot v Beogradu. V prestolnici je bilo leta 1921 katoličanov 10.000, 1926 pa čez 16.000.&lt;ref&gt;Robert Skenderović: “Crisinum i lutrija - dva neuspjela pothvata beogradskog nadbiskupa Rafaela Rodića (1924.-1936.)”. Croatica Christiana periodica, 24 (2000), št. 45, 161&lt;/ref&gt; Število katoličanov pa je v [[Beograd]]u skokovito naraščalo in tako je bilo glede na [[Popis prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji 1931|Popis prebivalstva 1931]] v prestolnici med 288.938 prebivalci rimokatoličanov že nekajkrat več, in sicer kar 56.776; to je bila skoraj petina vseh meščanov.

==== &quot;Brez sleherne človeške pomoči&quot; ====

[[Apostolski nuncij|Nuncij]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]] v spremnem pismu ni niti malo olepševal obupnih razmer in strahotne revščine, v kateri se je tedaj nahajala novoustanovljena nadškofija. Čeprav razmere v Banatu niso bile rožnate, so bile v Srbiji obupne. Nuncij je torej [[Ivan Rafael Rodić|Rafaelu Rodiću]] surovo realistično opisal težavne razmere takole:

{|
|-
! Bez svake ljudske pomoći&lt;ref&gt;Matija Rihtarić: “Imenovanje apoštolskoga administratora banatskog O. Rafe Rodića, nadbiskupom beogradskim”, s. 533&lt;/ref&gt;

! Brez sleherne človeške pomoči
|-
| &lt;blockquote&gt;Znaj, katedrale nemaš, a nije se ni počela graditi; nadb. kurije ne ima, svećenika je jako malo, vjernici su u najudaljenijim mjestima razasuti, redovničkog zavoda nikakova, ni muškog ni ženskog, katoličkih škola nikakovih, siromaštvo najveće – a sve se ovo ima urediti malne bez svake ljudske pomoći
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Vedi, stolnice nimaš, a niso je niti začeli graditi; nadškofijska palača ne obstaja; duhovnikov je zelo malo, verniki so razkropljeni po najbolj oddaljenih krajih, redovniške hiše ni niti ene – ne moške ne ženske; katoliških šol ni nobenih, a vlada najhujša revščina - a vse to bo treba urediti takorekoč brez sleherne človeške pomoči&lt;/blockquote&gt;
|}
Kot prvi škof velikanske novonastale škofije v čisto spremenjenih razmerah je moral takorekoč vse začeti znova; zato se je takoj vrgel na delo in se najprej naslonil na pomoć raznih redovnih moških in ženskih družb, s pomočjo katerih je začel ustanavljati nove župnije po Beogradu in širši Srbiji. Duhovno oskrbo so potrebovali vojaki, uradniki, diplomatsko osebje, pa tudi drugi delavci, ki so prihajali iz vseh predelov nekdanje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], in ki so poslej spadali v kraljestvo SHS. Začele so delovati tudi dobrodelne ustanove, da bi vsaj malo lajšale hudo revščino priseljencem in domačinom. 

Škof, škofija in verniki so bili skrajno revni in zato niso zmogli dokončati začetih podjetij, ki bi jih škofija z rastočim številom vernikov nujno potrebovala, a to so bile predvsem versko-vzgojno-izobraževalne ustanove s pripadajočimi poslopji, kjer bi se šolali duhovniški pripravniki ali izobraževala mladina; potrebna je bila stolnica, kjer bi se zbirali verniki – s pripadajočo nadškofijsko palačo in osebjem – a ni bilo niti enega ne drugega ne tretjega. Računajoč na dobro voljo in pomoč države, kralja in dobrotnikov - zlasti pa škofa [[Julij Glattfelder|Glattfelderja]] - ki je menda obljubil tozadevno pomoč-, se je lotil Rodič prevelikega - takorekoč nemogočega podjetja, ki je bilo zaradi katoličanom neprijaznega in sovražnega okolja že vnaprej obsojeno na neuspeh; uštel se je namreč prav v oceni dobre volje in radodarnosti velikih dobrotnikov: državnega vodstva, kralja in škofov, česar številni manjši dobrotniki seveda niso mogli nadomestiti.

Kot vesten frančiškan nadškof seveda ni pozabil na svoje redovne brate, saj je bil več let tudi [[gvardijan]] na [[Trsat]]u. Ob imenovanju je zagotovil provincijalu, kakor tudi svojemu trsatskemu nasledniku - [[Slovenci|Slovencu]] [[Vendelin Vošnjak|Vošnjaku]], da bo še naprej ostal frančiškan in da bo delal v čast in prid svojemu redu, kolikor bo najbolj mogel.&lt;ref&gt;AVVV, Reliquiae litt. P. Vendelini (N), no. 20&lt;/ref&gt; To je izpolnjeval, kadar in kolikor mu je bilo mogoče. Povabil je svoje redovne sobrate, ki so se z navdušenjem podali na takorekoč misijonsko področje in v dokaj tvegano podjetje: frančiškani so obenem z drugimi redovniki postali njegova največja opora pri oranju ledine. 

Na tem območju jih omenjajo viri sicer že v 15. stoletju; frančiškanski samostan so uničili [[Turki]] 1521, drugič v 17. stoletju; ko so ponovno 1727 zgradili cerkev in samostan, so ga zaradi turškega obleganja 18. septembra 1739 zopet morali zapustiti in se preseliti v [[Zemun]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-antun-beograd/|title=Sveti Antun, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt; 

V [[Beograd]] - ki je postal 1918 prestolnica nove države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] SHS - so se [[frančiškani]] zopet vrnili pred sto leti, 1925.

=== Frančiškani gradijo samostan in cerkev ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = Pravo nasprotje nebogljenosti in majhnosti ter stisnjenosti med druge stavbe v središču mesta, kjer se nahaja nekdanja [[stolnica]] Kristusa Kralja, pa je veličastna cerkev, ki je začela hitro rasti na takratnem obrobju mesta, na griču, ki ga ljudstvo imenuje Rdeči križ; tam blizu namreč stoji vse do dandanes velik križ iz rdečega marmorja, kot je bil v navadi po teh krajih v prvi polovici 19. stoletja. Cerkev danes ni samo bogoslužni prostor in včasih glasbena dvorana, ampak tudi priljubljena točka romarjev in izletnikov.
| align     = right
| image1    = Црква2033.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = 
| caption1  = značilen [[Jože Plečnik|Plečnikov]] križ – podoben tistemu na Ljubljanskih Žalah: [[Jezus Kristus|Jezus]] odpira roko usmiljenja proti ljudstvu in jo sam snema s križa in vabi k sebi dobronamerne obiskovalce
| image2    = CrkvaUlaz.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = CrkvaSpolja.jpg
| caption2  =[[Jože Plečnik|Plečnikova]] [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] ima zamišljen preprost, toda slovesen vhod, ki pripravlja vernika na veličasten pogled takoj ob vstopu v cerkev, po pravilu [[renesansa|renesančnih]] umetnikov: &quot;Umetnina naenkrat&quot; (preseneti in prevzame hipoma v vsej svoji lepoti, ko vstopi ali na trg ali v cerkev) - kot npr. na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu Svetega Petra]]
| image3    = Jože Plečnik * Inside of church St. Anton in Belgrade.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = Pri vhodu je križ s izproženo roko, visoko nad oltarjem pa visi drugi križ z napisom: &quot;Ko bom povzdignjen od zemlje, bom vse pritegnil k sebi&quot; (Janez 12,32) 
}}

Ko je Rodič prišel kot prvi redni nadškof v zgodovini v prestolnico, je bila edina [[cerkev (stavba)|cerkvica]] in stavba, ki so jo imeli [[katoličani]] v [[Beograd]]u na razpolago, kapelica Svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] v sklopu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva. ''Društvo za graditev cerkve v Beogradu'', ki je bilo ustanovljeno 1920, je začelo zbirati denar za novo cerkev. Kmalu pa so uvideli, da iz te moke ne bo kruha, pa so prispevali zbrani denar, kar je delno pokrilo stroške. Odkupili so 1925 staro [[Avstro-Ogrska|avstroogrsko]] veleposlaništvo z vrtom in kapelo, pa je zavetnik postal [[Kristus Kralj]], čigar praznik je prav tega leta uvedel [[papež Pij XI.]]. Glede na možnosti so jo tudi povečal ter razširili: dobili so dvorano za shode in nastope, malo povečana cerkvica pa je pridobila tudi zvonik. Zaradi utesnjenosti nikakor ni mogla postati podobna &quot;normalnim&quot; [[katedrala]]m po drugih [[krščanstvo|krščanskih]] [[Evropa|evropskih]] mestih. Mestne in državne oblasti se niso prilagodile željam škofa in vernikov - ter so prikrito in odkrito na vse načine ovirale načrte po veliki stolnici. Glede na [[konkordat]] iz 1914 s Kraljevino Srbijo - kar je v podobni obliki izrazil tudi konkordat iz 1935 s Kraljevino Jugoslavijo - bi morala država kriti stroške za gradnjo stolnice, škofove rezidence in ustanov, ki so potrebne za normalno delovanje Cerkve - zlasti s podporo za semenišče - pa se je oblast na ta določila raje požvižgala. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, ali pa - kot imajo navado reči Srbi - &quot;jeste kapalo, ali nije teklo&quot; (&quot;je kapljalo, ampak ni teklo&quot;) - je to usodno ovirala napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje Rodičevega škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2024) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov. 

V omenjenem času pa je pomanjkanje denarnih sredstev pestilo vse po vrsti in tudi [[frančiškani|frančiškane]] od vsega začetka njihovega prihoda v [[Srbija|Srbijo]] in [[Beograd]]. Oni so kljub temu v sorazmerno kratkem času zgradili in samostan in cerkev - medtem ko je škofija prav zaradi zadolženega semenišča &quot;Crisinum&quot; prišla na boben.

[[Katolištvo|Katoliška]] [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] je torej zaman večkrat moledovala za pomoč, ki bi ji sicer pripadala. Nadškof je naletel na gluha ušesa tako pri kralju kot pri vladi – ki pa je istočasno obilno podpirala številne načrte SPC v samem Beogradu in šire. Pomoči pa ni mogel izprositi kljub velikim naporom niti drugod po [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] ali celo tujini: tako končno ni videl drugega izhoda, ko da je ponudil [[papež Pij XI.|papežu Piju XI.]] svoj odstop, ki je bil sprejet 28. novembra 1936. Decembra 1936 je torej za vedno zapustil Beograd kot ''naslovni nadškof Philippopolisa'' (Plovdiva). Njegov naslednik je postal istega dne [[Ljubljana|ljubljanski]] profesor teologije [[Josip Ujčić]], ki se je moral sprijazniti z dejstvom, da nikoli več ne bomogoče povrniti izgubljenega premoženja.&lt;ref&gt;“Promjena na beogradskoj nadbiskupskoj stolici”, Katolički list, 14. december 1936, 641&lt;/ref&gt;

==== Kraljevina Srbija jih ni marala ====
1897 je  [[Sveti sedež]] zaupal frančiškanom katoliške misijone v Srbiji. Za [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] (oziroma apostolskega prefekta) je [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] imenoval [[Ivo Vujičić|Iva Vujičića]], ki so se mu pridružili še trije sobratje – vendar jim [[Kraljevina Srbija|Srbija]] ni dovolila vstopa. 

Zato je [[papež Benedikt XV.|Benedikt XV.]] po končani 1. svetovni vojni zopet zaprosil 5. maja 1919 frančiškansko vodstvo Bosne Srebrne, naj vendarle prevzamejo duhovno oskrbo katoličanov v novonastali državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, a na področju nekdanje Srbije. Oblasti sedaj niso nasprotovale in tako so mogli frančiškani poleg Beograda sprejeti v upravo še župnije [[Kraljevo]], [[Smederevo]], [[Šabac]], [[Niš]], [[Peč, Kosovo|Peč]], [[Glođani|Glođane]], [[Zjum]] in [[Zlokučani|Zlokučane]].

==== Gradnja samostana ====
Ko so prišli [[frančiškani]] v Beograd, so takoj po prihodu, 3. avgusta 1926 začeli graditi samostan ter se vanj vselili novembra 1927. Župnija Svetega Antona Padovanskega je bila ustanovljena 8. decembra 1926 in inkardinirana frančiškanskemu redu. Bili so pa tako revni in darovi so kapljali tako počasi, da pridnim delavcem - Madžarom iz Vojvodine ter njihovemu vodji Barti - kakor tudi mojstrom - niso mogli ničesar vplačati vnaprej, ampak samo sproti ali pa šele po opravljenem delu. Poznali so se pa že iz Bečkereka - kjer je bil Rodič najprej upravitelj - in vsi so vedeli, da živijo in škof in frančiškani res skromno, takorekoč po [[Frančišek Asiški|Frančiškovo]] - ter niso bili zahtevni.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd|title=Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd|publisher= Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)|author=|place=Subotica|date=31. maj 2022 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

==== Gradnja cerkve in njena ureditev ====
[[File:Црква Светог Антуна Падованског.jpg|thumb|180px|right|[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] in že hudo nagnjeni zvonik ogrožajo okolišnje visoke črne gradnje]]
[[File:Bg 0247 Marija-Priprošnjica-svetilke.jpg|thumb|180px|Oltar Marije Priprošnjice je izdelal Božo Pengov. Tudi njega krasijo značilni [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] [[lestenec|lestenci]]]]
Na vrsto je prišla sedaj graditev cerkve. Želeli so proslaviti svojega priljubljenega svetnika, svetega [[Anton Padovanski|Antona Padovanskega]], da bi lahko obenem z otvoritvijo nove cerkve praznovali tudi Antonovo sedemstoletnico smrti (1195-1231). 

Najprej so torej poskrbeli za svoje stanovanje-samostan, nato je prišla na vrsto Božja hiša-cerkev. Če se prejšnji gvardijan na umetnost ni ravno razumel dosti, je novo vodstvo dobro premislilo, komu daje naročilo: za načrte so se obrnili na takrat že svetovno znanega [[Slovenci|slovenskega]] stavbenika [[Jože Plečnik|Plečnika]]. 

Cerkev brez opreme in vhoda so dokončali v treh letih; na skupnih temeljih - ki imajo obliko sv. Antona, je zgrajen tudi prvi del zvonika do višine cerkvene strehe.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.ekapija.com/news/105444/gde-se-nalazi-krivi-toranj-u-beogradu |title=Gde se nalazi Krivi toranj u Beogradu?|publisher=eKapija|author=Evropa|place=Beograd|date=15. maj 2007 |accessdate=24. september 2024}}&lt;/ref&gt; Kljub pomanjkanju denarja - vmes je udarila še svetovna [[gospodarska kriza]] - so skoraj dosegli ta cilj in cerkev spravili pod streho do leta 1932. Temeljni kamen je blagoslovil 6. oktobra 1929, novo cerkev pa 8. decembra 1932 &quot;njihov&quot; [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodič]].

Sledilo je opremljanje cerkve, ki še danes ni končano. Pod Plečnikovim umetniškim vodstvom je 1934 izdelal kip Srca Jezusovega iz lipovega lesa ljubljanski kipar [[Božo Pengov]], ki je 1938 dokončal tudi Marijin oltar z Marijino podobo. Darove za gradnjo te drage stavbe so prispevali dobrotniki iz Beograda in cele [[Jugoslavija|Jugoslavije]]; med drugimi so bili gradnji zelo naklonjeni tudi [[frančiškani]] „Bosne Srebrne“, ki so cerkvi podarili v [[Sarajevo|Sarajevem]] izdelane klopi iz hrastovine.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.ekapija.com/news/105444/gde-se-nalazi-krivi-toranj-u-beogradu |title=Gde se nalazi Krivi toranj u Beogradu?|publisher=eKapija|author=Evropa|place=Beograd|date=15. maj 2007 |accessdate=24. september 2024}}&lt;/ref&gt;

1956 so na glavni oltar postavili bronasti kip svetega [[Anton Padovanski|Antona]], ki ga je v [[ZDA|Ameriki]] izdelal svetovno znani kipar [[Ivan Meštrović]]. 1958 je bil zgrajen predstavitveni [[atrij]], a naslednje leto so cerkev tlakovali z raznobarvnimi marmornati ploščami. Lestenca sta delo Plečnikovega učenca in sodelavca [[Janez Valentinčič|Valentinčiča]]&lt;ref&gt;Janez Valentinčič (1904-1994) je bil Plečnikov učenec, asistent in tudi samostojen stavbenik in umetnik; načrtoval je tudi novo cerkev v Odrancih (1946)&lt;/ref&gt;. Po [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] smrti je napravil spremenjeni načrt za dokončanje zvonika te beograjske cerkve sv. Antona, ki pa v nekaterih podrobnostih ne dosega pronicljivih zamisli njihovega prvotnega načrtovalca - Plečnika.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi756262/#:~:text=Kot%20Ple%C4%8Dnikov%20asistent%20je%20sodeloval%20pri%20nekaterih%20njegovih%20delih%20ter|title=Janez Valentinčič|publisher=Slovenska biografija|author=Damjan Prelovšek|place=Ljubljana|date=2013 |accessdate=24. september 2024}}&lt;/ref&gt;. 

Plečnik si je namreč zamislil za to edinstveno cerkev med Vzhodom in Zahodom bogato opremo do vseh podrobnosti, ki jih je za življenja spremljal z samo njemu lastno natančnostjo. Glede na vzhodne umetniške načine je med drugim predvidel tudi mozaike in freske, ki pa še manjkajo in bi obogatili ter pričarali nebeški odsvit po celem obodu notranjih zidov. [[Mozaik]]e naj bi po predvidevanjih izdelal priznani mozaikar [[Marko Ivan Rupnik|Marko Rupnik]], ki pa ga za sedaj splet nesrečnih okoliščin pri tem ovira.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd|title=Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd|publisher= Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)|author=|place=Subotica|date=31. maj 2022 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Za [[Jože Plečnik|Plečnikovo]] [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona]] so pomembne torej zlasti štiri letnice: 1929 kot začetek in 1932 kot konec gradnje; 1950 kot začetek izdelave atrija (ta letnica je vsaj vklesana nad vhodom) in 1962 kot dozidava zvonika. Cerkev sv. Antona je končno tega leta, 2. maja 1962, posvetil tedanji beograjski nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]], ki je tudi na prošnjo slovenskih vernikov in [[salezijanci|salezijanca]] [[Janez Jelen|Jelena]], domačega organista [[Franc Ban|Bana]] kakor tudi njegove matere in vodilne pevke Rozike, in seveda ob soglasju župnika Avguština omogočil tudi slovensko mašo ob vsakoletnem slovesnem praznovanju sv. Antona, ki ga neizogibno spremlja tudi blagoslov otrok in Antonovih lilij.

==== Stolp ni kriv, da je kriv ====
Možnosti za izgradnjo zvonika so se pokazale šele leta 1960, ko so žrtvovali del že tako majhnega vrtička, ter zgradili visok zvonik po malce spremenjenih načrtih. Zaradi pomanjkanja prostora so morali zvonik postaviti na svoj zelenjavni vrt, ki seveda ne bi bil trdna podlaga še za kako manjšo stavbo. Zemljišče res ni bilo zadosti trdno, ker se je sestava spreminjala; obenem pa strokovnjaki menijo, da niti temeljev niso postavili zadosti močnih zaradi pomanjkanja denarja - in počasi se je velikanski zvonik začel nagibati - še hitreje kot tisti v [[Pisa|Pisi]], ki je precej nagnjen, vendar kljubuje času že skoraj celo tisočletje - seveda so mu pomagale tudi kot žafran drage sanacije. Ta beograjski krivi stolp pa so od cerkvene stavbe morali ločiti, da pri nagibanju ali celo padanju ne bi potegnil za seboj še stavbe - in so presekali vse vezi, ki so ga vezale na cerkev ter temelje krepko utrdili - da sedaj popolnoma samostojno stoji in se enakomerno seseda; kljub temu se rahlo nagiba na desno. Proti pričakovanjem pa še zmeraj stoji trdno, čeprav nagnjeno - in so na to svojo nenavadno znamenitost Beograjčani zelo ponosni.

52 metrov visok stolp je bil v začetku zgrajen iz opeke in betona na isti podlagi kot cerkev; po mnenju strokovnjakov temelji za tako gmoto že na začetku niso bili dovolj globoki. Ko so ob koncu gradnje opazili, da se zvonik počasi nagiba, so presekali njegovo povezavo s cerkvijo v upanju, da se bo gibanje ustavilo. Pri končani gradnji (1962) so namreč ugotovili, da vrh zvonika odstopa od osnove za 42 centimetrov. Po letu 2000 naj bi bilo to odstopanje 45 cm in priljubljeni frančiškanski misijonar [[Rafael Lipovac|Lipovac]], ki je dolga leta deloval v [[Afrika|Afriki]], je prepričan, da je zvonik zanesljiv, da so nagibanje uspeli zaustaviti in da bo tako nakrivljen Plečnikov stolp še dolgo varno stal.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.ekapija.com/news/105444/gde-se-nalazi-krivi-toranj-u-beogradu |title=Gde se nalazi Krivi toranj u Beogradu?|publisher=eKapija|author=Evropa|place=Beograd|date=15. maj 2007 |accessdate=24. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Kljub omenjenim ukrepom pa se ukrivljenost ne zmanjšuje in danes znaša že kar 120 centimetrov. Da se ne bi zgodila kaka nepredvidenost, je iz varnostnih razlogov obiskovalcem prepovedan vstop na nenavaden zvonik, ki je pravzaprav z zvonenjem ne le glasnik miru, ampak s svojo višino vrh [[Vračar, Beograd|Vračarskega]] griča tudi ena najlepših beograjskih razglednih točk.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/crkva-svetog-antuna-padovanskog-beogradski-krivi-toranj-za-vracarskog-djerma|title=Crkva Svetog Antuna Padovanskog - Beogradski krivi toranj sa Smederevskog Đerma|publisher=011info.com|author=Jelena Tepavac|place=Beograd|date=15. julij 2019 |accessdate=20. september 2024}}&lt;/ref&gt;

=== Versko in kulturno življenje ===
Župnijske matične knjige vodijo [[frančiškani]] od 20. februarja 1921, ko je bil opravljen prvi krst. Ta župnija pa je štela 1935. leta že 6500 vernikov; leta 1963 nekaj manj, torej 4300; 1991 pa le še okrog 600; danes je vernikov okrog 400. Za primerjavo je bilo leta 1939 147 krstov, 102 poroki in 54 pogrebov. Z leti je padalo število krstov, raslo pa število pogrebov; tako je bilo 1973 krstov 22, poroke 3, pogrebov pa kar 35. 2003 so bili 4 krsti, 7 porok (od tega 5 &quot;sanatio in radice&quot;), pogrebov pa 20. 

Med vojnama so v župniji delovale redovnice [[usmiljenke]] in [[šolske sestre]]; tu delujejo tudi [[Karel de Foucauld|Foucauldove]] [[Jezusove male sestre]].veliko dobrega so naredile društva kot ''Frančiškov [[Tretji red]]'', ''Častna straža Srca Jezusovega'' in ''Kruh svetega Antona''. Od pobožnosti so se ohranile ''&quot;13 torkov v čast svetemu Antonu&quot;'', ki jih opravljajo po celem beograjskem področju; kakor tudi Antonova in Frančiškova tridnevnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-antun-beograd/|title=Sveti Antun, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Število katoličanov se zmanjšuje zaradi malega števila otrok, torej &quot;sodobnega&quot; načrtovanja družine, pa tudi izseljevanja v druge dele mesta, kakor tudi zaradi stalnega pritiska pravoslavne večine v smeri asimilacije, kar se čuti tudi v porastu [[nacionalizem|nacionalizma]] zlasti od [[Slobodan Milošević|Miloševićevih]] časov pa vse do danes. V njegovem času so morale zaradi &quot;nujnih gradbenih del&quot; oditi iz svojega samostana ''šolske sestre''. Tako je 2016 župnija štela le še okoli 300 vernikov, saj se jih je precej - tudi redovnic - izselilo tja, od koder so se priselili v Srbijo njihovi predniki. 

Od 1977 lahko obhajajo [[Slovenci]] na praznik svetega Antona 13. junija tudi slovensko mašo; takrat je pri naslednji, pontifikani maši v srbohrvaščini bila cerkev dobesedno nabito polna mladih in starih vernikov - tako katoličanov kot pravoslavcev; dandanes so te slovesnosti v primerjavi z [[SFR Jugoslavija|jugoslovanskimi]] časi veliko skromnejše.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd|title=Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd|publisher= Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)|author=|place=Subotica|date=31. maj 2022 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ta nenavadna cerkev, Plečnikova mojstrovina, je izredno akustična; zato v njej poleg rednega petja odličnega mešanega cerkvenega zbora, ki ga je delj časa vodil Slovenec [[Franc Ban|Ban]], večkrat prirejajo odličnejši zbori glasbene nastope. Med njimi izstopa [[Slovenci|slovenski]] [[Ekumenski moški zbor]] (EMZ), ki ga je ustanovil 1970 slovenski salezijanec [[Herman Habič]], in vse do danes nastopa ob večjih slovesnostih tako po beograjskih [[katoličani|katoliških]] kot [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[cerkev (stavba)|cerkvah]]. 

Včasih lahko na svoje veliko veselje [[Beograd|Beograjčani]] prisostvujejo [[orgle|orgelskim]] festivalom, ki jih izvajajo na orglah, ki so – po izročilu – zadnji opus znamenitega ljubljanskega orglarja [[Franc Jenko (orglar)|Franca Jenka]]; izdelane so 1966 in imajo 36 registrov ter 3 manuale. To je njegov 113. opus, ki ima elektropnevmatsko trakturo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/sv.antun/|title= Franc Jenko, op. 113, 1966, III/36, elektropneumatska traktura|publisher=facebook.com|author=Zoltán Borbély|place=Beograd|language=sr|date=2022|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Glasbeno razvajeni meščani pa koncerte še rajši poslušajo vsako leto v [[stolnica|stolnici]] [[Sveta Marija|Blažene Device Marije]] na [[Vraćar|Vračarju]], kjer imajo za take slovesnosti ustreznejše in večje orgle.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd|title=Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd|publisher= Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)|author=|place=Subotica|date=31. maj 2022 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

==== Zavarovana kulturna dediščina ====
Umetnostni zgodovinarje menijo, da je kljub lepemu številu sakralnih stavb verjetno najizvirnejša cerkev in umetniško najbolj dovršena na beograjskem področju prav ''Cerkev svetega Antona Padovanskega na Rdečem križu, v občini Zvezdara'' (=Zvezdarna). 

Že od začetka so se frančiškani borili z revščino in niso imeli niti denarja niti možnosti, da bi za samostan in cerkev kupili obširnejšo in primernejšo parcelo. Sam umetnik Jože Plečnik - ki jih je dobro poznal že iz Ljubljane in je pravzaprav tudi sam prakticiral frančiškansko duhovnost - jim je (pa ne samo njim) kot globokoveren katoličan zastonj narisal dragocene načrte za izvirno cerkev, ki naj bi na neki način s svojo starokrščansko zasnovo povezovala sodobni Beograd s prakrščansko skupnostjo oziroma z začetki [[krščanstvo|krščanstva]] tudi na teh tleh. Velika težava pa je bila že od začetka tudi pomanjkanje prostora, kar povzroča srbi tudi danes; okoli cerkve zadnje čase brnijo buldožerji, kajti visoke novogradnje (verjetno po balkanski navadi kar na črno) rastejo v neposredni bližini okoli cerkve kot gobe po dežju. 

Čeprav je bila cerkev 2010 razglašena za kulturno dediščino velike vrednosti za celotno [[Republika Srbija|Republiko Srbijo]], novih naročiteljev in graditeljev to ne ovira pri postavljanju novih blokov. Ljubitelji kulturne dediščine si postavljajo vprašanje, kako dolgo bo lahko ta veličastna stoletna umetnina še zdržala tolikšne pretrese. Verjetno bi bilo dobro, da bi se dobrososedski odnosi med [[Republika Slovenija|Slovenijo]] in [[Republika Srbija|Srbijo]] pokazali tudi v skupnih naporih, kako najbolje zavarovati to kulturno dobrino ne samo Srbije, ampak vsega človeštva. 

Plečnikova umetnina – Cerkev svetega Antona Padovanskega v Beogradu – je torej razglašena ne le zaradi starosti, ampak predvsem zaradi visoke umetniške vrednosti za &quot;prvorazredno kulturno dobrino mesta Beograda&quot; leta 2010. Novogradnje okoli nje ogrožajo varnost in trdnost ne le same cerkve in samostana, ampak še bolj zvonika, ki je že tako nagnjen nad dovoljenim in je iz varnostnih razlogov prepovedan njegov obisk. Zanimivo, da po širšem območju mesta Beograda nikjer ni videti podobne črnogradenjske mrzlice okoli kake pravoslavne cerkve ali samostana, ki - ne brez razloga - imajo redno postavljeno okoli trdno ograjo ali celo obzidje, ki čvrsto omejuje njihovo posest v tako imenovani „porti“.

=== Zavarovana - vendarle nedokončana ===
Cerkev Svetega Antona, kot delo priznanega stavbenika Plečnika, ki je v Beogradu postavil &quot;edinstveno delo posebnih in redkih arhitektonskih vrednosti&quot;, je prišteta med „zavarovano kulturno dediščino v Republiki Srbiji“ leta 2010.&lt;ref&gt;Službeni glasnik Republike Srbije, št. 29/2010.&lt;/ref&gt;

Čeprav je Plečnik cerkev načrtoval že davnega leta 1929, današnjo podobo pa je dobila šele po njegovi smrti, vendar ''dve tretjini načrtovanega še ni uresničenega''. Zato bi bilo nujno, &quot;da Slovenija še naprej podpira to prečudežno arhitektura, da bi končno dobila svojo dopolnitev“ – vsaj ob stoletnici blagoslovitve temeljnega kamna – leta 2029. Po besedah tretjega zaporednega [[Slovenci| Slovenca]]  med [[nadškofija Beograd|beligrajskimi nadškofi]] je namreč „umetnost tisti najplemenitejši prispevek, ki združuje narode.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/plecnikov-pecat-v-srbiji-v-katerem-je-zdruzil-najlepse-z-vzhoda-in-zahoda/440782 |title= Plečnikov pečat v Srbiji, v katerem je združil najlepše z Vzhoda in Zahoda|publisher= MMC RTV SLO |author= K. T., Boštjan Anžin, RTV Slovenija|place=Ljubljana|date=18. december 2017 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

=== Navedka ===
{{navedek|Zadnje čase to cerkev - zlasti zaradi njene visoke umetniške vrednosti - vedno bolj obiskujejo tudi [[Slovenci]]. &quot;Vsak trenutek, tudi vhod, ko vstopamo v cerkev, vrata in številne druge podrobnosti so zares nekaj izjemnega.&quot;&lt;br&gt;''[[Frančiškani|Frančiškanski]] [[župnik]] [[Ilija Alandžak|Alandžak]]''}}

{{navedek| V cerkvi Svetega Antona v Beogradu je Plečnik povezoval najlepše z Vzhoda in Zahoda, sporočila, ki živijo tudi danes: &quot;Da ostanemo vedno odprti za univerzalnost, a ne izgubimo lastne identitete.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/plecnikov-pecat-v-srbiji-v-katerem-je-zdruzil-najlepse-z-vzhoda-in-zahoda/440782 |title= Plečnikov pečat v Srbiji, v katerem je združil najlepše z Vzhoda in Zahoda|publisher= MMC RTV SLO |author= K. T., Boštjan Anžin, RTV Slovenija|place=Ljubljana|date=18. december 2017 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;''[[Nadškofija Beograd|Beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]''}}

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Anton Padovanski|Sveti Anton Padovanski]]
*[[Jože Plečnik]]
*[[Ivan Meštrović]]
*[[Janez Valentinčič]]
*[[Franc Ban]]
*[[Božo Pengov]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sl}}
* М. Мušič, Plečnik in Beograd, ZLUMS, 9, 1973.
* М. Мušič, Jože Plečnik, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1986.
* D. Prelovšek, Plečnikova sakralna umetnost, Ognjišče, Koper, 1999.
;{{ikona en}}
* P. Кrečič, Plečnik: The Complete Works, AD, London, 1993.
* D. Prelovšek, Jože Plečnik 1872–1957, Architectura Perennis, Yale Un. Press, New Haven, 1997.
;{{ikona sr}}
* А. Дероко, Први монументални храм Београда, Српски књижевни гласник, 36, 1932.
* Док се храм Св. Сави подиже деценијама београдски фрањевци ће ускоро завршити цркву Св. Антуна, Време, 2. 2. 1932.
* З. Маневић, Плечник и Београд, Свеске ДИУС, 14, Београд, 1983.
* Т. Дамљановић, Два храма за две конфесије: трагање за модерно-византијским, Наслеђе, VI, Београд, 2005, 77–84.
* П. Кречич, Црква Св. Антуна Падованског у Београду – оцена заштите споменика и смернице обнове, Наслеђе, VI, Београд,2005.
*  Архитектонско наслеђе: Модерна, а византијска, Политика, 22. 6. 2005.
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Sv.Antona v Beogradu ===
;{{ikona sl}}
*[https://www.researchgate.net/publication/342650750_Plecnikova_cerkev_sv_Antona_Padovanskega_v_Beogradu (PDF) Plečnikova cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu (researchgate.net)]
*[https://old.delo.si/kultura/razno/beograjski-posevni-stolp-s-slovenskim-podpisom.html Beograjski poševni stolp s slovenskim podpisom (delo.si) Zorana Baković]
*[https://zivi-za-danes.com/2022/06/22/dan-v-beogradu/ Dan v Beogradu – Živi za danes (zivi-za-danes.com)]
*[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/plecnikov-pecat-v-srbiji-v-katerem-je-zdruzil-najlepse-z-vzhoda-in-zahoda/440782 Plečnikov pečat v Srbiji, v katerem je združil najlepše z Vzhoda in Zahoda - RTV SLO]
*[https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/8821 Plečnikova cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu | Acta historiae artis Slovenica (zrc-sazu.si)]
*[https://outsider.si/joze-plecnik-cerkev-sv-antona-padovanskega-v-beogradu/ Jože Plečnik: Cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu – Outsider – revija, ki presega meje Besedilo in fotografije: Aleksander Vujović]
;{{ikona sr}}
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/crkva-svetog-antuna-padovanskog-beogradski-krivi-toranj-za-vracarskog-djerma Jelena Tepavac: Crkva Svetog Antuna Padovanskog - Beogradski krivi toranj sa Smederevskog Đerma (011info.com)]
*[http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/zvezdara/crkva_sv_antuna_padovanskog.html The church of St. Anthony of Padua in the catalog www.beogradskonasledje.rs; in Serbian]Crkva svetog Antuna Padovanskog]
*[http://beogradskonasledje.rs/wp-content/uploads/2013/nasledje6/14-peter-krecic.pdf &quot;Crkva Svetog Antuna Padovanskog u Beogradu – ocena zaštite spomenika i smernice obnove&quot;, author Petar Krečič]
*[http://www.ekapija.com/website/sr/page/105444/Evropa-Gde-se-nalazi-Krivi-toranj-u-Beogradu- Gde se nalazi Krivi toranj u Beogradu]
*[https://www.blic.rs/vesti/beograd/da-li-ste-znali-da-i-beograd-ima-svoj-krivi-toranj/p0r4w4p Da li ste znali da i Beograd ima svoj krivi toranj? - Dnevnik Blic, Beograd]
*[https://www.blic.rs/vesti/beograd/i-beograd-ima-svoj-krivi-toranj-na-obodu-vracara-uzdize-se-impresivna-i-neobicna/z5s7nls I Beograd ima svoj &quot;KRIVI TORANJ&quot; Na obodu Vračara uzdiže se IMPRESIVNA I NEOBIČNA građevina: Crkva Svetog Antuna Padovanskog - Blic]
*[https://www.blic.rs/vesti/beograd/otvaranje-festivala-13-dani-orgulja-u-crkvi-sv-antuna/6kxb491 Otvaranje festivala 13. Dani orgulja u Crkvi sv. Antuna 2015 - Blic]
*[https://beotura.rs/st-anthony-of-padua-church/ Crkva svetog Antuna – beotura Pripremila: Ana Serafijanović]
;{{ikona hr}}
*[https://www.bosnasrebrena.ba/sv-antun-padovanski-proslavljen-u-beogradu Sv. Antun Padovanski proslavljen u Beogradu 2024| Bosna Srebrena]
*[https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd | Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)]
;{{ikona en}}
*[http://beogradskonasledje.rs/wp-content/uploads/2012/06/k4/crkva.pdf &quot;The church of St. Anthony of Padua - Crkva sv. Antuna Padovanskog&quot;, avtor Hana Tucić; izdal Zavod za varstvo spomenikov kulture mesta Beograda; v angleščini in srbščini (Beograd, 2011)]
*[https://kc.org.rs/en/sv-antun-beograd/ St. Anthony of Padua, Belgrade - Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
=== Jože Plečnik ===
;{{ikona sl}}
*[https://mgml.si/sl/plecnikova-hisa/joze-plecnik/ Jože Plečnik CV • MGML]
*[https://www.slovenec.org/2020/01/07/joze-plecnik/ Jože Plečnik, slovenski arhitekt, ki je dodobra zaznamoval Slovenijo - Slovenec]
*[https://domzalec.si/kultura/ustvarjalci/oris-joze-plecnik-ob-150-letnici-rojstva-nasega-najvecjega-arhitekta/ Oris: Jože Plečnik, ob 150. letnici rojstva našega največjega arhitekta - domžalec.si (domzalec.si)]
*[http://zgodovina.si/joze-plecnik/ Jože Plečnik – Zgodovinski portal (zgodovina.si)]

{{Cerkve arhitekta Jožeta Plečnika}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Anton Padovanski]]
[[Kategorija:Plečnikove cerkve]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1932]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>op1broj0lgxi6u8ow4qiix36hn40ddy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751760</id>
      <parentid>6751759</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T07:05:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Versko in kulturno življenje */</comment>
      <origin>6751760</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48746" sha1="8ycrag13mwzxzj49hn7nh1664gfa8f2" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Cerkev svetega Antona Padovanskega}}
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Antona Padovanskega na Rdečem križu, Beograd
| fullname = Frančiškanska župnijska cerkev svetega Antona Padovanskega v Beogradu
| image = CrkvaSvetogAntuna.jpg
| caption = 
| pushpin map = 
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = {{Coord|44.7968|20.4905|display=inline,title}}&lt;!-- wd --&gt;
| location = Zvezdara
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Anton Padovanski]]
| side altars = 5
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = 
| bull date = 
| founded date = 
| founder = 
| groundbreaking = [[6. oktober]] [[1929]]
| completed date = [[30. april]] [[1962]]
| consecrated date = [[2. maj]] [[1962]]&lt;br&gt;(nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]])&lt;br&gt;blagoslovljena [[8. december]] [[1932]]&lt;br&gt;(nadškof [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]])
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = 
| people = 
| architect = [[Jože Plečnik]]
| architectural type = [[klasicizem]]
| style = starokrščanska [[bazilika]]
| capacity = 
| length = 
| width = 
| width nave = 
| height = 25
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 52
| materials = opeka, marmor, kamen, les, beton
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish = Sveti [[Anton Padovanski]] [[Beograd]]
| deanery = [[Beograd]]
| archdiocese = [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = 
| province = 
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| logo = 
| logosize = 
| logolink = 
| logoalt = 
| extra = {{Infopolje RKD
 | embed = yes
 | ime = Cerkev svetega Antona Padovanskega – Beograd
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 2010&lt;ref&gt;Službeni glasnik Republike Srbije, št. 29/2010. &lt;/ref&gt;
 | refšt = 
 | lokacija = 
 | občina = Zvezdara
 }}
}}

'''Cerkev sv. [[Anton Padovanski|Antona Padovanskega]] v [[Beograd]]u''' ({{lang-la|Templum Sancti Antonii Patavini in Singidunō}}; {{lang-sr|Црква Светог Антуна Падованског|translit=Crkva Svetog Antuna Padovanskog}}) stoji v [[Beograd|beograjskem]] naselju Rdeči križ ({{lang-la|Crux Rubra}}; {{lang-sr|Crveni krst}}); pripada [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški cerkvi]] in je [[Župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] v dekaniji Beograd, župniji [[Beograd]] – [[Sveti Anton Padovanski]] ter je od ustanovitve dodeljena v upravljanje [[Frančiškani|frančiškanskemu redu]].

== Zgodovina ==
=== Frančiškani pomagajo &quot;svojemu&quot; škofu ===
[[Frančiškani|Frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodič]] je 1923 postal [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] jugoslovanskega dela [[Banat]]a, iz katerega se je oblikovala [[Apostolska uprava]] s središčem v [[Zrenjanin|Velikem Bečkereku]]; danes je to [[Zrenjaninska škofija]]

Ustanovitev nadškofije v [[Beograd|Beogradu]] - ki obsega ozemlje nekdanje [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] s sufragansko škofijo v [[Skopje|Skopju]] - obenem s področjem, ki ji je bilo pripojeno po [[Balkanske vojne|Balkanskih vojnah]] in obsega [[Severna Makedonija|Makedonijo]], [[Kosovo]] in [[Sandžak]] - je bila predvidena s [[konkordat]]om, ki ga je [[Sveti sedež]] sklenil s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] in je bil v [[Rim]]u podpisan 24. junija, narodna skupščina v [[Niš]]u pa ga je potrdila 8. avgusta 1914.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrcak.srce.hr/file/320408|title=Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup|publisher=Riječki teološki časopis, god. 15, br. 1 (hrčak.srce.hr)|author=Franjo Emanuel Hoško|place=[[Reka, Hrvaška|Reka]]|date=2007|accessdate=3. avgust 2024|archive-date=2024-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240722134933/https://hrcak.srce.hr/file/320408|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, Blagovest 44 (1975), št.12, 211&lt;/ref&gt; 

Glede na ta mednarodni dogovor je bil 29. oktobra 1924 imenovan [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodič]] za prvega nadškofa dotedanje [[Nadškofija Beograd|Škofije Beograd]]-[[Smederevo]], ki je dobila skupni novi naziv kot [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]].&lt;ref&gt;Matija Rihtarić: “Imenovanje apoštolskoga administratora banatskog O. Rafe Rodića, nadbiskupom beogradskim”, s. 533&lt;/ref&gt;

V 2. členu konkordata iz 1914 glede novih škofij beremo določbo:
{|
|-
! Srbsko besedilo&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://forum.krstarica.com/threads/krvava-litija-1937.1006394/|title=Krvava litija 1937|publisher=Krstarica|author=|place=|date=22. julij 2024 |accessdate=10. september 2024}}&lt;/ref&gt;
! Slovenski prevod
|-
| &lt;blockquote&gt; У Краљевини Србији оснива се једна црквена покрајина коју чине Архиепископија београдска, са седиштем у престоници, чије подручје обухвата границе Србије пре Лондонског и Букурештанског мировног уговора из 1913. године – и суфраганска епископија скопска, са седиштем у Скопљу који обухвата новоослобођене крајеве – прелазећи из надлежности верске пропаганде у регуларну државу.
 &lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;V Kraljevini Srbiji ustanavljamo cerkveno pokrajino, ki jo sestavljata: ''Beograjska nadškofija s sedežem v prestolnici''; njeno področje zajema meje Srbije pred Londonsko in Bukareštansko mirovno pogodbo iz leta 1913 – in ''sufraganska Skopska škofija s sedežem v Skopju''; njeno področje zajema novoosvobojene kraje – ki preidejo iz pristojnosti Verske propagande v redno upravo. 
&lt;/blockquote&gt;
|}
Iz gornjega je očitno, da v [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] takrat še nihče ni mislil na vprašanje [[Vojvodina|Vojvodine]], ki je spadala v [[Avstro-Ogrska|Avstroogrsko cesarstvo]] - in je novonastali državi pripadla takorekoč nepričakovano po končani [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]].

Sorazmerno dokaj pozno - šele po zapletenih diplomatskih prizadevanjih - je med drugimi dobila 1923 svojega [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] tudi [[Banat|banatska]] [[apostolska uprava]] s sedežem v [[Zrenjanin|Velikem Bečkereku]]. Nastanek nove države SHS je namreč povzročil, da je bilo razkosanih več prejšnjih škofij, ki so se našle ob novih mejah, ali pa so pripadle kaki sosednji državi. Tako usodo je doživela ''Sombateljska škofija'', pa ''Goriška nadškofija'', ''Lavantinska škofija'', ''Krška škofija'', ''Tržaško-koprska škofija'', pa tudi stara ''Čanadska škofija'' iz 11. stoletja, katere največji (vzhodni) del je prigrabila [[Kraljevina Romunija|Romunija]], najmanjši (severni) del je ostal na [[Kraljevina Madžarska|Madžarskem]], nekako srednji (zahodni) del pa si je &quot;prisajedinila&quot;&lt;ref&gt;&quot;prisajediniti&quot; = &quot;pripojiti, pridružiti, prisvojiti, prigrabiti&quot;; čeprav nekateri nepoznavalci zgodovine še danes menijo, da je srbska vojska po 1. svetovni vojni &quot;osvobodila&quot; Vojvodino, zgodovinarji menijo, da jo je &quot;prisajedinila&quot; - tj, pridružila, prisvojila oziroma pripojila Srbiji oziroma Jugoslaviji nekatere dela Avstro-Ogrske pravzaprav kot nepričakovani dar zaveznikov. V Vojvodini so skozi stoletja živeli Srbi v večini tamkajšnjih krajev kot manjšina med številnejšimi Nemci, Madžari in Romčuni&lt;/ref&gt; nova država [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] ne glede na to, da so bili [[Slovani]] na tem področju pravzaprav le v neznatin večini, kot tudi po celi takratni [[Vojvodina|Vojvodini]], kjer so stoletja živeli kot številna manjšina v slogi in razumevanju ter sodelovanju [[Nemci]], [[Madžari]] in [[Hrvati]] - ponekod pa še [[Romuni]], [[Slovaki]] in [[Čehi]]. Nova škofija se razteza severno od Beograda in jo na jugu omejuje [[Donava]], na zahodu pa [[Tisa]]. 

Po besedah [[barska nadškofija|barskega nadškofa]] [[frančiškani|frančiškana]] [[Šimun Milinović|Milinoviča]]&lt;ref&gt;Šimun Milinović OFM (1835-1910) je bil barski nadškof od 1886, a primas Srbije od 1902 do svoje smrti&lt;/ref&gt; so ime Rafaela Rodiča večkrat omenjali kot možnega škofa na kaki izpraznjeni škofiji že davno za časa predvojne [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].&lt;ref&gt;Srećko Majstorović, Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup, 33&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;AFSP, Osobni fond nadbiskupa Rodića, b. 1&lt;/ref&gt;

Kot frančiškanski [[gvardijan]] na [[Trsat]]u je [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodič]] srečno prebrodil skupaj s svojimi sobrati težke čase po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]], ko so morali nekaj časa potrpežljivo in iznajdljivo, neprostovoljno prenašati [[Italijani|Italijansko]] zasedbo povezano s sumničenji, zasliševanji in hišnimi preiskavami. 10. februarja 1923 je prejel imenovanje za [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] jugoslovanskega dela [[Banat]]a v [[Kraljevina SHS|Kraljestvu Slovencev, Hrvatov in Srbov]] in se je brez odlašanja preselil v [[Zrenjanin|Veliki Bečkerek]] v [[Vojvodina|Vojvodini]].&lt;ref&gt;AHFP, Osobnik, D-18&lt;/ref&gt; 

V spremnem pismu k imenovanju ga je [[apostolski nuncij|nuncij]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]] pohvalil, češ da ga osebno sicer še ne pozna, vendar da je o njem slišal veliko lepega; obenem pa mu ni prikrival težav in vsakovrstnega pomanjkanja, ki ga čaka v novi službi. Opozarja ga, da bo imel težko delo, saj &quot;nima niti škofijske palače, niti sodelavcev niti stolnice&quot;.&lt;ref&gt;Srećko Majstorović, Ivan Rafael Rodić-prvi beogradski nadbiskup, s. 33-34.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Review of Croatian History 14/2018, no. 1, 269&lt;/ref&gt; 

==== Redovniki in redovnice gradijo domove, cerkve in kapele ====
Ob njegovem prihodu je bilo v celi Beograjski nadškofiji le pet duhovnikov na 40.000 vernikov, v naglo se razvijajočem mestu pa vedno večje število katoličanov - ki niso imeli na razpolago niti ene same cerkve.&lt;ref&gt;“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, 211&lt;/ref&gt;

Beograd je postal sedaj prestolnica nove države in je privlačil ljudi najrazličnejših slojev in poklicev - tudi katoličane; številna so bila slovenska in hrvaška dekleta, ki so prihajale kot služkinje v premožnejše hiše; zanje so [[šolske sestre]] ustanovile zavetišče na ulici Vojvoda Milenka 68 in jim pomagale pri iskanju službe. Za bolnike v bolnišnicah so začele skrbeti slovenske [[usmiljenke]], ki so si uredile samostan in kapelo na Višegradski ulici 23. Med bolniki, zlasti med pravoslavnim življem, so postale tako priljubljene, da so jih začeli imenovati kar &quot;plavi angeli&quot;. 

Sem, v [[Beograd]], so prihajali tudi številni uradniki, kakor tudi častniki ter vojaki na služenje vojaškega roka, politiki, umetniki, znanstveniki, izobraženci in razni obrtniki, pa tudi navadni delavci. Katoličani so se priseljevali tudi drugod po Srbiji, zlasti v rudarska središča kot navadni, ali pa tudi visoko usposobljeni delavci - zlasti sredi recesije iz [[Trbovlje|trboveljskih]] revirjev v rudnike [[Bor]], [[Zaječar]], [[Aleksinac]] in dnevnokopni premogovnik [[Ravna Reka]]. Zato je število katoličanov naraščalo tako v Srbiji kot v Beogradu. V prestolnici je bilo leta 1921 katoličanov 10.000, 1926 pa čez 16.000.&lt;ref&gt;Robert Skenderović: “Crisinum i lutrija - dva neuspjela pothvata beogradskog nadbiskupa Rafaela Rodića (1924.-1936.)”. Croatica Christiana periodica, 24 (2000), št. 45, 161&lt;/ref&gt; Število katoličanov pa je v [[Beograd]]u skokovito naraščalo in tako je bilo glede na [[Popis prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji 1931|Popis prebivalstva 1931]] v prestolnici med 288.938 prebivalci rimokatoličanov že nekajkrat več, in sicer kar 56.776; to je bila skoraj petina vseh meščanov.

==== &quot;Brez sleherne človeške pomoči&quot; ====

[[Apostolski nuncij|Nuncij]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]] v spremnem pismu ni niti malo olepševal obupnih razmer in strahotne revščine, v kateri se je tedaj nahajala novoustanovljena nadškofija. Čeprav razmere v Banatu niso bile rožnate, so bile v Srbiji obupne. Nuncij je torej [[Ivan Rafael Rodić|Rafaelu Rodiću]] surovo realistično opisal težavne razmere takole:

{|
|-
! Bez svake ljudske pomoći&lt;ref&gt;Matija Rihtarić: “Imenovanje apoštolskoga administratora banatskog O. Rafe Rodića, nadbiskupom beogradskim”, s. 533&lt;/ref&gt;

! Brez sleherne človeške pomoči
|-
| &lt;blockquote&gt;Znaj, katedrale nemaš, a nije se ni počela graditi; nadb. kurije ne ima, svećenika je jako malo, vjernici su u najudaljenijim mjestima razasuti, redovničkog zavoda nikakova, ni muškog ni ženskog, katoličkih škola nikakovih, siromaštvo najveće – a sve se ovo ima urediti malne bez svake ljudske pomoći
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Vedi, stolnice nimaš, a niso je niti začeli graditi; nadškofijska palača ne obstaja; duhovnikov je zelo malo, verniki so razkropljeni po najbolj oddaljenih krajih, redovniške hiše ni niti ene – ne moške ne ženske; katoliških šol ni nobenih, a vlada najhujša revščina - a vse to bo treba urediti takorekoč brez sleherne človeške pomoči&lt;/blockquote&gt;
|}
Kot prvi škof velikanske novonastale škofije v čisto spremenjenih razmerah je moral takorekoč vse začeti znova; zato se je takoj vrgel na delo in se najprej naslonil na pomoć raznih redovnih moških in ženskih družb, s pomočjo katerih je začel ustanavljati nove župnije po Beogradu in širši Srbiji. Duhovno oskrbo so potrebovali vojaki, uradniki, diplomatsko osebje, pa tudi drugi delavci, ki so prihajali iz vseh predelov nekdanje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], in ki so poslej spadali v kraljestvo SHS. Začele so delovati tudi dobrodelne ustanove, da bi vsaj malo lajšale hudo revščino priseljencem in domačinom. 

Škof, škofija in verniki so bili skrajno revni in zato niso zmogli dokončati začetih podjetij, ki bi jih škofija z rastočim številom vernikov nujno potrebovala, a to so bile predvsem versko-vzgojno-izobraževalne ustanove s pripadajočimi poslopji, kjer bi se šolali duhovniški pripravniki ali izobraževala mladina; potrebna je bila stolnica, kjer bi se zbirali verniki – s pripadajočo nadškofijsko palačo in osebjem – a ni bilo niti enega ne drugega ne tretjega. Računajoč na dobro voljo in pomoč države, kralja in dobrotnikov - zlasti pa škofa [[Julij Glattfelder|Glattfelderja]] - ki je menda obljubil tozadevno pomoč-, se je lotil Rodič prevelikega - takorekoč nemogočega podjetja, ki je bilo zaradi katoličanom neprijaznega in sovražnega okolja že vnaprej obsojeno na neuspeh; uštel se je namreč prav v oceni dobre volje in radodarnosti velikih dobrotnikov: državnega vodstva, kralja in škofov, česar številni manjši dobrotniki seveda niso mogli nadomestiti.

Kot vesten frančiškan nadškof seveda ni pozabil na svoje redovne brate, saj je bil več let tudi [[gvardijan]] na [[Trsat]]u. Ob imenovanju je zagotovil provincijalu, kakor tudi svojemu trsatskemu nasledniku - [[Slovenci|Slovencu]] [[Vendelin Vošnjak|Vošnjaku]], da bo še naprej ostal frančiškan in da bo delal v čast in prid svojemu redu, kolikor bo najbolj mogel.&lt;ref&gt;AVVV, Reliquiae litt. P. Vendelini (N), no. 20&lt;/ref&gt; To je izpolnjeval, kadar in kolikor mu je bilo mogoče. Povabil je svoje redovne sobrate, ki so se z navdušenjem podali na takorekoč misijonsko področje in v dokaj tvegano podjetje: frančiškani so obenem z drugimi redovniki postali njegova največja opora pri oranju ledine. 

Na tem območju jih omenjajo viri sicer že v 15. stoletju; frančiškanski samostan so uničili [[Turki]] 1521, drugič v 17. stoletju; ko so ponovno 1727 zgradili cerkev in samostan, so ga zaradi turškega obleganja 18. septembra 1739 zopet morali zapustiti in se preseliti v [[Zemun]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-antun-beograd/|title=Sveti Antun, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt; 

V [[Beograd]] - ki je postal 1918 prestolnica nove države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] SHS - so se [[frančiškani]] zopet vrnili pred sto leti, 1925.

=== Frančiškani gradijo samostan in cerkev ===
{{Več slik/peskovnik
| footer    = Pravo nasprotje nebogljenosti in majhnosti ter stisnjenosti med druge stavbe v središču mesta, kjer se nahaja nekdanja [[stolnica]] Kristusa Kralja, pa je veličastna cerkev, ki je začela hitro rasti na takratnem obrobju mesta, na griču, ki ga ljudstvo imenuje Rdeči križ; tam blizu namreč stoji vse do dandanes velik križ iz rdečega marmorja, kot je bil v navadi po teh krajih v prvi polovici 19. stoletja. Cerkev danes ni samo bogoslužni prostor in včasih glasbena dvorana, ampak tudi priljubljena točka romarjev in izletnikov.
| align     = right
| image1    = Црква2033.jpg
| width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt1      = 
| caption1  = značilen [[Jože Plečnik|Plečnikov]] križ – podoben tistemu na Ljubljanskih Žalah: [[Jezus Kristus|Jezus]] odpira roko usmiljenja proti ljudstvu in jo sam snema s križa in vabi k sebi dobronamerne obiskovalce
| image2    = CrkvaUlaz.jpg
| width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt2      = CrkvaSpolja.jpg
| caption2  =[[Jože Plečnik|Plečnikova]] [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] ima zamišljen preprost, toda slovesen vhod, ki pripravlja vernika na veličasten pogled takoj ob vstopu v cerkev, po pravilu [[renesansa|renesančnih]] umetnikov: &quot;Umetnina naenkrat&quot; (preseneti in prevzame hipoma v vsej svoji lepoti, ko vstopi ali na trg ali v cerkev) - kot npr. na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu Svetega Petra]]
| image3    = Jože Plečnik * Inside of church St. Anton in Belgrade.jpg
| width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}}
| alt3      = 
| caption3  = Pri vhodu je križ s izproženo roko, visoko nad oltarjem pa visi drugi križ z napisom: &quot;Ko bom povzdignjen od zemlje, bom vse pritegnil k sebi&quot; (Janez 12,32) 
}}

Ko je Rodič prišel kot prvi redni nadškof v zgodovini v prestolnico, je bila edina [[cerkev (stavba)|cerkvica]] in stavba, ki so jo imeli [[katoličani]] v [[Beograd]]u na razpolago, kapelica Svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] v sklopu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva. ''Društvo za graditev cerkve v Beogradu'', ki je bilo ustanovljeno 1920, je začelo zbirati denar za novo cerkev. Kmalu pa so uvideli, da iz te moke ne bo kruha, pa so prispevali zbrani denar, kar je delno pokrilo stroške. Odkupili so 1925 staro [[Avstro-Ogrska|avstroogrsko]] veleposlaništvo z vrtom in kapelo, pa je zavetnik postal [[Kristus Kralj]], čigar praznik je prav tega leta uvedel [[papež Pij XI.]]. Glede na možnosti so jo tudi povečal ter razširili: dobili so dvorano za shode in nastope, malo povečana cerkvica pa je pridobila tudi zvonik. Zaradi utesnjenosti nikakor ni mogla postati podobna &quot;normalnim&quot; [[katedrala]]m po drugih [[krščanstvo|krščanskih]] [[Evropa|evropskih]] mestih. Mestne in državne oblasti se niso prilagodile željam škofa in vernikov - ter so prikrito in odkrito na vse načine ovirale načrte po veliki stolnici. Glede na [[konkordat]] iz 1914 s Kraljevino Srbijo - kar je v podobni obliki izrazil tudi konkordat iz 1935 s Kraljevino Jugoslavijo - bi morala država kriti stroške za gradnjo stolnice, škofove rezidence in ustanov, ki so potrebne za normalno delovanje Cerkve - zlasti s podporo za semenišče - pa se je oblast na ta določila raje požvižgala. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, ali pa - kot imajo navado reči Srbi - &quot;jeste kapalo, ali nije teklo&quot; (&quot;je kapljalo, ampak ni teklo&quot;) - je to usodno ovirala napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje Rodičevega škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2024) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov. 

V omenjenem času pa je pomanjkanje denarnih sredstev pestilo vse po vrsti in tudi [[frančiškani|frančiškane]] od vsega začetka njihovega prihoda v [[Srbija|Srbijo]] in [[Beograd]]. Oni so kljub temu v sorazmerno kratkem času zgradili in samostan in cerkev - medtem ko je škofija prav zaradi zadolženega semenišča &quot;Crisinum&quot; prišla na boben.

[[Katolištvo|Katoliška]] [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] je torej zaman večkrat moledovala za pomoč, ki bi ji sicer pripadala. Nadškof je naletel na gluha ušesa tako pri kralju kot pri vladi – ki pa je istočasno obilno podpirala številne načrte SPC v samem Beogradu in šire. Pomoči pa ni mogel izprositi kljub velikim naporom niti drugod po [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] ali celo tujini: tako končno ni videl drugega izhoda, ko da je ponudil [[papež Pij XI.|papežu Piju XI.]] svoj odstop, ki je bil sprejet 28. novembra 1936. Decembra 1936 je torej za vedno zapustil Beograd kot ''naslovni nadškof Philippopolisa'' (Plovdiva). Njegov naslednik je postal istega dne [[Ljubljana|ljubljanski]] profesor teologije [[Josip Ujčić]], ki se je moral sprijazniti z dejstvom, da nikoli več ne bomogoče povrniti izgubljenega premoženja.&lt;ref&gt;“Promjena na beogradskoj nadbiskupskoj stolici”, Katolički list, 14. december 1936, 641&lt;/ref&gt;

==== Kraljevina Srbija jih ni marala ====
1897 je  [[Sveti sedež]] zaupal frančiškanom katoliške misijone v Srbiji. Za [[apostolska uprava|apostolskega upravitelja]] (oziroma apostolskega prefekta) je [[papež Leon XIII.|Leon XIII.]] imenoval [[Ivo Vujičić|Iva Vujičića]], ki so se mu pridružili še trije sobratje – vendar jim [[Kraljevina Srbija|Srbija]] ni dovolila vstopa. 

Zato je [[papež Benedikt XV.|Benedikt XV.]] po končani 1. svetovni vojni zopet zaprosil 5. maja 1919 frančiškansko vodstvo Bosne Srebrne, naj vendarle prevzamejo duhovno oskrbo katoličanov v novonastali državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, a na področju nekdanje Srbije. Oblasti sedaj niso nasprotovale in tako so mogli frančiškani poleg Beograda sprejeti v upravo še župnije [[Kraljevo]], [[Smederevo]], [[Šabac]], [[Niš]], [[Peč, Kosovo|Peč]], [[Glođani|Glođane]], [[Zjum]] in [[Zlokučani|Zlokučane]].

==== Gradnja samostana ====
Ko so prišli [[frančiškani]] v Beograd, so takoj po prihodu, 3. avgusta 1926 začeli graditi samostan ter se vanj vselili novembra 1927. Župnija Svetega Antona Padovanskega je bila ustanovljena 8. decembra 1926 in inkardinirana frančiškanskemu redu. Bili so pa tako revni in darovi so kapljali tako počasi, da pridnim delavcem - Madžarom iz Vojvodine ter njihovemu vodji Barti - kakor tudi mojstrom - niso mogli ničesar vplačati vnaprej, ampak samo sproti ali pa šele po opravljenem delu. Poznali so se pa že iz Bečkereka - kjer je bil Rodič najprej upravitelj - in vsi so vedeli, da živijo in škof in frančiškani res skromno, takorekoč po [[Frančišek Asiški|Frančiškovo]] - ter niso bili zahtevni.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd|title=Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd|publisher= Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)|author=|place=Subotica|date=31. maj 2022 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

==== Gradnja cerkve in njena ureditev ====
[[File:Црква Светог Антуна Падованског.jpg|thumb|180px|right|[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] in že hudo nagnjeni zvonik ogrožajo okolišnje visoke črne gradnje]]
[[File:Bg 0247 Marija-Priprošnjica-svetilke.jpg|thumb|180px|Oltar Marije Priprošnjice je izdelal Božo Pengov. Tudi njega krasijo značilni [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] [[lestenec|lestenci]]]]
Na vrsto je prišla sedaj graditev cerkve. Želeli so proslaviti svojega priljubljenega svetnika, svetega [[Anton Padovanski|Antona Padovanskega]], da bi lahko obenem z otvoritvijo nove cerkve praznovali tudi Antonovo sedemstoletnico smrti (1195-1231). 

Najprej so torej poskrbeli za svoje stanovanje-samostan, nato je prišla na vrsto Božja hiša-cerkev. Če se prejšnji gvardijan na umetnost ni ravno razumel dosti, je novo vodstvo dobro premislilo, komu daje naročilo: za načrte so se obrnili na takrat že svetovno znanega [[Slovenci|slovenskega]] stavbenika [[Jože Plečnik|Plečnika]]. 

Cerkev brez opreme in vhoda so dokončali v treh letih; na skupnih temeljih - ki imajo obliko sv. Antona, je zgrajen tudi prvi del zvonika do višine cerkvene strehe.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.ekapija.com/news/105444/gde-se-nalazi-krivi-toranj-u-beogradu |title=Gde se nalazi Krivi toranj u Beogradu?|publisher=eKapija|author=Evropa|place=Beograd|date=15. maj 2007 |accessdate=24. september 2024}}&lt;/ref&gt; Kljub pomanjkanju denarja - vmes je udarila še svetovna [[gospodarska kriza]] - so skoraj dosegli ta cilj in cerkev spravili pod streho do leta 1932. Temeljni kamen je blagoslovil 6. oktobra 1929, novo cerkev pa 8. decembra 1932 &quot;njihov&quot; [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodič]].

Sledilo je opremljanje cerkve, ki še danes ni končano. Pod Plečnikovim umetniškim vodstvom je 1934 izdelal kip Srca Jezusovega iz lipovega lesa ljubljanski kipar [[Božo Pengov]], ki je 1938 dokončal tudi Marijin oltar z Marijino podobo. Darove za gradnjo te drage stavbe so prispevali dobrotniki iz Beograda in cele [[Jugoslavija|Jugoslavije]]; med drugimi so bili gradnji zelo naklonjeni tudi [[frančiškani]] „Bosne Srebrne“, ki so cerkvi podarili v [[Sarajevo|Sarajevem]] izdelane klopi iz hrastovine.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.ekapija.com/news/105444/gde-se-nalazi-krivi-toranj-u-beogradu |title=Gde se nalazi Krivi toranj u Beogradu?|publisher=eKapija|author=Evropa|place=Beograd|date=15. maj 2007 |accessdate=24. september 2024}}&lt;/ref&gt;

1956 so na glavni oltar postavili bronasti kip svetega [[Anton Padovanski|Antona]], ki ga je v [[ZDA|Ameriki]] izdelal svetovno znani kipar [[Ivan Meštrović]]. 1958 je bil zgrajen predstavitveni [[atrij]], a naslednje leto so cerkev tlakovali z raznobarvnimi marmornati ploščami. Lestenca sta delo Plečnikovega učenca in sodelavca [[Janez Valentinčič|Valentinčiča]]&lt;ref&gt;Janez Valentinčič (1904-1994) je bil Plečnikov učenec, asistent in tudi samostojen stavbenik in umetnik; načrtoval je tudi novo cerkev v Odrancih (1946)&lt;/ref&gt;. Po [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] smrti je napravil spremenjeni načrt za dokončanje zvonika te beograjske cerkve sv. Antona, ki pa v nekaterih podrobnostih ne dosega pronicljivih zamisli njihovega prvotnega načrtovalca - Plečnika.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi756262/#:~:text=Kot%20Ple%C4%8Dnikov%20asistent%20je%20sodeloval%20pri%20nekaterih%20njegovih%20delih%20ter|title=Janez Valentinčič|publisher=Slovenska biografija|author=Damjan Prelovšek|place=Ljubljana|date=2013 |accessdate=24. september 2024}}&lt;/ref&gt;. 

Plečnik si je namreč zamislil za to edinstveno cerkev med Vzhodom in Zahodom bogato opremo do vseh podrobnosti, ki jih je za življenja spremljal z samo njemu lastno natančnostjo. Glede na vzhodne umetniške načine je med drugim predvidel tudi mozaike in freske, ki pa še manjkajo in bi obogatili ter pričarali nebeški odsvit po celem obodu notranjih zidov. [[Mozaik]]e naj bi po predvidevanjih izdelal priznani mozaikar [[Marko Ivan Rupnik|Marko Rupnik]], ki pa ga za sedaj splet nesrečnih okoliščin pri tem ovira.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd|title=Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd|publisher= Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)|author=|place=Subotica|date=31. maj 2022 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Za [[Jože Plečnik|Plečnikovo]] [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona]] so pomembne torej zlasti štiri letnice: 1929 kot začetek in 1932 kot konec gradnje; 1950 kot začetek izdelave atrija (ta letnica je vsaj vklesana nad vhodom) in 1962 kot dozidava zvonika. Cerkev sv. Antona je končno tega leta, 2. maja 1962, posvetil tedanji beograjski nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]], ki je tudi na prošnjo slovenskih vernikov in [[salezijanci|salezijanca]] [[Janez Jelen|Jelena]], domačega organista [[Franc Ban|Bana]] kakor tudi njegove matere in vodilne pevke Rozike, in seveda ob soglasju župnika Avguština omogočil tudi slovensko mašo ob vsakoletnem slovesnem praznovanju sv. Antona, ki ga neizogibno spremlja tudi blagoslov otrok in Antonovih lilij.

==== Stolp ni kriv, da je kriv ====
Možnosti za izgradnjo zvonika so se pokazale šele leta 1960, ko so žrtvovali del že tako majhnega vrtička, ter zgradili visok zvonik po malce spremenjenih načrtih. Zaradi pomanjkanja prostora so morali zvonik postaviti na svoj zelenjavni vrt, ki seveda ne bi bil trdna podlaga še za kako manjšo stavbo. Zemljišče res ni bilo zadosti trdno, ker se je sestava spreminjala; obenem pa strokovnjaki menijo, da niti temeljev niso postavili zadosti močnih zaradi pomanjkanja denarja - in počasi se je velikanski zvonik začel nagibati - še hitreje kot tisti v [[Pisa|Pisi]], ki je precej nagnjen, vendar kljubuje času že skoraj celo tisočletje - seveda so mu pomagale tudi kot žafran drage sanacije. Ta beograjski krivi stolp pa so od cerkvene stavbe morali ločiti, da pri nagibanju ali celo padanju ne bi potegnil za seboj še stavbe - in so presekali vse vezi, ki so ga vezale na cerkev ter temelje krepko utrdili - da sedaj popolnoma samostojno stoji in se enakomerno seseda; kljub temu se rahlo nagiba na desno. Proti pričakovanjem pa še zmeraj stoji trdno, čeprav nagnjeno - in so na to svojo nenavadno znamenitost Beograjčani zelo ponosni.

52 metrov visok stolp je bil v začetku zgrajen iz opeke in betona na isti podlagi kot cerkev; po mnenju strokovnjakov temelji za tako gmoto že na začetku niso bili dovolj globoki. Ko so ob koncu gradnje opazili, da se zvonik počasi nagiba, so presekali njegovo povezavo s cerkvijo v upanju, da se bo gibanje ustavilo. Pri končani gradnji (1962) so namreč ugotovili, da vrh zvonika odstopa od osnove za 42 centimetrov. Po letu 2000 naj bi bilo to odstopanje 45 cm in priljubljeni frančiškanski misijonar [[Rafael Lipovac|Lipovac]], ki je dolga leta deloval v [[Afrika|Afriki]], je prepričan, da je zvonik zanesljiv, da so nagibanje uspeli zaustaviti in da bo tako nakrivljen Plečnikov stolp še dolgo varno stal.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.ekapija.com/news/105444/gde-se-nalazi-krivi-toranj-u-beogradu |title=Gde se nalazi Krivi toranj u Beogradu?|publisher=eKapija|author=Evropa|place=Beograd|date=15. maj 2007 |accessdate=24. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Kljub omenjenim ukrepom pa se ukrivljenost ne zmanjšuje in danes znaša že kar 120 centimetrov. Da se ne bi zgodila kaka nepredvidenost, je iz varnostnih razlogov obiskovalcem prepovedan vstop na nenavaden zvonik, ki je pravzaprav z zvonenjem ne le glasnik miru, ampak s svojo višino vrh [[Vračar, Beograd|Vračarskega]] griča tudi ena najlepših beograjskih razglednih točk.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.011info.com/upoznaj-beograd/crkva-svetog-antuna-padovanskog-beogradski-krivi-toranj-za-vracarskog-djerma|title=Crkva Svetog Antuna Padovanskog - Beogradski krivi toranj sa Smederevskog Đerma|publisher=011info.com|author=Jelena Tepavac|place=Beograd|date=15. julij 2019 |accessdate=20. september 2024}}&lt;/ref&gt;

=== Versko in kulturno življenje ===
Župnijske matične knjige vodijo [[frančiškani]] od 20. februarja 1921, ko je bil opravljen prvi krst. Ta župnija pa je štela 1935. leta že 6500 vernikov; leta 1963 nekaj manj, torej 4300; 1991 pa le še okrog 600; danes je vernikov okrog 400. Za primerjavo je bilo leta 1939 147 krstov, 102 poroki in 54 pogrebov. Z leti je število krstov upadalo, raslo pa je število pogrebov; tako je bilo 1973 krstov 22, poroke 3, pogrebov pa kar 35. 2003 so bili 4 krsti, 7 porok (od tega 5 &quot;sanatio in radice&quot;), pogrebov pa 20. Podobno razmerje vlada tudi po drugih belograjskih farah. 

Med vojnama so v župniji delovale redovnice [[usmiljenke]] in [[šolske sestre]]; tu delujejo tudi [[Karel de Foucauld|Foucauldove]] [[Jezusove male sestre]].veliko dobrega so naredile društva kot ''Frančiškov [[Tretji red]]'', ''Častna straža Srca Jezusovega'' in ''Kruh svetega Antona''. Od pobožnosti so se ohranile ''&quot;13 torkov v čast svetemu Antonu&quot;'', ki jih opravljajo po celem beograjskem področju; kakor tudi Antonova in Frančiškova tridnevnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-antun-beograd/|title=Sveti Antun, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Število katoličanov se zmanjšuje zaradi malega števila otrok, torej &quot;sodobnega&quot; načrtovanja družine, pa tudi izseljevanja v druge dele mesta, kakor tudi zaradi stalnega pritiska pravoslavne večine v smeri asimilacije, kar se čuti tudi v porastu [[nacionalizem|nacionalizma]] zlasti od [[Slobodan Milošević|Miloševićevih]] časov pa vse do danes. V njegovem času so morale zaradi &quot;nujnih gradbenih del&quot; oditi iz svojega samostana ''šolske sestre''. Tako je 2016 župnija štela le še okoli 300 vernikov, saj se jih je precej - tudi redovnic - izselilo tja, od koder so se priselili v Srbijo njihovi predniki. 

Od 1977 lahko obhajajo [[Slovenci]] na praznik svetega Antona 13. junija tudi slovensko mašo; takrat je pri naslednji, pontifikani maši v srbohrvaščini bila cerkev dobesedno nabito polna mladih in starih vernikov - tako katoličanov kot pravoslavcev; dandanes so te slovesnosti v primerjavi z [[SFR Jugoslavija|jugoslovanskimi]] časi veliko skromnejše.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd|title=Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd|publisher= Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)|author=|place=Subotica|date=31. maj 2022 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ta nenavadna cerkev, Plečnikova mojstrovina, je izredno akustična; zato v njej poleg rednega petja odličnega mešanega cerkvenega zbora, ki ga je delj časa vodil Slovenec [[Franc Ban|Ban]], večkrat prirejajo odličnejši zbori glasbene nastope. Med njimi izstopa [[Slovenci|slovenski]] [[Ekumenski moški zbor]] (EMZ), ki ga je ustanovil 1970 slovenski salezijanec [[Herman Habič]], in vse do danes nastopa ob večjih slovesnostih tako po beograjskih [[katoličani|katoliških]] kot [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[cerkev (stavba)|cerkvah]]. 

Včasih lahko na svoje veliko veselje [[Beograd|Beograjčani]] prisostvujejo [[orgle|orgelskim]] festivalom, ki jih izvajajo na orglah, ki so – po izročilu – zadnji opus znamenitega ljubljanskega orglarja [[Franc Jenko (orglar)|Franca Jenka]]; izdelane so 1966 in imajo 36 registrov ter 3 manuale. To je njegov 113. opus, ki ima elektropnevmatsko trakturo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/sv.antun/|title= Franc Jenko, op. 113, 1966, III/36, elektropneumatska traktura|publisher=facebook.com|author=Zoltán Borbély|place=Beograd|language=sr|date=2022|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Glasbeno razvajeni meščani pa koncerte še rajši poslušajo vsako leto v [[stolnica|stolnici]] [[Sveta Marija|Blažene Device Marije]] na [[Vraćar|Vračarju]], kjer imajo za take slovesnosti ustreznejše in večje orgle.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd|title=Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd|publisher= Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)|author=|place=Subotica|date=31. maj 2022 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

==== Zavarovana kulturna dediščina ====
Umetnostni zgodovinarje menijo, da je kljub lepemu številu sakralnih stavb verjetno najizvirnejša cerkev in umetniško najbolj dovršena na beograjskem področju prav ''Cerkev svetega Antona Padovanskega na Rdečem križu, v občini Zvezdara'' (=Zvezdarna). 

Že od začetka so se frančiškani borili z revščino in niso imeli niti denarja niti možnosti, da bi za samostan in cerkev kupili obširnejšo in primernejšo parcelo. Sam umetnik Jože Plečnik - ki jih je dobro poznal že iz Ljubljane in je pravzaprav tudi sam prakticiral frančiškansko duhovnost - jim je (pa ne samo njim) kot globokoveren katoličan zastonj narisal dragocene načrte za izvirno cerkev, ki naj bi na neki način s svojo starokrščansko zasnovo povezovala sodobni Beograd s prakrščansko skupnostjo oziroma z začetki [[krščanstvo|krščanstva]] tudi na teh tleh. Velika težava pa je bila že od začetka tudi pomanjkanje prostora, kar povzroča srbi tudi danes; okoli cerkve zadnje čase brnijo buldožerji, kajti visoke novogradnje (verjetno po balkanski navadi kar na črno) rastejo v neposredni bližini okoli cerkve kot gobe po dežju. 

Čeprav je bila cerkev 2010 razglašena za kulturno dediščino velike vrednosti za celotno [[Republika Srbija|Republiko Srbijo]], novih naročiteljev in graditeljev to ne ovira pri postavljanju novih blokov. Ljubitelji kulturne dediščine si postavljajo vprašanje, kako dolgo bo lahko ta veličastna stoletna umetnina še zdržala tolikšne pretrese. Verjetno bi bilo dobro, da bi se dobrososedski odnosi med [[Republika Slovenija|Slovenijo]] in [[Republika Srbija|Srbijo]] pokazali tudi v skupnih naporih, kako najbolje zavarovati to kulturno dobrino ne samo Srbije, ampak vsega človeštva. 

Plečnikova umetnina – Cerkev svetega Antona Padovanskega v Beogradu – je torej razglašena ne le zaradi starosti, ampak predvsem zaradi visoke umetniške vrednosti za &quot;prvorazredno kulturno dobrino mesta Beograda&quot; leta 2010. Novogradnje okoli nje ogrožajo varnost in trdnost ne le same cerkve in samostana, ampak še bolj zvonika, ki je že tako nagnjen nad dovoljenim in je iz varnostnih razlogov prepovedan njegov obisk. Zanimivo, da po širšem območju mesta Beograda nikjer ni videti podobne črnogradenjske mrzlice okoli kake pravoslavne cerkve ali samostana, ki - ne brez razloga - imajo redno postavljeno okoli trdno ograjo ali celo obzidje, ki čvrsto omejuje njihovo posest v tako imenovani „porti“.

=== Zavarovana - vendarle nedokončana ===
Cerkev Svetega Antona, kot delo priznanega stavbenika Plečnika, ki je v Beogradu postavil &quot;edinstveno delo posebnih in redkih arhitektonskih vrednosti&quot;, je prišteta med „zavarovano kulturno dediščino v Republiki Srbiji“ leta 2010.&lt;ref&gt;Službeni glasnik Republike Srbije, št. 29/2010.&lt;/ref&gt;

Čeprav je Plečnik cerkev načrtoval že davnega leta 1929, današnjo podobo pa je dobila šele po njegovi smrti, vendar ''dve tretjini načrtovanega še ni uresničenega''. Zato bi bilo nujno, &quot;da Slovenija še naprej podpira to prečudežno arhitektura, da bi končno dobila svojo dopolnitev“ – vsaj ob stoletnici blagoslovitve temeljnega kamna – leta 2029. Po besedah tretjega zaporednega [[Slovenci| Slovenca]]  med [[nadškofija Beograd|beligrajskimi nadškofi]] je namreč „umetnost tisti najplemenitejši prispevek, ki združuje narode.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/plecnikov-pecat-v-srbiji-v-katerem-je-zdruzil-najlepse-z-vzhoda-in-zahoda/440782 |title= Plečnikov pečat v Srbiji, v katerem je združil najlepše z Vzhoda in Zahoda|publisher= MMC RTV SLO |author= K. T., Boštjan Anžin, RTV Slovenija|place=Ljubljana|date=18. december 2017 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;

=== Navedka ===
{{navedek|Zadnje čase to cerkev - zlasti zaradi njene visoke umetniške vrednosti - vedno bolj obiskujejo tudi [[Slovenci]]. &quot;Vsak trenutek, tudi vhod, ko vstopamo v cerkev, vrata in številne druge podrobnosti so zares nekaj izjemnega.&quot;&lt;br&gt;''[[Frančiškani|Frančiškanski]] [[župnik]] [[Ilija Alandžak|Alandžak]]''}}

{{navedek| V cerkvi Svetega Antona v Beogradu je Plečnik povezoval najlepše z Vzhoda in Zahoda, sporočila, ki živijo tudi danes: &quot;Da ostanemo vedno odprti za univerzalnost, a ne izgubimo lastne identitete.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/plecnikov-pecat-v-srbiji-v-katerem-je-zdruzil-najlepse-z-vzhoda-in-zahoda/440782 |title= Plečnikov pečat v Srbiji, v katerem je združil najlepše z Vzhoda in Zahoda|publisher= MMC RTV SLO |author= K. T., Boštjan Anžin, RTV Slovenija|place=Ljubljana|date=18. december 2017 |accessdate=19. september 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;''[[Nadškofija Beograd|Beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]''}}

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Anton Padovanski|Sveti Anton Padovanski]]
*[[Jože Plečnik]]
*[[Ivan Meštrović]]
*[[Janez Valentinčič]]
*[[Franc Ban]]
*[[Božo Pengov]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sl}}
* М. Мušič, Plečnik in Beograd, ZLUMS, 9, 1973.
* М. Мušič, Jože Plečnik, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1986.
* D. Prelovšek, Plečnikova sakralna umetnost, Ognjišče, Koper, 1999.
;{{ikona en}}
* P. Кrečič, Plečnik: The Complete Works, AD, London, 1993.
* D. Prelovšek, Jože Plečnik 1872–1957, Architectura Perennis, Yale Un. Press, New Haven, 1997.
;{{ikona sr}}
* А. Дероко, Први монументални храм Београда, Српски књижевни гласник, 36, 1932.
* Док се храм Св. Сави подиже деценијама београдски фрањевци ће ускоро завршити цркву Св. Антуна, Време, 2. 2. 1932.
* З. Маневић, Плечник и Београд, Свеске ДИУС, 14, Београд, 1983.
* Т. Дамљановић, Два храма за две конфесије: трагање за модерно-византијским, Наслеђе, VI, Београд, 2005, 77–84.
* П. Кречич, Црква Св. Антуна Падованског у Београду – оцена заштите споменика и смернице обнове, Наслеђе, VI, Београд,2005.
*  Архитектонско наслеђе: Модерна, а византијска, Политика, 22. 6. 2005.
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Sv.Antona v Beogradu ===
;{{ikona sl}}
*[https://www.researchgate.net/publication/342650750_Plecnikova_cerkev_sv_Antona_Padovanskega_v_Beogradu (PDF) Plečnikova cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu (researchgate.net)]
*[https://old.delo.si/kultura/razno/beograjski-posevni-stolp-s-slovenskim-podpisom.html Beograjski poševni stolp s slovenskim podpisom (delo.si) Zorana Baković]
*[https://zivi-za-danes.com/2022/06/22/dan-v-beogradu/ Dan v Beogradu – Živi za danes (zivi-za-danes.com)]
*[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/plecnikov-pecat-v-srbiji-v-katerem-je-zdruzil-najlepse-z-vzhoda-in-zahoda/440782 Plečnikov pečat v Srbiji, v katerem je združil najlepše z Vzhoda in Zahoda - RTV SLO]
*[https://ojs.zrc-sazu.si/ahas/article/view/8821 Plečnikova cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu | Acta historiae artis Slovenica (zrc-sazu.si)]
*[https://outsider.si/joze-plecnik-cerkev-sv-antona-padovanskega-v-beogradu/ Jože Plečnik: Cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu – Outsider – revija, ki presega meje Besedilo in fotografije: Aleksander Vujović]
;{{ikona sr}}
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/crkva-svetog-antuna-padovanskog-beogradski-krivi-toranj-za-vracarskog-djerma Jelena Tepavac: Crkva Svetog Antuna Padovanskog - Beogradski krivi toranj sa Smederevskog Đerma (011info.com)]
*[http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/zvezdara/crkva_sv_antuna_padovanskog.html The church of St. Anthony of Padua in the catalog www.beogradskonasledje.rs; in Serbian]Crkva svetog Antuna Padovanskog]
*[http://beogradskonasledje.rs/wp-content/uploads/2013/nasledje6/14-peter-krecic.pdf &quot;Crkva Svetog Antuna Padovanskog u Beogradu – ocena zaštite spomenika i smernice obnove&quot;, author Petar Krečič]
*[http://www.ekapija.com/website/sr/page/105444/Evropa-Gde-se-nalazi-Krivi-toranj-u-Beogradu- Gde se nalazi Krivi toranj u Beogradu]
*[https://www.blic.rs/vesti/beograd/da-li-ste-znali-da-i-beograd-ima-svoj-krivi-toranj/p0r4w4p Da li ste znali da i Beograd ima svoj krivi toranj? - Dnevnik Blic, Beograd]
*[https://www.blic.rs/vesti/beograd/i-beograd-ima-svoj-krivi-toranj-na-obodu-vracara-uzdize-se-impresivna-i-neobicna/z5s7nls I Beograd ima svoj &quot;KRIVI TORANJ&quot; Na obodu Vračara uzdiže se IMPRESIVNA I NEOBIČNA građevina: Crkva Svetog Antuna Padovanskog - Blic]
*[https://www.blic.rs/vesti/beograd/otvaranje-festivala-13-dani-orgulja-u-crkvi-sv-antuna/6kxb491 Otvaranje festivala 13. Dani orgulja u Crkvi sv. Antuna 2015 - Blic]
*[https://beotura.rs/st-anthony-of-padua-church/ Crkva svetog Antuna – beotura Pripremila: Ana Serafijanović]
;{{ikona hr}}
*[https://www.bosnasrebrena.ba/sv-antun-padovanski-proslavljen-u-beogradu Sv. Antun Padovanski proslavljen u Beogradu 2024| Bosna Srebrena]
*[https://zkvh.org.rs/sakralni-objekti/sakralni-objekti-beograd-i-ostatak-srbije/crkva-sv-ante-padovanskog-beograd Crkva sv. Ante Padovanskog - Beograd | Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata (zkvh.org.rs)]
;{{ikona en}}
*[http://beogradskonasledje.rs/wp-content/uploads/2012/06/k4/crkva.pdf &quot;The church of St. Anthony of Padua - Crkva sv. Antuna Padovanskog&quot;, avtor Hana Tucić; izdal Zavod za varstvo spomenikov kulture mesta Beograda; v angleščini in srbščini (Beograd, 2011)]
*[https://kc.org.rs/en/sv-antun-beograd/ St. Anthony of Padua, Belgrade - Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
=== Jože Plečnik ===
;{{ikona sl}}
*[https://mgml.si/sl/plecnikova-hisa/joze-plecnik/ Jože Plečnik CV • MGML]
*[https://www.slovenec.org/2020/01/07/joze-plecnik/ Jože Plečnik, slovenski arhitekt, ki je dodobra zaznamoval Slovenijo - Slovenec]
*[https://domzalec.si/kultura/ustvarjalci/oris-joze-plecnik-ob-150-letnici-rojstva-nasega-najvecjega-arhitekta/ Oris: Jože Plečnik, ob 150. letnici rojstva našega največjega arhitekta - domžalec.si (domzalec.si)]
*[http://zgodovina.si/joze-plecnik/ Jože Plečnik – Zgodovinski portal (zgodovina.si)]

{{Cerkve arhitekta Jožeta Plečnika}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Anton Padovanski]]
[[Kategorija:Plečnikove cerkve]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Antona Padovanskega|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1932]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>8ycrag13mwzxzj49hn7nh1664gfa8f2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Klemen Selakovič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>569569</id>
    <revision>
      <id>6751514</id>
      <parentid>6741777</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T12:45:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751514</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11653" sha1="ec2jruari3gvur9xgxat75kdghi1sqa" xml:space="preserve">{{KOI}}
{{refimprove}}
{{Infopolje Oseba
|name=Klemen Selakovič|birth_place=[[Ljubljana]]|image=|known_for=[[podkast]] [[AIDEA]] · [[Astra AI]] |occupation=[[podjetnik]], [[podkast|podkaster]], [[pisatelj]]|website={{URL|https://klemenselakovic.com}}}}
'''Klemen Selakovič''', [[podjetnik]], [[Podkast|podkaster]] in [[pisatelj]], * [[13. november]] [[1990]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].

Je soustanovitelj in direktor podjetja [[Astra AI]] ter avtor in voditelj podkasta [[AIDEA]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=AIDEA – knjiga |url=https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/stvarna-literatura/aidea |website=Mladinska knjiga |date=1 November 2023 |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=ASTRA AI d.o.o. |url=https://www.bizi.si/ASTRA-AI-D-O-O/ |website=Bizi.si |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;

== Mladost in izobrazba ==
Klemen Selakovič je odraščal v Ljubljani. Obiskoval je srednjo zdravstveno šolo v Ljubljani. Med srednjo šolo je opravljal delo [[Natakar|natakarja]]. Po opravljeni srednji šoli se je vpisal na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomsko fakulteto v Ljubljani]], ki je ni dokončal.&lt;ref&gt;{{Citat|title=#49. epizoda: Klemen Selakovič, AIDEA, Od ciljev do iskrice v očeh|url=https://www.youtube.com/watch?v=o9FnsqGLaGw|date=2023-12-20|accessdate=2025-10-17|last=Ekonomska fakulteta}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=#49 — Klemen Selakovič (Alumni Connect) |url=https://open.spotify.com/episode/4QXwHq8WlZC8y6A0mU7q9R |website=Spotify |date=20 December 2023 |access-date=17 October 2025 }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== AIDEA ==
Selakovič je leta 2019 začel ustvarjati podkast AIDEA, ki je sčasoma zgradil veliko in zvesto skupnost poslušalcev. V pogovorih z gosti odpira širok nabor tem – od ustvarjalnosti, odnosov in osebne rasti do duhovnosti, psihologije, tehnologije in prihodnosti. Sam AIDEA opisuje kot mesto, kjer zbira misli o življenju, kot ga vidi v danem trenutku - »ideja o ne-idejah«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=AIDEA – predstavitev knjige (opis podkasta in dosega) |url=https://www.mladinska-knjiga.si/dobrezgodbe/beremo/odlomek-iz-knjige-aidea-klemen-selakovic |website=Mladinska knjiga |date=9 November 2023 |access-date=16 October 2025 |archive-date=2024-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241113044435/https://www.mladinska-knjiga.si/dobrezgodbe/beremo/odlomek-iz-knjige-aidea-klemen-selakovic |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=AIDEA – knjiga (opis, leto izida) |url=https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/stvarna-literatura/aidea |website=Mladinska knjiga |date=1 November 2023 |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=AIDEA podkast |url=https://podcasts.apple.com/us/podcast/aidea-podkast/id1458349827 |website=Apple Podcasts |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=AIDEA — Apple Channel (AIDEA, Dialog, DIH, STOIK) |url=https://podcasts.apple.com/us/channel/aidea/id6442454586 |website=Apple Podcasts |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=AIDEA — Spotify oddaja |url=https://open.spotify.com/show/1LclKEaXC0YxkP2DDmBvYn |website=Spotify |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Klemen Selakovic — AIDEA podkast (YouTube) |url=https://www.youtube.com/@klemenselakovic |website=YouTube |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=AIDEA — uradna stran |url=https://aidea.si/ |website=aidea.si |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Dialog ===
V okviru AIDEA izhaja podformat Dialog, v katerem skupaj nastopajo [[Andrej P. Škraba]], [[Jani Pravdič]] in Klemen Selakovič. Gre za odprte, daljše pogovore trojice o aktualnih temah iz podjetništva, družbe in vsakdana, pogosto z refleksijo osebnih navad, učenja in dela.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Dialog — kategorija epizod |url=https://aidea.si/podkast/category/Dialog |website=aidea.si |access-date=16 October 2025 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Dialog — epizoda (Spotify primer) |url=https://open.spotify.com/episode/0BaB2MBZWf5Fm0IpqDPty6 |website=Spotify |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Dialog — epizoda (YouTube primer) |url=https://www.youtube.com/watch?v=TBZDPqPSklw |website=YouTube |date=2025 |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=AIDEA — Apple Channel (seznam podformatov) |url=https://podcasts.apple.com/ba/channel/aidea/id6442454586 |website=Apple Podcasts |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Knjiga ===
Leta 2023 je izšla knjiga ''AIDEA: 100 zapisov in modrosti o zavesti, ljubezni, drogah, tehnologiji in prihodnosti človeštva.'' Knjiga prepleta izbrane citate gostov podkasta in avtorjeva razmišljanja; črne strani prinašajo citate, bele pa spremno avtorjevo refleksijo. Poleg širše izdaje se pogosto omenja tudi omejena zbirka AIDEA 100 (Limited Edition) kot samostojen projekt s kuriranimi citati iz prvih epizod.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=POSKUSNO BRANJE AIDEA (CIP) |url=https://www.mladinska-knjiga.si/sites/www.mladinska.com/files/poskusno-branje/POSKUSNO%20BRANJE%20AIDEA_0.pdf |website=Mladinska knjiga |date=2023 |access-date=16 October 2025 |archive-date=2024-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240808054848/https://www.mladinska-knjiga.si/sites/www.mladinska.com/files/poskusno-branje/POSKUSNO%20BRANJE%20AIDEA_0.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=COBISS — Aidea : 100 zapisov in modrosti ... |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/164941827 |website=COBISS/Si |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Opis knjige (sekundarni vir) |url=https://www.dobreknjige.si/knjige/aidea-100-zapisov-in-modrosti-o-zavesti-ljubezni-drogah-tehnologiji-in-prihodnosti-clovestva/ |website=Dobreknjige.si |date=2024 |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=COBISS — zapis (NUK e-izdaja) |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/nuk/168028163 |website=COBISS/Si |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=EMKA — avtor in dela |url=https://emka.si/pages/klemen-selakovic |website=Emka.si |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;

== Astra AI ==
Selakovič je skupaj z [[Andrej P. Škraba|Andrejem P. Škrabo]] soustanovitelj platforme Astra AI, ki z uporabo umetne inteligence nudi razlage po korakih, prilagojeno vadbo in pripravo na ocenjevanja v več predmetih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Astra AI – uradna stran |url=https://astra-ai.si/ |website=astra-ai.si |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt; Platforma ima več kot 350.000 uporabnikov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Astra AI – uradna stran (»Pridruži se 354.000+ učencem«) |url=https://astra-ai.si/ |website=astra-ai.si |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt; Organizatorji so podjetju maja 2025 podelili naziv »Slovenski start-up leta 2025«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Slovenski start:up leta 2025 je Astra AI |url=https://www.startup.si/sl-si/novica/slovenski-start-up-leta-2025-je-astra-ai |website=Start:up Slovenija |date=28 May 2025 |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Astra AI wins Slovenian Startup of the Year 2025 |url=https://www.startup.si/en-us/news/astra-ai-wins-slovenian-startup-of-the-year-2025 |website=Start:up Slovenia |date=28 May 2025 |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt; O izboru in razvoju rešitve poročajo tudi mediji, ki povzemajo namen rešitve (inteligentni učni asistent, personalizirano učenje) in mejnike rasti uporabnikov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Slovenski startup leta 2025 je podjetje Astra AI |url=https://forbes.n1info.si/novice/slovenski-startup-leta-2025-je-podjetje-astra-ai/ |website=Forbes Slovenija (N1) |date=29 May 2025 |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Astra AI — Startup mapa profil |url=https://www.startup.si/sl-si/startup-mapa/startupi-scaleupi/astra |website=Start:up Slovenija |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Astra AI: Slovenia's 2025 Startup of the Year |url=https://www.sloveniabusiness.eu/hot-topics/astra-ai-slovenias-2025-startup-of-the-year |website=SloveniaBusiness.eu |date=10 June 2025 |access-date=17 October 2025 |archive-date=2025-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250720162558/https://www.sloveniabusiness.eu/hot-topics/astra-ai-slovenias-2025-startup-of-the-year |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Slovenski start:up leta 2025 je Astra AI! |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/slovenski-startup-leta-2025-je-astra-ai |website=Mladipodjetnik.si |date=29 May 2025 |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Slovenski start:up leta 2025 je Astra AI |url=https://een.si/slovenski-startup-leta-2025-je-astra-ai/ |website=Enterprise Europe Network Slovenija |date=2025 |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Astra AI Named Best Startup of 2025 |url=https://connectingregion.com/news/astra-ai-named-best-startup-of-2025/ |website=The Region / Connecting Region |date=29 May 2025 |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;

== Javno delovanje ==
Selakovič se občasno pojavlja v medijih, podkastih, šolah in drugih organizacijah, kjer predava ali sodeluje v pogovorih o ustvarjanju vsebin, osebni učinkovitosti, navadah, [[podjetništvo|podjetništvu]] ter učenju in delu z mladimi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=SEŠG Maribor — koledar/obvestila (Marketinški semafor) |url=https://www.ses-mb.si/index.php/ip-5-0/113-o-spletiscu/1504-dostopnost?iccaldate=2025-3-1 |website=ses-mb.si |date=18 March 2025 |access-date=16 October 2025 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Klemen Selakovič — AIDEA podkast (YouTube) |url=https://www.youtube.com/@klemenselakovic |website=YouTube |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=UNDERDOG podcast — ep. 61: Klemen Selakovič |url=https://podcasts.apple.com/us/podcast/61-klemen-selakovi%C4%8D-proces-in-odgovornost-pri-ustvarjanju/id1712627228?i=1000670366600 |website=Apple Podcasts |date=23 September 2024 |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Na svoji strani — ep. 26: Klemen Selakovič |url=https://www.listennotes.com/pt/podcasts/na-svoji-strani/26-klemen-selakovi%C4%8D-odkrit-_02qrCRYaJS/ |website=ListenNotes (povzetek epizode) |date=18 November 2023 |access-date=16 October 2025 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=AIDEA podkast (Apple) |url=https://podcasts.apple.com/us/podcast/aidea-podkast/id1458349827 |website=Apple Podcasts |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt; Okoli podkasta AIDEA se je oblikovala aktivna skupnost poslušalcev in bralcev, ki sodeluje na dogodkih in razpravah o obravnavanih temah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=AIDEA konferenčni posnetek — reportažni video |url=https://www.youtube.com/watch?v=I3GTxEk34ZI |website=YouTube |access-date=16 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=AIDEA — uradna stran (dogodki in zapisi) |url=https://aidea.si/ |website=aidea.si |access-date=17 October 2025}}&lt;/ref&gt;

== Zunanje povezave ==
* {{Official website|https://astra-ai.si|Astra AI – uradna stran}}
* [https://www.youtube.com/@klemenselakovic Klemen Selakovič – uradni YouTube kanal]

== Glej tudi ==
* [[Astra AI]]
* [[Andrej P. Škraba]]
* [[Jani Pravdič]]

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Selakovič, Klemen}}
[[Kategorija:Slovenski grafični oblikovalci]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]</text>
      <sha1>ec2jruari3gvur9xgxat75kdghi1sqa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Monoklina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>570090</id>
    <revision>
      <id>6751848</id>
      <parentid>6724177</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:57:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751848</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8150" sha1="0q64ew72np0stdvdh0hlzftr818pq1m" xml:space="preserve">[[File:Monocline01.svg|right|thumb|Diagram monokline]]
[[File:Grandview-Phantom_Monocline.jpg|thumb|Monoklina Grandview-Phantom v [[Veliki kanjon|Grand Canyonu]], Arizona]]
[[File:Monocline.JPG|thumb|Monoklina v Narodnem spomeniku Kolorada]]
[[File:Minor thrust monocline.JPG|thumb|Monoklina, oblikovana na konici majhnega narivnega preloma, Brims Ness, Caithness, Škotska]]
'''Monoklina''' (ali redko, monoforma, tudi monoklinala, fleksura, kolenasta guba) je stopničasta guba v vzporednih skalnih plasteh, ki jo sestavlja območje strmejšega padca znotraj sicer vodoravnega ali rahlo padajočega zaporedja in je na pregibu navadno tanjša.

== Nastanek ==
[[File:MonoclineMonoclinalFr02.gif|left|thumb|Možni načini nastanka monoklin]]

Monokline lahko nastanejo na več različnih načinov (glej diagram):
*Z diferencialnim zbijanjem nad ležečo strukturo, zlasti velikim prelomom na robu bazena zaradi večje zbitosti polnila bazena, bo amplituda gube postopoma zamrla navzgor.&lt;ref name=Skuce&gt;{{navedi knjigo|last=Skuce|first=A.G.|year=1996|chapter=Forward modelling of compaction above normal faults: an example from the Sirte Basin, Libya|editor=Buchanan, P.G.|editor2=Nieuwland, D.A.|title=Modern Developments in Structural Interpretation, Validation and Modelling|publisher=Geological Society|location=London|series=Special Publications|volume=99|pages=135–146|isbn=978-1-897799-43-7|chapter-url=http://s-s-consulting.com/pdf_articles/geol%20soc%201996.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120316235528/http://s-s-consulting.com/pdf_articles/geol%20soc%201996.pdf|archive-date=2012-03-16}}&lt;/ref&gt;
*Z blagim ponovnim aktiviranjem prejšnje ekstenzijske napake med fazo inverzije, ki povzroči zvijanje v prekrivnem zaporedju.&lt;ref name=andy&gt;{{Cite journal|last=Chadwick|first=R.A.|date=1993|title= Aspects of basin inversion in southern Britain|journal= Journal of the Geological Society|volume= 150|issue=2|pages= 311–322|doi=10.1144/gsjgs.150.2.0311|url=http://jgs.lyellcollection.org/cgi/content/abstract/150/2/311?ijkey=075ea7d0d92cd14125f610d8bc8feed0be8fb091&amp;keytype2=tf_ipsecsha|bibcode=1993JGSoc.150..311C|s2cid=131396080}}&lt;/ref&gt;
*Kot oblika širjenja preloma je guba med širjenjem navzgor ekstenzijske prelomnice v tleh v prekrivno zaporedje.&lt;ref name=willsey&gt;{{Cite journal|last=Willsey|first=S.P.|author2=Umhoefer, P.J.|author3=Hilley, G.E.|date=2002|title=Early evolution of an extensional monocline by a propagating normal fault: 3D analysis from combined field study and numerical modeling|journal=Journal of Structural Geology|volume=24|issue=4|pages=651–669|url=http://earthsciences.stanford.edu/research/geomech/Software/publications/Willsey_JSG_2002.pdf|doi=10.1016/S0191-8141(01)00120-1|bibcode=2002JSG....24..651W|access-date=2011-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110720045336/http://earthsciences.stanford.edu/research/geomech/Software/publications/Willsey_JSG_2002.pdf|archive-date=2011-07-20|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*Kot oblika širjenja preloma se zloži med širjenjem navzgor reverznega preloma v tleh v prekrivno zaporedje.&lt;ref name=finch&gt;{{Cite journal|last=Finch|first=E. |author2=Hardy, S. |author3=Gawthorpe, R. |date=2003|title= Discrete element modelling of contractional fault-propagation folding above rigid basement fault blocks|journal= Journal of Structural Geology|volume= 25|issue=4 |pages= 515–528|doi=10.1016/S0191-8141(02)00053-6 |bibcode = 2003JSG....25..515F }}&lt;/ref&gt;

== Primeri ==
* Waterpocket Fold v narodnem parku Capitol Reef, Utah&lt;ref name=&quot;NPSCapitol&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://www.nps.gov/care/learn/nature/geology.htm | title=Geology | publisher=[[National Park Service]] | work=Capitol Reef National Park | date=23 December 2017 | access-date=1 March 2018}}&lt;/ref&gt;
*Comb Ridge v južnem Utahu&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2019-11-24|title=Comb Ridge, Utah|url=https://earthobservatory.nasa.gov/images/145913/comb-ridge-utah|access-date=2021-10-22|website=earthobservatory.nasa.gov|language=en}}&lt;/ref&gt;
* Grandview-Phantom Monocline v Grand Canyonu, Arizona&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title=Hiking the Grand Canyon's Geology | url=https://archive.org/details/hikinggrandcanyo0000abbo | publisher=The Mountaineers Books | last1=Abbott |first1=Lon |last2=Cook |first2= Terri | year=2004 | location=Seattle | pages=99–114 | isbn=978-0-89886-895-1}}&lt;/ref&gt;
* Grand Hogback v Koloradu&lt;ref name=&quot;Murray1967&quot;&gt;{{cite journal | title=Jointing in Sedimentary Rocks along the Grand Hogback Monocline, Colorado | url=https://archive.org/details/sim_journal-of-geology_1967-05_75_3/page/n103 | author=Murray, Frederick N. | journal=The Journal of Geology | year=1967 | volume=75 | issue=3 | pages=340–350|jstor = 30071521| doi=10.1086/627261 | bibcode=1967JG.....75..340M | s2cid=128672429 }}&lt;/ref&gt;
* Gorovje Lebombo v južni Afriki&lt;ref name=&quot;Klausen2009&quot;&gt;{{cite journal | title=The Lebombo monocline and associated feeder dyke swarm: Diagnostic of a successful and highly volcanic rifted margin? | author=Klausen, M.B. | journal=Tectonophysics | year=2009 | volume=468 | issue=1–4 | pages=42–62 | doi=10.1016/j.tecto.2008.10.012| bibcode=2009Tectp.468...42K }}&lt;/ref&gt;
* Monoklina Lapstone v Blue Mountains (Avstralija)&lt;ref name=&quot;NSW_Gov&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.environment.nsw.gov.au/heritageapp/ViewHeritageItemDetails.aspx?ID=1170643 | title=L001 : Lapstone Monocline | publisher=Office of Environment and Heritage, [[Government of New South Wales]] | work=Heritage places and items | access-date=1 March 2018}}&lt;/ref&gt;
* Monoklina Beaumaris v Viktoriji (Avstralija)&lt;ref name=&quot;VRO1&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://vro.agriculture.vic.gov.au/dpi/vro/portregn.nsf/pages/port_lf_sig_sites_beaumaris3 | title=61. Beaumaris Cliffs 3 - Monocline | publisher=Agriculture Victoria | work=Sites of Geological and Geomorphological Significance | date=8 June 2017 | access-date=1 March 2018}}&lt;/ref&gt;
* Monoklina Purbeck na otoku Purbeck, Dorset, Anglija&lt;ref name=&quot;Nowell1997&quot;&gt;{{cite journal | title=Structures affecting the coast around Lulworth Cove, Dorset and syn-sedimentary Wealden faulting | author=Nowell, D.A.G. | journal=Proceedings of the Geologists' Association | year=1997 | volume=108 | issue=4 | pages=257–268 | doi=10.1016/S0016-7878(97)80011-9| bibcode=1997PrGA..108..257N }}&lt;/ref&gt;
* Fore-Sudetski monoklinal, Poljska&lt;ref name=&quot;KluskaEtAl2013&quot;&gt;{{cite journal | title=The Werra cyclotheme (Upper Permian, Fore-Sudetic Monocline, Poland): Insights into fluctuations of the sedimentary environment from organic geochemical studies | first1=B. | last1=Kluska | first2=M.J. | last2=Rospondek | first3=L. | last3=Marynowski | first4=P. | last4=Schaeffer | journal=Applied Geochemistry | year=2013 | volume=29 | pages=73–91 | doi=10.1016/j.apgeochem.2012.09.010| bibcode=2013ApGC...29...73K }}&lt;/ref&gt;
* Monoklina Sindh, Pakistan&lt;ref name=&quot;MemonEtAl1999&quot;&gt;{{cite journal | url=https://inis.iaea.org/search/searchsinglerecord.aspx?recordsFor=SingleRecord&amp;RN=30035671 | title=Tectonics of the Sindh monocline, Pakistan and their effects on hydrocarbons | last1=Memon | first1=A.D. | last2=Siddiqui | first2=I. | last3=Memon | first3=A. | journal=Mehran University Research Journal of Engineering and Technology | year=1999 | volume=18 | issue=2 | pages=87–96 | archive-date=2021-05-30 | access-date=2024-11-15 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210530234503/https://inis.iaea.org/search/searchsinglerecord.aspx?recordsFor=SingleRecord&amp;RN=30035671 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Torres Flexure, južna Brazilija&lt;ref name=&quot;Seth1&quot;&gt;{{navedi knjigo | url=https://www.springerprofessional.de/en/tectonic-deformation-of-flood-basalt-provinces/15254768 | title=Tectonic Deformation of Flood Basalt Provinces | publisher=Springer | author=Seth, H. | year=2018 | isbn=978-3-319-67704-0}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.structuralgeology.ethz.ch/education/teaching_material/general/BurgJeanPierre_4falten.pdf Učno gradivo o zgibih z ETH Zurich] (PDF; 2,2&amp;nbsp;MB)
* [https://bio-geo-terms.blogspot.com/2006_12_01_bio-geo-terms_archive.html Geologija]

[[Kategorija:Tektonika]]
[[Kategorija:Strukturna geologija]]</text>
      <sha1>0q64ew72np0stdvdh0hlzftr818pq1m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vihing</title>
    <ns>0</ns>
    <id>572777</id>
    <revision>
      <id>6751624</id>
      <parentid>6575635</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:38:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Škofi]]; dodal [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751624</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4527" sha1="ibzg5maup4i11r2dhx6lj78l6k0rfk9" xml:space="preserve">{{Infopolje Verski voditelj  
| type = Škof 
| honorific-prefix =  
| name = Vihing 
| honorific-suffix =  
| title = Škof v Nitri 
| image = Template-Bishop.svg 
| image_size = 250px 
| alt =  
| caption =  
| native_name =  
| native_name_lang =  
| church = Rimskokatoliška cerkev 
| archdiocese = [[Velikomoravska]] 
| province = | metropolis = | diocese = [[Nitra]] 
| see =  
| appointed = 880, drugič 885  
| elected =  
| term_start = 880–881, &lt;br&gt;drugič  885 – 891/892/893 
| predecessor = ustanovitev škofije, drugič neznan 
| successor = prvič neznan, drugič (sveti) Bistrik 
| nationality = [[Slovaki|Slovak]]  
}}

'''Vihing'''{{sfn|''Slovenský biografický slovník''|1994|p=279}}  ali '''Wihing''' {{sfn|''Encyklopédia Slovenska''|1982|p=473}} je bil švabski duhovnik, v letih 880-881 in 885-891/892/893 škof v [[Nitra|Nitri]] in v letih 898-899 svetovalec moravskega kneza [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolka I.]], * ni znano, † verjetno 12. septembra 900/912. 

Bil je edini znani sufragan nadškofa [[Sveti Ciril in Metod|Metoda]]. Kot vodja velikomoravske latinske duhovščine je imel pogoste spore z nadškofom Metodom.{{sfn| Lutkovský|2001|p= 365}} 

Vihing je bil prvotno [[Benediktinci|benediktinski]] menih. Po sklenitvi [[Forchheimski mir|Forchheimskega miru]] leta 874 se je spoprijateljil ali celo pobratil s Svetopolkom I., kar dokazuje zapis v samostanu na otoku Reichenau. Od leta 874 do 879 je skupaj z Janezom Beneškim, voditeljem latinske duhovščine v Velikomoravski, pred Svetopolkom obrekoval nadškofa Metoda Metoda in sprožil številne spore. 

Konec leta 879 so latinski duhovniki v Velikomoravski prepričali Svetopolka I., da je imenoval Vihinga za (zgodovinsko) prvega škofa Velikomoravske. Leta 880 je bil Vihing v delegaciji pri papežu v Rimu. V Rimu ga je papež leta 880 preizkusil in posvetil v škofa v Nitri. Del delegacije se je zatem vrnil na Moravsko, Vihing  pa je ostal v Rimu in Svetopolku napisal pismo, ki naj bi bilo papeževo, po katerem bi moral Svetopolk odstaviti Metoda. Leta 881 je Metod od papeža izvedel, da on tega pisma ni napisal.{{sfn|Měřínský|2006|p= 550, 711–714}} Metod je zaradi te informacije Vihinga odstavil s škofovskega položaja in mu zaupal misijon ''&quot;na ozemlju, ki ga je Svetopolk šele pred kratkim priključil svojemu cesarstvu&quot;''. Omenjeno ozemlje bil lahko bilo porečje gornje [[Visla|Visle]] v sedanji južni [[Poljska|Poljski]]. Vihing se je leta 882 poskušal vrniti, vendar so mu Metodovi učenci to preprečili. 

Leta 885, malo pred Metodovo smrtjo, je Vihing zapustil Vislo in s Svetopolkovim soglasjem odšel v Rim, kjer je novega papeža [[Papež Štefan V.|Štefana V.]] lažno obvestil o Metodovem delovanju. Papež je zaradi njegovih lažnih obtožb z bulo ''Quia te zelo fidei'' (''Ker si goreč za vero'') prepovedal slovansko bogoslužje. Dovoljene so bile samo pridige in tolmačenje ''[[Sveto pismo|Svetega pisma]]''.{{sfn|Kovač|1998|p=101}} Jeseni 885 je Štefan V. Vihinga ponovno imenoval za škofa v Nitri in verjetno tudi za cerkvenega upravitelja Velikomoravske, ne pa tudi za nadškofa in papeškega legata. Vihing je nato preprečil, da bi škof [[Sveti Gorazd|Gorazd]] nasledil Metoda, in ukazal izgnati Metodove učence. 

Leta 891 je izbruhnil še eden od številnih sporov med Svetopolkom in [[Arnulf Koroški|Arnulfom Koroškim]]. To ali naslednje leta je Vihing, očitno zaradi tega spora, zapustil Nitro in postal podanik Arnulfa Koroškega, ki ga je leta 892 imenoval za svojega kanclerja. Vihing je bil tudi član delegacije, poslane k Svetopolku na mirovna pogajanja. 

Leta 896 je Vihing poleg kanclerstva  prevzel tudi upravljanje opatije Mondsee. Od septembra 898 do 899 je bil škof v Passauu. Po Arnulfovi smrti in padcu Velikomoravske se umaknil iz javnega življenja. 

==Sklici== 
{{sklici|20em}} 

==Viri==  
{{refbegin|2}}  
̽* ''Slovenský biografický slovník''. Zvezek VI. T–Ž. Martin: Matica slovenská, 1994. ISBN 80-7090-111-X.
* ''Encyklopédia Slovenska''. 1. izdaja. Zvezek VI. T–Ž. Bratislavaː Veda, 1982. 
* Lutkovský Michal. ''Encyklopedie slovanské archeologie v Čechách, na Moravě a ve Slezsku''. 1. izdaja. Praga: Libri, 2001. ISBN 80-7277-054-3.
* Zdeněk Měřínský. ''České země od příchodu Slovanů po Velkou Moravu''. 1. izdaja. Zvezek II. Praga: Libri, 2006. ISBN 80-7277-105-1. 
{{refend}}  

{{Normativna kontrola}}  

[[Kategorija:Velikomoravska]] 
[[Kategorija:Rimskokatoliški škofje]]
[[Kategorija:9. stoletje]]</text>
      <sha1>ibzg5maup4i11r2dhx6lj78l6k0rfk9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Thor: Ragnarok</title>
    <ns>0</ns>
    <id>573631</id>
    <revision>
      <id>6751828</id>
      <parentid>6731246</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:54:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751828</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40874" sha1="lf97the6t1ui3yt49iu258vpe9q8h21" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Thor: Ragnarok
| image          = Thor Ragnarok Logo Black.svg
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Taika Waititi]]
| producer       = [[Kevin Feige]]
| writer         = [[Eric Pearson]], [[Craig Kyle]], [[Christopher L. Yost]]
| based on       = [[Thor (lik)]]
| starring       = {{Plainlist|
*[[Chris Hemsworth]]
*[[Tom Hiddleston]]
*[[Cate Blanchett]]
*[[Idris Elba]]
*[[Jeff Goldblum]]
*[[Tessa Thompson]]
*[[Karl Urban]]
*[[Mark Ruffalo]]
*[[Anthony Hopkins]]
}}
| music          = [[Mark Mothersbaugh]]
| distributor    = [[Walt Disney Studios Motion Pictures]]
| released       = 10. oktober 2017 (gledališče El Captain Theathre),
3. november 2017 (Združene države Amerike)
| runtime        = 130 min
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}
'''Thor: Ragnarok''' je ameriški superjunaški film iz leta 2017, ki temelji na istoimenskem liku iz Marvelovih stripov. Produciral ga je [[Marvel Studios]], distribuiral pa Walt Disney Studios Motion Pictures. Je nadaljevanje filmov [[Thor (film, 2011)|Thor (2011)]] in [[Thor: Svet teme]] (2013) in je 17. film v filmskem vesolju Marvel (MCU). Film je režiral [[Taika Waititi]] po scenariju [[Eric Pearson|Erica Pearsona]] in scenaristične ekipe [[Craig Kyle|Craiga Kylea]] in [[Christopher Yost|Christopherja Yosta]], v njem pa igrajo [[Chris Hemsworth]] kot Thor, skupaj z njim pa igrajo tudi [[Tom Hiddleston]], [[Cate Blanchett]], [[Idris Elba]], [[Jeff ​​Goldblum]], [[Tessa Thompson]], [[Karl Urban (igralec)|Karl Urban]], [[Mark Ruffalo]] in [[Anthony Hopkins]]. V filmu mora Thor pravočasno pobegniti s tujega planeta Sakaar, da reši [[Asgard]] pred [[Hela (lik)|Helo]] in bližajočim se Ragnarokom.

Film je bil potrjen januarja 2014, ko sta Kyle in Yost začela pisati scenarij. Oktobra istega leta je bilo objavljeno, da bosta v filmu nastopila Hemsworth in Hiddleston, kasneje istega meseca pa je bilo objavljeno, da bo naslov filma Thor: Ragnarok. Waititi se je pridružil filmu kot režiser leto kasneje, potem ko se je režiser predhodnega filma, Alan Taylor odločil, da se ne bo vrnil k projketu. Ruffalo se je pridružil igralski zasedbi, ki je ponovno upodobil Hulka, kar je omogočilo prilagoditev elementov komične zgodbe iz leta 2006 &quot;Planet Hulk&quot; za Ragnarok. Preostala igralska zasedba, vključno z Blanchett v vlogi Hele, je bila potrjena maja 2016, Pearsonovo sodelovanje pa je bila razkrito na začetku snemanja tistega julija. Glavni del snemanja je potekal v [[Brisbane|Brisbanu]] in [[Sydney|Sydneyju]] v [[Avstralija|Avstraliji]], drugi del filma pa je bil posnet tudi v studiu Village Roadshow v [[Oxenford|Oxenfordu]], kjer se je snemanje zaključilo oktobra 2016.

Thor: Ragnarok je bil premierno predvajan v gledališču El Capitan v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 10. oktobra 2017, v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pa je bil izdan 3. novembra kot del tretje faze MCU. Film je prejel pohvale kritikov za svojo igralsko zasebo in Waititijevo režijo, pa tudi za akcijske prizore, vizualne učinke, zvočnoglasbo in humor, številni kritiki pa so ga ocenili za najboljši del franšize Thor. Zaslužil je 855 milijonov dolarjev in postal najuspešnejši film v seriji ter deveti najuspešnejši film leta 2017. Nadaljevanje [[Thor: Ljubezen in grom]] je izšlo julija 2022.

== Vsebina ==
Dve leti po bitki pri Sokovii, [[Thor (lik)|Thora]] zapre ognjeni demon [[Surtur (lik)|Surtur]], ki razkrije, da Thorov oče [[Odin (lik)|Odin]] ni več v Asgardu. Pojasnjuje, da bo kraljestvo kmalu uničeno med prerokovano apokalipso Ragnarok, ko bo Surtur združil svojo krono z Večnim ognjem, ki gori v Odinovem trezorju. Thor se osvobodi, premaga Surturja in vzame njegovo krono, saj verjame, da je s tem preprečil Ragnarok. Thor se vrne v Asgard in ugotovi, da je Heimdall odšel, njegov posvojeni brat [[Loki (lik)|Loki]] pa se predstavlja kot Odin. Lokija prisili, da pomaga najti njunega očeta, ki ga je Loki uročil po njegovi domnevni žrtvi pred leti. 

Z napotki [[Doktor Strange (lik)|doktorja Stephena Strangea]] Thor in Loki najdeta Odina na [[Norveška|Norveškem]]. Odin pojasnjuje, da umira, Ragnarok pa je neizbežen kljub Thorjevim prizadevanjem in da bo Odinova smrt osvobodila njegovega prvorojenega otroka, [[Hela (lik)|Helo]], iz ječe, v katero jo je zaprl pred davnimi časi. Hela, sestra, za katero Thor in Loki sploh nista vedela, da obstaja, je bila vodja Asgardove vojske in je z Odinom osvojila devet kraljestev, vendar jo je Odin zaprl in izpisal iz zgodovine, potem ko je postala preveč krvoločna in ni delila njegovih pogledov na mir.

Odin umre in kmalu zatem se pojavi Hela, ki zahteva, da ji Thor in Loki poklekneta pred njo, češ, da je sedaj ona njuna kraljica. Zavrneta in Thor proti njej vrže svoje kladivo Mjolnir, vendar ga Hela brez težav uniči. Ko nato poskušata pobegniti skozi most Bifröst pred njo, ju Hela oba zasleduje in ju vrže v [[vesolje]]. Ko prispe v Asgard, Hela premaga njeno vojsko, pobije trojico bojevnikov in obudi starodavne mrtve, ki so se nekoč borili z njo, vključno z njenim velikanskim volkom Fenrisom. Za svojega služabnika imenuje Skurga. Hela namerava uporabiti Bifröst za razširitev imperija Asgarda, vendar Heimdall vzame meč, ki nadzoruje Bifröst.

Medtem Thor strmoglavi na Sakaarju, planetu smeti, obdanem s črvimi luknjami. Trgovka s sužnji, imenovan Scrapper 142, ga ulovi in ga kot ujetnika proda Sakaarjevemu vladarju, Grandmasteru. Thor prepozna 142 kot Valkiro, eno od legendarnih sil bojevnic, ki so padle v boju s Helo. Thor je prisiljen tekmovati na Grandmaster's Contest of Champions in se soočiti s svojim prijateljem [[Hulk (lik)|Hulkom]]. S priklicem strele Thor dobi prednost, vendar velemojster sabotira boj, da bi zagotovil Hulkovo zmago. Thor, ki je po boju še vedno zasužnjen, poskuša prepričati Hulka in 142, da mu pomagajo rešiti Asgard, a nobeden od nju ni pripravljen tega storiti.

Thor najde Quinjet, ki je pripeljal Hulka v Sakaar. Zaradi posnetka [[Črna vdova (lik)|Nataše Romanoff]] se Hulk prvič po odhodu iz Sokovie spremeni nazaj v Brucea Bannerja. 142 se odloči pomagati Thorju rešiti Asgard. Loki jim pomaga ukrasti eno od velemojstrovih ladij. Osvobodijo še preostale druge ujetnike. Loki ponovno poskuša izdati svojega brata, vendar Thor to predvideva in ga onesposobi. Thor, Banner in 142 pobegnejo v Asgard, kjer Heline sile napadejo Heimdalla in državljane Asgarda. Banner se spremeni v Hulka in premaga Fenrisa, Loki pa priskoči na pomoč, medtem, ko se obupani Skurge žrtvuje, da bi rešil prebivalce Asgarda.

Medtem se Thor in Hela spopadeta med seboj, pri čemer Thor utrpi izgubo desnega očesa. Kmalu zatem se mu v mislih prikaže vizija Odina, ki mu pomaga ugotoviti, da Helo lahko ustavi samo Ragnarok, saj je premočna. Lokija pošlje, da sproži Ragnarok, tako da Surturjevo krono položi v večni ogenj. Surtur se ponovno rodi in uniči Asgard ter pri tem ubije Helo. Na krovu velemojstrove vesoljske ladje se Thor, zdaj kralj, pobota z Lokijem in se odloči, da bo svoje ljudi odpeljal na [[Zemlja|Zemljo]]. V prizoru po koncu filma jih prestreže veliko vesoljsko plovilo, pozneje pa se strmoglavljeni velemojster sooči s svojimi nekdanjimi podložniki.

== Vloge ==

* [[Chris Hemsworth]]  – [[Thor (lik)|Thor]]: Maščevalec in prestolonaslednik Asgarda, ki temelji na istoimenskem božanstvu iz nordijske mitologije in je postal »osamljeni revolveraš«, ki išče [[Kamni neskončnosti|Kamne neskončnosti]].
* [[Tom Hiddleston]] – [[Loki (lik)|Loki]]: Thorov posvojeni brat in smrtni sovražnik, ki temelji na istoimenskem božanstvu.
* [[Cate Blanchett]] – [[Hela (lik)|Hela]]: Thorova starejša sestra in boginja smrti, ki temelji na božanstvu Hel in je po Odinovi smrti nehote izpuščena iz ujetništva.
* [[Idris Elba]] – Heimdall: Vsevideči in vseslišoči Asgardijec ter nekdanji stražar mostu Bifröst, ki temelji na istoimenskem božanstvu in se je med Lokijevim vladanjem umaknil v prostovoljno izgnanstvo.
* [[Jeff Goldblum]] – Grandmaster: Eden od Starešin vesolja, ki vlada planetu Sakaar in uživa v manipuliranju z manjvrednimi življenjskimi oblikami.
* [[Tessa Thompson]] – Valkyrie: Neusmiljena in vdana pijači asgardska trgovka s sužnji, ki temelji na mitološkem liku Brynhildr – nekoč legendarna bojevnica valkira, danes pa dela za Grandmasterja pod oznako »Scrapper 142«.
* [[Karl Urban (igralec)|Karl Urban]] – Skurge: Asgardski bojevnik, ki v Heimdallovi odsotnosti varuje most Bifröst in se v želji po preživetju odloči pridružiti Heli kot njen služabnik.
* [[Mark Ruffalo]] – Bruce Banner/[[Hulk (lik)|Hulk]]: Maščevalec in genialni znanstvenik, ki se spremeni v pošast, ko ga razjezijo ali vznemirijo, potem ko je bil izpostavljen gama sevanju.
* [[Taika Waititi]] - Korg: Kronanski bojevnik, ki je bil zaprt na Sakaarju in je bil prisiljen sodelovati v Grandmasterjevem turnirju prvakov skupaj s svojim prijateljem Miekom.
* [[Anthony Hopkins]] – [[Odin (lik)|Odin]]: Kralj Asgarda, oče Thorja in Hele ter posvojeni oče Lokija, ki temelji na istoimenskem božanstvu.
* [[Benedict Cumberbatch]] – Doktor [[Doktor Strange (lik)|Stephen Strange]]: Mojster mističnih veščin in eden največjih čarovnikov na Zemlji.

== Produkcija ==

=== Razvoj ===
[[Slika:Taika Waititi by Gage Skidmore.jpg|sličica|Režiser filma, [[Taika Waititi|Taika Waititti]]. ]]
Med promocijo filma [[Thor: Svet teme]] oktobra 2013 je [[Chris Hemsworth]] izjavil, da so ga kontaktirali iz studia [[Marvel Studios|Marvel]] [[Marvel Studios|Studios]] glede tretjega filma o Thorju in še dveh filmov o Maščevalcih ter da bi z veseljem še naprej igral Thorja, če bi oboževalci [[Marvel Cinematic Universe|Marvelovega filmskega vesolja]] želeli več.&lt;ref name=&quot;Oct2014EventMarvel&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://marvel.com/news/movies/23544/thor_brings_ragnarok_to_the_marvel_cinematic_universe_in_2017 |title=Thor Brings Ragnarok to the Marvel Cinematic Universe in 2017 |last=Strom |first=Marc |publisher=[[Marvel.com]] |date=October 28, 2014 |access-date=October 28, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141028212439/http://marvel.com/news/movies/23544/thor_brings_ragnarok_to_the_marvel_cinematic_universe_in_2017 |archive-date=October 28, 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Kevin Feige]] je v odgovor izjavil, da nekateri elementi drugega filma namigujejo na možnost za tretji film, in dodal: &quot;Vsekakor imamo zgodbo, ki bi jo radi povedali.&quot;&lt;ref name=&quot;Oct2014EventEW&quot;&gt;{{Cite magazine |url=http://insidemovies.ew.com/2014/10/28/marvel-studios-reveal/ |title=Marvel Studios reveals Phase Three slate, including two-part 'Avengers' threequel |last=Breznican |first=Anthony |author-link=Anthony Breznican |magazine=[[Entertainment Weekly]] |date=October 28, 2014 |access-date=October 28, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141028212322/http://insidemovies.ew.com/2014/10/28/marvel-studios-reveal/ |archive-date=October 28, 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

Januarja 2014, nekaj mesecev po izidu filma Thor: Svet teme, je Marvel Studios najel [[Craig Kyle|Craiga Kylea]] in [[Christopher Yost|Christopherja Yosta]], da napišeta scenarij za tretji film o Thoru.&lt;ref name=&quot;Oct2014EventIGN&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.ign.com/articles/2014/10/28/marvel-studios-announces-thor-ragnarok |title=Marvel Studios Announces Thor: Ragnarok |last=Davis |first=Justin |website=[[IGN]] |date=October 28, 2014 |access-date=October 30, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031035004/http://www.ign.com/articles/2014/10/28/marvel-studios-announces-thor-ragnarok |archive-date=October 31, 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Oktobra istega leta je bil objavljen filmski spored tretjega poglavja MCU, ki je razkril, da bo naslov filma Thor: Ragnarok, njegov prvotni datum izida pa je bil določen za 29. julij 2017. Objavljeno je bilo tudi, da bodo dogodki v filmu močno povezani z filmom [[Maščevalci: Ultronova doba]].&lt;ref name=&quot;Feb2015Dates&quot;&gt;{{navedi splet |last=Strom |first=Marc |date=February 10, 2015 |title=Marvel Studios Schedules New Release Dates for 4 Films |url=http://marvel.com/news/movies/24065/marvel_studios_schedules_new_release_dates_for_4_films |publisher=[[Marvel.com]] |access-date=February 9, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150213010327/http://marvel.com/news/movies/24065/marvel_studios_schedules_new_release_dates_for_4_films |archive-date=February 13, 2015 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;  

Julija 2015 je producent Kevin Feige napovedal, da se bo snemanje filma začelo junija 2016. To je potrdil tudi Marvel Studios, ki je za režiserja najel [[Taika Waititi|Taiko Waititija]].&lt;ref name=&quot;Waititi&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/thor-3-finds-director-829089 |title='Thor 3' Finds Its Director |last=Kit |first=Borys |work=[[The Hollywood Reporter]] |date=October 2, 2015 |access-date=October 2, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151002221124/http://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/thor-3-finds-director-829089 |archive-date=October 2, 2015 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;Decembra 2015 je Marvel najel novo scenaristko, [[Stephany Folson]], da bi dokončala pisanje scenarija. Maja 2016 je bilo objavljeno, da bo glavna zlikovka v filmu [[Hela (lik)|Hela]], boginja smrti, za njeno upodobitev pa je bila izbrana [[Cate Blanchett]].&lt;ref name=&quot;WaititiOnBoardEW&quot;&gt;{{Cite magazine |url=https://www.ew.com/article/2015/10/15/mark-ruffalo-will-bring-hulk-thor-ragnarok |title=Mark Ruffalo will bring the Hulk to Thor: Ragnarok |magazine=[[Entertainment Weekly]] |date=October 15, 2015 |access-date=October 16, 2015 |last=Breznican |first=Anthony |author-link=Anthony Breznican |archive-url=https://web.archive.org/web/20151017015854/http://www.ew.com/article/2015/10/15/mark-ruffalo-will-bring-hulk-thor-ragnarok |archive-date=October 17, 2015 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
=== Snemanje ===
[[Slika:Thor Ragnarok filming in Brisbane.jpg|sličica|Lokacija v osrednjem poslovnem okrožju [[Brisbane|Brisbana]], kjer je potekalo snemanje filma, ta lokacija pa je bila v filmu prikazana kot Manhattan. ]]
Snemanje se je začelo 4. julija 2016 v studiu [[Village Roadshow]] v [[Oxenford|Oxenfordu]] v [[Gold Coast|Gold Coastu]] v [[Queensland|Queenslandu]]. Dodatno snemanje je potekalo na različnih lokacijah po Queenslandu in v [[Sydney|Sydneyju]].&lt;ref name=&quot;comScoreAug28&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://variety.com/2017/film/news/thor-ragnorak-social-media-mayweather-mcgregor-marvel-1202540537/ |title='Thor: Ragnarok' Leads Movie Social Media Chatter With Help From Mayweather-McGregor Fight |last=McNary |first=Dave |author-link=Dave McNary |work=[[Variety (magazine)|Variety]] |date=August 28, 2017 |access-date=August 29, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170828211359/http://variety.com/2017/film/news/thor-ragnorak-social-media-mayweather-mcgregor-marvel-1202540537/ |archive-date=August 28, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;Na začetku snemanja je bilo objavljeno, da je [[Eric Pearson]] sodeloval pri pisanju scenarija filma, kar je Marvel potrdil januarja 2017. Kasneje istega meseca je bila na mednarodnem sejmu Comic-Con v [[San Diego|San Diegu]] razstavljena replika [[Hulk (lik)|Hulkovega]] gladiatorskega oklepa, ki je razkrila, da bo del filma navdihnjen z zgodbo o filmu Planet Hulk in tako potrdilo vlogo [[Mark Ruffalo|Marka Ruffala]] v filmu.&lt;ref name=&quot;Asano&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cbr.com/thor-ragnarok-warriors-three/ |title=New Thor: Ragnarok Image Confirms Return of Another Asgardian |last=Arvedon |first=Jon |website=[[Comic Book Resources]] |date=September 27, 2017 |access-date=September 27, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170929000823/http://www.cbr.com/thor-ragnarok-warriors-three/ |archive-date=September 29, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Razkrito je bilo tudi prisotnost [[Surtur (lik)|Surturja]] in volka Fenrisa v filmu. Tik pred začetkom snemanja se je Waititi odpravil v newyorški tempelj, kjer je potekalo snemanje filma [[Doktor Strange (film, 2016)|Doktor Strange]], saj je v newyorškem templju posnel srečanje in pogovor med [[Thor (lik)|Thorom]] in [[Doktor Strange (lik)|Doktorjem Stephenom Strangeom]], ki ga je tudi sam napisal v scenariju za Ragnarok.&lt;ref name=&quot;NewCredits&quot;&gt;{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=kn2XCuPdej8 |title=Marvel Studios' Thor: Ragnarok – Behind the Scenes |author=[[Marvel Entertainment]] |via=[[YouTube]] |date=September 28, 2017 |access-date=September 28, 2017 |time=1:28 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170929001004/https://www.youtube.com/watch?v=kn2XCuPdej8&amp;gl=US&amp;hl=en |archive-date=September 29, 2017}}&lt;/ref&gt; To srečanje, posneto pred začetkom filma Thor: Ragnarok, se na koncu pojavi kot prizor med odjavno špico v filmu Doktor Strange in v nekoliko spremenjeni obliki v filmu Thor: Ragnarok.&lt;ref name=&quot;ThomponRollingStone&quot;&gt;{{Cite magazine |last=Nicholson |first=Amy |date=October 31, 2017 |title=How Tessa Thompson Went From Indie Actor to 'Thor: Ragnarok' Badass |url=https://www.rollingstone.com/movies/features/how-tessa-thompson-went-from-indie-actor-to-thor-ragnarok-badass-w510485 |magazine=[[Rolling Stone]] |access-date=May 24, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180523234632/https://www.rollingstone.com/movies/features/how-tessa-thompson-went-from-indie-actor-to-thor-ragnarok-badass-w510485 |archive-date=May 23, 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Produkcija je v Queenslandu investirala več kot 100 milijonov avstralskih dolarjev in zaposlila 750 lokalnih prebivalcev.&lt;ref name=&quot;LeeCameo&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://comicbook.com/marvel/2017/11/01/thor-ragnarok-stan-lee-cameo-scene/ |title=Stan Lee's 'Thor: Ragnarok' Cameo Revealed |last=Outlaw |first=Kofi |website=[[ComicBook.com]] |date=November 2, 2017 |access-date=November 5, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171105232504/http://comicbook.com/marvel/2017/11/01/thor-ragnarok-stan-lee-cameo-scene |archive-date=November 5, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Okoli avgusta je bil snemalni set filma prizorišče polemik, ko je bilo odpuščenih več kot 100 delavcev, zaposlenih pri gradnji seta, čeprav so nekateri trdili, da jim je bilo delo zagotovljeno do oktobra ali novembra 2016, poročalo pa se je tudi, da so bili člani ekipe iz [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] deležni prednostne obravnave pred avstralskimi delavci.&lt;ref name=&quot;Johansson&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.inverse.com/article/38085-why-is-hulk-in-thor-ragnarok-black-widow-cameo |title=That Black Widow Cameo Explains Why Hulk Is in 'Thor: Ragnarok' |last=Francisco |first=Eric |website=[[Inverse (website)|Inverse]] |date=November 3, 2017 |access-date=July 9, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190709182308/https://www.inverse.com/article/38085-why-is-hulk-in-thor-ragnarok-black-widow-cameo |archive-date=July 9, 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Snemanje je potekalo od 22. do 25. avgusta 2016 v osrednjem poslovnem okrožju [[Brisbane|Brisbana]], ki se je za to priložnost preoblikovalo v [[New York|New York City]]. Snemanje se je končalo 28. oktobra 2016; istega dne je Waititi razkril, da bo v filmu nastopil Miek.&lt;ref name=&quot;ThomponRollingStone&quot;&gt;{{Cite magazine |last=Nicholson |first=Amy |date=October 31, 2017 |title=How Tessa Thompson Went From Indie Actor to 'Thor: Ragnarok' Badass |url=https://www.rollingstone.com/movies/features/how-tessa-thompson-went-from-indie-actor-to-thor-ragnarok-badass-w510485 |magazine=[[Rolling Stone]] |access-date=May 24, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180523234632/https://www.rollingstone.com/movies/features/how-tessa-thompson-went-from-indie-actor-to-thor-ragnarok-badass-w510485 |archive-date=May 23, 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

Po Waititijevih besedah ​​je 80 % dialogov v filmu improviziranih, da bi ustvarili »zelo sproščeno, sodelovalno vzdušje« med igralsko zasedbo in poskušali ponoviti ton in občutljivost Waititijevih prejšnjih filmov.

== Glasba ==
Do avgusta 2016 je bil za pisanje glasbe za film najet [[Mark Mothersbaughs|Mark]] [[Mark Mothersbaughs|Mothersbaughs]]. Na sintetizirano glasbo je vplivalo delo [[Jean-Michel Jarre|Jean-Michela Jarreja]].&lt;ref name=&quot;PressKit&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.wdsmediafile.com/media/ThorRagnarok/writen-material/ThorRagnarok59d97e5bd2b22.pdf |title=Thor: Ragnarok Press Kit |publisher=[[Walt Disney Studios Motion Pictures]] |access-date=October 9, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103153628/http://www.wdsmediafile.com/media/ThorRagnarok/writen-material/ThorRagnarok59d97e5bd2b22.pdf |archive-date=November 3, 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Waititi je izjavil, da bi prosil skupino [[Queen]], naj sodeluje pri pisanju glasbe za film, če bi bil njihov frontman [[Freddie Mercury]] še živ ter dodal, da je film &quot;kul, drzna, barvita kozmična pustolovščina&quot;, ki bi ustrezala &quot;občutku&quot; skupine. Dodatna glasba v filmu vključuje &quot;Immigrant Song&quot; skupine [[Led Zeppelin]] in &quot;Pure Imagination&quot; iz filma [[Willy Wonka]]. V filmu so vključene tudi glasbena tema [[Patrick Doyl|Patricka Doyla]] iz filma [[Thor (film, 2011)|Thor]] [[Thor (film, 2011)|1]] in glasbene teme Briana Tylerja iz filmov Thor: Svet teme in Maščevalci: Ultronova doba ter Joeja Harnella &quot;The Lonely Man&quot; iz televizijske serije Neverjetni Hulk (1977–1982). Založba [[Hollywood Records]] je digitalno izdala filmsko glasbo 20. oktobra 2017, fizično pa 10. novembra 2017.&lt;ref name=&quot;RuffaloHulkArc&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cinemablend.com/news/1712449/apparently-mark-ruffalo-and-kevin-feige-have-planned-a-special-trilogy-for-the-hulk |title=Apparently Mark Ruffalo And Kevin Feige Have Planned A Special Trilogy for the Hulk |last=Eisenberg |first=Eric |website=[[CinemaBlend]] |date=October 10, 2017 |access-date=October 10, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011181700/https://www.cinemablend.com/news/1712449/apparently-mark-ruffalo-and-kevin-feige-have-planned-a-special-trilogy-for-the-hulk |archive-date=October 11, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Izid in zaslužek ==
[[Slika:Thor Premiere (37779787096).jpg|sličica|[[Mark Ruffalo]] in [[Chris Hemsworth]] na premieri filma v [[Sydney|Sydneyju]]. ]]
Film Thor: Ragnarok je bil premierno predvajan v gledališču El Capitan v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 10. oktobra 2017.&lt;ref name=&quot;ImmigrantSongReel&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://screenrant.com/thor-ragnarok-trailer-song-director/ |title=Thor: Ragnarok's Trailer Song Helped Taika Waititi Get Hired |last=Erao |first=Matthew |website=[[Screen Rant]] |date=October 18, 2017 |access-date=October 31, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171018172924/https://screenrant.com/thor-ragnarok-trailer-song-director/ |archive-date=October 18, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] je bil premierno predvajan 24. oktobra 2017, drugod pa 25. oktobra in v [[Avstralija|Avstraliji]] 26. oktobra.&lt;ref name=&quot;PostCreditScenes2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.digitalspy.com/movies/thor/news/a841071/thor-ragnarok-post-credits-sequence-alternate-version/ |title=Exclusive: Thor: Ragnarok's post-credits sequence has an alternate version, says director Taika Waititi |last1=Fletcher |first1=Rosie |last2=Ashurst |first2=Sam |work=[[Digital Spy]] |date=October 20, 2017 |access-date=October 31, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171020212809/http://www.digitalspy.com/movies/thor/news/a841071/thor-ragnarok-post-credits-sequence-alternate-version/ |archive-date=October 20, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Film je bil v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Kanada|Kanadi]] premierno predvajan 3. novembra, v 4080 kinodvoranah, od tega več kot 3400 v 3D, 381 v IMAX in IMAX 3D ter 204 v D-Boxu. Film je bil premierno predvajan v 1187 kinodvoranah IMAX po vsem svetu, kar je bil rekord premiernega vikenda novembra. Thor: Ragnarok je del tretjega poglavju MCU.&lt;ref name=&quot;HemsworthAustralia&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.news18.com/news/movies/thor-ragnarok-is-one-of-the-best-shoots-ive-been-part-of-chris-hemsworth-1529415.html |title=Thor: Ragnarok is One of The Best Shoots I've Been Part of: Chris Hemsworth |author=IANS |website=[[News18]] |date=September 27, 2017 |access-date=October 31, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171031010344/http://www.news18.com/news/movies/thor-ragnarok-is-one-of-the-best-shoots-ive-been-part-of-chris-hemsworth-1529415.html |archive-date=October 31, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

Film Thor: Ragnarok je v Združenih državah Amerike in Kanadi zaslužil 316 milijonov dolarjev, v drugih državah pa 539 milijonov dolarjev, kar je po vsem svetu skupno znašalo 855 milijonov dolarjev.&lt;ref name=&quot;WaititiCBRJokes&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cbr.com/thor-ragnarok-early-cuts/ |title=Some Early Thor: Ragnarok Cuts 'Failed Miserably' |last=Williams |first=Taylor |website=[[Comic Book Resources]] |date=October 30, 2017 |access-date=October 31, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030234320/https://www.cbr.com/thor-ragnarok-early-cuts/ |archive-date=October 30, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Septembra 2017 je raziskava Fandanga pokazala, da je bil Ragnarok najbolj gledani jesenski film leta 2017. Film je konec tedna 3. novembra 2017 z IMAX predvajanji zaslužil 25,4 milijona dolarjev, s čimer je presegel [[Doktor Strange (film, 2016)|Doktorja Strangea]] kot največji zaslužek za novembrski konec tedna.&lt;ref name=&quot;NoEarthCharacters&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.cinemablend.com/news/1719039/were-the-thor-series-human-characters-ever-in-ragnarok-heres-what-the-writer-told-us |title=Were The Thor Series' Human Characters Ever in Ragnarok? Here's What The Writer Told Us |last=Eisenberg |first=Eric |website=[[CinemaBlend]] |date=October 30, 2017 |access-date=October 31, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030065152/https://www.cinemablend.com/news/1719039/were-the-thor-series-human-characters-ever-in-ragnarok-heres-what-the-writer-told-us |archive-date=October 30, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Film je po vsem svetu zaslužil 650,1 milijona dolarjev, kar je preseglo skupni zaslužek filma Thor (449,3 milijona dolarjev) in Thor: Svet teme (644,6 milijona dolarjev) do konca tretjega vikenda po premieri.&lt;ref name=&quot;Warriors3Die&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://screenrant.com/thor-3-ragnarok-warriors-three-death-explained/ |title=Kevin Feige Explains the Warriors Three's Role in Thor: Ragnarok |last=Leadbetter |first=Alex |website=[[Screen Rant]] |date=October 27, 2017 |access-date=October 31, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171029032506/https://screenrant.com/thor-3-ragnarok-warriors-three-death-explained/ |archive-date=October 29, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Postal je deveti film z najvišjimi prihodki leta 2017.&lt;ref name=&quot;ActorActors&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.news.com.au/entertainment/movies/new-movies/how-thor-pulled-off-huge-celebrity-cameo/news-story/24629142c1a8dfeeef8f828a1fdacf30 |title=How Thor pulled off huge celebrity cameo |last=Na |first=Wenlei |work=[[news.com.au]] |date=October 26, 2017 |access-date=October 29, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030074636/http://www.news.com.au/entertainment/movies/new-movies/how-thor-pulled-off-huge-celebrity-cameo/news-story/24629142c1a8dfeeef8f828a1fdacf30 |archive-date=October 30, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Deadline Hollywood]] je izračunal čisti dobiček filma na 174,2 milijona dolarjev, pri čemer je upošteval produkcijske proračune, trženje in druge stroške. Zaradi zaslužka v blagajnah in prihodkov od domačih medijev se je film uvrstil na osmo mesto njihovega seznama &quot;najvrednejših uspešnic&quot; leta 2017. Do 12. novembra 2017 je Thor: Ragnarok v treh tednih zaslužil 650 milijonov dolarjev v mednarodnih blagajnah.&lt;ref name=&quot;WaititiColliderVid&quot;&gt;{{Cite AV media |url=https://collider.com/thor-ragnarok-runtime-change-explained-taika-waititi/ |title=Taika Waititi on Why the 'Thor: Ragnarok' Runtime Changed After Comic-Con |first=Steve |last=Weintraub |website=[[Collider (website)|Collider]] |date=October 28, 2017 |access-date=October 31, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190113120200/http://collider.com/thor-ragnarok-runtime-change-explained-taika-waititi/ |archive-date=January 13, 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Do 30. novembra 2017 je Thor: Ragnarok mednarodno zaslužil 800 milijonov dolarjev, kar je [[Disney Studios]] omogočilo, da je v letu 2017 presegel 5 milijard dolarjev prihodkov od filmov.&lt;ref name=&quot;WaititiColliderVid&quot;&gt;{{Cite AV media |url=https://collider.com/thor-ragnarok-runtime-change-explained-taika-waititi/ |title=Taika Waititi on Why the 'Thor: Ragnarok' Runtime Changed After Comic-Con |first=Steve |last=Weintraub |website=[[Collider (website)|Collider]] |date=October 28, 2017 |access-date=October 31, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190113120200/http://collider.com/thor-ragnarok-runtime-change-explained-taika-waititi/ |archive-date=January 13, 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;    

== Odzivi in ocene ==
[[Sheri Linden]] iz revije [[The Hollywood Reporter]] je pohvalila Waititijevo obvladovanje »ekstravagance spopada svetov s računalniško grafiko«, zlasti zaradi lahkotnejšega tona, ki ga je vnesel, ter dejala, saj so celo glavni zlobneži v zgodbi [bili] neumno zabavni, Cate Blanchett in Jeff Goldblum pa sta jih do potankosti izpilila.&lt;ref name=&quot;THR_review&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.hollywoodreporter.com/review/thor-ragnarok-1049952 |title='Thor: Ragnarok': Film Review |last=Linden |first=Sheri |work=[[The Hollywood Reporter]] |date=October 19, 2017 |access-date=October 19, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171019204011/http://www.hollywoodreporter.com/review/thor-ragnarok-1049952 |archive-date=October 19, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Alonso Duralde]] iz revije [[TheWrap]] je zapisal: &quot;Treba je omeniti, da sta tako šala kot boj odlična, zato boste ne glede na to, ali gledate superjunaške filme zaradi bleščečega eskapizma ali pospešene akcije, dobili svojo veliko gazirano pijačo.&quot;&lt;ref name=&quot;TheWrap_review&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.thewrap.com/thor-ragnarok-review-cate-blanchett-chris-hemsworth-mcu/ |title='Thor: Ragnarok' Review: Cate Blanchett's Campy Villainess Steals the Thunder |work=[[TheWrap]] |date=October 19, 2017 |access-date=October 19, 2017 |last=Duralde |first=Alonso |archive-url=https://web.archive.org/web/20180215172111/https://www.thewrap.com/thor-ragnarok-review-cate-blanchett-chris-hemsworth-mcu/ |archive-date=February 15, 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;  [[Peter Travers]] iz revije [[Rolling Stone]] je film ocenil s tremi od štirih zvezdic in ga označil za najbolj zabaven film, kar jih lahko kdaj doživiš v filmu Marvel, hkrati pa je pohvalil spreminjajoči se ton in smer filma ter ga ugodno primerjal z [[Varuhi galaksije (film, 2014)|Varuhi galaksije]].&lt;ref name=&quot;Variety_review&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://variety.com/2017/film/reviews/thor-ragnarok-review-cate-blanchett-1202594143/ |title=Film Review: 'Thor: Ragnarok' |last=Debruge |first=Peter |work=[[Variety (magazine)|Variety]] |date=October 19, 2017 |access-date=October 19, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190105100425/https://www.hollywoodreporter.com/review/thor-ragnarok-1049952 |archive-date=January 5, 2019 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Mick LaSalle]] iz časopisa [[San Francisco Chronicle]] je pohvalil igralske nastope Hemswortha, Hiddlestona, Blanchette, Thompsona, Goldbluma in Ruffala, saj je menil, da film ima zaupanje v svoje like in v lastno iznajdljivost, zato se izogiba ponavljanju in ostaja svež.&lt;ref name=&quot;RollingStonereview&quot;&gt;{{Cite magazine |url=https://www.rollingstone.com/movies/reviews/peter-travers-thor-ragnarok-is-hilarious-charming-superheroic-blast-w510039 |title='Thor: Ragnarok' Review: Third Time's a Charm for the God of Thunder |last=Travers |first=Peter |magazine=[[Rolling Stone]] |date=October 25, 2017 |access-date=October 27, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180301102401/https://www.rollingstone.com/movies/reviews/peter-travers-thor-ragnarok-is-hilarious-charming-superheroic-blast-w510039 |archive-date=March 1, 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;  

[[Richard Roeper]] iz [[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]] je podobno pohvalil film in igralsko zasedbo označil za izjemno, Waititijevo režijo pa za neumno, kampistično in čudovito samoreferencialno. Dejal je tudi, da je bila glasba, ki je bila uporabljena v vrhunskem prizoru bitke, zlasti Led Zeppelin's &quot;Immigrant Song&quot;, popolnoma sinhronizirana.&lt;ref name=&quot;NYTreview&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.nytimes.com/2017/11/01/movies/thor-ragnarok-review-chris-hemsworth.html |title=Review: 'Thor: Ragnarok,' of Gods, Monsters and Silly Jokes |last=Dargis |first=Manohla |work=[[The New York Times]] |date=November 1, 2017 |access-date=November 2, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171102000807/https://www.nytimes.com/2017/11/01/movies/thor-ragnarok-review-chris-hemsworth.html |archive-date=November 2, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Matt Zoller Seitz]] iz [[RogerEbert.com]] je filmu dal tri od štirih zvezdic in pozitivno primerjal Hemsworthov nastop s [[Cary Grant|Caryjem Grantom]]: &quot;Hemsworthova karizma drži [Thor: Ragnarok] skupaj, kadar koli grozi, da se bo razletel&quot;.&lt;ref name=&quot;RoeperReview&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://chicago.suntimes.com/entertainment/in-fun-thor-ragnarok-action-unfolds-with-a-goofy-guardians-vibe/ |title=In fun 'Thor: Ragnarok,' action unfolds with a goofy 'Guardians' vibe |last=Roeper |first=Richard |work=[[Chicago Sun-Times]] |date=November 3, 2017 |access-date=November 3, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171126181217/https://chicago.suntimes.com/entertainment/in-fun-thor-ragnarok-action-unfolds-with-a-goofy-guardians-vibe/ |archive-date=November 26, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Justin Chang]] iz [[Los Angeles Times|Los Angeles Timesa]] je pohvalil Blanchettino upodobitev Hele in primerjal upodobitev njenega lika z drugimi ikoničnimi zlobneži, kot sta Maleficent in Chernabog, ter podobne glasbene teme in ton filma s Flashom Gordonom, [[Vojna zvezd: Epizoda IV – Novo upanje|Vojno zvezd]] (1977) in Willyjem Wonko.&lt;ref name=&quot;SeitzReview&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.rogerebert.com/reviews/thor-ragnarok-2017 |title=Thor: Ragnarok Movie Review &amp; Film Summary (2017) |last=Seitz |first=Matt Zoller |work=[[RogerEbert.com]] |date=October 30, 2017 |access-date=November 3, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171231001718/https://www.rogerebert.com/reviews/thor-ragnarok-2017 |archive-date=December 31, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Robbie Collin]] iz časopisa [[Daily Telegraph]] je filmu dal štiri od petih zvezdic in ga označil za enega najboljših [Marvelovih] filmov doslej, pohvalil igralske nastope in opisal glasbo Marka Mothersbaugha kot nabito polno. [[Michael Phillips]] iz [[Chicago Tribune]] je pohvalil igralski vlogi Hiddlestona in Thompsonove ter ju označil kot čudovito usklajeni. Opozoril je tudi na podoben režijski slog Waititija kot parodično delo [[Edgar Wright|Edgarja Wrighta]] in film označil za nenavadno živahen in poleten, hkrati pa priznal učinek »faktorja utrujenosti Marvela« na občinstvo.&lt;ref name=&quot;LosAngelesTimesreview&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.latimes.com/entertainment/movies/la-et-mn-thor-ragnarok-review-20171103-story.html |title='Thor: Ragnarok' is punchy, predictable and fun in fits and starts |last=Chang |first=Justin |work=[[Los Angeles Times]] |date=November 3, 2017 |access-date=November 5, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180126035007/http://www.latimes.com/entertainment/movies/la-et-mn-thor-ragnarok-review-20171103-story.html |archive-date=January 26, 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

[[Peter Debruge]] iz revije [[Variety (revija)|Variety]] je film označil za nesmiselnega, a je pohvalil Goldblumovo igro. [[Stephanie Zacharek]] iz revije [[Time]] je filmu dala negativno oceno in izjavila, da je Thor: Ragnarok poln vesoljskih vozil in hrupnih bitk z gromom, toda ekstravagantni presežek filma je bolj omamljujoč kot energizirajoč. Zacharek je še dodala, da se celo ubogi Thor zdi izgubljen v vsem tem, kar naj bi bil njegova zvezda, medtem ko je kritizirala vizualne učinke filma kot primer pretiravanja z zabavo in komo zaradi posebnih učinkov.&lt;ref name=&quot;DailyTelegraphReview&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.telegraph.co.uk/films/0/thor-ragnarok-review-marvel-brings-thunder-beautifully-scuffed/ |title=Thor: Ragnarok review: Marvel's exhilaratingly fresh nostalgia trip brings the thunder |last=Collin |first=Robbie |work=[[The Daily Telegraph]] |date=October 19, 2017 |access-date=November 4, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180208034248/http://www.telegraph.co.uk/films/0/thor-ragnarok-review-marvel-brings-thunder-beautifully-scuffed/ |archive-date=February 8, 2018 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; [[Manohla Dargis]] iz revije [[The New York Times]] je filmu prav tako dala negativno oceno in ga označila za nezanimivo zmešnjavo pretepov, spletk in uporabnih naključij, vendar je menila, da je Hemsworth v Ragnaroku videti srečnejši in veliko bolj sproščen kot v prejšnjih dveh Thorovih filmih, kar je morda Waititijev edini večji dosežek.&lt;ref name=&quot;SFChronicleReview&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.sfchronicle.com/movies/article/Thor-Ragnarok-doesn-t-hammer-all-the-fun-12325139.php |title='Thor: Ragnarok' doesn't hammer all the fun out of a big movie |last=LaSalle |first=Mick |work=[[San Francisco Chronicle]] |date=November 1, 2017 |access-date=November 3, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171126214351/http://www.sfchronicle.com/movies/article/Thor-Ragnarok-doesn-t-hammer-all-the-fun-12325139.php |archive-date=November 26, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

Nekateri kritiki trdijo, da Thor: Ragnarok pod svojo komično predstavitvijo skriva prefinjene komentarje, zlasti o temah kolonialne zgodovine in avtohtonih ljudstev.&lt;ref name=&quot;comScoreSep25&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://variety.com/2017/film/news/blade-runner-2049-social-media-rave-reviews-1202577840/ |title='Blade Runner 2049' Rave Reviews Bolster Social Media Buzz |last=McNary |first=Dave |author-link=Dave McNary |work=[[Variety (magazine)|Variety]] |date=October 2, 2017 |access-date=November 5, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171105030404/http://variety.com/2017/film/news/blade-runner-2049-social-media-rave-reviews-1202577840/ |archive-date=November 5, 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Ključne točke v tem diskurzu vključujejo Waititijevo lastno avtohtono maorsko dediščino; krvavo zgodovino Asgarda in Odinovo prikrivanje le-te, kot ga je razkrila Hela; Trgovka 142, ki je svojo etnično identiteto kot Valkiro pokopala v [[Alkohol|alkoholu]];in veliki mojster, ki uporablja &quot;sužnje&quot; kot &quot;zapornike z zaposlitvijo&quot;.&lt;ref name=&quot;HennahMarvelOct2017&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://news.marvel.com/movies/78891/jack-kirbys-design-influence-force-thor-ragnarok/ |title=Jack Kirby's Design Influence Is A Force In 'Thor: Ragnarok' |last=Fujikawa |first=Jenn |publisher=[[Marvel.com]] |date=October 19, 2017 |access-date=November 5, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180118025155/https://news.marvel.com/movies/78891/jack-kirbys-design-influence-force-thor-ragnarok/ |archive-date=January 18, 2018 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;  

== Glej tudi ==

* [[Thor (film, 2011)|Thor]]
* [[Thor: Svet teme]]
* [[Thor: Ljubezen in grom]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}
* https://www.rtvslo.si/kultura/ocenjujemo/filmska-recenzija-thor-ragnarok/436580
* https://screenrant.com/chris-hemsworth-thor-5-hold-mcu-solo-movie-record/
* https://comicbook.com/marvel/news/thor-ragnaroks-cate-blanchett-says-marvel-arent-used-to-having-a-whole-script/

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Filmi leta 2017]]
[[Kategorija:Ameriški akcijsko pustolovski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški fantazijski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o superherojih]]
[[Kategorija:3D filmi]]
[[Kategorija:Ameriški pustolovsko komični filmi]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Crossover filmi]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Apokaliptični filmi]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po nordijski mitologiji]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Thor (filmska serija)]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Taike Waititija]]
[[Kategorija:Filmi o deicidu]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v palačo]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na izmišljeni planet]]
[[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]]
[[Kategorija:Filmi Marvel Studios]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>lf97the6t1ui3yt49iu258vpe9q8h21</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Venom: Zadnji ples</title>
    <ns>0</ns>
    <id>573815</id>
    <revision>
      <id>6751829</id>
      <parentid>6642314</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:54:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751829</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15006" sha1="0bs5t21wodcuud83a5zn67ftq5smmki" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Venom: Zadnji ples
| image          = 
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Kelly Marcel]]
| producer       = [[Avi Arad]], [[Matt Tolmach]], [[Amy Pascal]], [[Kelly Marcel]], [[Tom Hardy]], [[Hutch Parker]]
| based on       = [[Venom (lik)]]
| starring       = [[Tom Hardy]]&lt;br /&gt;[[Chiwetel Ejiofor]]&lt;br /&gt;[[Juno Temple]]&lt;br /&gt;[[Rhys Ifans]]&lt;br /&gt;[[Stephen Graham]]&lt;br /&gt;[[Peggy Lu]]&lt;br /&gt;[[Alanna Ubach]]
| music          = [[Dan Deacon]]
| distributor    = [[Sony Pictures Releasing]]
| released       = 21. oktober 2024 (New York) 
25. oktober 2024 (Združene države Amerike)
| runtime        = 109 min
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}

'''Venom: Zadnji ples''' je ameriški superjunaški film iz leta 2024, ki ga je napisala in režirala [[Kelly Marcel]] ter temelji na istoimenskem liku iz Marvelovih stripov. Tretji del filmske  serije Venom je peti film v Sonyjevem Vesolju Spider-Man (SSU). V filmu igrajo [[Tom Hardy]], [[Chiwetel Ejiofor]], [[Juno Temple]], [[Rhys Ifans]], [[Stephen Graham]], [[Peggy Lu]] in [[Alanna Ubach]]. V filmu sta Eddie Brock in Venom na begu, ko ju lovita oba njuna svetova. 

Hardy je avgusta 2018 objavil, da je bil najet za nastop v tretjem filmu Venom, Sony Pictures pa je načrt za film naredil do decembra 2021 po izidu drugega filma. Marcel in Hardy sta do junija 2022 napisala scenarij. Novi člani igralske zasedbe, vključno z Ejioforjem in Templejem, so se pridružili sredi leta 2023, snemanje pa se je začelo konec junija 2023 v [[Španija|Španiji]]. Snemanje je bilo naslednji mesec ustavljeno zaradi stavke SAG-AFTRA leta 2023 in se je nadaljevalo novembra po koncu stavke. Film je bil dokončan konec februarja 2024, njegov naslov pa je bil objavljen mesec dni kasneje.

Venom: Zadnji ples je bil premierno predvajan v gledališču Regal Times Square v [[New York|New Yorku]] 21. oktobra 2024, v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pa je bil predvajan 25. oktobra. Film je prejel mešane ocene kritikov, pri čemer so kritiki kritizirali scenarij, medtem ko so Hardyjev nastop, akcijske prizore in vizualne učinke pohvalili. Po vsem svetu je film zaslužil 478 milijonov dolarjev.

== Vsebina ==
Preden ju urok [[Doktor Strange (lik)|doktorja Strangea]] pripelje na Zemljo-616, sta [[Eddie Brock (lik)|Eddie Brock]] in njegov simbiot [[Venom (lik)|Venom]] pijana v baru v [[Mehika|Mehiki]]. Medtem, ko govorita z natakarjem o [[Thanos|Thanosu]] in kamnih neskončnosti, sta prisiljena nazaj na njuno domače vesolje na Zemljo 688. Še vedno na begu po nedavni bitki s [[Carnage (lik)|Carnageom]], navidezni umor Patricka Mulligana postane mednarodna naslovnica z Brockom, kateri je imenovan za glavnega osumljenca, zaradi česar se mora odpraviti v [[New York]] in poskušati spremeniti svoje ime.

Ne da bi nobeden od njiju vedel, je bitje, znano kot Xenophage, začelo slediti Brocku in Venomu. Nedavni dogodki pritegnejo pozornost Rexa Stricklanda, vojaka, ki nadzira Imperium, vladno operacijo na lokaciji območja 51, ki bo kmalu razpuščeno, za zajemanje in preučevanje drugih simbiotov, ki so prispeli na [[Zemlja|Zemljo]]. Mulligana, za katerega se je izkazalo, da je preživel stik s Carnageom, je ujamejo Stricklandovi vojaki. Povezan je z enim od številnih zaprtih simbiotov in raziskovalca Imperiuma, dr. Teddy Paine in Sadie &quot;Christmas&quot;, ga zaslišata, da bi izvedela kaj več o namenu simbiota na Zemlji, preden Stricklandu ukažejo, naj uniči Venom. 

Medtem ko se pritrdita na bok letala, namenjenega v New York City, Brocka in Venoma napade Xenophage, ki ju zasleduje, in prisiljena sta se spustiti v puščavo [[Nevada]]. Venom razloži Brocku, da je Xenophage v vesolje spustil [[Knull]], bog teme in ustvarjalec simbiotov, da bi pridobil kodeks, ki nastane, ko simbiot oživi svojega gostitelja. To lahko osvobodi Knull-a iz zapora, v katerega so ga pred davnimi časi ujeli simbioti. Ker je Venom že enkrat oživil Brocka, zdaj nosita kodeks, ki ga je Xenophage izsledil na Zemljo. Potem, ko je Brocka v zasedi napadejo Strickland in njegova ekipa, medtem, ko je komaj pobegnil od njih in Xenophagea, sreča Martina Moona in njegovo družino potujočih prijateljev in navdušencev nad nezemljani, ki mu ponudijo brezplačno vožnjo v [[Las Vegas]] na poti do območja 51. Medtem Mulliganov novi simbiot obvesti Stricklanda o Knullovih namerah glede kodeksa, ki se lahko uniči samo, če Eddie ali Venom umreta.

Ko prispeta v Las Vegas, Eddie in Venom naletita na gospo Chen v igralnici Casinoja in Venom z njo zapleše, preden ju spet ujame Xenophage. Prispe Stricklandova ekipa, loči Venoma od Eddieja in ju odpelje na območje 51, kjer se Eddie ponovno sreča z Mulliganom. Sadie osvobodi Venoma, ki se ponovno poveže z Eddiejem, potem ko ga Strickland ustreli. To pritegne Xenophage v bazo in Mulligan umre v bitki. Venom osvobodi druge zaprte simbionte, ki se povežejo s Sadie in drugimi gostitelji, da bi se ubranili pred Xenophage, ki je Knullu sporočil, da je bil Kodeks najden. Knull pošlje več ksenofagov skozi portale na Zemljo in premaga simbiote. Zavedajoč se, da se mora žrtvovati, da bi uničil Kodeks in rešil [[vesolje]], se Venom združi s Ksenofagi, jih popelje v rezervoarje s [[Kislina|kislino]] in se poslovi od Brocka, preden ga odvrže, ko smrtno ranjeni Strickland sproži svoje [[Granata|granate]], da bi jih uničil. Teddy se poveže s simbiotom, da bi rešila Sadie pred eksplozijo, medtem ko Brock pade v nezavest, ko baza gori.

Brock se pozneje zbudi v bolnišnici, kjer ga vojaški uradnik obvesti, da so mu dejanja z Venomom na območju 51 prinesla izbris, pod pogojem, da bo zamolčal dogodke, ki so se zgodili. Ob prihodu v New York City se Brock zagleda v [[Kip svobode]], medtem ko se spominja Venoma. V prizoru po koncu filma Knull izjavi, da vesolje ni več varno pred njim zdaj, ko je Venom padel. Kmalu zatem natakar, ki ga je Strickland prijel kmalu po tem, ko je Brock odšel v New York, pobegne iz požganih ostankov Območja 51. V bližini črni ščurek prileze iz ruševin poleg zlomljene viale, ki je prej vseboval manjši Venomov vzorec.

== Vloge ==

* [[Tom Hardy]] – Eddie Brock ([[Venom (lik)|Venom]])
* [[Chiwetel Ejiofor]] – General Rex Strickland
* [[Juno Temple]] –  Dr. Teddy Paine
* [[Rhys Ifans]] –  Martin Moon 
* [[Stephen Graham]] – Patrick Mulligan
* [[Peggy Lu]] –  Gdč. Chen
* [[Clark Backo]] – Sadie &quot;Christmas&quot;
* [[Alanna Ubach]] – Nova Moon
* [[Andy Serkis]] – [[Knull]]

== Produkcija ==

=== Razvoj ===
[[Tom Hardy]] je avgusta 2018 izjavil, da je podpisal pogodbo za igranje v treh filmih o Venomu. Septembra 2021 je Hardy opozoril, da bodo morali producenti v prihodnjih filmih še naprej razvijati Sonyjevo vesolje Spider-Mana (SSU), vendar so dejali, da jih zanima tudi nadaljnje prepletanje z [[Marvel Cinematic Universe|Marvelovim filmskim vesoljem]] (MCU). Režiser filma [[Venom: Let There Be Carnage]] (2021) [[Andy Serkis]] je izrazil zanimanje za vrnitev k režiji še enega filma Venom, in menil, da je treba v prihodnjih filmih z Venomom raziskati še več, preden se bo lik lahko srečal s [[Spider-Man|Spider-Manom]] ​​v prihodnjem filmu. Oktobra je [[Tom Holland]] dejal, da sta se s producentko [[Amy Pascal]] pogovarjala o morebitni ponovni vlogi Petra Parkerja/Spider-Mana v prihodnjih nadaljevanjih Venoma, potem ko se je pojavil v epizodni vlogi v filmu Let There Be Carnage na posnetkih iz filma MCU [[Spider-Man: Ni poti domov]] (2021). Niti Holland niti njegov lik se nista pojavila v končnem filmu, kljub temu da je Adam B. Vary kasneje decembra 2024 poročal, da po navedbah Sonyjevega vira podjetje Walt Disney nikoli ni preprečilo Sonyju, da bi Hollanda uporabil za svoje filme, saj se v studiu ni nikoli pojavil občutek, da občinstvo ne bi sprejelo Hollandove različice Spider-Mana, ki se pojavlja v filmih, ki niso iz MCU, zlasti po izidu filmov Ni poti domov in [[Doktor Strange v multivesolju norosti]] (2022), ki sta določila dokončne meje multivesolja MCU. Decembra istega leta je Pascal dejala, da je film Venom 3 v postopku razvoja. 

[[Sony Pictures]] je aprila 2022 na CinemaConu potrdil, da je film v razvoju. Junija je Hardy objavil, da scenarij piše [[Kelly Marcel]], potem ko je že sodelovala pri prejšnjih filmih Venoma, in da zgodbo piše skupaj z njo. Hardy naj bi za svoje delo prejel plačo 20 milijonov dolarjev. Serkis se zaradi obveznosti pri filmu Živalska farma, ki ga je zavrnil zaradi dela na filmu Let There Be Carnage, ni mogel vrniti kot režiser, a je na koncu bil najet, da v filmu upodobi [[Knull|Knulla]]. Marcel je oktobra sprejela mesto režiserke filma, ki naj bi zaključil trilogijo Venom. Film naj bi tudi producirala skupaj z [[Avi Arad|Avijem Aradom]], [[Matt Tolmach|Mattom Tolmachom]], [[Amy Pascal|Pascalom]], [[Hutch Parker|Hutchom Parkerjem]] in Hardyjem, vsi pa prek svojih produkcijskih podjetij [[Arad Productions]], [[Matt Tolmach Productions]], [[Pascal Pictures]], [[Hutch Parker Entertainment]] in [[Hardy Son &amp; Baker]]. [[Columbia Pictures]] ga je prav tako producirala v sodelovanju z [[Marvel Entertainment]]. Hardy je februarja 2023 potrdil, da se je predprodukcijsko delo začelo. [[Juno Temple]] se je aprila začela pogajati, da bi se pridružila igralski zasedbi v nerazkriti &quot;glavni vlogi&quot;. Igralec [[Chiwetel Ejiofor]] pa je bil izbran za vlogo Rexa Strickland, ko je bilo potrjeno, da je bila Temple izbrana. Junija je bilo objavljeno, da bo film izšel oktobra 2024.

=== Snemanje ===
Snemanje filma se je začelo 26. junija 2023 v [[Los Mateos]] v [[Cartagena, Španija|Cartageni]] v [[Španija|Španiji]], pa tudi v regionalnem parku [[Calblanque]]. [[Fabian Wagner]] je direktor fotografije, potem ko je bil prej dodatni direktor fotografije pri filmu Let There Be Carnage. Začetek stavke SAG-AFTRA sredi julija 2023 je povzročil ustavitev snemanja. Ko se je stavka igralcev končala v začetku novembra 2023, je Sony prestavil izid filma na 8. november 2024, s čimer je zapolnil datum november 2024, ki ga je studio prej rezerviral za neimenovani Marvelov film. Produkcija se je takrat pripravljala na nadaljevanje. Snemanje se je nadaljevalo 16. novembra. Februarja 2024 se je igralski zasedbi pridružil [[Clark Backo]] v nerazkriti vlogi, konec februarja pa se je snemanje končalo. 

== Glasba ==
Do avgusta 2024 je [[Dan Deacon]] napisal glasbo za film.

== Izid in zaslužek ==
Film Venom: Zadnji ples je bil premierno predvajan v kinodvorani Regal Times Square v [[New York|New Yorku]] 21. oktobra 2024, v kinodvoranah, v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] pa je bil izdan 25. oktobra. Film naj bi prvotno izšel oktobra 2024, nato pa je bil določen za datum izida 12. julija 2024, ko je Sony zaradi stavke SAG-AFTRA prilagodil svoj urnik izida. Po koncu stavke je bil izid filma prestavljen na 8. november 2024, nato pa je bil prestavljen naprej in vrnjen na časovni okvir oktobra 2024.

Film Venom: Zadnji ples je v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] zaslužil 139,8 milijona dolarjev, v drugih državah pa 339,2 milijona dolarjev, s čimer je skupno zaslužil 478,9 milijona dolarjev. V Združenih državah Amerike in Kanadi je bil film Venom: Zadnji ples izdan skupaj s filmom [[Konklav (film, 2024)|Konklav]] in naj bi v prvem vikendu predvajanja v 4125 kinodvoranah zaslužil približno 65 milijonov dolarjev. Film je prvi dan predvajanja zaslužil 22 milijonov dolarjev, vključno z 8,5 milijona dolarjev od predpremier v četrtek zvečer. Na premieri je zaslužil 51 milijonov dolarjev, kar je prvo mesto, a hkrati najnižji premierni zaslužek trilogije Venom. [[Deadline Hollywood]] je krivdo slabši uspeh pripisal tekoči svetovni seriji [[Yankees-Dodgers]] in utrujenosti od žanra superjunakov. Kljub temu je mednarodni zaslužek filma v kinodvoranah pomagal izravnati slabši uspeh v severnoameriških kinodvoranah. Film je nato v drugem vikendu zaslužil 26,1 milijona dolarjev (kar je 49 % manj kot v prvem vikendu), v tretjem vikendu pa 16,2 milijona dolarjev (kar je 37 % manj), s čimer je vodilno mesto obdržal tri tedne zapored. Zadnji ples je bil v četrtem vikendu po premeri zaslužil 7,3 milijona dolarjev in končal na drugem mestu za filmom [[Red One (film)|Red One]].

== Odzivi in ocene ==
[[Christy Lemire]] iz [[RogerEbert.com]] je filmu dala 1,5 od 4 zvezdic in zapisala: &quot;Ko se močno nagne k inherentni absurdi svojih noro neprimernih, neusklajenih prijateljskih norčij, je Venom: Zadnji ples lahko popolna eksplozija. Žal pa se to ne dogaja tako pogosto, kot bi se moralo.&quot; [[Robbie Collin]] iz [[Daily Telegraph|Daily Telegrapha]] mu je dal 1 od 5 zvezdic in ga označil za brezsmisleno neumno, najstnikom priliznjeno grdo staro šolo, ki gledalcu, čigar starost ali sposobnost štetja presega 20 let, ne ponuja veliko. Zaključil je:&quot;Ko se zadnji plesi končajo, je to Macarena v filmski obliki.&quot; [[Kevin Maher]] iz revije [[The Times]] je filmu prav tako dal 1 od 5 zvezdic in dejal: &quot;Zelo potrto je gledati Hardyja, kako se pogreza tako nizko. Od elegantnega lika v Stuartu: Življenje nazaj in Tinker Tailor Soldier Spy do praznookega Marvelovega bedaka, čigar najboljša replika je: 'Kodeks moramo spraviti čim dlje!'&quot; [[Alci Rengifo]] iz revije [[Entertainment Voice]] je zapisal:&quot;Venom kot franšiza deluje kot stripovski bratranec Smrtonosnega orožja ali katere koli druge priljubljene serije z zabavnim, neusklajenim duetom.&quot; [[Amy Nicholson]] iz revije [[The New York Times]] je dejala: &quot;Iskreno, raje bi gledala Eddieja in Venoma, kako se prepirata o prelivih za pico, kot pa da bi se združila za nekaj tako banalnega, kot je reševanje planeta.&quot; 

[[Jake Cole]] iz revije [[Slant]] je filmu dal 3 od 4 zvezdic in zapisal: &quot;Ko film napreduje, se nenehno stopnjuje, vloge in obseg dogajanja, ki se ne sprevrže v nerazumljivo računalniško grafiko zmešnjavo, ko drvi proti vrhuncu.&quot; [[Clarisse Loughrey]] iz [[The Independent]] je filmu dala 3 od 5 zvezdic in pri tem zapisala: &quot;Težko je reči, kako si bomo te filme zapomnili v veliki shemi zgodovine stripov, toda z Zadnjim plesom se lahko vsaj spomnimo, da smo se včasih s temi stvarmi dejansko zabavali.&quot;

== Glej tudi ==

* [[Venom (film, 2018)|Venom 1]]
* [[Venom: Naj bo Carnage]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikiquote}}
{{FilmLinks}}

[[Kategorija:Filmi leta 2024]]
[[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]]
[[Kategorija:Filmi o superherojih]]
[[Kategorija:Filmi o pošastih]]
[[Kategorija:3D filmi]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]]
[[Kategorija:Filmi o invaziji nezemljanov]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Venom (filmska serija)]]
[[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]]
[[Kategorija:Filmi leta 2024]]
[[Kategorija:Filmi ScreenX]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>0bs5t21wodcuud83a5zn67ftq5smmki</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spider-Man: Ni poti domov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>573850</id>
    <revision>
      <id>6751830</id>
      <parentid>6732659</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:54:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751830</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38039" sha1="olij10e0x9kcwcqbwmthit0ycdjrxk0" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Spider-Man: Ni poti domov
| image          = Spider Man No Way Home Logo.svg
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Jon Watts]]
| producer       = [[Kevin Feige]], [[Amy Pascal]]
| writer         = [[Chris McKenna]], [[Erik Sommers]]
| based on       = [[Spider-Man]]
| starring       = [[Tom Holland]]&lt;br /&gt;[[Zendaya]]&lt;br /&gt;[[Benedict Cumberbatch]]&lt;br /&gt;[[Jacob Batalon]]&lt;br /&gt;[[Jon Favreau]]&lt;br /&gt;[[Jamie Foxx]]&lt;br /&gt;[[Willem Dafoe]]&lt;br /&gt;[[Alfred Molina]]&lt;br /&gt;[[Thomas Haden Church]]&lt;br /&gt;[[Rhys Ifans]]&lt;br /&gt;[[Benedict Wong]]&lt;br /&gt;[[Tony Revolori]]&lt;br /&gt;[[Marisa Tomei]]&lt;br /&gt;[[Andrew Garfield]]&lt;br /&gt;[[Tobey Maguire]]
| music          = [[Michael Giacchino]]
| distributor    = [[Sony Pictures Releasing]]
| released       = 17. december 2021 (Združene države Amerike)
| runtime        = 148 min
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}

'''Spider-Man: Ni poti domov''' je ameriški superjunaški film iz leta 2021, ki temelji na liku istoimenskem liku iz Marvelovih stripov. Producirala sta ga Columbia Pictures in [[Marvel Studios]], distribuiral pa Sony Pictures Releasing. Je nadaljevanje filmov [[Spider-Man: Vrnitev domov]] (2017) in [[Spider-Man: Daleč od doma]] (2019) ter 27. film v kinematografskem vesolju Marvel (MCU). Film je režiral [[Jon Watts]], scenarij pa sta napisala [[Chris McKenna]] in [[Erik Sommers]]. V filmu igrajo [[Tom Holland]], [[Zendaya]], [[Benedict Cumberbatch]], [[Jacob Batalon]], ​​[[Jon Favreau]], [[Jamie Foxx]], [[Willem Dafoe]], [[Alfred Molina]], [[Thomas Haden Church]], [[Rhys Ifans]], [[Benedic Wong]], [[Tony Revolori]], [[Marisa Tomei]], [[Andrew Garfield]] in [[Tobey Maguire]]. V filmu Parker prosi [[Doktor Strange (lik)|doktorja Stephena Strangea]], naj uporabi urok, da svojo identiteto Spider-Mana izbriše, potem ko je bila razkrita svetu ob koncu filma Spider-Man: Daleč od doma. Ko gre urok narobe zaradi Parkerjevih dejanj, se multivesolje odpre in v Parkerjevo vesolje pride več obiskovalcev iz alternativnih resničnosti.

Tretji film MCU o Spider-Manu je bil načrtovan med produkcijo filma Spider-Man: Vrnitev domov leta 2017. Pogajanja med Sonyjem in Marvel Studios o spremembi njihovega dogovora – v katerem skupaj producirata filme o Spider-Manu – so se končala tako, da je Marvel Studios zapustil projekt avgusta 2019, vendar je negativen odziv oboževalcev privedel do novega dogovora med podjetji mesec dni kasneje. Watts, McKenna, Sommers in Holland so se znova pridružili projektu, snemanje pa je potekalo od oktobra 2020 do marca 2021 v [[New York|New Yorku]] in [[Atlanta, Georgija|Atlanti]]. Ta film služi kot film med MCU in prejšnjimi filmi o Spider-Manu, ki sta jih režirala [[Sam Raimi]] in [[Marc Webb]]. Več igralcev je ponovilo svoje vloge iz teh filmov, vključno s prejšnjima igralcema Spider-Mana, Maguirejem in Garfieldom. Njuno sodelovanje je bilo predmet številnih špekulacij in številnih objav, čeprav so Sony, Marvel in igralska zasedba poskušali prikriti njuno sodelovanje do izida filma.

Spider-Man: Ni poti domov je bil premierno predvajan v gledališču Fox Village v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 13. decembra 2021, v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pa je bil predvajan 17. decembra kot del četrte faze MCU. Film je prejel pozitivne ocene kritikov in zaslužil več kot 1,952 milijarde dolarjev po vsem svetu, s čimer je presegel svojega predhodnika kot najuspešnejši film, ki ga je izdal Sony Pictures. Postal je najuspešnejši film leta 2021, šesti najuspešnejši film vseh časov, najuspešnejši film o Spidermanu in postavil več drugih rekordov v blagajni, vključno s tistimi za filme, ki so bili predvajani med [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemijo COVID-19]]. Film je med številnimi drugimi priznanji prejel nominacijo za najboljše vizualne prizore na 94. podelitvi oskarjev. Razširjena različica filma s podnaslovom The More Fun Stuff Version je bila predvajana v kinematografih septembra 2022. Nadaljevanje, [[Spider-Man: Povsem nov dan]], naj bi izšlo 31. julija 2026.

== Vsebina ==
Potem, ko je [[Mysterio|Quentin Beck]] Petru Parkerju podtaknil umor in pri tem razkril, da je Parker [[Spider-Man]], Oddelek za nadzor škode zasliši Parkerja, njegovo punco, Michelle Mary Jane Jones-Watson, njegovega najboljšega prijatelja Ned Leeds in njegovo teto May Parker. Odvetnik Matt Murdock odloči, da se Parkerjeve obtožbe zavržejo, vendar se skupina spopade z negativimi pritiski. Potem ko so Parkerjeve, MJ-jeve in Nedove prijave za MIT zavrnjene, se Parker odpravi v New York Sanctum, da bi za pomoč prosil [[Doktor Strange (lik)|doktorja Stephena Strangea]]. Strange začne izvajati urok, zaradi katerega bi vsi pozabili, da je Parker Spider-Man, vendar se pokvari, ko Parker večkrat zahteva spremembe, da bi njegovi ljubljeni ohranili spomine. Urok zato propade.

Na Strangeov predlog skuša Parker prepričati administratorja MIT, naj ponovno razmisli o MJ-jevih in Nedovih prijavah. Kmalu ga na avtocesti napade Otto Octavius, ki iztrga nanotehnologijo iz Parkerjeve železne obleke Spider-Mana. To se poveže z Octaviusovimi mehanskimi lovkami in Parkerju omogoči, da prevzame nadzor nad njimi. Ko prispe Norman Osborn in ga napade, Strange teleportira Parkerja nazaj v Sanctum in zaklene Octaviusa v celico poleg Curta Connorsa. Strange pojasnjuje, da je poškodovani urok priklical ljudi iz drugih vesolj znotraj multivesolja, ki poznajo identiteto Spider-Mana. Parkerju, Mary Jane in Nedu naroči, naj poiščejo in ujamejo druge; poiščejo in ujamejo Maxa Dillona in Flinta Marka v vojaško raziskovalno ustanovo.

Osborn od svoje razcepljene osebnosti zelenega goblina povrne nadzor nad seboj in uniči masko goblina. Od tete May dobi pomoč, dokler ga Parker ne ujame. Medtem ko razpravljajo o svojih bitkah s Spider-Manom, Osborn, Octavius ​​in Dillon ugotovijo, da so bili umaknjeni iz svojih vesolj tik pred smrtjo. Strange se pripravi, da bo obrnil zaprti urok in zlikovce poslal nazaj v njihova vesolja, vendar Parker trdi, da bi morali najprej pomagati vsakemu zlobnežu, da bi po vrnitvi morda spremenil svojo usodo. Ko Strange zavrne, Parker ukrade urok, ujame Strangea v zrcalno dimenzijo in odpelje zlikovce v stanovanje Happy Hogana. Za zdravljenje Octaviusa uporabi tehnologijo Starkove industrije. Preden lahko Parker ozdravi kogarkoli drugega, se sproži njegov pajkov čut in ugotovi, da je Goblinova osebnost ponovno prevzela nadzor nad Osbornom. Goblin prepriča druge zlikovce, da izdajo Parkerja ter nato smrtno poškoduje teto May, ko Dillon, Marko, Connors in Octavius pobegnejo; Preden umre, May pove Petru, da &quot;z veliko močjo mora prevzeti tudi veliko odgovornost&quot;.

Pozneje Ned odkrije, da lahko ustvari portale z uporabo Strangeovega obroča za zanko, s katerim z Mary Jane poskušata najti Parkerja. Namesto tega najdejo alternativne različice Parkerja, ki so bili prav tako priklicani iz vesolja zlikovcev s Strangeovim urokom in imajo vzdevka &quot;Peter-2&quot; in &quot;Peter-3&quot;. Skupina najde Parkerja iz tega vesolja z vzdevkom &quot;Peter-1&quot;, ki žaluje za Mayino smrtjo in je pripravljen zlobneže poslati domov umret. Druga dva Petra delita zgodbe o izgubi ljubljenih in spodbujata Parkerja, da se bori v Mayino čast. Trije Parkerji razvijejo zdravila za zlikovce in jih zvabijo h [[Kip svobode|Kipu svobode]]. Skupaj ozdravijo Connorsa in Marka, medtem ko Octavius ​​pomaga ozdraviti Dillona. Ned po nesreči osvobodi Strangea iz zrcalne dimenzije. Goblin sprosti zaprti urok, podre ovire med vesolji in privabi nešteto drugih, ki poznajo Parkerjevo identiteto. Peter-1 medtem poskuša ubiti Goblina. Peter-2 ga ustavi, vendar Goblin zabode Petra-2. Peter-3 pomaga Petru-1, da Goblinu vbrizga svoje zdravilo in Osbornu povrne zdrav razum. 

Peter-1 spozna, da je edini način za zaščito multivesolje ta, da se njegovo identiteto izbriše iz spomina vseh, in zahteva doktorju Strangeu, da to stori, hkrati pa obljubi Mary Jane in Nedu, da ju bo našel in ju spomnil, kdo je. Strange nerad izpolni urok in vsi se vrnejo v svoja vesolja, vključno z [[Eddie Brock (lik)|Eddiejem Brockom]], ki nevede pusti za seboj delček simbiota [[Venom (lik)|Venoma]]. Dva tedna pozneje Parker obišče Mary Jane, da bi se njej in Nedu ponovno predstavil, vendar se odloči, da tega ne stori. Zatem obišče Mayin grob, kjer se pogovarja s Hoganom in dobi navdih, da nadaljuje, izdela novo obleko Spider-Mana in nadaljuje svojo kariero v [[New York|New Yorku]].

== Vloge ==

* [[Tom Holland]] – Peter Parker/[[Spider-Man]]: Najstnik in Maščevalec, ki je pridobil pajku podobne sposobnosti, potem ko ga je ugriznil radioaktivni pajek.
* [[Zendaya]] – Michelle &quot;MJ&quot; Jones-Watson: Petrova sošolka in punca.
* [[Benedict Cumberbatch]] – [[Doktor Strange (lik)|Doktor Stephen Strange]]: Nevrokirurg, ki je po prometni nesreči, ki je končala njegovo kariero, postal mojster mističnih veščin.
* [[Jacob Batalon]] – Ned Leeds: Petrov najboljši prijatelj.
* [[Jon Favreau]] – Happy Hogan: Vodja varnosti pri podjetju Stark Industries ter nekdanji voznik in telesni stražar Tonyja Starka, ki skrbi za Petra.
* [[Jamie Foxx]] – Max Dillon/[[Elektro]]: Elektroinženir podjetja Oscorp iz vzporedne resničnosti, ki je po nesreči z gensko spremenjenimi električnimi jeguljami pridobil električne moči.
* [[Willem Dafoe]] – Norman Osborn/[[Zeleni škrat]]: Znanstvenik in izvršni direktor podjetja Oscorp iz vzporedne resničnosti, ki je na sebi preizkusil nestabilno sredstvo za povečanje moči. Zaradi tega je razvil blazno razcepljeno osebnost ter uporablja napreden oklep in opremo podjetja Oscorp.
* [[Alfred Molina]] – Otto Octavius/[[Doktor Octopus]]: Znanstvenik iz vzporedne resničnosti s štirimi mehanskimi lovkami z umetno inteligenco, ki so se po nesreči oprijele z njegovim telesom.
* [[Thomas Haden Church]] – Flint Marko/[[Sandman (lik)|Sandman]]: Malopridni tat iz filma vzporedne resničnosti, ki je po nesreči pridobil sposobnost preobrazbe v pesek.
* [[Rhys Ifans]] – Curt Connors/[[Kuščar (lik)|Kuščar]]: Znanstvenik podjetja Oscorp iz vzporedne resničnosti, ki se je med poskusom regeneracije manjkajoče roke spremenil v veliko plazilcu podobno pošast.
* [[Benedict Wong]] – Wong: Strangeov mentor in prijatelj, ki je med Strangeovo odsotnostjo v času »izbrisa« postal novi vrhovni čarovnik.
* [[Tony Revolori]] – Eugene &quot;Flash&quot; Thompson: Petrov sošolec in nekdanji tekmec.
* [[Marisa Tomei]] – May Parker: Petrova teta.
* [[Andrew Garfield]] – Peter Parker/Spider-Man oz. Peter Parker 3: Alternativna različica Petra, ki jo preganja neuspeh pri reševanju pokojne punce Gwen Stacy med dogodki v filmu [[Neverjetni Spider-Man 2]].
* [[Tobey Maguire]] –  Peter Parker/Spider-Man oz. Peter Parker 2: Alternativna različica Petra, ki uporablja organsko mrežo namesto naprav za izstreljevanje mreže, kakršne uporabljajo njegovi dvojniki iz drugih svetov.
* [[J. K. Simmons]] – [[J. Jonah Jameson]] : Uredenik časopia The Daily Builge, ki izvaja kampanjo blatenja proti Spider-Manu.

== Produkcija ==

=== Razvoj ===
[[Slika:Tom Holland &amp; Jon Watts (28620388656).jpg|sličica|[[Tom Holland]] in režiser filma, [[Jon Watts]]. ]]
Še pred izidom filma [[Spider-Man: Vrnitev domov]] je igralec Spider-Mana [[Tom Holland]] junija 2017 razkril, da načrtujeta dve nadaljevanji filma.&lt;ref name=&quot;/FilmSMHSetVisit&quot;&gt;{{navedi splet |last=Sciretta |first=Peter |date=April 3, 2017 |title='Spider-Man: Homecoming' Set Visit: Everything We Learned{{nbsp}}– Page 3 |url=https://www.slashfilm.com/spider-man-homecoming-set-visit/3/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403232544/http://www.slashfilm.com/spider-man-homecoming-set-visit/3/ |archive-date=April 3, 2017 |access-date=April 3, 2017 |website=[[/Film]]}}&lt;/ref&gt;Po poročanjih naj bi se [[Marvel Studios]] in Sony pogodbeno dogovorila, da bo [[Marvel Comics|Marvel]] ohranil ustvarjalni nadzor nad tretjim filmom o Spider-Manu, če bo Spider-Man: Daleč od doma v blagajnah zaslužil več kot milijardo ameriških dolarjev, kar je film na koncu tudi storil. Kljub temu je pogodba med stranema potekla avgusta 2019. Po poročanjih naj bi bil Sony pripravljen podaljšati pogodbo pod prvotnimi pogoji, po katerih je Marvel prejel 5 % vseh prihodkov pred kakršnimi koli odbitki, Marvel pa je želel enak delež dobička v zameno za delitev produkcijskih stroškov. Ker se podjetji nista mogli dogovoriti, je Sony sprva umaknil ustvarjalni nadzor nad prihodnjimi filmi iz Marvel Studios, ki ga je takrat vodil [[Kevin Feige]], nato pa je napovedal dve lastni nadaljevanji Spider-Mana s Tomom Hollandom v glavni vlogi, ki ju bo režiral [[Jon Watts]].&lt;ref name=&quot;NoNewDealSonyResponse&quot;&gt;{{navedi splet |last=Kit |first=Borys |date=August 20, 2019 |title='Spider-Man' Studio Sony Goes Public with Marvel Movie Divorce: &quot;We Are Disappointed&quot; (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/sony-fires-back-at-marvel-spider-man-movie-divorce-1233490 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190821071513/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/sony-fires-back-at-marvel-spider-man-movie-divorce-1233490 |archive-date=August 21, 2019 |access-date=August 21, 2019 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; Čeprav je izvršni direktor [[Sony Pictures]], [[Tony Vinciquerra]], kmalu preklical novo pogodbo, sta obe strani konec septembra 2019 dosegli nov dogovor. Ta dogovor je določal, da bosta Kevin Feige in [[Amy Pascal]] soproducirala tretji film o Spider-Manu v [[Marvel Cinematic Universe|Marvelovem filmskem vesolju]] s Tomom Hollandom v glavni vlogi. V zameno za pravice do blaga in 25 % prihodkov je moral Marvel Studios pokriti tudi četrtino produkcijskih stroškov.&lt;ref name=&quot;NoNewSonyDealDeadline&quot;&gt;{{navedi splet |last=Fleming |first=Mike Jr. |date=August 20, 2019 |title=Disney-Sony Standoff Ends Marvel Studios &amp; Kevin Feige's Involvement In 'Spider-Man' |url=https://deadline.com/2019/08/kevin-feige-spider-man-franchise-exit-disney-sony-dispute-avengers-endgame-captain-america-winter-soldier-tom-rothman-bob-iger-1202672545/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190820201532/https://deadline.com/2019/08/kevin-feige-spider-man-franchise-exit-disney-sony-dispute-avengers-endgame-captain-america-winter-soldier-tom-rothman-bob-iger-1202672545/ |archive-date=August 20, 2019 |access-date=August 20, 2019 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt;

Kot pri prejšnjih dveh filmih sta bila kot scenarista najeta [[Chris McKenna]] in [[Erik Sommers]], ki sta scenarij dokončala šele med snemanjem. Jon Watts se je vrnil k projektu kot režiser.&lt;ref name=&quot;WattsNegotiations&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=September 27, 2019 |title=Jon Watts in Final Talks To Return As Director Of Third 'Spider-Man: Homecoming' Movie |url=https://deadline.com/2019/09/jon-watts-in-final-talks-to-return-as-director-of-third-spider-man-homecoming-movie-1202746782/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190927200813/https://deadline.com/2019/09/jon-watts-in-final-talks-to-return-as-director-of-third-spider-man-homecoming-movie-1202746782/ |archive-date=September 27, 2019 |access-date=September 27, 2019 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; Marca 2020 je Holland potrdil, da bo [[Zendaya]] ponovno del igralske zasedbe. [[Jon Favreau]] se je prav tako vrnil k igralski zasedbi. [[Jacob Batalon]], [[Marisa Tomei]] in [[Tony Revolori]] so se tudi vrnili k svojim vlogam iz prejšnjih filmov.&lt;ref name=&quot;IgerSonyMarvelOct2019&quot;&gt;{{navedi splet |last=Welk |first=Brian |date=October 4, 2019 |title=Bob Iger Explains How Tom Holland Saved Spider-Man in the Marvel-Sony Partnership (Video) |url=https://www.thewrap.com/bob-iger-explains-how-tom-holland-saved-spider-man-in-the-marvel-sony-partnership-video/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191004234834/https://www.thewrap.com/bob-iger-explains-how-tom-holland-saved-spider-man-in-the-marvel-sony-partnership-video/ |archive-date=October 4, 2019 |access-date=October 5, 2019 |website=[[TheWrap]]}}&lt;/ref&gt; [[Benedict Cumberbatch]] se je pridružil igralski zasebi in ponovno prevzel vlogo [[Doktor Strange (lik)|Doktorja Stephena Strangea]]. Kot je bilo napovedano že oktobra 2020, so se igralski zasedbi pridružili [[Jamie Foxx]], ki je igral zlobneža [[Elektro|Elektra]] v filmu [[Neverjetni Spider-Man 2]], [[Alfred Molina]], ki je igral zlobneža [[Doktor Octopus|Doktorja Octopusa]] v filmu [[Spider-Man 2]] in [[Willem Dafoe]], ki je igral zlobneža [[Zeleni škrat|Zelenega škrata]] v filmu [[Spider-Man (film, 2002)|Spider-Man 1]]. Igralski zasedbi sta se pridružila tudi [[Rhys Ifans]], ki je igral [[Kuščar (lik)|Kuščarja]] v filmu [[Neverjetni Spider-Man (film)|Neverjetni Spider-Man]] ter [[Thomas Haden Church]], ki je igral [[Sandman (lik)|Sandmana]] v filmu [[Spider-Man 3]]. Prav tako sta se pridružila tudi [[Andrew Garfield]] in [[Tobey Maguire]], ki sta oba ponovno prevzela vlogo Spider-Mana iz prejšnjih filmov.&lt;ref name=&quot;McKennaSommersDaredevilPlans&quot;&gt;{{navedi splet |last=Hood |first=Cooper |date=January 31, 2022 |title=Spider-Man: No Way Home Writers Had Plans For More Daredevil Scenes |url=https://screenrant.com/spiderman-no-way-home-daredevil-charlie-cox-plans/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221021095844/https://screenrant.com/spiderman-no-way-home-daredevil-charlie-cox-plans/ |archive-date=October 21, 2022 |access-date=September 11, 2024 |website=[[Screen Rant]]}}&lt;/ref&gt; 

=== Snemanje ===
{{Več slik
| image1 = Tobey Maguire 2014.jpg
| caption1 = [[Tobey Maguire]], ki je igral Spider-Mana od leta 2002 do 2007, se je vrnil k tej vlogi v filmu Spider-Man: Ni poti domov.
| image2 = Andrew Garfield 82nd Venice Film Festival (cropped).jpg
| caption2 = [[Andrew Garfield]], ki je igral Spider-Mana od leta 2012 do 2014, se je vrnil k tej vlogi v filmu Spider-Man: Ni poti domov.
}}
Snemanje se je začelo 14. oktobra 2020 v [[Queens|Queensu]] v [[New York|New Yorku]]. Lokacije, kjer je potekalo snemanje, je vključevalo ulice v Long Island Cityju, Astorii in Sunnysideu, vključno s Queens Boulevard in Greenpoint Avenue. Nadaljnje snemanje je potekalo 23. oktobra 2020 v Greenwich Villageu.&lt;ref name=&quot;FilmingVFXScan&quot;&gt;{{navedi splet |last=Davis |first=Brandon |date=October 6, 2020 |title=Marvel's Spider-Man 3 Filming Next Week in New York |url=https://comicbook.com/marvel/news/spider-man-3-production-start-new-york-october/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201007011051/https://comicbook.com/marvel/news/spider-man-3-production-start-new-york-october/ |archive-date=October 7, 2020 |access-date=October 6, 2020 |website=[[ComicBook.com]]}}&lt;/ref&gt; [[Mauro Fiore]] je pomagal pri snemanju filmu, ki je nadomestil [[Seamus McGarvey|Seamusa McGarveyja]], ki je prej delal v isti vlogi pri filmu [[Maščevalci (film, 2012)|Maščevalci]]. McGarvey je moral po okužbi s [[Covid-19|COVID-19]] zapustiti produkcijo, zaradi zamud pri produkciji, povezanih s pandemijo, pa je prišlo tudi do sporov pri urniku snemanja filma [[Cyrano (film, 2021)|Cyrano]] (2021). Da bi zmanjšali omejitve na snemanju, ki jih je povzročila [[Pandemija covida-19|pandemija COVID-19]], so razvili novo tehniko, pri kateri so bili vsi igralci pred začetkom snemanja fotografirani, da bi omogočili digitalne izboljšave, kot so kostumi ali ličila.&lt;ref name=&quot;NewbyTHRCastings&quot;&gt;{{navedi splet |last=Newby |first=Richard |date=October 8, 2020 |title=The 'Spider-Verse' Questions Facing 'Spider-Man 3' |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/the-spider-verse-questions-facing-spider-man-3 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201010120119/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/the-spider-verse-questions-facing-spider-man-3 |archive-date=October 10, 2020 |access-date=October 10, 2020 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; 

Snemanje je potekalo na srednji šoli Frederick Douglass od 22. do 24. januarja 2021 in na srednji šoli Henry W. Grady v Atlanti od 19. do 21. marca 2021. Obe šoli zaradi pandemije COVID-19 od pomladi 2020 nista delovali; kljub temu so bili datumi snemanja načrtovani za vikende, da bi se izognili motenju morebitnega nadaljevanja pouka v živo.&lt;ref name=&quot;ZendayaAtlantaFilming&quot;&gt;{{navedi splet |last=Atad |first=Corey |date=October 27, 2020 |title=Tom Holland, Zendaya Arrive in Atlanta As 'Spider-Man 3' Production Set To Begin |url=https://etcanada.com/news/706347/tom-holland-announces-its-time-for-spider-man-3-as-production-is-set-to-begin/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20201029171356/https://etcanada.com/news/706347/tom-holland-announces-its-time-for-spider-man-3-as-production-is-set-to-begin/ |archive-date=October 29, 2020 |access-date=October 29, 2020 |website=[[ET Canada]]}}&lt;/ref&gt; Javne šole v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] so med pandemijo na splošno prepovedale snemanje na svojih lokacijah, vendar so naredile izjemo le za tretji film o Spider-Manu, saj sta bili obe šoli že uporabljeni za prejšnje filme in je bil njun vizualni slog že določen. Vsaki šoli so za produkcijo plačali 4000 dolarjev; poleg tega sta se obe šoli pogajali o individualnih donacijah, da bi zadostili svojim specifičnim potrebam. Med drugimi lokacijami snemanja so bili tudi [[Los Angeles]] in [[Islandija]]. Snemanje se je končalo 26. marca 2021.&lt;ref name=&quot;FilmingWrapGifts&quot;&gt;{{navedi splet |last=Barnhardt |first=Adam |date=March 26, 2021 |title=Spider-Man: No Way Home's Rumored Wrap Gift Could Spoil Andrew Garfield's Return |url=https://comicbook.com/marvel/news/spider-man-no-way-home-spoilers-andrew-garfield-suit-revealed/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210327021720/https://comicbook.com/marvel/news/spider-man-no-way-home-spoilers-andrew-garfield-suit-revealed/ |archive-date=March 27, 2021 |access-date=March 26, 2021 |website=[[ComicBook.com]]}}&lt;/ref&gt;

== Glasba ==
Novembra 2020 je bilo potrjeno, da se bo skladatelj glasbe filmov Vrnitev domov in [[Spider-Man: Daleč od doma|Daleč od doma]], [[Michael Giacchino]] vrnil k pisanju glasbe za film Ni poti domov.&lt;ref name=&quot;Fiore&quot;&gt;{{navedi splet |date=February 11, 2021 |title=A Discussion with Gaffer Josh Davis |url=https://www.litegear.com/2021/02/11/a-discussion-with-gaffer-josh-davis/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210505213241/https://www.litegear.com/2021/02/11/a-discussion-with-gaffer-josh-davis/ |archive-date=May 5, 2021 |access-date=August 26, 2021 |website=Litegear}}&lt;/ref&gt; Album z glasbo za film je bil digitalno izdan 17. decembra 2021, skladba z naslovom »Arachnoverture« pa je bila kot singel izdana 9. decembra, druga z naslovom »Exit Through the Lobby« pa je izšla naslednji dan. Giacchino se skliceval na teme iz prejšnjih filmov o Spider-Manu [[Hans Zimmer|Hansa Zimmerja]], [[James Horner|Jamesa Hornerja]], [[Christopher Young|Christopherja Younga]] in [[Danny Elfman|Dannyja Elfmana]], pa tudi na svoje lastne glasbene teme iz filma [[Doktor Strange (film, 2016)|Doktor Strange]] (2016). Glede uporabe teh drugih tem Giacchino ni želel, da bi bila njihova uporaba namenjena oboževalcem, in je iskal načine, kako jih vključiti na »zelo ciljno usmerjen« način. Z Wattsom sta bila zelo usklajena glede tega, kdaj jih uporabiti in kdaj ne za doseganje največjega učinka.&lt;ref name=&quot;PriorThemes&quot;&gt;{{navedi splet |date=December 19, 2021 |title=''Spider-Man: No Way Home'' (Michael Giacchino) |url=https://www.filmtracks.com/titles/spiderman_no_home.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129121921/https://www.filmtracks.com/titles/spiderman_no_home.html |archive-date=January 29, 2023 |access-date=January 29, 2023 |website=[[Filmtracks.com]]}}&lt;/ref&gt;

== Izid in zaslužek ==
Film Spider-Man: Ni poti domov je bil premierno predvajan v gledališču Fox Village v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 13. decembra 2021.&lt;ref name=&quot;WorldPremiereUPI&quot;&gt;{{navedi splet |date=December 14, 2021 |title=Tom Holland, Zendaya attend 'Spider-Man: No Way Home' premiere in LA |url=https://www.upi.com/Entertainment_News/Photos/Tom-Holland-Zendaya-attend-Spider-Man-No-Way-Home-premiere-in-LA/12910/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220125220851/https://www.upi.com/Entertainment_News/Photos/Tom-Holland-Zendaya-attend-Spider-Man-No-Way-Home-premiere-in-LA/12910/ |archive-date=January 25, 2022 |access-date=January 25, 2022 |website=[[United Press International]]}}&lt;/ref&gt; Film je bil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in na [[Irska|Irskem]] izdan 15. decembra, ​​v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] pa 17. decembra, kjer je bil predvajan v 4325 kinodvoranah, vključno z RealD 3D in IMAX ter drugimi premium velikimi kinodvoranami. Sprv je bil predviden za izid 16. julija 2021, vendar je bil prestavljen na 5. november, preden je bil zaradi pandemije COVID-19 prestavljen še na december 2021. Film del četrtega poglavja [[Marvel Cinematic Universe|MCU]].&lt;ref name=&quot;DeadlineProjections&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |last2=Tartaglione |first2=Nancy |date=December 14, 2021 |title='Spider-Man: No Way Home' Global Box Office To Sling Minimum $290M In Opening Weekend |url=https://deadline.com/2021/12/spider-man-no-way-home-global-box-office-to-sling-minimum-290m-in-opening-weekend-1234891192/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211220054241/https://deadline.com/2021/12/spider-man-no-way-home-global-box-office-to-sling-minimum-290m-in-opening-weekend-1234891192/ |archive-date=December 20, 2021 |access-date=December 27, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt;

Film Spider-Man: Ni poti domov je v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] zaslužil 814,9 milijona dolarjev, v drugih državah Amerike pa 1,107 milijarde dolarjev, kar je po vsem svetu skupaj 1,921 milijarde dolarjev.&lt;ref name=&quot;PresaleTicketCrash&quot;&gt;{{navedi splet |last=Serrels |first=Mark |date=November 28, 2021 |title=Spider-Man: No Way Home ticket rush crashes AMC and Fandango's websites |url=https://www.cnet.com/news/spider-man-no-way-home-just-crashed-amc-and-fandangos-websites/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211129062207/https://www.cnet.com/news/spider-man-no-way-home-just-crashed-amc-and-fandangos-websites/ |archive-date=November 29, 2021 |access-date=November 29, 2021 |publisher=[[CNET]]}}&lt;/ref&gt; Postal je film z najvišjo dobičkonosnostjo leta 2021, šesti film z najvišjo dobičkonosnostjo vseh časov, tretji film z najvišjo dobičkonosnostjo v Združenih državah Amerike in Kanadi, film o Spider-Manu z najvišjo dobičkonosnostjo in film z najvišjo dobičkonosnostjo, ki ga je izdal Sony. Ni poti domov je tudi prvi film po filmu [[Vojna zvezd: Vzpon Skywalkerja]] (2019), ki je zaslužil več kot milijardo dolarjev, in je postal tretji najhitrejši film, ki je dosegel ta mejnik, in prvi med pandemijo COVID-19.&lt;ref name=&quot;PresaleDeadline&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=November 30, 2021 |title='Spider-Man: No Way Home' Seeing Biggest Fandango Presales Since 'Avengers: Endgame' |url=https://deadline.com/2021/11/spider-man-no-way-home-ticket-presales-record-avengers-endgame-fandango-1234882026/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211201031636/https://deadline.com/2021/11/spider-man-no-way-home-ticket-presales-record-avengers-endgame-fandango-1234882026/ |archive-date=December 1, 2021 |access-date=November 30, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; Presegel je film [[Jumanji: Dobrodošli v džungli]] (2017) in postal film z najvišjo dobičkonosnostjo produkcije Sony Pictures v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. Na podlagi končnega predvidenega svetovnega bruto zaslužka v višini 1,75 milijarde dolarjev (številka, ki je bila presežena) je [[Deadline Hollywood]] ocenil, da je končni čisti dobiček filma znašal 610 milijonov dolarjev, pri čemer so bili upoštevani produkcijski proračuni, trženje in druge stroške v primerjavi z bruto zaslužkom v blagajnah in prihodki od domačih medijev. Svetovni prihodki Cineworlda, drugega največjega kinooperaterja na svetu, so se vrnili na 88 % ravni iz leta 2019.&lt;ref name=&quot;NWHBoxOfficeDec15&quot;&gt;{{navedi splet |last=Tartaglione |first=Nancy |date=December 15, 2021 |title=''Spider-Man: No Way Home'' Weaving $500M+ WW Debut – International Box Office |url=https://deadline.com/2021/12/spider-man-no-way-home-opening-weekend-international-box-office-1234891616/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211220232442/https://deadline.com/2021/12/spider-man-no-way-home-opening-weekend-international-box-office-1234891616/ |archive-date=December 20, 2021 |access-date=December 21, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt;

== Odzivi in ocene ==
[[Amelia Emberwing]] iz [[IGN]] je filmu dala 8 od 10 ocen, pri čemer je izjavila, da se zdi, da je njegov vpliv na vesolje kot celoto, pa tudi celotna čustvena vzdušja, zaslužen, hkrati pa je pohvalila igralske nastope Dafoeja, Moline in Foxxa. [[Pete Hammond]] iz [[Deadline Hollywood]] je filmu dal pozitivno oceno in pri tem pohvalil Wattsovo režijo ter zapisal: &quot;Holland, Zendaya in Batalon so neprecenljiv trio, različni zlobneži in 'drugi', ki se pojavljajo in izginjajo, pa ta film naredijo resnično zabaven na najvišji ravni. Oboževalci bodo v osupli.&quot;&lt;ref name=&quot;LeeTheGuardianReview&quot;&gt;{{navedi splet |last=Lee |first=Benjamin |date=December 14, 2021 |title=''Spider-Man: No Way Home'' review – scattered fun in ambitious sequel |url=https://www.theguardian.com/film/2021/dec/14/spider-man-no-way-home-review-scattered-fun-in-ambitious-sequel |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211214082250/https://www.theguardian.com/film/2021/dec/14/spider-man-no-way-home-review-scattered-fun-in-ambitious-sequel |archive-date=December 14, 2021 |access-date=December 14, 2021 |website=[[The Guardian]]}}&lt;/ref&gt;[[Peter Debruge]] iz [[Variety (revija)|Variety]] je pohvalil Garfieldov in Maguirejev nastop ter izjavil, da film ponuja dovolj razločitve za zadnji dve desetletji dogodivščin Spider-Mana, da bo občinstvo, ki je med gledanjem spremljalo dogajanje, nagrajeno, ker je dalo tej priložnosti.&lt;ref name=&quot;DeForeTHRReview&quot;&gt;{{navedi splet |last=DeFore |first=John |date=December 13, 2021 |title=''Spider-Man: No Way Home'': Film Review |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-reviews/spider-man-no-way-home-film-review-1235062148/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211214084334/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-reviews/spider-man-no-way-home-film-review-1235062148/ |archive-date=December 14, 2021 |access-date=December 14, 2021 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; [[Don Kaye]] je v članku za [[Den of Geek]] filmu dal 4 od 5 zvezdic zaradi akcijskih prizorov, igralskih nastopov in kemije v igralski zasedbi, pri čemer je izjavil, da film Ni poti domov usmerja celoten spekter filmov o Spider-Manu, hkrati pa lik končno postavlja na svojo pot. [[Jennifer Bisset]] iz [[CNET]]-a je pohvalila akcijske prizore, igralske nastope in zgodbo ter zapisala: &quot;Vpliv bratov Russo je skoraj čutiti, saj Hollandov tretji film o Spider-Manu uvaja na novo, tehtnejše ozemlje. Če naj lik postane naslednji Tony Stark, je to način, da vtisnete še nekaj brazgotin v fasado bolj zanimivega junaka. Če ste prišli zaradi največjega filma leta, boste zagotovo odšli zadovoljni.&quot;&lt;ref name=&quot;HammondDeadlineReview&quot;&gt;{{navedi splet |last=Hammond |first=Pete |date=December 13, 2021 |title=''Spider-Man: No Way Home'' Review: The Most Exciting, Surprising And Emotional Spidey Of Them All |url=https://deadline.com/2021/12/spider-man-no-way-home-review-1234890632/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211214084636/https://deadline.com/2021/12/spider-man-no-way-home-review-1234890632/ |archive-date=December 14, 2021 |access-date=December 14, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt;

[[Kevin Maher]] iz časopisa [[The Times]] je filmu dal 4 od 5 zvezdic, rekoč, da je bil zadovoljiv za ogled, kot nevaren za razpravo, in ga opisal kot »dinamitni izbruh pametnjakoviškega postmodernizma, ki nikoli ne opusti svojega čustvenega jedra«.&lt;ref name=&quot;CNNReview&quot;&gt;{{navedi splet |last=Lowry |first=Brian |date=December 14, 2021 |title='Spider-Man: No Way Home' finds the sweet spot in Marvel's multiverse |url=https://www.cnn.com/2021/12/14/entertainment/spiderman-no-way-home-review/index.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211214160410/https://www.cnn.com/2021/12/14/entertainment/spiderman-no-way-home-review/index.html |archive-date=December 14, 2021 |access-date=December 14, 2021 |publisher=[[CNN]]}}&lt;/ref&gt; [[Benjamin Lee]] iz časopisa [[The Guardian]] je filmu dal 3 od 5 zvezdic in pohvalil Wattsa, ker je povrnil številne zlobneže iz prejšnjih vesolj Spider-Mana in ponudil propulzivno, elegantno koreografirano pustolovščino, ki bo ta božič pomirila široko bazo oboževalcev, vendar je menil, da scenariju manjka pričakovanega živca, tistega občutka zabavne igre, ki se trudi prebiti skozi bolj robotsko zgodbo. [[Kate Erbland]] iz [[IndieWire]] je filmu dala pozitivno oceno, saj je menila, da je bilo Wattsovo delo »zadovoljivo, čustveno in občasno nestalno«. Ugotovila je, da se je scenarij »predolgo ukvarjal s spletkami ljudi in načrti, ki jih že poznamo, pri čemer je vpletal nekaj nerodnih zavajanj in preprosto odlašal neizogibno«. [[John DeFore]] iz revije [[The Hollywood Reporter]] je menil, da je vključitev &quot;multiverzalnega kaosa&quot; odpravila &quot;Iron Man-ifikacijo lika&quot;, zaradi katere so bili filmi s poudarkom na Hollandu &quot;najmanj zabavni&quot;.&lt;ref name=&quot;ChicagoSun-TimesReview&quot;&gt;{{navedi novice |last=Roeper |first=Richard |date=December 14, 2021 |title='Spider-Man: No Way Home': Marvel hero takes an existential turn in innovative new adventure |url=https://chicago.suntimes.com/movies-and-tv/2021/12/14/22833680/spider-man-no-way-home-review-spiderman-movie-marvel-tom-holland-zendaya-doc-ock-green-goblin |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211214160405/https://chicago.suntimes.com/movies-and-tv/2021/12/14/22833680/spider-man-no-way-home-review-spiderman-movie-marvel-tom-holland-zendaya-doc-ock-green-goblin |archive-date=December 14, 2021 |access-date=December 14, 2021 |newspaper=[[Chicago Sun-Times]]}}&lt;/ref&gt;

[[Brian Lowry]] iz [[CNN]]-a je pohvalil humor in zapisal: &quot;Vendar je že očitno, da je bil ta film zasnovan za uživanje in uživanje. In v tem, kar je postalo vse bolj izmuzljiv pojav, bodo to vključevali vzklike in krike hvaležnih oboževalcev v kinodvoranah, kjer bo Spider-Man najprej razkril svoje skrivnosti in nato, najverjetneje, pokazal svoje noge.&quot;&lt;ref name=&quot;VultureReview&quot;&gt;{{navedi splet |last=Ebiri |first=Bilge |date=December 17, 2021 |title=''Spider-Man: No Way Home'' Is Aggressively Mediocre |url=https://www.vulture.com/article/movie-review-marvels-spider-man-no-way-home.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211220023857/https://www.vulture.com/article/movie-review-marvels-spider-man-no-way-home.html |archive-date=December 20, 2021 |access-date=December 22, 2021 |website=[[Vulture (website)|Vulture]]}}&lt;/ref&gt; [[Richard Roeper]] iz [[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]] je filmu dal oceno 3 od 4 in pohvalil Hollandovo in Zendayino igro ter zapisal:&quot;Nič novega ali posebej nepozabnega ni v uporabni računalniški grafiki in praktičnih učinkih, vendar smo v veliki meri prepričani v izid, ker Holland ostaja najboljši Spider-Man, medtem ko Zendaya vsakemu trenutku, ko je na zaslonu, doda srce, pamet in toplino. Še naprej navijamo za ta dva, da bosta uspela, tudi če multiverzum ni vedno na njuni strani.&quot; Nasprotno pa je [[Bilge Ebiri]] iz revije [[Vulture (revija)|Vulture]] filmu dal negativno oceno ter ga označil za »agresivno povprečnega« in kritiziral akcijo, komedijo in scenarij, a je pohvali Dafoeja – opisal ga je kot »spet nekaj skromne zabave z razdvojenostjo svojega lika« – in Garfielda, ki ga je imenoval »pristno veselega« in njegovo najboljšo vlogo v filmu. [[Hannah Strong]] iz [[Little White Lies]] je filmu dala negativno oceno in kritizirala film zaradi slabega razvoja likov, zlasti glede lika Petra Parkerja, ki ga je upodobil Holland, ter izjavila: &quot;Zelo žalostno je videti, kako se isti lik vedno znova ne nauči ničesar ali ne pokaže niti kančka osebne rasti.&quot; Ista recenzija je bila na splošno kritična tudi do filma, ki daje prednost oboževalcem pred dobrim pripovedovanjem zgodbe.&lt;ref name=&quot;LWLReview&quot;&gt;{{Cite magazine |last=Strong |first=Hannah |title=Spider-Man: No Way Home |url=https://lwlies.com/reviews/spider-man-no-way-home/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220927074043/https://lwlies.com/reviews/spider-man-no-way-home/ |archive-date=September 27, 2022 |access-date=December 15, 2021 |magazine=[[Little White Lies (magazine)|Little White Lies]]}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Spider-Man: Daleč od doma]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

[[Kategorija:Filmi leta 2021]]
[[Kategorija:Ameriški akcijsko pustolovski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o Spider-Manu]]
[[Kategorija:Filmi o odraščanju]]
[[Kategorija:Crossover filmi]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]]
[[Kategorija:Filmi o čarovništvu]]
[[Kategorija:Filmi o spremenjenih spominih]]
[[Kategorija:Filmi o vzporednih vesoljih]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Filmi Marvel Studios]]
[[Kategorija:Filmi ScreenX]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>olij10e0x9kcwcqbwmthit0ycdjrxk0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Thor: Ljubezen in grom</title>
    <ns>0</ns>
    <id>573977</id>
    <revision>
      <id>6751831</id>
      <parentid>6719088</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:54:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751831</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32153" sha1="kxno40sj8lhegjihkz8qvj9cet1r06v" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Thor: Ljubezen in grom
| image          = Thor Love and Thunder Logo.svg
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Taika Waititi]]
| producer       = [[Kevin Feige]], [[Brad Winderbaum]]
| writer         = [[Taika Waititi]], [[Jennifer Kaytin Robinson]]
| based on       = [[Thor (lik)]]
| starring       = [[Chris Hemsworth]]&lt;br /&gt;[[Christian Bale]]&lt;br /&gt;[[Tessa Thompson]]&lt;br /&gt;[[Jaimie Alexander]]&lt;br /&gt;[[Russell Crowe]]&lt;br /&gt;[[Natalie Portman]]
| music          = [[Michael Giacchino]], [[Nami Melumad]]
| distributor    = [[Walt Disney Studios Motion Pictures]]
| released       = 8. julij 2022 (Združene države Amerike)
| runtime        = 119 min
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}

'''Thor: Ljubezen in grom''' je ameriški superjunaški film iz leta 2022, ki temelji na istoimenskem liku iz Marvelovih stripov. Produciral ga je [[Marvel Studios]], distributiral pa ga je Walt Disney Studios Motion Pictures. Je nadaljevanje filma [[Thor: Ragnarok]] (2017) in 29. film v Marvel Cinematic Universe (MCU). Film je režiral [[Taika Waititi]], ki je skupaj z [[Jennifer Kaytin Robinson]] napisal scenarij. V filmu igrajo [[Chris Hemsworth]], [[Christian Bale]], [[Tessa Thompson]], [[Jaimie Alexander]], [[Russell Crowe|Russell Crow]] in [[Natalie Portman]]. V filmu Thor poskuša najti notranji mir, vendar se mora vrniti v akcijo in zaposliti Valkyrie, Korga in Jane Foster, da ustavijo [[Gorr|Gorra]] in mu preprečijo usmrtitev vseh bogov.

Hemsworth in Waititi sta se dogovorila o načrtih za nadaljevanje filma Thor: Ragnarok januarja 2018. Thor: Ljubezen in grom je bil napovedan julija 2019, Hemsworth, Waititi in Thompson so se pridružili igralski zasedbi, pozneje pa so najeli še Portman, ki v Ragnaroku ni nastopila. Waititi je želel ločiti Ljubezen in grom od Ragnaroka, s čimer je želel posneti romantični film in pustolovščino, navdihnjeno iz 1980-ih. Priredil je elemente iz stripov Jasona Aarona o Thoru v 2010-ih. Robinson se je februarja 2020 pridružil, da bi pomagal pri pisanju scenarija, nadaljnji člani igralske zasedbe pa so bili razkriti pozneje istega leta. Produkcija naj bi se začela konec leta 2020, vendar je bila prestavljena zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]]. Snemanje se je nazadnje začelo januarja 2021 v [[Sydney|Sydneyju]] v [[Avstralija|Avstraliji]] in se zaključilo v začetku junija istega leta.

Thor: Ljubezen in grom je bil premierno predvajan v gledališču El Capitan v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 23. junija 2022, v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pa je bil izdan 8. julija kot del četrte faze MCU. Film je prejel mešane ocene kritikov, kateri so pohvalili film zaradi lahkotnosti, akcijskih prizorov in nastopov Hemswortha, Bala in Portmanove,&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Leite|first=Marcelo|date=July 7, 2022|title=Why Thor: Love &amp; Thunder's Reviews Are So Divided|url=https://screenrant.com/thor-love-thunder-reviews-mixed-rotten-tomatoes/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230116174655/https://screenrant.com/thor-love-thunder-reviews-mixed-rotten-tomatoes/|archive-date=January 16, 2023|access-date=January 16, 2023|website=[[Screen Rant]]|language=en}}&lt;/ref&gt; kritizirali pa so scenarij in tonske nedoslednosti; medtem ko so njegovi humor in vizualni učinki naleteli na priljubljene odzive, so mnogi kritiki menili, da je film slabši od Ragnaroka. Film je po vsem svetu zaslužil 760,9 milijona dolarjev, s čimer je postal osmi najbolj dobičkonosen film leta 2022, pa tudi drugi najbolj dobičkonosen film v franšizi Thor.

== Vsebina ==
Gorr in njegova hčerka Love, zadnja iz svoje rase, se borita v puščavi. Kljub njunim molitvam svojemu bogu Rapu, Love umre. Necrosword, ki ubija boga, pokliče Gorra in ga vodi do Rapujevega bujnega kraljestva. Ko se Rapu kruto posmehuje Gorrovi stiski in jo zavrača, se ta odpove bogu, zaradi česar ga Rapu začne daviti. Necrosword se ponudi Gorru, ki z njim ubije Rapuja in priseže, da bo pobil vse bogove. Gorrju je podeljena sposobnost [[Manipulacija|manipuliranja]] s sencami in ustvarjanja pošasti, vendar je pod vplivom meča preklet zaradi bližajoče se smrti in pokvarjenosti.

Medtem se Thor pridružil Varuhom galaksije po bitki Maščevalcev proti Thanosu. Izve za signal v sili od Sifa, zato zapusti od ekipe. Najde poškodovanega Sifa, ki ga opozori, da je Gorrov naslednji cilj Novi Asgard. Medtem so dr. Jane Foster, Thorjevi nekdanji punci, diagnosticirali raka v četrti fazi. Ker se je zdravljenje izkazalo za neučinkovito, odpotuje v Novi Asgard v upanju, da bi jo lahko ozdravilo Thorjevo kladivo Mjolnir, ki ga je pred tem uničila [[Hela (lik)|Hela]].

Zaradi čarovnije, ki jo je Thor nevede naložil nanj leta prej, da bi zaščitil Fosterjevo, se Mjolnir prenovi in ​​poveže z njo. Thor prispe v Novi Asgard ravno takrat, ko Gorr napade. Thor je presenečen, ko odkrije Fosterjevo z Mjolnirjem, vendar se združi z njo, Valkiro in Korgom, da bi se spopadel z Gorrom. Skupina ustavi Gorra, vendar ta pobegne, ugrabi več asgardskih otrok in jih zapre v kraljestvo senc. Skupina odpotuje v Omnipotence City, da bi posvarila druge bogove in jih prosila za pomoč pri ustvarjanju vojske. Vodja bogov, Zevs, noče pomagati, saj misli, da lahko ostanejo varni in skriti pred Gorrom v mestu; prav tako verjame, da Gorr ne bo mogel doseči svojega zastavljenega cilja, obiskati kraljestvo večnosti, kjer se mu bo izpolnila ena želja, domnevno uničiti vse bogove. Kot varnostni ukrep Zevs odredi ujetje skupine, da jim prepreči, da bi razkrili lokacijo mesta Gorru. Ko Zeus poškoduje Korga, Thor nabode Zevsa z lastno strelo, ki jo Valkyrie ukrade, preden pobegnejo, da bi se soočili z Gorrom v kraljestvu senc. Na poti Thor izve za Fosterjevo diagnozo raka.

Kmalu skupina prispe v kraljestvo senc, kjer pa ne morejo najti otrok. Fosterjeva opazi starodavne risbe, ki prikazujejo Thorjevo bojno sekiro Stormbreaker kot način za priklic Bifrosta, da vstopi v večnost, in izpelje past, ki jo je postavil Gorr. Odvrže Stormbreaker, da prepreči Gorru dostop do njega. Vendar Gorr premaga skupino in zagrozi, da bo ubil Fosterjevo, zaradi česar mora Thor priklicati nazaj. Gorr uspešno ukrade Stormbreakerja in poškoduje Valkyrie, preden se oslabljena Foster zgrudi.

Ko se vrne v Novi Asgard, Thor odkrije, da Fosterjina oblika Thorja njenemu telesu ne dovoljuje naravnega boja proti raku. Zaradi tega Thor sam odide do oltarja Eternityja in z Zeusovo strelo prepoji otroke s svojo močjo za boj proti Gorrovim pošastim, medtem ko se on spopade z Gorrom. Ko Foster začuti, da bo Gorr ubil Thorja, se pridruži bitki z Mjolnirjem, da bi ga rešila. Uničijo Necrosword in Gorra osvobodijo njegovega vpliva, vendar so trije pripeljani v kraljestvo Eternityja. Ko je Gorr pripravljen uresničiti svojo željo, Thor roti Gorra, naj oživi njegovo hčer, namesto da bi uničil bogove. Thor nato pusti Gorrja, da se odloči, in se posveti Fosterjevi, ki podleže njeni bolezni in umre v njegovih rokah. Gorr, ganjen nad njihovim prikazom, želi, da bi Večnost oživila Love, kar tudi podarja. Ko Gorr umre zaradi prekletstva, prosi Thora, naj poskrbi za Love. 

Pozneje se otroci vrnejo v Novi Asgard, kjer Valkyrie in Sif začneta njuno usposabljanje, v Fosterjin spomin pa postavijo spomenik. Thor posvoji Love, ki ga spremlja pri njegovem junaštvu, pri čemer Thor uporablja Mjolnirja, Love pa Stormbreakerja. V prizoru po koncu filma, v Omnipotence City, okrevajoči Zevs pošlje svojega sina Herkula, da ubije Thora. Nato Fosterjeva prispe do vrat Valhalle, kjer jo sprejme Heimdall.

== Vloge ==

* [[Chris Hemsworth]] – [[Thor (lik)|Thor]]
* [[Christian Bale]] – [[Gorr]]
* [[Natalie Portman]] – Jane Foster 
* [[Tessa Thompson]] – Valkyrie
* [[Jaimie Alexander]] – Sif
* [[Taika Waititi]] – Korg
* [[Russell Crowe]] – Zeus
* [[Taika Waititi]] – Korg

== Produkcija ==

=== Razvoj ===
[[Slika:Taika Waititi by Gage Skidmore.jpg|sličica|Režiser filma, [[Taika Waititi]]. ]]
Januarja 2018 je [[Chris Hemsworth]] sporočil, da se je s [[Taika Waititi|Taiko Waititijem]] pogovarjal o idejah za četrti film o Thorju.&lt;ref name=&quot;RubeoDeadline&quot;&gt;{{navedi splet |last=Fleming |first=Ryan |date=December 23, 2022 |title=''Black Panther: Wakanda Forever'', ''The Batman'' And ''Thor: Love And Thunder'' Costume Designers On Redesigning Supersuits |url=https://deadline.com/2022/12/black-panther-wakanda-forever-the-batman-and-thor-love-and-thunder-costume-designers-magazine-1235205724/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221223170046/https://deadline.com/2022/12/black-panther-wakanda-forever-the-batman-and-thor-love-and-thunder-costume-designers-magazine-1235205724/ |archive-date=December 23, 2022 |access-date=October 6, 2023 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; Aprila 2019 je [[Tessa Thompson]] sporočila, da se je [[Marvel Studios]] odločil za produkcijo še enega filma o Thoru in da bo Waititi njegov režiser. Sredi julija 2019 je Waititi podpisal pogodbo s studiem. Nekaj ​​dni pozneje je [[Kevin Feige]] med razpravo na San Diego Comic-Con uradno napovedal, da bo Thor: Ljubezen in grom izšel v [[Združene države Amerike|ZDA]] novembra 2021.&lt;ref name=&quot;RubeoWWD&quot;&gt;{{navedi splet |last=Ilchi |first=Layla |date=July 6, 2022 |title=How Costume Designer Mayes C. Rubeo Created the Colorful World of ''Thor: Love and Thunder'' |url=https://wwd.com/fashion-news/fashion-features/thor-love-and-thunder-costume-breakdown-interview-photos-1235245743/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220706214820/https://wwd.com/fashion-news/fashion-features/thor-love-and-thunder-costume-breakdown-interview-photos-1235245743/ |archive-date=July 6, 2022 |access-date=October 6, 2023 |website=[[Women's Wear Daily]]}}&lt;/ref&gt;Februarja 2020 je bila [[Jennifer Kaytin Robinson]] najeta, da bi skupaj z Waititijem napisala scenarij. [[Christian Bale]] je bil najet za zlobneža [[Gorr|Gorra]], medtem ko se je [[Natalie Portman]] vrnila v vlogi Jane Foster.&lt;ref name=&quot;RubeoNYT&quot;&gt;{{navedi splet |last=Buchanan |first=Kyle |date=July 13, 2022 |title=How the Colorful Costumes of ''Thor: Love and Thunder'' Were Made |url=https://www.nytimes.com/2022/07/13/movies/thor-love-and-thunder-costumes.html |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713181107/https://www.nytimes.com/2022/07/13/movies/thor-love-and-thunder-costumes.html |archive-date=July 13, 2022 |access-date=October 6, 2023 |website=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt;

Marca je bila predprodukcija filma zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]] ustavljena.&lt;ref name=&quot;AlexanderRagnarok&quot;&gt;{{navedi splet |last=Keyes |first=Rob |date=October 16, 2017 |title=Why Isn't Lady Sif in Thor: Ragnarok? |url=https://screenrant.com/thor-ragnarok-lady-sif/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171017023930/http://screenrant.com/thor-ragnarok-lady-sif/ |archive-date=October 17, 2017 |access-date=October 16, 2017 |website=[[Screen Rant]]}}&lt;/ref&gt; Mesec dni pozneje je bil datum izida filma prestavljen na februar 2022. Oktobra so se v [[Avstralija|Avstraliji]] nadaljevala predhodna dela. Decembra je bil datum izida ponovno prestavljen na 6. maj 2022. Januarja 2021 je [[James Gunn]] razkril, da se je Waititi z njimi posvetoval o uporabi Varuhov galaksije v filmu. Oktobra 2021 je bil datum izida ponovno prestavljen na 8. julij.&lt;ref name=&quot;KlementieffSydney&quot;&gt;{{navedi splet |last=McCreesh |first=Louise |date=December 22, 2020 |title=New Guardians of the Galaxy star linked to Thor: Love and Thunder |url=https://www.digitalspy.com/movies/a35039958/thor-love-and-thunder-guardians-of-the-galaxy-pom-klementieff/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201222144734/https://www.digitalspy.com/movies/a35039958/thor-love-and-thunder-guardians-of-the-galaxy-pom-klementieff/ |archive-date=December 22, 2020 |access-date=December 22, 2020 |website=[[Digital Spy]]}}&lt;/ref&gt; 

=== Snemanje ===
Snemanje filma se je začelo 26. januarja 2021 v [[Fox Studios Australia]] v [[Sydney|Sydneju]].&lt;ref name=&quot;FilmingStart&quot;&gt;{{navedi splet |last=McCreesh |first=Louise |date=January 26, 2021 |title=Chris Hemsworth confirms Thor: Love and Thunder has started filming with behind-the-scenes photos |url=https://www.digitalspy.com/movies/a35316864/chris-hemsworth-thor-love-and-thunder-photo/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126135554/https://www.digitalspy.com/movies/a35316864/chris-hemsworth-thor-love-and-thunder-photo/ |archive-date=January 26, 2021 |access-date=January 26, 2021 |website=[[Digital Spy]]}}&lt;/ref&gt;[[Industrial Light &amp; Magic]] je zagotovil isto tehnologijo virtualne produkcije StageCraft, ki je bila uporabljena pri Mandalorianu, katerega film je režiral Waititi, in ustvaril prostor po meri v Fox Studios Australia. Vseboval je več LED-panelov in ponujal višjo ločljivost kot prvotno za film Mandaloriana.&lt;ref name=&quot;CentennialPark&quot;&gt;{{navedi splet |last=Fuge |first=Joe |date=February 1, 2021 |title=Thor &amp; Star-Lord Reunite in Love and Thunder First Look Set Photos |url=https://movieweb.com/thor-4-set-photos-chris-hemsworth-chris-pratt/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201172740/https://movieweb.com/thor-4-set-photos-chris-hemsworth-chris-pratt/ |archive-date=February 1, 2021 |access-date=February 1, 2021 |website=[[MovieWeb]]}}&lt;/ref&gt; Waititi je pri snemanju filma uporabil tudi tehnologijo [[PlateLight]] podjetja [[Satellite Lab]] (potem ko je njihovo tehnologijo Dynamiclight že uporabil pri filmu Ragnarok), ki je posebna oprema, zasnovana za hkratno zajemanje več svetlobnih nastavitev v enem samem kadru z visoko hitrostjo sličic, kar je Waititiju omogočilo, da je izbral želeno svetlobno nastavitev. Waititi je verjel, da bo lahko film Ljubezen in grom posnel učinkoviteje kot film Ragnarok, ker je že imel izkušnje z delom na filmu Marvel Studios.&lt;ref name=&quot;Idoine&quot;&gt;{{navedi splet |date=May 7, 2021 |title=A chat with Emmy award winning Kiwi cinematographer, Baz Idoine |url=https://www.keanewzealand.com/baz-idoine-cinematographer/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210507210307/https://www.keanewzealand.com/baz-idoine-cinematographer/ |archive-date=May 7, 2021 |access-date=May 7, 2021 |website=Kea New Zealand}}&lt;/ref&gt; Snemanje je potekalo tudi v Centennial Parku v Sydneyju v začetku februarja. V začetku maja je Waititi dejal, da se bo snemanje končalo čez štiri tedne, medtem ko je Idoine dejal, da bo delo na filmu nadaljeval do konca leta 2021. Snemanje se je končalo 1. junija 2021, ko je Neill že razkril, da bo v filmu igrala pevka [[Jenny Morris]], ki bo nastopila kot državljanka Novega Asgarda.&lt;ref name=&quot;FilmingWrap&quot;&gt;{{Cite magazine |last=Coogan |first=Devan |date=June 1, 2021 |title=Chris Hemsworth and his giant arms tease 'bats--- crazy' Thor: Love and Thunder |url=https://ew.com/movies/thor-love-and-thunder-chris-hemsworth-wraps-filming/ |url-status=live |magazine=[[Entertainment Weekly]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602001607/https://ew.com/movies/thor-love-and-thunder-chris-hemsworth-wraps-filming/ |archive-date=June 2, 2021 |access-date=June 1, 2021}}&lt;/ref&gt;  

== Glasba ==
Decembra 2021 je [[Michael Giacchino]] sporočil, da bo napisal glasbo za film.&lt;ref name=&quot;Dio&quot;&gt;{{navedi splet |last=Trapp |first=Philip |date=March 9, 2020 |title=Dio Music to Be Featured in New 'Thor' Movie, Band Shirt in 'Stranger Things' |url=https://loudwire.com/dio-thor-stranger-things/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200309163419/https://loudwire.com/dio-thor-stranger-things/ |archive-date=March 9, 2020 |access-date=March 9, 2020 |website=[[Loudwire]]}}&lt;/ref&gt; Album filmske glasbe, ki sta jo napisala Giacchino in [[Nami Melumad]], sta 6. julija 2022 izdali založbi [[Hollywood Records]] in [[Marvel Music]]. Singel »Mama's Got a Brand New Hammer«, je izšel 30. junija. Waititi je želel, da bi glasba odražala isto estetiko filma s svojo »bombastično, glasno in barvito paleto«. V filmu je uporabljena pesem »Sweet Child o' Mine« skupine Guns N' Roses, saj so [[Guns N' Roses]] ena Waititijevih najljubših skupin, in je po Waititijevih besedah pomagala odražati vrsto nore pustolovščine, ki jo [vizualno] predstavljajo. V filmu je uporabljena tudi pesem »Rainbow in the Dark« skupine Dio.&lt;ref name=&quot;SoundtrackRelease2&quot;&gt;{{navedi splet |date=July 5, 2022 |title='Thor: Love and Thunder' Soundtrack Album Details |url=http://filmmusicreporter.com/2022/07/05/thor-love-and-thunder-soundtrack-album-details/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220705234328/http://filmmusicreporter.com/2022/07/05/thor-love-and-thunder-soundtrack-album-details/ |archive-date=July 5, 2022 |access-date=July 5, 2022 |website=Film Music Reporter}}&lt;/ref&gt; 

== Izid in zaslužek ==
Film Thor: Ljubezen in grom je bil premierno predvajan v gledališču El Capitan v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 23. junija 2022.
&lt;ref name=&quot;ElCapitan&quot;&gt;{{navedi splet |date=June 24, 2022 |title=See Natalie Portman, Chris Hemsworth, more stars at 'Thor: Love and Thunder' premiere |url=https://www.usatoday.com/picture-gallery/entertainment/movies/2022/06/24/thor-love-and-thunder-premiere-photos/7721661001/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220625002525/https://www.usatoday.com/picture-gallery/entertainment/movies/2022/06/24/thor-love-and-thunder-premiere-photos/7721661001/ |archive-date=June 25, 2022 |access-date=June 24, 2022 |website=[[USA Today]]}}&lt;/ref&gt; Film je bil v [[Avstralija|Avstraliji]] predvajan 6. julija 2022, v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], na [[Irska|Irskem]] in v [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] 7. julija, v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] pa 8. julija 2022, v kinodvoranah 4DX, RealD 3D, IMAX, ScreenX in Dolby Cinema. Thor: Ljubezen in grom je del četrtega poglavja [[Marvel Cinematic Universe|MCU]].&lt;ref name=&quot;PhaseFour&quot;&gt;{{navedi splet |last=Oddo |first=Marco Vito |date=July 24, 2022 |title='She-Hulk: Attorney at Law' and 'Black Panther: Wakanda Forever' End Marvel's Phase 4 |url=https://collider.com/she-hulk-wakanda-forever-end-mcu-phase-4/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220726215447/https://collider.com/she-hulk-wakanda-forever-end-mcu-phase-4/ |archive-date=July 26, 2022 |access-date=July 26, 2022 |website=[[Collider (website)|Collider]]}}&lt;/ref&gt;Zaradi prisotnosti [[LGBT]]-jevih vsebin v filmu so nekatere države, kot npr. [[Malezija]], [[Brunej]], [[Kuvajt]], [[Bahrajn]], [[Saudova Arabija|Savdska Arabija]], [[Egipt]], [[Oman]], [[Katar]] in [[Jordanija]], prepovedale predvajanje filma, zaradi česar Thor: Ljubezen in grom ni bil predvajan v teh državah.&lt;ref name=&quot;Arab countries&quot;&gt;{{navedi splet |date=July 28, 2022 |title=The new Thor movie was banned in a number of Arab countries due to homosexuality |url=https://news.middleeast-24.com/entertainment/news/103567.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221024170915/https://news.middleeast-24.com/entertainment/news/103567.html |archive-date=October 24, 2022 |access-date=October 24, 2022 |website=MiddleEast-24.com}}&lt;/ref&gt; 

Thor: Ljubezen in grom je v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] zaslužil 343,3 milijona dolarjev, v drugih državah pa 417,7 milijona dolarjev, kar je po vsem svetu skupno 760,9 milijona dolarjev.&lt;ref name=&quot;Highest2022&quot;&gt;{{navedi novice |title=Top 2022 Movies at the Worldwide Box Office |work=[[The Numbers (website)|The Numbers]] |url=https://www.the-numbers.com/box-office-records/worldwide/all-movies/cumulative/released-in-2022 |url-status=live |access-date=July 14, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230319032303/https://www.the-numbers.com/box-office-records/worldwide/all-movies/cumulative/released-in-2022 |archive-date=March 19, 2023}}&lt;/ref&gt; Je osmi najuspešnejši film leta 2022. Film je v prvem vikendu po premieri po vsem svetu zaslužil 303,3 milijona dolarjev, s čimer je postal tretji največji film vseh časov za ta format, ki je izšel julija. [[Deadline Hollywood]] je izračunal čisti dobiček filma na 103 milijone dolarjev, pri čemer so bili upoštevani produkcijski proračuni, trženje in drugi stroške; zaslužek v blagajnah in prihodki od domačih medijev so ga uvrstili na deveto mesto na njihovem seznamu &quot;najvrednejših uspešnic&quot; leta 2022.&lt;ref name=&quot;DeadlineInternationalOpeningDay&quot;&gt;{{navedi splet |last=Tartaglione |first=Nancy |date=July 7, 2022 |title='Thor: Love And Thunder' Harnesses $15.7M In First Day Of Overseas Play |url=https://deadline.com/2022/07/thor-love-and-thunder-opening-weekend-international-box-office-1235059398/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220707155128/https://deadline.com/2022/07/thor-love-and-thunder-opening-weekend-international-box-office-1235059398/ |archive-date=July 7, 2022 |access-date=July 8, 2022 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt;

== Odzivi in ocene ==
V zgodnjih odzivih je [[Screen Rant]] pohvalil igro Christiana Bala in Natalie Portman. [[Owen Gleiberman]] iz [[Variety (revija)|Varietyja]] je dejal, da obstaja veliko besed za opis filma Thor: Ljubezen in grom, in izjavil, da je komedija del paketa, zaradi katerega je [[Thor: Ragnarok|Ragnarok]] tako pristna Marvelova divja roža.&lt;ref name=&quot;GleibermanVariety&quot;&gt;{{navedi splet |last=Gleiberman |first=Owen |author-link=Owen Gleiberman |date=July 5, 2022 |title=''Thor: Love and Thunder'' Review: Chris Hemsworth and Natalie Portman Sequel Proves Taika Waititi's ''Ragnarok'' Was No Fluke |url=https://variety.com/2022/film/reviews/thor-love-and-thunder-review-chris-hemsworth-natalie-portman-taika-waititi-1235308880/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220705161725/https://variety.com/2022/film/reviews/thor-love-and-thunder-review-chris-hemsworth-natalie-portman-taika-waititi-1235308880/ |archive-date=July 5, 2022 |access-date=July 5, 2022 |website=[[Variety (magazine)|Variety]]}}&lt;/ref&gt; Gleiberman je zapisal še, da film ohranja svojo svežino do konca, čeprav se začenja z bolj nerodnim prvim delom z Varuhi galaksije. Pohvalil je tudi Gorrovo upodobitev in recenzijo zaključil z besedami, da se je ob koncu počutil ganjenega. [[David Ehrlich]] iz [[IndieWire|IndieWireja]] je film pohvalil zaradi lahkotnega tona in humornih trenutkov ter zapisal, da Taika Waititi še naprej popestri filme o Thorju s svojim lastnim pridihom norosti, ki je tukaj prav tako dobrodošla, kot je bila v Jojo Rabbitu moteča. Vendar je opozoril, da je film od trenutka, ko se začne, zasenčen s svojim negotovim mestom v vesolju.&lt;ref name=&quot;IndiewireReview&quot;&gt;{{navedi splet |last=Ehrlich |first=David |date=July 5, 2022 |title='Thor: Love and Thunder' Review: Fun and Quirky Space Epic Confronts Aimlessness of Post-Thanos MCU |url=https://www.indiewire.com/2022/07/thor-love-and-thunder-review-1234738041/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220706103241/https://www.indiewire.com/2022/07/thor-love-and-thunder-review-1234738041/ |archive-date=July 6, 2022 |access-date=July 5, 2022 |website=[[IndieWire]]}}&lt;/ref&gt; [[Nick Allen]] na [[RogerEbert.com]] je filmu dal 3 od 4 zvezdic in izjavil, da je bil bolj ali manj zmagovalni krog za vse, kar je Waititi dosegel s svojim prejšnjim Marvelovim filmom, pogosto smešnim, vznemirljivim in preprosto osvežujočim Thor: Ragnarok ter da čeprav ima film preveč znanih okraskov in šal, je to zabavno nadaljevanje še vedno sila dobrega, z dovolj vizualne ambicije in srca pred in za kamero, da stoji samostojno. Pohvalil je nastop Natalie Portman, za katero je dejal, da pojasnjuje, zakaj je super spet videti Jane in vlogo Christiana Bala označil za presenetljivo.&lt;ref name=&quot;THRReview&quot;&gt;{{navedi splet |last=Rooney |first=David |date=July 5, 2022 |title=Chris Hemsworth and Natalie Portman in Taika Waititi's 'Thor: Love and Thunder': Film Review |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-reviews/thor-love-and-thunder-1235175416/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220706103900/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-reviews/thor-love-and-thunder-1235175416/ |archive-date=July 6, 2022 |access-date=July 5, 2022 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; 

[[Todd Gilchrist]] je filmu dal pozitivno oceno, saj je menil, da se je [ponovno dotaknil] predrznega, sentimentalnega tona skoraj univerzalno priljubljenega filma Thor: Ragnarok in istoimenskega junaka pognal v nove pustolovščine, ki zaokrožijo potovanje, ki se je začelo s prvim, veliko manj priljubljenim [[Thor (film, 2011)|Thorjem]] leta 2011. Pohvalil je tudi Portmanovo in Baleovo igro.&lt;ref name=&quot;TheAtlanticReview&quot;&gt;{{navedi splet |last=Sims |first=David |date=July 6, 2022 |title=Maybe Ridding the World of Superheroes Isn't Such a Bad Idea |url=https://www.theatlantic.com/culture/archive/2022/07/thor-love-and-thunder-movie-review/661491/ |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220706225350/https://www.theatlantic.com/culture/archive/2022/07/thor-love-and-thunder-movie-review/661491/ |archive-date=July 6, 2022 |access-date=July 6, 2022 |website=[[The Atlantic]]}}&lt;/ref&gt; Podobno oceno je dala tudi [[Leah Greenblatt]] iz [[Entertainment Weekly]], ki je izjavila:&quot;Čeprav veselo mešanje zvezdniških nastopov, šal in mitologije Cliffs-Notes zelo spominja na utrujenost od franšize, ima tudi pogoste trenutke gonzo šarma, predvsem zaradi norosti tehnikolorja scenarista in režiserja Waititija in igralske zasedbe, ki se zdi pretirano pripravljena slediti njegovemu zgledu.«&lt;ref name=&quot;InverseReview&quot;&gt;{{navedi splet |last=Francisco |first=Eric |date=July 5, 2022 |title=Like Guns N Roses, Thor: Love And Thunder Asks: Where Do We Go Now? |url=https://www.inverse.com/entertainment/thor-love-and-thunder-review-taika-waititi |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220706231529/https://www.inverse.com/entertainment/thor-love-and-thunder-review-taika-waititi |archive-date=July 6, 2022 |access-date=July 7, 2022 |website=[[Inverse (website)|Inverse]]}}&lt;/ref&gt;

[[David Rooney]] iz revije [[The Hollywood Reporter]] je izjavil: &quot;Film se zdi lahkoten, lahkomiseln, takoj pozabljiv, ne vzbuja ne ljubezni ne groma.&quot; [[David Sims]] iz revije [[The Atlantic]] je menil, da je film ponudil »običajno akcijo, prežeto s strelami, in nepotrebne šale, ter da tokrat  za bleščečnostjo ni dovolj moči.« Film se mu je zdel »prenagljen, a zmeden« in je izrazil razočaranje glede na to, da ga je režiral Waititi, čeprav je pohvalil Baleovo in Croweovo igro. [[David Fear]] iz revije [[Rolling Stone]] je izjavil, da je film nenavadno neprivlačen in dodal: &quot;Celo ljubezenski in smrtni vidiki se pogosto zdijo kot hladni prenosi iz oddaljenih virov. Film je videti kot zmešnjava zaradi trčenja konkurenčnih tonov, stranskih zgodb, konceptualnih velikih nihanj in kaosa, ki se preobleče v patos.&quot;&lt;ref name=&quot;RogerEbertReview&quot;&gt;{{navedi splet |last=Allen |first=Nick |date=July 5, 2022 |title=Thor: Love and Thunder |url=https://www.rogerebert.com/reviews/thor-love-and-thunder-movie-review-2022 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220707003642/https://www.rogerebert.com/reviews/thor-love-and-thunder-movie-review-2022 |archive-date=July 7, 2022 |access-date=July 7, 2022 |website=[[RogerEbert.com]]}}&lt;/ref&gt; [[Eric Francisco]] iz [[Inverse]] je menil, da je Thor, ki ga igra Chris Hemsworth, v filmu postal zapleten, prepuščen vicam krožne zgodbe, ki je na papirju smiselna, a v izvedbi ne uspe ohraniti viskoznosti, in izrazil prepričanje, da Marvel ne ve več, kaj bi z likom. Menil je, da se film kljub prizadevanju za čustveno zgodbo o izgubi in ljubezni znajde v svoji poti z dolgočasno, neizprosno komedijo, raztresenim zapletom in neenakomernim tonom. [[Richard Roeper]] iz [[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]] je filmu dal 2 od 4 zvezdic in ga označil za eno najbolj trapastih in najmanj pomembnih filmov v zgodovini MCU. Dodal je še: &quot;Domnevno divje in noro, a na koncu razočarljivo in nepovezano poglavje v zgodbi o Bogu groma, ki se zdi, da z vsakim filmom postaja vse bolj nevedno.&quot;&lt;ref name=&quot;ChicagoSunTimesReview&quot;&gt;{{navedi splet |last=Roeper |first=Richard |author-link=Richard Roeper |date=July 7, 2022 |title=Thor: Love and Thunder' a campy letdown after the rewards of 'Ragnarok' |url=https://chicago.suntimes.com/movies-and-tv/2022/7/6/23195363/thor-love-and-thunder-review-movie-marvel-chris-hemsworth-natalie-portman-christian-bale |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220708043120/https://chicago.suntimes.com/movies-and-tv/2022/7/6/23195363/thor-love-and-thunder-review-movie-marvel-chris-hemsworth-natalie-portman-christian-bale |archive-date=July 8, 2022 |access-date=July 8, 2022 |website=[[Chicago Sun-Times]]}}&lt;/ref&gt; 

Na premieri filma v [[London|Londonu]] je Waititi v odgovoru na vprašanje »Kako gejevski bo film?« vzkliknil, da bo »super gejevski«; Kritiki in gledalci, ki so si ogledali film, so izrazili razočaranje, da je bila ta izjava napačna in da je Marvel občinstvo zavajal. [[Jade King]] iz [[TheGamer|TheGamerja]] je dejal, da pričakovanja občinstva glede pomembnih &quot;LGBTQ+ likov in tem&quot; v filmu Thor: Ljubezen in grom niso bila izpolnjena, in zapisal, da so ustvarjalci filma nenehno hvalili zastopanost LGBTQ+, čeprav ta ni bila resnično pomemben del izkušnje.&lt;ref name=&quot;AVClubReview&quot;&gt;{{navedi splet |last=Gilchrist |first=Todd |date=July 5, 2022 |title=Thor: Love And Thunder trades on Chris Hemsworth's charm, and tests Taika Waititi's |url=https://www.avclub.com/thor-love-thunder-chris-hemsworth-taika-waititi-natalie-1849108250 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220707000952/https://www.avclub.com/thor-love-thunder-chris-hemsworth-taika-waititi-natalie-1849108250 |archive-date=July 7, 2022 |access-date=July 7, 2022 |website=[[The A.V. Club]]}}&lt;/ref&gt; Dejal je še:&quot; Čas je, da umirite svoja pričakovanja in nehate dopuščati, da nas Marvel še naprej spravlja v razočaranje.&quot; Junija 2023 je Hemsworth kot odziv na mešane ocene kritikov na film izjavil: &quot;Mislim, da smo se preveč zabavali. Postalo je preveč neumno. Vedno je težko biti v središču dogajanja in imeti kakršno koli resnično perspektivo [...] preprosto ne veš, kako se bodo ljudje odzvali.&quot;&lt;ref name=&quot;HemsworthGQJun2023&quot;&gt;{{navedi splet |last=Yee |first=Hannah-Rose |date=June 14, 2023 |title=Chris Hemsworth crests the wave |url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/chris-hemsworth-interview-2023 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230621082323/https://www.gq-magazine.co.uk/article/chris-hemsworth-interview-2023 |archive-date=June 21, 2023 |access-date=June 26, 2023 |website=[[GQ]] UK}}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==

* [[Thor (film, 2011)|Thor 1]]
* [[Thor: Svet teme]]
* [[Thor: Ragnarok]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2022]]
[[Kategorija:Ameriški akcijski filmi]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o superherojih]]
[[Kategorija:Thor (filmska serija)]]
[[Kategorija:3D filmi]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi o deicidu]]
[[Kategorija:Filmi o raku]]
[[Kategorija:Filmi o potovanju med galaksijami]]
[[Kategorija:Filmi o ugrabitvah]]
[[Kategorija:Filmi o nezemeljskem življenju]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po antični mitologiji]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po nordijski mitologiji]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Taike Waititija]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na izmišljeni planet]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Crossover filmi]]
[[Kategorija:Filmi o krizi srednjih let]]
[[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]]
[[Kategorija:Filmi Marvel Studios]]
[[Kategorija:Filmi ScreenX]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>kxno40sj8lhegjihkz8qvj9cet1r06v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maščevalci: Zaključek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>574035</id>
    <revision>
      <id>6751832</id>
      <parentid>6719096</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:54:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751832</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41002" sha1="au51txuytmpi0or5y95kx3nbvxjxsdl" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Maščevalci: Zaključek
| image          = Avengers Endgame Logo Black.svg
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Anthony Russo]], [[Joe Russo]]
| producer       = [[Kevin Feige]]
| based on       = [[Maščevalci (skupina)|Maščevalci]]
| starring       = [[Robert Downey Jr.]]&lt;br /&gt;[[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]]&lt;br /&gt;[[Mark Ruffalo]]&lt;br /&gt;[[Chris Hemsworth]]&lt;br /&gt;[[Scarlett Johansson]]&lt;br /&gt;[[Jeremy Renner]]&lt;br /&gt;[[Don Cheadle]]&lt;br /&gt;[[Paul Rudd]]&lt;br /&gt;[[Brie Larson]]&lt;br /&gt;[[Karen Gillan]]&lt;br /&gt;[[Danai Gurira]]&lt;br /&gt;[[Benedict Wong]]&lt;br /&gt;[[Jon Favreau]]&lt;br /&gt;[[Bradley Cooper]]&lt;br /&gt;[[Gwyneth Paltrow]]&lt;br /&gt;[[Josh Brolin]]
| music          = [[Alan Silvestri]]
| distributor    = [[Walt Disney Studios Motion Pictures]]
| released       = 26. april 2019 (Združene države Amerike)
| runtime        = 181 min
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}

'''Maščevalci: Zaključek''' je ameriški superjunaški film iz leta 2019, ki temelji na ekipi superjunakov iz Marvelovih stripov. Produciral ga je [[Marvel Studios]], distributiral pa Walt Disney Studios Motion Pictures in je neposredno nadaljevanje [[Maščevalci: Brezmejna vojna]] in 22. film v Marvel Cinematic Universe (MCU). Film sta režirala [[Anthony Russo|Anthony]] in [[Joe Russo]], scenarij pa sta napisala [[Christopher Markus]] in [[Stephen McFeely]]. V filmu igrajo [[Robert Downey Jr.]], [[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]], [[Mark Ruffalo]], [[Chris Hemsworth]], [[Scarlett Johansson]], [[Jeremy Renner]], [[Don Cheadle]], [[Paul Rudd]], [[Brie Larson]], [[Karen Gillan]], [[Zoe Saldaña]], [[Danai Gurira]], [[Benedict Wong]], [[Jon Favreau]], [[Bradley Cooper]], [[Gwyneth Paltrow]] in [[Josh Brolin]]. V filmu preživeli člani Maščevalcev in njihovi zavezniki poskušajo izbrisati škodo, povzročeno zaradi [[Thanos|Thanosovih]] dejanj v Brezmejni vojni, ki so povzročila izbris polovico vsega življenja v vesolju.

Film je bil napovedan oktobra 2014. Brata Russo sta bila za režiserja najeta aprila 2015, Markus in McFeely pa sta mesec dni pozneje napisala scenarij. Je zaključek zgodbe o MCU do te točke, s čimer se zaključijo zgodbe več glavnih likov. Zgodba filma se ponovno osredotoča na nekaj trenutkov iz prejšnjih filmov, vrača igralce in prizorišča iz celotne franšize. Snemanje se je začelo avgusta 2017 v studijih Pinewood Atlanta v okrožju [[Fayette]] v [[Georgija|Georgii]], snemanje pa je potekalo neposredno ob snemanju filma Maščevalci: Brezmejna vojna. Snemanje se je končalo januarja 2018. Dodatno snemanje je potekalo na območjih Metro in središča [[Atlanta, Georgija|Atlante]], zvezne države [[New York]], [[Škotska]] in [[Anglija]]. Uradni naslov filma je bil objavljen decembra 2018. Z ocenjenim proračunom 356–400 milijonov dolarjev je film postal eden najdražjih filmov, ki so bili kdajkoli posneti.

Film Maščevalci: Zaključek je bil premierno predvajan v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 22. aprila 2019, v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pa je bil izdan 26. aprila kot del tretjega poglavja [[Marvel Cinematic Universe|MCU]]. Film je prejel pohvale kritikov za režijo, igralsko zasedbo, filmsko glasbo, akcijske prizore, vizualne prizore in čustveno težo, kritiki pa so pohvalili vrhunec zgodbe o 22 filmih. Po vsem svetu je zaslužil 2,799 milijarde dolarjev, s čimer je v enajstih dneh presegel celotno kinematografsko predvajanje Brezmejne vojne in postavil številne rekorde na blagajni; od julija 2019 do marca 2021 je bil film z največjim dobičkom vseh časov. Film je bil med številnimi drugimi priznanji nominiran za najboljše vizualne prizore na 92. podelitvi [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjev]]. Nadaljni film, [[Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma]], naj bi izšel leta 2026.

== Vsebina ==
Leta 2018, 23 dni po tem, ko je [[Thanos]] izbrisal polovico vsega življenja v [[Vesolje|vesolju]], Carol Danvers reši Tonyja Starka in Nebulo iz globine vesolja. Ponovno se združijo s preostalimi Maščevalci – Bruce Banner, Steve Rogers, Thor, Nataša Romanoff in James Rhodes – in Rocket, ki je na Zemlji. Ko Thanosa najdejo na nenaseljenem planetu, nameravajo uporabiti kamne neskončnosti, da preprečijo njegova dejanja, vendar ugotovijo, da jih je Thanos že uničil. Besni Thor nato Thanosu odseka glavo in ga tako ubije. 

Pet let pozneje Scott Lang pobegne iz Kvantnega kraljestva. Ko prispe do baze Maščevalcev, pojasni, da je preživel le pet ur, ko je bil ujet. Trdijo, da Kvantno kraljestvo omogoča potovanje skozi čas, prosijo nejevoljnega Starka, da jim pomaga priklicati kamne iz preteklosti, da izbrišejo Thanosova sedanja dejanja. Stark, Rocket in Banner, ki je svojo inteligenco združil s Hulkovo močjo, izdelajo časovni stroj. Banner ugotovi, da spreminjanje preteklosti ne vpliva na sedanjost; kakršne koli spremembe ustvarjajo alternativne realnosti. Banner in Rocket odpotujeta na [[Norveška|Norveško]], kjer obiščeta asgardsko begunsko naselje Novi Asgard in najameta predebelega, malodušnega Thora. V [[Tokio|Tokiu]] pa Romanoff najame Clinta Bartona, ki je po izbrisu njegove družine postal osvetnik.

Banner, Lang, Rogers in Stark potujejo skozi čas v [[New York]] med [[Loki (lik)|Lokijevim]] napadom leta 2012. V Sanctum Sanctorumu Banner prepriča Starodavno, da mu da Časovni kamen, potem ko je obljubil, da bo kamne neskončnosti vrnil v njihovo pravo točko v času. V Starkovem stolpu Rogers pridobi Mind Stone od Hydrinih spečih agentov; Starkov in Langov poskus, da bi ukradla vesoljski kamen, je neuspešen, zaradi česar lahko 2012-Loki pobegne z njim. Rogers in Stark leta 1970 odpotujeta v kamp Lehigh, kjer Stark dobi starejšo različico vesoljskega kamna in sreča svojega očeta Howarda. Rogers ukrade Pymove delce Hanku Pymu, da se vrne v sedanjost in sreča svojo izgubljeno dekle, Peggy Carter.

Rocket in Thor odpotujeta v Asgard leta 2013; Rocket izvleče kamen resničnosti iz Jane Foster. Thora podpre njegova mati Friggo in vzame svoje staro kladivo Mjolnir. Barton, Romanoff, Nebula in Rhodes potujejo v leto 2014; Nebula in Rhodes gresta v Morag in ukradeta kamen moči, preden lahko Peter Quill, medtem ko Barton in Romanoff odpotujeta v Vormir. [[Rdeča lobanja (lik)|Rdeča lobanja]], pravi, da ga je mogoče pridobiti samo z žrtvovanjem ljubljene osebe. Romanoffova se žrtvuje in Bartonu omogoči, da dobi kamen. Nato se Rhomanoffova vrže v prepad in umre. Nebula se poskušata vrniti v svoj čas, vendar je Nebula onesposobljena, ko se njeni kibernetični vsadki povežejo z njenim preteklim jazom; to omogoča 2014-Thanosu, da izve o uspehu svojega prihodnjega jazom in poskusu Maščevalcev, da bi to razveljavili. 2014-Thanos pravočasno pošlje 2014-Nebulo naprej, da se pripravi na njegov prihod.

Ob ponovni združitvi v sedanjosti Maščevalci postavijo kamne v rokavico, ki so jo zgradili Stark, Banner in Rocket. Banner, ki je najbolj odporen na njihovo sevanje, uporabi rokavico, da razveljavi Thanosov razpad. Medtem 2014-Nebula uporabi časovni stroj, da prepelje 2014-Thanosa in njegovo vojaško ladjo v sedanjost ter uniči kompleks Maščevalcev. Današnja meglica prepriča 2014-Gamoro, da izda Thanosa, vendar 2014-Nebule ne more prepričati in jo ubije. Thanos premaga Starka, Thorja in Rogersa z Mjolnirjem; nato pokliče svojo vojsko, da vrne kamne, z namenom, da jih uporabi za uničenje vesolja in ustvarjanje novega. Obnovljeni Stephen Strange prispe z drugimi čarovniki, obnovljenimi Maščevalci in Varuhi galaksije, Uničevalci ter vojskama Wakande in Asgarda, da bi se spopadli proti Thanosovi vojski. Prispe tudi Danversova in uniči Thanosovo vojaško ladjo, vendar jo Thanos premaga in ji zaseže rokavico. Stark ukrade kamne in jih uporabi za razpad Thanosa in njegove vojske ter se žrtvuje in nato Stark zaradi sevanja umre.

Po Starkovem pogrebu Thor imenuje Valkyrie za kraljico Novega Asgarda in se pridruži Varuhom galaksije. Rogers vrne Stonese in Mjolnirja v pravi čas in ostane v preteklosti, da bi živel s Carterjevo. V sedanjosti starejši Rogers preda svoj ščit Samu Wilsonu in Wilsona imenuje za novega Stotnika Ameriko.

== Vloge ==

* [[Robert Downey Jr.]] – Tony Stark/[[Iron Man]]: Dobrotnik Maščevalcev, ki se opisuje kot genij, milijarder, plejboj in filantrop z elektromehanskimi oklepi lastne izdelave.
* [[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]] – Steve Rogers/[[Stotnik Amerika]]: Vodja Maščevalcev, veteran [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in nekdanji ubežnik, ki je bil s pomočjo eksperimentalnega seruma izboljšan do vrhunca človeške fizičnosti in zamrznjen v suspendirani animaciji, preden se je zbudil v sodobnem svetu.
* [[Mark Ruffalo]] – Bruce Banner/[[Hulk (lik)|Hulk]]: Maščevalec in genialni znanstvenik, ki se zaradi izpostavljenosti gama sevanju običajno spremeni v veliko zeleno pošast, ko je besen ali vznemirjen.
* [[Chris Hemsworth]] – [[Thor (lik)|Thor]]: Maščevalec in kralj Asgarda, ki temelji na istoimenskem nordijskem mitološkem božanstvu.
* [[Scarlett Johansson]] – Nataša Romanoff/[[Črna vdova (lik)|Črna vdova]]: Visoko izurjena vohunka, Maščevalka in nekdanja agentka organizacije [[S.H.I.E.L.D.]]
* [[Jeremy Renner]] – Clint Barton/[[Sokol (lik)|Sokol]]: Mojster lokostrelstva in nekdanji Maščevalec ter agent S.H.I.E.L.D.-a, ki je bil pred kratkim v hišnem priporu.
* [[Don Cheadle]] – James &quot;Rhodey&quot; Rhodes/[[Vojni stroj (lik)|Vojni stroj]]: Častnik v ameriških zračnih silah in Maščevalec, ki upravlja oklep Vojnega stroja.
* [[Tom Holland]] – Peter Parker/[[Spider-Man]]: Najstnik, Maščevalec in Starkov varovanec, ki je po ugrizu radioaktivnega pajka prejel pajkove sposobnosti in moči.
* [[Benedict Cumberbatch]] – [[Doktor Strange (lik)|Doktor Stephen Strange]]: Nekdanji nevrokirurg, ki je po prometni nesreči, ki ga je pripeljala do ozdravitve, odkril skriti svet magije in alternativnih dimenzij ter postal mojster mističnih umetnosti.
* [[Chadwick Boseman]] – T'Challa/[[Črni panter (lik)|Črni panter]]: Kralj afriškega naroda Wakanda, ki je svoje izboljšane sposobnosti pridobil z zaužitjem zelišča v obliki srca.
* [[Paul Rudd]] – Scott Lang/Ant-Man: Nekdanji drobni kriminalec in Maščevalec, ki si je priskrbel obleko, ki mu omogoča, da se zmanjša ali poveča, hkrati pa poveča moč.
* [[Elizabeth Olsen]] – Wanda Maximoff: Maščevalka, ki lahko izkorišča magijo ter se ukvarja s hipnozo in telekinezo.
* [[Anthony Mackie]] – Sam Wilson/Falcon: Maščevalec in nekdanji reševalec iz padalstva, ki ga je vojska usposobila za zračni boj z uporabo posebej zasnovanega nahrbtnika za krila. 
* [[Sebastian Stan]] – Bucky Barnes/Zimski vojak: Izboljšan vojak ter Rogersov zaveznik in najboljši prijatelj, ki se je ponovno pojavil kot morilec s opranimi možgani, potem ko so mislili, da je bil ubit v akciji med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Barnes, prej znan kot Zimski vojak, dobi ime Beli volk od prebivalcev Wakande, ki so pomagali odstraniti njegov program Hydra.
* [[Brie Larson]] – Carol Danvers/Stotnica Marvel: Bivša pilotka ameriškega letalstva in Maščevalka, katere DNK je bil med nesrečo spremenjen, kar ji je dalo nadčloveško moč, projekcijo energije in letenje.
* [[Karen Gillan]] – Nebula: Posvojena hči Thanosa, ki je bila vzgojena z Gamoro kot sorojenka.
* [[Zoe Saldaña]] - Gamora: Članica Varuhov, sirota iz tujega sveta, ki jo je vzgojil Thanos.
* [[Danai Gurira]] – Okoye: General Dora Milaje, skupine elitnih bojevnic.
* [[Benedict Wong]] – Wong: Mojster mističnih umetnosti, zadolžen za varovanje nekaterih najdragocenejših relikvij in knjig Kamar-Taja.
* [[Jon Favreau]] – Happy Hogan: Nekdanji vodja varnosti pri [[Stark Industries]] in Starkov prijatelj ter nekdanji voznik.
* [[Bradley Cooper]] – Rocket Ragun: Član Varuhov, ki je gensko spremenjen lovec na glave, plačanec in mojster orožja ter bojnih taktik, na osnovi rakuna.
* [[Vin Diesel]] – Groot: Član Varuhov, ki je drevesu podoben humanoid.
* [[William Hurt]] – [[Thunderbolt Ross|Thaddeus Ross]]: ameriški državni sekretar ter nekdanji vojaški general ameriške vojske
* [[Gwyneth Paltrow]] – Pepper Potts: Starkova žena in izvršna direktorica podjetja [[Stark Industries]]. Pottsova nosi oklep z orožjem, ki ga je zanjo izdelal Stark in temelji na oklepu Rescue.
* [[Chris Pratt]] – Peter Quill/Kralj zvezd: Polčlovek, polnebesni vodja Varuhov, ki so ga kot otroka ugrabili z Zemlje in ga vzgajala skupina nezemeljskih tatov in tihotapcev, imenovanih Ravagerji.
* [[Josh Brolin]] – [[Thanos]]: Medgalaktični vojskovodja s Titana, ki išče vseh šest kamnov neskončnosti, da bi uničil polovico vsega življenja zaradi &quot;ponovnega uravnoteženja vesolja&quot;.
* [[Samuel L. Jackson]] – [[Nick Fury]]: Vodja S.H.I.E.L.D.-a in ustanovitelj Maščevalcev.

== Produkcija ==

=== Razvoj ===
[[Slika:Joe Russo &amp; Anthony Russo by Gage Skidmore.jpg|sličica|Brata Joe in Anthony Russo. ]]
Oktobra 2014 je [[Marvel Studios]] napovedal dvodelno nadaljevanje filma [[Maščevalci: Ultronova doba]] (2015) z naslovom Maščevalci: Brezmejna vojna.&lt;ref name=&quot;HiddlestonInfinity&quot;&gt;{{navedi splet |last=Babbage |first=Rachel |date=November 1, 2014 |title=Loki to Appear in ''Thor: Ragnarok'' and Both Parts of ''Avengers: Infinity War'' |url=http://www.digitalspy.co.uk/movies/news/a607266/loki-to-appear-in-thor-ragnarok-and-both-parts-of-avengers-infinity-war.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20141101230146/http://www.digitalspy.co.uk/movies/news/a607266/loki-to-appear-in-thor-ragnarok-and-both-parts-of-avengers-infinity-war.html |archive-date=November 1, 2014 |access-date=November 2, 2014 |website=[[Digital Spy]]}}&lt;/ref&gt; Izid 1. dela je bil predviden za 4. maj 2018, 2. del pa za 3. maj 2019. Marvelov načrt je bil, da oba dela Brezmejne vojne posnamejo drug za drugim. [[Anthony in Joe Russo]] sta bila aprila 2015 najeta za režijo filmov.&lt;ref name=&quot;BackToBackFilming&quot;&gt;{{navedi splet |last=Fleming |first=Mike Jr. |date=November 14, 2014 |title=Daniel Bruhl to Play Villain in ''Captain America: Civil War'' |url=https://deadline.com/2014/11/daniel-bruhl-captain-america-robert-downey-jr-chris-evans-1201284648/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141117014407/http://deadline.com/2014/11/daniel-bruhl-captain-america-robert-downey-jr-chris-evans-1201284648/ |archive-date=November 17, 2014 |access-date=October 11, 2023 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; Naslednji mesec sta [[Christopher Markus]] in [[Stephen McFeely]] podpisala pogodbo za pisanje scenarijev za oba dela filma.&lt;ref name=&quot;HemsworthEvans&quot;&gt;{{navedi splet |last=Chitwood |first=Adam |date=April 14, 2015 |title=Chris Hemsworth Reveals the 3 Marvel Movies Left on His Contract |url=https://collider.com/avengers-3-4-chris-hemsworth-reveals-marvel-movies-left-on-his-contract/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150416060746/http://collider.com/avengers-3-4-chris-hemsworth-reveals-marvel-movies-left-on-his-contract/ |archive-date=April 16, 2015 |access-date=April 15, 2015 |website=[[Collider (website)|Collider]]}}&lt;/ref&gt; Producent [[Kevin Feige]] je sprva dejal, da bosta to &quot;dva različna&quot; projekta s skupnimi elementi, ne pa ena zgodba, razdeljena na dva filma. Brata Russo sta se maja 2016 odločila, da ju preimenujeta, da bi odpravila to zmedeno prepričanje, in Marvel je julija istega leta pustil drugi film brez naslova. Feige in brata Russo sta navedla, da naslov zadržujejo, da bi se izognili razkritju podrobnosti zapleta.&lt;ref name=&quot;HiddlestonInfinity&quot;&gt;{{navedi splet |last=Babbage |first=Rachel |date=November 1, 2014 |title=Loki to Appear in ''Thor: Ragnarok'' and Both Parts of ''Avengers: Infinity War'' |url=http://www.digitalspy.co.uk/movies/news/a607266/loki-to-appear-in-thor-ragnarok-and-both-parts-of-avengers-infinity-war.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20141101230146/http://www.digitalspy.co.uk/movies/news/a607266/loki-to-appear-in-thor-ragnarok-and-both-parts-of-avengers-infinity-war.html |archive-date=November 1, 2014 |access-date=November 2, 2014 |website=[[Digital Spy]]}}&lt;/ref&gt; 

=== Snemanje ===
[[Slika:Josh Brolin SDCC 2014.jpg|sličica|[[Josh Brolin]] je v filmu upodobil Thanosa. ]]
Snemanje se je začelo 10. avgusta 2017, v studiu [[Pinewood Atlanta Studios]] v okrožju [[Fayette, Georgija|Fayette]] v [[Georgija|Georgii]].&lt;ref name=&quot;AtlantaAugFilming&quot;&gt;{{Cite magazine |last=Walljasper |first=Matt |date=August 24, 2017 |title=What's Filming in Atlanta Now? ''Avengers: Infinity War'', ''Ant-Man and the Wasp'', ''Valor'', ''Uncle Drew'', Plus the Marvel Film That Got Away |url=https://www.atlantamagazine.com/news-culture-articles/whats-filming-in-atlanta-now-avengers-infinity-war-ant-man-wasp-valor-uncle-drew-plus-marvel-film-got-away/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826164130/http://www.atlantamagazine.com/news-culture-articles/whats-filming-in-atlanta-now-avengers-infinity-war-ant-man-wasp-valor-uncle-drew-plus-marvel-film-got-away/ |archive-date=August 26, 2017 |access-date=August 26, 2017 |magazine=[[Atlanta (magazine)|Atlanta]]}}&lt;/ref&gt; Brezmejna vojna in Zaključek sta bila posneta s kamerami ARRI Alexa IMAX 2D, kar je bil prvi hollywoodski celovečerni film, ki je bil v celoti posnet z digitalnimi kamerami IMAX. Snemanje je potekalo tisti mesec na območju [[Gulch]] v središču [[Atlanta, Georgija|Atlante]], blizu postaje [[Five Points MARTA]] in v parku Piedmont.&lt;ref name=&quot;AtomTicketsAnticipation&quot;&gt;{{navedi splet |last=Hayes |first=Dade |date=December 31, 2018 |title=''Avengers: Endgame'', ''Captain Marvel'' Rated by Atom Tickets as Most Anticipated 2019 Film Releases |url=https://deadline.com/2018/12/avengers-endgame-captain-marvel-rated-by-atom-tickets-as-most-anticipated-2019-film-releases-1202527366/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190101121603/https://deadline.com/2018/12/avengers-endgame-captain-marvel-rated-by-atom-tickets-as-most-anticipated-2019-film-releases-1202527366/ |archive-date=January 1, 2019 |access-date=January 2, 2019 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt;Feige je povedal, da naj bi bila filma prvotno posneta hkrati, vendar sta bila na koncu posneta drug za drugim: »Postalo je preveč zapleteno in znašli smo se v situaciji – spet bi nekaj vedno plačalo ceno. Želeli smo se osredotočiti in posneti en film, nato pa se osredotočiti in posneti še enega.« Anthony Russo je sprva menil, da je bolj smiselno snemati filma hkrati zaradi finančnih in logističnih razlogov (vključno z velikim številom igralcev), in je predlagal, da »bodo nekaj dni snemali prvi film, drugič pa drugega.« Prizori [[Asgard|Asgarda]] iz leta 2013 so bili posneti v katedrali Durham v [[Durham (grofija)|Durhamu]] v [[Anglija|Angliji]] med produkcijo filma Brezmejna vojna v začetku maja 2017.&lt;ref name=&quot;Boseman&quot;&gt;{{navedi splet |last=Perry |first=Spencer |date=October 26, 2017 |title=More ''Avengers 4'' Set Photos Featuring Hulk, Black Panther, and More |url=https://www.comingsoon.net/movies/news/898375-more-avengers-4-set-photos-featuring-hulk-black-panther-and-more |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327144653/http://www.comingsoon.net/movies/news/898375-more-avengers-4-set-photos-featuring-hulk-black-panther-and-more |archive-date=March 27, 2018 |access-date=March 26, 2018 |website=[[ComingSoon.net]]}}&lt;/ref&gt; Snemanje se je končala 11. januarja 2018, čeprav so dodatna snemanja potekala v okrožjih [[Dutchess, New York|Dutchess]] in [[Ulster, New York|Ulster]] v [[New York|New Yorku]] junija 2018. Ponovna snemanja so se začela 7. septembra 2018 in končala 12. oktobra. Nadaljnja ponovna snemanja so bila opravljena januarja 2019. Snemanje je potekalo tudi v St Abbsu na [[Škotska|Škotskem]], kar je podvojilo snemanje filma Novega Asgardu na [[Norveška|Norveškem]]. Evans in Hemsworth sta za film zaslužila po 15 milijonov dolarjev.&lt;ref name=&quot;CineEuropeClarify&quot;&gt;{{navedi splet |last=Whitbrook |first=James |date=June 15, 2018 |title=Don't Believe the Ridiculous ''Avengers 4'' Rumors Floating Around Right Now |url=https://gizmodo.com/dont-believe-the-ridiculous-avengers-4-rumors-floating-1826865608 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181018043410/https://io9.gizmodo.com/dont-believe-the-ridiculous-avengers-4-rumors-floating-1826865608 |archive-date=October 18, 2018 |access-date=October 17, 2018 |website=[[Gizmodo]]}}&lt;/ref&gt; 

Uradni naslov filma, Maščevalci: Zaključek, in končni datum izida v [[Združene države Amerike|ZDA]], 26. april 2019, sta bila objavljena s prvim napovednikom filma decembra 2018.&lt;ref name=&quot;ColliderApril2017&quot;&gt;{{navedi splet |last=Chitwood |first=Adam |date=April 21, 2017 |title=''Avengers: Infinity War'' and ''Avengers 4'' Are Being Shot Separately, Says Kevin Feige |url=https://collider.com/avengers-infinity-war-avengers-4-filming-separately/#marvel |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170421224617/http://collider.com/avengers-infinity-war-avengers-4-filming-separately/#marvel |archive-date=April 21, 2017 |access-date=April 21, 2017 |website=[[Collider (website)|Collider]]}}&lt;/ref&gt;Tako kot v prejšnjih filmih MCU, je Lola delala na prizorih digitalnega pomladanja igralcev; film ima 200 posnetkov s digitalno pomladostjo. Downey, Evans, Ruffalo, Hemsworth, Johansson in Renner so bili za prizore, poustvarjene iz filma [[Maščevalci (film, 2012)|Maščevalci]] (2012), digitalno pomlajeni do svojih nastopov iz leta 2012. [[Michael Douglas]], [[John Slattery]] in [[Stan Lee]] so bili prav tako pomlajeni za prizor v [[New Jersey|New Jerseyju]] leta 1970. Lola je postarala Evansa za zadnji prizor, kjer je starejši moški ob jezeru.&lt;ref name=&quot;Condon&quot;&gt;{{navedi splet |last=Dillon |first=Niamh |date=April 26, 2019 |title=Tipperary Actress Kerry Condon Lends Her Voice to New ''Avengers: Endgame'' Blockbuster |url=https://www.tipperarylive.ie/news/what-s-on/378348/tipperary-actress-kerry-condon-lends-her-voice-to-new-avengers-endgame-blockbuster.html |url-access=subscription |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190428152625/https://www.tipperarylive.ie/news/what-s-on/378348/tipperary-actress-kerry-condon-lends-her-voice-to-new-avengers-endgame-blockbuster.html |archive-date=April 28, 2019 |access-date=April 28, 2019 |website=[[The Nationalist (Tipperary)|The Nationalist]]}}&lt;/ref&gt; 

== Glasba ==
Junija 2016 je bilo objavljeno, da se bo [[Alan Silvestri]], ki je napisal glasbo za film [[Maščevalci (film, 2012)|Maščevalci]] (2012), vrnil k pisanju glasbe za filme Brezmejna vojna in Zaključek.&lt;ref name=&quot;ControWidow&quot;&gt;{{Cite magazine |last=Breznican |first=Anthony |author-link=Anthony Breznican |date=May 2, 2019 |title=''Avengers: Endgame'' Directors Defend Controversial Black Widow Scene |url=https://ew.com/movies/2019/05/02/avengers-endgame-directors-black-widow-scene/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190507013118/https://ew.com/movies/2019/05/02/avengers-endgame-directors-black-widow-scene/ |archive-date=May 7, 2019 |access-date=May 15, 2019 |magazine=[[Entertainment Weekly]]}}&lt;/ref&gt; Brata Russo sta s Silvestrijem začela pisati glasbo za film Zaključek v začetku novembra 2018, dokončana pa je bila konec marca 2019. Album s Silvestrijevo glasbo je bil digitalno izdan pri založbi Hollywood Records 26. aprila 2019, fizična izdaja pa 24. maja. Video za skladbo »Portals«, ki je bila narejena za vrhunec prizora »Maščevalci se zberejo«, v katerem za Maščevalce prispejo okrepitve, je bil izdan 13. junija.&lt;ref name=&quot;Cumberbatch&quot;&gt;{{Cite magazine |last=Collis |first=Clark |date=October 13, 2016 |title=Doctor Strange will play a 'Very, Very Important' Role in the MCU, Marvel Studios President Says |url=https://www.ew.com/article/2016/10/13/doctor-strange-kevin-feige-benedict-cumberbatch |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161015090636/http://www.ew.com/article/2016/10/13/doctor-strange-kevin-feige-benedict-cumberbatch |archive-date=October 15, 2016 |access-date=October 14, 2016 |magazine=[[Entertainment Weekly]]}}&lt;/ref&gt;  

== Izid in zaslužek ==
[[Slika:North American Domestic Box Office.png|sličica|Film Maščevalci: Zaključek (vijolična) dosegel rekordne rezultate v prvih 70 dneh po premieri v Severni Ameriki.  ]]
Film Maščevalci: Zaključek je bil premierno predvajan v kongresnem centru v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 22. aprila 2019.&lt;ref name=&quot;D'Arcy&quot;&gt;{{navedi splet |last=Baysinger |first=Tim |date=April 26, 2019 |title=It's Finally All Connected: How ''Avengers: Endgame'' Finally Acknowledged the MCU's TV Universe |url=https://www.thewrap.com/avengers-endgame-mcu-tv-agent-carter-edwin-jarvis/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190427002019/https://www.thewrap.com/avengers-endgame-mcu-tv-agent-carter-edwin-jarvis/ |archive-date=April 27, 2019 |access-date=April 28, 2019 |website=[[TheWrap]]}}&lt;/ref&gt; Disney je za premiero filma preuredil dvorano v kongresnem centru in sodeloval z Dolbyjem in QSC Audio pri namestitvi 21-metrskega platna, projektorjev Dolby Vision in ozvočenja Dolby Atmos. V kongresnem centru je bil organiziran tudi prihod na rdečo preprogo in zabava po premieri.&lt;ref name=&quot;DeadlineChina&quot;&gt;{{navedi splet |last=Tartaglione |first=Nancy |date=April 24, 2019 |title=''Avengers: Endgame'' Blasts into China with $107M+ Record Opening Day |url=https://deadline.com/2019/04/avengers-endgame-china-midnights-record-opening-weekend-international-box-office-1202600409/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423184948/https://deadline.com/2019/04/avengers-endgame-china-midnights-record-opening-weekend-international-box-office-1202600409/ |archive-date=April 23, 2019 |access-date=April 24, 2019 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt;Film je bil v [[Avstralija|Avstraliji]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in v drugih državah [[Azija|Azije]] in [[Evropa|Evrope]] premierno predvajan 24. aprila, v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] 25. aprila, v Združenih državah Amerike in [[Indija|Indiji]] 26. aprila, v [[Rusija|Rusiji]] pa 29. aprila v formatih IMAX in 3D. Prvotno naj bi bil v Združenih državah Amerike premierno predvajan 3. maja. [[Radio Liberty]] je trdil, da je ruska vlada prestavila premiero filma v tej državi, da bi promovirala filme ruske produkcije. Maščevalci: Zaključek je del tretjega poglavja [[Marvel Cinematic Universe|MCU]].&lt;ref name=&quot;DeadlineProfitAnalysis&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=April 27, 2019 |title=''Avengers: Endgame'' to Near Rare Breakeven Point with $1.1B Global Opening |url=https://deadline.com/2019/04/avengers-endgame-breakeven-profit-after-opening-weekend-box-office-marvel-1202603237/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190427184123/https://deadline.com/2019/04/avengers-endgame-breakeven-profit-after-opening-weekend-box-office-marvel-1202603237/ |archive-date=April 27, 2019 |access-date=April 27, 2019 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt;  

Maščevalci: Zaključek je v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] zaslužil 858,4 milijona dolarjev, v drugih državah pa 1,941 milijarde dolarjev, kar je po vsem svetu skupaj 2,799 milijarde dolarjev.&lt;ref name=&quot;DeadlineProfitAnalysisFinal&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=April 24, 2020 |title=''Avengers: Endgame'' Is No. 1 in ''Deadline''{{'s}} 2019 Most Valuable Blockbuster Tournament; How Its Billion-Dollar Opening Rocked Exhibition and Generated a $900M Profit |url=https://deadline.com/2020/04/avengers-endgame-movie-profits-one-year-anniversary-of-marvel-record-box-office-1202917380/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200424235226/https://deadline.com/2020/04/avengers-endgame-movie-profits-one-year-anniversary-of-marvel-record-box-office-1202917380/ |archive-date=April 24, 2020 |access-date=April 24, 2020 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; Bil je film z najvišjo dobičkonosnostjo vseh časov, dokler ga ni prehitel [[Avatar (film)|Avatar]] (2009) zaradi ponovne izdaje na Kitajskem leta 2021 in je bil drugi film z najvišjo dobičkonosnostjo vseh časov v Združenih državah Amerike in Kanadi. Po [[V vrtincu (film)|V vrtincu]] (1939) ostaja film z najvišjo dobičkonosnostjo (prilagojeno inflaciji), Maščevalci: Zaključek pa je peti film z najvišjo dobičkonosnostjo vseh časov po svetu. Film je bil po vsem svetu v kinodvoranah zaslužil 1,2 milijarde dolarjev, kar je največ vseh časov in skoraj dvakrat več od prejšnjega rekorda filma Brezmejna vojna, ki je znašal 640 milijonov dolarjev. Je najhitrejši film, ki je dosegel mejo 1 milijarde oziroma 1,5 milijarde dolarjev, in sicer v petih oziroma osmih dneh. [[Deadline Hollywood]] je ocenil, da bo film dosegel rekord zaslužka pet dni po izidu, kar je »nezaslišano za velik studio v prvem vikendu predvajanja«.&lt;ref name=&quot;DeadlineRerelease&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=June 30, 2019 |title=''Toy Story 4'' Holds Down No. 1 with $58M+ Before ''Spider-Man'' Swoops in, ''Annabelle 3'' Stabs 31M+ 5-Day, ''Yesterday'' $17M+ – Sunday Update |url=https://deadline.com/2019/06/toy-story-4-yesterday-annabelle-comes-home-weekend-box-office-1202639398/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190628163200/https://deadline.com/2019/06/toy-story-4-yesterday-annabelle-comes-home-weekend-box-office-1202639398/ |archive-date=June 28, 2019 |access-date=June 30, 2019 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; Spletna stran je izračunala, da je končni čisti dobiček filma Maščevalci: Zaključek znašal 890 milijonov dolarjev, vključno s produkcijskimi proračuni, trženjem in drugimi stroški; zaslužek v blagajnah in prihodki od domačih medijev so ga uvrstili na prvo mesto na seznamu »najvrednejših uspešnic« leta 2019. 4. maja je zaslužek filma v svetovnih blagajnah presegel zaslužek filma Brezmejna vojna v kinodvoranah. Bil je najhitrejši film, ki je po vsem svetu zaslužil 2 milijardi dolarjev, saj je ta prag dosegel v 11 dneh; Avatar je to storil v 47 dneh. Maščevalci: Zaključek je bil peti film, ki je presegel ta prag (po [[Avatar (film)|Avatarju]], [[Titanik (film, 1997)|Titaniku]] (1997), [[Vojna zvezd: Prebujanje sile|Vojni zvezd: Prebujanje sile]] (2015) in Brezmejni vojni), in je dosegel mejo 2,5 milijarde dolarjev v 20 dneh; Avatar je to storil v 72 dneh.&lt;ref name=&quot;DeadlineTracking&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=April 4, 2019 |title=''Avengers: Endgame'' U.S. Opening Weekend Projections: Can Sequel Get Close To $300M? |url=https://deadline.com/2019/04/avengers-endgame-u-s-opening-weekend-projections-can-sequel-get-close-to-300m-1202588329/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190405141836/http://deadline.com/2019/04/avengers-endgame-u-s-opening-weekend-projections-can-sequel-get-close-to-300m-1202588329/ |archive-date=April 5, 2019 |access-date=April 4, 2019 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; 

== Odzivi in ocene ==
[[Glen Weldon]] je v članku za NPR filmu dal pozitivno oceno in ga označil za vredno nadaljevanje predhodnika ter izjavil: »Odločitev Russovih, da se držijo izkušenj preostalih Maščevalcev, se izkaže za koristno, saj so film izrecno načrtovali kot podaljšan krog zmage za Marvelov filmski svet v širšem smislu. Imate najljubšega lika iz katerega koli Marvelovega filma v zadnjem desetletju, ne glede na to, kako obskuren je? Pripravite se na servis, oboževalci.«&lt;ref name=&quot;MoreRecordsBroken&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=July 29, 2019 |title=Russo Brothers Break More Records with ''Avengers: Endgame'' as FandangoNOW Reports All-Time Home Presales: A List of All B.O. Benchmarks for Marvel Pic |url=https://deadline.com/2019/07/avengers-endgame-box-office-records-broken-russo-brothers-fandangonow-presales-1202656364/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210227103954/https://deadline.com/2019/07/avengers-endgame-box-office-records-broken-russo-brothers-fandangonow-presales-1202656364/ |archive-date=February 27, 2021 |access-date=February 27, 2021 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; [[Peter Travers]] je za [[Rolling Stone]] filmu dal štiri od petih zvezdic in pri tem dejal: »Ni se vam treba šaliti o klišejski zgodbi o potovanju skozi čas – film je pripravljen in sposoben ustvariti svoje, Nazaj v prihodnost pa prihaja kot resna šala.«&lt;ref name=&quot;NewYorkTimesScott&quot;&gt;{{navedi novice |last=Scott |first=A. O. |author-link=A. O. Scott |date=April 23, 2019 |title=''Avengers: Endgame'' Review: The Real Heroes Were the Friends We Made Along the Way |url=https://www.nytimes.com/2019/04/23/movies/avengers-endgame-review.html |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190425012520/https://www.nytimes.com/2019/04/23/movies/avengers-endgame-review.html |archive-date=April 25, 2019 |access-date=April 25, 2019 |work=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt; [[Peter Debruge]] iz revije [[Variety (revija)|Variety]] je zapisal: »Po spopadu, ki ga je bilo treba videti, kot je bila Brezmejna vojna, brata Russo ponujata triurno nadaljevanje, ki je bolj osredotočeno na oboževalce in nagrajuje zvestobo Marvelovega filmskega vesolja.« [[J. R. Kinnard]] iz [[PopMatters|PopMattersa]] je zapisal: »Visokoproračunsko akcijsko snemanje ne more biti veliko boljše od tega.«&lt;ref name=&quot;NPRWeldon&quot;&gt;{{navedi splet |last=Weldon |first=Glen |author-link=Glen Weldon |date=April 24, 2019 |title=Mourning Has Broken Them: ''Avengers: Endgame'' |url=http://www.npr.org/2019/04/24/716315111/mourning-has-broken-them-avengers-endgame |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190424230912/https://www.npr.org/2019/04/24/716315111/mourning-has-broken-them-avengers-endgame |archive-date=April 24, 2019 |access-date=April 25, 2019 |website=[[NPR]]}}&lt;/ref&gt; [[Todd McCarthy]] iz revije [[The Hollywood Reporter]] je dejal: »Kar tukaj najbolj pride, nenavadno za film, ki temelji na stripih in je zasnovan na efektih, je upodobitev likov, zlasti Downey, Ruffalo, Evans, Hemsworth, Brolin in Paul Rudd.« [[Richard Roeper]], iz [[Chicago Sun-Times]], je filmu dal štiri zvezdice in pohvalil njegov »čustveni udarec« ter »zabaven, dober, pameten in strokovno upodobljen scenarij Christopherja Markusa in Stephena McFeelyja, ostro režijo Anthonyja Russa in Joeja Russa [...] ter univerzalno zvezdniške igralske nastope.«&lt;ref name=&quot;NYMarkusMcFeely&quot;&gt;{{navedi novice |last=Itzkoff |first=Dave |author-link=Dave Itzkoff |date=April 29, 2019 |title=''Avengers: Endgame'': The Screenwriters Answer Every Question You Might Have |url=https://www.nytimes.com/2019/04/29/movies/avengers-endgame-questions-and-answers.html |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190514173025/https://www.nytimes.com/2019/04/29/movies/avengers-endgame-questions-and-answers.html |archive-date=May 14, 2019 |access-date=May 15, 2019 |work=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt;

[[A.O. Scott|A. O. Scott]] iz [[The New York Times|New York Timesa]] je filmu dal pozitivno, a zadržano oceno ter dejal: »Zaključek je spomenik ustreznosti, primeren zaključek podjetja, ki je ugotovilo, kako biti dovolj dober za dovolj ljudi dovolj časa. Seveda ne, da je zares konec: Disney in Marvel še vedno rešujeta nove zgodbe časa in denarja. Toda Russovi ponujajo občutek konca, priložnost, da cenimo, kaj je bilo storjeno, preden so se časovnice ponastavile in se vsi vrnemo k delu.« [[Justin Chang]] iz [[Los Angeles Times|Los Angeles Timesa]] je zapisal, da »Maščevalci: Zaključek doseže in si zasluži svoj vrhunec čustvenega naleta, čeprav mu manjka le malo prave katarze«.&lt;ref name=&quot;RogerEbertSeitz&quot;&gt;{{navedi splet |last=Seitz |first=Matt Zoller |author-link=Matt Zoller Seitz |date=April 29, 2019 |title=''Avengers'', MCU, ''Game of Thrones'', and the ''Content Endgame'' |url=https://www.rogerebert.com/mzs/avengers-mcu-and-the-content-endgame |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190505144659/https://www.rogerebert.com/mzs/avengers-mcu-and-the-content-endgame |archive-date=May 5, 2019 |access-date=May 9, 2019 |website=[[RogerEbert.com]]}}&lt;/ref&gt;Nekateri so film označili za opazno izboljšanje v primerjavi s predhodnikom, Maščevalci: Brezmejna vojna, vključno z [[Brian Talleric|Brianom Tallericom]] iz [[RogerEbert.com]], ki je dejal, da je Maščevalci: Zaključek »bolj potrpežljiv in osredotočen film [kot Brezmejna vojna], čeprav njegova zgodba črpa elemente iz ducate drugih filmov.« [[Matt Zoller Seitz]] (prav tako iz RogerEbert.com) je film pozitivno primerjal z Brezmejno vojno, ki jo je ocenil kot »prenatrpano, preveč naglo in hkrati predolgo«. Seitz je Zaključek označil za »iskreno in zadovoljivo izkušnjo« ter »presenetljivo sproščeno, na like usmerjeno, samozavedno, a hkrati iskreno komedijo [v] dveh tretjinah [filma]. Dejal je tudi, da velik del scenarija nakazuje na sproščen superjunaški film [[Richard Linklater|Richarda Linklaterja]]«. [[Joe Morgenstern]] iz časopisa [[The Wall Street Journal]] je film Maščevalci: Zaključek označil za zaključek poglavja Neskončnost in zadnjo bitko označil za »neizogibno nerodno [...], ter dejal, da je vseeno vznemirljivo, sledi pa ji nežna koda. Toliko zgodb. Toliko dogodivščin. Toliko stvari je treba urediti, preden se začne naslednji cikel.«&lt;ref name=&quot;TimeReview&quot;&gt;{{Cite magazine |last=Zacharek |first=Stephanie |author-link=Stephanie Zacharek |date=April 24, 2018 |title=Avengers: Infinity War Checks All the Boxes. That's Exactly What's Wrong With It |url=https://time.com/5252727/avengers-infinity-war-review/ |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180426123516/http://time.com/5252727/avengers-infinity-war-review/ |archive-date=April 26, 2018 |access-date=April 27, 2018 |magazine=[[Time (magazine)|Time]]}}&lt;/ref&gt;[[Richard Brody]] je bil v časopisu [[The New Yorker]] bolj kritičen do filma in dejal, da se dobra igralska zasedba ne ujema s primerljivim znanjem režiserjev: »Rusovi imajo nenavadno malo občutka za vizualni užitek, malo občutka za lepoto, malo občutka za metaforo, malo sposobnosti za teksturo ali kompozicijo; njihova spektakularna domiselnost je zgolj stvar merila, zato so njihovi najboljši trenutki tihi in dramatični.« [[Anthony Lane]] iz časopisa [[The New Yorker]] je filmu dal negativno oceno in ga označil za prenapetega ter dejal: »Ena stvar, ki jo morate vedeti o filmu Maščevalci: Zaključek, je, da traja nekaj več kot tri ure in da lahko sredi ure zlahka prekinite, opravite nekaj nakupov in se nato spet usedete nazaj na svoj sedež. Ne boste zamudili ničesar.«&lt;ref name=&quot;SunTimesReview&quot;&gt;{{navedi novice |last=Roeper |first=Richard |author-link=Richard Roeper |date=April 24, 2019 |title=''Avengers: Endgame'': Three hours of Action and Emotion, and Worth Every Second |url=http://chicago.suntimes.com/entertainment/avengers-endgame-review-movie-marvel-richard-roeper/ |url-access=subscription |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423233946/https://chicago.suntimes.com/entertainment/avengers-endgame-review-movie-marvel-richard-roeper/ |archive-date=April 23, 2019 |access-date=April 24, 2019 |work=[[Chicago Sun-Times]]}}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==

* [[Maščevalci: Brezmejna vojna]]
* [[Maščevalci (film, 2012)|Maščevalci 1]]
* [[Maščevalci: Ultronova doba]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2019]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o superherojih]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Ameriški akcijsko pustolovski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o nezemeljskem življenju]]
[[Kategorija:3D filmi]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi o potovanju v času]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Crossover filmi]]
[[Kategorija:Postapokaliptični filmi]]
[[Kategorija:Maščevalci (filmska serija)]]
[[Kategorija:Filmi o potovanju med galaksijami]]
[[Kategorija:Filmi o invaziji nezemljanov]]
[[Kategorija:Filmi o vzporednih vesoljih]]
[[Kategorija:Filmi o kvantni mehaniki]]
[[Kategorija:Filmi o spreminjanju velikosti]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v izmišljeno državo]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v San Francisco]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Tokio]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v palačo]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na izmišljeni planet]]
[[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Filmi Marvel Studios]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>au51txuytmpi0or5y95kx3nbvxjxsdl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lea Cok</title>
    <ns>0</ns>
    <id>574036</id>
    <revision>
      <id>6751592</id>
      <parentid>6614951</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:36:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751592</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2369" sha1="mkqlvzk2gmkf493529h9r6qyeht7agk" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Lea Cok''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenska gledališka igralka]]; * [[25. junij]] [[1995]], [[Ljubljana]].

Lea Cok je diplomirana gledališka igralka, diplomirala je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]. Že med študijem je nastopala v gledališču [[Gledališče Glej|Glej]] in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Lea_Cok|title=Lea Cok|accessdate=18. 1. 2025|website=Sigledal.org|archive-date=2025-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123015744/https://sigledal.org/geslo/Lea_Cok|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Deluje kot [[Samozaposleni v kulturi|samozaposlena v kulturi]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/ona/stil/igralka-lea-cok-za-samozaposleno-je-bilo-to-zelo-pomembno/|title=Igralka Lea Cok: za samozaposleno je bilo to zelo pomembno|date=23. 12. 2024|accessdate=18. 1. 2025|website=www.slovenskenovice.si}}&lt;/ref&gt; Nastopila je v več vlogah v različnih gledališčih po Sloveniji, med drugim na odrih Mestnega gledališča ljubljanskega in v Drami Maribor. Prav tako je nastopila v več vlogah na televiziji, na primer v nanizanki ''[[Mame]]'' (2017–2018), v celovečernih igranih filmih ''[[Posledice]]'' (2018) in [[Zgodovina ljubezni|''Zgodovina ljubezni'']] (2018), kratkem filmu ''Misli'' (2016) ter seriji [[Jezero (TV-serija)|''Jezero'']] (2019–2020).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bsf.si/sl/ime/lea-cok/|title=Lea Cok|accessdate=18. 1. 2025|website=www.bsf.si}}&lt;/ref&gt; V celovečercu ''[[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]]'' (2025), posnetem po istoimenskem romanu [[Bronja Žakelj|Bronje Žakelj]], je upodobila glavno junakinjo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/nedelo/lea-cok-pravi-bojevniki-kljub-vsemu-ostanejo-mehki|title=Lea Cok: Pravi bojevniki kljub vsemu ostanejo mehki|date=10. 8. 2025|accessdate=10. 8. 2025|website=www.delo.si}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Lea, Cok}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>mkqlvzk2gmkf493529h9r6qyeht7agk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gregor Ninski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>574402</id>
    <revision>
      <id>6751622</id>
      <parentid>6719108</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:37:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Škofi]]; dodal [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751622</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5072" sha1="q1meeteg3djw6cvtj3j6jzqcphpelj8" xml:space="preserve">{{Infobox Christian leader
| name           = Gregor Ninski
| image          = [[Slika:Grgur_Ninski.jpg|200px]]
| caption        = [[Ivan Meštrović]]: Kip Gregorja Ninskega v [[Split]]u, [[Hrvaška]]
| religion       = [[kalcedonsko krščanstvo]]
| see            = Škofija Zadar, zdaj Nadškofija Zadar
| title          = Škof Nina
| predecessor    = Aldefreda
| successor      = Andrej
| consecration   = {{circa|lk=no}} 900
| ended          = {{circa|lk=no}} 929
| ordination     =
| bishops        =
| post           =
| birth_date     = druga polovica 9. stoletja
| birth_place    =
| death_date     = po 929
| death_place    =
}}

'''Gregor Ninski''' ([[Hrvaščina|hrvaško]] Grgur Ninski, [[Latinščina|latinsko]] Gregorius Ninnius) je bil hrvaški krščanski prelat, ki je služil kot škof v [[Nin]]u in ostro nasprotoval papežu in uradnim krogom katoliške cerkve, *  druga polovica 9. stoletja, † po 929. 

Tradicionalno hrvaško zgodovinopisje trdi, da je po velikem zboru leta 926 v bogoslužje uvedel [[Hrvaščina|hrvaški jezik]]. Do takrat so bogoslužja potekala samo v [[Latinščina|latinščini]], ki za veliko večino vernikov ni bila razumljiva. Sprememba ni bila pomembna samo za hrvaški jezik in kulturo, ampak je tudi okrepila krščanstvo znotraj [[Kraljevina Hrvaška (925-1102)|Hrvaškega kraljestva]].&lt;ref name=&quot;Povijest Hrvatske&quot;&gt;Dragutin Pavličević, Povijest Hrvatske, naklada Pavičić, Zagreb 2007. godine, {{ISBN|978-953-6308-71-2}}&lt;/ref&gt; 

==Zgodovinska dejstva== 

Gregor je bil ninski škof in kot tak pod močno zaščito hrvaškega kralja Tomislava. Na sinodi v Splitu leta 925  je Gregor postal podrejen splitskemu nadškofu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Ivan Supicic|title=Croatia in the Early Middle Ages: A Cultural Survey|publisher=Bloomsbury|year=1999|page=306}}&lt;/ref&gt;  Ponudbo siseške škofije je zavrnil in se leta 927/928 ponovno pritožil na sklepe sinode. Njegova pritožba je bila zavrnjena. Njegova Ninska škofija je bila ukinjena, on sam pa je bil premeščen v Skradinsko škofijo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Stanko Guldescu|title=History of Medieval Croatia|url=https://archive.org/details/historyofmedieva0000stan|publisher=Mouton|year=1964|page=[https://archive.org/details/historyofmedieva0000stan/page/118 119]}}&lt;/ref&gt; 

==Kip== 
8,5 metrov&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.zadarskilist.hr/clanci/18032015/grgur-ninski-povezao-split-nin-i-varazdin|title=Grgur Ninski povezao Split, Nin i Varaždin|date=18 March 2015|work=Zadarski list|agency=HINA|language=hr|access-date=20 April 2017}}&lt;/ref&gt; visok kip Gregorja Ninskega v Splitu je izdelal kipar [[Ivan Meštrović]]. Drgnjenje prsta na nogi kipa naj bi prinašalo srečo.&lt;ref name=&quot;Povijest Hrvatske&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;nin.hr&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.nin.hr/en/interesting/grgur-ninski|title=Grgur Ninski|work=nin.hr|access-date=20 April 2017}}&lt;/ref&gt; Prst je zato gladek in sijoč. 

Kip je bil postavljen septembra 1929 na peristilu [[Dioklecijanova palača|Dioklecijanove palače]], kar je razvidno z razglednic iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Leta 1941 so italijanske okupacijske sile kip odstranile. Leta 1954 so ga ponovno postavili na drugo lokacijo, severno od palače in starega mestnega jedra Splita, tik pred Zlatimi vrati in v bližini parka Đardin, kjer se še vedno nahaja. Med letoma 2013 in 2015 je potekala večja obnova spomenika.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/dramaticna-storija-o-splitskom-spomeniku-grguru-ninskom-20150105|title=Dramatična štorija o splitskom spomeniku Grguru Ninskom|date=31 January 2015|work=tportal.hr|language=hr|access-date=20 April 2017}}&lt;/ref&gt; 

Kipa Gregorja Ninskega sta tudi v [[Nin]]u in [[Varaždin]]u.&lt;ref name=&quot;nin.hr&quot;/&gt; 
==Sklici== 
{{sklici|20em}}

== Nadaljnje branje ==
{{refbegin|2}}
* John Van Antwerp Fine, John V. A. Fine, Jr., [https://books.google.com/books?id=Y0NBxG9Id58C ''The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century''], University of Michigan Press, 1991 {{ISBN|0-472-08149-7}}
* Florin Curta, Paul Stephenson, [https://books.google.com/books?id=YIAYMNOOe0YC&amp;q=Nin+Croatia+history&amp;pg=PA439 ''Southeastern Europe in the Middle Ages, 500–1250''], Cambridge University Press, 2006 {{ISBN|0-521-81539-8}}
* Andre Vauchez, Richard Barrie Dobson, Adrian Walford, Michael Lapidge, [https://books.google.com/books?id=qtgotOF0MKQC ''Encyclopedia of the Middle Ages''], Routledge, 2000 {{ISBN|1-57958-282-6}}
* {{cite encyclopedia | url=http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=23 | title=Grgur Ninski | encyclopedia=Hrvatski biografski leksikon | year=2002 | location=Zagreb | publisher=Miroslav Krleža Institute of Lexicography | language=hr | access-date=20 April 2017 | archive-date=2023-05-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230511001310/https://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=23 | url-status=dead }}
{{refend}}

==Viri==  
{{refbegin|2}}  
{{refend}}  

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni v 9. stoletju]] 
[[Kategorija:Umrli v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški škofje]]</text>
      <sha1>q1meeteg3djw6cvtj3j6jzqcphpelj8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Laika Party</title>
    <ns>0</ns>
    <id>576242</id>
    <revision>
      <id>6751584</id>
      <parentid>6724779</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:03:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751584</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5746" sha1="53hfvs7zlc07e4nwyzel9e6pgqtaky6" xml:space="preserve">
{{Infopolje Pesem|name=Laika Party|cover=|alt=|type=single|artist=[[Emmy Kristine Guttulsrud Kristiansen|Emmy]]|album=|language=angleščina|released=20. januar 2025|recorded=|studio=|genre=&lt;!-- Please source genres --&gt;|length=3:00|label=[[Warner Music Group|ADA Nordic]]|writer={{hlist|Emmy Kristine Guttulsrud Kristiansen|Erlend Guttulsrud Kristiansen|Larissa Tormey|Truls Marius Aarra|Henrik Østlund}}|producer={{hlist|Henrik Østlund|Jonas Jensen}}|prev_title=Mom is Home|prev_year=2025|next_title=|next_year=|misc=}}

»'''Laika Party'''« je pesem norveške pevke [[Emmy Kristine Guttulsrud Kristiansen|Emmy]], s katero bo zastopala [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irsko]] na [[Pesem Evrovizije 2025|Pesmi Evrovizije 2025]]. Pesem so napisali Emmy, Erlend Guttulsrud Kristiansen, Larissa Tormey, Truls Marius Aarra in Henrik Østlund.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.shazam.com/song/1789520078/laika-party|title=Laika Party - EMMY: Song Lyrics, Music Videos &amp; Concerts|website=[[Shazam (music app)|Shazam]]|accessdate=2025-02-11}}&lt;/ref&gt; Producirala pa sta jo Henrik Østlund in Jonas Jensen.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Ozadje ==
Pesem je bila napisana na kampu za pisanje pesmi ''Rena Song Fest'' na Norveškem, kjer sta se Emmy in Tormey spoznala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Piater|first=Zoé|date=2025-01-27|title=Larissa Tormey to Compete as Songwriter in Irish Eurovision Final|url=https://imro.ie/news/larissa-tormey-to-compete-as-songwriter-in-irish-eurovision-final/|accessdate=2025-02-13|website=IMRO|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Pesem je poklon [[Lajka|Lajki]], psu, ki je leta 1957 postal prvo živo bitje, ki je obkrožilo Zemljo. Ideja za besedilo se je porodila, ko je Emmy po naključju odkrila njeno tragično zgodbo. To jo je spodbudilo k ustvarjanju alternativne usode, v kateri pes namesto smrti doživi neskončno vesoljsko pustolovščino, polno radosti in svobode.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Roberts|first=Dale|date=2025-02-05|title=Could this Norwegian artist with her Soviet space dog song represent Ireland at Eurovision?|url=https://www.aussievision.net/post/could-this-norwegian-artist-with-her-soviet-space-dog-song-represent-ireland-at-eurovision|accessdate=2025-02-10|website=www.aussievision.net}}&lt;/ref&gt;

== Pesem Evrovizije ==
Irska radiotelevizija (RTÉ) je 23. januarja 2025 objavila, da je pesem »Laika Party« v izvedbi [[Emmy Kristine Guttulsrud Kristiansen|Emmy]] ena izmed 6 tekmovalnih pesmi na ''Eurosong'' ''2025'', nacionalnem izboru Irske za [[Pesem Evrovizije 2025]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ireland: Songs and artists for Eurosong 2025 revealed|url=https://eurovisionworld.com/esc/ireland-songs-and-artists-for-eurosong-2025-revealed|website=Eurovisionworld|date=2025-01-24|accessdate=2025-02-28|language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Jonathan Gaathaug|url=https://www.tv2.no/underholdning/norske-emmy-deltar-i-irske-melodi-grand-prix/17390459/|title=Norske Emmy deltar i irske Melodi Grand Prix|website=TV 2|date=2025-01-23|language=no|accessdate=2025-01-23}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rte.ie/entertainment/2025/0123/1492317-two-more-eurosong-acts-revealed/|title=Samantha Mumba and EMMY join Eurosong line-up|website=RTE|date=2025-01-23|accessdate=2025-01-23}}&lt;/ref&gt; V finalu, ki je potekal 7. februarja 2025, je zmagala.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Ntinos|first=Fotios|date=2024-12-31|title=Ireland: Eurosong 2025 will take place on February 7th!|url=https://eurovisionfun.com/en/2024/12/ireland-eurosong-2025-will-take-place-on-february-7th/|accessdate=2025-01-20|website=EurovisionFun|archive-date=2025-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20250214152423/https://eurovisionfun.com/en/2024/12/ireland-eurosong-2025-will-take-place-on-february-7th/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.iltalehti.fi/viihdeuutiset/a/2a40679b-a150-4f17-bb01-9ac0f2086d5c|last=Pudas, Mari &amp; Pakkanen, Riia|title=Erika Vikman lähtee Euroviisuihin!|publisher=Iltalehti|date=8 February 2025|accessdate=8 February 2025}}&lt;/ref&gt; Dosegla je 34 točk, 8 točk več od drugo uvrščene [[Samantha Mumba|Samanthe Mumba]] in s tem pridobila pravico zastopati [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irsko]] na [[Pesem Evrovizije 2025|Pesmi Evroviziji 2025]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Norwegian singer EMMY to represent Ireland at Eurovision 2025|url=https://www.rte.ie/entertainment/2025/0207/1495283-emmy-to-represent-ireland-at-eurovision-2025/|work=[[RTÉ News]]|date=7 February 2025}}&lt;/ref&gt; Emmy je pesem sprva prijavila na [[Norveška na Pesmi Evrovizije|Norveški]] izbor Melodi Grand Prix, vendar je bila zavrnjena.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2025-02-08|title=Norsk Eurovision-deltaker knuser Norge|url=https://www.tv2.no/underholdning/norsk-eurovision-deltaker-knuser-norge/17440170/|access-date=2025-02-13|website=TV 2|language=nb-NO}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanje za [[Pesem Evrovizije 2025]] bo potekalo v [[St. Jakobshalle]] v [[Basel|Baslu]] [[Švica|v Švici]] in bo sestavljeno iz dveh polfinalov, ki bosta potekala 13. in 16. maja, ter finala 17. maja 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2024-08-30|url=https://eurovision.tv/story/basel-will-host-eurovision-song-contest-2025|title=Basel will host Eurovision Song Contest 2025|website=Eurovision.tv|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=2025-01-28}}&lt;/ref&gt; Med žrebanjem, 28. januarja 2025, je bila Finska izžrebana, da bo nastopila v prvi polovici drugega polfinala.&lt;ref&gt;{{Navedi sporočilo za javnost|date=2025-01-28|url=https://eurovision.tv/story/eurovision-2025-semi-final-draw-results|title=Eurovision 2025: Semi-Final Draw Results|publisher=[[European Broadcasting Union]]|accessdate=2025-01-29}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Singli leta 2025]]
[[Kategorija:Evrovizijske pesmi]]</text>
      <sha1>53hfvs7zlc07e4nwyzel9e6pgqtaky6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Doktor Strange v multivesolju norosti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>576795</id>
    <revision>
      <id>6751833</id>
      <parentid>6719183</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:54:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751833</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29308" sha1="c1es6rikusjxk5uqhq3c9napwg1g141" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Doktor Strange v Multivesolju norosti
| image          = Multiverse Of Madness Logo.svg
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Sam Raimi]]
| producer       = [[Kevin Feige]]
| story          = [[Michael Waldron]]
| based on       = [[Doktor Strange (lik)]]
| starring       = [[Benedict Cumberbatch]]&lt;br /&gt;[[Elizabeth Olsen]]&lt;br /&gt;[[Chiwetel Ejiofor]]&lt;br /&gt;[[Benedict Wong]]&lt;br /&gt;[[Xochitl Gomez]]&lt;br /&gt;[[Michael Stuhlbarg]]&lt;br /&gt;[[Rachel McAdams]]
| music          = [[Danny Elfman]]
| distributor    = [[Walt Disney Studios Motion Pictures]]
| released       = 6. maj 2022 (Združene države Amerike)
| runtime        = 126 min
| country        = &lt;nowiki&gt;Združene države Amerike&lt;/nowiki&gt;
| language       = [[angleščina]]
}}

'''Doktor Strange v Multivesolju norosti''' je ameriški superjunaški film iz leta 2022, ki temelji na [[Doktor Strange (lik)|istoimenskem liku]] iz [[Marvel (založba)|Marvelovih]] stripov. Produciral ga je [[Marvel Studios]] in distribuiral Walt Disney Studios Motion Pictures. Film je režiral [[Sam Raimi]], scenarij pa je napisal [[Michael Waldron]]. V glavnih vlogah igrajo [[Benedict Cumberbatch]], [[Elizabeth Olsen]], [[Chiwetel Ejiofor]], [[Benedict Wong]], [[Xochitl Gomez]], [[Michael Stuhlbarg]] in [[Rachel McAdams]]. V filmu mora Doktor Strange zaščititi Ameriko Chavez, najstnico, ki je sposobna potovati po multivesolju, pred škrlatno čarovnico.

Režiser in soscenarist Scott Derrickson je pripravil načrte za nadaljevanje filma do oktobra 2016. Potrdil je svojo ponovno vlogo režiserja decembra 2018, ko je bila potrjena vrnitev Cumberbatcha. Naslov filma je bil objavljen julija 2019 skupaj z Olsenovo pridružitvijo, medtem ko so Jade Halley Bartlett oktobra tistega oktobra najeli za pisanje scenarija. Derrickson je januarja 2020 odstopil z mesta režiserja in zapustil projekt, zaradi ustvarjalnih razlik. Waldron in Raimi sta se pridružila naslednji mesec ter dodala elemente žanra grozljivk, s katerimi je Raimi že delal, in upodobila Wando kot zlobnico filma, ki nadaljuje njeno zgodbo iz miniserije Disney+ WandaVision (2021). Snemanje se je začelo novembra 2020 v [[London|Londonu]], vendar je bilo januarja 2021 prekinjeno zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]]. Snemanje se je nadaljevalo marca 2021 in zaključilo sredi aprila v [[Somerset (grofija)|Somersetu]]. Nekaj filmskih prizorov je bilo posnetih tudi v [[Surrey|Surreyu]] in [[Los Angeles|Los Angelesu]]. S produkcijskim proračunom 350,6 milijona dolarjev je film postal eden najdražjih filmov, ki so jih kdajkoli posneli. 

Doktor Strange v Multivesolju norosti je bil premierno predvajan v gledališču Dolby v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 2. maja 2022, v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pa je bil izdan 6. maja. Film je prejel večinoma pozitivne ocene kritikov in zaslužil 955,8 milijona dolarjev po vsem svetu, s čimer je postal četrti najbolj dobičkonosen film leta 2022.

== Vsebina ==
Demon zasleduje Ameriko Chavez in različico Stephena Strangea v prostoru med vesolji, medtem ko išče knjigo Vishanti. Strange je ubit in Chavez pomotoma ustvari portal, ki prepelje sebe in Strangeovo truplo na Zemljo-616, kjer različica doktorja Stephena Strangea iz tega vesolja reši Chaveza pred drugim [[Shuma-Gorath|demonom]]  s pomočjo Wonga, Vrhovnega čarovnika. Chavez pojasnjuje, da jo bitja lovijo, ker ima moč potovati skozi multivesolje.

Ko na demonu prepozna čarovniške rune, se Strange posvetuje z Wando Maximoff, vendar kmalu ugotovi, da je ona odgovorna za vse napade. Potem, ko je pridobila Darkhold in postala Škrlatna čarovnica, Wanda verjame, da ji bo prevzem Chavezovih moči in potovanje skozi multivesolje omogočilo ponovno združitev z Billyjem in Tommyjem, otrokoma, ki ju je ustvarila v času svojega bivanja v Westviewu. Ko Strange noče predati Chaveze, Wanda napade Kamar-Taja in ubije veliko čarovnikov. Chavez sebe in Strangea pomotoma odpelje na Zemljo-838. Wanda uporablja Darkhold za &quot;sanjsko hojo&quot;, s čimer prevzame nadzor nad svojo kolegico iz Zemlje-838, ki živi predmestno življenje s svojima Billyjem in Tommyjem. Potem, ko se preživela čarovnica Sara žrtvuje, da bi uničila Darkhold in prekinila sanjsko pot, besna Wanda prisili Wonga, da jo odpelje do gore Wundagore, vira moči Darkholda, da ponovno vzpostavi sanjsko pot.

Med iskanjem pomoči Strangea in Chavez ujame vrhovni čarovnik Zemlje-838, Karl Mordo, in ju pripelje pred Iluminate, skupino, ki jo sestavljajo Mordo, Peggy Carter, Blackagar Boltagon, Maria Rambeau, Reed Richards in Charles Xavier. Pojasnjujejo, da je Strange iz Zemlje-838 z nepremišljeno uporabo njihovega vesoljskega Darkholda v poskusu premaganja Thanosa sprožil &quot;vdor&quot;, ki je uničil vesolje. Potem, ko so premagali Thanosa, so Iluminati usmrtili svojega Strangea, da bi preprečili, da bi povzročil še več škode. Mordo verjame, da je Strange z Zemlje-616 podobno nevaren, vendar Wanda ponovno vzpostavi svoj sanjski sprehod na gori Wundagore in prispe v telesu svojega dvojnika iz Zemlje-838, preden lahko Iluminati izrečejo sodbo. Brutalno pobije vse Iluminate razen Morda, ki ga Strange reši, preden pobegne s Chavezom. Oba pobegneta s pomočjo različice iz Zemlje-838 Strangeove bivše zaročenke, Christine Palmer, znanstvenice, ki sodeluje z Iluminati.

Strange, Chavez in Palmer vstopijo v prostor med vesolji, da bi našli Knjigo Vishanti, ki je antiteza Darkholda, vendar se pojavi Wanda in jo uniči. Nato prevzame Chavezov um in uporabi svoje moči, da pošlje Strangea in Palmerja v vesolje, uničeno z vpadom. Strange premaga Strangea uničenega vesolja, ki ga je pokvaril njegov Darkhold, in nato uporabi ta Darkhold, da se v sanjah sprehodi v telo svojega pokojnega nasprotnika na Zemlji-616. Z Wongovo pomočjo Strange reši Chavezovo pred Wando in jo spodbudi, da uporabi njene sposobnosti. Chavez prepelje Wando na Zemljo-838, kjer vidi Billyja in Tommyja, kako se prestrašeno umikata pred njo, medtem ko jočeta za svojo pravo mamo. Ko Wanda spozna svoje napake, popusti in uporabi svoje moči, da zruši Mount Wundagore, hkrati pa uniči vse kopije Darkholda v celotnem multivesolju in se pri tem žrtvuje. Chavez nato vrne Strangea in Palmerjevo v njuna vesolja.

Nekaj ​​časa kasneje je Kamar-Taj na popravilu in preživeli čarovniki, ki se jim je pridružil Chavez, nadaljujejo urjenje. Strange razvije tretje oko kot rezultat uporabe Darkholda in hoje v sanjah v truplo. V prizoru po koncu filma k Strangeu pristopi čarovnica, ki ga opozori, da so njegova dejanja sprožila vdor, ki ga mora pomagati popraviti. Strange ji zato sledi v temno dimenzijo.

== Vloge ==

* [[Benedict Cumberbatch]] - [[Doktor Strange (lik)|Doktor Stephen Strange]]
* [[Elizabeth Olsen]] - Wanda Maximoff / Scarlet Witch
* [[Chiwetel Ejiofor]] - Karl Mordo
* [[Benedict Wong]] - Wong
* [[Xochitl Gomez]] - America Chavez
* [[Michael Stuhlbarg]] - Nicodemus West
* [[Rachel McAdams]] - Christine Palmer

== Produkcija ==

=== Razvoj ===
[[Slika:Sam Raimi (14586587650) (cropped).jpg|sličica|Režiser filma, [[Sam Raimi]]. ]]
Oktobra 2016 je [[Scott Derrickson]] napovedal, da ima idejo za nadaljevanje. Želel je razširiti zgodbe Jonathana Pangborna in Hamirja, likov, predstavljenih v prvem filmu. Soscenarist prvega filma, [[Jon Spaihts]], je želel, da bi se Clea pojavila v nadaljevanju. Decembra 2018 je bilo napovedano, da se bo Derrickson vrnil kot režiser.&lt;ref name=&quot;DerricksonSequelConfirmed&quot;&gt;{{navedi splet |last=Kit |first=Borys |date=December 11, 2018 |title=Scott Derrickson Returning to Direct 'Doctor Strange' Sequel (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/doctor-strange-2-scott-derrickson-returning-direct-1168156 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181212023919/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/doctor-strange-2-scott-derrickson-returning-direct-1168156 |archive-date=December 12, 2018 |access-date=December 11, 2018 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; Film Doktor Strange v multivesolju norosti sta julija 2019 uradno napovedala [[Kevin Feige]] in Derrickson na San Diego Comic-Con. Takrat je bil razkrit tudi datum izida v ZDA – maj 2021.&lt;ref name=&quot;CargillPodcast&quot;&gt;{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=eEpbUf8dGq0 |title=Exclusive! 'Dr. Strange' Writer 'C. Robert Cargill'&amp;nbsp;– Double Toasted Interview |date=April 22, 2016 |last=Double Toasted |author-link=Double Toasted |access-date=April 22, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160426183351/https://www.youtube.com/watch?v=eEpbUf8dGq0 |archive-date=April 26, 2016 |url-status=live |via=[[YouTube]]}}&lt;!-- {{Cite podcast |url=https://soundcloud.com/kcoolman/the-sunday-service-4-17-16 |title=The Sunday Service&amp;nbsp;– 4-17-16 |publisher=[[Double Toasted]] |host=Coleman, Korey |date=April 18, 2016 |time=1:38:00 |access-date=April 19, 2016 |via=[[SoundCloud]] |author-link=Korey Coleman}}--&gt; Partial transcriptions from [https://mcuexchange.com/screenwriter-c-robert-carghill-says-marvel-wanted-doctor-strange-to-be-different-from-other-marvel-films/ MCUExchange] ([https://web.archive.org/web/20160420204941/https://mcuexchange.com/screenwriter-c-robert-carghill-says-marvel-wanted-doctor-strange-to-be-different-from-other-marvel-films/ Archive]) and [https://web.archive.org/web/20160426192442/http://www.newsarama.com/28987-dr-strange-screenwriter-says-they-knew-social-justice-warriors-would-be-angry-over-the-ancient-one.html Newsarama] ([https://web.archive.org/web/20160426192442/https://www.newsarama.com/28987-dr-strange-screenwriter-says-they-knew-social-justice-warriors-would-be-angry-over-the-ancient-one.html Archive])&lt;/ref&gt; Feige je tudi napovedal, da bosta filmu neposredno sledili televizijski seriji [[WandaVision]] in [[Loki (TV-serija)|Loki]]. Poleg [[Benedict Cumberbatch|Benedicta Cumberbatcha]], ki se je vrnil v vlogi Doktorja Strangea, so se vrnili tudi [[Chiwetel Ejiofor]] v vlogi Karla Morda in [[Benedict Wong]] v vlogi Wonga, pozneje pa se je vrnila tudi [[Rachel McAdams]] v vlogi Christine Palmer. [[Elizabeth Olsen]] se je vrnila v vlogi Wande Maximoff.&lt;ref name=&quot;DenofGeekOct2016&quot;&gt;{{navedi splet |last=Hunt |first=James |date=October 24, 2016 |title='Doctor Strange 2': Director Confirms Early Plans |url=https://www.denofgeek.com/uk/movies/doctor-strange-doctor-strange-2-scott-derrickson-benedict-cumberbatch/44756/doctor-strange-2-director-confirms-early-plans |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161027181459/https://www.denofgeek.com/uk/movies/doctor-strange-doctor-strange-2-scott-derrickson-benedict-cumberbatch/44756/doctor-strange-2-director-confirms-early-plans |archive-date=2016-10-27 |access-date=October 24, 2016 |website=[[Den of Geek]] }}&lt;/ref&gt; 

Oktobra istega leta je bila za pisanje scenarija najeta [[Jade Bartlett]]. Januarja 2020 je bilo objavljeno, da je Derrickson odstopil z mesta režiserja. Vendar pa je ostal izvršni producent.&lt;ref name=&quot;CargillMay2021&quot;&gt;{{navedi splet |last=Reyes |first=Mike |date=May 25, 2021 |title=Doctor Strange 2: Why Scott Derrickson And C. Robert Cargill Left The Marvel Sequel |url=https://www.cinemablend.com/news/2568025/doctor-strange-2-why-scott-derrickson-and-c-robert-cargill-left-marvel-sequel-mcu |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210526012832/https://www.cinemablend.com/news/2568025/doctor-strange-2-why-scott-derrickson-and-c-robert-cargill-left-marvel-sequel-mcu |archive-date=May 26, 2021 |access-date=May 26, 2021 |website=[[CinemaBlend]]}}&lt;/ref&gt; Februarja je bilo objavljeno, da se je [[Sam Raimi]] začel pogajati s studiem o režiji filma. Istega meseca je studio najel [[Michael Waldron|Michaela Waldrona]] za pisanje scenarija. Marca je bila predprodukcija filma zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]] ustavljena. Aprila je Raimi potrdil, da bo film režiral. Zaradi pandemije je bil datum izida filma prestavljen na november istega leta. Kasneje istega meseca je bil ponovno prestavljen na marec 2022. Oktobra je Benedict Cumberbatch napovedal nadaljevanje predprodukcije, snemanje pa naj bi se začelo do konca leta. Oktobra 2021 je bil datum izida ponovno prestavljen, tokrat na 6. maj 2022.&lt;ref name=&quot;CumberbatchTHR&quot;&gt;{{navedi splet |last=Keegan |first=Rebecca |date=September 8, 2021 |title=Benedict Cumberbatch Gets Mean |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/benedict-cumberbatch-the-power-of-the-dog-movie-doctor-strange-spider-man-no-way-home-1235008551/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210908183532/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/benedict-cumberbatch-the-power-of-the-dog-movie-doctor-strange-spider-man-no-way-home-1235008551/ |archive-date=September 8, 2021 |access-date=September 8, 2021 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; 

=== Snemanje ===
Snemanje filma se je začelo novembra 2020 v [[London|Londonu]].&lt;ref name=&quot;CumberbatchSM3&quot;&gt;{{navedi splet |last=Kroll |first=Justin |date=October 8, 2020 |title=Benedict Cumberbatch To Reprise Doctor Strange Role In Next 'Spider-Man' Movie |url=https://deadline.com/2020/10/benedict-cumberbatchs-doctor-strange-spider-man-1234593840/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201009204400/https://deadline.com/2020/10/benedict-cumberbatchs-doctor-strange-spider-man-1234593840/ |archive-date=October 9, 2020 |access-date=October 10, 2020 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; Snemanje je bilo zaradi pandemije COVID-19 prestavljeno z začetnega datuma maja 2020. Olsen je začela snemati svoje prizore 25. novembra, snemala je eno za drugo z serijo WandaVision, in se ji je zdelo nenavadno, da bi se iz serije vrnila k glavni vlogi v filmu od [[Marvel Cinematic Universe|MCU]].&lt;ref name=&quot;OlsenLondonFilming&quot;&gt;{{navedi splet |last=Davis |first=Brandon |date=November 25, 2020 |title=Elizabeth Olsen Has Started Filming Doctor Strange in the Multiverse of Madness |url=https://comicbook.com/marvel/news/doctor-strange-2-wanda-elizabeth-olsen-filming-london/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201125221625/https://comicbook.com/marvel/news/doctor-strange-2-wanda-elizabeth-olsen-filming-london/ |archive-date=November 25, 2020 |access-date=November 27, 2020 |website=[[ComicBook.com]]}}&lt;/ref&gt; V začetku decembra je snemanje potekalo v studijih Longcross v [[Longcross|Longcrossu]] v [[Surrey|Surreyju]], kjer je scenograf [[Charlie Woods]] zgradil več modelov newyorških blokov. Mnogi igralci, vključno z Cumberbatchom in Olsen, so bili navdušeni nad sodelovanjem z Raimijem.&lt;ref name=&quot;OlsenFilmingHalt2&quot;&gt;{{navedi splet |last=Truitt |first=Brian |date=January 26, 2021 |title='Avengers' star Elizabeth Olsen talks getting witchy again for Marvel's 'WandaVision,' 'Doctor Strange 2' |url=https://www.usatoday.com/story/entertainment/tv/2021/01/22/wandavision-elizabeth-olsen-witchy-again-disney-marvel-show/4166404001/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210202145349/https://www.usatoday.com/story/entertainment/tv/2021/01/22/wandavision-elizabeth-olsen-witchy-again-disney-marvel-show/4166404001/ |archive-date=February 2, 2021 |access-date=February 10, 2021 |website=[[USA Today]]}}&lt;/ref&gt; Raimi je povedal, da je bilo med snemanjem uporabljenih veliko &quot;dimenzionaliziranih vizualnih elementov&quot;, ki so pripovedovali zgodbo filma, saj je lahko uporabil svoje najljubše tehnike snemanja, kot sta uporaba kamere in perspektive, da bi ustvaril občutek tesnobe pri občinstvu. Raimi je spodbujal improvizacijo in pojasnil, da lahko igralska zasedba prilagodi svoje interakcije zaradi poznavanja lastnih likov. Prizori, v katerih Škrlatna čarovnica pobija Iluminate, so bili posneti v Britanskem muzeju v Londonu, Marvel pa je s pomočjo CGI dodal novo sobo s steklenim vhodom in nekaj kipi za ozadje.&lt;ref name=&quot;WaldronFFWComicBookJune2021&quot;&gt;{{navedi splet |last=Bonomolo |first=Cameron |date=June 18, 2021 |title=Loki Writer Teases &quot;Scarier&quot; Doctor Strange 2 With Sam Raimi |url=https://comicbook.com/movies/news/loki-writer-michael-waldron-scarier-direction-doctor-strange-multiverse-madness-sam-raimi/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210618185829/https://comicbook.com/movies/news/loki-writer-michael-waldron-scarier-direction-doctor-strange-multiverse-madness-sam-raimi/ |archive-date=June 18, 2021 |access-date=June 18, 2021 |website=[[ComicBook.com]]}}&lt;/ref&gt; Snemanje se je nadaljevalo v začetku leta 2021, Cumberbatch pa je moral na neki točki začasno prekiniti snemanje, ker je bil v tesnem stiku s članom produkcije, ki je imel lažno pozitiven test. Snemanje je potekalo na parkirišču Broomfield Hill v parku Richmond v tednu od 25. marca. Snemanje je potekalo v Freemasons' Hallu v Londonu nekaj tednov v aprilu. Feige je 15. aprila povedal, da so v zadnjem tednu snemanja, snemanje pa je potekalo od tistega dne do 17. aprila na kmetiji Burrow Hill v [[Somerset (grofija)|Somersetu]], kjer se je snemanje filma končalo.&lt;ref name=&quot;IlluminatiFilmingBM&quot;&gt;{{navedi splet |last=Ayala |first=Nicolas |date=October 1, 2024 |title=&quot;I Thought It Was All CGI&quot;: Scarlet Witch's Illuminati Battle Images Compared To Real-Life Location Will Trick You With Cinema Magic |url=https://screenrant.com/doctor-strange-2-scarlet-witch-illuminati-battle-images-location/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002213912/https://screenrant.com/doctor-strange-2-scarlet-witch-illuminati-battle-images-location/ |archive-date=October 2, 2024 |access-date=October 1, 2024 |website=[[Screen Rant]]}}&lt;/ref&gt;

== Glasba ==
Skladatelj filma [[Doktor Strange (film, 2016)|Doktor Strange]], [[Michael Giacchino]], naj bi se za nadaljevanje vrnil oktobra 2019, ko je bil Derrickson imenovan za režiserja.&lt;ref name=&quot;Giacchino&quot;&gt;{{navedi splet |last=Couch |first=Aaron |date=October 18, 2019 |title='The Batman' Enlists Composer Michael Giacchino |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/batman-enlists-composer-michael-giacchino-1248779 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191019081420/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/batman-enlists-composer-michael-giacchino-1248779 |archive-date=October 19, 2019 |access-date=October 19, 2019 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; Potem, ko je Raimi prevzel vodenje, pa je bil za skladatelja najet [[Danny Elfman]]; Elfman je pred tem sodeloval z Raimijem pri filmih [[Temni mož (film, 1990)|Temni mož]] (1990), [[Preprost načrt (film, 1998)|Preprost načrt]] (1998), [[Spider-Man (film, 2002)|Spider-Man]] (2002), [[Spider-Man 2]] (2004) in [[Mogočni Oz (film, 2013)|Mogočni Oz]] (2013). Do februarja 2021 je Elfman začel pisati glasbo, ki naj bi bila uporabljena med snemanjem. Januarja 2022 je Elfman dejal, da končuje pisanje. Album z glasbo za film z Elfmanovo glasbo je bil digitalno izdan pri založbah [[Hollywood Records]] in [[Marvel Music]] 4. maja. Trije &quot;spojlerji&quot;, ki so bili izključeni iz prvotne izdaje, pa so bili na voljo 20. maja.&lt;ref name=&quot;RaimiRollingStone&quot;&gt;{{Cite magazine |last=Hiatt |first=Brian |date=April 30, 2022 |title=From 'Spider-Man' to 'Doctor Strange': How Sam Raimi Conquered the Superhero Multiverse (Again) |url=https://www.rollingstone.com/movies/movie-features/sam-raimi-multiverse-of-madness-doctor-strange-interview-spider-man-1344342/ |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220430184922/https://www.rollingstone.com/movies/movie-features/sam-raimi-multiverse-of-madness-doctor-strange-interview-spider-man-1344342/ |archive-date=April 30, 2022 |access-date=April 30, 2022 |magazine=[[Rolling Stone]]}}&lt;/ref&gt; 

== Izid in zaslužek  ==
Film Doktor Strange v multivesolju norosti je bil premierno predvajan 2. maja 2022 v gledališču Dolby v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]].&lt;ref name=&quot;PhaseFour&quot;&gt;{{navedi splet |last=Oddo |first=Marco Vito |date=July 24, 2022 |title='She-Hulk: Attorney at Law' and 'Black Panther: Wakanda Forever' End Marvel's Phase 4 |url=https://collider.com/she-hulk-wakanda-forever-end-mcu-phase-4/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220726215447/https://collider.com/she-hulk-wakanda-forever-end-mcu-phase-4/ |archive-date=July 26, 2022 |access-date=July 26, 2022 |website=[[Collider (website)|Collider]]}}&lt;/ref&gt; Film je bil v več državah, vključno z [[Nemčija|Nemčijo]], [[Italija|Italijo]], [[Švedska|Švedsko]] in [[Južna Koreja|Južno Korejo]], izdan 4. maja 2022, v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] 5. maja, in v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] 6. maja. Film je del četrtega poglavja [[Marvel Cinematic Universe|MCU]].&lt;ref name=&quot;Phase4Delay&quot;&gt;{{navedi splet |last=Welk |first=Brian |date=April 3, 2020 |title='Black Widow' Moves to November as Other MCU Films Shift Back to 2021, 2022 |url=https://www.thewrap.com/black-widow-moves-to-november-as-other-mcu-films-shift-back-to-2021-2022/ |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200403185146/https://www.thewrap.com/black-widow-moves-to-november-as-other-mcu-films-shift-back-to-2021-2022/ |archive-date=April 3, 2020 |access-date=April 3, 2020 |website=[[TheWrap]]}}&lt;/ref&gt;

Film Doktor Strange v multivesolju norosti je v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] zaslužil 411,3 milijona dolarjev, v drugih državah pa 544,4 milijona dolarjev, kar je po vsem svetu skupaj 955,8 milijona dolarjev. Bil je četrti film z najvišjimi prihodki leta 2022.&lt;ref name=&quot;Deadline4thWknd&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=May 29, 2022 |title='Top Gun: Maverick' Soars To $151M Fantastic Memorial Day Opening; Best Ever For Tom Cruise – Sunday AM Update |url=https://deadline.com/2022/05/top-gun-maverick-box-office-1235034420/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220530084732/https://deadline.com/2022/05/top-gun-maverick-box-office-1235034420/ |archive-date=May 30, 2022 |access-date=May 30, 2022 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; Forbes je ocenil, da je film ustvaril dobiček v višini 127,3 milijona dolarjev. Film je v predprodaji vstopnic prek platforme Fandango zaslužil 42 milijonov dolarjev in je na platformi prodal največ vstopnic od filma [[Spider-Man: Ni poti domov|Spider-Man:]] [[Spider-Man: Ni poti domov|Ni poti domov]] (2021), hkrati pa je v 24 urah presegel predprodajo vstopnic za film [[Batman (film, 2022)|Batman]] (2022).&lt;ref name=&quot;PersianGulfCensorship&quot;&gt;{{navedi splet |last=Ritman |first=Alex |date=April 22, 2022 |title='Doctor Strange in the Multiverse of Madness' Banned in Saudi Arabia (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/doctor-strange-multiverse-madness-movie-saudi-arabia-ban-1235133898/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422160929/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/doctor-strange-multiverse-madness-movie-saudi-arabia-ban-1235133898/ |archive-date=April 22, 2022 |access-date=April 23, 2022 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; Na premierni vikend je film zaslužil 452,4 milijona dolarjev, s čimer se je film uvrstil na 9. mesto največjih filmov v premiernem vikendu doslej in najvišji majski premierni film vseh časov za IMAX (33 milijonov dolarjev).&lt;ref name=&quot;AlsabhanSaudiArabia&quot;&gt;{{navedi novice |last=Cain |first=Sian |date=April 25, 2022 |title=Disney is refusing to cut LGBTQ scene in Doctor Strange 2, Saudi Arabia says |url=https://www.theguardian.com/film/2022/apr/26/disney-is-refusing-to-cut-lgbtq-scene-in-doctor-strange-2-saudi-arabia-says |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220426022008/https://www.theguardian.com/film/2022/apr/26/disney-is-refusing-to-cut-lgbtq-scene-in-doctor-strange-2-saudi-arabia-says |archive-date=April 26, 2022 |access-date=April 26, 2022 |newspaper=[[The Guardian]]}}&lt;/ref&gt;

== Odzivi in ocene ==
Kritiki so podali različna mnenja o filmu, čeprav so mnogi pohvalili Raimijevo režijo zaradi njegovega značilnega sloga.&lt;ref name=&quot;GleibermanVariety&quot;&gt;{{navedi splet |last=Gleiberman |first=Owen |author-link=Owen Gleiberman |date=May 3, 2022 |title='Doctor Strange in the Multiverse of Madness' Review: Benedict Cumberbatch Returns for a Head-Trip Sequel That's Both Entertaining and Exhausting |url=https://variety.com/2022/film/reviews/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-review-benedict-cumberbatch-elizabeth-olsen-sam-raimi-1235256083/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220504004033/https://variety.com/2022/film/reviews/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-review-benedict-cumberbatch-elizabeth-olsen-sam-raimi-1235256083/ |archive-date=May 4, 2022 |access-date=May 4, 2022 |website=[[Variety (magazine)|Variety]]}}&lt;/ref&gt; [[Don Kaye]] iz revije [[Den of Geek]] in [[Owen Gleiberman]] iz revije [[Variety (revija)|Variety]] sta oba opazila Raimijev značaj, pri čemer je Kaye pohvalil stripovsko nenavadnost, Gleiberman pa je kritiziral pretirano računalniško grafiko, a je pohvalil Raimijev značaj.&lt;ref name=&quot;GreenblattEW&quot;&gt;{{Cite magazine |last=Greenblatt |first=Leah |date=May 3, 2022 |title=''Doctor Strange in the Multiverse of Madness'' review: the loopest, bloodiest Marvel movie yet |url=https://ew.com/movies/movie-reviews/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-review/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220503134523/https://ew.com/movies/movie-reviews/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-review |archive-date=May 3, 2022 |access-date=May 4, 2022 |magazine=[[Entertainment Weekly]]}}&lt;/ref&gt; Podobno je [[Leah Greenblatt]] iz revije [[Entertainment Weekly]] pohvalil Raimijevo režijo in jo označil za zelo osvežujočo, [[Pete Hammond]] iz revije [[Deadline Hollywood]] pa je zgodbo filma primerjal z Raimijevimi prejšnjimi grozljivkami, kot je Zlobni mrtveci. [[David Ehrlich]] iz revije [[IndieWire]] je menil, da je bil lik Doktorja Strangea razvodenjen, in podal mešano oceno o filmu, medtem ko je [[Brian Tallerico]] iz revije [[RogerEbert.com]] kritiziral film in pretirano zanašanje na računalniško grafiko ter ga označil za &quot;film o Frankensteinu&quot;.&lt;ref name=&quot;DeforeTHR&quot;&gt;{{navedi splet |last=Defore |first=John |date=May 3, 2022 |title='Doctor Strange in the Multiverse of Madness': Film Review |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-reviews/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-benedict-cumberbatch-1235139596/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220503130150/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-reviews/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-benedict-cumberbatch-1235139596/ |archive-date=May 3, 2022 |access-date=May 4, 2022 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt;Podobno je dejal tudi [[Alonso Duralde]] iz [[TheWrap]], kateri je kritiziral scenarij in pomanjkanje razvoja likov, čeprav je pohvalil filmsko glasbo in vizualne prizore.&lt;ref name=&quot;EhrlichIndieWire&quot;&gt;{{navedi splet |last=Ehrlich |first=David |date=May 3, 2022 |title='Doctor Strange in the Multiverse of Madness' Review: Sam Raimi Just Saved the MCU from Itself |url=https://www.indiewire.com/2022/05/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-review-1234721308/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220503130501/https://www.indiewire.com/2022/05/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-review-1234721308/ |archive-date=May 3, 2022 |access-date=May 3, 2022 |website=[[IndieWire]]}}&lt;/ref&gt; Na splošno je film Doktor Strange v multivesolju norosti prejel pohvale za Raimijevo režijo in dobre igralske nastope, zlasti Elizabeth Olsen, vendar so velika odvisnost filma od računalniške animacije, zapletenost zgodbe in težave z razvojem likov povzročile, da so nekateri kritiki filmu dali negativne ocene.&lt;ref name=&quot;PostTrakDeadline&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=May 9, 2022 |title='Doctor Strange In The Multiverse Of Madness' Kick-Starts Summer Box Office With $187M Opening; Best Debut Ever For Sam Raimi – Monday Update |url=https://deadline.com/2022/05/doctor-strange-2-box-office-1235018006/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220515143047/https://deadline.com/2022/05/doctor-strange-2-box-office-1235018006/ |archive-date=May 15, 2022 |access-date=May 15, 2022 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==

* [[Doktor Strange (film, 2016)|Doktor Strange 1]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2022]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi o Doctor Strangeu]]
[[Kategorija:3D filmi]]
[[Kategorija:Crossover filmi]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi o demonih]]
[[Kategorija:Filmi o sanjah]]
[[Kategorija:Filmi o žalovanju]]
[[Kategorija:Filmi o čarovništvu]]
[[Kategorija:Filmi o vzporednih vesoljih]]
[[Kategorija:Filmi o zdravnikih]]
[[Kategorija:Filmi o telekinezi]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Filmi Marvel Studios]]
[[Kategorija:Filmi ScreenX]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>c1es6rikusjxk5uqhq3c9napwg1g141</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751895</id>
      <parentid>6751833</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:13:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751895</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29343" sha1="1iobvf6ti64mmv90hoqk5tuz6vxlvgp" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Doktor Strange v Multivesolju norosti
| image          = Multiverse Of Madness Logo.svg
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Sam Raimi]]
| producer       = [[Kevin Feige]]
| story          = [[Michael Waldron]]
| based on       = [[Doktor Strange (lik)]]
| starring       = [[Benedict Cumberbatch]]&lt;br /&gt;[[Elizabeth Olsen]]&lt;br /&gt;[[Chiwetel Ejiofor]]&lt;br /&gt;[[Benedict Wong]]&lt;br /&gt;[[Xochitl Gomez]]&lt;br /&gt;[[Michael Stuhlbarg]]&lt;br /&gt;[[Rachel McAdams]]
| music          = [[Danny Elfman]]
| distributor    = [[Walt Disney Studios Motion Pictures]]
| released       = 6. maj 2022 (Združene države Amerike)
| runtime        = 126 min
| country        = &lt;nowiki&gt;Združene države Amerike&lt;/nowiki&gt;
| language       = [[angleščina]]
}}

'''Doktor Strange v Multivesolju norosti''' je ameriški superjunaški film iz leta 2022, ki temelji na [[Doktor Strange (lik)|istoimenskem liku]] iz [[Marvel (založba)|Marvelovih]] stripov. Produciral ga je [[Marvel Studios]] in distribuiral Walt Disney Studios Motion Pictures. Film je režiral [[Sam Raimi]], scenarij pa je napisal [[Michael Waldron]]. V glavnih vlogah igrajo [[Benedict Cumberbatch]], [[Elizabeth Olsen]], [[Chiwetel Ejiofor]], [[Benedict Wong]], [[Xochitl Gomez]], [[Michael Stuhlbarg]] in [[Rachel McAdams]]. V filmu mora Doktor Strange zaščititi Ameriko Chavez, najstnico, ki je sposobna potovati po multivesolju, pred škrlatno čarovnico.

Režiser in soscenarist Scott Derrickson je pripravil načrte za nadaljevanje filma do oktobra 2016. Potrdil je svojo ponovno vlogo režiserja decembra 2018, ko je bila potrjena vrnitev Cumberbatcha. Naslov filma je bil objavljen julija 2019 skupaj z Olsenovo pridružitvijo, medtem ko so Jade Halley Bartlett oktobra tistega oktobra najeli za pisanje scenarija. Derrickson je januarja 2020 odstopil z mesta režiserja in zapustil projekt, zaradi ustvarjalnih razlik. Waldron in Raimi sta se pridružila naslednji mesec ter dodala elemente žanra grozljivk, s katerimi je Raimi že delal, in upodobila Wando kot zlobnico filma, ki nadaljuje njeno zgodbo iz miniserije Disney+ WandaVision (2021). Snemanje se je začelo novembra 2020 v [[London|Londonu]], vendar je bilo januarja 2021 prekinjeno zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]]. Snemanje se je nadaljevalo marca 2021 in zaključilo sredi aprila v [[Somerset (grofija)|Somersetu]]. Nekaj filmskih prizorov je bilo posnetih tudi v [[Surrey|Surreyu]] in [[Los Angeles|Los Angelesu]]. S produkcijskim proračunom 350,6 milijona dolarjev je film postal eden najdražjih filmov, ki so jih kdajkoli posneli. 

Doktor Strange v Multivesolju norosti je bil premierno predvajan v gledališču Dolby v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 2. maja 2022, v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pa je bil izdan 6. maja. Film je prejel večinoma pozitivne ocene kritikov in zaslužil 955,8 milijona dolarjev po vsem svetu, s čimer je postal četrti najbolj dobičkonosen film leta 2022.

== Vsebina ==
Demon zasleduje Ameriko Chavez in različico Stephena Strangea v prostoru med vesolji, medtem ko išče knjigo Vishanti. Strange je ubit in Chavez pomotoma ustvari portal, ki prepelje sebe in Strangeovo truplo na Zemljo-616, kjer različica doktorja Stephena Strangea iz tega vesolja reši Chaveza pred drugim [[Shuma-Gorath|demonom]]  s pomočjo Wonga, Vrhovnega čarovnika. Chavez pojasnjuje, da jo bitja lovijo, ker ima moč potovati skozi multivesolje.

Ko na demonu prepozna čarovniške rune, se Strange posvetuje z Wando Maximoff, vendar kmalu ugotovi, da je ona odgovorna za vse napade. Potem, ko je pridobila Darkhold in postala Škrlatna čarovnica, Wanda verjame, da ji bo prevzem Chavezovih moči in potovanje skozi multivesolje omogočilo ponovno združitev z Billyjem in Tommyjem, otrokoma, ki ju je ustvarila v času svojega bivanja v Westviewu. Ko Strange noče predati Chaveze, Wanda napade Kamar-Taja in ubije veliko čarovnikov. Chavez sebe in Strangea pomotoma odpelje na Zemljo-838. Wanda uporablja Darkhold za &quot;sanjsko hojo&quot;, s čimer prevzame nadzor nad svojo kolegico iz Zemlje-838, ki živi predmestno življenje s svojima Billyjem in Tommyjem. Potem, ko se preživela čarovnica Sara žrtvuje, da bi uničila Darkhold in prekinila sanjsko pot, besna Wanda prisili Wonga, da jo odpelje do gore Wundagore, vira moči Darkholda, da ponovno vzpostavi sanjsko pot.

Med iskanjem pomoči Strangea in Chavez ujame vrhovni čarovnik Zemlje-838, Karl Mordo, in ju pripelje pred Iluminate, skupino, ki jo sestavljajo Mordo, Peggy Carter, Blackagar Boltagon, Maria Rambeau, Reed Richards in Charles Xavier. Pojasnjujejo, da je Strange iz Zemlje-838 z nepremišljeno uporabo njihovega vesoljskega Darkholda v poskusu premaganja Thanosa sprožil &quot;vdor&quot;, ki je uničil vesolje. Potem, ko so premagali Thanosa, so Iluminati usmrtili svojega Strangea, da bi preprečili, da bi povzročil še več škode. Mordo verjame, da je Strange z Zemlje-616 podobno nevaren, vendar Wanda ponovno vzpostavi svoj sanjski sprehod na gori Wundagore in prispe v telesu svojega dvojnika iz Zemlje-838, preden lahko Iluminati izrečejo sodbo. Brutalno pobije vse Iluminate razen Morda, ki ga Strange reši, preden pobegne s Chavezom. Oba pobegneta s pomočjo različice iz Zemlje-838 Strangeove bivše zaročenke, Christine Palmer, znanstvenice, ki sodeluje z Iluminati.

Strange, Chavez in Palmer vstopijo v prostor med vesolji, da bi našli Knjigo Vishanti, ki je antiteza Darkholda, vendar se pojavi Wanda in jo uniči. Nato prevzame Chavezov um in uporabi svoje moči, da pošlje Strangea in Palmerja v vesolje, uničeno z vpadom. Strange premaga Strangea uničenega vesolja, ki ga je pokvaril njegov Darkhold, in nato uporabi ta Darkhold, da se v sanjah sprehodi v telo svojega pokojnega nasprotnika na Zemlji-616. Z Wongovo pomočjo Strange reši Chavezovo pred Wando in jo spodbudi, da uporabi njene sposobnosti. Chavez prepelje Wando na Zemljo-838, kjer vidi Billyja in Tommyja, kako se prestrašeno umikata pred njo, medtem ko jočeta za svojo pravo mamo. Ko Wanda spozna svoje napake, popusti in uporabi svoje moči, da zruši Mount Wundagore, hkrati pa uniči vse kopije Darkholda v celotnem multivesolju in se pri tem žrtvuje. Chavez nato vrne Strangea in Palmerjevo v njuna vesolja.

Nekaj ​​časa kasneje je Kamar-Taj na popravilu in preživeli čarovniki, ki se jim je pridružil Chavez, nadaljujejo urjenje. Strange razvije tretje oko kot rezultat uporabe Darkholda in hoje v sanjah v truplo. V prizoru po koncu filma k Strangeu pristopi čarovnica, ki ga opozori, da so njegova dejanja sprožila vdor, ki ga mora pomagati popraviti. Strange ji zato sledi v temno dimenzijo.

== Vloge ==

* [[Benedict Cumberbatch]] - [[Doktor Strange (lik)|Doktor Stephen Strange]]
* [[Elizabeth Olsen]] - Wanda Maximoff / Scarlet Witch
* [[Chiwetel Ejiofor]] - Karl Mordo
* [[Benedict Wong]] - Wong
* [[Xochitl Gomez]] - America Chavez
* [[Michael Stuhlbarg]] - Nicodemus West
* [[Rachel McAdams]] - Christine Palmer

== Produkcija ==

=== Razvoj ===
[[Slika:Sam Raimi (14586587650) (cropped).jpg|sličica|Režiser filma, [[Sam Raimi]]. ]]
Oktobra 2016 je [[Scott Derrickson]] napovedal, da ima idejo za nadaljevanje. Želel je razširiti zgodbe Jonathana Pangborna in Hamirja, likov, predstavljenih v prvem filmu. Soscenarist prvega filma, [[Jon Spaihts]], je želel, da bi se Clea pojavila v nadaljevanju. Decembra 2018 je bilo napovedano, da se bo Derrickson vrnil kot režiser.&lt;ref name=&quot;DerricksonSequelConfirmed&quot;&gt;{{navedi splet |last=Kit |first=Borys |date=December 11, 2018 |title=Scott Derrickson Returning to Direct 'Doctor Strange' Sequel (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/doctor-strange-2-scott-derrickson-returning-direct-1168156 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181212023919/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/doctor-strange-2-scott-derrickson-returning-direct-1168156 |archive-date=December 12, 2018 |access-date=December 11, 2018 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; Film Doktor Strange v multivesolju norosti sta julija 2019 uradno napovedala [[Kevin Feige]] in Derrickson na San Diego Comic-Con. Takrat je bil razkrit tudi datum izida v ZDA – maj 2021.&lt;ref name=&quot;CargillPodcast&quot;&gt;{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=eEpbUf8dGq0 |title=Exclusive! 'Dr. Strange' Writer 'C. Robert Cargill'&amp;nbsp;– Double Toasted Interview |date=April 22, 2016 |last=Double Toasted |author-link=Double Toasted |access-date=April 22, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160426183351/https://www.youtube.com/watch?v=eEpbUf8dGq0 |archive-date=April 26, 2016 |url-status=live |via=[[YouTube]]}}&lt;!-- {{Cite podcast |url=https://soundcloud.com/kcoolman/the-sunday-service-4-17-16 |title=The Sunday Service&amp;nbsp;– 4-17-16 |publisher=[[Double Toasted]] |host=Coleman, Korey |date=April 18, 2016 |time=1:38:00 |access-date=April 19, 2016 |via=[[SoundCloud]] |author-link=Korey Coleman}}--&gt; Partial transcriptions from [https://mcuexchange.com/screenwriter-c-robert-carghill-says-marvel-wanted-doctor-strange-to-be-different-from-other-marvel-films/ MCUExchange] ([https://web.archive.org/web/20160420204941/https://mcuexchange.com/screenwriter-c-robert-carghill-says-marvel-wanted-doctor-strange-to-be-different-from-other-marvel-films/ Archive]) and [https://web.archive.org/web/20160426192442/http://www.newsarama.com/28987-dr-strange-screenwriter-says-they-knew-social-justice-warriors-would-be-angry-over-the-ancient-one.html Newsarama] ([https://web.archive.org/web/20160426192442/https://www.newsarama.com/28987-dr-strange-screenwriter-says-they-knew-social-justice-warriors-would-be-angry-over-the-ancient-one.html Archive])&lt;/ref&gt; Feige je tudi napovedal, da bosta filmu neposredno sledili televizijski seriji [[WandaVision]] in [[Loki (TV-serija)|Loki]]. Poleg [[Benedict Cumberbatch|Benedicta Cumberbatcha]], ki se je vrnil v vlogi Doktorja Strangea, so se vrnili tudi [[Chiwetel Ejiofor]] v vlogi Karla Morda in [[Benedict Wong]] v vlogi Wonga, pozneje pa se je vrnila tudi [[Rachel McAdams]] v vlogi Christine Palmer. [[Elizabeth Olsen]] se je vrnila v vlogi Wande Maximoff.&lt;ref name=&quot;DenofGeekOct2016&quot;&gt;{{navedi splet |last=Hunt |first=James |date=October 24, 2016 |title='Doctor Strange 2': Director Confirms Early Plans |url=https://www.denofgeek.com/uk/movies/doctor-strange-doctor-strange-2-scott-derrickson-benedict-cumberbatch/44756/doctor-strange-2-director-confirms-early-plans |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161027181459/https://www.denofgeek.com/uk/movies/doctor-strange-doctor-strange-2-scott-derrickson-benedict-cumberbatch/44756/doctor-strange-2-director-confirms-early-plans |archive-date=2016-10-27 |access-date=October 24, 2016 |website=[[Den of Geek]] }}&lt;/ref&gt; 

Oktobra istega leta je bila za pisanje scenarija najeta [[Jade Bartlett]]. Januarja 2020 je bilo objavljeno, da je Derrickson odstopil z mesta režiserja. Vendar pa je ostal izvršni producent.&lt;ref name=&quot;CargillMay2021&quot;&gt;{{navedi splet |last=Reyes |first=Mike |date=May 25, 2021 |title=Doctor Strange 2: Why Scott Derrickson And C. Robert Cargill Left The Marvel Sequel |url=https://www.cinemablend.com/news/2568025/doctor-strange-2-why-scott-derrickson-and-c-robert-cargill-left-marvel-sequel-mcu |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210526012832/https://www.cinemablend.com/news/2568025/doctor-strange-2-why-scott-derrickson-and-c-robert-cargill-left-marvel-sequel-mcu |archive-date=May 26, 2021 |access-date=May 26, 2021 |website=[[CinemaBlend]]}}&lt;/ref&gt; Februarja je bilo objavljeno, da se je [[Sam Raimi]] začel pogajati s studiem o režiji filma. Istega meseca je studio najel [[Michael Waldron|Michaela Waldrona]] za pisanje scenarija. Marca je bila predprodukcija filma zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije COVID-19]] ustavljena. Aprila je Raimi potrdil, da bo film režiral. Zaradi pandemije je bil datum izida filma prestavljen na november istega leta. Kasneje istega meseca je bil ponovno prestavljen na marec 2022. Oktobra je Benedict Cumberbatch napovedal nadaljevanje predprodukcije, snemanje pa naj bi se začelo do konca leta. Oktobra 2021 je bil datum izida ponovno prestavljen, tokrat na 6. maj 2022.&lt;ref name=&quot;CumberbatchTHR&quot;&gt;{{navedi splet |last=Keegan |first=Rebecca |date=September 8, 2021 |title=Benedict Cumberbatch Gets Mean |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/benedict-cumberbatch-the-power-of-the-dog-movie-doctor-strange-spider-man-no-way-home-1235008551/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210908183532/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-features/benedict-cumberbatch-the-power-of-the-dog-movie-doctor-strange-spider-man-no-way-home-1235008551/ |archive-date=September 8, 2021 |access-date=September 8, 2021 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; 

=== Snemanje ===
Snemanje filma se je začelo novembra 2020 v [[London|Londonu]].&lt;ref name=&quot;CumberbatchSM3&quot;&gt;{{navedi splet |last=Kroll |first=Justin |date=October 8, 2020 |title=Benedict Cumberbatch To Reprise Doctor Strange Role In Next 'Spider-Man' Movie |url=https://deadline.com/2020/10/benedict-cumberbatchs-doctor-strange-spider-man-1234593840/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201009204400/https://deadline.com/2020/10/benedict-cumberbatchs-doctor-strange-spider-man-1234593840/ |archive-date=October 9, 2020 |access-date=October 10, 2020 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; Snemanje je bilo zaradi pandemije COVID-19 prestavljeno z začetnega datuma maja 2020. Olsen je začela snemati svoje prizore 25. novembra, snemala je eno za drugo z serijo WandaVision, in se ji je zdelo nenavadno, da bi se iz serije vrnila k glavni vlogi v filmu od [[Marvel Cinematic Universe|MCU]].&lt;ref name=&quot;OlsenLondonFilming&quot;&gt;{{navedi splet |last=Davis |first=Brandon |date=November 25, 2020 |title=Elizabeth Olsen Has Started Filming Doctor Strange in the Multiverse of Madness |url=https://comicbook.com/marvel/news/doctor-strange-2-wanda-elizabeth-olsen-filming-london/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20201125221625/https://comicbook.com/marvel/news/doctor-strange-2-wanda-elizabeth-olsen-filming-london/ |archive-date=November 25, 2020 |access-date=November 27, 2020 |website=[[ComicBook.com]]}}&lt;/ref&gt; V začetku decembra je snemanje potekalo v studijih Longcross v [[Longcross|Longcrossu]] v [[Surrey|Surreyju]], kjer je scenograf [[Charlie Woods]] zgradil več modelov newyorških blokov. Mnogi igralci, vključno z Cumberbatchom in Olsen, so bili navdušeni nad sodelovanjem z Raimijem.&lt;ref name=&quot;OlsenFilmingHalt2&quot;&gt;{{navedi splet |last=Truitt |first=Brian |date=January 26, 2021 |title='Avengers' star Elizabeth Olsen talks getting witchy again for Marvel's 'WandaVision,' 'Doctor Strange 2' |url=https://www.usatoday.com/story/entertainment/tv/2021/01/22/wandavision-elizabeth-olsen-witchy-again-disney-marvel-show/4166404001/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210202145349/https://www.usatoday.com/story/entertainment/tv/2021/01/22/wandavision-elizabeth-olsen-witchy-again-disney-marvel-show/4166404001/ |archive-date=February 2, 2021 |access-date=February 10, 2021 |website=[[USA Today]]}}&lt;/ref&gt; Raimi je povedal, da je bilo med snemanjem uporabljenih veliko &quot;dimenzionaliziranih vizualnih elementov&quot;, ki so pripovedovali zgodbo filma, saj je lahko uporabil svoje najljubše tehnike snemanja, kot sta uporaba kamere in perspektive, da bi ustvaril občutek tesnobe pri občinstvu. Raimi je spodbujal improvizacijo in pojasnil, da lahko igralska zasedba prilagodi svoje interakcije zaradi poznavanja lastnih likov. Prizori, v katerih Škrlatna čarovnica pobija Iluminate, so bili posneti v Britanskem muzeju v Londonu, Marvel pa je s pomočjo CGI dodal novo sobo s steklenim vhodom in nekaj kipi za ozadje.&lt;ref name=&quot;WaldronFFWComicBookJune2021&quot;&gt;{{navedi splet |last=Bonomolo |first=Cameron |date=June 18, 2021 |title=Loki Writer Teases &quot;Scarier&quot; Doctor Strange 2 With Sam Raimi |url=https://comicbook.com/movies/news/loki-writer-michael-waldron-scarier-direction-doctor-strange-multiverse-madness-sam-raimi/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210618185829/https://comicbook.com/movies/news/loki-writer-michael-waldron-scarier-direction-doctor-strange-multiverse-madness-sam-raimi/ |archive-date=June 18, 2021 |access-date=June 18, 2021 |website=[[ComicBook.com]]}}&lt;/ref&gt; Snemanje se je nadaljevalo v začetku leta 2021, Cumberbatch pa je moral na neki točki začasno prekiniti snemanje, ker je bil v tesnem stiku s članom produkcije, ki je imel lažno pozitiven test. Snemanje je potekalo na parkirišču Broomfield Hill v parku Richmond v tednu od 25. marca. Snemanje je potekalo v Freemasons' Hallu v Londonu nekaj tednov v aprilu. Feige je 15. aprila povedal, da so v zadnjem tednu snemanja, snemanje pa je potekalo od tistega dne do 17. aprila na kmetiji Burrow Hill v [[Somerset (grofija)|Somersetu]], kjer se je snemanje filma končalo.&lt;ref name=&quot;IlluminatiFilmingBM&quot;&gt;{{navedi splet |last=Ayala |first=Nicolas |date=October 1, 2024 |title=&quot;I Thought It Was All CGI&quot;: Scarlet Witch's Illuminati Battle Images Compared To Real-Life Location Will Trick You With Cinema Magic |url=https://screenrant.com/doctor-strange-2-scarlet-witch-illuminati-battle-images-location/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241002213912/https://screenrant.com/doctor-strange-2-scarlet-witch-illuminati-battle-images-location/ |archive-date=October 2, 2024 |access-date=October 1, 2024 |website=[[Screen Rant]]}}&lt;/ref&gt;

== Glasba ==
Skladatelj filma [[Doktor Strange (film, 2016)|Doktor Strange]], [[Michael Giacchino]], naj bi se za nadaljevanje vrnil oktobra 2019, ko je bil Derrickson imenovan za režiserja.&lt;ref name=&quot;Giacchino&quot;&gt;{{navedi splet |last=Couch |first=Aaron |date=October 18, 2019 |title='The Batman' Enlists Composer Michael Giacchino |url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/batman-enlists-composer-michael-giacchino-1248779 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191019081420/https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/batman-enlists-composer-michael-giacchino-1248779 |archive-date=October 19, 2019 |access-date=October 19, 2019 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; Potem, ko je Raimi prevzel vodenje, pa je bil za skladatelja najet [[Danny Elfman]]; Elfman je pred tem sodeloval z Raimijem pri filmih [[Temni mož (film, 1990)|Temni mož]] (1990), [[Preprost načrt (film, 1998)|Preprost načrt]] (1998), [[Spider-Man (film, 2002)|Spider-Man]] (2002), [[Spider-Man 2]] (2004) in [[Mogočni Oz (film, 2013)|Mogočni Oz]] (2013). Do februarja 2021 je Elfman začel pisati glasbo, ki naj bi bila uporabljena med snemanjem. Januarja 2022 je Elfman dejal, da končuje pisanje. Album z glasbo za film z Elfmanovo glasbo je bil digitalno izdan pri založbah [[Hollywood Records]] in [[Marvel Music]] 4. maja. Trije &quot;spojlerji&quot;, ki so bili izključeni iz prvotne izdaje, pa so bili na voljo 20. maja.&lt;ref name=&quot;RaimiRollingStone&quot;&gt;{{Cite magazine |last=Hiatt |first=Brian |date=April 30, 2022 |title=From 'Spider-Man' to 'Doctor Strange': How Sam Raimi Conquered the Superhero Multiverse (Again) |url=https://www.rollingstone.com/movies/movie-features/sam-raimi-multiverse-of-madness-doctor-strange-interview-spider-man-1344342/ |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220430184922/https://www.rollingstone.com/movies/movie-features/sam-raimi-multiverse-of-madness-doctor-strange-interview-spider-man-1344342/ |archive-date=April 30, 2022 |access-date=April 30, 2022 |magazine=[[Rolling Stone]]}}&lt;/ref&gt; 

== Izid in zaslužek  ==
Film Doktor Strange v multivesolju norosti je bil premierno predvajan 2. maja 2022 v gledališču Dolby v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]].&lt;ref name=&quot;PhaseFour&quot;&gt;{{navedi splet |last=Oddo |first=Marco Vito |date=July 24, 2022 |title='She-Hulk: Attorney at Law' and 'Black Panther: Wakanda Forever' End Marvel's Phase 4 |url=https://collider.com/she-hulk-wakanda-forever-end-mcu-phase-4/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220726215447/https://collider.com/she-hulk-wakanda-forever-end-mcu-phase-4/ |archive-date=July 26, 2022 |access-date=July 26, 2022 |website=[[Collider (website)|Collider]]}}&lt;/ref&gt; Film je bil v več državah, vključno z [[Nemčija|Nemčijo]], [[Italija|Italijo]], [[Švedska|Švedsko]] in [[Južna Koreja|Južno Korejo]], izdan 4. maja 2022, v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] 5. maja, in v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] 6. maja. Film je del četrtega poglavja [[Marvel Cinematic Universe|MCU]].&lt;ref name=&quot;Phase4Delay&quot;&gt;{{navedi splet |last=Welk |first=Brian |date=April 3, 2020 |title='Black Widow' Moves to November as Other MCU Films Shift Back to 2021, 2022 |url=https://www.thewrap.com/black-widow-moves-to-november-as-other-mcu-films-shift-back-to-2021-2022/ |url-access=limited |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200403185146/https://www.thewrap.com/black-widow-moves-to-november-as-other-mcu-films-shift-back-to-2021-2022/ |archive-date=April 3, 2020 |access-date=April 3, 2020 |website=[[TheWrap]]}}&lt;/ref&gt;

Film Doktor Strange v multivesolju norosti je v Združenih državah Amerike in [[Kanada|Kanadi]] zaslužil 411,3 milijona dolarjev, v drugih državah pa 544,4 milijona dolarjev, kar je po vsem svetu skupaj 955,8 milijona dolarjev. Bil je četrti film z najvišjimi prihodki leta 2022.&lt;ref name=&quot;Deadline4thWknd&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=May 29, 2022 |title='Top Gun: Maverick' Soars To $151M Fantastic Memorial Day Opening; Best Ever For Tom Cruise – Sunday AM Update |url=https://deadline.com/2022/05/top-gun-maverick-box-office-1235034420/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220530084732/https://deadline.com/2022/05/top-gun-maverick-box-office-1235034420/ |archive-date=May 30, 2022 |access-date=May 30, 2022 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; Forbes je ocenil, da je film ustvaril dobiček v višini 127,3 milijona dolarjev. Film je v predprodaji vstopnic prek platforme Fandango zaslužil 42 milijonov dolarjev in je na platformi prodal največ vstopnic od filma [[Spider-Man: Ni poti domov|Spider-Man:]] [[Spider-Man: Ni poti domov|Ni poti domov]] (2021), hkrati pa je v 24 urah presegel predprodajo vstopnic za film [[Batman (film, 2022)|Batman]] (2022).&lt;ref name=&quot;PersianGulfCensorship&quot;&gt;{{navedi splet |last=Ritman |first=Alex |date=April 22, 2022 |title='Doctor Strange in the Multiverse of Madness' Banned in Saudi Arabia (Exclusive) |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/doctor-strange-multiverse-madness-movie-saudi-arabia-ban-1235133898/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422160929/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/doctor-strange-multiverse-madness-movie-saudi-arabia-ban-1235133898/ |archive-date=April 22, 2022 |access-date=April 23, 2022 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; Na premierni vikend je film zaslužil 452,4 milijona dolarjev, s čimer se je film uvrstil na 9. mesto največjih filmov v premiernem vikendu doslej in najvišji majski premierni film vseh časov za IMAX (33 milijonov dolarjev).&lt;ref name=&quot;AlsabhanSaudiArabia&quot;&gt;{{navedi novice |last=Cain |first=Sian |date=April 25, 2022 |title=Disney is refusing to cut LGBTQ scene in Doctor Strange 2, Saudi Arabia says |url=https://www.theguardian.com/film/2022/apr/26/disney-is-refusing-to-cut-lgbtq-scene-in-doctor-strange-2-saudi-arabia-says |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220426022008/https://www.theguardian.com/film/2022/apr/26/disney-is-refusing-to-cut-lgbtq-scene-in-doctor-strange-2-saudi-arabia-says |archive-date=April 26, 2022 |access-date=April 26, 2022 |newspaper=[[The Guardian]]}}&lt;/ref&gt;

== Odzivi in ocene ==
Kritiki so podali različna mnenja o filmu, čeprav so mnogi pohvalili Raimijevo režijo zaradi njegovega značilnega sloga.&lt;ref name=&quot;GleibermanVariety&quot;&gt;{{navedi splet |last=Gleiberman |first=Owen |author-link=Owen Gleiberman |date=May 3, 2022 |title='Doctor Strange in the Multiverse of Madness' Review: Benedict Cumberbatch Returns for a Head-Trip Sequel That's Both Entertaining and Exhausting |url=https://variety.com/2022/film/reviews/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-review-benedict-cumberbatch-elizabeth-olsen-sam-raimi-1235256083/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220504004033/https://variety.com/2022/film/reviews/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-review-benedict-cumberbatch-elizabeth-olsen-sam-raimi-1235256083/ |archive-date=May 4, 2022 |access-date=May 4, 2022 |website=[[Variety (magazine)|Variety]]}}&lt;/ref&gt; [[Don Kaye]] iz revije [[Den of Geek]] in [[Owen Gleiberman]] iz revije [[Variety (revija)|Variety]] sta oba opazila Raimijev značaj, pri čemer je Kaye pohvalil stripovsko nenavadnost, Gleiberman pa je kritiziral pretirano računalniško grafiko, a je pohvalil Raimijev značaj.&lt;ref name=&quot;GreenblattEW&quot;&gt;{{Cite magazine |last=Greenblatt |first=Leah |date=May 3, 2022 |title=''Doctor Strange in the Multiverse of Madness'' review: the loopest, bloodiest Marvel movie yet |url=https://ew.com/movies/movie-reviews/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-review/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220503134523/https://ew.com/movies/movie-reviews/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-review |archive-date=May 3, 2022 |access-date=May 4, 2022 |magazine=[[Entertainment Weekly]]}}&lt;/ref&gt; Podobno je [[Leah Greenblatt]] iz revije [[Entertainment Weekly]] pohvalil Raimijevo režijo in jo označil za zelo osvežujočo, [[Pete Hammond]] iz revije [[Deadline Hollywood]] pa je zgodbo filma primerjal z Raimijevimi prejšnjimi grozljivkami, kot je Zlobni mrtveci. [[David Ehrlich]] iz revije [[IndieWire]] je menil, da je bil lik Doktorja Strangea razvodenjen, in podal mešano oceno o filmu, medtem ko je [[Brian Tallerico]] iz revije [[RogerEbert.com]] kritiziral film in pretirano zanašanje na računalniško grafiko ter ga označil za &quot;film o Frankensteinu&quot;.&lt;ref name=&quot;DeforeTHR&quot;&gt;{{navedi splet |last=Defore |first=John |date=May 3, 2022 |title='Doctor Strange in the Multiverse of Madness': Film Review |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-reviews/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-benedict-cumberbatch-1235139596/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220503130150/https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-reviews/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-benedict-cumberbatch-1235139596/ |archive-date=May 3, 2022 |access-date=May 4, 2022 |website=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt;Podobno je dejal tudi [[Alonso Duralde]] iz [[TheWrap]], kateri je kritiziral scenarij in pomanjkanje razvoja likov, čeprav je pohvalil filmsko glasbo in vizualne prizore.&lt;ref name=&quot;EhrlichIndieWire&quot;&gt;{{navedi splet |last=Ehrlich |first=David |date=May 3, 2022 |title='Doctor Strange in the Multiverse of Madness' Review: Sam Raimi Just Saved the MCU from Itself |url=https://www.indiewire.com/2022/05/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-review-1234721308/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220503130501/https://www.indiewire.com/2022/05/doctor-strange-in-the-multiverse-of-madness-review-1234721308/ |archive-date=May 3, 2022 |access-date=May 3, 2022 |website=[[IndieWire]]}}&lt;/ref&gt; Na splošno je film Doktor Strange v multivesolju norosti prejel pohvale za Raimijevo režijo in dobre igralske nastope, zlasti Elizabeth Olsen, vendar so velika odvisnost filma od računalniške animacije, zapletenost zgodbe in težave z razvojem likov povzročile, da so nekateri kritiki filmu dali negativne ocene.&lt;ref name=&quot;PostTrakDeadline&quot;&gt;{{navedi splet |last=D'Alessandro |first=Anthony |date=May 9, 2022 |title='Doctor Strange In The Multiverse Of Madness' Kick-Starts Summer Box Office With $187M Opening; Best Debut Ever For Sam Raimi – Monday Update |url=https://deadline.com/2022/05/doctor-strange-2-box-office-1235018006/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220515143047/https://deadline.com/2022/05/doctor-strange-2-box-office-1235018006/ |archive-date=May 15, 2022 |access-date=May 15, 2022 |website=[[Deadline Hollywood]]}}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==

* [[Doktor Strange (film, 2016)|Doktor Strange 1]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2022]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi o Doctor Strangeu]]
[[Kategorija:3D filmi]]
[[Kategorija:Crossover filmi]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi o demonih]]
[[Kategorija:Filmi o sanjah]]
[[Kategorija:Filmi o žalovanju]]
[[Kategorija:Filmi o čarovništvu]]
[[Kategorija:Filmi o vzporednih vesoljih]]
[[Kategorija:Filmi o zdravnikih]]
[[Kategorija:Filmi o telekinezi]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Filmi Marvel Studios]]
[[Kategorija:Filmi ScreenX]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]</text>
      <sha1>1iobvf6ti64mmv90hoqk5tuz6vxlvgp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gal Glivar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>581175</id>
    <revision>
      <id>6751577</id>
      <parentid>6741126</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:48:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Grand Tour */</comment>
      <origin>6751577</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8272" sha1="07avws90ngj2y1fgvo1n7kgmpuxskbb" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name           = Gal Glivar
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| full_name      = 
| nickname       =
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 171 cm
| weight         = 62 kg
| currentteam    = {{UCI team code|ADC}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = vsestranski
| amateuryears1  =
| amateurteam1   =
| proyears1      = 2021–2023
| proteam1       = {{UCI team code|ADR|2021}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=29 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210129183636/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|archivedate=29 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/17392|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=16 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/18585|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=23 May 2023}}&lt;/ref&gt;
| proyears2      = 2023
| proteam2       = {{UCI team code|UAD|2023}} ''(stagiaire)''
| proyears3      = 2024
| proteam3       = {{UCI team code|UAZ|2024}}
| proyears4      = 2025–
| proteam4       = {{UCI team code|ADC|2025}}
| majorwins      =
| medaltemplates =
| show-medals    =
}}
'''Gal Glivar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[1. maj]] [[2002]], [[Novo mesto]].

Glivar je slovenski profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI WorldTeam]] ekipo {{UCI team code|ADC}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/20235|title=Alpecin–Deceuninck|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=5 January 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://firstcycling.com/rider.php?r=114583 | title=Gal Glivar | work=FirstCycling.com | accessdate=22 June 2023}}&lt;/ref&gt;, pred tem je tekmoval za ekipe {{UCI team code|ADR|2021}}, {{UCI team code|UAD|2023}} in {{UCI team code|UAZ|2024}}. Leta 2024 je zmagal na dirkah [[Giro del Belvedere]] in [[Dirka po Šarjahu|Po Šarjahu]] ter osvojil drugo mesto na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]].

Njegov oče [[Srečko Glivar]] je nekdanji kolesar in športni direktor ekipe {{UCI team code|ADR}}.&lt;ref&gt;{{navedi splet|lang=sl|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/unikatna-druzinska-naveza-na-dirki-po-sloveniji-554635|title=Edinstvena družinska naveza na dirki Po Sloveniji|work=siol.net|date=14 June 2021}}&lt;/ref&gt;

==Pomembnejša tekmovanja==

=== Grand Tour ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Tritedenske dirke
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Španiji 2026|98]]
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| 74
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 74
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 39
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| 70
| —
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| 126
| 52
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| —
| DNF
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| 71
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| 76
| 18
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| 30
| 34
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| —
| — 
| — 
| 85
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| 39
| 36
| 42
| —
| —
| —
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px colspan=2| Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| DNF
| 26
| DNF
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| 8
| 7
| 7
| —
| —
|
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{škrbina o kolesarju}}

{{DEFAULTSORT:Glivar, Gal}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Novomeški športniki]]</text>
      <sha1>07avws90ngj2y1fgvo1n7kgmpuxskbb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751578</id>
      <parentid>6751577</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:49:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Reprezentanca */</comment>
      <origin>6751578</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8282" sha1="cnf2ypmxgaobh5umnhqfzwj56lp71h4" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name           = Gal Glivar
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| full_name      = 
| nickname       =
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 171 cm
| weight         = 62 kg
| currentteam    = {{UCI team code|ADC}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = vsestranski
| amateuryears1  =
| amateurteam1   =
| proyears1      = 2021–2023
| proteam1       = {{UCI team code|ADR|2021}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=29 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210129183636/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|archivedate=29 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/17392|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=16 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/18585|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=23 May 2023}}&lt;/ref&gt;
| proyears2      = 2023
| proteam2       = {{UCI team code|UAD|2023}} ''(stagiaire)''
| proyears3      = 2024
| proteam3       = {{UCI team code|UAZ|2024}}
| proyears4      = 2025–
| proteam4       = {{UCI team code|ADC|2025}}
| majorwins      =
| medaltemplates =
| show-medals    =
}}
'''Gal Glivar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[1. maj]] [[2002]], [[Novo mesto]].

Glivar je slovenski profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI WorldTeam]] ekipo {{UCI team code|ADC}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/20235|title=Alpecin–Deceuninck|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=5 January 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://firstcycling.com/rider.php?r=114583 | title=Gal Glivar | work=FirstCycling.com | accessdate=22 June 2023}}&lt;/ref&gt;, pred tem je tekmoval za ekipe {{UCI team code|ADR|2021}}, {{UCI team code|UAD|2023}} in {{UCI team code|UAZ|2024}}. Leta 2024 je zmagal na dirkah [[Giro del Belvedere]] in [[Dirka po Šarjahu|Po Šarjahu]] ter osvojil drugo mesto na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]].

Njegov oče [[Srečko Glivar]] je nekdanji kolesar in športni direktor ekipe {{UCI team code|ADR}}.&lt;ref&gt;{{navedi splet|lang=sl|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/unikatna-druzinska-naveza-na-dirki-po-sloveniji-554635|title=Edinstvena družinska naveza na dirki Po Sloveniji|work=siol.net|date=14 June 2021}}&lt;/ref&gt;

==Pomembnejša tekmovanja==

=== Grand Tour ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Tritedenske dirke
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Španiji 2026|98]]
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| 74
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 74
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 39
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| 70
| —
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| 126
| 52
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| —
| DNF
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| 71
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| 76
| 18
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| 30
| 34
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| —
| — 
| — 
| 85
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| 39
| 36
| 42
| —
| —
| —
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px colspan=2| Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| DNF
| 26
| DNF
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| DNF
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| 8
| 7
| 7
| —
| —
| —
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{škrbina o kolesarju}}

{{DEFAULTSORT:Glivar, Gal}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Novomeški športniki]]</text>
      <sha1>cnf2ypmxgaobh5umnhqfzwj56lp71h4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751581</id>
      <parentid>6751578</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:00:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Reprezentanca */</comment>
      <origin>6751581</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9915" sha1="rbsxd41zvqv1wfqe3t19ighclxgvzw7" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name           = Gal Glivar
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| full_name      = 
| nickname       =
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 171 cm
| weight         = 62 kg
| currentteam    = {{UCI team code|ADC}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = vsestranski
| amateuryears1  =
| amateurteam1   =
| proyears1      = 2021–2023
| proteam1       = {{UCI team code|ADR|2021}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=29 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210129183636/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|archivedate=29 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/17392|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=16 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/18585|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=23 May 2023}}&lt;/ref&gt;
| proyears2      = 2023
| proteam2       = {{UCI team code|UAD|2023}} ''(stagiaire)''
| proyears3      = 2024
| proteam3       = {{UCI team code|UAZ|2024}}
| proyears4      = 2025–
| proteam4       = {{UCI team code|ADC|2025}}
| majorwins      =
| medaltemplates =
| show-medals    =
}}
'''Gal Glivar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[1. maj]] [[2002]], [[Novo mesto]].

Glivar je slovenski profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI WorldTeam]] ekipo {{UCI team code|ADC}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/20235|title=Alpecin–Deceuninck|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=5 January 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://firstcycling.com/rider.php?r=114583 | title=Gal Glivar | work=FirstCycling.com | accessdate=22 June 2023}}&lt;/ref&gt;, pred tem je tekmoval za ekipe {{UCI team code|ADR|2021}}, {{UCI team code|UAD|2023}} in {{UCI team code|UAZ|2024}}. Leta 2024 je zmagal na dirkah [[Giro del Belvedere]] in [[Dirka po Šarjahu|Po Šarjahu]] ter osvojil drugo mesto na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]].

Njegov oče [[Srečko Glivar]] je nekdanji kolesar in športni direktor ekipe {{UCI team code|ADR}}.&lt;ref&gt;{{navedi splet|lang=sl|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/unikatna-druzinska-naveza-na-dirki-po-sloveniji-554635|title=Edinstvena družinska naveza na dirki Po Sloveniji|work=siol.net|date=14 June 2021}}&lt;/ref&gt;

==Pomembnejša tekmovanja==

=== Grand Tour ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Tritedenske dirke
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Španiji 2026|98]]
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| 74
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 74
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 39
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| 70
| —
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| 126
| 52
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| —
| DNF
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| 71
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| 76
| 18
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| 30
| 34
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| —
| — 
| — 
| 85
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| 39
| 36
| 42
| —
| —
| —
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| 
| 
| 
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| 
| 
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| 
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| 
| 
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; width=180px colspan=2| Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| DNF
| 26
| DNF
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| DNF
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| 8
| 7
| 7
| —
| —
| —
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{škrbina o kolesarju}}

{{DEFAULTSORT:Glivar, Gal}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Novomeški športniki]]</text>
      <sha1>rbsxd41zvqv1wfqe3t19ighclxgvzw7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751583</id>
      <parentid>6751581</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:02:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Reprezentanca */</comment>
      <origin>6751583</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9967" sha1="3ubn5bs5i5k172wi1eq1sz5t8luu54y" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name           = Gal Glivar
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| full_name      = 
| nickname       =
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 171 cm
| weight         = 62 kg
| currentteam    = {{UCI team code|ADC}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = vsestranski
| amateuryears1  =
| amateurteam1   =
| proyears1      = 2021–2023
| proteam1       = {{UCI team code|ADR|2021}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=29 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210129183636/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|archivedate=29 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/17392|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=16 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/18585|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=23 May 2023}}&lt;/ref&gt;
| proyears2      = 2023
| proteam2       = {{UCI team code|UAD|2023}} ''(stagiaire)''
| proyears3      = 2024
| proteam3       = {{UCI team code|UAZ|2024}}
| proyears4      = 2025–
| proteam4       = {{UCI team code|ADC|2025}}
| majorwins      =
| medaltemplates =
| show-medals    =
}}
'''Gal Glivar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[1. maj]] [[2002]], [[Novo mesto]].

Glivar je slovenski profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI WorldTeam]] ekipo {{UCI team code|ADC}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/20235|title=Alpecin–Deceuninck|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=5 January 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://firstcycling.com/rider.php?r=114583 | title=Gal Glivar | work=FirstCycling.com | accessdate=22 June 2023}}&lt;/ref&gt;, pred tem je tekmoval za ekipe {{UCI team code|ADR|2021}}, {{UCI team code|UAD|2023}} in {{UCI team code|UAZ|2024}}. Leta 2024 je zmagal na dirkah [[Giro del Belvedere]] in [[Dirka po Šarjahu|Po Šarjahu]] ter osvojil drugo mesto na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]].

Njegov oče [[Srečko Glivar]] je nekdanji kolesar in športni direktor ekipe {{UCI team code|ADR}}.&lt;ref&gt;{{navedi splet|lang=sl|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/unikatna-druzinska-naveza-na-dirki-po-sloveniji-554635|title=Edinstvena družinska naveza na dirki Po Sloveniji|work=siol.net|date=14 June 2021}}&lt;/ref&gt;

==Pomembnejša tekmovanja==

=== Grand Tour ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Tritedenske dirke
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Španiji 2026|98]]
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| 74
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 74
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 39
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| 70
| —
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| 126
| 52
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| —
| DNF
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| 71
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| 76
| 18
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| 30
| 34
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| —
| — 
| — 
| 85
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| 39
| 36
| 42
| —
| —
| —
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| — 
| — 
| — 
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| — 
| 
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| — 
| 
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; width=180px colspan=2| Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| DNF
| 26
| DNF
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| DNF
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| 8
| 7
| 7
| —
| —
| —
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{škrbina o kolesarju}}

{{DEFAULTSORT:Glivar, Gal}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Novomeški športniki]]</text>
      <sha1>3ubn5bs5i5k172wi1eq1sz5t8luu54y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751586</id>
      <parentid>6751583</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:07:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Reprezentanca */</comment>
      <origin>6751586</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9967" sha1="j2i95xygzxpeyrf7pexixyz3l46v66l" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name           = Gal Glivar
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| full_name      = 
| nickname       =
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 171 cm
| weight         = 62 kg
| currentteam    = {{UCI team code|ADC}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      = vsestranski
| amateuryears1  =
| amateurteam1   =
| proyears1      = 2021–2023
| proteam1       = {{UCI team code|ADR|2021}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=29 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210129183636/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15373/1000955/276|archivedate=29 January 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/17392|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=16 February 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/18585|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=23 May 2023}}&lt;/ref&gt;
| proyears2      = 2023
| proteam2       = {{UCI team code|UAD|2023}} ''(stagiaire)''
| proyears3      = 2024
| proteam3       = {{UCI team code|UAZ|2024}}
| proyears4      = 2025–
| proteam4       = {{UCI team code|ADC|2025}}
| majorwins      =
| medaltemplates =
| show-medals    =
}}
'''Gal Glivar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[1. maj]] [[2002]], [[Novo mesto]].

Glivar je slovenski profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI WorldTeam]] ekipo {{UCI team code|ADC}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/20235|title=Alpecin–Deceuninck|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=5 January 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://firstcycling.com/rider.php?r=114583 | title=Gal Glivar | work=FirstCycling.com | accessdate=22 June 2023}}&lt;/ref&gt;, pred tem je tekmoval za ekipe {{UCI team code|ADR|2021}}, {{UCI team code|UAD|2023}} in {{UCI team code|UAZ|2024}}. Leta 2024 je zmagal na dirkah [[Giro del Belvedere]] in [[Dirka po Šarjahu|Po Šarjahu]] ter osvojil drugo mesto na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]].

Njegov oče [[Srečko Glivar]] je nekdanji kolesar in športni direktor ekipe {{UCI team code|ADR}}.&lt;ref&gt;{{navedi splet|lang=sl|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/unikatna-druzinska-naveza-na-dirki-po-sloveniji-554635|title=Edinstvena družinska naveza na dirki Po Sloveniji|work=siol.net|date=14 June 2021}}&lt;/ref&gt;

==Pomembnejša tekmovanja==

=== Grand Tour ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Tritedenske dirke
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| [[Dirka po Španiji 2026|98]]
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]
| —
| —
| —
| —
| 74
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| —
| —
| —
| DNF
| 74
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1924
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 39
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1947
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1933
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]]
| —
| —
| —
| —
| 70
| —
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1892
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]]
| —
| —
| —
| —
| 126
| 52
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2021
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2022
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2023
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2024
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2025
! style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2007
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]]
| —
| —
| —
| —
| DNF
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1876
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]]
| —
| —
| —
| 71
| —
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1961
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| 40
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1966
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]]
| —
| —
| —
| —
| 76
| 18
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1936
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]]
| —
| —
| —
| —
| 30
| 34
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| —
| — 
| — 
| 85
| DNF
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| —
| —
| —
| —
| DNF
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=180px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2021
! scope=&quot;col&quot; | 2022
! scope=&quot;col&quot; | 2023
! scope=&quot;col&quot; | 2024
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| 39
| 36
| 42
| —
| —
| —
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]]
| —
| —
| — 
| — 
| — 
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| — 
| 
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| —
| —
| —
| —
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| —
| —
| —
| —
| — 
| 
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; width=180px colspan=2| Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2021
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2022
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2023
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2024
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| DNF
| 26
| DNF
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
| DNF
| —
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| 8
| 7
| 7
| —
| —
| —
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{škrbina o kolesarju}}

{{DEFAULTSORT:Glivar, Gal}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Novomeški športniki]]</text>
      <sha1>j2i95xygzxpeyrf7pexixyz3l46v66l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lazar Kaganovič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>582186</id>
    <revision>
      <id>6751591</id>
      <parentid>6719248</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:30:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751591</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36138" sha1="2vmm5s15f9h1pyx7nxexe5t24za0l0y" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder
| name                = Lazar Kaganovič
| birth_name          = Lazar Mojsejevič Kaganovič
| image               = Лазарь Моисеевич Каганович.jpg
| caption             = Kaganovič 1930. letih
| nationality         = &lt;!--Deprecated per MOS:INFONAT--&gt;
| office1             = Prvi namestnik predsednika vlade Sovjetske zveze
| term_start1         = 5. marec 1953
| term_end1           = 29. junij 1957
| premier1            = [[Georgij Malenkov]]&lt;br/&gt;[[Nikolaj Bulganin]]&lt;br/&gt;[[Nikita Hruščov]]
| predecessor1        = [[Lavrentij Berija]]
| successor1          = [[Anastas Mikojan]]
| office2             = Namestnik predsednika vlade Sovjetske zveze
| premier2            = [[Vjačeslav Molotov]]&lt;br/&gt;[[Josif Stalin]]
| term_start2         = 21. avgust 1938
| term_end2           = 5. marec 1953
| office3             = Drugi sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze
| term_start3         = december 1930
| term_end3           = 21. marec 1939
| predecessor3        = [[Vjačeslav Molotov]]
| successor3          = [[Andrej Ždanov]]
| birth_date          = {{Birth date|1893|11|22|df=yes}}
| birth_place         = Dibrova, Kijevska oblast, Kijevska gubernija, [[Ruski imperij]]
| death_date          = {{Death date and age|1991|7|25|1893|11|22|df=yes}}
| death_place         = [[Moskva]], [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruska SFSR]], [[Sovjetska zveza]]
| party               = Ruska socialdemokratska delavska partija ([[Boljševiki]]) {{nowrap|(1911–1918)}} &lt;br/&gt;[[Komunistična partija Sovjetske zveze]] (1918–1961)
| signature           = Lazar Kaganovich Signature.png
| resting_place       = Pokopališče Novodeviči, Moskva
| native_name         = {{nobold|Лазарь Каганович}}
| footnotes           =
}}

'''Lazar Mojsevič Kaganovič''' ([[Ruščina|rusko]] Лазарь Моисеевич Каганович, Lazar Moiseevič Kaganovič) je bil sovjetski [[politik]] in eden najtesnejših sodelavcev [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], * [[22. november]] [O.S. 10. november] [[1893]], † [[25. julij]] [[1991]]. 

Rojen je bil v [[Judje|judovski]] družini v [[Ukrajina|Ukrajini]], delal kot čevljar in se leta 1911 pridružil Ruski socialdemokratski delavski stranki. Med [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] leta 1917 in po njej je zasedal vodilne položaje v boljševiških organizacijah v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Rusija|Rusiji]] ter pomagal utrditi sovjetsko oblast v [[Turkestan]]u. Leta 1922 je Stalin postavil Kaganoviča na čelo organizacijskega oddelka Komunistične partije, ki mu je pomagal pri utrjevanju nadzora nad partijo. Leta 1925 je bil imenovan za prvega sekretarja Komunistične partije Ukrajine, leta 1930 pa za rednega člana politbiroja in namestnika Stalinovega partijskega sekretarja. V letih 1932–1933 je pomagal realizirati žitne kvote v Ukrajini, kar je prispevalo k lakoti v času [[gladomor]]a. Od sredine 30. let prejšnjega stoletja je Kaganovič opravljal različne funkcije ljudskega komisarja za železnice, težko industrijo in naftno industrijo, med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pa je bil imenovan za člana Državnega obrambnega odbora. 

Po Stalinovi smrti leta 1953 in vzponu [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] je Kaganovič hitro izgubil svoj vpliv. Potem ko je leta 1957 sodeloval v spodletelem državnem udaru proti Hruščovu, je bil odpuščen iz predsedstva in degradiran v direktorja majhne tovarne za proizvodnjo [[kalij]]a na [[Uralsko gorovje|Uralu]]. Leta 1961 je bil izključen iz partije in je do svoje smrti živel kot upokojenec v Moskvi. Ob njegovi smrti leta 1991 je bil zadnji preživeli stari boljševik.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Garthoff|first1=Raymond L.|title=The Great Transition: American-Soviet Relations and the End of the Cold War|url=https://archive.org/details/greattransitiona00gart|url-access=registration|date=1994|publisher=Brookings Institution|location=Washington, DC|isbn=0-8157-3060-8|page=[https://archive.org/details/greattransitiona00gart/page/461 461], n30}}&lt;/ref&gt; Sovjetska zveza ga je preživela le za pet mesecev in je  26. decembra 1991 razpadla. 

==Zgodnje življenje==
Kaganovič je bil rojen leta 1893 judovskim staršem&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/judaica/ejud_0002_0011_0_10554.html | title = Kaganovich, Lazar Moiseyevich | year = 2013 | website = Jewish Virtual Library | publisher = The American-Israeli Cooperative Enterprise | access-date = 2016-05-23 | quote= }}&lt;/ref&gt; v vasi Kabani,  Radomišelski ujezd, Kijevska gubernija, Ruski imperij, zdaj Dibrova, Kijevska oblast, Ukrajina. Doma so govorili [[jidiš]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Riga |first1=Liliana |title=The Bolsheviks and the Russian Empire |url=https://archive.org/details/bolsheviksrussia0000riga |date=2012 |publisher=Cambridge University Press}}&lt;/ref&gt; Bil je sin Mojseja Benoviča Kaganoviča (1863–1923) in Genje Josifovne Dubinske (1860–1933). Od 13 otrok, rojenih v družini, jih je 6 umrlo v povojih. Lazar je imel štiri starejše brate, ki so vsi postali člani boljševiške partije. Več Lazarjevih bratov je na koncu zasedlo položaje različnega pomena v sovjetski vladi. Mihail Kaganovič (1888–1941) je služil kot ljudski komisar za obrambno industrijo, preden je bil imenovan za vodjo Ljudskega komisariata letalske industrije ZSSR, medtem ko je Julij Kaganovič (1892–1962) postal prvi sekretar regionalnega komiteja CPSU Gorki. Izrael Kaganovič (1884–1973) je postal vodja glavnega direktorata za govedorejo  ministrstva za mesno in mlečno industrijo. Aron Mojsejevič Kaganovič (1888–1960) se je očitno odločil, da ne bo sledil svojim bratom in sestram v vladi, in ni nadaljeval politične kariere. Lazar je imel tudi sestro, Rahelo Mojsejevno Kaganovič (1883–1926), poročeno z Mordekajem Ber Lantzmanom. Nekaj časa sta živela v [[Černobil]]u. V 20. letih prejšnjega stoletja je Rahela umrla in bila pokopana v Kijevu. 

Lazar Kaganovič je pustil šolo pri 14 letih in delal v tovarnah čevljev in pri čevljarjih.&lt;ref name=Med&gt;{{navedi knjigo |last1=Medvedev |first1=Roy |title=All Stalin's Men |url=https://archive.org/details/allstalinsmen0000roym |date=1983 |publisher=Basil Blackwell |location=Oxford |isbn=0-631-13348-8 |pages=[https://archive.org/details/allstalinsmen0000roym/page/114 114], 117–19, 131, 134, 135}}&lt;/ref&gt; Okoli leta 1911 se je pridružil boljševiški stranki. Njegov starejši brat Mihail Kaganovič je bil član stranke že od leta 1905.&lt;ref name=&quot;Rees&quot;&gt;Rees, E. A. (2013-10-15). ''Iron Lazar: A Political Biography of Lazar Kaganovich''. Anthem Press. ISBN 9781783080571.&lt;/ref&gt; Na začetku svoje politične kariere, leta 1915, je Kaganovič postal komunistični organizator v tovarni čevljev, kjer je delal.&lt;ref name=&quot;Rees&quot;/&gt; Istega leta je bil aretiran in poslan nazaj v Kabane.&lt;ref name=&quot;Rees&quot;/&gt;

==Revolucija in državljanska vojna== 
Marca in aprila 1917 je bil Lazar Kaganovič predsednik Sindikata usnjarjev in podpredsednik Sovjeta Juzovke. Maja 1917 je postal vodja vojaške organizacije boljševikov v [[Saratov]]u, avgusta 1917 pa vodja Poleskega komiteja boljševiške stranke v [[Belorusija|Belorusiji]]. Med [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] leta 1917 je vodil upor v [[Gomel]]u. 

Leta 1918 je deloval kot komisar oddelka za propagando [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. Od maja 1918 do avgusta 1919 je bil predsednik Ispolkoma (odbora) gubernije [[Nižni Novgorod]]. V letih 1919–1920 je bil guverner gubernije [[Voronež]]. Leta 1920 do 1922 je preživel v [[Turkmenistan]]u kot eden od vodij boljševiškega boja proti lokalnim muslimanskim upornikom ([[Basmači|basmači]]) in poveljeval tudi nekaj kaznovalnim ekspedicijam proti lokalni opoziciji. 

==Komunistični funkcionar==
Junija 1922, dva meseca potem, ko je Stalin postal generalni sekretar komunistične partije, je bil Kaganovič imenovan za vodjo partijskega Oddelka za organizacijo in inštrukcije (Orgotdel), ki je bil leto kasneje razširjen z vključitvijo Oddelka za evidence in dodelitve ter preimenovan v Organizacijsko-razporeditveni oddelek (Orgraspred).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Schapiro |first1=Leonard |title=The Communist Party of the Soviet Union |url=https://archive.org/details/communistpartyof0000scha |date=1970 |publisher=Methuen |location=London |isbn=0-416-18380-8 |pages=[https://archive.org/details/communistpartyof0000scha/page/n271 252]–53,452}}&lt;/ref&gt;  Ta oddelek je bil odgovoren za vse naloge znotraj aparata komunistične partije. Kaganovič je tam delal in pomagal umestiti Stalinove privržence na pomembne položaje  v birokraciji komunistične partije. Na tem položaju je postal znan kot zelo sposoben in Stalinu zvest komunist. On sam je javno izjavil, da bo izvršil čisto vsak Stalinov ukaz, kar je bilo v tistem času novost. 

Maja 1924 je Kaganovič postal polnopravni član Centralnega komiteja, potem ko je bil leto prej prvič izvoljen kot kandidat, član Orgbiroja in sekretar Centralnega komiteja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Schapiro |title=The Communist Party of the Soviet Union |page=288}}&lt;/ref&gt; 

Od leta 1925 do 1928 je bil Kaganovič prvi sekretar Komunistične partije Ukrajinske SSR. Julija 1926 je bil izvoljen tudi za kandidata za člana politbiroja Komunistične partije Sovjetske zveze. Dobil je nalogo &quot;[[Ukrajinizacija|ukrajinizacije]]&quot;, kar je takrat pomenilo izgradnjo ukrajinskih komunističnih ljudskih kadrov in spodbujanje &quot;nizke&quot; ukrajinske kulture z odstranjevanjem birokratskih ovir za uporabo ukrajinskega jezika. Do visoke kulture je bil zelo nezaupljiv. Posebej sumničav je bil do pesnika [[Mikola Hvilevoj|Mikole Hvilevoja]]. Stalinu je poslal izbor citatov iz Hvilevojevih verzov, kar je Stalina spodbudilo k napadu na pesnika.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Applebaum |first1=Anne |title=Red Famine, Stalin's War on Ukraine |date=2018 |publisher=Penguin |location=London |isbn=978-0-141-97828-4}}&lt;/ref&gt; Pogosto se je spopadal z dvema najvidnejšima ukrajinskima boljševikoma, Ukrajincema  [[Vlaso Čubar|Vlasom Čubarjem]] in [[Aleksander Šumski|Aleksandrom Šumskim]]. Šumski je leta 1926 dosegel avdienco pri Stalinu in na avdienci vztrajal pri odpoklicu Kaganoviča,&lt;ref name=Med /&gt; toda Kaganoviču je naslednje leto uspelo doseči, da so Šumskega razrešili s položaja zaradi njegove podpore Hvilovoju. Kasneje je imel Stalin v avdienci tudi Čubarja in ukrajinskega predsednika [[Grigorij Petrovski|Grigorija Petrovskega]].&lt;ref name=Med /&gt; Leta 1928 je Stalin nerad pristal na odpoklic Kaganoviča. 

V Moskvi se je vrnil na položaj sekretarja Centralnega komiteja komunistične partije, na katerem je ostal  do leta 1939. Kot sekretar je podprl Stalinov boj proti tako imenovani levi in desni opoziciji v komunistični partiji in podprl Stalinovo odločitev o uveljavitvi hitre kolektivizacije kmetijstva, proti zmernejši politiki [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaja Buharina]], ki je zagovarjal &quot;mirno vključevanje kulakov v socializem&quot;. Poleti 1930 so Kaganoviča opozorili, da je imela Leninova vdova [[Nadežda Krupska]] govor na okrožni partijski podružnici v Moskvi, v katerem je kritizirala kolektivizacijo. Kaganovič je prihitel na sestanek in Krupsko izpostavil &quot;grobim in ostrim zlorabam&quot;.&lt;ref name=Med /&gt; 

Julija 1930 je bil Kaganovič povišan v polnopravnega člana politbiroja in položaj obdržal 27 let. 

==Stalinov namestnik==
Decembra 1930 je Vjačeslav Molotov napredoval na mesto predsednika sovjetske vlade, na njegovo prejšnje mesto Stalinovega namestnika v partijskem sekretariatu pa se je povzpel Kaganovič. Na tem mestu je ostal do februarja 1935. V teh štirih letih je bil za Stalinom in Molotovom tretja najmočnejša oseba v sovjetskem vodstvu. V Moskvi je skrbel za partijske zadeve, ko je bil Stalin na dopustu. Leta 2001 je v Rusiji izšla zbirka 836 pisem in telegramov, ki sta si jih Stalin in Kaganovič izmenjala v letih 1931–1936. Večina jih je bila prevedenih in leta 2003 objavljenih v ZDA.&lt;ref&gt;R.W.Davies, Oleg V. Khlevniuk, E.A.Rees (ur.) (2003). ''The Stalin-Kaganovich Correspondence, 1931–36''. New Haven: Yale U.P. str. ix–xi. ISBN 0-300-09367-5.&lt;/ref&gt; 

V letih 1933 in 1934 je bil predsednik komisije za preverjanje članstva v partiji. Kot tak je osebno zagotovil, da nikomur, ki je povezan s protistalinsko opozicijo, ne bo dovoljeno ostati član komunistične partije. Leta 1934 je na XVII. kongresu Komunistične partije predsedoval odboru za volitve. Ponaredil je glasovanje za položaje v centralnem komiteju in izbrisal 290 glasov proti Stalinovi kandidaturi. Zaradi njegovega ponarejanja je bil Stalin ponovno izvoljen za generalnega sekretarja namesto [[Sergej Kirov|Sergeja Kirova]]. Po pravilih glasovanja  naj bi generalni sekretar postal kandidat, ki dobi manj glasov proti. Pred Kaganovičevim ponarejanjem je Stalin dobil 292 glasov proti, Kirov pa le tri. Po Kaganovičevem posredovanju je imel Stalin samo dva glasova proti.&lt;ref&gt;Radzinsky (1996)&lt;/ref&gt; 

V letih 1930–1935 je bil tudi prvi sekretar moskovskega Obkoma Komunistične partije. Kasneje je vodil moskovski Gorkom Komunistične partije (1931–1934). V tem obdobju je nadziral uničenje številnih najstarejših spomenikov v mestu, vključno s stolnico Kristusa Odrešenika.&lt;ref name=&quot;REES001&quot;&gt;Rees, Edward Afron. 1994. Stalinism and Soviet Rail Transport, 1928–41. Birmingham: Palgrave Macmillan [https://books.google.com/books?id=k-PJkNFhCOcC&amp;dq=Kiev+1920+destruction&amp;pg=PA111]&lt;/ref&gt; Leta 1932 je vodil zadušitev delavske stavke v Ivanovo-Voznesensku. 

===Moskovski metro=== 
V 30. letih 20. stoletja je Kaganovič skupaj z vodjema projekta Ivanom Kuznecovom in kasneje Izakom Segalom organiziral in vodil gradnjo prvega sovjetskega hitrega podzemnega transportnega sistema, [[Moskovska podzemna železnica|Moskovske podzemne železnice]], po njem do leta 1955 imenovane Metropoliten L.M. Kaganoviča. Odločitev za  izgradnjo metroja je bila sprejeta na plenumu Centralnega komiteja 15. junija 1931.  

15. oktobra 1941 je L.M. Kaganovič pred grozečo nemško zasedbo Moskve prejel ukaz, da zapre Moskovsko podzemno železnico in v treh urah pripravi predloge za njeno uničenje. Vozila in opremo naj bi pred uničenjem odstranili. 16. oktobra 1941 zjutraj podzemna železnica ni delovala. To je bil tudi edini dan v njeni zgodovini, ko ni delovala, ker je bil do večera  ukaz za njeno uničenje preklican. 

Po Stalinovi smrti se je iz imena podzemne železnice izbrisalo Kaganovičevo ime. 

==Odgovornost za lakoto 1932–1933==
Julija 1932 sta Molotov in Kaganovič odpotovala v [[Harkov]], takrat glavno mesto Ukrajine, da bi politbiroju ukrajinske komunistične partije naročila, naj določi kvoto dobave žita v višini 356 milijonov pudov (pud = 16,3806 kg) na leto. Vsi člani ukrajinskega Polibiroja so se zavzemali za zmanjšanje količine žita, ki bi jo morali kmetje predati državi, vendar sta Kaganovič in Molotov to &quot;kategorično zavrnila&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=R.W.Davies |title=The Stalin-Kaganovich Correspondence |pages=155–56}}&lt;/ref&gt; Kasneje istega meseca so voditeljem ukrajinske stranke poslali tajni telegram, v katerem so jim ukazali, naj okrepijo pridelavo žita in naložijo stroge kazni kmetom, ki tega niso upoštevali. Avgusta sta Stalin in Kaganovič objavila dekret, po katerem je bila kraja ali sabotaža državnega premoženja, vključno z lastnino kolektivnih kmetij, kaznovana s smrtjo. Kaganovič je ukrajinskim voditeljem poslal telegram o &quot;nezadovoljivi hitrosti nabave žita&quot;. Ko je prizivno sodišče v Kijevu 13. januarja 2010 preiskovalo vzroke lakote v letih 1932–1933, znane kot [[gladomor]], je navedlo te štiri incidente kot dokaz, da je bil Kaganovič vpleten v genocid nad ukrajinskim narodom.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Kyiv Court of Appeal 2-A Solomyanska Street, Kyiv ruling in the name of Ukraine |url=https://holodomormuseum.org.ua/en/resolution-of-the-court/ |website=Holodomar museum |date=16 October 2019 |access-date=11 November 2023 |archive-date=2024-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241103070613/https://holodomormuseum.org.ua/en/resolution-of-the-court/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.rferl.org/content/Yushchenko_Praises_Guilty_Verdict_Against_Soviet_Leaders_For_Famine/1929566.html Yushchenko Praises Guilty Verdict Against Soviet Leaders For Famine], Radio Free Europe (14. januar 2010)&lt;/ref&gt; Četudi so bili Kaganovič in drugi razglašeni za krive in zočince, je bila zadeva takoj zaključena v skladu z 8. odstavkom 6. člena ukrajinskega zakonika o kazenskem postopku.&lt;ref&gt;[http://umoloda.kiev.ua/number/1574/222/55413/ The Kyiv Court of Appeals named the organizers of Holodomor. by Ya.Muzychenko] {{in lang|uk}}&lt;/ref&gt; Sodba sodišča se je nanašala tudi na Kaganovičev ponovni obisk v Harkovu decembra 1932, ko so med zasedanjem politbiroja, ki je trajalo do 4. ure zjutraj, prisotni Ukrajinci prosili, naj se kmetom dovoli, da obdržijo več žita za lastno rabo in seme za pridelek naslednjega leta, vendar jih je Kaganovič preglasoval in Stalinu sporočil, da jih je obtožil, da &quot;resno ovirajo in spodkopavajo sistem dobav žita&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Applebaum |title=Red Famine |pages=194–95}}&lt;/ref&gt; 

Kaganovič je oktobra 1932 odpotoval na severni [[Kavkaz]], da bi se boril z razrednim sovražnikom, ki je sabotiral zbiranje žita in setev. Ker je naletel na odpor kozakov, je ukazal deportirati celotno prebivalstvo 16 kozaških vasi, v vsaki več kot 1000 ljudi. Deportirance je nadomestiti s kmeti z manj rodovitne zemlje.&lt;ref name=Med /&gt; 

Potoval je tudi v osrednje regije ZSSR in [[Sibirija|Sibirijo]] ter zahteval pospešitev kolektivizacije in represije proti kulakom, ki so jih na splošno krivili za počasno napredovanje kolektivizacije.

===Represija v Poltavski regiji=== 
Poltavska regija je sabotirala in se upirala kolektivizaciji v Sovjetski zvezi bolj kot katera koli druga regija v [[Kuban]]u, kar  je Lazar Kaganovič razumel kot povezavo z ukrajinsko nacionalistično in kozaško zaroto.&lt;ref name=&quot;boeckbrian&quot;&gt;{{cite journal |last1=Boeck |first1=Brian J. |title=Complicating the National Interpretation of the Famine: Reexamining the Case of Kuban |journal=Harvard Ukraine Studies |date=2008 |volume=30 |issue=1/4 |page=48 |jstor=23611465 |url=https://www.jstor.org/stable/23611465}}&lt;/ref&gt; Kaganovič je neusmiljeno izvajal politiko rekvizicije žita v Poltavski regiji in preostalem delu Kubana ter osebno nadziral čiščenje lokalnih voditeljev in kozakov. Kaganovič je na odpor gledal skozi ukrajinsko optiko in svoje ukrepe utemeljeval s pismom, ki naj bi ga napisal lokalni kozaški ataman [[Grigorij Omelčenko]], v katerem je zagovarjal kozaški separatizem, in lokalnimi poročili o odporu proti kolektivizaciji, povezanih  z njim.&lt;ref name=&quot;boeckbrian&quot;/&gt; Kaganovič v svojih govorih po vsej regiji ni razkril, da so bili številni, ki so bili tarča preganjanja v Poltavski regiji,  deportirani ali ustreljeni skupaj z njihovimi družinskimi člani in prijatelji tudi več let pred domnevno Omelčenkovo krizo. Ker je regija veljala za najbolj uporniško območje, so bili skoraj vsi naseljenci (ali 12.000)  deportirani na sever.&lt;ref name=&quot;boeckbrian&quot;/&gt; Njihova deportacija je sovpadla ali bila del širše deportacije 46.000 kozakov iz Kubana.&lt;ref name=&quot;cossackspunished&quot;&gt;{{navedi novice |title=Russia: Cossacks Punished |url=https://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,745027,00.html |access-date=22 October 2023 |agency=Time |date=30 January 1933|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210528070739/http://content.time.com/time/subscriber/article/0,33009,745027,00.html |archive-date=2021-05-28 }}&lt;/ref&gt; Istočasno se je Poltavska regija preimenovala v Krasnoarmejsko (rusko Красноарме́йская, Krasnoarmejskaja).&lt;ref&gt;[http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Poltavska_stanytsia ПОЛТАВСЬКА СТАНИЦЯ]. Encyclopedia of History of Ukraine.&lt;/ref&gt; 
== &quot;Železni Lazar&quot; == 
[[Slika:Kaganovich Lazar 1936.jpg|thumb|250px|Lazar Kaganovič kot narodni komisar (narkom, minister) za transport leta 1936]] 

Spomladi 1935 je Kaganoviča na položaju sekretarja za partijsko organizacijo in predsednika komisije za čiščenje  zamenjal [[Nikolaj Ivanovič Ježov|Nikolaj Ježov]], bodoči vodja NKVD, čigar vzpon je bil znanilec [[Velika čistka|velike čistke]]. Kaganovič je Ježova leta 1933 sam izbral za namestnika vodje komisije za čiščenje, kar je znatno pospešilo njegovo kariero.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Marc Jansen |first1=and Nikita Petrov |title=Stalin's Loyal Executioner: People's Commissar Nikolai Ezhov, 1895–1940 |url=https://archive.org/details/stalinsloyalexec00jans |date=2002 |publisher=Hoover Institution Press |location=Stanford CA |isbn=978-0-8179-2902-2 |page=[https://archive.org/details/stalinsloyalexec00jans/page/n37 22]}}&lt;/ref&gt; Marca 1935 je Kaganoviča na mestu prvega sekretarja moskovske partijske organizacije zamenjal [[Nikita Hruščov]]. 

Od februarja 1935 do leta 1937 je bil Kaganovič narkom (narodni komisar, minister) za železnice. Imenovanje na ta položaj je bilo prvi korak pri njegovem prehodu s partijskega na gospodarsko področje, čeprav je leta 1935 odigral pomembno vlogo pri pripravah na veliko čistko. Še preden se je čistka začela, je organiziral aretacije več tisoč železniških upravnikov in direktorjev, obtoženih sabotaže. Pred začetkom prvega moskovskega javnega sojenja avgusta 1936 sta Kaganovič in Ježov skupaj poročala Stalinu, ki je bil na dopustu, o napredku pri prisili obtožencev k priznanju. V Moskvi je bil tudi zato, da bi olajšal Ježovovo imenovanje za vodjo NKVD, potem ko je Stalin zahteval odstavitev sedanjega predsednika [[Genrih Grigorjevič Jagoda|Genriha Jagode]]. Slednje je Kaganovič pohvalil kot ''&quot;izjemno in modro odločitev našega očeta&quot;''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=J.Arch Getty |first1=and Oleg V.Naumov |title=The Road to Terror, Stalin and the Self-Destruction of the Bolsheviks, 1932–1939 |url=https://archive.org/details/isbn_9870300077726 |date=1999 |publisher=Yale U.P. |location=New Haven |isbn=0-300-07772-6 |page=[https://archive.org/details/isbn_9870300077726/page/280 280]}}&lt;/ref&gt; 

Med veliko čistko so Kaganoviča poslali iz Moskve v Ivanovo, na Kuban, Smolensk in drugam, da bi spodbujal odpuščanja in aretacije. V Ivanovu je ukazal aretacijo pokrajinskega partijskega sekretarja in vodje propagandnega oddelka ter večino izvršnih oblasti obtožil, da so &quot;sovražniki ljudstva&quot;. Njegov obisk je postal znan kot &quot;črni tornado&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Conquest |first1=Robert |title=The Great Terror |date=1971 |publisher=Penguin |location=Harmondsworth, Middlesex |page=331}}&lt;/ref&gt; 

Na vseh partijskih konferencah poznih 30. let je imel govore, v katerih je zahteval povečana prizadevanja pri iskanju in pregonu &quot;tujih vohunov&quot; in &quot;saboterjev&quot;. Zaradi svoje neusmiljenosti pri izvrševanju Stalinovih ukazov se ga je prijel vzdevek &quot;Železni Lazar&quot;. V času, ko je bil komisar za železnice, je Kaganovič s podpisovanjem seznamov smrti sodeloval pri umoru 36.000 ljudi. Kaganovič je iztrebil toliko železničarjev, da ga je poklical eden od uradnikov in ga opozoril, da je ena od prog ostala popolnoma brez osebja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title=Stalin: The Court of the Red Tsar |first=Simon|last=Sebag Montefiore| author-link=| date=3 June 2010 | url=https://books.google.com/books?id=7kZNnKlKNp4C&amp;pg=PT210 | page=210|publisher=Orion | isbn=9780297863854 }}&lt;/ref&gt; V letih 1936–1939 je Kaganovič podpisal 188 od 357 dokumentiranih seznamov za usmrtitve.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://stalin.memo.ru/images/intro1.htm|title=Сталинские списки|website=stalin.memo.ru|access-date=2009-10-19|archive-date=2021-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210212014241/http://stalin.memo.ru/images/intro1.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

{{external media| topic  = Primera Kaganovičevih govorov |float = right| video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=VTjk8gaU6iE 1]| video2 =[https://www.youtube.com/watch?v=xXNyidjrf4M 2]}} 

Potem, ko je ljudski  komisar za težko industrijo Sergo Ordžonikidze februarja 1937 storil samomor, je bil na njegovo mesto imenovan Kaganovič. Avgusta 1938 je bil imenovan za namestnika predsednika Sveta ljudskih komisarjev in leta  1939 za ljudskega komisarja za naftno industrijo. Med drugo svetovno vojno je bil Kaganovič komisar (član vojaškega sveta) Severnokavkaške in Transkavkaške fronte. V letih 1943–1944 je bil ponovno narkom za železnice. Leta 1943 je prejel naziv Heroj socialističnega dela. Od leta 1944 do 1947 je bil minister za gradbene materiale. 

==Politični zaton==
Kaganovičev politični vpliv se je po vojni precej zmanjšal. Prvi znak njegovega oslabljenega položaja je bil, da je leta 1941 njegov brat Mihail storil samomor, ko je bil takoj po nemški invaziji soočen z aretacijo. Lazar Kaganovič mu domnevno ni poskušal pomagati. Ko je bil ustanovljen Državni obrambni odbor za usmerjanje vojne, je bil Kaganovič iz njega  sprva izključen, potem pa je bil februarja 1942 kooptiran. Leta 1946 je bil v kremeljski hierarhiji uradno uvrščen na deveto mesto.&lt;ref name=Med /&gt; 

Leta 1947, potem ko Ukrajina zaradi suše ni uspela dostaviti svoje kvote žita, je Kaganovič zamenjal Hruščova na mestu prvega sekretarja Ukrajinske komunistične partije.  Hruščov je bil degradiran na mesto predsednika vlade. Ko je bil Kaganovič odpoklican, je bil Hruščov decembra 1947 ponovno postavljen na svoj prejšnji položaj. 

Od leta 1949 do Stalinove smrti marca 1953 je bil Kaganovič v negotovem položaju zaradi državno sponzoriranega [[Antisemitizem|antisemitizma]], ki je dosegel vrhunec s [[Proces Slánsky|sojenjem Slánskemu]] v [[Praga|Pragi]], in zarote zdravnikov, med katero je bilo aretiranih na stotine Judov, vključno z [[Vjačeslav Molotov|Molotovovo]] ženo Polino Žemčužino. Mnogi so bili mučeni in ustreljeni. Kaganovič je vseskozi ostal na položaju kot najuglednejši Jud v sovjetskem vodstvu, vendar ni bil več vabljen na družabna srečanja s Stalinom. Kaganovič je s strahom in trepetom opazoval potek dogodkov.&lt;ref name=Med /&gt; 

Od leta 1948 do 1952 je bil predsednik Gossnaba, Državne komisije za materialno-tehnično oskrbo in razdeljevanje dobrin podjetjem. 

[[Slika:Joseph Stalin en Lazar Kaganovitsj, lopend I.V. Stalin en L.M. Kaganovich (titel op object), RP-F-F00935-A.jpg|thumb|250px | Stalin in Kaganovič v 1930. letih|left]] 

Po Stalinovi smrti se je zdelo, da je Kaganovič spet pridobil nekaj izgubljenega vpliva. Marca 1953 je bil imenovan za enega od štirih prvih podpredsednikov Sveta ministrov in potrjen kot polnopravni član desetčlanskega Prezidija (novo ime za Politbiro). 24. maja 1955 je bil imenovan za prvega predsednika Goskomtruda (Državni odbor za delo in plače).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Conquest |first1=Robert |title=Power and Policy in the U.S.S.R., a Study of Soviet Dynastics |date=1961 |publisher=MacMillan |location=London |pages=196–97, 263}}&lt;/ref&gt; 

Z vzponom Nikite Hruščova se je njegov položaj hitro poslabšal. V 30. letih 20. stoletja je bil Hruščovov mentor, vendar mu Hruščov ni odpustil dogodka, ko ga je Kaganovič leta 1947 zamenjal na položaju vodje ukrajinske partije. Hruščov ga je takrat začel prezirat in v svojih spominih zapisal:  

: ''&quot;Njegovo vedenje se mi je gnusilo in gnusilo se je tudi drugim. Bil je nič drugega kot lakaj ... Stalin ga je imel za zgled človeka, 'odločnega v svoji razredni zavesti’ in ‘nepopustljivega do svojih razrednih sovražnikov’. Pozneje smo še predobro ugotovili, kako odločen in nepopustljiv je bil v resnici Kaganovič. Bil je tiste vrste človek, ki ni rekel niti ene besede v zagovor lastnega brata, Mihaila Kaganoviča.&quot;''&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Khrushchev |first1=Nikita |title=Khrushchev Remembers |date=1971 |publisher=Sphere |location=London |pages=41–42}}&lt;/ref&gt; 

V letih 1956–1957 se je Kaganovič pridružil Molotovu, [[Georgij Malenkov|Georgiju Malenkovu]] in [[Dmitrij Trofimovič Šepilov|Dmitriju Šepilovu]] v poskusu odstranitve Hruščova s položaja, kar je bilo deloma odziv na tajni govor Hruščova februarja 1956, v katerem je obsodil Stalina in preganjanje nedolžnih partijskih funkcionarjev. 6. junija 1956 je bil Kaganovič odstavljen s položaja predsednika Državnega odbora za delo in plače. Ko se je junija 1957 sestal Centralni komite, da bi rešil ta spor, je bil Kaganovič obtožen ''&quot;nedejavnosti in grobih kršitev revolucionarne zakonitosti&quot;'' pri vodenju državnih komitejev, ki jim je predsedoval.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Conquest |title=Power and Policy in the U.S.S.R |page=322}}&lt;/ref&gt; Skupaj s še tremi člani skupine, ki se je zdaj uradno imenovala  Protipartijska skupina, je bil izključem iz prezidija. Bil je menda prestrašen, da ga bodo aretirali in ustrelili, in je  Hruščova po telefonu prosil za pomilostitev.&lt;ref name=Med /&gt; Po odstavitvi je dobil službo direktorja majhne tovarne [[kalij]]a na [[Uralsko gorovje|Ural]]u.&lt;ref&gt;Sebag Montefiore, Simon (2004). ''The Court of the Red Tsar.'' Phoenix. &quot;Postscript&quot;&lt;/ref&gt; 

Leta 1961 je bil Kaganovič izključen iz partije in postal upokojenec, ki je živel v Moskvi. Njegovi vnuki so pripovedovali, da Kaganovič, ki je slovel po temperamentni in domnevno nasilni naravi, po odpustitvi iz Centralnega komiteja ni nikoli več vpil in je postal predan dedek.&lt;ref&gt;Sebag Montefiore, Simon (2004). ''The Court of the Red Tsar.'' Phoenix. str. 668.&lt;/ref&gt; 

Leta 1984 je njegov ponovni sprejem v partijo skupaj z Molotovim obravnaval politbiro.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://bukovskyarchive.wordpress.com/2016/07/01/12-july-1984-pb/|title=12 July 1984|date=1 July 2016|access-date=6 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170731204753/https://bukovskyarchive.wordpress.com/2016/07/01/12-july-1984-pb/|archive-date=31 July 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V zadnjih letih življenja je igral domino s kolegi upokojenci&lt;ref name=&quot;nytimes.com&quot;&gt;[https://www.nytimes.com/1991/07/27/obituaries/l-m-kaganovich-stalwart-of-stalin-dies-at-97.html L. M. Kaganovich, Stalwart of Stalin, Dies at 97]&lt;/ref&gt; in kritiziral napade sovjetskih medijev na Stalina:  

: ''&quot;Najprej so se odrekli Stalina, zdaj malo po malo preganjajo socializem, oktobrsko revolucijo, v naslednjem hipu pa bodo hoteli preganjati tudi Lenina in Marxa.&quot;''&lt;ref&gt;[https://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/1990/10/05/parla-kaganovich-non-siamo-dei-mostri.html Parla Kaganovich 'Non siamo dei mostri']&lt;/ref&gt; 

Malo pred smrtjo je doživel srčni infarkt.&lt;ref name=&quot;nytimes.com&quot;/&gt; 

Leta 1991 je bil Kaganovič intervjuvan o domnevnem umoru Leninove vdove, v katerem je izjavil, da je bil [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]] morda vpleten v zastrupitev Krupske. Ruski pisatelj Arkadij Vaksberg je komentiral, da je dejstvo, da je Kaganovič potrdil, da se je zastrupitev ''&quot;res zgodila, pomembnejše od navedbe, kdo jo je naročil&quot;''.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Vaksberg |first1=Arkadiĭ |title=Toxic Politics: The Secret History of the Kremlin's Poison Laboratory – from the Special Cabinet to the Death of Litvinenko |date=2011 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0-313-38746-3 |page=80 |url=https://books.google.com/books?id=BQdl1h-ubnAC |language=en}}&lt;/ref&gt; 

Kaganovič je umrl 25. julija 1991 v starosti 97 let, tik pred dogodki, ki so povzročili konec ZSSR. Pokopan je na pokopališču Novodevičji v Moskvi.&lt;ref&gt;{{Citation |author=Thomas Ginsberg |title=Stalin Henchman Lazar Kaganovich Dead at 97 |date=July 26, 1991 |url=https://apnews.com/article/c5738543ebef453b0a6a0fafaa5975d4 |access-date=18 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221010191644/https://apnews.com/article/c5738543ebef453b0a6a0fafaa5975d4 |archive-date=October 10, 2022 |url-status=dead |publisher=Associated Press}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | vauthors=Clines FX | date=July 27, 1991 | title=L. M. Kaganovich, Stalwart of Stalin, Dies at 97 | url=https://www.nytimes.com/1991/07/27/obituaries/l-m-kaganovich-stalwart-of-stalin-dies-at-97.html |work=New York Times | access-date=18 December 2022}}&lt;/ref&gt;

==Zasebno življenje== 
Kaganovič je začel delati pri 13 letih, kar je oblikovalo njegovo osebnost v odraslosti. Z rastjo njegove privrženosti Stalinu je poskušal zapolniti opazne vrzeli v svoji izobrazbi in vzgoji. Ko je Stalin opazil njegovo nepoznavanje slovnice, mu je dal tri mesece dopusta, da se je udeležil hitrega tečaja slovnice.
 
[[Slika:Kagan and Privorotskaya.jpg|thumb|right|Kaganovč in njegova žena M. Privorotskaja med prvo svetovno vojno]] 

Poročen je bil z Marijo Markovno Kaganovič, rojeno Privorotskaja, asimilirano kijevsko Judinjo, ki je bila od leta 1909  vključena v revolucionarna gibanja. Gospa Kaganovič je bila dolga leta vplivna občinska uradnica in je neposredno ukazala rušenje Iberskih vrat in kapele ter stolnice Kristusa Odrešenika v Moskvi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://ak-group.ru/forum/threads/privorotskaja-marija-markovna.2252/|title=ПРИВОРОТСКАЯ Мария Марковна|access-date=2021-04-18|archive-date=2021-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210423111259/https://ak-group.ru/forum/threads/privorotskaja-marija-markovna.2252/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Zakonca sta imela hčerko Majo in posvojenega sina Jurija. Zgodovinarji so veliko pozornosti posvetili Kaganovičevemu judovstvu in temu, kako je bilo v nasprotju s Stalinovo pristranostjo. Kaganovič je pogosto ugotovil, da je moral dovoliti, da se njegovi družini zgodijo velike krutosti, da bi ohranil Stalinovo zaupanje. Moral je na primer dovoliti,  da je bil njegov brat prisiljen storiti samomor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://stepanov01.narod.ru/library/bazan/content.htm|title = ОНБЕЯРЭ02}}&lt;/ref&gt; 

Družina Kaganovič je sprva, tako kot večina družin visokih sovjetskih funkcionarjev v tridesetih letih, živela konzervativno in skromno.&lt;ref name=&quot;deduhova.ru&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://deduhova.ru/statesman/lazar-moiseevich-kaganovich/|title=Лазарь Моисеевич Каганович &amp;#124; Государственное управление в России в портретах}}&lt;/ref&gt; Ko je Stalin gradnjo moskovskega metroja zaupal Kaganoviču, se je to spremenilo. Družina se je preselila v razkošno stanovanje blizu točke nič (postaja Sokolniki).&lt;ref name=&quot;deduhova.ru&quot;/&gt; Kaganovičevo stanovanje je bilo v dveh nadstropjih, kar je bilo v SSSR izjemna redkost, imelo zasebno garažo in posebne prostore za osebje, varnostnike in voznike.&lt;ref name=&quot;deduhova.ru&quot;/&gt; 

==Odlikovanja in priznanja== 
*[[Red Lenina]] (štirikrat)  
*[[Red rdeče delavske zastave]]  (27. oktober 1938) 
*[[Heroj siocialističnega dela]] (5. november 1943) 

==Sklici==  
{{sklici|20em}}

==Dodatno branje== 
{{refbegin|2}} 
* {{navedi knjigo | vauthors=Davies RW | veditors=Khlevniuk O, Rees EA, Kosheleva LP, Rogovaya LA | date=2003 | title=The Stalin-Kaganovich Correspondence, 1931–36 | publisher=Yale University Press}}
* Sheila Fitzpatrick (1996). ''Stalin's Peasants: Resistance and Survival in the Russian Village after Collectivization.'' New York: Oxford University Press.
* Sheila Fitzpatrick (1999). ''Everyday Stalinism: Ordinary Life in Extraordinary Times: Soviet Russia in the 1930s.'' New York: Oxford University Press.
*Stephen Kotkin (2017). ''Stalin: Waiting for Hitler, 1929–1941''. New York: Random House.
* Edvard Radzinsky (1996) ''Stalin'', Doubleday, 1996. {{ISBN|0-385-47954-9}}
* Rees, E.A. ''Iron Lazar: A Political Biography of Lazar Kaganovich'' (Anthem Press; 2012) 373 pages; scholarly biography 
* Rubenstein, Joshua, ''The Last Days of Stalin'', (Yale University Press: 2016)
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni leta 1893]] 
[[Kategorija:Umrli leta 1991]] 
[[Kategorija:Sovjetski politiki]]</text>
      <sha1>2vmm5s15f9h1pyx7nxexe5t24za0l0y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Smrkci (film, 2011)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>582307</id>
    <revision>
      <id>6751998</id>
      <parentid>6548430</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:18:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751998</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5946" sha1="tfsoh43ppblf9ena1f6isywcs48lak6" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Smrkci
| image          = The Smurfs (film) logo.svg
| caption        = Logotip filma
| director       = [[Raja Gosnell]]
| producer       = [[Jordan Kerner]]
| writer         = [[J. David Stem]]&lt;br /&gt;[[David N. Weiss]]&lt;br /&gt;[[Jay Scherick]]&lt;br /&gt;[[David Ronn]]
| story          = [[J. David Stem]]&lt;br /&gt;[[David N. Weiss]]
| starring       = [[Neil Patrick Harris]]&lt;br /&gt;[[Jayma Mays]]&lt;br /&gt;[[Sofía Vergara]]&lt;br /&gt;[[Hank Azaria]]
| music          = [[Heitor Pereira]]
| editing        = [[Sabrina Plisco]]
| studio         = 
| distributor    = 
| released       = 29. julij 2011
| runtime        = 
| country        = {{zastava države|ZDA}}
| language       = angleščina
| budget         = 110 milijonov [[ameriški dolar|USD]]
| gross          = 563.7 milijonov [[ameriški dolar|USD]]
}}

'''Smrkci''' so ameriški fantazijski pustolovski komedijski film iz leta 2011, ki temelji na istoimenski stripovski seriji, ki jo je ustvaril belgijski stripar [[Peyo]]. Film je režiral [[Raja Gosnell]] po scenariju, ki so ga napisali [[J. David Stem]], [[David N. Weiss]], [[Jay Scherick]] in [[David Ronn]] ter je prvi akcijski film Sony Pictures Animation in prvi od dveh igranih animiranih celovečernih filmov Smrkci. V filmu igrajo [[Neil Patrick Harris]], [[Jayma Mays]], [[Sofía Vergara]] in [[Hank Azaria]], pri tem pa so glasove za smrkce posodili [[Jonathan Winters]], [[Katy Perry]], [[George Lopez]], [[Anton Yelchin]], [[Fred Armisen]] in [[Alan Cumming]].

Po petih letih pogajanj je [[Jordan Kerner]] leta 2002 pridobil pravice in film je začel razvijati s Paramount Pictures in Nickelodeon Movies, dokler Columbia Pictures in Sony Pictures Animation nista pridobila filmskih pravic leta 2008. S produkcijskim proračunom 110 milijonov dolarjev se je snemanje začelo marca 2010 v [[New York|New Yorku]], končalo pa se je pozneje istega leta. 

Film Smrkci je bil premierno predvajan v [[Júzcar|Júzcarju]] 16. junija 2011, v kina pa jih je Columbia Pictures izdala prek Sony Pictures 29. julija. Čeprav je film prejel negativne ocene kritikov, je bil komercialno uspešen, saj je po vsem svetu zaslužil 563,7 milijona dolarjev, s čimer je postal deveti najbolj dobičkonosen film leta 2011. Nadaljevanje [[Smrkci 2]] je izšlo 31. julija 2013.

== Vsebina ==

V Smrčji vasi se Smrkci pripravljajo na Festival modre lune. Medtem Ata Smrk opazi vizijo, v kateri Klada poseže po zmajevi palici, Gargamel pa ujame Smrkca. Kmalu zatem Klada odide nabirat maline in na koncu popelje Gargamela v vas.  Smrkci pobegnejo in Klada nevede steče proti Prepovedanim slapovom, zato mu Ata, Smrketa, Hrabri, Zmrda in Glavca sledijo. Pojavi se modra luna in ustvari vodni vrtinec, ki Smrkce popelje v [[New York]]. Sledita jim Gargamel in njegov hišni maček Azrael.

Smrkci končajo v stanovanju Patricka in Grace Winslow, zakonskega para, ki pričakuje svojega prvega otroka. Ko jim razložijo svojo situacijo, se Patrick in Grace z njimi spoprijateljijo in jim ponudijo zatočišče ter prenočitev. Naslednji dan Smrkci, ko morajo najti zvezdogled, sledijo Patricku v njegovo službo v Anjelou Cosmetics, saj verjamejo, da je vedeževalec. Medtem pa Gargamel iz kosa Smrketinih las proizvede Smrkčevo esenco, ki mu daje čarobne moči. Med iskanjem Smrkcev zatava v Anjelou in navduši Patrickovo šefico Odile, tako da njeni ostareli materi s svojo čarovnijo povrne mladost. Ko izve za Patrickovo povezavo s Smrkci, Gargamel zasleduje Patricka in Smrkce v [[FAO Schwarz]], pri tem pa ukrade [[sesalnik listja]], da bi z njim ujel smrkce, vendar pa povzroči kaos, medtem ko jih poskuša ujeti. Zaradi opustošenja v trgovini in kraje sesalnika, Gargamela aretirajo in zaprejo, vendar mu kmalu uspe pobegniti s pomočjo roja muh.

Zvečer Ata s teleskopom izračuna, kdaj se lahko on in ostali vrnejo domov, vendar mora najprej razviti urok. Naslednji dan Smrkci obiščejo starinarnico, da bi poiskali urokovno knjigo in našli L’Histoire des Schtroumpfs raziskovalca Peya, ki vsebuje urok, ki lahko obarva luno modro. Gargamel jih izsledi v trgovini, kjer najde zmajevo palico in vanjo prenese svojo magijo, da jo uporabi proti Smrkcem. Ata Smrk zaupa urok Glavci in prostovoljno ostane, da ga Gargamel ujame. 

Potem, ko Klada prepriča druge, da rešijo Ata Smrka, Smrkci in Patrick odiddejo na grad Belvedere v Centralnem parku, kjer Gargamel poveča moč svoje palice z Atovo esenco. Glavca uspešno obarva [[Luna|luno]] modro in odpre portal v njihov svet, od koder prikliče vse Smrkce Smrčje vasi. Medtem, ko se Smrkci spopadejo z Gargamelom, Smrketa in Patrick rešita Ata Smrka ter premagata Azraela. Hrabri uspe odvzeti Gargamelu palico, vendar mu med letom pade iz rok. Klada jo ujame ter z njo odpihne Gargamela stran. Nato se smrkci poslovijo od Patricka in Grace ter se skozi vrtinec vrnejo nazaj v Smrčjo vas. 

V prizoru med koncem filma Patrick in Grace dobita fantka, ki mu data ime Blue, in Smrkci obnovijo svojo vas v slogu New Yorka.

== Vloge ==

* [[Neil Patrick Harris]] – Patrick Winslow
* [[Jayma Waves]] – Grace Winslow
* [[Sofía Margarita Vergara]] – Odile Anjelou
* [[Tim Gunn]] – Henri
* [[Hank Azaria]] – Gargamel
* [[Jonnathan Winters]] – Ata Smrk
* [[Katy Perry]] – Smrketa
* [[Alan Cumming]] – Hrabri
* [[Anton Yelchin]] – Klada
* [[Fred Armisen]] – Glavca
* [[George Lopez]] – Zmrda

== Glej tudi ==
*[[Smrkci 2]]

== Sklici ==
* {{FilmLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2011]]
[[Kategorija:3D filmi]]
[[Kategorija:Ameriški animirani filmi]]
[[Kategorija:Ameriški fantazijski filmi]]
[[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po stripu]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]]
[[Kategorija:Filmi o vzporednih vesoljih]]
[[Kategorija:Filmi o čarovništvu]]
[[Kategorija:Filmi o mačkah]]
[[Kategorija:Filmi o Smrkcih]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]</text>
      <sha1>tfsoh43ppblf9ena1f6isywcs48lak6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma</title>
    <ns>0</ns>
    <id>582935</id>
    <revision>
      <id>6751834</id>
      <parentid>6725076</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:54:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751834</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6341" sha1="gck5bti29zq16mb8a7iq89tdc1mdidy" xml:space="preserve">{{Bodoči film}}
{{Infopolje Film
| name           = Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma
| image          = Avengers Doomsday logo.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Anthony Russo]]&lt;br /&gt;[[Joe Russo]]
| producer       = [[Kevin Feige]]&lt;br /&gt;[[Anthony Russo]]&lt;br /&gt;[[Joe Russo]]
| writer         = [[Michael Waldron]]&lt;br /&gt;[[Stephen McFeely]]
| based on       = [[Maščevalci]]
| starring       = [[Chris Hemsworth]]&lt;br /&gt;[[Vanessa Kirby]]&lt;br /&gt;[[Anthony Mackie]]&lt;br /&gt;[[Sebastian Stan]]&lt;br /&gt;[[Letitia Wright]]&lt;br /&gt;[[Paul Rudd]]&lt;br /&gt;[[Wyatt Russell]]&lt;br /&gt;[[Tenoch Huerta Mejía]]&lt;br /&gt;[[Ebon Moss-Bachrach]]&lt;br /&gt;[[Simu Liu]]&lt;br /&gt;[[Florence Pugh]]&lt;br /&gt;[[Kelsey Grammer]]&lt;br /&gt;[[Lewis Pullman]]&lt;br /&gt;[[Danny Ramirez]]&lt;br /&gt;[[Joseph Quinn]]&lt;br /&gt;[[David Harbour]]&lt;br /&gt;[[Winston Duke]]&lt;br /&gt;[[Hannah John-Kamen]]&lt;br /&gt;[[Tom Hiddleston]]&lt;br /&gt;[[Patrick Stewart]]&lt;br /&gt;[[Ian McKellen]]&lt;br /&gt;[[Alan Cumming]]&lt;br /&gt;[[Rebecca Romijn]]&lt;br /&gt;[[James Marsden]]&lt;br /&gt;[[Channing Tatum]]&lt;br /&gt;[[Pedro Pascal]]&lt;br /&gt;[[Robert Downey Jr.]]
| music          = [[Alan Silvestri]]
| distributor    = [[Walt Disney Studios Motion Pictures]]
| released       = 18. december 2026 (ZDA)
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}

'''Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma''' je prihajajoči ameriški superjunaški film, ki temelji na istoimenski ekipi superjunakov iz Marvelovih stripov. To bo bil peti del serije filmov Maščevalci po koncu filma [[Maščevalci: Zaključek]] (2019) in 38. filmu v filmskem vesolju Marvel (MCU). Režiserja sta [[Anthony in Joe Russo]], scenarista [[Michael Waldron]] in [[Stephen McFeely]], igralsko zasedbo pa sestavljajo [[Chris Hemsworth]], [[Vanessa Kirby]], [[Anthony Mackie]], [[Sebastian Stan]], [[Letitia Wright]], [[Paul Rudd]], [[Wyatt Russell]], [[Tenoch Huerta Mejía]], [[Ebon Moss-Bachrach]], [[Simu Liu]], [[Florence Pugh]], [[Kelsey Grammer]], [[Lewis Pullman]], [[Danny Ramirez]], [[Joseph Quinn]], [[David Harbour]], [[Winston Duke]], [[Hannah John-Kamen]], [[Tom Hiddleston]], [[Patrick Stewart]], [[Ian McKellen]], [[Alan Cumming]], [[Rebecca Romijn]], [[James Marsden]], [[Channing Tatum]], [[Pedro Pascal]] in [[Robert Downey Jr.]] V filmu se [[Maščevalci (skupina)|Maščevalci]], [[Wakandci]], [[Fantastični štirje]], [[Thunderbolts]], in [[Možje X]] združijo, da bi se soočili z superzlobnežem [[Doktor Doom|doktorjem Doomom]]. 

Dva nova filma o Maščevalcih, Dinastija Kang in Skrivnostne vojne, sta bila napovedana julija 2022 kot zaključek šeste faze MCU in &quot;The Multiverse Saga&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Vary|first=Adam B.|date=2022-07-24|title=Marvel Studios’ Phases 5 and 6: Everything We Learned at Comic-Con About the Multiverse Saga|url=https://variety.com/2022/film/news/marvel-studios-phase-5-phase-6-multiverse-saga-comic-con-1235323893/|access-date=2025-03-27|website=Variety|language=en-US}}&lt;/ref&gt; [[Destin Daniel Cretton]] je bil najet za režijo Dinastije Kang, [[Jonathan Majors]] pa naj bi ponovil svojo vlogo MCU kot negativec Kang the Conqueror. [[Jeff Loveness]] se je tistega septembra pridružil filmu kot scenarist. Novembra 2023 je Cretton zapustil projekt, Waldron pa je zamenjal Lovenessa kot pisec. Hkrati je Marvel razmišljal o tem, da bi se oddaljil od zgodbe o Kangu, deloma zaradi Majorsovih pravnih težav; Majors je bil naslednji mesec odpuščen. Vrnitev bratov Russo kot režiserjev in McFeelyja kot scenarista, izbira Downeyja za novega negativca Doktorja Dooma in nov podnaslov Vzpon doktorja Dooma so bili objavljeni julija 2024.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Kit|first1=Borys|last2=Couch|first2=Aaron|last3=Gajewski|first3=Ryan|date=2024-07-28|title=Robert Downey Jr. Back as Doctor Doom for Two ‘Avengers’ Movies|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-downey-jr-doctor-doom-avengers-1235960026/|access-date=2025-03-27|website=The Hollywood Reporter|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Snemanje bo potekalo od aprila do avgusta 2025 v Pinewood Studios v [[Anglija|Angliji]], velika zasedba pa je sestavljena predvsem iz igralcev iz prejšnjih medijev MCU in drugih Marvelovih filmov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Marvel Studios’ ‘Avengers: Doomsday’ Begins Production|url=https://www.marvel.com/articles/movies/marvel-studios-avengers-doomsday-begins-production|access-date=2025-03-27|website=www.marvel.com}}&lt;/ref&gt;

Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma bo izšel v [[ZDA]] 18. decembra 2026 kot del šestega poglavja MCU. Nadaljevanje filma, [[Maščevalci: Skrivnostne vojne]], pa naj bi izšlo 17. decembra 2027.

== Vsebina ==
[[Maščevalci (skupina)|Maščevalci]], [[Wakandanci]], [[Fantastični štirje]], [[Thunderbolts|Thunderbolti]] in &quot;izvirni&quot; [[Možje X]] se združijo, da bi se soočili z [[Doktor Doom|Doktorjem Doomom]].

== Vloge ==

* [[Chris Hemsworth]] - Thor 

* [[Vanessa Kirby]] - Susan Storm/Nevidna bejba 

* [[Anthony Mackie]] - Sam Willson/Stotnik Amerika

* [[Sebastian Stan]] - Bucky Barnes

* [[Letitia Wright]] - Shuri/Črni panter

* [[Paul Rudd]] - Scott Lang/Ant-Man

* [[Wyatt Russell]] - John Walker/US Agent

* [[Tenoch Huerta Mejía]] - Namor

* [[Ebon Moss-Bachrach]] - Ben Grimm/The Thing

* [[Simu Liu]] - Xu Shang-Chi

* [[Florence Pugh]] - Yelena Belova

* [[Kelsey Grammer]] - Hank McCoy/Beast

* [[Lewis Pullman]] - Bob/Sentry/Void

* [[Danny Ramirez]] - Joaquin Torres/Falcon

* [[Joseph Quinn]] - Johnny Storm/Človeška bakla

* [[David Harbour]] - Alexei Shostakov/Red Guardian

* [[Winston Duke]] - M'Baku

* [[Hannah John-Kamen]] - Ava Starr/Ghost

* [[Tom Hiddleston]] - Loki

* [[Patrick Stewart]] - Charles Xavier/Profesor X

* [[Ian McKellen]] - Erik Lehnsherr/Magneto

* [[Alan Cumming]] - Kurt Wagner/Nightcrawler

* [[Rebecca Romijn]] - Raven Darkhölme/Mystique

* [[James Marsden]] - Scott Summers/Cyclops

* [[Channing Tatum]] - Remy LeBeau/Gambit

* [[Pedro Pascal]] - Reed Richards/G. Fantastični

* [[Robert Downey Jr.]] - Doktor Victor von Doom

== Glej tudi ==

* [[Maščevalci: Skrivnostne vojne]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

[[Kategorija:Filmi leta 2026]]
[[Kategorija:Prihajajoči filmi]]
[[Kategorija:Ameriški filmi]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi Marvel Studios]]
[[Kategorija:Doktor Doom]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>gck5bti29zq16mb8a7iq89tdc1mdidy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Varuhi galaksije: 3. dejanje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>583243</id>
    <revision>
      <id>6751835</id>
      <parentid>6667875</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:54:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751835</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9247" sha1="6azcsjg8z4f7sa6jdytvcxr85dvmdvd" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Varuhi galaskije: 3. dejanje
| image          = Guardians of the Galaxy Volume 3 Logo.svg
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[James Gunn]]
| producer       = [[Kevin Feige]]
| writer         = [[James Gunn]]
| based on       = [[Varuhi galaksije]]
| starring       = [[Chris Pratt]]&lt;br /&gt;[[Zoe Saldaña]]&lt;br /&gt;[[Dave Bautista]]&lt;br /&gt;[[Karen Gillan]]&lt;br /&gt;[[Pom Klementieff]]&lt;br /&gt;[[Vin Diesel]]&lt;br /&gt;[[Bradley Cooper]]&lt;br /&gt;[[Will Poulter]]&lt;br /&gt;[[Sean Gunn]]&lt;br /&gt;[[Chukwudi Iwuji]]&lt;br /&gt;[[Linda Cardellini]]&lt;br /&gt;[[Nathan Fillion]]&lt;br /&gt;[[Sylvester Stallone]]
| music          = [[John Murphy]]
| distributor    = [[Walt Disney Studios Motion Pictures]]
| released       = 5. maj 2023 (ZDA)
| runtime        = 150 min
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}

'''Varuhi galaksije: 3. dejanje''' je ameriški superjunaški film iz leta 2023, ki temelji na istoimenski ekipi superjunakov iz Marvelovih stripov. Je nadaljevanje filmov [[Varuhi galaksije (film, 2014)|Varuhi galaksije]] (2014) in [[Varuhi galaksije: 2. dejanje]] (2017). Režiral ga je [[James Gunn]], ki je tudi napisal scenarij, v filmu pa igrajo [[Chris Pratt]], [[Zoe Saldaña]], [[Dave Bautista]], [[Karen Gillan]], [[Pom Klementieff]], [[Vin Diesel]], [[Bradley Cooper]], [[Will Poulter]], [[Sean Gunn]], [[Chukwudi Iwuji]], [[Linda Cardellini]], [[Nathan Fillion]] in [[Sylvester Stallone]]. V filmu se Varuhi trudijo rešiti Rocketa pred njegovim stvarnikom, Visokim evolucijskim znanstvenikom, ki poskuša izkoreniniti vesolje. 

Gunn je naredil prvotne načrte za tretji in zadnji film Varuhi galaksije že novembra 2014, svojo vrnitev k pisanju scenarijev in režiji pa je napovedal aprila 2017 pred izidom 2. dela. 3. del raziskuje zgodbo o izvoru Rocketa, s katerim se Gunn osebno identificira. Disney je Gunna julija 2018, potem ko so se ponovno pojavile kontroverzne pripombe, ki jih je izrekel na [[Twitter|Twitterju]], odpustil iz 3. dela. Gunn je prejel podporo več članov igralske zasedbe, studio pa je do oktobra istega leta spremenil načrte. Marca 2019 se je vrnil, delo na filmu pa je ponovno začel po končanem filmu [[Odred samomorov (film, 2021)|Odred samomorov]] (2021) in prvi sezoni njegove spin-off serije [[Peacemaker (serija, 2022)|Peacemaker]] (2022) za DC Films. Novi člani igralske zasedbe, vključno z Iwujijem in Poulterjem, so se pridružili do začetka snemanja, ki je potekalo v studiih Trilith v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]] v [[Georgija|Georgii]] od novembra 2021 do maja 2022.

Varuhi galaksije 3. dejanje je bil premierno predvajan v Disneylandu v [[Pariz|Parizu]] 22. aprila 2023, v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] pa je bil izdan 5. maja kot del pete faze MCU. Tako kot njegovi predhodniki je bil tudi film kritični in komercialni uspeh, mnogi pa so ga ocenili kot zadovoljiv zaključek trilogije. Po vsem svetu je zaslužil več kot 845,6 milijona dolarjev in postal četrti najuspešnejši film leta 2023. Na 96. podelitvi oskarjev je bil film nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljše vizualne učinke.

== Vsebina ==
V njihovem novem sedežu na Knowhereu Varuhe galaksije napade Adam Warlock, suvereni bojevnik, ki ga je ustvarila visoka svečenica Ayesha, in jih želi uničiti, ker so ji ukradli življenje. Potem ko Rocketa huje poškoduje, ga Nebula reši in zbeži. Varuhinjini medicinski paketi niso učinkoviti pri celjenju Rocketovih ran zaradi stikala za ubijanje, ki ga je vanj vgradila organizacija Orgocorp. Varuhi se odpravijo v sedež Orgocorpa, da bi našli kodo za preglasitev stikala in rešili Rocketu življenje.

Medtem ko Rocket umira, se spominja svoje preteklosti. Našel ga je in na njem kot na rakunčevem mladiču izvajal eksperimente Visoki evolucionar, vodja Orgocorpa, ki je želel izboljšati in antropomorfizirati živalske oblike življenja v &quot;humanoživali&quot; za idealno družbo, Proti-Zemljo. Med Rocketovimi so-preizkušanci v Seriji 89 so bili vidra Lylla, mrož Teefs in zajec Floor. Rocketova spoznanja so bila uporabljena za izboljšanje kasnejših vrst živali, čeprav je bil Visoki evolucionar jezen, da bi ena od njegovih stvaritev lahko rešila problem, ki ga on ni mogel. Visoki evolucionar je načrtoval, da bo Rocketu odvzel možgane in sežgal vso Serijo 89. Rocket je poskušal rešiti svoje prijatelje, toda Visoki evolucionar je ubil Lyllo in se posmehoval Rocketovi žalosti. Razjarjeni Rocket je napadel Visokega evolucionarja, medtem ko so njegovi privrženci med kaosom ubili Teefsa in Floorja. Rocket ubije privržence in nato pobegne v vesoljski ladji.

V sedanjosti alternativna različica Gamore, ki se je pridružila Ravagerjem, pomaga Varuhom infiltrirati se v Orgocorp. Pridobijo Rocketovo datoteko, vendar odkrijejo, da je Theel, eden od svetovalcev Visokega Evolucionarja, odstranil kodo za preglasitev. Varuhi in Gamora se odpravijo na Protizemljo, da bi ga našli. Sledita jima Ayesha in Adam, potem ko jim Visoki Evolucionar, stvarnik njihove rase, zagrozil, da bo uničil Vladarja, če jim ne uspe priti nazaj do Rocketa. Na Protizemlji Drax in Mantis ostaneta z Gamoro in Rocketom, medtem ko Peter Quill, Groot in Nebula odidejo v kompleks Arête Laboratories Visokega Evolucionarja. Stražarji prisilijo Nebulo, da počaka zunaj zaradi njenih kibernetičnih izboljšav; Quill in Groot vstopita v Arête. Drax zvijačno prepriča Mantis, da zasleduje Quillovo skupino, Gamora pa reši Rocketa pred Adamom in War Pigom, enim od stražarjev Hellspawna Visokega Evolucionarja.

Visoki evolucionar se strinja s Quillom, da je Proti-Zemlja nepopolna, in začne bombardirati celoten planet, pri čemer ubije Humanimale in Ayesho. Arête, ki je pravzaprav vesoljska ladja, odpluje, ko se nanjo vkrcajo Nebula, Drax in Mantis, da bi rešili Quilla in Groota. Vendar slednji par skoči iz vesoljske ladje s Theelom, ki ga ubijeta, preden iz njegovega trupla dobita kodo za preglasitev. Na svoji ladji ju reši Gamora. Ko uporabita kodo, Rocket pade na tla in doživi skorajšnjo smrtno izkušnjo, v kateri se ponovno združi z Lyllo, Teefsom in Floorjem. Lylla mu pove, da njegov čas še ni prišel, Quillu pa uspe onemogočiti stikalo za ubijanje in ponovno zagnati Rocketovo srce.

Drax, Nebula in Mantis naletijo na naslednjo skupino testnih subjektov Visokega evolucionarja – gensko spremenjene humanoidne otroke – preden jih ujamejo. Drugi Varuhi organizirajo reševanje, ki privede do bitke proti silam Visokega evolucionarja. Kraglin s Knowhereom izvede napad na Arête in nato pomaga rešiti prebivalce Knowherea pred protinapadom Peklenskih izrodov Visokega evolucionarja. Posadka Visokega evolucionarja, ki se namerava umakniti, se upre, a jih njihov vodja ubije. Drax, Nebula in Mantis se spoprijateljijo s tremi pošastnimi Abiliski, da bi pobegnili in se ponovno združili s preostalimi Varuhi. Varuhi odlašajo z odhodom iz Arête in se odločijo rešiti otroke, ki pobegnejo v Knowhere skozi predor, ki ga je zgradila Cosmoova telekineza. Rocket na ladji odkrije ujete živali in se sooči z Visokim evolucionarjem, ki ga drugi Varuhi premagajo. Rocket prizanese Visokemu evolucionarju, Varuhi pa pomagajo živalim pobegniti v Knowhere. Quill skoraj umre, ko poskuša doseči Knowhere, a ga reši Adam, ki ga je Groot prej rešil pred Arêtinim uničenjem.

Quill se odloči zapustiti Varuhe, za novega poveljnika imenuje Rocketa in se na Zemlji ponovno združi s svojim dedkom Jasonom. Mantis se z Abiliski poda na pot samospoznavanja, Gamora se ponovno pridruži Ravagerjem, Nebula in Drax pa ostaneta na Knowhereu, da bi vzgajala rešene otroke. Novi Varuhi – Rocket, Groot, Kraglin, Cosmo, Adam, Phyla (eden od rešenih otrok) in Adamov ljubljenček Blurp – se kasneje podajo na misijo. 

== Vloge ==

* [[Chris Pratt]] – Peter Quill (Star-Lord) 
* [[Zoe Saldaña]] – Gamora
* [[Dave Bautista]] – Drax
* [[Karen Gillan]] – Nebula
* [[Pom Klementieff]] – Mantis
* [[Vin Diesel]] – Groot
* [[Bradley Cooper]] – Rocket Ragun
* [[Will Poulter]] – Adam Warlock
* [[Sean Gunn]] – Kraglin
* [[Chukwudi Iwuji]] – High Evolutionary
* [[Linda Cardellini]] – Lylla
* [[Nathan Fillion]] – Master Karja
* [[Sylvester Stallone]] – Stakar Oggord

== Glej tudi ==

* [[Varuhi galaksije (film, 2014)|Varuhi galaksije 1]]
* [[Varuhi galaksije: 2. dejanje|Varuhi galaksije 2]]

== Zunanje povezave ==
{{FilmLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2023]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:3D filmi]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Vesoljski pustolovski filmi]]
[[Kategorija:Vesoljske opere]]
[[Kategorija:Filmi o superherojih]]
[[Kategorija:Filmi o potovanju med galaksijami]]
[[Kategorija:Filmi o zlorabah živali]]
[[Kategorija:Filmi o poskusih na živalih]]
[[Kategorija:Filmi o nezemeljskem življenju]]
[[Kategorija:Filmi o genetskem inženirstvu]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na izmišljeni planet]]
[[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Filmi Marvel Studios]]
[[Kategorija:Filmi ScreenX]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>6azcsjg8z4f7sa6jdytvcxr85dvmdvd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Albert Riški</title>
    <ns>0</ns>
    <id>583929</id>
    <revision>
      <id>6751619</id>
      <parentid>6725178</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:36:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Škofi]]; dodal [[Kategorija:Škofje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751619</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7790" sha1="oprmyk8l0zqqprsrm3uedq52vcjj32s" xml:space="preserve">{{Infobox Christian leader
| name          = Albert Riški
| image         = Albert of Riga.JPG
| image_size    = 
| native_name   = Albert von Buxthoeven
| native_name_lang = de
| caption       = Albert Riški, kopija kipa Karl Hansa Bernewitza na pročelju Riške stolnice
| birth_date    = {{circa|1165}}
| death_date    = 17.januar 1229
| birth_place   = Bexhövede, [[Spodnja Saška]], [[Nemčija]]
| nationality   = &lt;!--Deprecated per MOS:INFONAT--&gt;
| title         = Škof Rige
| predecessor   = Berthold Hanoverski
| successor     = Nikolaus von Nauen
| feast_day     = 
| canonized_date= 
| canonized_by  = 
| patronage     = 
| other_names   = 
| signature     = 
| spouse        = 
| children      = 
| website       = 
}}

'''Albert Riški''' ali '''Albert Livonski''' ([[Nemščina|nemško]] Albert von Buxthoeven, [[Latvijščina|latvijsko]] Alberts fon Buksthēvdens) je bil tretji katoliški škof Livonije in prvi škof [[Riga|Rige]] v sedanji [[Latvija|Latviji]], * ok. [[1165]], † [[17. januar]] [[1229]]. 

Kot livonski škof je leta 1201 ustanovil Rigo, glavno mesto sodobne Latvije, ki je kasneje postala sedež škofije.&lt;ref&gt; {{navedi knjigo |last1=Dollinger |first1=Philippe |title=The German Hansa |date=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-19073-2 |pages=28 |url=https://www.google.com/books/edition/The_German_Hansa/UOlQuaYvBu8C?hl=en&amp;gbpv=0 |language=en}}&lt;/ref&gt; Gradnja riške stolnice se je začela med njegovim mandatom leta 1221. 

Albert je bil tudi vodja oboroženih sil, ki so med [[Severne križarske vojne|severnimi križarskimi vojnami]] na silo spreobračale avtohtono [[Poganstvo|pogansko]] prebivalstvo vzhodnega [[Baltske države|Baltika]] v [[krščanstvo]]. 

==Zgodnje življenje== 
Albert je bil rojen v Bexhövedeju, delu Loxstedta v [[Spodnja Saška|Spodnji Saški]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Z bratom Hermannom sta bila iz vplivne družine Buxhoeveden iz Bexhövedeja. Albert je zato znan tudi kot Albert Buxhoeveden (tudi Bexhövede, Buxhövden, Buxhöwde, Buxthoeven in Appeldern). 

V času, ko je bil kanonik v [[Bremen|Bremnu]], ga je njegov stric Hartwig, nadškof Bremna in [[Hamburg]]a, imenoval za livonskega škofa, pod pogojem, da osvoji Livonijo, jo obdrži ter prepriča poganske prebivalce, da postanejo kristjani. Patent je bil podeljen 28. marca 1199 in v začetku pomladi 1200 se je Albert s floto 23 ladij in več kot 1500 oboroženimi križarji odpravil v Livonijo. Imel je podporo nemškega kralja [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]] iz družine Hohenstaufen, pa tudi tihi blagoslov papeža [[Papež Inocenc III.|Inocenca III.]] 

Leta 1200 je škof Albert vodil križarsko vojno v Livoniji, ki je postavila temelje za ustanovitev tamkajšnje cerkvene države.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Turnbull, Stephen R. (2004). ''Crusader castles of the Teutonic Knights. 2, The stone castles of Latvia and Estonia 1185-1560''. Dennis, Peter, 1950-. Oxford: Osprey. ISBN 1-84176-712-3. OCLC 56426711.&lt;/ref&gt; Albert je v svojo škofijo v Ikšķileju (Üxküll) prispel z veliko vojsko. Okrepitve je lahko dobil brez dovoljenja papeža. Zaradi teh pravic je organiziral vsakoletno poletno odpravo iz [[Lübeck]]a v Livonijo, imenovano ''&quot;večna križarska vojna&quot;''.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull, Stephen R.|url=https://www.worldcat.org/oclc/56426711|title=Crusader castles of the Teutonic Knights. 2, The stone castles of Latvia and Estonia 1185-1560|date=2004|publisher=Osprey|others=Dennis, Peter, 1950-|isbn=1-84176-712-3|location=Oxford|oclc=56426711}}&lt;/ref&gt;

==Kariera== 
===Ustanovitev Rige=== 
Albert je spoznal, da se škofija Uexküll nahaja daleč od [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]]. Da bi bila njegova uprava učinkovitejša, je blizu morja ob izlivu majhnega potoka v Zahodno Dvino v majhnem naravnem pristanišču zgradil grad, ki se šteje za temeljni kamen Rige.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

Skupaj s trgovci z švedskega baltskega otoka [[Gotland]] je Albert leta 1201 na mestu, kjer je imela majhna skupnost [[Hansa|hanseatskih]] trgovcev iz Lübecka začasno trgovsko taborišče, ustanovil Rigo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dollinger, Philippe.|url=http://worldcat.org/oclc/906842818|title=The German Hansa|date=1999|publisher=Routledge|isbn=0-415-19073-8|oclc=906842818}}&lt;/ref&gt; Leta 1204 je prejel papeško bulo z dovoljenjem za vpoklic križarjev.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Uspešno je spreobrnil številne Livonce pod vodstvom njihovega voditelja [[Kaupo|Kaupa iz Turaide]] in jim ponudil zaščito pred sosednjimi litovskimi in estonskimi plemeni. Albert je kasneje podjarmil tudi latvijske kneževine [[Koknese]], [[Kneževina Jersika|Jersika]] in [[Talava]]. Osvajanje cele Livonije je zahtevalo skoraj tri desetletja njegovega življenja.

===Kasnejše življenje===
V bitki pri Otepääju leta 1217 so Rusi iz Pskova skupaj z estonsko vojsko oblegali trdnjavo Otepää.{{sfn|Murray|2016|pp=244–245}} Rusi so bili ogorčeni, ker so nekateri Estonci sprejeli katolištvo namesto pravoslavja.{{sfn|Murray|2016|pp=244–245}} Ujetega Albertovega brata Teodorika so po pisanju v ''Henrikovi kroniki Livonije'' odpeljali v [[Veliki Novgorod|Novgorod]]. Albert je zatem poslal v Novgorod svoje odposlance, ki so sklenili mirovni sporazum, in Nemci so se umaknili iz trdnjave.{{sfn|Murray|2016|p=245}} 

Albert je ustanovil vojaški red, [[Livonski bratje meča|Livonske brate meča]],&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt; in leta 1215 začel graditi riško stolnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Woodgate|first=Mik|date=2017-12-29|title=History of the Crusades heads north with the first Northern Crusade silver coin|url=https://agaunews.com/history-crusades-heads-north-first-northern-crusade-silver-coin/|access-date=2020-09-06|website=AgAuNEWS|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Kralj [[Filip Švabski]]  ga je imenoval za kneza [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], Livonijo pa za njegov fevd, s čimer je Albert postal &quot;knezoškof&quot;. Leta 1225 je nemški kralj [[Henrik VII. Nemški|Henrik VII.]] Albertu in njegovemu bratu Hermanu potrdil naziv kneza. Albert je svojo škofijo razglasil za neodvisno od [[Bremen]]a. Riga je bila kasneje povzdignjena v nadškofijo. 

Izvirni zapisi o Albertovem življenju so v sodobni ''Henrikovi kroniki Livonije'', ki jo je leta 1229 napisal [[Henrik Latvijski]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;  

Albert je umrl v Rigi leta 1229. Kot katoliški škof ni zapustil potomcev. Do protestantske reformacije so ga častili kot katoliškega svetnika. Današnji von Buxhoevedeni so potomci njegovega bratranca Johannesa von Buxhoevedena. Albertov brat Teodorik se je poročil z nečakinjo novgorodskega kneza Mstislava Mstislaviča&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Хрусталёв, Денис Григорьевич|title=Северные крестоносцы. Русь в борьбе за сферы влияния в восточной Прибалтике XII-XIII вв|publisher=Евразия|year=2017|pages=68–1382|isbn=978-5-91852-183-0|language=ru}}&lt;/ref&gt; in je prednik družine de Raupena (de Ropa, von der Ropp), ki je zgradila dvorce v [[Livonija|Livoniji]] in [[Kurlandija|Kurlandiji]].

==Zapuščina== 
Po njem se imenuje Albertova ulica v Rigi.

==Sklici==  
{{sklici|20em}} 

==Vir==  
{{refbegin|2}}  
* {{navedi knjigo |last1=Murray |first1=Alan V. |title=The Clash of Cultures on the Medieval Baltic Frontier |date=5 December 2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-89260-5 |url=https://www.google.com/books/edition/The_Clash_of_Cultures_on_the_Medieval_Ba/IKOoDQAAQBAJ?hl=en&amp;gbpv=0 |language=en}}
{{refend}} 

{{s-start}}
{{s-rel|ca}}
{{succession box | before=[[Berthold Hanoverski]] | title=Škof Livonije | years=1199–1229 | after=[[Nicolaus von Nauen]]}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Škofje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1165]] 
[[Kategorija:Umrli leta 1229]]</text>
      <sha1>oprmyk8l0zqqprsrm3uedq52vcjj32s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751621</id>
      <parentid>6751619</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:36:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Škofje]]; dodal [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751621</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7807" sha1="erph0hbu4g8cbcy99f47hok8x3nvos3" xml:space="preserve">{{Infobox Christian leader
| name          = Albert Riški
| image         = Albert of Riga.JPG
| image_size    = 
| native_name   = Albert von Buxthoeven
| native_name_lang = de
| caption       = Albert Riški, kopija kipa Karl Hansa Bernewitza na pročelju Riške stolnice
| birth_date    = {{circa|1165}}
| death_date    = 17.januar 1229
| birth_place   = Bexhövede, [[Spodnja Saška]], [[Nemčija]]
| nationality   = &lt;!--Deprecated per MOS:INFONAT--&gt;
| title         = Škof Rige
| predecessor   = Berthold Hanoverski
| successor     = Nikolaus von Nauen
| feast_day     = 
| canonized_date= 
| canonized_by  = 
| patronage     = 
| other_names   = 
| signature     = 
| spouse        = 
| children      = 
| website       = 
}}

'''Albert Riški''' ali '''Albert Livonski''' ([[Nemščina|nemško]] Albert von Buxthoeven, [[Latvijščina|latvijsko]] Alberts fon Buksthēvdens) je bil tretji katoliški škof Livonije in prvi škof [[Riga|Rige]] v sedanji [[Latvija|Latviji]], * ok. [[1165]], † [[17. januar]] [[1229]]. 

Kot livonski škof je leta 1201 ustanovil Rigo, glavno mesto sodobne Latvije, ki je kasneje postala sedež škofije.&lt;ref&gt; {{navedi knjigo |last1=Dollinger |first1=Philippe |title=The German Hansa |date=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-19073-2 |pages=28 |url=https://www.google.com/books/edition/The_German_Hansa/UOlQuaYvBu8C?hl=en&amp;gbpv=0 |language=en}}&lt;/ref&gt; Gradnja riške stolnice se je začela med njegovim mandatom leta 1221. 

Albert je bil tudi vodja oboroženih sil, ki so med [[Severne križarske vojne|severnimi križarskimi vojnami]] na silo spreobračale avtohtono [[Poganstvo|pogansko]] prebivalstvo vzhodnega [[Baltske države|Baltika]] v [[krščanstvo]]. 

==Zgodnje življenje== 
Albert je bil rojen v Bexhövedeju, delu Loxstedta v [[Spodnja Saška|Spodnji Saški]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Z bratom Hermannom sta bila iz vplivne družine Buxhoeveden iz Bexhövedeja. Albert je zato znan tudi kot Albert Buxhoeveden (tudi Bexhövede, Buxhövden, Buxhöwde, Buxthoeven in Appeldern). 

V času, ko je bil kanonik v [[Bremen|Bremnu]], ga je njegov stric Hartwig, nadškof Bremna in [[Hamburg]]a, imenoval za livonskega škofa, pod pogojem, da osvoji Livonijo, jo obdrži ter prepriča poganske prebivalce, da postanejo kristjani. Patent je bil podeljen 28. marca 1199 in v začetku pomladi 1200 se je Albert s floto 23 ladij in več kot 1500 oboroženimi križarji odpravil v Livonijo. Imel je podporo nemškega kralja [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]] iz družine Hohenstaufen, pa tudi tihi blagoslov papeža [[Papež Inocenc III.|Inocenca III.]] 

Leta 1200 je škof Albert vodil križarsko vojno v Livoniji, ki je postavila temelje za ustanovitev tamkajšnje cerkvene države.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Turnbull, Stephen R. (2004). ''Crusader castles of the Teutonic Knights. 2, The stone castles of Latvia and Estonia 1185-1560''. Dennis, Peter, 1950-. Oxford: Osprey. ISBN 1-84176-712-3. OCLC 56426711.&lt;/ref&gt; Albert je v svojo škofijo v Ikšķileju (Üxküll) prispel z veliko vojsko. Okrepitve je lahko dobil brez dovoljenja papeža. Zaradi teh pravic je organiziral vsakoletno poletno odpravo iz [[Lübeck]]a v Livonijo, imenovano ''&quot;večna križarska vojna&quot;''.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Turnbull, Stephen R.|url=https://www.worldcat.org/oclc/56426711|title=Crusader castles of the Teutonic Knights. 2, The stone castles of Latvia and Estonia 1185-1560|date=2004|publisher=Osprey|others=Dennis, Peter, 1950-|isbn=1-84176-712-3|location=Oxford|oclc=56426711}}&lt;/ref&gt;

==Kariera== 
===Ustanovitev Rige=== 
Albert je spoznal, da se škofija Uexküll nahaja daleč od [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]]. Da bi bila njegova uprava učinkovitejša, je blizu morja ob izlivu majhnega potoka v Zahodno Dvino v majhnem naravnem pristanišču zgradil grad, ki se šteje za temeljni kamen Rige.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

Skupaj s trgovci z švedskega baltskega otoka [[Gotland]] je Albert leta 1201 na mestu, kjer je imela majhna skupnost [[Hansa|hanseatskih]] trgovcev iz Lübecka začasno trgovsko taborišče, ustanovil Rigo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Dollinger, Philippe.|url=http://worldcat.org/oclc/906842818|title=The German Hansa|date=1999|publisher=Routledge|isbn=0-415-19073-8|oclc=906842818}}&lt;/ref&gt; Leta 1204 je prejel papeško bulo z dovoljenjem za vpoklic križarjev.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Uspešno je spreobrnil številne Livonce pod vodstvom njihovega voditelja [[Kaupo|Kaupa iz Turaide]] in jim ponudil zaščito pred sosednjimi litovskimi in estonskimi plemeni. Albert je kasneje podjarmil tudi latvijske kneževine [[Koknese]], [[Kneževina Jersika|Jersika]] in [[Talava]]. Osvajanje cele Livonije je zahtevalo skoraj tri desetletja njegovega življenja.

===Kasnejše življenje===
V bitki pri Otepääju leta 1217 so Rusi iz Pskova skupaj z estonsko vojsko oblegali trdnjavo Otepää.{{sfn|Murray|2016|pp=244–245}} Rusi so bili ogorčeni, ker so nekateri Estonci sprejeli katolištvo namesto pravoslavja.{{sfn|Murray|2016|pp=244–245}} Ujetega Albertovega brata Teodorika so po pisanju v ''Henrikovi kroniki Livonije'' odpeljali v [[Veliki Novgorod|Novgorod]]. Albert je zatem poslal v Novgorod svoje odposlance, ki so sklenili mirovni sporazum, in Nemci so se umaknili iz trdnjave.{{sfn|Murray|2016|p=245}} 

Albert je ustanovil vojaški red, [[Livonski bratje meča|Livonske brate meča]],&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt; in leta 1215 začel graditi riško stolnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Woodgate|first=Mik|date=2017-12-29|title=History of the Crusades heads north with the first Northern Crusade silver coin|url=https://agaunews.com/history-crusades-heads-north-first-northern-crusade-silver-coin/|access-date=2020-09-06|website=AgAuNEWS|language=en-GB}}&lt;/ref&gt; Kralj [[Filip Švabski]]  ga je imenoval za kneza [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], Livonijo pa za njegov fevd, s čimer je Albert postal &quot;knezoškof&quot;. Leta 1225 je nemški kralj [[Henrik VII. Nemški|Henrik VII.]] Albertu in njegovemu bratu Hermanu potrdil naziv kneza. Albert je svojo škofijo razglasil za neodvisno od [[Bremen]]a. Riga je bila kasneje povzdignjena v nadškofijo. 

Izvirni zapisi o Albertovem življenju so v sodobni ''Henrikovi kroniki Livonije'', ki jo je leta 1229 napisal [[Henrik Latvijski]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;  

Albert je umrl v Rigi leta 1229. Kot katoliški škof ni zapustil potomcev. Do protestantske reformacije so ga častili kot katoliškega svetnika. Današnji von Buxhoevedeni so potomci njegovega bratranca Johannesa von Buxhoevedena. Albertov brat Teodorik se je poročil z nečakinjo novgorodskega kneza Mstislava Mstislaviča&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Хрусталёв, Денис Григорьевич|title=Северные крестоносцы. Русь в борьбе за сферы влияния в восточной Прибалтике XII-XIII вв|publisher=Евразия|year=2017|pages=68–1382|isbn=978-5-91852-183-0|language=ru}}&lt;/ref&gt; in je prednik družine de Raupena (de Ropa, von der Ropp), ki je zgradila dvorce v [[Livonija|Livoniji]] in [[Kurlandija|Kurlandiji]].

==Zapuščina== 
Po njem se imenuje Albertova ulica v Rigi.

==Sklici==  
{{sklici|20em}} 

==Vir==  
{{refbegin|2}}  
* {{navedi knjigo |last1=Murray |first1=Alan V. |title=The Clash of Cultures on the Medieval Baltic Frontier |date=5 December 2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-89260-5 |url=https://www.google.com/books/edition/The_Clash_of_Cultures_on_the_Medieval_Ba/IKOoDQAAQBAJ?hl=en&amp;gbpv=0 |language=en}}
{{refend}} 

{{s-start}}
{{s-rel|ca}}
{{succession box | before=[[Berthold Hanoverski]] | title=Škof Livonije | years=1199–1229 | after=[[Nicolaus von Nauen]]}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rimskokatoliški škofje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1165]] 
[[Kategorija:Umrli leta 1229]]</text>
      <sha1>erph0hbu4g8cbcy99f47hok8x3nvos3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Let 5055 LOT Polish Airlines</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584126</id>
    <revision>
      <id>6751610</id>
      <parentid>6725197</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:12:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751610</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6756" sha1="q20rnzduebufqjzrsbhiv8c43t2x9iu" xml:space="preserve">{{Infobox aircraft occurrence
| name            = LOT Polish Airlines Flight 5055
| occurrence_type = Accident
| image           = LOT Ilyushin Il-62M Rees.jpg
| image_upright   = 1.05
| alt             = 
| caption         = SP-LBG, udeleženo letalo, tri tedne pred nesrečo na [[Letališče London Heathrow|letališču London Heathrow]]
| date            = 9. maj 1987
| type            = katastrofična okvara motorja, zaradi katere je izbruhnil požar in uničil nadzorne sisteme
| site            = rezervat gozd Kabati blizu [[Chopinovo letališče Varšava|letališča Varšava]], Poljska
| coordinates     = {{coord|52|06|48|N|21|02|40|E|type:event|display=inline,title}}
| aircraft_type   = [[Iljušin Il-62|Iljušin Il-62M]]
| aircraft_name   = ''[[Tadeusz Kościuszko]]''
| operator        = [[LOT Polish Airlines]]
| IATA            = LO5055
| ICAO            = LOT5055
| callsign        = LOT 5055
| tail_number     = [http://aviation-safety.net/database/record.php?id=19870509-0 SP-LBG]
| origin          = [[Chopinovo letališče Varšava|Letališče Varšava]], [[Varšava]], Poljska
| destination     = [[Mednarodno letališče San Francisco]], [[San Francisco, Kalifornija]], ZDA
| stopover        = [[Mednarodno letališče John F. Kennedy]], [[New York City, New York]], ZDA
| occupants       = 183
| passengers      = 172
| crew            = 11
| fatalities      = 183
| survivors       = 0
}}

'''Let 5055 družbe LOT Polish Airlines''' je bil reden mednarodni potniški polet iz [[Varšava|Varšave]] v [[New York]] 9. maja 1987, ki se je končal s strmoglavljenjem letala [[Iljušin Il-62|Iljušin Il-62M]] v gozdu Kabati blizu Varšave med poskusom zasilnega pristanka zaradi mehanske okvare in kasnejšega požara. V nesreči je umrlo vseh 183 potnikov in članov posadke na krovu, s čimer je to najhujša letalska nesreča v zgodovini [[Poljska|Poljske]] in najhujša nesreča, v kateri je bilo udeleženo letalo Iljušin Il-62.&lt;ref name=&quot;ASN&quot;&gt;{{navedi splet|last=Ranter|first=Harro|title=ASN Aircraft accident Ilyushin Il-62M SP-LBG Warszawa-Okecie Airport (WAW)|url=https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19870509-0|access-date=2025-05-21 |publisher=[[Aviation Safety Network]] |archive-date=2020-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20200801194605/https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19870509-0|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Potek nesreče ==
Letalo je vzletelo ob 10:18 po lokalnem času z varšavskega letališča (takrat letališče Varšava-Okęcie, zdaj poimenovano Chopinovo letališče Varšava) in se po navodilu [[Kontrola zračnega prometa|kontrole zračnega prometa]] hitro dvignilo na 5.500 m nadmorske višine, morda zaradi vremena ali vojaške aktivnosti okrog Varšave.&lt;ref name=&quot;ASNews&quot;&gt;{{navedi splet |title=LOT Flight 5055: Over 20 Years On Since The Fateful Accident |website=AviationSource News |date=2024-05-11 |url=https://aviationsourcenews.com/lot-flight-5055-over-20-years-on-since-the-fateful-accident/ |access-date=2025-05-21 |archive-date=2025-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250517064113/https://aviationsourcenews.com/lot-flight-5055-over-20-years-on-since-the-fateful-accident/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Dve minuti po tistem, ob 10:41, je prišlo do katastrofične okvare desnega reaktivnega motorja št. 2, v katerem je popustil nosilec diska na gredi nizkotlačne turbine, čemur je sledil razpad diska. Motor je eksplodiral in razbitine so predrle trup letala, onesposobile vodoravne krmilne površine ter zanetile požar v tovornem prostoru. Posadka se je trudila obdržati nadzor nad letalom, ugasnila je motor 1 in se zasilno spustila na 4000 m. Po zaustavitvi motorja 2 so mislili, da je požar pogašen in pilot se je odločil, da bo namesto proti najbližjemu vojaškemu letališču v Modlinu usmeril letalo nazaj na Okęcie, ki je bilo bolje opremljeno. Med obratom proti stezi 33 pa so dokončno izgubili nadzor in letalo je ob 11:12 strmoglavilo v gozdu 6 km od steze.&lt;ref name=&quot;ASNews&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSA&quot;&gt;{{navedi splet |title=Kosciuszko in flames |website=Flight Safety Australia |date=2017-03-27 |url=https://www.flightsafetyaustralia.com/2017/03/kosciuszko-in-flames/ |access-date=2025-05-21}}&lt;/ref&gt;

== Kasnejši dogodki in obeležitev ==
Na kraj nesreče so hitro prispeli reševalci, ki pa so naleteli le na iznakažena trupla žrtev. Na tleh žrtev ni bilo, saj se je pilot izognil pozidanim območjem.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Services |first=From Times Wire |title=183 Killed in Crash of Polish Jet : 17 Americans Die as Airliner Falls Outside Warsaw |website=Los Angeles Times |date=1987-05-10 |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1987-05-10-mn-6640-story.html |access-date=2025-05-21}}&lt;/ref&gt;
[[slika:Upamiętnienie miejsca katastrofy lotniczej w Lesie Kabackim 2017.jpg|thumb|left|Spominsko obeležje na kraju strmoglavljenja v gozdu Kabati]]
Preiskava nesreče je kot najverjetnejši vzrok razkrila napako v gradnji motorja [[Solovjev D-30|Solovjev D-30KU]], v katerem je bilo v [[Valjčni ležaj|valjčnem ležaju]] vstavljenih pol manj elementov kot bi bilo treba. Zaradi preobremenitev je ležaj razpadel in disk se je na notranjem robu stopil ter odpadel od gredi, nato pa razpadel in njegovi kosi so kot projektili z veliko hitrostjo predrli trup letala.&lt;ref name=&quot;FSA&quot;/&gt; Izsledki so naleteli na ostro nasprotovanje sovjetskih inženirjev in oblasti, ki niso priznali odgovornosti in najprej okrivili vzdrževanje oziroma celo pilota. Kljub pritiskom je poljska preiskovalna komisija stala za svojimi ugotovitvami in Sovjeti so nejevoljno priznali napako (iz podobnega vzroka je leta 1980 strmoglavilo letalo istega tipa na [[let 007 LOT Polish Airlines|letu 007 LOT Polish Airlines]]). Kmalu po padcu komunizma je LOT Polish Airlines upokojil floto Iljušinov Il-62 in jih zamenjal z [[Boeing]]ovimi letali.&lt;ref name=&quot;PRadio&quot;&gt;{{navedi splet |title=Anniversary of Poland’s worst air disaster: 183 killed in 1987 Il-62 crash near Warsaw airport |publisher=Polskie Radio |date=1987-05-09 |url=https://www.polskieradio.pl/395/7784/Artykul/3521474,anniversary-of-poland%E2%80%99s-worst-air-disaster-183-killed-in-1987-il62-crash-near-warsaw-airpor |access-date=2025-05-21}}&lt;/ref&gt;

Na kraju nesreče zdaj stoji spominsko obeležje z imeni žrtev. Kljub temu, da je proizvajalec priznal odgovornost, ni znano, da bi se sovjetske ali kasneje ruske oblasti kdaj uradno opravičile za nesrečo ali izplačale reparacije.&lt;ref name=&quot;PRadio&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.youtube.com/watch?v=Z7oKNnaJ45k Posnetek komunikacije med pilotsko kabino in kontrolnim stolpom]

[[Kategorija:Katastrofe na Poljskem]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 1987]]
[[Kategorija:Letalske nesreče]]</text>
      <sha1>q20rnzduebufqjzrsbhiv8c43t2x9iu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>28 let pozneje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584949</id>
    <revision>
      <id>6751836</id>
      <parentid>6719391</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:54:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751836</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5648" sha1="jh8k20ezthp5oh2cq971ojy9rl0mgvf" xml:space="preserve">{{Infobox film
| image          =
| alt            = 
|director=[[Danny Boyle]]
|producer={{Plainlist|
* Danny Boyle
* Alex Garland
* Andrew Macdonald
* Peter Rice
* Bernie Bellew
}}
|writer=[[Alex Garland]]
|music=Hildur Guðnadóttir&lt;br /&gt;Young Fathers
|distributor=[[Fox Searchlight Pictures]]
| studio         = [[Columbia Pictures]]&lt;br&gt;[[DNA Films]]&lt;br&gt;[[British Film Institute]]&lt;br&gt;Decibel Films
|country={{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
|language=[[angleščina]]
|runtime=115 minut &lt;ref&gt;{{navedi splet |last= |date=2025-06-04 |title=''28 Years Later'' (15) |url=https://www.bbfc.co.uk/release/28-years-later-q29sbgvjdglvbjpwwc0xmdi2mduy |access-date=2025-06-04 |website=[[British Board of Film Classification]] |language=en}}&lt;/ref&gt;
|released=[[20. junij]] [[2025]]
|budget=75 milijonov [[ameriški dolar|USD]] &lt;ref&gt;{{navedi novice |title=28 Years Later: Jodie Comer, Aaron Taylor-Johnson and Ralph Fiennes cast in sequel {{!}} Movies {{!}} The Guardian |url=https://theguardian.com/film/2024/apr/25/28-years-later-sequel-cast-announced-jodie-comer-aaron-taylor-johnson-ralph-fiennes |access-date=2024-05-25 |newspaper=The Guardian|date=25 April 2024 |last=Sun |first=Michael}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Gonzalez |first=Umberto |date=2024-05-11 |title='28 Years Later' Sequel Gets 2025 Release Date |url=https://www.thewrap.com/28-years-later-sequel-gets-2025-release-date/ |access-date=2024-05-25 |website=TheWrap |language=en-US}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 151,2 milijonov [[ameriški dolar|USD]]
}}

'''''28 Years Later''''' je ameriško-britanska postapokaliptična [[grozljivka|grozljivka]] ter nadaljevanje filmov ''[[28 dni pozneje]] (28 Days Later)'' in ''[[28 tednov pozneje]] (28 Weeks  Later)''. Pričakuje se, da bo izšel 20. junija 2025.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://variety.com/2024/film/news/28-years-later-release-date-june-2025-1235999311/|accessdate=March 4, 2025|title=’28 Years Later’ Gets June 2025 Release Date|publisher=[[Variety (revija)|Variety]]}}&lt;/ref&gt; Režiral ga je [[Danny Boyle]]. Pomagal ga je tudi koproducirati z Alexom Garlandom, Andrewom Macdonaldom, Petrom Riceom in Berniejem Bellewom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/28-years-later-in-the-works-1235783306/|accessdate=March 4, 2025|title=Danny Boyle, Alex Garland Teaming for Sequel to Their Zombie Hit '28 Days Later' (Exclusive)|publisher=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; To je tretji film v trilogiji ''28 dni pozneje'', ki sledi filmu iz leta 2002 ''[[28 dni pozneje]]'' in filmu iz leta 2007 ''[[28 tednov pozneje]]''. Ob njem je bilo posneto še eno nadaljevanje z naslovom ''[[28 Years Later: The Bone Temple]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://variety.com/2024/film/news/28-years-later-the-bone-temple-sequel-release-date-january-2026-1236255197/|accessdate=March 4, 2025|title=’28 Years Later’ Sequel ‘The Bone Temple’ Gets January 2026 Release Date|publisher=Variety}}&lt;/ref&gt;

V filmu skupina preživelih na britanskem otoku poskuša živeti svoje življenje, medtem ko so obkroženi z ljudmi, okuženimi z virusom besa. Mlad fant se odpravi iskat zdravnika, da bi poskusil pomagati svoji umirajoči materi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.indiewire.com/features/interviews/ralph-fiennes-interview-conclave-28-years-later-the-return-1235059941/|accessdate=March 4, 2025|title=It’s Time for Ralph Fiennes’ Third Oscar Nomination: The Actor on ‘Conclave,’ Playing Odysseus, and Danny Boyle’s ’28 Years Later’|publisher=[[IndieWire]]}}&lt;/ref&gt;

Glavno snemanje se je začelo 7. maja 2024 v [[Northumberland (grofija)|Northumberland]]u in končalo 29. julija.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.chroniclelive.co.uk/news/showbiz-news/danny-boyle-film-28-years-29026176|accessdate=March 4, 2025|title=Danny Boyle's 28 Years Later set for A-list cast as Hollywood comes to Rothbury|publisher=[[Evening Chronicle]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://screenrant.com/28-years-late-movie-filming-wrap-sequel-update/|accessdate=March 4, 2025|title=28 Years Later Wraps Filming As Producer Shares Surprising Update About New Trilogy|publisher=[[Screen Rant]]}}&lt;/ref&gt;

== Igralska zasedba ==
{{Več slik
| align             = center
| image1            = Alfie Williams.webp
| image2            = Jodie Comer, The Bikeriders premiere.jpg
| image3            = Aaron Taylor-Johnson (30666613788) (cropped).jpg
| footer            = V filmu igrajo družino [[Alfie Williams]], [[Jodie Comer]] in [[Aaron Taylor-Johnson]].
| total_width       = 400
}}
*[[Alfie Williams]] kot Spike
*[[Jodie Comer]] kot Isla
*[[Aaron Taylor-Johnson]] kot Jamie
*[[Ralph Fiennes]] kot Dr. Kelson
*[[Edvin Ryding]] kot Erik Sundqvist
*Chi Lewis-Parry kot &quot;Samson&quot;
*Christopher Fulford kot Sam
*Stella Gonet kot Jenny
*[[Jack O'Connell]] kot Sir Jimmy Crystal
*Rocco Haynes kot mladi Jimmy Crystal

==Reference==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Povezave v sorodne projekte|d=Q125392328|c=Category:28 Years Later|n=no|b=no|v=no|voy=no|m=no|mw=no|s=no|wikt=no|species=no|q=en:28 Years Later}}
* {{Official website|https://28yearslater.movie/}}
* {{IMDb title|tt10548174}}

{{28 dni pozneje}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Postapokaliptični filmi]]
[[Kategorija:Znanstvenofantastične grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi leta 2002]]
[[Kategorija:Filmi o zombijih]]
[[Kategorija:Antiutopični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o epidemijah]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi o epidemijah]]
[[Kategorija:Filmi o zombijih]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>jh8k20ezthp5oh2cq971ojy9rl0mgvf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751838</id>
      <parentid>6751836</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:55:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */ pp</comment>
      <origin>6751838</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5585" sha1="9f429wamdrtw5exw7dyhsodyq8cwjq9" xml:space="preserve">{{Infobox film
| image          =
| alt            = 
|director=[[Danny Boyle]]
|producer={{Plainlist|
* Danny Boyle
* Alex Garland
* Andrew Macdonald
* Peter Rice
* Bernie Bellew
}}
|writer=[[Alex Garland]]
|music=Hildur Guðnadóttir&lt;br /&gt;Young Fathers
|distributor=[[Fox Searchlight Pictures]]
| studio         = [[Columbia Pictures]]&lt;br&gt;[[DNA Films]]&lt;br&gt;[[British Film Institute]]&lt;br&gt;Decibel Films
|country={{ikonazastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
|language=[[angleščina]]
|runtime=115 minut &lt;ref&gt;{{navedi splet |last= |date=2025-06-04 |title=''28 Years Later'' (15) |url=https://www.bbfc.co.uk/release/28-years-later-q29sbgvjdglvbjpwwc0xmdi2mduy |access-date=2025-06-04 |website=[[British Board of Film Classification]] |language=en}}&lt;/ref&gt;
|released=[[20. junij]] [[2025]]
|budget=75 milijonov [[ameriški dolar|USD]] &lt;ref&gt;{{navedi novice |title=28 Years Later: Jodie Comer, Aaron Taylor-Johnson and Ralph Fiennes cast in sequel {{!}} Movies {{!}} The Guardian |url=https://theguardian.com/film/2024/apr/25/28-years-later-sequel-cast-announced-jodie-comer-aaron-taylor-johnson-ralph-fiennes |access-date=2024-05-25 |newspaper=The Guardian|date=25 April 2024 |last=Sun |first=Michael}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Gonzalez |first=Umberto |date=2024-05-11 |title='28 Years Later' Sequel Gets 2025 Release Date |url=https://www.thewrap.com/28-years-later-sequel-gets-2025-release-date/ |access-date=2024-05-25 |website=TheWrap |language=en-US}}&lt;/ref&gt;
| gross          = 151,2 milijonov [[ameriški dolar|USD]]
}}

'''''28 Years Later''''' je ameriško-britanska postapokaliptična [[grozljivka|grozljivka]] ter nadaljevanje filmov ''[[28 dni pozneje]] (28 Days Later)'' in ''[[28 tednov pozneje]] (28 Weeks  Later)''. Pričakuje se, da bo izšel 20. junija 2025.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://variety.com/2024/film/news/28-years-later-release-date-june-2025-1235999311/|accessdate=March 4, 2025|title=’28 Years Later’ Gets June 2025 Release Date|publisher=[[Variety (revija)|Variety]]}}&lt;/ref&gt; Režiral ga je [[Danny Boyle]]. Pomagal ga je tudi koproducirati z Alexom Garlandom, Andrewom Macdonaldom, Petrom Riceom in Berniejem Bellewom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/28-years-later-in-the-works-1235783306/|accessdate=March 4, 2025|title=Danny Boyle, Alex Garland Teaming for Sequel to Their Zombie Hit '28 Days Later' (Exclusive)|publisher=[[The Hollywood Reporter]]}}&lt;/ref&gt; To je tretji film v trilogiji ''28 dni pozneje'', ki sledi filmu iz leta 2002 ''[[28 dni pozneje]]'' in filmu iz leta 2007 ''[[28 tednov pozneje]]''. Ob njem je bilo posneto še eno nadaljevanje z naslovom ''[[28 Years Later: The Bone Temple]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://variety.com/2024/film/news/28-years-later-the-bone-temple-sequel-release-date-january-2026-1236255197/|accessdate=March 4, 2025|title=’28 Years Later’ Sequel ‘The Bone Temple’ Gets January 2026 Release Date|publisher=Variety}}&lt;/ref&gt;

V filmu skupina preživelih na britanskem otoku poskuša živeti svoje življenje, medtem ko so obkroženi z ljudmi, okuženimi z virusom besa. Mlad fant se odpravi iskat zdravnika, da bi poskusil pomagati svoji umirajoči materi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.indiewire.com/features/interviews/ralph-fiennes-interview-conclave-28-years-later-the-return-1235059941/|accessdate=March 4, 2025|title=It’s Time for Ralph Fiennes’ Third Oscar Nomination: The Actor on ‘Conclave,’ Playing Odysseus, and Danny Boyle’s ’28 Years Later’|publisher=[[IndieWire]]}}&lt;/ref&gt;

Glavno snemanje se je začelo 7. maja 2024 v [[Northumberland (grofija)|Northumberland]]u in končalo 29. julija.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.chroniclelive.co.uk/news/showbiz-news/danny-boyle-film-28-years-29026176|accessdate=March 4, 2025|title=Danny Boyle's 28 Years Later set for A-list cast as Hollywood comes to Rothbury|publisher=[[Evening Chronicle]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://screenrant.com/28-years-late-movie-filming-wrap-sequel-update/|accessdate=March 4, 2025|title=28 Years Later Wraps Filming As Producer Shares Surprising Update About New Trilogy|publisher=[[Screen Rant]]}}&lt;/ref&gt;

== Igralska zasedba ==
{{Več slik
| align             = center
| image1            = Alfie Williams.webp
| image2            = Jodie Comer, The Bikeriders premiere.jpg
| image3            = Aaron Taylor-Johnson (30666613788) (cropped).jpg
| footer            = V filmu igrajo družino [[Alfie Williams]], [[Jodie Comer]] in [[Aaron Taylor-Johnson]].
| total_width       = 400
}}
*[[Alfie Williams]] kot Spike
*[[Jodie Comer]] kot Isla
*[[Aaron Taylor-Johnson]] kot Jamie
*[[Ralph Fiennes]] kot Dr. Kelson
*[[Edvin Ryding]] kot Erik Sundqvist
*Chi Lewis-Parry kot &quot;Samson&quot;
*Christopher Fulford kot Sam
*Stella Gonet kot Jenny
*[[Jack O'Connell]] kot Sir Jimmy Crystal
*Rocco Haynes kot mladi Jimmy Crystal

==Reference==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Povezave v sorodne projekte|d=Q125392328|c=Category:28 Years Later|n=no|b=no|v=no|voy=no|m=no|mw=no|s=no|wikt=no|species=no|q=en:28 Years Later}}
* {{filmLinks}}

{{28 dni pozneje}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Postapokaliptični filmi]]
[[Kategorija:Znanstvenofantastične grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi leta 2002]]
[[Kategorija:Filmi o zombijih]]
[[Kategorija:Antiutopični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o epidemijah]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi o epidemijah]]
[[Kategorija:Filmi o zombijih]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>9f429wamdrtw5exw7dyhsodyq8cwjq9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jakob Omrzel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>585679</id>
    <revision>
      <id>6751587</id>
      <parentid>6750306</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:09:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Reprezentanca */</comment>
      <origin>6751587</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9161" sha1="rr1qati2x6psux43gp6hswwznbm5isj" xml:space="preserve">{{Infobox cyclist
| name           = Jakob Omrzel
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| fullname       = 
| nickname       =
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 
| weight         = 
| currentteam    = {{UCI team code|CTF}}
| discipline     = cesta
| role           = kolesar
| ridertype      =
| amateuryears1  = 2023–2024
| amateurteam1   = Adria Mobil Juniors
| amateuryears2  =
| amateurteam2   =
| proyears1      = 2025–
| proteam1       = {{UCI team code|CTF|2025}}
| proyears2      = 
| proteam2       = 
| majorwins      = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]'''
:'''[[Dirka po Španiji]]'''
::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2026|2026]])
'''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]'''
:[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] (2025)
| medaltemplates =
| show-medals    =
}}
'''Jakob Omrzel''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[21. marec]] [[2006]], [[Novo mesto]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Jakob Omrzel - Team Bahrain |url=https://bahraincyclingteam.com/team/jakob-omrzel/ |publisher=Bahrain Victorious |access-date=9 June 2025}}&lt;/ref&gt;

Omrzel je profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI Continental]] ekipo {{UCI team code|CTF|2025}}, začel je v ekipi [[Adria Mobil (kolesarski klub)|Adria Mobil]]. 

Pri 19 letih je postal aktualni državni prvak Slovenije na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Celju, pri 20 letih je osvojil 12. etapo na [[Dirka po Španiji 2026|Dirki po Španiji 2026]] kot najmlajši slovenski kolesar in najmlajši etapni zmagovalec dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]a po 45 letih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/omrzel-prehitel-pogacarja-in-se-zapisal-v-zgodovino-vuelte/792759 |title=Omrzel prehitel Pogačarja in se zapisal v zgodovino Vuelte |accessdate=2026-09-04 |date=2026-09-03 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

==Kariera==
V letih 2023 in 2024 je osvojil naslov mladinskega slovenskega državnega prvaka v cestni dirki ter zmago leta 2023 in drugo mesto leta 2024 na mladinskem slovenskem državnem prvenstvu v vožnji na čas. Leta [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] pa je osvojil še skupno četrto mesto na etapni [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in belo majico za najboljšega mladega kolesarja. 

V starosti 19 let je kot drugi slovenski kolesar po [[Tadej Valjavec|Tadeju Valjavcu]] osvojil Dirko po Italiji za mlade kolesarje do 23 let&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/jakob-omrzel-osvojil-roznato-majico-na-baby-giru/749745 |title=Jakob Omrzel osvojil rožnato majico na &quot;Baby Giru&quot;! |accessdate=2025-06-22 |date=2025-06-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt; in v svojem prvem nastopu zmagal na [[državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]] ter s tem svojo prvo profesionalno zmago.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

==Pomembnejša tekmovanja==

=== Grand Tour ===
[[Slika:Jakob Omrzel (Team Bahrain Victorious) at Vršić Pass summit, Stage 4, 2026 Tour of Slovenia.jpg|thumb|right|215px|Omrzel v 4. etapi [[Dirka po Sloveniji 2026|Dirke po Sloveniji 2026]] na [[Cesta na Vršič|cesti na Vršič]]]]
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=160px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1935
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]]
| —
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Španiji 2026|7]]
|}

=== Velike enotedenske dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=160px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1911
! scope=&quot;row&quot; | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]]
| —
| 47
|}

=== Enodnevne dirke ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|- style=&quot;background:#EEEEEE;&quot;
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=160px|[[Kolesarska klasika|Klasike]]
! 2025
! 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1962
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]]
| —
| 38
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1981
| style=&quot;text-align:left; background:#efefef;&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]]
| —
| 16
|}

=== Domača dirka ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; width=160px| Dirka
! scope=&quot;col&quot; | 2025
! scope=&quot;col&quot; | 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1993
! scope=&quot;row&quot; |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]]
| style=&quot;background:#ddf;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2025|4]]
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|[[Dirka po Sloveniji 2026|'''3''']]
|}

=== Reprezentanca ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Od
! scope=&quot;col&quot; colspan=2| Svetovno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1927
! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] 
| — 
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1994
! scope=&quot;row&quot; | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]]
| — 
| 
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot; colspan=2| Evropsko prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]]
| —
| 
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|2016
! scope=&quot;row&quot; | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]]
| — 
| 
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Od
! scope=&quot;col&quot; colspan=2 width=160px style=&quot;border-top-width:6px&quot;|Državno prvenstvo
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2025
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;border-top-width:6px&quot;| 2026
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]]
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]]
| style=&quot;background:gold;&quot; |'''1'''
| style=&quot;background:silver;&quot; |'''2'''
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F5F5DC|1991
! scope=&quot;row&quot; | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]]
| —
| style=&quot;background:#C9AE5D;&quot;|'''3'''
|}

== Izjemni dosežki ==
* sploh najmlajši slovenski kolesar v zgodovini, ki je zmagal posamično etapo na eni izmed treh tritedenskih dirk ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]).
* drugi najmlajši kolesar v zgodovini [[Dirka po Španiji|Vuelte]] z etapno zmago (20 let in 166 dni); le [[Celestino Prieto]] leta 1981 je bil mlajši (20 let in 86 dni).

== Profesionalne zmage (2) ==
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Leto
! scope=&quot;col&quot; width=40px|Zmaga
! scope=&quot;col&quot; width=260px|Dirka
! scope=&quot;col&quot; width=80px| Opomba
! scope=&quot;col&quot; width=115px| Serija
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6|2025
| align=center|1.
| align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]]
| Enodnevna
| align=left|Državno prvenstvo
|- style=&quot;text-align:center;&quot;
| align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2026
| align=center style=&quot;border-top-width:6px&quot;|2.
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]]
| style=&quot;border-top-width:6px&quot;|12. etapa 
| align=left style=&quot;border-top-width:6px&quot;|UCI World Tour &lt;small&gt;(2)&lt;/small&gt;
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{škrbina o kolesarju}}

{{DEFAULTSORT:Omrzel, Jakob}}
[[Kategorija:Slovenski kolesarji]]
[[Kategorija:Novomeški športniki]]
[[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]]</text>
      <sha1>rr1qati2x6psux43gp6hswwznbm5isj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lipanski Apači</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586833</id>
    <revision>
      <id>6751648</id>
      <parentid>6725985</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T20:39:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751648</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41435" sha1="gow4jlocwbed9n2l71s8nqj67bbo626" xml:space="preserve">{{infobox ethnic group|
| group            = Lipanski Apači
| population       = (štetje) 1077 (2010), samoopredeljen&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=2010 Census CPH-T-6. American Indian and Alaska Native Tribes in the United States and Puerto Rico: 2010 |url=https://www2.census.gov/programs-surveys/decennial/tables/cph/cph-t/cph-t-6/table-4.xlsx |website=Census |date=2010 |access-date=28 February 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;100 (SIL 1977)
&lt;ref name=ethno&gt;[http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=apl &quot;Lipan Apache.&quot;] ''Ethnologue.'' Retrieved 2 March 2012.&lt;/ref&gt;
| popplace         = ZDA:&lt;br/&gt;[[Nova Mehika]],&lt;ref name=&quot;marr7&quot;&gt;[https://ftp.txdot.gov/pub/txdot-info/env/toolkit/415-07-rpt.pdf Mescalero Apache Research Report] (2020), p. 7.&lt;/ref&gt; [[Oklahoma]], [[Texas]]
| pop1             = Mehika:&lt;br/&gt; [[Coahuila]]&lt;ref name=marr18&gt;Mescalero Apache Research Report (2020), p. 18&lt;/ref&gt;
| rels             =
| langs            = [[angleščina]], [[španščina]], domorodni jezik
| related          = drugi [[Apači]]
}}
[[File:Apachean_ca.18-century.png|thumb| Južni Athapaski, ok. 18 stoletje:
WA: Western Apache, N:  Navajo,  Ch: Chiricahua, M: Mescalero, J: Jicarilla, L: Lipan, Pl: Plains Apache (Kiowa Apache)]]

'''Lipanski Apači''' so skupina Apačev, [[Athapaski|južnoatabaškega]] domorodnega ljudstva, ki je stoletja živelo na jugozahodu in južnih ravnicah. V času stika z Evropejci so živeli v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]], [[Kolorado|Koloradu]], [[Oklahoma|Oklahomi]], [[Teksas]]u in severnem [[Mehika|Mehiki]]. Zgodovinsko gledano so bili najvzhodnejša skupina [[Apači|Apačev]].

Potomci Lipanskih Apačev živijo predvsem v Teksasu, Novi Mehiki, Oklahomi, Arizoni in severni Mehiki. Nekateri so vpisani v tri zvezno priznana plemena: pleme [[Mescalero  Apači|Mescalero Apačev]] v Novi Mehiki, pleme [[Tonkawa]] Indijancev iz Oklahome in pleme Apačev iz Oklahome, ki je znano tudi kot [[Kiowa Apači]] ali Plains Apači. Lipan Apači pa niso zvezno priznano pleme. Poleg tega so potomci Lipanskih Apačev člani zvezno nepriznanih skupin.

== Ime ==

[[Slika:Lipan Apache children at Carlisle.jpg|thumb|Dva otroka Lipan Apačev, Kesetta Roosevelt (umrla ok. 1906) in Jack Mather (umrl 1888) iz Nove Mehike, v indijanski šoli Carlisle, ok. 1885.]]

Ime ''Lipan'' je španska prilagoditev njihovega samooznačevanja kot ''Łipa-į́ Ndé'' ali ''Lépai-Ndé'' ('Svetlo sivi ljudje'), kar odraža njihovo migracijsko zgodbo.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|pp=4–6}}&lt;/ref&gt; Najzgodnejši znani pisni zapis o Lipanskih Apačih je to pleme identificiral kot ''Ypandes''.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Forbes |first=Jack D. |date=1959 |title=Unknown Athapaskans: The Identification of the Jano, Jocome, Jumano, Manso, Suma, and Other Indian Tribes of the Southwest |url=https://www.jstor.org/stable/480321 |journal=Ethnohistory |volume=6 |issue=2 |pages=97–159 |doi=10.2307/480321 |jstor=480321 |issn=0014-1801|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

Nancy McGown Minor je zapisala, da beseda ''Lipan'' izvira iz lipanskih besed ''lépai,'' kar pomeni 'siva barva', in ''ndé,'' kar pomeni 'ljudje', kar bi pomenilo 'Svetlo sivi ljudje'.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Lovett |first1=Bobbie L. |url=https://www.utrgv.edu/chaps/_files/documents/native-american-peoples-of-south-texas-pdf.pdf |title=Native American Peoples of South Texas |last2=González |first2=Juan L. |last3=Bacha-Garza |first3=Roseann |last4=Skowronek |first4=Russell K. |publisher=The University of Texas – Pan American |year=2014 |pages=45–46}}&lt;/ref&gt; Ime ''Apači'' je morda [[Zuni|zunijskega]] izvora, iz besede ''apachu'', kar pomeni 'sovražnik' ali pa morda iz [[Ute|ute jezik]], ki so to skupino imenovali Awa'tehe.

Avtonim Apačev je ''Inde'' ali ''Nde'', kar pomeni 'ljudje'.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Native Peoples of the Sonoran Desert: The Nde |url=https://www.nps.gov/articles/apache.htm |website=National Park Service |access-date=4 May 2024}}&lt;/ref&gt;

Izraza ''Vzhodni Apači'' in ''Teksaški Apači'' lahko vključujeta tudi njih, pa tudi [[Chiricahua Apači]] in [[Mescalero Apači]].&lt;ref&gt;Dunn, &quot;Apache Relations in Texas,&quot; p. 202&lt;/ref&gt; ''I Fought a Good Fight: A History of the Lipan Apaches'' navaja, da so španski raziskovalci zabeležili svoja srečanja s Chipaines, Conejeros, Rio Colorados in Anchos, ki so živeli ob reki Canadian in so bili predniki Lipanov.&lt;ref name=&quot;robinson&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Robinson |first=Sherry |title=I Fought a Good Fight: A History of the Lipan Apaches |publisher=University of North Texas Press |year=2013 |isbn=978-1-57441-511-7 |pages=32}}&lt;/ref&gt;

== Jezik ==

Lipanski apaški jezik je južnoatabaški jezik, ki velja za tesno povezanega z jezikom [[Jicarilla Apači]].&lt;ref name=&quot;swanton322&quot;/&gt; Lingvist Harry Hoijer je leta 1938 ugotovil, da so Lipani v južnem Teksasu govorili južnoatabaški jezik.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Hoijer |first=Harry |date=1938 |title=The southern Athapaskan languages |url=https://archive.org/details/sim_american-anthropologist_january-march-1938_40_1/page/75 |journal=American Anthropologist |volume=40 |issue=1 |pages=75}}&lt;/ref&gt; Od leta 2009 morda ni več govorcev in jezik velja za skoraj izumrlega ali mirujočega.&lt;ref name=&quot;ethnologue&quot;&gt;{{navedi splet |title=Apache, Lipan |url=http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=apl |website=Ethnologue |access-date=28 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120209052449/http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=apl |archive-date=9 February 2012 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Apache, Lipan {{!}} Ethnologue Free |url=https://www.ethnologue.com/language/apl/ |access-date=2024-12-16 |website=Ethnologue (Free All) |language=en}}&lt;/ref&gt; Do leta 1981 sta na rezervatu Mescalero Apačev ostala le dva ali tri starejši govorci lipanskega jezika.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Mosely |first=Christopher |title=Encyclopedia of the world's endangered languages |url=https://archive.org/details/isbn_9780700711970 |date=2007 |publisher=Routledge |isbn=9780700711970 |location=London |pages=[https://archive.org/details/isbn_9780700711970/page/n79 58] |language=en |quote=&quot;&quot;There were two or three elderly speakers living as late as 1981, but the language is now extinct.&quot;}}&lt;/ref&gt; Potekajo prizadevanja in financiranje za oživitev jezika.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Lamanno |first=Calyn |date=2024-09-26 |title=Nearly ,000 awarded to local art and culture projects |url=https://www.katc.com/lafayette-parish/nearly-100-000-awarded-to-local-art-and-culture-projects |access-date=2024-12-16 |website=KATC News |language=en |archive-date=2024-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241220043704/https://www.katc.com/lafayette-parish/nearly-100-000-awarded-to-local-art-and-culture-projects |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last= |first= |date=2017-06-27 |title=2017 Dene/Athabaskan Language Conference and Workshop Day 1 Part 6 |url=https://digital.library.unt.edu/ark:/67531/metadc1475541/m1/ |access-date=2024-12-16 |website=UNT Digital Library |language=English |quote=&quot;It's really about the first stages of revitalization of language. If we were to use the Fishman scale, we would be at the very, very beginning, ....&quot;}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==

Konfederirane vzhodne skupine Apačev so imele domovino, ki se je razprostirala od južnega [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]] do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]], z znatno prisotnostjo v današnjem Teksasu.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{navedi novice |date=June 12, 2019 |title=Lipan Apache Tribe Recognized by the State of Texas |url=https://ictnews.org/the-press-pool/lipan-apache-tribe-recognized-by-the-state-of-texas |work=ICT News}}&lt;/ref&gt; Čeprav je arheoloških dokazov o Lipan Apačih malo, nekateri piktografi v Paint Rocku v Teksasu – v okrožju Concho – prikazujejo zgodbe Lipanov o nastanku, svetih obredih, pošastih in mitskih junakih. Ti piktografi zajemajo 12.000 let in so morda prispevki kar 300 plemen.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{navedi splet |last=Landry |first=Alysa |date=2018-09-13 |title=Paint Rock Pictographs Show Lipan Apache History |url=https://ictnews.org/archive/paint-rock-pictographs-show-lipan-apache-history |access-date=2024-12-16 |website=ICT News |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2024-07-16 |title=At Paint Rock, Centuries of Native American Artistry |url=https://www.nytimes.com/2024/07/16/science/paint-rock-texas-native-american.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20240724014011/https://www.nytimes.com/2024/07/16/science/paint-rock-texas-native-american.html |archive-date=2024-07-24 |access-date=2024-12-16 |language=en |quote=&quot;As many as 300 different tribes camped at Paint Rock, some as recently as 1865, ....&quot; |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{navedi splet |last=Hoogstra |first=Margaret |date=2018-12-07 |title=Every Pictograph Tells A Story - Authentic Texas |url=https://authentictexas.com/every-pictograph-tells-a-story/ |access-date=2024-12-16 |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Nomadska ljudstva Lipan Apači, Jumanos, Tonkawa in Comanche so naseljevala dolino Concho in naj bi prispevala k risbam, najdenim na mestu piktografov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Standifer |first=Mary M. |date=October 19, 2020 |title=Concho County |url=https://www.tshaonline.org/handbook/entries/concho-county |access-date=2024-12-16 |website=Texas State Historical Association |language=en}}&lt;/ref&gt; Piktografi, ki prikazujejo strukturo s križi in hudičem, se morda nanašajo na misijo in naj bi jih ustvarili Lipani.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=October 1, 2001 |title=Mission San Sabá-Spanish Motives |url=https://texasbeyondhistory.net/sansaba/motives.html |access-date=2024-12-16 |website=texasbeyondhistory.net}}&lt;/ref&gt;

=== 16. in 17. stoletje ===
[[File:Wohngebiet Lipan.png|thumb|300px|Zemljevid z lokacijami ozemlja Lipan Apačev v 17. in 18. stoletju]]

Predniki Lipanskih Apačev, ki so živeli ob [[Canadian|reki Canadian]], so prvič prišli v stik z Evropejci med odpravo Francisca Vásqueza de Coronada, ki je tja potoval leta 1541 in so bili še vedno v regiji, ko je leta 1694 prispel Diego de Vargas.&lt;ref name=robinson/&gt; Zgodovinarji menijo, da so se Indijanci Teya iz Teksasa Panhandle verjetno združili z Lipani.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Anderson |first=H. Allen |date=1995 |title=Teya Indians |url=https://www.tshaonline.org/handbook/entries/teya-indians |access-date=February 27, 2024 |website=Texas State Historical Association, Handbook of Texas}}&lt;/ref&gt;

Lipanski Apači so konje dobili od Špancev do leta 1608&lt;ref&gt;Mescalero Apache Research Report (2020), str. 10&lt;/ref&gt; in prevzeli nomadski način življenja.Bili so odlični konjeniki in so prosto napadali naselja.&lt;ref&gt;Dunn, &quot;Apache Relations in Texas,&quot; p. 204&lt;/ref&gt; Skozi 17. stoletje so Španci napadali skupnosti Apačev zaradi sužnjev.&lt;ref name=marr10-18&gt;Mescalero Apache Research Report (2020), pp. 10, 18&lt;/ref&gt; Acho, veja Lipanov, se je borila z ljudstvi [[Pueblo kultura|Taos Pueblo]] in Picuris Pueblo proti Špancem v uporu Pueblov leta 1680.&lt;ref name=marr16&gt;Mescalero Apache Research Report (2020), p. 16&lt;/ref&gt;

Leta 1684 so španski kolonisti dokončali Mission San Francisco de los Julimes blizu Presidio, [[Teksas]], da bi služili ljudstvom [[Jumano]], [[Julime]] in sosednjim plemenom. Ta plemena so naučila ''peyote'' obred [[Tonkawa]] in Lipane, ki so ga nato delili s [[Komanči]], Mescalero Apači in [[Kiowa Apači|Plains Apači]].&lt;ref name=marr16/&gt; V 1860-ih so španski kronisti zapisali, da so nekateri Lipan Apači živeli blizu obale Mehiškega zaliva in prevzeli način življenja sosednjih [[Karankawa]].

=== 18. stoletje ===
[[File:Campwood-tx2016-40(mission-site).jpg|thumb|left|160px|Zgodovinska oznaka za ''Mission San Lorenzo de la Santa Cruz'', ki so jo ustanovili frančiškanski misijonarji med Lipanskimi Apači leta 1762. Zapuščena leta 1769]]

Do leta 1700 so se Lipani naselili po južnem Teksasu in v Coahuila, [[Mehika]]. Še vedno so živeli v kmetijskih naseljih, kjer so gojili avtohtone pridelke, kot so [[buče]], [[koruza]] in [[fižol]] ter [[lubenice]],&lt;ref name=marr10-18/&gt; uvožene iz Afrike. Francoski raziskovalec Bénard de La Harpe je leta 1719 srečal Lipan Apače blizu današnjega Latimer County, [[Oklahoma]].

Lipani so bili prvič omenjeni v španskih zapisih leta 1718, ko so napadli španska naselja v [[San Antonio, Teksas|San Antoniu]]. Pogosto so napadali španske oskrbovalne vlake, ki so potovali iz Coahuile v novo ustanovljeni San Antonio.&lt;ref&gt;Dunn, &quot;Apache Relations in Texas,&quot; p. 205&lt;/ref&gt;

Leta 1749 sta se dva poglavarja Lipan Apačev pridružila drugim apaškim voditeljem pri podpisu ene najzgodnejših zabeleženih mirovnih pogodb s Španijo v San Antoniu.&lt;ref name=marr28&gt;Mescalero Apache Research Report (2020), p. 28&lt;/ref&gt; Nekateri Lipan Apači so se sredi 18. stoletja naselili severozahodno od San Antonia.

Španski kolonisti so gradili utrdbe in misijone blizu lipanskih naselij.&lt;ref&gt;Mescalero Apache Research Report (2020), pp. 16, 22&lt;/ref&gt; Misijon na reki San Sabá je bil dokončan leta 1757, vendar so ga uničili Komanči in [[Wichita]] Indijanci.&lt;ref name=swanton322&gt;Swanton, ''The Indian Tribes of North America'', p. 322&lt;/ref&gt; Istega leta so se Lipan Apači borili proti [[Caddo#Konfederacije_in_plemena|Hasinai]],&lt;ref&gt;Juliana Barr, ''Peace Came in the Form of a Woman: Indians and Spaniards in the Texas Borderlands'' (Chapel Hill: University of North Carolina Press, 2007) p. 47&lt;/ref&gt; skupini ljudstva [[Caddo]]. Lipani so sodelovali v španski odpravi proti [[Wichita|Wichitam]] in Komančem leta 1759, vendar so bili poraženi v bitki pri Twin Villages.&lt;ref name=&quot;John&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=John |first1=Elizabeth A. H. |title=Storms Brewed in Other Men's Worlds. |url=https://archive.org/details/stormsbrewedinot0000john_v2r0 |date=1996 |publisher=University of Oklahoma Press |location=Norman |isbn=0806128690 |pages=[https://archive.org/details/stormsbrewedinot0000john_v2r0/page/350 350]–352}}&lt;/ref&gt; Misijone, ustanovljene za Lipane v Candelarii in San Lorenzu, so Komanči uničili leta 1767.&lt;ref name=swanton323&gt;Swanton, ''The Indian Tribes of North America'', p. 323&lt;/ref&gt;

Do leta 1767 so vsi Lipani popolnoma zapustili španske misijone. Istega leta je Cayetano Pignatelli, 3rd Marquis of Rubí začel politiko iztrebljanja Lipanov, potem ko je epidemija ([[črne koze]]) leta 1764 zdesetkala pleme.&lt;ref&gt;Ewers, John C. &quot;The Influence of Epidemics on the Indian Populations and Cultures of Texas.&quot; ''Plains Anthropologist'', vol. 18, no. 60, 1973, pp. 104–15. JSTOR, http://www.jstor.org/stable/25667140. Accessed 11 Dec. 2023.&lt;/ref&gt;

=== 19. stoletje ===
[[File:Lipan apache 1857.jpg|thumb|180px|Ilustracija lipanskega apaškega bojevnika, 1857]]

V zgodnjem 19. stoletju so Lipanski Apači pretežno živeli v južnem in zahodnem Teksasu, južno od reke Colorado do Mehiškega zaliva in vzhodno do reke Rio Grande. V tem stoletju so se začeli povezovati s Tonkawami.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Tribal History |url=https://tonkawatribe.com/language-culture/history/ |website=Tonkawa Tribe}}&lt;/ref&gt; Da bi se uprli svojim sovražnikom Komančem in Mehičanom, so se Lipanski Apači v 30. letih 19. stoletja zavezali z Republiko Teksas. Med Teksaško revolucijo 1835–36 so služili kot izvidniki Teksaške milice.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=October 30, 2021 |title=Lipan Apache |url=https://www.nps.gov/foda/learn/historyculture/lipan-apache.htm |website=National Park Service}}&lt;/ref&gt;

Država Teksas je imela ogromne vojne dolgove in je po pridobitvi državnosti uporabljala prodajo zemljišč za zbiranje sredstev, pri čemer skorajda ni ostalo zemlje za ameriške Indijance. Teksas je leta 1854 ustanovil rezervat Brazos, kjer je živelo okoli 2.000 pripadnikov plemen Caddo, Anadarko, Waco in Tonkawa, vendar so se plemena do leta 1859 morala preseliti na Indijansko ozemlje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Crouch |first=Carrie J. |date= 22 October 2020 |title=Brazos Indian Reservation |url=https://www.tshaonline.org/handbook/entries/brazos-indian-reservation |website=Texas State Historical Association |access-date=27 November 2022}}&lt;/ref&gt;

Leta 1855 so se nekateri Lipanski Apači pridružili rezervatu Brazos; vendar se večina ni. Nekateri so se pridružili Apačem iz prerij v Oklahomi; drugi so se pridružili Meskalerom v Novem Mehiki, nekateri pa so pobegnili v Mehiko.

Leta 1869 so mehiške čete iz Monterreyja pripeljali v Zaragozo, da bi odstranili Lipanske Apače, ki so bili obtoženi spodbujanja konfliktov.&lt;ref name=minor156&gt;{{navedi knjigo |last=Minor |first=Nancy McGown |title=Turning Adversity to Advantage: A History of the Lipan Apaches of Texas and Northern Mexico, 1700-1900 |url=https://archive.org/details/turningadversity0000mino |publisher=University Press of America |year=2009b |isbn=978-0-7618-4858-5 |page=[https://archive.org/details/turningadversity0000mino/page/156 156]}}&lt;/ref&gt; Poglavar Magoosh (Lipan, ok. 1830–1900) je leta 1870 vodil svojo skupino iz Teksasa in se pridružil Meskalerskim Apačem v rezervatu Mescalero. Čete so napadle številna lipanska taborišča; preživeli so pobegnili k Meskalerom v Novo Mehiko.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a}}&lt;/ref&gt; Od leta 1875 do 1876 so čete vojske Združenih držav Amerike izvajale skupne vojaške kampanje z mehiško vojsko, da bi odstranile Lipane iz zvezne države Coahuila v severni Mehiki. Leta 1879 se je skupina 17 Lipanov naselila blizu Fort Griffina v Teksasu, vendar so bili leta 1884 prisilno odstranjeni na Indijansko ozemlje, kjer so se pridružili Tonkawam.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|pp=185–186}}&lt;/ref&gt; Leta 1879 se je skupina 17 Lipanov naselila blizu Fort Griffin, Teksas, vendar so jih leta 1884 prisilno preselili na Indijansko ozemlje, kjer so se pridružili Tonkawam.

Leta 1891 so se Lipani pogajali z mehiškim predsednikom [[Porfirio Díaz|Porfiriom Diazom]], da bi ohranili plemensko zemljo Lipanov v Zaragozi. Ta sporazum je trajal približno 12 let, dokler niso bili izgnani iz Zaragoze, potem ko so se uprli pridružitvi mehiški vojski.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|pp=194–195}}&lt;/ref&gt;

=== 20. stoletje ===
Oktobra 1903 je bilo 19 Lipanskih Apačev, ki so pobegnili iz Teksasa v Coahuilo, odpeljanih v severozahodno Chihuahuo in tam zadržanih kot vojni ujetniki do leta 1905. Izpuščeni so bili v rezervat Mescalero.

== Skupine ==
Lipanski Apači so nastali z združitvijo več vzhodnih apaških skupin, združenih v veliko konfederacijo, ki so si delile kulturno in zgodovinsko vez. Kot konfederacija so se združili, da bi se branili pred [[Komanči]] in njihovimi zavezniki. Okoli leta 1720 so Komanči pregnali Lipanske Apače iz južnega Velikega nižavja. V začetku 18. stoletja so bili Lipani razdeljeni na regionalne skupine/divizije, ki so obsegale več skupin – divizijo gozdnih Lipanov (spodnje lipanske skupine), divizijo planinskih Lipanov (zgornje lipanske skupine) in skupine, ki so živele predvsem v severni Mehiki (mehiške skupine Lipan).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Minor |first=Nancy McGown |title=The Light Gray People: An Ethno-History of the Lipan Apaches of Texas and Northern Mexico |publisher=University Press of America |year=2009a |isbn=978-0-7618-4858-5 |publication-date=October 2009 |pages=93–97}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnje skupine Lipanov; gozdna divizija Lipanov ===
* '''Ljudje rdečih las''' (Tséral tuétahäⁿ): kasneje so se vključili v skupino Sončne vidre ali skupino Zelene gore, živeli so južno od reke Nueces v Teksasu, leta 1884 niso več obstajali.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=93&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=93}}&lt;/ref&gt;
* '''Skupina Sončne vidre''' (Tcheshä’ⁿ): razprostirala se je od San Antonia v Teksasu, južno do Rio Grande.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=93&quot;/&gt;
* '''Skupina Zelene gore''' (Tsél tátlidshäⁿ): kasneje jo je absorbirala skupina Visokega mokasina, živela je v nižjih teksaških obalnih ravnicah ob spodnjih [[Kolorado (reka)|rekah Colorado]], Guadalupe in Nueces.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=94&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=94}}&lt;/ref&gt;
* '''Skupina Visokega mokasina''' (Kóke metcheskó lähäⁿ): živela je južno od San Antonia vse do severne Mehike.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|pp=113–114}}&lt;/ref&gt;
* '''Skupina Visoke trave''' (Cuelcahende): živela je od jugozahodnega [[Kansas]]a do severovzhodnega Duranga.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Rodriguez |first1=Oscar |title=Fierce and Indomitable: The Protohistoric Non-Pueblo World in the American Southwest |last2=Seymour |first2=Deni J. |publisher=The University of Utah Press |year=2016 |isbn=9781607815211 |pages=87 |chapter=Embracing a Mobile Heritage: Federal Recognition and Lipan Apache Enclavement}}&lt;/ref&gt;
* '''Ljudje volčjih glav''' (Tsés tsembai): živeli so nad reko Colorado, morda na območju Lubbocka. Morda predstavljajo zgodnjo prisotnost Lipanov v severnem Teksasu, preden so se preselili Komanči.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=97&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=97}}&lt;/ref&gt;
* '''Ljudje visokih stoječih dreves''' (Tcic n’ti óané) in '''Ljudje rdečega blata''' (Gocłic Łit’xuné): združili so se v Canneci Tinné,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Ph.D |first=Christophe Landry |date=2011-02-04 |title=Louisiana Myths: The Octoroon |url=https://www.mylhcv.com/louisiana-myths-theoctoroon/ |access-date=2025-03-19 |website=Louisiana Historic and Cultural Vistas |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last= |date=2023-09-21 |title=Coco Tribe of Canneci Tinne at the Opelousas Museum |url=https://www.stlandrynow.com/culture/culture2/coco-tribe-of-canneci-tinne-at-the-opelousas-museum/ |access-date=2024-12-16 |website=St. Landry Now Online Newspaper |language=en-US |quote=&quot;They are a Tribe of Lipan Apache Indians called Canneci (Kansi/Kaneechee) which means Tall Sticks/Poles in a row standing or Red Mud; Tinne means People&quot;}}&lt;/ref&gt; najvzhodnejša skupina Apačev, katere ozemlje vključuje današnji okrožji St. Martin in Lafayette v [[Louisiana|Louisiani]]. Canneci so bili omenjeni že leta 1700 s strani Jean-Baptista LeMoyna, Sieurja de Bienvilla&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Handbook of American Indians north of Mexico |url=https://www.loc.gov/item/15002143/ |access-date=2024-11-25 |website=Library of Congress, Washington, D.C. 20540 USA |page=769}}&lt;/ref&gt;

=== Zgornja divizija Lipanov / ravninskih Lipanov ===

* '''Skupina Ognja ali Tabornega kroga''' (Ndáwe ɣóhäⁿ): živela je zahodno do jugozahodno od Fort Griffina, od reke San Saba do reke Rio Grande.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=94&quot;/&gt;
* '''Skupina Drobljenja ali Drgnjenja''' (Tchóⁿ kanäⁿ): kasneje jo je absorbirala skupina Malega predpasnika, živela je zahodno od Fort Griffina v Teksasu, do zahodne strani Rio Grande, verjame se, da je izumrla do leta 1884.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=94&quot;/&gt;
* '''Skupina Malega predpasnika''' (Tchaⁿshka ózhäyeⁿ): živela je ob spodnji reki Pecos v Teksasu.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=95&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=95}}&lt;/ref&gt;
* '''Skupina Gorjanov (Täzhä'ⁿ)''': živela je ob zgornji reki Rio Grande v južni Novi Mehiki, vendar se je selila na zgornjo reko Nueces v Teksasu, da bi lovila bizone.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=95&quot;/&gt;
* '''Možje prerije''' (''Kó'l kukä'ⁿ''): znani kot ''Llaneros'' do konca 18. stoletja, so živeli zahodno od Ft. Griffina ob zgornjih rekah Colorado in Concho ter segali do zahodno od reke Pecos.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=95&quot;/&gt;
* '''Tolpa divjih gosi''' (Teł kóndahäⁿ): morda jo je konec 18. stoletja absorbirala tolpa Možje prerije, živela je ob zgornji reki Colorado zahodno od Fort Griffina v Teksasu, bili so znani in divji bojevniki.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=95&quot;/&gt;
* '''Severna tolpa''' (''Shä-äⁿ''): živela je sredi 19. stoletja v severozahodnem Teksasu na ozemlju, ki so ga naseljevali Kiowa Apache.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=96&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=96}}&lt;/ref&gt;
'''Mehiške tolpe Lipanov'''
* '''Tolpa Velike vode''' (''Kú’ne tsá''): sredi 18. stoletja se je ta tolpa ločila od svojih sorodnikov v San Antoniu in se preselila v severno Coahuilo blizu Zaragosa, živela je ob rekah Escondido in San Rodrigo ter v gorah Santa Rosa in Sierra El Burro v Mehiki.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=96&quot;/&gt;
* '''Ljudje poslikanega lesa''' (''Tsésh ke shénde'' ali ''Tséc kecénde''): živeli so v Lavónu, Coahuila, Mehika, med Zaragoso in Morelosom, verjetno izumrli do leta 1884.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=97&quot;/&gt;

[[Španci]] so te skupine povezovali z Lipani:

* '''Lipiyánes''': koalicija Lipanov, ''Nastagés'' in drugih Lipanov, ki so živeli ob Pecosu, so se združili do leta 1780 pod vodstvom ''Picax-Ande-Ins-Tinsle'' (Močna roka), da bi se borili proti južni širitvi Komančev.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|pp=84–97}}&lt;/ref&gt;
* '''Natagés''' (''Ljudje meskala''): kulturno povezani z [[Mescalero Apači]], so živeli ob reki Pecos in so bili močni zavezniki Lipan Apačev.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|pp=35–36}}&lt;/ref&gt;
* '''Pelones''' (''Plešasti/Brezlasci''): ime, ki so ga Španci dali diviziji Gozdnih Lipanov, verjetno v zvezi z lipanskim običajem puljenja dlak na obrazu, živeli so na zgornjem območju Brazosa ob Rdeči reki severno-centralnega Teksasa.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|pp=37–38}}&lt;/ref&gt;

== Prebivalstvo ==
Etnograf James Mooney je ocenil, da je bilo leta 1690 500 Lipan Apačev.&lt;ref name=swanton323/&gt; Misijonar, duhovnik Friar Diego Ximenez, je ocenil, da je skupno število Lipanov leta 1762 znašalo 5.000, leta 1763 3.000 in leta 1764 4.000.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=98}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009b|p=61&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|p=61}}&lt;/ref&gt; Leta 1778 so španski vojaški poveljniki na srečanju v Monclovi, Coahuila, ocenili, da je število moških Lipanov 5.000.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009b|p=61&quot;/&gt; Do leta 1820 je mehiški vladni uradnik Juan Padilla ocenil, da je bilo v Teksasu 700 Lipanov.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=99&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=99}}&lt;/ref&gt; Opler in Ray sta ocenila, da se je število Lipanov med letoma 1845 in 1855 gibalo med 500 in 1000.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=99&quot;/&gt; Popis prebivalstva ZDA iz leta 1910 navaja 28 Lipan Apache.&lt;ref name=swanton323/&gt;

== 21. stoletje ==
Potomci Lipan Apache so vpisani v tri zvezno priznana plemena:
* Mescalero Apache Tribe v Novi Mehiki,
* Tonkawa Tribe v Oklahomi,
* Apache Tribe of Oklahoma. Lipan Apache nimajo lastnega, ločenega zvezno priznanega plemena.

Več zvezno nepriznanih plemen v Teksasu in Louisiani trdi, da imajo dediščino Lipan Apache. Med njimi so naslednja.

===Louisiana===
* Choctaw-Apache Tribe of Ebarb, znano tudi kot Choctaw-Apache Community of Ebarb, v Zwolleju, Louisiana&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Lee |first=Dayna Bowker |date=2013 |title=Louisiana Indians In The 21st Century |url=https://www.louisianafolklife.org/LT/Articles_Essays/nativeams.html |access-date=2024-12-15 |website=www.louisianafolklife.org |archive-date=2023-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231211101107/https://www.louisianafolklife.org/LT/Articles_Essays/nativeams.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Canneci Tinné Apache Tribe,&quot; v Carencro, Louisiana&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Coco Tribe of Canneci Tinne - GuideStar Profile |url=https://www.guidestar.org/profile/88-1122698 |access-date=2024-12-15 |website=www.guidestar.org}}&lt;/ref&gt;

===Teksas===
* Apache Council of Texas&lt;ref name=&quot;observer&quot;&gt;{{navedi novice |last1=Baddour |first1=Dylan |date=2 July 2022 |title=&quot;Labeled 'Hispanic'&quot; |url=https://www.texasobserver.org/labeled-hispanic/ |access-date=23 November 2022 |work=Texas Observer}}&lt;/ref&gt; v Alice, Teksas&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Apache Council of Texas |url=https://www.guidestar.org/profile/82-2744953 |access-date=January 10, 2024 |website=GuideStar}}&lt;/ref&gt;
* Cuelgahen Nde Lipan Apache iz Teksasa&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Culture and history of Native American peoples of south Texas |url=https://repositories.lib.utexas.edu/handle/2152/752 |access-date=27 November 2022 |website=Texas Scholar Works |publisher=University of Texas}}&lt;/ref&gt; v Three Rivers, Teksas
* Lipan Apache Nation of Texas v Brackettville, Teksas.
* Lipan Apache Nation of Texas, znana tudi kot Kuné Tsa Nde Band of the Lipan Apache Nation of Texas, v [[San Antonio, Teksas]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Kuné Tsa Nde Band of the Lipan Apache Nation of Texas, San Antonio, TX (2024) |url=https://www.govserv.org/US/San-Antonio/131265623564625/Kun%C3%A9-Tsa-Nde-Band-of-the-Lipan-Apache-Nation-of-Texas |access-date=2024-12-16 |website=www.govserv.org |language=en}}&lt;/ref&gt;
* Lipan Apache Tribe of Texas v McAllen, Teksas&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Lipan Apache Tribe of Texas, Inc. |url=https://www.guidestar.org/profile/33-1174840 |access-date=10 January 2024 |website=GuideStar}}&lt;/ref&gt;

Država Louisiana je leta 1978 z zakonodajnim aktom, Skupno resolucijo predstavniškega doma št. 2, priznala skupnost Choctaw-Apache iz Ebarba.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Norton |first=Francis |date=1978 |title=1978 Official Journal of the Proceedings of the Senate of the State of Louisiana: House Concurrent Resolution 2 |url=https://lasc.libguides.com/c.php?g=1255031&amp;p=9194383 |access-date=2024-12-16 |website=Law Library of Louisiana |page=149 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Čeprav Teksas trenutno nima &quot;pravnega mehanizma za priznavanje plemen&quot;;&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Brewer |first1=Graham Lee |last2=Ahtone |first2=Tristan |title=In Texas, a group claiming to be Cherokee faces questions about authenticity |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/mount-tabor-indian-community-texas-indigenous-rcna3746 |access-date=26 February 2024 |work=NBC News |date=27 October 2021}}&lt;/ref&gt; se državno priznanje lahko zgodi na različne načine, vključno z državno zakonodajo, upravnimi dejanji, zakonodajo in guvernerskimi proklamacijami ali izvršnimi odredbami,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Cohen |first=Felix S. |title=Cohen's Handbook of Federal Indian Law |publisher=LexisNexis Matthew Bender |year=2012 |isbn=9780769855165 |location=New York, NY |pages=169}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Koenig |first=Alexa |last2=Stein |first2=Johnathan |date=2008 |title=Federalism and the State Recognition of Native American Tribes]: A Survey of State-Recognized Tribes and State Recognition Processes across the United States |journal=Santaa Clara Law Review |volume=48 |issue=1 |pages=137}}&lt;/ref&gt; vendar najpogosteje z zakonodajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=National Conference of State Legislatures |date=2016-10-10 |title=State Recognition of American Indian Tribes {{!}} NNI Database |url=https://nnigovernance.arizona.edu/state-recognition-american-indian-tribes |access-date=2024-12-16 |website=nnigovernance.arizona.edu |language=en |quote=&quot;States’ government- to-government relationships with tribes continue to evolve, taking many forms, including formal recognition. Usually accomplished through legislative action,....&quot;}}&lt;/ref&gt; 18. marca 2009 sta bila sprejeta Senatna resolucija 438 in Resolucija predstavniškega doma 812, obe z naslovom &quot;Priznanje Lipan Apači plemena Teksasa,&quot; so bili sprejeti v njunih zbornicah med 81. zakonodajnim zasedanjem Teksasa. Te skupno izdane čestitke so izrazile mnenje obeh zbornic o priznanju plemena Lipan Apache iz Teksasa kot zgodovinskega plemena in pohvalile prispevke plemena državi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=81(R) SR 438 - Enrolled version - Bill Text |url=https://capitol.texas.gov/tlodocs/81R/billtext/html/SR00438F.htm |access-date=2024-12-16 |website=capitol.texas.gov}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=81(R) HR 812 - Enrolled version - Bill Text |url=https://capitol.texas.gov/tlodocs/81R/billtext/html/HR00812F.htm |access-date=2024-12-16 |website=capitol.texas.gov}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=March 24, 2009 |title=Lipan Apache Tribe wins recognition in Texas |url=https://indianz.com/News/2009/013725.asp |access-date=2024-12-16 |website=Indianz |language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2019 je 86. zakonodajna skupščina zvezne države Teksas sprejela sočasne resolucije, senatno sočasno resolucijo št. 61 in sočasno resolucijo predstavniškega doma št. 171, ki sta potrdili stališče zakonodajne skupščine Teksasa, da je pleme Lipan Apache iz Teksasa &quot;današnja inkarnacija ponosnega ljudstva, ki je živelo v Teksasu in severni Mehiki več kot 300 let&quot;. Resolucije so pleme tudi pohvalile za njegove dragocene prispevke državi. Senat, predstavniški dom in guverner so podpisali vsako sočasno resolucijo.&lt;ref&gt;[https://capitol.texas.gov/tlodocs/86R/billtext/html/SC00061F.htm Senate Concurrent Resolution No. 61 (SCR 61)] and [https://capitol.texas.gov/tlodocs/86R/billtext/html/HC00171F.htm House Concurrent Resolution No. 171 (HCR 171)]&lt;/ref&gt;

Senatni predlogi zakonov Teksasa za formalno državno priznanje plemena Lipan Apache iz Teksasa so bili predstavljeni leta 2021&lt;ref name=&quot;sb274&quot;&gt;{{navedi splet |title=Texas Senate Bill 274 |url=https://legiscan.com/TX/bill/SB274/2021 |access-date=2 November 2022 |website=TX SB274, 2021-2022, 87th Legislature |publisher=LegiScan}}&lt;/ref&gt; in leta 2022.&lt;ref name=&quot;sb231&quot;&gt;{{navedi splet |title=Texas Senate Bill 231|url=https://legiscan.com/TX/bill/SB231/2023 |publisher=LegiScan |access-date=26 February 2024}}&lt;/ref&gt; Oba predloga zakonov sta umrla v odboru.&lt;ref name=&quot;sb274&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sb231&quot; /&gt;

''Lipan Apache Band of Texas'' je bil leta 2011 počaščen s strani zakonodajalca zvezne države Teksas z resolucijo predstavniškega doma 540.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Texas HR540 Commemorating the 2011 Fort Clark Days and the Lipan Apache Band of Texas Pow Wow |url=https://trackbill.com/bill/texas-house-resolution-540-commemorating-the-2011-fort-clark-days-and-the-lipan-apache-band-of-texas-pow-wow/715486/ |access-date=16 December 2023 |website=TrackBill }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Decembra 2024 sta bili skupnost Choctaw-Apache iz Ebarba in pleme Lipan Apache iz Teksasa registrirani članici ''National Congress of American Indians'' (NCAI) kot 'državno priznani plemeni'.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Tribal Directory{{!}}NCAI: L |url=https://www.ncai.org/tribal-directory?letter=L |access-date=2 November 2022 |website=National Congress of American Indians}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Tribal Directory {{!}} NCAI: C |url=https://www.ncai.org/tribal-directory/letter/c/page/6 |access-date=2024-12-16 |website=ncai.org |language=en}}&lt;/ref&gt; NCAI zahteva letno registracijo s članarino.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=NCAI: Tribal Nation Membership 2024-2025 Overview |url=https://events.blackthorn.io/en/8c16nwD7/tribal-nation-membership-2024-2025-4a25UIO3Xp/overview |access-date=2024-12-16 |website=events.blackthorn.io/ }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Prav tako morajo članske organizacije izbrati delegata, ki bo zastopal njihove interese na letni konvenciji NCAI, zimskem zasedanju izvršnega sveta in konferenci sredi leta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=NCAI Template: Tribal Membership Resolution |url=https://archive.ncai.org/Resolution_Template.pdf |access-date=December 15, 2024 |website=NCAI |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123081118/https://archive.ncai.org/Resolution_Template.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Pomembni poglavarji Lipanskih Apačev ==
Spodaj so zgodovinski poglavarji z ocenjenimi časi, ko so bili aktivni.
* '''Bigotes''' (dobesedno Brkati) (sredina 18. stoletja): Leta 1751 je zapustil Teksas in prečkal [[Rio Grande]] v Coahuilo. Približno v tem času so živeli ob rekah Rio Escondido in Rio San Rodrigo v Coahuili.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|pp=90–91}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=106&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=106}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=160}}&lt;/ref&gt;
* '''Poca Ropa''' (dobesedno malo ali skopo oblačil) (okoli 1750 – okoli 1790) je bil poglavar skupine Malega predpasnika ob spodnji reki Pecos.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=108&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=108}}&lt;/ref&gt;
* '''Cavezon'''/'''el Gran Cavezon''' (dobesedno Velika glava): okoli 1760 – okoli 1790) je bil poglavar skupine Ognja ali Tabornega kroga, živel je ob reki San Saba proti zgornji reki Nueces.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=107&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=107}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|pp=62–63}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=106&quot;/&gt;
* '''Yolcha'''/'''Yolcna Pocarropa''' (okoli 1822 – okoli 1828) je bil poglavar več skupin Malega predpasnika  v zahodnem Teksasu, vnuk Poca Rope. Bil je zaveznik Cuelgasa de Castra. Svojo skupino je konec 1820-ih preselil z območja spodnje reke Pecos v zahodnem Teksasu v regijo Laredo in spodnje Rio Grande.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=108&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009b|p=136&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|p=136}}&lt;/ref&gt;
* '''Cuelgas de Castro''' (okoli 1821 – okoli 1842) je bil poglavar skupine Sončne vidre na ozemlju San Antonia čez Rio Grande v Tamaulipasu in je imel veliko vlogo pri interakcijah med [[Republika Teksas|Republiko Teksas]] in Lipan Apači. Bil je zaveznik poglavarjev Flacca in Yolche Pocarrope.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=106&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|p=128}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009b|p=136&quot;/&gt;
* '''Flacco''' (okoli 1821 – okoli 1843) je bil poglavar skupine Visokega mokasina vzhodno od San Antonia, ki je v preteklosti pomagal teksaškim milicam. Bil je prijatelj predsednika Republike Teksas [[Sam Houston|Sama Houstona]].&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=107&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|pp=143–144}}&lt;/ref&gt;
* '''Magoosh''' ('''Ma’uish'''): okoli 1850 – 1900) je bil poglavar skupine Sončne vidre v jugovzhodnem Teksasu. Zaradi hude epidemije je en del te skupine odšel v Zaragoso v Coahuili, medtem ko se je drugi del Magoosheve skupine zatekel k Mescalerom in jih leta 1870 spremljal na rezervat Mescalero.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=106&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|p=156}}&lt;/ref&gt;

== Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite journal |last1=Dunn |first1=William Edward |title=Apache Relations in Texas, 1718–1750 |journal=The Quarterly of the Texas State Historical Association |date=January 1911 |volume=14 |issue=3 |pages=198–272 |jstor=30243013 |url=https://www.jstor.org/stable/30243013 |access-date=28 November 2022}}
* {{navedi splet |title=Mescalero Apache Research Report |url=https://ftp.txdot.gov/pub/txdot-info/env/toolkit/415-07-rpt.pdf |website=Texas Histories |publisher=Texas Department of Transportation |access-date=26 November 2022 |date=July 2020}}
*{{navedi knjigo |last1=Swanton |first1=John R. |title=The Indian Tribes of North America |date=2003 |publisher=Smithsonian Institution |location=Washington, DC |isbn=978-0-806317304 |url=https://books.google.com/books?id=Xpx6WoPz7xIC}}

== Nadaljnje branje ==
* Carlisle, JD. Dissertation. &quot;Spanish Relations with the Apache Nations East of the Rio Grande&quot;. The University of North Texas, May 2001
* Dunn, William E. &quot;Missionary activities among the eastern Apaches previous to the founding of the San Sabá missions.&quot; ''Texas State Historical Association Quarterly'', ''15''.
* Dunn, William E. &quot;The Apache mission on the San Sabá River, its founding and its failure.&quot; ''Texas State Historical Association Quarterly'', ''16''.
* Opler, Morris E. (1936). &quot;The kinship systems of the southern Athabaskan-speaking tribes.&quot; ''American Anthropologist'', ''38'', 620-633.
* Opler, Morris E. (1938). &quot;The use of peyote by the Carrizo and the Lipan Apache.&quot; ''American Anthropologist'', ''40'' (2).
* Opler, Morris E. (1940). ''Myths and legends of the Lipan Apache''. Memoirs of the American Folk-Lore Society (Vol. 36). New York: American Folk-Lore Society, J. J. Augustin Publisher.
* Opler, Morris E. (1945). &quot;The Lipan Apache Death Complex and Its Extensions.&quot; ''Southwestern Journal of Anthropology.'' ''1'': 122-141.
* Opler, Morris E. (1959). &quot;Component, assemblage, and theme in cultural integration and differentiation.&quot; ''American Anthropologist'', ''61'' (6), 955-964.
* Opler, Morris E. (1968). &quot;Remuneration to supernaturals and man in Apachean ceremonialism.&quot; ''Ethnology'', ''7'' (4), 356-393.
* Opler, Morris E. (1975). &quot;Problems in Apachean cultural history, with special reference to the Lipan Apache.&quot; ''Anthropological Quarterly'', ''48'' (3), 182-192.
* Opler, Morris E. (2001). Lipan Apache. In ''Handbook of North American Indians: The Plains'' (pp.&amp;nbsp;941–952). Washington, D.C.: Smithsonian Institution.

==Zunanje povezave==
* [https://mescaleroapachetribe.com/ Mescalero Apache Tribe], official website
* [http://www.lipanapachebandoftexas.com Lipan Apache Band of Texas], official website
* [http://www.lipanapache.org Lipan Apache Tribe of Texas], official website
* [https://digital.library.unt.edu/ark:/67531/metadc2816/m1/1/high_res_d/dissertation.pdf Spanish Relations with the Apache Nations East of the Río Grande.]
* [http://texashistory.unt.edu/widgets/pager.php?object_id=meta-pth-6726&amp;recno=1195&amp;path=/data/UNT/GLT/meta-pth-6726.tkl Treaty between the Republic of Texas and the Lipan and other Indian tribes, 1844]
* [http://www.tshaonline.org/publications/journals/shq/online/v014/n3/article_3.html Apache Relations in Texas, 1718-1750]
* [http://www.tshaonline.org/publications/journals/shq/online/v015/n3/article_2.html Missionary Activities among the Eastern Apaches Previous to the Founding of the San Saba Mission]
* [http://www.tshaonline.org/publications/journals/shq/online/v017/n4/article_2.html The Apache Mission on the San Sabá River; Its Founding and Failure]

[[Kategorija:Ameriški staroselci]]
[[Kategorija:Athapaskan]]
[[Kategorija:Apači]]</text>
      <sha1>gow4jlocwbed9n2l71s8nqj67bbo626</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>28 let pozneje: Tempelj kosti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>587052</id>
    <revision>
      <id>6751837</id>
      <parentid>6725726</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:54:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751837</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2332" sha1="ik4i5fjucfq7pibtozqqedha5qguj4c" xml:space="preserve">{{Bodoči film}}
{{Infobox film
| image          = 
| alt            = 
| caption        = 
| director       = [[Nia DaCosta]]
| writer         = [[Alex Garland]]
| producer       = {{Plainlist|
* [[Danny Boyle]]
* Alex Garland
* [[Andrew Macdonald (producer)|Andrew Macdonald]]
* [[Peter Rice (executive)|Peter Rice]]
* Bernie Bellew
}}
| starring       = {{Plainlist|
* [[Alfie Williams (actor)|Alfie Williams]]
* [[Aaron Taylor-Johnson]]
* [[Jack O'Connell (actor)|Jack O'Connell]]
* [[Cillian Murphy]]
* [[Ralph Fiennes]]
}}
| cinematography = [[Sean Bobbitt]]
| music          = [[Hildur Guðnadóttir]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://filmmusicreporter.com/2024/12/09/hildur-gudnadottir-to-score-nia-dacostas-28-years-later-part-ii-the-bone-temple/|title=Hildur Guđnadóttir to Score Nia DaCosta's '28 Years Later Part II: The Bone Temple'|access-date=January 22, 2025}}&lt;/ref&gt;
| studio         = {{ubl|[[Columbia Pictures]]|[[DNA Films]]|Decibel Films}}
| distributor    = [[Sony Pictures Releasing]]
| released       = {{Film date|df=yes|2026|01|16}}
| runtime        = 
| country        = {{Plainlist|
* United Kingdom
* United States
}}
| language       = English
| budget         = 
| gross          = 
}}

'''''28 Years Later: The Bone Temple''''' (slovensko '''''28 let pozneje: Tempelj kosti''''') je postapokaliptična [[grozljivka]], ki ga je režirala [[Nia DaCosta]], scenarij pa je napisal [[Alex Garland]]. Posnet je bil kot [[filmska produkcija|zaporedna produkcija]] s predhodnikom ''[[28 let pozneje]]'' (2025) in je skupno četrti del ''28 dni pozneje'' filmske serije ([[28 dni pozneje]], [[28 tednov pozneje]] in [[28 let pozneje]]). V filmu igrajo Alfie Williams , [[Aaron Taylor-Johnson]], [[Jack O'Connell (igralec)|Jack O'Connell]], [[Ralph Fiennes]] in [[Cillian Murphy]].

Producent filma je [[Danny Boyle]].

==Viri==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{28 dni pozneje}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Postapokaliptični filmi]]
[[Kategorija:Znanstvenofantastične grozljivke]]
[[Kategorija:Filmi leta 2026]]
[[Kategorija:Filmi o zombijih]]
[[Kategorija:Antiutopični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o epidemijah]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi o epidemijah]]
[[Kategorija:Filmi o zombijih]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>ik4i5fjucfq7pibtozqqedha5qguj4c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ant-Man in Osa: Kvantomanija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>587692</id>
    <revision>
      <id>6751839</id>
      <parentid>6644591</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:55:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751839</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7774" sha1="3osouuxwtd9bbknpbno5ouj0hlpqz95" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Ant-Man in Osa: Kvantomanija
| image          = Ant Man And The Wasp Quantumania Logo.svg
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Peyton Reed]]
| producer       = [[Kevin Feige]]&lt;br /&gt;[[Stephen Broussard]]
| writer         = [[Jeff Loveness]]
| based on       = [[Marvel Comics]]
| starring       = [[Paul Rudd]]&lt;br /&gt;[[Evangeline Lilly]]&lt;br /&gt;[[Jonathan Majors]]&lt;br /&gt;[[Kathryn Newton]]&lt;br /&gt;[[David Dastmalchian]]&lt;br /&gt;[[Katy O'Brian]]&lt;br /&gt;[[William Jackson Harper]]&lt;br /&gt;[[Bill Murray]]&lt;br /&gt;[[Michelle Pfeiffer]]&lt;br /&gt;[[Corey Stoll]]&lt;br /&gt;[[Michael Douglas]]
| music          = [[Christophe Beck]]
| distributor    = [[Walt Disney Studios Motion Pictures]]
| released       = 17. februar 2023 (Združene države Amerike)
| runtime        = 124 min
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}

'''Ant-Man in Osa: Kvantomanija''' je ameriški superjunaški film iz leta 2023, ki temelji na istoimenskem liku iz Marvelovih stripov. Produciral ga je [[Marvel Studios]]. Je nadaljevanje filmov [[Ant-Man (film, 2015)|Ant-Man]] (2015) in [[Ant-Man in Osa]] (2018) ter 31. film v Marvelovem filmskem vesolju (MCU). Režiral ga je [[Peyton Reed]], scenarij je napisal [[Jeff Loveness]]. V filmu igrata [[Paul Rudd]] kot Scott Lang in [[Evangeline Lilly]] kot Hope van Dyne, poleg nju dveh pa še [[Jonathan Majors]], [[Kathryn Newton]], [[David Dastmalchian]], [[Katy O'Brian]], [[William Jackson Harper]], [[Bill Murray]], [[Michelle Pfeiffer]], [[Corey Stoll]] in [[Michael Douglas]]. V filmu se Scott, Hope in njuna družina po nesreči znajdejo v Kvantnem kraljestvu, kjer se nato soočijo s Kangom Osvajalcem.

Načrti za tretji film Ant-Man so bili potrjeni novembra 2019, ko sta se vrnila Reed in Rudd. Loveness je bil najet aprila 2020, razvoj pa se je začel med [[Pandemija covida-19|pandemijo COVID-19]]. Naslov in nova igralska zasedba, vključno z Majorsom in Newtonom, so bili objavljeni decembra 2020. Snemanje v [[Turčija|Turčiji]] se je začelo v začetku februarja 2021, dodatno snemanje pa je potekalo sredi junija v [[San Francisco|San Franciscu]]. Glavno snemanje se je začelo konec julija v Pinewood Studios v [[Buckinghamshire|Buckinghamshireu]] in končalo novembra. Z neto produkcijskim proračunom 330,1 milijona dolarjev je eden najdražjih filmov, kar jih je bilo kdaj posnetih.

Ant-Man in Osa: Kvantomanija je bil premierno predvajan v [[Westwood|Westwoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 6. februarja 2023, v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] pa je izšel 17. februarja. Je prvi film in začetek petega poglavja MCU. Film je prejel mešane ocene kritikov. Po vsem svetu je zaslužil 476,1 milijona dolarjev in postal eden redkih filmov MCU, ki v kinodvoranah ni dosegel točke preloma.

== Vsebina ==
Po bitki [[Maščevalci (skupina)|Maščevalcev]] proti [[Thanos|Thanosu]] je Scott Lang postal uspešen pisec spominov in srečno živi s svojo punco Hope van Dyne. Scottova zdaj najstniška hči Cassie je postala aktivistka in pomaga ljudem, ki so bili razseljeni zaradi Thanosovega izbrisa, zaradi česar ima napet odnos z očetom. Med obiskom Hopeinih staršev, Hanka Pyma in Janet van Dyne, Cassie razkrije, da je delala na napravi, ki lahko vzpostavi stik s kvantnim kraljestvom. Ko izve za to, Janet zagrabi panika in na silo izklopi napravo, vendar je sporočilo prejeto, rezultat pa je portal, ki se odpre in jih pet posrka v kvantno kraljestvo. Scotta in Cassie najdejo domorodci, ki se upirajo svojemu vladarju, medtem ko Hope, Janet in Hank raziskujejo obsežno mesto, da bi dobili odgovore.

Hope, Janet in Hank se srečajo z lordom Krylarjem, nekdanjim Janetinim zaveznikom, ki razkrije, da so se stvari spremenile, odkar je odšla in da zdaj dela za [[Kang (lik)|Kanga]], novega vladarja kvantnega kraljestva. Trije so prisiljeni pobegniti in ukrasti Krylarjevo ladjo. Langovima medtem uporniški vodja Jentorra pove, da je Janetina vpletenost v Kanga posredno odgovorna za njegov vzpon na oblast. Upornike kmalu napadejo Kangove sile, ki jih vodi M.O.D.O.K., za katerega se izkaže, da je Darren Cross, ki je preživel svojo očitno smrt v rokah Scotta in ki je pred tem prejel Cassiejino sporočilo. Na krovu Krylarjeve ladje Janet prizna Hope in Hanku, da je spoznala Kanga, ko je bila prej v kvantnem kraljestvu. Trdil je, da bi lahko on in Janet oba pobegnila iz kvantnega kraljestva, če bi mu pomagala obnoviti njegovo multiverzalno jedro moči. Potem ko so jo uspeli popraviti, je Janet videla vizijo Kanga, ki je osvojil in uničil celotne časovnice. Kang je razkril, da so ga njegove različice izgnale zaradi strahu, zaradi česar se je Janet obrnila proti njemu. Janet, ki je bila premagana, je uporabila svoje delce Pym za povečanje jedra moči, ki je neuporabno. Ko je Kang ponovno pridobil svoje moči, je kasneje osvojil kvantno kraljestvo.

Langove odpeljejo h Kangu, ki zahteva, da mu Scott pomaga vrniti njegovo jedro moči, sicer bo ubil Cassie. Scotta nato odpeljejo na lokacijo jedra in se skrčijo. V jedru naleti na nevihto verjetnosti, zaradi katere se razdeli na več kopij samega sebe, kar ga skoraj premaga, vendar pride Hope in mu pomaga pridobiti jedro moči. Vendar pa Kang odstopi od dogovora in ujame Janet z M.O.D.O.K. uniči njeno ladjo s Hankom na njej. Potem ko so ga rešile njegove [[mravlje]], ki so se hitro razvile in postale hiperinteligentne, potem ko so jih potegnili v kvantno kraljestvo, Hank pomaga Scottu in Hope na poti do Kanga. Cassie reši Jentorra in sprožita upor proti Kangu in njegovi vojski. Med bojem Cassie prepriča Crossa, da zamenja stran in se spopade s Kangom, pri čemer ta na koncu žrtvuje svoje življenje.

Janet popravi jedro moči, medtem ko ona, Hank, Hope in Cassie skačejo skozi portal domov. Kang napade Scotta v zadnji minuti. Preden uspe premagati Scotta, se Hope vrne ter nato ona in Scott vržeta Kanga in Pymove delce v jedro moči ter oba uničita. Cassie ponovno odpre portal, da se Scott in Hope vrneta domov. Ko Scott srečno nadaljuje svoje življenje, začne ponovno razmišljati o tem, kar so mu povedali, da je Kangova smrt začetek nečesa groznega dogajanja, vendar tega zavrne. V prizoru po koncu filma številne različice Kanga, ki jih vodi Immortus, obžalujejo Kangovo smrt in načrtujejo svoj multiverzalni upor, medtem pa [[Loki (lik)|Loki]] in Mobius M. Mobius srečata drugo različico Kanga, Victorja Timelyja, na svetovnem sejmu v [[Chicago|Chicagu]] leta 1893.

== Vloge ==

* [[Paul Rudd]] - Scott Lang/Ant-Man

* [[Evangeline Lilly]] - Hope van Dyne/Wasp
* [[Jonathan Majors]] - Kang the Conqueror
* [[Kathryn Newton]] - Cassie Lang
* [[David Dastmalchian]] - Veb
* [[Katy O'Brian]] - Jentorra
* [[William Jackson Harper]] - Quaz
* [[Bill Murray]] - Lord Krylar
* [[Michelle Pfeiffer]] - Janet Van Dyne/Wasp
* [[Corey Stoll]] - Darren Cross/M.O.D.O.K.
* [[Michael Douglas]] - Hank Pym/Ant-Man

== Glej tudi ==
* [[Ant-Man (film, 2015)|Ant-Man]] 
* [[Ant-Man in Osa]]

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2023]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi Marvel Studios]]
[[Kategorija:Ameriški pustolovski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o superherojih]]
[[Kategorija:3D filmi]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi o mravljah]]
[[Kategorija:Filmi o odnosu očeta in hčere]]
[[Kategorija:Filmi o vzporednih vesoljih]]
[[Kategorija:Filmi o kvantni mehaniki]]
[[Kategorija:Filmi o spreminjanju velikosti]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v San Francisco]]
[[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]]
[[Kategorija:Crossover filmi]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>3osouuxwtd9bbknpbno5ouj0hlpqz95</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spider-Man: Nov dan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>588414</id>
    <revision>
      <id>6751876</id>
      <parentid>6731225</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:10:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 9 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751876</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7584" sha1="f772duboetpjeoeicd4fhvfzuo3fz32" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Spider-Man: Nov dan
| image          = Spider-Man Brand New Day Logo.svg
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Destin Daniel Cretton]]
| producer       = [[Kevin Feige]]&lt;br /&gt;[[Amy Pascal]]&lt;br /&gt;[[Avi Arad]]&lt;br /&gt;[[Rachel O'Connor]]
| writer         = [[Chris McKenna]]&lt;br /&gt;[[Erik Sommers]]
| based on       = [[Spider-Man]]
| starring       = [[Tom Holland]]&lt;br /&gt;[[Zendaya]]&lt;br /&gt;[[Jacob Batalon]]&lt;br /&gt;[[Sadie Sink]]&lt;br /&gt;[[Liza Colón-Zayas]]&lt;br /&gt;[[Jon Bernthal]]&lt;br /&gt;[[Mark Ruffalo]]&lt;br /&gt;[[Florence Pugh]]&lt;br /&gt;[[Michael Mando]]
| distributor    = [[Sony Pictures Releasing]]
| released       = 31. julij 2026
| runtime        = 145 min
| country        = [[ZDA]]
| language       = [[angleščina]]
}}

'''Spider-Man: Nov dan''' je ameriški superjunaški film, ki temelji na [[Spider-Man|istoimenskem liku]] iz Marvelovih stripov. Je 38. film v Marvelovem filmskem vesolju (MCU) in nadaljevanje filma [[Spider-Man: Ni poti domov]] (2021). Film je režiral [[Destin Daniel Cretton]] po scenariju, ki sta ga napisala [[Chris McKenne]] in [[Erik Sommers]], v njem pa igrajo [[Tom Holland]], [[Zendaya]], [[Jacob Batalon]], [[Sadie Sink]], [[Liza Colón-Zayas]], [[Jon Bernthal]], [[Mark Ruffalo]], [[Florence Pugh]] in [[Michael Mando]]. V filmu Parker kot junak Spider-Man anonimno varuje New York in preiskuje novo, mogočno grožnjo, medtem ko njegove supermoči doživljajo presenetljiv in potencialno nevaren razvoj.

Sony je do avgusta 2019 razvijal načrt za četrti film o Spider-Manu v seriji MCU, skupaj s filmom Ni poti domov. Producentka [[Amy Pascal]] je novembra 2021 razkrila, da naj bi bil to prvi v novi trilogiji Hollandovih filmov o Spider-Manu, pisanje scenarija pa se je začelo decembra istega leta. McKenna in Sommers sta se kot scenarista iz prejšnjih filmov vrnila do februarja 2023, Cretton je bil za režijo najet do oktobra 2024, naslov pa je bil objavljen marca 2025. Snemanje se je začelo avgusta 2025 z lokacijskim snemanjem v [[Glasgow|Glasgowu]] na [[Škotska|Škotskem]], medtem ko je delo na zvočni sceni potekalo v Pinewood Studios v Angliji in se končalo decembra 2025.

Spider-Man: Nov dan je v ZDA izšel 31. julija 2026 kot del šestega poglavja MCU. Prejel je pozitivne ocene kritikov in po vsem svetu zaslužil 1,053 milijarde dolarjev, s čimer je postal tretji finančno najuspešnejši film o Spider-Manu in drugi finančno najuspešnejši film leta 2026. Prav tako je dosegel rekordni zaslužek v otvoritvenem koncu tedna v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] in [[Kanada|Kanadi]] ter drugega najvišjega na svetu.

== Vsebina ==
Po uroku dr. [[Doktor Strange (lik)|Stephena Strangea]] je svet pozabil, da Peter Parker sploh obstaja. Štiri leta pozneje Parker anonimno varuje [[New York]] kot slavni junak Spider-Man, čeprav se v zasebnem življenju oddaljuje od drugih.

Parker posreduje, ko tank divja po mestu in vdre v stavbo Oddelka za nadzor škode (DODC). Voznik je pod vplivom telepatske posesti, telepatska sila pa preskakuje z osebe na osebo in se tako izogiba ujetju. Vdor omogoči pobeg [[Škorpijon (lik)|Macu Garganu]], kriminalcu z nadnaravnimi sposobnostmi, ki ga je Parker pred tem že ujel. Parker se pozanima pri Yeleni Belovi, ki mu pove, da nekdo nenehno napada DODC v iskanju snovi »V-Max«. Parker zasliši uradnika DODC-a Billa Metzgerja, ki trdi, da o telepatski sili ne ve ničesar.

Parker po naključju sreča Neda Leedsa in Michelle »MJ« Jones-Watson, ki sta se po končanem šolanju vrnila v New York. Ned in MJ ga ne prepoznata, MJ pa ima novega fanta. Parker se potrt vrne domov, naslednje jutro pa se zbudi z izostrenimi čuti in organskimi mrežami, ki mu uhajajo iz zapestij. Izsledi Gargana – ki je zdaj prav tako pod vplivom posesti – ravno ko ta poskuša znova vdreti v DODC. Gargan ga draži, Parker pa se odzove z nenavadno silovitostjo in ga pretepe do nezavesti.

Parker želi nadzorovati svoje nove mutacije, zato se posvetuje z dr. Bruceom Bannerjem o napravi za zaviranje, ki potlači njegovo plat [[Hulk (lik)|Hulka]]. Na podlagi Bannerjevega nasveta Parker izdela lastno napravo za omejevanje svojih moči in začne delati še na drugi, s katero bi zavrl sposobnosti telepatke. Še preden lahko Parker delo dokonča, ga telepatka izsledi na domu; ko izve za MJ, jo prisili v samomor. Parker jo v zadnjem trenutku reši in prizna poraz, čeprav telepatko vidi in jo fotografira s pomočjo svojega zaslona v maski (HUD).

Parker odpelje MJ v skrivališče Franka Castla, da bi jo zaščitil. S Castleovo opremo in MJ-jevim vpogledom Parker dokonča oba zaviralca. Ko telepat znova napade DODC, tokrat osebno in z uporabo obsedenega Hulka, jo Parker ukroti in preda Metzgerju. Ko se Parker vrne, ga MJ sooči s pismom, ki ji ga je napisal, in Nedom, ki pojasnjuje urok, ki je izbrisal njune spomine. Ta razloži, kaj počne, toda MJ se opraviči, ker ga ne pozna in ne vzajema njegovih čustev. Povabi ga v svoje stanovanje in on preživi čas, ko se poveže z njo in Nedom. Ko Parker sliši MJ-jev opis obsedenosti, spozna, da mu je Metzger lagal. Stopi v stik z Yeleno, ki iz redigiranih datotek DODC izve, da se telepatka imenuje Jean Grey.

Jean išče svojo sestro Saro, ki jo je DODC ugrabil. Edini namig, ki ga ima, je &quot;V-Max&quot;, sporočilo, ki ga je telepatično slišala od Sare, vendar Metzger ne ve, kaj pomeni, in nadaljuje z eksperimentiranjem na Jeaninih mislih. Jean spozna, da je &quot;V-Max&quot; besedilo na prezračevalni odprtini nad celico, zadnja stvar, ki jo je Sara videla pred smrtjo. Jeanine sposobnosti postanejo močnejše in psihično zaklene mesto okoli sebe.

Parker je delno imun na Jeanine sposobnosti in vstopi v DODC, da bi jo ustavil. Jean ga odbije in mu priskrbi veliko skupino Ročnih nindž, s katerimi se lahko bori. Odstrani svoj zaviralec in sprejme svoje nove mutacije, s čimer pridobi večjo moč, hitrost in organske mreže. Parker dovoli Jean, da mu bere misli, kjer najde spomin na May Parker, ki je sprejela njegove sposobnosti in ga ljubila takšnega, kot je bil. Parker ponudi Jean razumevanje za njeno izgubo in se namerno postavi med njo in Castlom, ko jo Castle od zunaj poskuša ustreliti, pri čemer utrpi skoraj smrtno rano.

Parker se zbudi v bolnišnici s Castlom, ki mu pojasni, da ga je Jean ohranjala pri življenju, dokler ni prispela zdravniška pomoč. Po tem Jean, ki jo muči krivda, tiho zapusti mesto, DODC pa postane predmet preiskave, Parker pa priseže, da mu ni treba biti sam, da bi bil Spider-Man. Ko ponovno vidi Neda, se mu predstavi. V prizoru po koncu filma se zdi, da Nedov &quot;Spidey Tracker&quot; prikazuje Spider-Mana, ki se nahaja izven [[Zemlja|Zemlje]].

== Vloge ==

* [[Tom Holland]] – Peter Parker/Spider-Man

* [[Zendaya]] – Michelle &quot;MJ&quot; Jones-Watson

* [[Jacob Batalon]] – Ned Leeds

* [[Sadie Sink]] – Jean Gray

* [[Liza Colón-Zayas]] – Jean DeWolff

* [[Jon Bernthal]] – Frank Castle/Punisher
* [[Mark Ruffalo]] – Bruce Banner/Hulk
* [[Florence Pugh]] – Yelena Belova
* [[Michael Mando]] – Mac Gargan/Škorpijon

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 2026]]
[[Kategorija:Filmi o Spider-Manu]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]
[[Kategorija:Crossover filmi]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi o telepatiji]]
[[Kategorija:Filmi o obsedenosti]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]]
[[Kategorija:Filmi Marvel Studios]]
[[Kategorija:Filmi ScreenX]]</text>
      <sha1>f772duboetpjeoeicd4fhvfzuo3fz32</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Okrožje Dženjuan, Giudžov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>589410</id>
    <revision>
      <id>6751549</id>
      <parentid>6729488</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T15:18:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kultura in turizem */ np</comment>
      <origin>6751549</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5847" sha1="bp9gk8fzh9d27t2vgmm76wscji1sd3u" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name = Okrožje Dženjuan
|native_name = 镇远县
|native_name_lang = zh-Hans
|other_name = Čenjuan; Čenjüan
|settlement_type = Mesto
|image_skyline = Zhenyuan,_Guizhou,_China.JPG
|image_caption = Most Džušeng ({{lang|zh-Hans|祝圣桥}}) čez reko Vujang
|image_map = 
|map_caption =
|pushpin_map = Kitajska
|pushpin_label = Dženjuan
|pushpin_map_caption = 
|coor_pinpoint = 
|coordinates = {{coord|27.0491|N|108.4297|E|format=dms|type:adm3rd_region:CN-52_source:Gaode|display=it}}
|subdivision_type = Država
|subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]]
|subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]]
|subdivision_name1 = [[Guidžov]]
|subdivision_type2 = Avtonomna prefektura
|subdivision_name2 = Čjandongnan
|seat_type              = sedež okrožja
|seat                   = Vujang
|area_total_km2 = 1878 
|population_total = 203.735
|population_as_of = 2010
|population_density_km2 = auto
|elevation_m = 
|postal_code_type = Poštna številka
|timezone = [[Kitajski standardni čas]]
|utc_offset = +8
|website =
}}
{{Infobox Chinese
|pic=File:Du Halde - Description de la Chine - Villes de la province de Koei Tcheou.jpg |piccap=&quot;Tchin-yuen-fou&quot; &amp; 2 other towns of &quot;Koei-tcheou&quot; from Du Halde's 1736 ''Description of China''
|s={{linktext|镇远|县}} |t={{linktext|鎮遠|縣}} |p=Zhènyuǎnxiàn |w=Chên-yüan Hsien |l=
}}
'''Okrožje Dženjuan''' ({{zh|s=镇远县}}) je okrožje avtonomne prefekture Čjandongnan Mjao in Dong na vzhodu province [[Guidžov]] na Kitajskem.

== Zgodovina ==
Območje, ki so ga prvotno naseljevali etnični skupini Dong in [[Mjaoji]], je postalo znano v času dinastije Južni Song, ko je bil ob reki Dong ustanovljen urad komisarja za mejno obrambo Dženjuan. V času dinastije Juan je bilo reorganizirano v vojaško in civilno prefekturo Dženjuan s priključenim okrožjem Anji. V zgodnji [[dinastija Ming|dinastiji Ming]] je bil Dženjuan ustanovljen kot prefektura in vojaška garnizija. V obdobju [[Jongle]] je bil nadgrajen v prefekturo Dženjuan, pri čemer so bile vse upravne enote znotraj istega mesta. V obdobju Hongdži je bil garnizija Dženjuan prerazvrščena v okrožje. Leta 1913 je bila prefektura ukinjena, tako da je ostalo le okrožje. Leta 1956 je bila ustanovljena avtonomna prefektura Čjandongnan Mjao in Dong, sprva z glavnim mestom Dženjuan, nato pa se je leta 1958 preselila v Kaili.

== Upravna delitev ==
Okrožje Dženjuan ima v svoji pristojnosti osem mest, tri občine in eno etnično okrožje:&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.stats.gov.cn/sj/tjbz/tjyqhdmhcxhfdm/2023/52/26/522625.html|script-title=zh:2023年统计用区划代码和城乡划分代码：镇远县| publisher = National Bureau of Statistics of China| language = zh-hans| access-date =}}&lt;/ref&gt;

:Mesta
*Mesto Vujang ({{zh |s=㵲阳镇|labels=no}})
*Mesto Džjaoši ({{zh |s=蕉溪镇|labels=no}})
*Mesto Čingši ({{zh |s=青溪镇|labels=no}})
*Mesto Jangping ({{zh |s=羊坪镇|labels=no}})
*Mesto Jangčang ({{zh |s=羊场镇|labels=no}})
*Mesto Duping ({{zh |s=都坪镇|labels=no}})
*Mesto Džjanggu ({{zh |s=江古镇|labels=no}})
*Mesto Džinbao ({{zh |s=金堡镇|labels=no}})
[[File:1 zhenyuan panorama 2015.jpg|thumb|centre|600px|Panorama starega mesta Dženjuan]]

== Geografija ==
Okrožje Dženjuan je v jugovzhodni provinci Guidžov. Okrožje ima skupno površino 1878 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Na severu ga obdajata okrožji Cengong in Šičjan, na zahodu okrožje Šibing, na vzhodu avtonomno okrožje Šinhuang Dong ter na jugu okrožje Sansui in okrožje Džjanhe.

V okrožju Dženjuan je 106 rek in potokov. [[Vujang (reka)|Reka Vujang]] teče skozi središče okrožja.

=== Podnebje ===
Okrožje Dženjuan ima subtropsko vlažno monsunsko podnebje s štirimi izrazitimi letnimi časi in obilnimi padavinami, s povprečno letno temperaturo 16,5 °C, skupno letno količino padavin 1093,6 milimetra in povprečnim letnim številom sončnih ur v 1144 urah. Najvišja temperatura je 40,1 °C, najnižja pa −5,3 °C.

== Gospodarstvo ==
Leta 2019 je BDP okrožja Dženjuan dosegel 5859 milijarde juanov.&lt;ref name=&quot;tiger2019&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.zygov.gov.cn/xxgk_15546/xxgkml_15548/kfsj/202005/t20200515_60452933.html |script-title=zh:镇远县2019年经济运行综述 |work=Government of Zhenyuan County |date=15 May 2020 |access-date=4 September 2020 |language=zh }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=August 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Kmetijstvo je pomemben del gospodarstva okrožja Dženjuan, pri čemer največji sektor predstavljata gojenje riža in zelenjave. Gozdarska industrija je prav tako pomemben sektor znotraj kmetijskega gospodarstva okrožja. Poleg tega je turizem (zlasti povezan z zgodovino in vinom) pomemben in rastoči del gospodarstva.

== Kultura in turizem ==
V okrožju Dženjuan so tri nacionalne enote za zaščito relikvij: starodavni arhitekturni kompleks Činglongdong, najdišče vasi Heping in starodavni zid Dženjuana. Med pomembnejše budistične templje v okrožju spada tempelj Džongjuan Čan. Med pomembnejše taoistične templje spadata tempelj [[Mazu]] in palača Vanšou ali Palača dolgoživosti. Med drugimi turističnimi destinacijami je gora Šiping.
{{multiple image
| align     = center
| direction = horizontal
| width     = 250
| header    = 
| image1    = Zhenyuan Qinglongdong 2014.04.29 14-30-55.jpg
| caption1  = Pogled iz zraka na starodavni arhitekturni kompleks Činglongdong
| image2    = Zhenyuan Hepingcun Jiuzhi 2014.04.29 16-46-05.jpg
| caption2  = Pogled na vas Heping od spredaj
| image3    = Zhenyuan Chengqiang 2014.04.29 16-40-44.jpg
| caption3  = Pogled na starodavni zid Dženjuan od spredaj
}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Guidžov]]
[[Kategorija:Mesta na Kitajskem]]</text>
      <sha1>bp9gk8fzh9d27t2vgmm76wscji1sd3u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>590815</id>
    <revision>
      <id>6751546</id>
      <parentid>6750751</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T15:12:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6751546</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="275797" sha1="icf2uj0bsz6wx3w4ml943slzyz4p1ik" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi.

Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti.

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po Grafenauerjevi hipotezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino, do okoli leta 580 pa naj bi poselitev razširili še v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}}

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val obrskih Slovanov. Do okoli 587/88 naj bi ti poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila slovanska naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}}

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.&lt;ref&gt;Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}&lt;/ref&gt; 

Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577.

Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju.

Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji.

Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}}

V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}&lt;/ref&gt; Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt;

Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}

Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; 

[[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. 

Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&amp;basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&amp;sort=word&amp;text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&amp;ww_word=on&amp;ic_word=on&amp;method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}&lt;/ref&gt; 

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').&lt;ref&gt;{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ====
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ====
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v Velikovcu na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad moralnim stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}}
* {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |last3=Friš |first3=Darko |last4=Hazemali |first4=David |last5=Bajc |first5=Gorazd |last6=Hren |first6=Karl |last7=Hozjan |first7=Andrej |last8=Riman |first8=Barbara |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}}
* {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}}
* Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}}
*{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.''
* {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}}
* {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |last2=Greenberg |first2=Marc L. |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}}
* {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}}
* {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}}
* {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}}
* {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}}
* {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr &amp; Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026 |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}&lt;</text>
      <sha1>icf2uj0bsz6wx3w4ml943slzyz4p1ik</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751554</id>
      <parentid>6751546</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T15:44:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri in literatura */ pp</comment>
      <origin>6751554</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="278070" sha1="kha94q4y70zdc81ubl1wxiqvvntgw46" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi.

Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti.

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po Grafenauerjevi hipotezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino, do okoli leta 580 pa naj bi poselitev razširili še v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}}

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val obrskih Slovanov. Do okoli 587/88 naj bi ti poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila slovanska naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}}

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.&lt;ref&gt;Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}&lt;/ref&gt; 

Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577.

Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju.

Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji.

Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}}

V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}&lt;/ref&gt; Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt;

Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}

Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; 

[[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. 

Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&amp;basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&amp;sort=word&amp;text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&amp;ww_word=on&amp;ic_word=on&amp;method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}&lt;/ref&gt; 

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').&lt;ref&gt;{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ====
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ====
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v Velikovcu na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad moralnim stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |author-link=Andrej Komac (zgodovinar) |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=227880960}}
* Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite book |first=Peter |author-link=Peter Vodopivec |last=Vodopivec |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=226123264}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026 |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>kha94q4y70zdc81ubl1wxiqvvntgw46</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751579</id>
      <parentid>6751554</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:51:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>op., pp</comment>
      <origin>6751579</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="279913" sha1="k3b4r5pvk4c54621828021rnmnlm3ha" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi.

Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti.

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po Grafenauerjevi hipotezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino, do okoli leta 580 pa naj bi poselitev razširili še v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val ''obrskih Slovanov''. Do okoli 587/88 naj bi ti poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila slovanska naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}}

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.&lt;ref&gt;Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}&lt;/ref&gt; 

Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577.

Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju.

Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji.

Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}}

V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}

Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}&lt;/ref&gt; Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.{{Sfn|Gretzinger|2025}}

Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponente in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

Dopolnitev razpravi o slovanski naselitvi prinaša [[arheogenetika]]. V študiji iz leta 2025 so ugotovili velike premike prebivalstva iz vzhodne Evrope v 6.–8. stoletju, povezane s širjenjem Slovanov. Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz avarskega obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt;

Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}

Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; 

[[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. 

Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&amp;basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&amp;sort=word&amp;text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&amp;ww_word=on&amp;ic_word=on&amp;method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}&lt;/ref&gt; 

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').&lt;ref&gt;{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ====
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ====
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v Velikovcu na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad moralnim stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |author-link=Andrej Komac (zgodovinar) |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=227880960}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite book |first=Peter |author-link=Peter Vodopivec |last=Vodopivec |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=226123264}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026 |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>k3b4r5pvk4c54621828021rnmnlm3ha</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751608</id>
      <parentid>6751579</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:08:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <origin>6751608</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="280747" sha1="cl74u9qe1akfrxp1jdojicaqp4ek63l" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi.

Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti.

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val ''obrskih Slovanov''. {{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo Ilirika, in se začeli skupaj s spremljajočimi Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi tudi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}

Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V študiji{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}&lt;/ref&gt; Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.{{Sfn|Gretzinger|2025}}

Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponente in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

Dopolnitev razpravi o slovanski naselitvi prinaša [[arheogenetika]]. V študiji iz leta 2025 so ugotovili velike premike prebivalstva iz vzhodne Evrope v 6.–8. stoletju, povezane s širjenjem Slovanov. Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz avarskega obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.&lt;ref&gt;Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}&lt;/ref&gt;

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt;

Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}

Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; 

[[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. 

Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&amp;basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&amp;sort=word&amp;text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&amp;ww_word=on&amp;ic_word=on&amp;method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}&lt;/ref&gt; 

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').&lt;ref&gt;{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ====
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ====
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v Velikovcu na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad moralnim stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |author-link=Andrej Komac (zgodovinar) |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=227880960}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite book |first=Peter |author-link=Peter Vodopivec |last=Vodopivec |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=226123264}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026 |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>cl74u9qe1akfrxp1jdojicaqp4ek63l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751612</id>
      <parentid>6751608</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:15:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>--</comment>
      <origin>6751612</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="280192" sha1="jdfd22u9ps0jq1ikctx81ai3u6nak15" xml:space="preserve">= Etnogeneza Slovencev =
'''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}&lt;/ref&gt; V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela)
|Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1-2&lt;/ref&gt;) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi.

Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti.

== Prepdogoji ==

=== Genetika ===
Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}}

Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}}

Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}}

Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}}

=== »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom ===
Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. 

==== Evropske gruče ====

Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo.

[[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

[[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

==== Neevropske gruče ====

Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}

V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

=== Pradomovina in migracije Slovanov ===
V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}}
[[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]]
[[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]]
Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} 
[[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]]
Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}}
[[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]]
Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} 

Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val ''obrskih Slovanov''. {{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo Ilirika, in se začeli skupaj s spremljajočimi Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi tudi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} 

Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}}

Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}}

Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V študiji{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.{{Sfn|Gretzinger|2025}}

Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponente in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}

Dopolnitev razpravi o slovanski naselitvi prinaša [[arheogenetika]]. V študiji iz leta 2025 so ugotovili velike premike prebivalstva iz vzhodne Evrope v 6.–8. stoletju, povezane s širjenjem Slovanov. Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz avarskega obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}}

Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Grdina, I. (2019)&lt;/ref&gt; – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.&lt;ref&gt;Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}&lt;/ref&gt;

=== Vloga avtohtonega prebivalstva ===
Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}&lt;/ref&gt; ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.&lt;ref&gt;{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}&lt;/ref&gt; Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Hrastje ob Bistrici]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Koroška Bela]],&lt;ref name=&quot;:04&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&amp;locale=sl&amp;find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}&lt;/ref&gt; idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}}

Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}}

== Jezikovni pogled ==
V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}}

Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} 

Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' &gt; ''storiti'', ''četvrti'' &gt; ''četrti'', ''tvrd'' &gt; ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' &gt; ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' &gt; ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}}

Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}}

=== Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza ===
{{glavni|Samova plemenska zveza}}
[[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]]
Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622&lt;ref name=&quot;GB94&quot;&gt;Grafenauer, B. (2000). Str. 94.&lt;/ref&gt; in 626&lt;ref name=&quot;CF109&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 109.&lt;/ref&gt; sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.&lt;ref name=&quot;CF60&quot;&gt;Curta, F. (2001). Str. 60.&lt;/ref&gt; Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.&lt;ref&gt;Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)&lt;/ref&gt;

=== Karantanija ===
{{glavni|Karantanija}}
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Sket, J. (1893), str. 1&lt;/ref&gt; [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]].

==== Etnična sestava prebivalstva ====
Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih.

==== Jezik ====
[[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]]
V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika.

Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Grdina, Igor (2012).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:05&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis &quot;Ratchis hidebohohrit&quot;, ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni &quot;Ratchis je šel Boga odkrit&quot;; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnja Panonija ===
{{glavni|Spodnja Panonija (država)}}

Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]].

Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt; Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]].

==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ====
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]]
Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}''

== Jezik, identiteta in etnonimi ==

=== Jezikovna pripadnost in njen vpliv ===
Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Golec, B. (2019)&lt;/ref&gt; Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. 

V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

[[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}}

Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920.

=== Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' ===
V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}&lt;/ref&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.&lt;ref&gt;{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}&lt;/ref&gt; Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Granda, S. (2019)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}&lt;/ref&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}&lt;/ref&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}&lt;/ref&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}&lt;/ref&gt;

== Teoretska podlaga ==

==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ====
Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}}

Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

# '''zgodovinsko-politična konstanta''',
# '''jezikovno-etnična konstanta''',
# '''pojmovna konstanta''',
# '''geografska konstanta'''.

Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}}

==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ====
[[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

[[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}}

==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ====
[[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}}

# '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi.
# '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet.
# '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji.

Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}}

==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ====
Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}

# '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}   1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}}  1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}
# '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}}

==== Etnično jedro in prehodno območje ====
Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}

[[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}}

==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ====
[[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}}

Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

== Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' ==
Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt;'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''&lt;ref&gt;{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}&lt;/ref&gt;}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),&lt;ref&gt;Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.&lt;/ref&gt; njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.&lt;ref&gt;Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.&lt;/ref&gt; Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}&lt;/ref&gt;

Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}

Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; 

[[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}&lt;/ref&gt; se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}&lt;/ref&gt; V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. 

Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, &quot;Anton Vramec in Slovenci&quot;|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}&lt;/ref&gt; [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&amp;basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&amp;sort=word&amp;text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&amp;ww_word=on&amp;ic_word=on&amp;method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}&lt;/ref&gt; 

=== Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena ===
Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}}

V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}}

Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}}

Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').&lt;ref&gt;{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda ===
Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ====
Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}}

Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}}

Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}}

==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ====
Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}}

Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

[[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}}

Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

==== 3. Pojmovna konstanta ====
V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}}

Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}}

Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}

Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

==== 4. Geografska konstanta ====
Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}}

=== Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti ===
Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}}

Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}}

Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.&lt;ref&gt;Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.&lt;/ref&gt; Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.&lt;ref&gt;prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}&lt;/ref&gt; Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} 

Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}}

»Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;''ſzlovenſzkoga naroda derſava''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}&lt;/ref&gt; Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}}
[[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]]
Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}}

Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}

Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}}

==== Vpliv jezika ====
Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}}

Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«&lt;/blockquote&gt;Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}&lt;blockquote&gt;»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«&lt;/blockquote&gt;K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}

V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}

==== Verska gibanja ====
V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}}

Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

===== Značajske lastnosti =====
Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}

=== Od etnične kategorije prek mreže do etnije ===
Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}}

Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}}

==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ====
Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}}

V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}}

V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ====
Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}}

[[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

=== Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora ===
Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}}

Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538)  o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}}

Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}

Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis&lt;ref&gt;{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}&lt;/ref&gt;) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;''
{|
!Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}}
!Original v latinščini
|-
|&lt;blockquote&gt;Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.&lt;/blockquote&gt;
|&lt;blockquote&gt;Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.&lt;/blockquote&gt;
|}
V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}}

Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}}

Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. 

==== ''Kroatizacija'' ====
Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} 

Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} 

V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}}

Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}}

(Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}}

Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} 

Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch
sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}}

===== Etnično jedro in prehodno območje =====
Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}}

Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

=== Vprašanje etničnega imena in karniolizacija ===
Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}}

Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}}

Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}}

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji  so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}}

V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta  nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}}

Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}}

Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}}

Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}}

Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}''

Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt; in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;''

Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;
[[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]]
Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; 
[[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]]
Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

=== Pomen etnične pripadnosti ===
Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}''

Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja  k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v Velikovcu na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad moralnim stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}''

{{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}}

V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}''

'''Amplitude pomena etničnosti'''

Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}

V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}

S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}}  Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}}

== Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda ==
[[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. &lt;small&gt;Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda&lt;/small&gt;&lt;small&gt;in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)&lt;/small&gt;]]
Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]].

Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 35&lt;/ref&gt; Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom &quot;Marina Slovenka&quot; (''marina slouencha de vuilla canum'').&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}&lt;/ref&gt;

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}&lt;/ref&gt; Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}&lt;/ref&gt; Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz &quot;slovenski narod&quot; pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 37&lt;/ref&gt; Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

V preteklosti je oznaka &quot;kranjski&quot; pogosto nastopala kot istopomenka izrazu &quot;slovenski&quot;, enako vlogo pa je imel izraz &quot;karantanski&quot; oz. &quot;koroški&quot;, ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 38&lt;/ref&gt; Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] &quot;Karinthi&quot;, to so Korošci.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 39&lt;/ref&gt; Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz &quot;Sclavi&quot;, ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni &quot;v Sklavonijo&quot; (&quot;in Sclaviniam&quot;); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt;

26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj &quot;v nemškem Rimu&quot; z njo na prošnjo &quot;izvrstnih in modrih&quot; mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih &quot;Kristusovih vernikov slovenske nacije&quot; ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 174&lt;/ref&gt;{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Golec, B. idr. (2025), str. 175&lt;/ref&gt; Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje &quot;''Ste vi Slovénci?''&quot; za prepoznavanje romarjev &quot;''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt; lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum &amp; domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}&lt;/ref&gt; Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

=== Slovensko razsvetljenstvo ===
{{glavni|Slovenski narodni preporod}}
[[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&amp;t=2710s}}&lt;/ref&gt; Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]].  

Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. 

Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest.

=== Pomlad narodov ===
[[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]]
{{glavni|Zedinjena Slovenija}}
V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“.

Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države.

[[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}&lt;/ref&gt; Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne.

=== ''Vindišarji, Windisch, windische'' ===
[[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]]
{{glavni|Vindišarska teorija}}
Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}}
* {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}}
* {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}}
* {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}}
* {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}}
* {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}}
* {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}}
* {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}}
* {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}}
* {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}}
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}}
* {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}}
* {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}}
* {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}
* {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}
* {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}}
* {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}}
* {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}}
* {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&amp;t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}}
* {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}
* {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}}
* {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}}
* {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}}
* {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi &quot;Lubi Slovenci&quot; ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}}
* {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}}
* {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}}
* {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}}
* {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}}
* {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}}
* {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}}
* {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |author-link=Andrej Komac (zgodovinar) |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=227880960}}
* {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}}
* Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba.
* {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}}
* {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}}
* {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}}
* {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali &quot;lubi Slovenci&quot;? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}}
*{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}}
*{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&amp;redir_esc=y}}
*{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}}
*{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}}
* {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}}
* {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}}
* {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}}
* {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}}
* [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}}
* {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}}
* {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}}
* {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}}
* {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}}
* Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher].
* {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}}
* {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}}
* {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}}
* {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}}
* {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}}
* {{cite book |first=Peter |author-link=Peter Vodopivec |last=Vodopivec |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=226123264}}
* {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}}
* {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}}
* {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}
* {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr &amp; Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}}
* {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;source=gbs_ge_summary_r&amp;cad=0#v=onepage&amp;q&amp;f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}}
* {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}}
* {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}}
* {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}}
* {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}}
* {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}}
* {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}}
* {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026 |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}}</text>
      <sha1>jdfd22u9ps0jq1ikctx81ai3u6nak15</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marko Brajnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>593347</id>
    <revision>
      <id>6751714</id>
      <parentid>6541403</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T01:57:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751714</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8889" sha1="d9f879acsd4wqfh3zpe5gr07cqj71f3" xml:space="preserve">{{infopolje oseba|nationality=slovenska}}
'''Marko Brajnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[kulturni delavec]] in [[Igralec (umetnik)|ljubiteljski igralec]], [[27. maj]] [[1948]], [[Gorica]].

== Življenje in delo ==
Marko Brajnik (uradno Marco Braini, saj ni [[Republika Italija]] nikomur samostojno povrnila popačenih imen in priimkov, ki so jih Slovencem spreminjali med [[Fašizem v Italiji|fašizmom]]) se je rodil v [[Gorica|Gorici]], a od zmeraj prebiva v [[Štandrež|Štandrežu]], oče je bil Milan, mati Julita (rojena Černic). Obvezno šolanje je opravil v domačem kraju, srednjo šolo pa v [[Gorica|Gorici]], kjer je živel v [[Alojzijevišče|Alojzijevišču]] in se tam navdušil za kulturno delovanje. Že zgodaj se je zanimal za gledališče in je nastopal najprej v [[Kulturni center Lojze Bratuž|Katoliškem domu]] v Gorici, nato pa v domačem Štandrežu, kjer je prve igre v novoustanovljenem [[Prosvetno društvo Štandrež|Prosvetnem društvu]] režiral sam župnik [[Jožef Žorž|Žorž]], ki je kmalu vabil tudi druge režiserje in gledališke izvedence, tako da se je dramska skupina v Štandrežu lepo razvijala.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Prejemnik priznanja Kazimir Humar 2024 je kulturnik in ljubiteljski igralec Marko Brajnik » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/prejemnik-priznanja-kazimir-humar-2024-je-kulturnik-ljubiteljski-igralec-marko-brajnik/|website=Noviglas|date=2025-03-06|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt; Od takrat je zaigral ogromno število vlog&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Politika je vse bolj podobna pici!|url=https://www.primorski.eu/goriska/209652-politika-je-vse-bolj-podobna-pici-PBPR219240|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-11-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; in nastopal na marsikaterem odru,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PAMELA - sezana.si|url=https://www.sezana.si/objava/668943|website=www.sezana.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|last=E-občina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Un Goldoni fuori dagli schemi|url=https://lavoce.hr/cultura-e-spettacoli/un-goldoni-fuori-dagli-schemi|website=LaVoce del popolo|date=2024-02-10|accessdate=2025-11-11|language=it-IT|last=Redazione}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pamela|url=https://veza.sigledal.org/uprizoritev/pamela|website=veza.sigledal.org|accessdate=2025-11-11|language=sl}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|url=https://www.sng-ng.si/sl/repertoar/gostujoce-predstave/od-nice-do-gorice-da-nizza-a-gorizia/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.komen.si/mma/Cvetje%20hvale%C5%BEno%20odklanjamo/2012062917014254/&lt;/ref&gt; večkrat se je z dramsko skupino udeleževal tudi gledaliških festivalov,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Štandrežu uspela Operacija Rocco|url=https://www.primorski.eu/goriska/v-standrezu-uspela-operacija-rocco-HM1583328|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-11-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; kjer so si redno zaslužili kakšno nagrado. Redno so nastopali tudi na [[Zamejski festival amaterskih dramskih skupin|Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin]] v [[Mavhinje|Mavhinjah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spored 13. Festivala|url=https://www.primorski.eu/kultura/spored-13-festivala-DK286849|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}&lt;/ref&gt;

Marko Brajnik je bil v domači vasi Štandrežu zmeraj prisoten tudi pri vseh cerkvenih in posvetnih dogodkih,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Šestdeset let Prosvetnega društva Štandrež » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/sestdeset-let-prosvetnega-drustva-standrez/|website=Noviglas|date=2025-10-16|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt; kjer s svojo predanostjo in prijaznostjo povezuje starejše in mlajše generacije, tako tudi pomembno prispeva k ohranjanju duha domače narodne skupnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Občinska plaketa v roke Štandrežcem|url=https://www.primorski.eu/goriska/246281-obinska-plaketa-v-roke-tandrecem-AGPR263425|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-11-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; Leta 1972 se je oženil z domačinko Agato Komjanc, s katero ima sina Dimitrija in hčerke Vereno, Heleno ter Martino.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=20. Priznanje Kazimir Humar za leto 2024 {{!}}|url=https://zskp.eu/20-priznanje-kazimir-humar-za-leto-2024/|website=ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE|date=2025-03-01|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI|last=zskp}}&lt;/ref&gt; Več let je bil predsednik [[Prosvetno društvo Štandrež|Prosvetnega društva Štandrež]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Proslavili so sloves in dediščino pogumnih ljudi|url=https://www.primorski.eu/goriska/proslavili-so-sloves-in-dediscino-pogumnih-ljudi-KG2019095|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Vili|last=Prinčič {{!}}}}&lt;/ref&gt; nato pa odbornik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pregled uspehov in novih izzivov na občnem zboru Prosvetnega društva Štandrež » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pregled-uspehov-novih-izzivov/|website=Noviglas|date=2025-04-22|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt; Dejaven pa je tudi v drugih krogih, saj je bil vrsto let v nadzornem odboru [[Športno združenje Olympia|Športnega združenja Olympia]] iz Gorice,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Olympia|url=https://old.slosport.org/ital/elsoc/olympia.html|website=old.slosport.org|accessdate=2025-11-11}}&lt;/ref&gt; mnogo let je predsednik nadzornega odbora [[Svet slovenskih organizacij|SSO - Sveta slovenskih organizacij]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organi SSO|url=https://www.ssorg.eu/organi-sso/|website=SSO|date=2024-02-27|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet Slovenskih Organizacij_Iz zdravih korenin v nove čase - dom|url=https://www.dom.it/svet-slovenskih-organizacij_iz-zdravih-korenin-v-nove-case/|date=2011-11-26|accessdate=2025-11-11|language=it-IT}}&lt;/ref&gt; isto vlogo ima tudi v [[Zveza slovenske katoliške prosvete|Zvezi slovenske katoliške prosvete]], pri kateri že vrsto let tudi aktivno sodeluje in pomaga pri marsikaterem projektu in prireditvi, ki jih [[Zveza slovenske katoliške prosvete|Zveza]] organizira.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Marko Brajnik je bil med ustanovitelji in v prvi skupini SGS - slovenskih goriških skavtov (udeležil se je tudi prvega tabora SGS leta 1964 v Zajzeri)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=“Da bi Skavtska pesem v Gorici donela še mnogo let!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/da-bi-skavtska-pesem-v-gorici-donela-se-mnogo-let/|website=Noviglas|date=2024-06-19|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt; in je s skavtsko organizacijo še vedno povezan, saj ji je sledil pri vsem razvoju v [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo]] in še vedno skavtom priskoči na pomoč, ko je le potreba.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Skavtizem drži mlade priklenjene na stvarnost » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/skavtizem-drzi-mlade-priklenjene-na-stvarnost/|website=Noviglas|date=2014-08-12|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt;

Na političnem področju je Marko Brajnik vedno sodeloval z edino slovensko stranko v Italiji [[Slovenska skupnost|SSk - Slovensko skupnostjo]] in je bil večkrat izvoljen v občinski rajonski svet ''Campagnuzza'', v katerem je s svojo predanostjo zastopal potrebe vseh krajanov. Leta 2015 mu je na slavnostni prireditvi vodstvo stranke podelilo plaketo, na kateri je vgravirano: ''Slovenska skupnost izreka priznanje in zahvalo za nesebično in požrtvovalno štiridesetletno delo v korist narodnostnim pravicam Slovencev v Italiji.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=“Pomembno je, da ne prenehamo sanjati!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pomembno-je-da-ne-prenehamo-sanjati/|website=Noviglas|date=2015-11-18|accessdate=2025-11-11|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt;

Leta 2024 je za svoje nesebično in zastonjsko delovanje v korist slovenski narodni skupnosti prejel [[Priznanje Kazimir Humar|priznanje Kazimirja Humarja]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=20. priznanje Kazimir Humar|url=https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2025_02_26|website=Avdio arhiv Radia Ognjišče|date=2025-11-10|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Radio|last=Ognjišče}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=Marko Brajnik prejel priznanje Kazimir Humar|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2025/03/marko-brajnik-prejel-priznanje-kazimir-humar-9930c083-eee4-46de-a0a9-4d28354c0fb7.html|date=2025-03-01|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Barbara|last=Ferluga}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Brajnik, Marko}}
[[Kategorija:Slovenski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]]
[[Kategorija:Slovenski skavti]]
[[Kategorija:Goriški Slovenci]]</text>
      <sha1>d9f879acsd4wqfh3zpe5gr07cqj71f3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tjaša Mislej</title>
    <ns>0</ns>
    <id>594026</id>
    <revision>
      <id>6751540</id>
      <parentid>6690815</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T14:28:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50008-11</username>
        <id>265854</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */</comment>
      <origin>6751540</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6509" sha1="n9g9zfc8s9ek47arjcqloqv9o3hrege" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Tjaša Mislej''', [[Slovenci|slovenska]] [[Dramatika|dramatičarka]], [[Dramaturg|dramaturginja]], [[Lektor|lektorica]] in [[Pedagogika|pedagoginja]] * [[4. marec]] [[1985]].

== Življenjepis == 
Študirala je primerjalno književnost in filozofijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer diplomirala leta 2011 z delom ''Tragedija in subjekt: Tragedija kot relikvija skozi očala [[Krištof Jacek Kozak|Krištofa Jaceka Kozaka]]'' pri mentorju [[Janez Vrečko|Janezu Vrečku]] in [[Valentina Hribar Sorčan|Valentini Hribar Sorčan]]. Na drugi stopnji je nadaljeva študij na slovenistiki in vzporedno na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] smer dramaturgija.  

V času študija je opravljala priložnostna dela v trgovini, lokalih, občasno čistila, preizkušala v novinarstvu na [[Radio Študent|Radiu Študent]]. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Paukovič|first=Lara|date=22. 5. 2020|title=Tjaša Mislej Dramatičarka ... ki secira malega človeka v kolesja kapitalizma|url=https://pgk.si/files/media/315/files/2020.05.22MladinaIntervjuTjasaMislej.pdf|magazine=Mladina}}&lt;/ref&gt; 

Delala je kot mentorica v mladinskih gledaliških skupinah v Mengšu (Zorana) in Kamniku (Oksimoron).

V času študija (2014–2016) je bila asistentka režije v SNG Drama in PGK in pisala članke za gledališke liste. 

Po zaključku magistrskega študija se je zaposlila na gimnaziji Kamnik, kjer je poučevala filozofijo in slovenščino.  

Med letoma 2016 in 2020 je v Kranju izvajala medkulturne aktivnosti za vključevanje priseljencev. 

Od 2023 je samozaposlena v kulturi. &lt;ref&gt;https://www.bizi.si/TJASA-MISLEJ-SAMOZAPOSLENA-V-KULTURI-KNJIZEVNICA-DRAMATURGINJA-KRITICARKA-RECENZENTKA-LEKTORICA-PEDAGOGINJA/&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
=== Dramatika ===
* Black Thunder. V ''Dramski krožnik'', 2012, str. 70–75
* Panj. V ''Dramski krožnik'' , 2012, str. 76–84
* Panj [tipkopis], 2013
* Praznovanje v mestu [tipkopis], 2015
* Panj (3. dejanje, 2. prizor). Besedoholik, 2015/16, št. 5, str. 80–87
* ''Naše skladišče''. Sodobnost, l. 84, št. 7/8, 2020
* omnibus Tišina med nami – Drugi del: Lunin ples. [https://www.mgl.si/sl/predstave/tisina-med-nami/ Gledališki list MGL 2020/21].
* omnibus Monologi s kavča – Korenine in krila. [https://pgk.si/files/show/587/files/PGKMonologiskavcaGLWEB.pdf Gledališki list PGK 2020/21].
* Petnajst [tipkopis], 2023
* ''Naše skladišče''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023
* ''Prva beseda je mama''. Gledališki list SNG Drama Ljubljana, l. CV (2025/26), št. 2, str. 43–95

=== Mladinska dramatika ===
* Zarja in svit. V ''Spetka!'', 2014

=== Kratka proza ===
* ''Ocean na steni'' (Zbirka Nova slovenska knjiga). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2025

=== Radijske igre ===
* Grške počitnice, RTV Slovenija, 2021
* Prva beseda je mama (radijska serija, 5 delov), RTV Slovenija, 2025

=== Uprizoritve ===
* Panj – 2015, rež. Tjaša Mislej, KD Kamnik (Oksimoron) ([https://www.domkulture.org/sl/program/mladinska-gledaliska-skupina-oksimoron-panj%203%2004-2015 Vir])
* Naše skladišče – 13. oktober 2020, rež. Mateja Kokol, PGK
* omnibus Tišina med nami – 2. del:Lunin ples (Barbara Zemljič, Mislej, Iza Strehar) – 13. november 2020, rež. Nina Šorak, MGL
* Monologi s kavča: Gledališki omnibus osmih monologov (del Korenine in krila) – 22. maj 2021, rež. Luka Marcen, PGK
* Tjaša Mislej, Pia Vatovec Dirnbek: Prva beseda je mama, Vranica (diptih) – 10. oktober 2025, rež. Brina Klampfer Merčnik, [https://www.drama.si/dogodek/prva-beseda-je-mama-vranica/ SNG Drama]
=== Bralne uprizoritve ===
* Panj – 12. november 2014, rež. Eva Nina Lampič, SNG Drama&lt;ref&gt;https://repertoar.sigledal.org/predstava/10742&lt;/ref&gt;

* Zarja in svit – 1. april 2016, rež. Juš A. Zidar, SNG Drama&lt;ref&gt;https://repertoar.sigledal.org/predstava/10957&lt;/ref&gt;
* Skladišče – 25. marec 2018, rež. Mateja Kokolj, 2. Festival Vzkrik&lt;ref&gt;https://www.mini-teater.si/si/articles/3590/festival-vzkrik{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* &lt;s&gt;Ena kri – 22. marec 2020, rež. Mojca Madon, 4. Festival Vzkrik&lt;/s&gt; (odpoved)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tjaša Mislej je prvo ime Tedna slovenske drame kot ga še ni bilo. Pa še bo, saj je 50. {{!}} Radio KAOS|url=https://www.radiokaos.info/prispevki/tjasa-mislej-je-prvo-ime-tedna-slovenske-drame-kot-ga-se-ni-bilo-pa-se-bo-saj-je-50/|date=2020-04-10|accessdate=2025-11-25|language=en-GB|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;
* Posebna večerja – 21. november 2020, rež. Mojca Madon, Festival Vzkrik [spletni dogodek]&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=Xlrb9nl2Mdk&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.2021.tsd.si/dodatni-program/spletne-uprizoritve-festivala-vzkrik-2020/ |title=arhivska kopija |accessdate=2025-11-25 |archive-date=2026-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260109072122/https://www.2021.tsd.si/dodatni-program/spletne-uprizoritve-festivala-vzkrik-2020/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Nagrade in nominacije ==
=== Nagrade ===
* '''2014''' [[nagrada za mladega dramatika]] za ''Panj''
* '''2020''' [[Grumova nagrada]] za ''Naše skladišče''
=== Nominacije ===
* '''2024''' nominacija za [[Grumova nagrada]] za ''Prva beseda je mama''
=== Priznanja ===
* '''2019''' kulturna ambasadorka [[Gimnazija Ledina|Gimnazije Ledina]]&lt;ref&gt;https://www.ledina.si/2019/03/kulturni-ambasador-gimnazije-ledina/&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://sigledal.org/geslo/Tja%C5%A1a_Mislej Geslo Sigledal]
* [https://pgk.si/files/media/315/files/2020.05.22MladinaIntervjuTjasaMislej.pdf Portet Mladina 22. 5. 2020]
* [https://www.dnevnik.si/kultura/oder/tjasa-mislej-dramaticarka-in-dobitnica-grumove-nagrade-ujeti-v-izmene-brez-konca-2227483/ Butala Gregor: intervju s Tjašo Mislej. Dnevnik, 14. 4. 2020]
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175180286 Tjaša Mislej, dramatičarka in pisateljica: Za to delo moraš biti zelo vztrajen, celo trmast]. Naši umetniki pred mikrofonom (6. december 2025). RTV Slovenija.

{{-}}

{{Grumovi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}

{{Artist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Mislej, Tjaša}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski dramaturgi]]
[[Kategorija:Slovenski dramatiki]]
[[Kategorija:Grumovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>n9g9zfc8s9ek47arjcqloqv9o3hrege</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751542</id>
      <parentid>6751540</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T14:29:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50008-11</username>
        <id>265854</id>
      </contributor>
      <origin>6751542</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6531" sha1="avl2tpja57uj6ixi28zftjqb9ymetim" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Tjaša Mislej''', [[Slovenci|slovenska]] [[Dramatika|dramatičarka]], [[Dramaturg|dramaturginja]], [[Lektor|lektorica]] in [[Pedagogika|pedagoginja]] * [[4. marec]] [[1985]].

== Življenjepis == 
Študirala je primerjalno književnost in filozofijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer diplomirala leta 2011 z delom ''Tragedija in subjekt: Tragedija kot relikvija skozi očala [[Krištof Jacek Kozak|Krištofa Jaceka Kozaka]]'' pri mentorju [[Janez Vrečko|Janezu Vrečku]] in [[Valentina Hribar Sorčan|Valentini Hribar Sorčan]]. Na drugi stopnji je nadaljevala študij na slovenistiki in vzporedno na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]], smer dramaturgija in dramsko pisanje.  

V času študija je opravljala priložnostna dela v trgovini, lokalih, občasno čistila, preizkušala v novinarstvu na [[Radio Študent|Radiu Študent]]. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Paukovič|first=Lara|date=22. 5. 2020|title=Tjaša Mislej Dramatičarka ... ki secira malega človeka v kolesja kapitalizma|url=https://pgk.si/files/media/315/files/2020.05.22MladinaIntervjuTjasaMislej.pdf|magazine=Mladina}}&lt;/ref&gt; 

Delala je kot mentorica v mladinskih gledaliških skupinah v Mengšu (Zorana) in Kamniku (Oksimoron).

V času študija (2014–2016) je bila asistentka režije v SNG Drama in PGK in pisala članke za gledališke liste. 

Po zaključku magistrskega študija se je zaposlila na gimnaziji Kamnik, kjer je poučevala filozofijo in slovenščino.  

Med letoma 2016 in 2020 je v Kranju izvajala medkulturne aktivnosti za vključevanje priseljencev. 

Od 2023 je samozaposlena v kulturi. &lt;ref&gt;https://www.bizi.si/TJASA-MISLEJ-SAMOZAPOSLENA-V-KULTURI-KNJIZEVNICA-DRAMATURGINJA-KRITICARKA-RECENZENTKA-LEKTORICA-PEDAGOGINJA/&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
=== Dramatika ===
* Black Thunder. V ''Dramski krožnik'', 2012, str. 70–75
* Panj. V ''Dramski krožnik'' , 2012, str. 76–84
* Panj [tipkopis], 2013
* Praznovanje v mestu [tipkopis], 2015
* Panj (3. dejanje, 2. prizor). Besedoholik, 2015/16, št. 5, str. 80–87
* ''Naše skladišče''. Sodobnost, l. 84, št. 7/8, 2020
* omnibus Tišina med nami – Drugi del: Lunin ples. [https://www.mgl.si/sl/predstave/tisina-med-nami/ Gledališki list MGL 2020/21].
* omnibus Monologi s kavča – Korenine in krila. [https://pgk.si/files/show/587/files/PGKMonologiskavcaGLWEB.pdf Gledališki list PGK 2020/21].
* Petnajst [tipkopis], 2023
* ''Naše skladišče''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023
* ''Prva beseda je mama''. Gledališki list SNG Drama Ljubljana, l. CV (2025/26), št. 2, str. 43–95

=== Mladinska dramatika ===
* Zarja in svit. V ''Spetka!'', 2014

=== Kratka proza ===
* ''Ocean na steni'' (Zbirka Nova slovenska knjiga). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2025

=== Radijske igre ===
* Grške počitnice, RTV Slovenija, 2021
* Prva beseda je mama (radijska serija, 5 delov), RTV Slovenija, 2025

=== Uprizoritve ===
* Panj – 2015, rež. Tjaša Mislej, KD Kamnik (Oksimoron) ([https://www.domkulture.org/sl/program/mladinska-gledaliska-skupina-oksimoron-panj%203%2004-2015 Vir])
* Naše skladišče – 13. oktober 2020, rež. Mateja Kokol, PGK
* omnibus Tišina med nami – 2. del:Lunin ples (Barbara Zemljič, Mislej, Iza Strehar) – 13. november 2020, rež. Nina Šorak, MGL
* Monologi s kavča: Gledališki omnibus osmih monologov (del Korenine in krila) – 22. maj 2021, rež. Luka Marcen, PGK
* Tjaša Mislej, Pia Vatovec Dirnbek: Prva beseda je mama, Vranica (diptih) – 10. oktober 2025, rež. Brina Klampfer Merčnik, [https://www.drama.si/dogodek/prva-beseda-je-mama-vranica/ SNG Drama]
=== Bralne uprizoritve ===
* Panj – 12. november 2014, rež. Eva Nina Lampič, SNG Drama&lt;ref&gt;https://repertoar.sigledal.org/predstava/10742&lt;/ref&gt;

* Zarja in svit – 1. april 2016, rež. Juš A. Zidar, SNG Drama&lt;ref&gt;https://repertoar.sigledal.org/predstava/10957&lt;/ref&gt;
* Skladišče – 25. marec 2018, rež. Mateja Kokolj, 2. Festival Vzkrik&lt;ref&gt;https://www.mini-teater.si/si/articles/3590/festival-vzkrik{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* &lt;s&gt;Ena kri – 22. marec 2020, rež. Mojca Madon, 4. Festival Vzkrik&lt;/s&gt; (odpoved)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tjaša Mislej je prvo ime Tedna slovenske drame kot ga še ni bilo. Pa še bo, saj je 50. {{!}} Radio KAOS|url=https://www.radiokaos.info/prispevki/tjasa-mislej-je-prvo-ime-tedna-slovenske-drame-kot-ga-se-ni-bilo-pa-se-bo-saj-je-50/|date=2020-04-10|accessdate=2025-11-25|language=en-GB|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt;
* Posebna večerja – 21. november 2020, rež. Mojca Madon, Festival Vzkrik [spletni dogodek]&lt;ref&gt;https://www.youtube.com/watch?v=Xlrb9nl2Mdk&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.2021.tsd.si/dodatni-program/spletne-uprizoritve-festivala-vzkrik-2020/ |title=arhivska kopija |accessdate=2025-11-25 |archive-date=2026-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260109072122/https://www.2021.tsd.si/dodatni-program/spletne-uprizoritve-festivala-vzkrik-2020/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Nagrade in nominacije ==
=== Nagrade ===
* '''2014''' [[nagrada za mladega dramatika]] za ''Panj''
* '''2020''' [[Grumova nagrada]] za ''Naše skladišče''
=== Nominacije ===
* '''2024''' nominacija za [[Grumova nagrada]] za ''Prva beseda je mama''
=== Priznanja ===
* '''2019''' kulturna ambasadorka [[Gimnazija Ledina|Gimnazije Ledina]]&lt;ref&gt;https://www.ledina.si/2019/03/kulturni-ambasador-gimnazije-ledina/&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://sigledal.org/geslo/Tja%C5%A1a_Mislej Geslo Sigledal]
* [https://pgk.si/files/media/315/files/2020.05.22MladinaIntervjuTjasaMislej.pdf Portet Mladina 22. 5. 2020]
* [https://www.dnevnik.si/kultura/oder/tjasa-mislej-dramaticarka-in-dobitnica-grumove-nagrade-ujeti-v-izmene-brez-konca-2227483/ Butala Gregor: intervju s Tjašo Mislej. Dnevnik, 14. 4. 2020]
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175180286 Tjaša Mislej, dramatičarka in pisateljica: Za to delo moraš biti zelo vztrajen, celo trmast]. Naši umetniki pred mikrofonom (6. december 2025). RTV Slovenija.

{{-}}

{{Grumovi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}

{{Artist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Mislej, Tjaša}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski dramaturgi]]
[[Kategorija:Slovenski dramatiki]]
[[Kategorija:Grumovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>avl2tpja57uj6ixi28zftjqb9ymetim</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mahakam (reka)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>596926</id>
    <revision>
      <id>6751698</id>
      <parentid>6720032</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:28:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751698</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20865" sha1="7slfk0bh10d8uyhbblilge2ja0wzitm" xml:space="preserve">{{Infobox river
| name               = Mahakam
| native_name        = 
| native_name_lang   = 
| name_other         =  Sungai Mahakam
| name_etymology     = 
&lt;!---------------------- IMAGE &amp; MAP --&gt;
| image              = Kapal_Tongkang_Batubara_melintas_Sungai_Mahakam.jpg
| image_size         = 320
| image_caption      = Reka Mahakam pri Samarindi
| map                = MahakamMap.jpg
| map_size           = 320
| map_caption        = 
| pushpin_map        = 
| pushpin_map_size   = 320
| pushpin_map_caption= 
&lt;!---------------------- LOCATION --&gt;
| subdivision_type1  = Država
| subdivision_name1  = [[Indonezija]]
| subdivision_type2  = 
| subdivision_name2  = 
| subdivision_type3  = Province
| subdivision_name3  = [[Vzhodni Kalimantan]] (porečje se razteza do Severnega Kalimantana, deltne veje pa do regije glavnega mesta Nusantara)
| subdivision_type4  = 
| subdivision_name4  = 
| subdivision_type5  = Mesta
| subdivision_name5  = Samarinda, Tenggarong, Sebulu, Muara Kaman, Kota Bangun, Melak, Long Iram
| length             = 980 km&lt;ref name=&quot;PENGELOLAAN SUMBER DAYA AIR WILAYAH SUNGAI MAHAKAM&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://sda.pu.go.id/assets/files/2017_Pola%20PSDA%20Mahakam.pdf|title=PENGELOLAAN SUMBER DAYA AIR WILAYAH SUNGAI MAHAKAM|year=2017}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 
| width_min          =145 m
| width_avg          =300 m&lt;ref name=&quot;Sharp bends associated with deep scours in a tropical river: The river Mahakam (East Kalimantan, Indonesia)&quot;&gt;{{cite journal|journal= Journal of Geophysical Research: Earth Surface|title=Sharp bends associated with deep scours in a tropical river: The river Mahakam (East Kalimantan, Indonesia)| url=https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/2013JF002923|volume=119|issue=7|pages=1441–1454|doi=10.1002/2013JF002923|last1=B.|first1=Vermeulen|last2=A. J. F.|first2=Hoitink|last3=S. W.|first3=van Berkum|last4=H.|first4=Hidayat|year=2014|bibcode=2014JGRF..119.1441V |url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; 
| width_max          =1260 m
| depth_min          = 
| depth_avg          = 15 m 
| depth_max          =60,2 m
| source1            = Cemaru
| source1_location   = [[Indonezija]]
| source1_coordinates={{coord|1|16|59.142|N|114|28|31.0296|E}} 
| source1_elevation  = 1681 m
| mouth              = preliv Makassar
| mouth_location     = 
| mouth_coordinates  ={{coord|0|35|6|S|117|16|33|E|type:_river}} 
| mouth_elevation    = 0 m
| progression        =preliv Makassar
| river_system       =reka Mahakam&lt;ref name=&quot;menhut511&quot;&gt;{{navedi splet|last=Hukum Online|title=Keputusan Menteri Kehutanan No. SK.511/MENHUT-V/2011|url=https://www.hukumonline.com/pusatdata/detail/v2/lt4f2f760d2fff3/keputusan-menteri-kehutanan-nomor-sk511menhutv2011-tahun-2011|language=id}}&lt;/ref&gt; 
| basin_size         = 77.095,51 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| tributaries_left   =Melaseh, Tepai, Nyaan, Boh, Medang, Pariq, Muyub, Pela, Belayan, Telen, Kedang Rantau
| tributaries_right  = Usok, Danum Parae, Kosso, Cihar, Ratah, Kedang Pahu, Bongan, Jembayan
| custom_label       = 
| custom_data        = 
| extra              = 
|discharge1_location=''Mahakam Delta''
|discharge1_avg=(Period: 2003–2016) 4278 m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s&lt;ref name=&quot;Riverine carbon fluxes to the South China Sea: Riverine carbon fluxes to the SCS&quot;&gt;{{cite journal|journal=Journal of Geophysical Research: Biogeosciences|doi=10.1002/2016JG003701|url=https://www.researchgate.net/publication/317140380|last1=Ting-Hsuan|first1=Huang|last2=Chen-Tung|first2=Arthur Chen|last3=Hsiao-Chun|first3=Tseng|last4=Jiann-Yuh|first4=Lou|last5=Shu Lun|first5=Wang|last6=Liyang|first6=Yang|last7=Selvaraj|first7=Kandasamy|last8=Xuelu|first8=Gao|last9=Jough-Tai|first9=Wang|last10=Edvin|first10=Aldrian|last11=G.S.|first11=Jacinto|last12=Gusti Z.|first12=Anshari|last13=Penjai|first13=Sompongchaiyakul|last14=B.J.|first14=Wang|title=Riverine carbon fluxes to the South China Sea: Riverine carbon fluxes to the SCS|date=May 2017|s2cid=135024272|volume=122|issue=5|pages =1239–1259 }}&lt;/ref&gt;
}}
'''Reka Mahakam''' ({{langx|id|Sungai Mahakam}}) je tretja najdaljša reka (s tretjim največjim pretokom) na [[Borneo|Borneu]] za rekama [[Kapuas (reka)|Kapuas]] in [[Barito (reka)|Barito]] in je v provinci Vzhodni Kalimantan v [[Indonezija|Indoneziji]]. Teče 980 kilometrov od okrožja Long Apari v višavju Bornea do ustja v prelivu Makassar.

Mesto Samarinda, glavno mesto province Vzhodni Kalimantan, leži približno 48 kilometrov od ustja reke. Delta reke Mahakam ima specifično mikroklimo, na katero vplivata [[bibavica|plimovanje]] in oseka na morski gladini. Najjužnejši krak delte je del pokrajinske meje med Vzhodnim Kalimantanom in specifično regijo glavnega mesta Nusantara.

== Povzetek ==
Reka Mahakam &lt;ref&gt;[[https://web.archive.org/web/20160601065520/http://korindo-network-travel.com/mahakam_river_trip.htm Mahakam River Trip - House Boat, Dayak Tribe Longhouses]]&lt;/ref&gt; je največja reka v Vzhodnem Kalimantanu v Indoneziji, s porečjem približno 77.100 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Porečje leži med 2˚N in 1˚J zemljepisne širine ter 113˚V in 118˚V zemljepisne dolžine. Reka izvira v Cemaruju,&lt;ref&gt;van Bemmelen, R.W., 1949. The Geology of Indonesia.&lt;/ref&gt; od koder teče proti jugovzhodu in se pri mestu Muara Pahu združi z reko Kedang Pahu. Od tam reka teče proti vzhodu skozi območje jezer Mahakam, ki je ravno tropsko nižavje, obdano s šotiščem. Na tem območju je trideset plitvih jezer, ki so z Mahakamom povezana prek majhnih kanalov. &lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20110724173457/http://www.water.wur.nl/NR/rdonlyres/23DA3991-9116-4399-BAE8-03FDDEA07D6C/79521/FactsheetMahakamLR.pdf Hydraulic interaction between chanels, lakes and aquifers in the middle Makaham region]&lt;/ref&gt; Nizvodno od povezave z jezeroma Semayang in Melintang se Mahakam sreča s tremi drugimi glavnimi pritoki – rekami Belayan, Kedang Kepala in Kedang Rantau – in teče proti jugovzhodu skozi rokave delte Mahakam do preliva Makassar.

== Geologija ==
Kalimantan, kjer leži Mahakam, je del [[Sundska celinska plošča|Sundske celinske plošče]]. Velik otok ima gorske verige med Indonezijo in Malezijo. Kot je opisal van Bemmelen (1949), reka Mahakam izvira v Cemaruju (1681 metrov) v središču Kalimantana, od tam pa prečka predterciarno os otoka vzhodno od Batuayana (1652 metrov) in nato doseže terciarno kotlino Kutai.&lt;ref&gt;van Bemmelen, R.W., 1949. The Geology of Indonesia.&lt;/ref&gt; Njen srednji tok prečka nižinsko ravnino s številnimi močvirnimi jezeri. To medgorsko depresijo loči od sosednje kotline, depresije Barito, širok hribovit pas z nadmorsko višino manj kot 500 metrov. Po tem območju Mahakam prereže antiklinorij Samarinda in doseže svojo aluvialno delto, ki se kot široka pahljača razprostira po morski polici, z osnovo 65 kilometrov in polmerom približno 30 kilometrov.

Gorvodno od Long Irama (gorvodni del porečja reke Mahakam) reka teče v terciarnih kamninah (Voss, 1983).&lt;ref&gt;Voss, F.: Kalimantan Timur, Atlas. HWWA Institute, Hamburg, 1983.&lt;/ref&gt; Med Long Iramom in Muara Kamanom (srednje območje Mahakama) reka teče v kvartarnem aluviju, medtem ko so v dolvodnem območju med Muara Kamanom in obalo, vključno z delto Mahakam, terciarne kamnine spet prisotne. Prisotnost velike delte je razložena z nastankom in pomlajevanjem hribovitega območja v bližini Samarinda.&lt;ref&gt;IWT Kalimantan, Contribution Delft Hydraulics, Appendix I Mahakam River&lt;/ref&gt;

== Podnebje ==
Porečje Mahakam leži okoli [[ekvator]]ja. Povprečna letna količina padavin v porečju znaša 3163 mm. Povprečni odtok znaša približno 1911 mm.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hess.copernicus.org/articles/26/35/2022/hess-26-35-2022-supplement.pdf|title=Hydrology and Earth System Sciences (EGU)|year=2021}}&lt;/ref&gt; Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] to območje spada v tip ''Af'' ([[tropski deževni gozd]]) in ima minimalno temperaturo ≥18 °C, medtem ko je količina padavin v najbolj suhem mesecu v običajnem letu ≥60 mm.&lt;ref&gt;Peel, M.C., B. L. Finlayson, and T. A. McMahon, 2007. Updated world map of the Koppen-Geiger climate classification. Hydrol. Earth Syst. Sci., 11, 1633–1644.&lt;/ref&gt; Prenos mase in energije v tropskem pasu poteka s splošnim kroženjem zraka, znanim kot Hadleyjeva celica. Po Seidelu in sodelavcih (2008) vzorec padavin na tem območju v veliki meri določa ta obsežni atmosferski vzorec vetra, ki ga je mogoče opazovati na več načinov po celotnem ozračju. Ta cirkulacija prenaša vlago v zrak in ustvarja padavine v ekvatorialnih območjih, medtem ko so robovi tropskega pasu bolj suhi.&lt;ref&gt;Seidel, D.J., Qiang Fu, William J. Randel &amp; Thomas J. Reichler, 2008. Widening of the tropical belt in a changing climateNature Geoscience 1, 21 – 24, Published online: 2 December 2007, {{doi|10.1038/ngeo.2007.38}}&lt;/ref&gt; Znotraj tega kroženja se izhlapevanje intenzivno dogaja okoli ekvatorja v središču nizkega zračnega tlaka, imenovanem medtropska konvergenčna cona (ITCZ), za katero je značilno kopičenje oblakov na tem območju. ITCZ se giblje po psevdogibanju sonca znotraj območja 23,5°N in 23,5°S, zato se njegov položaj vedno spreminja glede na to gibanje.

ITCZ poganja indo-avstralski [[monsun]]ski pojav, ki vpliva na regionalno podnebje, vključno z porečjem Mahakam. Decembra, januarja in februarja (pozimi na severni polobli) zaradi visokega tlaka v Aziji in nizkega tlaka v Avstraliji v Indoneziji piha zahodni veter (zahodni monsun). Junija, julija in avgusta zaradi nizkega tlaka v Aziji (poletje na severni polobli) in visokega tlaka v Avstraliji v Indoneziji piha vzhodni veter (vzhodni monsun). Zaradi globalnega kroženja zraka in zgoraj omenjenega regionalnega podnebja ima porečje Mahakam, ki je okoli ekvatorja, bimodalni vzorec padavin z dvema vrhovoma padavin, ki se običajno pojavita decembra in maja. To je zato, ker ITCZ ​​dvakrat letno prečka ekvator, s severne poloble septembra in z južne poloble marca.&lt;ref&gt;Hidayat, 2013. Runoff, discharge and flood occurrence in a poorly gauged basin – The Mahakam River, PhD thesis, Wageningen University&lt;/ref&gt;

== Pretok ==
Povprečni pretok reke Mahakam pri Melaku (zgornji Mahakam), Kota Bangun (srednji Mahakam) in Loa Kulu (spodnji Mahakam).
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
 ! rowspan=&quot;2&quot; | Year
 ! colspan=&quot;3&quot; |Discharge (m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;/s)
|-
! '''Melak'''
!'''Kota''' 
'''Bangun'''
!'''Loa Kulu'''
|-
|1994
|1564
|
|
|-
|1995
|1647
|
|
|-
|1996
|2020
|2855
|
|-
|1997
|1884,8
|
|
|-
|2004
|1396
|
|
|-
|2005
|2350,95
|2808,95
|
|-
|2007
|2109
|2791,8
|
|-
|2009
|1485
|
|
|-
|2010
|2022
|2823,52
|5478,5
|}
== Jezera ==
[[Image:melintan.jpg|thumb|Jezero Melintang pri Teluk Tuku z ponovno rastočim požganim močvirskim gozdom v ozadju]]

V porečju reke Mahakam je približno 76 jezer, v srednjem območju Mahakama pa je približno 30 jezer, vključno s tremi glavnimi jezeri (jezero Jempang 15.000 ha; jezero Semayang 13.000 ha; jezero Melintang 11.000 ha).&lt;ref&gt;East Kalimantan provincial government, 2002. Master Plan Sungai Mahakam. Dinas Pekerjaan Umum dan Pemukiman Prasarana Wilayah (in Indonesian)&lt;/ref&gt; Gladina jezer sezonsko niha od 0,5 m do 1 m v sušnem obdobju do sedem metrov v deževnem obdobju. Jezera Mahakam in okoliška mokrišča delujejo kot zalogovniki vode in kot past usedlin, ki jih vsebuje voda, ki teče v jezera,&lt;ref&gt;[https://hess.copernicus.org/articles/16/1805/2012/hess-16-1805-2012-discussion.html Flood occurrence mapping of the middle Mahakam lowland area using satellite radar]&lt;/ref&gt; za katera je zdaj znano, da postajajo plitvejša, verjetno zaradi neravnovesja med vnosom usedlin in počasnim posedanjem.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20120225110255/http://www.eastkalimantan.org/projects/wp4.html WP4: Water and sediment distribution at lowland river junctions: the Mahakam Lakes region]&lt;/ref&gt;

Ribolov je glavni vir preživetja na območju jezer Mahakam, večina ljudi okoli jezer pa je ribičev. Srednje območje jezera Mahakam je območje intenzivne ribolovne dejavnosti s produktivnostjo od 25.000 do 35.000 metričnih ton na leto od leta 1970.

== Delta ==
[[File:nypha.jpg|thumb|left|Nypa v delti Mahakam]]

Delta Mahakam je mešana delta, v kateri prevladujejo fluvialno-plimski dejavniki. Delta pokriva približno 1800 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, ki jo sestavljajo mangrovska območja blizu obale, močvirja Nypa v osrednjih območjih in nižinski gozd blizu vrha, kar ustreza prvi [[bifurkacija|bifurkaciji]]. Razvoj ribištva na tem območju je ogromno območje mangrov spremenil v ribnike za kozice (''tambak''). Vendar pa so se v delti nedavno začela prizadevanja za obnovo [[mangrova|mangrov]] s ponovno zasaditvijo zapuščenih ribnikov za kozice in spodbujanjem gozdnega ribolova.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Powell|first1=N.|last2=Osbeck|first2=M.|date=2010|title=Approaches for understanding and embedding stakeholder realities in mangrove rehabilitation processes in Southeast Asia: lessons learnt from Mahakam Delta, East Kalimantan|journal=Sustainable Development|language=en|volume=18|issue=5|pages=260–270|doi=10.1002/sd.477|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Številna območja v delti Mahakam so že naravno ponovno naseljena z mangrovsko vegetacijo, ki prispeva k obnovi ekosistema.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Bunting|first1=S. W.|last2=Bosma|first2=R. H.|last3=van Zwieten|first3=P. A.|last4=Sidik|first4=A. S.|date=2013|title=Bioeconomic modelling of shrimp aquaculture strategies for the Mahakam Delta, Indonesia|url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/13657305.2013.747226|journal=Aquaculture Economics &amp; Management|language=en|volume=17|issue=1|pages=51–70|doi=10.1080/13657305.2013.747226|bibcode=2013AqEM...17...51B |s2cid=154956644 |issn=1365-7305|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; Mangrove delujejo tudi kot strategije za izboljšanje sedimentacije, saj zajemajo nanose, ki povzročajo sedimentacijo.

Delta ima tri glavne distributivne sisteme, usmerjene proti severovzhodu, jugovzhodu in jugu. Območje med rokavi je sestavljeno iz vrste plimskih kanalov, ki so običajno nepovezani z glavnimi rokavi.&lt;ref&gt;Wiweko A., 2002. The modern Mahakam delta in Modern, ancient deltaic deposits and petroleum system of Mahakam area, Totalfinaelf E&amp;P Indonesie.&lt;/ref&gt; Rokavi rokavov so ozki in pravokotni, z globino od 8 do 15 metrov, razcepi rokavov pa se pojavljajo vsakih 10 do 15 kilometrov.&lt;ref&gt;Allen, G.P., Chambers J.L.C., 1998. Sedimentation in the modern and Miocene Mahakam Delta. Indonesian Petroleum Association&lt;/ref&gt;

To spodnje območje Mahakama je drugi najbolj produktivni ogljikovodikovi bazen v Indoneziji, ki vsebuje približno 3 milijarde sodčkov nafte in 30 bilijonov kubičnih metrov plina.&lt;ref&gt;Mora S., Ten Haven L., 2002. Petroleum system of lower Kutai basin in Modern, ancient deltaic deposits and petroleum system of Mahakam area, Totalfinaelf E&amp;P Indonesie.&lt;/ref&gt; Terenske geološke raziskave na tem območju so se začele leta 1888, leta 1897 pa je raziskovalno vrtanje odkrilo nafto na majhni globini 46 metrov na strukturi Louise. Proizvodnja se je začela leta 1898, sledila pa je širitev raziskovanja na celoten Mahakam.&lt;ref&gt;Homewood P, Roy D., 2002. A historical perspective on the exploration of the Mahakam in Modern, ancient deltaic deposits and petroleum system of Mahakam area, Totalfinaelf E&amp;P Indonesie.&lt;/ref&gt;

== Ekologija ==
[[File:kantongsemar.jpg|thumb|''Nepenthes'', ki ga domačini imenujejo ''kantong semar'', je rastlina, ki je žuželke in jo najdemo na šotišču Mahakam]]
[[File:jempangbird.jpg|thumb|left|Ptice ob občasnem izlivu reke Mahakam v jezero Jempang]]

Mahakam in njegova poplavna ravnica sta ekološko pomembna regija. V Mahakamu je bilo identificiranih skupno 147 avtohtonih vrst sladkovodnih rib.&lt;ref&gt;Christensen, M.S., 1992. Investigations on the Ecology and Fish Fauna of the Mahakam River in East Kalimantan (Borneo), Indonesia. Int. Revue ges. Hydrobiol., 77(4).&lt;/ref&gt; V Mahakamu živi sladkovodni delfin, [[iravadski delfin]] (''Orcaella brevirostris''; domačini ga imenujejo ''Pesut''), kritično ogrožena vrsta, ki je vključena v Dodatek I Konvencije CITES (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami).

Porečje reke Mahakam je tudi pomembno gnezdišče in počivališče za 298 vrst ptic, med njimi 70 zaščitenih in pet endemičnih vrst: ''Lonchura fuscans'', ''Pachycephala hypoxantha'', ''Polyplectron schleiermacheri'', ''Cyornis superbus'' in ''Pityriasis gymnocephala''. Organizacija [[BirdLife International]] je približno 160.000 ha delte prepoznala kot pomembno območje za ptice (IBA).&lt;ref name=bli&gt;{{navedi splet |url= https://datazone.birdlife.org/site/factsheet/delta-mahakam-iba-indonesia/text|title= Delta Mahakam|author=&lt;!--Not stated--&gt; |date=2024|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 2024-08-20}}&lt;/ref&gt;

Raziskovalni sklop: »Motenje ravnovesja v delti Mahakam: pretekli, sedanji in prihodnji vplivi dviga morske gladine, podnebnih sprememb, nadzora nad tokovima rekama in človeškega posredovanja na dinamiko sedimentov in mangrov« obsežno raziskuje Mahakam. Cilj sklopa je preučiti vpliv zunanjih dejavnikov, kot so dvig morske gladine, podnebne spremembe, sedimenti nad tokovima rekama ter človeško posredovanje, na pretekli, sedanji in prihodnji razvoj delte Mahakam v različnih časovnih skalah.

=== Onesnaževanje ===
Sečnja in rudarske dejavnosti so prispevale k »zaskrbljujoči stopnji« onesnaženosti reke Mahakam v vzhodnem Kalimantanu. Testi onesnaževal vode so pokazali, da so se ravni med letoma 2009 in 2011 močno povečale. Kljub naraščajočemu onesnaženju naj bi bila »voda še vedno varna za uživanje«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Mattangkilang|first1=Tunggadewa |title=Pollution of Mahakam River Has Reached 'Severe' Levels: Environment Agency|url=http://www.thejakartapost.com/news/2015/04/13/fish-mahakam-river-delta-contaminated-heavy-metals.html |access-date=8 October 2015|agency=Jakarta Globe}}&lt;/ref&gt;

V ribah Mahakam so bile opažene nevarne koncentracije težkih kovin. Študija iz leta 2015 je ugotovila koncentracije svinca, ki so več kot 1000-krat višje od varnih ravni, skupaj z nevarnimi ravnmi bakra, cinka in kadmija.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Adri|first1=N|title=Fish in Mahakam River delta contaminated by heavy metals|url=http://www.thejakartapost.com/news/2015/04/13/fish-mahakam-river-delta-contaminated-heavy-metals.html|access-date=8 October 2015|agency=Jakarta Post|date=13 April 2015}}&lt;/ref&gt;

== Mostovi ==
Med mostove spadata 400-metrski most Mahakam in 710-metrski most Kutai Kartanegara. Slednji se je zrušil 26. novembra 2011, načrtovanje je trajalo 3 leta, obnova novega mostu na istem mestu pa je trajala še eno leto in pol. Novi most Kutai Kertanegara je odprt za javno uporabo od 8. decembra 2015, po otvoritveni slovesnosti, ki jo je organiziral lokalni regent.

== Družbeni vidik ==
Reka Mahakam je gospodarski vir za ribiče in kmete ter vir sladke vode, saj je bila vodna pot od antičnih časov do danes. V tem rečnem porečju se je razvilo kraljestvo Kutai. Zgodovina Kutaija je razdeljena na dve obdobji, obdobje Kutai Martadipura (okoli 350–400 n. št.) in obdobje Kutai Kartanegara (okoli 1300). Kutai Martadipura, hindujsko kraljestvo, ki ga je ustanovil Mulawarman v Muara Kamanu, velja za najstarejše kraljestvo v Indoneziji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://melayuonline.com/eng/history/dig/66/kutai-kingdom |title=Kutai Kingdom &amp;#124; Melayu Online |access-date=2009-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110718053506/http://melayuonline.com/eng/history/dig/66/kutai-kingdom |archive-date=2011-07-18 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Kutai Kartanegaro so ustanovili naseljenci z Jave v Kutai Lami blizu ustja Mahakama. Okoli leta 1565 sta [[islam]] v Kartanegari močno razširila dva muslimanska pridigarja z Jave, Tunggang Parangan in Ri Bandang.&lt;ref&gt;Allan J. &amp; Muller K., 1988. The Times Travel Library: East Kalimantan, Ed. By P. Zach, Times Editions.&lt;/ref&gt;

Dajaki so avtohtono ljudstvo, ki naseljuje Kalimantan poleg Kutaijev in Banjarjev. Od 1970-ih je indonezijska vlada organizirala selitev ljudi v Vzhodni Kalimantan, zlasti na območja v bližini reke Mahakam. Cilj selitve je preseliti ljudi s prenaseljenih otokov Java, Bali in Madura, da bi spodbudili večjo kmetijsko produktivnost na oddaljenih otokih. Do leta 1973 so migranti obdelovali skoraj 26 % obdelanih zemljišč v Vzhodnem Kalimantanu.&lt;ref&gt;Babcock, 1986 as cited by Stadtmueller T., 1990. Soil erosion in East Kalimantan, Indonesia. Proceedings of the Fiji Symposium Research Needs and Applications to Reduce Erosion and Sedimentation in Tropical Steeplands, June 1990: IAHS-AISH Publ. No.192,1990.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Reke v Indoneziji]]
[[Kategorija:Kalimantan]]</text>
      <sha1>7slfk0bh10d8uyhbblilge2ja0wzitm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mojca Kreft</title>
    <ns>0</ns>
    <id>598116</id>
    <revision>
      <id>6751800</id>
      <parentid>6727387</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:28:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751800</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5886" sha1="pvwidfp1ai6eua3whszgos2mn9cz59d" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| awards = Bršljanov venec (2009); Grün-Filipičevo priznanje (2023)
}}

'''Mojca Kreft''', [[Slovenci|slovenska]] [[dramaturg]]inja, [[teatrolog]]inja, muzejska svetovalka, * [[16. september]] [[1947]], [[Biserjane]], † [[11. februar]] [[2026]].&lt;ref name=&quot;z900&quot;&gt;{{navedi splet | last=Komprej | first=Duša | title=Umrla je Mojca Kreft: &quot;Bila je moja zadnja umetniška šefica v teatru&quot; | website=Novice Svet24 | date=2026-02-11 | url=https://svet24.si/novice/kultura/lutkovno-gledalisce-ljubljana-smrt-mojca-kreft-1879677 | language=sl | access-date=2026-02-19}}&lt;/ref&gt;

Delovala je v večini osrednjih slovenskih gledaliških institucij, med drugim v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]], [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] ter v Slovenskem gledališkem muzeju, nazadnje pa je bila vršilka dolžnosti direktorice Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI).&lt;ref name=&quot;slogi-obit&quot;&gt;{{Navedi splet
| url = https://www.slogi.si/dogodki/mojca-kreft-1947-2026/
| title = Mojca Kreft (1947–2026)
| website = Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
| date = 2026-02-11
| access-date = 2026-02-12
}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;lgl-obit&quot;&gt;{{Navedi splet
| url = https://www.lgl.si/umrla-je-mojca-kreft
| title = Umrla je Mojca Kreft
| website = Lutkovno gledališče Ljubljana
| date = 2026-02-11
| access-date = 2026-02-12
}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
Po študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz dramaturgije na [[AGRFT]]. Kot dramaturginja je bila zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem (1975–1987), nato v Drami SNG Maribor (1987–1989). V Lutkovnem gledališču Ljubljana je opravljala umetniško vodenje (1989–1999) in zatem delovala tudi kot dramaturginja. Od leta 2001 do 2009 je bila zaposlena v Slovenskem gledališkem muzeju, kjer je vodila fonoteko in zvočni arhiv.&lt;ref name=&quot;slogi-obit&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sigledal-wiki&quot;&gt;{{Navedi splet
| url = https://sigledal.org/geslo/Mojca_Kreft
| title = Mojca Kreft
| website = SiGledal
| access-date = 2026-02-12
| archive-date = 2026-08-24
| archive-url = https://web.archive.org/web/20260824231157/https://sigledal.org/geslo/Mojca_Kreft
| url-status = dead
}}&lt;/ref&gt;

Leta 2020 je prevzela umetniško vodenje Šentjakobskega gledališča Ljubljana, med 14. februarjem 2022 in 14. decembrom 2022 pa je kot vršilka dolžnosti vodila javni zavod Slovenski gledališki inštitut (SLOGI).&lt;ref name=&quot;slogi-obit&quot; /&gt;

Širši javnosti je bila predstavljena tudi v daljšem radijskem pogovoru v oddaji ''Razkošje v glavi'' (Prvi program Radia Slovenija), kjer je spregovorila o dramaturškem delu, gledališki dediščini in raziskovalnih interesih.&lt;ref name=&quot;rtv-intervju&quot;&gt;{{Navedi splet
| url = https://prvi.rtvslo.si/podkast/razkosje-v-glavi/1339670/174424300
| title = Dramaturginja Mojca Kreft
| website = Prvi (RTVSLO)
| date = 2016-09-03
| access-date = 2026-02-12
}}&lt;/ref&gt;

Kot dramaturginja uprizoritev in avtorica strokovnih besedil je sodelovala s številnimi slovenskimi poklicnimi in eksperimentalnimi gledališči; bila je selektorica Tedna slovenske drame (1984) ter festivala Zlata paličica (2005, 2007) in članica več strokovnih žirij ter komisij.&lt;ref name=&quot;slogi-obit&quot; /&gt;

== Izbrana dela ==
* ''MGL: Mestno gledališče ljubljansko'' (monografija/almanah ob 35-letnici; uredniško delo; 1987). {{cobiss|id=30214401}}
* ''Ivan Mrak (1906–1986)'' (zbornik; sourednica; 2007). {{cobiss|id=235035392}}
* ''Oresteja ’68'' (monografija; urednica; 2008).&lt;ref name=&quot;slogi-oresteja68&quot;&gt;{{Navedi splet
| url = https://www.slogi.si/arhiv/publikacije/oresteja/
| title = Oresteja '68
| website = Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
| access-date = 2026-02-12
}}&lt;/ref&gt;
* ''Franci Križaj: V varnem pristanu ustvarjalnega nemira'' (2017).&lt;ref name=&quot;slogi-krizaj&quot;&gt;{{Navedi splet
| url = https://www.slogi.si/arhiv/publikacije/franci-krizaj-v-varnem-pristanu-ustvarjalnega-nemira-gledaliska-vinjeta/
| title = Franci Križaj: V varnem pristanu ustvarjalnega nemira, Gledališka vinjeta
| website = Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
| access-date = 2026-02-12
}}&lt;/ref&gt;
* ''Osnove sodobne dramaturgije. Problemi.'' (Strokovni članek; avtor; 1975). {{cobiss|id=3947099}}
* ''O slovenski dramatiki in gledališču ali nedokončana zgodba o Antigoni'' (strokovni prispevek, 2002). ({{COBISS|ID=228136448}})&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=O slovenski dramatiki in gledališču ali nedokončan (COBISS) |url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/nuk/228136448 |website=COBISS+ |access-date=2026-02-24}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade in priznanja ==
Prejela je več priznanj, med drugim Bršljanov venec (2009) in Grün-Filipičevo priznanje (2023).&lt;ref name=&quot;sigledal-wiki&quot; /&gt; Bršljanov venec (2009) je prejela kot priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo na področju dramaturgije in teatrologije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Priznanje ZDUS za življenjsko delo »Bršljanov venec« – Mojca Kreft (2009) |url=https://sigledal.org/w/images/e/e0/2009-Priznanje_ZDUS_-Br%C5%A1ljanov_venec_mojca_kreft.pdf |website=SiGledal |access-date=2026-02-24 |archive-date=2026-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260824231201/https://sigledal.org/w/images/e/e0/2009-Priznanje_ZDUS_-Br%C5%A1ljanov_venec_mojca_kreft.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.slogi.si/dogodki/mojca-kreft-1947-2026/ Mojca Kreft (1947–2026)] – Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
* [https://sigledal.org/geslo/Mojca_Kreft Mojca Kreft] – SiGledal
* [https://prvi.rtvslo.si/podkast/razkosje-v-glavi/1339670/174424300 Dramaturginja Mojca Kreft] – ''Razkošje v glavi'' (Prvi / RTVSLO)

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kreft, Mojca}}
[[Kategorija:Slovenski dramaturgi]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki zgodovinarji]]</text>
      <sha1>pvwidfp1ai6eua3whszgos2mn9cz59d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joker (lik)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>598757</id>
    <revision>
      <id>6751933</id>
      <parentid>6727463</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:38:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Joker (lik)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751933</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3502" sha1="5xzk57ak2ygnn3qvmj3uhgqd4087dc2" xml:space="preserve">[[Slika:The Joker at Romics 2014.jpg|sličica|Joker, ki ga upodablja igralec v kostumu.]]
'''Joker''' je [[Izmišljena oseba|izmišljena osebnost]], stripovski superzlobnež, ki se pojavlja v stripih ameriške založbe [[DC Comics]]. Lik, ki so ga ustvarili [[Bill Finger]], [[Bob Kane]] in [[Jerry Robinson]], se je prvič pojavil v prvem delu stripa Batman 25. aprila 1940 in velja za glavnega sovražnika superjunaka [[Batman|Batmana]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.hollywoodreporter.com/heat-vision/jerry-robinson-dead-batman-artist-271446|title=Batman Artist Jerry Robinson Dies at 89|publisher=The Hollywood Reporter|date=December 8, 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2010/10/05/books/05robinson.html|title=The Joker in the Deck: Birth of a Supervillain|publisher=[[The New York Times]]|date=October 4, 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.newsweek.com/conrad-veidt-joker-batman-villain-man-who-laughs-silent-film-1463490|title=CONRAD VEIDT JOKER: HOW BATMAN VILLAIN WAS INSPIRED BY SILENT FILM 'THE MAN WHO LAUGHS'|publisher=Newsweek|date=October 17, 2019}}&lt;/ref&gt; Čeprav je bilo sprva načrtovano, da Joker umre že ob svojem prvem pojavu, so uredniki to preprečili, zato je lik preživel in postal glavni sovražnik superjunaka Batmana.

Joker je prikazan kot kriminalni genij in popolno nasprotje Batmana po osebnosti in videzu. Sprva je bil predstavljen kot morilski psihopat z izkrivljenim, sadističnim smislom za humor. V poznih 1950-ih pa je zaradi pravil organizacije [[Comics Code Authority]] moral postati bolj komičen šaljivec, preden se je v zgodnjih 1970-ih vrnil k svoji temnejši podobi. Joker je del številnih pomembnih Batmanovih zgodb. Za razliko od mnogih stripovskih likov Joker nima ene dokončne zgodbe o izvoru, obstaja pa več različic. Najpogostejša pripoved pravi, da pade v bazen kemičnih odpadkov, kar pobeli njegovo kožo, obarva lase zeleno in mu pusti trajen zloben nasmeh.

Joker nima nadčloveških sposobnosti. Namesto tega uporablja svoje znanje [[Kemijsko inženirstvo|kemijskega inženirstva]], da ustvarja [[Strup|strupe]] in smrtonosne mešanice ter tematsko orožje, kot so karte z rezili, smrtonosni [[Elektrika|električni]] stisk roke in cvet na suknjiču, ki prši [[Kislina|kislino]]. Včasih sodeluje z drugimi kriminalci iz [[Gotham City|Gotham Cityja]], kot sta [[Penguin]] in [[Two-Face]], ali z zlobnimi skupinami, kot sta [[Injustice Gang]] in [[Injustice League]], vendar ta sodelovanja pogosto propadejo zaradi Jokerjeve želje po popolnem kaosu. Njegova nekdanja psihiatrinja [[Harley Quinn]], ki je postala njegova romantična partnerka in pomočnica, je bila predstavljena v 1990-ih. 

Joker je eden najbolj prepoznavnih likov v popularni kulturi in je pogosto uvrščen med največje stripovske zlobneže in izmišljene like vseh časov. Njegova podoba se pojavlja na številnih izdelkih, kot so oblačila in zbirateljski predmeti, navdihnila pa je tudi različne resnične atrakcije (npr. v zabaviščnih parkih) ter bila omenjena v številnih medijih. Joker je bil prirejen v igranih filmih, animiranih projektih in videoigrah, njegova najbolj znana prireditev pa je bila v filmu [[Vitez teme]], kjer ga je upodobil igralec [[Heath Ledger]].

== Glej tudi ==

* [[Batman]]
* [[Superman]]
* [[Catwoman (lik)|Catwoman]]
* [[Bane (Batman)|Bane]]
* [[Two-Face]]

== Sklici in opombe ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Superzlobneži]]
[[Kategorija:Dela leta 1940]]
[[Kategorija:Joker (lik)| ]]</text>
      <sha1>5xzk57ak2ygnn3qvmj3uhgqd4087dc2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vitez teme</title>
    <ns>0</ns>
    <id>598764</id>
    <revision>
      <id>6751937</id>
      <parentid>6727464</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:40:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o Jokerju]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751937</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15412" sha1="e8a2azymv798egszfthgyooidxi89tz" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Vitez teme
| director       = [[Christopher Nolan]]
| producer       = [[Emma Thomas]]&lt;br /&gt;[[Charles Roven]]&lt;br /&gt;[[Christopher Nolan]]
| writer         = [[Christopher Nolan]]&lt;br /&gt;[[David S. Goyer]]
| starring       = [[Christian Bale]]&lt;br /&gt;[[Michael Caine]]&lt;br /&gt;[[Heath Ledger]]&lt;br /&gt;[[Gary Oldman]]&lt;br /&gt;[[Aaron Eckhart]]&lt;br /&gt;[[Maggie Gyllenhaal]]&lt;br /&gt;[[Morgan Freeman]]
| music          = [[Hans Zimmer]]&lt;br /&gt;[[James Newton Howard]]
| cinematography = [[Wally Pfister]]
| editing        = [[Lee Smith]]
| studio         = [[Warner Bros. Pictures]]&lt;br /&gt;[[Legendary Pictures Syncopy]]
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures]]
| released       = 18. julij 2008 (ZDA)
| runtime        = 152 minut
| country        = {{zastava države|ZDA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 185 miljonov [[ameriški dolar|USD]]
| gross          = 1.009 miljona [[ameriški dolar|USD]]
}}'''Vitez teme''' je ameriški superjunaški film iz leta 2008, ki ga je režiral [[Christopher Nolan]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj z njegovim bratom [[Jonathan Nolan|Jonathanom]] in temelji na superjunaku [[Batman|Batmanu]] iz [[DC Comics]]. Je nadaljevanje filma [[Batman: Na začetku]] (2005) in drugi del trilogije Vitez teme. Zgodba govori o Batmanu, policijskemu poročniku Jamesu Gordonu in okrožnemu tožilcu [[Two-Face|Harveyju Dentu]], ki sklenejo zavezništvo za ustavitev organiziranega kriminala v mestu Gotham. Njihova prizadevanja ogrozi [[Joker (lik)|Joker]], anarhistični mojster, ki želi preizkusiti, kako daleč bo šel Batman, da bi rešil mesto pred kaosom. V filmu so zaigrali [[Christian Bale]], [[Michael Caine]], [[Heath Ledger]], [[Gary Oldman]], [[Aaron Eckhart]], [[Maggie Gyllenhaal]] in [[Morgan Freeman]].

[[Warner Bros.|Warner Bros. Pictures]] je napovedal nadaljevanje po uspešnem izidu filma Batman: Na Začetku. Christopher Nolan in soscenarist [[David S. Goyer]] sta napisala zgodbo, tako da je Dent postal osrednji protagonist, ujet v bitki med Batmanom in Jokerjem. Pri pisanju scenarija sta Nolanova vplivala na stripe o Batmanu in kriminalne drame iz osemdesetih let 20. stoletja in sta skušala nadaljevati povečan občutek za realizem prejšnjega filma. Od aprila do novembra 2007 je potekalo snemanje s proračunom 185 milijonov dolarjev v [[Chicago|Chicagu]] in [[Hongkong|Hong Kongu]] ter na prizoriščih v [[Anglija|Angliji]]. Vitez teme je bil prvi večji film, ki je bil posnet s kamerami visoke ločljivosti [[IMAX]]. Nolan se je izogibal uporabi računalniško ustvarjenih posnetkov, razen če je bilo potrebno, in je vztrajal pri praktičnih podvigih, kot sta prevračanje 18-kolesnega tovornjaka in razstrelitev tovarne.

Pred izidom filma je potekala ogromna oglaševalna kampanja  ki se je sprva osredotočala na nasprotovanje kritikam izbiri Heatha Ledgerja v vlogi Jokerja, s strani tistih, ki so verjeli, da je bil slaba izbira za upodobitev Jokerja. Ledger je umrl zaradi nenamernega prevelikega odmerka predpisanih zdravil januarja 2008, kar je povzročilo široko zanimanje tiska in javnosti za njegovo delovanje. Vitez teme je bil premierno predvajan 18. julija 2008 v [[New York|New Yorku]]. Film je prejel pozitivne ocene kritikov, pri čemer so kritiki pohvalili film zaradi temnega, realističnega tona, zrelih tem, vizualnega sloga in nastopov igralske zasedbe, zlasti Ledgerjev nastop, za katerega je Ledger prejel številne posmrtne nagrade, vključno z akademijo, nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] in [[Zlati globus|zlatim globusom]] za najboljšega stranskega igralca. S tem je Vitez teme postal prvi stripovski film, ki je prejel velike igralske nagrade. Film je bil tudi finančno uspešen, saj je podrl je več blagajniških rekordov in postal najunosnejši film leta 2008, četrti najuspešnejši film do takrat in najuspešnejši superjunaški film tistega časa.

Od izida je bil Vitez teme ocenjen kot eden največjih superjunaških filmov vseh časov, eden najboljših filmov 2000-ih in eden najboljših filmov, ki so bili kdajkoli posneti. Velja za &quot;načrt&quot; za številne sodobne filme o superjunakih, zlasti zaradi zavračanja tipičnega sloga stripovskega filma v korist kriminalnega filma, ki prikazuje stripovske like. Številni filmski ustvarjalci so poskušali ponoviti njegov uspeh s podobno strogim, realističnim tonom, čeprav z neenakimi rezultati. Vitez teme je bil večkrat pohvaljen zaradi njegovih tem terorizma ter omejitev morale in etike. [[Kongresna knjižnica Združenih držav Amerike|Kongresna knjižnica Združenih držav]] ga je leta 2020 izbrala za hrambo v nacionalnem filmskem registru. Nadaljevanje, [[Vzpon viteza teme]], je izšlo leta 2012.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2009|title=The 81st Academy Awards (2009) Nominees and Winners|publisher=[[Academy of Motion Picture Arts and Sciences]]|access-date=January 15, 2024}}&lt;/ref&gt;

== Vsebina ==
Tolpa zamaskiranih kriminalcev oropa banko v Gotham Cityju, ki je v lasti mafije, se izdajajo in ubijajo, dokler se edini preživeli, [[Joker (lik)|Joker]], ne razkrije kot glavni mož in pobegne z ukradenim denarjem. Superjunak [[Batman]], okrožni državni tožilec [[Two-Face|Harvey Dent]] in policijski poročnik Jim Gordon so zavezniki za odpravo organiziranega kriminala Gothama. Batmanova prava identiteta, milijarder Bruce Wayne, javno podpira Denta kot zakonitega zaščitnika Gothama, saj verjame, da mu bo Dentov uspeh omogočil, da se upokoji kot Batman in romantično osvaja svojo prijateljico iz otroštva Rachel Dawes – kljub temu, da je bila z Dentom.

Mafijski šefi Gothama se zberejo, da bi razpravljali o zaščiti svojih organizacij pred Jokerjem, mestno policijo in Batmanom. Joker prekine sestanek in ponudi umor Batmana za polovico premoženja, ki ga je njihov računovodja Lau skril, preden je pobegnil v [[Hongkong]], da bi se izognil izročitvi. Batman s pomočjo izvršnega direktorja Wayne Enterprises Luciusa Foxa najde Lauja v Hong Kongu in ga odpelje v pripor Gothamske policije. Njegovo pričanje Dentu omogoči prijeti kriminalne družine. Šefi sprejmejo Jokerjevo ponudbo in ta ubije odmevne tarče, vpletene v sojenje, vključno s sodnikom in policijskim komisarjem. Čeprav Gordon reši župana, Joker grozi, da se bodo njegovi napadi nadaljevali, dokler Batman ne razkrije svoje identitete. Joker z svojimi možmi nato vdre na večerjo za zbiranje sredstev, da bi našel Denta in pri tem vrže Rachel skozi okno, vendar jo Batman uspe rešiti.

Bruce poskuša razumeti Jokerjeve namene, na kar mu njegov butler Alfred Pennyworth pravi, da &quot;nekateri moški samo želijo gledati, kako svet gori.&quot; Dent trdi, da je Batman, da bi izvabil Jokerja, ki napade policijski konvoj, ki prevaža Denta. Batman in Gordon pozneje aretirata Jokerja, Gordon pa postane komisar. Na policijski postaji Batman zaslišuje Jokerja, ki pravi, da se mu zdi Batman zabaven in da ga ne namerava ubiti. Potem, ko je Joker ugotovil Batmanova čustva do Rachel, razkrije, da sta z Dentom zaprta ločeno v zgradbah, obdanih z [[Eksploziv|eksplozivom]]. Batman odhiti, da bi rešil Rachel, medtem ko Gordon in drugi policisti poskušajo rešiti Denta, vendar odkrijejo, da je Joker postavil njihove položaje obratno. Eksplozivi se sprožijo in ubijejo Rachel, Dentov obraz pa močno opečejo na eni strani. Joker pobegne iz pripora, od Lauja pridobi lokacijo bogastva in ga zažge ter med tem ubije Lauja.

Coleman Reese, svetovalec podjetja Wayne Enterprises, sklepa in poskuša razkriti Batmanovo identiteto, vendar Joker grozi, da bo razstrelil mestno bolnišnico, če Reese ne bo ubit. Medtem, ko policija evakuira bolnišnice in se Gordon trudi ohraniti Reese pri življenju, se Joker sreča z prizadetim Dentom in ga prepriča, naj vzame zakon v svoje roke in se maščuje za Rachelino smrt. Dent svoje odločitve prepusti svojemu zdaj napol razbrazgotinjenemu [[Kovanec|kovancu]] z dvema glavama, pri čemer se odloči ubiti policiste in mafijo, vpletene v Rachelino smrt. Medtem ko mesto zajame panika, Joker razkrije, da sta dva evakuacijska trajekta, eden ki prevaža civiliste in drugi ki prevaža zapornike, pripravljena tako, da eksplodirata ob polnoči, razen če ena skupina žrtvuje drugo. Na Jokerjevo nejevero potniki nočejo ubiti drug drugega. Batman ujame in ukroti Jokerja, vendar ga noče ubiti. Preden policija aretira Jokerja, pove, da je Batman, čeprav se je izkazal za nepodkupljivega, uspel.

Dent ugrabi Gordonovo družino za talca in za Rachelino smrt krivi njegovo malomarnost. Vrže kovanec, da bi odločil o njuni usodi, toda Batman prispe na pomoč, da bi rešil Gordonovega sina, in Dent pade iz zgrabe, zaradi česar ta umre. Batman verjame, da je Dent junak, ki ga mesto potrebuje, in da bo resnica o njegovi pokvarjenosti škodovala Gothamu, zato prevzame krivdo za njegovo smrt in dejanja ter prepriča Gordona, da prikrije resnico. Alfred zažge nedostavljeno pismo Rachel Brucu, v katerem piše, da je izbrala Denta, Fox pa uniči invazivno nadzorno mrežo, ki je Batmanu pomagala najti Jokerja. Mesto žaluje za Dentom in ga razglasi kot heroja, policija pa sproži lov za Batmanom, katerega začne preganjati.

== Vloge ==

* [[Christian Bale]] - [[Batman|Bruce Wayne/Batman]]: Bogat član družbe, ki ga je kot otroka travmatiziral umor staršev. Wayne na skrivaj deluje kot superjunak Batman.
* [[Michael Caine]] -  Alfred Pennyworth: Waynov očetovski lik, zaupanja vreden butler in zaupnik.
* [[Heath Ledger]] - [[Joker (lik)|Joker]]: Kriminalni mojster in anarhist, odločen, da bo po Gothamu sejal kaos in korupcijo.
* [[Gary Oldman]] - James Gordon: Eden redkih poštenih policistov v policijskem oddelku mesta Gotham (GCPD), ki pomaga Batmanu v boju proti kriminalu.
* [[Aaron Eckhart]] - [[Two-Face|Harvey Dent/Two-Face]]: Gothamski plemeniti okrožni tožilec, ki je postal viden nasilnež.
* [[Maggie Gyllenhaal]] - Rachel Dawes: Gothamova pomočnica okrožnega tožilca in Waynova prijateljica iz otroštva, ki je razdeljena med čustvi do njega in do Denta.
* [[Morgan Freeman]] - Lucius Fox: Izvršni direktor podjetja [[Wayne Enterprises]], ki dobavlja tehnologijo in opremo za Batmanovo kampanjo.

== Produkcija in oglaševanje ==
[[Warner Bros.|Warner Bros]] je sprva ustvaril veliko oglaševalno kampanjo filma Vitez teme, razvil je promocijska spletna mesta in napovednike, ki so poudarjali posnetke zaslona Healtha Ledgerja v vlogi Jokerja. Ledger je umrl 22. januarja 2008, komaj dva meseca po koncu snemanja in šest mesecev pred izidom filma zaradi zastoja srca, ki je bila posledica zastrupitve s predpisanimi zdravili, kar je pritegnilo veliko pozornost tiska in filmske javnosti.

Vitez teme je bil prvi mainstream film, ki je delno uporabljal 70 mm kamere IMAX, pri čemer jih je [[Christopher Nolan]] uporabil, da je posnel prvih 28 minut filma, vključno s prvim nastopom Jokerja. Film je bil posnet v [[Chicago|Chicagu]] in [[Hongkong|Hong Kongu]]. Nekaj ​​prizorov je bilo posnetih tudi v [[London|Londonu]]. Med snemanjem v Chicagu se je Nolan odločil, da bo razstrelitev zapuščene Brachove tovarne sladkarij uporabil kot razstrelitev mestne bolnišnice Gotham v filmu. Film Vitez teme je bil premierno predvajan 18. julija 2008 v [[New York|New Yorku]].

== Ocene in odzivi ==
Film je doživel zelo velik uspeh, prejel je zelo pozitivne ocene kritikov. Novinar [[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]] je film opisal kot &quot;mučen film, ki skoči onkraj svojega izvora&quot; in kot &quot;pretresljivo tragedijo&quot;. Ameriški dnevnik je pohvalil tudi igralsko zasedbo, režijo, pa tudi scenarij. Dodal je tudi, da Vitez teme &quot;na novo definira možnosti stripovskih filmov.&quot; Dodal je še, da je bila &quot;ključna predstava&quot; v filmu igra Heatha Ledgerja, in celo dvomil o možnosti, da bi avstralski igralec, ki je umrl januarja 2008, prejel posmrtnega oskarja. [[The New York Times|New York Times]] je Ledgerjevo upodobitev Jokerja opisal kot »mojstrovino«. Revija [[Empire (revija)|Empire]] je režiserja Christopherja Nolana označila za &quot;najboljšega dobavitelja inteligentne uspešnice&quot; in potrdila, da je njegovo delo v skladu z &quot;vrhunskim nastopom Heatha Ledgerja&quot;. [[Los Angeles Times]] je Temnega viteza opisala kot film, ki je zelo blizu mitologiji Batmana, &quot;z temnejšimi temami od običajnih, ki vplivajo na današnji način življenja.&quot; Film je pravtako doživel navdušenje med gledalcev, saj je v manj kot tednu dni je prejel več kot 115.000 pozitivnih mnenj na spletni strani [[Internet Movie Database|IMDb]]. Uvrščen je kot četrti najboljši film (9/10) vseh časov na podlagi 1.750.001 mnenj. V mesecu septembru 2008 je revija Empire objavila seznam 500 najboljših filmov vseh časov, ki jo je sestavilo 10.000 bralcev revije, 150 ameriških režiserjev in 50 filmskih kritikov. Vitez teme je uvrščen na 15. mesto najboljših filmov vseh časov in preprosto najboljši film, ustvarjen v 21. stoletju.

== Nagrade ==
Na 81. podelitvi oskarjev je film prejel osem nominacij. Prejel je nagrado za najboljšo montažo zvoka, Heath Ledger pa je bil posmrtno nagrajen za najboljšega stranskega igralca. Mnogi ljudje so bili razburjeni, ker film ni bil nominiran za oskarja za najboljši film. Takrat je bilo za to kategorijo lahko nominiranih le pet filmov. Ker so bili mnogi zaradi tega razočarani, je Akademija spremenila število filmov, ki so bili lahko nominirani za najboljši film, s pet na deset. 

== Glej tudi ==

* [[Batman: Na začetku]]
* [[Vzpon viteza teme]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Literatura ==

* {{navedi knjigo|last=O'Neil|first=Dennis|authorlink=Dennis O'Neil|others=Novelization of the movie|title=The Dark Knight|url=https://archive.org/details/darkknight00onei|format=Paperback|year=2009|publisher=Berkley|isbn=978-0-425-22286-7}}
* {{navedi knjigo|authorlink=Christopher Nolan|last1=Loeb|first1=Jeph|last2=Sale|first2=Tim|title=Absolute Batman: The Long Halloween|url=https://archive.org/details/absolutebatmanlo0000loeb|format=Hardcover|year=2008|publisher=[[DC Comics]]|location=New York|isbn=978-1-4012-1282-7|chapter=Introduction}}
* {{navedi knjigo|last1=Byrne|first1=Craig|last2=Kane|first2=Bob|title=The Dark Knight: Featuring Production Art and Full Shooting Script|url=https://archive.org/details/darkknightfeatur0000byrn|format=Hardcover|year=2009|publisher=Universe|isbn=978-0-7893-1812-1}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2008]]
[[Kategorija:Filmi o Batmanu]]
[[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Filmi neonoir]]
[[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]]
[[Kategorija:Filmi o serijskih morilcih]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o preživelih v požaru]]
[[Kategorija:Filmi o bančnih ropih]]
[[Kategorija:Filmi o ugrabitvah]]
[[Kategorija:Filmi o organiziranem kriminalu]]
[[Kategorija:Filmi o psihopatih]]
[[Kategorija:Filmi o varnosti in nadzoru]]
[[Kategorija:Filmi o ugrabitvah ladij]]
[[Kategorija:Filmi o terorizmu]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Christopherja Nolana]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Hong Kong]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na otok]]
[[Kategorija:Filmi Legendary Pictures]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v zaklonišče]]
[[Kategorija:Filmi o Jokerju]]</text>
      <sha1>e8a2azymv798egszfthgyooidxi89tz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fantastični štirje: Prvi koraki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>598967</id>
    <revision>
      <id>6751840</id>
      <parentid>6661631</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:56:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751840</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10100" sha1="r8ttk19kkdu3mzfw54jk6r4f3qtifhy" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Fantastični štirje: Prvi koraki
| image          = The Fantastic Four First Steps - Logo.png
| alt            = 
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Matt Shakman]]
| producer       = [[Kevin Feige]]
| screenplay     = [[Eric Pearson]]&lt;br /&gt;[[Jeff Kaplan]]&lt;br /&gt;[[Ian Springer]]&lt;br /&gt;[[Kat Wood]]
| starring       = [[Pedro Pascal]]&lt;br /&gt;[[Vanessa Kirby]]&lt;br /&gt;[[Ebon Moss-Bachrach]]&lt;br /&gt;[[Joseph Quinn]]&lt;br /&gt;[[Julia Garner]]&lt;br /&gt;[[Sarah Niles]]&lt;br /&gt;[[Mark Gatiss]]&lt;br /&gt;[[Natasha Lyonne]]&lt;br /&gt;[[Paul Walter Hauser]]&lt;br /&gt;[[Ralph Ineson]]
| music          = [[Michael Giacchino]]
| distributor    = [[Walt Disney Studios Motion Pictures]]
| released       = 25. julij 2025 (ZDA)
| runtime        = 114 minut
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}

'''Fantastični štirje: Prvi koraki''' je ameriški superjunaški film iz leta 2025, ki temelji na [[Fantastični štirje|istoimenski skupini likov]] iz Marvelovih stripov. Produciral ga je [[Marvel Studios]] in distributiral Walt Disney Studios Motion Pictures ter je 37. film v [[Marvel Cinematic Universe]] (MCU) in drugi ponovni zagon serije filmov Fantastični štirje. Film je režiral [[Matt Shakman]] po scenariju, ki so ga napisali [[Josh Friedman]], [[Eric Pearson]], [[Jeff Kaplan]] in [[Ian Springer]]. V filmu igrajo [[Pedro Pascal]], [[Vanessa Kirby]], [[Ebon Moss-Bachrach]], [[Joseph Quinn]], [[Julia Garner]], [[Sarah Niles]], [[Mark Gatiss]], [[Natasha Lyonne]], [[Paul Walter Hauser]] in [[Ralph Ineson]]. Film je postavljen v šestdeseta leta prejšnjega stoletja v retro-futuristični svet, ki ga morajo Fantastični štirje zaščititi pred kozmičnim bitjem, ki požira planete, [[Galactus (lik)|Galactusom]].

[[20th Century Studios|20th Century Fox]] je začel delati načrte za razvoj novega filma o Fantastičnih štirih po neuspehu filma [[Fantastični štirje (film, 2015)|Fantastični štirje]] (2015). Potem, ko je studio marca 2019 kupil Disney, je bil nadzor nad franšizo prenesen na Marvel Studios, julija pa je bil objavljen nov film. Jon Watts naj bi bil izbran za režiserja decembra 2020, a je projekt zapustil aprila 2022. Shakman ga je zamenjal tistega septembra, ko sta Kaplan in Springer pisala scenarij. Friedman se je pridružil marca, da bi ponovno napisal scenarij. Film se od prejšnjih filmov Fantastični štirje razlikuje po tem, da se izogiba zgodbi o izvoru ekipe. Pearson se je pridružil pri izpopolnjevanju scenarija do sredine februarja 2024, ko sta bila objavljena glavna igralska zasedba in naslov Fantastični štirje. Podnaslov je bil dodan julija, ko se je začelo snemanje. Snemanje filma je potekalo do novembra 2024 v Pinewood Studios v [[Anglija|Angliji]] ter na lokaciji v Angliji in [[Španija|Španiji]].

Film Fantastični štirje: Prvi koraki je bil premierno predvajan v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 21. julija 2025, v Združenih državah Amerike pa je bil predvajan 25. julija kot prvi film šestega poglavja MCU. Film je prejel pozitivne ocene kritikov in zaslužil 521,9 milijona dolarjev po vsem svetu, s čimer je postal najbolj dobičkonosen film Fantastični štirje. Nadaljevanje je v razvoju.

== Vsebina ==
Na Zemlji-828 leta 1964 svet praznuje četrto obletnico, odkar so astronavti Reed Richards, Sue Storm, Ben Grimm in Johnny Storm postali superjunaška ekipa, znana kot [[Fantastični štirje]], potem ko so med vesoljsko misijo pridobili nadčloveške sposobnosti zaradi izpostavljenosti kozmičnim žarkom. Od takrat je ekipa postala slavna osebnost in se borila proti superzlobnežem, medtem ko so Reedovi izumi napredovali v tehnologiji, Sueina diplomacija prek Future Foundation pa je privedla do demilitarizacije in miru za večji del sveta. Ko Reed in Sue razkrijeta, da pričakujeta otroka, se svet pripravlja na nov prihod in se sprašuje, ali bo njun otrok imel tudi supermoči.

Nekaj ​​mesecev pozneje [[Srebrni letalec]] pride na [[Zemlja|Zemljo]] in izjavi, da si jo je za uničenje izbral [[Galactus (lik)|Galactus]], kozmično bitje, ki požira planete. Reed preučuje izginotje drugih planetov in potrdi to trditev, ekipa pa se odloči oditi v [[vesolje]], da bi Galaktusu preprečila prihod na Zemljo. Sledijo energijski sledi srebrnega letalca in s potovanjem, hitrejšim od svetlobe (FTL), prispejo do novega planeta, ravno ko ga uniči Galaktusova ladja. Ekipo ujamejo in pripeljejo k Galactusu, ki razkrije, da ima nenasitno lakoto, ki ga je prisilila v  zauživanje planetov. Galactus začuti, da ima nerojeni otrok Reeda in Sue neizmerno kozmično moč in bi lahko prevzel njegovo lakoto ter se je osvobodil. Ponudi, da bo prizanesel Zemlji v zameno za otroka, Sue pa prisili k ​​porodu. Ekipa ponudbo zavrne in pobegne z ladje. S pomočjo gravitacije nevtronske zvezde, ki uniči njihov sistem FTL, ekipa zadrži zasledujočega Srebrnega letalca in se požene nazaj na Zemljo. Sue na poti rodi dečka Franklina.

Ob njihovi vrnitvi na Zemljo mesec dni pozneje Reed na tiskovni konferenci razkrije podrobnosti njihovega srečanja. Njihova odločitev, da rešijo enega otroka namesto milijard drugih ljudi na Zemlji, je povzročila javno ogorčenje, pri čemer mnogi pozivajo, naj se Franklina žrtvuje Galactusu. Johnny začne dešifrirati materni jezik Srebrnega deskarja s pomočjo svojih interakcij z njo in nekaterih oddaj globokega vesolja, ki jih je Reed prestregel z njenega planeta. Imajo tudi prenose s planetov, ki jih je Galactus uničil. Ko se Galactus približuje in se protesti proti Fantastičnim štirim stopnjujejo, Sue odpelje Franklina na srečanje s protestniki. Pojasnjuje, da ne bosta žrtvovala svojega otroka, a tudi ne bosta obupala nad preostalim človeštvom in si povrnila zaupanje javnosti. S pomočjo teleportacijskega sistema, na katerem je delal, Reed oblikuje načrt za izgradnjo velikih teleportacijskih mostov čez Zemljo, da bi lahko ves planet prepeljali v drug sončni sistem, kjer jih Galactus ne more doseči. Sue prek fundacije Future Foundation organizira svetovne narode, da zgradijo mostove in varčujejo z energijo, potrebno za njihovo uporabo.

Ko se mostovi aktivirajo, se srebrni letalec vrne in jih začne uničevati. Johnny ji prepreči uničenje zadnjega mostu na [[Times Square|Times Squareu]] in razkrije, kaj je izvedel iz prenosov: njeno ime je Shalla-Bal in postala je Galactusova služkinja, da bi prizanesla svojemu svetu, Zenn-La. Ko sliši prenose s planetov, ki jih je pomagala uničiti, Shalla-Bal izrazi obžalovanje, vendar noče pomagati in pobegne. S Franklinom kot vabo namerava ekipa zvabiti Galactusa do zadnjega mostu in ga teleportirati stran. Sue se pogaja s Harveyjem Elderjem o evakuaciji prebivalcev [[New York|New Yorka]] v Subterranea, njegovo podzemno mesto. Galactus se prebija skozi mesto in ujame Franklina ter se izogne ​​pasti. Sue uporabi vso svojo moč, da ga potisne proti portalu s poljem sile, medtem ko Reed reši Franklina. Johnny se poskuša žrtvovati, da bi Galactusa še zadnjič potisnil v portal, a ga ustavi Shalla-Bal. Galactusa sama potisne v portal in ta se za njima zapre. Sue zaradi svojega truda umre, vendar jo Franklin oživi. Ekipa se kasneje odpravi na novo misijo, ko svet praznuje njihovo peto obletnico.

V prizoru po koncu filma, postavljenem štiri leta pozneje, Sue doma bere knjigo Franklinu  in gre po drugo knjigo. Vrne se in ga vidi v interakciji z [[Doktor Doom|moškim v zelenem plašču]], ki drži kovinsko masko.

== Vloge ==

* [[Pedro Pascal]] - Reed Richards/G. Fantastični
* [[Vanessa Kirby]] - Nevidna bejba/Sue Storm
* [[Ebon Moss-Bachrach]] - Ben Grimm
* [[Joseph Quinn]] - Johnny Storm/Človeška bakla
* [[Julia Garner]] - [[Srebrni letalec]]
* [[Sarah Niles]] - Lynne Nichols
* [[Mark Gatiss]] - Ted Gilbert
* [[Natasha Lyonne]] - Rachel Rozman
* [[Paul Walter Hauser]] - Harvey Elder
* [[Ralph Ineson]] - [[Galactus (lik)|Galactus]]

== Ocene in odzivi ==
[[Caralynn Matassa]] iz [[Comic Book Resources]] je filmu Fantastični štirje: Prvi koraki dal pozitivno oceno ter ga pri tem označil za enega izmed najboljših filmov MCU zadnjih let, ki temelji na močni igralski zasedbi okoli naslovnih junakov, solidni akciji in večinoma dobrih vizualnih učinkih, vendar je kritiziral učinke CGI, uporabljene pri dojenčku Franklinu Richardsu. 

[[Emma Kiely]] je Collider.com filmu dala bolj zadržano oceno, pri čemer je pohvalila nastope Pedra Pascala in še posebej Vanesse Kirby, ter praktične sklope, kot je gradnja sveta, vendar je dejala, da je zaplet preprost z malo podteksta, za nekatere vizualne učinke je dejala, da niso v skladu s preostalim delom filma, in da je bila izbira Josepha Quinna za vlogo Johnnyja Storma napačna. Podobno zadržano oceno je dal [[Spencer Perry]] iz [[comicbook.com]], ki je pozitivno izpostavil štiri glavne igralce in njihove vloge ter zlikovce, ki so jih upodobili Julia Garner, Ralph Ineson in Paul Walter Hauser, pohvalil pa je tudi zvočno podlago, a je dodal, da je manjkala določena iskrica.

== Glej tudi ==

* [[Fantastični štirje (film, 2005)|Fantastični štirje]]
* [[Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca]]
* [[Fantastični štirje (film, 2015)|Fantastični štirje]]

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2025]]
[[Kategorija:Filmi o Fantastičnih štirih]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Alternativnozgodovinski filmi]]
[[Kategorija:IMAX filmi]]
[[Kategorija:Apokaliptični filmi]]
[[Kategorija:Doktor Doom]]
[[Kategorija:Filmi o potovanju hitreje od svetlobne hitrosti]]
[[Kategorija:Filmi o nezemeljskem življenju]]
[[Kategorija:Filmi o znanstvenikih]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v vesolje]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v podzemlje]]
[[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]]
[[Kategorija:Filmi Marvel Studios]]
[[Kategorija:Filmski rebooti]]
[[Kategorija:Filmi ScreenX]]
[[Kategorija:Srebrni letalec]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>r8ttk19kkdu3mzfw54jk6r4f3qtifhy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milko Šparemblek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>599411</id>
    <revision>
      <id>6751755</id>
      <parentid>6704833</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:48:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751755</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6951" sha1="9mi8e31y4258ty783nvmhbwmgkdi838" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=Milko_Šparemblek_2020.jpg}}

'''Milko Šparemblek''', [[Hrvaški Slovenci|slovensko-hrvaški]] plesalec, koreograf, režiser, direktor in plesni pedagog, * [[1. december]] [[1928]], [[Prevalje]], † [[25. februar]] [[2025]], [[Zagreb]].

== Življenjepis ==

=== Otroštvo ===
Bil je edini otrok Frančiška&lt;ref name=&quot;krstna&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/ljubljana/cerknica/04880/?pg=52|title=Krstna knjiga župnije Cerknica 1898-1924 (Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Cerknica {{!}} Krstna knjiga {{!}} 04880 {{!}} str. 49)|accessdate=16. 3. 2026|website=Matricula Online}}&lt;/ref&gt; in Joane{{Sklicop|Starša sta pokopana na zagrebškem pokopališču Mirogoj, kjer sta njuni imeni navedeni kot Franjo in Ivanka (gl. [https://www.gradskagroblja.hr/trazilica-pokojnika/15 Iskalnik grobov za mesto Zagreb]). Krstna knjiga ob vnosu očeta Frančiška&lt;ref name=&quot;krstna&quot;&gt;&lt;/ref&gt; navaja njegovo poroko z Joano Kraševec.|group=op}}, ki sta bila po rodu iz [[Občina Cerknica|Cerkniškega]]. Rodil se je na Prevaljah, kjer je oče, ki je bil zaposlen pri podjetju ''Konzum'', odpiral trgovino.

Kot otroka mu je voz, ki so ga vlekli štirje tovorni konji, hudo poškodoval glavo in levo nogo. Rešili so ga z več operacijami, poškodbo glave so mu popravili s kovinsko ploščico. Na poškodovanem mestu so mu lasje spet začeli rasti po desetem letu.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174670228|title=Milko Šparemblek, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo 2020|date=8. 2. 2020|accessdate=16. 3. 2026|website=RTV 365}}&lt;/ref&gt;

Zaradi poškodbe noge se je začel ukvarjati s tekom.

Družina se je zaradi očetove službe preselila v Zagreb leta 1931 ali 1932.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Ples ===
{{Popravi|razdelek|razlog=Na pol urejeni zapiski uporabnika [[User:FJJ|FJJ]], ki jih namerava v kratkem urediti.}}
V gledališču je začel delati kot statist (1952/53), ker je bilo plačano. Gledanje plesa ga je že takrat fasciniralo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Oskar Harmoš ga je povabil, da pride statirat k baletu&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; in potem še da se ga začne učiti pri njih. Do takrat je študiral primerjalno književnost, kar je opustil, ko je se je začel učiti plesa.

Najprej se je učil klasični balet, potem pa se je odmikal in poskušal narediti nekaj &quot;boljšega, zanimivega, drugačnega&quot;.

Leta 1953 je s štipendijo šel študirat v Pariz.

Leta 1955, ko je plesal v Parizu, je ustvaril svojo prvo koreografijo Rašomon.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/presernovi-nagrajenci/174670491|title=Portreti Prešernovih nagrajencev|date=9. 2. 2020|accessdate=20. 3. 2026|website=RTV 365}}&lt;/ref&gt;

Postal je plesalec in baletni mojster pri Baletu XX. stoletja koreografa Mauricea Béjarta v Bruslju.

Postavil je več kot 150 baletov v 45 gledališčih po svetu. Ustvaril je 40 baletnih filmov, koreografiral je za operne in dramske predstave ter televizijske oddaje.

Za njegove koreografije je značilen &quot;šparemblekovski&quot; slog.

Od 1990 štiri leta v Lizboni, kjer so začeli iz ničesar. Povabil je evropske ustvarjalce, ki jih je osebno poznal, ki so potem sodelovali v repertoarju. 

Bil je direktor Metropolitanskega baleta v New Yorku, Gulbenkianovega baleta v Lizboni, Baleta v Lyonu in baleta HNK Zagreb.

Ko je bil direktor v New Yorku, je, če je imel čas, še vedno nastopal kot plesalec.

Za ljubljanski balet je koreografiral 40 let. ''Pastoralna simfonija'' na Beethovnovo glasbo je bil njegov prvi balet za ljubljanski balet, ki ga je pripravil na vabilo direktorja. Leta 2018 je ob stoletnici ljubljanskega baleta (kot najstarejši delujoči koreograf) ponovno postavil isti balet po 30 letih. Pogoj mu je bil, da lahko predela vse, kar mu ni bilo všeč. Takrat je rekel, da dela zadnjič&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.

Kot plesalec in koreograf je deloval še v Rusiji, Nemčiji, Španiji, Italiji, Grčiji, Braziliji in Veliki Britaniji.

V plesu je delal 70 let, od svojega 19. leta do 2018.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Bil je najstarejši še dejavni koreograf na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://vecer.com/slovenija/potret-tedna-milko-sparemblek-ne-glava-telo-obudi-spomin-10117056|title=Milko Šparemblek: &quot;Ne glava, telo obudi spomin.&quot;|date=17. januar 2020|accessdate=16. 3. 2026|website=Večer|last=Forstnerič Hajnšek|first=Melita}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://vijesti.hrt.hr/hrvatska/milko-sparemblek-zivot-je-cudo-693543|title=Milko Šparemblek: Život je čudo|date=24. 6. 2018|accessdate=16. 3. 2026|website=HRT.hr|language=hr}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Poročen je bil s hrvaško baletno plesalko Spomenko Krunić, ki je 27 let mlajša od njega. Imata dva sinova.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojevrijeme.hr/magazin/2022/02/spomenka-sparemblek-zivot-plesaca-nije-lak-ali-je-divan-svoje-znanje-prenosim-mladima/|title=Spomenka Šparemblek: Život plesača nije lak, ali je divan. Svoje znanje prenosim mladima|date=28. 2. 2022|accessdate=16. 3. 2026|website=Moje vrijeme|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Imel se je za Zagrebčana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/milko-sparemblek-plesalec-je-blago-za-najem-intervju|title=Milko Šparemblek: Plesalec je blago za najem (intervju)|date=19. 1. 2020|accessdate=20. 3. 2026|website=SiGledal|last=Ivanović|first=Goran|archive-date=2025-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250911081511/https://veza.sigledal.org/prispevki/milko-sparemblek-plesalec-je-blago-za-najem-intervju|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb|Slovenskega doma Zagreb]].&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=Junij 2025|title=Milko Šparemblek (1928 – 2025)|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2025/07/Odmev-87-3_w.pdf|magazine=Novi odmev|page=21}}&lt;/ref&gt; 

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Viri ==

* Forstnerič-Hajnšek, Melita. 2007. ''Zagrebški Slovenci 2005-2007''. Maribor: samozaložba. ISBN 978-961-245-294-0 {{COBISS|ID=58682113}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;op&quot; /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://365.rtvslo.si/arhiv/presernovi-nagrajenci/174670491 ''Portreti Prešernovih nagrajencev''] – oddaja s portreti Prešernovih nagrajencev. RTV 365.
* ''[https://www.youtube.com/watch?v=-cwJrBb60z8 Milko Šparemblek - najstariji aktivni baletni koreograf na svijetu]'' (v hrvaščini) – kratek portret, kot uvod v pogovor v oddaji ''[[Nedjeljom u dva]]''. YouTube.
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174670228 Milko Šparemblek, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo 2020]. Naši umetniki pred mikrofonom (8. februar 2020). RTV Slovenija.


{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Šparemblek, Milko}}
[[Kategorija:Hrvaški koreografi]]
[[Kategorija:Hrvaški plesalci]]
[[Kategorija:Slovenski koreografi]]
[[Kategorija:Slovenski plesalci]]
[[Kategorija:Hrvaški Slovenci]]
{{Škrbina-bio}}</text>
      <sha1>9mi8e31y4258ty783nvmhbwmgkdi838</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Peregrina Rimska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>599520</id>
    <revision>
      <id>6751645</id>
      <parentid>6747180</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T20:10:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6751645</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9379" sha1="20ar654myisgupdhb8qocukcyf70cz8" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Peregrina|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|footnotes=Starost ob smrti: 14 let|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]}}{{Infopolje Svetnik|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz 4. stoletja, ki ga hrani 	
[[Metropolitanski muzej umetnosti]]|honorific prefix=Sveta|name=Peregrina|feast_day=5. oktober|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]|titles=mučenka|venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna cerkev]]}}
'''Peregrina''', znana tudi kot '''sveta Peregrina Rimska''', zgodnjekrščanska [[Mučenec|mučenka]] in [[Svetnik|svetnica]], * [[290]] ali [[299]], [[Luzitanija]], † [[304]] ali [[313]], [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot njeno služabnico. Štirinajstletna je bila v [[Rim|Rimu]] pretepena do smrti med preganjanjem kristjanov pod cesarjem [[Dioklecijan|Dioklecijanom]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] je bila v 17. in 18. stoletju čaščena kot zavetnica pred [[Turki]]. Njene relikvije so bile iz [[Katakombe|katakomb]] prepeljane v [[Ljubljana|Ljubljano]] in nazadnje pristale v [[Tunjice|Tunjicah]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Baročna lepotica na Bukovem griču|publisher=Župnija Tunjice|year=2012|isbn=|url=https://tunskiglas.si/wp-content/uploads/2015/08/Brosura-sv-Ane-2012.pdf|editor-last=Erbežnik Klanšek|editor-first=Milena|cobiss=261387008|language=Sl|location=Tunjice}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in mučeništvo ==
Rojena naj bi bila leta 290 ali 299 v [[Luzitanija|Luzitaniji]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Njeno ime, Peregrina, pomeni romarica. Še kot deklica naj bi prišla v [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot tovarišico ali služabnico.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Božja pot matere sr. Ane v Tunjicah pri Kamniku na Kranjskem|date=10.8.1864|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AREZ5SZG|newspaper=Zgodnja Danica|publisher=Janez Krizostom Pogačar|volume=23|language=Sl|pages=1-2}}&lt;/ref&gt; Štirinajstletna naj bi bila pod [[Dioklecijan|cesarjem Dioklecijanom]] zaradi vere v Kristusa zaprta. Ker svoje vre ni hotela zatajiti, naj bi jo mučitelji s koli in verigami pretepli do smrti. Umrla naj bi leta 304 ali 313.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Pokopana je bila v Priscilinih katakombah, ki so bile takrat znane tudi pod imenom kraljice katakomb, saj je bilo tam pokopanih veliko mučencev in tudi več zgodnjekrščanskih papežev.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V njen grob je bila položena tudi skodelica, v kateri je bila shranjena njena kri.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=A Dictionary Of Saintly Women, Volume 2|last=Dunbar|first=Agnes Baillie Cunninghame|year=1904|location=London|page=143|trans-title=Slovar svetih žena 2. del|language=Sl|url=https://archive.org/details/DictionaryOfSaintlyWomenV2/page/n89/mode/2up}}&lt;/ref&gt;

== Svetništvo ==

=== Katoliška cerkev ===
Njen god je 5. oktobra.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Saints in Italy|last=Menzies|first=Lucy|publisher=Medici Society Limited|year=1924|page=342|trans-title=Svetniki v Italiji|language=En}}&lt;/ref&gt;

=== Pravoslavna cerkev ===

== Na slovenskih tleh ==

=== Ljubljana ===
Njene relikvije so 4. oktobra 1660 iz Rima, iz katakomb sv. Priscile prinesli v ljubljansko diskalceatsko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila omenjena svetnica kot posebna patrona kranjske dežele proti Turkom čaščena do leta 1787. 

=== Smlednik ===
Prihodnje leto jih je prior usmiljenih bratov, ki so prevzeli cerkev, izročil sodarju Jožefu Debelaku, slednji leta 1789 ključavničarju Petru Gerstenmajerju. Ta jih je še istega leta izročil baronu Francu Smledniškemu.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Levi stranski oltar sv. Peregrine|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/levi-stranski-oltar-sv-peregrine/|accessdate=2026-03-18|language=sl-SI|last=Fabjančič|first=Lucija}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Ta jih je dal prenesti v grajsko kapelo svete Valburge v Smledniku (sedanjo podružnično cerkev svete Valburge v Valburgi).&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj|last=Lavtižar|first=Josip|publisher=Tisk J. Blasnikovih Nasledn.|year=1901|authorlink=Josip Lavtižar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNMANO3M}}&lt;/ref&gt; V kapeli je dal postaviti oltar svete Peregrine, na katerem so bile njene relikvije. Na oltarju je slika njenega mučeništva, ki jo je naslikal kranjski slikar [[Leopold Layer]].&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; 

=== Tunjice ===
Jožef Peter Tomelj, Glavarjev beneficiat v Komendi, je Peregrine relikvije 16. maja 1796 z listinami vred izročil cerkvi v Tunjicah. Naslednji dan, na binkoštni torek, so relikvije svete Peregrine iz Komende v veliki procesiji slovesno prenesli v Tunjice. Nosilo jih je štirinajst štirinajstletnih deklic. Danes so relikvije prvega reda (lobanja in okostje) postavljene v relikviariju pod glavnim oltarjem.

== V ljudski pesmi ==


Zbiratelj ljudskih pesmi [[Franc Kramar (glasbenik)|Franc Kramar]] je v svojem zapisovanju ljudskih pesmi zapisal dve cerkveni pesmi o Peregrini. Eno ''Ni ga imena, levšega, - koker lubiti Jezusa'' je zapisal v [[Srednje Bitnje|Srednjih Bitenjah]], drugo z naslovom ''Mi se dones obernimo'', pa v [[Domžale|Domžalah]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=Kramar |first=Franc |author-link=Franc Kramar (glasbenik) |date=januar 1929 |title=Katere stare cerkvene pesmi z napevi sem zapisal med slovenskim narodom : XVIII. Pesmi k svetnikom in angelom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRGE71TN |work=Cerkveni glasbenik |publisher=Cecilijino društvo |page=22 |language=Sl |volume=1/2}}&lt;/ref&gt;

O njej je pisal tudi škof [[Anton Martin Slomšek]] v svoji knjigi ''Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov'' iz leta 1953.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Djanje Svetnikov Bozjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. Spisali druzniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomsek|year=1854|page=406|url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-str2lt5i|volume=2|language=Sl|editor-last=Slomšek|editor-first=Anton Martin|editor-link=Anton Martin Slomšek}}&lt;/ref&gt;

== V umetnosti ==

=== Peregrina med svetima Petrom in Pavlom ===

Peregrina, obdana s svetnikoma Petrom in Pavlom, stoji sredi cvetlične pokrajine, ki morda predstavlja raj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul - Roman - The Metropolitan Museum of Art|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/465922|website=www.metmuseum.org|accessdate=2026-04-10|language=en|trans-title=Ploščata osnova s Peregrino med svetima Petrom in Pavlom - Rimsko - Metropolitanski muzej umetnosti}}&lt;/ref&gt; Na tak način je bila pogosto prikazana sveta Neža, se katero naj bi bila Peregrina povezana.

=== Bakrorez ob prihodu njenih relikvij v Ljubljano ===

Bakrorezec brat Konstantin od sv. Križa, bosonogi avguštinec češkega rodu, ki je bil takrat gojenec samostana sv. Jožefa v Ljubljani, je januarja 1660 vrezal podobo svete Peregrine, in razne simbole, ki so bili vloženi v knjižico, natisnjeno ob priložnosti prenosa svetih ostankov mučenke.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Kraynska grammatika|last=Pohlin|first=Marko|year=2003|authorlink=Marko Pohlin|last2=Faganel|first2=Jože|last3=Stabej|first3=Jože|authorlink3=Jože Stabej|page=462|language=Sl|url=https://www.google.si/books/edition/Kraynska_grammatika_Bibliotheca_Carnioli/JHGHEAAAQBAJ?hl=en&amp;gbpv=0}}&lt;/ref&gt;

=== Mučenje svete Peregrine Leopolda Layerja ===

Na sliki njenega mučeništva, ki jo je Leopold Layer naslikal za stranski oltar svete Peregrine v smledniški grajski kapeli, je upodobljena mučenka s tremi mučitelji. Peregrina nosi svetlo modro obleko ter ima zvezane roke. Njeni lasje, za katere jo vleče eden od mučiteljev, so svetlo rjave barve. Na vrhu slike je angelček, ki v levi roki drži palmovo vejo, v desni pa venec (simbola mučeništva). Slika je bila narejena okoli leta 1890.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Po njej je bilo izdelanih več podobic.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Lozar Štamcar|first=Maja|date=1990|title=Prispevek k preučevanju božjepotnih grafičnih podobic v 18. stoletju na slovenskem *|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYNKPYSI|magazine=Zbornik za umetnostno zgodovino|language=Sl|publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|volume=1|pages=57-84}}&lt;/ref&gt;

== Ločevanje ==
Druga znana sveta Peregrina, mučenka, je [[Peregrina iz Nikomedije]], ki goduje 22. februarja, ter je umrla mučeniške smrti skupaj s svojo materjo sveto [[Matrona iz Nikomedije|Matrono]] in tovarišicami.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul MET DP225574 (cropped).jpg|Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na steklenem krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]
Slika:Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz konca 18. stoletja.png|Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz Tunjic pri Kamniku, ki jo je izdelala tiskarna Kauperz po zgledu Leopolda Layerja konec 18. stoletja. Hrani jo [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] v Ljubljani.
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>20ar654myisgupdhb8qocukcyf70cz8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marinka Theuerschuh</title>
    <ns>0</ns>
    <id>599823</id>
    <revision>
      <id>6751712</id>
      <parentid>6653018</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T01:35:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751712</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4203" sha1="ietracdogiixndrz437vqb6de5ab6bc" xml:space="preserve">{{infopolje oseba|nationality=slovenska}}
'''Marinka Theuerschuh''', [[Igralec (umetnik)|radijska igralka]], [[Kulturni delavec|kulturna delavka]], * [[13. december]] [[1935]], [[Šoštanj]], † [[27. avgust]] [[1986]], [[Trst]].

== Življenje in delo ==
Rodila se je v [[Šoštanj|Šoštanju]], oče je bil [[Ivan Theuerschuh|Ivan]], učitelj in prosvetni delavec, mati Franja (rojena Kuželj), učiteljica. Družina se je večkrat selila, tako je Marinka obiskovala osnovno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]], leta 1947 so se preselili v [[Trst]], kjer je obiskovala nižjo slovensko gimnazijo pri Sv. Jakobu in nato slovensko učiteljišče A. M. Slomšek, kjer je leta 1953 dosegla usposobljenostno diplomo. Hitro po prihodu v Trst že leta 1947 je začela nastopati na slovenski radijski postaji Radio Trst II. (zdaj [[Radio Trst A]]). Od njenega nastanka se je pridružila radijski skupini [[Radijski oder]], kateri je ostala zvesta in bila aktivna do smrti (celih 39 let).&lt;ref&gt;https://www.mladika.com/wp-content/uploads/2021/06/Ml21-06s.pdf&lt;/ref&gt; Na radiu je bila nekaj časa tudi napovedovalka. Za slovensko radijsko postajo je pisala oddaje za najmlajše, sestavljala in vodila je razne programe in oddaje, dolgo let je urejala izredno priljubljeno oddajo ''Glasbo po željah''.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Theuerschuh, Marinka (1935–1986) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950200/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-03-23}}&lt;/ref&gt;

Marinka Theuerschuh je ob radijskem nastopanju večkrat nastopala tudi pri dramski skupini [[Slovenski oder]]. Leta 1972 se je omožila s slovenskim inženirjem [[Franko Pisani|Frankom Pisanijem]] in se je preselila iz mestnega centra [[Trst]] na [[Tržaški Kras|Kras]], v vasico [[Repentabor|Repen]]. Tu je vodila in režirala igralsko družino pri ''Kulturnem društvu Kraški dom'' in pripravljala je najrazličnejše proslave in nastope. Med leti 1978 -1984 je na srednji šoli na [[Prosek, Trst|Proseku]] vodila gledališki krožek.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Marinka Theuerschuh|url=https://sigledal.org/geslo/Marinka_Theuerschuh|website=Geslo|accessdate=2026-03-23|language=sl|archive-date=2019-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190721185831/http://sigledal.org/geslo/Marinka_Theuerschuh|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Več let je prepevala pri cerkvenem pevskem zboru na [[Svetišče na Tabru|Repentabru]]. V mladih letih je bila tudi članica [[Slovenski kulturni klub|Slovenskega kulturnega kluba]], kasneje ji ni bilo tuje niti politično udejstvovanje, saj je kandidirala na upravnih volitvah na listi [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti - SSk]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Pri [[Radijski oder|Radijskem odru]] je Marinka Theuerschuh nastopala v ogromnem številu igrer in prizorov&lt;ref&gt;https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/4251953&lt;/ref&gt; ter je odigrala mnogo pomembnih vlog, ki so ostale v spominu poslušalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radijska igra|url=https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/radijska-igra/95629624|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-03-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Danes se začenja Povsod je luč {{!}} Občina Vrhnika {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/danes-se-zacenja-povsod-je-luc.html|website=www.mojaobcina.si|date=2020-12-10|accessdate=2026-03-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Posebno prazničen Večer zvočnega gledališča » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/posebno-praznicen-vecer-zvocnega-gledalisca/|website=Noviglas|date=2021-07-21|accessdate=2026-03-23|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt; Nastopala je v neštetih različnih vlogah, imela je izredno izpiljeno interpretacijsko moč, ki ji je dovoljevala, da se je soočila z raznovrstnimi ženskimi liki, saj je bila zelo temperamentna igralka.&lt;ref&gt;http://www.radijskioder.com/pages/Zahvala%20za%20vero%20v%20sinjino%20besede&lt;/ref&gt; Večkrat je tudi režirala zvočne igre ali druge prireditve za Radijski oder.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Theuerschuh, Marinka}}
[[Kategorija:Tržaški Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski radijski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]]</text>
      <sha1>ietracdogiixndrz437vqb6de5ab6bc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Petar I. Petrović Njegoš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602471</id>
    <revision>
      <id>6751628</id>
      <parentid>6727796</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:38:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Škofi]]; dodal [[Kategorija:Škofje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751628</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21967" sha1="28j7dqo5le16dudzf3tjuw8l46aawg1" xml:space="preserve">{{Infobox Christian leader
| type = 
| honorific-prefix = 
| name = Petar I. Petrović Njegoš
| honorific-suffix = 
| title = Knezoškof Črne gore
| image = Petar I Petrović-Njegoš Знаменити Срби XIX. века.jpg
| image_size = 
| alt = 
| caption = Andra Gavrilović (1901): ''Petar I.''
| church = [[Vzhodna pravoslavna cerkev]]
| archdiocese = 
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see = 
| ordination = 1784
| ordained_by = Mojsije Putnik
| elected = 
| term = 
| term_start = 1784
| term_end = 1830
| predecessor = Arsenije Plamenac
| opposed = 
| successor = [[Petar II. Petrović Njegoš]]
| other_post = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
| birth_name = 
| birth_date = 1748
| birth_place = [[Njeguši]], Knezoškofija Črna gora
| death_date = 31. oktober 1830 (star 82 let)
| death_place = [[Cetinje]], Knezoškofija Črna gora
| buried = 
| religion = [[Vzhodna pravoslavna cerkev]]
| residence = [[Cetinje]]
| parents = Marko Petrović &lt;br&gt;Anđelija Martinović
| occupation = 
| profession = 
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Coat of arms of Metropolitan Petar I of Montenegro.png
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 31. oktober ([[gregorijanski koledar]]), 18. oktober ([[julijanski koledar]])
| venerated = [[Srbska pravoslavna cerkev]]
| saint_title = Sveti Peter Cetinjski
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = [[Petar II. Petrović Njegoš]]
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Petar I. Petrović Njegoš''' ([[Srbščina|srbsko]]: Петар I Петровић Његош, latinizirano: Petar I Petrović Njegoš) je bil od leta 1784 do 1830 črnogorski knezoškof in eksarh (legat) [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] v [[Črna gora|Črni gori]], * [[1748]], † [[31. oktober]] [[1830]].

Bil je najbolj priljubljen duhovni in vojaški voditelj iz [[Dinastija Petrović-Njegoš|dinastije Petrović-Njegoš]]. Med svojo dolgo vladavino je okrepil državo z združevanjem pogosto sprtih plemen, utrdil svojo oblast nad črnogorskimi ozemlji in leta 1798 v Črni gori uvedel prve zakone.

Njegova vladavina je v Črni gori postavila temelje za kasnejšo uvedbo sodobnih državnih institucij, šol in trgovskih podjetij. Srbska pravoslavna cerkev ga je [[Kanonizacija|kanonizirala]] kot svetega Petra Cetinjskega (srbsko: Свети Петар Цетињски/Sveti Petar Cetinjski).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Vuksan |first=Dušan |title=Spomenica Petra II Petrovića Njegoša — Vladike Rada 1813-1851-1925 |year=1926 |location=Cetinje |language=cnr}}&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje==
Petar je bil sin Marka in Anđelije, rojene Martinović, in po zgledu na svoje sorodnike postal [[menih]] in [[diakon]]. Štiri leta je preživel v [[Ruski imperij|Carski Rusiji]], kjer je leta 1769 končal vojaško šolo. Leta 1778 je bil kot [[arhimandrit]] ponovno v Rusiji, skupaj z guvernerjem Jovanom Radonjićem in serdarjem Ivanom Petrovićem.{{sfn|Stamatović|1999}}

Leta 1781 je umrl [[metropolit]] Sava Petrović, ki je za svojega naslednika izbral svojega nečaka in soadjutorja Arsenija Plamenca,{{sfn|Kostić|2000|p=351}} kar je sprva naletelo na nasprotovanje črnogorskih plemen. Ko je Sava Petrović dobil podporo [[Šćepan Mali|Šćepana Malega]],&lt;ref name=JCEA-1959-81&gt;{{navedi knjigo|title=Journal of Central European Affairs|url=https://books.google.com/books?id=qc0JAQAAMAAJ|year=1959|page=81}}&lt;/ref&gt; lažnega carja in vladarja Črne gore, se je njihovo mnenje obrnilo v Arsenijevo korist. Plamenac je bil neaktiven in imel malo moči{{sfn|Stamatović|1999}} in je vladal samo tri leta do svoje smrti leta 1784.&lt;ref name=JCEA-1959-81/&gt;{{sfn|Stamatović|1999}} Guvernerska družina Radonjić, ki je imela [[Beneška republika|beneško]] in nato [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijsko]] podporo, je povečala svojo moč in si prizadevala izriniti metropolite Petroviće.{{sfn|Stamatović|1999}} Poglavarji so Petra predlagali za škofa že leta 1783 in ga nato poslali v Habsburško monarhijo, da bi ga posvetili.{{sfn|Stamatović|1999}}

==Službovanje==
===1784-1799===
Petra je 13. oktobra 1784 v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] posvetil v škofa Mojsije Putnik iz Karlovške metropolije. Petar se je nato vrnil na [[Dunaj]], kjer se je srečal z ruskim kanclerjem [[Grigorij Potemkin|Potemkinom]], pa tudi z avstrijskim generalom Zorićem in dubrovniškim emigrantom Franom Dolcijem.{{sfn|Stamatović|1999}} Novembra 1785 so Petra v nejasnih okoliščinah izgnali iz [[Sankt Peterburg]]a.{{sfn|Stamatović|1999}}

Med njegovo odsotnostjo je Črni gori grozil skadarski paša Kara Mahmud{{sfn|Stamatović|1999}} in jo junija 1785 napadel.{{sfn|Stamatović|1999}}  Črnogorsko vojsko, ki je štela 8000 mož, je zapustilo 3000 Crmničanov, za njimi pa so se številni drugi predali.{{sfn|Srbsko Učeno Društvo|1891|p=262}} Mahmud Paša je prečkal Bjelice in požgal [[Njeguši|Njeguše]] in se nato vrnil v [[Skader|Skadar]].&lt;ref name=&quot;PlamenacBojović1997&quot;&gt;{{navedi knjigo|author1=Rade Turov Plamenac|author-link1=|author2=Jovan R. Bojović|title=Memoari|url=https://books.google.com/books?id=VfwyAAAAMAAJ|year=1997|publisher=CID|page=537|isbn=9788649500471}}&lt;/ref&gt;

Metropolit Petar I. in guverner Jovan Radonjić sta bila glavna poglavarja Črne gore, eden po nazivu, drugi pa po dejanski oblasti.{{sfn|Stanojević|Vasić|1975|p=460}} Jovan si je prizadeval vladati Črni gori sam. Prisvojil si je posvetne pravice in si prizadeval, da bi bil metropolit izključno duhovni vodja.&lt;ref name=Brastvo32-91&gt;{{navedi knjigo|title=Brastvo|volume=32|url=https://books.google.com/books?id=5GoaAQAAIAAJ|year=1941|publisher=Društvo sv. Save.|page=91}}&lt;/ref&gt; Guverner naj bi bil vladar ljudstva, metropolit pa vladar Cerkve.{{sfn|Srbsko Učeno Društvo|1891|p=227}} V mednarodni politiki sta si bila nasprotnika: metropolit se je držal Rusije, Jovan pa Avstrije.&lt;ref name=Brastvo32-91/&gt;{{sfn|Stanojević|Vasić|1975|p=460}} Nasprotja so postala aktualna zlasti med [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|avstrijsko-turško vojno 1787–1791]] in [[Rusko-turška vojna (1787–1792)|rusko-turško vojno 1787–1792]].{{sfn|Čubrilović|1983|p=362}} V tem obdobju je bila Črna gora razdeljena na naslednja okrožja: Katunsko nahijo, Riječko nahijo, Crmniško nahijo, Lješansko nahijo in Pješivaško nahijo. Nahije so upravljali lokalni uradniki, Jovan Radonjić in metropolit s pomočjo 5 serdarjev, 9 vojvod in 34 knezov. Spori za prevlado med posvetno in cerkveno oblastjo so trajali do leta 1832–1833.

Julija 1788 je Jovan Radonjić prosil rusko cesarico [[Katarina Velika|Katarino Veliko]], naj pošlje Sofronija Jugovića-Markovića,&lt;ref name=&quot;Đ1900&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Vasilije Derić|title=O srpskom imenu po zapadnijem krajevima našega naroda|url=https://books.google.com/books?id=vQ0TAAAAIAAJ|year=1900|publisher=Štampano u državnoj štampariji}}&lt;/ref&gt; kateremu je obljubil črnogorski prestol. Radonjić je z njim nameraval nadomestiti Petrovića in se ga nato znebiti in si zagotoviti tudi cerkveno oblast.{{sfn|Srbsko Učeno Društvo|1891|p=228}} Leta 1789 je poslal cesarici še eno pismo&lt;ref name=&quot;Đ1900&quot;/&gt; in se nato odpravil v Avstrijo,{{sfn|Stanojević|Vasić|1975|p=442}} da bi si s pomočjo avstrijskega dvora povrnil ugled.{{sfn|Stanojević|Vasić|1975|p=442}}  Radonjić je zahteval, da se v Črno goro pošlje avstrijska vojska, kar je bilo zavrnjeno. {{sfn|Stanojević|Vasić|1975|p=442}} Na Radonjićevo ponovno prošnjo se je avstrijski cesar februarja 1790 odločil, da bo Črni gori poslal strelivo, pod pogojem, da bodo Črnogorci ''&quot;v avstrijski vojni proti Osmanskemu cesarstvu ostali pod avstrijskim okrilejm&quot;''.{{sfn|Stanojević|Vasić|1975|p=442}} Avstrijska podpora se je zdela neobetavna.{{sfn|Stanojević|Vasić|1975|p=442}}

Leta 1794 so Osmani opustošili Kuče in Rovčane, plemeni, ki sicer nista spadali v Črno goro.&lt;ref name=Barjaktarovic-28&gt;Barjaktarović 1984, str. 28&lt;/ref&gt; Leta 1796 je bil skadarski Kara Mahmud Paša poražen v bitki pri Martiničih. Mahmud Paša se je kasneje vrnil in bil 22. septembra poražen in ubit v bitki pri Krusih. Polovico črnogorske vojske je vodil metropolit Petar I., drugo polovico pa Jovan Radonjić.{{sfn|Novak|1949|p=178}} Vojski Petra I. so prišli na pomoč Bjelopavlići in Piperji.&lt;ref name=Barjaktarovic-28/&gt; Mahmud Pašina vojska, ki naj bi štela 30.000 mož, vključno s sedmimi francoskimi častniki, se je borila proti 6.000 Črnogorcem in imela velike izgube. Črnogorska zmaga je povzročila ozemeljsko širitev, ker so se Bjelopavlići in Piperji pridružila črnogorski državi.&lt;ref name=&quot;Čulinović1954&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Ferdo Čulinović|title=Državnopravna historija jugoslavenskih zemalja XIX i XX vijeka: knj. Srbija, Crna Gora, Makedonija, Jugoslavija, 1918-1945|url=https://books.google.com/books?id=BzI5AQAAIAAJ|year=1954|publisher=Školska knjiga}}&lt;/ref&gt; Po zmagi so se začeli k Črni gori nagibati tudi Rovčani in druga gorska plemena.&lt;ref name=Barjaktarovic-29&gt;Barjaktarović 1984, str. 29&lt;/ref&gt;

Pleme Njeguši, ki so mu pripadali Petrovići-Njegoši, je bilo v 18. stoletju vpleteno v enega najdaljših krvnih sporov v Črni gori proti plemenu Ceklin. Spor je trajal 32 let in se je končal leta 1797 na skupnem srečanju vseh plemen stare Črne gore pod vodstvom Petra Petrovića. Umiritev spora med dvema najmočnejšima plemenoma v regiji velja za pomemben korak v strategiji Petra Petrovića za združitev Stare Črne gore.&lt;ref name=&quot;Boehm&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Boehm |first1=Christopher |title=Blood Revenge: The Enactment and Management of Conflict in Montenegro and Other Tribal Societies |date=1987 |publisher=University of Pennsylvania Press |isbn=081221241X |page=138 |url=https://books.google.com/books?id=oq4B2WGT9mYC&amp;pg=PA138 |access-date=27 March 2020 |ref=Boehm}}&lt;/ref&gt;

Metropolit Petar I. je leta 1799 poslal pisma Moračanom in Rovčanom, v katerih jim je svetoval, naj živijo miroljubno in solidarno.&lt;ref name=Barjaktarovic-29/&gt; Leta 1799 je Rusija Črni gori zagotovila, da bo branila njene interese.{{sfn|Király|Rothenberg|1982|p=65}}

=== 1800–1809===
Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] (1804-1813) je Petar I. začel sodelovati s [[Đorđe Petrović|Karađorđem]], voditeljem srbske vstaje. Petar I. se je do takrat že odlikoval v mednarodnih odnosih kot škof in vladar Črne gore. Znano je, da se je bil tudi sam pripravljen upreti takoj, ko bi se ponudila ugodna priložnost. Razumovski, ruski veleposlanik na Dunaju, je notranjega ministra Czartoryskega obvestil o tajnem sporočilu, prejetem 13. decembra 1803, da ima Petar I. 2000 oboroženih mož in da je ''&quot;slekel škofovska oblačila in se oblekel v generalsko uniformo&quot;'' ter da namerava povečati svojo vojsko na 12.000 mož. Ker se je Petar I. zavedal, da se njegova vojska ne bo mogla boriti proti močnejšim Osmanom, se je poskušal združiti z ''&quot;šumadijskimi uporniki&quot;'' in se z rusko pomočjo obrniti proti Osmanom. O svojih namerah je obvestil [[Visoki Dečani|Visoke Dečane]].{{sfn|Bogunović}} Petar I. si je dopisoval z [[Dositej Obradović|Dositejem Obradovićem]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dositej Obradović|title=Domaća pisma|url=https://archive.org/details/domaapisma01obragoog|year=1899|publisher=Srpska književna zadruga|page=[https://archive.org/details/domaapisma01obragoog/page/n247 203]}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Petar I Petrović Njegoš, French drawing.png|thumb|left|200px|Petar I. Petrović kot vojak (francoska risba)]]

Leta 1806 je [[Napoleon Bonaparte|Napoleonova]] vojska prodirala proti [[Boka Kotorska|Kotorskemu zalivu]]. Črnogorska vojska pod vodstvom Petra I. je s pomočjo več ruskih bataljonov in flote admirala Dmitrija Senjavina potisnila Francoze nazaj v [[Dubrovnik]] in ga oblegala. Kmalu zatem je ruski car [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] od Črnogorcev zahteval, naj nadzor nad Boko prepustijo Avstriji. Ko so se Črnogorci umaknili v [[Hercegnovi]], si je Aleksander premislil in s pomočjo Črnogorcev osvojil otoka [[Brač]] in [[Korčula|Korčulo]]. Medtem je Francija spodbujala Turčijo k napadu na Rusijo in Rusija  je umaknila svojo floto iz [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], da bi branila [[Jonski otoki|Jonske otoke]]. [[Tilsitski mirovni sporazum]], sklenjen leta 1807 med Rusijo in Francijo, je Franciji podelil nadzor nad Kotorskim zalivom.

V začetku leta 1807 je imel Petar I. v načrtu združitev več srbskih območij v obnovljeno srbsko cesarstvo. Februarja 1807 je načrtoval invazijo na Hercegovino in zaprosil Karađorđa za pomoč.{{sfn|Király|Rothenberg|1982|p=65}} Po bitki pri Suvodolu in prodoru srbskih upornikov je Karađorđu leta 1809 uspelo povezati svoje uporniške sile s Črno goro.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Morison|first=W. A.|year=1942|title=The Revolt of the Serbs Against the Turks 1804-1913|url=https://books.google.com/books?id=GjU9AAAAIAAJ|publisher=Cambridge University Press|id=GGKEY:BRSF4PUC0LU}}&lt;/ref&gt; Trajnih vezi  s Srbi v Črni gori in Bosni in Hercegovini ni mogel vzdrževati, ker je leta 1809 srbska vstaja začela pojemati.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=David MacKenzie|title=The Serbs and Russian Pan-Slavism, 1875-1878|url=https://archive.org/details/serbsrussianpans0000mack|url-access=registration|year=1967|publisher=Cornell University Press|page=[https://archive.org/details/serbsrussianpans0000mack/page/4 4]}}&lt;/ref&gt;

===1810-1820===
Peter I. je leta 1819 uspešno napadel [[Bosanski pašaluk]]. Leta 1820 so na severu Črne gore gorščaki iz Morače pod vodstvom serdarja Mrkoja Mijuškovića zmagali v veliki bitki proti osmanskim bosanskim silam. Odboj osmanskega napada iz [[Albanija|Albanije]] med [[Rusko-turška vojna (1828–1829)|rusko-turško vojno 1828–1829]] je privedel do priznanja črnogorske suverenosti nad Piperji.{{sfn|Miller|2012|p=142}} Petru I. je uspelo združiti Piperje in Bjelopavliće s Črno goro.{{sfn|Miller|2012|p=142}} Po pridružitvi Bjelopavlićev in Sedmih gora se je država uradno imenovala &quot;Črna gora in Gore&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Posebna izdanja, Volumes 4-8|author=Etnografski institut (Srpska akademija nauka i umetnosti)|publisher=Naučno delo|year=1952|page=101|quote=}}&lt;/ref&gt;

==Pansrbizem==
Peter I. je leta 1807 zasnoval načrt za oživitev Srbskega cesarstva (Slaveno-Srbsko cesarstvo), o katerem je obvestil ruski dvor.&lt;ref name=JM&gt;{{navedi knjigo|author=Јован Милићевић|title=Црна Гора 1797-1851|chapter=Петар I Петровић, Идеја о обнови српске државе|series=Историјa српског народа, V-1|location=Београд|year=1994|pages=170–171}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Oslobodjenje&gt;{{navedi knjigo|title=Ослобођење, независност и уједињење Србије и Црне Горе|location=Београд|publisher=Историјски музеј Србије|year=1999|page=116}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Bulletin scientifique|volume=22-23|url=https://books.google.com/books?id=Qs8gAQAAMAAJ|year=1986|publisher=Le Conseil|page=300|quote=This was the time when Petar I devised his visionary programme of creation of a Slavonic-Serb state}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Soviet Studies in History|volume=20|issue=4|url=https://books.google.com/books?id=V0kmAQAAMAAJ|year=1982|publisher=International Arts and Sciences Press|page=28|quote=}}&lt;/ref&gt; Pred njim je junija 1804 habsburški srbski metropolit Stefan Stratimirović ruski dvor obvestil o istem načrtu.&lt;ref name=&quot;Поповић1933&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Петар И Поповић|title=Француско-српски односи за време првог устанка: Наполеон и Карађорђе|url=https://books.google.com/books?id=3XMBAAAAMAAJ|year=1933|publisher=Издање потпомогнуто је из на Задужбине Луке Ћеловића-Требињца|page=10}}&lt;/ref&gt;

Načrt Petra I. je bil združiti [[Podgorica|Podgorico]], [[Spuž]], [[Žabljak]], [[Boka Kotorska|Kotorski zaliv]], [[Bosna|Bosno]], [[Hercegovina|Hercegovino]], [[Dubrovnik]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] s Črno goro.&lt;ref name=JM/&gt; Naziv srbskega cesarja bi nosil ruski car.&lt;ref name=JM/&gt; Francosko-ruski mirovni sporazum je načrt preprečil.&lt;ref name=JM/&gt; Ko so Francozi osvojili Dalmacijo, so Petru I. ponudili naziv &quot;patriarh vsega srbskega naroda in vsega Ilirika&quot; pod pogojem, da preneha sodelovati z Rusijo in sprejme francoski protektorat, kar je Petar I. zavrnil, saj se je bal morebitne papeške nadoblasti.&lt;ref name=Oslobodjenje/&gt; Cetinjska metropolija je začela vplivati na Gore in Hercegovino, ki sta imeli Črno goro za nosilko boja za osamosvojitev.&lt;ref name=Oslobodjenje/&gt; Sam se je vse bolj usmerjal k revolucionarni Srbiji kot hrbtenici osvoboditve in združitve.&lt;ref name=Oslobodjenje/&gt;

==Kanonizacija==
[[Slika:Saint_Peter_of_Cetinje.jpg|thumb|200px|[[Ikona]] Petra I. kot svetnika]]
Petra I. je njegov naslednik [[Petar II. Petrović Njegoš]] kanoniziral kot svetega Petra Cetinjskega. [[Srbska pravoslavna cerkev]] ga praznuje 31. oktobra po [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] oziroma 18. oktobra po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]].

==Dela==
* ''Izročilo v verzih'' (''Поучење у стиховима'')
* ''Sinovi Ivana-bega Crnojevića'' (''Синови Иванбегови'')
* ''Pesem o Karađorđu'' (''Пјесма Карађорђу'')
* ''Predvečer srbskega Božiča'' (''Српско Бадње вече'')
* ''Kratka zgodovina Črne gore'' (''Кратка Историја Црнe Горe'')&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.njegos.org/petrovics/svpetaris.htm|title=Sveti Petar Cetinjski - Kratka Istorija Crne Gore|website=www.njegos.org|access-date=12 April 2018}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==   
{{refbegin |2}}  
* {{navedi knjigo|last=Bogunović|first=Nebojša|title=Iz srpske istorije|url=https://books.google.com/books?id=NC2XAgAAQBAJ&amp;pg=PT71|publisher=eBook Portal|pages=71–74|id=GGKEY:TEEA3BSLU7B}}
* {{navedi knjigo|last=Čubrilović|first=Vasa|title=Odabrani istorijski radovi|url=https://books.google.com/books?id=sP64AAAAIAAJ|year=1983|publisher=Narodna knjiga}}
* {{navedi knjigo|author=Вуксан Душан|title=Петар I Петровић Његош и његово доба|location=Цетиње|year=1951}}
* {{navedi knjigo|first1=Béla K.|last1=Király|author-link1=|first2=Gunther E.|last2= Rothenberg|author-link2=|title=War and Society in East Central Europe: The first Montenegrin uprising 1804-1813|url=https://books.google.com/books?id=KV_fAAAAMAAJ|year=1982|publisher=Brooklyn College Press|isbn=978-0-930888-15-2}}
* {{navedi knjigo|last=Kostić|first=Lazo M.|title=Његош и српство|url=https://books.google.com/books?id=KYpiAAAAMAAJ|year=2000|publisher=Српска радикална странка|isbn=978-86-7402-035-7}}
* {{navedi knjigo|last=Miller|first=William|title=The Ottoman Empire and Its Successors 1801-1927|url=https://books.google.com/books?id=DunDZV3tcnEC|year=2012|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-26046-9}}
* {{navedi knjigo|last=Milović|first=Jevto M.|title=Petar I Petrović Njegoš: pisma i drugi dokumenti|url=https://books.google.com/books?id=Xp9IAQAAIAAJ|year=1987|publisher=Istorijski institut SR Crne Gore}}
* {{navedi knjigo|last=Novak|first=Viktor|title=Istoriski časopis|volume=1|issue=1–2|url=https://books.google.com/books?id=-__iAAAAMAAJ|year=1949}}
* {{navedi knjigo|last=Pavićević|first=Branko|title=Petar I Petrović Njegoš|url=https://books.google.com/books?id=LG0tAQAAIAAJ|year=2007|publisher=CID|isbn=9788649503427 }}
* {{navedi knjigo|last=Stamatović|first=Aleksandar|year=1999|title=Кратка историја Митрополије Црногорско-приморске (1219-1999)|chapter=Митрополија црногорска за вријеме митрополита Петровића|url=http://www.rastko.rs/rastko-cg/povijest/istorijat/istorijat_3_c.html}}
* {{navedi knjigo|author1=Dragoslav Srejović|author2=Slavko Gavrilović|author3=Sima M. Ćirković|title=Istorija srpskog naroda|volume=5|url=https://books.google.com/books?id=Rr1BAAAAYAAJ|year=1981|publisher=Srpska književna zadruga|quote=&lt;!--ИДЕЈА О ОБНОВИ СРПСКЕ ДРЖАВЕ Позната је приврженост Црногораца косовском култу и идеји српске ... То предање је још више ојачало за владавине цетињских митрополита из дома Петровића-Његоша.39 Доба вла- дике Петра I обележили су у Европи догађаји који су га могли навести да прави веома смеле планове. Револуција крајем XVIII века срушила је дуговечно француско краљев- ство, а потом је ишчезла такође веома стара и некад моћна Млетачка Република. --&gt;}}
* {{navedi knjigo|title=Glasnik cetinjskih muzeja|volume=7-10|url=https://books.google.com/books?id=E4PiAAAAMAAJ|year=1974}}
* {{navedi knjigo|last1=Stanojević|first1=Gligor|last2=Vasić|first2=Milan|title=Istorija Crne Gore (3): od početka XVI do kraja XVIII vijeka|year=1975|publisher=Redakcija za istoriju Crne Gore|location=Titograd|oclc=799489791}}
* {{navedi knjigo|author=Srbsko Učeno Društvo|title=Glasnik Srbskog učenog društva|volume=72|url=https://books.google.com/books?id=fR4WAQAAMAAJ|year=1891|publisher=u Državnoj štampariji}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1748]]
[[Kategorija:Umrli leta 1830]]
[[Kategorija:Škofje]]
[[Kategorija:Zgodovina Črne gore]]</text>
      <sha1>28j7dqo5le16dudzf3tjuw8l46aawg1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič</title>
    <ns>2</ns>
    <id>603517</id>
    <revision>
      <id>6751511</id>
      <parentid>6751245</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T12:33:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>do naslednjič...</comment>
      <origin>6751511</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11061" sha1="k8comn91be0nvor1uq3xd2r2hmz7ucp" xml:space="preserve">&lt;div style=&quot;float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;&quot;&gt;{{Center|&lt;big&gt;&lt;big&gt;'''Zaboji '''&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;}}&lt;/div&gt;
{{Uporabniško polje
|id={{NUMBEROFARTICLES}}
|info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]!
| id-c = #FFD700
| info-c = #FFD700
| id-s = 11
| border-c = #AA7C11
| border-s = 2
}}
{{Center|'''Jeziki'''}}
{{Uporabnik sl}}
{{Uporabnik en-3}}
{{Uporabnik fr-1}}
{{Center|'''Zemljepis'''}}
{{uporabnik Slovenija}}
{{uporabnik Evropska unija}}
{{Uporabnik Ljubljana}}
{{Center|'''Prepričanja itd.'''}}
{{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''&lt;br /&gt; ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}}
{{Uporabnik rimokatoličan}}
{{Uporabnik Zemljan}}
{{Uporabnik knjigoljub}}
{{Center| ''' Wiki'''}}
{{Uporabnik wi-3}}
{{Uporabnik DYK|2}}&lt;br clear=&quot;all&quot;&gt;
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]]
| info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno.
}}
{{Center| ''' Pripsevam z'''}}
{{Uporabnik prenosni računalnik}}
{{Uporabnik Windows}}
{{Uporabnik Google Chrome}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]]
| info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]].
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #000000
| border-s = 1
}}
{{Center| '''Izven Wikipedije '''}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #FFD700
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #0000FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]'''
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]'''
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]]
| id-bg = #99FF99
| info-c = #FFFFFF
| border-c = #2D6A4F
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]].
| info-c = #99FF99
}}
&lt;/div&gt;

&lt;div style=&quot;background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;&quot;&gt;
&lt;small&gt;Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]&lt;/small&gt;&lt;br&gt;
[[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|&lt;small&gt;Wikimedia Commons&lt;/small&gt;]]&lt;br&gt;
[[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|&lt;small&gt;Wikidata&lt;/small&gt;]]
&lt;/div&gt;&lt;br&gt;&lt;div style=&quot;background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;&quot;&gt; &lt;br&gt;[[Slika: Lukovnik.jpg|500 px]]&lt;br&gt;Potok Lukovnik ob vasici [[Dol pri Šmarjeti]].&lt;/div&gt;&lt;br&gt;
&lt;div style=&quot;background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;&quot;&gt;
'''ŠTEVEC'''
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Datum
!Trenutni čas
!Trenutno število člankov
!Trenutno število urejanj
!Trenutno število vseh strani
!Trenutno število naloženih datotek
!Trenutno število uporabnikov
!Trenutno število aktivnih uporabnikov
|-
| {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}}
| {{LOCALTIME}}
| {{NUMBEROFARTICLES}}
| {{NUMBEROFEDITS}}
| {{NUMBEROFPAGES}}
| {{NUMBEROFFILES}}
| {{NUMBEROFUSERS}}
| {{NUMBEROFACTIVEUSERS}}
|}
&lt;/div&gt;
== O meni ==
Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]].

Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije.

Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije.

Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje.

Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril.
&lt;br&gt;

== Cilji in nujni članki ==
# Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! &lt;small&gt;-&lt;/small&gt; &lt;small&gt;Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.&lt;/small&gt;
# [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka.
# Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]].
# Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka.

=== Ostale strani, ki jih je treba dodati &lt;small&gt;(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)&lt;/small&gt;: ===

====== Ljudje (razno) ======

* [[Jožef Kalin]]
* [[Anton Rutar]]
* [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]])
* [[Yannik Sinner]]
* [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek)
* [[Francesca Albanese]]
* [[Franc Jenko]]
* [[Anton Jenko]]
* [[Hans Pascher]]
* [[Urban Textor]]
* [[Pozitiv]]

== Ustvarjeni članki ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe
|-
| 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 ||
|-
| 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 ||
|-
| 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 ||
|-
| 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 ||
|-
| 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 ||
|-
| 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 ||
|- 
| 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 ||
|-
| 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 ||
|-
| 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 ||
|-
| 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 ||
|-
| 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 ||
|-
| 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 ||
|-
| 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 ||
|-
| 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 ||
|-
| 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 ||
|-
| 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 ||
|-
| 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 ||
|-
| 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 ||
|-
| 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 ||
|-
| 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Main Page|en]]
|}

== Ste vedeli, da...? ==
Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]]
|
* ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico?
|-
|[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]]
|
* ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju?
|}

== Države, ki sem jih obiskal: ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;background-color: LightBlue;&quot;
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background-color: LightBlue;&quot; | Št.
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;background-color: LightBlue;&quot; | Država
! style=&quot;background-color: LightBlue;&quot; | Podrobneje
|-
| 1. || {{zastava|Avstrija}} 
|[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]...
|-
| 2. || {{zastava|Belgija}} 
|[[Bruselj]]
|-
| 3. || {{zastava|Bolgarija}} 
|[[Sofija]]
|-
| 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} 
|[[Sarajevo]]
|-
| 5. || {{zastava|Češka}} 
|[[Praga]]
|-
| 6. || {{zastava|Francija}} 
|[[Strasbourg]]
|-
| 7. || {{zastava|Grčija}} 
|[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]]
|-
| 8. || {{zastava|Hrvaška}} 
|[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],...
|-
| 9. || {{zastava|Italija}} 
|[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],...
|-
| 10. || {{zastava|Luksemburg}} 
|[[Luxembourg]]
|-
| 11. || {{zastava|Madžarska}} 
|[[Monošter]], [[Budimpešta]]
|-
| 12. || {{zastava|Nemčija}} 
|[[München]], [[Aachen]]
|-
| 13. || {{zastava|Nizozemska}} 
|[[Amsterdam]]
|-
| 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} 
|[[Skopje]]
|-
| 15. || {{zastava|Slovaška}} 
|[[Bratislava]]
|-
| 16. || {{zastava|Srbija}} 
|[[Beograd]], [[Niš]]
|-
| 17. || {{zastava|Španija}} 
|[[Valencia]]
|-
| 18. || {{zastava|Turčija}} 
|[[Carigrad]]
|-
| 19. || {{zastava|Vatikan}} 
|[[Vatikan]]
|-
| 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} 
|[[London]]
|-
| colspan=&quot;2&quot; |
|...
|}

== Po čem se ravnam ==
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava

in pridnim nje lega najprava.

Polje, vinograd,

gora, morje,

ruda, kupčija

tebe rede.

Za uk si prebrisane glave

pa čedne in trdne postave.

Išče te sreča,

um ti je dan,

našel jo boš,

ak nisi zaspan.

Lej, stvarnica vse ti ponudi,

le jemat od nje ne zamudi!

Lenega čaka

strgan rokav,

palca beraška,

prazen bokal.

[[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]]


''Resistance is built in soul. Stay strong.''

''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.''

''- [[Francesca Albanese]]''

== Priznanja ==
{|
| [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 09:24, 16. avgust 2026 (CEST)
|}

[[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]]
[[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]]</text>
      <sha1>k8comn91be0nvor1uq3xd2r2hmz7ucp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Michelle Pfeiffer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606286</id>
    <revision>
      <id>6751999</id>
      <parentid>6725383</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:20:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v filmski drami]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751999</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1559" sha1="l8bggf68tgt7px16tf4n7pis8bfthx1" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|years_active=1977–danes}}

'''Michelle Marie Pfeiffer''', [[Američani|ameriška]] [[Filmski igralec|filmska igralka]] in [[producent]]ka, * [[29. april]] [[1958]], [[Santa Ana, Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. 

Mednarodno slavo je dosegla z vlogo Elvire Hancock v kultnem filmu ''[[Brazgotinec (film, 1983)|Brazgotinec]]'' (1983). Za svojo vlogo v filmu ''[[Nevarna razmerja]]'' (1988) je bila nominirana za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo stransko igralko, za filma ''[[Fantastična brata Baker]]'' (1989) in ''[[Čarovnik za laži (film, 1992)|Čarovnik za laži]]'' (1992) pa za najboljšo igralko. Je dobitnica [[Zlati globus|zlatega globusa]], nagrade [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|BAFTA]] in srebrnega medveda na Berlinalnem filmskem festivalu. Leta 2017 je prejela svojo prvo nominacijo za nagrado emmy za svojo vlogo v televizijskem filmu ''Čarovnik za laži''. Igrala je tudi kot [[Catwoman (lik)|Catwoman]] v filmu ''[[Batmanova vrnitev]]'' (1992) ter v filmih ''[[Ant-Man in Osa]]'' (2017) in ''[[Ant-Man in Osa: Kvantomanija]]'' (2023) kot Osa.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{IMDb name}}
* {{Tcmdb name}}
* {{Rotten Tomatoes person}}
* {{HWOF|michelle-pfeiffer}}
* {{Discogs artist}}

{{Zlati globus za najboljšo igralko v drami}}
{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-igralec-film}}

{{DEFAULTSORT:Pfeiffer, Michelle}}
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v filmski drami]]</text>
      <sha1>l8bggf68tgt7px16tf4n7pis8bfthx1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Faller</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606660</id>
    <revision>
      <id>6751565</id>
      <parentid>6750714</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:10:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6751565</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3853" sha1="hup5uoy7e6non9ijo1k65hmq21rnv81" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Janez Faller|birth_date=1650|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=po 1717|death_place=[[Ljubljana]]?|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}}

'''Janez Faller''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[1650]] [[Ljubljana]]? † po [[1717]] [[Ljubljana]]?. 

Baročni orglar Janez Faller se je najverjetneje rodil v Ljubljani, ki je verjetno tudi kraj njegove smrti. 6. avgusta 1674 se je v Ljubljani poročil z vdovo [[Matej Lindnakson|Mateja Lindnaksona]], Veroniko. Takrat je že bil omenjen kot orglar. Imel je dva otroka, Marijo Magdaleno in Janeza Jožefa. Da je umrl po 1717, pričajo dokumenti o njegovih plačevanjih davkov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Kamniško-komendski biografski leksikon &gt; Oseba |url=https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/881?popUp=true |access-date=2026-08-07 |website=www.leksikon.si}}&lt;/ref&gt;

Faller se kot orglar prvič omenja v ''Sveti Ceciliji'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške [[orgle]], in pa v spisu o Sv. Primožu nad Kamnikom, kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga pohvali v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji:&lt;blockquote&gt;''Ljubljanski meščan in orglarski mojster Ivan Faller je napravil leta 1680 orgle za kamniško podružnico sv. Primoža. Prištevati jih je najbolj zanimivim cerkvenim godalom na Kranjskem, ne samo po častitljivi starosti, ampak tudi po mehki ubranosti piščali. Faller je bil nedvomno izvrsten orglarski mojster. V tem nas potrjuje dejstvo, da ga je zagrebški nadškof Aleksander Mikulič pozval leta 1689 v Zagreb prenavljat in povečat stolne orgle.''&lt;/blockquote&gt;Janez Faller je v svoji karieri nanizal 9 opusov, med njimi 7 na današnjem Slovenskem ozemlju in 2 na današnjem Hrvaškem.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Seznam Fallerjevih orgel/popravil
!Št.
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
!Opombe
|-
|1
|1680&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Trček |first=Katarina |title=Orgle na Kranjskem do izteka 17. stoletja |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWDIZHSM/4e417c94-e065-4f62-b12e-88646a128ce8/PDF}}&lt;/ref&gt;
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Novo mesto-Sv. Lenart
|
|
|
|-
|2
|1680
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Kamnik/Sv. Primož
|1
|5
|Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji
|-
|3
|1688
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Zagreb-Sv. Katarina
|1
|15
|
|-
|4
|1689
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Zagreb-Stolnica
|1
|19
|Njegov največji dosežek
|-
|5
|1697
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Stična
|
|
|
|-
|6
|1699
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Kresnice &gt; Sodražica/Sv. Marko
|1
|8
|
|-
|7
|1716
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Žalna/Veliko Mlačevo
|1
|6
|
|-
|8
|1731
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Mirna Peč/Karteljevo &gt; Dobrepolje/Ponikve
|1
|5
|
|-
|9
|1733
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Stari trg pri Ložu/Viševek
|1
|6
|
|}
Njegove orgle 1699 so ene izmed najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem. Bile so kar 7-krat prestavljene.

Pot Fallerjevih orgel št. 6:

# neznani samostan v Ljubljani: 1699 – 1785
# [[Mengeš]]: 1785 – cca. 1830
# [[Homec]]: cca. 1830 – 1837
# [[Radomlje]]: 1837 – 1886
# [[Kresniške Poljane]]: 1886 – 1934
# [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]]: 1934 – 1986
# [[Sodražica]]: 1986 – 2005
# [[Zapotok, Sodražica|Zapotok]]: 2005 – danes&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2023-09-05 |title=V Mengšu so nekoč stale ene najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem |url=https://organistica.si/v-mengsu-so-nekoc-stale-ene-najstarejsih-ohranjenih-orgel-na-slovenskem/ |access-date=2026-08-07 |website=Organistica |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo|last=Škulj|first=Edo|title=Baročne orglarske delavnice|publisher=Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae|location=Škocjan pri Turjaku|year=2012}}
{{Škrbina-bio}}
[[Kategorija:Umrli leta 1717|Janez Faller (približno)]]
[[Kategorija:Baročni slovenski orglarji]]</text>
      <sha1>hup5uoy7e6non9ijo1k65hmq21rnv81</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tunguški jeziki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606680</id>
    <revision>
      <id>6751776</id>
      <parentid>6743291</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:00:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jalen</username>
        <id>1131</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>terminološki popravki</comment>
      <origin>6751776</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12023" sha1="84bv54wdcrjpa6g9jzfe06x0866m4nj" xml:space="preserve">{{Infopolje Jezikovna družina
| name          = Tunguška jezikovna družina
| region        = [[Sibirija]], [[Mandžurija]], [[Šindžjang]]
| familycolor   = Altaic
| family        = ena od primarnih svetovnih jezikovnih družin 
| child1        = Severni (evenški in udegejski jeziki)
| child2        = Južni (džurčenski in nanajski jeziki)
| iso5          = tuw
| glotto        = tung1282
| glottorefname = Tungusic
| map           = 
| mapcaption    = 
| ancestor      = 
| glottoname    = 
| notes         = 
| ethnicity     = tunguška ljudstva
}}
[[Slika:Distribution_of_the_Tungusic_languages.svg|alt=|thumb|300x300px|Sedanja geografska porazdelitev tunguških jezikov
{{col-begin}}
{{col-3}}
{{Legend|#aa251c|Evenski}}
{{Legend|#d5462d|Evenški}}
{{Legend|#f37343|Negidalski}}
{{Legend|#f29e22|Orokanski}}
{{Legend|#a04720|Kilijski}}
{{col-3}}
{{Legend|#94bf62|Orokenski}}
{{Legend|#3aa03a|Udegejski}}
{{col-3}}
{{Legend|#48a0b5|[[Mandžurščina|Mandžurski]]}}
{{Legend|#2f6384|Šibejski}}
{{Legend|#9797dd|Nanajski }}
{{Legend|#6464b2|Oroški}}
{{Legend|#3b246d|Ulčijski}}
{{col-end}}]]

'''Tunguški''' ali '''mandžursko-tunguški jeziki''' so [[Seznam jezikovnih družin in jezikov|družina jezikov]], ki jih govorijo tunguška ljudstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]] in severni [[Kitajska|Kitajski]]. V to jezikovno družino spada dvanajstih živih jezikov s približno 75.000 govorci. Danes najbolj govorjen tunguški jezik je šibejščina, ki jo v [[Šindžjang]]gu govorijo ljudje, katerih predniki so se v 18. stoletju tja priselili iz [[Mandžurija|Mandžurije]]. Šibejščini sledita evenščina, ki jo govorijo [[Evenki]] v severovzhodni Kitajski in [[Ruski Daljni vzhod|ruskem Daljnem vzhodu]], ter evenščina, ki jo govorijo v severovzhodni Sibiriji. Številni tunguški jeziki so kritično ogroženi. Med slednje spada tudi [[mandžurščina]], zgodovinsko najvplivnejši jezik te družine in uradni jezik cesarstva [[Dinastija Čing|Čing]] (1644-1912). Izraz 'tunguški' izhaja iz eksonima 'Tongusi', ki so ga za Evenke uporabljali [[Jakuti]].

==Klasifikacija==
Jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tunguškimi jeziki, so predlagali številne različne klasifikacije, ki temeljijo na različnih merilih, vključno z morfološkimi, leksikalnimi in fonološkimi značilnostmi. Nekateri znanstveniki so kritizirali drevesni model tunguške klasifikacije in trdili, da je zaradi dolge zgodovine stikov med tunguškimi jeziki bolje, da se jih obravnava kot narečni kontinuum.&lt;ref&gt;{{cite journal|jstor=417262|title=Revisiting Tungusic Classification from the Bottom up: A Comparison of Evenki and Oroqen |url=https://archive.org/details/sim_language_1999-06_75_2/page/286|journal=Language |volume=75 |issue=2 |pages=286–321 |author=Lindsay J. Whaley, Lenore A. Grenoble and Fengxiang Li |date=June 1999|doi=10.2307/417262 }}&lt;/ref&gt;

Tunguški jeziki se v grobem delijo na severno in južno vejo (Georg, 2004), vendar veji nista jasno razmejeni, klasifikacija vmesnih skupin pa je sporna.

Hölzl (2018) na srednji ravni prepoznava štiri podskupine: &lt;ref&gt;Hölzl, Andreas. 2018. ''The Tungusic language family through the ages: Interdisciplinary perspectives: Introduction''. International Workshop at the 51st Annual Meeting of the Societas Linguistica Europaea (SLE). 29 August – 1st September 2018, Tallinn University, Estonia.&lt;/ref&gt; evensko, udegejsko, nanajsko in džurčensko.

{{Pie chart|label1=Šibejski jeziki|label2=Evenški jeziki |label3=Evenski jeziki|value1=55|value2=28.97|value3=10.45|label4=Drugi|value4=5.58|caption=Delež govorcev tunguških jezikov}}

Aleksander Vovin&lt;ref&gt;Vovin, Alexander. ''[https://www.academia.edu/1804227/Why_Manchu_and_Jurchen_Look_so_Un-Tungusic Why Manchu and Jurchen Look so Un-Tungusic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190720220041/https://www.academia.edu/1804227/Why_Manchu_and_Jurchen_Look_so_Un-Tungusic |date=2019-07-20 }}?''&lt;/ref&gt; ugotavlja, da sta mandžurščina in džurčenščina aberantna jezika znotraj južne tunguščine, vendar kljub temu še vedno spadata vanjo, in da je ta aberantnost morda posledica vplivov paramongolskega [[Kitani|kitanskega]] jezika, stare [[Korejščina|korejščine]] in morda tudi čukotsko-kamčatskega jezika ter neznanih jezikov z negotovo jezikovno pripadnostjo.

==Raziskave==
Najstarejši zahodni zapisi o tunguških jezikih izvirajo od nizozemskega popotnika Nicolaesa Witsena, ki je v nizozemščini objavil knjigo ''Noord en Oost Tartarye'' (''Severna in Vzhodna Tartarija''). Avtor opisuje različna ljudstva na ruskem Daljnem vzhodu in vključuje nekaj kratkih seznamov besed v več jezikih. Po vrnitvi s potovanja je bil njegov potopis objavljen v treh izdajah, leta 1692, 1705 in 1785.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=5YNFAAAAcAAJ&amp;q=noord+en+oost+tartarten|title=Noord en oost Tartaryen|author=Nicolaas Witsen|date=1785}}&lt;/ref&gt; Knjiga vsebuje nekaj besed in stavkov v evenškem jeziku, takrat imenovanem tunguški.

Nemški jezikoslovec Wilhelm Grube (1855–1908) je leta 1900 objavil zgodnji slovar nanajskega (zlatega) jezika  in s pomočjo kitajskega vira za sodobno občinstvo dešifriral džurčenski jezik.

== Skupne značilnosti==
Tunguški jeziki so aglutinativnega morfološkega tipa. Nekateri imajo kompleksne sisteme sklonov in dovršene vzorce označevanja časov in vidov. Noben od jezikov nima slovničnega spola ali samostalniških vrst. Vsi tunguški jeziki imajo odloge. Štetje poteka v [[Desetiški številski sistem|desetiškem sistemu]], imena glavnih števil od 1 do 10 pa so v večini primerov sorodna.&lt;ref name=Oskolskaya2024&gt;{{navedi knjigo | last=Oskolskaya | first=Sofia | title=The Languages and Linguistics of Northern Asia | chapter=3 The Tungusic language family | publisher=De Gruyter | date=2024-02-19 | isbn=978-3-11-055621-6 | doi=10.1515/9783110556216-003 | pages=123–166}}&lt;/ref&gt;

Običajni besedni red v stavku je v vseh jezikih [[osebek]]-[[Predmet (slovnica)|predmet]]-[[glagol]].&lt;ref name=Dartmouth&gt;{{navedi splet|url=http://www.dartmouth.edu/~trg/languages/section3.html|title=Basic Typological Features of Tungusic Languages|author=The Tungusic Research Group at Dartmouth College|access-date=25 Nov 2016|archive-date=30 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200130202656/http://www.dartmouth.edu/~trg/languages/section3.html}}&lt;/ref&gt;

Številke v različnih tunguških jezikih:

:{|class=wikitable style=text-align:center;
|-
! rowspan=2| &lt;small&gt;Številka&lt;/small&gt;
! colspan=4| Severnotunguški
! colspan=4| Jugovzhodnotanguški
! colspan=3| Jugozahodnotunguški 
! rowspan=2|&lt;small&gt;Prototunguško&lt;/small&gt;
|-
! Evensko !! Evenško !! Negidalsko !! Orokensko !! Udegejsko
! Oročijsko !! Oroško !! Ulčijsko !! Nanajsko !! Mandžursko !! Šibejsko
|-
| '1' || ɵmen || əmun || ɵmɵn || umun || omo
| omoː || geːda || umu || əmkən || əmkən || əmkən ||  *əmu-
|-
| '2' || dʒɵ:r || dʒuːr || dʒuːl || dʒuːr || dʒuː
| dʒuː || duː || dʒuəl || dʐuru || dʂo || dʐu || *dʐubə(r)
|-
| '3' || ɪlan || ɪlan || ilan || ilan || ila
| ila || ila || ila || ilan || ilɑn || ilan || *ilan
|-
| '4' || digen || dijin || diɣin || dijin || diː
| diː || dʒin || dui || dujin || duin || dujin || *dügin
|-
| '5' || tunŋan || tʊŋŋa || toɲŋa || tʊŋŋa || tuŋa
| tuŋa || tunda || tuɲdʒa || sundʑa || sundʑɑ || sundʐa || *tuɲga
|-
| '6' || ɲuŋen || niŋun || ɲuŋun || ɲuŋun || ɲuŋu
| ɲuŋu || nuŋu || ɲuŋgu || niŋun || nyŋŋun || niŋun || *ɲuŋun
|-
| '7' || nadan || nadan || nadan || nadan || nada
| nada || nada || nada || nadan || nɑdən || nadən || *nadan
|-
| '8' || dʒapkan || dʒaxʊn || dʒapkun || dʒapkʊn || dʒapu
| dʒakpu || dʒappu || dʒakpu || dʐaqun || dʐoqoŋ || dʐaqun || *dʐakpun&lt;br /&gt;*dʐapkun
|-
| '9' || ujun || jəjin || ijəɣin || jəjin || jəji
| xuju || xuju || xuji || ujyn || ujyn || ujin || *xegün
|-
| '10' || mɪan || dʒaːn || dʒaːn || dʒaːn || dʒaː
| dʒaː || dʒoːn || dʒua || dʐuan || dʐuɑn || dʐuan || *dʐuban
|}

==Sorodnost z drugimi jeziki==
Tunguška jezikovna družina velja za primarno jezikovno družino. Predvsem v preteklosti so nekateri jezikoslovci povezovali tunguščino s turškimi in mongolskimi jeziki, med drugim s tistimi v altajski ali transevrazijski jezikovni družini.&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://www.researchgate.net/publication/320915864|title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese: A case of farming/language dispersal|journal=Language Dynamics and Change|date=January 2017 |volume=7 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005 |language=en|access-date=2019-03-26|last1=Robbeets |first1=Martine |doi-access=free |hdl=11858/00-001M-0000-002E-8635-7 |hdl-access=free }}, Robbeets, Martine et al. 2021 Triangulation supports agricultural spread of the Transeurasian languages, ''Nature'' '''599''', str. 616–621&lt;/ref&gt; Ob tem ostaja zelo sporna trditev, da razen jezikov obstajajo tudi genetske in ne zgolj ozemeljske  povezave.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Georg |first=Stefan |year=2023 |chapter=Connections between Uralic and Other Language Families |editor1=Daniel Abondolo |editor2=Riitta-Liisa Valijärvi |title=The Uralic Languages |location=London |publisher=Routledge |pages=176–209 |doi=10.4324/9781315625096-4|isbn=978-1-315-62509-6 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tian 2022&quot;&gt;{{cite bioRxiv |last1=Tian |first1=Zheng |last2=Tao |first2=Yuxin |last3=Zhu |first3=Kongyang |last4=Jacques |first4=Guillaume |author4-link=|last5=Ryder |first5=Robin J. |last6=de la Fuente |first6=José Andrés Alonso |last7=Antonov |first7=Anton |last8=Xia |first8=Ziyang |last9=Zhang |first9=Yuxuan |last10=Ji |first10=Xiaoyan |last11=Ren |first11=Xiaoying |last12=He |first12=Guanglin |last13=Guo |first13=Jianxin |last14=Wang |first14=Rui |last15=Yang |first15=Xiaomin |last16=Zhao |first16=Jing |last17=Xu |first17=Dan |last18=Gray |first18=Russell D. |author18-link=|last19=Zhang |first19=Menghan |last20=Wen |first20=Shaoqing |last21=Wang |first21=Chuan-Chao |last22=Pellard |first22=Thomas |title=Triangulation fails when neither linguistic, genetic, nor archaeological data support the Transeurasian narrative |date=2022-06-12 |biorxiv=10.1101/2022.06.09.495471}}&lt;/ref&gt;

Nekateri znanstveniki menijo, da je bil jezik, ki so ga v Evropi govorili [[Avari]], ustanovitelji [[Avarski kaganat|Avarskega kaganata]], tunguškega izvora.&lt;ref&gt;Helimski, E (2004). &quot;Die Sprache(n) der Awaren: Die mandschu-tungusische Alternative&quot;. Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies, Vol. II: 59–72.&lt;/ref&gt; 

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
* Kane, Daniel. ''The Sino-Jurchen Vocabulary of the Bureau of Interpreters''. Indiana University Uralic and Altaic Series, Volume 153. Bloomington, Indiana: Indiana University Research Institute for Inner Asian Studies, 1989. {{ISBN|0-933070-23-3}}.
* Miller, Roy Andrew. ''Japanese and the Other Altaic Languages''. Chicago, IL: The University of Chicago Press, 1971.
* Poppe, Nicholas. ''Vergleichende Grammatik der Altaischen Sprachen'' [A Comparative Grammar of the Altaic Languages]. Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1960.
* Tsintsius, Vera I. ''Sravnitel'naya Fonetika Tunguso-Man'chzhurskikh Yazïkov'' [Comparative Phonetics of the Manchu-Tungus Languages]. Leningrad, 1949.
* Stefan Georg. &quot;Unreclassifying Tungusic&quot;, in: Carsten Naeher (ed.): ''Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies (Bonn, August 28 – September 1, 2000), Volume 2: Trends in Tungusic and Siberian Linguistics'', Wiesbaden: Harrassowitz, 45–57.
{{refend}}
* Hölzl, Andreas &amp; Payne, Thomas E. (eds.). 2022. Tungusic languages: Past and present. (Studies in Diversity Linguistics 32). Berlin: Language Science Press. DOI: 10.5281/zenodo.7025328 https://langsci-press.org/catalog/book/355 Open Access.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Jezikovne družine]]
[[Kategorija:Sibirija]]
[[Kategorija:Kitajska]]

[[en:Tungusic languages]]</text>
      <sha1>84bv54wdcrjpa6g9jzfe06x0866m4nj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751778</id>
      <parentid>6751776</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:03:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jalen</username>
        <id>1131</id>
      </contributor>
      <comment>slogovni popravki v uvodu</comment>
      <origin>6751778</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11963" sha1="9gl3qbom4zxy91dkxgtdqvrbee81k7d" xml:space="preserve">{{Infopolje Jezikovna družina
| name          = Tunguška jezikovna družina
| region        = [[Sibirija]], [[Mandžurija]], [[Šindžjang]]
| familycolor   = Altaic
| family        = ena od primarnih svetovnih jezikovnih družin 
| child1        = Severni (evenški in udegejski jeziki)
| child2        = Južni (džurčenski in nanajski jeziki)
| iso5          = tuw
| glotto        = tung1282
| glottorefname = Tungusic
| map           = 
| mapcaption    = 
| ancestor      = 
| glottoname    = 
| notes         = 
| ethnicity     = tunguška ljudstva
}}
[[Slika:Distribution_of_the_Tungusic_languages.svg|alt=|thumb|300x300px|Sedanja geografska porazdelitev tunguških jezikov
{{col-begin}}
{{col-3}}
{{Legend|#aa251c|Evenski}}
{{Legend|#d5462d|Evenški}}
{{Legend|#f37343|Negidalski}}
{{Legend|#f29e22|Orokanski}}
{{Legend|#a04720|Kilijski}}
{{col-3}}
{{Legend|#94bf62|Orokenski}}
{{Legend|#3aa03a|Udegejski}}
{{col-3}}
{{Legend|#48a0b5|[[Mandžurščina|Mandžurski]]}}
{{Legend|#2f6384|Šibejski}}
{{Legend|#9797dd|Nanajski }}
{{Legend|#6464b2|Oroški}}
{{Legend|#3b246d|Ulčijski}}
{{col-end}}]]

'''Tunguški''' ali '''mandžursko-tunguški jeziki''' so [[Seznam jezikovnih družin in jezikov|družina jezikov]], ki jih govorijo tunguška ljudstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]] in severni [[Kitajska|Kitajski]]. V to jezikovno družino spada dvanajstih živih jezikov s približno 75.000 govorci. Danes najbolj govorjen tunguški jezik je šibejski, ki ga v [[Šindžjang]]gu govorijo potomci priseljencev iz [[Mandžurija|Mandžurije]]. Šibejskemu sledita evenški, ki ga govorijo [[Evenki]] v severovzhodni Kitajski in [[Ruski Daljni vzhod|ruskem Daljnem vzhodu]], ter evenski, ki ga govorijo v severovzhodni Sibiriji. Številni tunguški jeziki so kritično ogroženi, med njimi tudi [[mandžurščina]], zgodovinsko najvplivnejši jezik te družine in uradni jezik cesarstva [[Dinastija Čing|Čing]] (1644-1912). Izraz 'tunguški' izhaja iz eksonima 'Tongusi', ki so ga za Evenke uporabljali [[Jakuti]].

==Klasifikacija==
Jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tunguškimi jeziki, so predlagali številne različne klasifikacije, ki temeljijo na različnih merilih, vključno z morfološkimi, leksikalnimi in fonološkimi značilnostmi. Nekateri znanstveniki so kritizirali drevesni model tunguške klasifikacije in trdili, da je zaradi dolge zgodovine stikov med tunguškimi jeziki bolje, da se jih obravnava kot narečni kontinuum.&lt;ref&gt;{{cite journal|jstor=417262|title=Revisiting Tungusic Classification from the Bottom up: A Comparison of Evenki and Oroqen |url=https://archive.org/details/sim_language_1999-06_75_2/page/286|journal=Language |volume=75 |issue=2 |pages=286–321 |author=Lindsay J. Whaley, Lenore A. Grenoble and Fengxiang Li |date=June 1999|doi=10.2307/417262 }}&lt;/ref&gt;

Tunguški jeziki se v grobem delijo na severno in južno vejo (Georg, 2004), vendar veji nista jasno razmejeni, klasifikacija vmesnih skupin pa je sporna.

Hölzl (2018) na srednji ravni prepoznava štiri podskupine: &lt;ref&gt;Hölzl, Andreas. 2018. ''The Tungusic language family through the ages: Interdisciplinary perspectives: Introduction''. International Workshop at the 51st Annual Meeting of the Societas Linguistica Europaea (SLE). 29 August – 1st September 2018, Tallinn University, Estonia.&lt;/ref&gt; evensko, udegejsko, nanajsko in džurčensko.

{{Pie chart|label1=Šibejski jeziki|label2=Evenški jeziki |label3=Evenski jeziki|value1=55|value2=28.97|value3=10.45|label4=Drugi|value4=5.58|caption=Delež govorcev tunguških jezikov}}

Aleksander Vovin&lt;ref&gt;Vovin, Alexander. ''[https://www.academia.edu/1804227/Why_Manchu_and_Jurchen_Look_so_Un-Tungusic Why Manchu and Jurchen Look so Un-Tungusic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190720220041/https://www.academia.edu/1804227/Why_Manchu_and_Jurchen_Look_so_Un-Tungusic |date=2019-07-20 }}?''&lt;/ref&gt; ugotavlja, da sta mandžurščina in džurčenščina aberantna jezika znotraj južne tunguščine, vendar kljub temu še vedno spadata vanjo, in da je ta aberantnost morda posledica vplivov paramongolskega [[Kitani|kitanskega]] jezika, stare [[Korejščina|korejščine]] in morda tudi čukotsko-kamčatskega jezika ter neznanih jezikov z negotovo jezikovno pripadnostjo.

==Raziskave==
Najstarejši zahodni zapisi o tunguških jezikih izvirajo od nizozemskega popotnika Nicolaesa Witsena, ki je v nizozemščini objavil knjigo ''Noord en Oost Tartarye'' (''Severna in Vzhodna Tartarija''). Avtor opisuje različna ljudstva na ruskem Daljnem vzhodu in vključuje nekaj kratkih seznamov besed v več jezikih. Po vrnitvi s potovanja je bil njegov potopis objavljen v treh izdajah, leta 1692, 1705 in 1785.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=5YNFAAAAcAAJ&amp;q=noord+en+oost+tartarten|title=Noord en oost Tartaryen|author=Nicolaas Witsen|date=1785}}&lt;/ref&gt; Knjiga vsebuje nekaj besed in stavkov v evenškem jeziku, takrat imenovanem tunguški.

Nemški jezikoslovec Wilhelm Grube (1855–1908) je leta 1900 objavil zgodnji slovar nanajskega (zlatega) jezika  in s pomočjo kitajskega vira za sodobno občinstvo dešifriral džurčenski jezik.

== Skupne značilnosti==
Tunguški jeziki so aglutinativnega morfološkega tipa. Nekateri imajo kompleksne sisteme sklonov in dovršene vzorce označevanja časov in vidov. Noben od jezikov nima slovničnega spola ali samostalniških vrst. Vsi tunguški jeziki imajo odloge. Štetje poteka v [[Desetiški številski sistem|desetiškem sistemu]], imena glavnih števil od 1 do 10 pa so v večini primerov sorodna.&lt;ref name=Oskolskaya2024&gt;{{navedi knjigo | last=Oskolskaya | first=Sofia | title=The Languages and Linguistics of Northern Asia | chapter=3 The Tungusic language family | publisher=De Gruyter | date=2024-02-19 | isbn=978-3-11-055621-6 | doi=10.1515/9783110556216-003 | pages=123–166}}&lt;/ref&gt;

Običajni besedni red v stavku je v vseh jezikih [[osebek]]-[[Predmet (slovnica)|predmet]]-[[glagol]].&lt;ref name=Dartmouth&gt;{{navedi splet|url=http://www.dartmouth.edu/~trg/languages/section3.html|title=Basic Typological Features of Tungusic Languages|author=The Tungusic Research Group at Dartmouth College|access-date=25 Nov 2016|archive-date=30 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200130202656/http://www.dartmouth.edu/~trg/languages/section3.html}}&lt;/ref&gt;

Številke v različnih tunguških jezikih:

:{|class=wikitable style=text-align:center;
|-
! rowspan=2| &lt;small&gt;Številka&lt;/small&gt;
! colspan=4| Severnotunguški
! colspan=4| Jugovzhodnotanguški
! colspan=3| Jugozahodnotunguški 
! rowspan=2|&lt;small&gt;Prototunguško&lt;/small&gt;
|-
! Evensko !! Evenško !! Negidalsko !! Orokensko !! Udegejsko
! Oročijsko !! Oroško !! Ulčijsko !! Nanajsko !! Mandžursko !! Šibejsko
|-
| '1' || ɵmen || əmun || ɵmɵn || umun || omo
| omoː || geːda || umu || əmkən || əmkən || əmkən ||  *əmu-
|-
| '2' || dʒɵ:r || dʒuːr || dʒuːl || dʒuːr || dʒuː
| dʒuː || duː || dʒuəl || dʐuru || dʂo || dʐu || *dʐubə(r)
|-
| '3' || ɪlan || ɪlan || ilan || ilan || ila
| ila || ila || ila || ilan || ilɑn || ilan || *ilan
|-
| '4' || digen || dijin || diɣin || dijin || diː
| diː || dʒin || dui || dujin || duin || dujin || *dügin
|-
| '5' || tunŋan || tʊŋŋa || toɲŋa || tʊŋŋa || tuŋa
| tuŋa || tunda || tuɲdʒa || sundʑa || sundʑɑ || sundʐa || *tuɲga
|-
| '6' || ɲuŋen || niŋun || ɲuŋun || ɲuŋun || ɲuŋu
| ɲuŋu || nuŋu || ɲuŋgu || niŋun || nyŋŋun || niŋun || *ɲuŋun
|-
| '7' || nadan || nadan || nadan || nadan || nada
| nada || nada || nada || nadan || nɑdən || nadən || *nadan
|-
| '8' || dʒapkan || dʒaxʊn || dʒapkun || dʒapkʊn || dʒapu
| dʒakpu || dʒappu || dʒakpu || dʐaqun || dʐoqoŋ || dʐaqun || *dʐakpun&lt;br /&gt;*dʐapkun
|-
| '9' || ujun || jəjin || ijəɣin || jəjin || jəji
| xuju || xuju || xuji || ujyn || ujyn || ujin || *xegün
|-
| '10' || mɪan || dʒaːn || dʒaːn || dʒaːn || dʒaː
| dʒaː || dʒoːn || dʒua || dʐuan || dʐuɑn || dʐuan || *dʐuban
|}

==Sorodnost z drugimi jeziki==
Tunguška jezikovna družina velja za primarno jezikovno družino. Predvsem v preteklosti so nekateri jezikoslovci povezovali tunguščino s turškimi in mongolskimi jeziki, med drugim s tistimi v altajski ali transevrazijski jezikovni družini.&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://www.researchgate.net/publication/320915864|title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese: A case of farming/language dispersal|journal=Language Dynamics and Change|date=January 2017 |volume=7 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005 |language=en|access-date=2019-03-26|last1=Robbeets |first1=Martine |doi-access=free |hdl=11858/00-001M-0000-002E-8635-7 |hdl-access=free }}, Robbeets, Martine et al. 2021 Triangulation supports agricultural spread of the Transeurasian languages, ''Nature'' '''599''', str. 616–621&lt;/ref&gt; Ob tem ostaja zelo sporna trditev, da razen jezikov obstajajo tudi genetske in ne zgolj ozemeljske  povezave.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Georg |first=Stefan |year=2023 |chapter=Connections between Uralic and Other Language Families |editor1=Daniel Abondolo |editor2=Riitta-Liisa Valijärvi |title=The Uralic Languages |location=London |publisher=Routledge |pages=176–209 |doi=10.4324/9781315625096-4|isbn=978-1-315-62509-6 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tian 2022&quot;&gt;{{cite bioRxiv |last1=Tian |first1=Zheng |last2=Tao |first2=Yuxin |last3=Zhu |first3=Kongyang |last4=Jacques |first4=Guillaume |author4-link=|last5=Ryder |first5=Robin J. |last6=de la Fuente |first6=José Andrés Alonso |last7=Antonov |first7=Anton |last8=Xia |first8=Ziyang |last9=Zhang |first9=Yuxuan |last10=Ji |first10=Xiaoyan |last11=Ren |first11=Xiaoying |last12=He |first12=Guanglin |last13=Guo |first13=Jianxin |last14=Wang |first14=Rui |last15=Yang |first15=Xiaomin |last16=Zhao |first16=Jing |last17=Xu |first17=Dan |last18=Gray |first18=Russell D. |author18-link=|last19=Zhang |first19=Menghan |last20=Wen |first20=Shaoqing |last21=Wang |first21=Chuan-Chao |last22=Pellard |first22=Thomas |title=Triangulation fails when neither linguistic, genetic, nor archaeological data support the Transeurasian narrative |date=2022-06-12 |biorxiv=10.1101/2022.06.09.495471}}&lt;/ref&gt;

Nekateri znanstveniki menijo, da je bil jezik, ki so ga v Evropi govorili [[Avari]], ustanovitelji [[Avarski kaganat|Avarskega kaganata]], tunguškega izvora.&lt;ref&gt;Helimski, E (2004). &quot;Die Sprache(n) der Awaren: Die mandschu-tungusische Alternative&quot;. Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies, Vol. II: 59–72.&lt;/ref&gt; 

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
* Kane, Daniel. ''The Sino-Jurchen Vocabulary of the Bureau of Interpreters''. Indiana University Uralic and Altaic Series, Volume 153. Bloomington, Indiana: Indiana University Research Institute for Inner Asian Studies, 1989. {{ISBN|0-933070-23-3}}.
* Miller, Roy Andrew. ''Japanese and the Other Altaic Languages''. Chicago, IL: The University of Chicago Press, 1971.
* Poppe, Nicholas. ''Vergleichende Grammatik der Altaischen Sprachen'' [A Comparative Grammar of the Altaic Languages]. Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1960.
* Tsintsius, Vera I. ''Sravnitel'naya Fonetika Tunguso-Man'chzhurskikh Yazïkov'' [Comparative Phonetics of the Manchu-Tungus Languages]. Leningrad, 1949.
* Stefan Georg. &quot;Unreclassifying Tungusic&quot;, in: Carsten Naeher (ed.): ''Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies (Bonn, August 28 – September 1, 2000), Volume 2: Trends in Tungusic and Siberian Linguistics'', Wiesbaden: Harrassowitz, 45–57.
{{refend}}
* Hölzl, Andreas &amp; Payne, Thomas E. (eds.). 2022. Tungusic languages: Past and present. (Studies in Diversity Linguistics 32). Berlin: Language Science Press. DOI: 10.5281/zenodo.7025328 https://langsci-press.org/catalog/book/355 Open Access.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Jezikovne družine]]
[[Kategorija:Sibirija]]
[[Kategorija:Kitajska]]

[[en:Tungusic languages]]</text>
      <sha1>9gl3qbom4zxy91dkxgtdqvrbee81k7d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751779</id>
      <parentid>6751778</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:06:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jalen</username>
        <id>1131</id>
      </contributor>
      <comment>/* Klasifikacija */ slogovni popravki</comment>
      <origin>6751779</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11950" sha1="tnywnfizkwypt5ja8f5zs47n3eze436" xml:space="preserve">{{Infopolje Jezikovna družina
| name          = Tunguška jezikovna družina
| region        = [[Sibirija]], [[Mandžurija]], [[Šindžjang]]
| familycolor   = Altaic
| family        = ena od primarnih svetovnih jezikovnih družin 
| child1        = Severni (evenški in udegejski jeziki)
| child2        = Južni (džurčenski in nanajski jeziki)
| iso5          = tuw
| glotto        = tung1282
| glottorefname = Tungusic
| map           = 
| mapcaption    = 
| ancestor      = 
| glottoname    = 
| notes         = 
| ethnicity     = tunguška ljudstva
}}
[[Slika:Distribution_of_the_Tungusic_languages.svg|alt=|thumb|300x300px|Sedanja geografska porazdelitev tunguških jezikov
{{col-begin}}
{{col-3}}
{{Legend|#aa251c|Evenski}}
{{Legend|#d5462d|Evenški}}
{{Legend|#f37343|Negidalski}}
{{Legend|#f29e22|Orokanski}}
{{Legend|#a04720|Kilijski}}
{{col-3}}
{{Legend|#94bf62|Orokenski}}
{{Legend|#3aa03a|Udegejski}}
{{col-3}}
{{Legend|#48a0b5|[[Mandžurščina|Mandžurski]]}}
{{Legend|#2f6384|Šibejski}}
{{Legend|#9797dd|Nanajski }}
{{Legend|#6464b2|Oroški}}
{{Legend|#3b246d|Ulčijski}}
{{col-end}}]]

'''Tunguški''' ali '''mandžursko-tunguški jeziki''' so [[Seznam jezikovnih družin in jezikov|družina jezikov]], ki jih govorijo tunguška ljudstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]] in severni [[Kitajska|Kitajski]]. V to jezikovno družino spada dvanajstih živih jezikov s približno 75.000 govorci. Danes najbolj govorjen tunguški jezik je šibejski, ki ga v [[Šindžjang]]gu govorijo potomci priseljencev iz [[Mandžurija|Mandžurije]]. Šibejskemu sledita evenški, ki ga govorijo [[Evenki]] v severovzhodni Kitajski in [[Ruski Daljni vzhod|ruskem Daljnem vzhodu]], ter evenski, ki ga govorijo v severovzhodni Sibiriji. Številni tunguški jeziki so kritično ogroženi, med njimi tudi [[mandžurščina]], zgodovinsko najvplivnejši jezik te družine in uradni jezik cesarstva [[Dinastija Čing|Čing]] (1644-1912). Izraz 'tunguški' izhaja iz eksonima 'Tongusi', ki so ga za Evenke uporabljali [[Jakuti]].

==Klasifikacija==
Jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tunguškimi jeziki, so predlagali številne različne klasifikacije, ki temeljijo na različnih merilih, vključno z morfološkimi, leksikalnimi in fonološkimi značilnostmi. Nekateri znanstveniki so kritizirali drevesni model tunguške klasifikacije in trdili, da je zaradi dolge zgodovine stikov med tunguškimi jeziki bolje, da se jih obravnava kot narečni kontinuum.&lt;ref&gt;{{cite journal|jstor=417262|title=Revisiting Tungusic Classification from the Bottom up: A Comparison of Evenki and Oroqen |url=https://archive.org/details/sim_language_1999-06_75_2/page/286|journal=Language |volume=75 |issue=2 |pages=286–321 |author=Lindsay J. Whaley, Lenore A. Grenoble and Fengxiang Li |date=June 1999|doi=10.2307/417262 }}&lt;/ref&gt;

Tunguški jeziki se v grobem delijo na severno in južno vejo (Georg, 2004), vendar veji nista jasno razmejeni, klasifikacija vmesnih skupin pa je sporna.

Hölzl (2018) na srednji ravni prepoznava štiri podskupine: &lt;ref&gt;Hölzl, Andreas. 2018. ''The Tungusic language family through the ages: Interdisciplinary perspectives: Introduction''. International Workshop at the 51st Annual Meeting of the Societas Linguistica Europaea (SLE). 29 August – 1st September 2018, Tallinn University, Estonia.&lt;/ref&gt; evensko, udegejsko, nanajsko in džurčensko.

{{Pie chart|label1=Šibejski jeziki|label2=Evenški jeziki |label3=Evenski jeziki|value1=55|value2=28.97|value3=10.45|label4=Drugi|value4=5.58|caption=Delež govorcev tunguških jezikov}}

Aleksander Vovin&lt;ref&gt;Vovin, Alexander. ''[https://www.academia.edu/1804227/Why_Manchu_and_Jurchen_Look_so_Un-Tungusic Why Manchu and Jurchen Look so Un-Tungusic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190720220041/https://www.academia.edu/1804227/Why_Manchu_and_Jurchen_Look_so_Un-Tungusic |date=2019-07-20 }}?''&lt;/ref&gt; ugotavlja, da sta mandžurščina in džurčenščina neznačilna jezika znotraj južnotunguške veje, vendar kljub temu še vedno spadata vanjo, in da je ta posebnost morda posledica vplivov paramongolskega [[Kitani|kitanskega]] jezika, stare [[Korejščina|korejščine]] in morda tudi čukotsko-kamčatskega jezika ter drugih jezikov nejasne klasifikacije.

==Raziskave==
Najstarejši zahodni zapisi o tunguških jezikih izvirajo od nizozemskega popotnika Nicolaesa Witsena, ki je v nizozemščini objavil knjigo ''Noord en Oost Tartarye'' (''Severna in Vzhodna Tartarija''). Avtor opisuje različna ljudstva na ruskem Daljnem vzhodu in vključuje nekaj kratkih seznamov besed v več jezikih. Po vrnitvi s potovanja je bil njegov potopis objavljen v treh izdajah, leta 1692, 1705 in 1785.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=5YNFAAAAcAAJ&amp;q=noord+en+oost+tartarten|title=Noord en oost Tartaryen|author=Nicolaas Witsen|date=1785}}&lt;/ref&gt; Knjiga vsebuje nekaj besed in stavkov v evenškem jeziku, takrat imenovanem tunguški.

Nemški jezikoslovec Wilhelm Grube (1855–1908) je leta 1900 objavil zgodnji slovar nanajskega (zlatega) jezika  in s pomočjo kitajskega vira za sodobno občinstvo dešifriral džurčenski jezik.

== Skupne značilnosti==
Tunguški jeziki so aglutinativnega morfološkega tipa. Nekateri imajo kompleksne sisteme sklonov in dovršene vzorce označevanja časov in vidov. Noben od jezikov nima slovničnega spola ali samostalniških vrst. Vsi tunguški jeziki imajo odloge. Štetje poteka v [[Desetiški številski sistem|desetiškem sistemu]], imena glavnih števil od 1 do 10 pa so v večini primerov sorodna.&lt;ref name=Oskolskaya2024&gt;{{navedi knjigo | last=Oskolskaya | first=Sofia | title=The Languages and Linguistics of Northern Asia | chapter=3 The Tungusic language family | publisher=De Gruyter | date=2024-02-19 | isbn=978-3-11-055621-6 | doi=10.1515/9783110556216-003 | pages=123–166}}&lt;/ref&gt;

Običajni besedni red v stavku je v vseh jezikih [[osebek]]-[[Predmet (slovnica)|predmet]]-[[glagol]].&lt;ref name=Dartmouth&gt;{{navedi splet|url=http://www.dartmouth.edu/~trg/languages/section3.html|title=Basic Typological Features of Tungusic Languages|author=The Tungusic Research Group at Dartmouth College|access-date=25 Nov 2016|archive-date=30 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200130202656/http://www.dartmouth.edu/~trg/languages/section3.html}}&lt;/ref&gt;

Številke v različnih tunguških jezikih:

:{|class=wikitable style=text-align:center;
|-
! rowspan=2| &lt;small&gt;Številka&lt;/small&gt;
! colspan=4| Severnotunguški
! colspan=4| Jugovzhodnotanguški
! colspan=3| Jugozahodnotunguški 
! rowspan=2|&lt;small&gt;Prototunguško&lt;/small&gt;
|-
! Evensko !! Evenško !! Negidalsko !! Orokensko !! Udegejsko
! Oročijsko !! Oroško !! Ulčijsko !! Nanajsko !! Mandžursko !! Šibejsko
|-
| '1' || ɵmen || əmun || ɵmɵn || umun || omo
| omoː || geːda || umu || əmkən || əmkən || əmkən ||  *əmu-
|-
| '2' || dʒɵ:r || dʒuːr || dʒuːl || dʒuːr || dʒuː
| dʒuː || duː || dʒuəl || dʐuru || dʂo || dʐu || *dʐubə(r)
|-
| '3' || ɪlan || ɪlan || ilan || ilan || ila
| ila || ila || ila || ilan || ilɑn || ilan || *ilan
|-
| '4' || digen || dijin || diɣin || dijin || diː
| diː || dʒin || dui || dujin || duin || dujin || *dügin
|-
| '5' || tunŋan || tʊŋŋa || toɲŋa || tʊŋŋa || tuŋa
| tuŋa || tunda || tuɲdʒa || sundʑa || sundʑɑ || sundʐa || *tuɲga
|-
| '6' || ɲuŋen || niŋun || ɲuŋun || ɲuŋun || ɲuŋu
| ɲuŋu || nuŋu || ɲuŋgu || niŋun || nyŋŋun || niŋun || *ɲuŋun
|-
| '7' || nadan || nadan || nadan || nadan || nada
| nada || nada || nada || nadan || nɑdən || nadən || *nadan
|-
| '8' || dʒapkan || dʒaxʊn || dʒapkun || dʒapkʊn || dʒapu
| dʒakpu || dʒappu || dʒakpu || dʐaqun || dʐoqoŋ || dʐaqun || *dʐakpun&lt;br /&gt;*dʐapkun
|-
| '9' || ujun || jəjin || ijəɣin || jəjin || jəji
| xuju || xuju || xuji || ujyn || ujyn || ujin || *xegün
|-
| '10' || mɪan || dʒaːn || dʒaːn || dʒaːn || dʒaː
| dʒaː || dʒoːn || dʒua || dʐuan || dʐuɑn || dʐuan || *dʐuban
|}

==Sorodnost z drugimi jeziki==
Tunguška jezikovna družina velja za primarno jezikovno družino. Predvsem v preteklosti so nekateri jezikoslovci povezovali tunguščino s turškimi in mongolskimi jeziki, med drugim s tistimi v altajski ali transevrazijski jezikovni družini.&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://www.researchgate.net/publication/320915864|title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese: A case of farming/language dispersal|journal=Language Dynamics and Change|date=January 2017 |volume=7 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005 |language=en|access-date=2019-03-26|last1=Robbeets |first1=Martine |doi-access=free |hdl=11858/00-001M-0000-002E-8635-7 |hdl-access=free }}, Robbeets, Martine et al. 2021 Triangulation supports agricultural spread of the Transeurasian languages, ''Nature'' '''599''', str. 616–621&lt;/ref&gt; Ob tem ostaja zelo sporna trditev, da razen jezikov obstajajo tudi genetske in ne zgolj ozemeljske  povezave.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Georg |first=Stefan |year=2023 |chapter=Connections between Uralic and Other Language Families |editor1=Daniel Abondolo |editor2=Riitta-Liisa Valijärvi |title=The Uralic Languages |location=London |publisher=Routledge |pages=176–209 |doi=10.4324/9781315625096-4|isbn=978-1-315-62509-6 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tian 2022&quot;&gt;{{cite bioRxiv |last1=Tian |first1=Zheng |last2=Tao |first2=Yuxin |last3=Zhu |first3=Kongyang |last4=Jacques |first4=Guillaume |author4-link=|last5=Ryder |first5=Robin J. |last6=de la Fuente |first6=José Andrés Alonso |last7=Antonov |first7=Anton |last8=Xia |first8=Ziyang |last9=Zhang |first9=Yuxuan |last10=Ji |first10=Xiaoyan |last11=Ren |first11=Xiaoying |last12=He |first12=Guanglin |last13=Guo |first13=Jianxin |last14=Wang |first14=Rui |last15=Yang |first15=Xiaomin |last16=Zhao |first16=Jing |last17=Xu |first17=Dan |last18=Gray |first18=Russell D. |author18-link=|last19=Zhang |first19=Menghan |last20=Wen |first20=Shaoqing |last21=Wang |first21=Chuan-Chao |last22=Pellard |first22=Thomas |title=Triangulation fails when neither linguistic, genetic, nor archaeological data support the Transeurasian narrative |date=2022-06-12 |biorxiv=10.1101/2022.06.09.495471}}&lt;/ref&gt;

Nekateri znanstveniki menijo, da je bil jezik, ki so ga v Evropi govorili [[Avari]], ustanovitelji [[Avarski kaganat|Avarskega kaganata]], tunguškega izvora.&lt;ref&gt;Helimski, E (2004). &quot;Die Sprache(n) der Awaren: Die mandschu-tungusische Alternative&quot;. Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies, Vol. II: 59–72.&lt;/ref&gt; 

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
* Kane, Daniel. ''The Sino-Jurchen Vocabulary of the Bureau of Interpreters''. Indiana University Uralic and Altaic Series, Volume 153. Bloomington, Indiana: Indiana University Research Institute for Inner Asian Studies, 1989. {{ISBN|0-933070-23-3}}.
* Miller, Roy Andrew. ''Japanese and the Other Altaic Languages''. Chicago, IL: The University of Chicago Press, 1971.
* Poppe, Nicholas. ''Vergleichende Grammatik der Altaischen Sprachen'' [A Comparative Grammar of the Altaic Languages]. Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1960.
* Tsintsius, Vera I. ''Sravnitel'naya Fonetika Tunguso-Man'chzhurskikh Yazïkov'' [Comparative Phonetics of the Manchu-Tungus Languages]. Leningrad, 1949.
* Stefan Georg. &quot;Unreclassifying Tungusic&quot;, in: Carsten Naeher (ed.): ''Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies (Bonn, August 28 – September 1, 2000), Volume 2: Trends in Tungusic and Siberian Linguistics'', Wiesbaden: Harrassowitz, 45–57.
{{refend}}
* Hölzl, Andreas &amp; Payne, Thomas E. (eds.). 2022. Tungusic languages: Past and present. (Studies in Diversity Linguistics 32). Berlin: Language Science Press. DOI: 10.5281/zenodo.7025328 https://langsci-press.org/catalog/book/355 Open Access.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Jezikovne družine]]
[[Kategorija:Sibirija]]
[[Kategorija:Kitajska]]

[[en:Tungusic languages]]</text>
      <sha1>tnywnfizkwypt5ja8f5zs47n3eze436</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751797</id>
      <parentid>6751779</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:26:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jalen</username>
        <id>1131</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sorodnost z drugimi jeziki */ faktografski popravki, dodani np</comment>
      <origin>6751797</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12241" sha1="dhxo2rgs79fpppxbaqjk183jkjt32ux" xml:space="preserve">{{Infopolje Jezikovna družina
| name          = Tunguška jezikovna družina
| region        = [[Sibirija]], [[Mandžurija]], [[Šindžjang]]
| familycolor   = Altaic
| family        = ena od primarnih svetovnih jezikovnih družin 
| child1        = Severni (evenški in udegejski jeziki)
| child2        = Južni (džurčenski in nanajski jeziki)
| iso5          = tuw
| glotto        = tung1282
| glottorefname = Tungusic
| map           = 
| mapcaption    = 
| ancestor      = 
| glottoname    = 
| notes         = 
| ethnicity     = tunguška ljudstva
}}
[[Slika:Distribution_of_the_Tungusic_languages.svg|alt=|thumb|300x300px|Sedanja geografska porazdelitev tunguških jezikov
{{col-begin}}
{{col-3}}
{{Legend|#aa251c|Evenski}}
{{Legend|#d5462d|Evenški}}
{{Legend|#f37343|Negidalski}}
{{Legend|#f29e22|Orokanski}}
{{Legend|#a04720|Kilijski}}
{{col-3}}
{{Legend|#94bf62|Orokenski}}
{{Legend|#3aa03a|Udegejski}}
{{col-3}}
{{Legend|#48a0b5|[[Mandžurščina|Mandžurski]]}}
{{Legend|#2f6384|Šibejski}}
{{Legend|#9797dd|Nanajski }}
{{Legend|#6464b2|Oroški}}
{{Legend|#3b246d|Ulčijski}}
{{col-end}}]]

'''Tunguški''' ali '''mandžursko-tunguški jeziki''' so [[Seznam jezikovnih družin in jezikov|družina jezikov]], ki jih govorijo tunguška ljudstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]] in severni [[Kitajska|Kitajski]]. V to jezikovno družino spada dvanajstih živih jezikov s približno 75.000 govorci. Danes najbolj govorjen tunguški jezik je šibejski, ki ga v [[Šindžjang]]gu govorijo potomci priseljencev iz [[Mandžurija|Mandžurije]]. Šibejskemu sledita evenški, ki ga govorijo [[Evenki]] v severovzhodni Kitajski in [[Ruski Daljni vzhod|ruskem Daljnem vzhodu]], ter evenski, ki ga govorijo v severovzhodni Sibiriji. Številni tunguški jeziki so kritično ogroženi, med njimi tudi [[mandžurščina]], zgodovinsko najvplivnejši jezik te družine in uradni jezik cesarstva [[Dinastija Čing|Čing]] (1644-1912). Izraz 'tunguški' izhaja iz eksonima 'Tongusi', ki so ga za Evenke uporabljali [[Jakuti]].

==Klasifikacija==
Jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tunguškimi jeziki, so predlagali številne različne klasifikacije, ki temeljijo na različnih merilih, vključno z morfološkimi, leksikalnimi in fonološkimi značilnostmi. Nekateri znanstveniki so kritizirali drevesni model tunguške klasifikacije in trdili, da je zaradi dolge zgodovine stikov med tunguškimi jeziki bolje, da se jih obravnava kot narečni kontinuum.&lt;ref&gt;{{cite journal|jstor=417262|title=Revisiting Tungusic Classification from the Bottom up: A Comparison of Evenki and Oroqen |url=https://archive.org/details/sim_language_1999-06_75_2/page/286|journal=Language |volume=75 |issue=2 |pages=286–321 |author=Lindsay J. Whaley, Lenore A. Grenoble and Fengxiang Li |date=June 1999|doi=10.2307/417262 }}&lt;/ref&gt;

Tunguški jeziki se v grobem delijo na severno in južno vejo (Georg, 2004), vendar veji nista jasno razmejeni, klasifikacija vmesnih skupin pa je sporna.

Hölzl (2018) na srednji ravni prepoznava štiri podskupine: &lt;ref&gt;Hölzl, Andreas. 2018. ''The Tungusic language family through the ages: Interdisciplinary perspectives: Introduction''. International Workshop at the 51st Annual Meeting of the Societas Linguistica Europaea (SLE). 29 August – 1st September 2018, Tallinn University, Estonia.&lt;/ref&gt; evensko, udegejsko, nanajsko in džurčensko.

{{Pie chart|label1=Šibejski jeziki|label2=Evenški jeziki |label3=Evenski jeziki|value1=55|value2=28.97|value3=10.45|label4=Drugi|value4=5.58|caption=Delež govorcev tunguških jezikov}}

Aleksander Vovin&lt;ref&gt;Vovin, Alexander. ''[https://www.academia.edu/1804227/Why_Manchu_and_Jurchen_Look_so_Un-Tungusic Why Manchu and Jurchen Look so Un-Tungusic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190720220041/https://www.academia.edu/1804227/Why_Manchu_and_Jurchen_Look_so_Un-Tungusic |date=2019-07-20 }}?''&lt;/ref&gt; ugotavlja, da sta mandžurščina in džurčenščina neznačilna jezika znotraj južnotunguške veje, vendar kljub temu še vedno spadata vanjo, in da je ta posebnost morda posledica vplivov paramongolskega [[Kitani|kitanskega]] jezika, stare [[Korejščina|korejščine]] in morda tudi čukotsko-kamčatskega jezika ter drugih jezikov nejasne klasifikacije.

==Raziskave==
Najstarejši zahodni zapisi o tunguških jezikih izvirajo od nizozemskega popotnika Nicolaesa Witsena, ki je v nizozemščini objavil knjigo ''Noord en Oost Tartarye'' (''Severna in Vzhodna Tartarija''). Avtor opisuje različna ljudstva na ruskem Daljnem vzhodu in vključuje nekaj kratkih seznamov besed v več jezikih. Po vrnitvi s potovanja je bil njegov potopis objavljen v treh izdajah, leta 1692, 1705 in 1785.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=5YNFAAAAcAAJ&amp;q=noord+en+oost+tartarten|title=Noord en oost Tartaryen|author=Nicolaas Witsen|date=1785}}&lt;/ref&gt; Knjiga vsebuje nekaj besed in stavkov v evenškem jeziku, takrat imenovanem tunguški.

Nemški jezikoslovec Wilhelm Grube (1855–1908) je leta 1900 objavil zgodnji slovar nanajskega (zlatega) jezika  in s pomočjo kitajskega vira za sodobno občinstvo dešifriral džurčenski jezik.

== Skupne značilnosti==
Tunguški jeziki so aglutinativnega morfološkega tipa. Nekateri imajo kompleksne sisteme sklonov in dovršene vzorce označevanja časov in vidov. Noben od jezikov nima slovničnega spola ali samostalniških vrst. Vsi tunguški jeziki imajo odloge. Štetje poteka v [[Desetiški številski sistem|desetiškem sistemu]], imena glavnih števil od 1 do 10 pa so v večini primerov sorodna.&lt;ref name=Oskolskaya2024&gt;{{navedi knjigo | last=Oskolskaya | first=Sofia | title=The Languages and Linguistics of Northern Asia | chapter=3 The Tungusic language family | publisher=De Gruyter | date=2024-02-19 | isbn=978-3-11-055621-6 | doi=10.1515/9783110556216-003 | pages=123–166}}&lt;/ref&gt;

Običajni besedni red v stavku je v vseh jezikih [[osebek]]-[[Predmet (slovnica)|predmet]]-[[glagol]].&lt;ref name=Dartmouth&gt;{{navedi splet|url=http://www.dartmouth.edu/~trg/languages/section3.html|title=Basic Typological Features of Tungusic Languages|author=The Tungusic Research Group at Dartmouth College|access-date=25 Nov 2016|archive-date=30 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200130202656/http://www.dartmouth.edu/~trg/languages/section3.html}}&lt;/ref&gt;

Številke v različnih tunguških jezikih:

:{|class=wikitable style=text-align:center;
|-
! rowspan=2| &lt;small&gt;Številka&lt;/small&gt;
! colspan=4| Severnotunguški
! colspan=4| Jugovzhodnotanguški
! colspan=3| Jugozahodnotunguški 
! rowspan=2|&lt;small&gt;Prototunguško&lt;/small&gt;
|-
! Evensko !! Evenško !! Negidalsko !! Orokensko !! Udegejsko
! Oročijsko !! Oroško !! Ulčijsko !! Nanajsko !! Mandžursko !! Šibejsko
|-
| '1' || ɵmen || əmun || ɵmɵn || umun || omo
| omoː || geːda || umu || əmkən || əmkən || əmkən ||  *əmu-
|-
| '2' || dʒɵ:r || dʒuːr || dʒuːl || dʒuːr || dʒuː
| dʒuː || duː || dʒuəl || dʐuru || dʂo || dʐu || *dʐubə(r)
|-
| '3' || ɪlan || ɪlan || ilan || ilan || ila
| ila || ila || ila || ilan || ilɑn || ilan || *ilan
|-
| '4' || digen || dijin || diɣin || dijin || diː
| diː || dʒin || dui || dujin || duin || dujin || *dügin
|-
| '5' || tunŋan || tʊŋŋa || toɲŋa || tʊŋŋa || tuŋa
| tuŋa || tunda || tuɲdʒa || sundʑa || sundʑɑ || sundʐa || *tuɲga
|-
| '6' || ɲuŋen || niŋun || ɲuŋun || ɲuŋun || ɲuŋu
| ɲuŋu || nuŋu || ɲuŋgu || niŋun || nyŋŋun || niŋun || *ɲuŋun
|-
| '7' || nadan || nadan || nadan || nadan || nada
| nada || nada || nada || nadan || nɑdən || nadən || *nadan
|-
| '8' || dʒapkan || dʒaxʊn || dʒapkun || dʒapkʊn || dʒapu
| dʒakpu || dʒappu || dʒakpu || dʐaqun || dʐoqoŋ || dʐaqun || *dʐakpun&lt;br /&gt;*dʐapkun
|-
| '9' || ujun || jəjin || ijəɣin || jəjin || jəji
| xuju || xuju || xuji || ujyn || ujyn || ujin || *xegün
|-
| '10' || mɪan || dʒaːn || dʒaːn || dʒaːn || dʒaː
| dʒaː || dʒoːn || dʒua || dʐuan || dʐuɑn || dʐuan || *dʐuban
|}

==Sorodnost z drugimi jeziki==
Tunguška jezikovna družina velja za primarno jezikovno družino. Predvsem v preteklosti so nekateri jezikoslovci tunguške jezike povezovali s [[Turški jeziki|turškimi]] in mongolskimi jeziki v [[Altajski jeziki|altajsko]] ali transevrazijsko jezikovno družino.&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://www.researchgate.net/publication/320915864|title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese: A case of farming/language dispersal|journal=Language Dynamics and Change|date=January 2017 |volume=7 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005 |language=en|access-date=2019-03-26|last1=Robbeets |first1=Martine |doi-access=free |hdl=11858/00-001M-0000-002E-8635-7 |hdl-access=free }}, Robbeets, Martine et al. 2021 Triangulation supports agricultural spread of the Transeurasian languages, ''Nature'' '''599''', str. 616–621&lt;/ref&gt; Ta klasifikacija velja danes za preseženo. Vse tri jezikovne skupine sicer kažejo določene tipološke podobnosti, a po drugi strani ne kažejo sorodnosti v najpomembnejših delih besedišča, zato ni verjetno, da bi izvirale iz skupnega prednika, temveč so podobnosti med njimi bolj verjetno rezultat dolgotrajnih kulturnih stikov, zemljepisne bližine in medsebojnih vplivov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Georg |first=Stefan |year=2023 |chapter=Connections between Uralic and Other Language Families |editor1=Daniel Abondolo |editor2=Riitta-Liisa Valijärvi |title=The Uralic Languages |location=London |publisher=Routledge |pages=176–209 |doi=10.4324/9781315625096-4|isbn=978-1-315-62509-6 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tian 2022&quot;&gt;{{cite bioRxiv |last1=Tian |first1=Zheng |last2=Tao |first2=Yuxin |last3=Zhu |first3=Kongyang |last4=Jacques |first4=Guillaume |author4-link=|last5=Ryder |first5=Robin J. |last6=de la Fuente |first6=José Andrés Alonso |last7=Antonov |first7=Anton |last8=Xia |first8=Ziyang |last9=Zhang |first9=Yuxuan |last10=Ji |first10=Xiaoyan |last11=Ren |first11=Xiaoying |last12=He |first12=Guanglin |last13=Guo |first13=Jianxin |last14=Wang |first14=Rui |last15=Yang |first15=Xiaomin |last16=Zhao |first16=Jing |last17=Xu |first17=Dan |last18=Gray |first18=Russell D. |author18-link=|last19=Zhang |first19=Menghan |last20=Wen |first20=Shaoqing |last21=Wang |first21=Chuan-Chao |last22=Pellard |first22=Thomas |title=Triangulation fails when neither linguistic, genetic, nor archaeological data support the Transeurasian narrative |date=2022-06-12 |biorxiv=10.1101/2022.06.09.495471}}&lt;/ref&gt;

Nekateri znanstveniki menijo, da je bil jezik, ki so ga v Evropi govorili [[Avari]], ustanovitelji [[Avarski kaganat|Avarskega kaganata]], tunguškega izvora.&lt;ref&gt;Helimski, E (2004). &quot;Die Sprache(n) der Awaren: Die mandschu-tungusische Alternative&quot;. Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies, Vol. II: 59–72.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
* Kane, Daniel. ''The Sino-Jurchen Vocabulary of the Bureau of Interpreters''. Indiana University Uralic and Altaic Series, Volume 153. Bloomington, Indiana: Indiana University Research Institute for Inner Asian Studies, 1989. {{ISBN|0-933070-23-3}}.
* Miller, Roy Andrew. ''Japanese and the Other Altaic Languages''. Chicago, IL: The University of Chicago Press, 1971.
* Poppe, Nicholas. ''Vergleichende Grammatik der Altaischen Sprachen'' [A Comparative Grammar of the Altaic Languages]. Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1960.
* Tsintsius, Vera I. ''Sravnitel'naya Fonetika Tunguso-Man'chzhurskikh Yazïkov'' [Comparative Phonetics of the Manchu-Tungus Languages]. Leningrad, 1949.
* Stefan Georg. &quot;Unreclassifying Tungusic&quot;, in: Carsten Naeher (ed.): ''Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies (Bonn, August 28 – September 1, 2000), Volume 2: Trends in Tungusic and Siberian Linguistics'', Wiesbaden: Harrassowitz, 45–57.
{{refend}}
* Hölzl, Andreas &amp; Payne, Thomas E. (eds.). 2022. Tungusic languages: Past and present. (Studies in Diversity Linguistics 32). Berlin: Language Science Press. DOI: 10.5281/zenodo.7025328 https://langsci-press.org/catalog/book/355 Open Access.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Jezikovne družine]]
[[Kategorija:Sibirija]]
[[Kategorija:Kitajska]]

[[en:Tungusic languages]]</text>
      <sha1>dhxo2rgs79fpppxbaqjk183jkjt32ux</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751801</id>
      <parentid>6751797</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:28:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jalen</username>
        <id>1131</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>ednina</comment>
      <origin>6751801</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12219" sha1="nuyep84kum2nxl3l1h8ebhvomkjkgsv" xml:space="preserve">{{Infopolje Jezikovna družina
| name          = Tunguška jezikovna družina
| region        = [[Sibirija]], [[Mandžurija]], [[Šindžjang]]
| familycolor   = Altaic
| family        = ena od primarnih svetovnih jezikovnih družin 
| child1        = Severni (evenški in udegejski jeziki)
| child2        = Južni (džurčenski in nanajski jeziki)
| iso5          = tuw
| glotto        = tung1282
| glottorefname = Tungusic
| map           = 
| mapcaption    = 
| ancestor      = 
| glottoname    = 
| notes         = 
| ethnicity     = tunguška ljudstva
}}
[[Slika:Distribution_of_the_Tungusic_languages.svg|alt=|thumb|300x300px|Sedanja geografska porazdelitev tunguških jezikov
{{col-begin}}
{{col-3}}
{{Legend|#aa251c|Evenski}}
{{Legend|#d5462d|Evenški}}
{{Legend|#f37343|Negidalski}}
{{Legend|#f29e22|Orokanski}}
{{Legend|#a04720|Kilijski}}
{{col-3}}
{{Legend|#94bf62|Orokenski}}
{{Legend|#3aa03a|Udegejski}}
{{col-3}}
{{Legend|#48a0b5|[[Mandžurščina|Mandžurski]]}}
{{Legend|#2f6384|Šibejski}}
{{Legend|#9797dd|Nanajski }}
{{Legend|#6464b2|Oroški}}
{{Legend|#3b246d|Ulčijski}}
{{col-end}}]]

'''Tunguški''' ali '''mandžursko-tunguški jeziki''' so [[Seznam jezikovnih družin in jezikov|družina jezikov]], ki jih govorijo tunguška ljudstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]] in severni [[Kitajska|Kitajski]]. V to jezikovno družino spada dvanajstih živih jezikov s približno 75.000 govorci. Danes najbolj govorjen tunguški jezik je šibejski, ki ga v [[Šindžjang]]gu govorijo potomci priseljencev iz [[Mandžurija|Mandžurije]]. Šibejskemu sledita evenški, ki ga govorijo [[Evenki]] v severovzhodni Kitajski in [[Ruski Daljni vzhod|ruskem Daljnem vzhodu]], ter evenski, ki ga govorijo v severovzhodni Sibiriji. Številni tunguški jeziki so kritično ogroženi, med njimi tudi [[mandžurščina]], zgodovinsko najvplivnejši jezik te družine in uradni jezik cesarstva [[Dinastija Čing|Čing]] (1644-1912). Izraz 'tunguški' izhaja iz eksonima 'Tongusi', ki so ga za Evenke uporabljali [[Jakuti]].

==Klasifikacija==
Jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tunguškimi jeziki, so predlagali številne različne klasifikacije, ki temeljijo na različnih merilih, vključno z morfološkimi, leksikalnimi in fonološkimi značilnostmi. Nekateri znanstveniki so kritizirali drevesni model tunguške klasifikacije in trdili, da je zaradi dolge zgodovine stikov med tunguškimi jeziki bolje, da se jih obravnava kot narečni kontinuum.&lt;ref&gt;{{cite journal|jstor=417262|title=Revisiting Tungusic Classification from the Bottom up: A Comparison of Evenki and Oroqen |url=https://archive.org/details/sim_language_1999-06_75_2/page/286|journal=Language |volume=75 |issue=2 |pages=286–321 |author=Lindsay J. Whaley, Lenore A. Grenoble and Fengxiang Li |date=June 1999|doi=10.2307/417262 }}&lt;/ref&gt;

Tunguški jeziki se v grobem delijo na severno in južno vejo (Georg, 2004), vendar veji nista jasno razmejeni, klasifikacija vmesnih skupin pa je sporna.

Hölzl (2018) na srednji ravni prepoznava štiri podskupine: &lt;ref&gt;Hölzl, Andreas. 2018. ''The Tungusic language family through the ages: Interdisciplinary perspectives: Introduction''. International Workshop at the 51st Annual Meeting of the Societas Linguistica Europaea (SLE). 29 August – 1st September 2018, Tallinn University, Estonia.&lt;/ref&gt; evensko, udegejsko, nanajsko in džurčensko.

{{Pie chart|label1=Šibejski|label2=Evenški|label3=Evenski|value1=55|value2=28.97|value3=10.45|label4=Drugi|value4=5.58|caption=Delež govorcev tunguških jezikov}}

Aleksander Vovin&lt;ref&gt;Vovin, Alexander. ''[https://www.academia.edu/1804227/Why_Manchu_and_Jurchen_Look_so_Un-Tungusic Why Manchu and Jurchen Look so Un-Tungusic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190720220041/https://www.academia.edu/1804227/Why_Manchu_and_Jurchen_Look_so_Un-Tungusic |date=2019-07-20 }}?''&lt;/ref&gt; ugotavlja, da sta mandžurščina in džurčenščina neznačilna jezika znotraj južnotunguške veje, vendar kljub temu še vedno spadata vanjo, in da je ta posebnost morda posledica vplivov paramongolskega [[Kitani|kitanskega]] jezika, stare [[Korejščina|korejščine]] in morda tudi čukotsko-kamčatskega jezika ter drugih jezikov nejasne klasifikacije.

==Raziskave==
Najstarejši zahodni zapisi o tunguških jezikih izvirajo od nizozemskega popotnika Nicolaesa Witsena, ki je v nizozemščini objavil knjigo ''Noord en Oost Tartarye'' (''Severna in Vzhodna Tartarija''). Avtor opisuje različna ljudstva na ruskem Daljnem vzhodu in vključuje nekaj kratkih seznamov besed v več jezikih. Po vrnitvi s potovanja je bil njegov potopis objavljen v treh izdajah, leta 1692, 1705 in 1785.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=5YNFAAAAcAAJ&amp;q=noord+en+oost+tartarten|title=Noord en oost Tartaryen|author=Nicolaas Witsen|date=1785}}&lt;/ref&gt; Knjiga vsebuje nekaj besed in stavkov v evenškem jeziku, takrat imenovanem tunguški.

Nemški jezikoslovec Wilhelm Grube (1855–1908) je leta 1900 objavil zgodnji slovar nanajskega (zlatega) jezika  in s pomočjo kitajskega vira za sodobno občinstvo dešifriral džurčenski jezik.

== Skupne značilnosti==
Tunguški jeziki so aglutinativnega morfološkega tipa. Nekateri imajo kompleksne sisteme sklonov in dovršene vzorce označevanja časov in vidov. Noben od jezikov nima slovničnega spola ali samostalniških vrst. Vsi tunguški jeziki imajo odloge. Štetje poteka v [[Desetiški številski sistem|desetiškem sistemu]], imena glavnih števil od 1 do 10 pa so v večini primerov sorodna.&lt;ref name=Oskolskaya2024&gt;{{navedi knjigo | last=Oskolskaya | first=Sofia | title=The Languages and Linguistics of Northern Asia | chapter=3 The Tungusic language family | publisher=De Gruyter | date=2024-02-19 | isbn=978-3-11-055621-6 | doi=10.1515/9783110556216-003 | pages=123–166}}&lt;/ref&gt;

Običajni besedni red v stavku je v vseh jezikih [[osebek]]-[[Predmet (slovnica)|predmet]]-[[glagol]].&lt;ref name=Dartmouth&gt;{{navedi splet|url=http://www.dartmouth.edu/~trg/languages/section3.html|title=Basic Typological Features of Tungusic Languages|author=The Tungusic Research Group at Dartmouth College|access-date=25 Nov 2016|archive-date=30 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200130202656/http://www.dartmouth.edu/~trg/languages/section3.html}}&lt;/ref&gt;

Številke v različnih tunguških jezikih:

:{|class=wikitable style=text-align:center;
|-
! rowspan=2| &lt;small&gt;Številka&lt;/small&gt;
! colspan=4| Severnotunguški
! colspan=4| Jugovzhodnotanguški
! colspan=3| Jugozahodnotunguški 
! rowspan=2|&lt;small&gt;Prototunguško&lt;/small&gt;
|-
! Evensko !! Evenško !! Negidalsko !! Orokensko !! Udegejsko
! Oročijsko !! Oroško !! Ulčijsko !! Nanajsko !! Mandžursko !! Šibejsko
|-
| '1' || ɵmen || əmun || ɵmɵn || umun || omo
| omoː || geːda || umu || əmkən || əmkən || əmkən ||  *əmu-
|-
| '2' || dʒɵ:r || dʒuːr || dʒuːl || dʒuːr || dʒuː
| dʒuː || duː || dʒuəl || dʐuru || dʂo || dʐu || *dʐubə(r)
|-
| '3' || ɪlan || ɪlan || ilan || ilan || ila
| ila || ila || ila || ilan || ilɑn || ilan || *ilan
|-
| '4' || digen || dijin || diɣin || dijin || diː
| diː || dʒin || dui || dujin || duin || dujin || *dügin
|-
| '5' || tunŋan || tʊŋŋa || toɲŋa || tʊŋŋa || tuŋa
| tuŋa || tunda || tuɲdʒa || sundʑa || sundʑɑ || sundʐa || *tuɲga
|-
| '6' || ɲuŋen || niŋun || ɲuŋun || ɲuŋun || ɲuŋu
| ɲuŋu || nuŋu || ɲuŋgu || niŋun || nyŋŋun || niŋun || *ɲuŋun
|-
| '7' || nadan || nadan || nadan || nadan || nada
| nada || nada || nada || nadan || nɑdən || nadən || *nadan
|-
| '8' || dʒapkan || dʒaxʊn || dʒapkun || dʒapkʊn || dʒapu
| dʒakpu || dʒappu || dʒakpu || dʐaqun || dʐoqoŋ || dʐaqun || *dʐakpun&lt;br /&gt;*dʐapkun
|-
| '9' || ujun || jəjin || ijəɣin || jəjin || jəji
| xuju || xuju || xuji || ujyn || ujyn || ujin || *xegün
|-
| '10' || mɪan || dʒaːn || dʒaːn || dʒaːn || dʒaː
| dʒaː || dʒoːn || dʒua || dʐuan || dʐuɑn || dʐuan || *dʐuban
|}

==Sorodnost z drugimi jeziki==
Tunguška jezikovna družina velja za primarno jezikovno družino. Predvsem v preteklosti so nekateri jezikoslovci tunguške jezike povezovali s [[Turški jeziki|turškimi]] in mongolskimi jeziki v [[Altajski jeziki|altajsko]] ali transevrazijsko jezikovno družino.&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://www.researchgate.net/publication/320915864|title=Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese: A case of farming/language dispersal|journal=Language Dynamics and Change|date=January 2017 |volume=7 |pages=210–251 |doi=10.1163/22105832-00702005 |language=en|access-date=2019-03-26|last1=Robbeets |first1=Martine |doi-access=free |hdl=11858/00-001M-0000-002E-8635-7 |hdl-access=free }}, Robbeets, Martine et al. 2021 Triangulation supports agricultural spread of the Transeurasian languages, ''Nature'' '''599''', str. 616–621&lt;/ref&gt; Ta klasifikacija velja danes za preseženo. Vse tri jezikovne skupine sicer kažejo določene tipološke podobnosti, a po drugi strani ne kažejo sorodnosti v najpomembnejših delih besedišča, zato ni verjetno, da bi izvirale iz skupnega prednika, temveč so podobnosti med njimi bolj verjetno rezultat dolgotrajnih kulturnih stikov, zemljepisne bližine in medsebojnih vplivov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Georg |first=Stefan |year=2023 |chapter=Connections between Uralic and Other Language Families |editor1=Daniel Abondolo |editor2=Riitta-Liisa Valijärvi |title=The Uralic Languages |location=London |publisher=Routledge |pages=176–209 |doi=10.4324/9781315625096-4|isbn=978-1-315-62509-6 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tian 2022&quot;&gt;{{cite bioRxiv |last1=Tian |first1=Zheng |last2=Tao |first2=Yuxin |last3=Zhu |first3=Kongyang |last4=Jacques |first4=Guillaume |author4-link=|last5=Ryder |first5=Robin J. |last6=de la Fuente |first6=José Andrés Alonso |last7=Antonov |first7=Anton |last8=Xia |first8=Ziyang |last9=Zhang |first9=Yuxuan |last10=Ji |first10=Xiaoyan |last11=Ren |first11=Xiaoying |last12=He |first12=Guanglin |last13=Guo |first13=Jianxin |last14=Wang |first14=Rui |last15=Yang |first15=Xiaomin |last16=Zhao |first16=Jing |last17=Xu |first17=Dan |last18=Gray |first18=Russell D. |author18-link=|last19=Zhang |first19=Menghan |last20=Wen |first20=Shaoqing |last21=Wang |first21=Chuan-Chao |last22=Pellard |first22=Thomas |title=Triangulation fails when neither linguistic, genetic, nor archaeological data support the Transeurasian narrative |date=2022-06-12 |biorxiv=10.1101/2022.06.09.495471}}&lt;/ref&gt;

Nekateri znanstveniki menijo, da je bil jezik, ki so ga v Evropi govorili [[Avari]], ustanovitelji [[Avarski kaganat|Avarskega kaganata]], tunguškega izvora.&lt;ref&gt;Helimski, E (2004). &quot;Die Sprache(n) der Awaren: Die mandschu-tungusische Alternative&quot;. Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies, Vol. II: 59–72.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
* Kane, Daniel. ''The Sino-Jurchen Vocabulary of the Bureau of Interpreters''. Indiana University Uralic and Altaic Series, Volume 153. Bloomington, Indiana: Indiana University Research Institute for Inner Asian Studies, 1989. {{ISBN|0-933070-23-3}}.
* Miller, Roy Andrew. ''Japanese and the Other Altaic Languages''. Chicago, IL: The University of Chicago Press, 1971.
* Poppe, Nicholas. ''Vergleichende Grammatik der Altaischen Sprachen'' [A Comparative Grammar of the Altaic Languages]. Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1960.
* Tsintsius, Vera I. ''Sravnitel'naya Fonetika Tunguso-Man'chzhurskikh Yazïkov'' [Comparative Phonetics of the Manchu-Tungus Languages]. Leningrad, 1949.
* Stefan Georg. &quot;Unreclassifying Tungusic&quot;, in: Carsten Naeher (ed.): ''Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies (Bonn, August 28 – September 1, 2000), Volume 2: Trends in Tungusic and Siberian Linguistics'', Wiesbaden: Harrassowitz, 45–57.
{{refend}}
* Hölzl, Andreas &amp; Payne, Thomas E. (eds.). 2022. Tungusic languages: Past and present. (Studies in Diversity Linguistics 32). Berlin: Language Science Press. DOI: 10.5281/zenodo.7025328 https://langsci-press.org/catalog/book/355 Open Access.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Jezikovne družine]]
[[Kategorija:Sibirija]]
[[Kategorija:Kitajska]]

[[en:Tungusic languages]]</text>
      <sha1>nuyep84kum2nxl3l1h8ebhvomkjkgsv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Jurij Eisl</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606716</id>
    <revision>
      <id>6751570</id>
      <parentid>6750708</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:36:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <origin>6751570</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4574" sha1="c5efveq3l7ieoxice57rfjeemwhscsp" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Janez Jurij Eisl|birth_date=1708?|birth_place=[[Salzburg]]|death_date=18. november 1780|death_place=[[Ljubljana]]|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}}'''Janez Jurij Eisl''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]] [[Nemci|nemškega]] rodu, * [[1708]]?, [[Salzburg]] † [[18. november]] [[1780]], [[Ljubljana]].

Najverjetneje se je za svoj poklic izučil pri [[Johann Christof Egedacher|Johannu Christofu Egedacherju]] (1664-1747), ki ga štejejo za enega najboljših [[Avstrijci|avstrijskih]] orglarjev. V Ljubljano je verjetno prišel okoli leta 1740. Leta 1743 je že delal v orglarski delavnici [[Marko Göbl|Marka Göbla]]. Najverjetneje je pri njem delal zaradi sorodstvenih vezi, saj je bil Göbl poročen z hčerjo [[Wolfgang Eisl|Wolfganga Eisla]], [[Marija Terezija Göbl|Marijo Terezijo]]. Po Göblovi smrti leta 1752 je Eisl prevzel njegovo delavnico in tako leta 1753 postavil prve [[orgle]] pri [[Rosalnice|Treh farah pri Metliki]]. Poročil se je z neko Apolonijo, s katero je imel otroke Marijo Ano Magdaleno, Janeza Jurija, Vincencija Ferrerja, Ano Marijo in Ignacija. Njihovo hišo je dvakrat uničil požar, mestni magistrat pa ga je leta 1776 oprostil davkov zaradi finančne stiske.

Poleg orgel naj bi Eisl izdeloval tudi klavikorde. Dva taka klavikorda hrani [[Narodni muzej Slovenije]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=www.fiduro.net |title=Narodni muzej Slovenije zbira stara glasbila {{!}} SIGIC |url=http://www.sigic.si/narodni-muzej-slovenije-zbira-stara-glasbila.html |access-date=2026-08-09 |website=www.sigic.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;. Njegove orgle pri Treh farah so najstarejše baročne orgle na slovenskem. Konec 20. stoletja jih je obnovil [[Andrej Lenarčič]] iz Ljubljane.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://radiokrka.svet24.si/clanek/novice/najstarejse-orgle-na-slovenskem-594970|title=Najstarejše orgle na slovenskem|website=Radio Krka}}&lt;/ref&gt; Njegove orgle v pavlinskem samostanu v [[Sv. Petar u Šumi|Sv. Petarju u Šumi]] zaradi monumentalno oblikovane fasade, okrasja in dobre kakovosti zvoka veljajo za eno najdragocenejših tovrstnih del 18. stoletja na Hrvaškem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://istra.lzmk.hr/clanak/eisl-johann-georg|title=Eisl, Johann Georg|website=Istarska enciklopedija|language=hr}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Seznam Eislovih orgel/popravil
!Opus
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
!Opombe
|-
|1
|1753
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Metlika/Tri fare
|1
|10
|Najstarejše baročne orgle na Slovenskem
|-
|2
|1754
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Sv. Lovrenc nad Štorami
|1
|6
|
|-
|3
|1755
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Celje &gt; Mirna Peč/Globodol
|1
|2
|
|-
|4
|1759
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Donja Kupčina
|1
|7
|
|-
|5
|1759
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Marija Gorica
|2
|14
|
|-
|6
|1761
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Komenda
|
|
|
|-
|7
|1761
|'''{{Flagicon|Hrvaška}}'''
|Svetice
|1
|9
|
|-
|8
|1761
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Šentjernej/Dolenja Stara vas
|1
|8
|
|-
|9
|1762
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Velike Lašče&gt;Dvorska vas
|1
|6
|
|-
|10
|1763
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Nazarje
|2
|17
|
|-
|11
|1764
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Izlake/Šemnik
|1
|6
|
|-
|12
|1764
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Novo mesto/Sv. Lenart&gt;Brusnice
|2
|16
|
|-
|13
|1764
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Kranj-Šmartin/Šentjošt
|1
|8
|
|-
|14
|1770
|'''{{Flagicon|Hrvaška}}'''
|Sv. Petar u Šumi
|1
|10
|
|-
|15
|1772
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ribnica/Jurjevica
|1
|6
|
|-
|16
|1775
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Radmirje/Sv. Jakob
|1
|10
|
|-
|17
|1778
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Vprašljive orgle
|1
|6
|
|-
|18
|1779
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ljubljana-Sv. Jakob
|2
|24
|
|-
|19
|1780
|{{Ikona zastave|Avstrija}}
|Krka
|2
|19
|
|-
|20
|1780
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ljubljana-Sv. Nikolaj
|2
|24
|
|-
|21
|?
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu#Orgle|Grič pri Klevevžu]]*
|1
|6
|Za te orgle se ne ve, ali jih je izdelal on ali kak drug baročni orglar, saj niso podpisane. Po obliki in videzu se domneva, da so njegove.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Orgle Slovenije|last=Škulj|first=Edo|last2=Dobravec|first2=Jurij|publisher=Ars Organi Sloveniae|location=Srednja vas v Bohinju|year=2018|isbn=978-961-288-543-4}}&lt;/ref&gt;
|}

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Viri ==

*{{navedi knjigo|last=Škulj|first=Edo|title=Baročne orglarske delavnice|publisher=Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae|location=Škocjan pri Turjaku|year=2012}}
{{Škrbina-bio}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1708]]
[[Kategorija:Umrli leta 1780]]
[[Kategorija:Baročni slovenski orglarji]]</text>
      <sha1>c5efveq3l7ieoxice57rfjeemwhscsp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marko Ozbič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606961</id>
    <revision>
      <id>6751716</id>
      <parentid>6736915</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T02:08:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751716</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8663" sha1="cewkdtfzfwlzpb2t1pqvxdiz80y5z88" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba|nationality=slovenska}}
'''Marko Ozbič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pianist]], [[dirigent]], [[zborovodja]], [[glasbeni pedagog]], [[skladatelj]], * [[3. oktober]] [[1970]], [[Trst]].

== Življenje in delo ==
Marko Ozbič (tudi Marco)&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Homepage |url=https://ozbic.me/ |access-date=2026-08-12 |website=Marco Ozbič |language=en-US}}&lt;/ref&gt; se je rodil v [[Trst|Trstu]], mladost preživel v [[Bazovica|Bazovici]], kjer je tudi obiskoval slovensko osnovno šolo, nato slovensko srednjo šolo na [[Opčine|Opčinah]], maturiral je leta 1989 na slovenskem znanstvenem [[Licej Franceta Prešerna|liceju France Prešeren]] v [[Trst|Trstu]]. Istočasno je študiral klavir na [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici]] v Trstu (pri prof. Ravlu Kodriču), diplomiral iz klavirja je na [[Konservatorij za glasbo Giuseppe Tartini|tržaškem konservatoriju Tartini]] leta 1990.&lt;ref&gt;https://www.mladika.com/wp-content/uploads/2020/07/Ml20-06-skup.pdf&lt;/ref&gt; Pri prof. [[Dušan S. Lajovic|Dušanu Lajovicu]] je študiral dirigiranje, odšel je na izpopolnjevanje na [[Dunaj]], kjer je študiral kompozicijo s prof. Francis Burt in Michael Jarell na ''Akademiji za glasbeno'' ''in uprizarjajočo umetnost''. Na Dunaju je leta 1995 diplomiral iz zborovskega dirigiranja v razredu prof. Güntherja Theuringa. Po uspešni avdiciji je bil med leti 1995–1997 tri leta kapelnik oziroma zborovodja pri enem zboru [[Dunajski dečki|Dunajskih dečkov]] in jim dirigiral na več kot 600 koncertih in turnejah po [[Evropa|Evropi]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Japonska|Japonski]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Slovenija |first=Darja Korez, Televizija |title=Pred vrnitvijo Dunajskih dečkov v Slovenijo |url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/pred-vrnitvijo-dunajskih-deckov-v-slovenijo/472687 |access-date=2026-08-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; Kasneje so leta 1999 v [[Dunajska državna opera|Dunajski državni operi]] razpisali mesto asistenta zborovskega direktorja, Marko Ozbič ga je po uspešni avdiciji zasedel in po treh letih ga je takratni direktor Ioan Holender imenoval za umetniškega vodjo Dunajske Operne šole (''Opernsingschule für Kinder'').&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2020-03-11 |title=Življenje, povezano z opero |url=https://www.nasizbori.si/zivljenje-povezano-z-opero/ |access-date=2026-08-12 |website=Naši zbori |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Leta 2001 je sodeloval na slovitem Salzburškem festivalu. Medtem je ustanovil in vodil komorni orkester ''Ensemble Salieri Wien''. Leta 2005 so ga povabili, da bi deloval kot zborovodja in gostujoči dirigent v gledališču [[Teatro San Carlo]] v [[Neapelj|Neaplju]], najstarejši svetovni operni hiši. Tam je ogromno ustvarjal in sodeloval do leta 2011, ko je sprejel novo zadolžitev kot gostujoči dirigent in zborovodja v Finski državni operi (FNO)&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Marco Ozbic |url=https://www.kglteater.dk/medvirkende/marco-ozbic/ |access-date=2026-08-12 |website=Det Kongelige Teater |language=da}}&lt;/ref&gt; v [[Helsinki|Helsinkih]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2018-04-29 |title=European Music Institute Vienna Masterclass in Choral conducting with Marco Ozbic 2018 |url=https://conductingmasterclass.wordpress.com/2018/04/29/european-music-institute-vienna-masterclass-in-choral-conducting-with-marco-ozbic-2018/ |access-date=2026-08-12 |website=All the conducting masterclasses |language=en}}&lt;/ref&gt;

Marko Ozbič sodeluje z opernimi hišami po celem svetu,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=SuperJS check |url=https://sofiaphilharmonic.com/__superjs/challenge?u=%2Fen%2Fartists%2Fmarco-ozbic%2F |access-date=2026-08-12 |website=sofiaphilharmonic.com }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; saj ga vabijo, da dirigira in poučuje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Kralj {{!}} |first=Katja |title=Njegovi načrti so blokirani na Dunaju |url=https://www.primorski.eu/kultura/njegovi-nacrti-so-blokirani-na-dunaju-BY515773 |access-date=2026-08-12 |website=www.primorski.eu |language=sl}}&lt;/ref&gt; Gostoval je v [[Monte Carlo|Ópera de Monte-Carlo]], v Kraljevem gledališču v [[København|Kopenhagnu]], v [[Lyon|Ópera de Lyon]], večkrat so ga povabili na [[Kitajska|Kitajsko]], kjer je poučeval v Nacionalnem centru za uprizoritvene umetnosti v [[Peking|Pekingu]]. Dirigiral je orkestre v [[Teatro San Carlo]] ([[Neapelj]]),&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Security check required |url=https://www.teatrosancarlo.it/coro/ |access-date=2026-08-12 |website=www.teatrosancarlo.it}}&lt;/ref&gt; v [[Teatro Verdi]] ([[Trst]]), [[Slovenska opera|Slovenske opere]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ljubljanska opera in balet s Tržačanom Markom Ozbičem |url=https://www.primorski.eu/kultura/187499-ljubljanska-opera-in-balet-s-traanom-markom-ozbiem-GKPR192325 |access-date=2026-08-12 |website=www.primorski.eu |language=sl}}&lt;/ref&gt; Finske državne opere&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=noviSplet.com |date=2012-10-19 |title=“Vsi delajo z veliko motivacijo in predanostjo“! » Noviglas |url=https://www.noviglas.eu/vsi-delajo-z-veliko-motivacijo-in-predanostjo/ |access-date=2026-08-12 |website=Noviglas |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; in [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Lupinc {{!}} |first=Helena |title=Gropajec, ki živi v Helsinkih, bo dirigiral Zboru Slovenske filharmonije |url=https://www.primorski.eu/kultura/gropajec-ki-zivi-v-helsinkih-bo-dirigiral-zboru-slovenske-filharmonije-FC444263 |access-date=2026-08-12 |website=www.primorski.eu |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat |last=Slovenija |first=MMC RTV |title=Marko Ozbič, Beethoven, Denys Masliuk,Tartini junior, Il terzo suono, Giorgio Fava, Vse o Beethovnu, Boštjan Gombač, Žiga Stanič, Kulturni dom Nova Gorica, Kogojevi dnevi |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/glasbeni-abonma/174715639 |access-date=2026-08-12 |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=VIP 2 │ Dar srca - O-STA |url=https://o-sta.si/30619/vip-2-dar-srca |access-date=2026-08-12 |website=o-sta.si}}&lt;/ref&gt;

Leta 2009 je prejel najvišjo nagrado mednarodnega tekmovanja za dirigente Victor De Sabata, ki ga je priredilo [[Tržaško operno gledališče Verdi|tržaško gledališče Verdi.]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Nagrajeni Marko Ozbič se je odlično odrezal |url=https://www.primorski.eu/kultura/75485-nagrajeni-marko-ozbi-se-je-odlino-odrezal-CFPR75765 |access-date=2026-08-12 |website=www.primorski.eu |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Leta 2013 je v [[London|Londonu]] s pevcem in [[Osteopatija|osteopatom]] Ashleyem Stanffordom (pod pokroviteljstvom slovitega angleškega kontratenorista in dirigenta Paula Esswooda) soustanovil društvo ''Il Corpo Cantante'' (''The Singing Body)''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Ashley Stafford.me {{!}} Osteopathy |url=https://ashleystafford.me/il-corpo-cantante.php |access-date=2026-08-12 |website=ashleystafford.me}}&lt;/ref&gt; in poučuje na številnih tečajih in mojstrskih delavnicah za pevce, instrumentaliste in dirigente v Angliji, Italiji, Franciji, Avstriji in na Finskem.

Marko Ozbič tudi komponira&lt;ref&gt;{{Citat |title=Marco Ozbič: Izidina Uspavanka (Isis' Lullaby), verses by Miklavž Komelj, for chorus and percussion |url=https://soundcloud.com/user-572111791/marco-ozbic-izidina-uspavanka-for-isis-lullaby-for-mixed-chorus-and-percussion |access-date=2026-08-12 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=&amp;#187;Rad komponiram in razmišljam« |url=https://www.primorski.eu/se/rad-komponiram-in-razmisljam-JY760139 |access-date=2026-08-12 |website=www.primorski.eu |language=sl}}&lt;/ref&gt; in se rade volje vrača v rodne kraje&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2011-05-30 |title=V Trstu premiera ljubljanskih baletnikov |url=https://primorske.si/svet/v-trstu-premiera-ljubljanskih-baletnikov/ |access-date=2026-08-12 |website=primorske.si |language=sl}}&lt;/ref&gt; ter deli svoje znanje in izkušnje. Leta 2026 je na primer odlično vodil tečaj za dirigente, ki ga je priredila [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|ZCPZ - Zveza cerkvenih pevskih zborov]] iz [[Trst|Trsta]] na svojem običajnem poletnem seminarju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=noviSplet.com |date=2026-05-20 |title=Poletni seminar ZCPZ: Marko Ozbič bo vodil uvodni tečaj za zborovske dirigente » Noviglas |url=https://www.noviglas.eu/poletni-seminar-zcpz-marko-ozbic-bo-vodil-uvodni-tecaj-za-zborovske-dirigente/ |access-date=2026-08-12 |website=Noviglas |language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{refsez}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Ozbič, Marko}}
[[Kategorija:Slovenski pianisti]]
[[Kategorija:Slovenski dirigenti]]
[[Kategorija:Slovenski skladatelji]]
[[Kategorija:Slovenski zborovodje]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]]
[[Kategorija:Tržaški Slovenci]]</text>
      <sha1>cewkdtfzfwlzpb2t1pqvxdiz80y5z88</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>607147</id>
    <revision>
      <id>6752000</id>
      <parentid>6746629</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:21:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Stranke in liste v mestnem svetu */ np na VZK</comment>
      <origin>6752000</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10592" sha1="bghtmhm9k2cblkpzxzr8964xfxtnkmm" xml:space="preserve">{{Infobox election
| election_name = Lokalne volitve v MO Kranj 2026
| type = presidential
| previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2022)
| previous_year = 2022
| next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2030)
| next_year = 2030
| country = Slovenija
| election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Kranj_(with_white_outline).svg|50px]]&lt;br&gt;{{nobr|15. in 29. november 2026}}
| turnout = 

| candidate1 = 
| image1 = 
| popular_vote1 = 
| percentage1 =
| party1 = 
| color1 =

| candidate2 = 
| image2 = 
| popular_vote2 = 
| percentage2 =
| party2 = 
| color2  =

| title              = župan
| before_election    = [[Matjaž Rakovec]]
| before_party       = [[Socialni demokrati|SD]]
| after_election     = 
| after_party        = 
}}
'''Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Kranj|župana]] ter članov mestnega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]].

== Zgodovina ==

=== Razpis volitev ===
[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september, na ta dan bo Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-08-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Napovedi kandidatur ===
22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo Mestne občine Kranj na občnem zboru mestnega odbora stranke oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]] in predsednica MO NSi Kranj.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 24. julija 2026 je prejela podporo strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], s katerima se je NSi podala že na državnozborske volitve istega leta. Irena Dolenc, predsednik MO SLS Kranj Janez Porenta ter predsednik Državnega sveta in Fokusa [[Marko Lotrič]] so tega dne podpisali tudi sporazum o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=NSi Kranj |date=2026-07-24 |title=Posnetku o podpisu SPORAZUMA O SODELOVANJU NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča smo dodali zvok. |url=https://www.facebook.com/reel/1243023597872663 |access-date=2026-08-15 |website=Facebook}}&lt;/ref&gt;

Aktualni župan [[Matjaž Rakovec]] je zanimanje za tretji mandat izrazil 4. decembra 2025 ter vnovično kandidaturo za medije potrdil v maju 2026.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Ob tem je napovedal nadaljevanje investicijskih projektov iz drugega mandata ter izpostavil usmeritev Kranja v trajnostno in zeleno mesto.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

13. junija 2026 je svojo kandidaturo napovedal [[Janez Černe]], dolgoletni mestni svetnik, ki je v času Rakovčevega mandata do junija 2025 sedem let opravljal funkcijo podžupana občine.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, pogostejše linije mestnega prometa, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Za potrebe kandidature je ustanovil tudi stranko Mi smo iz Kranja (MSK), s katero bo nastopil na volitvah v mestni svet.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kandidati ==
=== Uradni ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:97%;line-height:16px&quot;
! colspan=2 width=&quot;10%&quot;|Kandidat
! width=&quot;10%&quot;|Rojen
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;20%&quot;|Poklic
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;12%&quot;|Stranka&lt;br&gt;Lokalna lista
! width=&quot;10%&quot;|Datum napovedi kandidature
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;10%&quot;|Kampanja
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;5%&quot;|Sklici
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Rakovec]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; &quot; |
|2. september 1964
[[Kranj]]
|
* predsednik Hokejske zveze Slovenije (2010–''danes'')
* župan Mestne občine Kranj (2018–''danes'')
|[[Socialni demokrati]] (SD)
|4. december 2025
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Matjaž Rakovec hoče tretji mandat - to je potrdil novinarjem..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/matjaz-rakovec-hoce-tretji-mandat-to-je-potrdil-novinarjem/ |access-date=2026-08-15 |website=trma.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Župani že v lovu na nov mandat: Kdo gre znova na volitve? - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-zupani-kandidature-programi-2026-1896971 |access-date=2026-08-15 |website=Novice Svet24 |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Predsednik_vlade_na_ogledu_investicijskih_projektov_na_Zlatem_polju_-_55088562751_Irena_Dolenc_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Irena Dolenc]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Nova Slovenija}}; &quot; |
|6. februar 1968
[[Kranj]]
|
* mestna svetnica Mestne občine Kranj (2014–''danes'')
|[[Nova Slovenija]] (NSi)&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)&lt;br&gt;&lt;br&gt;[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus)
|22. oktober 2025
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Traven |first=B. |date=2025-10-22 |title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc. |url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336 |accessdate=2026-08-15 |website=X.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=STA: V kranjsko župansko tekmo vstopa tudi kandidatka NSi |url=https://www.sta.si/3587098/v-kranjsko-zupansko-tekmo-vstopa-tudi-kandidatka-nsi |access-date=2026-08-15 |website=www.sta.si}}&lt;/ref&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Janez Černe]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#A2223D; &quot; |
|5. december 1982
[[Kranj]]
|
* mestni svetnik Mestne občine Kranj (2014–''danes'')
* podžupan Mestne občine Kranj (2018–2025)
|Lista Mi smo iz Kranja (MSK)
|13. junij 2026
|''Za Kranj, ki deluje!''
|&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-06-18 |title=Dolga leta zaveznika, na jesenskih volitvah protikandidata |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/dolga-leta-zaveznika-na-jesenskih-volitvah-protikandidata-378590/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Potencialni ===

{{Gallery
|File:No_image_(male).svg|{{center|'''[[Bojan Homan]]'''&lt;br&gt;[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]&lt;br/&gt;Mestni svetnik MO Kranj&lt;br&gt;(2002– )&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Trma napovedala zdavnaj, Irena Dolenc bo kandidirala..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/trma-napovedala-zdavnaj-irena-dolenec-bo-kandidirala/ |access-date=2026-08-14 |website=trma.si |language=sl}}&lt;/ref&gt;}}
|title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}}

== Stranke in liste v mestnem svetu ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;3&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Stranka
! rowspan=&quot;2&quot; |Vodja skupine
! colspan=&quot;2&quot; |Izid 2022
! rowspan=&quot;2&quot; |Trenutno
|-
! Glasov (%)
! Sedežev
|-
| bgcolor=&quot;{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''SD'''
| [[Socialni demokrati]]
| Manja Zorko
| align=&quot;center&quot; |18,6 %
| {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}}
| {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}}
|-
| bgcolor=&quot;#005DA3&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''GS'''
| [[Gibanje Svoboda]]
| Sandra Gazinkovski
| align=&quot;center&quot; |16,9 %
| {{Composition bar|6|33|#005DA3}}
| {{Composition bar|5|33|#005DA3}}
|-
| bgcolor=&quot;#FEF200&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''SDS'''
| [[Slovenska demokratska stranka]]
| [[Bojan Homan]]
| align=&quot;center&quot; |16,8 %
| {{Composition bar|6|33|#FEF200}}
| {{Composition bar|6|33|#FEF200}}
|-
| bgcolor=&quot;{{party color|Resni.ca}}&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Resni.ca'''
| [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]
| [[Zoran Stevanović]]
| align=&quot;center&quot; |13,2 %
| {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}}
| {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}}
|-
| bgcolor=&quot;{{party color|Nova Slovenija}}&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''NSi'''
| [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]
| [[Irena Dolenc]]
| align=&quot;center&quot; |8,6 %
| {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}}
| {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}}
|-
| bgcolor=&quot;#892d52&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''VZK'''
| [[Več za Kranj]]
| Boris Vehovec
| align=&quot;center&quot; |7,0 %
| {{Composition bar|2|33|#892d52}}
| {{Composition bar|2|33|#892d52}}
|-
| bgcolor=&quot;#233887&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''PLS'''
| Povezane lokalne skupnosti
| Tomaž Ogris
| align=&quot;center&quot; |6,1 %
| {{Composition bar|2|33|#233887}}
| {{Composition bar|2|33|#233887}}
|-
| bgcolor=&quot;#e6342a&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''L'''
| [[Levica (Slovenija)|Levica]]
| Ana Černe
| align=&quot;center&quot; |4,8 %
| {{Composition bar|1|33|#e6342a}}
| {{Composition bar|1|33|#e6342a}}
|-
| bgcolor=&quot;#45789e&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''LZRK'''
| Lista za razvoj Kranja
| Igor Velov
| align=&quot;center&quot; |3,3 %
| {{Composition bar|1|33|#45789e}}
| {{Composition bar|1|33|#45789e}}
|-
| bgcolor=&quot;#A2223D&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''MSK'''
| Lista Mi smo iz Kranja{{efn|Samostojni svetnik Janez Černe, prej član svetniške skupine SD.}}
| [[Janez Černe]]
| align=&quot;center&quot; |/
| {{Composition bar|0|33|#A2223D}}
| {{Composition bar|1|33|#A2223D}}
|-
| bgcolor=&quot;#6f2c91&quot; |
| align=&quot;center&quot; |'''Prerod'''
| [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]{{efn|Samostojni svetnik Rok Igličar, prej član svetniške skupine Svoboda.}}
| Rok Igličar
| align=&quot;center&quot; |/
| {{Composition bar|0|33|#6f2c91}}
| {{Composition bar|1|33|#6f2c91}}
|-
|}

== Glej tudi ==
* [[Župan Mestne občine Kranj]]
* [[Mestni svet Mestne občine Kranj]]

== Opombe ==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Kranj]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Kranj]]</text>
      <sha1>bghtmhm9k2cblkpzxzr8964xfxtnkmm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Metropolitanska stolnica San Salvador</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608181</id>
    <revision>
      <id>6751741</id>
      <parentid>6745652</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T05:50:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751741</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8225" sha1="juop9gct6bycbkxt5uj8ghmkzjyha75" xml:space="preserve">{{Infobox religious building
| name                  = Metropolitanska stolnica San Salvador
| native_name           = Catedral Metropolitana de San Salvador
| native_name_lang      = es
| image                 = Cathedral of San Salvador 2023.png
| image_upright         = 
| alt                   = 
| caption               = Tretja katedrala v zgodovinskem središču San Salvadorja
| coordinates_footnotes = 
| religious_affiliation = [[rimskokatoliška]]
| location              = Av. Monseñor Oscar Arnulfo Romero y 2 Av. Sur #213, [[San Salvador]]
| deity                 = 
| rite                  = 
| sect                  = 
| tradition             = 
| festival              =
| cercle                = 
| sector                = 
| municipality          = 
| district              = 
| territory             = 
| prefecture            = 
| state                 = 
| province              = 
| region                = 
| country               = [[Salvador]]
| administration        = 
| consecration_year     = 
| status = 
| functional_status     = 
| heritage_designation  = 
| ownership             = 
| governing_body        = 
| leadership            = 
| bhattaraka            = 
| patron                = [[Jezusovo spremenjenje]]
| religious_features_label = 
| religious_features    = 
| architect             = Dominikus Böhm
| architecture_type     = [[stolnica]]
| architecture_style    = 
| founded_by            = 
| creator               = 
| funded_by             = 
| general_contractor    = 
| established           = 28. september 1842 (kot prva stolnicaa)
| groundbreaking        = 17 September 1880 (2.)&lt;br&gt;12. oktober 1956 (3.)
| completed        = 1842 (1.)&lt;br&gt;1888 (2.)&lt;br&gt;1999 (3.)
| construction_cost     = 
| date_demolished       = 
| date_destroyed        = 19. marec 1873 (1.)&lt;small&gt;(potres)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;8. avgust 1951 (2.)&lt;small&gt;(požar)&lt;/small&gt;
| facade_direction      = jug
| capacity              = 
| length                = 
| width                 = 
| width_nave            = 
| interior_area         = 
| height_max            = 
| dome_quantity         = 1
| dome_height_outer     = 
| dome_height_inner     = 43 m
| dome_dia_outer        = 
| dome_dia_inner        = 24 m
| spire_quantity        = 2
| spire_height          = 
| site_area             = 
| temple_quantity       = 
| monument_quantity     = 
| shrine_quantity       = 
| inscriptions          = 
| materials             = 
| elevation_m           = 664
| elevation_footnotes   = 
| nrhp                  = 
| designated            = 
| added                 = 
| refnum                = 
| footnotes             = 
| website               = [https://www.catedralmetropolitanadess.com/ Official Site]
}}
'''Metropolitanska stolnica Svetega Odrešenika''' ({{langx|es|Catedral Metropolitana de San Salvador}}) je [[stolnica]] katoliške nadškofije San Salvador v [[San Salvador]]ju v [[Salvador]]ju.

== Zgodovina ==
Mesto stolnice je kraj, kjer je nekoč stal stari tempelj Santo Domingo (posvečen sv. Dominiku). Stoji na severni strani trga Plaza Barrios, poimenovanega po salvadorskem vojaškem junaku Gerardu Barriosu. Vzhodno obrobje trga Plaza Barrios je stara stavba Narodne palače. Prva stolnica je bila zgrajena leta 1842 in uničena v potresu leta 1873.

Druga lesena stolnica, dokončana leta 1888, je služila kot sedež salvadorskih nadškofov. 8. avgusta 1951 je stara stolnica San Salvador zgorela v ognju, medtem ko je množica opazovalcev opazovala dogajanje.&lt;ref name=&quot;CATEDRAL METROPOLITANA&quot;/&gt;

Naslednjih štirideset let je bila stolnica San Salvador pusta betonska konstrukcija z izpostavljenimi opekami in štrlečimi železnimi oporniki. Konec 1970-ih je nadškof Óscar Romero znano odložil dokončanje stolnice, da bi financiral projekte za revne. Kraj je bil tudi prizorišče več nacionalnih sag, vključno z velikimi pogrebi umorjenih političnih osebnosti in Romerovimi ognjenimi nedeljskimi mašami. 9. maja 1979 so domnevne varnostne sile med pokolom v stolnici San Salvador na stopnicah stolnice postrelile 24 demonstrantov.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=1979-05-09 |title=1979: El Salvador cathedral bloodbath | url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/may/9/newsid_2520000/2520219.stm |access-date=2024-03-25 |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Še več žrtev je bilo na cvetno nedeljo, 30. marca 1980, med pogrebom Óscarja Romera (ki je bil umorjen v ponedeljek, 24. marca 1980). Na njegovem pogrebu je bilo v stampedu, potem ko so nekateri elementi, domnevno pripadniki varnostnih sil (čeprav to ni bilo nikoli potrjeno), streljali na žalujoče/vernike in na Romerov pogrebni sprevod, ubitih 44 ljudi. Oboroženi napadalci niso bili nikoli uradno identificirani. Kasneje je bil trg pred stolnico prizorišče navdušenih praznovanj po podpisu mirovnega sporazuma iz Chapultepeca, ki je leta 1992 končal salvadorsko državljansko vojno. Stolnica je bila dokončana in odprta 19. marca 1999, s praznično fasado iz ploščic pa jo je zaključil salvadorski mojster Fernando Llort.&lt;ref name=&quot;CATEDRAL METROPOLITANA&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.elsalvadorturismo.gob.sv/catedralmetro.htm |title=Catedral Metropolitana |accessdate=4 December 2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20061007210315/http://www.elsalvadorturismo.gob.sv/catedralmetro.htm |archive-date=7 October 2006}}&lt;/ref&gt;

Cerkev je dvakrat obiskal [[papež Janez Pavel II.]], ki je dejal, da je stolnica »tesno povezana z veseljem in upanjem salvadorskega ljudstva«.&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/speeches/1996/february/documents/hf_jp-ii_spe_19960208_pastorale-san-salvador_sp.html |title=Greeting of the Holy Father John Paul II to Catechists in the Cathedral of San Salvador |date=8 February 1996 |publisher=Vatican |access-date=23 March 2022}}&lt;/ref&gt; Med svojima obiskoma leta 1983 in 1996 je papež pokleknil in molil pred grobom nadškofa Óscarja Romera, umorjenega leta 1980, čigar grobnica je tukaj velika romarska atrakcija. Predsednik Združenih držav Amerike [[Barack Obama]] je obiskal stolnico in grobnico med svojim potovanjem v Latinsko Ameriko marca 2011.
[[File:Iglesia San Salvador.jpg|thumb|200 px|left|Uničena keramična fasada poslikave Fernanda Llorta]]

Konec decembra 2012 je nadškof San Salvadorja, José Luis Escobar Alas, brez posvetovanja z vlado ali umetnikom odredil odstranitev Llortove keramične fasade poslikave stolnice. Delavci so odkrušili in uničili vseh 2700 ploščic poslikave.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Heidenry |first=Rachel |title=Archbishop Orders Destruction of Salvadoran Mural |url=https://legacy.pulitzercenter.org/reporting/archbishop-orders-destruction-salvadoran-mural |publisher=Pulitzer Center on Crisis Reporting |date=6 January 2012 |access-date=23 March 2022 |archive-date=2022-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220701235657/https://legacy.pulitzercenter.org/reporting/archbishop-orders-destruction-salvadoran-mural |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Arhitektura in slog ==
Praznična in barvita fasada obdaja svetišče, posvečeno podobi Božanskega Odrešenika sveta (Jezus, po Spremenjenju, zavetnik Salvadorja), ki jo je leta 1777 izklesal brat Francisco Silvestre García. Glavni oltar krasi podoba Božanskega Odrešenika, ki jo je leta 1546 podaril sveti rimski cesar [[Karel V. Habsburški]]. Podoba stoji na [[baldahin]]u s štirimi stebri, obdanem s podobama prerokov Mojzesa in Elije, ki sodelujeta v zgodbi Spremenjenja. Glavni oltar obdaja osem velikih slik, ki prikazujejo prizore iz [[Kristusovo življenje|Kristusovega življenja]], ki jih je naslikal Andrés García Ibáñez. Nad vsem tem se dviga svetla kupola v [[churrigueresque]] slogu, visoka 43 metrov, s polmerom 24 metrov.

== Kripta ==
Pod stolnicoo je kripta z dvema kapelama. V njej ležijo grobovi več salvadorskih škofov, vključno z Óscarjem Romerom, ki je bil kanoniziran leta 2018, in več laikov, vključno z Enriquejem Álvarezom Córdobo.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave == 
{{Commonscat|Metropolitan Cathedral of San Salvador}}

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v San Salvadorju]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1911]]
[[Kategorija:Cerkve v Salvadorju]]</text>
      <sha1>juop9gct6bycbkxt5uj8ghmkzjyha75</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Medo in Pujsi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608186</id>
    <revision>
      <id>6751734</id>
      <parentid>6750969</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T04:22:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751734</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6976" sha1="jpe4935l2f2zrwham7q26owsanvdcs8" xml:space="preserve">'''Medo in Pujsi''' je serija kratkih zgodb za otroke slovenskega pisatelja [[Sebastijan Pregelj|Sebastijana Preglja]] in ilustratorja Igorja Šinkovca. Zgodbe od šolskega leta 2020/2021 izhajajo v reviji ''[[Cicido]]'', od leta 2023 pa tudi v knjižni obliki pri založbi [[Mladinska knjiga]]. Glavna lika sta medvedek Medo in pujsek Pujsi, prijatelja različnih značajev, zgodbe pa se osredotočajo predvsem na dogodke in odnose iz vsakdanjega življenja.

== Knjige in značilnosti zgodb ==

Knjižne izdaje izhajajo od leta 2023 pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Deteljica.&lt;ref&gt;{{navedi splet
 |url=https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/leposlovje-za-otroke/medo-pujsi-1
 |title=Medo in Pujsi 1
 |publisher=Mladinska knjiga
 |accessdate=1. 9. 2026
}}&lt;/ref&gt;

Medo hodi v šolo, rad bere, je potrpežljiv in preudaren, medtem ko Pujsi obiskuje vrtec in je bolj razigran in radoveden. Poleg njiju v zgodbah nastopajo tudi drugi antropomorfizirani živalski liki.&lt;ref name=&quot;Haramija2026&quot;&gt;{{navedi knjigo
 |last=Haramija
 |first=Dragica
 |chapter=Intermedijalnost i multimodalnost kao važne komponente prijenosa iz knjige u druge medije: primjer književnoga djela, animirane priče i lutkarske predstave Medo i Praščić
 |title=4. Znanstveno-umjetnički simpozij s međunarodnim sudjelovanjem Zamišljeni svjetovi Ive Gruić: Kazalište za djecu i mlade – jučer i danas za (bolje) sutra: Zbornik radova
 |publisher=Sveučilište u Zagrebu, Učiteljski fakultet
 |location=Zagreb
 |year=2026
 |pages=142–156
 |isbn=978-953-380-041-7
 |language=hr
}}&lt;/ref&gt; Junaki živijo v mestnem okolju, obiskujejo vrtec in šolo ter se srečujejo s situacijami, ki so podobne vsakdanjemu življenju otrok.&lt;ref name=&quot;Haramija2026&quot;/&gt;

Zgodbe so kratke in večinoma temeljijo na dialogu. Dragica Haramija jih glede na motive in teme razvršča med zgodbe o vsakdanjih opravilih, poklicih, varnosti in obiskovanju različnih ustanov, bontonu, medsebojni pomoči in prijateljstvu.&lt;ref name=&quot;Haramija2026&quot;/&gt; V prispevku v reviji ''Razredni pouk'' zgodbe obravnavala tudi z vidika začetnega branja. Zaradi kratkosti besedil jih ocenjuje kot obvladljive za bralce začetnike, animirane različice pa lahko po njenem služijo tudi kot pomoč pri učenju branja.&lt;ref name=&quot;HaramijaRP&quot;&gt;{{navedi revijo
 |last=Haramija
 |first=Dragica
 |title=Medo in Pujsi za bralce začetnike
 |journal=Razredni pouk
 |year=2024
 |issue=2–3
 |pages=53–54
}}&lt;/ref&gt;

Vse tri knjige so prejele [[zlata hruška|znak kakovosti zlata hruška]], ki ga podeljuje Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana.&lt;ref&gt;{{navedi splet
 |url=https://www.mklj.si/wp-content/uploads/2024/08/ZGIBANKA-ZLATE-HRUSKE-2024.pdf
 |title=Nove knjige iz leta 2023 z znakom kakovosti – zlata hruška
 |publisher=Mestna knjižnica Ljubljana
 |accessdate=1. 9. 2026
}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet
 |url=https://www.mklj.si/wp-content/uploads/2025/09/ZGIBANKA-ZLATE-HRUSKE-2025-za-spletno.pdf
 |title=Nove knjige iz leta 2024 z znakom kakovosti – zlata hruška
 |publisher=Mestna knjižnica Ljubljana
 |accessdate=1. 9. 2026
}}&lt;/ref&gt;

== Priredbe ==

Od leta 2022 nastajajo tudi animirane različice posameznih zgodb. Temeljijo na Pregljevih besedilih in Šinkovčevih ilustracijah, pri njihovem nastajanju pa sodelujeta animatorka Andreja Goetz in pripovedovalka Katja Preša.&lt;ref name=&quot;Haramija2026&quot;/&gt; Haramija ugotavlja, da animacije ohranjajo zgodbo in likovno zasnovo knjižne predloge, pri prenosu v avdiovizualni medij pa so dodani gibanje, govor in zvočni elementi.&lt;ref name=&quot;Haramija2026&quot;/&gt;

V [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] je bila aprila 2024 premierno uprizorjena lutkovna predstava ''Medo in Pujsi''. Režiral jo je Mare Bulc, ki je s Pregljem pripravil tudi priredbo besedila. Likovno podobo je zasnoval Šinkovec, glasbo Polona Janežič, v predstavi pa igrata Matevž Müller in Brane Vižintin.&lt;ref&gt;{{navedi splet
 |url=https://www.lgl.si/medo-in-pujsi
 |title=Medo in Pujsi
 |publisher=Lutkovno gledališče Ljubljana
 |accessdate=1. 9. 2026
}}&lt;/ref&gt; Predstava povezuje več zgodb iz prvih dveh knjig. Pri njihovem prenosu na oder so bili posamezni prizori povezani v novo celoto, dodani pa so bili elementi, značilni za gledališko uprizoritev, med drugim neposredna interakcija z občinstvom in pesmi.&lt;ref name=&quot;Haramija2026&quot;/&gt;

Leta 2025 je bila predstava pod naslovom ''Medo i Praščić'' predstavljena tudi na Mednarodnem festivalu lutkovnega gledališča PIF v Zagrebu; besedilo za izvedbo v hrvaškem jeziku je prevedel Romeo Mihaljević.&lt;ref&gt;{{navedi splet
 |url=https://pif.hr/dogadaji/medo-i-prascic-kazaliste-lutaka-ljubljana-slovenija-3/
 |title=Medo i Praščić
 |publisher=PIF – Međunarodni festival kazališta lutaka
 |language=hr
 |accessdate=1. 9. 2026
 |archive-date=2026-05-20
 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260520044029/https://pif.hr/dogadaji/medo-i-prascic-kazaliste-lutaka-ljubljana-slovenija-3/
 |url-status=dead
 }}&lt;/ref&gt;

== Odziv ==

Katja Štesl je v reviji ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]'' ob drugi knjigi obravnavala predvsem razlike med značajema glavnih junakov, kratko obliko zgodb, vzgojne teme ter vlogo humorja in ilustracij. Meda je predstavila kot bolj preudarnega junaka, Pujsija pa kot živahnejšega in radovednejšega; njuno razmerje je povezala s temami bontona, skrbi zase in odnosov z drugimi.&lt;ref&gt;{{navedi splet
 |url=https://www.sodobnost.com/sebastijan-pregelj-medo-in-pujsi-2-katja-stesl/
 |title=Sebastijan Pregelj: Medo in Pujsi 2
 |last=Štesl
 |first=Katja
 |publisher=KUD Sodobnost International
 |accessdate=1. 9. 2026
}}&lt;/ref&gt;

Tina Bilban je v anotaciji druge knjige v ''Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2025'' izpostavila blago didaktičnost zgodb ter pomen humorja in Šinkovčevih ilustracij. Opozorila je tudi na značajsko razliko med bolj razigranim Pujsijem in odgovornejšim Medom.&lt;ref&gt;{{navedi splet
 |url=https://www.mklj.si/gradivo/medo-in-pujsi-2/
 |title=Medo in Pujsi 2
 |last=Bilban
 |first=Tina
 |publisher=Mestna knjižnica Ljubljana
 |accessdate=1. 9. 2026
}}&lt;/ref&gt;

Dragica Haramija je zgodbe obravnavala z vidika multimodalnosti in intermedialnosti. Primerjala je njihovo pojavnost v knjigi, animaciji in lutkovni predstavi ter analizirala spremembe pri prenosu med besedilnimi, likovnimi, zvočnimi, prostorskimi in gestualnimi načini sporočanja.&lt;ref name=&quot;Haramija2026&quot;/&gt;

== Dela ==

* ''Medo in Pujsi 1''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023.
* ''Medo in Pujsi 2: Prosim in hvala''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2024.
* ''Medo in Pujsi 3: Najboljša prijatelja''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2025.

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://medoinpujsi.si Uradna spletna stran Medo in Pujsi]
* [https://www.lgl.si/medo-in-pujsi ''Medo in Pujsi'' na spletni strani Lutkovnega gledališča Ljubljana]

[[Kategorija:Slovenska kratka proza]]
[[Kategorija:Dela Sebastijana Preglja]]</text>
      <sha1>jpe4935l2f2zrwham7q26owsanvdcs8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marie Černe Prisland</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608295</id>
    <revision>
      <id>6751627</id>
      <parentid>6748011</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:38:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6751627</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14850" sha1="6lnn6c4guwpzuk07k5osuwdabzneydj" xml:space="preserve">{{V delu}}{{Kratki opis|slovenska časnikarka in borka za pravice žensk (1890–1979)}}
{{Infopolje Oseba|caption=Marie Černe Prisland leta 1940.|awards=[[Red svetega Save|Red svetega Save IV. stopnje]]}}

'''Marija Černe Prisland''', znana kot '''Marie Černe Prisland''',{{Efn|V ZDA je uporabljala tudi ime Marie Elisabeth.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Novinarstvo|časnikarka]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Zgodovinar|amaterska zgodovinarka]] in [[Pravice žensk|borka za pravice žensk]], * [[21. junij]] [[1890]], [[Rečica ob Savinji]], † [[13. september]] [[1979]], [[Sheboygan, Wisconsin]]. Petnajstletna je odpotovala v ZDA kjer je delala kot tovarniška delavka, šivilja in kasneje knjigovodja.

== Otroštvo ==
Rojena je bila 21. junija 1890 v [[Rečica ob Savinji|Rečici ob Savinji]] neporočenima slovenskima staršema.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet |date=1882-1894 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02263 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02263/?pg=210 |access-date=2026-09-04 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Planinsek Odorizzi |first=Irene M. |author-link=Irene M. Planinsek Odorizzi |title=Footsteps through time |date=1978 |publisher=Washington Landmark Tours |language=En |trans-title=Stopinje skozi čas|pages=161-172|chapter=Marija from Rečica|trans-chapter=Marija iz Rečice|chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-URAMSCAP/1146bae7-6842-4446-84b7-2368bc205916/PDF|others=Link do drugega dela poglavja: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JLPTS4Q5/02cb6a94-934c-4d2f-afcd-89108164c9fc/PDF}}&lt;/ref&gt; Njena mati je bila hotelska kuharica Marija Rozenstein (1863–1896) iz Rečice ob Savinji, njen oče pa obalni carinski inšpektor Franc Černe (1867–1940) iz [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet |date=1834-1874 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 02270 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02270/?pg=115 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;o{{Navedi splet |date=1860-1872 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02261 {{!}} 157 Rečica ob Savinji {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/recica-ob-savinji/02261/?pg=33 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=1857-1879 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02547 {{!}} 172 Slovenj Gradec {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenj-gradec/02547/?pg=56 |access-date=2026-09-05 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Poročila sta se, ko je imela Marie štiri leta.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Drugih otrok nista imela.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Leta 1895 sta Marieina starša za zaslužkom odpotovala v [[Brazilija|Brazilijo]], Marie pa zaupala v varstvo materi njene mame.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Leto za tem je dekličina mati umrla za rumeno mrzlico. Dekličin oče se je kmalu za tem znova poročil ter z šestletno hčerko prekinil stike in jo nehal finančno vzdrževati.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi novice |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |date=september 1966 |title=Oh ta svet... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AGB2LIAF |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=194 |language=Sl |volume=9}}&lt;/ref&gt; Ponovno sta vzpostavila stike šele več desetletji kasneje, vendar le preko pisem.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi novice |date=junij 1940 |title=Sožalje, gospa Prisland! |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=212 |language=Sl |volume=6}}&lt;/ref&gt; Marie je ostala sama z babico, ostarelo kmetico Jero Raskornik (1824–1908), ki jo je vzgajala ljubeče, vendar v veliki revščini.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Mežnar |first=Roman |date=2020 |title=Marie PRISLAND (roj. ČERNE) (1890-1979) |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marie-prisland-roj-cerne/ |access-date=2026-09-04 |website=Obrazi slovenskih pokrajin |publisher=Mestna knjižnica Kranj |language=Sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Osem let je obiskovala štirirazredno trško šolo in jo trinajstletna dokončala.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi novice |last=C.L. |title=Beloved Founder Mourned |trans-title=Žalovanje za ljubljeno ustanoviteljico |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFDSXWPV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |pages=1-2 |language=En |volume=10|date=oktober 1979}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; V šolo je hodila z veseljem in želela si je postati učiteljica. Ob šolanju je morala poleti delati kot obiralka hmelja, pozimi pa izdelovati čipko za prodajo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Oboje je bilo malo plačano, zato ni zmogla prihraniti denarja za šolanje na učiteljišču.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Vaška poštarica, ki je za učiteljišče pripravljala svojo hčer, jo je po končani osnovni šoli eno leto zastonj poučevala, da bi jo pripravila za učiteljišče.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; 
[[Slika:Marie Černe Prisland leta 1906.jpg|sličica|300x300px|Njena prva fotografija po prihodu v ZDA leta 1906.]]

== Imigracija ==

Ker Marie ni imela denarja za učiteljišče, se je odločila da za tri leta odpotuje v [[Združene države Amerike|ZDA]] in tam zasluži denar za svoje šolanje in nakup njive za babico.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Tako je 16. maja 1906 še ne šestnajstletna prišla v [[Sheboygan, Wisconsin|Sheboypan]] v [[Wisconsin|Wisconsinu]]. V ZDA jo je presenetilo, da je bila kot ženska spoštovana bolj kot v domačem kraju, razočarana pa je bila nad lesenimi hišami, golaznjo, umazanijo in revščino.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; V Sheboypanu se je naselila pri prijateljih svoje babice in se zaposlila v tovarni stolov.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Njena plača je bila manjša kot je pričakovala in kmalu je ugotovila, da ne bo mogla prihraniti denarja za šolanje.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Leto in pol po prihodu v ZDA ji je umrla babica. Po tem se je odločila, da ostane v ZDA in opustila svoje sanje o učiteljskem poklicu.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

== Delo ==

Prvo leto in pol po prihodu v ZDA je delala v tovarni stolov.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Poleg tega je opravljala še različna druga opravila, da si je lahko privoščila brati časopise v slovenskem jeziku.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Vključila se je v slovensko skupnosti v Sheboypanu. Spoznala je devetnajstletnega Janeza Prislana, v ZDA znanega kot John Prisland, (1888–1975) slovenskega kmečkega sina iz njene rodne Račice, ki je v ZDA prišel kot tovarniški delavec leta 1903, in se z njem kmalu zatem, 24. februarja 1908 poročila.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; V zakonu je rodila dve hčeri in sina.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Vsi trije so kot odrasli aktivno sodelovali v slovenski skupnosti v ZDA.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Po poroki se je z možem naselila v najetem stanovanju in prvih deset let družino preživljala kot šivilja predpasnikov.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Poleg tega sta oba obiskovala večerni tečaj angleščine. Po končanem tečaju angleščine, je Marie obiskovala še večerni tečaj šivanja in izdelovanja klobukov.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Potem je obiskovala še tri letni večerni tečaj knjigovodstva, ki ga je dokončala leta 1918.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Nato je začela delati kot knjigovodja. Osem let je bila zaposlena kot knjigovodja lesnega podjetja, naslednjih štirideset let pa kot računovodkinja podjetja za prodajo mesa.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Poleg tega je urejala davčne obračune za manjša podjetja in posameznike.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Poleg službe je bila aktivna v tamkajšnji katoliški župniji, ter pomagala mnogim sonarodnjakom.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Ker je znala tri jezike (poleg slovenščine in angleščine tudi nemščino) je pogosto pomagala novim priseljencem kot tolmačka pri urejanju dokumentov in pri poslovanju.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Leta 1913 je ustanovila Oltarno družbo svetega Cirila, prvo slovensko žensko družbo, ki je delovala v Sheboypanu.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;

=== KSKJ ===
Leta 1915 je pomagala pri ustanovitvi ženske družbe Kranjsko slovenske katoliške jednote (KSKJ; v ZDA znana kot {{ill|American Slovenian Catholic Union|lt=American Slovenian Catholic Union|en}}).&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
 
 
=== SWUA ===


&lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=A.N. |date=junij 1940 |title=Prisrčno pozdravljena |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0DY9MTHV |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=211 |language=Sl |volume=6}}&lt;/ref&gt;

&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi revijo |last=Milharčič Hladnik |first=Mirjam |author-link=Mirjam Milharčič Hladnik |date=2007 |title=Marie Prisland - her role in preserving Slovenian culture and tradition among Slovenian migrants in the United States |trans-title=Marie Prisland – njena vloga pri ohranjanju slovenske kulture in tradicije med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNRPJXG5 |magazine=Dve domovini |publisher=Inštitut za slovensko izseljenstvo |language=En}}&lt;/ref&gt;

=== Literarno delo ===

Njen spis ''Memories of our old wood stove'' (''Spomini našega starega štedilnika na les'') by leta 1977 izšlo v antologiji slovensko ameriške literature z ilustracijami slovenskih umetnikov: ''Anthology of Slovenian American literature'', kjer jo je upodobila slovensko-ameriška slikarka [[Nancy Bukovnik]].&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last= |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JRG6JY7 |title=Anthology of Slovenian American literature: with sixty reproductions of Slovenian ethnic art |date=1977 |publisher=Slovenski ameriški inštitut |editor-last=Donchenko |editor-first=Adele Koskosky |pages=170-173, 225-226 |language=En |trans-title=Antologija slovensko ameriške literature: s šestdesetimi reprodukcijski del umetnikov slovenskega porekla |editor-last2=Gobetz |editor-first2=Giles Edward}}&lt;/ref&gt;

=== Raziskovanje zgodovine ===

[[Slika:Marija Prisland 1964.jpg|sličica|284x284_pik|Marie Černe Prisland leta 1964.]]

== Poznejše življenje in smrt ==

Leta 1975 ji je umrl mož, ki jo je celo življenje pri delu podpiral in ji pomagal. Po njegovi smrti se je preselila v dom za ostarele v Sheboypanu.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Pokopana je bila v grobu svojega moža na pokopališču Greendale Cemetery v mestu Kohler v Wisconsinu.

== Zapuščina ==
Njena pisalna miza, pisalna stroj, ter njen portret, ki ga je leta 1977 po zgledu Marieine najljubše fotografije iz leta 1931 naslikala slovensko-ameriška slikarka [[Emilija Bucik Razman]], je razstavljen v SWUA National Office and Heritage Museum v mestu Joliet v [[Illinois|Illinoisu]].&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi novice |date=julij 1979 |title=Tribute To Our Founder Of S.W.U. |trans-title=Poklon naši ustanoviteljici |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AF5P8ARB |newspaper=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=2 |language=En |volume=7/8}}&lt;/ref&gt; Muzej hrani tudi njena ročna dela.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Baran-Unland |first=Denise M. |date=2023-10-27 |title=Joliet’s Slovenian Union celebrating 95 years with Mass, museum open house |trans-title=Jolietova Slovenska zveza praznuje 95-letnico se sveto mašo in dnevom odprtih vrat muzeja |url=https://www.shawlocal.com/the-herald-news/news/2023/10/26/joliets-slovenian-union-celebrating-95-years-with-mass-museum-open-house/ |access-date=2026-09-07 |website=Shaw Local |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Biblografija ==

* ''Woman's glory: the kitchen'' (''Slava ženske: kuhinja''; zbirka kuharskih receptov, ki jih je uredila skupaj z Albino Krizman-Novak, Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1963)&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo |title=Woman's glory: the kitchen |date=1963 |publisher=Slovenian Women's Union of America |editor-last=Černe Prisland |editor-first=Marie |editor-link=Marie Černe Prisland |location=Chicago |language=En |trans-title=Slava ženske: kuhinja |editor-last2=Krizman-Novak |editor-first2=Albina |editor-link2=Albina Krizman-Novak}}&lt;/ref&gt;
* ''From Slovenia - to America'' (''Iz Slovenije - v Ameriko''; spomini in eseji, Slovenska ženska zveza Amerike, Chicago, 1968)&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland |first=Marie |author-link=Marie Černe Prisland |url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up |title=From Slovenia - to America |date=1968 |publisher=Slovenian Women's Union of America |location=Chicago, Illinois |language=En |trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;{{Navedi knjigo |last=Černe Prisland|first=Marie|author-link=Marie Černe Prisland|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/177/mode/1up|title=From Slovenia - to America|date=1978|publisher=Slovenian Women's Union of America|location=Chicago, Illinois|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|edition=2nd|orig-date=1968; first published}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade ==

* [[Red svetega Save|''Red svetega Save IV. stopnje'']] (Jugoslavija, 1939)&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;
* American Red Cross Citation (USA, 1946)&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
* ''Slovenec leta slovensko-ameriškega radijskega kluba'' (Chicago, 1966)&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi novice |date=december 1966 |title=S.W.U’s First Lady Is Named Slovenian of the Year! |trans-title=Prva dama Slovenske ženske zveze Amerike je imenovana za Slovenca leta. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5WTOBLK |work=Zarja |publisher=Slovenian Women's Union of America |page=257 |language=En |volume=12}}&lt;/ref&gt;
* Priznanje za družbeno delo mesta Sheboygan (Community Service Award of City of Sheboygan; Sheboygan, 1972)&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Oomb ==
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;

{{Normativna kontrola}}</text>
      <sha1>6lnn6c4guwpzuk07k5osuwdabzneydj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608296</id>
    <revision>
      <id>6751665</id>
      <parentid>6746805</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T21:51:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6751665</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9729" sha1="8u7585widiabvguh104gq8lq75uwalp" xml:space="preserve">{{Infobox election
| election_name = Lokalne volitve v MO Nova Gorica 2026
| type = presidential
| previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022)
| previous_year = 2022
| next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2030)
| next_year = 2030
| country = Slovenija
| election_date = [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|40px]]&lt;br&gt;{{nobr|15. in 29. november 2026}}
| turnout =

| candidate1 =
| image1 =
| popular_vote1 =
| percentage1 =
| party1 =
| color1 =

| candidate2 =
| image2 =
| popular_vote2 =
| percentage2 =
| party2 =
| color2 =

| title              = župan
| before_election    = [[Samo Turel]]
| before_party       = [[Gibanje Svoboda|GS]]
| after_election     =
| after_party        =
}}

'''Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Nova Gorica|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]].

== Zgodovina ==
=== Razpis volitev ===

[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 razpisal redne volitve v občinske svete in redne volitve županov za 15. november 2026. Za dan razpisa, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, je bil določen 7. september. Morebitni drugi krog bo potekal 29. novembra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-09-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Poleti 2026 je v Novi Gorici prišlo do lokalnega političnega spora zaradi preoblikovanja Kulturnega doma Nova Gorica. Mestni svet je 23. junija sprejel odlok o ustanovitvi novega javnega zavoda, čemur je nasprotovala civilna iniciativa Vsi smo kulturni dom. Ta je vložila pobudo za naknadni referendum, podprto z 251 podpisi. Zbiranje podpisov za razpis referenduma je steklo 1. septembra in bo trajalo do 5. oktobra.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Razpis naknadnega referenduma v Mestni občini Nova Gorica |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/razpis-naknadnega-referenduma-v-mestni-obcini-nova-gorica/ |date=2026-08-31 |access-date=2026-09-04 |website=Mestna občina Nova Gorica |language=sl |archive-date=2026-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260831132138/https://www.nova-gorica.si/sl/novice/razpis-naknadnega-referenduma-v-mestni-obcini-nova-gorica/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 

=== Napovedi kandidatur ===

V prvi polovici leta 2026 aktualni župan [[Samo Turel]] iz [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] ni razkrival, ali se bo potegoval za drugi mandat. Še sredi avgusta je pojasnjeval, da kandidaturo napove stranka in da svoje odločitve zato ne želi komentirati. V Svobodi so takrat potrdili, da poteka evidentiranje kandidatov za župana in mestni svet ter da naj bi bila imena znana v začetku septembra.&lt;ref name=&quot;:pnavg&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Tratnik |first=Alenka |title=Samo Turel ne komentira, Levica z Markom Rusjanom, ostali še izbirajo |url=https://primorske.si/primorska/goriska/turel-ne-komentira-levica-z-markom-rusjanom-ostali-se-izbirajo/ |date=2026-08-17 |access-date=2026-09-04 |website=Primorske novice |language=sl}}&lt;/ref&gt;

Kot prvi je kandidaturo 26. avgusta napovedal nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za kulturo [[Marko Rusjan]]. Kandidiral bo s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]], njegovo kandidaturo pa podpira tudi lokalno gibanje [[Goriška.si]].&lt;ref name=&quot;:rusjan&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Marko Rusjan (Levica) prvi kandidat za župana v Novi Gorici |url=https://www.primorski.eu/goriska/marko-rusjan-levica-prvi-kandidat-za-zupana-v-novi-gorici-GX2257787 |date=2026-08-27 |access-date=2026-09-04 |website=Primorski dnevnik |language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:rusjan2&quot;&gt;{{Navedi splet |title=V tekmo za župana: Marko Rusjan stavi na stanovanja, povezovanje z Gorico in kulturo |url=https://www.ads.regionalobala.si/novica/v-tekmo-za-zupana-marko-rusjan-stavi-na-stanovanja-povezovanje-z-gorico-in-kulturo |date=2026-08-26 |access-date=2026-09-04 |website=Regional Goriška |language=sl}}&lt;/ref&gt; Ob predstavitvi kandidature je kot pomembne teme izpostavil dostopna stanovanja, nova delovna mesta, nadaljnje povezovanje Nove Gorice z Gorico ter razvoj kulture in kulturnega turizma po zaključku EPK. Po njegovi oceni bi morala občina izkoristiti kulturno dediščino projekta GO! 2025 kot razvojni potencial, obenem pa zagotoviti pogoje, da lahko v občini živijo različne družbene skupine.&lt;ref name=&quot;:rusjan2&quot; /&gt;

Turel je kandidaturo za drugi mandat uradno napovedal 3. septembra. Odločitev je utemeljil z izvedenimi investicijami in projekti v mandatu 2022–2026 ter željo po nadaljevanju začrtanega razvoja mesta.&lt;ref name=&quot;:turel&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Turel napovedal kandidaturo za nov županski mandat v Novi Gorici |url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/09/turel-napovedal-kandidaturo-za-nov-zupanski-mandat-v-novi-gorici-63b7f5d0-532d-4f4d-85f7-4dc9534e86e1.html |date=2026-09-03 |access-date=2026-09-04 |website=Rai News |language=sl}}&lt;/ref&gt; V predstavitvi je napovedal tesnejše povezovanje gospodarstva in izobraževalnih ustanov, ustvarjanje pogojev za razvoj podjetništva mladih ter prizadevanja za vrnitev sedeža [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] v mesto. V ta namen občina razvija novo mestno četrt na Majskih poljanah ob meji z Italijo, v mestnem središču pa želi urediti podjetniški inkubator, kamor bi se lahko preselil tudi Primorski tehnološki park.&lt;ref name=&quot;:turel&quot; /&gt; Njegovo kandidaturo je ob predstavitvi podprl poslanec Gibanja Svoboda in nekdanji novogoriški župan [[Matej Arčon]].&lt;ref name=&quot;:turel&quot; /&gt;

=== Strankarsko dogajanje ===

[[Socialni demokrati]] so pred začetkom uradnih volilnih opravil kot možnega kandidata pripravljali predsednika novogoriškega občinskega odbora stranke Matevža Vidmarja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=SD – kandidatna lista za volitve v državni zbor 2026 |url=https://cdn.kme.si/public/files/2026/02/09/6989f8534c0cb.pdf |date=2026-02-04 |access-date=2026-09-04 |language=sl}}&lt;/ref&gt; V začetku septembra so mediji poročali, da si želi županskega mandata in da naj bi nastopil s podporo SD, vendar njegova kandidatura doslej še ni bila javno predstavljena.&lt;ref name=&quot;:turel&quot; /&gt;

Odprta ostaja odločitev [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]], ki je bila na volitvah v mestni svet leta 2022 s petimi mandati druga najmočnejša stranka. Takrat je njihova županska kandidatka Damjana Pavlica s 14,86 odstotka glasov zasedla tretje mesto. Trenutno njihova svetniška skupina šteje tri svetnike.&lt;ref name=&quot;:sestava&quot;&gt;{{Navedi splet |title=Sestava mestnega sveta |url=https://www.nova-gorica.si/sl/mestna-obcina/mestni-svet/sestava/ |access-date=2026-09-04 |website=Mestna občina Nova Gorica |language=sl}}&lt;/ref&gt;

V lokalnem političnem prostoru je pred volitvami prišlo tudi do preoblikovanja dela opozicije. Elena Zavadlav Ušaj in Stjepan Pavusa, ki sta bila leta 2022 izvoljena na listi SDS, sta mandat nadaljevala kot svetnika [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]]. Andrej Pelicon, ki je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice in je bil tedaj tudi njen kandidat za župana, pa je mandat nadaljeval kot predstavnik stranke [[Mi, socialisti!]].&lt;ref name=&quot;:sestava&quot; /&gt;

Lokalno gibanje Goriška.si, ki je leta 2022 nastopilo skupaj z listo [[Klemen Miklavič|Klemna Miklaviča]] in osvojilo štiri mandate v mestnem svetu, je leta 2026 podprlo kandidaturo Marka Rusjana, a imeli pa bodo svojo listo za mestni svet.&lt;ref name=&quot;:rusjan&quot; /&gt;

== Kandidati ==

=== Napovedani ===

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center;font-size:97%;line-height:16px&quot;
! colspan=2 width=&quot;10%&quot;|Kandidat
! width=&quot;10%&quot;|Rojen
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;20%&quot;|Poklic
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;14%&quot;|Stranka&lt;br&gt;Lokalna lista
! width=&quot;10%&quot;|Datum napovedi kandidature
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;10%&quot;|Kampanja
! class=&quot;unsortable&quot; width=&quot;5%&quot;|Sklici
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Mag. Marko Rusjan, državni sekretar (52184437290) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Rusjan]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; &quot; |
|23. februar 1974
[[Šempeter pri Gorici]]
|
* mestni svetnik Mestne občine Nova Gorica (2018–2022)
* državni sekretar na Ministrstvu za kulturo (2022–2026)
* pravnik
|[[Levica (Slovenija)|Levica]]&lt;br&gt;&lt;small&gt;podpora: [[Goriška.si]]&lt;/small&gt;
|26. avgust 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:rusjan&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:rusjan2&quot; /&gt;
|-
|&lt;center&gt;[[Slika:Samo_Turel_2025_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Samo Turel]]'''&lt;/center&gt;
| style=&quot;background:#005DA3; &quot; |
|25. maj 1975
[[Nova Gorica]]
|
* župan Mestne občine Nova Gorica (2022–''danes'')
* predsednik Združenja mestnih občin Slovenije (2025–''danes'')
* pravnik
|[[Gibanje Svoboda]] (GS)
|3. september 2026
|TBA
|&lt;ref name=&quot;:turel&quot; /&gt;
|-
|}

=== Potencialni ===
{{Gallery
|File:No_image_(male).svg|{{center|'''Matevž Vidmar'''&lt;br&gt;[[Socialni demokrati]]&lt;br/&gt;predsednik SD Nova Gorica&lt;br/&gt;kmetovalec&lt;ref name=&quot;:turel&quot; /&gt;}}
|title=Potencialni kandidat|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}}

== Glej tudi ==

* [[Župan Mestne občine Nova Gorica]]
* [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica]]
* [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026]]

== Opombe ==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026]]
[[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica|2026]]</text>
      <sha1>8u7585widiabvguh104gq8lq75uwalp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Hana Špičko</title>
    <ns>118</ns>
    <id>608315</id>
    <revision>
      <id>6751562</id>
      <parentid>6751191</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T16:45:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wikibushi1</username>
        <id>264882</id>
      </contributor>
      <origin>6751562</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4511" sha1="8zo4zfeo0eyu7jvpt7ghwflat0mrb81" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU|d|bio|u=Wikibushi1|ns=118|decliner=Yerpo|declinets=20260909171154|ts=20260909165230}} &lt;!-- Ne odstranite te vrstice! --&gt;

{{Kratki opis|Slovenska znana osebnost, umetnica}}
{{Teme osnutkov|east-asia}}
{{AfC topic|blp}}

{{Infopolje Oseba|name=Hana Špičko|birth_date=28.03.2026 stara 17 let|birth_place=Maribor|image=[[File:Hana-Špičko.jpg|thumb|Hana Špičko, slikana pred II. gimnazijo Maribor 2026]]}}

'''Hana Špičko''' (rojena 28. marca, 2009) je [[Slovenija|slovenska]] [[Umetnik|umetnica]], [[Pesnik|pesnica]], [[Političen aktivist|politična aktivistka]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Lorenčič |first=Danaja |date=2026-03-19 |title=Hana Špičko: To je odgovornost in naloga starejših generacij |url=https://onaplus.delo.si/intervju/hana-spicko-to-je-odgovornost-in-naloga-starejsih-generacij/ |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;, [[Debata|debaterka]] in predsednica šolske skupnosti [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazije Maribor]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Jagodič |first=Marko |date=2025-11-02 |title=Nova predsednica šolske dijaške skupnosti |url=https://www.druga.si/nova-predsednica-solske-dijaske-skupnosti/ |access-date=2026-09-04}}&lt;/ref&gt;. Skozi svoja dela na vseh področjih in prispevki lastni šoli se je povzpela na vrh aktualnih glasov slovenske mladine.

== Šolanje in Dosežki ==

=== Osnovna Šola ===
Obiskovala je [[OŠ Duplek]], tukaj je osvojila več nagrad na tako šolski kot državni ravni&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2024-03-29 |title=Proteusova priznanja |url=https://os-duplek.splet.arnes.si/2024/03/29/proteusova-priznanja/ |access-date=2026-09-09}}&lt;/ref&gt;. Prav tako je gostila &quot;Umetniški Večer&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Zelenik |first=Andreja |date=2024-04-26 |title=Umetniški večer s Hano Špičko |url=https://os-duplek.splet.arnes.si/2024/04/25/umetniski-vecer-s-hano-spicko/ |access-date=2026-09-09}}&lt;/ref&gt; v okviru svetovnega tedna ustvarjalnosti in kreativnosti. Njena slika je z uvrstitvijo na likovnem natečaju &quot;Moj odsev, moja zgodba&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2024-06-13 |title=Moj odsev, moja zgodba |url=https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/moj-odsev-moja-zgodba?id=5742 |access-date=2026-09-09}}&lt;/ref&gt; bila razstavljena v [[Narodna galerija Slovenije|narodni galeriji]].

=== Srednja Šola ===
Trenutno obiskuje [[II. gimnazija Maribor|II. Gimnazijo Maribor]] in aktivno pomaga, sodeluje pri raznih aktivnostih.

==== Umetniški dosežki ====
Že dvakrat je v sklopu literarnega krožka pomagala sestaviti zbornik [[Poezija|poezije]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Predstavitev literarnega zbornika II. gimnazije |url=https://dneviknjige.si/2026/mesto/maribor/ |access-date=2026-09-09}}&lt;/ref&gt;, tega je bila tudi del. Hkrati pa je tudi sama dosegla več šolskih prešernovih priznanj na področjih likovne umetnosti in poezije. Dve leti je sodelovala v programu Mladih Kopistov [[Umetnostna galerija Maribor|UGM]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Rojc Črnčec |first=Natalija |date=2026-06-21 |title=Otvoritev razstave Mladi kopisti v UMG |url=https://www.prva-gimnazija.si/obvestila/otvoritev-razstave-mladi-kopisti-v-umg-20-6-2026 |access-date=2026-09-09}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Mladi kopisti v galeriji + Literarni večer dijakov II. gimnazije Maribor |url=https://www.ugm.si/dogodki/mladi-kopisti-v-galeriji-literarni-vecer-dijakov-ii.-gimnazije-maribor |access-date=2026-09-09}}&lt;/ref&gt; in sodelovala na raznih razstavah. Svojo prvo samostojno razstavo &quot;Tiha pričevanja (2026)&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2026-03-19 |title=Samostojna likovna razstava Hane Špičko v 3D razstavišču Web Nox |url=https://www.druga.si/samostojna-likovna-razstava-hane-spicko-v-3d-razstaviscu-web-nox/ |access-date=2026-09-09}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |last=Tašič |first=Rebeka |title=Tiha Pričevanja / Silent Testimonies |url=https://www.medianox.org/hana-spicko |access-date=2026-09-09}}&lt;/ref&gt; ima v spletnem razstavišču WEBNOX.

==== Debatni dosežki ====
V sklopu debate je dosegla prvo mesto na državnem tekmovanju, kategorija novinci, bronasto nagrado na Debate Spring 2025, kategorija novinci, peto mesto na Stuttgart EurOpen 2025, kategorija novinci in drugo mesto na ekipnem EuroSDC 2026 v Skopju, kategorija novinci.

Prav tako je v letih 2025/26 bila članica slovenske razvojne ekipe za debato.

== Intervjuji ==
Večkrat je bila intervjujana in gostja na radiu.

== Sklici ==
&lt;!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --&gt;
{{sklici}}</text>
      <sha1>8zo4zfeo0eyu7jvpt7ghwflat0mrb81</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608739</id>
    <revision>
      <id>6751569</id>
      <parentid>6751485</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:35:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6751569</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23408" sha1="i7gb0r5dx73twxqwhghv6psjy090gmk" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 
| width = 
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 1
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), pa tudi na širšem beograjskem območju s predmestji vred.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo.

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica.

=== Notranjost ===
[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|&lt;small&gt;Ujčičeva grobnica&lt;/small&gt;
Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|&lt;small&gt;Srednja ladja in prezbiterij&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;1. postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|&lt;small&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače&lt;/small&gt;
Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|&lt;small&gt;Pogled proti koru (nadškof Hočevar mašuje slovenskim romarjem)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sl}}
* М. Мušič, Plečnik in Beograd, ZLUMS, 9, 1973.
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>i7gb0r5dx73twxqwhghv6psjy090gmk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751601</id>
      <parentid>6751569</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:53:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Slikovna zbirka */</comment>
      <origin>6751601</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23672" sha1="6bxugzw5qwdm54uvhkskt2fgbv92p5r" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 
| width = 
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 1
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), pa tudi na širšem beograjskem območju s predmestji vred.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo.

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica.

=== Notranjost ===
[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|&lt;small&gt;Ujčičeva grobnica&lt;/small&gt;
Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|&lt;small&gt;Srednja ladja in prezbiterij&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;1. postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|&lt;small&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače&lt;/small&gt;
Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|&lt;small&gt;Pogled proti koru (nadškof Hočevar mašuje slovenskim romarjem)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sl}}
* М. Мušič, Plečnik in Beograd, ZLUMS, 9, 1973.
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>6bxugzw5qwdm54uvhkskt2fgbv92p5r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751602</id>
      <parentid>6751601</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:58:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6751602</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23813" sha1="2xyndlm38b30zk5hrqfnnr95b42h4n4" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 
| width = 
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 1
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), pa tudi na širšem beograjskem območju s predmestji vred.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo.

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica.

=== Notranjost ===
[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|&lt;small&gt;Ujčičeva grobnica&lt;/small&gt;
Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|&lt;small&gt;Srednja ladja in prezbiterij&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;1. postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|&lt;small&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače&lt;/small&gt;
Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|&lt;small&gt;Pogled proti koru (nadškof Hočevar mašuje slovenskim romarjem)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sl}}
* М. Мušič, Plečnik in Beograd, ZLUMS, 9, 1973.
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>2xyndlm38b30zk5hrqfnnr95b42h4n4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751603</id>
      <parentid>6751602</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:59:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751603</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23813" sha1="bvey2uitbvv2w9vk3a5molxpw5r8ivn" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 
| width = 
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), pa tudi na širšem beograjskem območju s predmestji vred.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo.

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica.

=== Notranjost ===
[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|&lt;small&gt;Ujčičeva grobnica&lt;/small&gt;
Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|&lt;small&gt;Srednja ladja in prezbiterij&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;1. postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|&lt;small&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače&lt;/small&gt;
Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|&lt;small&gt;Pogled proti koru (nadškof Hočevar mašuje slovenskim romarjem)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sl}}
* М. Мušič, Plečnik in Beograd, ZLUMS, 9, 1973.
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>bvey2uitbvv2w9vk3a5molxpw5r8ivn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751629</id>
      <parentid>6751603</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:39:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751629</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24558" sha1="0uiyoajd3tjpczcwhrag45ibgt2oq9m" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), pa tudi na širšem beograjskem območju s predmestji vred.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupš[[čina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v]] [[]][[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sl}}
* М. Мušič, Plečnik in Beograd, ZLUMS, 9, 1973.
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>0uiyoajd3tjpczcwhrag45ibgt2oq9m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751630</id>
      <parentid>6751629</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:41:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nadaljnje branje */</comment>
      <origin>6751630</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24505" sha1="f73hu7kkt4xkk2qqd964625u5e22int" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), pa tudi na širšem beograjskem območju s predmestji vred.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupš[[čina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v]] [[]][[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>f73hu7kkt4xkk2qqd964625u5e22int</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751634</id>
      <parentid>6751630</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:47:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751634</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24426" sha1="tfql265dxgdadwnr396v5ei7rnddliw" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), pa tudi na širšem beograjskem območju s predmestji vred.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupš[[čina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v]] [[]][[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>tfql265dxgdadwnr396v5ei7rnddliw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751646</id>
      <parentid>6751634</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T20:25:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6751646</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24847" sha1="ctut62x8vvy97kno9ut0ijcgswv4fma" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupš[[čina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v]] [[]][[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>ctut62x8vvy97kno9ut0ijcgswv4fma</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751647</id>
      <parentid>6751646</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T20:35:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6751647</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25374" sha1="az80863fp4otojbbuwohkugu1hanhko" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Obstaja izvirni načrt povečanja cerkvica sv. Ladislava iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupš[[čina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v]] [[]][[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>az80863fp4otojbbuwohkugu1hanhko</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751649</id>
      <parentid>6751647</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T20:40:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6751649</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25537" sha1="2osnm7imzf3k7uszxfnwn8su76txf5z" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilić]]. Obstaja izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupš[[čina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v]] [[]][[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>2osnm7imzf3k7uszxfnwn8su76txf5z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751650</id>
      <parentid>6751649</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T20:48:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6751650</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25546" sha1="jahbwwjgwk9pro6874ccejz03wksgru" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]]. Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupš[[čina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v]] [[]][[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>jahbwwjgwk9pro6874ccejz03wksgru</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751652</id>
      <parentid>6751650</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T20:53:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6751652</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25639" sha1="4xcps0b8ney38n0rlf6mqfn3babgezt" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]]. Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj.
Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksandar Bunjin]] [[Aleksander Bunjin]].
&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupš[[čina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v]] [[]][[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>4xcps0b8ney38n0rlf6mqfn3babgezt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751653</id>
      <parentid>6751652</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T20:56:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Položaj */</comment>
      <origin>6751653</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25641" sha1="azm3jgng5q9fv0pg9ef1afj78tvceff" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]]. Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj.
Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksandar Bunjin]] [[Aleksander Bunjin]].
&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>azm3jgng5q9fv0pg9ef1afj78tvceff</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751654</id>
      <parentid>6751653</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T20:58:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6751654</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25621" sha1="4q4k9fgsxwilna9f7k562owonq5zpo3" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Ćuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]]. 

Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].
&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>4q4k9fgsxwilna9f7k562owonq5zpo3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751736</id>
      <parentid>6751654</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T05:13:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751736</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25625" sha1="712c0jvznkse3yyjh3p0nb38796txv2" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]]. 

Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].
&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>712c0jvznkse3yyjh3p0nb38796txv2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751738</id>
      <parentid>6751736</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T05:29:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6751738</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25945" sha1="bc74g65twg6wrage7gv6tn8ndkcs33u" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]]. 

Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. To podjetje je osnovano 1849 in se danes imenuje &quot;Kamenorezačka radnja Tuner 1849&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=2068687797100245|title= Kamenorezačka radnja Tuner 1849 Nemanjina 9, Zrenjanin.|publisher=facebook.com|author=|place=Zrenjanin|language=sr|date=|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>bc74g65twg6wrage7gv6tn8ndkcs33u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751819</id>
      <parentid>6751738</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:48:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Orgle in pevski kor */</comment>
      <origin>6751819</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26194" sha1="im3e7m4g06kaiezwnh7r4kxkvr789l7" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[1926]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]]. 

Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. To podjetje je osnovano 1849 in se danes imenuje &quot;Kamenorezačka radnja Tuner 1849&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=2068687797100245|title= Kamenorezačka radnja Tuner 1849 Nemanjina 9, Zrenjanin.|publisher=facebook.com|author=|place=Zrenjanin|language=sr|date=|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelal priznani orglarski mojster [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko (1894-1968)]] iz Šentvida nad Ljubljano&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hbl.lzmk.hr/clanak/jenko-franc|title=JENKO, Franc|publisher=Hrvatski biografski leksikon|author=Ivona Ajanović-Malinar|place=Zagreb|language=hr|date=2005|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>im3e7m4g06kaiezwnh7r4kxkvr789l7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751849</id>
      <parentid>6751819</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:58:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751849</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26502" sha1="5zmjv1yzf14m3bps15wxrhkvalei96l" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[31. oktober]] [[1926]] na [[Kristus Kralj (praznik)|praznik Kristusa Kralja]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. To podjetje je osnovano 1849 in se danes imenuje &quot;Kamenorezačka radnja Tuner 1849&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=2068687797100245|title= Kamenorezačka radnja Tuner 1849 Nemanjina 9, Zrenjanin.|publisher=facebook.com|author=|place=Zrenjanin|language=sr|date=|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana in posvečena 31. oktobra 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelal priznani orglarski mojster [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko (1894-1968)]] iz Šentvida nad Ljubljano&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hbl.lzmk.hr/clanak/jenko-franc|title=JENKO, Franc|publisher=Hrvatski biografski leksikon|author=Ivona Ajanović-Malinar|place=Zagreb|language=hr|date=2005|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>5zmjv1yzf14m3bps15wxrhkvalei96l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751903</id>
      <parentid>6751849</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:19:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Orgle in pevski kor */</comment>
      <origin>6751903</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26742" sha1="bhscmlkurhbjlkofoxw9y2h9w794i3k" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[31. oktober]] [[1926]] na [[Kristus Kralj (praznik)|praznik Kristusa Kralja]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev - podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti - v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore - čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč - kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam - izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) - sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. To podjetje je osnovano 1849 in se danes imenuje &quot;Kamenorezačka radnja Tuner 1849&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=2068687797100245|title= Kamenorezačka radnja Tuner 1849 Nemanjina 9, Zrenjanin.|publisher=facebook.com|author=|place=Zrenjanin|language=sr|date=|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli – kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana in posvečena 31. oktobra 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih neresničnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih – zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelal priznani orglarski mojster [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko (1894-1968)]] iz Šentvida nad Ljubljano&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hbl.lzmk.hr/clanak/jenko-franc|title=JENKO, Franc|publisher=Hrvatski biografski leksikon|author=Ivona Ajanović-Malinar|place=Zagreb|language=hr|date=2005|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.orguljeusrbiji.rs/sr/organ/177|title=Franc Jenko, 1927, II/14, pneumatska traktura|publisher=orguljeusrbiji.rs|author=Zoltán Borbély|place=Beograd|language=sr|date=2022|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt; — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>bhscmlkurhbjlkofoxw9y2h9w794i3k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751910</id>
      <parentid>6751903</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:32:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6751910</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26768" sha1="5h9rm9jjqqk1e786qqivycwzt7r1rig" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[31. oktober]] [[1926]] na [[Kristus Kralj (praznik)|praznik Kristusa Kralja]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev — podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti — v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore — čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč — kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam — izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) — sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. To podjetje je osnovano 1849 in se danes imenuje &quot;Kamenorezačka radnja Tuner 1849&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=2068687797100245|title= Kamenorezačka radnja Tuner 1849 Nemanjina 9, Zrenjanin.|publisher=facebook.com|author=|place=Zrenjanin|language=sr|date=|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli — kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana in posvečena 31. oktobra 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih krivičnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo do 31. oktobr 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu — Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih — zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelal priznani orglarski mojster [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko (1894-1968)]] iz Šentvida nad Ljubljano&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hbl.lzmk.hr/clanak/jenko-franc|title=JENKO, Franc|publisher=Hrvatski biografski leksikon|author=Ivona Ajanović-Malinar|place=Zagreb|language=hr|date=2005|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.orguljeusrbiji.rs/sr/organ/177|title=Franc Jenko, 1927, II/14, pneumatska traktura|publisher=orguljeusrbiji.rs|author=Zoltán Borbély|place=Beograd|language=sr|date=2022|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt; — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>5h9rm9jjqqk1e786qqivycwzt7r1rig</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751912</id>
      <parentid>6751910</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:34:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Položaj */</comment>
      <origin>6751912</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26775" sha1="ppbnwqthbxluq2ea1renw4sdp5ptik2" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[31. oktober]] [[1926]] na [[Kristus Kralj (praznik)|praznik Kristusa Kralja]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev — podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti — v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore — čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč — kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam — izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) — sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. To podjetje je osnovano 1849 in se danes imenuje &quot;Kamenorezačka radnja Tuner 1849&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=2068687797100245|title= Kamenorezačka radnja Tuner 1849 Nemanjina 9, Zrenjanin.|publisher=facebook.com|author=|place=Zrenjanin|language=sr|date=|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli — kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana in posvečena 31. oktobra 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih krivičnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo do 31. oktobr 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu — Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih — zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v mestni četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staeroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC močna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčića]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelal priznani orglarski mojster [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko (1894-1968)]] iz Šentvida nad Ljubljano&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hbl.lzmk.hr/clanak/jenko-franc|title=JENKO, Franc|publisher=Hrvatski biografski leksikon|author=Ivona Ajanović-Malinar|place=Zagreb|language=hr|date=2005|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.orguljeusrbiji.rs/sr/organ/177|title=Franc Jenko, 1927, II/14, pneumatska traktura|publisher=orguljeusrbiji.rs|author=Zoltán Borbély|place=Beograd|language=sr|date=2022|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt; — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>ppbnwqthbxluq2ea1renw4sdp5ptik2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751915</id>
      <parentid>6751912</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:39:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Notranjost */</comment>
      <origin>6751915</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26774" sha1="gp1bgd5p3y024hti8oeooo3et3sxjae" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[31. oktober]] [[1926]] na [[Kristus Kralj (praznik)|praznik Kristusa Kralja]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Krist Kralj – Najstarija beogradska Župa] sul sito dell’Arcidiocesi di Belgrado (spletna stran Beograjske nadškofije)&lt;/ref&gt;. 

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev — podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti — v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore — čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč — kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam — izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) — sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. To podjetje je osnovano 1849 in se danes imenuje &quot;Kamenorezačka radnja Tuner 1849&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=2068687797100245|title= Kamenorezačka radnja Tuner 1849 Nemanjina 9, Zrenjanin.|publisher=facebook.com|author=|place=Zrenjanin|language=sr|date=|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli — kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana in posvečena 31. oktobra 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih krivičnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo do 31. oktobr 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu — Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih — zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v mestni četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC glasna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčiča]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelal priznani orglarski mojster [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko (1894-1968)]] iz Šentvida nad Ljubljano&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hbl.lzmk.hr/clanak/jenko-franc|title=JENKO, Franc|publisher=Hrvatski biografski leksikon|author=Ivona Ajanović-Malinar|place=Zagreb|language=hr|date=2005|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.orguljeusrbiji.rs/sr/organ/177|title=Franc Jenko, 1927, II/14, pneumatska traktura|publisher=orguljeusrbiji.rs|author=Zoltán Borbély|place=Beograd|language=sr|date=2022|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt; — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>gp1bgd5p3y024hti8oeooo3et3sxjae</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752010</id>
      <parentid>6751915</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:38:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6752010</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26799" sha1="9ts6uk5h6wpd691tymviuqbdnhwu5j6" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[31. oktober]] [[1926]] na [[Kristus Kralj (praznik)|praznik Kristusa Kralja]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;crkva2&quot;&gt;{{cite web|title=Crkva Krista Kralja: Najstarija beogradska župa|url=https://www.danas.rs/beograd/crkva-krista-kralja-najstarija-beogradska-zupa/|website=danas.rs|date=3. december 2017}}&lt;/ref&gt;

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev — podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti — v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore — čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč — kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam — izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) — sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. To podjetje je osnovano 1849 in se danes imenuje &quot;Kamenorezačka radnja Tuner 1849&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=2068687797100245|title= Kamenorezačka radnja Tuner 1849 Nemanjina 9, Zrenjanin.|publisher=facebook.com|author=|place=Zrenjanin|language=sr|date=|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli — kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.&lt;ref name=''nbz''&gt;

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana in posvečena 31. oktobra 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=''nbz''&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.
Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih krivičnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo do 31. oktobr 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu — Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih — zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v mestni četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC glasna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčiča]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelal priznani orglarski mojster [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko (1894-1968)]] iz Šentvida nad Ljubljano&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hbl.lzmk.hr/clanak/jenko-franc|title=JENKO, Franc|publisher=Hrvatski biografski leksikon|author=Ivona Ajanović-Malinar|place=Zagreb|language=hr|date=2005|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.orguljeusrbiji.rs/sr/organ/177|title=Franc Jenko, 1927, II/14, pneumatska traktura|publisher=orguljeusrbiji.rs|author=Zoltán Borbély|place=Beograd|language=sr|date=2022|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt; — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>9ts6uk5h6wpd691tymviuqbdnhwu5j6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752019</id>
      <parentid>6752010</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:51:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6752019</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26764" sha1="jaoomawn96d3hjka9zew95v33mg6mpq" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[31. oktober]] [[1926]] na [[Kristus Kralj (praznik)|praznik Kristusa Kralja]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;crkva2&quot;&gt;{{cite web|title=Crkva Krista Kralja: Najstarija beogradska župa|url=https://www.danas.rs/beograd/crkva-krista-kralja-najstarija-beogradska-zupa/|website=danas.rs|date=3. december 2017}}&lt;/ref&gt;

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev — podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti — v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore — čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč — kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam — izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) — sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. To podjetje je osnovano 1849 in se danes imenuje &quot;Kamenorezačka radnja Tuner 1849&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=2068687797100245|title= Kamenorezačka radnja Tuner 1849 Nemanjina 9, Zrenjanin.|publisher=facebook.com|author=|place=Zrenjanin|language=sr|date=|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli — kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana in posvečena 31. oktobra 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.

Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih krivičnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo do 31. oktobr 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu — Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih — zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v mestni četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC glasna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčiča]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelal priznani orglarski mojster [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko (1894-1968)]] iz Šentvida nad Ljubljano&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hbl.lzmk.hr/clanak/jenko-franc|title=JENKO, Franc|publisher=Hrvatski biografski leksikon|author=Ivona Ajanović-Malinar|place=Zagreb|language=hr|date=2005|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.orguljeusrbiji.rs/sr/organ/177|title=Franc Jenko, 1927, II/14, pneumatska traktura|publisher=orguljeusrbiji.rs|author=Zoltán Borbély|place=Beograd|language=sr|date=2022|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt; — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>jaoomawn96d3hjka9zew95v33mg6mpq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6752022</id>
      <parentid>6752019</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:54:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6752022</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26752" sha1="o5oxh3qdgl5s42dwxjttsoe8zhrotpr" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Kristus Kralj}}
{{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}}

{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd
| fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu
| image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg
| caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče''
| pushpin map = Beograd
| pushpin label position = 
| pushpin map alt = 
| map caption = 
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Vračar
| country = Srbija
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination = 
| dedication = [[Kristus Kralj]]
| side altars = 
| relics = 
| status = 
| functional status = [[župnijska cerkev]]
| heritage designation = 
| designated date = 
| membership = 
| attendance = 
| website = &lt;!-- wd --&gt;
| former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]]
| bull date = 
| founded date = [[7. december]] [[1927]]
| founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
| groundbreaking = [[1924]]
| completed date = [[1926]]
| consecrated date = [[31. oktober]] [[1926]] na [[Kristus Kralj (praznik)|praznik Kristusa Kralja]]&lt;br&gt;[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]]
| closed date = 
| demolished date = 
| earlydedication = 
| otherdedication = 
| events = 
| past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]]
| people = 
| architect =  
| architectural type = [[neoromanika]] 
| style = [[sodoben]]
| capacity = 200
| length = 15m
| width = 9,5m
| width nave = 
| height = 
| diameter = 
| other dimensions = 
| floor count = 
| floor area = 
| dome quantity = 
| dome height outer = 
| dome height inner = 
| dome dia outer = 
| dome dia inner = 
| spire quantity = 1
| spire height = 
| materials = opeka, kamen, marmor
| bells = 3
| bells hung = 
| bell weight = 
| parish= [[Kristus Kralj]] 
| deanery= [[Beograd]]
| archdiocese= [[Beograd]]
| metropolis = [[Beograd]]
| diocese = [[Beograd]]
| province = [[Beograd]]
| presbytery = 
| synod = 
| circuit = 
| district = 
| division = 
| subdivision = 
| extra = 
}}

'''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej  '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). 

To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini &quot;Nove cerkve sv. Sava na Vračarju&quot; —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije.  

== Zgodovina ==
[[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt;

Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.&lt;ref name=&quot;crkva2&quot;&gt;{{cite web|title=Crkva Krista Kralja: Najstarija beogradska župa|url=https://www.danas.rs/beograd/crkva-krista-kralja-najstarija-beogradska-zupa/|website=danas.rs|date=3. december 2017}}&lt;/ref&gt;

Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev — podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti — v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore — čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}&lt;/ref&gt;

Ker je ta neobhodna pomoč — kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam — izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) — sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. 

Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] &quot;Tuner i Vagner&quot;. Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. To podjetje je osnovano 1849 in se danes imenuje &quot;Kamenorezačka radnja Tuner 1849&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=2068687797100245|title= Kamenorezačka radnja Tuner 1849 Nemanjina 9, Zrenjanin.|publisher=facebook.com|author=|place=Zrenjanin|language=sr|date=|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do &quot;tujih&quot; katoličanov, niso prinesli — kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja.     

Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 

29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika.

Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana in posvečena 31. oktobra 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.&lt;ref name=&quot;nbz&quot;&gt;&lt;ref&gt;[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini&lt;/ref&gt;.

Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih krivičnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta &quot;stolnica&quot; oziroma sedaj &quot;sostolnica&quot; še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title= Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024}}&lt;/ref&gt; Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer.

Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo do 31. oktobr 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu — Kristusu Kralju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih — zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah.

== Opis cerkve ==
[[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]&lt;/center&gt;
[[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]&lt;/center&gt;

=== Položaj ===
Ta cerkvena stavba se nahaja v mestni četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so &quot;Skupščina republike Srbije&quot;, ki je bila za časa Jugoslavije &quot;Zvezna skupščina&quot; oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali &quot;Stari Jugoslaviji&quot; priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, &quot;Osrednja Pošta&quot;, razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove.

=== Zunanjost ===
Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}&lt;/ref&gt;

Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov.

Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve.

=== Notranjost ===
[[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Srednja ladja in prezbiterij]]&lt;/center&gt;

[[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:&lt;br&gt;''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h  [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]&lt;/center&gt;
Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo &quot;Jezusovega vstajenja&quot; s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno &quot;Zadnja večerja&quot;.

Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]&lt;ref&gt;Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.&lt;/ref&gt;. 

Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC glasna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt; 

Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. 
V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčiča]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Orgle in pevski kor ===
Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelal priznani orglarski mojster [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko (1894-1968)]] iz Šentvida nad Ljubljano&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://hbl.lzmk.hr/clanak/jenko-franc|title=JENKO, Franc|publisher=Hrvatski biografski leksikon|author=Ivona Ajanović-Malinar|place=Zagreb|language=hr|date=2005|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt;. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.orguljeusrbiji.rs/sr/organ/177|title=Franc Jenko, 1927, II/14, pneumatska traktura|publisher=orguljeusrbiji.rs|author=Zoltán Borbély|place=Beograd|language=sr|date=2022|accessdate=17. september 2026}}&lt;/ref&gt; — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}&lt;/ref&gt;

Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. 
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot; 
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual I, Great'''
----
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Principal]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Gamba]]       || 8′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Salicional]]   || 8′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]]      || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]]          || 4′
|-
|[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]]  	     || 8′
|-
|[[Mixture (music)|Mikstura]]       || 1&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;/&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Manual II, Positiv'''
----
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′
|-
|[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=2 | '''Pedal'''
----
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′
|-
|[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]]  || 8′
|-
|[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]]  || 4′
|-
|}
|}

== Slikovna zbirka ==
&lt;gallery mode=packed heights=200&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|&lt;small&gt;Župnišče ob nastanku cerkve&lt;/small&gt;
Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|&lt;small&gt;Vhod v cerkev 1920s&lt;/small&gt;
Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|&lt;small&gt;Prva postaja Via crucis: &quot;Zadnja večerja&quot;&lt;/small&gt;
CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|&lt;small&gt;Desna ladja in Križev pot&lt;/small&gt;
Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|&lt;small&gt;Jenkove orgle&lt;/small&gt;
Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|&lt;small&gt;Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)&lt;/small&gt;
Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|&lt;small&gt;Skupna fotka ob &quot;Materi krščanske enotnosti&quot; (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)&lt;/small&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
*[[Cerkve v Beogradu]]
*[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]]
*[[Kristus Kralj]]
*[[Franc Perko]]
*[[Ivan Rafael Rodić]]
*[[Stanislav Hočevar]]
*[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
;{{ikona sr}}
*  К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007.

== Zunanje povezave ==
=== Cerkev Kristusa Kralja ===
{{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)]
*[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)]
;{{ikona en}}
*[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade]
*The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info]

=== Belograjska nadškofija ===
;{{ikona la}}
* {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }}
;{{ikona en}}
* [http://www.kc.org.rs Diocese website]
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org]
* [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy]
* [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website]
;{{ikona sr}}
*[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)]
*[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji]
;{{ikona hr}}
*[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] 
*[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)]
*[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine]

{{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]]
[[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]]
[[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]]
[[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]]
[[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]]
[[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]]</text>
      <sha1>o5oxh3qdgl5s42dwxjttsoe8zhrotpr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Muzej znanosti in tehnologije Šenžen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608751</id>
    <revision>
      <id>6751750</id>
      <parentid>6751280</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:42:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>slika iz Zbirke</comment>
      <origin>6751750</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3308" sha1="n3i7260ij1bng3ct14sqw1cl791jzbr" xml:space="preserve">{{infobox museum
|name           = Muzej znanosti in tehnologije Šenžen
| native_name      = 深圳博物馆
| native_name_lang = zh-cn
| image            = SZ 深圳 Shenzhen 光明區 Guangming 深圳科學技術館 Shenzhen Science &amp; Technology Museum name sign n gray facade May 2025 R12S.jpg
| caption          = Muzej znanosti in tehnologije Šenžen
|location       = [[Šenžen]], [[Guangdong]], [[LR Kitajska]]
|coordinates    = {{coord|22|46|29|N|113|56|19|E|display=inline,title}}
|visitors       = 
|established    = 
|type           = znanost in tehnologije
| website          = {{Official URL}}
}}
{{Chinese
| s = 深圳博物馆
| t = 深圳博物館
| order = st
| p = Shēnzhèn Bówùguǎn
| j = sam1 zan3 bok3 mat6 gun2
}}
'''Muzej znanosti in tehnologije Šenžen''' stoji ob postaji Guangming v [[Šenžen]]u, provinca [[Guangdong]], [[LR Kitajska]]. 

Ustanova predstavlja znanstvena prizadevanja, prelomne raziskave in prihodnje tehnološke možnosti, raziskuje moč znanosti ter tehnološki napredek, ki oblikuje našo prihodnost.

Muzej, ki temelji na temi »Digitalna civilizacija · Inovacije · Prihodnost«, daje poudarek komunikacijski tehnologiji in obsega sedem glavnih območij: območje stalne razstave, območje znanstvenega kina, območje za inovacijsko prakso, območje za izmenjavo znanja in tehnologij, območje javnih storitev, območje poslovnega upravljanja ter zunanje območje znanosti.&lt;ref&gt;https://www.eyeshenzhen.com/content/2025-05/14/content_31567292.htm&lt;/ref&gt;

Stavbo je zasnoval arhitekturni biro Zaha Hadid Architects in je znana kot eden od »desetih najboljših kulturnih objektov v novi dobi« v Šenženu ter nova znamenitost za kitajsko raziskovanje znanosti in tehnologije.&lt;ref&gt;https://www.getyourguide.com/sl-si/senzen-l188/muzej-nove-znanosti-in-tehnologije-v-shenzhenu-t1163656/?ranking_uuid=61b30ff5-c81e-4ff6-933a-dd7731406d9e&amp;q=Muzej+znanosti+in+tehnologije+Shenzhen%2C+Ogledi+tehnologije+in+inovacij&lt;/ref&gt;

== Opis ==
Muzej, ki se razprostira na petih nadstropjih, ponuja bogato mešanico poglobljenih digitalnih doživetij in izobraževalnih razstav.

Stavba masivne kroglaste strukture, obrnjene proti mestu, določa jugovzhodni vogal novega znanstvenega parka. Proti zahodu se stavba razteza v park in se preoblikuje v dinamično zaporedje zunanjih teras s pogledom na park. Te terase delujejo kot funkcionalni podaljški notranjih razstavnih prostorov, ki obdajajo mogočen osrednji atrij, s čimer ustvarjajo pomemben nov javni prostor za mesto.

Muzej obsega 35.000 m² površin za stalne in občasne razstave ter galerije, 6000 m² prostorov za poglobljene avdiovizualne predstavitve in kinodvorane ter 5400 m² raziskovalnih laboratorijev, izobraževalnih prostorov in inovacijskega središča. Poleg tega objekt vključuje 34.000 m² površin za obiskovalce in skladišča ter delavnice za proizvodnjo in vzdrževanje.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Shenzhen Museum}}
* [https://www.getyourguide.com/sl-si/senzen-l188/muzej-nove-znanosti-in-tehnologije-v-shenzhenu-t1163656/ Muzej nove znanosti in tehnologije v Šenženu]

{{Authority control}}

[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2025]]
[[Kategorija:Šenžen]]
[[Kategorija:Muzeji na Kitajskem]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1988]]</text>
      <sha1>n3i7260ij1bng3ct14sqw1cl791jzbr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dim sum</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608759</id>
    <revision>
      <id>6751694</id>
      <parentid>6751276</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T23:21:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6751694</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66226" sha1="pdbdnqpw592logyzudffxgkaq280lju" xml:space="preserve">{{Infobox Chinese
| title = Dim sum
| pic = Chinese DimSum (9023590541).jpg
| pic2 = Dim Sum Trang.jpg
| t = {{linktext|點心}}
| s = {{linktext|点心}}
| showflag = jy
| p = diǎnxīn
| tp = diǎn-sin
| w = {{tone superscript|tien3-hsin1}}
| mi = {{IPAc-cmn|d|ian|3|.|x|in|1}}
| bpmf = ㄉㄧㄢˇ ㄒㄧㄣ
| j = dim2 sam1
| y = dím sām
| ci = {{IPAc-yue|d|im|2|-|s|am|1}}
| h = tiám-sîm
| l = »dotakni se srca«
}}
'''Dim sum''' ({{lang-zh|t={{linktext|點心}}|p=diǎn xīn|c=|s={{linktext|点心}}|first=t|j=dim2 sam1}}) je širok nabor majhnih kitajskih jedi, ki jih tradicionalno uživajo v restavracijah kot pozni zajtrk oziroma zgodnje kosilo (t. i. ''brunch'').&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Cite book |last1=Davidson |first1=Alan  |last2=Jaine |first2=Tom |last3=Vannithone |first3=Soun |year=2014 |title=The Oxford companion to food |edition=3rd |url=https://books.google.com/books?id=RL6LAwAAQBAJ |location=New York, NY |isbn=978-0-19-967733-7|oclc=890807357}}&lt;/ref&gt; Večina sodobnih jedi dim sum je povezana s [[kantonska kuhinja|kantonsko kuhinjo]], čeprav se te jedi pojavljajo tudi v nekaterih drugih kitajskih kulinaričnih tradicijah. V 10. stoletju, ko je mesto Kanton ([[Guangdžov]]) doživljalo porast trgovskih potovanj,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; so mnogi obiskovali čajnice, kjer so ob čaju uživali v obrokih z majhnimi porcijami, imenovanih ''jum ča''.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Izraz ''jum ča'' zajema dva povezana koncepta.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Prvi je »jat zung loeng gin« ({{lang-zh|  {{linktext|一盅兩件}}}}), kar dobesedno pomeni »ena skodelica, dva kosa«. To se nanaša na navado, da so gostom v čajnicah ob čaju postregli dva skrbno pripravljena prigrizka, bodisi slana bodisi sladka. Drugi koncept je ''dim sum'', kar dobesedno pomeni »dotakniti se srca«; ta izraz označuje prav te majhne jedi, ki so spremljale čaj.

Lastniki čajnic so v svojo ponudbo postopoma vključevali različne prigrizke, imenovane ''dim sum''. Navada uživanja čaja z jedmi ''dim sum'' se je sčasoma razvila v sodobno obliko ''jum ča''. Kantonska kultura dim suma se je hitro razvijala v drugi polovici 19. stoletja v Guangdžovu.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Kantonski ''dim sum'' je prvotno temeljil na lokalnih sestavinah. Z nadaljnjim razvojem so kuharji vključevali vplive in tradicije iz drugih kitajskih regij. Kantonski ''dim sum'' odlikujejo raznoliki okusi, teksture, načini priprave in sestavine; jedi lahko razvrstimo na stalno ponudbo, sezonske jedi, tedenske posebnosti, jedi za bankete in praznike, hišne specialitete ter jedi, primerne za na pot, pa tudi na hrano za zajtrk in kosilo ter pozne nočne prigrizke.

Po nekaterih ocenah na Kitajskem obstaja vsaj dva tisoč vrst ''dim suma'', vendar jih zunaj Kitajske običajno prodajajo le okoli štirideset do petdeset vrst.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Cite web |title=What Is Dim Sum? Chinese Dim Sum, Most Popular Dim Sum Dishes |url=https://www.chinaeducationaltours.com/guide/culture-chinese-food-dim-sum.htm |access-date=2022-06-30 |website=China Educational Tours |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{Cite web |date=2019-02-14 |title=Why dumplings - the ultimate comfort food - are so popular right now |url=https://inews.co.uk/inews-lifestyle/food-and-drink/dumplings-trend-recipe-xiaolongbao-london-din-tai-fung-georgian-jewish-257681 |access-date=2022-04-20 |website=inews.co.uk |language=en}}&lt;/ref&gt; Samo iz province [[Guangdong]] izvira več kot tisoč vrst jedi ''dim sum'' – številka, ki ji nobeno drugo območje na Kitajskem niti približno ni enakovredno. V večini kitajskih kulinaričnih kultur kuharske knjige običajno združujejo lastne različice jedi ''dim sum'' z drugimi lokalnimi prigrizki. Pri kantonski različici ''dim suma'', ki se je razvila v samostojno kulinarično zvrst, pa to ne velja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Restavracije s ponudbo ''dim suma'' imajo običajno na jedilniku veliko izbiro jedi, ki jih je skupno lahko več deset.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Dim Sum Guide Glossary&quot;&gt;{{Cite web|title=A Visual Glossary for Dim Sum!|url=https://dimsumguide.com/site/all|access-date=2022-02-23|website=Dim Sum Guide |language=en}}&lt;/ref&gt; Čaj je zelo pomemben – prav tako pomemben kot hrana. Številne kantonske restavracije začnejo streči ''dim sum'' že ob petih zjutraj, medtem ko ga bolj tradicionalne restavracije običajno strežejo do sredine popoldneva.&lt;ref name=&quot;Jacobs 2017&quot;&gt;{{Cite web|last=Jacobs |first=Harrison |title=Here's how to navigate one of the most epic New York food traditions — 'Dim Sum' in Chinatown|url=https://www.businessinsider.com/what-is-dim-sum-best-new-york-city-chinatown-chinese-food-nyc-2017-11|access-date=3 July 2020|website=Business Insider|archive-date=3 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200703183630/https://www.businessinsider.com/what-is-dim-sum-best-new-york-city-chinatown-chinese-food-nyc-2017-11|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Nekatere restavracije v [[Hongkong]]u in provinci Guangdong ponujajo ''dim sum'' ves dan, vse do pozne noči.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Wiens |first=Mark |date=2010-01-06 |title=Eating Cultural Dim Sum in Hong Kong |url=https://migrationology.com/5-conclusions-about-late-night-dim-sum-in-hong-kong/ |access-date=2025-02-18 |website=Migrationology - Food Travel Blog |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2021-09-06 |title=Very Early or Extremely Late Dim Sum at Sun Hing Restaurant - Foodie |url=https://www.afoodieworld.com/blog/2021/09/06/very-early-or-extremely-late-dim-sum-at-sun-hing-restaurant/ |access-date=2025-02-18 |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2018-03-30 |title=The Ultimate Guangzhou Food Guide - The Food Ranger |url=https://www.thefoodranger.com/the-ultimate-guangzhou-food-guide/ |access-date=2025-02-18 |website=www.thefoodranger.com |language=en-US}}&lt;/ref Za restavracije s to ponudbo je značilen edinstven način postrežbe, pri katerem osebje gostom ponuja jedi z vozičkov, ogrevanih s paro. Danes je običajno, da restavracije ''dim sum'' strežejo tudi za večerjo ter ponujajo različne jedi ''dim sum'' po naročilu (''à la carte'') za s seboj.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Poleg tradicionalnih jedi nekateri kuharji ustvarjajo in pripravljajo tudi nove različice v slogu fuzijske kuhinje. Obstajajo tudi različice, zasnovane tako, da so vizualno privlačne za družbena omrežja, na primer cmoki in kruhki v obliki živali.&lt;ref name=&quot;Andrea Brown&quot;&gt;{{Cite web|last=Andrea Brown |date=1 March 2018|title=Piggy buns at Fashion Dim Sum will put a smile on your face|url=https://www.heraldnet.com/life/piggy-buns-at-fashion-dim-sum-will-put-a-smile-on-your-face/|access-date=3 September 2020|website=HeraldNet.com |language=en-US |archive-date=20 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210120151748/https://www.heraldnet.com/life/piggy-buns-at-fashion-dim-sum-will-put-a-smile-on-your-face/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==
Izvorni pomen izraza ''dim sum'' ostaja nejasen in predmet razprav.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.bastillepost.com/hongkong/article/1116073-%E9%BB%9E%E5%BF%83%E9%BB%9E%E8%A7%A3%E5%8F%AB%E3%80%8C%E9%BB%9E%E5%BF%83%E3%80%8D%EF%BC%9F |title=點心點解叫「點心」？ |year=2016 |website=Bastille Post |language=zh-hk |access-date=8 June 2019 |archive-date=8 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190608182556/https://www.bastillepost.com/hongkong/article/1116073-%e9%bb%9e%e5%bf%83%e9%bb%9e%e8%a7%a3%e5%8f%ab%e3%80%8c%e9%bb%9e%e5%bf%83%e3%80%8d%ef%bc%9f |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri navajajo, da izraz izvira iz obdobja dinastije Vzhodni Džin (317–420 n. št.).&lt;ref&gt;{{Cite book |title=精選美食王 |last=施 |first=莉雅 |publisher=萬里 |year=2013 |language=zh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Su 2011&quot;&gt;{{Cite book |title=人人都要學的三分鐘國文課5: 常用詞語篇 |last=蘇 |first=建新 |publisher=如果出版社 |year=2011 |language=zh}}&lt;/ref&gt; Po eni od legend je neki general v znak hvaležnosti vojakom po bitkah naročil civilistom, naj pripravijo žemljice in pecivo ter jih pošljejo na fronto. Izraz za »hvaležnost« oziroma 點點心意 ({{lang-zh|p=diǎn diǎn xīn yì |j=dim2 dim2 sam1 ji3}}), ki se je kasneje skrajšal v ''diǎn šīn'' {{lang|zh-Latn|dim sum}}, je sčasoma začel označevati jedi, pripravljene na podoben način.

Nekatere različice legende to zgodbo umeščajo v čas dinastije Južni Song (960–1279), torej v obdobje po prvi zabeležbi izraza v ''*Knjigi o dinastiji Tang'' ({{lang-zh|t=唐書|p=Táng shū |j=Tong4 Syu1}}). Knjiga, napisana v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobju petih dinastij in desetih kraljestev]] (907–979), izraz ''diǎn šīn'' (點心) uporablja kot glagol: 治妝未畢, 我未及餐, 爾且可點心」({{lang-zh|p=&quot;Zhì zhuāng wèi bì, wǒ wèi jí cān, ěr qiě kě diǎn xīn&quot; |j=&quot;Zi6 zong1 mei6 bat1, ngo5 mei6 kap6 caan1, ji5 ce2 ho2 dim2 sam1&quot;}}), kar pomeni: »Še se nisem uredila in še nisem pripravljena na pravi obrok, zato si lahko privoščiš nekaj majhnih prigrizkov«. V tem kontekstu »dim sum« pomeni »komajda napolniti želodec«. Jedi ''dim sum'' so običajno povezane s tradicijo ''jum ča'' ({{lang-zh|t=飲茶 |cy=yám chàh |p=yǐn chá}}), ki velja za kantonsko različico poznega zajtrka oziroma »bruncha«.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web|title=Yum Cha – Cantonese Tea Brunch Tradition|url=https://www.travelchinaguide.com/chinese-yum-cha.htm|access-date=5 August 2020|website=travelchinaguide.com|archive-date=17 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210117193526/https://www.travelchinaguide.com/chinese-yum-cha.htm|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Cite web|last=Gao |first=Sally |title=6 Things You Should Know Before Eating Dim Sum In Hong Kong|url=https://theculturetrip.com/asia/china/hong-kong/articles/six-things-you-should-know-when-eating-dim-sum-in-hong-kong/|access-date=5 August 2020|website=Culture Trip|date=22 November 2016|archive-date=31 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201031201319/https://theculturetrip.com/asia/china/hong-kong/articles/six-things-you-should-know-when-eating-dim-sum-in-hong-kong/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Kitajska zgodovinarka kulinarike Yan-kit So je ''dim sum'' opisala takole:&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Jaine |first1=Tom |title=The Oxford Companion to Food |last2=Vannithone |first2=Soun |publisher=Oxford University Press |year=2014 |isbn=978-0-19-967733-7 |edition=3 |location=New York |publication-date=2014 |oclc=890807357 |author-link=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite book|author=So, Yan-kit |title=Classic food of China |date=April 1997|isbn=0-333-56907-5|publisher= Macmillan Publishers |location=London |oclc=32049410|author-link=}}&lt;/ref&gt;

{{quote|Čeprav ime dobesedno pomeni »blizu srca«, gre v resnici za širok nabor predjedi, v katerih Kantonci tradicionalno uživajo v restavracijah (nekoč čajnicah) za zajtrk in kosilo – nikoli pa za večerjo – in jih poplaknejo s čajem. Izraz »yum cha« (pitje čaja) med Kantonci pomeni odhod v restavracijo na dim sum; takšna je tesna povezanost med to hrano in pijačo.}}

== Kulinarika ==
Po vsej Kitajski obstaja vsaj dva tisoč vrst jedi ''dim sum'', samo v provinci Guangdong pa jih je na voljo več kot tisoč.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite book|last=Simoons, Frederick J.|title=Food in China: A Cultural and Historical Inquiry |date=1991|publisher=CRC Press|isbn=0-8493-8804-X|location=Boca Raton |oclc=20392910}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Cite book|title=Entertaining from Ancient Rome to the Super Bowl: An Encyclopedia |date=2008|publisher=Greenwood Press|others=Adamson, Melitta Weiss., Segan, Francine.|isbn=978-0-313-08689-2|location=Westport, Conn.|oclc=273865320}}&lt;/ref&gt; ''Dim sum'' običajno uživajo za zajtrk ali pozni zajtrk (t. i. brunch).&lt;ref name=&quot;Time guide&quot;&gt;{{Cite magazine|title=How to Order Dim Sum, According to the Head Chef of the First Chinese Restaurant in North America to Receive a Michelin Star|url=https://time.com/5750814/dim-sum-ordering-guide/|access-date=3 July 2020|magazine=Time|archive-date=2 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200702222220/https://time.com/5750814/dim-sum-ordering-guide/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYT&quot;&gt;{{Cite news|title=Dim Sum |newspaper=The New York Times |url=https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/fodors/top/features/travel/destinations/asia/china/hongkong/fdrs_feat_74_5.html |access-date=3 July 2020 |archive-date=5 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200705025109/https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/fodors/top/features/travel/destinations/asia/china/hongkong/fdrs_feat_74_5.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Kantonski ''dim sum'' odlikujejo raznoliki okusi, teksture, načini priprave in sestavine; jedi lahko razvrstimo na stalno ponudbo, sezonske in tedenske posebnosti, jedi za bankete in praznike, hišne specialitete, jedi, primerne za na pot, ter hrano za zajtrk, kosilo ali pozne nočne prigrizke.

Subtropsko podnebje jugovzhodnega dela province Guangdong delno vpliva na velikost porcij dim suma. Ker lahko vročina zmanjša apetit,&lt;ref&gt;{{Cite web|title=How the hot weather impacts your appetite|url=https://www.krem.com/article/news/health/how-the-hot-weather-impacts-your-appetite/293-579151592|access-date=14 August 2020|website=krem.com |date=31 July 2018 |language=en-US |archive-date=5 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201005130724/https://www.krem.com/article/news/health/how-the-hot-weather-impacts-your-appetite/293-579151592|url-status=live}}&lt;/ref&gt; ljudje raje uživajo manjše obroke čez dan namesto običajnih treh velikih obrokov. Čajnice v Guangdžovu so stregle po sistemu »trije čaji in dva obroka«; to je vključevalo kosilo in večerjo ter čaj ob zajtrku, popoldne in zvečer, postrežen z ''dim sumom''.

Številne jedi ''dim sum'' so pripravljene iz morskih sadežev, sesekljanega mesa ali zelenjave, zavitih v testo ali tanke ovojčke, nato pa kuhane v pari, ocvrte v globokem olju ali popečene v ponvi.&lt;ref name=&quot;Asia Society&quot;&gt;{{Cite web|title=What Is Dim Sum? The Beginner's Guide to South China's Traditional Brunch Meal|url=https://asiasociety.org/reference/what-dim-sum-beginners-guide-south-chinas-traditional-brunch-meal|access-date=3 July 2020|website=Asia Society|date=25 July 2017 |language=en |archive-date=3 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200703054952/https://asiasociety.org/reference/what-dim-sum-beginners-guide-south-chinas-traditional-brunch-meal|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=The best thing you're not ordering at a dim sum restaurant|url=https://thetakeout.com/the-best-thing-you-re-not-ordering-at-a-dim-sum-restaur-1798256096|access-date=3 July 2020|website=The Takeout |date=7 December 2017 |language=en-us |archive-date=5 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200705070828/https://thetakeout.com/the-best-thing-you-re-not-ordering-at-a-dim-sum-restaur-1798256096 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Tradicionalni obrok ''dim suma'' vključuje različne vrste kvašenih cmokov, kuhanih v pari, kot je ''ča siu bao'' (cmok, polnjen s svinjino po načinu ''čar siu''), cmoke iz riževega ali pšeničnega testa ter zvitke iz riževih rezancev z različnimi nadevi, vključno z govedino, piščancem, svinjino, kozicami in vegetarijanskimi različicami.&lt;ref name=&quot;Spruce Eats2&quot;&gt;{{Cite web|title=Your Complete Guide to Dim Sum, the Traditional Chinese Brunch|url=https://www.thespruceeats.com/delicious-dim-sum-chinese-brunch-694544|access-date=3 July 2020|website=The Spruce Eats |language=en |archive-date=10 June 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200610175750/https://www.thespruceeats.com/delicious-dim-sum-chinese-brunch-694544|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Dim Sum Guide&quot;&gt;{{Cite web|title=The Ultimate Guide to Dim Sum!|url=https://dimsumguide.com/site/page/the-ultimate-guide-to-dim-sum|access-date=2022-02-23|website=Dim Sum Guide |language=en}}&lt;/ref&gt; Mnoge restavracije s ponudbo ''dim suma'' strežejo tudi kuhano zeleno zelenjavo, polnjene jajčevce, polnjene zelene paprike, pečeno meso, riževo kašo (''congee'') in druge juhe.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Your Ultimate Guide to a Typical Chinese Dim Sum Menu|url=https://www.thespruceeats.com/dim-sum-menu-translator-694589|access-date=3 July 2020|website=The Spruce Eats |language=en |archive-date=24 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924111116/https://www.thespruceeats.com/dim-sum-menu-translator-694589|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Na voljo so tudi sladki ''dim sumi'', ki jih je mogoče naročiti kadarkoli, saj za obrok ni določenega vrstnega reda.&lt;ref name=&quot;Spoon Uni 2014&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Epicurious etiquette&quot; /&gt;

Običajno se hrana naroča v slogu skupnega obedovanja, pri čemer si vsi člani družbe delijo majhne krožnike s po tremi ali štirimi kosi dim suma.&lt;ref name=&quot;Millson 2017&quot;&gt;{{Cite news|last=Millson |first=Alex |date=6 December 2017|title=Six Rules for Eating Dim Sum Like a Pro: A top chef in Hong Kong tells all |work=bloomberg.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Epicurious etiquette&quot;&gt;{{Cite web|title=Dim Sum Etiquette - Chinese/Lunar New Year|url=https://www.epicurious.com/archive/holidays/lunarnewyear/dim-sum|access-date=3 July 2020|website=Epicurious|date=5 January 2012 |language=en|archive-date=3 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200703092001/https://www.epicurious.com/archive/holidays/lunarnewyear/dim-sum|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Zaradi majhnih porcij lahko gostje poskusijo raznolike jedi.

== Jedi ==
Restavracije s ponudbo ''dim suma'' imajo običajno na voljo širok izbor jedi, navadno več deset vrst.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Cite web|last=TODAY |first=Larry Olmsted, special for USA |title=Great American Bites: Ping's serves savory dim sum in NYC's Chinatown|url=https://www.usatoday.com/story/travel/columnist/greatamericanbites/2013/01/02/great-american-bites-pings-serves-savory-dim-sum-in-nycs-chinatown/1804925/|access-date=16 August 2020|website=USA Today |language=en-US |archive-date=4 March 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200304064036/https://www.usatoday.com/story/travel/columnist/greatamericanbites/2013/01/02/great-american-bites-pings-serves-savory-dim-sum-in-nycs-chinatown/1804925/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Cmoki ===
{| class=&quot;wikitable collapsible&quot;
|-
! Ime !! Slika !! Kitajsko !! Opis
|-
|[[Har gow|Cmok s kozicami]]
|[[File:Ha Gow (Cantonese Shrimp Dumplings).jpeg|150px]]
|({{lang|zh-hant|蝦餃}}; haa1 gaau2)
|Kuhan cmok z nadevom iz kozic.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Food Cultures of the World Encyclopedia |last=Albala |first=Ken |publisher=ABC-Clio|year=2011|isbn=978-0-313-37626-9|volume=3|pages=89}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Fun guo|Cmok po teočevsko]]
|[[File:Chaozhoufenguo.jpg|150px]]
|({{lang-zh|t=潮州粉粿|cy=Chìu jāu fán gwó|p=cháozhōu fěnguǒ|labels=no|j=ciu4zau1 fan2gwo2}})
|Kuhan cmok z arašidi, česnom, kitajskim drobnjakom, svinjino, sušenimi kozicami in kitajskimi gobami (šitake).&lt;ref name=&quot;Stone 2009 p. 22&quot;&gt;{{cite book|last=Stone|first=A.|url=https://books.google.com/books?id=7adZrrlYHw8C&amp;pg=PA22|title=Hong Kong. Con Cartina. Ediz. Inglese |publisher=Lonely Planet|year=2009|isbn=978-1-74220-514-4|series=Best Of Series |page=22|access-date=5 November 2016|archive-date=5 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201005130733/https://books.google.com/books?id=7adZrrlYHw8C&amp;pg=PA22|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|Čive cmok 
|[[File:Food (27942342621).jpg|150px]]
|({{lang-zh|t=韭菜餃|labels=no|j=gau2coi3 gaau2}})
|Kuhan cmok s kitajskim drobnjakom.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Tse |first1=Helen |last2=Tse |first2=Lisa |date=8 August 2016 |title=A Chinese Street Food Odyssey |url=https://books.google.com/books?id=XPQcDQAAQBAJ&amp;q=Chive+dumpling+%E9%9F%AD%E8%8F%9C%E9%A4%83+dim+sum&amp;pg=PT153 |location=London |publisher=Pavilion Books |page= |isbn=9781911216568 |access-date=5 October 2020 |archive-date=5 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201005130738/https://books.google.com/books?id=XPQcDQAAQBAJ&amp;q=Chive+dumpling+%E9%9F%AD%E8%8F%9C%E9%A4%83+dim+sum&amp;pg=PT153 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Šjaolongbao]]
|[[File:HK 灣仔 Wan Chai 柯布連道 30號 Obrien Road shop 三六九飯店 369 Restaurant Shanghai Food diner February 2019 SSG 20.jpg|150px]]
|{{lang-zh|s=小笼包|t=小籠包|p=xiǎolóngbāo|cy=síu lùhng bāau|labels=no|j=siu2lung4baau1}}
|cmoki z bogato juho in nadevom iz mesa ali morskih sadežev.&lt;ref&gt;古時面皮中有餡之物方稱爲饅頭。見曾维华，〈古代的馒头〉，《上海师范大学学报（哲学社会科学版）》1995年第2期，页157。&lt;/ref&gt;
|-
|[[Tangbao]]
|[[File:开封第一楼小笼包.JPG|150px]]
|{{lang-zh|s=灌汤包|t=|p=|cy=|labels=no|j=}}
| soup-filled steamed buns
|-
|[[Guotie]]  
|[[File:Noodlecat - Lee Anne Wong - &quot;Lucky Dumpring Jiao Zi&quot; (6739677033).jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=鍋貼|cy=wōtip |p=guōtiē |labels=no}}
|Na ponvi ocvrt cmok, običajno z nadevom iz mesa in zelja.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Fong |first=Nathan |title=Potstickers: A tasty traditional dish for Lunar New Year |url=https://vancouversun.com/life/Potstickers+tasty+traditional+dish+Lunar+Year/7922860/story.html |website=The Vancouver Sun |date=5 February 2013 |access-date=15 August 2020|archive-date=10 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181210172829/http://www.vancouversun.com/life/potstickers+tasty+traditional+dish+lunar+year/7922860/story.html |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Parkinson |first=Rhonda Lauret |title=The Everything Chinese Cookbook: From Wonton Soup to Sweet and Sour Chicken |publisher=Simon &amp; Schuster Canada, Inc.|year=2003}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Cmok s plavutjo morskega psa]]
|[[File:Shark fin dumplings, Holiday Restaurant, Semarang, 2014-06-19.jpg|150px]]
|{{lang-zh|s=|p= |t=魚翅餃|cy= |labels=no}} 
|Kuhani cmoki s kozicami, rakovimi palčkami, gobami šiitake in slamnatimi gobami. 
|-
|[[Šumai]]
|[[File:HK SW 上環 Sheung Wan 星月樓 Sky Cuisine Restaurant 飲早茶 morning tea meal steamed Cantonese shrimp shumai April 2021 SS2 09.jpg|150px]]
|{{lang-zh|s=烧卖|p=shāomài |t=燒賣|cy=sīu máai |labels=no}} 
|Kuhani cmoki s svinjino in kozicami, običajno obloženi z ikrami rakovice in gobami.&lt;ref name=&quot;Hsiung&quot;&gt;Hsiung, Deh-Ta. Simonds, Nina. Lowe, Jason. [2005] (2005). The food of China: a journey for food lovers. Bay Books. {{ISBN|978-0-681-02584-4}}. p 38.&lt;/ref&gt;
|-
|[[Taro cmoki]] 
|[[File:Fried taro cake.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=芋角|cy=wuh gok |p=yù jiǎo |labels=no}}
| Ocvrt cmok iz pretlačenega tara, polnjen s koščki gob, kozic in svinjine.&lt;ref name=&quot;chinabaike&quot;&gt;{{cite web|title=蜂巢炸芋角|url=http://www.chinabaike.com/article/39/food/2007/20071021602559.html|access-date=6 September 2012|work=chinabaike.com|archive-date=3 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190203143741/http://www.chinabaike.com/article/39/food/2007/20071021602559.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|Haam seui gok 
|[[File:Salty Pastry 鹹水角 Tim Ho Wan, the Dim-Sum Specialists, Sham Shui Po 添好運點心專門店, 深水埗 SML.20120820.G12.00097 (7885046796).jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=鹹水角|cy=hàahm séui gok|p=xiánshuǐ jiǎo|labels=no}}
|Ocvrt cmok z rahlo slanim (umami) nadevom iz svinjine in sesekljane zelenjave v sladkem in lepljivem ovoju.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=6 November 2019|title=Guide to Authentic Dim Sum Dishes for Yum Cha &amp; Zao Cha {{!}} Welcome To China|url=https://welcometochina.com.au/your-one-page-guide-to-yum-cha-dian-xin-5050.html|access-date=15 August 2020|website=welcometochina.com.au|language=en-US|archive-date=5 March 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200305091504/https://welcometochina.com.au/your-one-page-guide-to-yum-cha-dian-xin-5050.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|Juha z žličniki
|[[File:2016 0716 Guan Tong Gao.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=灌湯餃|cy=guntōng gáau |p=guàntāng jiǎo |labels=no}}
|juha z enim ali dvema velikima cmokoma.&lt;ref&gt;{{cite news |last1 = Reinfrank |first1  = Alkira |last2  = Chan |first2  = Bernice |date= 19 August 2020 |title = The history of xiaolongbao, or soup dumplings: from the outskirts of Shanghai to popular snack loved all over the world |url = https://www.scmp.com/lifestyle/food-drink/article/3097791/history-xiaolongbao-or-soup-dumplings-outskirts-shanghai |work  = South China Morning Post |location = Hong Kong |access-date  = 1 September 2020 |archive-date = 31 August 2020 |archive-url  = https://web.archive.org/web/20200831153606/https://www.scmp.com/lifestyle/food-drink/article/3097791/history-xiaolongbao-or-soup-dumplings-outskirts-shanghai |url-status = live}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Vonton]]
|[[File:Shaxian County snacks - wonton.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=雲吞|labels=no}}
|cmok, polnjen z mletim svinjskim mesom in kozicami
|-
|}

=== Zvitki ===
{| class=&quot;wikitable collapsible&quot;
|-
! Ime !! Slika !! Kitajsko !! Opis
|-
|[[Spomladanski zvitki]]  
|[[File:춘권.jpg|150px]]
|{{lang-zh|s=春卷|t=春捲|cy=chēun gyún|p=chūnjuǎn|labels=no|j=ceon1 gyun2}}
|ocvrt zvitek z različno narezano zelenjavo (kot so korenje, zelje, gobe in judovsko uho) ter včasih mesom.&lt;ref name=&quot;yeinjee&quot;&gt;{{cite web|author=yeinjee|date=23 January 2008|title=Maxim's Chinese Restaurant, Hong Kong International Airport|url=http://yeinjee.com/food/maxims-chinese-restaurant-hong-kong-international-airport/#more-130|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110921061318/http://yeinjee.com/food/maxims-chinese-restaurant-hong-kong-international-airport/#more-130|archive-date=21 September 2011|access-date=13 August 2012|work=yeinjee.com}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Zvitek iz tofujeve kožice]] 
|[[File:09 Fu Pei Guen - tofu skin roll - East Harbor Dim Sum.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=腐皮捲|cy=fuh pèih gyún |p=fǔpíjuǎn |labels=no}}
| zvitek iz tofujeve kožice, polnjen z različnimi vrstami mesa in narezano zelenjavo.&lt;ref name=&quot;Hsiung2&quot;&gt;Hsiung, Deh-Ta. Simonds, Nina. Lowe, Jason. [2005] (2005). The food of China: a journey for food lovers. Bay Books. {{ISBN|978-0-681-02584-4}}. p35.&lt;/ref&gt;
|-
|Svež zvitkek s bambusom
|[[File:HK dim sum food - streamed 蒸鮮竹卷芋頭 Feb-2014 MCK.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=鮮竹卷|labels=no|j=sin1 zuk1 gyun2}}
|zvitek iz tofujeve kožice, polnjen s sesekljanim svinjskim mesom in bambusovimi vršički, ki se običajno postreže v jušni osnovi z ostrigino omako.&lt;ref&gt;{{cite book |author=蔡潔儀 |date=1 June 2011 |title=蔡潔儀百味料理：香港糕點 |trans-title=Cai's Amazing Cuisines: Hong Kong Snacks |language=zh |url=https://books.google.com/books?id=roNbAwAAQBAJ&amp;q=%E9%AE%AE%E7%AB%B9%E5%8D%B7&amp;pg=PA58 |location=Hong Kong |publisher=Wan Li Book |page= 58 |isbn=9789621444028}}&lt;/ref&gt;
|-
|Piščančji zvitek s štirimi zakladi
|[[File:雞扎.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=四寶雞扎|labels=no|j=sei3 bou2 gai1 zaat1}}
|zvitek iz tofujeve kožice, polnjen s piščancem, šunko Jinhua in ribjim mehurjem ({{lang-zh|t=花膠|labels=no}}) in kitajskimi gobami.&lt;ref&gt;{{cite news |author = Seechai |date= 20 July 2012 |title= 四寶雞扎油脂高 |trans-title  = Four-treasure chicken roll is high in fats |url = https://hk.news.yahoo.com/四寶雞扎油脂高-223000812.html |language = zh |work= Sing Tao Daily |location = Hong Kong |access-date  = 1 September 2020 |archive-date = 5 October 2020 |archive-url  = https://web.archive.org/web/20201005130737/https://hk.news.yahoo.com/%E5%9B%9B%E5%AF%B6%E9%9B%9E%E6%89%8E%E6%B2%B9%E8%84%82%E9%AB%98-223000812.html |url-status   = live}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Cifantuan]]
|[[File:CiFanTuan.png|150px]]
|{{lang-zh|t=粢饭团|cy=|p=cífàntuán |labels=no}}
|Kuhani zvitki iz lepljivega riža
|-
|[[Zvitek iz riževih rezancev]]
|[[File:Dried shrimp rice noodle roll.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=腸粉|cy=chéungfán |p=chángfěn |labels=no}}
|Kuhani riževi rezanci na pari, z mesnim ali zelenjavnim nadevom oziroma brez njega. Med priljubljene nadeve spadajo: govedina, ocvrt kos testa, kozice in svinjina po kantonsko (''čar siu''). Pogosto se postrežejo s sladkano sojino omako.&lt;ref&gt;{{cite web|title=晶莹剔透，香滑可口--肠粉|url=http://home.meishichina.com/topic-118.html|access-date=14 July 2015|work=美食天下|language=zh|archive-date=14 June 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190614151239/https://home.meishichina.com/topic-118.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news|date=17 August 2014|title=的確涼布 拉出完美腸粉|language=zh|work=Apple Daily| url=http://hk.apple.nextmedia.com/supplement/food/art/20140817/18832121|access-date=14 July 2015|archive-date=11 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011044410/http://hk.apple.nextmedia.com/supplement/food/art/20140817/18832121|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Zhaliang]] 
|[[File:Zhaliang.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=炸兩|cy=jaléung|labels=no|j=zaa3 loeng2}}
|Kuhani riževi rezanci, zviti okoli ocvrtega testa ''youjagwai'' ({{lang-zh|t=油炸鬼|labels=no}}), običajno preliti s sojino omako, omako hoisin ali sezamovo pasto ter posuti s sezamovimi semeni.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Gallery: The Serious Eats Guide to Dim Sum: Serious Eats|url=http://www.seriouseats.com/2011/04/guide-to-dim-sum-dumplings-siu-mai-bao-chinese-steamed-buns-slideshow.html|access-date=4 October 2016|website=Serious Eats |archive-date=6 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161006002129/http://www.seriouseats.com/2011/04/guide-to-dim-sum-dumplings-siu-mai-bao-chinese-steamed-buns-slideshow.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|Zvitek z račjimi tačkami
|[[File:Duck leg dim sum - Chiang Rai - 2017-07-01.jpg|150px]]
|鴨腳扎
|Račje tačke, zavite v liste iz sojine skute.
|-
|}

=== Kruhek ===
{| class=&quot;wikitable collapsible&quot;
|-
! Ime !! Slika !! Kitajsko !! Opis
|-
|Čar siu baau (Žemljica s svinjino z žara)
|[[File:Barbeque pork bao.jpg|150px]]&lt;br&gt;[[File:07 Char Siu Bao - Steamed Pork Buns - East Harbor Seafood Palace.jpg|150px]]
| ({{lang-zh|t=叉燒包|cy=chāsīu bāau |p=chāshāo bāo |labels=no}})
|Kvašen cmok s polnilom iz svinjine z žar omako, kuhan v pari, da je bel in puhast. {{lang-zh|t=叉燒餐包|cy=chāsīu chāan bāau |p=chāshāo cān bāo |labels=no}} je različica, ki je premazana in pečena, da dobi zlato barvo.&lt;ref name=&quot;Hsiung3&quot;&gt;Hsiung, Deh-Ta. Simonds, Nina. Lowe, Jason. [2005]. ''The Food of China: A Journey for Food Lovers''. Bay Books. {{ISBN|978-0-681-02584-4}}. p. 24.&lt;/ref&gt;
|-
|Sladka kremna štručka 
|[[File:Flowing Custard Bun.JPG|150px]]
|({{lang-zh|t=奶黃包|cy=náaih wòhng bāau |p=nǎihuáng bāo |labels=no}})
|Kuhan cmok z nadevom iz mlečne kreme.&lt;ref&gt;{{cite news| date = 14 March 2015| title = 早餐零食必备的小点心—绝味浓香奶黄包| trans-title  = A must have breakfast snack for the dim sum: fragrance sweet cream bun| language = zh| url= http://www.chinadaily.com.cn/hqcj/xfly/2015-03-14/content_13371141.html| url-status = dead| work = China Daily| archive-url  = https://web.archive.org/web/20170220053731/http://www.chinadaily.com.cn/hqcj/xfly/2015-03-14/content_13371141.html| archive-date = 20 February 2017| access-date  = 1 September 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|Bombica z nadevom iz semen lotosa
|[[File:Lianrongbao.jpg|150px]]
|({{lang-zh|t=蓮蓉包|labels=no|j=lin4 jung4 baau1}})
|Kuhan kruhek z nadevom iz paste iz semen lotosa.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://learning.hku.hk/ccch9051/group-32/items/show/38 |title=Steamed Lotus Seed Paste Bun |author=CCCH9051 Group 32 |publisher=Hong Kong University |access-date=1 September 2020 }}&lt;/ref&gt;
|-
|Ananasova štručka
|[[File:Food 誠實菠蘿包, 點點心, Dimdimsum, 台北 (23775346279).jpg|150px]]
|({{lang-zh|t=菠蘿包|cy=bōlòh bāau|p=bōluó bāo|labels=no|j=bo1lo4 baau1}})
|običajno sladka kruhova štručka, ki ne vsebuje ananasa, a ima preliv s teksturo ananasove lupine.&lt;ref name=&quot;cnn-travel-1&quot;&gt;{{cite news|date=13 July 2010|title=Hong Kong food: 40 dishes we can't live without - 6. 'Pineapple' bun |newspaper=CNN Travel|url=http://travel.cnn.com/hong-kong/none/40-things-eat-hong-kong-coronary-arrest-820489|access-date=5 January 2014|archive-date=18 June 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170618024641/http://travel.cnn.com/hong-kong/none/40-things-eat-hong-kong-coronary-arrest-820489/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|Breskev dolgoživosti
|[[File:糕餅店製作的壽桃包(shoutao).jpg|150px]]
|({{lang-zh|t=壽桃|labels=no}})
|Bombica s semeni lotosa, včasih z nadevom iz paste rdečega fižola ali paste iz semen lotosa. 
|-
|Kitajske klobase v testu na pari
|[[File:HK SYP 西營盤 Sai Ying Pun Kwan Yick Building 名星海鮮酒家 Star Seafood Restaurant 臘腸卷 Lap cheong bunOctober 2020 SS2 03.jpg|150px]]
|({{lang-zh|t=臘腸卷|labels=no}})
|Kitajska klobasa na pari v žemljici
|-
|}

=== Pecivo ===

{| class=&quot;wikitable collapsible&quot;
|-
! Ime !! Slika !! Kitajsko !! Opis
|-
| Pogača iz repe 
|[[File:Food 臘味蘿蔔糕, 新葡苑, Shin Pu Yuan, 台北 (21551902251).jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=蘿蔔糕|cy=lòh baahk gōu |p=luóbo gāo |labels=no}}
|Puding iz mešanice naribane bele redkve, koščkov sušenih kozic, kitajske klobase in gob, ki se skuha na pari, nareže na rezine in ocvre v ponvi.&lt;ref&gt;{{cite news|last=Bartholomew |first=Ian |date=24 January 2008|title=New Year's Eve dinner: easy as pie |pages=13|work=Taipei Times|url=http://www.taipeitimes.com/News/feat/archives/2008/01/24/2003398676|access-date=16 July 2011|archive-date=10 October 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121010200634/http://www.taipeitimes.com/News/feat/archives/2008/01/24/2003398676|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;tastehongkong&quot;&gt;{{cite web|date=23 February 2010|title=Turnip or Radish Cake with Chinese Sausages|url=http://www.tastehongkong.com/recipes/turnip-or-radish-cake-with-chinese-sausages/|access-date=6 September 2012|work=tastehongkong.com |archive-date=8 December 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121208072515/http://www.tastehongkong.com/recipes/turnip-or-radish-cake-with-chinese-sausages/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|  Taro tortica
|[[File:Food 香火腩芋頭糕, 新葡苑, Shin Pu Yuan, 台北 (21516902726).jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=芋頭糕|cy=wuh táu gōu |p=yùtou gāo |labels=no}}
|Puding iz tara.&lt;ref name=&quot;christinesrecipes&quot;&gt;{{cite web|date=26 January 2009|title=Chinese New Year Taro Cake|url=http://en.christinesrecipes.com/2009/01/chinese-new-year-taro-cake.html#.UEjM4_I6eio|access-date=6 September 2012|work=christinesrecipes.com |archive-date=8 December 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208093039/http://en.christinesrecipes.com/2009/01/chinese-new-year-taro-cake.html#.UEjM4_I6eio|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
| Torta iz vodnega kostanja 
|[[File:Waterchestnutcake.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=馬蹄糕|cy=máh tàih gōu |p=mǎtí gāo |labels=no}}
|puding iz hrustljavega vodnega kostanja; nekatere restavracije postrežejo tudi različico z bambusovim sokom.&lt;ref name=&quot;tastehongkong2&quot;&gt;{{cite web|date=10 February 2010|title=Water Chestnut Cake for Chinese New Year and sometimes Valentine's Day|url=http://www.tastehongkong.com/recipes/water-chestnut-cake-for-chinese-new-year-and-valentines-day/|access-date=8 January 2007|work=tastehongkong.com|archive-date=14 February 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100214170337/http://www.tastehongkong.com/recipes/water-chestnut-cake-for-chinese-new-year-and-valentines-day/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|Nian gao
|[[File:Guangdong Nian cake.jpg|150px]]
|年糕
|kolač iz moke lepljivega riža, običajno sladkan z rjavim sladkorjem.&lt;ref name=&quot;Roufs 2014 p. 79-80&quot;&gt;{{cite book | last=Roufs | first=Timothy | title=Sweet treats around the world : an encyclopedia of food and culture | publisher=ABC-CLIO | publication-place=Santa Barbara | year=2014 | isbn=978-1-61069-221-2 | oclc=890981785 | page=}}&lt;/ref&gt;
|-
|Kolač z rdečimi žižolami
|[[File:Red Dates Cake From Dong Yuen Chinese Restaurant.jpg|150px]]
|紅棗糕
|Sladica iz posušenih [[žižola|žižol]] in tapiokine moke.
|-
| Torta z tisoč plastmi 
|[[File:千層馬拉糕 (Cantonese sponge cake).jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=千層糕|cy=chīnchàhng gōu|p=qiāncéng gāo|labels=no|j=cin1cang4 gou1}}
|Sladica iz številnih plasti testa s slanim jajcem.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://orientaldaily.on.cc/cnt/lifestyle/20150908/00296_002.html |title=舊公屋歎老香港點心 |trans-title=Sigh about nostalgic dim sum in old housing area |language=zh |website=Oriental Daily News |access-date=3 September 2020 |archive-date=5 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201005130742/https://orientaldaily.on.cc/cnt/lifestyle/20150908/00296_002.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
|-
| Malajski biskvit
|[[File:Sponge cake at Top Cantonese Restaurant.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=馬拉糕|cy=máhlāai gōu |p=mǎlā gāo |labels=no}}
|Biskvit iz masti ali masla, moke in jajc.&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Cite book|last=Ting |first=Chew-Peh |title=Chinese Immigration and the Growth of a Plural Society in Peninsular Malaysia.|publisher=Research in Race and Ethnic Relations |year=1982|location=United States |pages=103–123}}&lt;/ref&gt;
|-
| Biskvit z belm sladkorjem
|[[File:WhiteSugarCake.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=白糖糕|cy=baahk tòng gōu |p=báitáng gāo |labels=no}} 
|Biskvit, kuhan v pari, pripravljen z belim sladkorjem.&lt;ref&gt;{{cite web|last=Shimabukuro |first=Bitty |date=21 May 2003|title=Rice cake revelation|url=http://archives.starbulletin.com/2003/05/21/features/story1.html|access-date=28 June 2011|work=Honolulu Star-Bulletin|archive-date=10 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110810210012/http://archives.starbulletin.com/2003/05/21/features/story1.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|last=梅联华|url=https://books.google.com/books?id=2_BKAQAAIAAJ&amp;q=%E7%99%BD%E7%B3%96%E7%B3%95|title=南昌民俗|date=2008|publisher=江西人民出版社|isbn=9787210038184|language=zh|access-date=17 August 2020|archive-date=5 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201005130745/https://books.google.com/books?id=2_BKAQAAIAAJ&amp;q=%E7%99%BD%E7%B3%96%E7%B3%95|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Meso ===
{| class=&quot;wikitable collapsible&quot;
|-
! Ime !! Slika !! Kitajsko !! Opis
|-
| Kuhana mesna kroglica
|[[File:HK Pacific Plaza SYP 德韾苑 Tak Hing Yuen Seafood Restaurant beef meat balls Mar-2013 Bamboo steamer.JPG|150px]]
|{{lang-zh|t=牛肉丸|p=niúròu wán |cy=ngàuh yuhk yún |labels=no}} 
|Kuhane mesne kroglice, postrežene na tanki plasti tofuja. Običajno se postrežejo z worcestersko omako.&lt;ref name=&quot;hk-gov-1&quot;&gt;{{cite web|title=Nutrient Values of Chinese Dim Sum |url=http://www.cfs.gov.hk/english/programme/programme_rafs/files/20070227_ra_dim_sum_pdf_full_e.pdf |access-date=11 June 2015|publisher=Food and Environmental Hygiene Department |archive-date=24 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150724075155/http://www.cfs.gov.hk/english/programme/programme_rafs/files/20070227_ra_dim_sum_pdf_full_e.pdf |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

|-
| Biserni mesni cmočki
|[[File:Pearl Meatballs with Sticky Rice.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=珍珠丸子|p=zhēnzhū wánzi |cy=zan1 zyu1 jyun2 zi2 |labels=no}} 
|Kuhane mesne kroglice, obdane z lepljivim rižem. Tradicionalno iz provinc Hubei in Hunan.
|-
| Levja glava 
|[[File:Lions-head-MCB.jpg|150px]]
|{{lang-zh|s=狮子头|t=獅子頭|p=Shīzitóu|labels=no}} 
|Svinjske ali goveje mesne kroglice, dušene z zelenjavo.
|-
| Feniksovi kremplji
|[[File:2015 0410 Chicken feet dim sum.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=鳳爪|p=fèngzhuǎ |cy=fuhng jáau |labels=no}}
|Piščančje tačke s fermentiranimi črnimi fižolčki (douchi) – najprej ocvrte, nato kuhane v vodi in zatem še kuhane v pari. »Kremasto beli feniksovi kremplji« ({{lang-zh|t=白雲鳳爪|p=báiyún fèngzhuǎ |cy=baahk wàhn fuhng jáau |labels=no}}) je navadno na pari kuhana različica.&lt;ref name=&quot;cnn2&quot;&gt;{{cite web|author1=Christopher DeWolf|author2=Izzy Ozawa|author3=Tiffany Lam|author4=Virginia Lau|author5=Zoe Li |date=13 July 2010|title=40 Hong Kong foods we can't live without|url=http://www.cnngo.com/hong-kong/none/40-things-eat-hong-kong-coronary-arrest-820489|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121105093220/http://www.cnngo.com/hong-kong/none/40-things-eat-hong-kong-coronary-arrest-820489|archive-date=5 November 2012|access-date=13 August 2012|work=CNN Go}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Shimabukuro, Betty. [http://starbulletin.com/98/11/11/features/request.html &quot;Dive In, Feet First&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/20120630131308/http://archives.starbulletin.com/98/11/11/features/request.html |date=30 June 2012 }}, ''Honolulu Star-Bulletin'', 11 November 1998.&lt;/ref&gt;
|-
| Svinjska rebrca
|[[File:HK 灣仔 Wan Chai 莊士敦道 193 Johnston Road 君戶鍋貼大王 Kwan Wu Dumplings King Restaurant food 排骨豆鼓盅飯 pork meat steamed rice October 2019 SS2 02.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=排骨|cy=pàaih gwāt |p=páigǔ |labels=no}}
|Svinjska rebrca na pari s fermentiranimi črnimi sojinimi fižolčki (douchi) ter včasih s česnom in čilijem.&lt;ref&gt;Phillips, Carolyn (2006) p. 167&lt;/ref&gt;
|-
| Goveja kita
|[[File:單點特製牛筋, Braised Beef Tendon, 一膳食堂, 台北 (23345752366).jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=牛筋|labels=no}}
|Goveje kite se dolgo kuhajo, dokler niso povsem mehke. V Hongkongu jih običajno postrežejo skupaj z govejim prsnim delom in/ali redkvijo. 
|-
| Goveji vampi
|[[File:Reticulum Dim Sum.jpg|150px]]
|{{lang-zh|t=金錢肚|labels=no|j=gam1cin4 tou5}}&lt;ref&gt;{{cite news |last = Fei Ying |first= Luo |date = 9 July 2016 |title= 蝦餃燒賣做主角 本土漫畫推廣飲茶文化 |trans-title  = Prawn dumpling seller to become main character. Local comic to promote Yum Cha culture. |url= https://hk.nextmgz.com/article/2_409887_0 |language = zh |work= Next Media |access-date  = 1 September 2020 |archive-date = 5 October 2020 |archive-url  = https://web.archive.org/web/20201005130738/https://hk.nextmgz.com/article/2_409887_0 |url-status = live}}&lt;/ref&gt;
|
|-
| Goveja drobovina Omasum 
|[[File:2016 0716 Ngau Pak Yip.jpg|150px]]
|{{lang-zh&lt;!-- |s=牛百叶 --&gt;|t=牛百葉|labels=no|j=ngau4baak6jip6}}&lt;br /&gt;({{lang-zh&lt;!-- |s=牛柏叶 --&gt;|t=牛柏葉|labels=no}})&lt;ref&gt;{{cite news| last = Lui| first= Novella| date = 16 March 2019| title = How dim sum lovers can stay healthy – and avoid 900-calorie meals| url= https://www.scmp.com/magazines/style/travel-food/article/3001828/how-dim-sum-lovers-can-stay-healthy-and-avoid-900| work  = South China Morning Post| access-date = 1 September 2020| archive-date= 6 August 2020| archive-url = https://web.archive.org/web/20200806011745/https://www.scmp.com/magazines/style/travel-food/article/3001828/how-dim-sum-lovers-can-stay-healthy-and-avoid-900| url-status  = live}}&lt;/ref&gt;
|
|-
| Toast s kozicami
|[[File:Shrimp Toast.jpg|150px]]
|{{lang-zh|s=蝦多士|labels=no}}
|Kruh, premazan s pasto iz mletih kozic in pripravljen s pečenjem ali cvrtjem v globoki maščobi.
|-
|}
== Čaj ==
[[File:Chrysanthemum tea.JPG|thumb|alt= Cvetovi krizanteme se namakajo v skodelici vroče vode|Čaj iz krizantem]]
[[File:Yumcha eating utensils.jpg|thumb|right|alt=Keramična žlica v posodi, par jedilnih palčk, krožnik in skodelica čaja|Tipičen jedilni pribor za obred ''jum ča'']]

Čaj velja za izjemno pomembnega – celo tako pomembnega kot hrana sama.&lt;ref name=&quot;NYT 1981&quot;&gt;{{Cite news|date=25 October 1981|title=Fare of the Country; Why Dim Sum Is 'Heart's Delight'|language=en-US |work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/1981/10/25/travel/fare-of-the-country-why-dim-sum-is-heart-s-delight.html|access-date=3 July 2020|issn=0362-4331|archive-date=4 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200704133705/https://www.nytimes.com/1981/10/25/travel/fare-of-the-country-why-dim-sum-is-heart-s-delight.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Cite web|last=Stevenson |first=Rachel |date=15 February 2018|title=The Ideal Tea Pairing with Dim Sum Guide|url=https://idealmagazine.co.uk/ideal-tea-pairing-dim-sum-guide/|access-date=3 July 2020|website=Ideal Magazine |language=en|archive-date=3 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200703195558/https://idealmagazine.co.uk/ideal-tea-pairing-dim-sum-guide/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Med čaji, ki se postrežejo ob jedeh ''dim sum'', so:

* Čaj iz krizantem: namesto čajnih listov gre za zeliščni poparek iz cvetov vrst ''Chrysanthemum morifolium'' ali ''Chrysanthemum indicum'', ki sta v Vzhodni Aziji najbolj priljubljeni.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Campbell |first=Dawn L.|title=The Tea Book |publisher=Pelican Publishing|year=1995|isbn=978-1-56554-074-3|location=Gretna |page=116}}&lt;/ref&gt; Za pripravo čaja se cvetovi krizanteme (običajno posušeni) namakajo v vroči vodi (po navadi s temperaturo od 90 do 95 °C, potem ko voda zavre in se nekoliko ohladi) v čajniku, skodelici ali kozarcu. Pogosta mešanica s čajem ''pu-erh'' se imenuje ''guk pou'' ({{lang-zh|t=菊普|p=jú pǔ |cy=gūk póu}}), ime pa izhaja iz sestavnih vrst čaja.
* [[Zeleni čaj]]: sveže nabrani listi, ki so obdelani s segrevanjem in sušenjem, vendar ne gredo skozi postopek oksidacije, zato ohranijo svojo prvotno zeleno barvo in kemične spojine, kot so polifenoli in klorofil.&lt;ref name=&quot;Khan2013&quot;&gt;{{cite journal|vauthors=Khan N, Mukhtar H |year=2013|title=Tea and health: studies in humans|journal=Current Pharmaceutical Design|type=Literature Review |volume=19|issue=34|pages=6141–7|doi=10.2174/1381612811319340008|pmc=4055352|pmid=23448443}}&lt;/ref&gt; Zeleni čaji, ki jih pridelujejo po vsej Kitajski in predstavljajo najbolj priljubljeno kategorijo čajev, vključujejo znameniti vrsti ''Dragon Well'' ({{lang-zh|t=龍井|p=lóngjǐng |cy=lùhngjéng}}) in ''Biluochun'', ki prihajata iz provinc Džedžjang oziroma Džjangsu.
* Čaj [[oolong]]: delna oksidacija čajnih listov jim podeli značilnosti tako zelenega kot črnega čaja.&lt;ref name=&quot;Chen Zhongmao 1991&quot;&gt;Zhongguo Chajing pp. 222–234, 271–282, 412–419 chief editor: Chen Zhongmao, publisher: Shanghai Wenhua Chubanshe (Shanghai Cultural Publishers) 1991.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;施海根，中國名茶圖譜、烏龍茶黑茶及壓製茶花茶特種茶卷 p2，上海文化出版社 2007 {{ISBN|7-80740-130-3}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Joseph Needham, ''Science and Civilization in China'', vol. 6, Cambridge University Press, 2000, part V, (f) Tea Processing and Use, pp. 535–550 &quot;Origin and processing of oolong tea&quot;.&lt;/ref&gt; Po okusu so čaji oolong bližje zelenemu kot črnemu čaju, vendar imajo manj izrazit »travnat« priokus. Glavna območja pridelave čaja oolong, kot so Fudžjan, Guangdong in Tajvan, ležijo vzdolž jugovzhodne obale Kitajske. ''Tieguanyin'' ali ''Ti Kuan Yin'' ({{lang-zh|t=鐵觀音|p=tiěguānyīn |cy=titgūnyām}}): ena najbolj priljubljenih vrst, ki izvira iz province Fudžjan; gre za vrhunsko sorto s čudovitim vonjem. 
* ''Pounei'' (kantonščina) ali čaj ''pu-erh'' (mandarinščina): običajno gre za stisnjen čaj, ki ga odlikujejo edinstvene zemeljske note, pridobljene z leti fermentacije.&lt;ref&gt;{{cite web|last=Yoder |first=Austin |date=13 May 2013|title=Pu'er Vs. Pu-erh: What's the Deal with the Different Spellings?|url=http://tearroir.com/news/puer-vs-pu-erh-whats-the-deal-with-the-different-spellings|archive-url=https://web.archive.org/web/20160507081118/http://tearroir.com/news/puer-vs-pu-erh-whats-the-deal-with-the-different-spellings|archive-date=7 May 2016|url-status=usurped |publisher=Tearroir}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Chen438&quot;&gt;{{harvp|Chen ZM|1991|p=438|loc=chpt. &quot;Manufacturing pu'er [普洱茶的制造]&quot;}}&lt;/ref&gt;
* Aromatizirani čaji: obstajajo različne mešanice cvetja z zelenim, črnim ali oolong čajem. Uporabljajo se cvetovi jasmina, gardenije, magnolije, grenivke, dišečega osmantusa in vrtnice. Razmerje med cvetjem in čajem določajo stroga pravila. Jasminov čaj, najbolj priljubljen aromatizirani čaj, je tisti, ki ga najpogosteje postrežejo v lokalih s ponudbo ''jum č0a''.

Postrežba čaja vključuje številne običaje.&lt;ref name=&quot;Entertaining 2009&quot;&gt;{{Cite journal|date=1 April 2009|title=Entertaining from ancient Rome to the Super Bowl: an encyclopedia| journal=Choice Reviews Online| volume=46| issue=8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=The Serious Eats Guide to Dim Sum|url=https://www.seriouseats.com/2011/04/guide-to-dim-sum-dumplings-siu-mai-bao-chinese-steamed-buns.html|access-date=3 July 2020|website=Serious Eats|language=en|archive-date=4 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200704023428/https://www.seriouseats.com/2011/04/guide-to-dim-sum-dumplings-siu-mai-bao-chinese-steamed-buns.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|date=25 January 2017|title=Chinese food lovers' guide to ordering, eating and appreciating dim sum|url=https://www.dallasnews.com/food/2017/01/25/chinese-food-lovers-guide-to-ordering-eating-and-appreciating-dim-sum/|access-date=3 July 2020|website=Dallas News|language=en|archive-date=4 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200704022311/https://www.dallasnews.com/food/2017/01/25/chinese-food-lovers-guide-to-ordering-eating-and-appreciating-dim-sum/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Chiang 2019&quot;&gt;{{Cite web|last=Chiang |first=Karen |title=The yum cha rules you need to know|date=28 February 2019 | url=https://www.bbc.com/travel/story/20190227-the-yum-cha-rules-you-need-to-know|access-date=3 July 2020|publisher=BBC|language=en|archive-date=4 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200704041550/http://www.bbc.com/travel/story/20190227-the-yum-cha-rules-you-need-to-know|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Običajno postrežba steče tako, da natakar goste vpraša, kateri čaj želijo. V skladu z bontonom čaj drugim natoči oseba, ki sedi najbližje čajniku. Včasih mlajša oseba postreže starejši.

Tisti, ki prejmejo čaj, svojo zahvalo izrazijo z dvakratnim potrkanjem s kazalcem in sredincem po mizi. Po eni od legend je tradicija potrkanja s prsti nastala iz dogodka, ko je cesar v javni čajnici natočil čaj svojemu služabniku; to se je zgodilo med potovanjem, na katerem je cesar skrival svojo identiteto, da bi se lahko pomešal med navadne ljudi. Ker mu je cesar naročil, naj ne razkriva njegove identitete javnosti, je služabnik hvaležnost izrazil z improvizirano kretnjo potrkanja s prsti namesto s priklonom do tal (''kowtow''), ki bi razkril cesarjev plemiški status. Navada se je sčasoma razvila v način izražanja hvaležnosti, ko nam čaj natočijo drugi.

Gostje prav tako odprejo pokrov (pri kovinskih čajnikih s tečaji) ali zamaknejo pokrov (pri keramičnih čajnikih), s čimer nakažejo, da je čajnik prazen; natakarji nato čajnik ponovno napolnijo.

== Zgodovina ==
[[File:Dim-sum-HK.JPG|thumb|Restavracija s ponudbo dim sum v Hongkongu]]
[[File:How To Dim Sum - A Beginner's Guide.webm|thumb|Video vodnik o dim sumu]]

''Dim sum'' je del kitajske tradicije prigrizkov, ki izvira iz obdobja [[dinastija Song|dinastije Song]] (960–1279); takrat so kraljevi kuharji ustvarjali različne jedi, kot so sesekljan fazan, jeziki škrjancev ter sladice iz kuhanega mleka in fižolove paste. V 10. stoletju je Guangdžov doživel porast trgovskih potovanj.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite news |last=Gourse |first=Leslie |title=Dim Sum Has Come a Long Way, From Esoteric to Mass Popularity|url=https://www.chicagotribune.com/news/ct-xpm-1988-03-13-8802290511-story.html|access-date=5 August 2020|newspaper=Chicago Tribune |date=13 March 1988 |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Takrat so popotniki pogosto obiskovali čajnice, kjer so ob čaju uživali v obrokih z majhnimi porcijami, imenovanih ''jum ča'' ali »čajni obroki«.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{cite book|last=Wong |first=Adele |title=Hong Kong Food &amp; Culture: From Dim Sum to Dried Abalone |year=2016 |publisher=Man Mo Media |isbn=978-9887756002}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite news|date=25 October 1981|title=Fare of the Country; Why Dim Sum Is 'Heart's Delight'|language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/1981/10/25/travel/fare-of-the-country-why-dim-sum-is-heart-s-delight.html|access-date=16 August 2020|issn=0362-4331|archive-date=4 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200704133705/https://www.nytimes.com/1981/10/25/travel/fare-of-the-country-why-dim-sum-is-heart-s-delight.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Izraz ''jum ča'' zajema dva povezana koncepta. Prvi, 一{{linktext|一盅兩件}}, se dobesedno prevede kot »ena skodelica, dva kosa«. Nanaša se na navado, da so gostom v čajnicah ob čaju postregli dva skrbno pripravljena prigrizka – slana ali sladka. Drugi, {{linktext|點心}} (kar pomeni ''dim sum''), se dobesedno prevede kot »dotik srca« (tj. nekaj, kar se dotakne srca). S tem izrazom so poimenovali majhne prigrizke, ki so spremljali pitje čaja.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Cite web|date=13 May 2019|title=Jian Dui -- Sesame Balls (煎堆)|url=https://kindredkitchen.ca/2019/05/13/jian-dui-sesame-balls/|access-date=14 August 2020|website=Kindred Kitchen |language=en-CA |archive-date=5 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201005130704/https://www.kindredkitchen.ca/2019/05/13/jian-dui-sesame-balls/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

V 13. stoletju, ko so [[Mongoli]] vdrli na Kitajsko, se je kraljevi dvor umaknil v južni del države in s tem vnesel kraljevi vpliv v kulturo ''dim suma'' v Guangdžovu. Guangdžov je bil bogato in veliko pristaniško mesto z mednarodnimi obiskovalci, zmernim podnebjem in obalo, kjer so pridelovali sveže in tropske sestavine, kar je ustvarjalo idealno okolje za kulinariko in zabavo. V Guangdžovu so ''dim sum'' prodajali ulični prodajalci in čajnice. Navada uživanja čaja z dim sumom v čajnicah se je sčasoma razvila v sodobni ''jum ča''. V čajnicah so popotniki izbirali želene prigrizke z vozičkov. Obiskovalci čajnic so se ob jedi pogosto družili, poslovneži pa so ob dim sumu sklepali posle.

V času [[dinastija Ming|dinastije Ming]] (1368–1644) je bil ustanovljen Urad za čaj in konje, katerega naloga je bila nadzor nad pridelavo čaja in izboljšanje njegove kakovosti. Izboljšave kakovosti čaja so vodile tudi k izboljšavam v čajnicah.

Kantonska kultura ''dim suma'' se je hitro razvila v drugi polovici 19. stoletja v Guangdžovu.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite journal|last=Phillips |first=Carolyn |date=1 February 2017|title=Modern Chinese History as Reflected in a Teahouse Mirror|url=https://online.ucpress.edu/gastronomica/article/17/1/56/45126/Modern-Chinese-History-as-Reflected-in-a-Teahouse|journal=Gastronomica|language=en|volume=17|issue=1|pages=56–65|doi=10.1525/gfc.2017.17.1.56|issn=1529-3262|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; Prostori za obedovanje v čajnicah so bili običajno v zgornjem nadstropju, prvotna ponudba jedi ''dim sum'' pa je vključevala na pari kuhane polnjene kruhke. Sčasoma so se te čajnice prelevile v specializirane restavracije z jedmi ''dim sum'', temu pa sta hitro sledila tudi raznolikost in kakovost same ponudbe. Kantonski ''dim sum'' je prvotno temeljil na lokalnih sestavinah, kot sta sladkasta pečena svinjina (znana kot ''čar siu'') in sveži riževi rezanci. Z nadaljnjim razvojem so kuharji vključili vplive in tradicije iz drugih kitajskih regij, kar je postavilo temelje za bogato izbiro jedi ''dim sum'', kot jo poznamo danes. Kuharji so ustvarili širok nabor jedi, ki še danes predstavljajo večino ponudbe dim sum v čajnicah. Del tega razvoja je vključeval zmanjšanje velikosti porcij jedi, ki so prvotno izvirale iz severne Kitajske – na primer polnjenih kruhkov, kuhanih na pari –, da bi jih bilo mogoče lažje vključiti v meni dim sum. Hitro širjenje restavracij z jedmi dim sum je bilo deloma posledica tega, da je bila priprava teh jedi zamudna, ljudje pa so raje izbrali udobje obedovanja zunaj ter uživali v pestri ponudbi pečenih, na pari kuhanih, v ponvi pečenih, ocvrtih in dušenih jedi. Ponudba ''dim sum'' se je še naprej razvijala in se razširila tudi proti jugu, vse do Hongkonga.&lt;ref&gt;Tam, S. (1997). Eating Metropolitaneity: Hong Kong Identity in yumcha. ''Australian Journal of Anthropology'', 8(1), 291-306&lt;/ref&gt;

Čeprav jedi ''dim sum'' običajno pripisujemo kantonski kuhinji, vključujejo številne druge vplive.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; V tisočletjih so se ljudje na Kitajskem selili v iskanju novih bivališč in s seboj prinašali recepte za svoje najljubše jedi, ki so jih še naprej pripravljali in postregli. Številni pripadniki [[Kitajci Han|ljudstva Han]] so se v iskanju toplejšega podnebja selili proti jugu. Naselja so nastajala v dolini reke [[Jangce]], v osrednjem višavju in na jugovzhodni obali, vključno s pokrajino [[Guangdong]]. Vpliv mest [[Sudžov]] in [[Hangdžov]] je opazen pri vegetarijanskih zvitkih iz sojine kožice in »bisernih« mesnih kroglicah. Kvadratne sladice z okusom rdečih [[Žižola|žižol]] ali volčjih jagod ([[Navadna kustovnica]]) odražajo vpliv pekinških sladic. Slane jedi, kot so ocvrti žepki (''pot stickers'') in kuhani cmoki na pari, vključujejo muslimanske vplive, ki so jih prinesli popotniki iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]] po [[svilna pot|svilni poti]] v Guangdong. To je le nekaj primerov, kako se je v tradicionalni kantonski ''dim sum'' vključila široka paleta različnih vplivov.

Do leta 1860 so tuji vplivi preoblikovali kantonski ''dim sum'' s kulinaričnimi novostmi, kot so [[kečap]], [[worcestrska omaka]] in [[Kari (jed)|kari]], ki so se začeli uporabljati v nekaterih slanih jedeh. Pite s kremnim nadevom (''custard pies'') so se razvile v miniaturne klasike, ki jih najdemo v vsaki čajnici. Druge jedi ''dim sum'' so se razvile iz indijskih samos, mangovih pudingov in mehiških peciv ''conchas'' (žemljic s sladkorno skorjico). Kantonski ''dim sum'' odlikuje izjemno širok nabor okusov, tekstur, načinov priprave in sestavin. Posledično obstaja več kot tisoč različnih vrst jedi ''dim sum''.

V 1920-ih so bili v mestu Guangdžov glavni kraji za uživanje ob čaju čajni paviljoni, ki so se ponašali z elegantnim in prostornim ambientom.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Gostje so bili premožni, standardi za privilegij uživanja v storitvah čajnih paviljonov in jedeh ''dim sum'' pa so bili precej visoki. Ob vstopu v čajni paviljon so gostje pregledali čajne liste, da bi se prepričali o njihovi kakovosti in preverili temperaturo vode. Ko so bili zadovoljni, so prejeli svinčnik in knjižico s seznamom razpoložljivih jedi ''dim sum''. Natakar je nato iztrgal naročilo iz knjižice, da je kuhinja lahko po naročilu pripravila jedi – bodisi s praženjem, kuhanjem na pari, pečenjem v pečici ali cvrtjem v globokem olju. Gostje so obedovali v zgornjem nadstropju, v zasebnosti in udobju. Natakarji so previdno lovili ravnotežje s krožniki na rokah ali jih zlagali na pladnje, medtem ko so hodili gor in dol po stopnicah. Sčasoma so za strežbo jedi iz parilnikov in na krožnikih začeli uporabljati vozičke za ''dim sum''.

V čaju in jedeh ''dim sum'' so uživali tudi ljudje s povprečnimi dohodki. Že zgodaj zjutraj so gostje obiskovali cenovno dostopne restavracije, ki so ponujale polnjene parjene kruhke in vroč čaj. Sredi dopoldneva so študenti in državni uslužbenci naročili dve ali tri vrste jedi dim sum ter jedli ob branju časopisa. Pozneje dopoldne so zaposleni v manjših podjetjih obiskovali restavracije za zajtrk in da bi prostore restavracije izkoristili kot nekakšno majhno pisarno.

Do konca 1930-ih je kultura čajnic v Guangdžovu vključevala štiri ugledne mojstre priprave jedi ''dim sum'', katerih imena so bila izpostavljena na tablah pred vhodi v njihove restavracije. Med čajnicami je vladala huda konkurenca, zato so skoraj vsak dan nastajale nove različice jedi ''dim sum'', vključno s tistimi, na katere so vplivala čajna peciva iz [[Šanghaj]]a, [[Peking]]a in zahodnega sveta. Nastalo je tudi veliko novih fuzijskih jedi, kot so pudingi, pečeni zvitki, žepki, pite s kremnim nadevom in malajski parjeni kolači.

Znatno se je povečala tudi raznolikost tankih testenih ovojov, uporabljenih tako pri sladkih kot pri slanih jedeh.

Če se osredotočimo zgolj na spremembe in razvoj vrst ovojov, so v 1920-ih prevladovale naslednje vrste: testo z vzhajalom (za polnjene kruhke), testo iz pšeničnega škroba, testo za ''shao mai'' (tj. testo z jajci), testo za prosojne kruhke, hrustljavo testo, testo iz lepljivega riža in testo za kuhane cmoke. Do tridesetih let so kuharji pogosto uporabljali tudi listnato testo, kantonsko krhko testo in druge vrste – skupno kar 23 vrst ovojov –, ki so jih pripravljali s praženjem v ponvi, cvrtjem v globoki maščobi, kuhanjem v pari, pečenjem v pečici in pečenjem na ognju.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Feng |first=Mingquan |year=1986|title=A discussion on Guangzhou's teahouse industry. Guangzhou wenshi ziliao 廣州文史資料|journal=Literary and Historical Materials on Guangzhou |volume=36,1}}&lt;/ref&gt;

{{quote|Med potekom kitajske državljanske vojne (1927–1949) so številni kuharji, specializirani za pripravo jedi ''dim sum'', zapustili Kitajsko in se naselili v Hongkongu, kar je tam privedlo do nadaljnjega izpopolnjevanja in inovacij na tem področju.] Odprle so se tudi zelo velike restavracije s ponudbo ''dim suma'' v večjih mestih, kot so Hongkong, San Francisco, Boston, Toronto in New York.}}

V 19. stoletju so kantonski priseljenci ''dim sum'' prinesli na zahodno in vzhodno obalo Združenih držav Amerike.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Entertaining from Ancient Rome to the Super Bowl: An Encyclopedia |date=2008|publisher=Greenwood Press |others=Adamson, Melitta Weiss., Segan, Francine.|isbn=978-0-313-08689-2|location=Westport, Conn.|oclc=273865320}}&lt;/ref&gt; Nekatere izmed najstarejših restavracij s ponudbo ''dim suma'' v ZDA, ki delujejo še danes, so se odprle v 1920-ih v San Franciscu in New Yorku.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web|title=Step Inside 98-Year-Old Hang Ah Tea Room, the Oldest Dim Sum Restaurant in America|url=https://www.vice.com/en/article/step-inside-96-year-old-hang-ah-tea-room-the-oldest-dim-sum-restaurant-in-america/|access-date=17 August 2020|website=Vice|date=December 2016 |language=en|archive-date=7 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200907064722/https://www.vice.com/en_us/article/ezkzwm/step-inside-96-year-old-hang-ah-tea-room-the-oldest-dim-sum-restaurant-in-america|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Nearly 100 Years Later, New York's First Dim Sum Restaurant Continues to Innovate|url=https://squareup.com/us/en/townsquare/nearly-100-years-later-new-yorks-first-dim-sum-restaurant-continues-to-innovate|access-date=29 August 2020|website=Square |date=19 August 2015 |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Velja prepričanje, da se je zgodovina kitajske skupnosti v [[San Francisco|San Franciscu]] začela približno 30 let pred odprtjem prve restavracije s ''dim sumom'' v mestni četrti Chinatown. Kitajci so raje živeli na območju današnjega Chinatowna zaradi tamkajšnjih restavracij in gledališč. V poznih 1930-ih so se v ameriškem časopisju začele pojavljati prve omembe ''dim suma''. Čeprav so nekatere kitajske restavracije v ZDA ''dim sum''* ponujale že desetletja, se je širša javnost zanj začela zanimati šele v poznih osemdesetih letih.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Kljub vse večji prepoznavnosti ''dim suma''* v tistem času je kuhar iz [[Hongkong]]a, ki se je priselil v San Francisco, opazil, da so se gostje v ZDA običajno osredotočali zgolj na hrano, ne pa na družabni vidik uživanja v ''dim sumu''.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{navedi revijo|title=How to Order Dim Sum, According to the Head Chef of the First Chinese Restaurant in North America to Receive a Michelin Star|url=https://time.com/5750814/dim-sum-ordering-guide/|access-date=19 August 2020|journal=|Time |archive-date=19 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200819075135/https://time.com/5750814/dim-sum-ordering-guide/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Čeprav je ''dim sum'' kitajska jed, gre za skupno obedovanje in družabno izkušnjo, ki lahko traja več ur. Običajno se večje skupine ljudi zberejo ob jedi in uživajo v sproščenem druženju. Gostje v restavracije prihajajo zgodaj, okoli 10. ure dopoldne; namesto da bi naročili polno mizo hrane, naročijo le manjše količine, spijejo skodelico čaja, preberejo časopis in počakajo, da se jim pridružijo prijatelji in družinski člani. Posledično lahko obisk restavracije s ''dim sumom'' traja od poznega dopoldneva pa vse do popoldneva. Za nekatere prebivalce Hongkonga je uživanje v ''dim sumu'' del vsakdana in način življenja. Ker pa ta tradicija v nekaterih ameriških restavracijah s ponudbo dim suma ni vedno prisotna, se za vzbujanje zanimanja in privabljanje strank uporabljajo pristopi, kot so prilagajanje začimb in okusov tradicionalnih jedi ter ustvarjanje novih jedi s poudarkom na bogatejših okusih in privlačnem videzu.

Neki kulinarični kritik opaža, da je objavljanje fotografij ''dim suma'' na družbenih omrežjih vse bolj priljubljeno in da je ta vrsta hrane postala tako razširjena, da ima zdaj vsaka ameriška zvezna država vsaj eno kakovostno restavracijo z ''dim sumom''.&lt;ref&gt;{{Cite news|date=5 February 2016|title=Where to Find the Best Dim Sum in Every State in America |url=https://spoonuniversity.com/lifestyle/where-to-find-the-best-dim-sum-in-every-state-in-america|access-date=19 August 2020|website=Spoon University |language=en-US |archive-date=18 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200918233545/https://spoonuniversity.com/lifestyle/where-to-find-the-best-dim-sum-in-every-state-in-america|url-status=live}}&lt;/ref&gt;.

Tudi v Hongkongu številni kuharski mojstri uvajajo različice, ki temeljijo na tradicionalni kantonski kuhinji; to vzbuja zanimanje ter prebivalcem Hongkonga in turistom ponuja nove, sveže jedi dim sum.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Springer |first=Janice Leung Hayes, Kate |title=19 Best Dim Sum Spots in Hong Kong|url=https://www.cntraveler.com/gallery/best-dim-sum-in-hong-kong|access-date=19 August 2020|website=Condé Nast Traveler|date=5 March 2018|language=en|archive-date=12 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200812215519/https://www.cntraveler.com/gallery/best-dim-sum-in-hong-kong|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Dim sum}}
{{Spoken Wikipedia|Dim sum.ogg|date=2005-04-19}}

[[Kategorija:Kitajska kuhinja]]
[[Kategorija:Narodne jedi]]</text>
      <sha1>pdbdnqpw592logyzudffxgkaq280lju</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ples – noč čarovnic</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608764</id>
    <revision>
      <id>6751597</id>
      <parentid>6751277</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T18:42:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Migovic</username>
        <id>104169</id>
      </contributor>
      <comment>/* Razvoj prireditve (2014–2019) */</comment>
      <origin>6751597</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26350" sha1="k28lgfp0lxduib8b948lcqiihfjrdcc" xml:space="preserve">''Ples – noč čarovnic''' je bila večdnevna glasbeno-zabavna prireditev s srednjeveško in čarovniško tematiko, ki so jo v letih 2013–2023 izvajali v [[Grad Rakičan|Dvorcu Rakičan]] v naselju Rakičan ([[Mestna občina Murska Sobota]]). Organizator je bil javni zavod RIS Dvorec Rakičan (Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan). Prireditev se je tradicionalno odvijala zadnji teden oktobra, ob [[Noč čarovnic|noči čarovnic]] (31. oktobra) in krompirjevih počitnicah, ter obsegala spremljevalni program — srednjeveška vas, čarovniške predstave in delavnice, viteški turnirji, lokostrelstvo, prižig grmade in ognjeni šov — ter večerne koncerte slovenskih in tujih izvajalcev na enem ali dveh odrih. Po poročilih lokalnih medijev je prireditev vsako leto pritegnila tisoče obiskovalcev; državni portal jo je leta 2024 imenoval za največji dogodek za noč čarovnic v Sloveniji.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''Ekskluzivno: Zabava za Noč čarovnic letos v Dvorcu Rakičan, nastopili bodo Modrijani'', 26. avgust 2013. [https://www.pomurec.com/vsebina/18907/Ekskluzivno__Zabava_za_Noc_carovnic_letos_v_Dvorcu_Rakican__nastopili_bodo_Modrijani pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Ples - noč čarovnic letos štiri dni, objavljamo program'', 4. september 2023. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/33665/ples-noc-carovnic-letos-stiri-dni-objavljamo-nastopajoce.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Metropolitan: ''Največji dogodek za noč čarovnic v Sloveniji je odpovedan, organizatorji pa skrivajo pravi razlog, zakaj (raziskali smo)'', 18. oktober 2024. [https://www.metropolitan.si/scena/glasba/gradfest-odpovedan-dvorec-rakican-noc-carovnic/ metropolitan.si] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

[[Slika:Rakican Mansion, western tract 01.jpg|thumb|220px|Dvorec Rakičan (zahodni trakt), prireditveni prostor dogodka]]

Zadnja izvedba pod tem imenom je bila oktobra 2023, ob desetletnici prireditve. Leta 2024 so prireditev načrtovali pod novim imenom '''Gradfest''', a jo je organizator 11. oktobra 2024 odpovedal. Od tedaj v Rakičanu ni bila izvedena nobena prireditev niti pod enim ali drugim imenom.&lt;ref&gt;Sobotainfo: ''Preobrat: Noč čarovnic je po novem Gradfest, organizira pa ga podjetje iz Ljubljane'', 9. september 2024. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/preobrat-noc-carovnic-je-po-novem-gradfest-organizira-pa-ga-podjetje-iz-ljubljane sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Gradfest v Rakičanu odpovedan'', 11. oktober 2024. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/36402/gradfest-v-rakicanu-odpovedan.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

== Zgodovinsko ozadje, lokacija in organizator ==
Rakičan je naselje v Mestni občini Murska Sobota; v pisnih virih se prvič omenja leta 1431. Dvorec Rakičan, srednjeveško in baročno grajen poslopje, je danes urejen prireditveni in gostinski prostor. Upravljalec dvorca je javni zavod RIS Dvorec Rakičan, lastnica pa Mestna občina Murska Sobota. Zavod je bil ustanovljen 23. oktobra 2003, ko je 17 ustanoviteljev podpisalo pogodbo o ustanovitvi zavoda; leta 2011 je bil preoblikovan v javni zavod. Njegov namen je spodbujanje raziskovanja, izobraževanja in trajnostnega razvoja.&lt;ref&gt;RIS Dvorec Rakičan: ''Zgodovina dvorca Rakičan''. [https://www.ris-dr.si/go/1003/Zgodovina_dvorca ris-dr.si] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Pred nastankom prireditve v Rakičanu so se v tem delu Pomurja prireditve ob noči čarovnic tradicionalno odvijale v Gradu na Goričkem, kjer jih je organizirala Občina Grad, prireditveni prostor pa je upravljalo [[Krajinski park Goričko]]. Leta 2012 je prireditev na Gradu zaradi nesoglasij med upravljavcem prostora in organizatorko odpadla; leta 2013 se ni izvedla niti tam, zato je tradicijo prevzel RIS Dvorec Rakičan.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''Ekskluzivno: Zabava za Noč čarovnic letos v Dvorcu Rakičan, nastopili bodo Modrijani'', 26. avgust 2013. [https://www.pomurec.com/vsebina/18907/Ekskluzivno__Zabava_za_Noc_carovnic_letos_v_Dvorcu_Rakican__nastopili_bodo_Modrijani pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

== Začetki (2013) ==
O prevzemu prireditve je javnost 26. avgusta 2013 obvestil takratni direktor RIS Dvorec Rakičan mag. Robert Celec. Po njegovih besedah je bil Dvorec Rakičan »naravnost odličen za tovrstno prireditev« tako z vidika varnosti kot hrupa, saj se je koncertni del odvijal na dvorišču dvorca; organizator je napovedal sodelovanje mednarodnih prostovoljcev in sodelavo s prejšnjim organizatorjem iz Grada.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''Ekskluzivno: Zabava za Noč čarovnic letos v Dvorcu Rakičan, nastopili bodo Modrijani'', 26. avgust 2013. [https://www.pomurec.com/vsebina/18907/Ekskluzivno__Zabava_za_Noc_carovnic_letos_v_Dvorcu_Rakican__nastopili_bodo_Modrijani pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Prvi Ples – noč čarovnic je potekal 31. oktobra 2013, takoj po zaključku »Srednjeveških dnevov« (26.–31. oktober), ki so se na dvorcu odvijali istega tedna. Šlo je za enodnevno prireditev, na kateri so med drugim nastopili ansambel Modrijani, Nika Zorjan, skupina Blue Planet in DJ Črt, plesni program pa je popestrila skupina Mystique Show Group; pogostitelj je bil prekmurski zabavljač in voditelj Jože Činč. Obiskovalcem je bil na voljo tudi bogat prekmurski gastronomski program (bujta repa, bograč, viteški krožnik).&lt;ref&gt;Sobotainfo: ''Noč čarovnic v Dvorcu Rakičan z Modrijani, Niko Zorjan in Blue Planet'', 1. november 2013. [https://sobotainfo.com/novica/scena/noc-carovnic-v-dvorcu-rakican-z-modrijani-niko-zorjan-blue-planet/97370 sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Ples - noč čarovnic v Dvorcu Rakičan privablja množice'', 31. oktober 2013. [https://www.pomurec.com/vsebina/20110/FOTO__Ples_-_noc_carovnic_v_Dvorcu_Rakican_privablja_mnozice pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

== Razvoj prireditve (2014–2019) ==
V letih 2014 in 2015 je prireditev še vedno trajala en dan (od 11. ure zjutraj do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne), a je postopno naraščala. Program sta že takrat obsegala dva odra, srednjeveški in čarovniški spremljevalni program, sojenje čarovnici in sežig na grmadi, lokalno in srednjeveško tržnico ter prekmurska kulinariko. Po napovedi iz oktobra 2014 so na dveh odrih nastopili Broken Hearts, Nika Zorjan s bandom, Blue Planet in Prekmurska godba Bakovci, v večernih urah pa Modrijani, Kingstoni in Rock Partyzani; noč je z ognjenim šovom popestrila češka skupina Markus M.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''Predprodaja vstopnic za prireditev Ples – noč čarovnic'' (napoved programa za 31. 10. 2014), 4. oktober 2014. [https://www.pomurec.com/vsebina/26464/Predprodaja_vstopnic_za_prireditev_Ples_%E2%80%93_noc_carovnic pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; V letu 2015 so bile med izvajalci Neda Ukraden, Modrijani, Maraaya in Ula Ložar, Rock Partyzani, Zlata Žila, Plamen in Tropik. Med novostmi je bil leta 2015 »čarovniški polet z dvorca« (zip-line spust), nastop akrobatskega pilota Petra Podlunška ter brezplačen prevoz obiskovalcev iz Murske Sobote s turističnim vlakcem; po zaključku koncertnega dela je potekala »after party« do zgodnjih jutranjih ur.&lt;ref&gt;Pomurec.com: arhiv novic oktobra 2014 (»FOTO: Čarovniški spektakel z obsojeno čarovnico v Rakičanu v polnem teku«, »Predprodaja vstopnic za prireditev Ples – noč čarovnic«). [https://www.pomurec.com/go/186/arhiv/2014/10/ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''PLES - NOČ ČAROVNIC V DVORCU RAKIČAN'', oktober 2015. [https://www.pomurec.com/vsebina/35648/PLES_-_NOC_CAROVNIC_V_DVORCU_RAKICAN pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Sobotainfo: ''Priprave za Ples - Noč čarovnic že v polnem teku'', oktober 2015. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/priprave-za-ples-noc-carovnic-ze-v-polnem-teku/105038 sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Četrta izvedba, ki je potekala 29. in 30. oktobra 2016, je bila prvič dvodnevna.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Vlado Kreslin in Siddharta obnoreli čarovnice v Rakičanu'', 30. oktober 2016. [https://www.pomurec.com/vsebina/40375/FOTO__Vlado_Kreslin_in_Siddharta_obnoreli_carovnice_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Citylife: ''Ples - Noč čarovnic v dvorcu Rakičan 2016'', oktober 2016. [https://www.citylife.si/napovednik/ples-noc-carovnic-v-dvorcu-rakican-2016 citylife.si] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Sobotni uvodni večer so odprli Vlado Kreslin s skupino Mali bogovi ter Siddharta, z njima pa sta nastopila še Trifrtalenadesejt in Weekend band; sredi grajskega dvorišča je bil prižgan tudi čarovniški ogenj.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Vlado Kreslin in Siddharta obnoreli čarovnice v Rakičanu'', 30. oktober 2016. [https://www.pomurec.com/vsebina/40375/FOTO__Vlado_Kreslin_in_Siddharta_obnoreli_carovnice_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Nedeljski zaključek sta poskrbleli skupini Gadi in Mejaši ter BQL ob spremljavi Nike Zorjan, Aly z bandom, Dkwascheni Retashy in Mišo Kontrec.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Nedeljski zaključek čarovniškega rajanja v Rakičanu (prvi del)'', 31. oktober 2016. [https://www.pomurec.com/vsebina/40381/FOTO__Nedeljski_zakljucek_carovniskega_rajanja_v_Rakicanu_(prvi_del) pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Leto 2017, peto izvedbo, je organizator javno imenoval 5. obletnico; prvič pa je prireditev potekala tri dni, in sicer od sobote, 28. oktobra, do ponedeljka, 30. oktobra.&lt;ref&gt;Pomurec.com: arhiv novic oktobra 2017 (»Pred vrati je tridnevni spektakel Ples – noč čarovnic«, 25. oktober 2017; fotovestniki iz 28.–30. oktobra 2017). [https://www.pomurec.com/obcinanovice/171/arhiv/2017/10 pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Big Foot Mama in Siddharta poskrbeli za nepozabno vzdušje v Rakičanu'', 29. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44899/FOTO__Big_Foot_Mama_in_Siddharta_poskrbeli_za_nepozabno_vzdusje_v_Rakicanu_ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Sobotni uvodni večer sta odprla koncerta Trifrtalenadesejt in Vročih cilindrov ob prižigu ognja, zaključila pa sta legendarni rock skupini Big Foot Mama in Siddharta.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Trifrtalenadesejt in Vroči cilindri ogreli ozračje na Plesu – noč čarovnic'', 28. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44898/FOTO__Trifrtalenadesejt_in_Vroci_cilindri_ogreli_ozracje_na_Plesu_%E2%80%93_noc_carovnic pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Big Foot Mama in Siddharta poskrbeli za nepozabno vzdušje v Rakičanu'', 29. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44899/FOTO__Big_Foot_Mama_in_Siddharta_poskrbeli_za_nepozabno_vzdusje_v_Rakicanu_ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Nedeljo so poleg popoldanskega družinskega programa zaznačila izbor naj čarovnice in tradicionalno sojenje čarovnici ter koncerta Modrijanov in Weekend banda, zaključek dneva pa sta poskrbela Grupa Vigor in pevka Nina Donelli.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Modrijani in Weekend band ogreli ozračje v Rakičanu'', 29. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44917/FOTO__Modrijani_in_Weekend_band_ogreli_ozracje_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Grupa Vigor navdušila občinstvo v Rakičanu'', 30. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44918/FOTO__Grupa_Vigor_navdusila_obcinstvo_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Ponedeljski zaključek so oblikovali Nika Zorjan, Ula Ložar, BQL ter MI2 in Crvena Jabuka.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Ponedeljkov zaključek čarovniškega rajanja v Rakičanu'', 31. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44931/_FOTO__Ponedeljkov_zakljucek_carovniskega_rajanja_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Šesta izvedba je bila spet tridnevna (27., 28. in 30. oktober 2018).&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Tudi letos spektakularen tridnevni program na prireditvi Ples - noč čarovnic'', 10. september 2018. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/18956/tudi-letos-spektakularen-tridnevni-program-na-prireditvi-ples-noc-carovnic.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pom18a&quot;&gt;Pomurec.com: ''Ekskluzivno: Ples-noč čarovnic z zvenečimi imeni: Parni Valjak, Lačni Franz, Magnifico, BQL, Vigor, Luka Basi, MI2, Opča Opasnost, Challe Salle, Trkaj'', 4. september 2018. [https://www.pomurec.com/vsebina/48992/ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Ker so se jesenske šolske počitnice začele v soboto, 27. oktobra, se je festival na ta dan pričel; organizator je za izvedbo ob vsakem vremenu zagotovil rekordno velik šotor.&lt;ref name=&quot;pom18a&quot;/&gt; Sobotni, izključno glasbeno obarvan dan sta odprli legendarni rock skupini Parni Valjak in Lačni Franz, z njima pa so nastopili še Weekend band, Cover Lover in Trifrtalenadesejt.&lt;ref name=&quot;pom18a&quot;/&gt; Nedelja je bila namenjena družinam in otrokom — med drugim »čarovniški polet« po ZIP-linu, srednjeveški, animacijski in iluzionistično-čarodejski program ter ognjeni šov — z večernimi nastopi Magnifica, BQL, Grupe Vigor, Victory in Luke Basi.&lt;ref name=&quot;pom18a&quot;/&gt; Torek so zaključili Orlek, MI2, Opća Opasnost, Challe Salle, Nipke, Trkaj in Ines Erbus.&lt;ref name=&quot;pom18a&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Torkov program v Rakičan privabil mnogo obiskovalcev'', 31. oktober 2018. [https://www.pomurec.com/vsebina/49822/FOTO__Torkov_program_v_Rakican_privabil_mnogo_obiskovalcev pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Vstopnice so bile v predprodaji, ki se je 10. septembra pričela v kavarni dvorca, po 6 €, v redni prodaji po 9 € za posamezni dan, »čarobna vstopnica« za vse tri dneve pa po 14,90 €; kontingent predprodaje je bil pred izvedbo vsakokrat razprodan.&lt;ref name=&quot;pom18a&quot;/&gt;

V letu 2019 je prireditev potekala tri dni (26., 27. in 30. oktober) s programom, ki je zajemal najmanj 15 glasbenih izvajalcev, med njimi Siddhartu, Massima, Gibonnija in svetovno znanega DJ-ja Alle Farben, ki je v Pomurju nastopil premierno.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''Razkrivamo prvi sklop nastopajočih na prireditvi Ples – noč čarovnic'', 9. avgust 2019. [https://www.pomurec.com/vsebina/53797/Razkrivamo_prvi_sklop_nastopajocih_na_prireditvi_Ples_%E2%80%93_noc_carovnic_ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO in VIDEO: Svetovno znani DJ Alle Farben navdušil nepregledno množico v Rakičanu'', 31. oktober 2019. [https://www.pomurec.com/vsebina/54755/FOTO_in_VIDEO__Svetovno_znani_DJ_Alle_Farben_navdusil_nepregledno_mnozico_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

== Premor zaradi epidemije in vrnitev (2020–2021) ==
Osma izvedba, načrtovana za konec oktobra 2020, na koncu ni bila izvedena. Prvotno so jo napovedali v okrnjeni, epidemijsko prilagojeni obliki — večerni koncerti v maskah na dvorišču dvorca, omejeni na 400 sedenj, z izvajalci, med njimi Mi2, Luka Basi, Nina Pušlar, Tadej Toš, Big Foot Mama, Polkaholiki in Prekmurska godba Bakovci. 14. oktobra 2020 je organizator prireditev nato v celoti odpovedal, s sklicevanjem na nenaden porast števila okužb s COVID-19; iste novice so najprej objavljene v predprodaji, nato dopolnjene z sporočilom o odpovedi.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''ODPOVEDANO: Ples - noč čarovnic v dvorcu Rakičan letos drugačen - ples v maskah'', 5. oktober 2020. [https://www.pomurec.com/vsebina/59493/Ples_-_noc_carovnic_v_dvorcu_Rakican_letos_drugacen_-_ples_v_maskah pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Odpoved prireditve Ples - Noč čarovnic 2020'', 14. oktober 2020. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/26119/odpoved-prireditve-ples-noc-carovnic-2020.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Leta 2021 se je prireditev po letu premora vrnila v obliki dvodnevnega dogodka (29. in 30. oktober) z obveznim PCT pogojem za vstop. Nastopili so med drugim Siddharta, Mi2, Joker Out, Polkaholiki, Luka Basi in Alo!Stari; oba dneva se je prireditev pričela ob 16. uri in končala ob 3. uri zjutraj.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''Ples - noč čarovnic se po letu premora vrača v dvorec Rakičan'', 8. oktober 2021. [https://www.pomurec.com/vsebina/64521/Ples_-_noc_carovnic_se_po_letu_premora_vraca_v_dvorec_Rakican pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''»Čarovnice« pričele dvodnevno rajanje'', 30. oktober 2021. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/29282/carovnice-pricele-svojo-dvodnevno-rajanje.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

== Rast in vrhunec (2022–2023) ==
Leta 2022 je prireditev dobila novo zasnovo: uvajena je bila festivalska plačilna kartica, na voljo pa so bile dvodnevne »čarobne vstopnice«. Tri-dnevni program (28.–30. oktober) so popestrili izvajalci kot so Joker Out, Divlje Jagode, Neda Ukraden, MC Stojan, Žan Serčič, Dejan Dogaja, In Vivo in MRFY.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''V Dvorec Rakičan prihaja Ples – noč čarovnic'', 25. oktober 2022. [https://www.pomurec.com/vsebina/69850/V_Dvorec_Rakican_prihaja_Ples_%E2%80%93_noc_carovnic pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Ples-noč čarovnic v dvorcu Rakičan letos z najbolj širokim spektrom izvajalcev, uvaja se festivalska kartica'', 25. oktober 2022. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/31463/ples-noc-carovnic-v-dvorcu-rakican-letos-z-najbolj-sirokim-spektrom-izvajalcev-uvaja-se-festivalska-kartica.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Dvorec Rakičan te dni v znamenju noči čarovnic'', 30. oktober 2022. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/31504/dvorec-rakican-te-dni-v-znamenju-noci-carovnic prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

V letu 2023, ob 10. obletnici, je prireditev dosegla največjo obliko doslej: štiri dni (27.–30. oktober), dva odra ter najširši nabor izvajalcev — Severina, Neda Ukraden, Alle Farben, DJs from Mars, Mi2, Šank Rock, In Vivo, Luka Basi, Modrijani, Polkaholiki, Maraaya in Weekend Band. Dogodek je dosegel tudi medije zunaj lokalnega prostora; ob tem je pastirska služba Ptuj obvestila, da bodo v župnijah v času prireditve organizirale celonočne molitve pred Najsvetejšim.&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Ples - noč čarovnic letos štiri dni, objavljamo program'', 4. september 2023. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/33665/ples-noc-carovnic-letos-stiri-dni-objavljamo-nastopajoce.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''VIDEO: Predprodajna cena vstopnic za Ples - noč čarovnic samo še danes'', 26. oktober 2023. [https://www.pomurec.com/vsebina/75794/VIDEO__Predprodajna_cena_vstopnic_za_Ples_-_noc_carovnic_samo_se_danes pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ptujinfo: ''Duhovniki s celonočnimi molitvami nad ples za noč čarovnic: Razmah sta doživela tudi okultizem in satanizem'', oktober 2023. [https://ptujinfo.com/novica/lokalno/duhovniki-s-celonocnimi-molitvami-nad-ples-za-noc-carovnic-razmah-sta-dozivela-tudi ptujinfo.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO in VIDEO: Joker Out in Voyage za zaključek štiridnevnega spektakla Ples - noč čarovnic v dvorcu Rakičan'', 31. oktober 2023. [https://www.pomurec.com/vsebina/75790/FOTO_in_VIDEO__Joker_Out_in_Voyage_za_zakljucek_stiridnevnega_spektakla_Ples_-_noc_carovnic_v_dvorcu_Rakican pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

== Konec prireditve (2024 naprej) ==
Prekinitev tradicije je napovedal odstop direktorice RIS Dvorec Rakičan Tatjane Buzeti. Leta 2024 so organizatorji prireditev napovedali pod novim imenom Gradfest, ki ga je po njihovih besedah dogodek »po desetih letih tudi zaslužil«; izvedbo so prvič prepustili zunanjemu podizvajalcu, ljubljanski agenciji Denea d.o.o. Načrtovani trije dnevi (30. in 31. oktober ter 2. november 2024) so obljubljali izvajalce kot so Plavi orkestar, Drugo dugme, Flirrt, Booom!, Dejan Dogaja, Danijela, Tanja Žagar in Ansambel Stil.&lt;ref&gt;Sobotainfo: ''Preobrat: Noč čarovnic je po novem Gradfest, organizira pa ga podjetje iz Ljubljane'', 9. september 2024. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/preobrat-noc-carovnic-je-po-novem-gradfest-organizira-pa-ga-podjetje-iz-ljubljane sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;RTV Slovenija: ''Na dvorcu Rakičan bo Ples: Noč čarovnic letos zaživel pod imenom Gradfest'', 10. september 2024. [https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/na-dvorcu-rakican-bo-ples-noc-carovnic-letos-zazivel-pod-imenom-gradfest/720534 rtvslo.si] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Dogodka vendarle ni bilo: 11. oktobra 2024 so organizatorji Gradfest odpovedali, navajajoč »nepredvidene tehnične težave ter zahtevne kulturnovarstvene pogoje«. Po poročilih medijskih raziskav so vzrok med drugim navedli dolgotrajna nesoglasja s Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede pridobitve kulturnovarstvenega soglasja za izvedbo koncertnega dogodka v zaščitenem prostoru dvorca; nova direktorica RIS Dvorec Rakičan je javno izrazila mnenje, da je »dogodek ni primeren za izvedbo v Dvorcu Rakičan«. Kupcem so bile vstopnine vračene do 31. decembra 2024.&lt;ref&gt;Sobotainfo: ''Soglasje za izvedbo Gradfesta: Po objavi na Sobotainfo oddali vlogo za pridobitev soglasja'', 10. oktober 2024. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/soglasje-za-izvedbo-gradfesta-po-objavi-na-sobotainfo-oddali-vlogo-za-pridobitev sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Gradfest v Rakičanu odpovedan'', 11. oktober 2024. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/36402/gradfest-v-rakicanu-odpovedan.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Metropolitan: ''Največji dogodek za noč čarovnic v Sloveniji je odpovedan, organizatorji pa skrivajo pravi razlog, zakaj (raziskali smo)'', 18. oktober 2024. [https://www.metropolitan.si/scena/glasba/gradfest-odpovedan-dvorec-rakican-noc-carovnic/ metropolitan.si] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

14. decembra 2024 je bil nad javnim zavodom RIS Dvorec Rakičan odprt stečajni postopek.&lt;ref&gt;Companywall: ''RIS Dvorec Rakičan – v stečaju'' (stečajni postopek, datum stečaja 14. 12. 2024). [https://www.companywall.si/podjetje/ris-dvorec-rakican--v-stecaju/MM1QhvO0 companywall.si] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Do septembra 2026 v Rakičanu ni bila izvedena nobena prireditev niti pod imenom Ples – noč čarovnic niti pod imenom Gradfest. Zadnja dejansko izvedena prireditev pod imenom Ples – noč čarovnic je bila zato v letu 2023 (27.–30. oktober 2023, 10. izvedba).

== Kronološki pregled izvedb ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Leto
! Izvedba
! Datumi
! Trajanje
! Med glavnimi nastopajočimi
! Opombe
|-
| 2013
| 1.
| 31. 10.
| 1 dan
| Modrijani, Nika Zorjan, Blue Planet, DJ Črt
| Prva prireditev; takoj po »Srednjeveških dnevih«; pogostitelj Jože Činč
|-
| 2014
| 2.
| 31. 10.
| 1 dan (od 11. ure do jutranjih ur)
| Broken Hearts, Nika Zorjan in band, Blue Planet, Prekmurska godba Bakovci, Modrijani, Kingstoni, Rock Partyzani
| Sojenje čarovnici in sežig na grmadi; dva odra; ognjeni šov skupine Markus M (Češka)
|-
| 2015
| 3.
| 30. 10.
| 1 dan (od 11. ure do jutranjih ur)
| Neda Ukraden, Modrijani, Maraaya in Ula Ložar, Rock Partyzani, Zlata Žila, Plamen, Tropik
| »Čarovniški polet z dvorca« (zip-line), leteči nastop Petra Podlunška, brezplačen turistični vlakec iz Murske Sobote, after party do 7. ure
|-
| 2016
| 4.
| 29.–30. 10.
| 2 dneva
| Vlado Kreslin z Mali bogovi, Siddharta, Gadi, Mejaši, Aly, BQL, Nika Zorjan
| Prireditev dopolnjena s kulinarično-kulturnim festivalom »Čarobni okusi Pomurja« (31. 10.)
|-
| 2017
| 5.
| 28.–30. 10.
| 3 dni
| Siddharta, Big Foot Mama, Modrijani, Weekend Band, Grupa Vigor, Nina Donelli, Nika Zorjan, BQL, Mi2, Crvena Jabuka
| 5. obletnica prireditve
|-
| 2018
| 6.
| 27., 28. in 30. 10.
| 3 dni
| Parni Valjak, Lačni Franz, Cover Lover, Orlek, Mi2, Challe Salle, Trkaj, Pepson z gosti, Magnifico, BQL, Vigor, Luka Basi
| Celodnevni program za otroke in odrasle; šotor v vsakem vremenu
|-
| 2019
| 7.
| 26., 27. in 30. 10.
| 3 dni
| Siddharta, Massimo, Gibonni, Urban, Alle Farben (premierno v Pomurju), Challe Sale
| Najmanj 15 glasbenih izvajalcev
|-
| 2020
| 8.
| načrtovano konec oktobra
| —
| (načrtovani: Mi2, Luka Basi, Nina Pušlar, Tadej Toš, Big Foot Mama, Polkaholiki, Prekmurska godba Bakovci)
| Odpovedana; odpoved 14. 10. 2020 zaradi porasta okužb s COVID-19
|-
| 2021
| 8. (izvedena)
| 29.–30. 10.
| 2 dneva
| Siddharta, Mi2, Luka Basi, Polkaholiki, Joker Out, Blue Planet, Alo!Stari, Trifrtalenadesejt
| Vrnitev po letu premora; obvezni PCT pogoji
|-
| 2022
| 9.
| 28.–30. 10.
| 3 dni
| Joker Out, Divlje Jagode, Petar Grašo, Neda Ukraden, Alle Farben, MC Stojan, Žan Serčič, Dejan Dogaja, In Vivo, Dinna, MRFY, Mejaši, Vaino, Buryana
| Uvedena festivalska plačilna kartica
|-
| 2023
| 10.
| 27.–30. 10.
| 4 dni
| Severina, Neda Ukraden, Alle Farben, DJs from Mars, Joker Out, Mi2, Šank Rock, In Vivo, Luka Basi, Modrijani, Polkaholiki, Maraaya, Weekend Band, Let3
| 10. obletnica; zadnja prireditev pod imenom Ples – noč čarovnic
|-
| 2024
| —
| načrtovano 30. 10.–2. 11.
| 3 dni (načrtovano)
| (načrtovani: Plavi orkestar, Drugo dugme, Flirrt, Booom!, Dejan Dogaja, Danijela, Tanja Žagar, Ansambel Stil)
| Načrtovan pod novim imenom Gradfest; odpoved 11. 10. 2024 (kulturnovarstveni pogoji, tehnične težave)
|-
| 2025–2026
| —
| —
| —
| —
| Prireditve ni bilo; zavod RIS Dvorec Rakičan je bil v stečaju (odprt 14. 12. 2024)
|}

''Opomba k številjenju izvedb: organizator je leta 2021 prireditev napovedal kot »osmico«, ker 8. izvedba (2020) ni bila izvedena; v tabeli je 2021 zato označen kot 8. izvedena prireditev, 2022 in 2023 pa kot 9. in 10., skladno z napovedmi organizatorja in poročili medijev.''

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.ris-dr.si Uradna spletna stran RIS Dvorec Rakičan (v obdobju izvedb)]

[[Kategorija:Glasbene prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Murska Sobota]]</text>
      <sha1>k28lgfp0lxduib8b948lcqiihfjrdcc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751611</id>
      <parentid>6751597</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:13:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Migovic</username>
        <id>104169</id>
      </contributor>
      <comment>/* Konec prireditve (2024 naprej) */</comment>
      <origin>6751611</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28395" sha1="ilpzdbm7s0xv2hbii113e5w2wg5t71m" xml:space="preserve">''Ples – noč čarovnic''' je bila večdnevna glasbeno-zabavna prireditev s srednjeveško in čarovniško tematiko, ki so jo v letih 2013–2023 izvajali v [[Grad Rakičan|Dvorcu Rakičan]] v naselju Rakičan ([[Mestna občina Murska Sobota]]). Organizator je bil javni zavod RIS Dvorec Rakičan (Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan). Prireditev se je tradicionalno odvijala zadnji teden oktobra, ob [[Noč čarovnic|noči čarovnic]] (31. oktobra) in krompirjevih počitnicah, ter obsegala spremljevalni program — srednjeveška vas, čarovniške predstave in delavnice, viteški turnirji, lokostrelstvo, prižig grmade in ognjeni šov — ter večerne koncerte slovenskih in tujih izvajalcev na enem ali dveh odrih. Po poročilih lokalnih medijev je prireditev vsako leto pritegnila tisoče obiskovalcev; državni portal jo je leta 2024 imenoval za največji dogodek za noč čarovnic v Sloveniji.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''Ekskluzivno: Zabava za Noč čarovnic letos v Dvorcu Rakičan, nastopili bodo Modrijani'', 26. avgust 2013. [https://www.pomurec.com/vsebina/18907/Ekskluzivno__Zabava_za_Noc_carovnic_letos_v_Dvorcu_Rakican__nastopili_bodo_Modrijani pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Ples - noč čarovnic letos štiri dni, objavljamo program'', 4. september 2023. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/33665/ples-noc-carovnic-letos-stiri-dni-objavljamo-nastopajoce.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Metropolitan: ''Največji dogodek za noč čarovnic v Sloveniji je odpovedan, organizatorji pa skrivajo pravi razlog, zakaj (raziskali smo)'', 18. oktober 2024. [https://www.metropolitan.si/scena/glasba/gradfest-odpovedan-dvorec-rakican-noc-carovnic/ metropolitan.si] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

[[Slika:Rakican Mansion, western tract 01.jpg|thumb|220px|Dvorec Rakičan (zahodni trakt), prireditveni prostor dogodka]]

Zadnja izvedba pod tem imenom je bila oktobra 2023, ob desetletnici prireditve. Leta 2024 so prireditev načrtovali pod novim imenom '''Gradfest''', a jo je organizator 11. oktobra 2024 odpovedal. Od tedaj v Rakičanu ni bila izvedena nobena prireditev niti pod enim ali drugim imenom.&lt;ref&gt;Sobotainfo: ''Preobrat: Noč čarovnic je po novem Gradfest, organizira pa ga podjetje iz Ljubljane'', 9. september 2024. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/preobrat-noc-carovnic-je-po-novem-gradfest-organizira-pa-ga-podjetje-iz-ljubljane sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Gradfest v Rakičanu odpovedan'', 11. oktober 2024. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/36402/gradfest-v-rakicanu-odpovedan.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

== Zgodovinsko ozadje, lokacija in organizator ==
Rakičan je naselje v Mestni občini Murska Sobota; v pisnih virih se prvič omenja leta 1431. Dvorec Rakičan, srednjeveško in baročno grajen poslopje, je danes urejen prireditveni in gostinski prostor. Upravljalec dvorca je javni zavod RIS Dvorec Rakičan, lastnica pa Mestna občina Murska Sobota. Zavod je bil ustanovljen 23. oktobra 2003, ko je 17 ustanoviteljev podpisalo pogodbo o ustanovitvi zavoda; leta 2011 je bil preoblikovan v javni zavod. Njegov namen je spodbujanje raziskovanja, izobraževanja in trajnostnega razvoja.&lt;ref&gt;RIS Dvorec Rakičan: ''Zgodovina dvorca Rakičan''. [https://www.ris-dr.si/go/1003/Zgodovina_dvorca ris-dr.si] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Pred nastankom prireditve v Rakičanu so se v tem delu Pomurja prireditve ob noči čarovnic tradicionalno odvijale v Gradu na Goričkem, kjer jih je organizirala Občina Grad, prireditveni prostor pa je upravljalo [[Krajinski park Goričko]]. Leta 2012 je prireditev na Gradu zaradi nesoglasij med upravljavcem prostora in organizatorko odpadla; leta 2013 se ni izvedla niti tam, zato je tradicijo prevzel RIS Dvorec Rakičan.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''Ekskluzivno: Zabava za Noč čarovnic letos v Dvorcu Rakičan, nastopili bodo Modrijani'', 26. avgust 2013. [https://www.pomurec.com/vsebina/18907/Ekskluzivno__Zabava_za_Noc_carovnic_letos_v_Dvorcu_Rakican__nastopili_bodo_Modrijani pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

== Začetki (2013) ==
O prevzemu prireditve je javnost 26. avgusta 2013 obvestil takratni direktor RIS Dvorec Rakičan mag. Robert Celec. Po njegovih besedah je bil Dvorec Rakičan »naravnost odličen za tovrstno prireditev« tako z vidika varnosti kot hrupa, saj se je koncertni del odvijal na dvorišču dvorca; organizator je napovedal sodelovanje mednarodnih prostovoljcev in sodelavo s prejšnjim organizatorjem iz Grada.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''Ekskluzivno: Zabava za Noč čarovnic letos v Dvorcu Rakičan, nastopili bodo Modrijani'', 26. avgust 2013. [https://www.pomurec.com/vsebina/18907/Ekskluzivno__Zabava_za_Noc_carovnic_letos_v_Dvorcu_Rakican__nastopili_bodo_Modrijani pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Prvi Ples – noč čarovnic je potekal 31. oktobra 2013, takoj po zaključku »Srednjeveških dnevov« (26.–31. oktober), ki so se na dvorcu odvijali istega tedna. Šlo je za enodnevno prireditev, na kateri so med drugim nastopili ansambel Modrijani, Nika Zorjan, skupina Blue Planet in DJ Črt, plesni program pa je popestrila skupina Mystique Show Group; pogostitelj je bil prekmurski zabavljač in voditelj Jože Činč. Obiskovalcem je bil na voljo tudi bogat prekmurski gastronomski program (bujta repa, bograč, viteški krožnik).&lt;ref&gt;Sobotainfo: ''Noč čarovnic v Dvorcu Rakičan z Modrijani, Niko Zorjan in Blue Planet'', 1. november 2013. [https://sobotainfo.com/novica/scena/noc-carovnic-v-dvorcu-rakican-z-modrijani-niko-zorjan-blue-planet/97370 sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Ples - noč čarovnic v Dvorcu Rakičan privablja množice'', 31. oktober 2013. [https://www.pomurec.com/vsebina/20110/FOTO__Ples_-_noc_carovnic_v_Dvorcu_Rakican_privablja_mnozice pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

== Razvoj prireditve (2014–2019) ==
V letih 2014 in 2015 je prireditev še vedno trajala en dan (od 11. ure zjutraj do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne), a je postopno naraščala. Program sta že takrat obsegala dva odra, srednjeveški in čarovniški spremljevalni program, sojenje čarovnici in sežig na grmadi, lokalno in srednjeveško tržnico ter prekmurska kulinariko. Po napovedi iz oktobra 2014 so na dveh odrih nastopili Broken Hearts, Nika Zorjan s bandom, Blue Planet in Prekmurska godba Bakovci, v večernih urah pa Modrijani, Kingstoni in Rock Partyzani; noč je z ognjenim šovom popestrila češka skupina Markus M.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''Predprodaja vstopnic za prireditev Ples – noč čarovnic'' (napoved programa za 31. 10. 2014), 4. oktober 2014. [https://www.pomurec.com/vsebina/26464/Predprodaja_vstopnic_za_prireditev_Ples_%E2%80%93_noc_carovnic pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; V letu 2015 so bile med izvajalci Neda Ukraden, Modrijani, Maraaya in Ula Ložar, Rock Partyzani, Zlata Žila, Plamen in Tropik. Med novostmi je bil leta 2015 »čarovniški polet z dvorca« (zip-line spust), nastop akrobatskega pilota Petra Podlunška ter brezplačen prevoz obiskovalcev iz Murske Sobote s turističnim vlakcem; po zaključku koncertnega dela je potekala »after party« do zgodnjih jutranjih ur.&lt;ref&gt;Pomurec.com: arhiv novic oktobra 2014 (»FOTO: Čarovniški spektakel z obsojeno čarovnico v Rakičanu v polnem teku«, »Predprodaja vstopnic za prireditev Ples – noč čarovnic«). [https://www.pomurec.com/go/186/arhiv/2014/10/ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''PLES - NOČ ČAROVNIC V DVORCU RAKIČAN'', oktober 2015. [https://www.pomurec.com/vsebina/35648/PLES_-_NOC_CAROVNIC_V_DVORCU_RAKICAN pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Sobotainfo: ''Priprave za Ples - Noč čarovnic že v polnem teku'', oktober 2015. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/priprave-za-ples-noc-carovnic-ze-v-polnem-teku/105038 sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Četrta izvedba, ki je potekala 29. in 30. oktobra 2016, je bila prvič dvodnevna.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Vlado Kreslin in Siddharta obnoreli čarovnice v Rakičanu'', 30. oktober 2016. [https://www.pomurec.com/vsebina/40375/FOTO__Vlado_Kreslin_in_Siddharta_obnoreli_carovnice_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Citylife: ''Ples - Noč čarovnic v dvorcu Rakičan 2016'', oktober 2016. [https://www.citylife.si/napovednik/ples-noc-carovnic-v-dvorcu-rakican-2016 citylife.si] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Sobotni uvodni večer so odprli Vlado Kreslin s skupino Mali bogovi ter Siddharta, z njima pa sta nastopila še Trifrtalenadesejt in Weekend band; sredi grajskega dvorišča je bil prižgan tudi čarovniški ogenj.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Vlado Kreslin in Siddharta obnoreli čarovnice v Rakičanu'', 30. oktober 2016. [https://www.pomurec.com/vsebina/40375/FOTO__Vlado_Kreslin_in_Siddharta_obnoreli_carovnice_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Nedeljski zaključek sta poskrbleli skupini Gadi in Mejaši ter BQL ob spremljavi Nike Zorjan, Aly z bandom, Dkwascheni Retashy in Mišo Kontrec.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Nedeljski zaključek čarovniškega rajanja v Rakičanu (prvi del)'', 31. oktober 2016. [https://www.pomurec.com/vsebina/40381/FOTO__Nedeljski_zakljucek_carovniskega_rajanja_v_Rakicanu_(prvi_del) pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Leto 2017, peto izvedbo, je organizator javno imenoval 5. obletnico; prvič pa je prireditev potekala tri dni, in sicer od sobote, 28. oktobra, do ponedeljka, 30. oktobra.&lt;ref&gt;Pomurec.com: arhiv novic oktobra 2017 (»Pred vrati je tridnevni spektakel Ples – noč čarovnic«, 25. oktober 2017; fotovestniki iz 28.–30. oktobra 2017). [https://www.pomurec.com/obcinanovice/171/arhiv/2017/10 pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Big Foot Mama in Siddharta poskrbeli za nepozabno vzdušje v Rakičanu'', 29. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44899/FOTO__Big_Foot_Mama_in_Siddharta_poskrbeli_za_nepozabno_vzdusje_v_Rakicanu_ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Sobotni uvodni večer sta odprla koncerta Trifrtalenadesejt in Vročih cilindrov ob prižigu ognja, zaključila pa sta legendarni rock skupini Big Foot Mama in Siddharta.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Trifrtalenadesejt in Vroči cilindri ogreli ozračje na Plesu – noč čarovnic'', 28. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44898/FOTO__Trifrtalenadesejt_in_Vroci_cilindri_ogreli_ozracje_na_Plesu_%E2%80%93_noc_carovnic pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Big Foot Mama in Siddharta poskrbeli za nepozabno vzdušje v Rakičanu'', 29. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44899/FOTO__Big_Foot_Mama_in_Siddharta_poskrbeli_za_nepozabno_vzdusje_v_Rakicanu_ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Nedeljo so poleg popoldanskega družinskega programa zaznačila izbor naj čarovnice in tradicionalno sojenje čarovnici ter koncerta Modrijanov in Weekend banda, zaključek dneva pa sta poskrbela Grupa Vigor in pevka Nina Donelli.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Modrijani in Weekend band ogreli ozračje v Rakičanu'', 29. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44917/FOTO__Modrijani_in_Weekend_band_ogreli_ozracje_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Grupa Vigor navdušila občinstvo v Rakičanu'', 30. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44918/FOTO__Grupa_Vigor_navdusila_obcinstvo_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Ponedeljski zaključek so oblikovali Nika Zorjan, Ula Ložar, BQL ter MI2 in Crvena Jabuka.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Ponedeljkov zaključek čarovniškega rajanja v Rakičanu'', 31. oktober 2017. [https://www.pomurec.com/vsebina/44931/_FOTO__Ponedeljkov_zakljucek_carovniskega_rajanja_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Šesta izvedba je bila spet tridnevna (27., 28. in 30. oktober 2018).&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Tudi letos spektakularen tridnevni program na prireditvi Ples - noč čarovnic'', 10. september 2018. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/18956/tudi-letos-spektakularen-tridnevni-program-na-prireditvi-ples-noc-carovnic.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;pom18a&quot;&gt;Pomurec.com: ''Ekskluzivno: Ples-noč čarovnic z zvenečimi imeni: Parni Valjak, Lačni Franz, Magnifico, BQL, Vigor, Luka Basi, MI2, Opča Opasnost, Challe Salle, Trkaj'', 4. september 2018. [https://www.pomurec.com/vsebina/48992/ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Ker so se jesenske šolske počitnice začele v soboto, 27. oktobra, se je festival na ta dan pričel; organizator je za izvedbo ob vsakem vremenu zagotovil rekordno velik šotor.&lt;ref name=&quot;pom18a&quot;/&gt; Sobotni, izključno glasbeno obarvan dan sta odprli legendarni rock skupini Parni Valjak in Lačni Franz, z njima pa so nastopili še Weekend band, Cover Lover in Trifrtalenadesejt.&lt;ref name=&quot;pom18a&quot;/&gt; Nedelja je bila namenjena družinam in otrokom — med drugim »čarovniški polet« po ZIP-linu, srednjeveški, animacijski in iluzionistično-čarodejski program ter ognjeni šov — z večernimi nastopi Magnifica, BQL, Grupe Vigor, Victory in Luke Basi.&lt;ref name=&quot;pom18a&quot;/&gt; Torek so zaključili Orlek, MI2, Opća Opasnost, Challe Salle, Nipke, Trkaj in Ines Erbus.&lt;ref name=&quot;pom18a&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO: Torkov program v Rakičan privabil mnogo obiskovalcev'', 31. oktober 2018. [https://www.pomurec.com/vsebina/49822/FOTO__Torkov_program_v_Rakican_privabil_mnogo_obiskovalcev pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Vstopnice so bile v predprodaji, ki se je 10. septembra pričela v kavarni dvorca, po 6 €, v redni prodaji po 9 € za posamezni dan, »čarobna vstopnica« za vse tri dneve pa po 14,90 €; kontingent predprodaje je bil pred izvedbo vsakokrat razprodan.&lt;ref name=&quot;pom18a&quot;/&gt;

V letu 2019 je prireditev potekala tri dni (26., 27. in 30. oktober) s programom, ki je zajemal najmanj 15 glasbenih izvajalcev, med njimi Siddhartu, Massima, Gibonnija in svetovno znanega DJ-ja Alle Farben, ki je v Pomurju nastopil premierno.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''Razkrivamo prvi sklop nastopajočih na prireditvi Ples – noč čarovnic'', 9. avgust 2019. [https://www.pomurec.com/vsebina/53797/Razkrivamo_prvi_sklop_nastopajocih_na_prireditvi_Ples_%E2%80%93_noc_carovnic_ pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO in VIDEO: Svetovno znani DJ Alle Farben navdušil nepregledno množico v Rakičanu'', 31. oktober 2019. [https://www.pomurec.com/vsebina/54755/FOTO_in_VIDEO__Svetovno_znani_DJ_Alle_Farben_navdusil_nepregledno_mnozico_v_Rakicanu pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

== Premor zaradi epidemije in vrnitev (2020–2021) ==
Osma izvedba, načrtovana za konec oktobra 2020, na koncu ni bila izvedena. Prvotno so jo napovedali v okrnjeni, epidemijsko prilagojeni obliki — večerni koncerti v maskah na dvorišču dvorca, omejeni na 400 sedenj, z izvajalci, med njimi Mi2, Luka Basi, Nina Pušlar, Tadej Toš, Big Foot Mama, Polkaholiki in Prekmurska godba Bakovci. 14. oktobra 2020 je organizator prireditev nato v celoti odpovedal, s sklicevanjem na nenaden porast števila okužb s COVID-19; iste novice so najprej objavljene v predprodaji, nato dopolnjene z sporočilom o odpovedi.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''ODPOVEDANO: Ples - noč čarovnic v dvorcu Rakičan letos drugačen - ples v maskah'', 5. oktober 2020. [https://www.pomurec.com/vsebina/59493/Ples_-_noc_carovnic_v_dvorcu_Rakican_letos_drugacen_-_ples_v_maskah pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Odpoved prireditve Ples - Noč čarovnic 2020'', 14. oktober 2020. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/26119/odpoved-prireditve-ples-noc-carovnic-2020.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Leta 2021 se je prireditev po letu premora vrnila v obliki dvodnevnega dogodka (29. in 30. oktober) z obveznim PCT pogojem za vstop. Nastopili so med drugim Siddharta, Mi2, Joker Out, Polkaholiki, Luka Basi in Alo!Stari; oba dneva se je prireditev pričela ob 16. uri in končala ob 3. uri zjutraj.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''Ples - noč čarovnic se po letu premora vrača v dvorec Rakičan'', 8. oktober 2021. [https://www.pomurec.com/vsebina/64521/Ples_-_noc_carovnic_se_po_letu_premora_vraca_v_dvorec_Rakican pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''»Čarovnice« pričele dvodnevno rajanje'', 30. oktober 2021. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/29282/carovnice-pricele-svojo-dvodnevno-rajanje.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

== Rast in vrhunec (2022–2023) ==
Leta 2022 je prireditev dobila novo zasnovo: uvajena je bila festivalska plačilna kartica, na voljo pa so bile dvodnevne »čarobne vstopnice«. Tri-dnevni program (28.–30. oktober) so popestrili izvajalci kot so Joker Out, Divlje Jagode, Neda Ukraden, MC Stojan, Žan Serčič, Dejan Dogaja, In Vivo in MRFY.&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''V Dvorec Rakičan prihaja Ples – noč čarovnic'', 25. oktober 2022. [https://www.pomurec.com/vsebina/69850/V_Dvorec_Rakican_prihaja_Ples_%E2%80%93_noc_carovnic pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Ples-noč čarovnic v dvorcu Rakičan letos z najbolj širokim spektrom izvajalcev, uvaja se festivalska kartica'', 25. oktober 2022. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/31463/ples-noc-carovnic-v-dvorcu-rakican-letos-z-najbolj-sirokim-spektrom-izvajalcev-uvaja-se-festivalska-kartica.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Dvorec Rakičan te dni v znamenju noči čarovnic'', 30. oktober 2022. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/31504/dvorec-rakican-te-dni-v-znamenju-noci-carovnic prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

V letu 2023, ob 10. obletnici, je prireditev dosegla največjo obliko doslej: štiri dni (27.–30. oktober), dva odra ter najširši nabor izvajalcev — Severina, Neda Ukraden, Alle Farben, DJs from Mars, Mi2, Šank Rock, In Vivo, Luka Basi, Modrijani, Polkaholiki, Maraaya in Weekend Band. Dogodek je dosegel tudi medije zunaj lokalnega prostora; ob tem je pastirska služba Ptuj obvestila, da bodo v župnijah v času prireditve organizirale celonočne molitve pred Najsvetejšim.&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Ples - noč čarovnic letos štiri dni, objavljamo program'', 4. september 2023. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/33665/ples-noc-carovnic-letos-stiri-dni-objavljamo-nastopajoce.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''VIDEO: Predprodajna cena vstopnic za Ples - noč čarovnic samo še danes'', 26. oktober 2023. [https://www.pomurec.com/vsebina/75794/VIDEO__Predprodajna_cena_vstopnic_za_Ples_-_noc_carovnic_samo_se_danes pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ptujinfo: ''Duhovniki s celonočnimi molitvami nad ples za noč čarovnic: Razmah sta doživela tudi okultizem in satanizem'', oktober 2023. [https://ptujinfo.com/novica/lokalno/duhovniki-s-celonocnimi-molitvami-nad-ples-za-noc-carovnic-razmah-sta-dozivela-tudi ptujinfo.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurec.com: ''FOTO in VIDEO: Joker Out in Voyage za zaključek štiridnevnega spektakla Ples - noč čarovnic v dvorcu Rakičan'', 31. oktober 2023. [https://www.pomurec.com/vsebina/75790/FOTO_in_VIDEO__Joker_Out_in_Voyage_za_zakljucek_stiridnevnega_spektakla_Ples_-_noc_carovnic_v_dvorcu_Rakican pomurec.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

== Konec prireditve (2024 naprej) ==
Konec prireditve je spremljala institucionalna in finančna kriza javnega zavoda. Po hišnih preiskavah in občinski reviziji, ki je pokazala nepravilnosti, je soboški mestni svet zahteval razrešitev dolgoletnega direktorja Roberta Celca, ki je 10. novembra 2023 podal odstopno izjavo z mesta direktorja in hkrati odpoved zaposlitve.&lt;ref&gt;STA: ''Robert Celec odstopil kot direktor RIS Rakičan'', 10. november 2023. [https://www.sta.si/3234488/robert-celec-odstopil-kot-direktor-ris-rakican sta.si] (dostopano 16. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Radio Maxi: ''Robert Celec ni več direktor RIS Dvorca Rakičan'', 11. november 2023. [https://radiomaxi.si/30499/robert-celec-ni-vec-direktor-ris-dvorca-rakican radiomaxi.si] (dostopano 16. september 2026).&lt;/ref&gt; Svet javnega zavoda je 28. novembra 2023 za vršilko dolžnosti imenoval Tatjano Buzeti, nekoč državno sekretarko na ministrstvu za kmetijstvo, mestni svet pa ji je marca 2024 potrdil polni štiriletni mandat.&lt;ref&gt;Radio Maxi: ''Vršilka dolžnosti direktorja RIS Dvorca Rakičan je Tatjana Buzeti'', 29. november 2023. [https://radiomaxi.si/30573/novice/vrsilka-dolznosti-direktorja-ris-dvorca-rakican-je-tatjana-buzeti radiomaxi.si] (dostopano 16. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pomurske novice: ''Direktorica RIS-a potrjena, financiranje še nedorečeno'', 13. marec 2024. [https://pomurske-novice.si/direktorica-ris-a-potrjena-financiranje-se-nedoreceno/ pomurske-novice.si] (dostopano 16. september 2026).&lt;/ref&gt; Buzetijeva je 3. septembra 2024 odstopila iz osebnih razlogov, pred odstopom pa je podpisala pogodbo za nov dogodek Gradfest, ki naj bi nasledil Ples – noč čarovnic.&lt;ref&gt;Sobotainfo: ''Graščakinja Tatjana Buzeti odstopila'', 3. september 2024. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/grascakinja-tatjana-buzeti-odstopila/252258 sobotainfo.com] (dostopano 16. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Sobotainfo: ''Danes dan D za Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan'', 16. september 2024. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/danes-dan-d-za-raziskovalno-izobrazevalno-sredisce-dvorec-rakican/253889 sobotainfo.com] (dostopano 16. september 2026).&lt;/ref&gt;

Leta 2024 so organizatorji prireditev napovedali pod novim imenom Gradfest, ki ga je po njihovih besedah dogodek »po desetih letih tudi zaslužil«; izvedbo so prvič prepustili zunanjemu podizvajalcu, ljubljanski agenciji Denea d.o.o. Načrtovani trije dnevi (30. in 31. oktober ter 2. november 2024) so obljubljali izvajalce kot so Plavi orkestar, Drugo dugme, Flirrt, Booom!, Dejan Dogaja, Danijela, Tanja Žagar in Ansambel Stil.&lt;ref&gt;Sobotainfo: ''Preobrat: Noč čarovnic je po novem Gradfest, organizira pa ga podjetje iz Ljubljane'', 9. september 2024. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/preobrat-noc-carovnic-je-po-novem-gradfest-organizira-pa-ga-podjetje-iz-ljubljane sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;RTV Slovenija: ''Na dvorcu Rakičan bo Ples: Noč čarovnic letos zaživel pod imenom Gradfest'', 10. september 2024. [https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/na-dvorcu-rakican-bo-ples-noc-carovnic-letos-zazivel-pod-imenom-gradfest/720534 rtvslo.si] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

Dogodka vendarle ni bilo: 11. oktobra 2024 so organizatorji Gradfest odpovedali, navajajoč »nepredvidene tehnične težave ter zahtevne kulturnovarstvene pogoje«. Po poročilih medijskih raziskav so vzrok med drugim navedli dolgotrajna nesoglasja s Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede pridobitve kulturnovarstvenega soglasja za izvedbo koncertnega dogodka v zaščitenem prostoru dvorca; nova direktorica RIS Dvorec Rakičan je javno izrazila mnenje, da je »dogodek ni primeren za izvedbo v Dvorcu Rakičan«. Kupcem so bile vstopnine vračene do 31. decembra 2024.&lt;ref&gt;Sobotainfo: ''Soglasje za izvedbo Gradfesta: Po objavi na Sobotainfo oddali vlogo za pridobitev soglasja'', 10. oktober 2024. [https://sobotainfo.com/novica/lokalno/soglasje-za-izvedbo-gradfesta-po-objavi-na-sobotainfo-oddali-vlogo-za-pridobitev sobotainfo.com] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Prlekija-on.net: ''Gradfest v Rakičanu odpovedan'', 11. oktober 2024. [https://www.prlekija-on.net/lokalno/36402/gradfest-v-rakicanu-odpovedan.html prlekija-on.net] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Metropolitan: ''Največji dogodek za noč čarovnic v Sloveniji je odpovedan, organizatorji pa skrivajo pravi razlog, zakaj (raziskali smo)'', 18. oktober 2024. [https://www.metropolitan.si/scena/glasba/gradfest-odpovedan-dvorec-rakican-noc-carovnic/ metropolitan.si] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt;

14. decembra 2024 je bil nad javnim zavodom RIS Dvorec Rakičan odprt stečajni postopek.&lt;ref&gt;Companywall: ''RIS Dvorec Rakičan – v stečaju'' (stečajni postopek, datum stečaja 14. 12. 2024). [https://www.companywall.si/podjetje/ris-dvorec-rakican--v-stecaju/MM1QhvO0 companywall.si] (dostopano 15. september 2026).&lt;/ref&gt; Do septembra 2026 v Rakičanu ni bila izvedena nobena prireditev niti pod imenom Ples – noč čarovnic niti pod imenom Gradfest. Zadnja dejansko izvedena prireditev pod imenom Ples – noč čarovnic je bila zato v letu 2023 (27.–30. oktober 2023, 10. izvedba).

== Kronološki pregled izvedb ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Leto
! Izvedba
! Datumi
! Trajanje
! Med glavnimi nastopajočimi
! Opombe
|-
| 2013
| 1.
| 31. 10.
| 1 dan
| Modrijani, Nika Zorjan, Blue Planet, DJ Črt
| Prva prireditev; takoj po »Srednjeveških dnevih«; pogostitelj Jože Činč
|-
| 2014
| 2.
| 31. 10.
| 1 dan (od 11. ure do jutranjih ur)
| Broken Hearts, Nika Zorjan in band, Blue Planet, Prekmurska godba Bakovci, Modrijani, Kingstoni, Rock Partyzani
| Sojenje čarovnici in sežig na grmadi; dva odra; ognjeni šov skupine Markus M (Češka)
|-
| 2015
| 3.
| 30. 10.
| 1 dan (od 11. ure do jutranjih ur)
| Neda Ukraden, Modrijani, Maraaya in Ula Ložar, Rock Partyzani, Zlata Žila, Plamen, Tropik
| »Čarovniški polet z dvorca« (zip-line), leteči nastop Petra Podlunška, brezplačen turistični vlakec iz Murske Sobote, after party do 7. ure
|-
| 2016
| 4.
| 29.–30. 10.
| 2 dneva
| Vlado Kreslin z Mali bogovi, Siddharta, Gadi, Mejaši, Aly, BQL, Nika Zorjan
| Prireditev dopolnjena s kulinarično-kulturnim festivalom »Čarobni okusi Pomurja« (31. 10.)
|-
| 2017
| 5.
| 28.–30. 10.
| 3 dni
| Siddharta, Big Foot Mama, Modrijani, Weekend Band, Grupa Vigor, Nina Donelli, Nika Zorjan, BQL, Mi2, Crvena Jabuka
| 5. obletnica prireditve
|-
| 2018
| 6.
| 27., 28. in 30. 10.
| 3 dni
| Parni Valjak, Lačni Franz, Cover Lover, Orlek, Mi2, Challe Salle, Trkaj, Pepson z gosti, Magnifico, BQL, Vigor, Luka Basi
| Celodnevni program za otroke in odrasle; šotor v vsakem vremenu
|-
| 2019
| 7.
| 26., 27. in 30. 10.
| 3 dni
| Siddharta, Massimo, Gibonni, Urban, Alle Farben (premierno v Pomurju), Challe Sale
| Najmanj 15 glasbenih izvajalcev
|-
| 2020
| 8.
| načrtovano konec oktobra
| —
| (načrtovani: Mi2, Luka Basi, Nina Pušlar, Tadej Toš, Big Foot Mama, Polkaholiki, Prekmurska godba Bakovci)
| Odpovedana; odpoved 14. 10. 2020 zaradi porasta okužb s COVID-19
|-
| 2021
| 8. (izvedena)
| 29.–30. 10.
| 2 dneva
| Siddharta, Mi2, Luka Basi, Polkaholiki, Joker Out, Blue Planet, Alo!Stari, Trifrtalenadesejt
| Vrnitev po letu premora; obvezni PCT pogoji
|-
| 2022
| 9.
| 28.–30. 10.
| 3 dni
| Joker Out, Divlje Jagode, Petar Grašo, Neda Ukraden, Alle Farben, MC Stojan, Žan Serčič, Dejan Dogaja, In Vivo, Dinna, MRFY, Mejaši, Vaino, Buryana
| Uvedena festivalska plačilna kartica
|-
| 2023
| 10.
| 27.–30. 10.
| 4 dni
| Severina, Neda Ukraden, Alle Farben, DJs from Mars, Joker Out, Mi2, Šank Rock, In Vivo, Luka Basi, Modrijani, Polkaholiki, Maraaya, Weekend Band, Let3
| 10. obletnica; zadnja prireditev pod imenom Ples – noč čarovnic
|-
| 2024
| —
| načrtovano 30. 10.–2. 11.
| 3 dni (načrtovano)
| (načrtovani: Plavi orkestar, Drugo dugme, Flirrt, Booom!, Dejan Dogaja, Danijela, Tanja Žagar, Ansambel Stil)
| Načrtovan pod novim imenom Gradfest; odpoved 11. 10. 2024 (kulturnovarstveni pogoji, tehnične težave)
|-
| 2025–2026
| —
| —
| —
| —
| Prireditve ni bilo; zavod RIS Dvorec Rakičan je bil v stečaju (odprt 14. 12. 2024)
|}

''Opomba k številjenju izvedb: organizator je leta 2021 prireditev napovedal kot »osmico«, ker 8. izvedba (2020) ni bila izvedena; v tabeli je 2021 zato označen kot 8. izvedena prireditev, 2022 in 2023 pa kot 9. in 10., skladno z napovedmi organizatorja in poročili medijev.''

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.ris-dr.si Uradna spletna stran RIS Dvorec Rakičan (v obdobju izvedb)]

[[Kategorija:Glasbene prireditve v Sloveniji]]
[[Kategorija:Murska Sobota]]</text>
      <sha1>ilpzdbm7s0xv2hbii113e5w2wg5t71m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodnji Jan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608771</id>
    <revision>
      <id>6751809</id>
      <parentid>6751430</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:34:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>povezava</comment>
      <origin>6751809</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7830" sha1="gr8p9ujti13951wftqzaq2ltp5p97u0" xml:space="preserve">{{Infopolje Država 
| native_name            = 燕
| conventional_long_name = Jan 
| common_name            = Zgodnji Jan
| era                    = &lt;!--- Use: &quot;Napoleonic Wars&quot;, &quot;Cold War&quot;, etc. ---&gt;
| status                 = cesarstvo
| status_text            = &lt;!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---&gt;
| empire                 = &lt;!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---&gt;
| government_type        = [[monarhija]]
| year_start             = 
| year_end               = 370
| event_start            = [[Murong Huang]]ova zahteva po knežjem naslovu
| date_start             = 23. november 337&lt;ref&gt;([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，...)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷095|vol. 95]].&lt;/ref&gt;
| event_end              = 
| date_end               = 
| event1                 = [[Murong Džun]]ova zahteva po cesarskem naslovu 
| date_event1            = 4. januar 353&lt;ref&gt;([永和八年]十一月，...戊辰，俊即皇帝位，...)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷099|vol. 99]].&lt;/ref&gt;
| event2                 = padec Ječenga 
| date_event2            = 11. december 370&lt;ref&gt;([太和五年]十一月，....戊寅，燕散骑侍郎馀蔚帅扶馀、高句丽及上党质子五百馀人，夜，开邺北门，纳秦兵，...)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷102|vol. 102]].&lt;/ref&gt;
| event3                 = 
| date_event3            = 
| event4                 = 
| date_event4            = 
| event_pre              = &lt;!--- Optional: A crucial event that took place before before &quot;event_start&quot;---&gt;
| date_pre               = 
| event_post             = &lt;!--- Optional: A crucial event that took place before after &quot;event_end&quot;---&gt;
| date_post              = &lt;!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---&gt;
| p1                     = Dinastija Džin (266–420)
| flag_p1                = &lt;!--- Default: &quot;Flag of {{{p1}}}.svg&quot; (size 30) ---&gt;
| image_p1               = &lt;!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---&gt;
| p2                     = Ran Vej
| flag_p2                = 
| p3                     = Kasnejši Džao
| flag_p3                = 
| p4                     = Duan Kan
| flag_p4                = 
| p5                     = 
| flag_p5                = 
| s1                     = Zgodnji Čin
| flag_s1                = &lt;!--- Default: &quot;Flag of {{{s1}}}.svg&quot; (size 30) ---&gt;
| image_s1               = &lt;!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---&gt;
| s2                     = 
| flag_s2                = 
| s3                     = 
| flag_s3                = 
| s4                     = 
| flag_s4                = 
| s5                     = 
| flag_s5                = 
| image_flag             = &lt;!--- Default: Flag of {{{common_name}}}.svg ---&gt;
| flag                   = &lt;!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} ---&gt;
| flag_type              = &lt;!--- Displayed text for link under flag. Default &quot;Flag&quot; ---&gt;
| image_coat             = &lt;!--- Default: Coat of arms of {{{common_name}}}.svg ---&gt;
| symbol                 = &lt;!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} ---&gt;
| symbol_type            = &lt;!--- Displayed text for link under symbol. Default &quot;Coat of arms&quot; ---&gt;
| image_map              = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg
| image_map_caption      = Zgodnji Jan leta 338 
| image_map2             = Sixteen Kingdoms 369 AD.jpg
| image_map2_caption     = Zgodnji Jan leta 369 
| capital                = • Džičeng (棘城) (337–342)&lt;br&gt;• Longčeng (342–350)&lt;br&gt;• Džičeng (薊城) (350–357)&lt;br&gt;• Ječeng (357–370)
| capital_exile          = &lt;!-- If status=&quot;Exile&quot; --&gt;
| latd                   = 
| latm                   = 
| latNS                  = 
| longd                  = 
| longm                  = 
| longEW                 = 
| national_motto         = 
| national_anthem        = 
| common_languages       = 
| religion               = 
| currency               = &lt;!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---&gt;
| leader1                = [[Murong Huang]]
| leader2                = [[Murong Džun]]
| leader3                = [[Murong Vej]]
| leader4                = 
| year_leader1           = 337–348
| year_leader2           = 348–360
| year_leader3           = 360–370
| year_leader4           = 
| title_leader           = Cesar
| representative1        = &lt;!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---&gt;
| representative2        = 
| representative3        = 
| representative4        = 
| year_representative1   = &lt;!--- Years served ---&gt;
| year_representative2   = 
| year_representative3   = 
| year_representative4   = 
| title_representative   = &lt;!--- Default: &quot;Governor&quot;---&gt;
| deputy1                = &lt;!--- Name of prime minister ---&gt;
| deputy2                = 
| deputy3                = 
| deputy4                = 
| year_deputy1           = &lt;!--- Years served ---&gt;
| year_deputy2           = 
| year_deputy3           = 
| year_deputy4           = 
| title_deputy           = &lt;!--- Default: &quot;Prime minister&quot; ---&gt;

&lt;!--- Legislature ---&gt;| legislature            = &lt;!--- Name of legislature ---&gt;
| house1                 = &lt;!--- Name of first chamber ---&gt;
| type_house1            = &lt;!--- Default: &quot;Upper house&quot;---&gt;
| house2                 = &lt;!--- Name of second chamber ---&gt;
| type_house2            = &lt;!--- Default: &quot;Lower house&quot;---&gt;

&lt;!--- Area and population of a given year ---&gt;| stat_year1             = &lt;!--- year of the statistic, specify either area, population or both ---&gt;
| stat_area1             = &lt;!--- area in square kílometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated ---&gt;
| stat_pop1              = &lt;!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---&gt;
| stat_year2             = 
| stat_area2             = 
| stat_pop2              = 
| stat_year3             = 
| stat_area3             = 
| stat_pop3              = 
| stat_year4             = 
| stat_area4             = 
| stat_pop4              = 
| stat_year5             = 
| stat_area5             = 
| stat_pop5              = 
| footnotes              = &lt;!--- Accepts wikilinks ---&gt;
| today                  = {{CHN}}
}}

'''Jan''', v zgodovinopisju znan kot '''Zgodnji Jan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 前燕, [[pinjin]]: Qián Yān) je bil kitajska dinastična država, ki ji je v [[Šestnajst kraljestev|obdobju šestnajstih kraljestev]] vladal klan Murong iz ljudstva [[Šianbeji|Šjanbej]]. Država Zgodnji Jan je imela središče v [[Ljaoning]]u in je na vrhuncu svoje moči osvojila in upravljala ozemlja provinc [[Hebej]], [[Šaanši]], [[Šandong]] in [[Henan]]. Bila je prva od številnih držav Šjanbejev, ki je vzpostavila oblast nad Osrednjo kitajsko nižino. Oznaka 'Zgodnji' se v zgodovinopisju uporablja za razlikovanje te države od poznejših držav z imenom Jan, kot je bil na primer Kasnejši Jan. 

[[Murong Huang]] in njegov sin [[Murong Džun]] sta si sprva lastila naziv 'knez Jana', ki jima ga je podelila dinastija [[Dinastija Džin (266–420)|Vzhodni Džin]]. Ko je Murong Džun zavzel večino ozemlja nekdanje države [[Kasnejši Džov]], se je leta 352  razglasil za cesarja. Od takrat so vladarji Zgodnjega Jana vladali kot cesarji. Zgodnji Jan je občasno zamenjal svojo prestolnico. Najbolj ugledna je bila njegova zadnja prestolnica [[Je (Hebej)|Je]], ki je veljala za pomembno središče s številnim prebivalstvom. 

== Sklici == 
{{sklici|20em}} 

==Viri== 
{{refbegin| 2}} 
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Ustanovitve leta 337]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 337]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]</text>
      <sha1>gr8p9ujti13951wftqzaq2ltp5p97u0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751815</id>
      <parentid>6751809</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:38:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>urejanje</comment>
      <origin>6751815</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7836" sha1="64s03c74bknqvvxo6zrcfu70z7fs4p7" xml:space="preserve">{{Infopolje Država 
| native_name            = 燕
| conventional_long_name = Jan 
| common_name            = Zgodnji Jan
| era                    = &lt;!--- Use: &quot;Napoleonic Wars&quot;, &quot;Cold War&quot;, etc. ---&gt;
| status                 = cesarstvo
| status_text            = &lt;!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---&gt;
| empire                 = &lt;!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---&gt;
| government_type        = [[monarhija]]
| year_start             = 
| year_end               = 370
| event_start            = [[Murong Huang]]ova zahteva po knežjem naslovu
| date_start             = 23. november 337&lt;ref&gt;([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，...)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷095|vol. 95]].&lt;/ref&gt;
| event_end              = 
| date_end               = 
| event1                 = [[Murong Džun]]ova zahteva po cesarskem naslovu 
| date_event1            = 4. januar 353&lt;ref&gt;([永和八年]十一月，...戊辰，俊即皇帝位，...)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷099|vol. 99]].&lt;/ref&gt;
| event2                 = padec Ječenga 
| date_event2            = 11. december 370&lt;ref&gt;([太和五年]十一月，....戊寅，燕散骑侍郎馀蔚帅扶馀、高句丽及上党质子五百馀人，夜，开邺北门，纳秦兵，...)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷102|vol. 102]].&lt;/ref&gt;
| event3                 = 
| date_event3            = 
| event4                 = 
| date_event4            = 
| event_pre              = &lt;!--- Optional: A crucial event that took place before before &quot;event_start&quot;---&gt;
| date_pre               = 
| event_post             = &lt;!--- Optional: A crucial event that took place before after &quot;event_end&quot;---&gt;
| date_post              = &lt;!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---&gt;
| p1                     = Dinastija Džin (266–420)
| flag_p1                = &lt;!--- Default: &quot;Flag of {{{p1}}}.svg&quot; (size 30) ---&gt;
| image_p1               = &lt;!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---&gt;
| p2                     = Ran Vej
| flag_p2                = 
| p3                     = Kasnejši Džao
| flag_p3                = 
| p4                     = Duan Kan
| flag_p4                = 
| p5                     = 
| flag_p5                = 
| s1                     = Zgodnji Čin
| flag_s1                = &lt;!--- Default: &quot;Flag of {{{s1}}}.svg&quot; (size 30) ---&gt;
| image_s1               = &lt;!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---&gt;
| s2                     = 
| flag_s2                = 
| s3                     = 
| flag_s3                = 
| s4                     = 
| flag_s4                = 
| s5                     = 
| flag_s5                = 
| image_flag             = &lt;!--- Default: Flag of {{{common_name}}}.svg ---&gt;
| flag                   = &lt;!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} ---&gt;
| flag_type              = &lt;!--- Displayed text for link under flag. Default &quot;Flag&quot; ---&gt;
| image_coat             = &lt;!--- Default: Coat of arms of {{{common_name}}}.svg ---&gt;
| symbol                 = &lt;!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} ---&gt;
| symbol_type            = &lt;!--- Displayed text for link under symbol. Default &quot;Coat of arms&quot; ---&gt;
| image_map              = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg
| image_map_caption      = Zgodnji Jan leta 338 
| image_map2             = Sixteen Kingdoms 369 AD.jpg
| image_map2_caption     = Zgodnji Jan leta 369 
| capital                = • [[Džičeng]] (棘城) (337–342)&lt;br&gt;• [[Longčeng]] (342–350)&lt;br&gt;• Džičeng (薊城) (350–357)&lt;br&gt;• [[Ječeng]] (357–370)
| capital_exile          = &lt;!-- If status=&quot;Exile&quot; --&gt;
| latd                   = 
| latm                   = 
| latNS                  = 
| longd                  = 
| longm                  = 
| longEW                 = 
| national_motto         = 
| national_anthem        = 
| common_languages       = 
| religion               = 
| currency               = &lt;!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---&gt;
| leader1                = [[Murong Huang]]
| leader2                = [[Murong Džun]]
| leader3                = [[Murong Vej]]
| leader4                = 
| year_leader1           = 337–348
| year_leader2           = 348–360
| year_leader3           = 360–370
| year_leader4           = 
| title_leader           = Cesar
| representative1        = &lt;!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---&gt;
| representative2        = 
| representative3        = 
| representative4        = 
| year_representative1   = &lt;!--- Years served ---&gt;
| year_representative2   = 
| year_representative3   = 
| year_representative4   = 
| title_representative   = &lt;!--- Default: &quot;Governor&quot;---&gt;
| deputy1                = &lt;!--- Name of prime minister ---&gt;
| deputy2                = 
| deputy3                = 
| deputy4                = 
| year_deputy1           = &lt;!--- Years served ---&gt;
| year_deputy2           = 
| year_deputy3           = 
| year_deputy4           = 
| title_deputy           = &lt;!--- Default: &quot;Prime minister&quot; ---&gt;

&lt;!--- Legislature ---&gt;| legislature            = &lt;!--- Name of legislature ---&gt;
| house1                 = &lt;!--- Name of first chamber ---&gt;
| type_house1            = &lt;!--- Default: &quot;Upper house&quot;---&gt;
| house2                 = &lt;!--- Name of second chamber ---&gt;
| type_house2            = &lt;!--- Default: &quot;Lower house&quot;---&gt;

&lt;!--- Area and population of a given year ---&gt;| stat_year1             = &lt;!--- year of the statistic, specify either area, population or both ---&gt;
| stat_area1             = &lt;!--- area in square kílometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated ---&gt;
| stat_pop1              = &lt;!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---&gt;
| stat_year2             = 
| stat_area2             = 
| stat_pop2              = 
| stat_year3             = 
| stat_area3             = 
| stat_pop3              = 
| stat_year4             = 
| stat_area4             = 
| stat_pop4              = 
| stat_year5             = 
| stat_area5             = 
| stat_pop5              = 
| footnotes              = &lt;!--- Accepts wikilinks ---&gt;
| today                  = {{CHN}}
}}

'''Jan''', v zgodovinopisju znan kot '''Zgodnji Jan''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 前燕, [[pinjin]]: Qián Yān) je bil kitajska dinastična država, ki ji je v [[Šestnajst kraljestev|obdobju šestnajstih kraljestev]] vladal klan Murong iz ljudstva [[Šianbeji|Šjanbej]]. Država Zgodnji Jan je imela središče v [[Ljaoning]]u in je na vrhuncu svoje moči osvojila in upravljala ozemlja provinc [[Hebej]], [[Šaanši]], [[Šandong]] in [[Henan]]. Bila je prva od številnih držav Šjanbejev, ki je vzpostavila oblast nad Osrednjo kitajsko nižino. Oznaka 'Zgodnji' se v zgodovinopisju uporablja za razlikovanje te države od poznejših držav z imenom Jan, kot je bil na primer Kasnejši Jan. 

[[Murong Huang]] in njegov sin [[Murong Džun]] sta si sprva lastila naziv 'knez Jana', ki jima ga je podelila dinastija [[Dinastija Džin (266–420)|Vzhodni Džin]]. Ko je Murong Džun zavzel večino ozemlja nekdanje države [[Kasnejši Džov]], se je leta 352  razglasil za cesarja. Od takrat so vladarji Zgodnjega Jana vladali kot cesarji. Zgodnji Jan je občasno zamenjal svojo prestolnico. Najbolj ugledna je bila njegova zadnja prestolnica [[Ječeng]], ki je veljala za pomembno središče s številnim prebivalstvom. 

== Sklici == 
{{sklici|20em}} 

==Viri== 
{{refbegin| 2}} 
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Ustanovitve leta 337]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 337]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]</text>
      <sha1>64s03c74bknqvvxo6zrcfu70z7fs4p7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Murong Huang</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608772</id>
    <revision>
      <id>6751537</id>
      <parentid>6751445</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T14:18:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6751537</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4649" sha1="35egw2jan28ecb83yb41vtrz1ocrbgc" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Venming Zgodnjega Jana&lt;br/&gt;前燕文明帝
| title           = Knez Jana
| birth_date      = 297
| death_date      = {{Death year and age|348|297}}
| burial_place    = Mavzolej Longping 
| father          = [[Murong Hui]]
| mother          = Cesarica Vušuan
| succession      = Knez Zgodnjega Jana
| reign           = 23. november 337&lt;ref&gt;([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，大赦。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; – 25. oktober 348
| successor       = [[Murong Džun]]
| family_name     = Murong
| clan_name       = 
| given_name      = Huang 
| temple_name     = Tajdzu 
| posthumous_name = Knez Venming, {{lit}} &quot;vljuden in razumevajoč&quot;) &lt;br&gt; Cesar Venming 
| reign1          = 4. junij 333 – 23. november 337
| succession1     = Vojvoda [[Ljaodong]]a 
| predecessor1    = [[Murong Hui]]
| successor1      = ''on sam kot knez Jana''
| issue           = [[Murong Džun]], cesar Zgodnjega Jana,&lt;br&gt;Murong Ke, knez Tajjuana, &lt;br&gt;Murong Čuj, cesar Kasnejšega Jana, &lt;br&gt; Murong De, cesar Južnega Jana
| spouse          = Princesa Duan
| house           = Murong
| dynasty         = Zgodnji Jan
}}

'''Murong Huang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容皝, Mùróng huàng) z vljudnostnim imenom '''Juandžen''' (kitajsko: (元真, Yuán zhēn) in posmrtnim imenom '''Cesar Venming iz dinastije Zgodnji Jan''' (kitajsko: 前燕文明帝, Qián yàn wénmíng dì) je bil ustanovni vladar kitajske dinastije [[Zgodnji Jan]], ki so jo vodili [[Šianbeji]], * [[297]], †  [[25. oktober]] [[348]].&lt;ref&gt;(燕王皝有疾，召世子俊属之曰：“今中原未平，方资贤杰以经世务。恪智勇兼济，才堪任重，汝其委之，以成吾志！”又曰：“阳士秋士行高洁，忠干贞固，可托大事，汝善待之！”[永和四年]九月，丙申，薨。) ''Zizhi Tongjian'', vol.98. (以永和四年死，在位十五年，时年五十二。) ''Jin Shu'', vol.109&lt;/ref&gt; 

Ko je Murong Huang leta 333 nasledil svojega očeta [[Murong Hui]]ja, je imel naziv vojvoda Ljaodonga, ki mu ga je podelila dinastija [[Vzhodni Jin]]. Leta 337 si je sam nadel naziv knez Jana. To leto se tradicionalno šteje za začetek dinastije Zgodnji Jan. Ko se je njegov sin [[Murong Džun]] januarja 353 popolnoma odcepil od dinastije Vzhodni Džin in si nadel cesarski naziv, je bil Murong Huang posmrtno povišan v cesarja. V ''[[Knjiga dinastije Jin|Knjigi dinastije Jin]]'' je Murong Huang opisan kot visok in krepak moški, visok približno 191 centimetrov. 

==Zgodnje življenje== 
Murong Huangov oče Murong Hui je bil sprva poglavar Šianbejev, ki se je v poznem obdobju vladavine cesarja [[Vu (dinastija Džin)|Vuja]], ustanovitelja dinastije Džin, boril proti silam te dinastije. Med 6. junijem in 4. julijem 289 se je kot [[vazal]] podredil dinastiji Džin. &lt;ref&gt;([太康十年]五月，鲜卑慕容廆来降, vol. 3&lt;/ref&gt;  Ker je bil nenehno tarča napadov Duan Džjeja, drugega poglavarja Šianbejev, je ponižno zaprosil za mir z njim in se poročil z eno od njegovih hčera. V tem zakonu je bil leta 297 rojen kasnejši cesar Murong Huang in za njim še njegova brata Murong Ren in Murong Džao. 

Med Murongovo vladavino  na položaju plemenskega poglavarja so dinastijo Džin stalno prretresali nemiri, spopadi in kmečki upori, zaradi katerih je sčasoma propadla. Največji kmečki upor je bil v državi Han-Džov, ki so jo ustanovili Šiungnuji. Posledično se je na razmeroma varno ozemlje pod Murong Huijevo oblastjo  zateklo veliko beguncev. Z begunci Hani so ravnali prijazno, zato so se odločili ostati in s tem okrepili Murongovo moč. Ko so sile dinastije Džin na severu so postopoma podlegle vojskam generala Ši Leja iz države Han-Džov, je Murong Huijevo ozemlje ostalo edino na severu Kitajske, ki je še vedno nominalno priznavalo oblast dinastije Džin. Murong Hui je imel naziv  vojvode Ljaodonga, ki mu ga je podelila ta dinastija. Murong Huangu je zaupal številne pomembne vojaške naloge, med drugim spopade z močnim sorodnimi Šiunbeji v letih 320 in 325. V začetku leta 322 je Murong Hui imenoval Murong Huanga za prestolonaslednika, vendar je veliko naklonjenost izkazoval  tudi Huangovi bratom Murong Renu, Murong Džovu in zlasti Murong Hanu, ki je užival velik ugled kot general. Murong Huang je bil do svojih bratov ljubosumen in nezaupljiv, kar je zasejalo seme kasnejših težav. 

== Sklici == 
{{sklici|20em}} 

==Viri== 
{{refbegin| 2}} 
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni leta 297]]
[[Kategorija:Umrli leta 348]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]]</text>
      <sha1>35egw2jan28ecb83yb41vtrz1ocrbgc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751744</id>
      <parentid>6751537</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T06:15:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>urejanje</comment>
      <origin>6751744</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4645" sha1="3jlcbfins4t7rk9h8796kyq8oeyscvd" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Venming Zgodnjega Jana&lt;br/&gt;前燕文明帝
| title           = Knez Jana
| birth_date      = 297
| death_date      = {{Death year and age|348|297}}
| burial_place    = Mavzolej Longping 
| father          = [[Murong Hui]]
| mother          = Cesarica Vušuan
| succession      = Knez Zgodnjega Jana
| reign           = 23. november 337&lt;ref&gt;([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，大赦。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; – 25. oktober 348
| successor       = [[Murong Džun]]
| family_name     = Murong
| clan_name       = 
| given_name      = Huang 
| temple_name     = Tajdzu 
| posthumous_name = Knez Venming, {{lit}} &quot;vljuden in razumevajoč&quot;) &lt;br&gt; Cesar Venming 
| reign1          = 4. junij 333 – 23. november 337
| succession1     = Vojvoda [[Ljaodong]]a 
| predecessor1    = [[Murong Hui]]
| successor1      = ''on sam kot knez Jana''
| issue           = [[Murong Džun]], cesar Zgodnjega Jana,&lt;br&gt;Murong Ke, knez Tajjuana, &lt;br&gt;Murong Čuj, cesar Kasnejšega Jana, &lt;br&gt; Murong De, cesar Južnega Jana
| spouse          = Princesa Duan
| house           = Murong
| dynasty         = Zgodnji Jan
}}

'''Murong Huang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容皝, Mùróng huàng) z vljudnostnim imenom '''Juandžen''' (kitajsko: (元真, Yuán zhēn) in posmrtnim imenom '''Cesar Venming iz dinastije Zgodnji Jan''' (kitajsko: 前燕文明帝, Qián yàn wénmíng dì) je bil ustanovni vladar kitajske dinastije [[Zgodnji Jan]], ki so jo vodili [[Šianbeji]], * [[297]], †  [[25. oktober]] [[348]].&lt;ref&gt;(燕王皝有疾，召世子俊属之曰：“今中原未平，方资贤杰以经世务。恪智勇兼济，才堪任重，汝其委之，以成吾志！”又曰：“阳士秋士行高洁，忠干贞固，可托大事，汝善待之！”[永和四年]九月，丙申，薨。) ''Zizhi Tongjian'', vol.98. (以永和四年死，在位十五年，时年五十二。) ''Jin Shu'', vol.109&lt;/ref&gt; 

Ko je Murong Huang leta 333 nasledil svojega očeta [[Murong Hui]]ja, je imel naziv vojvoda Ljaodonga, ki mu ga je podelila dinastija [[Vzhodni Džin]]. Leta 337 si je sam nadel naziv knez Jana. To leto se tradicionalno šteje za začetek dinastije Zgodnji Jan. Ko se je njegov sin [[Murong Džun]] januarja 353 popolnoma odcepil od dinastije Vzhodni Džin in si nadel cesarski naziv, je bil Murong Huang posmrtno povišan v cesarja. V ''[[Knjiga Džina|Knjigi dinastije Džin]]'' je Murong Huang opisan kot visok in krepak moški, visok približno 191 centimetrov. 

==Zgodnje življenje== 
Murong Huangov oče Murong Hui je bil sprva poglavar Šianbejev, ki se je v poznem obdobju vladavine cesarja [[Vu (dinastija Džin)|Vuja]], ustanovitelja dinastije Džin, boril proti silam te dinastije. Med 6. junijem in 4. julijem 289 se je kot [[vazal]] podredil dinastiji Džin.&lt;ref&gt;([太康十年]五月，鲜卑慕容廆来降, vol. 3&lt;/ref&gt;  Ker je bil nenehno tarča napadov Duan Džjeja, drugega poglavarja Šianbejev, je ponižno zaprosil za mir z njim in se poročil z eno od njegovih hčera. V tem zakonu je bil leta 297 rojen kasnejši cesar Murong Huang in za njim še njegova brata Murong Ren in Murong Džao. 

Med Murongovo vladavino  na položaju plemenskega poglavarja so dinastijo Džin stalno prretresali nemiri, spopadi in kmečki upori, zaradi katerih je sčasoma propadla. Največji kmečki upor je bil v državi Han-Džov, ki so jo ustanovili Šiungnuji. Posledično se je na razmeroma varno ozemlje pod Murong Huijevo oblastjo  zateklo veliko beguncev. Z begunci Hani so ravnali prijazno, zato so se odločili ostati in s tem okrepili Murongovo moč. Ko so sile dinastije Džin na severu so postopoma podlegle vojskam generala Ši Leja iz države Han-Džov, je Murong Huijevo ozemlje ostalo edino na severu Kitajske, ki je še vedno nominalno priznavalo oblast dinastije Džin. Murong Hui je imel naziv  vojvode Ljaodonga, ki mu ga je podelila ta dinastija. Murong Huangu je zaupal številne pomembne vojaške naloge, med drugim spopade z močnim sorodnimi Šiunbeji v letih 320 in 325. V začetku leta 322 je Murong Hui imenoval Murong Huanga za prestolonaslednika, vendar je veliko naklonjenost izkazoval  tudi Huangovi bratom Murong Renu, Murong Džovu in zlasti Murong Hanu, ki je užival velik ugled kot general. Murong Huang je bil do svojih bratov ljubosumen in nezaupljiv, kar je zasejalo seme kasnejših težav. 

== Sklici == 
{{sklici|20em}} 

==Viri== 
{{refbegin| 2}} 
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni leta 297]]
[[Kategorija:Umrli leta 348]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]]</text>
      <sha1>3jlcbfins4t7rk9h8796kyq8oeyscvd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751780</id>
      <parentid>6751744</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:11:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */ nadaljevanje</comment>
      <origin>6751780</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10681" sha1="cor69lrjrpd573isxou456exvahiawv" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Venming Zgodnjega Jana&lt;br/&gt;前燕文明帝
| title           = Knez Jana
| birth_date      = 297
| death_date      = {{Death year and age|348|297}}
| burial_place    = Mavzolej Longping 
| father          = [[Murong Hui]]
| mother          = Cesarica Vušuan
| succession      = Knez Zgodnjega Jana
| reign           = 23. november 337&lt;ref&gt;([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，大赦。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; – 25. oktober 348
| successor       = [[Murong Džun]]
| family_name     = Murong
| clan_name       = 
| given_name      = Huang 
| temple_name     = Tajdzu 
| posthumous_name = Knez Venming, {{lit}} &quot;vljuden in razumevajoč&quot;) &lt;br&gt; Cesar Venming 
| reign1          = 4. junij 333 – 23. november 337
| succession1     = Vojvoda [[Ljaodong]]a 
| predecessor1    = [[Murong Hui]]
| successor1      = ''on sam kot knez Jana''
| issue           = [[Murong Džun]], cesar Zgodnjega Jana,&lt;br&gt;Murong Ke, knez Tajjuana, &lt;br&gt;Murong Čuj, cesar Kasnejšega Jana, &lt;br&gt; Murong De, cesar Južnega Jana
| spouse          = Princesa Duan
| house           = Murong
| dynasty         = Zgodnji Jan
}}

'''Murong Huang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容皝, Mùróng huàng) z vljudnostnim imenom '''Juandžen''' (kitajsko: (元真, Yuán zhēn) in posmrtnim imenom '''Cesar Venming iz dinastije Zgodnji Jan''' (kitajsko: 前燕文明帝, Qián yàn wénmíng dì) je bil ustanovni vladar kitajske dinastije [[Zgodnji Jan]], ki so jo vodili [[Šianbeji]], * [[297]], †  [[25. oktober]] [[348]].&lt;ref&gt;(燕王皝有疾，召世子俊属之曰：“今中原未平，方资贤杰以经世务。恪智勇兼济，才堪任重，汝其委之，以成吾志！”又曰：“阳士秋士行高洁，忠干贞固，可托大事，汝善待之！”[永和四年]九月，丙申，薨。) ''Zizhi Tongjian'', vol.98. (以永和四年死，在位十五年，时年五十二。) ''Jin Shu'', vol.109&lt;/ref&gt; 

Ko je Murong Huang leta 333 nasledil svojega očeta [[Murong Hui]]ja, je imel naziv vojvoda Ljaodonga, ki mu ga je podelila dinastija [[Vzhodni Džin]]. Leta 337 si je sam nadel naziv knez Jana. To leto se tradicionalno šteje za začetek dinastije Zgodnji Jan. Ko se je njegov sin [[Murong Džun]] januarja 353 popolnoma odcepil od dinastije Vzhodni Džin in si nadel cesarski naziv, je bil Murong Huang posmrtno povišan v cesarja. V ''[[Knjiga Džina|Knjigi dinastije Džin]]'' je Murong Huang opisan kot visok in krepak moški, visok približno 191 centimetrov. 

==Zgodnje življenje== 
Murong Huangov oče Murong Hui je bil sprva poglavar Šianbejev, ki se je v poznem obdobju vladavine cesarja [[Vu (dinastija Džin)|Vuja]], ustanovitelja dinastije Džin, boril proti silam te dinastije. Med 6. junijem in 4. julijem 289 se je kot [[vazal]] podredil dinastiji Džin.&lt;ref&gt;([太康十年]五月，鲜卑慕容廆来降, vol. 3&lt;/ref&gt;  Ker je bil nenehno tarča napadov Duan Džjeja, drugega poglavarja Šianbejev, je ponižno zaprosil za mir z njim in se poročil z eno od njegovih hčera. V tem zakonu je bil leta 297 rojen kasnejši cesar Murong Huang in za njim še njegova brata Murong Ren in Murong Džao. 

Med Murongovo vladavino  na položaju plemenskega poglavarja so dinastijo Džin stalno prretresali nemiri, spopadi in kmečki upori, zaradi katerih je sčasoma propadla. Največji kmečki upor je bil v državi Han-Džov, ki so jo ustanovili Šiungnuji. Posledično se je na razmeroma varno ozemlje pod Murong Huijevo oblastjo  zateklo veliko beguncev. Z begunci Hani so ravnali prijazno, zato so se odločili ostati in s tem okrepili Murongovo moč. Ko so sile dinastije Džin na severu so postopoma podlegle vojskam generala Ši Leja iz države Han-Džov, je Murong Huijevo ozemlje ostalo edino na severu Kitajske, ki je še vedno nominalno priznavalo oblast dinastije Džin. Murong Hui je imel naziv  vojvode Ljaodonga, ki mu ga je podelila ta dinastija. Murong Huangu je zaupal številne pomembne vojaške naloge, med drugim spopade z močnim sorodnimi Šiunbeji v letih 320 in 325. V začetku leta 322 je Murong Hui imenoval Murong Huanga za prestolonaslednika, vendar je veliko naklonjenost izkazoval  tudi Huangovi bratom Murong Renu, Murong Džovu in zlasti Murong Hanu, ki je užival velik ugled kot general. Murong Huang je bil do svojih bratov ljubosumen in nezaupljiv, kar je zasejalo seme kasnejših težav. 

===Vojvoda Ljaodonga===
4. junija 333&lt;ref&gt;([咸和八年]夏，五月，甲寅，辽东武宣公慕容廆卒。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; je Murong Hui umrl. Upravo je na podlagi položaja generala Pingbeija, ki mu ga je podelila dinastija Džin, prevzel  Murong Huang. K cesarju je poslal delegacijo, ki naj bi ga obvestila o očetovi smrti in ga zaprosila za uradno potrditev Murong Huangovega položaja. Murong Huang je kmalu zatem brez uradne potrditve privzel naziv vojvode Ljaodonga, ki ga je pred tem imel njegov oče.

Po prevzemu oblasti je strogo in neusmiljeno uveljavljal zakone in predpise, kar je vznemirilo nekatere njegove podrejene. Razkrilo se je tudi njegovo nezaupanje do bratov Murong Hana, Murong Rena in Murong Džova. Murong Han je pobegnil k plemenu Duan v Lajoši in postal general njihovega poglavarja Duan Ljaa. Murong Ren in Murong Džao sta skovala zaroto. Murong Ren naj bi iz svojega oporišča v Pingguoju napadel prestolnico Džičeng,  Murong Džao pa bi organiziral upor v samem mestu. Po uspešnem državnem udaru bi si brata zazdelila vojvodino. Murong Renov napad na Džičeng je spodletel, zato je namesto tega zavzel mesta v vzhodnem delu vojvodine (polotok [[Liaodong]]). Odbil je napad Murong Huangove vojske in se razglasil za vojvodo Liaodonga. Odposlance dinastije Džin, ki so nameravali  Murong Huangu podeliti naziv, kot ga je imel njegov oče, je Murong Ren prestregel in pridržal.

Istega leta je vojska Duanov pod poveljstvom Murong Hana in Duan Lana napadle Liučeng, današnji Džaojang v provinci Liaoning. Vojska, poslana na pomoč obleganemu mestu, je bila poražena. Duan Lan je želel nadaljevati pohod proti Džičengu, a je zaradi strahu pred uničenjem celega njegovega plemena ukazal umik.

V začetku leta 336 je Murong Huang presenetil Murong Rena z napadom čez zamrznjeno [[Bohajsko morje]], česar Murong Ren ni pričakoval. Murong Rena so ujeli in ga prisili, da je storil samomor.

===Knez Jana===
Novembra 337 si je Murong Huang nadel naziv kneza Jana. Naziv so v dinastiji Džin sicer že obravnavali, a ga njegovemu očetu Murong Huiju niso podelili. Ta dogodek običajno velja za ustanovitev države Zgodnji Jan, zlasti zato, ker je Murong Huang vzpostavil tudi upravno ureditev po zgledu na dinastije Džin. Nazivi uradnikov so bili namerno izbrani tako, da so kazali na podrejenost dinastiji Džin.

Murong Huang je v nasprotju s politiko svojega očeta, ki je zavračal stike s [[Kasnejši Džov|Kasnejšim Džovom]], tekmecem dinastije Džin, v Kasnejši Džov poslal odposlance s ponudbo vazalstva in predlogom za skupni napad na klan Duan. [[Ši Hu]], cesar Kasnejšega Džova, je bil s ponudbo zadovoljen in dogovorila sta se za napad leta 338.  Napad se je začel spomladi. Murong Huang je napadel in oplenil mesta klana Duan severno od njihove prestolnice Lingdži, sedanjega Tangšana v provinci [[Hebej]], premagal vojsko Duana in se nato umaknil. Ko je Duane napadla tudi vojska Kasnejšega Džova, je Duan Ljao pobegnil. Cesar Ši Hu se je veselil zmage, a je bil hkrati jezen zaradi Murong Huangovega umika. Odločil se je, da ga napadel Zgodnji Jan. Predala so se mu skoraj vsa mesta, z izjemo Ličenga. Murong Huang je razmišljal o begu, a je na nasvet svojega generala Muju Gena ostal in branil Ličeng skoraj 20 dni, dokler se sile Kasnejšega Džova niso morale umakniti. Murong Huang je poslal svojega sina Murong Keja, da napade umikajočo se vojsko. Po zmagi nad njo in njenem umiku iz države je zavzel mesta, ki so se mu uprla, in mesta klana Duan, s čimer jhe svoje ozemlje razširl na na območje današnjega severnega Hebeja. V začetku leta 339 je Murong Ke ponovno premagal vojsko države Kasnejši Džov, Murong Huang pa  je Duan Liaa sprejel kot častnega gosta in preostale sile klana Duan vključil v svojo vojsko. Kasneje istega leta Duan Li načrtoval upor, zato ga je Murong Huang ukazal ubiti. Od takrat naprej je Zgodnji Jan  vsako leto vpadal na ozemlje Kasnejšega Džova. Občasno je napadel tudi Juvene in kraljestvo [[Kogurjo]].

Leta 339 Murong Huang poročil svojo sestro s Tuoba Šijičjanom, knezom Daija, s čimer je utrdil zavezništvo med tema ljudstvoma [[Šianbeji|Šianbejev]]. V prestolnico dinastije Džin je poslal delegacijo, ki je od cesarja Čenga uradno zahtevala naziv kneza Jana. Zahtevo je pojasnjevala s tem, da bi naziv kneza okrepil njegovo avtoriteto med ljudstvom, on sam pa bi ostal zvest dinastiji Džin. Leta 341 mu je cesar po večmesečnih razpravah podelil knežji naziv.

Leta 340 je Murong Han, ki je  po porazu klana Duan prebegnil k Juvenom, začel doživljati nezaupanje in slabo ravnanje in privolil v vrnitev domov in podreditev bratu Murong Huangu. Po vrnitvi je postal poveljnik vojske.

Leta 341 je Murong Huang prestolnico preselil iz Džičenga v novo zgrajeno mesto [[Longčeng]] v današnji provinci Ljaoning.

Leta 344 je Murong Huang s pomočjo namestnika Murong Hana napadel Juvene, jih premagal in prisilil njihovega poglavarja Jidouguija na beg. Vojska Zgodnjega Jana je Juvene prisilno preselila na jug in jih  vključila v svoje prebivalstvo. Kasneje istega leta je Murong Huang, še vedno zaskrbljen zaradi njegovih sposobnosti, prisilil Murong Hana, da je storil samomor.

Leta 345 je Murong Huang prenehal uporabljati imena vladarskih obdobij dinastije Džin, kar nekateri štejejo za znak formalne neodvisnosti države Zgodnji Jan.

Januarja ali februarja 347 je Murong Huang napadel državo [[Korjo]]  in ujel  kralja Hjona.&lt;ref&gt;([永和三年]初，夫馀居于鹿山，为百济所侵，部落衰散，西徙近燕，而不设备。燕王皝遣世子儁帅慕容军、慕容恪、慕舆根三将军、万七千骑袭夫馀。儁居中指授，军事皆以任恪，遂拔夫馀，虏其王玄及部落五万馀口而还。皝以玄为镇军将军，妻以女。) {{Cite book |last=Sima |first=Guang |title=Zizhi Tongjian|year=1084 |volume=97 |language=zh-hant}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 348 je Murong Huang zbolel in umrl. Nasledil ga je sin [[Murong Džun]].

== Sklici == 
{{sklici|20em}}

==Viri== 
{{refbegin| 2}} 
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni leta 297]]
[[Kategorija:Umrli leta 348]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]]</text>
      <sha1>cor69lrjrpd573isxou456exvahiawv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751781</id>
      <parentid>6751780</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:13:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>povezava</comment>
      <origin>6751781</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10681" sha1="krtt98d37lka9jmteraudlp01sey5se" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Venming Zgodnjega Jana&lt;br/&gt;前燕文明帝
| title           = Knez Jana
| birth_date      = 297
| death_date      = {{Death year and age|348|297}}
| burial_place    = Mavzolej Longping 
| father          = [[Murong Hui]]
| mother          = Cesarica Vušuan
| succession      = Knez Zgodnjega Jana
| reign           = 23. november 337&lt;ref&gt;([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，大赦。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; – 25. oktober 348
| successor       = [[Murong Džun]]
| family_name     = Murong
| clan_name       = 
| given_name      = Huang 
| temple_name     = Tajdzu 
| posthumous_name = Knez Venming, {{lit}} &quot;vljuden in razumevajoč&quot;) &lt;br&gt; Cesar Venming 
| reign1          = 4. junij 333 – 23. november 337
| succession1     = Vojvoda [[Liaodong]]a 
| predecessor1    = [[Murong Hui]]
| successor1      = ''on sam kot knez Jana''
| issue           = [[Murong Džun]], cesar Zgodnjega Jana,&lt;br&gt;Murong Ke, knez Tajjuana, &lt;br&gt;Murong Čuj, cesar Kasnejšega Jana, &lt;br&gt; Murong De, cesar Južnega Jana
| spouse          = Princesa Duan
| house           = Murong
| dynasty         = Zgodnji Jan
}}

'''Murong Huang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容皝, Mùróng huàng) z vljudnostnim imenom '''Juandžen''' (kitajsko: (元真, Yuán zhēn) in posmrtnim imenom '''Cesar Venming iz dinastije Zgodnji Jan''' (kitajsko: 前燕文明帝, Qián yàn wénmíng dì) je bil ustanovni vladar kitajske dinastije [[Zgodnji Jan]], ki so jo vodili [[Šianbeji]], * [[297]], †  [[25. oktober]] [[348]].&lt;ref&gt;(燕王皝有疾，召世子俊属之曰：“今中原未平，方资贤杰以经世务。恪智勇兼济，才堪任重，汝其委之，以成吾志！”又曰：“阳士秋士行高洁，忠干贞固，可托大事，汝善待之！”[永和四年]九月，丙申，薨。) ''Zizhi Tongjian'', vol.98. (以永和四年死，在位十五年，时年五十二。) ''Jin Shu'', vol.109&lt;/ref&gt; 

Ko je Murong Huang leta 333 nasledil svojega očeta [[Murong Hui]]ja, je imel naziv vojvoda Ljaodonga, ki mu ga je podelila dinastija [[Vzhodni Džin]]. Leta 337 si je sam nadel naziv knez Jana. To leto se tradicionalno šteje za začetek dinastije Zgodnji Jan. Ko se je njegov sin [[Murong Džun]] januarja 353 popolnoma odcepil od dinastije Vzhodni Džin in si nadel cesarski naziv, je bil Murong Huang posmrtno povišan v cesarja. V ''[[Knjiga Džina|Knjigi dinastije Džin]]'' je Murong Huang opisan kot visok in krepak moški, visok približno 191 centimetrov. 

==Zgodnje življenje== 
Murong Huangov oče Murong Hui je bil sprva poglavar Šianbejev, ki se je v poznem obdobju vladavine cesarja [[Vu (dinastija Džin)|Vuja]], ustanovitelja dinastije Džin, boril proti silam te dinastije. Med 6. junijem in 4. julijem 289 se je kot [[vazal]] podredil dinastiji Džin.&lt;ref&gt;([太康十年]五月，鲜卑慕容廆来降, vol. 3&lt;/ref&gt;  Ker je bil nenehno tarča napadov Duan Džjeja, drugega poglavarja Šianbejev, je ponižno zaprosil za mir z njim in se poročil z eno od njegovih hčera. V tem zakonu je bil leta 297 rojen kasnejši cesar Murong Huang in za njim še njegova brata Murong Ren in Murong Džao. 

Med Murongovo vladavino  na položaju plemenskega poglavarja so dinastijo Džin stalno prretresali nemiri, spopadi in kmečki upori, zaradi katerih je sčasoma propadla. Največji kmečki upor je bil v državi Han-Džov, ki so jo ustanovili Šiungnuji. Posledično se je na razmeroma varno ozemlje pod Murong Huijevo oblastjo  zateklo veliko beguncev. Z begunci Hani so ravnali prijazno, zato so se odločili ostati in s tem okrepili Murongovo moč. Ko so sile dinastije Džin na severu so postopoma podlegle vojskam generala Ši Leja iz države Han-Džov, je Murong Huijevo ozemlje ostalo edino na severu Kitajske, ki je še vedno nominalno priznavalo oblast dinastije Džin. Murong Hui je imel naziv  vojvode Ljaodonga, ki mu ga je podelila ta dinastija. Murong Huangu je zaupal številne pomembne vojaške naloge, med drugim spopade z močnim sorodnimi Šiunbeji v letih 320 in 325. V začetku leta 322 je Murong Hui imenoval Murong Huanga za prestolonaslednika, vendar je veliko naklonjenost izkazoval  tudi Huangovi bratom Murong Renu, Murong Džovu in zlasti Murong Hanu, ki je užival velik ugled kot general. Murong Huang je bil do svojih bratov ljubosumen in nezaupljiv, kar je zasejalo seme kasnejših težav. 

===Vojvoda Ljaodonga===
4. junija 333&lt;ref&gt;([咸和八年]夏，五月，甲寅，辽东武宣公慕容廆卒。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; je Murong Hui umrl. Upravo je na podlagi položaja generala Pingbeija, ki mu ga je podelila dinastija Džin, prevzel  Murong Huang. K cesarju je poslal delegacijo, ki naj bi ga obvestila o očetovi smrti in ga zaprosila za uradno potrditev Murong Huangovega položaja. Murong Huang je kmalu zatem brez uradne potrditve privzel naziv vojvode Ljaodonga, ki ga je pred tem imel njegov oče.

Po prevzemu oblasti je strogo in neusmiljeno uveljavljal zakone in predpise, kar je vznemirilo nekatere njegove podrejene. Razkrilo se je tudi njegovo nezaupanje do bratov Murong Hana, Murong Rena in Murong Džova. Murong Han je pobegnil k plemenu Duan v Lajoši in postal general njihovega poglavarja Duan Ljaa. Murong Ren in Murong Džao sta skovala zaroto. Murong Ren naj bi iz svojega oporišča v Pingguoju napadel prestolnico Džičeng,  Murong Džao pa bi organiziral upor v samem mestu. Po uspešnem državnem udaru bi si brata zazdelila vojvodino. Murong Renov napad na Džičeng je spodletel, zato je namesto tega zavzel mesta v vzhodnem delu vojvodine (polotok [[Liaodong]]). Odbil je napad Murong Huangove vojske in se razglasil za vojvodo Liaodonga. Odposlance dinastije Džin, ki so nameravali  Murong Huangu podeliti naziv, kot ga je imel njegov oče, je Murong Ren prestregel in pridržal.

Istega leta je vojska Duanov pod poveljstvom Murong Hana in Duan Lana napadle Liučeng, današnji Džaojang v provinci Liaoning. Vojska, poslana na pomoč obleganemu mestu, je bila poražena. Duan Lan je želel nadaljevati pohod proti Džičengu, a je zaradi strahu pred uničenjem celega njegovega plemena ukazal umik.

V začetku leta 336 je Murong Huang presenetil Murong Rena z napadom čez zamrznjeno [[Bohajsko morje]], česar Murong Ren ni pričakoval. Murong Rena so ujeli in ga prisili, da je storil samomor.

===Knez Jana===
Novembra 337 si je Murong Huang nadel naziv kneza Jana. Naziv so v dinastiji Džin sicer že obravnavali, a ga njegovemu očetu Murong Huiju niso podelili. Ta dogodek običajno velja za ustanovitev države Zgodnji Jan, zlasti zato, ker je Murong Huang vzpostavil tudi upravno ureditev po zgledu na dinastije Džin. Nazivi uradnikov so bili namerno izbrani tako, da so kazali na podrejenost dinastiji Džin.

Murong Huang je v nasprotju s politiko svojega očeta, ki je zavračal stike s [[Kasnejši Džov|Kasnejšim Džovom]], tekmecem dinastije Džin, v Kasnejši Džov poslal odposlance s ponudbo vazalstva in predlogom za skupni napad na klan Duan. [[Ši Hu]], cesar Kasnejšega Džova, je bil s ponudbo zadovoljen in dogovorila sta se za napad leta 338.  Napad se je začel spomladi. Murong Huang je napadel in oplenil mesta klana Duan severno od njihove prestolnice Lingdži, sedanjega Tangšana v provinci [[Hebej]], premagal vojsko Duana in se nato umaknil. Ko je Duane napadla tudi vojska Kasnejšega Džova, je Duan Ljao pobegnil. Cesar Ši Hu se je veselil zmage, a je bil hkrati jezen zaradi Murong Huangovega umika. Odločil se je, da ga napadel Zgodnji Jan. Predala so se mu skoraj vsa mesta, z izjemo Ličenga. Murong Huang je razmišljal o begu, a je na nasvet svojega generala Muju Gena ostal in branil Ličeng skoraj 20 dni, dokler se sile Kasnejšega Džova niso morale umakniti. Murong Huang je poslal svojega sina Murong Keja, da napade umikajočo se vojsko. Po zmagi nad njo in njenem umiku iz države je zavzel mesta, ki so se mu uprla, in mesta klana Duan, s čimer jhe svoje ozemlje razširl na na območje današnjega severnega Hebeja. V začetku leta 339 je Murong Ke ponovno premagal vojsko države Kasnejši Džov, Murong Huang pa  je Duan Liaa sprejel kot častnega gosta in preostale sile klana Duan vključil v svojo vojsko. Kasneje istega leta Duan Li načrtoval upor, zato ga je Murong Huang ukazal ubiti. Od takrat naprej je Zgodnji Jan  vsako leto vpadal na ozemlje Kasnejšega Džova. Občasno je napadel tudi Juvene in kraljestvo [[Kogurjo]].

Leta 339 Murong Huang poročil svojo sestro s Tuoba Šijičjanom, knezom Daija, s čimer je utrdil zavezništvo med tema ljudstvoma [[Šianbeji|Šianbejev]]. V prestolnico dinastije Džin je poslal delegacijo, ki je od cesarja Čenga uradno zahtevala naziv kneza Jana. Zahtevo je pojasnjevala s tem, da bi naziv kneza okrepil njegovo avtoriteto med ljudstvom, on sam pa bi ostal zvest dinastiji Džin. Leta 341 mu je cesar po večmesečnih razpravah podelil knežji naziv.

Leta 340 je Murong Han, ki je  po porazu klana Duan prebegnil k Juvenom, začel doživljati nezaupanje in slabo ravnanje in privolil v vrnitev domov in podreditev bratu Murong Huangu. Po vrnitvi je postal poveljnik vojske.

Leta 341 je Murong Huang prestolnico preselil iz Džičenga v novo zgrajeno mesto [[Longčeng]] v današnji provinci Ljaoning.

Leta 344 je Murong Huang s pomočjo namestnika Murong Hana napadel Juvene, jih premagal in prisilil njihovega poglavarja Jidouguija na beg. Vojska Zgodnjega Jana je Juvene prisilno preselila na jug in jih  vključila v svoje prebivalstvo. Kasneje istega leta je Murong Huang, še vedno zaskrbljen zaradi njegovih sposobnosti, prisilil Murong Hana, da je storil samomor.

Leta 345 je Murong Huang prenehal uporabljati imena vladarskih obdobij dinastije Džin, kar nekateri štejejo za znak formalne neodvisnosti države Zgodnji Jan.

Januarja ali februarja 347 je Murong Huang napadel državo [[Korjo]]  in ujel  kralja Hjona.&lt;ref&gt;([永和三年]初，夫馀居于鹿山，为百济所侵，部落衰散，西徙近燕，而不设备。燕王皝遣世子儁帅慕容军、慕容恪、慕舆根三将军、万七千骑袭夫馀。儁居中指授，军事皆以任恪，遂拔夫馀，虏其王玄及部落五万馀口而还。皝以玄为镇军将军，妻以女。) {{Cite book |last=Sima |first=Guang |title=Zizhi Tongjian|year=1084 |volume=97 |language=zh-hant}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 348 je Murong Huang zbolel in umrl. Nasledil ga je sin [[Murong Džun]].

== Sklici == 
{{sklici|20em}}

==Viri== 
{{refbegin| 2}} 
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni leta 297]]
[[Kategorija:Umrli leta 348]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]]</text>
      <sha1>krtt98d37lka9jmteraudlp01sey5se</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751786</id>
      <parentid>6751781</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:21:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */ vladanje</comment>
      <origin>6751786</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11012" sha1="guo4yghmz8kkhhfnj4bkjrheq8m7nxv" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Venming Zgodnjega Jana&lt;br/&gt;前燕文明帝
| title           = Knez Jana
| birth_date      = 297
| death_date      = {{Death year and age|348|297}}
| burial_place    = Mavzolej Longping 
| father          = [[Murong Hui]]
| mother          = Cesarica Vušuan
| succession      = Knez Zgodnjega Jana
| reign           = 23. november 337&lt;ref&gt;([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，大赦。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; – 25. oktober 348
| successor       = [[Murong Džun]]
| family_name     = Murong
| clan_name       = 
| given_name      = Huang 
| temple_name     = Tajdzu 
| posthumous_name = Knez Venming, {{lit}} &quot;vljuden in razumevajoč&quot;) &lt;br&gt; Cesar Venming 
| reign1          = 4. junij 333 – 23. november 337
| succession1     = Vojvoda [[Liaodong]]a 
| predecessor1    = [[Murong Hui]]
| successor1      = ''on sam kot knez Jana''
| issue           = [[Murong Džun]], cesar Zgodnjega Jana,&lt;br&gt;Murong Ke, knez Tajjuana, &lt;br&gt;Murong Čuj, cesar Kasnejšega Jana, &lt;br&gt; Murong De, cesar Južnega Jana
| spouse          = Princesa Duan
| house           = Murong
| dynasty         = Zgodnji Jan
}}

'''Murong Huang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容皝, Mùróng huàng) z vljudnostnim imenom '''Juandžen''' (kitajsko: (元真, Yuán zhēn) in posmrtnim imenom '''Cesar Venming iz dinastije Zgodnji Jan''' (kitajsko: 前燕文明帝, Qián yàn wénmíng dì) je bil ustanovni vladar kitajske dinastije [[Zgodnji Jan]], ki so jo vodili [[Šianbeji]], * [[297]], †  [[25. oktober]] [[348]].&lt;ref&gt;(燕王皝有疾，召世子俊属之曰：“今中原未平，方资贤杰以经世务。恪智勇兼济，才堪任重，汝其委之，以成吾志！”又曰：“阳士秋士行高洁，忠干贞固，可托大事，汝善待之！”[永和四年]九月，丙申，薨。) ''Zizhi Tongjian'', vol.98. (以永和四年死，在位十五年，时年五十二。) ''Jin Shu'', vol.109&lt;/ref&gt; 

Ko je Murong Huang leta 333 nasledil svojega očeta [[Murong Hui]]ja, je imel naziv vojvoda Ljaodonga, ki mu ga je podelila dinastija [[Vzhodni Džin]]. Leta 337 si je sam nadel naziv knez Jana. To leto se tradicionalno šteje za začetek dinastije Zgodnji Jan. Ko se je njegov sin [[Murong Džun]] januarja 353 popolnoma odcepil od dinastije Vzhodni Džin in si nadel cesarski naziv, je bil Murong Huang posmrtno povišan v cesarja. V ''[[Knjiga Džina|Knjigi dinastije Džin]]'' je Murong Huang opisan kot visok in krepak moški, visok približno 191 centimetrov. 

==Zgodnje življenje== 
Murong Huangov oče Murong Hui je bil sprva poglavar Šianbejev, ki se je v poznem obdobju vladavine cesarja [[Vu (dinastija Džin)|Vuja]], ustanovitelja dinastije Džin, boril proti silam te dinastije. Med 6. junijem in 4. julijem 289 se je kot [[vazal]] podredil dinastiji Džin.&lt;ref&gt;([太康十年]五月，鲜卑慕容廆来降, vol. 3&lt;/ref&gt;  Ker je bil nenehno tarča napadov Duan Džjeja, drugega poglavarja Šianbejev, je ponižno zaprosil za mir z njim in se poročil z eno od njegovih hčera. V tem zakonu je bil leta 297 rojen kasnejši cesar Murong Huang in za njim še njegova brata Murong Ren in Murong Džao. 

Med Murongovo vladavino  na položaju plemenskega poglavarja so dinastijo Džin stalno prretresali nemiri, spopadi in kmečki upori, zaradi katerih je sčasoma propadla. Največji kmečki upor je bil v državi Han-Džov, ki so jo ustanovili Šiungnuji. Posledično se je na razmeroma varno ozemlje pod Murong Huijevo oblastjo  zateklo veliko beguncev. Z begunci Hani so ravnali prijazno, zato so se odločili ostati in s tem okrepili Murongovo moč. Ko so sile dinastije Džin na severu so postopoma podlegle vojskam generala Ši Leja iz države Han-Džov, je Murong Huijevo ozemlje ostalo edino na severu Kitajske, ki je še vedno nominalno priznavalo oblast dinastije Džin. Murong Hui je imel naziv  vojvode Ljaodonga, ki mu ga je podelila ta dinastija. Murong Huangu je zaupal številne pomembne vojaške naloge, med drugim spopade z močnim sorodnimi Šiunbeji v letih 320 in 325. V začetku leta 322 je Murong Hui imenoval Murong Huanga za prestolonaslednika, vendar je veliko naklonjenost izkazoval  tudi Huangovi bratom Murong Renu, Murong Džovu in zlasti Murong Hanu, ki je užival velik ugled kot general. Murong Huang je bil do svojih bratov ljubosumen in nezaupljiv, kar je zasejalo seme kasnejših težav. 

===Vojvoda Ljaodonga===
4. junija 333&lt;ref&gt;([咸和八年]夏，五月，甲寅，辽东武宣公慕容廆卒。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; je Murong Hui umrl. Upravo je na podlagi položaja generala Pingbeija, ki mu ga je podelila dinastija Džin, prevzel  Murong Huang. K cesarju je poslal delegacijo, ki naj bi ga obvestila o očetovi smrti in ga zaprosila za uradno potrditev Murong Huangovega položaja. Murong Huang je kmalu zatem brez uradne potrditve privzel naziv vojvode Ljaodonga, ki ga je pred tem imel njegov oče.

Po prevzemu oblasti je strogo in neusmiljeno uveljavljal zakone in predpise, kar je vznemirilo nekatere njegove podrejene. Razkrilo se je tudi njegovo nezaupanje do bratov Murong Hana, Murong Rena in Murong Džova. Murong Han je pobegnil k plemenu Duan v Lajoši in postal general njihovega poglavarja Duan Ljaa. Murong Ren in Murong Džao sta skovala zaroto. Murong Ren naj bi iz svojega oporišča v Pingguoju napadel prestolnico Džičeng,  Murong Džao pa bi organiziral upor v samem mestu. Po uspešnem državnem udaru bi si brata zazdelila vojvodino. Murong Renov napad na Džičeng je spodletel, zato je namesto tega zavzel mesta v vzhodnem delu vojvodine (polotok [[Liaodong]]). Odbil je napad Murong Huangove vojske in se razglasil za vojvodo Liaodonga. Odposlance dinastije Džin, ki so nameravali  Murong Huangu podeliti naziv, kot ga je imel njegov oče, je Murong Ren prestregel in pridržal.

Istega leta je vojska Duanov pod poveljstvom Murong Hana in Duan Lana napadle Liučeng, današnji Džaojang v provinci Liaoning. Vojska, poslana na pomoč obleganemu mestu, je bila poražena. Duan Lan je želel nadaljevati pohod proti Džičengu, a je zaradi strahu pred uničenjem celega njegovega plemena ukazal umik.

V začetku leta 336 je Murong Huang presenetil Murong Rena z napadom čez zamrznjeno [[Bohajsko morje]], česar Murong Ren ni pričakoval. Murong Rena so ujeli in ga prisili, da je storil samomor.

===Knez Jana===
Novembra 337 si je Murong Huang nadel naziv kneza Jana. Naziv so v dinastiji Džin sicer že obravnavali, a ga njegovemu očetu Murong Huiju niso podelili. Ta dogodek običajno velja za ustanovitev države Zgodnji Jan, zlasti zato, ker je Murong Huang vzpostavil tudi upravno ureditev po zgledu na dinastije Džin. Nazivi uradnikov so bili namerno izbrani tako, da so kazali na podrejenost dinastiji Džin.

Murong Huang je v nasprotju s politiko svojega očeta, ki je zavračal stike s [[Kasnejši Džov|Kasnejšim Džovom]], tekmecem dinastije Džin, v Kasnejši Džov poslal odposlance s ponudbo vazalstva in predlogom za skupni napad na klan Duan. [[Ši Hu]], cesar Kasnejšega Džova, je bil s ponudbo zadovoljen in dogovorila sta se za napad leta 338.  Napad se je začel spomladi. Murong Huang je napadel in oplenil mesta klana Duan severno od njihove prestolnice Lingdži, sedanjega Tangšana v provinci [[Hebej]], premagal vojsko Duana in se nato umaknil. Ko je Duane napadla tudi vojska Kasnejšega Džova, je Duan Ljao pobegnil. Cesar Ši Hu se je veselil zmage, a je bil hkrati jezen zaradi Murong Huangovega umika. Odločil se je, da ga napadel Zgodnji Jan. Predala so se mu skoraj vsa mesta, z izjemo Ličenga. Murong Huang je razmišljal o begu, a je na nasvet svojega generala Muju Gena ostal in branil Ličeng skoraj 20 dni, dokler se sile Kasnejšega Džova niso morale umakniti. Murong Huang je poslal svojega sina Murong Keja, da napade umikajočo se vojsko. Po zmagi nad njo in njenem umiku iz države je zavzel mesta, ki so se mu uprla, in mesta klana Duan, s čimer jhe svoje ozemlje razširl na na območje današnjega severnega Hebeja. V začetku leta 339 je Murong Ke ponovno premagal vojsko države Kasnejši Džov, Murong Huang pa  je Duan Liaa sprejel kot častnega gosta in preostale sile klana Duan vključil v svojo vojsko. Kasneje istega leta Duan Li načrtoval upor, zato ga je Murong Huang ukazal ubiti. Od takrat naprej je Zgodnji Jan  vsako leto vpadal na ozemlje Kasnejšega Džova. Občasno je napadel tudi Juvene in kraljestvo [[Kogurjo]].

Leta 339 Murong Huang poročil svojo sestro s Tuoba Šijičjanom, knezom Daija, s čimer je utrdil zavezništvo med tema ljudstvoma [[Šianbeji|Šianbejev]]. V prestolnico dinastije Džin je poslal delegacijo, ki je od cesarja Čenga uradno zahtevala naziv kneza Jana. Zahtevo je pojasnjevala s tem, da bi naziv kneza okrepil njegovo avtoriteto med ljudstvom, on sam pa bi ostal zvest dinastiji Džin. Leta 341 mu je cesar po večmesečnih razpravah podelil knežji naziv.

Leta 340 je Murong Han, ki je  po porazu klana Duan prebegnil k Juvenom, začel doživljati nezaupanje in slabo ravnanje in privolil v vrnitev domov in podreditev bratu Murong Huangu. Po vrnitvi je postal poveljnik vojske.

Leta 341 je Murong Huang prestolnico preselil iz Džičenga v novo zgrajeno mesto [[Longčeng]] v današnji provinci Ljaoning.

Leta 344 je Murong Huang s pomočjo namestnika Murong Hana napadel Juvene, jih premagal in prisilil njihovega poglavarja Jidouguija na beg. Vojska Zgodnjega Jana je Juvene prisilno preselila na jug in jih  vključila v svoje prebivalstvo. Kasneje istega leta je Murong Huang, še vedno zaskrbljen zaradi njegovih sposobnosti, prisilil Murong Hana, da je storil samomor.

Leta 345 je Murong Huang prenehal uporabljati imena vladarskih obdobij dinastije Džin, kar nekateri štejejo za znak formalne neodvisnosti države Zgodnji Jan.

Januarja ali februarja 347 je Murong Huang napadel državo [[Korjo]]  in ujel  kralja Hjona.&lt;ref&gt;([永和三年]初，夫馀居于鹿山，为百济所侵，部落衰散，西徙近燕，而不设备。燕王皝遣世子儁帅慕容军、慕容恪、慕舆根三将军、万七千骑袭夫馀。儁居中指授，军事皆以任恪，遂拔夫馀，虏其王玄及部落五万馀口而还。皝以玄为镇军将军，妻以女。) {{Cite book |last=Sima |first=Guang |title=Zizhi Tongjian|year=1084 |volume=97 |language=zh-hant}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 348 je Murong Huang zbolel in umrl. Nasledil ga je sin [[Murong Džun]].

== Sklici == 
{{sklici|20em}}

{{s-start}}
{{s-hou|Rodbina Murong||297||348||name=Murong Huang}}
{{s-roy|cn}}
{{s-bef|before=on sam|as=vojvoda [[Liaodong]]a}}
{{s-ttl|title=Knez Zgodnjega Jana |years=337–348}}
{{s-aft|after=[[Murong Džun]]}}
{{s-reg|cn}}
{{s-bef|before=[[Murong Hui]]}}
{{s-ttl|title=Vojvoda [[Liaodong]]a|years=333–337}}
{{s-aft|after=on sam |as=knez Zgodnjega Jana}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni leta 297]]
[[Kategorija:Umrli leta 348]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]]</text>
      <sha1>guo4yghmz8kkhhfnj4bkjrheq8m7nxv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751788</id>
      <parentid>6751786</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:23:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Vojvoda Ljaodonga */ slog</comment>
      <origin>6751788</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11010" sha1="fzbe4q8ad63hyjgmxb0kpu2b8wlautk" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Venming Zgodnjega Jana&lt;br/&gt;前燕文明帝
| title           = Knez Jana
| birth_date      = 297
| death_date      = {{Death year and age|348|297}}
| burial_place    = Mavzolej Longping 
| father          = [[Murong Hui]]
| mother          = Cesarica Vušuan
| succession      = Knez Zgodnjega Jana
| reign           = 23. november 337&lt;ref&gt;([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，大赦。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; – 25. oktober 348
| successor       = [[Murong Džun]]
| family_name     = Murong
| clan_name       = 
| given_name      = Huang 
| temple_name     = Tajdzu 
| posthumous_name = Knez Venming, {{lit}} &quot;vljuden in razumevajoč&quot;) &lt;br&gt; Cesar Venming 
| reign1          = 4. junij 333 – 23. november 337
| succession1     = Vojvoda [[Liaodong]]a 
| predecessor1    = [[Murong Hui]]
| successor1      = ''on sam kot knez Jana''
| issue           = [[Murong Džun]], cesar Zgodnjega Jana,&lt;br&gt;Murong Ke, knez Tajjuana, &lt;br&gt;Murong Čuj, cesar Kasnejšega Jana, &lt;br&gt; Murong De, cesar Južnega Jana
| spouse          = Princesa Duan
| house           = Murong
| dynasty         = Zgodnji Jan
}}

'''Murong Huang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容皝, Mùróng huàng) z vljudnostnim imenom '''Juandžen''' (kitajsko: (元真, Yuán zhēn) in posmrtnim imenom '''Cesar Venming iz dinastije Zgodnji Jan''' (kitajsko: 前燕文明帝, Qián yàn wénmíng dì) je bil ustanovni vladar kitajske dinastije [[Zgodnji Jan]], ki so jo vodili [[Šianbeji]], * [[297]], †  [[25. oktober]] [[348]].&lt;ref&gt;(燕王皝有疾，召世子俊属之曰：“今中原未平，方资贤杰以经世务。恪智勇兼济，才堪任重，汝其委之，以成吾志！”又曰：“阳士秋士行高洁，忠干贞固，可托大事，汝善待之！”[永和四年]九月，丙申，薨。) ''Zizhi Tongjian'', vol.98. (以永和四年死，在位十五年，时年五十二。) ''Jin Shu'', vol.109&lt;/ref&gt; 

Ko je Murong Huang leta 333 nasledil svojega očeta [[Murong Hui]]ja, je imel naziv vojvoda Ljaodonga, ki mu ga je podelila dinastija [[Vzhodni Džin]]. Leta 337 si je sam nadel naziv knez Jana. To leto se tradicionalno šteje za začetek dinastije Zgodnji Jan. Ko se je njegov sin [[Murong Džun]] januarja 353 popolnoma odcepil od dinastije Vzhodni Džin in si nadel cesarski naziv, je bil Murong Huang posmrtno povišan v cesarja. V ''[[Knjiga Džina|Knjigi dinastije Džin]]'' je Murong Huang opisan kot visok in krepak moški, visok približno 191 centimetrov. 

==Zgodnje življenje== 
Murong Huangov oče Murong Hui je bil sprva poglavar Šianbejev, ki se je v poznem obdobju vladavine cesarja [[Vu (dinastija Džin)|Vuja]], ustanovitelja dinastije Džin, boril proti silam te dinastije. Med 6. junijem in 4. julijem 289 se je kot [[vazal]] podredil dinastiji Džin.&lt;ref&gt;([太康十年]五月，鲜卑慕容廆来降, vol. 3&lt;/ref&gt;  Ker je bil nenehno tarča napadov Duan Džjeja, drugega poglavarja Šianbejev, je ponižno zaprosil za mir z njim in se poročil z eno od njegovih hčera. V tem zakonu je bil leta 297 rojen kasnejši cesar Murong Huang in za njim še njegova brata Murong Ren in Murong Džao. 

Med Murongovo vladavino  na položaju plemenskega poglavarja so dinastijo Džin stalno prretresali nemiri, spopadi in kmečki upori, zaradi katerih je sčasoma propadla. Največji kmečki upor je bil v državi Han-Džov, ki so jo ustanovili Šiungnuji. Posledično se je na razmeroma varno ozemlje pod Murong Huijevo oblastjo  zateklo veliko beguncev. Z begunci Hani so ravnali prijazno, zato so se odločili ostati in s tem okrepili Murongovo moč. Ko so sile dinastije Džin na severu so postopoma podlegle vojskam generala Ši Leja iz države Han-Džov, je Murong Huijevo ozemlje ostalo edino na severu Kitajske, ki je še vedno nominalno priznavalo oblast dinastije Džin. Murong Hui je imel naziv  vojvode Ljaodonga, ki mu ga je podelila ta dinastija. Murong Huangu je zaupal številne pomembne vojaške naloge, med drugim spopade z močnim sorodnimi Šiunbeji v letih 320 in 325. V začetku leta 322 je Murong Hui imenoval Murong Huanga za prestolonaslednika, vendar je veliko naklonjenost izkazoval  tudi Huangovi bratom Murong Renu, Murong Džovu in zlasti Murong Hanu, ki je užival velik ugled kot general. Murong Huang je bil do svojih bratov ljubosumen in nezaupljiv, kar je zasejalo seme kasnejših težav. 

==Vojvoda Liaodonga==
4. junija 333&lt;ref&gt;([咸和八年]夏，五月，甲寅，辽东武宣公慕容廆卒。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; je Murong Hui umrl. Upravo je na podlagi položaja generala Pingbeija, ki mu ga je podelila dinastija Džin, prevzel  Murong Huang. K cesarju je poslal delegacijo, ki naj bi ga obvestila o očetovi smrti in ga zaprosila za uradno potrditev Murong Huangovega položaja. Murong Huang je kmalu zatem brez uradne potrditve privzel naziv vojvode Ljaodonga, ki ga je pred tem imel njegov oče.

Po prevzemu oblasti je strogo in neusmiljeno uveljavljal zakone in predpise, kar je vznemirilo nekatere njegove podrejene. Razkrilo se je tudi njegovo nezaupanje do bratov Murong Hana, Murong Rena in Murong Džova. Murong Han je pobegnil k plemenu Duan v Lajoši in postal general njihovega poglavarja Duan Ljaa. Murong Ren in Murong Džao sta skovala zaroto. Murong Ren naj bi iz svojega oporišča v Pingguoju napadel prestolnico Džičeng,  Murong Džao pa bi organiziral upor v samem mestu. Po uspešnem državnem udaru bi si brata zazdelila vojvodino. Murong Renov napad na Džičeng je spodletel, zato je namesto tega zavzel mesta v vzhodnem delu vojvodine (polotok [[Liaodong]]). Odbil je napad Murong Huangove vojske in se razglasil za vojvodo Liaodonga. Odposlance dinastije Džin, ki so nameravali  Murong Huangu podeliti naziv, kot ga je imel njegov oče, je Murong Ren prestregel in pridržal.

Istega leta je vojska Duanov pod poveljstvom Murong Hana in Duan Lana napadle Liučeng, današnji Džaojang v provinci Liaoning. Vojska, poslana na pomoč obleganemu mestu, je bila poražena. Duan Lan je želel nadaljevati pohod proti Džičengu, a je zaradi strahu pred uničenjem celega njegovega plemena ukazal umik.

V začetku leta 336 je Murong Huang presenetil Murong Rena z napadom čez zamrznjeno [[Bohajsko morje]], česar Murong Ren ni pričakoval. Murong Rena so ujeli in ga prisili, da je storil samomor.

===Knez Jana===
Novembra 337 si je Murong Huang nadel naziv kneza Jana. Naziv so v dinastiji Džin sicer že obravnavali, a ga njegovemu očetu Murong Huiju niso podelili. Ta dogodek običajno velja za ustanovitev države Zgodnji Jan, zlasti zato, ker je Murong Huang vzpostavil tudi upravno ureditev po zgledu na dinastije Džin. Nazivi uradnikov so bili namerno izbrani tako, da so kazali na podrejenost dinastiji Džin.

Murong Huang je v nasprotju s politiko svojega očeta, ki je zavračal stike s [[Kasnejši Džov|Kasnejšim Džovom]], tekmecem dinastije Džin, v Kasnejši Džov poslal odposlance s ponudbo vazalstva in predlogom za skupni napad na klan Duan. [[Ši Hu]], cesar Kasnejšega Džova, je bil s ponudbo zadovoljen in dogovorila sta se za napad leta 338.  Napad se je začel spomladi. Murong Huang je napadel in oplenil mesta klana Duan severno od njihove prestolnice Lingdži, sedanjega Tangšana v provinci [[Hebej]], premagal vojsko Duana in se nato umaknil. Ko je Duane napadla tudi vojska Kasnejšega Džova, je Duan Ljao pobegnil. Cesar Ši Hu se je veselil zmage, a je bil hkrati jezen zaradi Murong Huangovega umika. Odločil se je, da ga napadel Zgodnji Jan. Predala so se mu skoraj vsa mesta, z izjemo Ličenga. Murong Huang je razmišljal o begu, a je na nasvet svojega generala Muju Gena ostal in branil Ličeng skoraj 20 dni, dokler se sile Kasnejšega Džova niso morale umakniti. Murong Huang je poslal svojega sina Murong Keja, da napade umikajočo se vojsko. Po zmagi nad njo in njenem umiku iz države je zavzel mesta, ki so se mu uprla, in mesta klana Duan, s čimer jhe svoje ozemlje razširl na na območje današnjega severnega Hebeja. V začetku leta 339 je Murong Ke ponovno premagal vojsko države Kasnejši Džov, Murong Huang pa  je Duan Liaa sprejel kot častnega gosta in preostale sile klana Duan vključil v svojo vojsko. Kasneje istega leta Duan Li načrtoval upor, zato ga je Murong Huang ukazal ubiti. Od takrat naprej je Zgodnji Jan  vsako leto vpadal na ozemlje Kasnejšega Džova. Občasno je napadel tudi Juvene in kraljestvo [[Kogurjo]].

Leta 339 Murong Huang poročil svojo sestro s Tuoba Šijičjanom, knezom Daija, s čimer je utrdil zavezništvo med tema ljudstvoma [[Šianbeji|Šianbejev]]. V prestolnico dinastije Džin je poslal delegacijo, ki je od cesarja Čenga uradno zahtevala naziv kneza Jana. Zahtevo je pojasnjevala s tem, da bi naziv kneza okrepil njegovo avtoriteto med ljudstvom, on sam pa bi ostal zvest dinastiji Džin. Leta 341 mu je cesar po večmesečnih razpravah podelil knežji naziv.

Leta 340 je Murong Han, ki je  po porazu klana Duan prebegnil k Juvenom, začel doživljati nezaupanje in slabo ravnanje in privolil v vrnitev domov in podreditev bratu Murong Huangu. Po vrnitvi je postal poveljnik vojske.

Leta 341 je Murong Huang prestolnico preselil iz Džičenga v novo zgrajeno mesto [[Longčeng]] v današnji provinci Ljaoning.

Leta 344 je Murong Huang s pomočjo namestnika Murong Hana napadel Juvene, jih premagal in prisilil njihovega poglavarja Jidouguija na beg. Vojska Zgodnjega Jana je Juvene prisilno preselila na jug in jih  vključila v svoje prebivalstvo. Kasneje istega leta je Murong Huang, še vedno zaskrbljen zaradi njegovih sposobnosti, prisilil Murong Hana, da je storil samomor.

Leta 345 je Murong Huang prenehal uporabljati imena vladarskih obdobij dinastije Džin, kar nekateri štejejo za znak formalne neodvisnosti države Zgodnji Jan.

Januarja ali februarja 347 je Murong Huang napadel državo [[Korjo]]  in ujel  kralja Hjona.&lt;ref&gt;([永和三年]初，夫馀居于鹿山，为百济所侵，部落衰散，西徙近燕，而不设备。燕王皝遣世子儁帅慕容军、慕容恪、慕舆根三将军、万七千骑袭夫馀。儁居中指授，军事皆以任恪，遂拔夫馀，虏其王玄及部落五万馀口而还。皝以玄为镇军将军，妻以女。) {{Cite book |last=Sima |first=Guang |title=Zizhi Tongjian|year=1084 |volume=97 |language=zh-hant}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 348 je Murong Huang zbolel in umrl. Nasledil ga je sin [[Murong Džun]].

== Sklici == 
{{sklici|20em}}

{{s-start}}
{{s-hou|Rodbina Murong||297||348||name=Murong Huang}}
{{s-roy|cn}}
{{s-bef|before=on sam|as=vojvoda [[Liaodong]]a}}
{{s-ttl|title=Knez Zgodnjega Jana |years=337–348}}
{{s-aft|after=[[Murong Džun]]}}
{{s-reg|cn}}
{{s-bef|before=[[Murong Hui]]}}
{{s-ttl|title=Vojvoda [[Liaodong]]a|years=333–337}}
{{s-aft|after=on sam |as=knez Zgodnjega Jana}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni leta 297]]
[[Kategorija:Umrli leta 348]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]]</text>
      <sha1>fzbe4q8ad63hyjgmxb0kpu2b8wlautk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751790</id>
      <parentid>6751788</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:23:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Knez Jana */ slog</comment>
      <origin>6751790</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11008" sha1="gkb4a84b5q1lq4tmqu6reguai5n00e7" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Cesar Venming Zgodnjega Jana&lt;br/&gt;前燕文明帝
| title           = Knez Jana
| birth_date      = 297
| death_date      = {{Death year and age|348|297}}
| burial_place    = Mavzolej Longping 
| father          = [[Murong Hui]]
| mother          = Cesarica Vušuan
| succession      = Knez Zgodnjega Jana
| reign           = 23. november 337&lt;ref&gt;([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，大赦。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; – 25. oktober 348
| successor       = [[Murong Džun]]
| family_name     = Murong
| clan_name       = 
| given_name      = Huang 
| temple_name     = Tajdzu 
| posthumous_name = Knez Venming, {{lit}} &quot;vljuden in razumevajoč&quot;) &lt;br&gt; Cesar Venming 
| reign1          = 4. junij 333 – 23. november 337
| succession1     = Vojvoda [[Liaodong]]a 
| predecessor1    = [[Murong Hui]]
| successor1      = ''on sam kot knez Jana''
| issue           = [[Murong Džun]], cesar Zgodnjega Jana,&lt;br&gt;Murong Ke, knez Tajjuana, &lt;br&gt;Murong Čuj, cesar Kasnejšega Jana, &lt;br&gt; Murong De, cesar Južnega Jana
| spouse          = Princesa Duan
| house           = Murong
| dynasty         = Zgodnji Jan
}}

'''Murong Huang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容皝, Mùróng huàng) z vljudnostnim imenom '''Juandžen''' (kitajsko: (元真, Yuán zhēn) in posmrtnim imenom '''Cesar Venming iz dinastije Zgodnji Jan''' (kitajsko: 前燕文明帝, Qián yàn wénmíng dì) je bil ustanovni vladar kitajske dinastije [[Zgodnji Jan]], ki so jo vodili [[Šianbeji]], * [[297]], †  [[25. oktober]] [[348]].&lt;ref&gt;(燕王皝有疾，召世子俊属之曰：“今中原未平，方资贤杰以经世务。恪智勇兼济，才堪任重，汝其委之，以成吾志！”又曰：“阳士秋士行高洁，忠干贞固，可托大事，汝善待之！”[永和四年]九月，丙申，薨。) ''Zizhi Tongjian'', vol.98. (以永和四年死，在位十五年，时年五十二。) ''Jin Shu'', vol.109&lt;/ref&gt; 

Ko je Murong Huang leta 333 nasledil svojega očeta [[Murong Hui]]ja, je imel naziv vojvoda Ljaodonga, ki mu ga je podelila dinastija [[Vzhodni Džin]]. Leta 337 si je sam nadel naziv knez Jana. To leto se tradicionalno šteje za začetek dinastije Zgodnji Jan. Ko se je njegov sin [[Murong Džun]] januarja 353 popolnoma odcepil od dinastije Vzhodni Džin in si nadel cesarski naziv, je bil Murong Huang posmrtno povišan v cesarja. V ''[[Knjiga Džina|Knjigi dinastije Džin]]'' je Murong Huang opisan kot visok in krepak moški, visok približno 191 centimetrov. 

==Zgodnje življenje== 
Murong Huangov oče Murong Hui je bil sprva poglavar Šianbejev, ki se je v poznem obdobju vladavine cesarja [[Vu (dinastija Džin)|Vuja]], ustanovitelja dinastije Džin, boril proti silam te dinastije. Med 6. junijem in 4. julijem 289 se je kot [[vazal]] podredil dinastiji Džin.&lt;ref&gt;([太康十年]五月，鲜卑慕容廆来降, vol. 3&lt;/ref&gt;  Ker je bil nenehno tarča napadov Duan Džjeja, drugega poglavarja Šianbejev, je ponižno zaprosil za mir z njim in se poročil z eno od njegovih hčera. V tem zakonu je bil leta 297 rojen kasnejši cesar Murong Huang in za njim še njegova brata Murong Ren in Murong Džao. 

Med Murongovo vladavino  na položaju plemenskega poglavarja so dinastijo Džin stalno prretresali nemiri, spopadi in kmečki upori, zaradi katerih je sčasoma propadla. Največji kmečki upor je bil v državi Han-Džov, ki so jo ustanovili Šiungnuji. Posledično se je na razmeroma varno ozemlje pod Murong Huijevo oblastjo  zateklo veliko beguncev. Z begunci Hani so ravnali prijazno, zato so se odločili ostati in s tem okrepili Murongovo moč. Ko so sile dinastije Džin na severu so postopoma podlegle vojskam generala Ši Leja iz države Han-Džov, je Murong Huijevo ozemlje ostalo edino na severu Kitajske, ki je še vedno nominalno priznavalo oblast dinastije Džin. Murong Hui je imel naziv  vojvode Ljaodonga, ki mu ga je podelila ta dinastija. Murong Huangu je zaupal številne pomembne vojaške naloge, med drugim spopade z močnim sorodnimi Šiunbeji v letih 320 in 325. V začetku leta 322 je Murong Hui imenoval Murong Huanga za prestolonaslednika, vendar je veliko naklonjenost izkazoval  tudi Huangovi bratom Murong Renu, Murong Džovu in zlasti Murong Hanu, ki je užival velik ugled kot general. Murong Huang je bil do svojih bratov ljubosumen in nezaupljiv, kar je zasejalo seme kasnejših težav. 

==Vojvoda Liaodonga==
4. junija 333&lt;ref&gt;([咸和八年]夏，五月，甲寅，辽东武宣公慕容廆卒。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95&lt;/ref&gt; je Murong Hui umrl. Upravo je na podlagi položaja generala Pingbeija, ki mu ga je podelila dinastija Džin, prevzel  Murong Huang. K cesarju je poslal delegacijo, ki naj bi ga obvestila o očetovi smrti in ga zaprosila za uradno potrditev Murong Huangovega položaja. Murong Huang je kmalu zatem brez uradne potrditve privzel naziv vojvode Ljaodonga, ki ga je pred tem imel njegov oče.

Po prevzemu oblasti je strogo in neusmiljeno uveljavljal zakone in predpise, kar je vznemirilo nekatere njegove podrejene. Razkrilo se je tudi njegovo nezaupanje do bratov Murong Hana, Murong Rena in Murong Džova. Murong Han je pobegnil k plemenu Duan v Lajoši in postal general njihovega poglavarja Duan Ljaa. Murong Ren in Murong Džao sta skovala zaroto. Murong Ren naj bi iz svojega oporišča v Pingguoju napadel prestolnico Džičeng,  Murong Džao pa bi organiziral upor v samem mestu. Po uspešnem državnem udaru bi si brata zazdelila vojvodino. Murong Renov napad na Džičeng je spodletel, zato je namesto tega zavzel mesta v vzhodnem delu vojvodine (polotok [[Liaodong]]). Odbil je napad Murong Huangove vojske in se razglasil za vojvodo Liaodonga. Odposlance dinastije Džin, ki so nameravali  Murong Huangu podeliti naziv, kot ga je imel njegov oče, je Murong Ren prestregel in pridržal.

Istega leta je vojska Duanov pod poveljstvom Murong Hana in Duan Lana napadle Liučeng, današnji Džaojang v provinci Liaoning. Vojska, poslana na pomoč obleganemu mestu, je bila poražena. Duan Lan je želel nadaljevati pohod proti Džičengu, a je zaradi strahu pred uničenjem celega njegovega plemena ukazal umik.

V začetku leta 336 je Murong Huang presenetil Murong Rena z napadom čez zamrznjeno [[Bohajsko morje]], česar Murong Ren ni pričakoval. Murong Rena so ujeli in ga prisili, da je storil samomor.

==Knez Jana==
Novembra 337 si je Murong Huang nadel naziv kneza Jana. Naziv so v dinastiji Džin sicer že obravnavali, a ga njegovemu očetu Murong Huiju niso podelili. Ta dogodek običajno velja za ustanovitev države Zgodnji Jan, zlasti zato, ker je Murong Huang vzpostavil tudi upravno ureditev po zgledu na dinastije Džin. Nazivi uradnikov so bili namerno izbrani tako, da so kazali na podrejenost dinastiji Džin.

Murong Huang je v nasprotju s politiko svojega očeta, ki je zavračal stike s [[Kasnejši Džov|Kasnejšim Džovom]], tekmecem dinastije Džin, v Kasnejši Džov poslal odposlance s ponudbo vazalstva in predlogom za skupni napad na klan Duan. [[Ši Hu]], cesar Kasnejšega Džova, je bil s ponudbo zadovoljen in dogovorila sta se za napad leta 338.  Napad se je začel spomladi. Murong Huang je napadel in oplenil mesta klana Duan severno od njihove prestolnice Lingdži, sedanjega Tangšana v provinci [[Hebej]], premagal vojsko Duana in se nato umaknil. Ko je Duane napadla tudi vojska Kasnejšega Džova, je Duan Ljao pobegnil. Cesar Ši Hu se je veselil zmage, a je bil hkrati jezen zaradi Murong Huangovega umika. Odločil se je, da ga napadel Zgodnji Jan. Predala so se mu skoraj vsa mesta, z izjemo Ličenga. Murong Huang je razmišljal o begu, a je na nasvet svojega generala Muju Gena ostal in branil Ličeng skoraj 20 dni, dokler se sile Kasnejšega Džova niso morale umakniti. Murong Huang je poslal svojega sina Murong Keja, da napade umikajočo se vojsko. Po zmagi nad njo in njenem umiku iz države je zavzel mesta, ki so se mu uprla, in mesta klana Duan, s čimer jhe svoje ozemlje razširl na na območje današnjega severnega Hebeja. V začetku leta 339 je Murong Ke ponovno premagal vojsko države Kasnejši Džov, Murong Huang pa  je Duan Liaa sprejel kot častnega gosta in preostale sile klana Duan vključil v svojo vojsko. Kasneje istega leta Duan Li načrtoval upor, zato ga je Murong Huang ukazal ubiti. Od takrat naprej je Zgodnji Jan  vsako leto vpadal na ozemlje Kasnejšega Džova. Občasno je napadel tudi Juvene in kraljestvo [[Kogurjo]].

Leta 339 Murong Huang poročil svojo sestro s Tuoba Šijičjanom, knezom Daija, s čimer je utrdil zavezništvo med tema ljudstvoma [[Šianbeji|Šianbejev]]. V prestolnico dinastije Džin je poslal delegacijo, ki je od cesarja Čenga uradno zahtevala naziv kneza Jana. Zahtevo je pojasnjevala s tem, da bi naziv kneza okrepil njegovo avtoriteto med ljudstvom, on sam pa bi ostal zvest dinastiji Džin. Leta 341 mu je cesar po večmesečnih razpravah podelil knežji naziv.

Leta 340 je Murong Han, ki je  po porazu klana Duan prebegnil k Juvenom, začel doživljati nezaupanje in slabo ravnanje in privolil v vrnitev domov in podreditev bratu Murong Huangu. Po vrnitvi je postal poveljnik vojske.

Leta 341 je Murong Huang prestolnico preselil iz Džičenga v novo zgrajeno mesto [[Longčeng]] v današnji provinci Ljaoning.

Leta 344 je Murong Huang s pomočjo namestnika Murong Hana napadel Juvene, jih premagal in prisilil njihovega poglavarja Jidouguija na beg. Vojska Zgodnjega Jana je Juvene prisilno preselila na jug in jih  vključila v svoje prebivalstvo. Kasneje istega leta je Murong Huang, še vedno zaskrbljen zaradi njegovih sposobnosti, prisilil Murong Hana, da je storil samomor.

Leta 345 je Murong Huang prenehal uporabljati imena vladarskih obdobij dinastije Džin, kar nekateri štejejo za znak formalne neodvisnosti države Zgodnji Jan.

Januarja ali februarja 347 je Murong Huang napadel državo [[Korjo]]  in ujel  kralja Hjona.&lt;ref&gt;([永和三年]初，夫馀居于鹿山，为百济所侵，部落衰散，西徙近燕，而不设备。燕王皝遣世子儁帅慕容军、慕容恪、慕舆根三将军、万七千骑袭夫馀。儁居中指授，军事皆以任恪，遂拔夫馀，虏其王玄及部落五万馀口而还。皝以玄为镇军将军，妻以女。) {{Cite book |last=Sima |first=Guang |title=Zizhi Tongjian|year=1084 |volume=97 |language=zh-hant}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 348 je Murong Huang zbolel in umrl. Nasledil ga je sin [[Murong Džun]].

== Sklici == 
{{sklici|20em}}

{{s-start}}
{{s-hou|Rodbina Murong||297||348||name=Murong Huang}}
{{s-roy|cn}}
{{s-bef|before=on sam|as=vojvoda [[Liaodong]]a}}
{{s-ttl|title=Knez Zgodnjega Jana |years=337–348}}
{{s-aft|after=[[Murong Džun]]}}
{{s-reg|cn}}
{{s-bef|before=[[Murong Hui]]}}
{{s-ttl|title=Vojvoda [[Liaodong]]a|years=333–337}}
{{s-aft|after=on sam |as=knez Zgodnjega Jana}}
{{s-end}}

{{Normativna kontrola}} 

[[Kategorija:Rojeni leta 297]]
[[Kategorija:Umrli leta 348]] 
[[Kategorija:Kitajski cesarji]]  
[[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]]</text>
      <sha1>gkb4a84b5q1lq4tmqu6reguai5n00e7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Janez Peršič</title>
    <ns>1</ns>
    <id>608780</id>
    <revision>
      <id>6751529</id>
      <timestamp>2026-09-16T13:42:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Wayfarer</username>
        <id>535</id>
      </contributor>
      <comment>/* Datum in kraj smrti */ nov razdelek</comment>
      <origin>6751529</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="253" sha1="3rihteodc9yzpkvw5rgmv8wgbsn2md0" xml:space="preserve">== Datum in kraj smrti ==
Ker gre za mojega očeta in tako vem te detajle, sem objavil datum in kraj smrti [[Janez Peršič|Janeza Peršiča]].

[[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] ([[Uporabniški pogovor:Wayfarer|pogovor]]) 15:42, 16. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>3rihteodc9yzpkvw5rgmv8wgbsn2md0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751531</id>
      <parentid>6751529</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T13:56:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <comment>/* Datum in kraj smrti */ odgovor</comment>
      <origin>6751531</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="631" sha1="iuf5owgv6ntk2g4mnajy0zpbrd8i7fe" xml:space="preserve">== Datum in kraj smrti ==
Ker gre za mojega očeta in tako vem te detajle, sem objavil datum in kraj smrti [[Janez Peršič|Janeza Peršiča]].

[[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] ([[Uporabniški pogovor:Wayfarer|pogovor]]) 15:42, 16. september 2026 (CEST)

:Naj te opozorim, da se lahko za sorodnika izdaja vsakdo in da je zato take podatke na Wikipediji vedno treba podpreti z [[Wikipedija:Preverljivost|zanesljivimi viri]]. Ne gre seveda za nič osebnega, le za smernice, ki se jih tu držimo. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 15:56, 16. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>iuf5owgv6ntk2g4mnajy0zpbrd8i7fe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751532</id>
      <parentid>6751531</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T13:57:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp</comment>
      <origin>6751532</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="682" sha1="q8n83dauu5quha8ghubhawb3mh6aypv" xml:space="preserve">== Datum in kraj smrti ==
Ker gre za mojega očeta in tako vem te detajle, sem objavil datum in kraj smrti [[Janez Peršič|Janeza Peršiča]].

[[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] ([[Uporabniški pogovor:Wayfarer|pogovor]]) 15:42, 16. september 2026 (CEST)

:Naj te opozorim, da se lahko za sorodnika izdaja vsakdo in da je zato take podatke na Wikipediji vedno treba podpreti z [[Wikipedija:Preverljivost|zanesljivimi viri]], sploh pa podatke, kot so datum/kraj rojstva/smrti. Ne gre seveda za nič osebnega, le za smernice, ki se jih tu držimo. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 15:56, 16. september 2026 (CEST)</text>
      <sha1>q8n83dauu5quha8ghubhawb3mh6aypv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kantonska opera</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608782</id>
    <revision>
      <id>6751547</id>
      <timestamp>2026-09-16T15:13:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6751547</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37381" sha1="hzz2tv98lo1xobxstox4musmol3lalh" xml:space="preserve">{{Infobox Chinese
|pic=Vancouver Cantonese Opera Extravaganza 22May2005 - 11 crop.jpeg
|t={{unbulleted list|1. {{lang|yue-HK|粵劇}}|2. {{lang|yue-HK|大戲}}}}
|j={{unbulleted list|1. jyut6 kek6|2. daai6 hei3}}
|y={{unbulleted list|1. Yuht kehk|2. daaih hei}}
|ci={{unbulleted list|1. {{IPAc-yue|j|yut|6|-|k|ek|6}}|2. {{IPAc-yue|d|aai|6|-|h|ei|3}}}}
|p={{unbulleted list|1. Yuèjù|2. dàxì}}
|tp={{unbulleted list|1. Yuè-jyù|2. dà-sì}}
|w={{unbulleted list|1. {{tone superscript|Yüeh4-chü4}}|2. {{tone superscript|ta4-hsi4}}}}
|mi={{unbulleted list|1. {{IPAc-cmn|yue|4|.|ju|4}}|2. {{IPAc-cmn|d|a|4|.|x|i|4}}}}
|bpmf={{unbulleted list|1. ㄩㄝˋ ㄐㄩˋ|ㄉㄚˋ ㄒㄧˋ}}
}}
{{Infobox intangible heritage
| Name = Yueju Opera
| Image = 
| imagesize = 
| Caption = 
| Country = LR Kitajska
| ID = 203
| Region = APA
| Year = 2009
| List = Representativen
| Session = 4.
| Below = [[File:Unesco Cultural Heritage logo.svg|100px]]
| Note = UNESCO Cultural Heritage
}}
'''Kantonska opera''' je ena glavnih zvrsti [[kitajska opera|kitajske opere]], ki izvira iz [[province Kitajske|province]] [[Guangdong]] na jugu LR Kitajske.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=XU |first=JIAFENG |date=2021-01-18 |title=湾区好故事 从岭南历史探索粤剧起源和形成(Bay Area Stories Exploring the Origins and Formation of Cantonese Opera through Lingnan History) |url=http://gba.china.com.cn/2021-01/18/content_41430825.htm |archive-url= |access-date=2025-03-28 |website=China Internet Information Center |language=zh}}&lt;/ref&gt; Priljubljena je v Guangdongu, [[Guangši]]ju, [[Hongkong]]u, [[Makav]]u in med kitajskimi skupnostmi v jugovzhodni Aziji. Tako kot vse različice kitajske opere je tudi ta tradicionalna kitajska umetniška zvrst, ki združuje glasbo, petje, borilne veščine, akrobatiko in igro.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=粤剧 - 中国非物质文化遗产网·中国非物质文化遗产数字博物馆 | url=https://www.ihchina.cn/yueju.html |access-date=2025-09-23 |website=www.ihchina.cn}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
O izvoru kantonske opere potekajo razprave, vendar prevladuje mnenje, da je bila opera prinesena iz severnega dela Kitajske in se je proti koncu 13. stoletja, v poznem obdobju dinastije Južni Song, postopoma razširila v južno provinco Guangdong. V 12. stoletju je obstajala gledališka oblika, imenovana ''nanši'' oziroma ''južna drama'', ki so jo uprizarjali v javnih gledališčih [[Hangdžov]]a, takratne prestolnice dinastije Južni Song.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Duhalde |first=Marcelo |last2=Tian |first2=Yan Jing |last3=Wong |first3=Dennis |date=2019-11-08 |title=Cantonese performing art | url=https://multimedia.scmp.com/infographics/culture/article/3036661/cantonese-opera/index.html |url-status=live |access-date=2026-07-22 |website=South China Morning Post}}&lt;/ref&gt; Ob vdoru mongolske vojske leta 1276 je cesar Gong iz [[dinastija Song|dinastije Song]] skupaj s stotisoči podanikov pobegnil v Guangdong. Med njimi so bili tudi izvajalci ''nanšija'' iz province Džedžjang, ki so to zvrst prinesli v Guangdong in prispevali k razvoju operne tradicije na jugu. V času vladavine cesarja [[Čjanlong]]a (1736–1795) je mesto [[Fošan]] postalo središče večine kantonskih opernih skupin, ki so ustanovile združenje z imenom »ceh Čionghua« ({{lang|zh|瓊花會館}}).&lt;ref&gt;{{Cite web |last=City University of Hong Kong |title=The Origins of Cantonese Opera |url=https://www.cityu.edu.hk/lib/about/event/cantonese_opera/origins.htm |url-status=live |access-date=2026-07-22 |website=www.cityu.edu.hk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=粵劇的源起 |url=https://ubeat.com.cuhk.edu.hk/ubeat_past/030557/special_report_02.htm |url-status=live |access-date=2026-07-22 |website=Chinese University of Hong Kong}}&lt;/ref&gt; Pozneje, v obdobju vladavine cesarja Guangšuja, je bil v okrožju Huangša v mestu Guangdžov ustanovljen »ceh Barvo« ({{lang|zh|八和會館}}).&lt;ref&gt;{{Cite web |title=簡介 {{!}} 香港八和會館 |url=https://hkbarwo.com/zh/about/ |access-date=2026-07-22 |website=hkbarwo.com |language=zh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=中國評論學術出版社 |url=https://hk.crntt.com/crn-webapp/cbspub/secDetail.jsp?bookid=31721&amp;secid=31742 |access-date=2026-07-22 |website=hk.crntt.com}}&lt;/ref&gt;

Številne znane opere, ki se izvajajo še danes – na primer ''Tai Nui Fa'' (iz obdobja dinastije Ming) ter ''Vijolična lasnica'', ''Sirota iz družine Džao'', ''Romanca zahodne sobe'' in ''Duša lepe mladenke'' (vse iz obdobja dinastije Juan) – so nastale z besedili in scenariji v kantonščini. V času dinastij Ming in Čing so strogi cesarski zakoni zaradi ohranjanja javne morale prepovedovali skupno nastopanje moških in žensk na odru. Zaradi tega so bile javne operne skupine izključno moške, kar je moške igralce prisililo k intenzivnemu urjenju petja v falzetu in posnemanju ženskih gibov.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=The Indy |url=https://www.theindy.org/article/3297 |access-date=2026-07-14 |website=www.theindy.org}}&lt;/ref&gt; Obdobje med letoma 1920 in 1940 je prineslo pomembno prelomnico v kantonski operi, saj so igralke, ki so nastopale v moških vlogah, postale izjemno priljubljene in so privabljale množice gledalcev. Občinstvo je prevzela prefinjena, nežna in močno romantizirana estetika igralk, ki so upodabljale vlogo ''mou sang'' (文武生; dobesedno: glavni moški lik, ki združuje civilne in vojaške vrline).&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Rao |first=Nancy Yunhwa |date=2011-04-14 |title=The Public Face of Chinatown: Actresses, Actors, Playwrights, and Audiences of Chinatown Theaters in San Francisco during the 1920s |url=https://www.cambridge.org/core/journals/journal-of-the-society-for-american-music/article/abs/public-face-of-chinatown-actresses-actors-playwrights-and-audiences-of-chinatown-theaters-in-san-francisco-during-the-1920s/8529C98F68854DCDA3E79B531DA3563D |journal=Journal of the Society for American Music |language=en |volume=5 |issue=2 |pages=235–270 |doi=10.1017/S1752196311000046 |issn=1752-1971|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal |last=Chan |first=Kar Yue |date=2019-01-02 |title=Cross-Dressing and Gendered Voice Representation in Cantonese Opera |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/25723618.2019.1615727 |journal=Comparative Literature: East &amp; West |volume=3 |issue=1 |pages=1–14 |doi=10.1080/25723618.2019.1615727|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; To tradicijo v kantonski operi je utrdila legendarna igralka Yam Kim-fai. Zaradi svoje naravne sposobnosti brezhibnega petja v slogu ''pinghou'' (平喉 – nižji, moški register) je postala prava zvezdnica v vlogah romantičnih moških protagonistov in postavila standard, ki ga študentke opere posnemajo še danes.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
[[File:Hand coloured photo of a Cantonese Opera Male Dan performer as Hau Mulan in 1927, Hong Kong.jpg|thumb|Ročno barvana fotografija izvajalca kantonske opere v vlogi »dan« (ženski lik), upodabljajočega Hau Mulan, iz leta 1927 (Hongkong)]]

=== Zgodnji razvoj v Šanghaju ===
V 1840-ih se je v [[Šanghaj]] v iskanju novih priložnosti preselilo veliko poslovnežev iz province Guangdong. Ker so razpolagali z obsežnimi viri, je njihov vpliv v Šanghaju postopoma naraščal (Song, 1994).&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=宋 |first1=钻友 |title=粤剧在旧上海的演出 |date=1994 |issue=1 |pages=64–70 |url=http://ezproxy01.hsu.edu.hk:2192/kcms/detail/detail.aspx?dbCode=cjfd&amp;QueryID=13&amp;CurRec=12&amp;filename=LWBI401.011&amp;dbname=CJFD9495&amp;uid=WEEvREcwSlJHSldRa1Fhb09jT0pkYUMyd3dETlNSU0Q0R3FPNXVpb0pGZz0=$9A4hF_YAuvQ5obgVAqNKPCYcEjKensW4IQMovwHtwkF4VYPoHbKxJw!! }}{{Dead link|date=July 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Kasneje so bila ustanovljena različna združenja rojakov, ki so podpirala raznolike kulturne dejavnosti; ena izmed njih je bila kantonska opera. V obdobju med 1920-imi in 1930-imi leti je bil razvoj kantonske opere v Šanghaju izjemno uspešen (Chong, 2014).&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Zhong|first=Zhe Ping|date=2014|title=旧上海,粤剧夜夜笙歌之地|url=http://ezproxy01.hsu.edu.hk:2192/kcms/detail/detail.aspx?dbCode=cjfd&amp;QueryID=12&amp;CurRec=32&amp;filename=NGHD201406032&amp;dbname=CJFDLAST2015&amp;uid=WEEvREcwSlJHSldRa1Fhb09jT0pkRlFHK2llZ0lNYnQyanloNm1DVURYbz0=$9A4hF_YAuvQ5obgVAqNKPCYcEjKensW4IQMovwHtwkF4VYPoHbKxJw!!|journal=南国红豆|volume=06|pages=51–53|via=HSU Database}}{{Dead link|date=July 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; V tistem času so imele veleblagovnice, ki so jih v Šanghaju odprli poslovneži iz Guangdonga, lastne gledališke skupine za izvajanje kantonske opere.&lt;ref&gt;{{Citation|last=Danwu Hou|title=上海故事 – 324 粤剧粤乐（上）|date=2017-10-28|url=https://www.youtube.com/watch?v=XZFGYVjQChg |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211212/XZFGYVjQChg| archive-date=2021-12-12 |url-status=live|access-date=2019-02-28}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt; Poleg tega so si tamkajšnji izobraženci iz Guangdonga močno prizadevali za promocijo te zvrsti opere. V nekem časopisnem zapisu je navedeno: »Kantonske opere so takrat pogosto uprizarjali, igralci, ki so prihajali nastopat v Šanghaj, pa so bili zelo slavni. Številni trgovci iz Guangdonga so redno rezervirali vstopnice in vabili svoje goste na ogled opernih predstav.« (Cheng, 2007)&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Cheng|first=Mei Po|date=2007|title=The Trans-locality of Local Cultures in Modem China: Cantonese Opera, Music, and Songs in Shanghai, 1920s–1930s|url=http://ezproxy01.hsu.edu.hk:2481/Periodical_jdsyj200702001.aspx|journal=China Agricultural University|volume=2007|pages=1–17|via=HSU Library Database}}{{Dead link|date=July 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Razvoj v Hongkongu ===
Od 1950-ih dalje so se priseljenci iz Šanghaja selili na območja, kot je North Point (urbano območje v vzhodnem okrožju Hongkonga).&lt;ref name=&quot;Wordie&quot;&gt;{{cite book |title= Streets: Exploring Hong Kong Island|last= Wordie|first= Jason|year= 2002|publisher= Hong Kong University Press|location= Hong Kong|isbn= 962-209-563-1}}&lt;/ref&gt; Njihov prihod je znatno povečal število ljubiteljev kantonske opere. Poleg tega je kitajska vlada želela med Kitajci, ki so živeli pod kolonialno oblastjo v Hongkongu, širiti sporočilo o socialistični revoluciji.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=許|first=國惠|date=2016|title=1950–1960年代香港左派對新中國戲曲電影的推廣|url=http://ezproxy01.hsu.edu.hk:2460/view/1950-1960%E5%B9%B4%E4%BB%A3%E9%A6%99%E6%B8%AF%E5%B7%A6%E6%B4%BE%E5%AF%B9%E6%96%B0%E4%B8%AD%E5%9B%BD%E6%88%8F%E6%9B%B2%E7%94%B5%E5%BD%B1%E7%9A%84%E6%8E%A8%E5%B9%BF.aspx?ID=Periodical_njdxxb-zxrwshkxb201602016&amp;transaction=%7b%22ExtraData%22%3a%5b%5d%2c%22Transaction%22%3a%7b%22DateTime%22%3a%22%5c%2fDate(1551962973794%2b0800)%5c%2f%22%2c%22Id%22%3a%224e69def0-0ac8-483a-9e28-aa09015733ec%22%2c%22ProductDetail%22%3a%22Periodical_njdxxb-zxrwshkxb201602016%22%2c%22SessionId%22%3a%22e85a609a-7a75-435c-95e5-384fa0025ae8%22%2c%22Signature%22%3a%22nmEiC1ONv9CGT0jjZJps95M7Bj49NWtCGyqrCSn0%5c%2fH1bNuvA0MgKdCG0OhFQUJ7u%22%2c%22TransferIn%22%3a%7b%22AccountType%22%3a%22Income%22%2c%22Key%22%3a%22PeriodicalFulltext%22%7d%2c%22TransferOut%22%3a%7b%22AccountType%22%3a%22GTimeLimit%22%2c%22Key%22%3a%22hsglxy%22%7d%2c%22Turnover%22%3a1.00000%2c%22User%22%3anull%7d%2c%22TransferOutAccountsStatus%22%3a%5b%5d%7d|journal=南京大學學報（哲學·人文科學·社會科學）|volume=53|issue=2|pages=137–149}}&lt;/ref&gt; Predstavniki kitajske vlade so ustanovili časopise in publikacije, kot sta ''Ta Kung Pao'' (大公報) in ''Chang Cheung Hua Pao'' (長城畫報), da bi kantonsko opero približali hongkonškemu občinstvu. Ti novi mediji so služili promociji novih uprizoritev kantonske opere, kar je pripomoglo k večji priljubljenosti te zvrsti med prebivalci Hongkonga. Kantonska opera je postopoma postala del vsakodnevne zabave v koloniji.

Priljubljenost kantonske opere je v 1960-ih še naprej naraščala.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.heritagemuseum.gov.hk/documents/2199315/2199705/The_Majestic_Stage-C.pdf|title=戲台上下—香港戲院與粵劇|website=Hong Kong Heritage Museum Leisure And Cultural Services Department|access-date=2019-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20181009094937/https://www.heritagemuseum.gov.hk/documents/2199315/2199705/The_Majestic_Stage-C.pdf|archive-date=9 October 2018|url-status=live}}&lt;/ref&gt; V predelih Šeung Van in Sai Van, ki sta postala pomembni središči zabave, so odprli nova gledališča. Pozneje so predstave začeli prirejati tudi na igriščih, kar je ponudilo dodatne možnosti za razvoj kantonske opere v Hongkongu. Z večanjem števila prizorišč se je širila tudi raznolikost občinstva. Vendar pa je kantonska opera začela izgubljati veljavo, ko sta se v poznih 1960-ih razvila televizija in film. V primerjavi s kantonsko opero je bil obisk kina cenejši, televizija pa udobnejša. Posledično so nekatera gledališča preuredili v poslovne ali stanovanjske stavbe. Zmanjšanje števila razpoložljivih gledališč je dodatno prispevalo k upadu kantonske opere na tem območju.

Po rušenju gledališča Lee Theatre in zaprtju številnih odrov, ki so bili skozi desetletja namenjeni tej zvrsti (npr. Tai Ping Theatre, Ko Shing Theatre, Paladium Theatre, Astor Theatre oziroma nekdanji Po Hing Theatre ter zabaviščna parka Kai Tak in Lai Chi Kok), je hongkonško gledališče Sunbeam Theatre eno redkih še delujočih prizorišč za uprizarjanje kantonske opere.

V začetku 1980-ih je bil Leung Hon-wai eden prvih v svoji generaciji znotraj Združenja kitajskih umetnikov Hongkonga (HKBARWO), ki je začel poučevati in se aktivno ukvarjati z odkrivanjem talentov. Poučevanje na Akademiji za kantonsko opero v Hongkongu se je začelo leta 1980.

Da bi okrepili izobraževanje na področju kantonske opere, so leta 1998 s pomočjo Hongkonške akademije za scenske umetnosti začeli izvajati večerni program usposabljanja s pridobitvijo certifikata. Leta 1999 sta združenje in akademija uvedla še dveletni dnevni študijski program za pridobitev diplome iz scenskih umetnosti na področju kantonske opere, namenjen usposabljanju poklicnih igralcev in igralk. Z namenom nadaljnjega dviga ravni znanja študentov sta v naslednjem študijskem letu pripravila napredni tečaj kantonske opere.

V zadnjih letih je Svet za razvoj umetnosti v Hongkongu (''Hong Kong Arts Development Council'') namenil sredstva organizaciji ''Love and Faith Cantonese Opera Laboratory'' za izvajanje tečajev kantonske opere za otroke in mlade. Oddelek za prosti čas in kulturne storitve (''Leisure and Cultural Services Department'') je prav tako financiral Mednarodno združenje gledaliških kritikov (podružnica v Hongkongu) za izvedbo programa »Kulturni odposlanec za kantonsko opero«, katerega cilj je bil promocija tradicionalnih kitajskih uprizoritev v lokalni skupnosti.

Poleg tega je hongkonška vlada načrtovala promocijo kantonske opere prek različnih komunikacijskih kanalov.[18] Želeli so zgraditi več gledališč in tako prebivalcem Hongkonga omogočiti več priložnosti za uživanje v kantonski operi. Program je bil usmerjen tudi v razvoj strokovnih kadrov na tem področju. Kantonska opera je postala del obveznega glasbenega programa v osnovnih šolah. Urad za izobraževanje je učiteljem zagotovil ustrezna usposabljanja in učna gradiva, povezana s kantonsko opero.

=== Umetniški festivali ===
V prvem desetletju hongkonških festivalov umetnosti in festivalov azijske umetnosti so k programu prispevale predstave kantonske opere, ki so jih izvajali predstavniki glavnega dela trga – bodisi uveljavljene skupine in znani umetniki v svojem zrelem obdobju (kot sta bila Lang Chi Bak in Leung Sing Poh) bodisi ugledni izvajalci na vrhuncu svoje ustvarjalne poti.

== Značilnosti ==
Kantonska opera si deli številne skupne značilnosti z drugimi zvrstmi kitajskega gledališča. Poznavalci pogosto poudarjajo, da so si vsi slogi kitajskega gledališča podobni – z le manjšimi variacijami znotraj vsekitajske tradicije glasbenega gledališča –, saj so temeljne značilnosti oziroma načela skladni pri različnih lokalnih uprizoritvenih oblikah. Tako so v kantonski operi združeni glasba, petje, borilne veščine, akrobatika in igra. Večina zgodb temelji na kitajski zgodovini ter slavnih kitajskih klasičnih delih in mitih. V igrah se odražata tudi kultura in filozofija kitajskega ljudstva; opere pogosto prikazujejo vrline, kot so zvestoba, ljubezen, domoljubje in predanost.

Nekatere posebne značilnosti kantonske opere so:
# ''Cing sik sing'' ({{lang-zh|程式性|j=程式性|labels=no}}) – formulaičnost, formaliziranost.
# ''Heoi ji sing'' ({{lang-zh|虛擬性|j=|虛擬性|labels=no}}) – abstrakcija realnosti, oddaljevanje od realnosti.
# ''Sin ming sing'' ({{lang-zh|鮮明性|j=鮮明性|labels=no}} – jasnost, izrazitost, nedvoumnost, določnost.
# ''Zung hap ngai seot jing sik'' ({{lang-zh|綜合藝術形式|j=綜合藝術形式|labels=no}}) – kompleksna oziroma sintetična umetniška oblika.
# ''Sei gung ng faat'' ({{lang-zh|四功五法|j=四功五法|labels=no}}) – štiri veščine in pet metod.

''Štiri veščine'' in ''pet metod'' predstavljajo preprosto kodifikacijo področij usposabljanja, ki jih morajo gledališki izvajalci obvladati, hkrati pa so metafora za vsestranske in temeljito izurjene umetnike. ''Štiri veščine'' zajemajo celoten spekter vokalnega in dramskega usposabljanja: petje, igro oziroma gibanje, govorno podajanje ter borilne in gimnastične veščine; ''pet metod'' pa so kategorije tehnik, povezanih z določenimi deli telesa: rokami, očmi, telesom, lasmi ter stopali oziroma tehnikami hoje.

Igra, akrobatika, glasba in petje v živo na odru veljajo za bistvene značilnosti gledaliških predstav v živo. Posnetki niso nadomestili človeškega glasu v zakulisju; zborovski pevci so se občinstvu predstavili šele ob končnem poklonu nastopajočih.

== Pomen ==
[[File:Cantonese Opera Art Museum.jpg|thumb|right|Muzej umetnosti kantonske opere]]

Preden se je razširilo formalno izobraževanje, kantonska opera ni služila zgolj zabavi, temveč je občinstvu posredovala moralna načela in sporočila. Oblasti so gledališče izkoriščale za spodbujanje zvestobe cesarju in domoljubja ({{lang|zh|忠君愛國}}). Zato so pogosto nadzorovale gledališke dejavnosti in prepovedale predstave, ki so vsebovale ali namigovale na škodljiva sporočila. Raziskava, ki jo je opravil Lo, je pokazala, da petje kantonske opere pri starejših ljudeh krepi občutek pripadnosti skupnosti, s čimer prispeva k ohranjanju medosebnih odnosov in spodbuja uspešno staranje (Lo, 2014).&lt;ref&gt;LO, W. (2015). The music culture of older adults in Cantonese operatic singing lessons. Ageing and Society, 35(8), 1614–1634. doi:10.1017/S0144686X14000439&lt;/ref&gt; Mladi proces učenja kantonske opere dojemajo kot pomemben okvir za svoj osebni razvoj.&lt;ref&gt;Wai Han Lo (2016) Traditional opera and young people: Cantonese opera as personal development, International Journal of Adolescence and Youth, 22:2, 238–249, DOI: 10.1080/02673843.2016.1163503&lt;/ref&gt;

== Opere v čast božanstvom ==
Kantonska opera sodi med t. i. opere v čast božanstvom. Te se pogosto izvajajo ob ljudskih praznovanjih, rojstnih dnevih božanstev ter ob postavitvi ali obnovi oltarjev in templjev.&lt;ref&gt;{{cite web |title=More on Cantonese Opera |url=http://www.cityu.edu.hk/lib/about/event/cantonese_opera/more_chi.htm |access-date=20 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190218033046/http://www.cityu.edu.hk/lib/about/event/cantonese_opera/more_chi.htm | archive-date=18 February 2019 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Skupnost organizira operno predstavo, s katero proslavi rojstvo bogov ali dopolni dejavnosti borilnih veščin, kot sta denimo »zabavanje ljudi in bogov« ter »sožitje bogov in ljudi«. Takšne predstave imenujemo »opere v čast božanstvom«. Ta vrsta uprizoritvene umetnosti se je razvila v času dinastij Ming in Čing. Predstave ob rojstnih dnevih božanstev so imele tudi status svetih dram in so veljale za dejanje, ki prinaša duhovne zasluge pred bogovi.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Li|first=Wan Xia|date=2014|title=清代粵港澳神功戲演出及其場所|url=http://ezproxy01.hsu.edu.hk:2264/Publication/alDetailedMesh?DocID=P20110221002-201402-201401290030-201401290030-77-79|journal=戲曲品味|volume=159|pages=77–79|via=HSU Library Database}}{{Dead link|date=July 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Raziskave kažejo, da večina kantonskih oper v Hongkongu sodi v kategorijo oper v čast božanstvom; priprave na te predstave (včasih imenovane »božje predstave«) pa lahko v grobem razdelimo na tri kategorije: praznovanje v čast bogovom, festival lačnih duhov, obred Taiping Čingdžjao, odprtje templja in praznovanje tradicionalnih praznikov.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Opera of Deities |url=https://www.chiculture.net/30011/b19.html |access-date=20 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190221054700/https://www.chiculture.net/30011/b19.html |archive-date=21 February 2019 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V 1960-ih in 1970-ih je bila kitajska opera v zatonu, vendar so nekatere skupine lahko nadaljevale z delom prav po zaslugi oper v čast božanstvom. V 1990-ih se je delež tovrstnih predstav zmanjšal z dveh tretjin (v 1980-ih) na dve petini celotne produkcije v panogi kantonske opere.&lt;ref&gt;{{cite web |title=戲曲視窗：神功戲與香港粵劇存亡 |url=http://paper.wenweipo.com/2015/06/09/EN1506090003.htm |access-date=20 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181011230653/http://paper.wenweipo.com/2015/06/09/EN1506090003.htm |archive-date=11 October 2018 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Izvajalci in vloge ==
=== Vrste iger ===
Poznamo dve vrsti kantonske opere: ''Mou'' ({{lang|yue-HK|武}} »borilne veščine«) in ''Man'' ({{lang|yue-HK|文}} »visoko izobražen«, zlasti v poeziji in kulturi). Igre ''Mou'' poudarjajo vojskovanje, liki pa so običajno generali ali bojevniki. Ta dela vključujejo akcijske prizore ter obilo orožja in oklepov. Igre ''Man'' so praviloma bolj umirjene in elegantne; v njih so glavni liki učenjaki. V igrah ''Man'' se pogosto uporabljajo t. i. vodni rokavi za izvajanje gibov, ki odražajo eleganco in nežnost likov; nosijo jih vsi ženski liki. V igrah ''Man'' si igralci močno prizadevajo za oblikovanje značilnih obraznih izrazov in kretenj, s katerimi izražajo svoja notranja čustva.

=== Vloge ===
Poznamo štiri vrste vlog: ''Sang'' (Šeng), ''Daan'' (Dan), ''Zing'' (Džing) in ''Cau'' (Čou).

==== Sang ====
''Sang'' ({{lang|zh|{{linktext|生}}}}; Sheng) so moške vloge. Tako kot v drugih vrstah kitajske opere tudi tu obstajajo različne vrste moških vlog, na primer:

* 小生 (siu2 sang1) – dobesedno »mladi gospod«; ta vloga predstavlja mladega učenjaka.
* 武生 (mou5 sang1) – vloga bojevnika.
* 小武生 (siu2 mou5 sang1) – mladi bojevnik (običajno ne gre za glavno vlogo, temveč za vlogo, ki vključuje več akrobacij).
* 文武生 (man4 mou5 sang1; »učenjak-bojevnik«) – vloga obritega učenjaka-bojevnika. To moško vlogo že skoraj stoletje – skozi tri generacije in z velikimi uspehi po vsem svetu – običajno upodabljajo igralke: Yam Kim Fai (mentorica in prva generacija), Loong Kim Sang (učenka in druga generacija) ter Koi Ming Fai in Lau Wai Ming (dve najmlajši, tako po starosti kot po izkušnjah).
* 老生 (lou5 sang1) – vloga starega moža.
* 鬚生 (sou1 sang1) – vloga bradatega moža.

==== Daan ====
''Daan'' ({{lang|yue-HK|旦}} so ženske vloge. Različne vrste ženskih likov so:

* ''Faa daan'' (花旦; zvezda plesa) – Znana kot mlada lepotica.
* ''Ji faa daan'' (二花旦; drugi cvet) – Znana kot podporna ženska.
* ''Mou daan'' (武旦) – vloga ženskega bojevnika.
* ''Dou maa daan'' (刀馬旦) – Vloga mlade ženske bojevnice.
* ''Gwai mun daan'' (閨門旦) – Vloga krepostne dame.
* ''Lou daan'' (老旦) – Vloga starke.

==== Zing ====
Lik ''Zing'' (lik z poslikanim obrazom) je znan po svoji dodelani poslikavi obraza. Pogosto gre za moške like, kot so junaki, generali, zlobneži, bogovi ali demoni. Vloge z poslikanim obrazom na splošno so:

* ''Man Zing'' – Lik z poslikanim obrazom, pri katerem je poudarek na petju.
* ''Mou Zing'' – Lik z poslikanim obrazom, pri katerem je poudarek na borilnih veščinah.

Nekateri primeri likov z poslikanim obrazom so:
* Zhang Fei in Wei Yan iz dela ''Tri ponižanja Zhou Yuja''.
* Xiang Yu iz dela ''Hegemon se poslavlja od svoje priležnice''.
* Sun Wukong in Sha Wujing iz dela ''Potovanje na zahod''.

==== Cau ====
Lik ''Cau'' predstavlja klovnovsko figuro. Nekateri primeri so:

* ''Cau Sang'' – Moški klovn.
* ''Cau Daan'' – Ženski klovn.
* ''Man Cau'' – Klovnovski moški lik (civilna vloga).
* ''Coi Daan'' – Starejša ženska klovnesa.
* ''Mou Cau'' – Akrobatska komična vloga.

== Vizualni elementi ==
=== Ličenje ===
[[File:Female-general.jpg|thumb|upright|Ženska general]]

Ličenje za kantonsko opero je dolgotrajen in specializiran postopek. Eden najpogostejših slogov je »belo-rdeči obraz«: nanos bele podlage in rdeče barve okoli oči, ki se proti spodnjemu delu lic postopoma razblini. Obrvi so črne in včasih podaljšane. Ženski liki imajo običajno tanjše obrvi kot moški. Okoli oči je nanesena črna barva v obliki, ki spominja na oči kitajskega feniksa (鳳眼; fung6 ngaan5). Šminka je običajno živo rdeča (口唇膏; hau2 seon4 gou1).

Igralka, ki igra žensko vlogo, je sredi postopka ličenja: na lica in čelo nanaša kremasto podlago; na lica, veke in ob straneh nosu nanaša rdečilo; poudarja obrvi ter riše črte okoli oči in senčila; okoli obraza pritrjuje umetne pramene las, da ustvari ovalno obliko obraza; šminko je nanesla že pred tem; v lase oziroma umetne pramene vstavlja lasne sponke.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Chan|first=Sau Y.|date=March 2005|title=Performance Context as a Molding Force: Photographic Documentation of Cantonese Opera in Hong Kong|journal=Visual Anthropology|volume=18|issue=2–3|pages=167–198|doi=10.1080/08949460590914840|s2cid=145687247|issn=0894-9468}}&lt;/ref&gt;

Igralcem začasno privzdignejo obrazno kožo s trakom, ki ga zavežejo na zadnjem delu glave. To dvigne kotičke oči in ustvari videz avtoritete.

Vsaka vloga ima svoj slog ličenja: klovn ima na primer veliko belo liso na sredini obraza. Bolan lik ima med obrvmi tanko rdečo črto, usmerjeno navzgor. Agresivni in frustrirani liki imajo pogosto med obrvmi vzorec v obliki puščice, ki se razteza proti čelu (英雄脂; jing1 hung4 zi1).

Močni moški liki so naličeni v slogu »odprtega obraza« (開面; hoi1 min6). Ličenje vsakega lika ima svoje značilnosti, vključno s simboličnimi vzorci in barvami.

=== Kostumi ===
[[File:HK Chinese Music YamPak Exhibition 60326.jpg|thumb|right|250px|Razstava opernih kostumov]]

Kostumi se ujemajo s tematiko igre in nakazujejo značaj upodobljenega lika. Prav tako odražajo družbeni status likov. Liki nižjega statusa, na primer ženske, nosijo manj razkošne obleke, medtem ko imajo liki višjega stanu bolj okrašene kostume.

Uveljavljeni izvajalci (大老倌), omenjeni zgoraj, ki igrajo šest glavnih vlog (običajno kombinacija vlog ''Sang'', ''Daan'', ''Zing'' in ''Cau''), morajo praviloma sami kriti stroške svojih kostumov. Sčasoma so ti izvajalci del zaslužka vlagali v svojo garderobo, kar je kazalo na njihov uspeh. Ob upokojitvi so svojo garderobo bodisi prodali bodisi predali drugemu izvajalcu.

Za poklicne izvajalce so kostumi s bleščicami nepogrešljivi pri prazničnih nastopih v tako imenovanih »bambusovih gledališčih« ({{lang-zh|t=神功戲|labels=no}}).&lt;ref&gt;[http://hkbarwo.com/time_table_01.php 2010 to 2015 Time table] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160116081211/http://hkbarwo.com/time_table_01.php |date=16 January 2016 }} of Chinese Artist Association of Hong Kong 香港八和會館 神功戲台期表&lt;/ref&gt; Ti kostumi, ki se prenašajo iz generacije v generacijo poklicnih izvajalcev, so po mnenju nekaterih umetnostnih zbirateljev neprecenljivi. Materiali, uporabljeni za kostume, so se sčasoma spreminjali. V 1950-ih in 1960-ih so bile bleščice najbolj razširjen material za izdelavo kostumov. Danes oblikovalci pogosteje uporabljajo umetne kamne (okrasne kamenčke) ali tkanine s kovinskim sijajem ({{lang-zh|t=閃布|labels=no}}). V primerjavi z bleščicami sta ta materiala lažja. Vendar pa številni izvajalci starejše generacije še vedno uporabljajo bleščice, saj menijo, da so na odru bolj vpadljive.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://hokkfabrica.com/bamboo-theatre-culture/|title=香港戲棚文化|date=2014-06-29|website=HOKK fabrica|access-date=2019-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190308081012/https://hokkfabrica.com/bamboo-theatre-culture/|archive-date=8 March 2019|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Večina kostumov v kantonski operi temelji na tradicionalnem oblikovanju. Ker se veščina oblikovanja kostumov večinoma prenaša prek vajeništva, ostaja zasnova kostumov v veliki meri nespremenjena. Nekateri oblikovalci se te veščine naučijo od družinskih članov in tako podedujejo določen slog.&lt;ref&gt;{{Citation|last=知多一點點2|title=粵劇智識知多的|date=2015-05-03|url=https://www.youtube.com/watch?v=GGi6ifS423Y&amp;t=704s |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211212/GGi6ifS423Y| archive-date=2021-12-12 |url-status=live|access-date=2019-03-08}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt;

Leta 1973 je Yam Kim Fai svoji varovanki Loong Kim Sang podarila celoten komplet kostumov z bleščicami, potreben za njen poklicni prvenec v glavni vlogi na komercialni predstavi v bambusovem gledališču ob kitajskem novem letu.&lt;ref&gt;[http://www.tvb.com.au/neo/schedules/tvbj/2016-01-01 Maybe The Cantonese Opera Diva] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160224212120/http://www.tvb.com.au/neo/schedules/tvbj/2016-01-01 |date=24 February 2016 }} 1 January 2016 [[Australia]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://programme.tvb.com/variety/maybethecantoneseoperadiva 舞台下的龍劍笙] {{Webarchive| url=https://web.archive.org/web/20160529112307/http://programme.tvb.com/variety/maybethecantoneseoperadiva |date=29 May 2016 }} 14 November 2015 [[Hong Kong]]&lt;/ref&gt;

Nekateri kostumi slavnih izvajalcev, kot sta Lam Kar Sing in Ng Kwun-Lai, so posojeni ali podarjeni Muzeju kulturne dediščine v Hongkongu (''Hong Kong Heritage Museum'').

=== Frizure, pokrivala in čelade ===
[[File:Cantonese Opera display Hong Kong Museum of History.jpg|thumb|Razstava o kantonski operi v Muzeju zgodovine v Hongkongu, 2008]]

Pokrivala in čelade označujejo družbeni položaj, starost in sposobnosti: učenjaki in uradniki nosijo črna pokrivala s krilci na obeh straneh; generali nosijo čelade s fazanjimi repnimi peresi; vojaki nosijo navadna pokrivala, kralji pa krone. Kraljice ali princese nosijo čelade, okrašene z dragulji. Če si lik sname pokrivalo ali čelado, to pomeni, da je izčrpan, razočaran ali pripravljen na vdajo.

Frizure lahko izražajo čustva lika: bojevniki svojo žalost ob porazu v bitki izražajo z vihtenjem čopa. Pri ženskih vlogah so figo nosile neporočene ženske, medtem ko so poročene ženske nosile pričesko tipa ''dai tau'' ({{lang|yue-HK|低頭}}).

V legendah o treh kraljestvih sta Zhao Yun in zlasti Lü Bu pogosto upodobljena s čeladami, okrašenimi s fazanjimi repnimi peresi; ta podoba izvira iz kantonske opere in ne iz vojaških oblačil njunega časa, čeprav gre za konvencijo, ki je bila uveljavljena že v času dinastije Čing ali celo prej.

== Zvočni elementi ==
=== Vrste govorice ===
Poznavalci delajo bistveno razliko med petim in govorjenim besedilom, čeprav je meja med njima težko določljiva. Vrste govorice so zelo raznolike: ena je skoraj enaka vsakdanji pogovorni kantonščini, medtem ko je druga zelo tekoča in prefinjena izvedba pesniškega odlomka; nekatere spremlja takšna ali drugačna glasbena podlaga, druge pa ne; nekatere služijo precej specifičnim namenom, druge pa so bolj prilagodljive različnim dramskim potrebam.

Kantonska opera uporablja [[mandarinščina|mandarinščino]], kadar so igralci vključeni v prizore, povezane z vlado, monarhijo ali vojsko. Prav tako se z njeno uporabo pred občinstvom prikrijejo besede, ki veljajo za tabu ali so neprimerne. Igralec lahko izbere katero koli narečje mandarinščine, vendar se v kantonski operi večinoma uporablja starodavna različica Džōngdžōu (中州; zung1 zau1). Območje Džōngdžōu leži v današnji provinci [[Henan]] – ki velja za »zibelko kitajske civilizacije« – in v bližini [[Rumena reka|Rumene reke]]. Govorica Guān Huà ohranja številne začetne glasove sodobnih narečij mandarinščine, hkrati pa uporablja začetne in končne glasove (kode) iz srednjeveške kitajščine. Na primer, besedi {{lang|zh-hant|{{linktext|張}}}} in {{lang|zh-hant|{{linktext|將}}}} se v sodobni kantonščini obe izgovarjata kot /tsœːŋ˥˥/ (Jyutping: zœng1), v operni različici Guān Huà pa se izgovarjata kot /tʂɑŋ˥˥/ (pinyin: zhāng) oziroma /tɕiɑŋ˥˥/ (pinjin: jiāng). Poleg tega se beseda {{lang|zh|{{linktext|金}}}} v sodobni kantonščini izgovarja kot /kɐm˥˥/ (Jyutping: gam1), v standardni mandarinščini pa kot /tɕin˥˥/ (pinjin: jīn), medtem ko se v operni različici Guān Huà uporablja izgovorjava /kim˥˥/ (pinjin: gīm). Vendar pa igralci pri govorjenju mandarinščine pogosto uporabljajo kantonske glasove. Na primer, ukaz za »zapustiti« se glasi {{lang|zh|{{linktext|下去}}}}; v opernem jeziku ''Guān Huà'' se izgovori kot /saː˨˨ tsʰɵy˧˧/, medtem ko se v sodobni kantonščini izgovori kot /haː˨˨ hɵy˧˧/ (Jyutping: *haa6 heoi3*), v standardni mandarinščini pa kot /ɕi̯ɑ˥˩ tɕʰy˩/ (pinjin: ''xià qu'').

=== Glasba ===
Dela kantonske opere se delijo na »gledališka« in tista za »pevski oder« (''gētán''). Gledališki glasbeni slog se nadalje deli na zahodno glasbo (''šījuè'') in kitajsko glasbo (''džōngjuè''). Medtem ko slog »pevskega odra« vključuje izključno zahodno glasbo, je gledališki slog lahko bodisi kitajski bodisi zahodni. »Štirje veliki moški vokali« (''sì dà píng hóu'') so bili vsi poosebljeni z igralkami, ki so bile v začetku 20. stoletja pomembne predstavnice sloga »pevskega odra«.

Zahodno glasbo v kantonski operi spremljajo godala, pihala, trobila in električna glasbila. Besedila so napisana tako, da se prilegajo melodijam igre, čeprav lahko ena pesem vsebuje več melodij, izvajalci pa lahko dodajo tudi lastne elemente. Kakovost izvedbe pesmi je odvisna od čustvene vključenosti in sposobnosti izvajalcev.
[[File:Bangzi 3.jpg|thumb|''Bāngzi'' (梆子) je eno glavnih glasbil v kantonski operi.]]

=== Glasbila ===
Pred ustanovitvijo Ljudske republike Kitajske leta 1949 se je kantonska instrumentalna glasba imenovala ''čing jam''. Kantonske instrumentalne melodije se v kantonski operi uporabljajo že od 1930-ih, bodisi kot spremljevalna instrumentalna glasba bodisi kot ustaljene melodije, na katere so bila napisana nova besedila.

Na uporabo glasbil v kantonski operi vplivata tako zahodna kot vzhodna kultura. Razlog za to je dejstvo, da je bil Kanton eno prvih mest na Kitajskem, ki je vzpostavilo trgovinske odnose z zahodnimi civilizacijami. Poleg tega je bil Hongkong v času, ko je bil britanska kolonija, pod močnim zahodnim vplivom. Ti dejavniki so prispevali k zahodnim elementom, ki jih opažamo v kantonski operi.

Uporaba glasbil, kot so ''erhu'' (godalo z dvema strunama), saksofon, kitara in konge, na primer kaže na raznolikost glasbil v kantonskih operah.

Glasbila delimo predvsem na melodična in tolkala.

Tradicionalna glasbila, ki se uporabljajo v kantonski operi so pihala, godala in tolkala. Med pihala in godala spadajo ''erhu'', ''gaohu'', ''jehu'', ''jangčin'', ''pipa'', ''dizi'' in ''houguan'', medtem ko tolkala obsegajo številne različne bobne in činele. Tolkala narekujejo celoten ritem in tempo glasbe, medtem ko ''gaohu'' vodi orkester. Za slog, ki spominja na borilne veščine, je značilna uporaba glasbila ''suona''.

Instrumentalni sestav kantonske opere je razdeljen na dva dela: melodičnega in tolkalnega. Tolkalni del ima obsežen nabor glasbenega gradiva, ki se običajno imenuje ''lo gu dim'' ({{lang|zh|鑼鼓點}}) ali preprosto ''lo gu'' ({{lang|zh|鑼鼓}}). Ti »tolkalni vzorci« opravljajo različne specifične funkcije.

Če si želite ogledati slike in poslušati zvok glasbil, obiščite [http://frannxis.tripod.com/frontpage/id14.html page 1] in [http://frannxis.tripod.com/frontpage/id16.html page 2].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Opera from Canton|Cantonese opera}}
*[http://www.pearlmagik.com/bayareacantoneseopera/aboutopera.htm (San Francisco) Bay Area Cantonese Opera]
*[http://members.aol.com/canopera/artist.htm More Cantonese Opera Artists]
*[https://web.archive.org/web/20041218043407/http://www.barnard.columbia.edu/sfonline/ps/printdle.htm Can You Hear Me?: The Female Voice and Cantonese Opera in the San Francisco Bay Area at The Scholar and Feminist Online (via archive.org)] ([http://sfonline.barnard.edu/ps/printdle.htm original at barnard.edu])

[[Kategorija:Kitajska glasba]]
[[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina (UNESCO)]]</text>
      <sha1>hzz2tv98lo1xobxstox4musmol3lalh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Banachovo skrčitveno načelo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608783</id>
    <revision>
      <id>6751555</id>
      <timestamp>2026-09-16T15:45:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Miklavic.lenart</username>
        <id>151771</id>
      </contributor>
      <comment>Ustvaril stran.</comment>
      <origin>6751555</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2704" sha1="d2j292g0gsry6e9oxqf4n7y2kkuqwt6" xml:space="preserve">'''Banachovo skrčitveno načelo''' je v [[matematika|matematiki]] pomemben izrek iz teorije [[metrični prostor|metričnih prostorov]]. Zagotavlja obstoj in enoličnost [[negibna točka|fiksne točke]] za določene preslikave na metričnih prostorih. Podaja tudi postopek za približen izračun te fiksne točke. Izrek je poimenovan po [[Stefan Banach|Stefanu Banachu]].

== Izrek ==
Uvodne opombe:
; Fiksna točka : Točka &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;a \in X&lt;/math&gt; je za preslikavo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f \colon X \to X&lt;/math&gt; fiksna, če velja &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f (a) = a&lt;/math&gt;.
; Skrčitev : Naj bo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;(M, d)&lt;/math&gt; metrični prostor. Preslikava &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f \colon M \to M&lt;/math&gt; je skrčitev, če obstaja takšno pozitivno število &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;q &lt; 1&lt;/math&gt;, da za poljubna &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;x, y \in M&lt;/math&gt; velja &lt;math&gt; d (f (x), f (y)) \leq q \cdot d (x, y). &lt;/math&gt;
; Poln metrični prostor : Zaporedje &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;x_1, x_2, \ldots&lt;/math&gt; elementov metričnega prostora &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;(M, d)&lt;/math&gt; je '''Cauchyjevo''', če za vsak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;\varepsilon &gt; 0&lt;/math&gt; obstaja tak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;n_0 \in \mathbb{N}&lt;/math&gt;, da je &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;|x_n - x_m| &lt; \varepsilon&lt;/math&gt; za poljubna &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;n, m \geq n_0&lt;/math&gt;. Vsako konvergentno zaporedje je Cauchyjevo, obratno pa ni vedno res. Metrični prostor je poln, če je v njem vsako Cauchyjevo zaporedje konvergentno. Vemo, da sta &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;\mathbb{R}&lt;/math&gt; in &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;\mathbb{C}&lt;/math&gt; polna metrična prostora za običajno metriko.

Z zgoraj definiranimi pojmi se izrek glasi.

{{Math theorem |Naj bo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;(M, d)&lt;/math&gt; poln metrični prostor in &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f \colon M \to M&lt;/math&gt; skrčitev. Tedaj obstaja natanko ena fiksna (negibna) točka &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;a \in M&lt;/math&gt; preslikave &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f&lt;/math&gt;. Če je &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;x_0 \in M&lt;/math&gt; poljubna točka, potem zaporedje iteracij &lt;math display=&quot;block&quot;&gt;x_0, f (x_0), f (f (x_0)), \ldots &lt;/math&gt; konvergira k &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;a&lt;/math&gt;. |name=Banachovo skrčitveno načelo }}

== Intuicija ==
[[File:Kotredež, Zagorje ob Savi.png|thumb|Fiksna točka zemljevidov je naselje Kotredež.]]

Izrek si lahko intuitivno predstavljamo z zemljevidom. Na zemljevid položimo njegovo pomanjšano kopijo, ki jo lahko razumemo kot skrčitev prvotnega zemljevida. Tedaj obstaja natanko ena točka, ki na obeh zemljevidih predstavlja isto lokacijo. Če zemljevida prebodemo z žebljičkom prav v tej točki, bo ta na obeh pokazal isto mesto.

== Glej tudi ==
* [[Brouwerjev izrek o negibni točki]]</text>
      <sha1>d2j292g0gsry6e9oxqf4n7y2kkuqwt6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751896</id>
      <parentid>6751555</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:15:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Matematični izreki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751896</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2740" sha1="3br6pmlu74kwkkcp47hs529eeoc0vjb" xml:space="preserve">'''Banachovo skrčitveno načelo''' je v [[matematika|matematiki]] pomemben izrek iz teorije [[metrični prostor|metričnih prostorov]]. Zagotavlja obstoj in enoličnost [[negibna točka|fiksne točke]] za določene preslikave na metričnih prostorih. Podaja tudi postopek za približen izračun te fiksne točke. Izrek je poimenovan po [[Stefan Banach|Stefanu Banachu]].

== Izrek ==
Uvodne opombe:
; Fiksna točka : Točka &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;a \in X&lt;/math&gt; je za preslikavo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f \colon X \to X&lt;/math&gt; fiksna, če velja &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f (a) = a&lt;/math&gt;.
; Skrčitev : Naj bo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;(M, d)&lt;/math&gt; metrični prostor. Preslikava &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f \colon M \to M&lt;/math&gt; je skrčitev, če obstaja takšno pozitivno število &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;q &lt; 1&lt;/math&gt;, da za poljubna &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;x, y \in M&lt;/math&gt; velja &lt;math&gt; d (f (x), f (y)) \leq q \cdot d (x, y). &lt;/math&gt;
; Poln metrični prostor : Zaporedje &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;x_1, x_2, \ldots&lt;/math&gt; elementov metričnega prostora &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;(M, d)&lt;/math&gt; je '''Cauchyjevo''', če za vsak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;\varepsilon &gt; 0&lt;/math&gt; obstaja tak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;n_0 \in \mathbb{N}&lt;/math&gt;, da je &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;|x_n - x_m| &lt; \varepsilon&lt;/math&gt; za poljubna &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;n, m \geq n_0&lt;/math&gt;. Vsako konvergentno zaporedje je Cauchyjevo, obratno pa ni vedno res. Metrični prostor je poln, če je v njem vsako Cauchyjevo zaporedje konvergentno. Vemo, da sta &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;\mathbb{R}&lt;/math&gt; in &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;\mathbb{C}&lt;/math&gt; polna metrična prostora za običajno metriko.

Z zgoraj definiranimi pojmi se izrek glasi.

{{Math theorem |Naj bo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;(M, d)&lt;/math&gt; poln metrični prostor in &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f \colon M \to M&lt;/math&gt; skrčitev. Tedaj obstaja natanko ena fiksna (negibna) točka &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;a \in M&lt;/math&gt; preslikave &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f&lt;/math&gt;. Če je &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;x_0 \in M&lt;/math&gt; poljubna točka, potem zaporedje iteracij &lt;math display=&quot;block&quot;&gt;x_0, f (x_0), f (f (x_0)), \ldots &lt;/math&gt; konvergira k &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;a&lt;/math&gt;. |name=Banachovo skrčitveno načelo }}

== Intuicija ==
[[File:Kotredež, Zagorje ob Savi.png|thumb|Fiksna točka zemljevidov je naselje Kotredež.]]

Izrek si lahko intuitivno predstavljamo z zemljevidom. Na zemljevid položimo njegovo pomanjšano kopijo, ki jo lahko razumemo kot skrčitev prvotnega zemljevida. Tedaj obstaja natanko ena točka, ki na obeh zemljevidih predstavlja isto lokacijo. Če zemljevida prebodemo z žebljičkom prav v tej točki, bo ta na obeh pokazal isto mesto.

== Glej tudi ==
* [[Brouwerjev izrek o negibni točki]]

[[Kategorija:Matematični izreki]]</text>
      <sha1>3br6pmlu74kwkkcp47hs529eeoc0vjb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751897</id>
      <parentid>6751896</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:15:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Metrična geometrija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751897</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2776" sha1="3wneup8257hstpgq86nxfbcv6yb4arc" xml:space="preserve">'''Banachovo skrčitveno načelo''' je v [[matematika|matematiki]] pomemben izrek iz teorije [[metrični prostor|metričnih prostorov]]. Zagotavlja obstoj in enoličnost [[negibna točka|fiksne točke]] za določene preslikave na metričnih prostorih. Podaja tudi postopek za približen izračun te fiksne točke. Izrek je poimenovan po [[Stefan Banach|Stefanu Banachu]].

== Izrek ==
Uvodne opombe:
; Fiksna točka : Točka &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;a \in X&lt;/math&gt; je za preslikavo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f \colon X \to X&lt;/math&gt; fiksna, če velja &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f (a) = a&lt;/math&gt;.
; Skrčitev : Naj bo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;(M, d)&lt;/math&gt; metrični prostor. Preslikava &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f \colon M \to M&lt;/math&gt; je skrčitev, če obstaja takšno pozitivno število &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;q &lt; 1&lt;/math&gt;, da za poljubna &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;x, y \in M&lt;/math&gt; velja &lt;math&gt; d (f (x), f (y)) \leq q \cdot d (x, y). &lt;/math&gt;
; Poln metrični prostor : Zaporedje &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;x_1, x_2, \ldots&lt;/math&gt; elementov metričnega prostora &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;(M, d)&lt;/math&gt; je '''Cauchyjevo''', če za vsak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;\varepsilon &gt; 0&lt;/math&gt; obstaja tak &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;n_0 \in \mathbb{N}&lt;/math&gt;, da je &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;|x_n - x_m| &lt; \varepsilon&lt;/math&gt; za poljubna &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;n, m \geq n_0&lt;/math&gt;. Vsako konvergentno zaporedje je Cauchyjevo, obratno pa ni vedno res. Metrični prostor je poln, če je v njem vsako Cauchyjevo zaporedje konvergentno. Vemo, da sta &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;\mathbb{R}&lt;/math&gt; in &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;\mathbb{C}&lt;/math&gt; polna metrična prostora za običajno metriko.

Z zgoraj definiranimi pojmi se izrek glasi.

{{Math theorem |Naj bo &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;(M, d)&lt;/math&gt; poln metrični prostor in &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f \colon M \to M&lt;/math&gt; skrčitev. Tedaj obstaja natanko ena fiksna (negibna) točka &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;a \in M&lt;/math&gt; preslikave &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;f&lt;/math&gt;. Če je &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;x_0 \in M&lt;/math&gt; poljubna točka, potem zaporedje iteracij &lt;math display=&quot;block&quot;&gt;x_0, f (x_0), f (f (x_0)), \ldots &lt;/math&gt; konvergira k &lt;math display=&quot;inline&quot;&gt;a&lt;/math&gt;. |name=Banachovo skrčitveno načelo }}

== Intuicija ==
[[File:Kotredež, Zagorje ob Savi.png|thumb|Fiksna točka zemljevidov je naselje Kotredež.]]

Izrek si lahko intuitivno predstavljamo z zemljevidom. Na zemljevid položimo njegovo pomanjšano kopijo, ki jo lahko razumemo kot skrčitev prvotnega zemljevida. Tedaj obstaja natanko ena točka, ki na obeh zemljevidih predstavlja isto lokacijo. Če zemljevida prebodemo z žebljičkom prav v tej točki, bo ta na obeh pokazal isto mesto.

== Glej tudi ==
* [[Brouwerjev izrek o negibni točki]]

[[Kategorija:Matematični izreki]]
[[Kategorija:Metrična geometrija]]</text>
      <sha1>3wneup8257hstpgq86nxfbcv6yb4arc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mazu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608784</id>
    <revision>
      <id>6751557</id>
      <timestamp>2026-09-16T16:06:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6751557</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22783" sha1="6i3e2kx96sd7wru9sqxv72jf3rmg8a2" xml:space="preserve">{{Infobox deity
| type = Kitajska
| other_names = Lin Mo
| member_of = Nesmrtniki Vodne palače (水闕仙班)
| image = Wood Statue of Mazu Late 19th century CE Qing Dynasty (1644-1911 CE) China.jpg
| caption = Lesen kip boginje Mazu iz 19. stoletja, Fieldov prirodoslovni muzej
| deity_of = Boginja morja, nebeška soproga
| symbols = Žezlo Ruyi&lt;br&gt;Zlati osebni pečat&lt;br&gt;Poe&lt;br&gt;Biser&lt;br&gt;Palačna svetilka&lt;br&gt;Jadro iz žada&lt;br&gt;Igla za tkanje&lt;br&gt;Lupina morskega polža&lt;br&gt;Zlato sidro
| consort = 
| parents = Lin Juan (oče)&lt;br&gt;gospa Vang (mati)
| day = 
| planet = 
| siblings = 
| children = 
| festivals = 
| cult_centre = 
| gender = ženska
| weapon = 
| abode = 
| temple = Mazujin tempelj
| birth_name = Lin Mo
| birth_date = 21. april 960
| birth_place = [[Otok Meidžov]], okrožje Putian, [[dinastija Song]]
| death_date = 4. oktober 987
| death_place = otok Nangan, okrožje Lienčang, dinastija Song
}}

{{Infobox Chinese
| title = '''Mazu'''
| pic = 
| piccap = 
| t = {{linktext|媽祖}}
| s = {{linktext|妈祖}}
| p = Māzǔ
| w = Ma&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-tsu&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| mi = {{IPAc-cmn|m|a|1|.|z|u|3}}
| wgn = {{tone superscript|ma1 tsu3}}
| wi = {{IPA|wuu|ma˥ tsu˧|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj = Má-chó͘
| tl = Má-tsóo
| buc = Mă-cū
| y = Māajóu
| j = Maa1-zou2
| ci = {{IPAc-yue|m|aa|1|.|z|ou|2}}
| l = &quot;Mother Ancestor&quot;
| altname = Lin Moniang
| c2 = {{linktext|林|默|娘}}
| p2 = Lín Mòniáng
| w2 = Lin&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Mo&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;-niang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|in|2|-|m|o|4|.|n|iang|2}}
| wgn2 = {{tone superscript|lin2 meq8 gnian2}}
| wi2 = {{IPA|wuu|lin˩ məʔ˦ ȵiã˩˦|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj2 = Lîm Be̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Be̍k-niô͘
| tl2 = Lîm Bi̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Bi̍k-niôo
| buc2 = Lìng Mĕk-Niòng
| y2 = Làhm Mahknèuhng
| j2 = Lam4 Mak6-noeng4
| ci2 = {{IPAc-yue|l|am|4|-|m|ak|6|.|n|oeng|4}}
| kanji = 媽祖
| romaji = Masobyō
| hiragana = 
}}
{{Infobox Chinese
| title = '''Popular names'''
| altname = Granny Mazu
| t2 = {{linktext|媽祖|婆}}
| s2 = {{linktext|妈祖|婆}}
| p2 = Māzǔpó
| w2 = Ma tsu3 p'o
| poj2 = Má-chó͘ -pô
| tl2 = Má-tsóo-pô 
| buc2 = Mă-cū-bò̤
| y2 = Māa Jóu pòh
| j2 = Maa1 Zou2 po4
| l2 = Granny Mazu
| altname3 = Queen of Heaven
| c3 = {{linktext|天后}}
| p3 = Tiānhòu
| w3 = T'ien-hou4
| wgn3 = {{tone superscript|tie1 gheu4}}
| wi3 = {{IPA|wuu|ti˥ ɦɤ˧|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj3 = Thian-hiō
| tl3 = Thian-hiō
| buc3 = Tiĕng-hâiu
| y3 = Tīn hauh
| j3 = Tin1 hau6
| l3 = Celestial{{nbsp}}Empress
| altname4 = Heavenly Consort
| c4 = {{linktext|天妃}}
| p4 = Tiānfēi
| w4 = T'ien-fei
| poj4 = Thian-hui
| tl4 = Thian-hui
| buc4 = Tiĕng-hĭ
| y4 = Tīn fēi
| j4 = Tin1 fei1
| l4 = Celestial{{nbsp}}Consort
| altname5 = Holy Heavenly Mother
| t5 = {{linktext|天上聖母}}
| s5 = {{linktext|天上圣母}}
| p5 = Tiānshàng Shèngmǔ
| w5 = T'ien shang4 sheng4 mu3
| wgn5 = {{tone superscript|tie1 zaon6 sen5 mu4}}
| wi5 = {{IPA|wuu|ti˥ zɑ̃˧ səŋ˧ mu˦|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj5 = Thian-siōng sèng-bó͘
| tl5 = Thian-siōng sìng-bó
| buc5 = Tiĕng-siông séng-mō̤
| y5 = Tīn seuhng sing móuh
| j5 = Tin1 soeng6 sing3 mou4
| l5 = {{nowrap|Heavenly-&amp;-Sacred Mother
}}
}}
{{Infobox intangible heritage
| Name = Mazu Belief and Customs
| Image = 
| imagesize = 
| Caption = 
| Country = LR Kitajska
| ID = 227
| Region = APA
| Year = 2009
| List = Representative
| Session = 4.
| Below = [[File:Unesco Cultural Heritage logo.svg|100px]]
| Note = UNESCO Cultural Heritage
}}
'''Mazu''' (ali '''Matsu''') je boginja morja v kitajski ljudski veri, [[kitajski budizem|kitajskem budizmu]], [[konfucijanstvo|konfucijanstvu]] in [[taoizem|taoizmu]]. Znana je tudi pod številnimi drugimi imeni in nazivi. Mazu je pobóžantvena oblika Lin Moniang ({{Lang-zh|c={{linktext|林|默|娘}}|poj=Lîm Be̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Be̍k-niô͘|p=Lín Mòniáng}}), šamanke iz province [[Fudžjan]], ki naj bi živela v poznem 10. stoletju.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite journal |last=Grydehøj |first=Adam |date=2024-06-30 |title=The Goddess Mazu Has Many Homes: Place, Experience, and Autoethnographic Encounter With the Sacred |journal=Folk, Knowledge, Place |volume=1 |issue=1 |doi=10.24043/fkp.3 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Po smrti so jo začeli častiti kot zavetnico kitajskih pomorščakov, vključno z ribiči in mornarji.

Čaščenje te boginje se je razširilo po kitajskih obalnih območjih in med čezmorskimi kitajskimi skupnostmi v Jugovzhodni Aziji, kjer so nekateri templji, posvečeni Mazu, povezani s slavnimi tajvanskimi templji. Tradicionalno je veljalo prepričanje, da Mazu tava po morjih in s čudežnimi posegi varuje svoje vernike. V sodobnem času pa se je njeno čaščenje razširilo onkraj morskih prostranstev in velja za Kraljico nebes.

Čaščenje Mazu je na [[Tajvan]]u razširjeno, saj so bili številni zgodnji kitajski naseljenci na otoku pripadniki ljudstva Hoklo iz province Fudžjan. Praznovanje v njeno čast je na Tajvanu pomemben dogodek, največja slavja pa potekajo v njenih templjih v mestih Dajia in Beigang ter v njuni okolici.

== Imena in nazivi ==
Poleg imena Mazu &lt;ref name=bol86&gt;{{harvp|Boltz|1986|p=211}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ir90-62&gt;{{harvp|Irwin|1990|p=62}}.&lt;/ref&gt; oziroma '''Ma-tsu''', kar pomeni »materinska prednica«&lt;ref name=matanc&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA203 203]}}&lt;/ref&gt; »mati«,&lt;ref name=rmb&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA122 122]}}.&lt;/ref&gt; »babica« ali »stara mati«,{{sfnp|Giuffrida|2004}} se Lin Moniang časti tudi pod drugimi imeni in nazivi:

* Mazupo &lt;ref name=duv38-344&gt;{{harvp|Duyvendak|1938|p=344}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=bol86/&gt; ({{zhi|s=妈祖婆|l=babica Mazu|t=媽祖婆}}) oziroma '''Ma Cho Po''' v jeziku hokkien; priljubljeno ime v provinci Fudžjan&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bol86/&gt;
* A-Ma (tudi zapisano kot {{zhp|p=Ah-Ma|c=阿媽|l=mati, babica}}); priljubljeno ime v Macau&lt;ref&gt;{{harvp|Bosco|Ho|1999|p=9}}&lt;/ref&gt;
* Linghui Furen&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Gospa čudežne milosti«); uradni naziv, podeljen leta 1156.&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bolth&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA743 743]}}&lt;/ref&gt;
* Linghui Fei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Princesa božanske milosti«), uradni naziv, podeljen leta 1192.&lt;ref name=duv38-344/&gt;
* '''Tianfei''' (»Nebesna princesa«, kitajščina wu: ''Thi-fi''),&lt;ref name=bol86/&gt;&lt;ref&gt;{{Harvnb|Dreyer|2007|loc=148}}&lt;/ref&gt; s polnim nazivom Huguo Mingzhu Tianfei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Nebesna princesa, ki varuje državo in jo razsvetljuje«), uradni naziv, podeljen leta 1281.&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bolo/&gt;
* Huguo Bimin Miaoling Zhaoying Hongren Puji Tianfei (»Nebesna princesa, ki varuje državo in ščiti ljudstvo; z izjemno duhovno močjo, sijajnim odzivom, velikodušno dobroto in univerzalnim odrešenjem«), uradni naziv, podeljen leta 1409.&lt;ref name=bolth/&gt;
* '''Tianhou''' ali Tianhou Shengmu (naziv, ki se uporablja predvsem na celinski Kitajskem, v Hongkongu in Vietnamu), v kantonščini imenovana tudi '''Tin Hau''', v kitajščini min '''Thean Hou''' in v vietnamščini '''Thiên Hậu''' ({{zhi|c=天后|l=Nebesna kraljica/cesarica}}),&lt;ref name=ir90-62/&gt; uradni naziv, podeljen leta 1683.&lt;ref name=bolo/&gt;
* Tianshang Shengmu (»Sveta nebesna mati«; naziv, ki se uporablja predvsem na Tajvanu)&lt;ref name=bolo&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA741 741]}}&lt;/ref&gt;
* {{zhp|p=Tongxian Lingnü (通賢靈女 – »Vredna in učinkovita gospa«){{sfnp|Soo|1990|p=31}}
* Shennü (神女 – »Božanska ženska«)&lt;ref name=shennv&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA205 205]}}&lt;/ref&gt;
* Zhaoxiao Chunzheng Fuji Ganying Shengfei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Sveta princesa jasne pobožnosti, čiste vere in blagodejnega odziva«) – uradni naziv, podeljen v času vladavine cesarja Hongwuja iz dinastije Ming.&lt;ref name=duv38-344/&gt;
* Gupozu (姑婆祖 – »prateta«) – neuradni naziv, ki ga uporabljajo potomci s priimkom Lin (林), saj si z njo delijo ta priimek.

Čeprav številni templji, posvečeni Mazu, častijo njena naziva Tianhou in Tianfei, je v nujnih primerih veljalo za običaj, da se ji verniki pod tema imenoma niso molili. Verjeli so namreč, da bi se Mazu ob omembi katerega od njenih uradnih nazivov morda počutila dolžno, da se uredi in obleče v skladu s svojim visokim položajem, preden bi sprejela prošnjo. Veljalo je, da so bile molitve, v katerih so jo naslavljali z imenom Mazu, uslišane hitreje.

== Zgodovina ==
[[File:Mazu Tomb.jpg |thumb|Domnevni grob Lin Moniang na otoku Nangan v otočju Matsu]]

O zgodovinski osebnosti Lin Moniang je znanega zelo malo.&lt;ref name=matanc/&gt; Po vsej verjetnosti je bila šamanka&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Pettit |first=Jonathan E. E. |date=2016 |title=Celestial Masters: History and Ritual in Early Daoist Communities by Terry F. Kleeman |journal=Early Medieval China |language=en |volume=22 |issue=1 |pages=72–74 |doi=10.1353/emc.2016.a943111 |issn=1946-7842}}&lt;/ref&gt; iz majhne ribiške vasice na otoku Meidžov – ki je bil del okrožja Putian v provinci Fudžjan&lt;ref name=duv38-344/&gt; – in je živela v poznem 10. stoletju. Verjetno ni živela na samem otoku, temveč na bližnji celini.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2006|p=224}}.&lt;/ref&gt;{{efn|She may have been born on the mainland as well.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA126 126]}}.&lt;/ref&gt;}} V tistem obdobju je bil Fudžjan močno posinificiran zaradi prihoda beguncev, ki so bežali pred vpadi na območje severne Kitajske; pojavila se je domneva, da je kult boginje Mazu predstavljal zlitje kitajske in lokalne domorodne kulture.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|pp=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA131 131–2]}}&lt;/ref&gt; Najzgodnejši zapis o njenem kultu izvira iz obdobja dve stoletji pozneje – gre za napis iz leta 1150, ki navaja, da je »lahko napovedala človekovo srečo in nesrečo« ter da so ji »po smrti ljudje na njenem domačem otoku postavili tempelj«.

== Legenda ==
[[File:Mazu.jpg|thumb|Kip boginje Mazu v bližini templja Mazu na otoku Meidžov v provinci Fudžjan na Kitajskem]]

Legende o življenju Lin Moniang so se v veliki meri oblikovale do 12. stoletja.

Veljalo je, da se je rodila v času vladavine vojskovodje Liu Congšjiaa (umrl leta 962) iz Čuandžova, v kraljestvu Min;&lt;ref name=matanc/&gt; ta podatek se je sčasoma izoblikoval v natančen datum: 23. dan tretjega meseca kitajskega lunarnega koledarja{{sfnp|Soo|1990|p=31}}{{efn|This is sometimes mistakenly translated into English as &quot;March 23&quot;, for example by [[Fuzhou University]]'s overview of the [[Meizhou Temple]].&lt;ref name=fzu&gt;{{citation|contribution=Mazhu Temple in Meizhou |contribution-url=https://web.archive.org/web/20110707024306/http://www.fzu.edu.cn/fujian/eput.html |title=Fujian Province |url=http://www.fzu.edu.cn/fzu/f2_0 |publisher=Fuzhou University |location=Fuzhou |date=1999 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20050218061834/http://www.fzu.edu.cn/fzu/f2_0 |archive-date=2005-02-18 }}.&lt;/ref&gt;}} leta 960 n. št., v prvem letu dinastije Song.{{efn|The coincidence of the date, only attested in late sources, is often doubted by modern scholars such as [[Hugh R. Clark|Clark]].&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|pp=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA130 130–1]}}.&lt;/ref&gt;}} Delo iz poznega obdobja dinastije Ming z naslovom ''Velika zbirka o izvoru in razvoju treh naukov ter raziskavah o božanskem'' (''Great Collection of the Three Teachings' Origin and Development and Research into the Divine'') je njen datum rojstva postavilo precej prej, v leto 742.&lt;ref name=bolt&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA742 742]}}.&lt;/ref&gt;

Zgodnji viri jo omenjajo kot »gospodično Lin«. Njeno osebno ime Mo (»tiha«)&lt;ref name=rmb2/&gt; oziroma Moniang (»tiho dekle«) se je pojavilo kasneje. Pravijo, da so ji to ime nadeli, ker ob rojstvu&lt;ref name=rmb/&gt; ali v prvem mesecu po njem ni jokala. Tudi pri štirih letih je bila še vedno tiha in zamišljena deklica.&lt;ref name=rmb2&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA123 123]}}.&lt;/ref&gt; Veljala je za šesto ali sedmo hčer Lin Juana ({{linktext|lang=zh-hant|林|願}}). Danes se ga običajno spominjamo kot enega od lokalnih ribičev, čeprav ga je izdaja dela ''Zapisi o raziskavah o božanskem'' (''Records of Research into the Divine'') iz leta 1593 navajala kot glavnega vojaškega inšpektorja v mestu Putian.&lt;ref name=bolo/&gt; Družina je bila v svoji vasi priljubljena in pripravljena pomagati drugim.

Poznejše legende, katerih namen je bil utemeljiti prisotnost boginje Mazu v budističnih templjih, so pripovedovale, da sta njena starša molila k boginji Guanjin za sina, a sta dobila še eno hčer. Po eni od različic je mati sanjala, da ji je Guanjin podarila čarobno tableto za zanositev in se zbudila s to tableto v roki. Mazu se ni rodila na običajen način, temveč je ob rojstvu iz materinega telesa izstrelila v obliki dišečega bliska rdeče svetlobe.&lt;ref name=rmb2/&gt; Veljalo je, da je bila Mazu še posebej predana boginji Guanjin oziroma da je bila celo njena utelešena oblika.{{sfnp|Irwin|1990|p=63}}{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=316}} Pravijo, da je Mazu kot otrok ob obisku templja povsem prevzel kip božanstva Guanjin, nakar je postala goreča budistka.

Danes pogosto velja prepričanje, da je preučevala versko literaturo&lt;ref name=&quot;crook&quot;&gt;{{harvp|Crook|2014|p=[https://books.google.com/books?id=3YOoAwAAQBAJ&amp;pg=PA32 32]}}.&lt;/ref&gt; in do osmega leta osvojila Konfucijeva dela, do enajstega pa še glavne budistične sutre.{{sfnp|Giuffrida|2004}} V delu ''Zapis o čudežih Nebeške princese'' ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|天妃|顯|聖|錄}}|s={{linktext|天妃|显|圣|录}}|p=Tiānfēi Xiǎnshèng Lù|first=t}}}}), ki sta ga zbrala njena domnevna potomca Lin Jaoju ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|林|堯|俞}}|s={{linktext|林|尧|俞}}|p=Lín Yáoyú|first=t}}}}; deloval ok. 1589) in Lin Linchang ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|林|麟|焻}}|p=Lín Línchàng}}}}; deloval ok. 1670), je navedeno, da jo je še v otroštvu obiskal taoistični mojster (drugje omenjen kot budistični menih) po imenu Šuantong ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|玄|通}}|p=Xuántōng}}}}) in v njej prepoznal budovsko naravo. Do trinajstega leta je osvojila knjigo naukov, ki ji jo je zapustil ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|玄|微|袐|法}}|p=Xuánwēi Bìfǎ}}}}), ter pridobila sposobnost videvanja prihodnosti in duhovnega obiskovanja krajev brez fizičnega potovanja.&lt;ref name=rmb2/&gt;

Lahko se je prikazala tudi na daljavo in to moč izkoriščala za obiskovanje vrtov na okoliškem podeželju, čeprav je lastnike vedno prosila za dovoljenje, preden je nabrala cvetje in ga odnesla domov. Čeprav je začela plavati šele pri razmeroma poznih 15 letih, je v tem kmalu postala izjemno vešča. Pravijo, da je v rdečih oblačilih stala na obali in usmerjala ribiške čolne domov, ne glede na hudo ali nevarno vreme. Pri šestnajstih letih je ob vodnjaku srečala taoističnega nesmrtnika in prejela amulet&lt;ref name=bolth/&gt; oziroma dve bronasti ploščici; te je prevedla oziroma uporabila za izganjanje demonov, zdravljenje bolnikov{{sfnp|Giuffrida|2004}} in preprečevanje nesreč. V času suše naj bi priklicala dež.

Osrednja legenda o Mazu govori o tem, kako je rešila enega ali več družinskih članov, ko so jih na odprtem morju ujeli [[tajfun]]i – običajno se to postavlja v čas, ko je bila stara 16 let.&lt;ref name=crook/&gt; Legenda se pojavlja v različnih oblikah. Po eni od njih so se ženske doma bale, da sta se Lin Juan in njegov sin izgubila, medtem ko je Mazu med tkanjem na statvah padla v trans. Njena duhovna moč je začela reševati moške pred utopitvijo, a jo je mati prebudila, zaradi česar ji je brat zdrsnil v morje. Oče se je vrnil in vaščanom pripovedoval o čudežu. Ta različica zgodbe je ohranjena na stenskih poslikavah v kraju Fengtin v provinci Fudžjan.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=316}}

Ena od različic pravi, da so bili bratje rešeni, oče pa je izgubil življenje. Nato je tri dni in noči iskala njegovo truplo, preden ga je našla. Po drugi različici so se vsi moški varno vrnili. Spet druga pravi, da je Mazu molila k boginji Guanjin, oziroma da je spala in svoji družini pomagala v sanjah.{{sfnp|Irwin|1990|p=63}} Obstaja tudi različica, po kateri so na čolnih pluli njeni štirje bratje; rešila je tri, tako da je njihove čolne povezala med seboj, najstarejši brat pa je umrl zaradi vmešavanja staršev, ki so njen trans zamenjali za napad bolezni in jo prebudili.

V starejših zapisih piše, da je Mazu umrla neporočena pri 27 ali 28 letih. Njeno celibatno življenje so včasih pripisovali zaobljubi, ki jo je dala po tem, ko je na morju izgubila brata. Datum njene smrti je sčasoma postal datum praznika dvojne devetice leta 987,&lt;ref name=rmb3&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA124 124]}}.&lt;/ref&gt; pri čemer je bila po zahodnem štetju stara 27 let, po tradicionalnem kitajskem pa 28. Veljalo je, da je umrla med meditacijo. Po nekaterih pripovedih ni umrla, temveč se je sama povzpela na goro in v žarku močne svetlobe kot boginja odšla v nebesa. Po drugih različicah je umrla, ko je nasprotovala neželeni zaroki. Spet druge viri navajajo, da je umrla pri 16 letih; utonila naj bi, potem ko je izčrpala moči pri neuspešnem iskanju izgubljenega očeta, kar poudarja njeno hčerinsko vdanost. Njeno truplo je nato naplavilo na otok Nangan, kjer je grob, za katerega velja, da je njen.

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Literatura ===
{{Refbegin|30em}}
* {{citation |first=Judith Magee |last=Boltz |contribution=In Homage to T'ien-fei |title=Journal of the American Oriental Society |volume=106 |issue=1 |publisher=Sinological Studies |pages=211–232 |year=1986 |doi=10.2307/602373 |jstor=602373}}.
* {{citation |first1=Joseph |last1=Bosco |first2=Puay-peng |last2=Ho |title=Temples of the Empress of Heaven | publisher=Oxford University Press |year=1999 |isbn=9780195903553 |location=Hong Kong}}
* {{citation |title=The Encyclopedia of Taoism |volume=II |date=2008 |publisher=Routledge |location=Abingdon |contribution-url=https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA741 |pages=741–744 |last=Boltz |first=Judith Magee |contribution=Mazu |isbn=9781135796341 }}.
* {{citation |last=Clark |first=Hugh R. |contribution-url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1442MqyEEuM.pdf |contribution=The Religious Culture of Southern Fujian, 750–1450: Preliminary Reflections on Contacts across a Maritime Frontier |publisher=Institute of History and Philology |title=Asia Major |volume=XIX |issue=1 |date=2006 |location=Taipei |access-date=November 28, 2016 |archive-date=November 26, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161126003856/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1442MqyEEuM.pdf |url-status=live }}.
* {{citation |last=Clark |first=Hugh R. |title=Portrait of a Community: Society, Culture, and the Structures of Kinship in the Mulan River Valley (Fujian) from the Late Tang through the Song |publisher=Chinese University Press |date=2007 |location=Hong Kong |isbn=978-9629962272}}.
* {{citation |title=Imperial China and Its Southern Neighbors |editor=Victor H. Mair |editor2=Liam C. Kelley |display-editors=0 |publisher=Institute of Southeast Asian Studies |location=Singapore |date=2015 |last=Clark |first=Hugh R. |contribution=What Makes a Chinese God? or, What Makes a God Chinese? |pages=111–139 |isbn= 9789814620536}}.
* {{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=3YOoAwAAQBAJ&amp;pg=PA32 |contribution=Mazu |title=Taiwan |edition=2nd |last=Crook |first=Steven |location=Chalfont St Peter |publisher=Bradt Travel Guides |pages=32–33 |editor=Adrian Phillips |display-editors=0 |date=2014 |isbn=9781841624976 }}.
* {{citation | last=Dreyer | first=Edward L. | title=Zheng He: China and the Oceans in the Early Ming Dynasty, 1405–1433 | year=2007 | publisher=Pearson Longman | location=New York | isbn=9780321084439 | author-link=}}.
* {{citation |last=Duyvendak |first=Jan Julius Lodewijk |author-link= |date=1938 |contribution=The True Dates of the Chinese Maritime Expeditions in the Early Fifteenth Century |title=T'oung Pao |volume=XXXIV |issue=5 |pages=341–413 |publisher=Brill |doi=10.1163/156853238X00171 |jstor=4527170 }}.
* {{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=H5cQH17-HnMC&amp;pg=PA857 |contribution=Tianhou |title=Holy People of the World |volume=II |last=Giuffrida |first=Noelle |editor=Phyllis G. Jestice |display-editors=0 |publisher=ABC Clio |location=Santa Barbara |date=2004 |isbn=9781576073551 }}.
* {{citation |first=Lee |last=Irwin |contribution=Divinity and Salvation: The Great Goddesses of China |title=Asian Folklore Studies |volume=49 |issue=1 |date=1990 |pages=53–68 |publisher=Nanzan University |doi=10.2307/1177949|jstor=1177949 }}.
* {{citation |first=Klaas |last=Ruitenbeek |contribution=Mazu, Patroness of Sailors, in Chinese Pictorial Art |title=Artibus Asiae |volume=58 |issue= 3/4 |date=1999 |pages=281–329 |publisher=Artibus Asiae Publishers |doi=10.2307/3250021|jstor=3250021 }}.
* {{citation |last=Shu |first=Tenjun |script-title=ja:媽祖と中國の民間信仰 |title=Massō to Chūgoku no Minken Shinkō |date=1996 |location=Tokyo |publisher=Heika Shuppansha |language=ja |isbn=9784892032745}}.
* {{citation |last=Soo |first=Khin Wah |author-mask=Soo Khin Wah |date=1990 |contribution=The Cult of Mazu in Peninsular Malaysia |pages=29–51 |title=The Preservation and Adaption of Tradition: Studies of Chinese Religious Expression in Southeast Asia |editor=Tan Chee-Beng |display-editors=0 |series=Contributions to Southeast Asian Ethnography |issue=9 |location=Columbus |publisher=OSU Department of Anthropology |issn=0217-2992}}.
* {{citation |last=Yuan |first=Haiwang |author-mask=Yuan Haiwang |date=2006 |contribution=Mazu, Mother Goddess of the Sea |title=The Magic Lotus Lantern and Other Tales from the Han Chinese |series=World Folklore Series |location=[[Westport, Conn.|Westport]] |publisher=Libraries Unlimited |contribution-url=https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA122 |isbn=9781591582946 }}.
* {{citation |last=Zhang |first=Xun |author-mask=Zhang Xun |title=Incense-Offering and Obtaining the Magical Power of Qi: The Mazu (Heavenly Mother) Pilgrimage in Taiwan |location=Berkeley |publisher=University of California |type=Thesis, Ph.D. in Anthropology |date=1993 |oclc=31154698}}.
{{Refend}}


[[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina (UNESCO)]]</text>
      <sha1>6i3e2kx96sd7wru9sqxv72jf3rmg8a2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751563</id>
      <parentid>6751557</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:02:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opombe */ dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6751563</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35477" sha1="m8wornw2jcr2vmdg8gxokkxdecp9w99" xml:space="preserve">{{Infobox deity
| type = Kitajska
| other_names = Lin Mo
| member_of = Nesmrtniki Vodne palače (水闕仙班)
| image = Wood Statue of Mazu Late 19th century CE Qing Dynasty (1644-1911 CE) China.jpg
| caption = Lesen kip boginje Mazu iz 19. stoletja, Fieldov prirodoslovni muzej
| deity_of = Boginja morja, nebeška soproga
| symbols = Žezlo Ruyi&lt;br&gt;Zlati osebni pečat&lt;br&gt;Poe&lt;br&gt;Biser&lt;br&gt;Palačna svetilka&lt;br&gt;Jadro iz žada&lt;br&gt;Igla za tkanje&lt;br&gt;Lupina morskega polža&lt;br&gt;Zlato sidro
| consort = 
| parents = Lin Juan (oče)&lt;br&gt;gospa Vang (mati)
| day = 
| planet = 
| siblings = 
| children = 
| festivals = 
| cult_centre = 
| gender = ženska
| weapon = 
| abode = 
| temple = Mazujin tempelj
| birth_name = Lin Mo
| birth_date = 21. april 960
| birth_place = [[Otok Meidžov]], okrožje Putian, [[dinastija Song]]
| death_date = 4. oktober 987
| death_place = otok Nangan, okrožje Lienčang, dinastija Song
}}

{{Infobox Chinese
| title = '''Mazu'''
| pic = 
| piccap = 
| t = {{linktext|媽祖}}
| s = {{linktext|妈祖}}
| p = Māzǔ
| w = Ma&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-tsu&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| mi = {{IPAc-cmn|m|a|1|.|z|u|3}}
| wgn = {{tone superscript|ma1 tsu3}}
| wi = {{IPA|wuu|ma˥ tsu˧|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj = Má-chó͘
| tl = Má-tsóo
| buc = Mă-cū
| y = Māajóu
| j = Maa1-zou2
| ci = {{IPAc-yue|m|aa|1|.|z|ou|2}}
| l = &quot;Mother Ancestor&quot;
| altname = Lin Moniang
| c2 = {{linktext|林|默|娘}}
| p2 = Lín Mòniáng
| w2 = Lin&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Mo&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;-niang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|in|2|-|m|o|4|.|n|iang|2}}
| wgn2 = {{tone superscript|lin2 meq8 gnian2}}
| wi2 = {{IPA|wuu|lin˩ məʔ˦ ȵiã˩˦|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj2 = Lîm Be̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Be̍k-niô͘
| tl2 = Lîm Bi̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Bi̍k-niôo
| buc2 = Lìng Mĕk-Niòng
| y2 = Làhm Mahknèuhng
| j2 = Lam4 Mak6-noeng4
| ci2 = {{IPAc-yue|l|am|4|-|m|ak|6|.|n|oeng|4}}
| kanji = 媽祖
| romaji = Masobyō
| hiragana = 
}}
{{Infobox Chinese
| title = '''Popular names'''
| altname = Granny Mazu
| t2 = {{linktext|媽祖|婆}}
| s2 = {{linktext|妈祖|婆}}
| p2 = Māzǔpó
| w2 = Ma tsu3 p'o
| poj2 = Má-chó͘ -pô
| tl2 = Má-tsóo-pô 
| buc2 = Mă-cū-bò̤
| y2 = Māa Jóu pòh
| j2 = Maa1 Zou2 po4
| l2 = Granny Mazu
| altname3 = Queen of Heaven
| c3 = {{linktext|天后}}
| p3 = Tiānhòu
| w3 = T'ien-hou4
| wgn3 = {{tone superscript|tie1 gheu4}}
| wi3 = {{IPA|wuu|ti˥ ɦɤ˧|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj3 = Thian-hiō
| tl3 = Thian-hiō
| buc3 = Tiĕng-hâiu
| y3 = Tīn hauh
| j3 = Tin1 hau6
| l3 = Celestial{{nbsp}}Empress
| altname4 = Heavenly Consort
| c4 = {{linktext|天妃}}
| p4 = Tiānfēi
| w4 = T'ien-fei
| poj4 = Thian-hui
| tl4 = Thian-hui
| buc4 = Tiĕng-hĭ
| y4 = Tīn fēi
| j4 = Tin1 fei1
| l4 = Celestial{{nbsp}}Consort
| altname5 = Holy Heavenly Mother
| t5 = {{linktext|天上聖母}}
| s5 = {{linktext|天上圣母}}
| p5 = Tiānshàng Shèngmǔ
| w5 = T'ien shang4 sheng4 mu3
| wgn5 = {{tone superscript|tie1 zaon6 sen5 mu4}}
| wi5 = {{IPA|wuu|ti˥ zɑ̃˧ səŋ˧ mu˦|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj5 = Thian-siōng sèng-bó͘
| tl5 = Thian-siōng sìng-bó
| buc5 = Tiĕng-siông séng-mō̤
| y5 = Tīn seuhng sing móuh
| j5 = Tin1 soeng6 sing3 mou4
| l5 = {{nowrap|Heavenly-&amp;-Sacred Mother
}}
}}
{{Infobox intangible heritage
| Name = Mazu Belief and Customs
| Image = 
| imagesize = 
| Caption = 
| Country = LR Kitajska
| ID = 227
| Region = APA
| Year = 2009
| List = Representative
| Session = 4.
| Below = [[File:Unesco Cultural Heritage logo.svg|100px]]
| Note = UNESCO Cultural Heritage
}}
'''Mazu''' (ali '''Matsu''') je boginja morja v kitajski ljudski veri, [[kitajski budizem|kitajskem budizmu]], [[konfucijanstvo|konfucijanstvu]] in [[taoizem|taoizmu]]. Znana je tudi pod številnimi drugimi imeni in nazivi. Mazu je pobóžantvena oblika Lin Moniang ({{Lang-zh|c={{linktext|林|默|娘}}|poj=Lîm Be̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Be̍k-niô͘|p=Lín Mòniáng}}), šamanke iz province [[Fudžjan]], ki naj bi živela v poznem 10. stoletju.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite journal |last=Grydehøj |first=Adam |date=2024-06-30 |title=The Goddess Mazu Has Many Homes: Place, Experience, and Autoethnographic Encounter With the Sacred |journal=Folk, Knowledge, Place |volume=1 |issue=1 |doi=10.24043/fkp.3 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Po smrti so jo začeli častiti kot zavetnico kitajskih pomorščakov, vključno z ribiči in mornarji.

Čaščenje te boginje se je razširilo po kitajskih obalnih območjih in med čezmorskimi kitajskimi skupnostmi v Jugovzhodni Aziji, kjer so nekateri templji, posvečeni Mazu, povezani s slavnimi tajvanskimi templji. Tradicionalno je veljalo prepričanje, da Mazu tava po morjih in s čudežnimi posegi varuje svoje vernike. V sodobnem času pa se je njeno čaščenje razširilo onkraj morskih prostranstev in velja za Kraljico nebes.

Čaščenje Mazu je na [[Tajvan]]u razširjeno, saj so bili številni zgodnji kitajski naseljenci na otoku pripadniki ljudstva Hoklo iz province Fudžjan. Praznovanje v njeno čast je na Tajvanu pomemben dogodek, največja slavja pa potekajo v njenih templjih v mestih Dajia in Beigang ter v njuni okolici.

== Imena in nazivi ==
Poleg imena Mazu &lt;ref name=bol86&gt;{{harvp|Boltz|1986|p=211}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ir90-62&gt;{{harvp|Irwin|1990|p=62}}.&lt;/ref&gt; oziroma '''Ma-tsu''', kar pomeni »materinska prednica«&lt;ref name=matanc&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA203 203]}}&lt;/ref&gt; »mati«,&lt;ref name=rmb&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA122 122]}}.&lt;/ref&gt; »babica« ali »stara mati«,{{sfnp|Giuffrida|2004}} se Lin Moniang časti tudi pod drugimi imeni in nazivi:

* Mazupo &lt;ref name=duv38-344&gt;{{harvp|Duyvendak|1938|p=344}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=bol86/&gt; ({{zhi|s=妈祖婆|l=babica Mazu|t=媽祖婆}}) oziroma '''Ma Cho Po''' v jeziku hokkien; priljubljeno ime v provinci Fudžjan&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bol86/&gt;
* A-Ma (tudi zapisano kot {{zhp|p=Ah-Ma|c=阿媽|l=mati, babica}}); priljubljeno ime v Macau&lt;ref&gt;{{harvp|Bosco|Ho|1999|p=9}}&lt;/ref&gt;
* Linghui Furen&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Gospa čudežne milosti«); uradni naziv, podeljen leta 1156.&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bolth&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA743 743]}}&lt;/ref&gt;
* Linghui Fei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Princesa božanske milosti«), uradni naziv, podeljen leta 1192.&lt;ref name=duv38-344/&gt;
* '''Tianfei''' (»Nebesna princesa«, kitajščina wu: ''Thi-fi''),&lt;ref name=bol86/&gt;&lt;ref&gt;{{Harvnb|Dreyer|2007|loc=148}}&lt;/ref&gt; s polnim nazivom Huguo Mingzhu Tianfei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Nebesna princesa, ki varuje državo in jo razsvetljuje«), uradni naziv, podeljen leta 1281.&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bolo/&gt;
* Huguo Bimin Miaoling Zhaoying Hongren Puji Tianfei (»Nebesna princesa, ki varuje državo in ščiti ljudstvo; z izjemno duhovno močjo, sijajnim odzivom, velikodušno dobroto in univerzalnim odrešenjem«), uradni naziv, podeljen leta 1409.&lt;ref name=bolth/&gt;
* '''Tianhou''' ali Tianhou Shengmu (naziv, ki se uporablja predvsem na celinski Kitajskem, v Hongkongu in Vietnamu), v kantonščini imenovana tudi '''Tin Hau''', v kitajščini min '''Thean Hou''' in v vietnamščini '''Thiên Hậu''' ({{zhi|c=天后|l=Nebesna kraljica/cesarica}}),&lt;ref name=ir90-62/&gt; uradni naziv, podeljen leta 1683.&lt;ref name=bolo/&gt;
* Tianshang Shengmu (»Sveta nebesna mati«; naziv, ki se uporablja predvsem na Tajvanu)&lt;ref name=bolo&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA741 741]}}&lt;/ref&gt;
* {{zhp|p=Tongxian Lingnü (通賢靈女 – »Vredna in učinkovita gospa«){{sfnp|Soo|1990|p=31}}
* Shennü (神女 – »Božanska ženska«)&lt;ref name=shennv&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA205 205]}}&lt;/ref&gt;
* Zhaoxiao Chunzheng Fuji Ganying Shengfei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Sveta princesa jasne pobožnosti, čiste vere in blagodejnega odziva«) – uradni naziv, podeljen v času vladavine cesarja Hongwuja iz dinastije Ming.&lt;ref name=duv38-344/&gt;
* Gupozu (姑婆祖 – »prateta«) – neuradni naziv, ki ga uporabljajo potomci s priimkom Lin (林), saj si z njo delijo ta priimek.

Čeprav številni templji, posvečeni Mazu, častijo njena naziva Tianhou in Tianfei, je v nujnih primerih veljalo za običaj, da se ji verniki pod tema imenoma niso molili. Verjeli so namreč, da bi se Mazu ob omembi katerega od njenih uradnih nazivov morda počutila dolžno, da se uredi in obleče v skladu s svojim visokim položajem, preden bi sprejela prošnjo. Veljalo je, da so bile molitve, v katerih so jo naslavljali z imenom Mazu, uslišane hitreje.

== Zgodovina ==
[[File:Mazu Tomb.jpg |thumb|Domnevni grob Lin Moniang na otoku Nangan v otočju Matsu]]

O zgodovinski osebnosti Lin Moniang je znanega zelo malo.&lt;ref name=matanc/&gt; Po vsej verjetnosti je bila šamanka&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Pettit |first=Jonathan E. E. |date=2016 |title=Celestial Masters: History and Ritual in Early Daoist Communities by Terry F. Kleeman |journal=Early Medieval China |language=en |volume=22 |issue=1 |pages=72–74 |doi=10.1353/emc.2016.a943111 |issn=1946-7842}}&lt;/ref&gt; iz majhne ribiške vasice na otoku Meidžov – ki je bil del okrožja Putian v provinci Fudžjan&lt;ref name=duv38-344/&gt; – in je živela v poznem 10. stoletju. Verjetno ni živela na samem otoku, temveč na bližnji celini.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2006|p=224}}.&lt;/ref&gt;{{efn|She may have been born on the mainland as well.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA126 126]}}.&lt;/ref&gt;}} V tistem obdobju je bil Fudžjan močno posinificiran zaradi prihoda beguncev, ki so bežali pred vpadi na območje severne Kitajske; pojavila se je domneva, da je kult boginje Mazu predstavljal zlitje kitajske in lokalne domorodne kulture.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|pp=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA131 131–2]}}&lt;/ref&gt; Najzgodnejši zapis o njenem kultu izvira iz obdobja dve stoletji pozneje – gre za napis iz leta 1150, ki navaja, da je »lahko napovedala človekovo srečo in nesrečo« ter da so ji »po smrti ljudje na njenem domačem otoku postavili tempelj«.

== Legenda ==
[[File:Mazu.jpg|thumb|Kip boginje Mazu v bližini templja Mazu na otoku Meidžov v provinci Fudžjan na Kitajskem]]

Legende o življenju Lin Moniang so se v veliki meri oblikovale do 12. stoletja.

Veljalo je, da se je rodila v času vladavine vojskovodje Liu Congšjiaa (umrl leta 962) iz Čuandžova, v kraljestvu Min;&lt;ref name=matanc/&gt; ta podatek se je sčasoma izoblikoval v natančen datum: 23. dan tretjega meseca kitajskega lunarnega koledarja{{sfnp|Soo|1990|p=31}}{{efn|This is sometimes mistakenly translated into English as &quot;March 23&quot;, for example by [[Fuzhou University]]'s overview of the [[Meizhou Temple]].&lt;ref name=fzu&gt;{{citation|contribution=Mazhu Temple in Meizhou |contribution-url=https://web.archive.org/web/20110707024306/http://www.fzu.edu.cn/fujian/eput.html |title=Fujian Province |url=http://www.fzu.edu.cn/fzu/f2_0 |publisher=Fuzhou University |location=Fuzhou |date=1999 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20050218061834/http://www.fzu.edu.cn/fzu/f2_0 |archive-date=2005-02-18 }}.&lt;/ref&gt;}} leta 960 n. št., v prvem letu dinastije Song.{{efn|The coincidence of the date, only attested in late sources, is often doubted by modern scholars such as [[Hugh R. Clark|Clark]].&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|pp=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA130 130–1]}}.&lt;/ref&gt;}} Delo iz poznega obdobja dinastije Ming z naslovom ''Velika zbirka o izvoru in razvoju treh naukov ter raziskavah o božanskem'' (''Great Collection of the Three Teachings' Origin and Development and Research into the Divine'') je njen datum rojstva postavilo precej prej, v leto 742.&lt;ref name=bolt&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA742 742]}}.&lt;/ref&gt;

Zgodnji viri jo omenjajo kot »gospodično Lin«. Njeno osebno ime Mo (»tiha«)&lt;ref name=rmb2/&gt; oziroma Moniang (»tiho dekle«) se je pojavilo kasneje. Pravijo, da so ji to ime nadeli, ker ob rojstvu&lt;ref name=rmb/&gt; ali v prvem mesecu po njem ni jokala. Tudi pri štirih letih je bila še vedno tiha in zamišljena deklica.&lt;ref name=rmb2&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA123 123]}}.&lt;/ref&gt; Veljala je za šesto ali sedmo hčer Lin Juana ({{linktext|lang=zh-hant|林|願}}). Danes se ga običajno spominjamo kot enega od lokalnih ribičev, čeprav ga je izdaja dela ''Zapisi o raziskavah o božanskem'' (''Records of Research into the Divine'') iz leta 1593 navajala kot glavnega vojaškega inšpektorja v mestu Putian.&lt;ref name=bolo/&gt; Družina je bila v svoji vasi priljubljena in pripravljena pomagati drugim.

Poznejše legende, katerih namen je bil utemeljiti prisotnost boginje Mazu v budističnih templjih, so pripovedovale, da sta njena starša molila k boginji Guanjin za sina, a sta dobila še eno hčer. Po eni od različic je mati sanjala, da ji je Guanjin podarila čarobno tableto za zanositev in se zbudila s to tableto v roki. Mazu se ni rodila na običajen način, temveč je ob rojstvu iz materinega telesa izstrelila v obliki dišečega bliska rdeče svetlobe.&lt;ref name=rmb2/&gt; Veljalo je, da je bila Mazu še posebej predana boginji Guanjin oziroma da je bila celo njena utelešena oblika.{{sfnp|Irwin|1990|p=63}}{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=316}} Pravijo, da je Mazu kot otrok ob obisku templja povsem prevzel kip božanstva Guanjin, nakar je postala goreča budistka.

Danes pogosto velja prepričanje, da je preučevala versko literaturo&lt;ref name=&quot;crook&quot;&gt;{{harvp|Crook|2014|p=[https://books.google.com/books?id=3YOoAwAAQBAJ&amp;pg=PA32 32]}}.&lt;/ref&gt; in do osmega leta osvojila Konfucijeva dela, do enajstega pa še glavne budistične sutre.{{sfnp|Giuffrida|2004}} V delu ''Zapis o čudežih Nebeške princese'' ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|天妃|顯|聖|錄}}|s={{linktext|天妃|显|圣|录}}|p=Tiānfēi Xiǎnshèng Lù|first=t}}}}), ki sta ga zbrala njena domnevna potomca Lin Jaoju ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|林|堯|俞}}|s={{linktext|林|尧|俞}}|p=Lín Yáoyú|first=t}}}}; deloval ok. 1589) in Lin Linchang ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|林|麟|焻}}|p=Lín Línchàng}}}}; deloval ok. 1670), je navedeno, da jo je še v otroštvu obiskal taoistični mojster (drugje omenjen kot budistični menih) po imenu Šuantong ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|玄|通}}|p=Xuántōng}}}}) in v njej prepoznal budovsko naravo. Do trinajstega leta je osvojila knjigo naukov, ki ji jo je zapustil ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|玄|微|袐|法}}|p=Xuánwēi Bìfǎ}}}}), ter pridobila sposobnost videvanja prihodnosti in duhovnega obiskovanja krajev brez fizičnega potovanja.&lt;ref name=rmb2/&gt;

Lahko se je prikazala tudi na daljavo in to moč izkoriščala za obiskovanje vrtov na okoliškem podeželju, čeprav je lastnike vedno prosila za dovoljenje, preden je nabrala cvetje in ga odnesla domov. Čeprav je začela plavati šele pri razmeroma poznih 15 letih, je v tem kmalu postala izjemno vešča. Pravijo, da je v rdečih oblačilih stala na obali in usmerjala ribiške čolne domov, ne glede na hudo ali nevarno vreme. Pri šestnajstih letih je ob vodnjaku srečala taoističnega nesmrtnika in prejela amulet&lt;ref name=bolth/&gt; oziroma dve bronasti ploščici; te je prevedla oziroma uporabila za izganjanje demonov, zdravljenje bolnikov{{sfnp|Giuffrida|2004}} in preprečevanje nesreč. V času suše naj bi priklicala dež.

Osrednja legenda o Mazu govori o tem, kako je rešila enega ali več družinskih članov, ko so jih na odprtem morju ujeli [[tajfun]]i – običajno se to postavlja v čas, ko je bila stara 16 let.&lt;ref name=crook/&gt; Legenda se pojavlja v različnih oblikah. Po eni od njih so se ženske doma bale, da sta se Lin Juan in njegov sin izgubila, medtem ko je Mazu med tkanjem na statvah padla v trans. Njena duhovna moč je začela reševati moške pred utopitvijo, a jo je mati prebudila, zaradi česar ji je brat zdrsnil v morje. Oče se je vrnil in vaščanom pripovedoval o čudežu. Ta različica zgodbe je ohranjena na stenskih poslikavah v kraju Fengtin v provinci Fudžjan.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=316}}

Ena od različic pravi, da so bili bratje rešeni, oče pa je izgubil življenje. Nato je tri dni in noči iskala njegovo truplo, preden ga je našla. Po drugi različici so se vsi moški varno vrnili. Spet druga pravi, da je Mazu molila k boginji Guanjin, oziroma da je spala in svoji družini pomagala v sanjah.{{sfnp|Irwin|1990|p=63}} Obstaja tudi različica, po kateri so na čolnih pluli njeni štirje bratje; rešila je tri, tako da je njihove čolne povezala med seboj, najstarejši brat pa je umrl zaradi vmešavanja staršev, ki so njen trans zamenjali za napad bolezni in jo prebudili.

V starejših zapisih piše, da je Mazu umrla neporočena pri 27 ali 28 letih. Njeno celibatno življenje so včasih pripisovali zaobljubi, ki jo je dala po tem, ko je na morju izgubila brata. Datum njene smrti je sčasoma postal datum praznika dvojne devetice leta 987,&lt;ref name=rmb3&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA124 124]}}.&lt;/ref&gt; pri čemer je bila po zahodnem štetju stara 27 let, po tradicionalnem kitajskem pa 28. Veljalo je, da je umrla med meditacijo. Po nekaterih pripovedih ni umrla, temveč se je sama povzpela na goro in v žarku močne svetlobe kot boginja odšla v nebesa. Po drugih različicah je umrla, ko je nasprotovala neželeni zaroki. Spet druge viri navajajo, da je umrla pri 16 letih; utonila naj bi, potem ko je izčrpala moči pri neuspešnem iskanju izgubljenega očeta, kar poudarja njeno hčerinsko vdanost. Njeno truplo je nato naplavilo na otok Nangan, kjer je grob, za katerega velja, da je njen.

== Miti ==
Poleg legend o njenem zemeljskem življenju Mazu nastopa tudi v številnih kitajskih mitih:

*V enem od njih sta se vanjo zaljubila demona Čianlijan (»Oko, ki vidi tisoč milj daleč«) in Šunfeng'er (»Uho, ki sliši z vetrom«); obljubila je, da se bo poročila s tistim, ki jo bo premagal v boju. S svojimi veščinami borilnih veščin pa je oba ukrotila in ju – potem ko so postali prijatelji – najela kot svoja generala varuha.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=319}}
*V knjigi iz taoističnega kanona (''Tàishàng Lǎojūn Shuō Tiānfēi Jiùkǔ Língyàn Jīng'') je »Žadna devica čudovitih dejanj« (''Miàoxíng Yùnǚ'') zvezda iz ozvezdja Veliki voz, ki jo je na zemljo prinesel Laojun – božanska podoba Laozi-ja –, da bi pokazal sočutje do tistih, ki bi se lahko izgubili na morju. Utelešena kot Mazu priseže, da ne bo le varovala mornarjev, temveč tudi bdela nad vsemi vidiki življenja in smrti ter pomagala vsakomur, ki bi jo poklical na pomoč.

== Zapuščina ==
=== Čaščenje ===
Čaščenje Mazu je prvič zabeleženo v pesmi Huanga Gongduja iz okoli leta 1140 z naslovom »O svetišču Gladkega prehoda« ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|順|濟|廟}}|s={{linktext|顺|济|庙}}|p=Shùnjì Miào|first=t}}}})&lt;ref name=smooth&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA204 204]}}.&lt;/ref&gt;; avtor jo je v njej opisal kot preprosto in zavedeno šamanko, katere trajni vpliv je bil nerazložljiv. Zapisal je, da so njeni verniki plesali in peli skupaj ter v družbi svojih otrok.&lt;ref name=&quot;ddr&quot;&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA129 129]}}.&lt;/ref&gt; Kmalu zatem, leta 1150, je Liao Pengfei v vasi Ninghai (danes vas Čjaodov) v okrožju Putian zapisal besedilo, ki je bilo do nje bolj spoštljivo.{{efn|The inscription, entitled {{zhp|p=Shengdun Zumiao Chongjian Shunji Miao Ji|c=聖頓祖廟重建顺濟廟記}}, is preserved in a [[Li (surname)|Li family]] genealogy ({{zhi|c=百塘李氏族譜|p=Baitang Lishi Zupu}}) and its legitimacy is sometimes questioned.&lt;ref name=itsbigitsheavyitswood/&gt; It was translated in its entirety into English by Klaas Ruitenbeek.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|pp=312–5}}}} V njem je navedeno, da so ji ljudje po smrti postavili tempelj na njenem domačem otoku in da je bil tempelj ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|聖|墩|廟}}|s={{linktext|圣|墩|庙}}|p=Šèngdūn Miào|first=t}}}}) (Tempelj svetega griča) zgrajen leta 1086, potem ko so prebivalci Ninghaia opazili, da ta žari, odkrili čudežen star splav (ali štor)&lt;ref name=itsbigitsheavyitswood&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA127 127]}}.&lt;/ref&gt; ter imeli videnje »boginje z Meidžova«.&lt;ref name=smooth/&gt;{{efn|A similar story later circulated regarding the establishment of the temple at Fengting.&lt;ref name=fengting/&gt;}}

Cesar Huizong iz dinastije Song je to svetišče leta 1123 preimenoval v Tempelj gladkega prehoda (''Šùndžì Miào''). To je storil, potem ko je bil njegov odposlanec Lu Jundi leto poprej med neurjem čudežno rešen; Lu je bil takrat na uradni misiji, katere namen je bil izkazati spoštovanje dvoru kraljestva Gorjeo ob smrti kralja Jejonga ter v imenu cesarja potrditi naslednika Injonga, s čimer bi nadomestili dinastijo Liao kot formalne [[suzerenstvo|suzerene]].&lt;ref&gt;{{citation |page=[https://books.google.com/books?id=U9rWcNu89kgC&amp;pg=PA81 81] |title=The Perception of Maritime Space in Traditional Chinese Sources |last=Schottenhammer |first=Angela |author2=Roderich Ptak |display-authors=1 |series=''East Asian Economic and Socio-cultural Studies: East Asian Maritime History'', Vol. 2 |publisher=Harrassowitz Verlag |date=2006 |location=Wiesbaden }}.&lt;/ref&gt;

Čaščenje boginje se je nato razširilo: delo ''Putian Biši'' avtorja Li Džunfuja iz začetka 13. stoletja omenja templje na otoku Meidžov ter v krajih Čjaodou, Džjangkou in Baihu. Do leta 1257 je Liu Kezhuang zabeležil, da imajo vsa »velika trška naselja in majhne vasi« v Putianu svetišča, posvečena »princesi«, ter da se je čaščenje razširilo tudi južneje, do kraja Fengting. Do konca dinastije Song je obstajalo vsaj 31 templjev, posvečenih Mazu, ki so segali vse do Šanghaja na severu in Guangdžova na jugu. Moč boginje, ki se je sicer kazala že v preteklosti, se je v sedanji generaciji razodela v vsej svoji mogočnosti. Sredi razburkanega morja se je med silovitim viharjem na vrhu jambora nenadoma zasvetila božanska svetilka; takoj ko se je prikazala ta čudežna luč, je nevarnost izginila, zato so se ljudje tudi ob grožnji prevrnitve ladje počutili varne in brez razloga za strah.

S širjenjem mazuizma je ta začel vpijati kulta drugih lokalnih šamank, kot sta bili preostali dve izmed »treh princes« iz Šjanjouja, ter celo nekaterih manjših pomorskih in kmetijskih božanstev, vključno z Liu Mianom] in Džangom, »nebeškim učiteljem«.&lt;ref name=godschool&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA208 208]}}.&lt;/ref&gt; Do 12. stoletja je boginja že postala zaščitnica prebivalcev Čjaodouja v času suše, poplav, epidemij, piratskih napadov ali roparskih pohodov. Varovala je ženske med porodom in pomagala pri spočetju.

Kot zavetnica morij je bila boginja tista, katere templje so kitajski priseljenci v tujini gradili med prvimi, saj so se ji tako zahvaljevali za varno potovanje. Kljub svoji islamski vzgoji je admiral in raziskovalec iz dinastije Ming, Dženg He, pripisal zasluge za zaščito na enem od svojih potovanj prav Mazu, kar je leta 1409 privedlo do podelitve novega naziva boginji: »Nebeška soproga za odrešenje vsega sveta«.&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Cite book |last=Smith|first=S. A.|title=Communism in an Enchanted World: Chinese Folk Religion under Mao Zedong|date=2026|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-009-60093-4|series=Cambridge Studies in the History of the People's Republic of China series|location=New York}}&lt;/ref&gt; Dženg je podpiral templje boginje Mazu v Nankingu in prepričal cesarja [[Jongle]]ja, naj zgradi mestno palačo Tianfei; zaradi cesarske podpore in ugledne lege v južni prestolnici cesarstva je bil ta tempelj dolgo časa največje in najpomembnejše središče mazuizma na Kitajskem.

V času odpora dinastije Južni Ming proti dinastiji Čing so boginji Mazu pripisovali zasluge za pomoč vojski Košingae pri zavzetju Tajvana, ki je bil dotlej pod nizozemsko oblastjo. Kasneje so ji pripisovali, da je osebno pomagala nekaterim možem Ši Langa pri porazu Liu Guošuana pri Penghuju leta 1683; ta dogodek je pomenil konec neodvisnega kraljestva Košingovih potomcev in prehod Tajvana pod nadzor dinastije Čing. Palačo princa Zhu Shuguija iz dinastije Ming so preuredili v tempelj Grand Matsu v Tainanu; to je bil prvi tempelj, ki je nosil njen novi naziv »Nebesna cesarica«.

V poznem cesarskem obdobju Kitajske so mornarji pogosto nosili s seboj podobe Mazu, da bi si zagotovili varno plovbo. Nekateri čolni imajo na premcu še vedno majhna svetišča. Amuleti z njeno podobo se uporabljajo tudi v zdravilne namene, denimo kot mazila za žulje na nogah.{{sfnp|Zhang|1993|p=145}} Še v 19. stoletju je vlada dinastije Čing njeni božanski intervenciji uradno pripisala zasluge za zmago nad Francozi v okrožju Tamsui leta 1884 (med kitajsko-francosko vojno) in posebej počastila tamkajšnji tempelj, posvečen njej, ki je med boji služil kot poveljniški štab generala Sun Kaihue. Ko so ameriške sile med drugo svetovno vojno bombardirale Tajvan, naj bi Mazu prestrezala bombe in varovala prebivalstvo.&lt;ref&gt;{{cite book|script-title=zh:臺灣歷史地圖 增訂版. |trans-title=Taiwan Historical Maps, Expanded and Revised Edition|date=February 2018|language=zh-tw|publisher=National Museum of Taiwan History|isbn=978-986-05-5274-4|location=Taipei|page=43|quote={{lang|zh-tw|馬祖來助戰{...}到了日治末期，美軍密集轟炸臺灣，則流傳馬祖顯靈接炸彈、護佑民眾的故事。}}}}&lt;/ref&gt;

Danes se Mazuizem prakticira v približno 1500 templjih v 26 državah po svetu, predvsem v sinosferi ali v skupnostih kitajskih izseljencev, na primer na [[Filipini]]h, kjer prevladujejo pripadniki etnične skupine Hokkien. Od teh templjev jih je skoraj 1000 na Tajvanu,&lt;ref&gt;{{citation |contribution-url=http://thingstodo.viator.com/taiwan/mazu-matsu-chinese-goddess-of-the-sea/ |contribution=Mazu (Matsu), the Chinese Goddess of the Sea |title=Things to Do |url=http://thingstodo.viator.com/ |publisher=Viator |first=Erin de |last=Santiago |access-date=23 September 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140923080819/http://thingstodo.viator.com/ |archive-date=23 September 2014 }}.&lt;/ref&gt; kar predstavlja podvojitev števila 509 templjev, zabeleženih leta 1980, in več kot dvanajstkratno povečanje v primerjavi s številom, zabeleženim pred letom 1911. Ti templji so običajno registrirani kot taoistični, čeprav nekateri veljajo za budistične.

V Hongkongu je več kot 90 templjev, posvečenih boginji Mazu. Na celinski Kitajski je mazuizem uradno opredeljen kot kult zunaj budizma in taoizma, čeprav številni budistični, konfucijanski in taoistični templji vključujejo svetišča, posvečena njej. Čaščenje boginje je na splošno dovoljeno, vendar ni spodbujano; večina ohranjenih templjev je skoncentriranih okoli mesta Putian v provinci Fudžjan. Vključno z dvajsetimi templji na otoku Meidžov jih je v tej prefekturi več kot sto, še 70 pa jih je drugod po provinci, večinoma v naseljih vzdolž obale. Več kot 40 templjev je v provincah Guangdong in Hainan ter več kot 30 v provincah Džedžjang in Džjangsu, vendar se številni zgodovinski templji danes obravnavajo kot muzeji, z njimi pa upravljajo lokalni parki ali kulturne ustanove.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Od začetka 2000-ih let so dovoljena romanja s Tajvana v templje v provinci Fudžjan, zlasti v tempelj v kraju Jongčun, kjer je bilo tajvanskemu templju Šjngang Mazu dovoljeno odpreti podružnični tempelj.

Zvezna država Sabah je uradno začela velik projekt izgradnje najvišjega kipa boginje Mazu na svetu na lokaciji Tanjung Simpang Mengajau v Kudatu na otoku [[Borneo]]. Kip naj bi bil visok kot desetnadstropna stavba, vendar je bil projekt opuščen zaradi protestov muslimanov v Sabahu in političnega vmešavanja.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.malaysia-today.net/the-mazu-statue-controversy-should-not-only-be-resolved-at-the-negotiation-table/|title=The Mazu statue controversy should not only be resolved at the negotiation table|author=Lim Kit Siang|publisher=malaysia-today.net|date=December 31, 2007|access-date=2014-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140829003135/http://www.malaysia-today.net/the-mazu-statue-controversy-should-not-only-be-resolved-at-the-negotiation-table/|archive-date=August 29, 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Med neuradna romarska središča za vernike boginje Mazu spadajo otok Meidžov, tempelj Dženlan v mestu Taičung na Tajvanu in tempelj Šjanliang v pristanišču Šjanliang v mestu Putian. Tempelj Šjanliang skupaj z otokom Meidžov velja za najbolj sveti kraj, povezan z boginjo Mazu, saj naj bi do njene smrti prišlo prav na obali pristanišča Šjanliang. Vsako leto oktobra poteka slovesnost, ki se je udeležijo romarji iz različnih kitajskih provinc in s Tajvana, v spomin na ta legendarni dogodek.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Citation |last=Chang |first=Hsun |chapter=13. Multiple Religious and National Identities: Mazu Pilgrimages across the Taiwan Strait after 1987 |date=2017-12-31 |title=Religion and Nationalism in Chinese Societies |pages=373–396 |editor-last=Kuo |editor-first=Cheng-tian |publisher=Amsterdam University Press |doi=10.1515/9789048535057-015 |isbn=978-90-485-3505-7 |jstor=j.ctt1zkjzkd.17 |doi-access=free |jstor-access=free}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Mazu temple in Melbourne - Australia 2010.jpg|Kip boginje Mazu v templju Heavenly Queen v Footscrayu, Victoria
File:Front view of Beitou Guangdu Temple on 6 September 2016.jpg|Tempelj Guandu v okrožju Beitou, Tajpej, Tajvan
File:MazuTemple.jpg|Tempelj Tianhou v Tiandžinu, Kitajska. Najsevernejši tempelj boginje Mazu na Kitajskem
File:三重義天宮.jpg|Tempelj Sančong Ji Tian v okrožju Sančong, New Taipei, Tajvan
File:Thean Hou Temple (18978458805).jpg|Tempelj Thean Hou v Kuala Lumpurju, Malezija
File:成山头 - altar-fountain complex with statues of various Chinese gods in Weihai, Shandong.jpg|Kip boginje Mazu (v sredini), ki drži svetilko in obredno žezlo ruji, v mestu Veihai
File:Yokohama Chinatown Ma Ma Temple Halle Innen Altar 09.jpg|Notranji oltar templja Jokohama Masobjō (posvečenega boginji Mazu) na Japonskem
&lt;/gallery&gt;


== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Literatura ===
{{Refbegin|30em}}
* {{citation |first=Judith Magee |last=Boltz |contribution=In Homage to T'ien-fei |title=Journal of the American Oriental Society |volume=106 |issue=1 |publisher=Sinological Studies |pages=211–232 |year=1986 |doi=10.2307/602373 |jstor=602373}}.
* {{citation |first1=Joseph |last1=Bosco |first2=Puay-peng |last2=Ho |title=Temples of the Empress of Heaven | publisher=Oxford University Press |year=1999 |isbn=9780195903553 |location=Hong Kong}}
* {{citation |title=The Encyclopedia of Taoism |volume=II |date=2008 |publisher=Routledge |location=Abingdon |contribution-url=https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA741 |pages=741–744 |last=Boltz |first=Judith Magee |contribution=Mazu |isbn=9781135796341 }}.
* {{citation |last=Clark |first=Hugh R. |contribution-url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1442MqyEEuM.pdf |contribution=The Religious Culture of Southern Fujian, 750–1450: Preliminary Reflections on Contacts across a Maritime Frontier |publisher=Institute of History and Philology |title=Asia Major |volume=XIX |issue=1 |date=2006 |location=Taipei |access-date=November 28, 2016 |archive-date=November 26, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161126003856/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1442MqyEEuM.pdf |url-status=live }}.
* {{citation |last=Clark |first=Hugh R. |title=Portrait of a Community: Society, Culture, and the Structures of Kinship in the Mulan River Valley (Fujian) from the Late Tang through the Song |publisher=Chinese University Press |date=2007 |location=Hong Kong |isbn=978-9629962272}}.
* {{citation |title=Imperial China and Its Southern Neighbors |editor=Victor H. Mair |editor2=Liam C. Kelley |display-editors=0 |publisher=Institute of Southeast Asian Studies |location=Singapore |date=2015 |last=Clark |first=Hugh R. |contribution=What Makes a Chinese God? or, What Makes a God Chinese? |pages=111–139 |isbn= 9789814620536}}.
* {{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=3YOoAwAAQBAJ&amp;pg=PA32 |contribution=Mazu |title=Taiwan |edition=2nd |last=Crook |first=Steven |location=Chalfont St Peter |publisher=Bradt Travel Guides |pages=32–33 |editor=Adrian Phillips |display-editors=0 |date=2014 |isbn=9781841624976 }}.
* {{citation | last=Dreyer | first=Edward L. | title=Zheng He: China and the Oceans in the Early Ming Dynasty, 1405–1433 | year=2007 | publisher=Pearson Longman | location=New York | isbn=9780321084439 | author-link=}}.
* {{citation |last=Duyvendak |first=Jan Julius Lodewijk |author-link= |date=1938 |contribution=The True Dates of the Chinese Maritime Expeditions in the Early Fifteenth Century |title=T'oung Pao |volume=XXXIV |issue=5 |pages=341–413 |publisher=Brill |doi=10.1163/156853238X00171 |jstor=4527170 }}.
* {{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=H5cQH17-HnMC&amp;pg=PA857 |contribution=Tianhou |title=Holy People of the World |volume=II |last=Giuffrida |first=Noelle |editor=Phyllis G. Jestice |display-editors=0 |publisher=ABC Clio |location=Santa Barbara |date=2004 |isbn=9781576073551 }}.
* {{citation |first=Lee |last=Irwin |contribution=Divinity and Salvation: The Great Goddesses of China |title=Asian Folklore Studies |volume=49 |issue=1 |date=1990 |pages=53–68 |publisher=Nanzan University |doi=10.2307/1177949|jstor=1177949 }}.
* {{citation |first=Klaas |last=Ruitenbeek |contribution=Mazu, Patroness of Sailors, in Chinese Pictorial Art |title=Artibus Asiae |volume=58 |issue= 3/4 |date=1999 |pages=281–329 |publisher=Artibus Asiae Publishers |doi=10.2307/3250021|jstor=3250021 }}.
* {{citation |last=Shu |first=Tenjun |script-title=ja:媽祖と中國の民間信仰 |title=Massō to Chūgoku no Minken Shinkō |date=1996 |location=Tokyo |publisher=Heika Shuppansha |language=ja |isbn=9784892032745}}.
* {{citation |last=Soo |first=Khin Wah |author-mask=Soo Khin Wah |date=1990 |contribution=The Cult of Mazu in Peninsular Malaysia |pages=29–51 |title=The Preservation and Adaption of Tradition: Studies of Chinese Religious Expression in Southeast Asia |editor=Tan Chee-Beng |display-editors=0 |series=Contributions to Southeast Asian Ethnography |issue=9 |location=Columbus |publisher=OSU Department of Anthropology |issn=0217-2992}}.
* {{citation |last=Yuan |first=Haiwang |author-mask=Yuan Haiwang |date=2006 |contribution=Mazu, Mother Goddess of the Sea |title=The Magic Lotus Lantern and Other Tales from the Han Chinese |series=World Folklore Series |location=[[Westport, Conn.|Westport]] |publisher=Libraries Unlimited |contribution-url=https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA122 |isbn=9781591582946 }}.
* {{citation |last=Zhang |first=Xun |author-mask=Zhang Xun |title=Incense-Offering and Obtaining the Magical Power of Qi: The Mazu (Heavenly Mother) Pilgrimage in Taiwan |location=Berkeley |publisher=University of California |type=Thesis, Ph.D. in Anthropology |date=1993 |oclc=31154698}}.
{{Refend}}


[[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina (UNESCO)]]</text>
      <sha1>m8wornw2jcr2vmdg8gxokkxdecp9w99</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751564</id>
      <parentid>6751563</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T17:03:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Čaščenje */</comment>
      <origin>6751564</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35566" sha1="3m95mxanm1eholh8hk6i19yo6r8eg13" xml:space="preserve">{{Infobox deity
| type = Kitajska
| other_names = Lin Mo
| member_of = Nesmrtniki Vodne palače (水闕仙班)
| image = Wood Statue of Mazu Late 19th century CE Qing Dynasty (1644-1911 CE) China.jpg
| caption = Lesen kip boginje Mazu iz 19. stoletja, Fieldov prirodoslovni muzej
| deity_of = Boginja morja, nebeška soproga
| symbols = Žezlo Ruyi&lt;br&gt;Zlati osebni pečat&lt;br&gt;Poe&lt;br&gt;Biser&lt;br&gt;Palačna svetilka&lt;br&gt;Jadro iz žada&lt;br&gt;Igla za tkanje&lt;br&gt;Lupina morskega polža&lt;br&gt;Zlato sidro
| consort = 
| parents = Lin Juan (oče)&lt;br&gt;gospa Vang (mati)
| day = 
| planet = 
| siblings = 
| children = 
| festivals = 
| cult_centre = 
| gender = ženska
| weapon = 
| abode = 
| temple = Mazujin tempelj
| birth_name = Lin Mo
| birth_date = 21. april 960
| birth_place = [[Otok Meidžov]], okrožje Putian, [[dinastija Song]]
| death_date = 4. oktober 987
| death_place = otok Nangan, okrožje Lienčang, dinastija Song
}}

{{Infobox Chinese
| title = '''Mazu'''
| pic = 
| piccap = 
| t = {{linktext|媽祖}}
| s = {{linktext|妈祖}}
| p = Māzǔ
| w = Ma&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-tsu&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| mi = {{IPAc-cmn|m|a|1|.|z|u|3}}
| wgn = {{tone superscript|ma1 tsu3}}
| wi = {{IPA|wuu|ma˥ tsu˧|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj = Má-chó͘
| tl = Má-tsóo
| buc = Mă-cū
| y = Māajóu
| j = Maa1-zou2
| ci = {{IPAc-yue|m|aa|1|.|z|ou|2}}
| l = &quot;Mother Ancestor&quot;
| altname = Lin Moniang
| c2 = {{linktext|林|默|娘}}
| p2 = Lín Mòniáng
| w2 = Lin&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Mo&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;-niang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|in|2|-|m|o|4|.|n|iang|2}}
| wgn2 = {{tone superscript|lin2 meq8 gnian2}}
| wi2 = {{IPA|wuu|lin˩ məʔ˦ ȵiã˩˦|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj2 = Lîm Be̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Be̍k-niô͘
| tl2 = Lîm Bi̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Bi̍k-niôo
| buc2 = Lìng Mĕk-Niòng
| y2 = Làhm Mahknèuhng
| j2 = Lam4 Mak6-noeng4
| ci2 = {{IPAc-yue|l|am|4|-|m|ak|6|.|n|oeng|4}}
| kanji = 媽祖
| romaji = Masobyō
| hiragana = 
}}
{{Infobox Chinese
| title = '''Popular names'''
| altname = Granny Mazu
| t2 = {{linktext|媽祖|婆}}
| s2 = {{linktext|妈祖|婆}}
| p2 = Māzǔpó
| w2 = Ma tsu3 p'o
| poj2 = Má-chó͘ -pô
| tl2 = Má-tsóo-pô 
| buc2 = Mă-cū-bò̤
| y2 = Māa Jóu pòh
| j2 = Maa1 Zou2 po4
| l2 = Granny Mazu
| altname3 = Queen of Heaven
| c3 = {{linktext|天后}}
| p3 = Tiānhòu
| w3 = T'ien-hou4
| wgn3 = {{tone superscript|tie1 gheu4}}
| wi3 = {{IPA|wuu|ti˥ ɦɤ˧|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj3 = Thian-hiō
| tl3 = Thian-hiō
| buc3 = Tiĕng-hâiu
| y3 = Tīn hauh
| j3 = Tin1 hau6
| l3 = Celestial{{nbsp}}Empress
| altname4 = Heavenly Consort
| c4 = {{linktext|天妃}}
| p4 = Tiānfēi
| w4 = T'ien-fei
| poj4 = Thian-hui
| tl4 = Thian-hui
| buc4 = Tiĕng-hĭ
| y4 = Tīn fēi
| j4 = Tin1 fei1
| l4 = Celestial{{nbsp}}Consort
| altname5 = Holy Heavenly Mother
| t5 = {{linktext|天上聖母}}
| s5 = {{linktext|天上圣母}}
| p5 = Tiānshàng Shèngmǔ
| w5 = T'ien shang4 sheng4 mu3
| wgn5 = {{tone superscript|tie1 zaon6 sen5 mu4}}
| wi5 = {{IPA|wuu|ti˥ zɑ̃˧ səŋ˧ mu˦|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj5 = Thian-siōng sèng-bó͘
| tl5 = Thian-siōng sìng-bó
| buc5 = Tiĕng-siông séng-mō̤
| y5 = Tīn seuhng sing móuh
| j5 = Tin1 soeng6 sing3 mou4
| l5 = {{nowrap|Heavenly-&amp;-Sacred Mother
}}
}}
{{Infobox intangible heritage
| Name = Mazu Belief and Customs
| Image = 
| imagesize = 
| Caption = 
| Country = LR Kitajska
| ID = 227
| Region = APA
| Year = 2009
| List = Representative
| Session = 4.
| Below = [[File:Unesco Cultural Heritage logo.svg|100px]]
| Note = UNESCO Cultural Heritage
}}
'''Mazu''' (ali '''Matsu''') je boginja morja v kitajski ljudski veri, [[kitajski budizem|kitajskem budizmu]], [[konfucijanstvo|konfucijanstvu]] in [[taoizem|taoizmu]]. Znana je tudi pod številnimi drugimi imeni in nazivi. Mazu je pobóžantvena oblika Lin Moniang ({{Lang-zh|c={{linktext|林|默|娘}}|poj=Lîm Be̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Be̍k-niô͘|p=Lín Mòniáng}}), šamanke iz province [[Fudžjan]], ki naj bi živela v poznem 10. stoletju.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite journal |last=Grydehøj |first=Adam |date=2024-06-30 |title=The Goddess Mazu Has Many Homes: Place, Experience, and Autoethnographic Encounter With the Sacred |journal=Folk, Knowledge, Place |volume=1 |issue=1 |doi=10.24043/fkp.3 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Po smrti so jo začeli častiti kot zavetnico kitajskih pomorščakov, vključno z ribiči in mornarji.

Čaščenje te boginje se je razširilo po kitajskih obalnih območjih in med čezmorskimi kitajskimi skupnostmi v Jugovzhodni Aziji, kjer so nekateri templji, posvečeni Mazu, povezani s slavnimi tajvanskimi templji. Tradicionalno je veljalo prepričanje, da Mazu tava po morjih in s čudežnimi posegi varuje svoje vernike. V sodobnem času pa se je njeno čaščenje razširilo onkraj morskih prostranstev in velja za Kraljico nebes.

Čaščenje Mazu je na [[Tajvan]]u razširjeno, saj so bili številni zgodnji kitajski naseljenci na otoku pripadniki ljudstva Hoklo iz province Fudžjan. Praznovanje v njeno čast je na Tajvanu pomemben dogodek, največja slavja pa potekajo v njenih templjih v mestih Dajia in Beigang ter v njuni okolici.

== Imena in nazivi ==
Poleg imena Mazu &lt;ref name=bol86&gt;{{harvp|Boltz|1986|p=211}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ir90-62&gt;{{harvp|Irwin|1990|p=62}}.&lt;/ref&gt; oziroma '''Ma-tsu''', kar pomeni »materinska prednica«&lt;ref name=matanc&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA203 203]}}&lt;/ref&gt; »mati«,&lt;ref name=rmb&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA122 122]}}.&lt;/ref&gt; »babica« ali »stara mati«,{{sfnp|Giuffrida|2004}} se Lin Moniang časti tudi pod drugimi imeni in nazivi:

* Mazupo &lt;ref name=duv38-344&gt;{{harvp|Duyvendak|1938|p=344}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=bol86/&gt; ({{zhi|s=妈祖婆|l=babica Mazu|t=媽祖婆}}) oziroma '''Ma Cho Po''' v jeziku hokkien; priljubljeno ime v provinci Fudžjan&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bol86/&gt;
* A-Ma (tudi zapisano kot {{zhp|p=Ah-Ma|c=阿媽|l=mati, babica}}); priljubljeno ime v Macau&lt;ref&gt;{{harvp|Bosco|Ho|1999|p=9}}&lt;/ref&gt;
* Linghui Furen&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Gospa čudežne milosti«); uradni naziv, podeljen leta 1156.&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bolth&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA743 743]}}&lt;/ref&gt;
* Linghui Fei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Princesa božanske milosti«), uradni naziv, podeljen leta 1192.&lt;ref name=duv38-344/&gt;
* '''Tianfei''' (»Nebesna princesa«, kitajščina wu: ''Thi-fi''),&lt;ref name=bol86/&gt;&lt;ref&gt;{{Harvnb|Dreyer|2007|loc=148}}&lt;/ref&gt; s polnim nazivom Huguo Mingzhu Tianfei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Nebesna princesa, ki varuje državo in jo razsvetljuje«), uradni naziv, podeljen leta 1281.&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bolo/&gt;
* Huguo Bimin Miaoling Zhaoying Hongren Puji Tianfei (»Nebesna princesa, ki varuje državo in ščiti ljudstvo; z izjemno duhovno močjo, sijajnim odzivom, velikodušno dobroto in univerzalnim odrešenjem«), uradni naziv, podeljen leta 1409.&lt;ref name=bolth/&gt;
* '''Tianhou''' ali Tianhou Shengmu (naziv, ki se uporablja predvsem na celinski Kitajskem, v Hongkongu in Vietnamu), v kantonščini imenovana tudi '''Tin Hau''', v kitajščini min '''Thean Hou''' in v vietnamščini '''Thiên Hậu''' ({{zhi|c=天后|l=Nebesna kraljica/cesarica}}),&lt;ref name=ir90-62/&gt; uradni naziv, podeljen leta 1683.&lt;ref name=bolo/&gt;
* Tianshang Shengmu (»Sveta nebesna mati«; naziv, ki se uporablja predvsem na Tajvanu)&lt;ref name=bolo&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA741 741]}}&lt;/ref&gt;
* {{zhp|p=Tongxian Lingnü (通賢靈女 – »Vredna in učinkovita gospa«){{sfnp|Soo|1990|p=31}}
* Shennü (神女 – »Božanska ženska«)&lt;ref name=shennv&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA205 205]}}&lt;/ref&gt;
* Zhaoxiao Chunzheng Fuji Ganying Shengfei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Sveta princesa jasne pobožnosti, čiste vere in blagodejnega odziva«) – uradni naziv, podeljen v času vladavine cesarja Hongwuja iz dinastije Ming.&lt;ref name=duv38-344/&gt;
* Gupozu (姑婆祖 – »prateta«) – neuradni naziv, ki ga uporabljajo potomci s priimkom Lin (林), saj si z njo delijo ta priimek.

Čeprav številni templji, posvečeni Mazu, častijo njena naziva Tianhou in Tianfei, je v nujnih primerih veljalo za običaj, da se ji verniki pod tema imenoma niso molili. Verjeli so namreč, da bi se Mazu ob omembi katerega od njenih uradnih nazivov morda počutila dolžno, da se uredi in obleče v skladu s svojim visokim položajem, preden bi sprejela prošnjo. Veljalo je, da so bile molitve, v katerih so jo naslavljali z imenom Mazu, uslišane hitreje.

== Zgodovina ==
[[File:Mazu Tomb.jpg |thumb|Domnevni grob Lin Moniang na otoku Nangan v otočju Matsu]]

O zgodovinski osebnosti Lin Moniang je znanega zelo malo.&lt;ref name=matanc/&gt; Po vsej verjetnosti je bila šamanka&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Pettit |first=Jonathan E. E. |date=2016 |title=Celestial Masters: History and Ritual in Early Daoist Communities by Terry F. Kleeman |journal=Early Medieval China |language=en |volume=22 |issue=1 |pages=72–74 |doi=10.1353/emc.2016.a943111 |issn=1946-7842}}&lt;/ref&gt; iz majhne ribiške vasice na otoku Meidžov – ki je bil del okrožja Putian v provinci Fudžjan&lt;ref name=duv38-344/&gt; – in je živela v poznem 10. stoletju. Verjetno ni živela na samem otoku, temveč na bližnji celini.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2006|p=224}}.&lt;/ref&gt;{{efn|She may have been born on the mainland as well.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA126 126]}}.&lt;/ref&gt;}} V tistem obdobju je bil Fudžjan močno posinificiran zaradi prihoda beguncev, ki so bežali pred vpadi na območje severne Kitajske; pojavila se je domneva, da je kult boginje Mazu predstavljal zlitje kitajske in lokalne domorodne kulture.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|pp=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA131 131–2]}}&lt;/ref&gt; Najzgodnejši zapis o njenem kultu izvira iz obdobja dve stoletji pozneje – gre za napis iz leta 1150, ki navaja, da je »lahko napovedala človekovo srečo in nesrečo« ter da so ji »po smrti ljudje na njenem domačem otoku postavili tempelj«.

== Legenda ==
[[File:Mazu.jpg|thumb|Kip boginje Mazu v bližini templja Mazu na otoku Meidžov v provinci Fudžjan na Kitajskem]]

Legende o življenju Lin Moniang so se v veliki meri oblikovale do 12. stoletja.

Veljalo je, da se je rodila v času vladavine vojskovodje Liu Congšjiaa (umrl leta 962) iz Čuandžova, v kraljestvu Min;&lt;ref name=matanc/&gt; ta podatek se je sčasoma izoblikoval v natančen datum: 23. dan tretjega meseca kitajskega lunarnega koledarja{{sfnp|Soo|1990|p=31}}{{efn|This is sometimes mistakenly translated into English as &quot;March 23&quot;, for example by [[Fuzhou University]]'s overview of the [[Meizhou Temple]].&lt;ref name=fzu&gt;{{citation|contribution=Mazhu Temple in Meizhou |contribution-url=https://web.archive.org/web/20110707024306/http://www.fzu.edu.cn/fujian/eput.html |title=Fujian Province |url=http://www.fzu.edu.cn/fzu/f2_0 |publisher=Fuzhou University |location=Fuzhou |date=1999 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20050218061834/http://www.fzu.edu.cn/fzu/f2_0 |archive-date=2005-02-18 }}.&lt;/ref&gt;}} leta 960 n. št., v prvem letu dinastije Song.{{efn|The coincidence of the date, only attested in late sources, is often doubted by modern scholars such as [[Hugh R. Clark|Clark]].&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|pp=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA130 130–1]}}.&lt;/ref&gt;}} Delo iz poznega obdobja dinastije Ming z naslovom ''Velika zbirka o izvoru in razvoju treh naukov ter raziskavah o božanskem'' (''Great Collection of the Three Teachings' Origin and Development and Research into the Divine'') je njen datum rojstva postavilo precej prej, v leto 742.&lt;ref name=bolt&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA742 742]}}.&lt;/ref&gt;

Zgodnji viri jo omenjajo kot »gospodično Lin«. Njeno osebno ime Mo (»tiha«)&lt;ref name=rmb2/&gt; oziroma Moniang (»tiho dekle«) se je pojavilo kasneje. Pravijo, da so ji to ime nadeli, ker ob rojstvu&lt;ref name=rmb/&gt; ali v prvem mesecu po njem ni jokala. Tudi pri štirih letih je bila še vedno tiha in zamišljena deklica.&lt;ref name=rmb2&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA123 123]}}.&lt;/ref&gt; Veljala je za šesto ali sedmo hčer Lin Juana ({{linktext|lang=zh-hant|林|願}}). Danes se ga običajno spominjamo kot enega od lokalnih ribičev, čeprav ga je izdaja dela ''Zapisi o raziskavah o božanskem'' (''Records of Research into the Divine'') iz leta 1593 navajala kot glavnega vojaškega inšpektorja v mestu Putian.&lt;ref name=bolo/&gt; Družina je bila v svoji vasi priljubljena in pripravljena pomagati drugim.

Poznejše legende, katerih namen je bil utemeljiti prisotnost boginje Mazu v budističnih templjih, so pripovedovale, da sta njena starša molila k boginji Guanjin za sina, a sta dobila še eno hčer. Po eni od različic je mati sanjala, da ji je Guanjin podarila čarobno tableto za zanositev in se zbudila s to tableto v roki. Mazu se ni rodila na običajen način, temveč je ob rojstvu iz materinega telesa izstrelila v obliki dišečega bliska rdeče svetlobe.&lt;ref name=rmb2/&gt; Veljalo je, da je bila Mazu še posebej predana boginji Guanjin oziroma da je bila celo njena utelešena oblika.{{sfnp|Irwin|1990|p=63}}{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=316}} Pravijo, da je Mazu kot otrok ob obisku templja povsem prevzel kip božanstva Guanjin, nakar je postala goreča budistka.

Danes pogosto velja prepričanje, da je preučevala versko literaturo&lt;ref name=&quot;crook&quot;&gt;{{harvp|Crook|2014|p=[https://books.google.com/books?id=3YOoAwAAQBAJ&amp;pg=PA32 32]}}.&lt;/ref&gt; in do osmega leta osvojila Konfucijeva dela, do enajstega pa še glavne budistične sutre.{{sfnp|Giuffrida|2004}} V delu ''Zapis o čudežih Nebeške princese'' ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|天妃|顯|聖|錄}}|s={{linktext|天妃|显|圣|录}}|p=Tiānfēi Xiǎnshèng Lù|first=t}}}}), ki sta ga zbrala njena domnevna potomca Lin Jaoju ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|林|堯|俞}}|s={{linktext|林|尧|俞}}|p=Lín Yáoyú|first=t}}}}; deloval ok. 1589) in Lin Linchang ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|林|麟|焻}}|p=Lín Línchàng}}}}; deloval ok. 1670), je navedeno, da jo je še v otroštvu obiskal taoistični mojster (drugje omenjen kot budistični menih) po imenu Šuantong ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|玄|通}}|p=Xuántōng}}}}) in v njej prepoznal budovsko naravo. Do trinajstega leta je osvojila knjigo naukov, ki ji jo je zapustil ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|玄|微|袐|法}}|p=Xuánwēi Bìfǎ}}}}), ter pridobila sposobnost videvanja prihodnosti in duhovnega obiskovanja krajev brez fizičnega potovanja.&lt;ref name=rmb2/&gt;

Lahko se je prikazala tudi na daljavo in to moč izkoriščala za obiskovanje vrtov na okoliškem podeželju, čeprav je lastnike vedno prosila za dovoljenje, preden je nabrala cvetje in ga odnesla domov. Čeprav je začela plavati šele pri razmeroma poznih 15 letih, je v tem kmalu postala izjemno vešča. Pravijo, da je v rdečih oblačilih stala na obali in usmerjala ribiške čolne domov, ne glede na hudo ali nevarno vreme. Pri šestnajstih letih je ob vodnjaku srečala taoističnega nesmrtnika in prejela amulet&lt;ref name=bolth/&gt; oziroma dve bronasti ploščici; te je prevedla oziroma uporabila za izganjanje demonov, zdravljenje bolnikov{{sfnp|Giuffrida|2004}} in preprečevanje nesreč. V času suše naj bi priklicala dež.

Osrednja legenda o Mazu govori o tem, kako je rešila enega ali več družinskih članov, ko so jih na odprtem morju ujeli [[tajfun]]i – običajno se to postavlja v čas, ko je bila stara 16 let.&lt;ref name=crook/&gt; Legenda se pojavlja v različnih oblikah. Po eni od njih so se ženske doma bale, da sta se Lin Juan in njegov sin izgubila, medtem ko je Mazu med tkanjem na statvah padla v trans. Njena duhovna moč je začela reševati moške pred utopitvijo, a jo je mati prebudila, zaradi česar ji je brat zdrsnil v morje. Oče se je vrnil in vaščanom pripovedoval o čudežu. Ta različica zgodbe je ohranjena na stenskih poslikavah v kraju Fengtin v provinci Fudžjan.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=316}}

Ena od različic pravi, da so bili bratje rešeni, oče pa je izgubil življenje. Nato je tri dni in noči iskala njegovo truplo, preden ga je našla. Po drugi različici so se vsi moški varno vrnili. Spet druga pravi, da je Mazu molila k boginji Guanjin, oziroma da je spala in svoji družini pomagala v sanjah.{{sfnp|Irwin|1990|p=63}} Obstaja tudi različica, po kateri so na čolnih pluli njeni štirje bratje; rešila je tri, tako da je njihove čolne povezala med seboj, najstarejši brat pa je umrl zaradi vmešavanja staršev, ki so njen trans zamenjali za napad bolezni in jo prebudili.

V starejših zapisih piše, da je Mazu umrla neporočena pri 27 ali 28 letih. Njeno celibatno življenje so včasih pripisovali zaobljubi, ki jo je dala po tem, ko je na morju izgubila brata. Datum njene smrti je sčasoma postal datum praznika dvojne devetice leta 987,&lt;ref name=rmb3&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA124 124]}}.&lt;/ref&gt; pri čemer je bila po zahodnem štetju stara 27 let, po tradicionalnem kitajskem pa 28. Veljalo je, da je umrla med meditacijo. Po nekaterih pripovedih ni umrla, temveč se je sama povzpela na goro in v žarku močne svetlobe kot boginja odšla v nebesa. Po drugih različicah je umrla, ko je nasprotovala neželeni zaroki. Spet druge viri navajajo, da je umrla pri 16 letih; utonila naj bi, potem ko je izčrpala moči pri neuspešnem iskanju izgubljenega očeta, kar poudarja njeno hčerinsko vdanost. Njeno truplo je nato naplavilo na otok Nangan, kjer je grob, za katerega velja, da je njen.

== Miti ==
Poleg legend o njenem zemeljskem življenju Mazu nastopa tudi v številnih kitajskih mitih:

*V enem od njih sta se vanjo zaljubila demona Čianlijan (»Oko, ki vidi tisoč milj daleč«) in Šunfeng'er (»Uho, ki sliši z vetrom«); obljubila je, da se bo poročila s tistim, ki jo bo premagal v boju. S svojimi veščinami borilnih veščin pa je oba ukrotila in ju – potem ko so postali prijatelji – najela kot svoja generala varuha.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=319}}
*V knjigi iz taoističnega kanona (''Tàishàng Lǎojūn Shuō Tiānfēi Jiùkǔ Língyàn Jīng'') je »Žadna devica čudovitih dejanj« (''Miàoxíng Yùnǚ'') zvezda iz ozvezdja Veliki voz, ki jo je na zemljo prinesel Laojun – božanska podoba Laozi-ja –, da bi pokazal sočutje do tistih, ki bi se lahko izgubili na morju. Utelešena kot Mazu priseže, da ne bo le varovala mornarjev, temveč tudi bdela nad vsemi vidiki življenja in smrti ter pomagala vsakomur, ki bi jo poklical na pomoč.

== Zapuščina ==
=== Čaščenje ===
Čaščenje Mazu je prvič zabeleženo v pesmi Huanga Gongduja iz okoli leta 1140 z naslovom »O svetišču Gladkega prehoda« ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|順|濟|廟}}|s={{linktext|顺|济|庙}}|p=Shùnjì Miào|first=t}}}})&lt;ref name=smooth&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA204 204]}}.&lt;/ref&gt;; avtor jo je v njej opisal kot preprosto in zavedeno šamanko, katere trajni vpliv je bil nerazložljiv. Zapisal je, da so njeni verniki plesali in peli skupaj ter v družbi svojih otrok.&lt;ref name=&quot;ddr&quot;&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA129 129]}}.&lt;/ref&gt; Kmalu zatem, leta 1150, je Liao Pengfei v vasi Ninghai (danes vas Čjaodov) v okrožju Putian zapisal besedilo, ki je bilo do nje bolj spoštljivo.{{efn|The inscription, entitled {{zhp|p=Shengdun Zumiao Chongjian Shunji Miao Ji|c=聖頓祖廟重建顺濟廟記}}, is preserved in a [[Li (surname)|Li family]] genealogy ({{zhi|c=百塘李氏族譜|p=Baitang Lishi Zupu}}) and its legitimacy is sometimes questioned.&lt;ref name=itsbigitsheavyitswood/&gt; It was translated in its entirety into English by Klaas Ruitenbeek.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|pp=312–5}}}} V njem je navedeno, da so ji ljudje po smrti postavili tempelj na njenem domačem otoku in da je bil tempelj ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|聖|墩|廟}}|s={{linktext|圣|墩|庙}}|p=Šèngdūn Miào|first=t}}}}) (Tempelj svetega griča) zgrajen leta 1086, potem ko so prebivalci Ninghaia opazili, da ta žari, odkrili čudežen star splav (ali štor)&lt;ref name=itsbigitsheavyitswood&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA127 127]}}.&lt;/ref&gt; ter imeli videnje »boginje z Meidžova«.&lt;ref name=smooth/&gt;{{efn|A similar story later circulated regarding the establishment of the temple at Fengting.&lt;ref name=fengting&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA207 207]}}.&lt;/ref&gt;}}

Cesar Huizong iz dinastije Song je to svetišče leta 1123 preimenoval v Tempelj gladkega prehoda (''Šùndžì Miào''). To je storil, potem ko je bil njegov odposlanec Lu Jundi leto poprej med neurjem čudežno rešen; Lu je bil takrat na uradni misiji, katere namen je bil izkazati spoštovanje dvoru kraljestva Gorjeo ob smrti kralja Jejonga ter v imenu cesarja potrditi naslednika Injonga, s čimer bi nadomestili dinastijo Liao kot formalne [[suzerenstvo|suzerene]].&lt;ref&gt;{{citation |page=[https://books.google.com/books?id=U9rWcNu89kgC&amp;pg=PA81 81] |title=The Perception of Maritime Space in Traditional Chinese Sources |last=Schottenhammer |first=Angela |author2=Roderich Ptak |display-authors=1 |series=''East Asian Economic and Socio-cultural Studies: East Asian Maritime History'', Vol. 2 |publisher=Harrassowitz Verlag |date=2006 |location=Wiesbaden }}.&lt;/ref&gt;

Čaščenje boginje se je nato razširilo: delo ''Putian Biši'' avtorja Li Džunfuja iz začetka 13. stoletja omenja templje na otoku Meidžov ter v krajih Čjaodou, Džjangkou in Baihu. Do leta 1257 je Liu Kezhuang zabeležil, da imajo vsa »velika trška naselja in majhne vasi« v Putianu svetišča, posvečena »princesi«, ter da se je čaščenje razširilo tudi južneje, do kraja Fengting. Do konca dinastije Song je obstajalo vsaj 31 templjev, posvečenih Mazu, ki so segali vse do Šanghaja na severu in Guangdžova na jugu. Moč boginje, ki se je sicer kazala že v preteklosti, se je v sedanji generaciji razodela v vsej svoji mogočnosti. Sredi razburkanega morja se je med silovitim viharjem na vrhu jambora nenadoma zasvetila božanska svetilka; takoj ko se je prikazala ta čudežna luč, je nevarnost izginila, zato so se ljudje tudi ob grožnji prevrnitve ladje počutili varne in brez razloga za strah.

S širjenjem mazuizma je ta začel vpijati kulta drugih lokalnih šamank, kot sta bili preostali dve izmed »treh princes« iz Šjanjouja, ter celo nekaterih manjših pomorskih in kmetijskih božanstev, vključno z Liu Mianom] in Džangom, »nebeškim učiteljem«.&lt;ref name=godschool&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA208 208]}}.&lt;/ref&gt; Do 12. stoletja je boginja že postala zaščitnica prebivalcev Čjaodouja v času suše, poplav, epidemij, piratskih napadov ali roparskih pohodov. Varovala je ženske med porodom in pomagala pri spočetju.

Kot zavetnica morij je bila boginja tista, katere templje so kitajski priseljenci v tujini gradili med prvimi, saj so se ji tako zahvaljevali za varno potovanje. Kljub svoji islamski vzgoji je admiral in raziskovalec iz dinastije Ming, Dženg He, pripisal zasluge za zaščito na enem od svojih potovanj prav Mazu, kar je leta 1409 privedlo do podelitve novega naziva boginji: »Nebeška soproga za odrešenje vsega sveta«.&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Cite book |last=Smith|first=S. A.|title=Communism in an Enchanted World: Chinese Folk Religion under Mao Zedong|date=2026|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-009-60093-4|series=Cambridge Studies in the History of the People's Republic of China series|location=New York}}&lt;/ref&gt; Dženg je podpiral templje boginje Mazu v Nankingu in prepričal cesarja [[Jongle]]ja, naj zgradi mestno palačo Tianfei; zaradi cesarske podpore in ugledne lege v južni prestolnici cesarstva je bil ta tempelj dolgo časa največje in najpomembnejše središče mazuizma na Kitajskem.

V času odpora dinastije Južni Ming proti dinastiji Čing so boginji Mazu pripisovali zasluge za pomoč vojski Košingae pri zavzetju Tajvana, ki je bil dotlej pod nizozemsko oblastjo. Kasneje so ji pripisovali, da je osebno pomagala nekaterim možem Ši Langa pri porazu Liu Guošuana pri Penghuju leta 1683; ta dogodek je pomenil konec neodvisnega kraljestva Košingovih potomcev in prehod Tajvana pod nadzor dinastije Čing. Palačo princa Zhu Shuguija iz dinastije Ming so preuredili v tempelj Grand Matsu v Tainanu; to je bil prvi tempelj, ki je nosil njen novi naziv »Nebesna cesarica«.

V poznem cesarskem obdobju Kitajske so mornarji pogosto nosili s seboj podobe Mazu, da bi si zagotovili varno plovbo. Nekateri čolni imajo na premcu še vedno majhna svetišča. Amuleti z njeno podobo se uporabljajo tudi v zdravilne namene, denimo kot mazila za žulje na nogah.{{sfnp|Zhang|1993|p=145}} Še v 19. stoletju je vlada dinastije Čing njeni božanski intervenciji uradno pripisala zasluge za zmago nad Francozi v okrožju Tamsui leta 1884 (med kitajsko-francosko vojno) in posebej počastila tamkajšnji tempelj, posvečen njej, ki je med boji služil kot poveljniški štab generala Sun Kaihue. Ko so ameriške sile med drugo svetovno vojno bombardirale Tajvan, naj bi Mazu prestrezala bombe in varovala prebivalstvo.&lt;ref&gt;{{cite book|script-title=zh:臺灣歷史地圖 增訂版. |trans-title=Taiwan Historical Maps, Expanded and Revised Edition|date=February 2018|language=zh-tw|publisher=National Museum of Taiwan History|isbn=978-986-05-5274-4|location=Taipei|page=43|quote={{lang|zh-tw|馬祖來助戰{...}到了日治末期，美軍密集轟炸臺灣，則流傳馬祖顯靈接炸彈、護佑民眾的故事。}}}}&lt;/ref&gt;

Danes se Mazuizem prakticira v približno 1500 templjih v 26 državah po svetu, predvsem v sinosferi ali v skupnostih kitajskih izseljencev, na primer na [[Filipini]]h, kjer prevladujejo pripadniki etnične skupine Hokkien. Od teh templjev jih je skoraj 1000 na Tajvanu,&lt;ref&gt;{{citation |contribution-url=http://thingstodo.viator.com/taiwan/mazu-matsu-chinese-goddess-of-the-sea/ |contribution=Mazu (Matsu), the Chinese Goddess of the Sea |title=Things to Do |url=http://thingstodo.viator.com/ |publisher=Viator |first=Erin de |last=Santiago |access-date=23 September 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140923080819/http://thingstodo.viator.com/ |archive-date=23 September 2014 }}.&lt;/ref&gt; kar predstavlja podvojitev števila 509 templjev, zabeleženih leta 1980, in več kot dvanajstkratno povečanje v primerjavi s številom, zabeleženim pred letom 1911. Ti templji so običajno registrirani kot taoistični, čeprav nekateri veljajo za budistične.

V Hongkongu je več kot 90 templjev, posvečenih boginji Mazu. Na celinski Kitajski je mazuizem uradno opredeljen kot kult zunaj budizma in taoizma, čeprav številni budistični, konfucijanski in taoistični templji vključujejo svetišča, posvečena njej. Čaščenje boginje je na splošno dovoljeno, vendar ni spodbujano; večina ohranjenih templjev je skoncentriranih okoli mesta Putian v provinci Fudžjan. Vključno z dvajsetimi templji na otoku Meidžov jih je v tej prefekturi več kot sto, še 70 pa jih je drugod po provinci, večinoma v naseljih vzdolž obale. Več kot 40 templjev je v provincah Guangdong in Hainan ter več kot 30 v provincah Džedžjang in Džjangsu, vendar se številni zgodovinski templji danes obravnavajo kot muzeji, z njimi pa upravljajo lokalni parki ali kulturne ustanove.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Od začetka 2000-ih let so dovoljena romanja s Tajvana v templje v provinci Fudžjan, zlasti v tempelj v kraju Jongčun, kjer je bilo tajvanskemu templju Šjngang Mazu dovoljeno odpreti podružnični tempelj.

Zvezna država Sabah je uradno začela velik projekt izgradnje najvišjega kipa boginje Mazu na svetu na lokaciji Tanjung Simpang Mengajau v Kudatu na otoku [[Borneo]]. Kip naj bi bil visok kot desetnadstropna stavba, vendar je bil projekt opuščen zaradi protestov muslimanov v Sabahu in političnega vmešavanja.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.malaysia-today.net/the-mazu-statue-controversy-should-not-only-be-resolved-at-the-negotiation-table/|title=The Mazu statue controversy should not only be resolved at the negotiation table|author=Lim Kit Siang|publisher=malaysia-today.net|date=December 31, 2007|access-date=2014-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140829003135/http://www.malaysia-today.net/the-mazu-statue-controversy-should-not-only-be-resolved-at-the-negotiation-table/|archive-date=August 29, 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Med neuradna romarska središča za vernike boginje Mazu spadajo otok Meidžov, tempelj Dženlan v mestu Taičung na Tajvanu in tempelj Šjanliang v pristanišču Šjanliang v mestu Putian. Tempelj Šjanliang skupaj z otokom Meidžov velja za najbolj sveti kraj, povezan z boginjo Mazu, saj naj bi do njene smrti prišlo prav na obali pristanišča Šjanliang. Vsako leto oktobra poteka slovesnost, ki se je udeležijo romarji iz različnih kitajskih provinc in s Tajvana, v spomin na ta legendarni dogodek.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Citation |last=Chang |first=Hsun |chapter=13. Multiple Religious and National Identities: Mazu Pilgrimages across the Taiwan Strait after 1987 |date=2017-12-31 |title=Religion and Nationalism in Chinese Societies |pages=373–396 |editor-last=Kuo |editor-first=Cheng-tian |publisher=Amsterdam University Press |doi=10.1515/9789048535057-015 |isbn=978-90-485-3505-7 |jstor=j.ctt1zkjzkd.17 |doi-access=free |jstor-access=free}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Mazu temple in Melbourne - Australia 2010.jpg|Kip boginje Mazu v templju Heavenly Queen v Footscrayu, Victoria
File:Front view of Beitou Guangdu Temple on 6 September 2016.jpg|Tempelj Guandu v okrožju Beitou, Tajpej, Tajvan
File:MazuTemple.jpg|Tempelj Tianhou v Tiandžinu, Kitajska. Najsevernejši tempelj boginje Mazu na Kitajskem
File:三重義天宮.jpg|Tempelj Sančong Ji Tian v okrožju Sančong, New Taipei, Tajvan
File:Thean Hou Temple (18978458805).jpg|Tempelj Thean Hou v Kuala Lumpurju, Malezija
File:成山头 - altar-fountain complex with statues of various Chinese gods in Weihai, Shandong.jpg|Kip boginje Mazu (v sredini), ki drži svetilko in obredno žezlo ruji, v mestu Veihai
File:Yokohama Chinatown Ma Ma Temple Halle Innen Altar 09.jpg|Notranji oltar templja Jokohama Masobjō (posvečenega boginji Mazu) na Japonskem
&lt;/gallery&gt;

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Literatura ===
{{Refbegin|30em}}
* {{citation |first=Judith Magee |last=Boltz |contribution=In Homage to T'ien-fei |title=Journal of the American Oriental Society |volume=106 |issue=1 |publisher=Sinological Studies |pages=211–232 |year=1986 |doi=10.2307/602373 |jstor=602373}}.
* {{citation |first1=Joseph |last1=Bosco |first2=Puay-peng |last2=Ho |title=Temples of the Empress of Heaven | publisher=Oxford University Press |year=1999 |isbn=9780195903553 |location=Hong Kong}}
* {{citation |title=The Encyclopedia of Taoism |volume=II |date=2008 |publisher=Routledge |location=Abingdon |contribution-url=https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA741 |pages=741–744 |last=Boltz |first=Judith Magee |contribution=Mazu |isbn=9781135796341 }}.
* {{citation |last=Clark |first=Hugh R. |contribution-url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1442MqyEEuM.pdf |contribution=The Religious Culture of Southern Fujian, 750–1450: Preliminary Reflections on Contacts across a Maritime Frontier |publisher=Institute of History and Philology |title=Asia Major |volume=XIX |issue=1 |date=2006 |location=Taipei |access-date=November 28, 2016 |archive-date=November 26, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161126003856/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1442MqyEEuM.pdf |url-status=live }}.
* {{citation |last=Clark |first=Hugh R. |title=Portrait of a Community: Society, Culture, and the Structures of Kinship in the Mulan River Valley (Fujian) from the Late Tang through the Song |publisher=Chinese University Press |date=2007 |location=Hong Kong |isbn=978-9629962272}}.
* {{citation |title=Imperial China and Its Southern Neighbors |editor=Victor H. Mair |editor2=Liam C. Kelley |display-editors=0 |publisher=Institute of Southeast Asian Studies |location=Singapore |date=2015 |last=Clark |first=Hugh R. |contribution=What Makes a Chinese God? or, What Makes a God Chinese? |pages=111–139 |isbn= 9789814620536}}.
* {{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=3YOoAwAAQBAJ&amp;pg=PA32 |contribution=Mazu |title=Taiwan |edition=2nd |last=Crook |first=Steven |location=Chalfont St Peter |publisher=Bradt Travel Guides |pages=32–33 |editor=Adrian Phillips |display-editors=0 |date=2014 |isbn=9781841624976 }}.
* {{citation | last=Dreyer | first=Edward L. | title=Zheng He: China and the Oceans in the Early Ming Dynasty, 1405–1433 | year=2007 | publisher=Pearson Longman | location=New York | isbn=9780321084439 | author-link=}}.
* {{citation |last=Duyvendak |first=Jan Julius Lodewijk |author-link= |date=1938 |contribution=The True Dates of the Chinese Maritime Expeditions in the Early Fifteenth Century |title=T'oung Pao |volume=XXXIV |issue=5 |pages=341–413 |publisher=Brill |doi=10.1163/156853238X00171 |jstor=4527170 }}.
* {{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=H5cQH17-HnMC&amp;pg=PA857 |contribution=Tianhou |title=Holy People of the World |volume=II |last=Giuffrida |first=Noelle |editor=Phyllis G. Jestice |display-editors=0 |publisher=ABC Clio |location=Santa Barbara |date=2004 |isbn=9781576073551 }}.
* {{citation |first=Lee |last=Irwin |contribution=Divinity and Salvation: The Great Goddesses of China |title=Asian Folklore Studies |volume=49 |issue=1 |date=1990 |pages=53–68 |publisher=Nanzan University |doi=10.2307/1177949|jstor=1177949 }}.
* {{citation |first=Klaas |last=Ruitenbeek |contribution=Mazu, Patroness of Sailors, in Chinese Pictorial Art |title=Artibus Asiae |volume=58 |issue= 3/4 |date=1999 |pages=281–329 |publisher=Artibus Asiae Publishers |doi=10.2307/3250021|jstor=3250021 }}.
* {{citation |last=Shu |first=Tenjun |script-title=ja:媽祖と中國の民間信仰 |title=Massō to Chūgoku no Minken Shinkō |date=1996 |location=Tokyo |publisher=Heika Shuppansha |language=ja |isbn=9784892032745}}.
* {{citation |last=Soo |first=Khin Wah |author-mask=Soo Khin Wah |date=1990 |contribution=The Cult of Mazu in Peninsular Malaysia |pages=29–51 |title=The Preservation and Adaption of Tradition: Studies of Chinese Religious Expression in Southeast Asia |editor=Tan Chee-Beng |display-editors=0 |series=Contributions to Southeast Asian Ethnography |issue=9 |location=Columbus |publisher=OSU Department of Anthropology |issn=0217-2992}}.
* {{citation |last=Yuan |first=Haiwang |author-mask=Yuan Haiwang |date=2006 |contribution=Mazu, Mother Goddess of the Sea |title=The Magic Lotus Lantern and Other Tales from the Han Chinese |series=World Folklore Series |location=[[Westport, Conn.|Westport]] |publisher=Libraries Unlimited |contribution-url=https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA122 |isbn=9781591582946 }}.
* {{citation |last=Zhang |first=Xun |author-mask=Zhang Xun |title=Incense-Offering and Obtaining the Magical Power of Qi: The Mazu (Heavenly Mother) Pilgrimage in Taiwan |location=Berkeley |publisher=University of California |type=Thesis, Ph.D. in Anthropology |date=1993 |oclc=31154698}}.
{{Refend}}


[[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina (UNESCO)]]</text>
      <sha1>3m95mxanm1eholh8hk6i19yo6r8eg13</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751607</id>
      <parentid>6751564</parentid>
      <timestamp>2026-09-16T19:05:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opombe */ dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6751607</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46837" sha1="qw46fbjniip1dyk76s4mq4bb04phtht" xml:space="preserve">{{Infobox deity
| type = Kitajska
| other_names = Lin Mo
| member_of = Nesmrtniki Vodne palače (水闕仙班)
| image = Wood Statue of Mazu Late 19th century CE Qing Dynasty (1644-1911 CE) China.jpg
| caption = Lesen kip boginje Mazu iz 19. stoletja, Fieldov prirodoslovni muzej
| deity_of = Boginja morja, nebeška soproga
| symbols = Žezlo Ruyi&lt;br&gt;Zlati osebni pečat&lt;br&gt;Poe&lt;br&gt;Biser&lt;br&gt;Palačna svetilka&lt;br&gt;Jadro iz žada&lt;br&gt;Igla za tkanje&lt;br&gt;Lupina morskega polža&lt;br&gt;Zlato sidro
| consort = 
| parents = Lin Juan (oče)&lt;br&gt;gospa Vang (mati)
| day = 
| planet = 
| siblings = 
| children = 
| festivals = 
| cult_centre = 
| gender = ženska
| weapon = 
| abode = 
| temple = Mazujin tempelj
| birth_name = Lin Mo
| birth_date = 21. april 960
| birth_place = [[Otok Meidžov]], okrožje Putian, [[dinastija Song]]
| death_date = 4. oktober 987
| death_place = otok Nangan, okrožje Lienčang, dinastija Song
}}

{{Infobox Chinese
| title = '''Mazu'''
| pic = 
| piccap = 
| t = {{linktext|媽祖}}
| s = {{linktext|妈祖}}
| p = Māzǔ
| w = Ma&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-tsu&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| mi = {{IPAc-cmn|m|a|1|.|z|u|3}}
| wgn = {{tone superscript|ma1 tsu3}}
| wi = {{IPA|wuu|ma˥ tsu˧|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj = Má-chó͘
| tl = Má-tsóo
| buc = Mă-cū
| y = Māajóu
| j = Maa1-zou2
| ci = {{IPAc-yue|m|aa|1|.|z|ou|2}}
| l = &quot;Mother Ancestor&quot;
| altname = Lin Moniang
| c2 = {{linktext|林|默|娘}}
| p2 = Lín Mòniáng
| w2 = Lin&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Mo&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;-niang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|in|2|-|m|o|4|.|n|iang|2}}
| wgn2 = {{tone superscript|lin2 meq8 gnian2}}
| wi2 = {{IPA|wuu|lin˩ məʔ˦ ȵiã˩˦|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj2 = Lîm Be̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Be̍k-niô͘
| tl2 = Lîm Bi̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Bi̍k-niôo
| buc2 = Lìng Mĕk-Niòng
| y2 = Làhm Mahknèuhng
| j2 = Lam4 Mak6-noeng4
| ci2 = {{IPAc-yue|l|am|4|-|m|ak|6|.|n|oeng|4}}
| kanji = 媽祖
| romaji = Masobyō
| hiragana = 
}}
{{Infobox Chinese
| title = '''Popular names'''
| altname = Granny Mazu
| t2 = {{linktext|媽祖|婆}}
| s2 = {{linktext|妈祖|婆}}
| p2 = Māzǔpó
| w2 = Ma tsu3 p'o
| poj2 = Má-chó͘ -pô
| tl2 = Má-tsóo-pô 
| buc2 = Mă-cū-bò̤
| y2 = Māa Jóu pòh
| j2 = Maa1 Zou2 po4
| l2 = Granny Mazu
| altname3 = Queen of Heaven
| c3 = {{linktext|天后}}
| p3 = Tiānhòu
| w3 = T'ien-hou4
| wgn3 = {{tone superscript|tie1 gheu4}}
| wi3 = {{IPA|wuu|ti˥ ɦɤ˧|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj3 = Thian-hiō
| tl3 = Thian-hiō
| buc3 = Tiĕng-hâiu
| y3 = Tīn hauh
| j3 = Tin1 hau6
| l3 = Celestial{{nbsp}}Empress
| altname4 = Heavenly Consort
| c4 = {{linktext|天妃}}
| p4 = Tiānfēi
| w4 = T'ien-fei
| poj4 = Thian-hui
| tl4 = Thian-hui
| buc4 = Tiĕng-hĭ
| y4 = Tīn fēi
| j4 = Tin1 fei1
| l4 = Celestial{{nbsp}}Consort
| altname5 = Holy Heavenly Mother
| t5 = {{linktext|天上聖母}}
| s5 = {{linktext|天上圣母}}
| p5 = Tiānshàng Shèngmǔ
| w5 = T'ien shang4 sheng4 mu3
| wgn5 = {{tone superscript|tie1 zaon6 sen5 mu4}}
| wi5 = {{IPA|wuu|ti˥ zɑ̃˧ səŋ˧ mu˦|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj5 = Thian-siōng sèng-bó͘
| tl5 = Thian-siōng sìng-bó
| buc5 = Tiĕng-siông séng-mō̤
| y5 = Tīn seuhng sing móuh
| j5 = Tin1 soeng6 sing3 mou4
| l5 = {{nowrap|Heavenly-&amp;-Sacred Mother
}}
}}
{{Infobox intangible heritage
| Name = Mazu Belief and Customs
| Image = 
| imagesize = 
| Caption = 
| Country = LR Kitajska
| ID = 227
| Region = APA
| Year = 2009
| List = Representative
| Session = 4.
| Below = [[File:Unesco Cultural Heritage logo.svg|100px]]
| Note = UNESCO Cultural Heritage
}}
'''Mazu''' (ali '''Matsu''') je boginja morja v kitajski ljudski veri, [[kitajski budizem|kitajskem budizmu]], [[konfucijanstvo|konfucijanstvu]] in [[taoizem|taoizmu]]. Znana je tudi pod številnimi drugimi imeni in nazivi. Mazu je pobóžantvena oblika Lin Moniang ({{Lang-zh|c={{linktext|林|默|娘}}|poj=Lîm Be̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Be̍k-niô͘|p=Lín Mòniáng}}), šamanke iz province [[Fudžjan]], ki naj bi živela v poznem 10. stoletju.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite journal |last=Grydehøj |first=Adam |date=2024-06-30 |title=The Goddess Mazu Has Many Homes: Place, Experience, and Autoethnographic Encounter With the Sacred |journal=Folk, Knowledge, Place |volume=1 |issue=1 |doi=10.24043/fkp.3 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Po smrti so jo začeli častiti kot zavetnico kitajskih pomorščakov, vključno z ribiči in mornarji.

Čaščenje te boginje se je razširilo po kitajskih obalnih območjih in med čezmorskimi kitajskimi skupnostmi v Jugovzhodni Aziji, kjer so nekateri templji, posvečeni Mazu, povezani s slavnimi tajvanskimi templji. Tradicionalno je veljalo prepričanje, da Mazu tava po morjih in s čudežnimi posegi varuje svoje vernike. V sodobnem času pa se je njeno čaščenje razširilo onkraj morskih prostranstev in velja za Kraljico nebes.

Čaščenje Mazu je na [[Tajvan]]u razširjeno, saj so bili številni zgodnji kitajski naseljenci na otoku pripadniki ljudstva Hoklo iz province Fudžjan. Praznovanje v njeno čast je na Tajvanu pomemben dogodek, največja slavja pa potekajo v njenih templjih v mestih Dajia in Beigang ter v njuni okolici.

== Imena in nazivi ==
Poleg imena Mazu &lt;ref name=bol86&gt;{{harvp|Boltz|1986|p=211}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ir90-62&gt;{{harvp|Irwin|1990|p=62}}.&lt;/ref&gt; oziroma '''Ma-tsu''', kar pomeni »materinska prednica«&lt;ref name=matanc&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA203 203]}}&lt;/ref&gt; »mati«,&lt;ref name=rmb&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA122 122]}}.&lt;/ref&gt; »babica« ali »stara mati«,{{sfnp|Giuffrida|2004}} se Lin Moniang časti tudi pod drugimi imeni in nazivi:

* Mazupo &lt;ref name=duv38-344&gt;{{harvp|Duyvendak|1938|p=344}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=bol86/&gt; ({{zhi|s=妈祖婆|l=babica Mazu|t=媽祖婆}}) oziroma '''Ma Cho Po''' v jeziku hokkien; priljubljeno ime v provinci Fudžjan&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bol86/&gt;
* A-Ma (tudi zapisano kot {{zhp|p=Ah-Ma|c=阿媽|l=mati, babica}}); priljubljeno ime v Macau&lt;ref&gt;{{harvp|Bosco|Ho|1999|p=9}}&lt;/ref&gt;
* Linghui Furen&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Gospa čudežne milosti«); uradni naziv, podeljen leta 1156.&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bolth&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA743 743]}}&lt;/ref&gt;
* Linghui Fei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Princesa božanske milosti«), uradni naziv, podeljen leta 1192.&lt;ref name=duv38-344/&gt;
* '''Tianfei''' (»Nebesna princesa«, kitajščina wu: ''Thi-fi''),&lt;ref name=bol86/&gt;&lt;ref&gt;{{Harvnb|Dreyer|2007|loc=148}}&lt;/ref&gt; s polnim nazivom Huguo Mingzhu Tianfei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Nebesna princesa, ki varuje državo in jo razsvetljuje«), uradni naziv, podeljen leta 1281.&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bolo/&gt;
* Huguo Bimin Miaoling Zhaoying Hongren Puji Tianfei (»Nebesna princesa, ki varuje državo in ščiti ljudstvo; z izjemno duhovno močjo, sijajnim odzivom, velikodušno dobroto in univerzalnim odrešenjem«), uradni naziv, podeljen leta 1409.&lt;ref name=bolth/&gt;
* '''Tianhou''' ali Tianhou Shengmu (naziv, ki se uporablja predvsem na celinski Kitajskem, v Hongkongu in Vietnamu), v kantonščini imenovana tudi '''Tin Hau''', v kitajščini min '''Thean Hou''' in v vietnamščini '''Thiên Hậu''' ({{zhi|c=天后|l=Nebesna kraljica/cesarica}}),&lt;ref name=ir90-62/&gt; uradni naziv, podeljen leta 1683.&lt;ref name=bolo/&gt;
* Tianshang Shengmu (»Sveta nebesna mati«; naziv, ki se uporablja predvsem na Tajvanu)&lt;ref name=bolo&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA741 741]}}&lt;/ref&gt;
* {{zhp|p=Tongxian Lingnü (通賢靈女 – »Vredna in učinkovita gospa«){{sfnp|Soo|1990|p=31}}
* Shennü (神女 – »Božanska ženska«)&lt;ref name=shennv&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA205 205]}}&lt;/ref&gt;
* Zhaoxiao Chunzheng Fuji Ganying Shengfei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Sveta princesa jasne pobožnosti, čiste vere in blagodejnega odziva«) – uradni naziv, podeljen v času vladavine cesarja Hongwuja iz dinastije Ming.&lt;ref name=duv38-344/&gt;
* Gupozu (姑婆祖 – »prateta«) – neuradni naziv, ki ga uporabljajo potomci s priimkom Lin (林), saj si z njo delijo ta priimek.

Čeprav številni templji, posvečeni Mazu, častijo njena naziva Tianhou in Tianfei, je v nujnih primerih veljalo za običaj, da se ji verniki pod tema imenoma niso molili. Verjeli so namreč, da bi se Mazu ob omembi katerega od njenih uradnih nazivov morda počutila dolžno, da se uredi in obleče v skladu s svojim visokim položajem, preden bi sprejela prošnjo. Veljalo je, da so bile molitve, v katerih so jo naslavljali z imenom Mazu, uslišane hitreje.

== Zgodovina ==
[[File:Mazu Tomb.jpg |thumb|Domnevni grob Lin Moniang na otoku Nangan v otočju Matsu]]

O zgodovinski osebnosti Lin Moniang je znanega zelo malo.&lt;ref name=matanc/&gt; Po vsej verjetnosti je bila šamanka&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Pettit |first=Jonathan E. E. |date=2016 |title=Celestial Masters: History and Ritual in Early Daoist Communities by Terry F. Kleeman |journal=Early Medieval China |language=en |volume=22 |issue=1 |pages=72–74 |doi=10.1353/emc.2016.a943111 |issn=1946-7842}}&lt;/ref&gt; iz majhne ribiške vasice na otoku Meidžov – ki je bil del okrožja Putian v provinci Fudžjan&lt;ref name=duv38-344/&gt; – in je živela v poznem 10. stoletju. Verjetno ni živela na samem otoku, temveč na bližnji celini.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2006|p=224}}.&lt;/ref&gt;{{efn|She may have been born on the mainland as well.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA126 126]}}.&lt;/ref&gt;}} V tistem obdobju je bil Fudžjan močno posinificiran zaradi prihoda beguncev, ki so bežali pred vpadi na območje severne Kitajske; pojavila se je domneva, da je kult boginje Mazu predstavljal zlitje kitajske in lokalne domorodne kulture.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|pp=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA131 131–2]}}&lt;/ref&gt; Najzgodnejši zapis o njenem kultu izvira iz obdobja dve stoletji pozneje – gre za napis iz leta 1150, ki navaja, da je »lahko napovedala človekovo srečo in nesrečo« ter da so ji »po smrti ljudje na njenem domačem otoku postavili tempelj«.

== Legenda ==
[[File:Mazu.jpg|thumb|Kip boginje Mazu v bližini templja Mazu na otoku Meidžov v provinci Fudžjan na Kitajskem]]

Legende o življenju Lin Moniang so se v veliki meri oblikovale do 12. stoletja.

Veljalo je, da se je rodila v času vladavine vojskovodje Liu Congšjiaa (umrl leta 962) iz Čuandžova, v kraljestvu Min;&lt;ref name=matanc/&gt; ta podatek se je sčasoma izoblikoval v natančen datum: 23. dan tretjega meseca kitajskega lunarnega koledarja{{sfnp|Soo|1990|p=31}}{{efn|This is sometimes mistakenly translated into English as &quot;March 23&quot;, for example by [[Fuzhou University]]'s overview of the [[Meizhou Temple]].&lt;ref name=fzu&gt;{{citation|contribution=Mazhu Temple in Meizhou |contribution-url=https://web.archive.org/web/20110707024306/http://www.fzu.edu.cn/fujian/eput.html |title=Fujian Province |url=http://www.fzu.edu.cn/fzu/f2_0 |publisher=Fuzhou University |location=Fuzhou |date=1999 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20050218061834/http://www.fzu.edu.cn/fzu/f2_0 |archive-date=2005-02-18 }}.&lt;/ref&gt;}} leta 960 n. št., v prvem letu dinastije Song.{{efn|The coincidence of the date, only attested in late sources, is often doubted by modern scholars such as [[Hugh R. Clark|Clark]].&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|pp=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA130 130–1]}}.&lt;/ref&gt;}} Delo iz poznega obdobja dinastije Ming z naslovom ''Velika zbirka o izvoru in razvoju treh naukov ter raziskavah o božanskem'' (''Great Collection of the Three Teachings' Origin and Development and Research into the Divine'') je njen datum rojstva postavilo precej prej, v leto 742.&lt;ref name=bolt&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA742 742]}}.&lt;/ref&gt;

Zgodnji viri jo omenjajo kot »gospodično Lin«. Njeno osebno ime Mo (»tiha«)&lt;ref name=rmb2/&gt; oziroma Moniang (»tiho dekle«) se je pojavilo kasneje. Pravijo, da so ji to ime nadeli, ker ob rojstvu&lt;ref name=rmb/&gt; ali v prvem mesecu po njem ni jokala. Tudi pri štirih letih je bila še vedno tiha in zamišljena deklica.&lt;ref name=rmb2&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA123 123]}}.&lt;/ref&gt; Veljala je za šesto ali sedmo hčer Lin Juana ({{linktext|lang=zh-hant|林|願}}). Danes se ga običajno spominjamo kot enega od lokalnih ribičev, čeprav ga je izdaja dela ''Zapisi o raziskavah o božanskem'' (''Records of Research into the Divine'') iz leta 1593 navajala kot glavnega vojaškega inšpektorja v mestu Putian.&lt;ref name=bolo/&gt; Družina je bila v svoji vasi priljubljena in pripravljena pomagati drugim.

Poznejše legende, katerih namen je bil utemeljiti prisotnost boginje Mazu v budističnih templjih, so pripovedovale, da sta njena starša molila k boginji Guanjin za sina, a sta dobila še eno hčer. Po eni od različic je mati sanjala, da ji je Guanjin podarila čarobno tableto za zanositev in se zbudila s to tableto v roki. Mazu se ni rodila na običajen način, temveč je ob rojstvu iz materinega telesa izstrelila v obliki dišečega bliska rdeče svetlobe.&lt;ref name=rmb2/&gt; Veljalo je, da je bila Mazu še posebej predana boginji Guanjin oziroma da je bila celo njena utelešena oblika.{{sfnp|Irwin|1990|p=63}}{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=316}} Pravijo, da je Mazu kot otrok ob obisku templja povsem prevzel kip božanstva Guanjin, nakar je postala goreča budistka.

Danes pogosto velja prepričanje, da je preučevala versko literaturo&lt;ref name=&quot;crook&quot;&gt;{{harvp|Crook|2014|p=[https://books.google.com/books?id=3YOoAwAAQBAJ&amp;pg=PA32 32]}}.&lt;/ref&gt; in do osmega leta osvojila Konfucijeva dela, do enajstega pa še glavne budistične sutre.{{sfnp|Giuffrida|2004}} V delu ''Zapis o čudežih Nebeške princese'' ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|天妃|顯|聖|錄}}|s={{linktext|天妃|显|圣|录}}|p=Tiānfēi Xiǎnshèng Lù|first=t}}}}), ki sta ga zbrala njena domnevna potomca Lin Jaoju ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|林|堯|俞}}|s={{linktext|林|尧|俞}}|p=Lín Yáoyú|first=t}}}}; deloval ok. 1589) in Lin Linchang ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|林|麟|焻}}|p=Lín Línchàng}}}}; deloval ok. 1670), je navedeno, da jo je še v otroštvu obiskal taoistični mojster (drugje omenjen kot budistični menih) po imenu Šuantong ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|玄|通}}|p=Xuántōng}}}}) in v njej prepoznal budovsko naravo. Do trinajstega leta je osvojila knjigo naukov, ki ji jo je zapustil ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|玄|微|袐|法}}|p=Xuánwēi Bìfǎ}}}}), ter pridobila sposobnost videvanja prihodnosti in duhovnega obiskovanja krajev brez fizičnega potovanja.&lt;ref name=rmb2/&gt;

Lahko se je prikazala tudi na daljavo in to moč izkoriščala za obiskovanje vrtov na okoliškem podeželju, čeprav je lastnike vedno prosila za dovoljenje, preden je nabrala cvetje in ga odnesla domov. Čeprav je začela plavati šele pri razmeroma poznih 15 letih, je v tem kmalu postala izjemno vešča. Pravijo, da je v rdečih oblačilih stala na obali in usmerjala ribiške čolne domov, ne glede na hudo ali nevarno vreme. Pri šestnajstih letih je ob vodnjaku srečala taoističnega nesmrtnika in prejela amulet&lt;ref name=bolth/&gt; oziroma dve bronasti ploščici; te je prevedla oziroma uporabila za izganjanje demonov, zdravljenje bolnikov{{sfnp|Giuffrida|2004}} in preprečevanje nesreč. V času suše naj bi priklicala dež.

Osrednja legenda o Mazu govori o tem, kako je rešila enega ali več družinskih članov, ko so jih na odprtem morju ujeli [[tajfun]]i – običajno se to postavlja v čas, ko je bila stara 16 let.&lt;ref name=crook/&gt; Legenda se pojavlja v različnih oblikah. Po eni od njih so se ženske doma bale, da sta se Lin Juan in njegov sin izgubila, medtem ko je Mazu med tkanjem na statvah padla v trans. Njena duhovna moč je začela reševati moške pred utopitvijo, a jo je mati prebudila, zaradi česar ji je brat zdrsnil v morje. Oče se je vrnil in vaščanom pripovedoval o čudežu. Ta različica zgodbe je ohranjena na stenskih poslikavah v kraju Fengtin v provinci Fudžjan.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=316}}

Ena od različic pravi, da so bili bratje rešeni, oče pa je izgubil življenje. Nato je tri dni in noči iskala njegovo truplo, preden ga je našla. Po drugi različici so se vsi moški varno vrnili. Spet druga pravi, da je Mazu molila k boginji Guanjin, oziroma da je spala in svoji družini pomagala v sanjah.{{sfnp|Irwin|1990|p=63}} Obstaja tudi različica, po kateri so na čolnih pluli njeni štirje bratje; rešila je tri, tako da je njihove čolne povezala med seboj, najstarejši brat pa je umrl zaradi vmešavanja staršev, ki so njen trans zamenjali za napad bolezni in jo prebudili.

V starejših zapisih piše, da je Mazu umrla neporočena pri 27 ali 28 letih. Njeno celibatno življenje so včasih pripisovali zaobljubi, ki jo je dala po tem, ko je na morju izgubila brata. Datum njene smrti je sčasoma postal datum praznika dvojne devetice leta 987,&lt;ref name=rmb3&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA124 124]}}.&lt;/ref&gt; pri čemer je bila po zahodnem štetju stara 27 let, po tradicionalnem kitajskem pa 28. Veljalo je, da je umrla med meditacijo. Po nekaterih pripovedih ni umrla, temveč se je sama povzpela na goro in v žarku močne svetlobe kot boginja odšla v nebesa. Po drugih različicah je umrla, ko je nasprotovala neželeni zaroki. Spet druge viri navajajo, da je umrla pri 16 letih; utonila naj bi, potem ko je izčrpala moči pri neuspešnem iskanju izgubljenega očeta, kar poudarja njeno hčerinsko vdanost. Njeno truplo je nato naplavilo na otok Nangan, kjer je grob, za katerega velja, da je njen.

== Miti ==
Poleg legend o njenem zemeljskem življenju Mazu nastopa tudi v številnih kitajskih mitih:

*V enem od njih sta se vanjo zaljubila demona Čianlijan (»Oko, ki vidi tisoč milj daleč«) in Šunfeng'er (»Uho, ki sliši z vetrom«); obljubila je, da se bo poročila s tistim, ki jo bo premagal v boju. S svojimi veščinami borilnih veščin pa je oba ukrotila in ju – potem ko so postali prijatelji – najela kot svoja generala varuha.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=319}}
*V knjigi iz taoističnega kanona (''Tàishàng Lǎojūn Shuō Tiānfēi Jiùkǔ Língyàn Jīng'') je »Žadna devica čudovitih dejanj« (''Miàoxíng Yùnǚ'') zvezda iz ozvezdja Veliki voz, ki jo je na zemljo prinesel Laojun – božanska podoba Laozi-ja –, da bi pokazal sočutje do tistih, ki bi se lahko izgubili na morju. Utelešena kot Mazu priseže, da ne bo le varovala mornarjev, temveč tudi bdela nad vsemi vidiki življenja in smrti ter pomagala vsakomur, ki bi jo poklical na pomoč.

== Zapuščina ==
=== Čaščenje ===
Čaščenje Mazu je prvič zabeleženo v pesmi Huanga Gongduja iz okoli leta 1140 z naslovom »O svetišču Gladkega prehoda« ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|順|濟|廟}}|s={{linktext|顺|济|庙}}|p=Shùnjì Miào|first=t}}}})&lt;ref name=smooth&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA204 204]}}.&lt;/ref&gt;; avtor jo je v njej opisal kot preprosto in zavedeno šamanko, katere trajni vpliv je bil nerazložljiv. Zapisal je, da so njeni verniki plesali in peli skupaj ter v družbi svojih otrok.&lt;ref name=&quot;ddr&quot;&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA129 129]}}.&lt;/ref&gt; Kmalu zatem, leta 1150, je Liao Pengfei v vasi Ninghai (danes vas Čjaodov) v okrožju Putian zapisal besedilo, ki je bilo do nje bolj spoštljivo.{{efn|The inscription, entitled {{zhp|p=Shengdun Zumiao Chongjian Shunji Miao Ji|c=聖頓祖廟重建顺濟廟記}}, is preserved in a [[Li (surname)|Li family]] genealogy ({{zhi|c=百塘李氏族譜|p=Baitang Lishi Zupu}}) and its legitimacy is sometimes questioned.&lt;ref name=itsbigitsheavyitswood/&gt; It was translated in its entirety into English by Klaas Ruitenbeek.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|pp=312–5}}}} V njem je navedeno, da so ji ljudje po smrti postavili tempelj na njenem domačem otoku in da je bil tempelj ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|聖|墩|廟}}|s={{linktext|圣|墩|庙}}|p=Šèngdūn Miào|first=t}}}}) (Tempelj svetega griča) zgrajen leta 1086, potem ko so prebivalci Ninghaia opazili, da ta žari, odkrili čudežen star splav (ali štor)&lt;ref name=itsbigitsheavyitswood&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA127 127]}}.&lt;/ref&gt; ter imeli videnje »boginje z Meidžova«.&lt;ref name=smooth/&gt;{{efn|A similar story later circulated regarding the establishment of the temple at Fengting.&lt;ref name=fengting&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA207 207]}}.&lt;/ref&gt;}}

Cesar Huizong iz dinastije Song je to svetišče leta 1123 preimenoval v Tempelj gladkega prehoda (''Šùndžì Miào''). To je storil, potem ko je bil njegov odposlanec Lu Jundi leto poprej med neurjem čudežno rešen; Lu je bil takrat na uradni misiji, katere namen je bil izkazati spoštovanje dvoru kraljestva Gorjeo ob smrti kralja Jejonga ter v imenu cesarja potrditi naslednika Injonga, s čimer bi nadomestili dinastijo Liao kot formalne [[suzerenstvo|suzerene]].&lt;ref&gt;{{citation |page=[https://books.google.com/books?id=U9rWcNu89kgC&amp;pg=PA81 81] |title=The Perception of Maritime Space in Traditional Chinese Sources |last=Schottenhammer |first=Angela |author2=Roderich Ptak |display-authors=1 |series=''East Asian Economic and Socio-cultural Studies: East Asian Maritime History'', Vol. 2 |publisher=Harrassowitz Verlag |date=2006 |location=Wiesbaden }}.&lt;/ref&gt;

Čaščenje boginje se je nato razširilo: delo ''Putian Biši'' avtorja Li Džunfuja iz začetka 13. stoletja omenja templje na otoku Meidžov ter v krajih Čjaodou, Džjangkou in Baihu. Do leta 1257 je Liu Kezhuang zabeležil, da imajo vsa »velika trška naselja in majhne vasi« v Putianu svetišča, posvečena »princesi«, ter da se je čaščenje razširilo tudi južneje, do kraja Fengting. Do konca dinastije Song je obstajalo vsaj 31 templjev, posvečenih Mazu, ki so segali vse do Šanghaja na severu in Guangdžova na jugu. Moč boginje, ki se je sicer kazala že v preteklosti, se je v sedanji generaciji razodela v vsej svoji mogočnosti. Sredi razburkanega morja se je med silovitim viharjem na vrhu jambora nenadoma zasvetila božanska svetilka; takoj ko se je prikazala ta čudežna luč, je nevarnost izginila, zato so se ljudje tudi ob grožnji prevrnitve ladje počutili varne in brez razloga za strah.

S širjenjem mazuizma je ta začel vpijati kulta drugih lokalnih šamank, kot sta bili preostali dve izmed »treh princes« iz Šjanjouja, ter celo nekaterih manjših pomorskih in kmetijskih božanstev, vključno z Liu Mianom] in Džangom, »nebeškim učiteljem«.&lt;ref name=godschool&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA208 208]}}.&lt;/ref&gt; Do 12. stoletja je boginja že postala zaščitnica prebivalcev Čjaodouja v času suše, poplav, epidemij, piratskih napadov ali roparskih pohodov. Varovala je ženske med porodom in pomagala pri spočetju.

Kot zavetnica morij je bila boginja tista, katere templje so kitajski priseljenci v tujini gradili med prvimi, saj so se ji tako zahvaljevali za varno potovanje. Kljub svoji islamski vzgoji je admiral in raziskovalec iz dinastije Ming, Dženg He, pripisal zasluge za zaščito na enem od svojih potovanj prav Mazu, kar je leta 1409 privedlo do podelitve novega naziva boginji: »Nebeška soproga za odrešenje vsega sveta«.&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Cite book |last=Smith|first=S. A.|title=Communism in an Enchanted World: Chinese Folk Religion under Mao Zedong|date=2026|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-009-60093-4|series=Cambridge Studies in the History of the People's Republic of China series|location=New York}}&lt;/ref&gt; Dženg je podpiral templje boginje Mazu v Nankingu in prepričal cesarja [[Jongle]]ja, naj zgradi mestno palačo Tianfei; zaradi cesarske podpore in ugledne lege v južni prestolnici cesarstva je bil ta tempelj dolgo časa največje in najpomembnejše središče mazuizma na Kitajskem.

V času odpora dinastije Južni Ming proti dinastiji Čing so boginji Mazu pripisovali zasluge za pomoč vojski Košingae pri zavzetju Tajvana, ki je bil dotlej pod nizozemsko oblastjo. Kasneje so ji pripisovali, da je osebno pomagala nekaterim možem Ši Langa pri porazu Liu Guošuana pri Penghuju leta 1683; ta dogodek je pomenil konec neodvisnega kraljestva Košingovih potomcev in prehod Tajvana pod nadzor dinastije Čing. Palačo princa Zhu Shuguija iz dinastije Ming so preuredili v tempelj Grand Matsu v Tainanu; to je bil prvi tempelj, ki je nosil njen novi naziv »Nebesna cesarica«.

V poznem cesarskem obdobju Kitajske so mornarji pogosto nosili s seboj podobe Mazu, da bi si zagotovili varno plovbo. Nekateri čolni imajo na premcu še vedno majhna svetišča. Amuleti z njeno podobo se uporabljajo tudi v zdravilne namene, denimo kot mazila za žulje na nogah.{{sfnp|Zhang|1993|p=145}} Še v 19. stoletju je vlada dinastije Čing njeni božanski intervenciji uradno pripisala zasluge za zmago nad Francozi v okrožju Tamsui leta 1884 (med kitajsko-francosko vojno) in posebej počastila tamkajšnji tempelj, posvečen njej, ki je med boji služil kot poveljniški štab generala Sun Kaihue. Ko so ameriške sile med drugo svetovno vojno bombardirale Tajvan, naj bi Mazu prestrezala bombe in varovala prebivalstvo.&lt;ref&gt;{{cite book|script-title=zh:臺灣歷史地圖 增訂版. |trans-title=Taiwan Historical Maps, Expanded and Revised Edition|date=February 2018|language=zh-tw|publisher=National Museum of Taiwan History|isbn=978-986-05-5274-4|location=Taipei|page=43|quote={{lang|zh-tw|馬祖來助戰{...}到了日治末期，美軍密集轟炸臺灣，則流傳馬祖顯靈接炸彈、護佑民眾的故事。}}}}&lt;/ref&gt;

Danes se Mazuizem prakticira v približno 1500 templjih v 26 državah po svetu, predvsem v sinosferi ali v skupnostih kitajskih izseljencev, na primer na [[Filipini]]h, kjer prevladujejo pripadniki etnične skupine Hokkien. Od teh templjev jih je skoraj 1000 na Tajvanu,&lt;ref&gt;{{citation |contribution-url=http://thingstodo.viator.com/taiwan/mazu-matsu-chinese-goddess-of-the-sea/ |contribution=Mazu (Matsu), the Chinese Goddess of the Sea |title=Things to Do |url=http://thingstodo.viator.com/ |publisher=Viator |first=Erin de |last=Santiago |access-date=23 September 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140923080819/http://thingstodo.viator.com/ |archive-date=23 September 2014 }}.&lt;/ref&gt; kar predstavlja podvojitev števila 509 templjev, zabeleženih leta 1980, in več kot dvanajstkratno povečanje v primerjavi s številom, zabeleženim pred letom 1911. Ti templji so običajno registrirani kot taoistični, čeprav nekateri veljajo za budistične.

V Hongkongu je več kot 90 templjev, posvečenih boginji Mazu. Na celinski Kitajski je mazuizem uradno opredeljen kot kult zunaj budizma in taoizma, čeprav številni budistični, konfucijanski in taoistični templji vključujejo svetišča, posvečena njej. Čaščenje boginje je na splošno dovoljeno, vendar ni spodbujano; večina ohranjenih templjev je skoncentriranih okoli mesta Putian v provinci Fudžjan. Vključno z dvajsetimi templji na otoku Meidžov jih je v tej prefekturi več kot sto, še 70 pa jih je drugod po provinci, večinoma v naseljih vzdolž obale. Več kot 40 templjev je v provincah Guangdong in Hainan ter več kot 30 v provincah Džedžjang in Džjangsu, vendar se številni zgodovinski templji danes obravnavajo kot muzeji, z njimi pa upravljajo lokalni parki ali kulturne ustanove.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Od začetka 2000-ih let so dovoljena romanja s Tajvana v templje v provinci Fudžjan, zlasti v tempelj v kraju Jongčun, kjer je bilo tajvanskemu templju Šjngang Mazu dovoljeno odpreti podružnični tempelj.

Zvezna država Sabah je uradno začela velik projekt izgradnje najvišjega kipa boginje Mazu na svetu na lokaciji Tanjung Simpang Mengajau v Kudatu na otoku [[Borneo]]. Kip naj bi bil visok kot desetnadstropna stavba, vendar je bil projekt opuščen zaradi protestov muslimanov v Sabahu in političnega vmešavanja.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.malaysia-today.net/the-mazu-statue-controversy-should-not-only-be-resolved-at-the-negotiation-table/|title=The Mazu statue controversy should not only be resolved at the negotiation table|author=Lim Kit Siang|publisher=malaysia-today.net|date=December 31, 2007|access-date=2014-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140829003135/http://www.malaysia-today.net/the-mazu-statue-controversy-should-not-only-be-resolved-at-the-negotiation-table/|archive-date=August 29, 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Med neuradna romarska središča za vernike boginje Mazu spadajo otok Meidžov, tempelj Dženlan v mestu Taičung na Tajvanu in tempelj Šjanliang v pristanišču Šjanliang v mestu Putian. Tempelj Šjanliang skupaj z otokom Meidžov velja za najbolj sveti kraj, povezan z boginjo Mazu, saj naj bi do njene smrti prišlo prav na obali pristanišča Šjanliang. Vsako leto oktobra poteka slovesnost, ki se je udeležijo romarji iz različnih kitajskih provinc in s Tajvana, v spomin na ta legendarni dogodek.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Citation |last=Chang |first=Hsun |chapter=13. Multiple Religious and National Identities: Mazu Pilgrimages across the Taiwan Strait after 1987 |date=2017-12-31 |title=Religion and Nationalism in Chinese Societies |pages=373–396 |editor-last=Kuo |editor-first=Cheng-tian |publisher=Amsterdam University Press |doi=10.1515/9789048535057-015 |isbn=978-90-485-3505-7 |jstor=j.ctt1zkjzkd.17 |doi-access=free |jstor-access=free}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Mazu temple in Melbourne - Australia 2010.jpg|Kip boginje Mazu v templju Heavenly Queen v Footscrayu, Victoria
File:Front view of Beitou Guangdu Temple on 6 September 2016.jpg|Tempelj Guandu v okrožju Beitou, Tajpej, Tajvan
File:MazuTemple.jpg|Tempelj Tianhou v Tiandžinu, Kitajska. Najsevernejši tempelj boginje Mazu na Kitajskem
File:三重義天宮.jpg|Tempelj Sančong Ji Tian v okrožju Sančong, New Taipei, Tajvan
File:Thean Hou Temple (18978458805).jpg|Tempelj Thean Hou v Kuala Lumpurju, Malezija
File:成山头 - altar-fountain complex with statues of various Chinese gods in Weihai, Shandong.jpg|Kip boginje Mazu (v sredini), ki drži svetilko in obredno žezlo ruji, v mestu Veihai
File:Yokohama Chinatown Ma Ma Temple Halle Innen Altar 09.jpg|Notranji oltar templja Jokohama Masobjō (posvečenega boginji Mazu) na Japonskem
&lt;/gallery&gt;

=== Romarja ===
Osrednji tempeljski praznik v mazuizmu je tradicionalni rojstni dan Lin Moniang, ki se praznuje 23. dan tretjega meseca kitajskega lunarnega koledarja. Na Tajvanu v njeno čast potekata dve veliki romarji: romanje Dadžia Mazu in romanje Baišatun Mazu. Pri obeh dogodkih romarji prehodijo več kot 300 kilometrov, medtem ko nosijo nosilnico s kipi boginje med dvema templjema.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Mazu Pilgrimage from Zhenlan Temple, Dajia |url=https://www.taiwangods.com/html/landscape_en/1_0011.aspx?i=39 |website=Taiwan Gods |publisher=Ministry of the Interior |access-date=June 5, 2021 |archive-date=April 23, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210423160049/https://www.taiwangods.com/html/landscape_en/1_0011.aspx?i=39 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Baishatun Mazu Foot Pilgrimage | url=https://www.taiwangods.com/html/landscape_en/1_0011.aspx?i=34 |website=Taiwan Gods |publisher=Ministry of the Interior |access-date=June 5, 2021 |archive-date=November 28, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221128071800/https://www.taiwangods.com/html/landscape_en/1_0011.aspx?i=34 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Še en pomemben praznik je povezan s templjem Tianhou v Lukangu.&lt;ref&gt;{{citation |last=Keeling |first=Stephen |contribution-url=https://books.google.com/books?id=RRwrAQAAQBAJ&amp;pg=PT53 |url=https://books.google.com/books?id=RRwrAQAAQBAJ |title=The Rough Guide to Taiwan |publisher=Rough Guides |date=2013 |isbn=9781409350613 |contribution=Mazu's Birthday }}.&lt;/ref&gt; Odvisno od leta lahko praznik boginje Mazu pade v čas od sredine aprila do sredine maja.&lt;ref&gt;{{citation |location=Hong Kong |publisher=Government of the Hong Kong Special Administrative Region |contribution-url=http://www.hko.gov.hk/gts/time/conversion.htm |contribution=Gregorian-Lunar Calendar Conversion Table |url=http://www.hko.gov.hk/ |title=Hong Kong Observatory |date=2015 |access-date=September 23, 2021 |archive-date=February 24, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110224003313/http://www.hko.gov.hk/ |url-status=live }}.&lt;/ref&gt;

Praznujejo tudi obletnico njene smrti oziroma domnevnega vnebovzetja, običajno na praznik dvojne devetice (deveti dan devetega meseca lunarnega koledarja).

=== Uporaba v diskurzu in politiki Komunistične partije ===
Oddelek za delo enotne fronte pri Centralnem komiteju Komunistične partije Kitajske (KPK) je boginjo Mazu izkoristil kot sredstvo za zagovarjanje kitajske združitve.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Fong |first1=Brian C.H. |title=China's influence and the Center-periphery Tug of War in Hong Kong, Taiwan and Indo-Pacific |last2=Jieh-min |first2=Wu |last3=Nathan |first3=Andrew J. |date=2020-12-30 |publisher=Routledge |isbn=978-1-003-08843-1 |editor-last=Fong |editor-first=Brian C. H. |edition=1 |location=Abingdon, Oxon; New York, NY : Routledge, 2021. |language=en |chapter=China's influence on Taiwan’s religions |doi=10.4324/9781003088431-19 |s2cid=229424691 |editor-last2=Wu |editor-first2=Jieh-min |editor-last3=Nathan |editor-first3=Andrew J.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite news |date=June 15, 2023 |title=China hopes Mazu, a sea goddess, can help it win over Taiwan |newspaper=The Economist |url=https://www.economist.com/china/2023/06/15/china-hopes-mazu-a-sea-goddess-can-help-it-win-over-taiwan |url-access=subscription |access-date=2023-06-16 |issn=0013-0613 |quote=Officials in Beijing hope Mazu will help them in a different way. The United Front Work Department, the Communist Party branch with the job of boosting China’s influence abroad, views the goddess as a tool to win Taiwanese hearts and minds. Mazu—or Lin Moniang, as she was known before becoming a goddess—hailed from a small fishing village on the island of Meizhou in the province of Fujian. Today worshippers make pilgrimages to her ancestral temple there. That is useful to China, which has been supporting Mazu-related cultural exchanges with Taiwan since the late 1990s. Local offices of the United Front talk openly of using Mazu to &quot;strengthen Taiwan’s patriotic unification force&quot;. If they can turn Taiwan’s love of Mazu into love of the motherland, that would make it easier to peacefully bring Taiwan back under the mainland’s rule. |archive-date=June 15, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230615201247/https://www.economist.com/china/2023/06/15/china-hopes-mazu-a-sea-goddess-can-help-it-win-over-taiwan |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite news |date=September 19, 2019 |title=China's atheist Communist Party encourages folk religion |newspaper=The Economist |url=https://www.economist.com/china/2019/09/19/chinas-atheist-communist-party-encourages-folk-religion |url-access=subscription |access-date=2023-06-16 |issn=0013-0613 |quote=In 2011 Mr Xi urged officials to &quot;make full use&quot; of Mazu to woo Taiwanese, most of whom have ancestral ties with the mainland. |archive-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616152424/https://www.economist.com/china/2019/09/19/chinas-atheist-communist-party-encourages-folk-religion |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Groot |first=Gerry |date=2019-09-24 |title=The CCP's Grand United Front abroad |url=https://sinopsis.cz/en/the-ccps-grand-united-front-abroad/ |access-date=2023-07-02 |website=Sinopsis |publisher=Charles University |language=en-US |archive-date=November 3, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191103170211/https://sinopsis.cz/en/the-ccps-grand-united-front-abroad/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2023-05-03 |script-title=zh:中共宮廟滲透 媽祖文化也成統戰工具 - 政治 |url=https://news.ltn.com.tw/news/politics/breakingnews/4290300 |access-date=2023-06-16 |website=Liberty Times |language=zh-Hant-TW |archive-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616152423/https://news.ltn.com.tw/news/politics/breakingnews/4290300 |url-status=live |author1=自由時報電子報 }}&lt;/ref&gt; Po besedah ​​akademika Chang Kuei-mina z Nacionalne tajvanske univerze je KPK »ustvarila pripoved, da je zagovornica kitajske ljudske vere« in Mazu je postala del te pripovedi. Leta 2011 je generalni sekretar KPK [[Ši Džinping]] naročil kadrom, naj v celoti izkoristijo Mazu za prizadevanja za kitajsko združitev. Templji na Tajvanu, zlasti na podeželju, so bili glavne tarče operacij vplivanja, saj so stičišča uglednih lokalnih osebnosti, finančne donacije templjem pa ostajajo neregulirane.&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Pomfret |first1=James |last2=Lee |first2=Yimou |date=December 21, 2023 |title=China wields Mazu 'peace goddess' religion as weapon in Taiwan election |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/china-wields-peace-goddess-religion-weapon-taiwan-election-2023-12-21/ |access-date=December 21, 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Wong |first1=Tessa |last2=Chang |first2=Joy |date=2023-12-29 |title=The worshippers caught between China and Taiwan |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-67779220 |access-date=2023-12-30 |archive-date=December 30, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231230175438/https://www.bbc.com/news/world-asia-67779220 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=10 January 2024 |title=China targets Taiwan's temples, Matsu worshippers in influence ops |url=https://www.rfa.org/english/news/china/taiwan-goddess-01102024103041.html |access-date=11 January 2024 |work=Radio Free Asia |archive-date=January 11, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240111044835/https://www.rfa.org/english/news/china/taiwan-goddess-01102024103041.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Skupine, povezane z enotno fronto, so financirale plačana potovanja Tajvancev v templje, posvečene boginji Mazu, v provinci Fudžjan.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-05-05 |title=China funding religious trips: intelligence source |url=https://www.taipeitimes.com/News/taiwan/archives/2025/05/05/2003836345 |access-date=2025-05-05 |website=Taipei Times}}&lt;/ref&gt;

=== V umetnosti ===
Po smrti se je Mazu ohranila v spominu kot mlada ženska, ki je med potovanjem po morjih nosila rdečo obleko.&lt;ref name=duv38-344&gt;{{harvp|Duyvendak|1938|p=344}}.&lt;/ref&gt; V verski ikonografiji je običajno upodobljena v cesarskih oblačilih ter z atributi, kot sta obredna ploščica ''hu'' in cesarska kapa z ravnim vrhom ({{zhi|c=冕冠|p=mian'guan}}), s katere spredaj in zadaj visijo vrste kroglic (''liu'').{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=318}} Njeni templji so običajno varovani z božanstvi vrat, znanima kot Čianlijan {{zh|p=Qianliyan|c=千里眼}} in Šunfeng'er {{zh|p=Shunfeng'er|c=順風耳}}. Njuna zunanja podoba se razlikuje, a pogosto sta upodobljena kot demona: Čianlijan je rdeč, z dvema rogovoma in očesoma iz rumenih safirjev, Šunfeng'er pa zelen, z enim rogom in očesoma iz rubinov.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=319}}

''Lin Moniang'' (2000), manjša televizijska serija iz province Fudžjan, je bila dramatizacija življenja boginje Mazu v času, ko je bila še smrtnica. Film ''Mazu'' ({{nowrap|{{zhi|t=海之傳說媽祖}}}}, 2007) je bil tajvanski celovečerni animirani film studia Chinese Cartoon Production Co., ki je prikazoval njeno življenje v vlogi šamanke in boginje. Vodja produkcije Teng Čiao je priznal, da je bil film za domači trg le omejeno zanimiv: »Če bi bili mladi naša glavna ciljna publika, zgodbe o Mazu sploh ne bi pripovedovali, saj jih starodavna legenda ne zanima nujno, prav tako pa niso posebej zvesti tajvanskim produkcijam.« Namesto tega velja, da »se ob pogledu na svetovne trge tuji kupci vedno sprašujejo, kaj lahko najbolje predstavlja Tajvan«. Film ''Mazu'' – z zgodbo o »čarobnem dekletu in dveh prikupnih spremljevalcih [božanstvih vrat Čianlijan in Šunfeng'er], obogateno z močnim lokalnim pridihom« – je bil tako zasnovan z namenom, da pritegne mednarodne trge, ki jih zanima Tajvan.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.taipeitimes.com/ |contribution-url=http://www.taipeitimes.com/News/feat/archives/2007/07/27/2003371538 |contribution=The Good, the Bad, and the Divine |title=Taipei Times |last=Ho |first=Yi |author-mask=Ho Yi |access-date=December 9, 2005 |archive-date=December 12, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211212014032/http://www.taipeitimes.com/ |url-status=live }}.&lt;/ref&gt;
{|
|-
|
| {{multiple image
| perrow            = 3
| total_width       = 480
| image_gap         = 
| caption_align     = center
| align             = right
| image1            = Een schip op volle zee.jpg
| image2            = Een schip op volle zee (Mazu Crop).jpg
| footer            = Detajl slike iz 18. stoletja, ki prikazuje Mazu med reševanjem odprave dinastije Song v Gorjeo na odprtem morju leta 1123; slika je v muzeju [[Rijksmuseum]] na Nizozemskem.
}}
| {{multiple image
| perrow            = 3
| total_width       = 300
| image_gap         = 
| caption_align     = center
| align             = right
| image1            = Golden Mazu of Nanfangao Nantian Temple 南方澳南天宮金媽祖側面 03. 20240830.jpg
| image2            = Jade Mazu of Nanfangao Nantian Temple 南方澳南天宮玉媽祖側面 02. 20240830.jpg
| footer            = Kipi boginje Mazu iz zlata in žada v templju Nan-Tian v kraju Nanfang'ao (občina Su'ao, okrožje Jilan, Tajvan).
}}
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Literatura ===
{{Refbegin|30em}}
* {{citation |first=Judith Magee |last=Boltz |contribution=In Homage to T'ien-fei |title=Journal of the American Oriental Society |volume=106 |issue=1 |publisher=Sinological Studies |pages=211–232 |year=1986 |doi=10.2307/602373 |jstor=602373}}.
* {{citation |first1=Joseph |last1=Bosco |first2=Puay-peng |last2=Ho |title=Temples of the Empress of Heaven | publisher=Oxford University Press |year=1999 |isbn=9780195903553 |location=Hong Kong}}
* {{citation |title=The Encyclopedia of Taoism |volume=II |date=2008 |publisher=Routledge |location=Abingdon |contribution-url=https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA741 |pages=741–744 |last=Boltz |first=Judith Magee |contribution=Mazu |isbn=9781135796341 }}.
* {{citation |last=Clark |first=Hugh R. |contribution-url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1442MqyEEuM.pdf |contribution=The Religious Culture of Southern Fujian, 750–1450: Preliminary Reflections on Contacts across a Maritime Frontier |publisher=Institute of History and Philology |title=Asia Major |volume=XIX |issue=1 |date=2006 |location=Taipei |access-date=November 28, 2016 |archive-date=November 26, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161126003856/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1442MqyEEuM.pdf |url-status=live }}.
* {{citation |last=Clark |first=Hugh R. |title=Portrait of a Community: Society, Culture, and the Structures of Kinship in the Mulan River Valley (Fujian) from the Late Tang through the Song |publisher=Chinese University Press |date=2007 |location=Hong Kong |isbn=978-9629962272}}.
* {{citation |title=Imperial China and Its Southern Neighbors |editor=Victor H. Mair |editor2=Liam C. Kelley |display-editors=0 |publisher=Institute of Southeast Asian Studies |location=Singapore |date=2015 |last=Clark |first=Hugh R. |contribution=What Makes a Chinese God? or, What Makes a God Chinese? |pages=111–139 |isbn= 9789814620536}}.
* {{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=3YOoAwAAQBAJ&amp;pg=PA32 |contribution=Mazu |title=Taiwan |edition=2nd |last=Crook |first=Steven |location=Chalfont St Peter |publisher=Bradt Travel Guides |pages=32–33 |editor=Adrian Phillips |display-editors=0 |date=2014 |isbn=9781841624976 }}.
* {{citation | last=Dreyer | first=Edward L. | title=Zheng He: China and the Oceans in the Early Ming Dynasty, 1405–1433 | year=2007 | publisher=Pearson Longman | location=New York | isbn=9780321084439 | author-link=}}.
* {{citation |last=Duyvendak |first=Jan Julius Lodewijk |author-link= |date=1938 |contribution=The True Dates of the Chinese Maritime Expeditions in the Early Fifteenth Century |title=T'oung Pao |volume=XXXIV |issue=5 |pages=341–413 |publisher=Brill |doi=10.1163/156853238X00171 |jstor=4527170 }}.
* {{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=H5cQH17-HnMC&amp;pg=PA857 |contribution=Tianhou |title=Holy People of the World |volume=II |last=Giuffrida |first=Noelle |editor=Phyllis G. Jestice |display-editors=0 |publisher=ABC Clio |location=Santa Barbara |date=2004 |isbn=9781576073551 }}.
* {{citation |first=Lee |last=Irwin |contribution=Divinity and Salvation: The Great Goddesses of China |title=Asian Folklore Studies |volume=49 |issue=1 |date=1990 |pages=53–68 |publisher=Nanzan University |doi=10.2307/1177949|jstor=1177949 }}.
* {{citation |first=Klaas |last=Ruitenbeek |contribution=Mazu, Patroness of Sailors, in Chinese Pictorial Art |title=Artibus Asiae |volume=58 |issue= 3/4 |date=1999 |pages=281–329 |publisher=Artibus Asiae Publishers |doi=10.2307/3250021|jstor=3250021 }}.
* {{citation |last=Shu |first=Tenjun |script-title=ja:媽祖と中國の民間信仰 |title=Massō to Chūgoku no Minken Shinkō |date=1996 |location=Tokyo |publisher=Heika Shuppansha |language=ja |isbn=9784892032745}}.
* {{citation |last=Soo |first=Khin Wah |author-mask=Soo Khin Wah |date=1990 |contribution=The Cult of Mazu in Peninsular Malaysia |pages=29–51 |title=The Preservation and Adaption of Tradition: Studies of Chinese Religious Expression in Southeast Asia |editor=Tan Chee-Beng |display-editors=0 |series=Contributions to Southeast Asian Ethnography |issue=9 |location=Columbus |publisher=OSU Department of Anthropology |issn=0217-2992}}.
* {{citation |last=Yuan |first=Haiwang |author-mask=Yuan Haiwang |date=2006 |contribution=Mazu, Mother Goddess of the Sea |title=The Magic Lotus Lantern and Other Tales from the Han Chinese |series=World Folklore Series |location=[[Westport, Conn.|Westport]] |publisher=Libraries Unlimited |contribution-url=https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA122 |isbn=9781591582946 }}.
* {{citation |last=Zhang |first=Xun |author-mask=Zhang Xun |title=Incense-Offering and Obtaining the Magical Power of Qi: The Mazu (Heavenly Mother) Pilgrimage in Taiwan |location=Berkeley |publisher=University of California |type=Thesis, Ph.D. in Anthropology |date=1993 |oclc=31154698}}.
{{Refend}}


[[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina (UNESCO)]]</text>
      <sha1>qw46fbjniip1dyk76s4mq4bb04phtht</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751898</id>
      <parentid>6751607</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:17:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Boginje morja in rek]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751898</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46873" sha1="drmlrr5u529mucxgub9ukh6cwhyevw7" xml:space="preserve">{{Infobox deity
| type = Kitajska
| other_names = Lin Mo
| member_of = Nesmrtniki Vodne palače (水闕仙班)
| image = Wood Statue of Mazu Late 19th century CE Qing Dynasty (1644-1911 CE) China.jpg
| caption = Lesen kip boginje Mazu iz 19. stoletja, Fieldov prirodoslovni muzej
| deity_of = Boginja morja, nebeška soproga
| symbols = Žezlo Ruyi&lt;br&gt;Zlati osebni pečat&lt;br&gt;Poe&lt;br&gt;Biser&lt;br&gt;Palačna svetilka&lt;br&gt;Jadro iz žada&lt;br&gt;Igla za tkanje&lt;br&gt;Lupina morskega polža&lt;br&gt;Zlato sidro
| consort = 
| parents = Lin Juan (oče)&lt;br&gt;gospa Vang (mati)
| day = 
| planet = 
| siblings = 
| children = 
| festivals = 
| cult_centre = 
| gender = ženska
| weapon = 
| abode = 
| temple = Mazujin tempelj
| birth_name = Lin Mo
| birth_date = 21. april 960
| birth_place = [[Otok Meidžov]], okrožje Putian, [[dinastija Song]]
| death_date = 4. oktober 987
| death_place = otok Nangan, okrožje Lienčang, dinastija Song
}}

{{Infobox Chinese
| title = '''Mazu'''
| pic = 
| piccap = 
| t = {{linktext|媽祖}}
| s = {{linktext|妈祖}}
| p = Māzǔ
| w = Ma&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-tsu&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| mi = {{IPAc-cmn|m|a|1|.|z|u|3}}
| wgn = {{tone superscript|ma1 tsu3}}
| wi = {{IPA|wuu|ma˥ tsu˧|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj = Má-chó͘
| tl = Má-tsóo
| buc = Mă-cū
| y = Māajóu
| j = Maa1-zou2
| ci = {{IPAc-yue|m|aa|1|.|z|ou|2}}
| l = &quot;Mother Ancestor&quot;
| altname = Lin Moniang
| c2 = {{linktext|林|默|娘}}
| p2 = Lín Mòniáng
| w2 = Lin&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Mo&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;-niang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|in|2|-|m|o|4|.|n|iang|2}}
| wgn2 = {{tone superscript|lin2 meq8 gnian2}}
| wi2 = {{IPA|wuu|lin˩ məʔ˦ ȵiã˩˦|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj2 = Lîm Be̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Be̍k-niô͘
| tl2 = Lîm Bi̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Bi̍k-niôo
| buc2 = Lìng Mĕk-Niòng
| y2 = Làhm Mahknèuhng
| j2 = Lam4 Mak6-noeng4
| ci2 = {{IPAc-yue|l|am|4|-|m|ak|6|.|n|oeng|4}}
| kanji = 媽祖
| romaji = Masobyō
| hiragana = 
}}
{{Infobox Chinese
| title = '''Popular names'''
| altname = Granny Mazu
| t2 = {{linktext|媽祖|婆}}
| s2 = {{linktext|妈祖|婆}}
| p2 = Māzǔpó
| w2 = Ma tsu3 p'o
| poj2 = Má-chó͘ -pô
| tl2 = Má-tsóo-pô 
| buc2 = Mă-cū-bò̤
| y2 = Māa Jóu pòh
| j2 = Maa1 Zou2 po4
| l2 = Granny Mazu
| altname3 = Queen of Heaven
| c3 = {{linktext|天后}}
| p3 = Tiānhòu
| w3 = T'ien-hou4
| wgn3 = {{tone superscript|tie1 gheu4}}
| wi3 = {{IPA|wuu|ti˥ ɦɤ˧|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj3 = Thian-hiō
| tl3 = Thian-hiō
| buc3 = Tiĕng-hâiu
| y3 = Tīn hauh
| j3 = Tin1 hau6
| l3 = Celestial{{nbsp}}Empress
| altname4 = Heavenly Consort
| c4 = {{linktext|天妃}}
| p4 = Tiānfēi
| w4 = T'ien-fei
| poj4 = Thian-hui
| tl4 = Thian-hui
| buc4 = Tiĕng-hĭ
| y4 = Tīn fēi
| j4 = Tin1 fei1
| l4 = Celestial{{nbsp}}Consort
| altname5 = Holy Heavenly Mother
| t5 = {{linktext|天上聖母}}
| s5 = {{linktext|天上圣母}}
| p5 = Tiānshàng Shèngmǔ
| w5 = T'ien shang4 sheng4 mu3
| wgn5 = {{tone superscript|tie1 zaon6 sen5 mu4}}
| wi5 = {{IPA|wuu|ti˥ zɑ̃˧ səŋ˧ mu˦|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj5 = Thian-siōng sèng-bó͘
| tl5 = Thian-siōng sìng-bó
| buc5 = Tiĕng-siông séng-mō̤
| y5 = Tīn seuhng sing móuh
| j5 = Tin1 soeng6 sing3 mou4
| l5 = {{nowrap|Heavenly-&amp;-Sacred Mother
}}
}}
{{Infobox intangible heritage
| Name = Mazu Belief and Customs
| Image = 
| imagesize = 
| Caption = 
| Country = LR Kitajska
| ID = 227
| Region = APA
| Year = 2009
| List = Representative
| Session = 4.
| Below = [[File:Unesco Cultural Heritage logo.svg|100px]]
| Note = UNESCO Cultural Heritage
}}
'''Mazu''' (ali '''Matsu''') je boginja morja v kitajski ljudski veri, [[kitajski budizem|kitajskem budizmu]], [[konfucijanstvo|konfucijanstvu]] in [[taoizem|taoizmu]]. Znana je tudi pod številnimi drugimi imeni in nazivi. Mazu je pobóžantvena oblika Lin Moniang ({{Lang-zh|c={{linktext|林|默|娘}}|poj=Lîm Be̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Be̍k-niô͘|p=Lín Mòniáng}}), šamanke iz province [[Fudžjan]], ki naj bi živela v poznem 10. stoletju.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite journal |last=Grydehøj |first=Adam |date=2024-06-30 |title=The Goddess Mazu Has Many Homes: Place, Experience, and Autoethnographic Encounter With the Sacred |journal=Folk, Knowledge, Place |volume=1 |issue=1 |doi=10.24043/fkp.3 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Po smrti so jo začeli častiti kot zavetnico kitajskih pomorščakov, vključno z ribiči in mornarji.

Čaščenje te boginje se je razširilo po kitajskih obalnih območjih in med čezmorskimi kitajskimi skupnostmi v Jugovzhodni Aziji, kjer so nekateri templji, posvečeni Mazu, povezani s slavnimi tajvanskimi templji. Tradicionalno je veljalo prepričanje, da Mazu tava po morjih in s čudežnimi posegi varuje svoje vernike. V sodobnem času pa se je njeno čaščenje razširilo onkraj morskih prostranstev in velja za Kraljico nebes.

Čaščenje Mazu je na [[Tajvan]]u razširjeno, saj so bili številni zgodnji kitajski naseljenci na otoku pripadniki ljudstva Hoklo iz province Fudžjan. Praznovanje v njeno čast je na Tajvanu pomemben dogodek, največja slavja pa potekajo v njenih templjih v mestih Dajia in Beigang ter v njuni okolici.

== Imena in nazivi ==
Poleg imena Mazu &lt;ref name=bol86&gt;{{harvp|Boltz|1986|p=211}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ir90-62&gt;{{harvp|Irwin|1990|p=62}}.&lt;/ref&gt; oziroma '''Ma-tsu''', kar pomeni »materinska prednica«&lt;ref name=matanc&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA203 203]}}&lt;/ref&gt; »mati«,&lt;ref name=rmb&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA122 122]}}.&lt;/ref&gt; »babica« ali »stara mati«,{{sfnp|Giuffrida|2004}} se Lin Moniang časti tudi pod drugimi imeni in nazivi:

* Mazupo &lt;ref name=duv38-344&gt;{{harvp|Duyvendak|1938|p=344}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=bol86/&gt; ({{zhi|s=妈祖婆|l=babica Mazu|t=媽祖婆}}) oziroma '''Ma Cho Po''' v jeziku hokkien; priljubljeno ime v provinci Fudžjan&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bol86/&gt;
* A-Ma (tudi zapisano kot {{zhp|p=Ah-Ma|c=阿媽|l=mati, babica}}); priljubljeno ime v Macau&lt;ref&gt;{{harvp|Bosco|Ho|1999|p=9}}&lt;/ref&gt;
* Linghui Furen&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Gospa čudežne milosti«); uradni naziv, podeljen leta 1156.&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bolth&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA743 743]}}&lt;/ref&gt;
* Linghui Fei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Princesa božanske milosti«), uradni naziv, podeljen leta 1192.&lt;ref name=duv38-344/&gt;
* '''Tianfei''' (»Nebesna princesa«, kitajščina wu: ''Thi-fi''),&lt;ref name=bol86/&gt;&lt;ref&gt;{{Harvnb|Dreyer|2007|loc=148}}&lt;/ref&gt; s polnim nazivom Huguo Mingzhu Tianfei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Nebesna princesa, ki varuje državo in jo razsvetljuje«), uradni naziv, podeljen leta 1281.&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bolo/&gt;
* Huguo Bimin Miaoling Zhaoying Hongren Puji Tianfei (»Nebesna princesa, ki varuje državo in ščiti ljudstvo; z izjemno duhovno močjo, sijajnim odzivom, velikodušno dobroto in univerzalnim odrešenjem«), uradni naziv, podeljen leta 1409.&lt;ref name=bolth/&gt;
* '''Tianhou''' ali Tianhou Shengmu (naziv, ki se uporablja predvsem na celinski Kitajskem, v Hongkongu in Vietnamu), v kantonščini imenovana tudi '''Tin Hau''', v kitajščini min '''Thean Hou''' in v vietnamščini '''Thiên Hậu''' ({{zhi|c=天后|l=Nebesna kraljica/cesarica}}),&lt;ref name=ir90-62/&gt; uradni naziv, podeljen leta 1683.&lt;ref name=bolo/&gt;
* Tianshang Shengmu (»Sveta nebesna mati«; naziv, ki se uporablja predvsem na Tajvanu)&lt;ref name=bolo&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA741 741]}}&lt;/ref&gt;
* {{zhp|p=Tongxian Lingnü (通賢靈女 – »Vredna in učinkovita gospa«){{sfnp|Soo|1990|p=31}}
* Shennü (神女 – »Božanska ženska«)&lt;ref name=shennv&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA205 205]}}&lt;/ref&gt;
* Zhaoxiao Chunzheng Fuji Ganying Shengfei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Sveta princesa jasne pobožnosti, čiste vere in blagodejnega odziva«) – uradni naziv, podeljen v času vladavine cesarja Hongwuja iz dinastije Ming.&lt;ref name=duv38-344/&gt;
* Gupozu (姑婆祖 – »prateta«) – neuradni naziv, ki ga uporabljajo potomci s priimkom Lin (林), saj si z njo delijo ta priimek.

Čeprav številni templji, posvečeni Mazu, častijo njena naziva Tianhou in Tianfei, je v nujnih primerih veljalo za običaj, da se ji verniki pod tema imenoma niso molili. Verjeli so namreč, da bi se Mazu ob omembi katerega od njenih uradnih nazivov morda počutila dolžno, da se uredi in obleče v skladu s svojim visokim položajem, preden bi sprejela prošnjo. Veljalo je, da so bile molitve, v katerih so jo naslavljali z imenom Mazu, uslišane hitreje.

== Zgodovina ==
[[File:Mazu Tomb.jpg |thumb|Domnevni grob Lin Moniang na otoku Nangan v otočju Matsu]]

O zgodovinski osebnosti Lin Moniang je znanega zelo malo.&lt;ref name=matanc/&gt; Po vsej verjetnosti je bila šamanka&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Pettit |first=Jonathan E. E. |date=2016 |title=Celestial Masters: History and Ritual in Early Daoist Communities by Terry F. Kleeman |journal=Early Medieval China |language=en |volume=22 |issue=1 |pages=72–74 |doi=10.1353/emc.2016.a943111 |issn=1946-7842}}&lt;/ref&gt; iz majhne ribiške vasice na otoku Meidžov – ki je bil del okrožja Putian v provinci Fudžjan&lt;ref name=duv38-344/&gt; – in je živela v poznem 10. stoletju. Verjetno ni živela na samem otoku, temveč na bližnji celini.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2006|p=224}}.&lt;/ref&gt;{{efn|She may have been born on the mainland as well.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA126 126]}}.&lt;/ref&gt;}} V tistem obdobju je bil Fudžjan močno posinificiran zaradi prihoda beguncev, ki so bežali pred vpadi na območje severne Kitajske; pojavila se je domneva, da je kult boginje Mazu predstavljal zlitje kitajske in lokalne domorodne kulture.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|pp=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA131 131–2]}}&lt;/ref&gt; Najzgodnejši zapis o njenem kultu izvira iz obdobja dve stoletji pozneje – gre za napis iz leta 1150, ki navaja, da je »lahko napovedala človekovo srečo in nesrečo« ter da so ji »po smrti ljudje na njenem domačem otoku postavili tempelj«.

== Legenda ==
[[File:Mazu.jpg|thumb|Kip boginje Mazu v bližini templja Mazu na otoku Meidžov v provinci Fudžjan na Kitajskem]]

Legende o življenju Lin Moniang so se v veliki meri oblikovale do 12. stoletja.

Veljalo je, da se je rodila v času vladavine vojskovodje Liu Congšjiaa (umrl leta 962) iz Čuandžova, v kraljestvu Min;&lt;ref name=matanc/&gt; ta podatek se je sčasoma izoblikoval v natančen datum: 23. dan tretjega meseca kitajskega lunarnega koledarja{{sfnp|Soo|1990|p=31}}{{efn|This is sometimes mistakenly translated into English as &quot;March 23&quot;, for example by [[Fuzhou University]]'s overview of the [[Meizhou Temple]].&lt;ref name=fzu&gt;{{citation|contribution=Mazhu Temple in Meizhou |contribution-url=https://web.archive.org/web/20110707024306/http://www.fzu.edu.cn/fujian/eput.html |title=Fujian Province |url=http://www.fzu.edu.cn/fzu/f2_0 |publisher=Fuzhou University |location=Fuzhou |date=1999 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20050218061834/http://www.fzu.edu.cn/fzu/f2_0 |archive-date=2005-02-18 }}.&lt;/ref&gt;}} leta 960 n. št., v prvem letu dinastije Song.{{efn|The coincidence of the date, only attested in late sources, is often doubted by modern scholars such as [[Hugh R. Clark|Clark]].&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|pp=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA130 130–1]}}.&lt;/ref&gt;}} Delo iz poznega obdobja dinastije Ming z naslovom ''Velika zbirka o izvoru in razvoju treh naukov ter raziskavah o božanskem'' (''Great Collection of the Three Teachings' Origin and Development and Research into the Divine'') je njen datum rojstva postavilo precej prej, v leto 742.&lt;ref name=bolt&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA742 742]}}.&lt;/ref&gt;

Zgodnji viri jo omenjajo kot »gospodično Lin«. Njeno osebno ime Mo (»tiha«)&lt;ref name=rmb2/&gt; oziroma Moniang (»tiho dekle«) se je pojavilo kasneje. Pravijo, da so ji to ime nadeli, ker ob rojstvu&lt;ref name=rmb/&gt; ali v prvem mesecu po njem ni jokala. Tudi pri štirih letih je bila še vedno tiha in zamišljena deklica.&lt;ref name=rmb2&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA123 123]}}.&lt;/ref&gt; Veljala je za šesto ali sedmo hčer Lin Juana ({{linktext|lang=zh-hant|林|願}}). Danes se ga običajno spominjamo kot enega od lokalnih ribičev, čeprav ga je izdaja dela ''Zapisi o raziskavah o božanskem'' (''Records of Research into the Divine'') iz leta 1593 navajala kot glavnega vojaškega inšpektorja v mestu Putian.&lt;ref name=bolo/&gt; Družina je bila v svoji vasi priljubljena in pripravljena pomagati drugim.

Poznejše legende, katerih namen je bil utemeljiti prisotnost boginje Mazu v budističnih templjih, so pripovedovale, da sta njena starša molila k boginji Guanjin za sina, a sta dobila še eno hčer. Po eni od različic je mati sanjala, da ji je Guanjin podarila čarobno tableto za zanositev in se zbudila s to tableto v roki. Mazu se ni rodila na običajen način, temveč je ob rojstvu iz materinega telesa izstrelila v obliki dišečega bliska rdeče svetlobe.&lt;ref name=rmb2/&gt; Veljalo je, da je bila Mazu še posebej predana boginji Guanjin oziroma da je bila celo njena utelešena oblika.{{sfnp|Irwin|1990|p=63}}{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=316}} Pravijo, da je Mazu kot otrok ob obisku templja povsem prevzel kip božanstva Guanjin, nakar je postala goreča budistka.

Danes pogosto velja prepričanje, da je preučevala versko literaturo&lt;ref name=&quot;crook&quot;&gt;{{harvp|Crook|2014|p=[https://books.google.com/books?id=3YOoAwAAQBAJ&amp;pg=PA32 32]}}.&lt;/ref&gt; in do osmega leta osvojila Konfucijeva dela, do enajstega pa še glavne budistične sutre.{{sfnp|Giuffrida|2004}} V delu ''Zapis o čudežih Nebeške princese'' ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|天妃|顯|聖|錄}}|s={{linktext|天妃|显|圣|录}}|p=Tiānfēi Xiǎnshèng Lù|first=t}}}}), ki sta ga zbrala njena domnevna potomca Lin Jaoju ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|林|堯|俞}}|s={{linktext|林|尧|俞}}|p=Lín Yáoyú|first=t}}}}; deloval ok. 1589) in Lin Linchang ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|林|麟|焻}}|p=Lín Línchàng}}}}; deloval ok. 1670), je navedeno, da jo je še v otroštvu obiskal taoistični mojster (drugje omenjen kot budistični menih) po imenu Šuantong ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|玄|通}}|p=Xuántōng}}}}) in v njej prepoznal budovsko naravo. Do trinajstega leta je osvojila knjigo naukov, ki ji jo je zapustil ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|玄|微|袐|法}}|p=Xuánwēi Bìfǎ}}}}), ter pridobila sposobnost videvanja prihodnosti in duhovnega obiskovanja krajev brez fizičnega potovanja.&lt;ref name=rmb2/&gt;

Lahko se je prikazala tudi na daljavo in to moč izkoriščala za obiskovanje vrtov na okoliškem podeželju, čeprav je lastnike vedno prosila za dovoljenje, preden je nabrala cvetje in ga odnesla domov. Čeprav je začela plavati šele pri razmeroma poznih 15 letih, je v tem kmalu postala izjemno vešča. Pravijo, da je v rdečih oblačilih stala na obali in usmerjala ribiške čolne domov, ne glede na hudo ali nevarno vreme. Pri šestnajstih letih je ob vodnjaku srečala taoističnega nesmrtnika in prejela amulet&lt;ref name=bolth/&gt; oziroma dve bronasti ploščici; te je prevedla oziroma uporabila za izganjanje demonov, zdravljenje bolnikov{{sfnp|Giuffrida|2004}} in preprečevanje nesreč. V času suše naj bi priklicala dež.

Osrednja legenda o Mazu govori o tem, kako je rešila enega ali več družinskih članov, ko so jih na odprtem morju ujeli [[tajfun]]i – običajno se to postavlja v čas, ko je bila stara 16 let.&lt;ref name=crook/&gt; Legenda se pojavlja v različnih oblikah. Po eni od njih so se ženske doma bale, da sta se Lin Juan in njegov sin izgubila, medtem ko je Mazu med tkanjem na statvah padla v trans. Njena duhovna moč je začela reševati moške pred utopitvijo, a jo je mati prebudila, zaradi česar ji je brat zdrsnil v morje. Oče se je vrnil in vaščanom pripovedoval o čudežu. Ta različica zgodbe je ohranjena na stenskih poslikavah v kraju Fengtin v provinci Fudžjan.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=316}}

Ena od različic pravi, da so bili bratje rešeni, oče pa je izgubil življenje. Nato je tri dni in noči iskala njegovo truplo, preden ga je našla. Po drugi različici so se vsi moški varno vrnili. Spet druga pravi, da je Mazu molila k boginji Guanjin, oziroma da je spala in svoji družini pomagala v sanjah.{{sfnp|Irwin|1990|p=63}} Obstaja tudi različica, po kateri so na čolnih pluli njeni štirje bratje; rešila je tri, tako da je njihove čolne povezala med seboj, najstarejši brat pa je umrl zaradi vmešavanja staršev, ki so njen trans zamenjali za napad bolezni in jo prebudili.

V starejših zapisih piše, da je Mazu umrla neporočena pri 27 ali 28 letih. Njeno celibatno življenje so včasih pripisovali zaobljubi, ki jo je dala po tem, ko je na morju izgubila brata. Datum njene smrti je sčasoma postal datum praznika dvojne devetice leta 987,&lt;ref name=rmb3&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA124 124]}}.&lt;/ref&gt; pri čemer je bila po zahodnem štetju stara 27 let, po tradicionalnem kitajskem pa 28. Veljalo je, da je umrla med meditacijo. Po nekaterih pripovedih ni umrla, temveč se je sama povzpela na goro in v žarku močne svetlobe kot boginja odšla v nebesa. Po drugih različicah je umrla, ko je nasprotovala neželeni zaroki. Spet druge viri navajajo, da je umrla pri 16 letih; utonila naj bi, potem ko je izčrpala moči pri neuspešnem iskanju izgubljenega očeta, kar poudarja njeno hčerinsko vdanost. Njeno truplo je nato naplavilo na otok Nangan, kjer je grob, za katerega velja, da je njen.

== Miti ==
Poleg legend o njenem zemeljskem življenju Mazu nastopa tudi v številnih kitajskih mitih:

*V enem od njih sta se vanjo zaljubila demona Čianlijan (»Oko, ki vidi tisoč milj daleč«) in Šunfeng'er (»Uho, ki sliši z vetrom«); obljubila je, da se bo poročila s tistim, ki jo bo premagal v boju. S svojimi veščinami borilnih veščin pa je oba ukrotila in ju – potem ko so postali prijatelji – najela kot svoja generala varuha.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=319}}
*V knjigi iz taoističnega kanona (''Tàishàng Lǎojūn Shuō Tiānfēi Jiùkǔ Língyàn Jīng'') je »Žadna devica čudovitih dejanj« (''Miàoxíng Yùnǚ'') zvezda iz ozvezdja Veliki voz, ki jo je na zemljo prinesel Laojun – božanska podoba Laozi-ja –, da bi pokazal sočutje do tistih, ki bi se lahko izgubili na morju. Utelešena kot Mazu priseže, da ne bo le varovala mornarjev, temveč tudi bdela nad vsemi vidiki življenja in smrti ter pomagala vsakomur, ki bi jo poklical na pomoč.

== Zapuščina ==
=== Čaščenje ===
Čaščenje Mazu je prvič zabeleženo v pesmi Huanga Gongduja iz okoli leta 1140 z naslovom »O svetišču Gladkega prehoda« ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|順|濟|廟}}|s={{linktext|顺|济|庙}}|p=Shùnjì Miào|first=t}}}})&lt;ref name=smooth&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA204 204]}}.&lt;/ref&gt;; avtor jo je v njej opisal kot preprosto in zavedeno šamanko, katere trajni vpliv je bil nerazložljiv. Zapisal je, da so njeni verniki plesali in peli skupaj ter v družbi svojih otrok.&lt;ref name=&quot;ddr&quot;&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA129 129]}}.&lt;/ref&gt; Kmalu zatem, leta 1150, je Liao Pengfei v vasi Ninghai (danes vas Čjaodov) v okrožju Putian zapisal besedilo, ki je bilo do nje bolj spoštljivo.{{efn|The inscription, entitled {{zhp|p=Shengdun Zumiao Chongjian Shunji Miao Ji|c=聖頓祖廟重建顺濟廟記}}, is preserved in a [[Li (surname)|Li family]] genealogy ({{zhi|c=百塘李氏族譜|p=Baitang Lishi Zupu}}) and its legitimacy is sometimes questioned.&lt;ref name=itsbigitsheavyitswood/&gt; It was translated in its entirety into English by Klaas Ruitenbeek.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|pp=312–5}}}} V njem je navedeno, da so ji ljudje po smrti postavili tempelj na njenem domačem otoku in da je bil tempelj ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|聖|墩|廟}}|s={{linktext|圣|墩|庙}}|p=Šèngdūn Miào|first=t}}}}) (Tempelj svetega griča) zgrajen leta 1086, potem ko so prebivalci Ninghaia opazili, da ta žari, odkrili čudežen star splav (ali štor)&lt;ref name=itsbigitsheavyitswood&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA127 127]}}.&lt;/ref&gt; ter imeli videnje »boginje z Meidžova«.&lt;ref name=smooth/&gt;{{efn|A similar story later circulated regarding the establishment of the temple at Fengting.&lt;ref name=fengting&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA207 207]}}.&lt;/ref&gt;}}

Cesar Huizong iz dinastije Song je to svetišče leta 1123 preimenoval v Tempelj gladkega prehoda (''Šùndžì Miào''). To je storil, potem ko je bil njegov odposlanec Lu Jundi leto poprej med neurjem čudežno rešen; Lu je bil takrat na uradni misiji, katere namen je bil izkazati spoštovanje dvoru kraljestva Gorjeo ob smrti kralja Jejonga ter v imenu cesarja potrditi naslednika Injonga, s čimer bi nadomestili dinastijo Liao kot formalne [[suzerenstvo|suzerene]].&lt;ref&gt;{{citation |page=[https://books.google.com/books?id=U9rWcNu89kgC&amp;pg=PA81 81] |title=The Perception of Maritime Space in Traditional Chinese Sources |last=Schottenhammer |first=Angela |author2=Roderich Ptak |display-authors=1 |series=''East Asian Economic and Socio-cultural Studies: East Asian Maritime History'', Vol. 2 |publisher=Harrassowitz Verlag |date=2006 |location=Wiesbaden }}.&lt;/ref&gt;

Čaščenje boginje se je nato razširilo: delo ''Putian Biši'' avtorja Li Džunfuja iz začetka 13. stoletja omenja templje na otoku Meidžov ter v krajih Čjaodou, Džjangkou in Baihu. Do leta 1257 je Liu Kezhuang zabeležil, da imajo vsa »velika trška naselja in majhne vasi« v Putianu svetišča, posvečena »princesi«, ter da se je čaščenje razširilo tudi južneje, do kraja Fengting. Do konca dinastije Song je obstajalo vsaj 31 templjev, posvečenih Mazu, ki so segali vse do Šanghaja na severu in Guangdžova na jugu. Moč boginje, ki se je sicer kazala že v preteklosti, se je v sedanji generaciji razodela v vsej svoji mogočnosti. Sredi razburkanega morja se je med silovitim viharjem na vrhu jambora nenadoma zasvetila božanska svetilka; takoj ko se je prikazala ta čudežna luč, je nevarnost izginila, zato so se ljudje tudi ob grožnji prevrnitve ladje počutili varne in brez razloga za strah.

S širjenjem mazuizma je ta začel vpijati kulta drugih lokalnih šamank, kot sta bili preostali dve izmed »treh princes« iz Šjanjouja, ter celo nekaterih manjših pomorskih in kmetijskih božanstev, vključno z Liu Mianom] in Džangom, »nebeškim učiteljem«.&lt;ref name=godschool&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA208 208]}}.&lt;/ref&gt; Do 12. stoletja je boginja že postala zaščitnica prebivalcev Čjaodouja v času suše, poplav, epidemij, piratskih napadov ali roparskih pohodov. Varovala je ženske med porodom in pomagala pri spočetju.

Kot zavetnica morij je bila boginja tista, katere templje so kitajski priseljenci v tujini gradili med prvimi, saj so se ji tako zahvaljevali za varno potovanje. Kljub svoji islamski vzgoji je admiral in raziskovalec iz dinastije Ming, Dženg He, pripisal zasluge za zaščito na enem od svojih potovanj prav Mazu, kar je leta 1409 privedlo do podelitve novega naziva boginji: »Nebeška soproga za odrešenje vsega sveta«.&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Cite book |last=Smith|first=S. A.|title=Communism in an Enchanted World: Chinese Folk Religion under Mao Zedong|date=2026|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-009-60093-4|series=Cambridge Studies in the History of the People's Republic of China series|location=New York}}&lt;/ref&gt; Dženg je podpiral templje boginje Mazu v Nankingu in prepričal cesarja [[Jongle]]ja, naj zgradi mestno palačo Tianfei; zaradi cesarske podpore in ugledne lege v južni prestolnici cesarstva je bil ta tempelj dolgo časa največje in najpomembnejše središče mazuizma na Kitajskem.

V času odpora dinastije Južni Ming proti dinastiji Čing so boginji Mazu pripisovali zasluge za pomoč vojski Košingae pri zavzetju Tajvana, ki je bil dotlej pod nizozemsko oblastjo. Kasneje so ji pripisovali, da je osebno pomagala nekaterim možem Ši Langa pri porazu Liu Guošuana pri Penghuju leta 1683; ta dogodek je pomenil konec neodvisnega kraljestva Košingovih potomcev in prehod Tajvana pod nadzor dinastije Čing. Palačo princa Zhu Shuguija iz dinastije Ming so preuredili v tempelj Grand Matsu v Tainanu; to je bil prvi tempelj, ki je nosil njen novi naziv »Nebesna cesarica«.

V poznem cesarskem obdobju Kitajske so mornarji pogosto nosili s seboj podobe Mazu, da bi si zagotovili varno plovbo. Nekateri čolni imajo na premcu še vedno majhna svetišča. Amuleti z njeno podobo se uporabljajo tudi v zdravilne namene, denimo kot mazila za žulje na nogah.{{sfnp|Zhang|1993|p=145}} Še v 19. stoletju je vlada dinastije Čing njeni božanski intervenciji uradno pripisala zasluge za zmago nad Francozi v okrožju Tamsui leta 1884 (med kitajsko-francosko vojno) in posebej počastila tamkajšnji tempelj, posvečen njej, ki je med boji služil kot poveljniški štab generala Sun Kaihue. Ko so ameriške sile med drugo svetovno vojno bombardirale Tajvan, naj bi Mazu prestrezala bombe in varovala prebivalstvo.&lt;ref&gt;{{cite book|script-title=zh:臺灣歷史地圖 增訂版. |trans-title=Taiwan Historical Maps, Expanded and Revised Edition|date=February 2018|language=zh-tw|publisher=National Museum of Taiwan History|isbn=978-986-05-5274-4|location=Taipei|page=43|quote={{lang|zh-tw|馬祖來助戰{...}到了日治末期，美軍密集轟炸臺灣，則流傳馬祖顯靈接炸彈、護佑民眾的故事。}}}}&lt;/ref&gt;

Danes se Mazuizem prakticira v približno 1500 templjih v 26 državah po svetu, predvsem v sinosferi ali v skupnostih kitajskih izseljencev, na primer na [[Filipini]]h, kjer prevladujejo pripadniki etnične skupine Hokkien. Od teh templjev jih je skoraj 1000 na Tajvanu,&lt;ref&gt;{{citation |contribution-url=http://thingstodo.viator.com/taiwan/mazu-matsu-chinese-goddess-of-the-sea/ |contribution=Mazu (Matsu), the Chinese Goddess of the Sea |title=Things to Do |url=http://thingstodo.viator.com/ |publisher=Viator |first=Erin de |last=Santiago |access-date=23 September 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140923080819/http://thingstodo.viator.com/ |archive-date=23 September 2014 }}.&lt;/ref&gt; kar predstavlja podvojitev števila 509 templjev, zabeleženih leta 1980, in več kot dvanajstkratno povečanje v primerjavi s številom, zabeleženim pred letom 1911. Ti templji so običajno registrirani kot taoistični, čeprav nekateri veljajo za budistične.

V Hongkongu je več kot 90 templjev, posvečenih boginji Mazu. Na celinski Kitajski je mazuizem uradno opredeljen kot kult zunaj budizma in taoizma, čeprav številni budistični, konfucijanski in taoistični templji vključujejo svetišča, posvečena njej. Čaščenje boginje je na splošno dovoljeno, vendar ni spodbujano; večina ohranjenih templjev je skoncentriranih okoli mesta Putian v provinci Fudžjan. Vključno z dvajsetimi templji na otoku Meidžov jih je v tej prefekturi več kot sto, še 70 pa jih je drugod po provinci, večinoma v naseljih vzdolž obale. Več kot 40 templjev je v provincah Guangdong in Hainan ter več kot 30 v provincah Džedžjang in Džjangsu, vendar se številni zgodovinski templji danes obravnavajo kot muzeji, z njimi pa upravljajo lokalni parki ali kulturne ustanove.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Od začetka 2000-ih let so dovoljena romanja s Tajvana v templje v provinci Fudžjan, zlasti v tempelj v kraju Jongčun, kjer je bilo tajvanskemu templju Šjngang Mazu dovoljeno odpreti podružnični tempelj.

Zvezna država Sabah je uradno začela velik projekt izgradnje najvišjega kipa boginje Mazu na svetu na lokaciji Tanjung Simpang Mengajau v Kudatu na otoku [[Borneo]]. Kip naj bi bil visok kot desetnadstropna stavba, vendar je bil projekt opuščen zaradi protestov muslimanov v Sabahu in političnega vmešavanja.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.malaysia-today.net/the-mazu-statue-controversy-should-not-only-be-resolved-at-the-negotiation-table/|title=The Mazu statue controversy should not only be resolved at the negotiation table|author=Lim Kit Siang|publisher=malaysia-today.net|date=December 31, 2007|access-date=2014-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140829003135/http://www.malaysia-today.net/the-mazu-statue-controversy-should-not-only-be-resolved-at-the-negotiation-table/|archive-date=August 29, 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Med neuradna romarska središča za vernike boginje Mazu spadajo otok Meidžov, tempelj Dženlan v mestu Taičung na Tajvanu in tempelj Šjanliang v pristanišču Šjanliang v mestu Putian. Tempelj Šjanliang skupaj z otokom Meidžov velja za najbolj sveti kraj, povezan z boginjo Mazu, saj naj bi do njene smrti prišlo prav na obali pristanišča Šjanliang. Vsako leto oktobra poteka slovesnost, ki se je udeležijo romarji iz različnih kitajskih provinc in s Tajvana, v spomin na ta legendarni dogodek.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Citation |last=Chang |first=Hsun |chapter=13. Multiple Religious and National Identities: Mazu Pilgrimages across the Taiwan Strait after 1987 |date=2017-12-31 |title=Religion and Nationalism in Chinese Societies |pages=373–396 |editor-last=Kuo |editor-first=Cheng-tian |publisher=Amsterdam University Press |doi=10.1515/9789048535057-015 |isbn=978-90-485-3505-7 |jstor=j.ctt1zkjzkd.17 |doi-access=free |jstor-access=free}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Mazu temple in Melbourne - Australia 2010.jpg|Kip boginje Mazu v templju Heavenly Queen v Footscrayu, Victoria
File:Front view of Beitou Guangdu Temple on 6 September 2016.jpg|Tempelj Guandu v okrožju Beitou, Tajpej, Tajvan
File:MazuTemple.jpg|Tempelj Tianhou v Tiandžinu, Kitajska. Najsevernejši tempelj boginje Mazu na Kitajskem
File:三重義天宮.jpg|Tempelj Sančong Ji Tian v okrožju Sančong, New Taipei, Tajvan
File:Thean Hou Temple (18978458805).jpg|Tempelj Thean Hou v Kuala Lumpurju, Malezija
File:成山头 - altar-fountain complex with statues of various Chinese gods in Weihai, Shandong.jpg|Kip boginje Mazu (v sredini), ki drži svetilko in obredno žezlo ruji, v mestu Veihai
File:Yokohama Chinatown Ma Ma Temple Halle Innen Altar 09.jpg|Notranji oltar templja Jokohama Masobjō (posvečenega boginji Mazu) na Japonskem
&lt;/gallery&gt;

=== Romarja ===
Osrednji tempeljski praznik v mazuizmu je tradicionalni rojstni dan Lin Moniang, ki se praznuje 23. dan tretjega meseca kitajskega lunarnega koledarja. Na Tajvanu v njeno čast potekata dve veliki romarji: romanje Dadžia Mazu in romanje Baišatun Mazu. Pri obeh dogodkih romarji prehodijo več kot 300 kilometrov, medtem ko nosijo nosilnico s kipi boginje med dvema templjema.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Mazu Pilgrimage from Zhenlan Temple, Dajia |url=https://www.taiwangods.com/html/landscape_en/1_0011.aspx?i=39 |website=Taiwan Gods |publisher=Ministry of the Interior |access-date=June 5, 2021 |archive-date=April 23, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210423160049/https://www.taiwangods.com/html/landscape_en/1_0011.aspx?i=39 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Baishatun Mazu Foot Pilgrimage | url=https://www.taiwangods.com/html/landscape_en/1_0011.aspx?i=34 |website=Taiwan Gods |publisher=Ministry of the Interior |access-date=June 5, 2021 |archive-date=November 28, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221128071800/https://www.taiwangods.com/html/landscape_en/1_0011.aspx?i=34 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Še en pomemben praznik je povezan s templjem Tianhou v Lukangu.&lt;ref&gt;{{citation |last=Keeling |first=Stephen |contribution-url=https://books.google.com/books?id=RRwrAQAAQBAJ&amp;pg=PT53 |url=https://books.google.com/books?id=RRwrAQAAQBAJ |title=The Rough Guide to Taiwan |publisher=Rough Guides |date=2013 |isbn=9781409350613 |contribution=Mazu's Birthday }}.&lt;/ref&gt; Odvisno od leta lahko praznik boginje Mazu pade v čas od sredine aprila do sredine maja.&lt;ref&gt;{{citation |location=Hong Kong |publisher=Government of the Hong Kong Special Administrative Region |contribution-url=http://www.hko.gov.hk/gts/time/conversion.htm |contribution=Gregorian-Lunar Calendar Conversion Table |url=http://www.hko.gov.hk/ |title=Hong Kong Observatory |date=2015 |access-date=September 23, 2021 |archive-date=February 24, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110224003313/http://www.hko.gov.hk/ |url-status=live }}.&lt;/ref&gt;

Praznujejo tudi obletnico njene smrti oziroma domnevnega vnebovzetja, običajno na praznik dvojne devetice (deveti dan devetega meseca lunarnega koledarja).

=== Uporaba v diskurzu in politiki Komunistične partije ===
Oddelek za delo enotne fronte pri Centralnem komiteju Komunistične partije Kitajske (KPK) je boginjo Mazu izkoristil kot sredstvo za zagovarjanje kitajske združitve.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Fong |first1=Brian C.H. |title=China's influence and the Center-periphery Tug of War in Hong Kong, Taiwan and Indo-Pacific |last2=Jieh-min |first2=Wu |last3=Nathan |first3=Andrew J. |date=2020-12-30 |publisher=Routledge |isbn=978-1-003-08843-1 |editor-last=Fong |editor-first=Brian C. H. |edition=1 |location=Abingdon, Oxon; New York, NY : Routledge, 2021. |language=en |chapter=China's influence on Taiwan’s religions |doi=10.4324/9781003088431-19 |s2cid=229424691 |editor-last2=Wu |editor-first2=Jieh-min |editor-last3=Nathan |editor-first3=Andrew J.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite news |date=June 15, 2023 |title=China hopes Mazu, a sea goddess, can help it win over Taiwan |newspaper=The Economist |url=https://www.economist.com/china/2023/06/15/china-hopes-mazu-a-sea-goddess-can-help-it-win-over-taiwan |url-access=subscription |access-date=2023-06-16 |issn=0013-0613 |quote=Officials in Beijing hope Mazu will help them in a different way. The United Front Work Department, the Communist Party branch with the job of boosting China’s influence abroad, views the goddess as a tool to win Taiwanese hearts and minds. Mazu—or Lin Moniang, as she was known before becoming a goddess—hailed from a small fishing village on the island of Meizhou in the province of Fujian. Today worshippers make pilgrimages to her ancestral temple there. That is useful to China, which has been supporting Mazu-related cultural exchanges with Taiwan since the late 1990s. Local offices of the United Front talk openly of using Mazu to &quot;strengthen Taiwan’s patriotic unification force&quot;. If they can turn Taiwan’s love of Mazu into love of the motherland, that would make it easier to peacefully bring Taiwan back under the mainland’s rule. |archive-date=June 15, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230615201247/https://www.economist.com/china/2023/06/15/china-hopes-mazu-a-sea-goddess-can-help-it-win-over-taiwan |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite news |date=September 19, 2019 |title=China's atheist Communist Party encourages folk religion |newspaper=The Economist |url=https://www.economist.com/china/2019/09/19/chinas-atheist-communist-party-encourages-folk-religion |url-access=subscription |access-date=2023-06-16 |issn=0013-0613 |quote=In 2011 Mr Xi urged officials to &quot;make full use&quot; of Mazu to woo Taiwanese, most of whom have ancestral ties with the mainland. |archive-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616152424/https://www.economist.com/china/2019/09/19/chinas-atheist-communist-party-encourages-folk-religion |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Groot |first=Gerry |date=2019-09-24 |title=The CCP's Grand United Front abroad |url=https://sinopsis.cz/en/the-ccps-grand-united-front-abroad/ |access-date=2023-07-02 |website=Sinopsis |publisher=Charles University |language=en-US |archive-date=November 3, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191103170211/https://sinopsis.cz/en/the-ccps-grand-united-front-abroad/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2023-05-03 |script-title=zh:中共宮廟滲透 媽祖文化也成統戰工具 - 政治 |url=https://news.ltn.com.tw/news/politics/breakingnews/4290300 |access-date=2023-06-16 |website=Liberty Times |language=zh-Hant-TW |archive-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616152423/https://news.ltn.com.tw/news/politics/breakingnews/4290300 |url-status=live |author1=自由時報電子報 }}&lt;/ref&gt; Po besedah ​​akademika Chang Kuei-mina z Nacionalne tajvanske univerze je KPK »ustvarila pripoved, da je zagovornica kitajske ljudske vere« in Mazu je postala del te pripovedi. Leta 2011 je generalni sekretar KPK [[Ši Džinping]] naročil kadrom, naj v celoti izkoristijo Mazu za prizadevanja za kitajsko združitev. Templji na Tajvanu, zlasti na podeželju, so bili glavne tarče operacij vplivanja, saj so stičišča uglednih lokalnih osebnosti, finančne donacije templjem pa ostajajo neregulirane.&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Pomfret |first1=James |last2=Lee |first2=Yimou |date=December 21, 2023 |title=China wields Mazu 'peace goddess' religion as weapon in Taiwan election |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/china-wields-peace-goddess-religion-weapon-taiwan-election-2023-12-21/ |access-date=December 21, 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Wong |first1=Tessa |last2=Chang |first2=Joy |date=2023-12-29 |title=The worshippers caught between China and Taiwan |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-67779220 |access-date=2023-12-30 |archive-date=December 30, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231230175438/https://www.bbc.com/news/world-asia-67779220 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=10 January 2024 |title=China targets Taiwan's temples, Matsu worshippers in influence ops |url=https://www.rfa.org/english/news/china/taiwan-goddess-01102024103041.html |access-date=11 January 2024 |work=Radio Free Asia |archive-date=January 11, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240111044835/https://www.rfa.org/english/news/china/taiwan-goddess-01102024103041.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Skupine, povezane z enotno fronto, so financirale plačana potovanja Tajvancev v templje, posvečene boginji Mazu, v provinci Fudžjan.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-05-05 |title=China funding religious trips: intelligence source |url=https://www.taipeitimes.com/News/taiwan/archives/2025/05/05/2003836345 |access-date=2025-05-05 |website=Taipei Times}}&lt;/ref&gt;

=== V umetnosti ===
Po smrti se je Mazu ohranila v spominu kot mlada ženska, ki je med potovanjem po morjih nosila rdečo obleko.&lt;ref name=duv38-344&gt;{{harvp|Duyvendak|1938|p=344}}.&lt;/ref&gt; V verski ikonografiji je običajno upodobljena v cesarskih oblačilih ter z atributi, kot sta obredna ploščica ''hu'' in cesarska kapa z ravnim vrhom ({{zhi|c=冕冠|p=mian'guan}}), s katere spredaj in zadaj visijo vrste kroglic (''liu'').{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=318}} Njeni templji so običajno varovani z božanstvi vrat, znanima kot Čianlijan {{zh|p=Qianliyan|c=千里眼}} in Šunfeng'er {{zh|p=Shunfeng'er|c=順風耳}}. Njuna zunanja podoba se razlikuje, a pogosto sta upodobljena kot demona: Čianlijan je rdeč, z dvema rogovoma in očesoma iz rumenih safirjev, Šunfeng'er pa zelen, z enim rogom in očesoma iz rubinov.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=319}}

''Lin Moniang'' (2000), manjša televizijska serija iz province Fudžjan, je bila dramatizacija življenja boginje Mazu v času, ko je bila še smrtnica. Film ''Mazu'' ({{nowrap|{{zhi|t=海之傳說媽祖}}}}, 2007) je bil tajvanski celovečerni animirani film studia Chinese Cartoon Production Co., ki je prikazoval njeno življenje v vlogi šamanke in boginje. Vodja produkcije Teng Čiao je priznal, da je bil film za domači trg le omejeno zanimiv: »Če bi bili mladi naša glavna ciljna publika, zgodbe o Mazu sploh ne bi pripovedovali, saj jih starodavna legenda ne zanima nujno, prav tako pa niso posebej zvesti tajvanskim produkcijam.« Namesto tega velja, da »se ob pogledu na svetovne trge tuji kupci vedno sprašujejo, kaj lahko najbolje predstavlja Tajvan«. Film ''Mazu'' – z zgodbo o »čarobnem dekletu in dveh prikupnih spremljevalcih [božanstvih vrat Čianlijan in Šunfeng'er], obogateno z močnim lokalnim pridihom« – je bil tako zasnovan z namenom, da pritegne mednarodne trge, ki jih zanima Tajvan.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.taipeitimes.com/ |contribution-url=http://www.taipeitimes.com/News/feat/archives/2007/07/27/2003371538 |contribution=The Good, the Bad, and the Divine |title=Taipei Times |last=Ho |first=Yi |author-mask=Ho Yi |access-date=December 9, 2005 |archive-date=December 12, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211212014032/http://www.taipeitimes.com/ |url-status=live }}.&lt;/ref&gt;
{|
|-
|
| {{multiple image
| perrow            = 3
| total_width       = 480
| image_gap         = 
| caption_align     = center
| align             = right
| image1            = Een schip op volle zee.jpg
| image2            = Een schip op volle zee (Mazu Crop).jpg
| footer            = Detajl slike iz 18. stoletja, ki prikazuje Mazu med reševanjem odprave dinastije Song v Gorjeo na odprtem morju leta 1123; slika je v muzeju [[Rijksmuseum]] na Nizozemskem.
}}
| {{multiple image
| perrow            = 3
| total_width       = 300
| image_gap         = 
| caption_align     = center
| align             = right
| image1            = Golden Mazu of Nanfangao Nantian Temple 南方澳南天宮金媽祖側面 03. 20240830.jpg
| image2            = Jade Mazu of Nanfangao Nantian Temple 南方澳南天宮玉媽祖側面 02. 20240830.jpg
| footer            = Kipi boginje Mazu iz zlata in žada v templju Nan-Tian v kraju Nanfang'ao (občina Su'ao, okrožje Jilan, Tajvan).
}}
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Literatura ===
{{Refbegin|30em}}
* {{citation |first=Judith Magee |last=Boltz |contribution=In Homage to T'ien-fei |title=Journal of the American Oriental Society |volume=106 |issue=1 |publisher=Sinological Studies |pages=211–232 |year=1986 |doi=10.2307/602373 |jstor=602373}}.
* {{citation |first1=Joseph |last1=Bosco |first2=Puay-peng |last2=Ho |title=Temples of the Empress of Heaven | publisher=Oxford University Press |year=1999 |isbn=9780195903553 |location=Hong Kong}}
* {{citation |title=The Encyclopedia of Taoism |volume=II |date=2008 |publisher=Routledge |location=Abingdon |contribution-url=https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA741 |pages=741–744 |last=Boltz |first=Judith Magee |contribution=Mazu |isbn=9781135796341 }}.
* {{citation |last=Clark |first=Hugh R. |contribution-url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1442MqyEEuM.pdf |contribution=The Religious Culture of Southern Fujian, 750–1450: Preliminary Reflections on Contacts across a Maritime Frontier |publisher=Institute of History and Philology |title=Asia Major |volume=XIX |issue=1 |date=2006 |location=Taipei |access-date=November 28, 2016 |archive-date=November 26, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161126003856/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1442MqyEEuM.pdf |url-status=live }}.
* {{citation |last=Clark |first=Hugh R. |title=Portrait of a Community: Society, Culture, and the Structures of Kinship in the Mulan River Valley (Fujian) from the Late Tang through the Song |publisher=Chinese University Press |date=2007 |location=Hong Kong |isbn=978-9629962272}}.
* {{citation |title=Imperial China and Its Southern Neighbors |editor=Victor H. Mair |editor2=Liam C. Kelley |display-editors=0 |publisher=Institute of Southeast Asian Studies |location=Singapore |date=2015 |last=Clark |first=Hugh R. |contribution=What Makes a Chinese God? or, What Makes a God Chinese? |pages=111–139 |isbn= 9789814620536}}.
* {{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=3YOoAwAAQBAJ&amp;pg=PA32 |contribution=Mazu |title=Taiwan |edition=2nd |last=Crook |first=Steven |location=Chalfont St Peter |publisher=Bradt Travel Guides |pages=32–33 |editor=Adrian Phillips |display-editors=0 |date=2014 |isbn=9781841624976 }}.
* {{citation | last=Dreyer | first=Edward L. | title=Zheng He: China and the Oceans in the Early Ming Dynasty, 1405–1433 | year=2007 | publisher=Pearson Longman | location=New York | isbn=9780321084439 | author-link=}}.
* {{citation |last=Duyvendak |first=Jan Julius Lodewijk |author-link= |date=1938 |contribution=The True Dates of the Chinese Maritime Expeditions in the Early Fifteenth Century |title=T'oung Pao |volume=XXXIV |issue=5 |pages=341–413 |publisher=Brill |doi=10.1163/156853238X00171 |jstor=4527170 }}.
* {{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=H5cQH17-HnMC&amp;pg=PA857 |contribution=Tianhou |title=Holy People of the World |volume=II |last=Giuffrida |first=Noelle |editor=Phyllis G. Jestice |display-editors=0 |publisher=ABC Clio |location=Santa Barbara |date=2004 |isbn=9781576073551 }}.
* {{citation |first=Lee |last=Irwin |contribution=Divinity and Salvation: The Great Goddesses of China |title=Asian Folklore Studies |volume=49 |issue=1 |date=1990 |pages=53–68 |publisher=Nanzan University |doi=10.2307/1177949|jstor=1177949 }}.
* {{citation |first=Klaas |last=Ruitenbeek |contribution=Mazu, Patroness of Sailors, in Chinese Pictorial Art |title=Artibus Asiae |volume=58 |issue= 3/4 |date=1999 |pages=281–329 |publisher=Artibus Asiae Publishers |doi=10.2307/3250021|jstor=3250021 }}.
* {{citation |last=Shu |first=Tenjun |script-title=ja:媽祖と中國の民間信仰 |title=Massō to Chūgoku no Minken Shinkō |date=1996 |location=Tokyo |publisher=Heika Shuppansha |language=ja |isbn=9784892032745}}.
* {{citation |last=Soo |first=Khin Wah |author-mask=Soo Khin Wah |date=1990 |contribution=The Cult of Mazu in Peninsular Malaysia |pages=29–51 |title=The Preservation and Adaption of Tradition: Studies of Chinese Religious Expression in Southeast Asia |editor=Tan Chee-Beng |display-editors=0 |series=Contributions to Southeast Asian Ethnography |issue=9 |location=Columbus |publisher=OSU Department of Anthropology |issn=0217-2992}}.
* {{citation |last=Yuan |first=Haiwang |author-mask=Yuan Haiwang |date=2006 |contribution=Mazu, Mother Goddess of the Sea |title=The Magic Lotus Lantern and Other Tales from the Han Chinese |series=World Folklore Series |location=[[Westport, Conn.|Westport]] |publisher=Libraries Unlimited |contribution-url=https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA122 |isbn=9781591582946 }}.
* {{citation |last=Zhang |first=Xun |author-mask=Zhang Xun |title=Incense-Offering and Obtaining the Magical Power of Qi: The Mazu (Heavenly Mother) Pilgrimage in Taiwan |location=Berkeley |publisher=University of California |type=Thesis, Ph.D. in Anthropology |date=1993 |oclc=31154698}}.
{{Refend}}


[[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina (UNESCO)]]
[[Kategorija:Boginje morja in rek]]</text>
      <sha1>drmlrr5u529mucxgub9ukh6cwhyevw7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751899</id>
      <parentid>6751898</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:17:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Božanstva zaščitniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751899</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46912" sha1="rcrm3q9nnt183ewdj2qh01qmrlp1zid" xml:space="preserve">{{Infobox deity
| type = Kitajska
| other_names = Lin Mo
| member_of = Nesmrtniki Vodne palače (水闕仙班)
| image = Wood Statue of Mazu Late 19th century CE Qing Dynasty (1644-1911 CE) China.jpg
| caption = Lesen kip boginje Mazu iz 19. stoletja, Fieldov prirodoslovni muzej
| deity_of = Boginja morja, nebeška soproga
| symbols = Žezlo Ruyi&lt;br&gt;Zlati osebni pečat&lt;br&gt;Poe&lt;br&gt;Biser&lt;br&gt;Palačna svetilka&lt;br&gt;Jadro iz žada&lt;br&gt;Igla za tkanje&lt;br&gt;Lupina morskega polža&lt;br&gt;Zlato sidro
| consort = 
| parents = Lin Juan (oče)&lt;br&gt;gospa Vang (mati)
| day = 
| planet = 
| siblings = 
| children = 
| festivals = 
| cult_centre = 
| gender = ženska
| weapon = 
| abode = 
| temple = Mazujin tempelj
| birth_name = Lin Mo
| birth_date = 21. april 960
| birth_place = [[Otok Meidžov]], okrožje Putian, [[dinastija Song]]
| death_date = 4. oktober 987
| death_place = otok Nangan, okrožje Lienčang, dinastija Song
}}

{{Infobox Chinese
| title = '''Mazu'''
| pic = 
| piccap = 
| t = {{linktext|媽祖}}
| s = {{linktext|妈祖}}
| p = Māzǔ
| w = Ma&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;-tsu&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| mi = {{IPAc-cmn|m|a|1|.|z|u|3}}
| wgn = {{tone superscript|ma1 tsu3}}
| wi = {{IPA|wuu|ma˥ tsu˧|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj = Má-chó͘
| tl = Má-tsóo
| buc = Mă-cū
| y = Māajóu
| j = Maa1-zou2
| ci = {{IPAc-yue|m|aa|1|.|z|ou|2}}
| l = &quot;Mother Ancestor&quot;
| altname = Lin Moniang
| c2 = {{linktext|林|默|娘}}
| p2 = Lín Mòniáng
| w2 = Lin&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Mo&lt;sup&gt;4&lt;/sup&gt;-niang&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| mi2 = {{IPAc-cmn|l|in|2|-|m|o|4|.|n|iang|2}}
| wgn2 = {{tone superscript|lin2 meq8 gnian2}}
| wi2 = {{IPA|wuu|lin˩ məʔ˦ ȵiã˩˦|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj2 = Lîm Be̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Be̍k-niô͘
| tl2 = Lîm Bi̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Bi̍k-niôo
| buc2 = Lìng Mĕk-Niòng
| y2 = Làhm Mahknèuhng
| j2 = Lam4 Mak6-noeng4
| ci2 = {{IPAc-yue|l|am|4|-|m|ak|6|.|n|oeng|4}}
| kanji = 媽祖
| romaji = Masobyō
| hiragana = 
}}
{{Infobox Chinese
| title = '''Popular names'''
| altname = Granny Mazu
| t2 = {{linktext|媽祖|婆}}
| s2 = {{linktext|妈祖|婆}}
| p2 = Māzǔpó
| w2 = Ma tsu3 p'o
| poj2 = Má-chó͘ -pô
| tl2 = Má-tsóo-pô 
| buc2 = Mă-cū-bò̤
| y2 = Māa Jóu pòh
| j2 = Maa1 Zou2 po4
| l2 = Granny Mazu
| altname3 = Queen of Heaven
| c3 = {{linktext|天后}}
| p3 = Tiānhòu
| w3 = T'ien-hou4
| wgn3 = {{tone superscript|tie1 gheu4}}
| wi3 = {{IPA|wuu|ti˥ ɦɤ˧|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj3 = Thian-hiō
| tl3 = Thian-hiō
| buc3 = Tiĕng-hâiu
| y3 = Tīn hauh
| j3 = Tin1 hau6
| l3 = Celestial{{nbsp}}Empress
| altname4 = Heavenly Consort
| c4 = {{linktext|天妃}}
| p4 = Tiānfēi
| w4 = T'ien-fei
| poj4 = Thian-hui
| tl4 = Thian-hui
| buc4 = Tiĕng-hĭ
| y4 = Tīn fēi
| j4 = Tin1 fei1
| l4 = Celestial{{nbsp}}Consort
| altname5 = Holy Heavenly Mother
| t5 = {{linktext|天上聖母}}
| s5 = {{linktext|天上圣母}}
| p5 = Tiānshàng Shèngmǔ
| w5 = T'ien shang4 sheng4 mu3
| wgn5 = {{tone superscript|tie1 zaon6 sen5 mu4}}
| wi5 = {{IPA|wuu|ti˥ zɑ̃˧ səŋ˧ mu˦|label=[[Shanghainese]]:}}
| poj5 = Thian-siōng sèng-bó͘
| tl5 = Thian-siōng sìng-bó
| buc5 = Tiĕng-siông séng-mō̤
| y5 = Tīn seuhng sing móuh
| j5 = Tin1 soeng6 sing3 mou4
| l5 = {{nowrap|Heavenly-&amp;-Sacred Mother
}}
}}
{{Infobox intangible heritage
| Name = Mazu Belief and Customs
| Image = 
| imagesize = 
| Caption = 
| Country = LR Kitajska
| ID = 227
| Region = APA
| Year = 2009
| List = Representative
| Session = 4.
| Below = [[File:Unesco Cultural Heritage logo.svg|100px]]
| Note = UNESCO Cultural Heritage
}}
'''Mazu''' (ali '''Matsu''') je boginja morja v kitajski ljudski veri, [[kitajski budizem|kitajskem budizmu]], [[konfucijanstvo|konfucijanstvu]] in [[taoizem|taoizmu]]. Znana je tudi pod številnimi drugimi imeni in nazivi. Mazu je pobóžantvena oblika Lin Moniang ({{Lang-zh|c={{linktext|林|默|娘}}|poj=Lîm Be̍k-niû / Lîm Bia̍k-niû / Lîm Be̍k-niô͘|p=Lín Mòniáng}}), šamanke iz province [[Fudžjan]], ki naj bi živela v poznem 10. stoletju.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite journal |last=Grydehøj |first=Adam |date=2024-06-30 |title=The Goddess Mazu Has Many Homes: Place, Experience, and Autoethnographic Encounter With the Sacred |journal=Folk, Knowledge, Place |volume=1 |issue=1 |doi=10.24043/fkp.3 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Po smrti so jo začeli častiti kot zavetnico kitajskih pomorščakov, vključno z ribiči in mornarji.

Čaščenje te boginje se je razširilo po kitajskih obalnih območjih in med čezmorskimi kitajskimi skupnostmi v Jugovzhodni Aziji, kjer so nekateri templji, posvečeni Mazu, povezani s slavnimi tajvanskimi templji. Tradicionalno je veljalo prepričanje, da Mazu tava po morjih in s čudežnimi posegi varuje svoje vernike. V sodobnem času pa se je njeno čaščenje razširilo onkraj morskih prostranstev in velja za Kraljico nebes.

Čaščenje Mazu je na [[Tajvan]]u razširjeno, saj so bili številni zgodnji kitajski naseljenci na otoku pripadniki ljudstva Hoklo iz province Fudžjan. Praznovanje v njeno čast je na Tajvanu pomemben dogodek, največja slavja pa potekajo v njenih templjih v mestih Dajia in Beigang ter v njuni okolici.

== Imena in nazivi ==
Poleg imena Mazu &lt;ref name=bol86&gt;{{harvp|Boltz|1986|p=211}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=ir90-62&gt;{{harvp|Irwin|1990|p=62}}.&lt;/ref&gt; oziroma '''Ma-tsu''', kar pomeni »materinska prednica«&lt;ref name=matanc&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA203 203]}}&lt;/ref&gt; »mati«,&lt;ref name=rmb&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA122 122]}}.&lt;/ref&gt; »babica« ali »stara mati«,{{sfnp|Giuffrida|2004}} se Lin Moniang časti tudi pod drugimi imeni in nazivi:

* Mazupo &lt;ref name=duv38-344&gt;{{harvp|Duyvendak|1938|p=344}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=bol86/&gt; ({{zhi|s=妈祖婆|l=babica Mazu|t=媽祖婆}}) oziroma '''Ma Cho Po''' v jeziku hokkien; priljubljeno ime v provinci Fudžjan&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bol86/&gt;
* A-Ma (tudi zapisano kot {{zhp|p=Ah-Ma|c=阿媽|l=mati, babica}}); priljubljeno ime v Macau&lt;ref&gt;{{harvp|Bosco|Ho|1999|p=9}}&lt;/ref&gt;
* Linghui Furen&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Gospa čudežne milosti«); uradni naziv, podeljen leta 1156.&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bolth&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA743 743]}}&lt;/ref&gt;
* Linghui Fei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Princesa božanske milosti«), uradni naziv, podeljen leta 1192.&lt;ref name=duv38-344/&gt;
* '''Tianfei''' (»Nebesna princesa«, kitajščina wu: ''Thi-fi''),&lt;ref name=bol86/&gt;&lt;ref&gt;{{Harvnb|Dreyer|2007|loc=148}}&lt;/ref&gt; s polnim nazivom Huguo Mingzhu Tianfei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Nebesna princesa, ki varuje državo in jo razsvetljuje«), uradni naziv, podeljen leta 1281.&lt;ref name=duv38-344/&gt;&lt;ref name=bolo/&gt;
* Huguo Bimin Miaoling Zhaoying Hongren Puji Tianfei (»Nebesna princesa, ki varuje državo in ščiti ljudstvo; z izjemno duhovno močjo, sijajnim odzivom, velikodušno dobroto in univerzalnim odrešenjem«), uradni naziv, podeljen leta 1409.&lt;ref name=bolth/&gt;
* '''Tianhou''' ali Tianhou Shengmu (naziv, ki se uporablja predvsem na celinski Kitajskem, v Hongkongu in Vietnamu), v kantonščini imenovana tudi '''Tin Hau''', v kitajščini min '''Thean Hou''' in v vietnamščini '''Thiên Hậu''' ({{zhi|c=天后|l=Nebesna kraljica/cesarica}}),&lt;ref name=ir90-62/&gt; uradni naziv, podeljen leta 1683.&lt;ref name=bolo/&gt;
* Tianshang Shengmu (»Sveta nebesna mati«; naziv, ki se uporablja predvsem na Tajvanu)&lt;ref name=bolo&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA741 741]}}&lt;/ref&gt;
* {{zhp|p=Tongxian Lingnü (通賢靈女 – »Vredna in učinkovita gospa«){{sfnp|Soo|1990|p=31}}
* Shennü (神女 – »Božanska ženska«)&lt;ref name=shennv&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA205 205]}}&lt;/ref&gt;
* Zhaoxiao Chunzheng Fuji Ganying Shengfei&lt;ref name=duv38-344/&gt; (»Sveta princesa jasne pobožnosti, čiste vere in blagodejnega odziva«) – uradni naziv, podeljen v času vladavine cesarja Hongwuja iz dinastije Ming.&lt;ref name=duv38-344/&gt;
* Gupozu (姑婆祖 – »prateta«) – neuradni naziv, ki ga uporabljajo potomci s priimkom Lin (林), saj si z njo delijo ta priimek.

Čeprav številni templji, posvečeni Mazu, častijo njena naziva Tianhou in Tianfei, je v nujnih primerih veljalo za običaj, da se ji verniki pod tema imenoma niso molili. Verjeli so namreč, da bi se Mazu ob omembi katerega od njenih uradnih nazivov morda počutila dolžno, da se uredi in obleče v skladu s svojim visokim položajem, preden bi sprejela prošnjo. Veljalo je, da so bile molitve, v katerih so jo naslavljali z imenom Mazu, uslišane hitreje.

== Zgodovina ==
[[File:Mazu Tomb.jpg |thumb|Domnevni grob Lin Moniang na otoku Nangan v otočju Matsu]]

O zgodovinski osebnosti Lin Moniang je znanega zelo malo.&lt;ref name=matanc/&gt; Po vsej verjetnosti je bila šamanka&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Pettit |first=Jonathan E. E. |date=2016 |title=Celestial Masters: History and Ritual in Early Daoist Communities by Terry F. Kleeman |journal=Early Medieval China |language=en |volume=22 |issue=1 |pages=72–74 |doi=10.1353/emc.2016.a943111 |issn=1946-7842}}&lt;/ref&gt; iz majhne ribiške vasice na otoku Meidžov – ki je bil del okrožja Putian v provinci Fudžjan&lt;ref name=duv38-344/&gt; – in je živela v poznem 10. stoletju. Verjetno ni živela na samem otoku, temveč na bližnji celini.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2006|p=224}}.&lt;/ref&gt;{{efn|She may have been born on the mainland as well.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA126 126]}}.&lt;/ref&gt;}} V tistem obdobju je bil Fudžjan močno posinificiran zaradi prihoda beguncev, ki so bežali pred vpadi na območje severne Kitajske; pojavila se je domneva, da je kult boginje Mazu predstavljal zlitje kitajske in lokalne domorodne kulture.&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|pp=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA131 131–2]}}&lt;/ref&gt; Najzgodnejši zapis o njenem kultu izvira iz obdobja dve stoletji pozneje – gre za napis iz leta 1150, ki navaja, da je »lahko napovedala človekovo srečo in nesrečo« ter da so ji »po smrti ljudje na njenem domačem otoku postavili tempelj«.

== Legenda ==
[[File:Mazu.jpg|thumb|Kip boginje Mazu v bližini templja Mazu na otoku Meidžov v provinci Fudžjan na Kitajskem]]

Legende o življenju Lin Moniang so se v veliki meri oblikovale do 12. stoletja.

Veljalo je, da se je rodila v času vladavine vojskovodje Liu Congšjiaa (umrl leta 962) iz Čuandžova, v kraljestvu Min;&lt;ref name=matanc/&gt; ta podatek se je sčasoma izoblikoval v natančen datum: 23. dan tretjega meseca kitajskega lunarnega koledarja{{sfnp|Soo|1990|p=31}}{{efn|This is sometimes mistakenly translated into English as &quot;March 23&quot;, for example by [[Fuzhou University]]'s overview of the [[Meizhou Temple]].&lt;ref name=fzu&gt;{{citation|contribution=Mazhu Temple in Meizhou |contribution-url=https://web.archive.org/web/20110707024306/http://www.fzu.edu.cn/fujian/eput.html |title=Fujian Province |url=http://www.fzu.edu.cn/fzu/f2_0 |publisher=Fuzhou University |location=Fuzhou |date=1999 |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20050218061834/http://www.fzu.edu.cn/fzu/f2_0 |archive-date=2005-02-18 }}.&lt;/ref&gt;}} leta 960 n. št., v prvem letu dinastije Song.{{efn|The coincidence of the date, only attested in late sources, is often doubted by modern scholars such as [[Hugh R. Clark|Clark]].&lt;ref&gt;{{harvp|Clark|2015|pp=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA130 130–1]}}.&lt;/ref&gt;}} Delo iz poznega obdobja dinastije Ming z naslovom ''Velika zbirka o izvoru in razvoju treh naukov ter raziskavah o božanskem'' (''Great Collection of the Three Teachings' Origin and Development and Research into the Divine'') je njen datum rojstva postavilo precej prej, v leto 742.&lt;ref name=bolt&gt;{{harvp|Boltz|2008|p=[https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA742 742]}}.&lt;/ref&gt;

Zgodnji viri jo omenjajo kot »gospodično Lin«. Njeno osebno ime Mo (»tiha«)&lt;ref name=rmb2/&gt; oziroma Moniang (»tiho dekle«) se je pojavilo kasneje. Pravijo, da so ji to ime nadeli, ker ob rojstvu&lt;ref name=rmb/&gt; ali v prvem mesecu po njem ni jokala. Tudi pri štirih letih je bila še vedno tiha in zamišljena deklica.&lt;ref name=rmb2&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA123 123]}}.&lt;/ref&gt; Veljala je za šesto ali sedmo hčer Lin Juana ({{linktext|lang=zh-hant|林|願}}). Danes se ga običajno spominjamo kot enega od lokalnih ribičev, čeprav ga je izdaja dela ''Zapisi o raziskavah o božanskem'' (''Records of Research into the Divine'') iz leta 1593 navajala kot glavnega vojaškega inšpektorja v mestu Putian.&lt;ref name=bolo/&gt; Družina je bila v svoji vasi priljubljena in pripravljena pomagati drugim.

Poznejše legende, katerih namen je bil utemeljiti prisotnost boginje Mazu v budističnih templjih, so pripovedovale, da sta njena starša molila k boginji Guanjin za sina, a sta dobila še eno hčer. Po eni od različic je mati sanjala, da ji je Guanjin podarila čarobno tableto za zanositev in se zbudila s to tableto v roki. Mazu se ni rodila na običajen način, temveč je ob rojstvu iz materinega telesa izstrelila v obliki dišečega bliska rdeče svetlobe.&lt;ref name=rmb2/&gt; Veljalo je, da je bila Mazu še posebej predana boginji Guanjin oziroma da je bila celo njena utelešena oblika.{{sfnp|Irwin|1990|p=63}}{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=316}} Pravijo, da je Mazu kot otrok ob obisku templja povsem prevzel kip božanstva Guanjin, nakar je postala goreča budistka.

Danes pogosto velja prepričanje, da je preučevala versko literaturo&lt;ref name=&quot;crook&quot;&gt;{{harvp|Crook|2014|p=[https://books.google.com/books?id=3YOoAwAAQBAJ&amp;pg=PA32 32]}}.&lt;/ref&gt; in do osmega leta osvojila Konfucijeva dela, do enajstega pa še glavne budistične sutre.{{sfnp|Giuffrida|2004}} V delu ''Zapis o čudežih Nebeške princese'' ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|天妃|顯|聖|錄}}|s={{linktext|天妃|显|圣|录}}|p=Tiānfēi Xiǎnshèng Lù|first=t}}}}), ki sta ga zbrala njena domnevna potomca Lin Jaoju ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|林|堯|俞}}|s={{linktext|林|尧|俞}}|p=Lín Yáoyú|first=t}}}}; deloval ok. 1589) in Lin Linchang ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|林|麟|焻}}|p=Lín Línchàng}}}}; deloval ok. 1670), je navedeno, da jo je še v otroštvu obiskal taoistični mojster (drugje omenjen kot budistični menih) po imenu Šuantong ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|玄|通}}|p=Xuántōng}}}}) in v njej prepoznal budovsko naravo. Do trinajstega leta je osvojila knjigo naukov, ki ji jo je zapustil ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|玄|微|袐|法}}|p=Xuánwēi Bìfǎ}}}}), ter pridobila sposobnost videvanja prihodnosti in duhovnega obiskovanja krajev brez fizičnega potovanja.&lt;ref name=rmb2/&gt;

Lahko se je prikazala tudi na daljavo in to moč izkoriščala za obiskovanje vrtov na okoliškem podeželju, čeprav je lastnike vedno prosila za dovoljenje, preden je nabrala cvetje in ga odnesla domov. Čeprav je začela plavati šele pri razmeroma poznih 15 letih, je v tem kmalu postala izjemno vešča. Pravijo, da je v rdečih oblačilih stala na obali in usmerjala ribiške čolne domov, ne glede na hudo ali nevarno vreme. Pri šestnajstih letih je ob vodnjaku srečala taoističnega nesmrtnika in prejela amulet&lt;ref name=bolth/&gt; oziroma dve bronasti ploščici; te je prevedla oziroma uporabila za izganjanje demonov, zdravljenje bolnikov{{sfnp|Giuffrida|2004}} in preprečevanje nesreč. V času suše naj bi priklicala dež.

Osrednja legenda o Mazu govori o tem, kako je rešila enega ali več družinskih članov, ko so jih na odprtem morju ujeli [[tajfun]]i – običajno se to postavlja v čas, ko je bila stara 16 let.&lt;ref name=crook/&gt; Legenda se pojavlja v različnih oblikah. Po eni od njih so se ženske doma bale, da sta se Lin Juan in njegov sin izgubila, medtem ko je Mazu med tkanjem na statvah padla v trans. Njena duhovna moč je začela reševati moške pred utopitvijo, a jo je mati prebudila, zaradi česar ji je brat zdrsnil v morje. Oče se je vrnil in vaščanom pripovedoval o čudežu. Ta različica zgodbe je ohranjena na stenskih poslikavah v kraju Fengtin v provinci Fudžjan.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=316}}

Ena od različic pravi, da so bili bratje rešeni, oče pa je izgubil življenje. Nato je tri dni in noči iskala njegovo truplo, preden ga je našla. Po drugi različici so se vsi moški varno vrnili. Spet druga pravi, da je Mazu molila k boginji Guanjin, oziroma da je spala in svoji družini pomagala v sanjah.{{sfnp|Irwin|1990|p=63}} Obstaja tudi različica, po kateri so na čolnih pluli njeni štirje bratje; rešila je tri, tako da je njihove čolne povezala med seboj, najstarejši brat pa je umrl zaradi vmešavanja staršev, ki so njen trans zamenjali za napad bolezni in jo prebudili.

V starejših zapisih piše, da je Mazu umrla neporočena pri 27 ali 28 letih. Njeno celibatno življenje so včasih pripisovali zaobljubi, ki jo je dala po tem, ko je na morju izgubila brata. Datum njene smrti je sčasoma postal datum praznika dvojne devetice leta 987,&lt;ref name=rmb3&gt;{{harvp|Yuan|2006|p=[https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA124 124]}}.&lt;/ref&gt; pri čemer je bila po zahodnem štetju stara 27 let, po tradicionalnem kitajskem pa 28. Veljalo je, da je umrla med meditacijo. Po nekaterih pripovedih ni umrla, temveč se je sama povzpela na goro in v žarku močne svetlobe kot boginja odšla v nebesa. Po drugih različicah je umrla, ko je nasprotovala neželeni zaroki. Spet druge viri navajajo, da je umrla pri 16 letih; utonila naj bi, potem ko je izčrpala moči pri neuspešnem iskanju izgubljenega očeta, kar poudarja njeno hčerinsko vdanost. Njeno truplo je nato naplavilo na otok Nangan, kjer je grob, za katerega velja, da je njen.

== Miti ==
Poleg legend o njenem zemeljskem življenju Mazu nastopa tudi v številnih kitajskih mitih:

*V enem od njih sta se vanjo zaljubila demona Čianlijan (»Oko, ki vidi tisoč milj daleč«) in Šunfeng'er (»Uho, ki sliši z vetrom«); obljubila je, da se bo poročila s tistim, ki jo bo premagal v boju. S svojimi veščinami borilnih veščin pa je oba ukrotila in ju – potem ko so postali prijatelji – najela kot svoja generala varuha.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=319}}
*V knjigi iz taoističnega kanona (''Tàishàng Lǎojūn Shuō Tiānfēi Jiùkǔ Língyàn Jīng'') je »Žadna devica čudovitih dejanj« (''Miàoxíng Yùnǚ'') zvezda iz ozvezdja Veliki voz, ki jo je na zemljo prinesel Laojun – božanska podoba Laozi-ja –, da bi pokazal sočutje do tistih, ki bi se lahko izgubili na morju. Utelešena kot Mazu priseže, da ne bo le varovala mornarjev, temveč tudi bdela nad vsemi vidiki življenja in smrti ter pomagala vsakomur, ki bi jo poklical na pomoč.

== Zapuščina ==
=== Čaščenje ===
Čaščenje Mazu je prvič zabeleženo v pesmi Huanga Gongduja iz okoli leta 1140 z naslovom »O svetišču Gladkega prehoda« ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|順|濟|廟}}|s={{linktext|顺|济|庙}}|p=Shùnjì Miào|first=t}}}})&lt;ref name=smooth&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA204 204]}}.&lt;/ref&gt;; avtor jo je v njej opisal kot preprosto in zavedeno šamanko, katere trajni vpliv je bil nerazložljiv. Zapisal je, da so njeni verniki plesali in peli skupaj ter v družbi svojih otrok.&lt;ref name=&quot;ddr&quot;&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA129 129]}}.&lt;/ref&gt; Kmalu zatem, leta 1150, je Liao Pengfei v vasi Ninghai (danes vas Čjaodov) v okrožju Putian zapisal besedilo, ki je bilo do nje bolj spoštljivo.{{efn|The inscription, entitled {{zhp|p=Shengdun Zumiao Chongjian Shunji Miao Ji|c=聖頓祖廟重建顺濟廟記}}, is preserved in a [[Li (surname)|Li family]] genealogy ({{zhi|c=百塘李氏族譜|p=Baitang Lishi Zupu}}) and its legitimacy is sometimes questioned.&lt;ref name=itsbigitsheavyitswood/&gt; It was translated in its entirety into English by Klaas Ruitenbeek.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|pp=312–5}}}} V njem je navedeno, da so ji ljudje po smrti postavili tempelj na njenem domačem otoku in da je bil tempelj ({{nowrap|{{zhi|t={{linktext|聖|墩|廟}}|s={{linktext|圣|墩|庙}}|p=Šèngdūn Miào|first=t}}}}) (Tempelj svetega griča) zgrajen leta 1086, potem ko so prebivalci Ninghaia opazili, da ta žari, odkrili čudežen star splav (ali štor)&lt;ref name=itsbigitsheavyitswood&gt;{{harvp|Clark|2015|p=[https://books.google.com/books?id=LgGhCgAAQBAJ&amp;pg=PA127 127]}}.&lt;/ref&gt; ter imeli videnje »boginje z Meidžova«.&lt;ref name=smooth/&gt;{{efn|A similar story later circulated regarding the establishment of the temple at Fengting.&lt;ref name=fengting&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA207 207]}}.&lt;/ref&gt;}}

Cesar Huizong iz dinastije Song je to svetišče leta 1123 preimenoval v Tempelj gladkega prehoda (''Šùndžì Miào''). To je storil, potem ko je bil njegov odposlanec Lu Jundi leto poprej med neurjem čudežno rešen; Lu je bil takrat na uradni misiji, katere namen je bil izkazati spoštovanje dvoru kraljestva Gorjeo ob smrti kralja Jejonga ter v imenu cesarja potrditi naslednika Injonga, s čimer bi nadomestili dinastijo Liao kot formalne [[suzerenstvo|suzerene]].&lt;ref&gt;{{citation |page=[https://books.google.com/books?id=U9rWcNu89kgC&amp;pg=PA81 81] |title=The Perception of Maritime Space in Traditional Chinese Sources |last=Schottenhammer |first=Angela |author2=Roderich Ptak |display-authors=1 |series=''East Asian Economic and Socio-cultural Studies: East Asian Maritime History'', Vol. 2 |publisher=Harrassowitz Verlag |date=2006 |location=Wiesbaden }}.&lt;/ref&gt;

Čaščenje boginje se je nato razširilo: delo ''Putian Biši'' avtorja Li Džunfuja iz začetka 13. stoletja omenja templje na otoku Meidžov ter v krajih Čjaodou, Džjangkou in Baihu. Do leta 1257 je Liu Kezhuang zabeležil, da imajo vsa »velika trška naselja in majhne vasi« v Putianu svetišča, posvečena »princesi«, ter da se je čaščenje razširilo tudi južneje, do kraja Fengting. Do konca dinastije Song je obstajalo vsaj 31 templjev, posvečenih Mazu, ki so segali vse do Šanghaja na severu in Guangdžova na jugu. Moč boginje, ki se je sicer kazala že v preteklosti, se je v sedanji generaciji razodela v vsej svoji mogočnosti. Sredi razburkanega morja se je med silovitim viharjem na vrhu jambora nenadoma zasvetila božanska svetilka; takoj ko se je prikazala ta čudežna luč, je nevarnost izginila, zato so se ljudje tudi ob grožnji prevrnitve ladje počutili varne in brez razloga za strah.

S širjenjem mazuizma je ta začel vpijati kulta drugih lokalnih šamank, kot sta bili preostali dve izmed »treh princes« iz Šjanjouja, ter celo nekaterih manjših pomorskih in kmetijskih božanstev, vključno z Liu Mianom] in Džangom, »nebeškim učiteljem«.&lt;ref name=godschool&gt;{{harvp|Clark|2007|p=[https://books.google.com/books?id=126EsR8rpC8C&amp;pg=PA208 208]}}.&lt;/ref&gt; Do 12. stoletja je boginja že postala zaščitnica prebivalcev Čjaodouja v času suše, poplav, epidemij, piratskih napadov ali roparskih pohodov. Varovala je ženske med porodom in pomagala pri spočetju.

Kot zavetnica morij je bila boginja tista, katere templje so kitajski priseljenci v tujini gradili med prvimi, saj so se ji tako zahvaljevali za varno potovanje. Kljub svoji islamski vzgoji je admiral in raziskovalec iz dinastije Ming, Dženg He, pripisal zasluge za zaščito na enem od svojih potovanj prav Mazu, kar je leta 1409 privedlo do podelitve novega naziva boginji: »Nebeška soproga za odrešenje vsega sveta«.&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Cite book |last=Smith|first=S. A.|title=Communism in an Enchanted World: Chinese Folk Religion under Mao Zedong|date=2026|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-009-60093-4|series=Cambridge Studies in the History of the People's Republic of China series|location=New York}}&lt;/ref&gt; Dženg je podpiral templje boginje Mazu v Nankingu in prepričal cesarja [[Jongle]]ja, naj zgradi mestno palačo Tianfei; zaradi cesarske podpore in ugledne lege v južni prestolnici cesarstva je bil ta tempelj dolgo časa največje in najpomembnejše središče mazuizma na Kitajskem.

V času odpora dinastije Južni Ming proti dinastiji Čing so boginji Mazu pripisovali zasluge za pomoč vojski Košingae pri zavzetju Tajvana, ki je bil dotlej pod nizozemsko oblastjo. Kasneje so ji pripisovali, da je osebno pomagala nekaterim možem Ši Langa pri porazu Liu Guošuana pri Penghuju leta 1683; ta dogodek je pomenil konec neodvisnega kraljestva Košingovih potomcev in prehod Tajvana pod nadzor dinastije Čing. Palačo princa Zhu Shuguija iz dinastije Ming so preuredili v tempelj Grand Matsu v Tainanu; to je bil prvi tempelj, ki je nosil njen novi naziv »Nebesna cesarica«.

V poznem cesarskem obdobju Kitajske so mornarji pogosto nosili s seboj podobe Mazu, da bi si zagotovili varno plovbo. Nekateri čolni imajo na premcu še vedno majhna svetišča. Amuleti z njeno podobo se uporabljajo tudi v zdravilne namene, denimo kot mazila za žulje na nogah.{{sfnp|Zhang|1993|p=145}} Še v 19. stoletju je vlada dinastije Čing njeni božanski intervenciji uradno pripisala zasluge za zmago nad Francozi v okrožju Tamsui leta 1884 (med kitajsko-francosko vojno) in posebej počastila tamkajšnji tempelj, posvečen njej, ki je med boji služil kot poveljniški štab generala Sun Kaihue. Ko so ameriške sile med drugo svetovno vojno bombardirale Tajvan, naj bi Mazu prestrezala bombe in varovala prebivalstvo.&lt;ref&gt;{{cite book|script-title=zh:臺灣歷史地圖 增訂版. |trans-title=Taiwan Historical Maps, Expanded and Revised Edition|date=February 2018|language=zh-tw|publisher=National Museum of Taiwan History|isbn=978-986-05-5274-4|location=Taipei|page=43|quote={{lang|zh-tw|馬祖來助戰{...}到了日治末期，美軍密集轟炸臺灣，則流傳馬祖顯靈接炸彈、護佑民眾的故事。}}}}&lt;/ref&gt;

Danes se Mazuizem prakticira v približno 1500 templjih v 26 državah po svetu, predvsem v sinosferi ali v skupnostih kitajskih izseljencev, na primer na [[Filipini]]h, kjer prevladujejo pripadniki etnične skupine Hokkien. Od teh templjev jih je skoraj 1000 na Tajvanu,&lt;ref&gt;{{citation |contribution-url=http://thingstodo.viator.com/taiwan/mazu-matsu-chinese-goddess-of-the-sea/ |contribution=Mazu (Matsu), the Chinese Goddess of the Sea |title=Things to Do |url=http://thingstodo.viator.com/ |publisher=Viator |first=Erin de |last=Santiago |access-date=23 September 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140923080819/http://thingstodo.viator.com/ |archive-date=23 September 2014 }}.&lt;/ref&gt; kar predstavlja podvojitev števila 509 templjev, zabeleženih leta 1980, in več kot dvanajstkratno povečanje v primerjavi s številom, zabeleženim pred letom 1911. Ti templji so običajno registrirani kot taoistični, čeprav nekateri veljajo za budistične.

V Hongkongu je več kot 90 templjev, posvečenih boginji Mazu. Na celinski Kitajski je mazuizem uradno opredeljen kot kult zunaj budizma in taoizma, čeprav številni budistični, konfucijanski in taoistični templji vključujejo svetišča, posvečena njej. Čaščenje boginje je na splošno dovoljeno, vendar ni spodbujano; večina ohranjenih templjev je skoncentriranih okoli mesta Putian v provinci Fudžjan. Vključno z dvajsetimi templji na otoku Meidžov jih je v tej prefekturi več kot sto, še 70 pa jih je drugod po provinci, večinoma v naseljih vzdolž obale. Več kot 40 templjev je v provincah Guangdong in Hainan ter več kot 30 v provincah Džedžjang in Džjangsu, vendar se številni zgodovinski templji danes obravnavajo kot muzeji, z njimi pa upravljajo lokalni parki ali kulturne ustanove.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Od začetka 2000-ih let so dovoljena romanja s Tajvana v templje v provinci Fudžjan, zlasti v tempelj v kraju Jongčun, kjer je bilo tajvanskemu templju Šjngang Mazu dovoljeno odpreti podružnični tempelj.

Zvezna država Sabah je uradno začela velik projekt izgradnje najvišjega kipa boginje Mazu na svetu na lokaciji Tanjung Simpang Mengajau v Kudatu na otoku [[Borneo]]. Kip naj bi bil visok kot desetnadstropna stavba, vendar je bil projekt opuščen zaradi protestov muslimanov v Sabahu in političnega vmešavanja.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://www.malaysia-today.net/the-mazu-statue-controversy-should-not-only-be-resolved-at-the-negotiation-table/|title=The Mazu statue controversy should not only be resolved at the negotiation table|author=Lim Kit Siang|publisher=malaysia-today.net|date=December 31, 2007|access-date=2014-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140829003135/http://www.malaysia-today.net/the-mazu-statue-controversy-should-not-only-be-resolved-at-the-negotiation-table/|archive-date=August 29, 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Med neuradna romarska središča za vernike boginje Mazu spadajo otok Meidžov, tempelj Dženlan v mestu Taičung na Tajvanu in tempelj Šjanliang v pristanišču Šjanliang v mestu Putian. Tempelj Šjanliang skupaj z otokom Meidžov velja za najbolj sveti kraj, povezan z boginjo Mazu, saj naj bi do njene smrti prišlo prav na obali pristanišča Šjanliang. Vsako leto oktobra poteka slovesnost, ki se je udeležijo romarji iz različnih kitajskih provinc in s Tajvana, v spomin na ta legendarni dogodek.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Citation |last=Chang |first=Hsun |chapter=13. Multiple Religious and National Identities: Mazu Pilgrimages across the Taiwan Strait after 1987 |date=2017-12-31 |title=Religion and Nationalism in Chinese Societies |pages=373–396 |editor-last=Kuo |editor-first=Cheng-tian |publisher=Amsterdam University Press |doi=10.1515/9789048535057-015 |isbn=978-90-485-3505-7 |jstor=j.ctt1zkjzkd.17 |doi-access=free |jstor-access=free}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Mazu temple in Melbourne - Australia 2010.jpg|Kip boginje Mazu v templju Heavenly Queen v Footscrayu, Victoria
File:Front view of Beitou Guangdu Temple on 6 September 2016.jpg|Tempelj Guandu v okrožju Beitou, Tajpej, Tajvan
File:MazuTemple.jpg|Tempelj Tianhou v Tiandžinu, Kitajska. Najsevernejši tempelj boginje Mazu na Kitajskem
File:三重義天宮.jpg|Tempelj Sančong Ji Tian v okrožju Sančong, New Taipei, Tajvan
File:Thean Hou Temple (18978458805).jpg|Tempelj Thean Hou v Kuala Lumpurju, Malezija
File:成山头 - altar-fountain complex with statues of various Chinese gods in Weihai, Shandong.jpg|Kip boginje Mazu (v sredini), ki drži svetilko in obredno žezlo ruji, v mestu Veihai
File:Yokohama Chinatown Ma Ma Temple Halle Innen Altar 09.jpg|Notranji oltar templja Jokohama Masobjō (posvečenega boginji Mazu) na Japonskem
&lt;/gallery&gt;

=== Romarja ===
Osrednji tempeljski praznik v mazuizmu je tradicionalni rojstni dan Lin Moniang, ki se praznuje 23. dan tretjega meseca kitajskega lunarnega koledarja. Na Tajvanu v njeno čast potekata dve veliki romarji: romanje Dadžia Mazu in romanje Baišatun Mazu. Pri obeh dogodkih romarji prehodijo več kot 300 kilometrov, medtem ko nosijo nosilnico s kipi boginje med dvema templjema.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Mazu Pilgrimage from Zhenlan Temple, Dajia |url=https://www.taiwangods.com/html/landscape_en/1_0011.aspx?i=39 |website=Taiwan Gods |publisher=Ministry of the Interior |access-date=June 5, 2021 |archive-date=April 23, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210423160049/https://www.taiwangods.com/html/landscape_en/1_0011.aspx?i=39 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Baishatun Mazu Foot Pilgrimage | url=https://www.taiwangods.com/html/landscape_en/1_0011.aspx?i=34 |website=Taiwan Gods |publisher=Ministry of the Interior |access-date=June 5, 2021 |archive-date=November 28, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221128071800/https://www.taiwangods.com/html/landscape_en/1_0011.aspx?i=34 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Še en pomemben praznik je povezan s templjem Tianhou v Lukangu.&lt;ref&gt;{{citation |last=Keeling |first=Stephen |contribution-url=https://books.google.com/books?id=RRwrAQAAQBAJ&amp;pg=PT53 |url=https://books.google.com/books?id=RRwrAQAAQBAJ |title=The Rough Guide to Taiwan |publisher=Rough Guides |date=2013 |isbn=9781409350613 |contribution=Mazu's Birthday }}.&lt;/ref&gt; Odvisno od leta lahko praznik boginje Mazu pade v čas od sredine aprila do sredine maja.&lt;ref&gt;{{citation |location=Hong Kong |publisher=Government of the Hong Kong Special Administrative Region |contribution-url=http://www.hko.gov.hk/gts/time/conversion.htm |contribution=Gregorian-Lunar Calendar Conversion Table |url=http://www.hko.gov.hk/ |title=Hong Kong Observatory |date=2015 |access-date=September 23, 2021 |archive-date=February 24, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110224003313/http://www.hko.gov.hk/ |url-status=live }}.&lt;/ref&gt;

Praznujejo tudi obletnico njene smrti oziroma domnevnega vnebovzetja, običajno na praznik dvojne devetice (deveti dan devetega meseca lunarnega koledarja).

=== Uporaba v diskurzu in politiki Komunistične partije ===
Oddelek za delo enotne fronte pri Centralnem komiteju Komunistične partije Kitajske (KPK) je boginjo Mazu izkoristil kot sredstvo za zagovarjanje kitajske združitve.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Fong |first1=Brian C.H. |title=China's influence and the Center-periphery Tug of War in Hong Kong, Taiwan and Indo-Pacific |last2=Jieh-min |first2=Wu |last3=Nathan |first3=Andrew J. |date=2020-12-30 |publisher=Routledge |isbn=978-1-003-08843-1 |editor-last=Fong |editor-first=Brian C. H. |edition=1 |location=Abingdon, Oxon; New York, NY : Routledge, 2021. |language=en |chapter=China's influence on Taiwan’s religions |doi=10.4324/9781003088431-19 |s2cid=229424691 |editor-last2=Wu |editor-first2=Jieh-min |editor-last3=Nathan |editor-first3=Andrew J.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite news |date=June 15, 2023 |title=China hopes Mazu, a sea goddess, can help it win over Taiwan |newspaper=The Economist |url=https://www.economist.com/china/2023/06/15/china-hopes-mazu-a-sea-goddess-can-help-it-win-over-taiwan |url-access=subscription |access-date=2023-06-16 |issn=0013-0613 |quote=Officials in Beijing hope Mazu will help them in a different way. The United Front Work Department, the Communist Party branch with the job of boosting China’s influence abroad, views the goddess as a tool to win Taiwanese hearts and minds. Mazu—or Lin Moniang, as she was known before becoming a goddess—hailed from a small fishing village on the island of Meizhou in the province of Fujian. Today worshippers make pilgrimages to her ancestral temple there. That is useful to China, which has been supporting Mazu-related cultural exchanges with Taiwan since the late 1990s. Local offices of the United Front talk openly of using Mazu to &quot;strengthen Taiwan’s patriotic unification force&quot;. If they can turn Taiwan’s love of Mazu into love of the motherland, that would make it easier to peacefully bring Taiwan back under the mainland’s rule. |archive-date=June 15, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230615201247/https://www.economist.com/china/2023/06/15/china-hopes-mazu-a-sea-goddess-can-help-it-win-over-taiwan |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite news |date=September 19, 2019 |title=China's atheist Communist Party encourages folk religion |newspaper=The Economist |url=https://www.economist.com/china/2019/09/19/chinas-atheist-communist-party-encourages-folk-religion |url-access=subscription |access-date=2023-06-16 |issn=0013-0613 |quote=In 2011 Mr Xi urged officials to &quot;make full use&quot; of Mazu to woo Taiwanese, most of whom have ancestral ties with the mainland. |archive-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616152424/https://www.economist.com/china/2019/09/19/chinas-atheist-communist-party-encourages-folk-religion |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Groot |first=Gerry |date=2019-09-24 |title=The CCP's Grand United Front abroad |url=https://sinopsis.cz/en/the-ccps-grand-united-front-abroad/ |access-date=2023-07-02 |website=Sinopsis |publisher=Charles University |language=en-US |archive-date=November 3, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191103170211/https://sinopsis.cz/en/the-ccps-grand-united-front-abroad/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2023-05-03 |script-title=zh:中共宮廟滲透 媽祖文化也成統戰工具 - 政治 |url=https://news.ltn.com.tw/news/politics/breakingnews/4290300 |access-date=2023-06-16 |website=Liberty Times |language=zh-Hant-TW |archive-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616152423/https://news.ltn.com.tw/news/politics/breakingnews/4290300 |url-status=live |author1=自由時報電子報 }}&lt;/ref&gt; Po besedah ​​akademika Chang Kuei-mina z Nacionalne tajvanske univerze je KPK »ustvarila pripoved, da je zagovornica kitajske ljudske vere« in Mazu je postala del te pripovedi. Leta 2011 je generalni sekretar KPK [[Ši Džinping]] naročil kadrom, naj v celoti izkoristijo Mazu za prizadevanja za kitajsko združitev. Templji na Tajvanu, zlasti na podeželju, so bili glavne tarče operacij vplivanja, saj so stičišča uglednih lokalnih osebnosti, finančne donacije templjem pa ostajajo neregulirane.&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Pomfret |first1=James |last2=Lee |first2=Yimou |date=December 21, 2023 |title=China wields Mazu 'peace goddess' religion as weapon in Taiwan election |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/china-wields-peace-goddess-religion-weapon-taiwan-election-2023-12-21/ |access-date=December 21, 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Wong |first1=Tessa |last2=Chang |first2=Joy |date=2023-12-29 |title=The worshippers caught between China and Taiwan |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-67779220 |access-date=2023-12-30 |archive-date=December 30, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231230175438/https://www.bbc.com/news/world-asia-67779220 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=10 January 2024 |title=China targets Taiwan's temples, Matsu worshippers in influence ops |url=https://www.rfa.org/english/news/china/taiwan-goddess-01102024103041.html |access-date=11 January 2024 |work=Radio Free Asia |archive-date=January 11, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240111044835/https://www.rfa.org/english/news/china/taiwan-goddess-01102024103041.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Skupine, povezane z enotno fronto, so financirale plačana potovanja Tajvancev v templje, posvečene boginji Mazu, v provinci Fudžjan.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-05-05 |title=China funding religious trips: intelligence source |url=https://www.taipeitimes.com/News/taiwan/archives/2025/05/05/2003836345 |access-date=2025-05-05 |website=Taipei Times}}&lt;/ref&gt;

=== V umetnosti ===
Po smrti se je Mazu ohranila v spominu kot mlada ženska, ki je med potovanjem po morjih nosila rdečo obleko.&lt;ref name=duv38-344&gt;{{harvp|Duyvendak|1938|p=344}}.&lt;/ref&gt; V verski ikonografiji je običajno upodobljena v cesarskih oblačilih ter z atributi, kot sta obredna ploščica ''hu'' in cesarska kapa z ravnim vrhom ({{zhi|c=冕冠|p=mian'guan}}), s katere spredaj in zadaj visijo vrste kroglic (''liu'').{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=318}} Njeni templji so običajno varovani z božanstvi vrat, znanima kot Čianlijan {{zh|p=Qianliyan|c=千里眼}} in Šunfeng'er {{zh|p=Shunfeng'er|c=順風耳}}. Njuna zunanja podoba se razlikuje, a pogosto sta upodobljena kot demona: Čianlijan je rdeč, z dvema rogovoma in očesoma iz rumenih safirjev, Šunfeng'er pa zelen, z enim rogom in očesoma iz rubinov.{{sfnp|Ruitenbeek|1999|p=319}}

''Lin Moniang'' (2000), manjša televizijska serija iz province Fudžjan, je bila dramatizacija življenja boginje Mazu v času, ko je bila še smrtnica. Film ''Mazu'' ({{nowrap|{{zhi|t=海之傳說媽祖}}}}, 2007) je bil tajvanski celovečerni animirani film studia Chinese Cartoon Production Co., ki je prikazoval njeno življenje v vlogi šamanke in boginje. Vodja produkcije Teng Čiao je priznal, da je bil film za domači trg le omejeno zanimiv: »Če bi bili mladi naša glavna ciljna publika, zgodbe o Mazu sploh ne bi pripovedovali, saj jih starodavna legenda ne zanima nujno, prav tako pa niso posebej zvesti tajvanskim produkcijam.« Namesto tega velja, da »se ob pogledu na svetovne trge tuji kupci vedno sprašujejo, kaj lahko najbolje predstavlja Tajvan«. Film ''Mazu'' – z zgodbo o »čarobnem dekletu in dveh prikupnih spremljevalcih [božanstvih vrat Čianlijan in Šunfeng'er], obogateno z močnim lokalnim pridihom« – je bil tako zasnovan z namenom, da pritegne mednarodne trge, ki jih zanima Tajvan.&lt;ref&gt;{{citation |url=http://www.taipeitimes.com/ |contribution-url=http://www.taipeitimes.com/News/feat/archives/2007/07/27/2003371538 |contribution=The Good, the Bad, and the Divine |title=Taipei Times |last=Ho |first=Yi |author-mask=Ho Yi |access-date=December 9, 2005 |archive-date=December 12, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211212014032/http://www.taipeitimes.com/ |url-status=live }}.&lt;/ref&gt;
{|
|-
|
| {{multiple image
| perrow            = 3
| total_width       = 480
| image_gap         = 
| caption_align     = center
| align             = right
| image1            = Een schip op volle zee.jpg
| image2            = Een schip op volle zee (Mazu Crop).jpg
| footer            = Detajl slike iz 18. stoletja, ki prikazuje Mazu med reševanjem odprave dinastije Song v Gorjeo na odprtem morju leta 1123; slika je v muzeju [[Rijksmuseum]] na Nizozemskem.
}}
| {{multiple image
| perrow            = 3
| total_width       = 300
| image_gap         = 
| caption_align     = center
| align             = right
| image1            = Golden Mazu of Nanfangao Nantian Temple 南方澳南天宮金媽祖側面 03. 20240830.jpg
| image2            = Jade Mazu of Nanfangao Nantian Temple 南方澳南天宮玉媽祖側面 02. 20240830.jpg
| footer            = Kipi boginje Mazu iz zlata in žada v templju Nan-Tian v kraju Nanfang'ao (občina Su'ao, okrožje Jilan, Tajvan).
}}
|}

== Opombe ==
{{Notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Literatura ===
{{Refbegin|30em}}
* {{citation |first=Judith Magee |last=Boltz |contribution=In Homage to T'ien-fei |title=Journal of the American Oriental Society |volume=106 |issue=1 |publisher=Sinological Studies |pages=211–232 |year=1986 |doi=10.2307/602373 |jstor=602373}}.
* {{citation |first1=Joseph |last1=Bosco |first2=Puay-peng |last2=Ho |title=Temples of the Empress of Heaven | publisher=Oxford University Press |year=1999 |isbn=9780195903553 |location=Hong Kong}}
* {{citation |title=The Encyclopedia of Taoism |volume=II |date=2008 |publisher=Routledge |location=Abingdon |contribution-url=https://books.google.com/books?id=R3Sp6TfzhpIC&amp;pg=PA741 |pages=741–744 |last=Boltz |first=Judith Magee |contribution=Mazu |isbn=9781135796341 }}.
* {{citation |last=Clark |first=Hugh R. |contribution-url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1442MqyEEuM.pdf |contribution=The Religious Culture of Southern Fujian, 750–1450: Preliminary Reflections on Contacts across a Maritime Frontier |publisher=Institute of History and Philology |title=Asia Major |volume=XIX |issue=1 |date=2006 |location=Taipei |access-date=November 28, 2016 |archive-date=November 26, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161126003856/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1442MqyEEuM.pdf |url-status=live }}.
* {{citation |last=Clark |first=Hugh R. |title=Portrait of a Community: Society, Culture, and the Structures of Kinship in the Mulan River Valley (Fujian) from the Late Tang through the Song |publisher=Chinese University Press |date=2007 |location=Hong Kong |isbn=978-9629962272}}.
* {{citation |title=Imperial China and Its Southern Neighbors |editor=Victor H. Mair |editor2=Liam C. Kelley |display-editors=0 |publisher=Institute of Southeast Asian Studies |location=Singapore |date=2015 |last=Clark |first=Hugh R. |contribution=What Makes a Chinese God? or, What Makes a God Chinese? |pages=111–139 |isbn= 9789814620536}}.
* {{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=3YOoAwAAQBAJ&amp;pg=PA32 |contribution=Mazu |title=Taiwan |edition=2nd |last=Crook |first=Steven |location=Chalfont St Peter |publisher=Bradt Travel Guides |pages=32–33 |editor=Adrian Phillips |display-editors=0 |date=2014 |isbn=9781841624976 }}.
* {{citation | last=Dreyer | first=Edward L. | title=Zheng He: China and the Oceans in the Early Ming Dynasty, 1405–1433 | year=2007 | publisher=Pearson Longman | location=New York | isbn=9780321084439 | author-link=}}.
* {{citation |last=Duyvendak |first=Jan Julius Lodewijk |author-link= |date=1938 |contribution=The True Dates of the Chinese Maritime Expeditions in the Early Fifteenth Century |title=T'oung Pao |volume=XXXIV |issue=5 |pages=341–413 |publisher=Brill |doi=10.1163/156853238X00171 |jstor=4527170 }}.
* {{citation |contribution-url=https://books.google.com/books?id=H5cQH17-HnMC&amp;pg=PA857 |contribution=Tianhou |title=Holy People of the World |volume=II |last=Giuffrida |first=Noelle |editor=Phyllis G. Jestice |display-editors=0 |publisher=ABC Clio |location=Santa Barbara |date=2004 |isbn=9781576073551 }}.
* {{citation |first=Lee |last=Irwin |contribution=Divinity and Salvation: The Great Goddesses of China |title=Asian Folklore Studies |volume=49 |issue=1 |date=1990 |pages=53–68 |publisher=Nanzan University |doi=10.2307/1177949|jstor=1177949 }}.
* {{citation |first=Klaas |last=Ruitenbeek |contribution=Mazu, Patroness of Sailors, in Chinese Pictorial Art |title=Artibus Asiae |volume=58 |issue= 3/4 |date=1999 |pages=281–329 |publisher=Artibus Asiae Publishers |doi=10.2307/3250021|jstor=3250021 }}.
* {{citation |last=Shu |first=Tenjun |script-title=ja:媽祖と中國の民間信仰 |title=Massō to Chūgoku no Minken Shinkō |date=1996 |location=Tokyo |publisher=Heika Shuppansha |language=ja |isbn=9784892032745}}.
* {{citation |last=Soo |first=Khin Wah |author-mask=Soo Khin Wah |date=1990 |contribution=The Cult of Mazu in Peninsular Malaysia |pages=29–51 |title=The Preservation and Adaption of Tradition: Studies of Chinese Religious Expression in Southeast Asia |editor=Tan Chee-Beng |display-editors=0 |series=Contributions to Southeast Asian Ethnography |issue=9 |location=Columbus |publisher=OSU Department of Anthropology |issn=0217-2992}}.
* {{citation |last=Yuan |first=Haiwang |author-mask=Yuan Haiwang |date=2006 |contribution=Mazu, Mother Goddess of the Sea |title=The Magic Lotus Lantern and Other Tales from the Han Chinese |series=World Folklore Series |location=[[Westport, Conn.|Westport]] |publisher=Libraries Unlimited |contribution-url=https://books.google.com/books?id=UBHQC_Iz6OMC&amp;pg=PA122 |isbn=9781591582946 }}.
* {{citation |last=Zhang |first=Xun |author-mask=Zhang Xun |title=Incense-Offering and Obtaining the Magical Power of Qi: The Mazu (Heavenly Mother) Pilgrimage in Taiwan |location=Berkeley |publisher=University of California |type=Thesis, Ph.D. in Anthropology |date=1993 |oclc=31154698}}.
{{Refend}}


[[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina (UNESCO)]]
[[Kategorija:Boginje morja in rek]]
[[Kategorija:Božanstva zaščitniki]]</text>
      <sha1>rcrm3q9nnt183ewdj2qh01qmrlp1zid</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:1008</title>
    <ns>1</ns>
    <id>608785</id>
    <revision>
      <id>6751559</id>
      <timestamp>2026-09-16T16:22:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6751559</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Suhor pri Metliki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608786</id>
    <redirect title="Dolnji Suhor pri Metliki" />
    <revision>
      <id>6751576</id>
      <timestamp>2026-09-16T17:45:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Dolnji Suhor pri Metliki]]</comment>
      <origin>6751576</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41" sha1="6bqdy8rxyqcesl2jnqufvsh2iuxnazh" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV[[Dolnji Suhor pri Metliki]]</text>
      <sha1>6bqdy8rxyqcesl2jnqufvsh2iuxnazh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Degaña</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608787</id>
    <revision>
      <id>6751635</id>
      <timestamp>2026-09-16T19:50:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* Degaña */</comment>
      <origin>6751635</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9525" sha1="ejhwf6m4s0eaufx6jkw1chgfbn88arz" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = Degaña
 | native_name       = 
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = Degaña 2.jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = 
 | image_shield = Escudo de Degaña.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Narcea
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | subdivision_type5 = Občina
 | subdivision_name5 = Degaña
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Oscar Áncares Valín (Asturijska socialistična federacija)
  | area_total_km2    = 87,16
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 768
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|42|56|26|N|6|34|16|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 852
  | website = https://www.degania.org/
 | footnotes =
}}
'''Degaña''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na skrajnem južnem delu zahodne Asturije, na meji s [[provinca Leon|provinco Leon]], približno 120 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije.

Na severozahodu meji na [[Ibias]], na severu na [[Cangas del Narcea]], na vzhodu na [[Villablino]] (v Leonu), na jugovzhodu na [[Palacios del Sil]] (v Leonu), na jugu na [[Páramo del Sil]] (v Leonu) in na jugozahodu na [[Peranzanes]] (v Leonu).

== Etimologija ==
Izvor imena Degaña ni popolnoma razjasnjen. Nekateri mislijo, da izvira iz imena samostana Dec Aniam, ki ga je vodil ''desetnik'' ({{lang-la|decanum}}). Občina se je imenovala v [[srednji vek|srednjem veku]] tudi ''Dekanéa''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Degaña |work=Toponimia Asturiana |url=https://mas.lne.es/toponimia/index.php?leer=20&amp;palabra=ndi |date= |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
V občini, pri naselju La Prohida so odkrili ostanke gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Los Castros de Degaña |work=Arqueo Astur |url=https://arqueoastur.com/project/los-castros-de-degana/ |date= |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Manj virov je o Degañi iz srednjega veka. Domnevna listina omeni samostan Sv. Jakoba v Degañi, ampak verodostojnost tega dokumenta ni zanesljiva.

Degaña je bila od 13. stoletja tesno povezana s sosednjim Leonom. Tudi danes so močni ti stiki, predvsem s commarco Laciano.&lt;ref name=&quot;AYD&quot;&gt;{{navedi novice|title=Parroquias |work=Ayuntamiento de Degaña |url=https://www.degania.org/parroquias |date= |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; V nekaterih časih je bila evidentirana med leonske občine, dokler meja ni bila točno določena 1833 med Asturijo in Leonom. Dolgo časa je bila del občine Ibias.&lt;ref name=&quot;AYD&quot; /&gt;

Zaradi zlorab sta se Degaña in Cerredo veliko tožarila z veleposestniki, ki jih nista se mogla rešiti do konca 18. in začetka 19. stoletja. V 19. stoletju so ju pridružili k občini Ibas, čeprav nista bila pod dejansko oblastjo Ibiasa, ampak sta bila v bistvu samostojni občini.

Več stoletij so pasli čredarji na ozemlju do 1873, ko so jih kmetje odgnali iz pašnikov, ki so jih potem oddali v najem grofu v Torenu.&lt;ref name=&quot;AYD&quot; /&gt;

V 20. stoletju se je začelo rudarstvo. Rudniki so bili potencialni podpiralci Ljudske fronte, ki je zmagala na volitvah v občini v času [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]. Takrat so uničili cerkev v Degañi. Po vojni so naprej razvijali izkop premoga. Takrat se je razcvetel Cerredo, medtem ko se je pomen Degañe zmanjšal.&lt;ref name=&quot;RTVAst&quot;&gt;{{navedi novice|title=Degaña logró mantener una población estable a lo largo del siglo XX |work=Radiotelevisión del Principado de Asturias |url=https://www.rtpa.es/noticias-asturias:-Dega%C3%83%C2%B1a-logro-mantener-una-poblacion-estable-a-lo-largo-del-siglo-XX_111593508298.html |date=30.6.2020 |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Kajti so že zaprli vse rudnike, je upadanje prebivalstva v Degañi kot tudi v Laciani nezaustavljivo. Občina trenutno poskusi razvijati turizem s podporo [[Evropska unija|Evropske unije]].&lt;ref name=&quot;nuevaesp&quot;&gt;{{navedi novice|last=Álvarez |first=Demelsa |title=Espacio Tormaleo consigue financiación europea para la reactivación de Ibias y Degaña |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/occidente/2022/11/23/espacio-tormaleo-financiacion-europea-reactivacion-78952574.html |date=23.11.2022 |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt; Zaradi zaprtja rudnikov je 40% prebivalstva zapustilo in so se preselili v Oviedo, [[Gijón]] ali [[Madrid]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Villa |first=Octavio |title=Setenta concejos pierden población de forma continua en el último cuarto de siglo |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/asturias/setenta-concejos-pierden-poblacion-continua-cuarto-siglo-asturias-20220501000701-ntvo.html?ref=https%3A%2F%2Fwww.google.com%2F |date=1.5.2022 |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[Slika:Degaña 1991.jpg|desno|thumb|Klanci v Degañi]]
Občino oklenijo strminasti klanci. Led je v [[ledena doba|ledeni dobi]] izoblikoval današnje doline. Značilna orografska oblika okolice je [[morena|groblja]]. Na severu se nahaja gorovje Sierra de Degaña, ki ima tri visoke vrhe: Grallos (1866 m), Chagonacho (1870 m) in Rubio (1863 m). Na jugu občina meji s [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskim gorovjem]]. Na tem južnem delu gorske verige so najvišji vrhovi Moredina (1859 m), Bóveda (1923 m) in Gubia del Portillón (1934 m). Prelaz Cerredo povezuje Degaño z Leonom, predvsem z občino Villablinó.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Degaña |url=https://www.degania.org/historia |date= |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

Glavna reka občine je Ibias, ki se izliva v Collado. Dva glavna pritoka sta Corradas in Regueirón. Poleti je nizek vodostaj na teh rekah.

Rastlinstvo je zelo raznoliko v Degañi zaradi geografskega položaja. Ponekod zaradi lege dolin rastline imajo manj sence kot drugje, kjer je položaj bolj senčen. Na sončnih klancih obilno rastejo bukev, hrast in bodika. V gozdovih živijo srne, divji prašiči in medvedi (predvsem kantabrijski medved, ki je tukajšnja podvrsta [[rjavi medved|rjavega medveda). V potokih se obilno nahajajo posrtvi. 

Degaña je del Narodnega parka Ibias.&lt;ref name=&quot;NESP&quot;&gt;{{navedi novice|title=El Parque Natural de las Fuentes del Narcea, Degaña e Ibias |work=La Nieva España : Guardianes de la Biosfera |url=https://especiales.lne.es/guardianes-de-la-biosfera/fuentes-del-narcea-degana-ibias.html |date= |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Tras la pista del oso pardo en los paisajes más bonitos de Asturias |work=El Mundo |url=https://www.elmundo.es/viajes/espana/2022/05/28/628ddc2921efa0eb508b45a6.html |date=28.5.2022 |accessdate=16.9.2026 |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Torre de baldes en La Collada.jpg|thumb|desno|Stari rudniški stolp nad mino v La Colladi]]
Temelj gospodarstva je bil nekoč kmetijstvo, živinoreja in trgovina. V občini so bila avtarkična gospodarstva, čredarji so najeli pašnike ([[asturijščina|asturijsko]] ''braña''), medtem ko je bilo dejavno trgovanje z Laciano v Leonu. Tudi je veliko leonskih čredarjev najelo pašnike v Degañi.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Menéndez |first=Carmen-Oliva |year=2008 |title=Teitos. Cubiertas vegetales de Europa Occidental: de Asturias a Islandia |page=206 |publisher=Colegio Oficial de Aparejadores y Arquitectos Técnicos del Principado de Asturias |isbn=978-84-612-7656-1 |cobiss=}}&lt;/ref&gt;

Industrializacija je večinoma odpravila poljedelstvo v Degañi. Premog, ki so ga tukaj izkopali, so večinoma odvažali v termoelektrarno v Anllaresu (v Leonu).&lt;ref name=&quot;RTVAst&quot; /&gt;

Občina trenutno osredotoči na podeželski turizem in naravni turizem, kar omogoča pripadnost Narodnemu parku Ibias.&lt;ref name=&quot;NESP&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;nuevaesp&quot; /&gt; Tudi načrtujejo razvijati vinogradništvo s proizvodnjo asturijske vrste Cangas, ampak je ta panoga še v povojih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=El nuevo vino de Asturias |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/gastronomia/gastronomia-asturias-vino-cangas-narcea-20221013114355-nt.html |date=13.10.2022 |accessdate=16.9.2026 |language=es |last=M. Puga |first=Jessica}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
Ima malo kulturnih spomenikov kot cerkvene ali ljudske stavbe. Cerkev Marije Device v Cerredu so gradili v 14. stoletju, sedanjo obliko je dobila v 17. stoletju. V cerkvi v Tabladu je Kristusova podoba iz 16. stoletja, ki so jo rezali iz [[slonovina|slonovine]].

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Deganja}}
[[Kategorija:Naselja v Asturiji]]</text>
      <sha1>ejhwf6m4s0eaufx6jkw1chgfbn88arz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Degana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608788</id>
    <redirect title="Degaña" />
    <revision>
      <id>6751637</id>
      <timestamp>2026-09-16T19:50:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Degaña]]</comment>
      <origin>6751637</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" sha1="f6sftfla89jidxkh8ax1u9fqdwd98un" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Degaña]]</text>
      <sha1>f6sftfla89jidxkh8ax1u9fqdwd98un</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>El Franco</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608789</id>
    <revision>
      <id>6751656</id>
      <timestamp>2026-09-16T21:04:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <comment>/* El Franco */</comment>
      <origin>6751656</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5446" sha1="dstw2v22qrxfv4l9dviy6nlqparq71b" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
 | name              = El Franco
 | native_name       = 
 | official_name     = 
 | settlement_type   = Občina
 | other_name        = 
 | nickname          =
 | motto             =
 | image_skyline     = PA120186–Viavelez 450px.jpg
 | image_caption     = 
 | image_flag        = 
 | image_shield = Escudo de El Franco.svg
 | pushpin_map       = Španija
 | map_caption       = Lega v Španiji
 | subdivision_type  = Država
 | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]]
 | subdivision_name  = {{flag|Španija}}
 | subdivision_name1 = [[Asturija]]
 | subdivision_type2 = comarca
 | subdivision_name2 = Eo-Navia
 | subdivision_type3 = 
 | subdivision_name3 = 
 | subdivision_type4 = 
 | subdivision_name4 = 
 | subdivision_type5 = Občina
 | subdivision_name5 = El Franco
 | established_title = 
 | established_date  = 
 | government_type   =
 | leader_title      = Župan
 | leader_name       = Cecilia Pérez (Španska socialistična delavska stranka)
  | area_total_km2    = 78,03
 | area_land_km2     =
 | area_water_km2    =
  | area_urban_km2    =
 | area_metro_km2    =
 | population_as_of  = 1. januar 2025
 | population_footnotes = &lt;ref&gt;National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 &quot;Municipal Register of Spain of 2025&quot;]&lt;/ref&gt;
 | population_total  = 3728
 | population_urban  =
 | population_metro  =
  | population_density_km2 = auto
 | population_note   = 
 | population_demonym      =  
 | timezone =
  | coordinates             = {{coord|43|30|34|N|6|50|03|W|region:ES|display=inline,title}}
 | elevation_footnotes =
 | elevation_m = 899
  | website = https://www.elfranco.es/
 | footnotes =
}}
'''El Franco''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severozahodnem delu zahodne Asturije, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], približno 116 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije.

Na severu meji na Kantabrijsko morje, na severozahodu meji na [[Tapia de Casariego|Tapio de Casariego]], na zahodu na [[Castropol]], na jugu na [[Boal]] in na jugovzhodu na [[Coaña|Coaño]]

Središče občine je v La Caridadu. V občino govorijo v največjem številu [[eonavščina|eonavščino]] (različica [[galicijščina|galicijščine]]).

== Zgodovina ==
Odkriti so ostanki gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]] v El Cabu, Valdeparesu in El Arancedu. V zadnjem najdišču je bilo zelo površno odkritje, zato so ga pozneje vsiljivci izropali.

V [[rimsko cesarstvo|rimljanskem obdobju]] so začeli izkopati zlato, predvsem v Arancedu.

V [[srednji vek|srednjem veku]] v kraljevih darilnih listinah omenijo prvič El Franco. [[kraljevina Asturija|Asturijski]] in [[kraljevina Leon|leonski kralji]] so darovali veliko zemljišč cerkvi in samostanom na tem kraju, zato je bil vpliv cerkve močen tudi v modernem obdobju.

Cerkvena zemljišča je v 16. stoletju izlastil [[Filip II. Španski]], ki je bil na tesnem z denarjem zaradi nenehnih vojskovanj. Nekatere asturijske občine so sčasoma kupili svobodo od kraljeve odvisnosti, kar se ni posrečilo El Francu. Kralj ga je daroval svojim velikašem, dokler so 1583 občani dosegli odkupnino. Prvi dokumenti o dejavnostih samostojne občine so iz 1699.

V 19. stoletju je bilo pet valjalnic, tri kovačnice in tri železolivarne v občine. Njihove izdelke so uvažali v pristanišče Viavélez. Na obali so ljudje živeli deloma od ribolova, deloma od kmetijstva.

V 19. in 20. stoletju se je tudi iz te občine izseljevalo veliko ljudi: nekateri v [[Latinska Amerika|Latinsko Ameriko]] (predvsem v [[Kuba|Kubo]]), nekateri drugi v industrializirane kraje Asturije ([[Gijón]], [[Avilés]]) ali v [[Barcelona|Barcelono]].

== Geografija ==
Glavni reki sta Porcía in Mazo. Na obali je planota, a na južnem delu se viša gorovje Sierra de Penouta. Reka Porcía tvori naravno mejo med El Francom in Tapio de Casariego.

Površina gozdov se je zmanjšala zaradi kmetijstva in lesne industrije. Večji izvirni gozdovi so v Miudesu in La Caridadu. Druga območja so pogozdovali z [[evkalipt]]i.

Jama Andina je naravovarstveno zaščitena, se je izoblikovala v spodnjem [[kambrij]]u v dolini, kjer teče tudi reka Mazo. Na tem območju rastejo hrast, lovor in murva.

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo se temelji živinoreji. Dejavnost panoge se je v zadnjih desetletjih podvojila in osredotoči na proizvodnjo mesa.

== Kultura ==
Cerkev Marije Device je bila zgrajena v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]], vendar je dobila končno obliko v 18. stoletju.

V 16. stoletju sta bili zgrajeni palači Miudes in Fonfría. V 19. stoletju so gradili palačo Jardón. Družina Jardón je podpirala gradnjo šole v Viavélezu. Ta [[Neoklasicizem|neoklasicistična]] stavba je danes tudi del stavbene kulturne dediščine. Zanimivost stavbe, da je na pročelju grb [[Argentina|Republike Argentine]].

Od 1983, v vsakem letu organizirajo festival Noč Keltov v občini, ki želi pritegniti pozornost na keltsko kulturno dediščino Asturije.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{navedi novice|title=Concejo de El Franco |work=Vivir Asturias |url=https://el-franco.vivirasturias.com/poblaciones/c/0/i/59602617/concejo-franco |date= |accessdate=16.9.2026 |language=es}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Franco, EL}}
[[Kategorija:Naselja v Asturiji]]</text>
      <sha1>dstw2v22qrxfv4l9dviy6nlqparq71b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Batman (film, 1989)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608791</id>
    <revision>
      <id>6751808</id>
      <timestamp>2026-09-17T08:33:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>nov</comment>
      <origin>6751808</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8894" sha1="j6iskoushqdunpfy8rakdcw838kf90d" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Batman
| image          = BATMAN 1989.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Tim Burton]]
| producer       = [[Sam Hamm]]
| writer         = [[Sam Hamm]]
| starring       = [[Michael Keaton]]&lt;br /&gt;[[Jack Nicholson]]&lt;br /&gt;[[Kim Basinger]]&lt;br /&gt;[[Robert Wuhl]]&lt;br /&gt;[[Pat Hingle]]&lt;br /&gt;[[Billy Dee Williams]]&lt;br /&gt;[[Michael Gough]]&lt;br /&gt;[[Jack Palance]]
| music          = [[Danny Efmann]]&lt;br /&gt;[[Prince]]
| cinematography = 
| editing        = 
| studio         = 
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures]]
| released       = 11.avgust 1989 (ZDA)
| runtime        = 126 minut
| country        = {{zastava države|ZDA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 
| gross          = 
}}'''Batman''' je ameriški superjunaški film iz leta 1989, ki ga je režiral [[Tim Burton]], po scenariju, ki sta ga napisala [[Sam Hamm]] in [[Warren Skaaren]]. Temelji na [[Batman|istoimenskem liku]] iz stripov [[DC Comics]] in je prvi del začetne filmske serije o Batmanu založbe [[Warner Bros.|Warner Bros]]. V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Jack Nicholson]], [[Kim Basinger]], [[Robert Wuhl]], [[Pat Hingle]], [[Billy Dee Williams]], [[Michael Gough]] in [[Jack Palance]]. Glasbo za film sta napisala [[Danny Elfman]] in [[Prince (glasbenik)|Prince]]. Film govori o začetku boja proti kriminalu, ki ga izvaja Batman in prikazuje njegov konflikt z njegovim najhujšim sovražnikom [[Joker (lik)|Jokerjem]]. 

Potem, ko je bil Burton leta 1986 najet za režiserja, sta [[Steve Englehart]] in [[Julie Hickson]] napisala filmske scenarije, preden je Hamm napisal prvi scenarij. Batman ni dobil zelene luč vse do uspeha Burtonovega filma [[Beetlejuice (1988)|Beetlejuice]] (1988). Na ton in teme filma sta delno vplivala filma The Killing Joke Alana Moora in Briana Bollanda ter The Dark Knight Returns Franka Millerja. Film se najprej prilagodi in nato oddalji od zgodbe o izvoru Jokerja, kjer Batman nenamerno povzroči, da gangster Jack Napier pade v kislino v tovarni Axis Chemical, kar sproži njegovo preobrazbo v psihopatskega Jokerja. Poleg tega je soustvarjalec Batmana [[Bob Kane]] delal kot svetovalec za film. 

Številni glavni igralci so se pogajali za vlogo Batmana, preden je bil Keaton izbran. Keatonova izbira je bila kontroverzna, saj je do leta 1988 postal tipičen komični igralec in mnogi opazovalci so dvomili, da bi lahko odigral resno vlogo. Nicholson je vlogo Jokerja sprejel pod strogimi pogoji, ki so narekovali najvišjo plačo, del zaslužka filma (vključno s pripadajočim trgovskim blagom) in lasten snemalni urnik. Snemanje je potekalo v studiu Pinewood od oktobra 1988 do januarja 1989. Proračun se je povečal s 30 milijonov dolarjev na 48 milijonov dolarjev, medtem ko je stavka v združenju scenaristov Amerike leta 1988 prisilila Hamma, da je odstopil. Skaaren je prepisal scenarij, dodatne osnutke brez navedbe v odjavni špici pa sta naredila [[Charles McKeown]] in [[Jonathan Gems]]. 

Film Batman je bil kritično in finančno uspešen, saj je v blagajnah zaslužil več kot 400 milijonov dolarjev in prejel pozitivne ocene kritikov. Kritiki in občinstvo so še posebej pohvalili Nicholsonovo in Keatonovo igralsko predstavo, Burtonovo režijo, scenografijo in glasbo skladatelja Dannyja Elfmana. Ob izidu je bil šesti najuspešnejši film v zgodovini. Film je prejel več nominacij za nagrado Saturn in nominacijo za [[zlati globus]] za Nicholsonovo igro ter osvojil [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo umetniško režijo. Nadaljevanje, [[Batmanova vrnitev]], je izšlo leta 1992. 

== Vsebina ==
Časopisni novinar Alexander Knox in fotoreporterka Vicki Vale preiskujeta opažanja &quot;Batmana&quot;, zamaskiranega superjunaka, ki lovi kriminalce v Gotham Cityju. Oba se udeležita zbiranja sredstev, ki ga prireja milijarder Bruce Wayne, ki je na skrivaj Batman, saj se je za to pot odločil, potem ko je bil kot otrok priča roparju, ki je umoril njegove starše. Med dogodkom se Wayne zaljubi v Vale. 

Medtem pa mafijski šef Carl Grissom pošlje svojega sociopatskega drugega poveljnika Jacka Napierja, da vdre v Axis Chemicals in pridobi obremenilne dokaze. Vendar pa se na koncu izkaže, da gre na skrivaj za zaroto, s katero želijo Napierja umoriti zaradi afere z Grissomovo ljubico Alicio Hunt. Pokvarjeni poročnik policije Gotham Cityja Max Eckhardt organizira napad na Napierja z nepooblaščenim napadom na Axis Chemicals. Vendar komisar James Gordon izve za napad in prevzame poveljstvo ter policistom ukaže, naj Napierja ujamejo živega. Pojavi se tudi Batman, medtem ko Napier ustreli in ubije Eckhardta kot maščevanje za prevaro. Med pretepom z Batmanom Napier pade z balkona v kad s kemikalijami. Čeprav naj bi bil mrtev, Napier preživi ter pri tem utrpi različne poškodbe, vključno s kredno belo kožo ter smaragdno zelenimi lasmi in nohti. Preživi operacijo, da bi popravil škodo, a je operacija neuspešna saj na koncu ostane z trajnim nasmehom na obrazu. Napier, ki se zdaj imenuje &quot;Joker&quot;, ga ob pamet spravi njegov gnusni videz, zaradi česar ubije Grissoma in njegove sodelavce ter prevzame njegovo delovanje. 

Joker začne terorizirati Gotham tako, da v različne higienske izdelke doda &quot;Smylex&quot; – smrtonosno kemikalijo, zaradi katere žrtve umrejo od smeha. Joker kmalu postane obseden z Vicki in jo zvabi v muzej Flugelheim, ki ga njegovi privrženci vandalizirajo. Batman reši Vicki, jo odpelje v Batcave in ji posreduje vse svoje raziskave o Smylexu, kar bo prebivalcem Gothama omogočilo, da se izognejo toksinu. Wayne, ki je v konfliktu s svojo ljubeznijo do nje, obišče njo na njenem domu z namenom, da razkrije svojo skrivno identiteto, a Joker prekine srečanje. Joker vpraša Wayna: &quot;Si že kdaj plesal s hudičem v bledi mesečini?&quot;, kar Wayne prepozna kot frazo, ki jo je uporabil ropar, ki je umoril njegova starša. Ustreli Wayna, ki pa preživi tako, da pod majico skrije servirni pladenj. 

Waynov butler Alfred Pennyworth, ki je skušal vzpostaviti odnos med parom, odpelje Vicki v Batjamo. Ko Vicki izve njegovo skrivnost, se Wayne odloči, da se bo zaradi mesta borila proti Jokerju zaradi njunega odnosa. Nato se odpravi uničit tovarno Osi, ki je bila uporabljena za izdelavo Smylexa. Medtem Joker zvabi prebivalce Gothama na parado v počastitev dvestoletnice Gothama z obljubo brezplačnega denarja. Izkaže se, da je to past, namenjena temu, da jih zaužijejo s plinom Smylex, ki je shranjen v ogromnih paradnih balonih. Batman prekriža njegov načrt tako, da s svojim Batwingom odstrani balone, toda Joker ga sestreli. Batwing strmoglavi pred katedralo, ki jo Joker uporabi, da ugrabi Vicki za talko. Batman zasleduje Jokerja in v končnem spopadu prepozna Napierja, ki je ubil njegove starše in tako posredno ustvaril Batmana. Joker sčasoma potegne Batmana in Vicki čez streho katedrale in ju pusti viseti, medtem ko pokliče helikopter, ki ga pilotirajo njegovi nasilneži, ki mu vržejo lestev, po kateri se lahko povzpne. Batman s kavljem pritrdi Jokerja za nogo na razpadajoči kip, ki sčasoma pade s strehe. Ker Joker ne more prenesti ogromne teže kipa, ta izgubi ravnotežje in pade na pločnik pred katedralo, zaradi česar umre, medtem ko se Batman in Vicki rešita.

Nekoliko pozneje Gordon oznani, da je policija aretirala vse Jokerjeve može, s čimer je dejansko razstavila ostanke Grissomovih organizacij, in razkrije Bat-signal. Batman pusti policiji sporočilo, v katerem obljubi, da bo varoval Gotham, če se bo kriminal ponovil, in jih prosi, naj uporabijo Bat-signal, da ga pokličejo, ko bodo v stiski. Alfred odpelje Vicki v dvorec Wayne in pojasni, da bo Wayne malo zamudil. Odgovori, da ni presenečena, medtem ko Batman s strehe opazuje projekcijo signala in stoji nad mestom.

== Vloge ==

* [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]]

* [[Jack Nicholson]] – [[Joker (lik)|Jack Napier/Joker]]

* [[Kim Basinger]] – Vicki Vale

* [[Robert Wuhl]] – Alexander Knox

* [[Pat Hingle]] – Komisionar James Gordon

* [[Billy Dee Williams]] – [[Two-Face|Harvey Dent]]

* [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth 

* [[Jack Palance]] – Carl Grissom

* [[Jerry Hall]] – Alicia Hunt

* [[Tracey Walter]] – Bob the Goon

* [[Lee Wallace]] – Major Borg

* [[William Hootkins]] – Lt. Max Eckhardt

== Glej tudi ==

* [[Batmanova vrnitev]] 

== Zunanje povezave ==
{{Portal|Film|United States|Speculative fiction|1980s}}
{{Wikiquote|Batman (1989 film)}}
* {{IMDb title}}
* {{TCMDb title}}
* {{Official website|https://www.dccomics.com/movies/batman-1989}} ''Batman'' (1989) Official website at [[DC Comics]]
* {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman/}} ''Batman'' (1989) Official website at [[Warner Bros. Pictures|Warner Bros.]]
[[Kategorija:Filmi leta 1989]]
[[Kategorija:Filmi o Batmanu]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]</text>
      <sha1>j6iskoushqdunpfy8rakdcw838kf90d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751845</id>
      <parentid>6751808</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:57:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751845</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8983" sha1="r4x1gyy46gqnvcbfplw3usoeiiu3e1q" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Batman
| image          = BATMAN 1989.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Tim Burton]]
| producer       = [[Sam Hamm]]
| writer         = [[Sam Hamm]]
| starring       = [[Michael Keaton]]&lt;br /&gt;[[Jack Nicholson]]&lt;br /&gt;[[Kim Basinger]]&lt;br /&gt;[[Robert Wuhl]]&lt;br /&gt;[[Pat Hingle]]&lt;br /&gt;[[Billy Dee Williams]]&lt;br /&gt;[[Michael Gough]]&lt;br /&gt;[[Jack Palance]]
| music          = [[Danny Efmann]]&lt;br /&gt;[[Prince]]
| cinematography = 
| editing        = 
| studio         = 
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures]]
| released       = 11.avgust 1989 (ZDA)
| runtime        = 126 minut
| country        = {{zastava države|ZDA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 
| gross          = 
}}'''Batman''' je ameriški superjunaški film iz leta 1989, ki ga je režiral [[Tim Burton]], po scenariju, ki sta ga napisala [[Sam Hamm]] in [[Warren Skaaren]]. Temelji na [[Batman|istoimenskem liku]] iz stripov [[DC Comics]] in je prvi del začetne filmske serije o Batmanu založbe [[Warner Bros.|Warner Bros]]. V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Jack Nicholson]], [[Kim Basinger]], [[Robert Wuhl]], [[Pat Hingle]], [[Billy Dee Williams]], [[Michael Gough]] in [[Jack Palance]]. Glasbo za film sta napisala [[Danny Elfman]] in [[Prince (glasbenik)|Prince]]. Film govori o začetku boja proti kriminalu, ki ga izvaja Batman in prikazuje njegov konflikt z njegovim najhujšim sovražnikom [[Joker (lik)|Jokerjem]]. 

Potem, ko je bil Burton leta 1986 najet za režiserja, sta [[Steve Englehart]] in [[Julie Hickson]] napisala filmske scenarije, preden je Hamm napisal prvi scenarij. Batman ni dobil zelene luč vse do uspeha Burtonovega filma [[Beetlejuice (1988)|Beetlejuice]] (1988). Na ton in teme filma sta delno vplivala filma The Killing Joke Alana Moora in Briana Bollanda ter The Dark Knight Returns Franka Millerja. Film se najprej prilagodi in nato oddalji od zgodbe o izvoru Jokerja, kjer Batman nenamerno povzroči, da gangster Jack Napier pade v kislino v tovarni Axis Chemical, kar sproži njegovo preobrazbo v psihopatskega Jokerja. Poleg tega je soustvarjalec Batmana [[Bob Kane]] delal kot svetovalec za film. 

Številni glavni igralci so se pogajali za vlogo Batmana, preden je bil Keaton izbran. Keatonova izbira je bila kontroverzna, saj je do leta 1988 postal tipičen komični igralec in mnogi opazovalci so dvomili, da bi lahko odigral resno vlogo. Nicholson je vlogo Jokerja sprejel pod strogimi pogoji, ki so narekovali najvišjo plačo, del zaslužka filma (vključno s pripadajočim trgovskim blagom) in lasten snemalni urnik. Snemanje je potekalo v studiu Pinewood od oktobra 1988 do januarja 1989. Proračun se je povečal s 30 milijonov dolarjev na 48 milijonov dolarjev, medtem ko je stavka v združenju scenaristov Amerike leta 1988 prisilila Hamma, da je odstopil. Skaaren je prepisal scenarij, dodatne osnutke brez navedbe v odjavni špici pa sta naredila [[Charles McKeown]] in [[Jonathan Gems]]. 

Film Batman je bil kritično in finančno uspešen, saj je v blagajnah zaslužil več kot 400 milijonov dolarjev in prejel pozitivne ocene kritikov. Kritiki in občinstvo so še posebej pohvalili Nicholsonovo in Keatonovo igralsko predstavo, Burtonovo režijo, scenografijo in glasbo skladatelja Dannyja Elfmana. Ob izidu je bil šesti najuspešnejši film v zgodovini. Film je prejel več nominacij za nagrado Saturn in nominacijo za [[zlati globus]] za Nicholsonovo igro ter osvojil [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo umetniško režijo. Nadaljevanje, [[Batmanova vrnitev]], je izšlo leta 1992. 

== Vsebina ==
Časopisni novinar Alexander Knox in fotoreporterka Vicki Vale preiskujeta opažanja &quot;Batmana&quot;, zamaskiranega superjunaka, ki lovi kriminalce v Gotham Cityju. Oba se udeležita zbiranja sredstev, ki ga prireja milijarder Bruce Wayne, ki je na skrivaj Batman, saj se je za to pot odločil, potem ko je bil kot otrok priča roparju, ki je umoril njegove starše. Med dogodkom se Wayne zaljubi v Vale. 

Medtem pa mafijski šef Carl Grissom pošlje svojega sociopatskega drugega poveljnika Jacka Napierja, da vdre v Axis Chemicals in pridobi obremenilne dokaze. Vendar pa se na koncu izkaže, da gre na skrivaj za zaroto, s katero želijo Napierja umoriti zaradi afere z Grissomovo ljubico Alicio Hunt. Pokvarjeni poročnik policije Gotham Cityja Max Eckhardt organizira napad na Napierja z nepooblaščenim napadom na Axis Chemicals. Vendar komisar James Gordon izve za napad in prevzame poveljstvo ter policistom ukaže, naj Napierja ujamejo živega. Pojavi se tudi Batman, medtem ko Napier ustreli in ubije Eckhardta kot maščevanje za prevaro. Med pretepom z Batmanom Napier pade z balkona v kad s kemikalijami. Čeprav naj bi bil mrtev, Napier preživi ter pri tem utrpi različne poškodbe, vključno s kredno belo kožo ter smaragdno zelenimi lasmi in nohti. Preživi operacijo, da bi popravil škodo, a je operacija neuspešna saj na koncu ostane z trajnim nasmehom na obrazu. Napier, ki se zdaj imenuje &quot;Joker&quot;, ga ob pamet spravi njegov gnusni videz, zaradi česar ubije Grissoma in njegove sodelavce ter prevzame njegovo delovanje. 

Joker začne terorizirati Gotham tako, da v različne higienske izdelke doda &quot;Smylex&quot; – smrtonosno kemikalijo, zaradi katere žrtve umrejo od smeha. Joker kmalu postane obseden z Vicki in jo zvabi v muzej Flugelheim, ki ga njegovi privrženci vandalizirajo. Batman reši Vicki, jo odpelje v Batcave in ji posreduje vse svoje raziskave o Smylexu, kar bo prebivalcem Gothama omogočilo, da se izognejo toksinu. Wayne, ki je v konfliktu s svojo ljubeznijo do nje, obišče njo na njenem domu z namenom, da razkrije svojo skrivno identiteto, a Joker prekine srečanje. Joker vpraša Wayna: &quot;Si že kdaj plesal s hudičem v bledi mesečini?&quot;, kar Wayne prepozna kot frazo, ki jo je uporabil ropar, ki je umoril njegova starša. Ustreli Wayna, ki pa preživi tako, da pod majico skrije servirni pladenj. 

Waynov butler Alfred Pennyworth, ki je skušal vzpostaviti odnos med parom, odpelje Vicki v Batjamo. Ko Vicki izve njegovo skrivnost, se Wayne odloči, da se bo zaradi mesta borila proti Jokerju zaradi njunega odnosa. Nato se odpravi uničit tovarno Osi, ki je bila uporabljena za izdelavo Smylexa. Medtem Joker zvabi prebivalce Gothama na parado v počastitev dvestoletnice Gothama z obljubo brezplačnega denarja. Izkaže se, da je to past, namenjena temu, da jih zaužijejo s plinom Smylex, ki je shranjen v ogromnih paradnih balonih. Batman prekriža njegov načrt tako, da s svojim Batwingom odstrani balone, toda Joker ga sestreli. Batwing strmoglavi pred katedralo, ki jo Joker uporabi, da ugrabi Vicki za talko. Batman zasleduje Jokerja in v končnem spopadu prepozna Napierja, ki je ubil njegove starše in tako posredno ustvaril Batmana. Joker sčasoma potegne Batmana in Vicki čez streho katedrale in ju pusti viseti, medtem ko pokliče helikopter, ki ga pilotirajo njegovi nasilneži, ki mu vržejo lestev, po kateri se lahko povzpne. Batman s kavljem pritrdi Jokerja za nogo na razpadajoči kip, ki sčasoma pade s strehe. Ker Joker ne more prenesti ogromne teže kipa, ta izgubi ravnotežje in pade na pločnik pred katedralo, zaradi česar umre, medtem ko se Batman in Vicki rešita.

Nekoliko pozneje Gordon oznani, da je policija aretirala vse Jokerjeve može, s čimer je dejansko razstavila ostanke Grissomovih organizacij, in razkrije Bat-signal. Batman pusti policiji sporočilo, v katerem obljubi, da bo varoval Gotham, če se bo kriminal ponovil, in jih prosi, naj uporabijo Bat-signal, da ga pokličejo, ko bodo v stiski. Alfred odpelje Vicki v dvorec Wayne in pojasni, da bo Wayne malo zamudil. Odgovori, da ni presenečena, medtem ko Batman s strehe opazuje projekcijo signala in stoji nad mestom.

== Vloge ==

* [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]]

* [[Jack Nicholson]] – [[Joker (lik)|Jack Napier/Joker]]

* [[Kim Basinger]] – Vicki Vale

* [[Robert Wuhl]] – Alexander Knox

* [[Pat Hingle]] – Komisionar James Gordon

* [[Billy Dee Williams]] – [[Two-Face|Harvey Dent]]

* [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth 

* [[Jack Palance]] – Carl Grissom

* [[Jerry Hall]] – Alicia Hunt

* [[Tracey Walter]] – Bob the Goon

* [[Lee Wallace]] – Major Borg

* [[William Hootkins]] – Lt. Max Eckhardt

== Glej tudi ==

* [[Batmanova vrnitev]] 

== Zunanje povezave ==
{{Wikiquote|Batman (1989 film)}}
* {{FilmLinks}}
* {{Official website|https://www.dccomics.com/movies/batman-1989}} ''Batman'' (1989) Official website at [[DC Comics]]
* {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman/}} ''Batman'' (1989) Official website at [[Warner Bros. Pictures|Warner Bros.]]

[[Kategorija:Filmi leta 1989]]
[[Kategorija:Filmi o Batmanu]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>r4x1gyy46gqnvcbfplw3usoeiiu3e1q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751867</id>
      <parentid>6751845</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:01:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751867</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9027" sha1="cxpq5gs4e1lfun13cyzp6b6jydlu6a3" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Batman
| image          = BATMAN 1989.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Tim Burton]]
| producer       = [[Sam Hamm]]
| writer         = [[Sam Hamm]]
| starring       = [[Michael Keaton]]&lt;br /&gt;[[Jack Nicholson]]&lt;br /&gt;[[Kim Basinger]]&lt;br /&gt;[[Robert Wuhl]]&lt;br /&gt;[[Pat Hingle]]&lt;br /&gt;[[Billy Dee Williams]]&lt;br /&gt;[[Michael Gough]]&lt;br /&gt;[[Jack Palance]]
| music          = [[Danny Efmann]]&lt;br /&gt;[[Prince]]
| cinematography = 
| editing        = 
| studio         = 
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures]]
| released       = 11.avgust 1989 (ZDA)
| runtime        = 126 minut
| country        = {{zastava države|ZDA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 
| gross          = 
}}'''Batman''' je ameriški superjunaški film iz leta 1989, ki ga je režiral [[Tim Burton]], po scenariju, ki sta ga napisala [[Sam Hamm]] in [[Warren Skaaren]]. Temelji na [[Batman|istoimenskem liku]] iz stripov [[DC Comics]] in je prvi del začetne filmske serije o Batmanu založbe [[Warner Bros.|Warner Bros]]. V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Jack Nicholson]], [[Kim Basinger]], [[Robert Wuhl]], [[Pat Hingle]], [[Billy Dee Williams]], [[Michael Gough]] in [[Jack Palance]]. Glasbo za film sta napisala [[Danny Elfman]] in [[Prince (glasbenik)|Prince]]. Film govori o začetku boja proti kriminalu, ki ga izvaja Batman in prikazuje njegov konflikt z njegovim najhujšim sovražnikom [[Joker (lik)|Jokerjem]]. 

Potem, ko je bil Burton leta 1986 najet za režiserja, sta [[Steve Englehart]] in [[Julie Hickson]] napisala filmske scenarije, preden je Hamm napisal prvi scenarij. Batman ni dobil zelene luč vse do uspeha Burtonovega filma [[Beetlejuice (1988)|Beetlejuice]] (1988). Na ton in teme filma sta delno vplivala filma The Killing Joke Alana Moora in Briana Bollanda ter The Dark Knight Returns Franka Millerja. Film se najprej prilagodi in nato oddalji od zgodbe o izvoru Jokerja, kjer Batman nenamerno povzroči, da gangster Jack Napier pade v kislino v tovarni Axis Chemical, kar sproži njegovo preobrazbo v psihopatskega Jokerja. Poleg tega je soustvarjalec Batmana [[Bob Kane]] delal kot svetovalec za film. 

Številni glavni igralci so se pogajali za vlogo Batmana, preden je bil Keaton izbran. Keatonova izbira je bila kontroverzna, saj je do leta 1988 postal tipičen komični igralec in mnogi opazovalci so dvomili, da bi lahko odigral resno vlogo. Nicholson je vlogo Jokerja sprejel pod strogimi pogoji, ki so narekovali najvišjo plačo, del zaslužka filma (vključno s pripadajočim trgovskim blagom) in lasten snemalni urnik. Snemanje je potekalo v studiu Pinewood od oktobra 1988 do januarja 1989. Proračun se je povečal s 30 milijonov dolarjev na 48 milijonov dolarjev, medtem ko je stavka v združenju scenaristov Amerike leta 1988 prisilila Hamma, da je odstopil. Skaaren je prepisal scenarij, dodatne osnutke brez navedbe v odjavni špici pa sta naredila [[Charles McKeown]] in [[Jonathan Gems]]. 

Film Batman je bil kritično in finančno uspešen, saj je v blagajnah zaslužil več kot 400 milijonov dolarjev in prejel pozitivne ocene kritikov. Kritiki in občinstvo so še posebej pohvalili Nicholsonovo in Keatonovo igralsko predstavo, Burtonovo režijo, scenografijo in glasbo skladatelja Dannyja Elfmana. Ob izidu je bil šesti najuspešnejši film v zgodovini. Film je prejel več nominacij za nagrado Saturn in nominacijo za [[zlati globus]] za Nicholsonovo igro ter osvojil [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo umetniško režijo. Nadaljevanje, [[Batmanova vrnitev]], je izšlo leta 1992. 

== Vsebina ==
Časopisni novinar Alexander Knox in fotoreporterka Vicki Vale preiskujeta opažanja &quot;Batmana&quot;, zamaskiranega superjunaka, ki lovi kriminalce v Gotham Cityju. Oba se udeležita zbiranja sredstev, ki ga prireja milijarder Bruce Wayne, ki je na skrivaj Batman, saj se je za to pot odločil, potem ko je bil kot otrok priča roparju, ki je umoril njegove starše. Med dogodkom se Wayne zaljubi v Vale. 

Medtem pa mafijski šef Carl Grissom pošlje svojega sociopatskega drugega poveljnika Jacka Napierja, da vdre v Axis Chemicals in pridobi obremenilne dokaze. Vendar pa se na koncu izkaže, da gre na skrivaj za zaroto, s katero želijo Napierja umoriti zaradi afere z Grissomovo ljubico Alicio Hunt. Pokvarjeni poročnik policije Gotham Cityja Max Eckhardt organizira napad na Napierja z nepooblaščenim napadom na Axis Chemicals. Vendar komisar James Gordon izve za napad in prevzame poveljstvo ter policistom ukaže, naj Napierja ujamejo živega. Pojavi se tudi Batman, medtem ko Napier ustreli in ubije Eckhardta kot maščevanje za prevaro. Med pretepom z Batmanom Napier pade z balkona v kad s kemikalijami. Čeprav naj bi bil mrtev, Napier preživi ter pri tem utrpi različne poškodbe, vključno s kredno belo kožo ter smaragdno zelenimi lasmi in nohti. Preživi operacijo, da bi popravil škodo, a je operacija neuspešna saj na koncu ostane z trajnim nasmehom na obrazu. Napier, ki se zdaj imenuje &quot;Joker&quot;, ga ob pamet spravi njegov gnusni videz, zaradi česar ubije Grissoma in njegove sodelavce ter prevzame njegovo delovanje. 

Joker začne terorizirati Gotham tako, da v različne higienske izdelke doda &quot;Smylex&quot; – smrtonosno kemikalijo, zaradi katere žrtve umrejo od smeha. Joker kmalu postane obseden z Vicki in jo zvabi v muzej Flugelheim, ki ga njegovi privrženci vandalizirajo. Batman reši Vicki, jo odpelje v Batcave in ji posreduje vse svoje raziskave o Smylexu, kar bo prebivalcem Gothama omogočilo, da se izognejo toksinu. Wayne, ki je v konfliktu s svojo ljubeznijo do nje, obišče njo na njenem domu z namenom, da razkrije svojo skrivno identiteto, a Joker prekine srečanje. Joker vpraša Wayna: &quot;Si že kdaj plesal s hudičem v bledi mesečini?&quot;, kar Wayne prepozna kot frazo, ki jo je uporabil ropar, ki je umoril njegova starša. Ustreli Wayna, ki pa preživi tako, da pod majico skrije servirni pladenj. 

Waynov butler Alfred Pennyworth, ki je skušal vzpostaviti odnos med parom, odpelje Vicki v Batjamo. Ko Vicki izve njegovo skrivnost, se Wayne odloči, da se bo zaradi mesta borila proti Jokerju zaradi njunega odnosa. Nato se odpravi uničit tovarno Osi, ki je bila uporabljena za izdelavo Smylexa. Medtem Joker zvabi prebivalce Gothama na parado v počastitev dvestoletnice Gothama z obljubo brezplačnega denarja. Izkaže se, da je to past, namenjena temu, da jih zaužijejo s plinom Smylex, ki je shranjen v ogromnih paradnih balonih. Batman prekriža njegov načrt tako, da s svojim Batwingom odstrani balone, toda Joker ga sestreli. Batwing strmoglavi pred katedralo, ki jo Joker uporabi, da ugrabi Vicki za talko. Batman zasleduje Jokerja in v končnem spopadu prepozna Napierja, ki je ubil njegove starše in tako posredno ustvaril Batmana. Joker sčasoma potegne Batmana in Vicki čez streho katedrale in ju pusti viseti, medtem ko pokliče helikopter, ki ga pilotirajo njegovi nasilneži, ki mu vržejo lestev, po kateri se lahko povzpne. Batman s kavljem pritrdi Jokerja za nogo na razpadajoči kip, ki sčasoma pade s strehe. Ker Joker ne more prenesti ogromne teže kipa, ta izgubi ravnotežje in pade na pločnik pred katedralo, zaradi česar umre, medtem ko se Batman in Vicki rešita.

Nekoliko pozneje Gordon oznani, da je policija aretirala vse Jokerjeve može, s čimer je dejansko razstavila ostanke Grissomovih organizacij, in razkrije Bat-signal. Batman pusti policiji sporočilo, v katerem obljubi, da bo varoval Gotham, če se bo kriminal ponovil, in jih prosi, naj uporabijo Bat-signal, da ga pokličejo, ko bodo v stiski. Alfred odpelje Vicki v dvorec Wayne in pojasni, da bo Wayne malo zamudil. Odgovori, da ni presenečena, medtem ko Batman s strehe opazuje projekcijo signala in stoji nad mestom.

== Vloge ==

* [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]]

* [[Jack Nicholson]] – [[Joker (lik)|Jack Napier/Joker]]

* [[Kim Basinger]] – Vicki Vale

* [[Robert Wuhl]] – Alexander Knox

* [[Pat Hingle]] – Komisionar James Gordon

* [[Billy Dee Williams]] – [[Two-Face|Harvey Dent]]

* [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth 

* [[Jack Palance]] – Carl Grissom

* [[Jerry Hall]] – Alicia Hunt

* [[Tracey Walter]] – Bob the Goon

* [[Lee Wallace]] – Major Borg

* [[William Hootkins]] – Lt. Max Eckhardt

== Glej tudi ==

* [[Batmanova vrnitev]] 

== Zunanje povezave ==
{{Wikiquote|Batman (1989 film)}}
* {{FilmLinks}}
* {{Official website|https://www.dccomics.com/movies/batman-1989}} ''Batman'' (1989) Official website at [[DC Comics]]
* {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman/}} ''Batman'' (1989) Official website at [[Warner Bros. Pictures|Warner Bros.]]

[[Kategorija:Filmi leta 1989]]
[[Kategorija:Filmi o Batmanu]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]]</text>
      <sha1>cxpq5gs4e1lfun13cyzp6b6jydlu6a3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751870</id>
      <parentid>6751867</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:05:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751870</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9078" sha1="p85oh80xghy12pmub2s75cp8emib790" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Batman
| image          = BATMAN 1989.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Tim Burton]]
| producer       = [[Sam Hamm]]
| writer         = [[Sam Hamm]]
| starring       = [[Michael Keaton]]&lt;br /&gt;[[Jack Nicholson]]&lt;br /&gt;[[Kim Basinger]]&lt;br /&gt;[[Robert Wuhl]]&lt;br /&gt;[[Pat Hingle]]&lt;br /&gt;[[Billy Dee Williams]]&lt;br /&gt;[[Michael Gough]]&lt;br /&gt;[[Jack Palance]]
| music          = [[Danny Efmann]]&lt;br /&gt;[[Prince]]
| cinematography = 
| editing        = 
| studio         = 
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures]]
| released       = 11.avgust 1989 (ZDA)
| runtime        = 126 minut
| country        = {{zastava države|ZDA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 
| gross          = 
}}'''Batman''' je ameriški superjunaški film iz leta 1989, ki ga je režiral [[Tim Burton]], po scenariju, ki sta ga napisala [[Sam Hamm]] in [[Warren Skaaren]]. Temelji na [[Batman|istoimenskem liku]] iz stripov [[DC Comics]] in je prvi del začetne filmske serije o Batmanu založbe [[Warner Bros.|Warner Bros]]. V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Jack Nicholson]], [[Kim Basinger]], [[Robert Wuhl]], [[Pat Hingle]], [[Billy Dee Williams]], [[Michael Gough]] in [[Jack Palance]]. Glasbo za film sta napisala [[Danny Elfman]] in [[Prince (glasbenik)|Prince]]. Film govori o začetku boja proti kriminalu, ki ga izvaja Batman in prikazuje njegov konflikt z njegovim najhujšim sovražnikom [[Joker (lik)|Jokerjem]]. 

Potem, ko je bil Burton leta 1986 najet za režiserja, sta [[Steve Englehart]] in [[Julie Hickson]] napisala filmske scenarije, preden je Hamm napisal prvi scenarij. Batman ni dobil zelene luč vse do uspeha Burtonovega filma [[Beetlejuice (1988)|Beetlejuice]] (1988). Na ton in teme filma sta delno vplivala filma The Killing Joke Alana Moora in Briana Bollanda ter The Dark Knight Returns Franka Millerja. Film se najprej prilagodi in nato oddalji od zgodbe o izvoru Jokerja, kjer Batman nenamerno povzroči, da gangster Jack Napier pade v kislino v tovarni Axis Chemical, kar sproži njegovo preobrazbo v psihopatskega Jokerja. Poleg tega je soustvarjalec Batmana [[Bob Kane]] delal kot svetovalec za film. 

Številni glavni igralci so se pogajali za vlogo Batmana, preden je bil Keaton izbran. Keatonova izbira je bila kontroverzna, saj je do leta 1988 postal tipičen komični igralec in mnogi opazovalci so dvomili, da bi lahko odigral resno vlogo. Nicholson je vlogo Jokerja sprejel pod strogimi pogoji, ki so narekovali najvišjo plačo, del zaslužka filma (vključno s pripadajočim trgovskim blagom) in lasten snemalni urnik. Snemanje je potekalo v studiu Pinewood od oktobra 1988 do januarja 1989. Proračun se je povečal s 30 milijonov dolarjev na 48 milijonov dolarjev, medtem ko je stavka v združenju scenaristov Amerike leta 1988 prisilila Hamma, da je odstopil. Skaaren je prepisal scenarij, dodatne osnutke brez navedbe v odjavni špici pa sta naredila [[Charles McKeown]] in [[Jonathan Gems]]. 

Film Batman je bil kritično in finančno uspešen, saj je v blagajnah zaslužil več kot 400 milijonov dolarjev in prejel pozitivne ocene kritikov. Kritiki in občinstvo so še posebej pohvalili Nicholsonovo in Keatonovo igralsko predstavo, Burtonovo režijo, scenografijo in glasbo skladatelja Dannyja Elfmana. Ob izidu je bil šesti najuspešnejši film v zgodovini. Film je prejel več nominacij za nagrado Saturn in nominacijo za [[zlati globus]] za Nicholsonovo igro ter osvojil [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo umetniško režijo. Nadaljevanje, [[Batmanova vrnitev]], je izšlo leta 1992. 

== Vsebina ==
Časopisni novinar Alexander Knox in fotoreporterka Vicki Vale preiskujeta opažanja &quot;Batmana&quot;, zamaskiranega superjunaka, ki lovi kriminalce v Gotham Cityju. Oba se udeležita zbiranja sredstev, ki ga prireja milijarder Bruce Wayne, ki je na skrivaj Batman, saj se je za to pot odločil, potem ko je bil kot otrok priča roparju, ki je umoril njegove starše. Med dogodkom se Wayne zaljubi v Vale. 

Medtem pa mafijski šef Carl Grissom pošlje svojega sociopatskega drugega poveljnika Jacka Napierja, da vdre v Axis Chemicals in pridobi obremenilne dokaze. Vendar pa se na koncu izkaže, da gre na skrivaj za zaroto, s katero želijo Napierja umoriti zaradi afere z Grissomovo ljubico Alicio Hunt. Pokvarjeni poročnik policije Gotham Cityja Max Eckhardt organizira napad na Napierja z nepooblaščenim napadom na Axis Chemicals. Vendar komisar James Gordon izve za napad in prevzame poveljstvo ter policistom ukaže, naj Napierja ujamejo živega. Pojavi se tudi Batman, medtem ko Napier ustreli in ubije Eckhardta kot maščevanje za prevaro. Med pretepom z Batmanom Napier pade z balkona v kad s kemikalijami. Čeprav naj bi bil mrtev, Napier preživi ter pri tem utrpi različne poškodbe, vključno s kredno belo kožo ter smaragdno zelenimi lasmi in nohti. Preživi operacijo, da bi popravil škodo, a je operacija neuspešna saj na koncu ostane z trajnim nasmehom na obrazu. Napier, ki se zdaj imenuje &quot;Joker&quot;, ga ob pamet spravi njegov gnusni videz, zaradi česar ubije Grissoma in njegove sodelavce ter prevzame njegovo delovanje. 

Joker začne terorizirati Gotham tako, da v različne higienske izdelke doda &quot;Smylex&quot; – smrtonosno kemikalijo, zaradi katere žrtve umrejo od smeha. Joker kmalu postane obseden z Vicki in jo zvabi v muzej Flugelheim, ki ga njegovi privrženci vandalizirajo. Batman reši Vicki, jo odpelje v Batcave in ji posreduje vse svoje raziskave o Smylexu, kar bo prebivalcem Gothama omogočilo, da se izognejo toksinu. Wayne, ki je v konfliktu s svojo ljubeznijo do nje, obišče njo na njenem domu z namenom, da razkrije svojo skrivno identiteto, a Joker prekine srečanje. Joker vpraša Wayna: &quot;Si že kdaj plesal s hudičem v bledi mesečini?&quot;, kar Wayne prepozna kot frazo, ki jo je uporabil ropar, ki je umoril njegova starša. Ustreli Wayna, ki pa preživi tako, da pod majico skrije servirni pladenj. 

Waynov butler Alfred Pennyworth, ki je skušal vzpostaviti odnos med parom, odpelje Vicki v Batjamo. Ko Vicki izve njegovo skrivnost, se Wayne odloči, da se bo zaradi mesta borila proti Jokerju zaradi njunega odnosa. Nato se odpravi uničit tovarno Osi, ki je bila uporabljena za izdelavo Smylexa. Medtem Joker zvabi prebivalce Gothama na parado v počastitev dvestoletnice Gothama z obljubo brezplačnega denarja. Izkaže se, da je to past, namenjena temu, da jih zaužijejo s plinom Smylex, ki je shranjen v ogromnih paradnih balonih. Batman prekriža njegov načrt tako, da s svojim Batwingom odstrani balone, toda Joker ga sestreli. Batwing strmoglavi pred katedralo, ki jo Joker uporabi, da ugrabi Vicki za talko. Batman zasleduje Jokerja in v končnem spopadu prepozna Napierja, ki je ubil njegove starše in tako posredno ustvaril Batmana. Joker sčasoma potegne Batmana in Vicki čez streho katedrale in ju pusti viseti, medtem ko pokliče helikopter, ki ga pilotirajo njegovi nasilneži, ki mu vržejo lestev, po kateri se lahko povzpne. Batman s kavljem pritrdi Jokerja za nogo na razpadajoči kip, ki sčasoma pade s strehe. Ker Joker ne more prenesti ogromne teže kipa, ta izgubi ravnotežje in pade na pločnik pred katedralo, zaradi česar umre, medtem ko se Batman in Vicki rešita.

Nekoliko pozneje Gordon oznani, da je policija aretirala vse Jokerjeve može, s čimer je dejansko razstavila ostanke Grissomovih organizacij, in razkrije Bat-signal. Batman pusti policiji sporočilo, v katerem obljubi, da bo varoval Gotham, če se bo kriminal ponovil, in jih prosi, naj uporabijo Bat-signal, da ga pokličejo, ko bodo v stiski. Alfred odpelje Vicki v dvorec Wayne in pojasni, da bo Wayne malo zamudil. Odgovori, da ni presenečena, medtem ko Batman s strehe opazuje projekcijo signala in stoji nad mestom.

== Vloge ==

* [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]]

* [[Jack Nicholson]] – [[Joker (lik)|Jack Napier/Joker]]

* [[Kim Basinger]] – Vicki Vale

* [[Robert Wuhl]] – Alexander Knox

* [[Pat Hingle]] – Komisionar James Gordon

* [[Billy Dee Williams]] – [[Two-Face|Harvey Dent]]

* [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth 

* [[Jack Palance]] – Carl Grissom

* [[Jerry Hall]] – Alicia Hunt

* [[Tracey Walter]] – Bob the Goon

* [[Lee Wallace]] – Major Borg

* [[William Hootkins]] – Lt. Max Eckhardt

== Glej tudi ==

* [[Batmanova vrnitev]] 

== Zunanje povezave ==
{{Wikiquote|Batman (1989 film)}}
* {{FilmLinks}}
* {{Official website|https://www.dccomics.com/movies/batman-1989}} ''Batman'' (1989) Official website at [[DC Comics]]
* {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman/}} ''Batman'' (1989) Official website at [[Warner Bros. Pictures|Warner Bros.]]

[[Kategorija:Filmi leta 1989]]
[[Kategorija:Filmi o Batmanu]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]]
[[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]]</text>
      <sha1>p85oh80xghy12pmub2s75cp8emib790</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751872</id>
      <parentid>6751870</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:06:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */ +nk</comment>
      <origin>6751872</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9103" sha1="mifpxcz74uc1j1mkvw9irp1asvsh0xg" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Batman
| image          = BATMAN 1989.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Tim Burton]]
| producer       = [[Sam Hamm]]
| writer         = [[Sam Hamm]]
| starring       = [[Michael Keaton]]&lt;br /&gt;[[Jack Nicholson]]&lt;br /&gt;[[Kim Basinger]]&lt;br /&gt;[[Robert Wuhl]]&lt;br /&gt;[[Pat Hingle]]&lt;br /&gt;[[Billy Dee Williams]]&lt;br /&gt;[[Michael Gough]]&lt;br /&gt;[[Jack Palance]]
| music          = [[Danny Efmann]]&lt;br /&gt;[[Prince]]
| cinematography = 
| editing        = 
| studio         = 
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures]]
| released       = 11.avgust 1989 (ZDA)
| runtime        = 126 minut
| country        = {{zastava države|ZDA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 
| gross          = 
}}'''Batman''' je ameriški superjunaški film iz leta 1989, ki ga je režiral [[Tim Burton]], po scenariju, ki sta ga napisala [[Sam Hamm]] in [[Warren Skaaren]]. Temelji na [[Batman|istoimenskem liku]] iz stripov [[DC Comics]] in je prvi del začetne filmske serije o Batmanu založbe [[Warner Bros.|Warner Bros]]. V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Jack Nicholson]], [[Kim Basinger]], [[Robert Wuhl]], [[Pat Hingle]], [[Billy Dee Williams]], [[Michael Gough]] in [[Jack Palance]]. Glasbo za film sta napisala [[Danny Elfman]] in [[Prince (glasbenik)|Prince]]. Film govori o začetku boja proti kriminalu, ki ga izvaja Batman in prikazuje njegov konflikt z njegovim najhujšim sovražnikom [[Joker (lik)|Jokerjem]]. 

Potem, ko je bil Burton leta 1986 najet za režiserja, sta [[Steve Englehart]] in [[Julie Hickson]] napisala filmske scenarije, preden je Hamm napisal prvi scenarij. Batman ni dobil zelene luč vse do uspeha Burtonovega filma [[Beetlejuice (1988)|Beetlejuice]] (1988). Na ton in teme filma sta delno vplivala filma The Killing Joke Alana Moora in Briana Bollanda ter The Dark Knight Returns Franka Millerja. Film se najprej prilagodi in nato oddalji od zgodbe o izvoru Jokerja, kjer Batman nenamerno povzroči, da gangster Jack Napier pade v kislino v tovarni Axis Chemical, kar sproži njegovo preobrazbo v psihopatskega Jokerja. Poleg tega je soustvarjalec Batmana [[Bob Kane]] delal kot svetovalec za film. 

Številni glavni igralci so se pogajali za vlogo Batmana, preden je bil Keaton izbran. Keatonova izbira je bila kontroverzna, saj je do leta 1988 postal tipičen komični igralec in mnogi opazovalci so dvomili, da bi lahko odigral resno vlogo. Nicholson je vlogo Jokerja sprejel pod strogimi pogoji, ki so narekovali najvišjo plačo, del zaslužka filma (vključno s pripadajočim trgovskim blagom) in lasten snemalni urnik. Snemanje je potekalo v studiu Pinewood od oktobra 1988 do januarja 1989. Proračun se je povečal s 30 milijonov dolarjev na 48 milijonov dolarjev, medtem ko je stavka v združenju scenaristov Amerike leta 1988 prisilila Hamma, da je odstopil. Skaaren je prepisal scenarij, dodatne osnutke brez navedbe v odjavni špici pa sta naredila [[Charles McKeown]] in [[Jonathan Gems]]. 

Film Batman je bil kritično in finančno uspešen, saj je v blagajnah zaslužil več kot 400 milijonov dolarjev in prejel pozitivne ocene kritikov. Kritiki in občinstvo so še posebej pohvalili Nicholsonovo in Keatonovo igralsko predstavo, Burtonovo režijo, scenografijo in glasbo skladatelja Dannyja Elfmana. Ob izidu je bil šesti najuspešnejši film v zgodovini. Film je prejel več nominacij za nagrado Saturn in nominacijo za [[zlati globus]] za Nicholsonovo igro ter osvojil [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo umetniško režijo. Nadaljevanje, [[Batmanova vrnitev]], je izšlo leta 1992. 

== Vsebina ==
Časopisni novinar Alexander Knox in fotoreporterka Vicki Vale preiskujeta opažanja &quot;Batmana&quot;, zamaskiranega superjunaka, ki lovi kriminalce v Gotham Cityju. Oba se udeležita zbiranja sredstev, ki ga prireja milijarder Bruce Wayne, ki je na skrivaj Batman, saj se je za to pot odločil, potem ko je bil kot otrok priča roparju, ki je umoril njegove starše. Med dogodkom se Wayne zaljubi v Vale. 

Medtem pa mafijski šef Carl Grissom pošlje svojega sociopatskega drugega poveljnika Jacka Napierja, da vdre v Axis Chemicals in pridobi obremenilne dokaze. Vendar pa se na koncu izkaže, da gre na skrivaj za zaroto, s katero želijo Napierja umoriti zaradi afere z Grissomovo ljubico Alicio Hunt. Pokvarjeni poročnik policije Gotham Cityja Max Eckhardt organizira napad na Napierja z nepooblaščenim napadom na Axis Chemicals. Vendar komisar James Gordon izve za napad in prevzame poveljstvo ter policistom ukaže, naj Napierja ujamejo živega. Pojavi se tudi Batman, medtem ko Napier ustreli in ubije Eckhardta kot maščevanje za prevaro. Med pretepom z Batmanom Napier pade z balkona v kad s kemikalijami. Čeprav naj bi bil mrtev, Napier preživi ter pri tem utrpi različne poškodbe, vključno s kredno belo kožo ter smaragdno zelenimi lasmi in nohti. Preživi operacijo, da bi popravil škodo, a je operacija neuspešna saj na koncu ostane z trajnim nasmehom na obrazu. Napier, ki se zdaj imenuje &quot;Joker&quot;, ga ob pamet spravi njegov gnusni videz, zaradi česar ubije Grissoma in njegove sodelavce ter prevzame njegovo delovanje. 

Joker začne terorizirati Gotham tako, da v različne higienske izdelke doda &quot;Smylex&quot; – smrtonosno kemikalijo, zaradi katere žrtve umrejo od smeha. Joker kmalu postane obseden z Vicki in jo zvabi v muzej Flugelheim, ki ga njegovi privrženci vandalizirajo. Batman reši Vicki, jo odpelje v Batcave in ji posreduje vse svoje raziskave o Smylexu, kar bo prebivalcem Gothama omogočilo, da se izognejo toksinu. Wayne, ki je v konfliktu s svojo ljubeznijo do nje, obišče njo na njenem domu z namenom, da razkrije svojo skrivno identiteto, a Joker prekine srečanje. Joker vpraša Wayna: &quot;Si že kdaj plesal s hudičem v bledi mesečini?&quot;, kar Wayne prepozna kot frazo, ki jo je uporabil ropar, ki je umoril njegova starša. Ustreli Wayna, ki pa preživi tako, da pod majico skrije servirni pladenj. 

Waynov butler Alfred Pennyworth, ki je skušal vzpostaviti odnos med parom, odpelje Vicki v Batjamo. Ko Vicki izve njegovo skrivnost, se Wayne odloči, da se bo zaradi mesta borila proti Jokerju zaradi njunega odnosa. Nato se odpravi uničit tovarno Osi, ki je bila uporabljena za izdelavo Smylexa. Medtem Joker zvabi prebivalce Gothama na parado v počastitev dvestoletnice Gothama z obljubo brezplačnega denarja. Izkaže se, da je to past, namenjena temu, da jih zaužijejo s plinom Smylex, ki je shranjen v ogromnih paradnih balonih. Batman prekriža njegov načrt tako, da s svojim Batwingom odstrani balone, toda Joker ga sestreli. Batwing strmoglavi pred katedralo, ki jo Joker uporabi, da ugrabi Vicki za talko. Batman zasleduje Jokerja in v končnem spopadu prepozna Napierja, ki je ubil njegove starše in tako posredno ustvaril Batmana. Joker sčasoma potegne Batmana in Vicki čez streho katedrale in ju pusti viseti, medtem ko pokliče helikopter, ki ga pilotirajo njegovi nasilneži, ki mu vržejo lestev, po kateri se lahko povzpne. Batman s kavljem pritrdi Jokerja za nogo na razpadajoči kip, ki sčasoma pade s strehe. Ker Joker ne more prenesti ogromne teže kipa, ta izgubi ravnotežje in pade na pločnik pred katedralo, zaradi česar umre, medtem ko se Batman in Vicki rešita.

Nekoliko pozneje Gordon oznani, da je policija aretirala vse Jokerjeve može, s čimer je dejansko razstavila ostanke Grissomovih organizacij, in razkrije Bat-signal. Batman pusti policiji sporočilo, v katerem obljubi, da bo varoval Gotham, če se bo kriminal ponovil, in jih prosi, naj uporabijo Bat-signal, da ga pokličejo, ko bodo v stiski. Alfred odpelje Vicki v dvorec Wayne in pojasni, da bo Wayne malo zamudil. Odgovori, da ni presenečena, medtem ko Batman s strehe opazuje projekcijo signala in stoji nad mestom.

== Vloge ==

* [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]]

* [[Jack Nicholson]] – [[Joker (lik)|Jack Napier/Joker]]

* [[Kim Basinger]] – Vicki Vale

* [[Robert Wuhl]] – Alexander Knox

* [[Pat Hingle]] – Komisionar James Gordon

* [[Billy Dee Williams]] – [[Two-Face|Harvey Dent]]

* [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth 

* [[Jack Palance]] – Carl Grissom

* [[Jerry Hall]] – Alicia Hunt

* [[Tracey Walter]] – Bob the Goon

* [[Lee Wallace]] – Major Borg

* [[William Hootkins]] – Lt. Max Eckhardt

== Glej tudi ==

* [[Batmanova vrnitev]] 

== Zunanje povezave ==
{{Wikiquote|Batman (1989 film)}}
* {{FilmLinks}}
* {{Official website|https://www.dccomics.com/movies/batman-1989}} ''Batman'' (1989) Official website at [[DC Comics]]
* {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman/}} ''Batman'' (1989) Official website at [[Warner Bros. Pictures|Warner Bros.]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 1989]]
[[Kategorija:Filmi o Batmanu]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]]
[[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]]</text>
      <sha1>mifpxcz74uc1j1mkvw9irp1asvsh0xg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751873</id>
      <parentid>6751872</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:06:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-50385-85</username>
        <id>265885</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6751873</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9112" sha1="9rscqg62vqa2oea58ej33zqakkuusoh" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Batman
| image          = BATMAN 1989.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Tim Burton]]
| producer       = [[Sam Hamm]]
| writer         = [[Sam Hamm]]
| starring       = [[Michael Keaton]]&lt;br /&gt;[[Jack Nicholson]]&lt;br /&gt;[[Kim Basinger]]&lt;br /&gt;[[Robert Wuhl]]&lt;br /&gt;[[Pat Hingle]]&lt;br /&gt;[[Billy Dee Williams]]&lt;br /&gt;[[Michael Gough]]&lt;br /&gt;[[Jack Palance]]
| music          = [[Danny Efmann]]&lt;br /&gt;[[Prince]]
| cinematography = 
| editing        = 
| studio         = 
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures]]
| released       = 11. avgust 1989 (ZDA)
| runtime        = 126 minut
| country        = {{zastava države|ZDA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 
| gross          = 
}}'''Batman''' je ameriški superjunaški film iz leta 1989, ki ga je režiral [[Tim Burton]], po scenariju, ki sta ga napisala [[Sam Hamm]] in [[Warren Skaaren]]. Temelji na [[Batman|istoimenskem liku]] iz stripov [[DC Comics]] in je prvi del začetne filmske serije o Batmanu založbe [[Warner Bros.|Warner Bros]]. V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Jack Nicholson]], [[Kim Basinger]], [[Robert Wuhl]], [[Pat Hingle]], [[Billy Dee Williams]], [[Michael Gough]] in [[Jack Palance]]. Glasbo za film sta napisala [[Danny Elfman]] in [[Prince (glasbenik)|Prince]]. Film govori o začetku boja proti kriminalu, ki ga izvaja Batman in prikazuje njegov konflikt z njegovim najhujšim sovražnikom [[Joker (lik)|Jokerjem]]. 

Potem, ko je bil Burton leta 1986 najet za režiserja, sta [[Steve Englehart]] in [[Julie Hickson]] napisala filmske scenarije, preden je Hamm napisal prvi scenarij. Batman ni dobil zelene luč vse do uspeha Burtonovega filma [[Beetlejuice (1988)|Beetlejuice]] (1988). Na ton in teme filma sta delno vplivala filma The Killing Joke Alana Moora in Briana Bollanda ter The Dark Knight Returns Franka Millerja. Film se najprej prilagodi in nato oddalji od zgodbe o izvoru Jokerja, kjer Batman nenamerno povzroči, da gangster Jack Napier pade v kislino v tovarni Axis Chemical, kar sproži njegovo preobrazbo v psihopatskega Jokerja. Poleg tega je soustvarjalec Batmana [[Bob Kane]] delal kot svetovalec za film. 

Številni glavni igralci so se pogajali za vlogo Batmana, preden je bil Keaton izbran. Keatonova izbira je bila kontroverzna, saj je do leta 1988 postal tipičen komični igralec in mnogi opazovalci so dvomili, da bi lahko odigral resno vlogo. Nicholson je vlogo Jokerja sprejel pod strogimi pogoji, ki so narekovali najvišjo plačo, del zaslužka filma (vključno s pripadajočim trgovskim blagom) in lasten snemalni urnik. Snemanje je potekalo v studiu Pinewood od oktobra 1988 do januarja 1989. Proračun se je povečal s 30 milijonov dolarjev na 48 milijonov dolarjev, medtem ko je stavka v združenju scenaristov Amerike leta 1988 prisilila Hamma, da je odstopil. Skaaren je prepisal scenarij, dodatne osnutke brez navedbe v odjavni špici pa sta naredila [[Charles McKeown]] in [[Jonathan Gems]]. 

Film Batman je bil kritično in finančno uspešen, saj je v blagajnah zaslužil več kot 400 milijonov dolarjev in prejel pozitivne ocene kritikov. Kritiki in občinstvo so še posebej pohvalili Nicholsonovo in Keatonovo igralsko predstavo, Burtonovo režijo, scenografijo in glasbo skladatelja Dannyja Elfmana. Ob izidu je bil šesti najuspešnejši film v zgodovini. Film je prejel več nominacij za nagrado Saturn in nominacijo za [[zlati globus]] za Nicholsonovo igro ter osvojil [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo umetniško režijo. Nadaljevanje, [[Batmanova vrnitev]], je izšlo leta 1992. 

== Vsebina ==
Časopisni novinar Alexander Knox in fotoreporterka Vicki Vale preiskujeta opažanja &quot;Batmana&quot;, zamaskiranega superjunaka, ki lovi kriminalce v Gotham Cityju. Oba se udeležita zbiranja sredstev, ki ga prireja milijarder Bruce Wayne, ki je na skrivaj Batman, saj se je za to pot odločil, potem ko je bil kot otrok priča roparju, ki je umoril njegove starše. Med dogodkom se Wayne zaljubi v Vale. 

Medtem pa mafijski šef Carl Grissom pošlje svojega sociopatskega drugega poveljnika Jacka Napierja, da vdre v tovarno Axis Chemicals in pridobi obremenilne dokaze. Vendar pa se na koncu izkaže, da gre na skrivaj za zaroto, s katero želijo Napierja umoriti zaradi afere z Grissomovo ljubico Alicio Hunt. Pokvarjeni poročnik policije Gotham Cityja Max Eckhardt organizira napad na Napierja z nepooblaščenim napadom na Axis Chemicals. Vendar komisar James Gordon izve za napad in prevzame poveljstvo ter policistom ukaže, naj Napierja ujamejo živega. Pojavi se tudi Batman, medtem ko Napier ustreli in ubije Eckhardta kot maščevanje za prevaro. Med pretepom z Batmanom Napier pade z balkona v kad s kemikalijami. Čeprav naj bi bil mrtev, Napier preživi ter pri tem utrpi različne poškodbe, vključno s kredno belo kožo ter smaragdno zelenimi lasmi in nohti. Preživi operacijo, da bi popravil škodo, a je operacija neuspešna saj na koncu ostane z trajnim nasmehom na obrazu. Napier, ki se zdaj imenuje &quot;Joker&quot;, ga ob pamet spravi njegov gnusni videz, zaradi česar ubije Grissoma in njegove sodelavce ter prevzame njegovo delovanje. 

Joker začne terorizirati Gotham tako, da v različne higienske izdelke doda &quot;Smylex&quot; – smrtonosno kemikalijo, zaradi katere žrtve umrejo od smeha. Joker kmalu postane obseden z Vicki in jo zvabi v muzej Flugelheim, ki ga njegovi privrženci vandalizirajo. Batman reši Vicki, jo odpelje v Batcave in ji posreduje vse svoje raziskave o Smylexu, kar bo prebivalcem Gothama omogočilo, da se izognejo toksinu. Wayne, ki je v konfliktu s svojo ljubeznijo do nje, obišče njo na njenem domu z namenom, da razkrije svojo skrivno identiteto, a Joker prekine srečanje. Joker vpraša Wayna: &quot;Si že kdaj plesal s hudičem v bledi mesečini?&quot;, kar Wayne prepozna kot frazo, ki jo je uporabil ropar, ki je umoril njegova starša. Ustreli Wayna, ki pa preživi tako, da pod majico skrije servirni pladenj. 

Waynov butler Alfred Pennyworth, ki je skušal vzpostaviti odnos med parom, odpelje Vicki v Batjamo. Ko Vicki izve njegovo skrivnost, se Wayne odloči, da se bo zaradi mesta borila proti Jokerju zaradi njunega odnosa. Nato se odpravi uničit tovarno Osi, ki je bila uporabljena za izdelavo Smylexa. Medtem Joker zvabi prebivalce Gothama na parado v počastitev dvestoletnice Gothama z obljubo brezplačnega denarja. Izkaže se, da je to past, namenjena temu, da jih zaužijejo s plinom Smylex, ki je shranjen v ogromnih paradnih balonih. Batman prekriža njegov načrt tako, da s svojim Batwingom odstrani balone, toda Joker ga sestreli. Batwing strmoglavi pred katedralo, ki jo Joker uporabi, da ugrabi Vicki za talko. Batman zasleduje Jokerja in v končnem spopadu prepozna Napierja, ki je ubil njegove starše in tako posredno ustvaril Batmana. Joker sčasoma potegne Batmana in Vicki čez streho katedrale in ju pusti viseti, medtem ko pokliče helikopter, ki ga pilotirajo njegovi nasilneži, ki mu vržejo lestev, po kateri se lahko povzpne. Batman s kavljem pritrdi Jokerja za nogo na razpadajoči kip, ki sčasoma pade s strehe. Ker Joker ne more prenesti ogromne teže kipa, ta izgubi ravnotežje in pade na pločnik pred katedralo, zaradi česar umre, medtem ko se Batman in Vicki rešita.

Nekoliko pozneje Gordon oznani, da je policija aretirala vse Jokerjeve može, s čimer je dejansko razstavila ostanke Grissomovih organizacij, in razkrije Bat-signal. Batman pusti policiji sporočilo, v katerem obljubi, da bo varoval Gotham, če se bo kriminal ponovil, in jih prosi, naj uporabijo Bat-signal, da ga pokličejo, ko bodo v stiski. Alfred odpelje Vicki v dvorec Wayne in pojasni, da bo Wayne malo zamudil. Odgovori, da ni presenečena, medtem ko Batman s strehe opazuje projekcijo signala in stoji nad mestom.

== Vloge ==

* [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]]

* [[Jack Nicholson]] – [[Joker (lik)|Jack Napier/Joker]]

* [[Kim Basinger]] – Vicki Vale

* [[Robert Wuhl]] – Alexander Knox

* [[Pat Hingle]] – Komisionar James Gordon

* [[Billy Dee Williams]] – [[Two-Face|Harvey Dent]]

* [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth 

* [[Jack Palance]] – Carl Grissom

* [[Jerry Hall]] – Alicia Hunt

* [[Tracey Walter]] – Bob the Goon

* [[Lee Wallace]] – Major Borg

* [[William Hootkins]] – Lt. Max Eckhardt

== Glej tudi ==

* [[Batmanova vrnitev]] 

== Zunanje povezave ==
{{Wikiquote|Batman (1989 film)}}
* {{FilmLinks}}
* {{Official website|https://www.dccomics.com/movies/batman-1989}} ''Batman'' (1989) Official website at [[DC Comics]]
* {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman/}} ''Batman'' (1989) Official website at [[Warner Bros. Pictures|Warner Bros.]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 1989]]
[[Kategorija:Filmi o Batmanu]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]]
[[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]]</text>
      <sha1>9rscqg62vqa2oea58ej33zqakkuusoh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751938</id>
      <parentid>6751873</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:40:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi o Jokerju]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751938</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9143" sha1="899npssperh45gq7u7dkoesa1v9t5ma" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Batman
| image          = BATMAN 1989.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Tim Burton]]
| producer       = [[Sam Hamm]]
| writer         = [[Sam Hamm]]
| starring       = [[Michael Keaton]]&lt;br /&gt;[[Jack Nicholson]]&lt;br /&gt;[[Kim Basinger]]&lt;br /&gt;[[Robert Wuhl]]&lt;br /&gt;[[Pat Hingle]]&lt;br /&gt;[[Billy Dee Williams]]&lt;br /&gt;[[Michael Gough]]&lt;br /&gt;[[Jack Palance]]
| music          = [[Danny Efmann]]&lt;br /&gt;[[Prince]]
| cinematography = 
| editing        = 
| studio         = 
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures]]
| released       = 11. avgust 1989 (ZDA)
| runtime        = 126 minut
| country        = {{zastava države|ZDA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 
| gross          = 
}}'''Batman''' je ameriški superjunaški film iz leta 1989, ki ga je režiral [[Tim Burton]], po scenariju, ki sta ga napisala [[Sam Hamm]] in [[Warren Skaaren]]. Temelji na [[Batman|istoimenskem liku]] iz stripov [[DC Comics]] in je prvi del začetne filmske serije o Batmanu založbe [[Warner Bros.|Warner Bros]]. V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Jack Nicholson]], [[Kim Basinger]], [[Robert Wuhl]], [[Pat Hingle]], [[Billy Dee Williams]], [[Michael Gough]] in [[Jack Palance]]. Glasbo za film sta napisala [[Danny Elfman]] in [[Prince (glasbenik)|Prince]]. Film govori o začetku boja proti kriminalu, ki ga izvaja Batman in prikazuje njegov konflikt z njegovim najhujšim sovražnikom [[Joker (lik)|Jokerjem]]. 

Potem, ko je bil Burton leta 1986 najet za režiserja, sta [[Steve Englehart]] in [[Julie Hickson]] napisala filmske scenarije, preden je Hamm napisal prvi scenarij. Batman ni dobil zelene luč vse do uspeha Burtonovega filma [[Beetlejuice (1988)|Beetlejuice]] (1988). Na ton in teme filma sta delno vplivala filma The Killing Joke Alana Moora in Briana Bollanda ter The Dark Knight Returns Franka Millerja. Film se najprej prilagodi in nato oddalji od zgodbe o izvoru Jokerja, kjer Batman nenamerno povzroči, da gangster Jack Napier pade v kislino v tovarni Axis Chemical, kar sproži njegovo preobrazbo v psihopatskega Jokerja. Poleg tega je soustvarjalec Batmana [[Bob Kane]] delal kot svetovalec za film. 

Številni glavni igralci so se pogajali za vlogo Batmana, preden je bil Keaton izbran. Keatonova izbira je bila kontroverzna, saj je do leta 1988 postal tipičen komični igralec in mnogi opazovalci so dvomili, da bi lahko odigral resno vlogo. Nicholson je vlogo Jokerja sprejel pod strogimi pogoji, ki so narekovali najvišjo plačo, del zaslužka filma (vključno s pripadajočim trgovskim blagom) in lasten snemalni urnik. Snemanje je potekalo v studiu Pinewood od oktobra 1988 do januarja 1989. Proračun se je povečal s 30 milijonov dolarjev na 48 milijonov dolarjev, medtem ko je stavka v združenju scenaristov Amerike leta 1988 prisilila Hamma, da je odstopil. Skaaren je prepisal scenarij, dodatne osnutke brez navedbe v odjavni špici pa sta naredila [[Charles McKeown]] in [[Jonathan Gems]]. 

Film Batman je bil kritično in finančno uspešen, saj je v blagajnah zaslužil več kot 400 milijonov dolarjev in prejel pozitivne ocene kritikov. Kritiki in občinstvo so še posebej pohvalili Nicholsonovo in Keatonovo igralsko predstavo, Burtonovo režijo, scenografijo in glasbo skladatelja Dannyja Elfmana. Ob izidu je bil šesti najuspešnejši film v zgodovini. Film je prejel več nominacij za nagrado Saturn in nominacijo za [[zlati globus]] za Nicholsonovo igro ter osvojil [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo umetniško režijo. Nadaljevanje, [[Batmanova vrnitev]], je izšlo leta 1992. 

== Vsebina ==
Časopisni novinar Alexander Knox in fotoreporterka Vicki Vale preiskujeta opažanja &quot;Batmana&quot;, zamaskiranega superjunaka, ki lovi kriminalce v Gotham Cityju. Oba se udeležita zbiranja sredstev, ki ga prireja milijarder Bruce Wayne, ki je na skrivaj Batman, saj se je za to pot odločil, potem ko je bil kot otrok priča roparju, ki je umoril njegove starše. Med dogodkom se Wayne zaljubi v Vale. 

Medtem pa mafijski šef Carl Grissom pošlje svojega sociopatskega drugega poveljnika Jacka Napierja, da vdre v tovarno Axis Chemicals in pridobi obremenilne dokaze. Vendar pa se na koncu izkaže, da gre na skrivaj za zaroto, s katero želijo Napierja umoriti zaradi afere z Grissomovo ljubico Alicio Hunt. Pokvarjeni poročnik policije Gotham Cityja Max Eckhardt organizira napad na Napierja z nepooblaščenim napadom na Axis Chemicals. Vendar komisar James Gordon izve za napad in prevzame poveljstvo ter policistom ukaže, naj Napierja ujamejo živega. Pojavi se tudi Batman, medtem ko Napier ustreli in ubije Eckhardta kot maščevanje za prevaro. Med pretepom z Batmanom Napier pade z balkona v kad s kemikalijami. Čeprav naj bi bil mrtev, Napier preživi ter pri tem utrpi različne poškodbe, vključno s kredno belo kožo ter smaragdno zelenimi lasmi in nohti. Preživi operacijo, da bi popravil škodo, a je operacija neuspešna saj na koncu ostane z trajnim nasmehom na obrazu. Napier, ki se zdaj imenuje &quot;Joker&quot;, ga ob pamet spravi njegov gnusni videz, zaradi česar ubije Grissoma in njegove sodelavce ter prevzame njegovo delovanje. 

Joker začne terorizirati Gotham tako, da v različne higienske izdelke doda &quot;Smylex&quot; – smrtonosno kemikalijo, zaradi katere žrtve umrejo od smeha. Joker kmalu postane obseden z Vicki in jo zvabi v muzej Flugelheim, ki ga njegovi privrženci vandalizirajo. Batman reši Vicki, jo odpelje v Batcave in ji posreduje vse svoje raziskave o Smylexu, kar bo prebivalcem Gothama omogočilo, da se izognejo toksinu. Wayne, ki je v konfliktu s svojo ljubeznijo do nje, obišče njo na njenem domu z namenom, da razkrije svojo skrivno identiteto, a Joker prekine srečanje. Joker vpraša Wayna: &quot;Si že kdaj plesal s hudičem v bledi mesečini?&quot;, kar Wayne prepozna kot frazo, ki jo je uporabil ropar, ki je umoril njegova starša. Ustreli Wayna, ki pa preživi tako, da pod majico skrije servirni pladenj. 

Waynov butler Alfred Pennyworth, ki je skušal vzpostaviti odnos med parom, odpelje Vicki v Batjamo. Ko Vicki izve njegovo skrivnost, se Wayne odloči, da se bo zaradi mesta borila proti Jokerju zaradi njunega odnosa. Nato se odpravi uničit tovarno Osi, ki je bila uporabljena za izdelavo Smylexa. Medtem Joker zvabi prebivalce Gothama na parado v počastitev dvestoletnice Gothama z obljubo brezplačnega denarja. Izkaže se, da je to past, namenjena temu, da jih zaužijejo s plinom Smylex, ki je shranjen v ogromnih paradnih balonih. Batman prekriža njegov načrt tako, da s svojim Batwingom odstrani balone, toda Joker ga sestreli. Batwing strmoglavi pred katedralo, ki jo Joker uporabi, da ugrabi Vicki za talko. Batman zasleduje Jokerja in v končnem spopadu prepozna Napierja, ki je ubil njegove starše in tako posredno ustvaril Batmana. Joker sčasoma potegne Batmana in Vicki čez streho katedrale in ju pusti viseti, medtem ko pokliče helikopter, ki ga pilotirajo njegovi nasilneži, ki mu vržejo lestev, po kateri se lahko povzpne. Batman s kavljem pritrdi Jokerja za nogo na razpadajoči kip, ki sčasoma pade s strehe. Ker Joker ne more prenesti ogromne teže kipa, ta izgubi ravnotežje in pade na pločnik pred katedralo, zaradi česar umre, medtem ko se Batman in Vicki rešita.

Nekoliko pozneje Gordon oznani, da je policija aretirala vse Jokerjeve može, s čimer je dejansko razstavila ostanke Grissomovih organizacij, in razkrije Bat-signal. Batman pusti policiji sporočilo, v katerem obljubi, da bo varoval Gotham, če se bo kriminal ponovil, in jih prosi, naj uporabijo Bat-signal, da ga pokličejo, ko bodo v stiski. Alfred odpelje Vicki v dvorec Wayne in pojasni, da bo Wayne malo zamudil. Odgovori, da ni presenečena, medtem ko Batman s strehe opazuje projekcijo signala in stoji nad mestom.

== Vloge ==

* [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]]

* [[Jack Nicholson]] – [[Joker (lik)|Jack Napier/Joker]]

* [[Kim Basinger]] – Vicki Vale

* [[Robert Wuhl]] – Alexander Knox

* [[Pat Hingle]] – Komisionar James Gordon

* [[Billy Dee Williams]] – [[Two-Face|Harvey Dent]]

* [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth 

* [[Jack Palance]] – Carl Grissom

* [[Jerry Hall]] – Alicia Hunt

* [[Tracey Walter]] – Bob the Goon

* [[Lee Wallace]] – Major Borg

* [[William Hootkins]] – Lt. Max Eckhardt

== Glej tudi ==

* [[Batmanova vrnitev]] 

== Zunanje povezave ==
{{Wikiquote|Batman (1989 film)}}
* {{FilmLinks}}
* {{Official website|https://www.dccomics.com/movies/batman-1989}} ''Batman'' (1989) Official website at [[DC Comics]]
* {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman/}} ''Batman'' (1989) Official website at [[Warner Bros. Pictures|Warner Bros.]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 1989]]
[[Kategorija:Filmi o Batmanu]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Britanski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]]
[[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]]
[[Kategorija:Filmi o Jokerju]]</text>
      <sha1>899npssperh45gq7u7dkoesa1v9t5ma</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Filmi Dolby Cinema</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608792</id>
    <revision>
      <id>6751820</id>
      <timestamp>2026-09-17T08:53:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751820</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86" sha1="jibiazt8j0es8afjvjtxvwl18kp9uf3" xml:space="preserve">{{Ktgr|[[film]]ih [[Dolby Cinema]]}}

[[Kategorija:Filmi po tehnologiji|Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>jibiazt8j0es8afjvjtxvwl18kp9uf3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ječeng</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608793</id>
    <revision>
      <id>6751844</id>
      <timestamp>2026-09-17T08:56:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6751844</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1218" sha1="9kjn8x60j61f11yrnv6ak5c18bd9v5r" xml:space="preserve">'''Ječeng'''  ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 邺城, [[Kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 鄴城; [[pinjin]]: Ječeng) ali krajše '''Je''' je bil starodavno kitajsko mesto v provinci [[Hebej]].

Ječeng  je v [[Obdobje pomladi in jeseni|obdobju pomladi in jeseni]] ustanovil vojvoda Huan iz države Či. V [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je pripadalo dinastiji [[Dinastija Vej|Vej]]. V času dinastije [[dinastija Han|Han]] je bil Ječeng  sedež poveljstva Vej in pomembno regionalno središče. Po propadu dinastije Han je Ječeng služil kot sedež vojskovodij Juan Šaa in [[Cao Cao|Cao Caa]]. Pod oblastjo  slednjega se je  v [[Tri kraljestva|obdobju treh kraljestev]] razvil v politično in gospodarsko središče severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], v obdobjih [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] in [[Severne in južne dinastije|severnih dinastij]] pa je mesto služilo kot prestolnica dinastij [[Kasnejši Džov]], [[Ran Vej]], [[Zgodnji Jan]], [[Vzhodni Vej]] in [[Severni Či]].

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Vira==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
 
{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Mesta na Kitajskem]]
[[Kategorija:Bivša glavna mesta]]</text>
      <sha1>9kjn8x60j61f11yrnv6ak5c18bd9v5r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Batmanova vrnitev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608794</id>
    <revision>
      <id>6751846</id>
      <timestamp>2026-09-17T08:57:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>nov</comment>
      <origin>6751846</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9054" sha1="osihfoq6s5tmhn19ssm72bilhuorpt2" xml:space="preserve">all{{Infopolje Film
| name           = Batmanova vrnitev
| image          = Batman returns Logo (2).png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Tim Burton]]
| producer       = [[Dennise Di Novi]]&lt;br /&gt;[[Sam Hamm]]
| writer         = [[Daniel Waters]]
| starring       = [[Michael Keaton]]&lt;br /&gt;[[Danny DeVito]]&lt;br /&gt;[[Michelle Pfeiffer]]&lt;br /&gt;[[Christopher Walken]]&lt;br /&gt;[[Michael Gough]]&lt;br /&gt;[[Pat Hingle]]&lt;br /&gt;[[Michael Murphy]]
| music          = [[Danny Efmann]]
| cinematography = 
| editing        = 
| studio         = 
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures]]
| released       = 19. junij 1992 (ZDA)
| runtime        = 126 minut
| country        = {{zastava države|ZDA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 
| gross          = 
}}'''Batmanova vrnitev''' je ameriški superjunaški film iz leta 1992, ki ga je režiral [[Tim Burton]] in napisal [[Daniel Waters]]. Temelji na liku Batmana iz stripov DC Comics in je nadaljevanje filma [[Batman (film, 1989)|Batman (1989)]], ki ga je prav tako režiral Burton, ter drugi del filmske serije o Batmanu (1989–1997). V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Danny DeVito]], [[Michelle Pfeiffer]], [[Christopher Walken]], [[Michael Gough]], [[Pat Hingle]] in [[Michael Murphy]]. Film, ki se dogaja med božičem v Gotham Cityju, spremlja Batmana, ki se sooča s pokvarjenim poslovnežem Maxom Shreckonom in deformiranim kriminalnim šefom Oswaldom Cobblepotom/Pingvinom, čigar prizadevanje za oblast ogroža mesto. Njune načrte še dodatno zaplete Shreckova nekdanja tajnica Selina Kyle, ki se mu želi maščevati kot [[Catwoman (lik)|Catwoman]].  

Burton sprva ni bil zainteresiran nadaljevanja Batmana, saj se je čutil ustvarjalno omejenega zaradi pričakovanj studija [[Warner Bros.|Warner Bros]]. Z vrnitvijo se je strinjal šele, ko je dobil večji ustvarjalni nadzor, kar je vključevalo zamenjavo prvotnega scenarista [[Sam Hamm|Sama Hamma]] z Danielom Watersom in ponovno združitev s številnimi njegovimi prejšnjimi sodelavci. Watersov scenarij je poudarjal karakterizacijo pred zapletom, Wesleyja Stricka pa so kasneje najeli za neimenovano predelavo, ki je med drugim dodala glavni načrt za Pingvina. Snemanje je potekalo od septembra 1991 do februarja 1992 s proračunom od 50 do 80 milijonov dolarjev, predvsem na scenografijah in zvočnih odrih v studiih Warner Bros. in Universal Studios Lot v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Posebni učinki filma so se zanašali predvsem na praktične tehnike in ličenje, dopolnjene z animatroniko, omejeno računalniško ustvarjenimi slikami (CGI) in številnimi živimi pingvini.  

Trženjska kampanja filma je bila obsežna in je vključevala povezave z blagovnimi znamkami in izdelke, namenjene posnemanju finančnega uspeha Batmana. Film Batmanova vrnitev, ki je izšel 19. junija 1992, je podrl več rekordov na blagajnah in po vsem svetu zaslužil 266,8 milijona dolarjev, s čimer je postal šesti najuspešnejši film leta 1992, vendar pa je zaostal za njegovim predhodnikom po splošnem uspehu in dolgoživosti. Temnejši ton, skupaj z nasilno in spolno vsebino, je bil označen kot odtujitev družinskega občinstva in je sprožil odpor marketinških partnerjev zaradi promocije filma otrokom. Film je prejel mešane ocene kritikov, čeprav je večina kritikov pohvalila glavno igralsko zasedbo. 

Po mešanih ocenah filma je bil Burton zamenjan kot režiser za njegovo nadaljevanje, [[Batman za vedno]] (1995), ki je bilo zasnovano v bolj družinam prijaznem tonu. Tudi Keaton se je zavrnil vrnitev. V letih po izidu je bil Batmanova vrnitev ponovno ocenjen kot eden najmočnejših filmov o Batmanu in ključni zgodnji primer avtorsko usmerjenega superjunaškega filma, ki je pomagal oblikovati temnejšo in bolj ambiciozno smer žanra. Film je zaradi zimskega okolja, prazničnih podob ter tem osamljenosti in izolacije prepoznan tudi kot alternativna božična klasika. Njegova zgodba je bila ponovno obravnavana v stripovski seriji Batman '89 (2021), Keaton pa je kasneje svojo različico Batmana ponovil v filmu [[Flash (film, 2023)|Flash]] (2023).

== Vsebina ==
V Gotham Cityju dva bogata člana družabnih krogov, zgrožena nad rojstvom njunega deformiranega in divjega sina Oswalda, ga pustita v kanalizaciji, kjer ga sprejme kolonija pingvinov. Triintrideset let pozneje, med božičem, bogatega industrialca Maxa Shrecka ugrabi tolpa Rdeči trikotnik – nekdanji cirkuški umetniki, vpleteni v izginotja otrok po vsej državi – in ga odpeljejo v njuno skrivališče v zapuščeni arktični razstavi v živalskem vrtu Gotham. Njihov vodja Oswald, zdaj znan kot Pingvin, izsiljuje Maxa z dokazi o njegovi korupciji in umorih ter ga prisili, da Oswaldu pomaga ponovno vstopiti v visoko družbo Gothama. Max inscenira ugrabitev županovega dojenčka, kar Oswaldu omogoči, da otroka &quot;reši&quot; in postane javni junak. V zameno Oswald zahteva dostop do mestnih rojstnih evidenc, češ da želi odkriti svojo pravo identiteto s preiskavo prvorojenih sinov Gothama. 

Max poskuša ubiti svojo plašno tajnico Selino Kyle tako, da jo porine skozi okno, potem ko ona odkrije njegov načrt za gradnjo elektrarne, ki bi na skrivaj črpala in shranjevala elektriko Gothama. Selina preživi, se vrne domov, izdela kostum in prevzame identiteto Catwoman. Na Maxovo presenečenje se z novo odkrito samozavestjo in odločnostjo ponovno pojavi v službi ter takoj pritegne pozornost milijarderja Brucea Wayna, ki ga obiskuje. Bruce kot superheroj Batman začne preiskovati Oswalda in sumi, da ima povezave z tolpo Rdeči trikotnik. Max želi odstraniti nasprotovanje svoji elektrarni in prepriča Oswalda, naj kandidira za župana in diskreditira aktualnega župana tako, da tolpo pošlje v Gotham. Batmanova prizadevanja za zatiranje nasilja ga pripeljejo v konflikt z Mačjo žensko, medtem ko v civilnem življenju Selina in Bruce začneta romanco. Medtem se Mačja ženska poveže z Oswaldom, da bi omadeževala Batmanov ugled.

Med prižigom božične jelke v Gothamu Oswald in Catwoman ugrabita gothamsko lepotno kraljico, Ledeno princeso, in zvabita Batmana na streho nad slovesnostjo. Oswald Ledeno princeso potisne v smrt z rojem netopirjev in Batmana uokviri. Ko Catwoman ugovarja umoru in zavrne Oswaldove spolne nadlegovanja, jo napade in jo požene skozi stekleno hišo. Batman pobegne v Batmobilu, ne da bi se zavedal, da ga je sabotirala tolpa Rdeči trikotnik, kar Oswaldu omogoči, da se z njim poda na daljinsko voden pohod. Preden ponovno prevzame nadzor, Batman posname Oswaldovo žaljivo tirado o Gothamovih meščanih in jo kasneje predvaja med Oswaldovim županskim shodom, s čimer uniči njegovo javno podobo in ga prisili, da se umakne v živalski vrt Gotham. Tam se Oswald odpove svoji človečnosti, popolnoma sprejme svojo identiteto Pingvina in sproži svoj načrt, da ugrabi in ubije Gothamove prvorojence kot maščevanje za lastno zapuščenost.

Selina poskuša ubiti Maxa na njegovem dobrodelnem plesu, vendar Bruce posreduje in oba nenamerno odkrijeta skrivni identiteti drug drugega. Pingvin se vmeša na dogodek z namenom ugrabiti Maxovega sina Chipa, vendar se Max namesto tega ponudi sam. Batman prekine delovanje tolpe Rdeči trikotnik in ustavi ugrabitve, zaradi česar Pingvin sprosti svojo vojsko pingvinov, opremljeno z raketami, da uniči Gotham. Batmanov zaveznik, Alfred Pennyworth, preglasi kontrolni signal in pingvine preusmeri nazaj v živalski vrt Gotham. Ko rakete uničijo živalski vrt, Batman sprosti roj netopirjev, zaradi česar Pingvin pade v strupene vode arktične razstave. Catwoman se sooči z Maxom in zavrne Batmanovo prošnjo, naj opusti maščevanje in odide z njim. Max ustreli Batmana in ga onesposobi, nato pa večkrat ustreli Catwoman, vendar ta preživi, čeprav trdi, da ima še dve od devetih življenj. Catwoman Maxa udari z električnim tokom pod napetostjo, kar povzroči sunek napetosti, ki ju očitno ubije oba; vendar Batman najde le Maxove zoglenele ostanke. Pingvin se še zadnjič pojavi, a podleže poškodbam, pingvini pa njegovo telo odnesejo v vodo.

Nekoliko kasneje, med potjo domov, Bruce opazi Selinino senco, a najde le navadno mačko, ki pa jo vzame s seboj. Netopirjev signal sije nad mestom, ko ga Catwoman opazuje. 

== Vloge  ==

* [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] 
* [[Danny DeVito]] – [[Pingvin (lik)|Oswald Cobblepot/Pingvin]]
* [[Michelle Pfeiffer]] – [[Catwoman (lik)|Selina Kyle/Catwoman]]
* [[Christopher Walken]] – Max Shreck 
* [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth 
* [[Pat Hingle]] – James Gordon 
* [[Michael Murphy]] – Aktualni župan mesta

== Glej tudi ==

* [[Batman (film, 1989)|Batman 1989]]

== Zunanje povezave ==
* {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman-returns/}} (Warner Bros.)
* {{Official website|http://www.dccomics.com/movies/batman-returns-1992}} (DC Comics)
* {{IMDb title|0103776}}
* {{TCMDb title|68181}}

[[Kategorija:Filmi leta 1992]]
[[Kategorija:Filmi o Batmanu]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]</text>
      <sha1>osihfoq6s5tmhn19ssm72bilhuorpt2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751847</id>
      <parentid>6751846</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T08:57:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <origin>6751847</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9051" sha1="pybxv55j05eisnjvbspyoyxpros6i9a" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Batmanova vrnitev
| image          = Batman returns Logo (2).png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Tim Burton]]
| producer       = [[Dennise Di Novi]]&lt;br /&gt;[[Sam Hamm]]
| writer         = [[Daniel Waters]]
| starring       = [[Michael Keaton]]&lt;br /&gt;[[Danny DeVito]]&lt;br /&gt;[[Michelle Pfeiffer]]&lt;br /&gt;[[Christopher Walken]]&lt;br /&gt;[[Michael Gough]]&lt;br /&gt;[[Pat Hingle]]&lt;br /&gt;[[Michael Murphy]]
| music          = [[Danny Efmann]]
| cinematography = 
| editing        = 
| studio         = 
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures]]
| released       = 19. junij 1992 (ZDA)
| runtime        = 126 minut
| country        = {{zastava države|ZDA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 
| gross          = 
}}'''Batmanova vrnitev''' je ameriški superjunaški film iz leta 1992, ki ga je režiral [[Tim Burton]] in napisal [[Daniel Waters]]. Temelji na liku Batmana iz stripov DC Comics in je nadaljevanje filma [[Batman (film, 1989)|Batman (1989)]], ki ga je prav tako režiral Burton, ter drugi del filmske serije o Batmanu (1989–1997). V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Danny DeVito]], [[Michelle Pfeiffer]], [[Christopher Walken]], [[Michael Gough]], [[Pat Hingle]] in [[Michael Murphy]]. Film, ki se dogaja med božičem v Gotham Cityju, spremlja Batmana, ki se sooča s pokvarjenim poslovnežem Maxom Shreckonom in deformiranim kriminalnim šefom Oswaldom Cobblepotom/Pingvinom, čigar prizadevanje za oblast ogroža mesto. Njune načrte še dodatno zaplete Shreckova nekdanja tajnica Selina Kyle, ki se mu želi maščevati kot [[Catwoman (lik)|Catwoman]].  

Burton sprva ni bil zainteresiran nadaljevanja Batmana, saj se je čutil ustvarjalno omejenega zaradi pričakovanj studija [[Warner Bros.|Warner Bros]]. Z vrnitvijo se je strinjal šele, ko je dobil večji ustvarjalni nadzor, kar je vključevalo zamenjavo prvotnega scenarista [[Sam Hamm|Sama Hamma]] z Danielom Watersom in ponovno združitev s številnimi njegovimi prejšnjimi sodelavci. Watersov scenarij je poudarjal karakterizacijo pred zapletom, Wesleyja Stricka pa so kasneje najeli za neimenovano predelavo, ki je med drugim dodala glavni načrt za Pingvina. Snemanje je potekalo od septembra 1991 do februarja 1992 s proračunom od 50 do 80 milijonov dolarjev, predvsem na scenografijah in zvočnih odrih v studiih Warner Bros. in Universal Studios Lot v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Posebni učinki filma so se zanašali predvsem na praktične tehnike in ličenje, dopolnjene z animatroniko, omejeno računalniško ustvarjenimi slikami (CGI) in številnimi živimi pingvini.  

Trženjska kampanja filma je bila obsežna in je vključevala povezave z blagovnimi znamkami in izdelke, namenjene posnemanju finančnega uspeha Batmana. Film Batmanova vrnitev, ki je izšel 19. junija 1992, je podrl več rekordov na blagajnah in po vsem svetu zaslužil 266,8 milijona dolarjev, s čimer je postal šesti najuspešnejši film leta 1992, vendar pa je zaostal za njegovim predhodnikom po splošnem uspehu in dolgoživosti. Temnejši ton, skupaj z nasilno in spolno vsebino, je bil označen kot odtujitev družinskega občinstva in je sprožil odpor marketinških partnerjev zaradi promocije filma otrokom. Film je prejel mešane ocene kritikov, čeprav je večina kritikov pohvalila glavno igralsko zasedbo. 

Po mešanih ocenah filma je bil Burton zamenjan kot režiser za njegovo nadaljevanje, [[Batman za vedno]] (1995), ki je bilo zasnovano v bolj družinam prijaznem tonu. Tudi Keaton se je zavrnil vrnitev. V letih po izidu je bil Batmanova vrnitev ponovno ocenjen kot eden najmočnejših filmov o Batmanu in ključni zgodnji primer avtorsko usmerjenega superjunaškega filma, ki je pomagal oblikovati temnejšo in bolj ambiciozno smer žanra. Film je zaradi zimskega okolja, prazničnih podob ter tem osamljenosti in izolacije prepoznan tudi kot alternativna božična klasika. Njegova zgodba je bila ponovno obravnavana v stripovski seriji Batman '89 (2021), Keaton pa je kasneje svojo različico Batmana ponovil v filmu [[Flash (film, 2023)|Flash]] (2023).

== Vsebina ==
V Gotham Cityju dva bogata člana družabnih krogov, zgrožena nad rojstvom njunega deformiranega in divjega sina Oswalda, ga pustita v kanalizaciji, kjer ga sprejme kolonija pingvinov. Triintrideset let pozneje, med božičem, bogatega industrialca Maxa Shrecka ugrabi tolpa Rdeči trikotnik – nekdanji cirkuški umetniki, vpleteni v izginotja otrok po vsej državi – in ga odpeljejo v njuno skrivališče v zapuščeni arktični razstavi v živalskem vrtu Gotham. Njihov vodja Oswald, zdaj znan kot Pingvin, izsiljuje Maxa z dokazi o njegovi korupciji in umorih ter ga prisili, da Oswaldu pomaga ponovno vstopiti v visoko družbo Gothama. Max inscenira ugrabitev županovega dojenčka, kar Oswaldu omogoči, da otroka &quot;reši&quot; in postane javni junak. V zameno Oswald zahteva dostop do mestnih rojstnih evidenc, češ da želi odkriti svojo pravo identiteto s preiskavo prvorojenih sinov Gothama. 

Max poskuša ubiti svojo plašno tajnico Selino Kyle tako, da jo porine skozi okno, potem ko ona odkrije njegov načrt za gradnjo elektrarne, ki bi na skrivaj črpala in shranjevala elektriko Gothama. Selina preživi, se vrne domov, izdela kostum in prevzame identiteto Catwoman. Na Maxovo presenečenje se z novo odkrito samozavestjo in odločnostjo ponovno pojavi v službi ter takoj pritegne pozornost milijarderja Brucea Wayna, ki ga obiskuje. Bruce kot superheroj Batman začne preiskovati Oswalda in sumi, da ima povezave z tolpo Rdeči trikotnik. Max želi odstraniti nasprotovanje svoji elektrarni in prepriča Oswalda, naj kandidira za župana in diskreditira aktualnega župana tako, da tolpo pošlje v Gotham. Batmanova prizadevanja za zatiranje nasilja ga pripeljejo v konflikt z Mačjo žensko, medtem ko v civilnem življenju Selina in Bruce začneta romanco. Medtem se Mačja ženska poveže z Oswaldom, da bi omadeževala Batmanov ugled.

Med prižigom božične jelke v Gothamu Oswald in Catwoman ugrabita gothamsko lepotno kraljico, Ledeno princeso, in zvabita Batmana na streho nad slovesnostjo. Oswald Ledeno princeso potisne v smrt z rojem netopirjev in Batmana uokviri. Ko Catwoman ugovarja umoru in zavrne Oswaldove spolne nadlegovanja, jo napade in jo požene skozi stekleno hišo. Batman pobegne v Batmobilu, ne da bi se zavedal, da ga je sabotirala tolpa Rdeči trikotnik, kar Oswaldu omogoči, da se z njim poda na daljinsko voden pohod. Preden ponovno prevzame nadzor, Batman posname Oswaldovo žaljivo tirado o Gothamovih meščanih in jo kasneje predvaja med Oswaldovim županskim shodom, s čimer uniči njegovo javno podobo in ga prisili, da se umakne v živalski vrt Gotham. Tam se Oswald odpove svoji človečnosti, popolnoma sprejme svojo identiteto Pingvina in sproži svoj načrt, da ugrabi in ubije Gothamove prvorojence kot maščevanje za lastno zapuščenost.

Selina poskuša ubiti Maxa na njegovem dobrodelnem plesu, vendar Bruce posreduje in oba nenamerno odkrijeta skrivni identiteti drug drugega. Pingvin se vmeša na dogodek z namenom ugrabiti Maxovega sina Chipa, vendar se Max namesto tega ponudi sam. Batman prekine delovanje tolpe Rdeči trikotnik in ustavi ugrabitve, zaradi česar Pingvin sprosti svojo vojsko pingvinov, opremljeno z raketami, da uniči Gotham. Batmanov zaveznik, Alfred Pennyworth, preglasi kontrolni signal in pingvine preusmeri nazaj v živalski vrt Gotham. Ko rakete uničijo živalski vrt, Batman sprosti roj netopirjev, zaradi česar Pingvin pade v strupene vode arktične razstave. Catwoman se sooči z Maxom in zavrne Batmanovo prošnjo, naj opusti maščevanje in odide z njim. Max ustreli Batmana in ga onesposobi, nato pa večkrat ustreli Catwoman, vendar ta preživi, čeprav trdi, da ima še dve od devetih življenj. Catwoman Maxa udari z električnim tokom pod napetostjo, kar povzroči sunek napetosti, ki ju očitno ubije oba; vendar Batman najde le Maxove zoglenele ostanke. Pingvin se še zadnjič pojavi, a podleže poškodbam, pingvini pa njegovo telo odnesejo v vodo.

Nekoliko kasneje, med potjo domov, Bruce opazi Selinino senco, a najde le navadno mačko, ki pa jo vzame s seboj. Netopirjev signal sije nad mestom, ko ga Catwoman opazuje. 

== Vloge  ==

* [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] 
* [[Danny DeVito]] – [[Pingvin (lik)|Oswald Cobblepot/Pingvin]]
* [[Michelle Pfeiffer]] – [[Catwoman (lik)|Selina Kyle/Catwoman]]
* [[Christopher Walken]] – Max Shreck 
* [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth 
* [[Pat Hingle]] – James Gordon 
* [[Michael Murphy]] – Aktualni župan mesta

== Glej tudi ==

* [[Batman (film, 1989)|Batman 1989]]

== Zunanje povezave ==
* {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman-returns/}} (Warner Bros.)
* {{Official website|http://www.dccomics.com/movies/batman-returns-1992}} (DC Comics)
* {{IMDb title|0103776}}
* {{TCMDb title|68181}}

[[Kategorija:Filmi leta 1992]]
[[Kategorija:Filmi o Batmanu]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]</text>
      <sha1>pybxv55j05eisnjvbspyoyxpros6i9a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751874</id>
      <parentid>6751847</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T09:06:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 10 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751874</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9412" sha1="9t0brpy51s70wvms5yk8y38xq99oc8b" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Batmanova vrnitev
| image          = Batman returns Logo (2).png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Tim Burton]]
| producer       = [[Dennise Di Novi]]&lt;br /&gt;[[Sam Hamm]]
| writer         = [[Daniel Waters]]
| starring       = [[Michael Keaton]]&lt;br /&gt;[[Danny DeVito]]&lt;br /&gt;[[Michelle Pfeiffer]]&lt;br /&gt;[[Christopher Walken]]&lt;br /&gt;[[Michael Gough]]&lt;br /&gt;[[Pat Hingle]]&lt;br /&gt;[[Michael Murphy]]
| music          = [[Danny Efmann]]
| cinematography = 
| editing        = 
| studio         = 
| distributor    = [[Warner Bros. Pictures]]
| released       = 19. junij 1992 (ZDA)
| runtime        = 126 minut
| country        = {{zastava države|ZDA}}
| language       = [[angleščina]]
| budget         = 
| gross          = 
}}'''Batmanova vrnitev''' je ameriški superjunaški film iz leta 1992, ki ga je režiral [[Tim Burton]] in napisal [[Daniel Waters]]. Temelji na liku Batmana iz stripov DC Comics in je nadaljevanje filma [[Batman (film, 1989)|Batman (1989)]], ki ga je prav tako režiral Burton, ter drugi del filmske serije o Batmanu (1989–1997). V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Danny DeVito]], [[Michelle Pfeiffer]], [[Christopher Walken]], [[Michael Gough]], [[Pat Hingle]] in [[Michael Murphy]]. Film, ki se dogaja med božičem v Gotham Cityju, spremlja Batmana, ki se sooča s pokvarjenim poslovnežem Maxom Shreckonom in deformiranim kriminalnim šefom Oswaldom Cobblepotom/Pingvinom, čigar prizadevanje za oblast ogroža mesto. Njune načrte še dodatno zaplete Shreckova nekdanja tajnica Selina Kyle, ki se mu želi maščevati kot [[Catwoman (lik)|Catwoman]].  

Burton sprva ni bil zainteresiran nadaljevanja Batmana, saj se je čutil ustvarjalno omejenega zaradi pričakovanj studija [[Warner Bros.|Warner Bros]]. Z vrnitvijo se je strinjal šele, ko je dobil večji ustvarjalni nadzor, kar je vključevalo zamenjavo prvotnega scenarista [[Sam Hamm|Sama Hamma]] z Danielom Watersom in ponovno združitev s številnimi njegovimi prejšnjimi sodelavci. Watersov scenarij je poudarjal karakterizacijo pred zapletom, Wesleyja Stricka pa so kasneje najeli za neimenovano predelavo, ki je med drugim dodala glavni načrt za Pingvina. Snemanje je potekalo od septembra 1991 do februarja 1992 s proračunom od 50 do 80 milijonov dolarjev, predvsem na scenografijah in zvočnih odrih v studiih Warner Bros. in Universal Studios Lot v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Posebni učinki filma so se zanašali predvsem na praktične tehnike in ličenje, dopolnjene z animatroniko, omejeno računalniško ustvarjenimi slikami (CGI) in številnimi živimi pingvini.  

Trženjska kampanja filma je bila obsežna in je vključevala povezave z blagovnimi znamkami in izdelke, namenjene posnemanju finančnega uspeha Batmana. Film Batmanova vrnitev, ki je izšel 19. junija 1992, je podrl več rekordov na blagajnah in po vsem svetu zaslužil 266,8 milijona dolarjev, s čimer je postal šesti najuspešnejši film leta 1992, vendar pa je zaostal za njegovim predhodnikom po splošnem uspehu in dolgoživosti. Temnejši ton, skupaj z nasilno in spolno vsebino, je bil označen kot odtujitev družinskega občinstva in je sprožil odpor marketinških partnerjev zaradi promocije filma otrokom. Film je prejel mešane ocene kritikov, čeprav je večina kritikov pohvalila glavno igralsko zasedbo. 

Po mešanih ocenah filma je bil Burton zamenjan kot režiser za njegovo nadaljevanje, [[Batman za vedno]] (1995), ki je bilo zasnovano v bolj družinam prijaznem tonu. Tudi Keaton se je zavrnil vrnitev. V letih po izidu je bil Batmanova vrnitev ponovno ocenjen kot eden najmočnejših filmov o Batmanu in ključni zgodnji primer avtorsko usmerjenega superjunaškega filma, ki je pomagal oblikovati temnejšo in bolj ambiciozno smer žanra. Film je zaradi zimskega okolja, prazničnih podob ter tem osamljenosti in izolacije prepoznan tudi kot alternativna božična klasika. Njegova zgodba je bila ponovno obravnavana v stripovski seriji Batman '89 (2021), Keaton pa je kasneje svojo različico Batmana ponovil v filmu [[Flash (film, 2023)|Flash]] (2023).

== Vsebina ==
V Gotham Cityju dva bogata člana družabnih krogov, zgrožena nad rojstvom njunega deformiranega in divjega sina Oswalda, ga pustita v kanalizaciji, kjer ga sprejme kolonija pingvinov. Triintrideset let pozneje, med božičem, bogatega industrialca Maxa Shrecka ugrabi tolpa Rdeči trikotnik – nekdanji cirkuški umetniki, vpleteni v izginotja otrok po vsej državi – in ga odpeljejo v njuno skrivališče v zapuščeni arktični razstavi v živalskem vrtu Gotham. Njihov vodja Oswald, zdaj znan kot Pingvin, izsiljuje Maxa z dokazi o njegovi korupciji in umorih ter ga prisili, da Oswaldu pomaga ponovno vstopiti v visoko družbo Gothama. Max inscenira ugrabitev županovega dojenčka, kar Oswaldu omogoči, da otroka &quot;reši&quot; in postane javni junak. V zameno Oswald zahteva dostop do mestnih rojstnih evidenc, češ da želi odkriti svojo pravo identiteto s preiskavo prvorojenih sinov Gothama. 

Max poskuša ubiti svojo plašno tajnico Selino Kyle tako, da jo porine skozi okno, potem ko ona odkrije njegov načrt za gradnjo elektrarne, ki bi na skrivaj črpala in shranjevala elektriko Gothama. Selina preživi, se vrne domov, izdela kostum in prevzame identiteto Catwoman. Na Maxovo presenečenje se z novo odkrito samozavestjo in odločnostjo ponovno pojavi v službi ter takoj pritegne pozornost milijarderja Brucea Wayna, ki ga obiskuje. Bruce kot superheroj Batman začne preiskovati Oswalda in sumi, da ima povezave z tolpo Rdeči trikotnik. Max želi odstraniti nasprotovanje svoji elektrarni in prepriča Oswalda, naj kandidira za župana in diskreditira aktualnega župana tako, da tolpo pošlje v Gotham. Batmanova prizadevanja za zatiranje nasilja ga pripeljejo v konflikt z Mačjo žensko, medtem ko v civilnem življenju Selina in Bruce začneta romanco. Medtem se Mačja ženska poveže z Oswaldom, da bi omadeževala Batmanov ugled.

Med prižigom božične jelke v Gothamu Oswald in Catwoman ugrabita gothamsko lepotno kraljico, Ledeno princeso, in zvabita Batmana na streho nad slovesnostjo. Oswald Ledeno princeso potisne v smrt z rojem netopirjev in Batmana uokviri. Ko Catwoman ugovarja umoru in zavrne Oswaldove spolne nadlegovanja, jo napade in jo požene skozi stekleno hišo. Batman pobegne v Batmobilu, ne da bi se zavedal, da ga je sabotirala tolpa Rdeči trikotnik, kar Oswaldu omogoči, da se z njim poda na daljinsko voden pohod. Preden ponovno prevzame nadzor, Batman posname Oswaldovo žaljivo tirado o Gothamovih meščanih in jo kasneje predvaja med Oswaldovim županskim shodom, s čimer uniči njegovo javno podobo in ga prisili, da se umakne v živalski vrt Gotham. Tam se Oswald odpove svoji človečnosti, popolnoma sprejme svojo identiteto Pingvina in sproži svoj načrt, da ugrabi in ubije Gothamove prvorojence kot maščevanje za lastno zapuščenost.

Selina poskuša ubiti Maxa na njegovem dobrodelnem plesu, vendar Bruce posreduje in oba nenamerno odkrijeta skrivni identiteti drug drugega. Pingvin se vmeša na dogodek z namenom ugrabiti Maxovega sina Chipa, vendar se Max namesto tega ponudi sam. Batman prekine delovanje tolpe Rdeči trikotnik in ustavi ugrabitve, zaradi česar Pingvin sprosti svojo vojsko pingvinov, opremljeno z raketami, da uniči Gotham. Batmanov zaveznik, Alfred Pennyworth, preglasi kontrolni signal in pingvine preusmeri nazaj v živalski vrt Gotham. Ko rakete uničijo živalski vrt, Batman sprosti roj netopirjev, zaradi česar Pingvin pade v strupene vode arktične razstave. Catwoman se sooči z Maxom in zavrne Batmanovo prošnjo, naj opusti maščevanje in odide z njim. Max ustreli Batmana in ga onesposobi, nato pa večkrat ustreli Catwoman, vendar ta preživi, čeprav trdi, da ima še dve od devetih življenj. Catwoman Maxa udari z električnim tokom pod napetostjo, kar povzroči sunek napetosti, ki ju očitno ubije oba; vendar Batman najde le Maxove zoglenele ostanke. Pingvin se še zadnjič pojavi, a podleže poškodbam, pingvini pa njegovo telo odnesejo v vodo.

Nekoliko kasneje, med potjo domov, Bruce opazi Selinino senco, a najde le navadno mačko, ki pa jo vzame s seboj. Netopirjev signal sije nad mestom, ko ga Catwoman opazuje. 

== Vloge  ==

* [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] 
* [[Danny DeVito]] – [[Pingvin (lik)|Oswald Cobblepot/Pingvin]]
* [[Michelle Pfeiffer]] – [[Catwoman (lik)|Selina Kyle/Catwoman]]
* [[Christopher Walken]] – Max Shreck 
* [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth 
* [[Pat Hingle]] – James Gordon 
* [[Michael Murphy]] – Aktualni župan mesta

== Glej tudi ==

* [[Batman (film, 1989)|Batman 1989]]

== Zunanje povezave ==
* {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman-returns/}} (Warner Bros.)
* {{Official website|http://www.dccomics.com/movies/batman-returns-1992}} (DC Comics)
* {{FilmLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 1992]]
[[Kategorija:Filmi o Batmanu]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]]
[[Kategorija:Božični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o volitvah]]
[[Kategorija:Filmi neonoir]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Gotski filmi]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v živalski vrt]]
[[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]]
[[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]]</text>
      <sha1>9t0brpy51s70wvms5yk8y38xq99oc8b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Gotski filmi</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608795</id>
    <revision>
      <id>6751850</id>
      <timestamp>2026-09-17T08:58:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751850</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="78" sha1="67907i7wf88mg68j0gdc2xncwihjeq2" xml:space="preserve">{{Ktgr|[[gotska fikcija|gotskih]] [[film]]ih}}

[[Kategorija:Filmi po žanru]]</text>
      <sha1>67907i7wf88mg68j0gdc2xncwihjeq2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608796</id>
    <revision>
      <id>6751868</id>
      <timestamp>2026-09-17T09:02:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751868</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="117" sha1="e9wls7769xf6dx3kcfczgvyhh5iyfac" xml:space="preserve">{{ktgr|[[film]]ih v [[režija|režiji]] [[Tim Burton|Tima Burtona]]}}

[[Kategorija:Filmi po režiserju|Burton, Tim]]</text>
      <sha1>e9wls7769xf6dx3kcfczgvyhh5iyfac</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Luzern (kanton)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608797</id>
    <redirect title="Kanton Luzern" />
    <revision>
      <id>6751877</id>
      <timestamp>2026-09-17T09:10:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>-&gt;[[Kanton Luzern]]</comment>
      <origin>6751877</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" sha1="68x3e8hd463jim46hu8qalsye5zmkd3" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Kanton Luzern]]</text>
      <sha1>68x3e8hd463jim46hu8qalsye5zmkd3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Schwyz (kanton)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608798</id>
    <redirect title="Kanton Schwyz" />
    <revision>
      <id>6751878</id>
      <timestamp>2026-09-17T09:11:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>-&gt;[[Kanton Schwyz]]</comment>
      <origin>6751878</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31" sha1="8e49j4499dk7fwlmrabbfjdzqkvbm4x" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Kanton Schwyz]]</text>
      <sha1>8e49j4499dk7fwlmrabbfjdzqkvbm4x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zürich (kanton)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608799</id>
    <redirect title="Kanton Zürich" />
    <revision>
      <id>6751879</id>
      <timestamp>2026-09-17T09:11:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>-&gt;[[Kanton Zürich]]</comment>
      <origin>6751879</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32" sha1="i8khgpqwjrbzdeudrlha7qwicc9zsgk" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Kanton Zürich]]</text>
      <sha1>i8khgpqwjrbzdeudrlha7qwicc9zsgk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Solothurn (kanton)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608800</id>
    <redirect title="Kanton Solothurn" />
    <revision>
      <id>6751880</id>
      <timestamp>2026-09-17T09:11:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>-&gt;[[Kanton Solothurn]]</comment>
      <origin>6751880</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" sha1="syicfwx3h8kpq379wl4n7ovxfxoegw5" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Kanton Solothurn]]</text>
      <sha1>syicfwx3h8kpq379wl4n7ovxfxoegw5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Filmi o obsedenosti</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608801</id>
    <revision>
      <id>6751881</id>
      <timestamp>2026-09-17T09:11:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751881</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="241" sha1="0a3qjylnxmkwsya7pp49fnvnf11ek8q" xml:space="preserve">{{ktgr|[[film]]ih o [[obsedenost]]i}}

[[Kategorija:Obsedenost]]
[[Kategorija:Filmi o demonih|Obsedenost]]
[[Kategorija:Filmi o prekletstvih|Obsedenost]]
[[Kategorija:Filmi o nadzoru uma|Obsedenost]]
[[Kategorija:Filmi o duhovih|Obsedenost]]</text>
      <sha1>0a3qjylnxmkwsya7pp49fnvnf11ek8q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:1009</title>
    <ns>1</ns>
    <id>608802</id>
    <revision>
      <id>6751908</id>
      <timestamp>2026-09-17T09:25:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6751908</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joker (film, 2019)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608803</id>
    <revision>
      <id>6751929</id>
      <timestamp>2026-09-17T10:33:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>nov</comment>
      <origin>6751929</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8805" sha1="o3rvltajs47usaed95125l8emfxfqhe" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Joker
| image          = Joker (2019) logotype.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Todd Phillips]]
| producer       = [[Todd Phillips]]&lt;br /&gt;[[Bradley Cooper]]&lt;br /&gt;[[Emma Tillinger Koskoff]]
| writer         = [[Todd Phillips]]
| starring       = [[Joaquin Phoenix]]&lt;br /&gt;[[Robert De Niro]]&lt;br /&gt;[[Zazie Beetz]]&lt;br /&gt;[[Frances Conroy]] &lt;br /&gt;[[Brett Cullen]]
| music          = [[Hildur Guðnadóttir]]
| distributor    = [[Warner Bros]]
| released       = 4. oktober 2019 (ZDA)
| runtime        = 122 minut
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}'''Joker''' je ameriški psihološki triler iz leta 2019, ki ga je režiral [[Todd Phillips]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Scott Silver|Scottom Silverjem]]. Film, ki temelji na likih iz stripov [[DC Comics]], z [[Joaquin Phoenix|Joaquinom Phoenixom]] v glavni vlogi in ponuja alternativno zgodbo o izvoru [[Joker (lik)|Jokerja]]. Film spremlja Arthurja Flecka, duševno bolnega klovna na zabavah in ambicioznega stand-up komika, čigar spust v moralni nihilizem navdihne nasilno kontrakulturno revolucijo proti bogatim v propadajočem Gotham Cityju. V stranskih vlogah igrajo [[Robert De Niro]], [[Zazie Beetz]] in [[Frances Conroy]]. 

Phillips je Jokerja zasnoval leta 2016 in scenarij s Silverjem pisal skozi vse leto 2017. Navdihnili so ju študije likov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in filmi Martina Scorseseja, zlasti [[Taksist]] (1976) in [[Kralj komedije]] (1982); Scorsese se je sprva projektu pridružil kot producent. Film ohlapno prireja elemente zgodbe iz filmov Batman: Morilska šala (1988) in Temni vitez se vrača (1986), vendar Phillips in Silver sicer nista iskala navdiha v določenih stripih niti nista želela, da bi bil film povezan s katero koli prejšnjo kontinuiteto filmov o [[Batman|Batmanu]]. Phoenix se je pridružil februarja 2018 in je bil izbran julija istega leta, večina igralske zasedbe pa je podpisala pogodbo do avgusta. Glavno snemanje je potekalo v [[New York|New Yorku]], [[Jersey City|Jersey Cityju]] in [[Newark|Newarku]] od septembra do decembra 2018. Joker je prvi igrani film o Batmanu v kinodvoranah, ki je prejel oceno R od Združenja filmskih igralcev (Motion Picture Association). 

Joker je bil premierno predvajan v [[Benetke|Benetkah]] 31. avgusta 2019, kjer je osvojil zlatega leva, v Združenih državah Amerike pa je bil v kinodvoranah predvajan 4. oktobra. Film je prejel mešane ocene kritikov. Čeprav so bili Phoenixova igra, filmska glasba in kinematografija pohvaljeni, so temačen ton, upodobitev duševnih bolezni in ravnanje z nasiljem razdelili mnenja in sprožili zaskrbljenost zaradi spodbujanja nasilja v resničnem svetu; kinodvorana, kjer je leta 2012 v Aurori v [[Kolorado|Koloradu]] potekalo predvajanje filma [[Vzpon viteza teme]], ga ni hotela predvajati. Kljub temu je Joker postal velika uspešnica na blagajnah, saj je postavil rekorde za oktobrsko premiero in po vsem svetu zaslužil več kot milijardo dolarjev, s čimer je postal prvi film z oceno R, ki mu je to uspelo. Držal je rekord za najuspešnejši film z oznako R, dokler ga ni leta 2024 prehitel [[Deadpool in Wolverine]]. Film je bil na 92. podelitvi oskarjev nominiran za enajst nagrad, od tega je osvojil dve (za najboljšega igralca za Phoenix in najboljšo izvirno glasbo) in prejel številna druga priznanja. Nadaljevanje, [[Joker: Norost v dvoje]], je izšlo leta 2024.

== Vsebina ==
Leta 1981 je Arthur Fleck klovn na zabavah in ambiciozni stand-up komik, ki živi z materjo Penny v kriminalnem Gotham Cityju. Trpi za nevrološko motnjo, zaradi katere ima naključne, neobvladljive napade smeha, za katere jemlje zdravila, ki jih dobi prek mestnega programa socialnega varstva. Potem ko Arthurja med delom napadejo ulični mladostniki, mu sodelavec Randall da revolver, da se lahko brani. Arthur začne razmerje s svojo sosedo, samohranilko Sophie Dumond, in jo povabi, da si ogleda njegov nastop v komedijskem klubu.

Arthurju med nastopom v otroški bolnišnici po nesreči pade pištola in ga zaradi tega odpustijo. Medtem ko se s podzemno železnico vozi domov in je še vedno naličen kot klovn, se mu posmehujejo in ga napadejo trije pijani poslovneži iz podjetja Wayne Investments. V samoobrambi ustreli dva od njih, tretjega pa ubije, ko poskuša pobegniti. Njihov delodajalec, milijarderski kandidat za župana Thomas Wayne, obsodi umore, toda podporniki začnejo nositi klovnovske maske v Arthurjevi podobi. Zaradi krčenja proračuna je bil program socialnih storitev ukinjen, Arthur pa ostane brez zdravil.

Sophie se udeleži Arthurjevega stand-up nastopa, ki pa zaradi njegove motnje in neuspešnih šal ne uspe. Arthur prestreže Pennyjino pismo Thomasu, v katerem navaja, da je Arthur Thomasov nezakonski sin, in ošteje njegovo mater, ker prikriva resnico o njegovem poreklu. Odide v dvorec Wayne, kjer spozna Thomasovega mladega sina Brucea, a po prepiru z družinskim butlerjem Alfredom Pennyworthom pobegne. Penny po zaslišanju dveh detektivov, ki preiskujeta Arthurjevo vpletenost v umore v podzemni železnici, doživi možgansko kap in je hospitalizirana. Arthurjev idol, priljubljeni voditelj večerne pogovorne oddaje Murray Franklin, predstavi posnetke Arthurjevega neuspešnega nastopa v svoji oddaji in ga posmehljivo imenuje &quot;Joker&quot;, kar Arthurjevo veliko žalost in jezo samo še poveča.  

Arthur se pozneje sooči s Thomasom v kinu. Thomas zanika, da je njegov oče, in trdi, da Penny tudi ni njegova biološka mati. Arthur obišče državno bolnišnico Arkham in prebere Pennyjino kartoteko, v kateri piše, da je bila narcisoidna motnja, ki je posvojila Arthurja, medtem ko je delala kot gospodinja pri Wayneovih. S Thomasom je razvila namišljen intimen odnos, v katerem je bil Arthur njun biološki sin. Hkrati je Penny vzgajala Arthurja s fantom, ki ju je fizično in spolno zlorabljal, kar je privedlo do njegove nevrološke motnje. Pretreseni Arthur nenapovedano vstopi v Sophiejino stanovanje. Prestrašena ga prijazno prosi, naj odide, in razkrije, da je njun odnos plod Arthurjeve domišljije. Naslednji dan Arthur v bolnišnici zaduši Penny z blazino.

Arthurja povabijo v Murrayjevo oddajo in se pripravi tako, da si ustvarijo klovnovsko osebnost. Obiščeta ga Randall in še en bivši kolega, Gary. Arthur Randalla pretepe in do smrti zabode, Garyju pa prizanese, ker je bil v preteklosti vedno do njega prijazen. Detektivi, ki preiskujejo Arthurja, ga zasledujejo na vlak, poln klovnovskih protestnikov. Arthur sproži pretep, med katerim eden od detektivov po nesreči ustreli in ubije protestnika. Drugi protestniki nato pretepejo detektive, medtem ko Arthur pobegne. 

V studiu Arthur prosi Murrayja, naj ga predstavi kot &quot;Jokerja&quot;, kar se nanaša na njegovo prejšnje posmehovanje. Med prenosom oddaje v živo Arthur pripoveduje morbidne šale, prizna umore v podzemni železnici, se pritožuje nad družbeno zanemarjenostjo zatiranih in zmerja Murrayja, ker se mu je posmehoval. Po zadnji šali Arthur dvakrat ustreli Murrayja in ga pri tem tudi ubije. Arthurja aretirajo in po mestu izbruhnejo nemiri. Roparji v reševalnem vozilu trčijo v policijski avto, v katerem je bil Arthur, in ga osvobodijo. Medtem eden od izgrednikov v ulici ustavi družino Wayne in pred Bruceom umori Thomasa in njegovo ženo Martho. Arthur stoji na policijskem avtomobilu, pleše ob vzklikih množice in si kri na obrazu razmaže v nasmeh.

Nekaj časa kasneje v Arkhamu se Arthur med seanso s svojo novo terapevtko smeji sam sebi zaradi šale. Noče ji jo povedati, češ da je ona ne bi razumela. Za seboj pusti sled krvavih odtisov čevljev, medtem ko ga bolničar preganja. 

== Vloge ==

* [[Joaquin Phoenix]] – [[Joker (lik)|Arthur Fleck/Joker]]
* [[Robert De Niro]] – Maurice &quot;Murray&quot; Franklin
* [[Zazie Beetz]] – Sophie Dumond
* [[Frances Conroy]] – Penny Fleck
* [[Brett Cullen]] – Thomas Wayne
* [[Carrie Louise Putrello]] – Martha Wayne 
* [[Douglas Hodge]] –Alfred Pennyworth
* [[Dante Pereira-Olson]] – [[Batman|Bruce Wayne]]
* [[Glenn Fleshler]] in [[Leigh Gill]] – Randall in Gary
* [[Marc Maron]] – Gene Ufland
* [[Sharon Washington]] – Debra Kane
* [[Josh Pais]] – Hoyt Vaughn, Arthurjev agent
* [[Brian Tyree Henry]] – Clark
* [[Frank Wood]] – dr. Benjamin Stoner
* [[Gary Gulman]] in [[Sam Morril]] – komika

== Glej tudi ==

* [[Joker: Norost v dvoje]]

== Zunanje povezave ==
* {{Official website}}
* {{IMDb title}}
* [https://deadline.com/wp-content/uploads/2019/12/joker-script-final.pdf Official screenplay]
* [https://instagram.com/jokermovie Joker] at [[Instagram]]
[[Kategorija:Filmi leta 2019]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o Jokerju]]</text>
      <sha1>o3rvltajs47usaed95125l8emfxfqhe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751943</id>
      <parentid>6751929</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T10:49:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 19 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751943</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9572" sha1="t1rdr5e94t9us4fpbu7nzxyydx6aqqi" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Joker
| image          = Joker (2019) logotype.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Todd Phillips]]
| producer       = [[Todd Phillips]]&lt;br /&gt;[[Bradley Cooper]]&lt;br /&gt;[[Emma Tillinger Koskoff]]
| writer         = [[Todd Phillips]]
| starring       = [[Joaquin Phoenix]]&lt;br /&gt;[[Robert De Niro]]&lt;br /&gt;[[Zazie Beetz]]&lt;br /&gt;[[Frances Conroy]] &lt;br /&gt;[[Brett Cullen]]
| music          = [[Hildur Guðnadóttir]]
| distributor    = [[Warner Bros]]
| released       = 4. oktober 2019 (ZDA)
| runtime        = 122 minut
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}'''Joker''' je ameriški psihološki triler iz leta 2019, ki ga je režiral [[Todd Phillips]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Scott Silver|Scottom Silverjem]]. Film, ki temelji na likih iz stripov [[DC Comics]], z [[Joaquin Phoenix|Joaquinom Phoenixom]] v glavni vlogi in ponuja alternativno zgodbo o izvoru [[Joker (lik)|Jokerja]]. Film spremlja Arthurja Flecka, duševno bolnega klovna na zabavah in ambicioznega stand-up komika, čigar spust v moralni nihilizem navdihne nasilno kontrakulturno revolucijo proti bogatim v propadajočem Gotham Cityju. V stranskih vlogah igrajo [[Robert De Niro]], [[Zazie Beetz]] in [[Frances Conroy]]. 

Phillips je Jokerja zasnoval leta 2016 in scenarij s Silverjem pisal skozi vse leto 2017. Navdihnili so ju študije likov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in filmi Martina Scorseseja, zlasti [[Taksist]] (1976) in [[Kralj komedije]] (1982); Scorsese se je sprva projektu pridružil kot producent. Film ohlapno prireja elemente zgodbe iz filmov Batman: Morilska šala (1988) in Temni vitez se vrača (1986), vendar Phillips in Silver sicer nista iskala navdiha v določenih stripih niti nista želela, da bi bil film povezan s katero koli prejšnjo kontinuiteto filmov o [[Batman|Batmanu]]. Phoenix se je pridružil februarja 2018 in je bil izbran julija istega leta, večina igralske zasedbe pa je podpisala pogodbo do avgusta. Glavno snemanje je potekalo v [[New York|New Yorku]], [[Jersey City|Jersey Cityju]] in [[Newark|Newarku]] od septembra do decembra 2018. Joker je prvi igrani film o Batmanu v kinodvoranah, ki je prejel oceno R od Združenja filmskih igralcev (Motion Picture Association). 

Joker je bil premierno predvajan v [[Benetke|Benetkah]] 31. avgusta 2019, kjer je osvojil zlatega leva, v Združenih državah Amerike pa je bil v kinodvoranah predvajan 4. oktobra. Film je prejel mešane ocene kritikov. Čeprav so bili Phoenixova igra, filmska glasba in kinematografija pohvaljeni, so temačen ton, upodobitev duševnih bolezni in ravnanje z nasiljem razdelili mnenja in sprožili zaskrbljenost zaradi spodbujanja nasilja v resničnem svetu; kinodvorana, kjer je leta 2012 v Aurori v [[Kolorado|Koloradu]] potekalo predvajanje filma [[Vzpon viteza teme]], ga ni hotela predvajati. Kljub temu je Joker postal velika uspešnica na blagajnah, saj je postavil rekorde za oktobrsko premiero in po vsem svetu zaslužil več kot milijardo dolarjev, s čimer je postal prvi film z oceno R, ki mu je to uspelo. Držal je rekord za najuspešnejši film z oznako R, dokler ga ni leta 2024 prehitel [[Deadpool in Wolverine]]. Film je bil na 92. podelitvi oskarjev nominiran za enajst nagrad, od tega je osvojil dve (za najboljšega igralca za Phoenix in najboljšo izvirno glasbo) in prejel številna druga priznanja. Nadaljevanje, [[Joker: Norost v dvoje]], je izšlo leta 2024.

== Vsebina ==
Leta 1981 je Arthur Fleck klovn na zabavah in ambiciozni stand-up komik, ki živi z materjo Penny v kriminalnem Gotham Cityju. Trpi za nevrološko motnjo, zaradi katere ima naključne, neobvladljive napade smeha, za katere jemlje zdravila, ki jih dobi prek mestnega programa socialnega varstva. Potem ko Arthurja med delom napadejo ulični mladostniki, mu sodelavec Randall da revolver, da se lahko brani. Arthur začne razmerje s svojo sosedo, samohranilko Sophie Dumond, in jo povabi, da si ogleda njegov nastop v komedijskem klubu.

Arthurju med nastopom v otroški bolnišnici po nesreči pade pištola in ga zaradi tega odpustijo. Medtem ko se s podzemno železnico vozi domov in je še vedno naličen kot klovn, se mu posmehujejo in ga napadejo trije pijani poslovneži iz podjetja Wayne Investments. V samoobrambi ustreli dva od njih, tretjega pa ubije, ko poskuša pobegniti. Njihov delodajalec, milijarderski kandidat za župana Thomas Wayne, obsodi umore, toda podporniki začnejo nositi klovnovske maske v Arthurjevi podobi. Zaradi krčenja proračuna je bil program socialnih storitev ukinjen, Arthur pa ostane brez zdravil.

Sophie se udeleži Arthurjevega stand-up nastopa, ki pa zaradi njegove motnje in neuspešnih šal ne uspe. Arthur prestreže Pennyjino pismo Thomasu, v katerem navaja, da je Arthur Thomasov nezakonski sin, in ošteje njegovo mater, ker prikriva resnico o njegovem poreklu. Odide v dvorec Wayne, kjer spozna Thomasovega mladega sina Brucea, a po prepiru z družinskim butlerjem Alfredom Pennyworthom pobegne. Penny po zaslišanju dveh detektivov, ki preiskujeta Arthurjevo vpletenost v umore v podzemni železnici, doživi možgansko kap in je hospitalizirana. Arthurjev idol, priljubljeni voditelj večerne pogovorne oddaje Murray Franklin, predstavi posnetke Arthurjevega neuspešnega nastopa v svoji oddaji in ga posmehljivo imenuje &quot;Joker&quot;, kar Arthurjevo veliko žalost in jezo samo še poveča.  

Arthur se pozneje sooči s Thomasom v kinu. Thomas zanika, da je njegov oče, in trdi, da Penny tudi ni njegova biološka mati. Arthur obišče državno bolnišnico Arkham in prebere Pennyjino kartoteko, v kateri piše, da je bila narcisoidna motnja, ki je posvojila Arthurja, medtem ko je delala kot gospodinja pri Wayneovih. S Thomasom je razvila namišljen intimen odnos, v katerem je bil Arthur njun biološki sin. Hkrati je Penny vzgajala Arthurja s fantom, ki ju je fizično in spolno zlorabljal, kar je privedlo do njegove nevrološke motnje. Pretreseni Arthur nenapovedano vstopi v Sophiejino stanovanje. Prestrašena ga prijazno prosi, naj odide, in razkrije, da je njun odnos plod Arthurjeve domišljije. Naslednji dan Arthur v bolnišnici zaduši Penny z blazino.

Arthurja povabijo v Murrayjevo oddajo in se pripravi tako, da si ustvarijo klovnovsko osebnost. Obiščeta ga Randall in še en bivši kolega, Gary. Arthur Randalla pretepe in do smrti zabode, Garyju pa prizanese, ker je bil v preteklosti vedno do njega prijazen. Detektivi, ki preiskujejo Arthurja, ga zasledujejo na vlak, poln klovnovskih protestnikov. Arthur sproži pretep, med katerim eden od detektivov po nesreči ustreli in ubije protestnika. Drugi protestniki nato pretepejo detektive, medtem ko Arthur pobegne. 

V studiu Arthur prosi Murrayja, naj ga predstavi kot &quot;Jokerja&quot;, kar se nanaša na njegovo prejšnje posmehovanje. Med prenosom oddaje v živo Arthur pripoveduje morbidne šale, prizna umore v podzemni železnici, se pritožuje nad družbeno zanemarjenostjo zatiranih in zmerja Murrayja, ker se mu je posmehoval. Po zadnji šali Arthur dvakrat ustreli Murrayja in ga pri tem tudi ubije. Arthurja aretirajo in po mestu izbruhnejo nemiri. Roparji v reševalnem vozilu trčijo v policijski avto, v katerem je bil Arthur, in ga osvobodijo. Medtem eden od izgrednikov v ulici ustavi družino Wayne in pred Bruceom umori Thomasa in njegovo ženo Martho. Arthur stoji na policijskem avtomobilu, pleše ob vzklikih množice in si kri na obrazu razmaže v nasmeh.

Nekaj časa kasneje v Arkhamu se Arthur med seanso s svojo novo terapevtko smeji sam sebi zaradi šale. Noče ji jo povedati, češ da je ona ne bi razumela. Za seboj pusti sled krvavih odtisov čevljev, medtem ko ga bolničar preganja. 

== Vloge ==

* [[Joaquin Phoenix]] – [[Joker (lik)|Arthur Fleck/Joker]]
* [[Robert De Niro]] – Maurice &quot;Murray&quot; Franklin
* [[Zazie Beetz]] – Sophie Dumond
* [[Frances Conroy]] – Penny Fleck
* [[Brett Cullen]] – Thomas Wayne
* [[Carrie Louise Putrello]] – Martha Wayne 
* [[Douglas Hodge]] –Alfred Pennyworth
* [[Dante Pereira-Olson]] – [[Batman|Bruce Wayne]]
* [[Glenn Fleshler]] in [[Leigh Gill]] – Randall in Gary
* [[Marc Maron]] – Gene Ufland
* [[Sharon Washington]] – Debra Kane
* [[Josh Pais]] – Hoyt Vaughn, Arthurjev agent
* [[Brian Tyree Henry]] – Clark
* [[Frank Wood]] – dr. Benjamin Stoner
* [[Gary Gulman]] in [[Sam Morril]] – komika

== Glej tudi ==

* [[Joker: Norost v dvoje]]

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}
* [https://deadline.com/wp-content/uploads/2019/12/joker-script-final.pdf Official screenplay]
* [https://instagram.com/jokermovie Joker] at [[Instagram]]

{{Zlati lev}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2019]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o Jokerju]]
[[Kategorija:Psihološki trilerji]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi o serijskih morilcih]]
[[Kategorija:Filmi Bron Studios]]
[[Kategorija:Filmi o zlorabah otroka]]
[[Kategorija:Filmi o klovnih]]
[[Kategorija:Filmi o komikih]]
[[Kategorija:Filmi o zločincih]]
[[Kategorija:Filmi o matricidu]]
[[Kategorija:Filmi o odnosu matere in sina]]
[[Kategorija:Filmi o morilcih]]
[[Kategorija:Filmi o revščini]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Todda Phillipsa]]
[[Kategorija:Filmi o televizijskih osebnostih]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v psihiatrično bolnišnico]]
[[Kategorija:Filmi z nezanesljivim pripovedovalcem]]
[[Kategorija:Filmi Village Roadshow Pictures]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Filmi o nihilizmu]]</text>
      <sha1>t1rdr5e94t9us4fpbu7nzxyydx6aqqi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751958</id>
      <parentid>6751943</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:00:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Filmi o nihilizmu]]; dodal [[Kategorija:Dela o nihilizmu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751958</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9571" sha1="o4dhcoyj69e1zyhlw6hxm8eea3cjrhq" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Joker
| image          = Joker (2019) logotype.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Todd Phillips]]
| producer       = [[Todd Phillips]]&lt;br /&gt;[[Bradley Cooper]]&lt;br /&gt;[[Emma Tillinger Koskoff]]
| writer         = [[Todd Phillips]]
| starring       = [[Joaquin Phoenix]]&lt;br /&gt;[[Robert De Niro]]&lt;br /&gt;[[Zazie Beetz]]&lt;br /&gt;[[Frances Conroy]] &lt;br /&gt;[[Brett Cullen]]
| music          = [[Hildur Guðnadóttir]]
| distributor    = [[Warner Bros]]
| released       = 4. oktober 2019 (ZDA)
| runtime        = 122 minut
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}'''Joker''' je ameriški psihološki triler iz leta 2019, ki ga je režiral [[Todd Phillips]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Scott Silver|Scottom Silverjem]]. Film, ki temelji na likih iz stripov [[DC Comics]], z [[Joaquin Phoenix|Joaquinom Phoenixom]] v glavni vlogi in ponuja alternativno zgodbo o izvoru [[Joker (lik)|Jokerja]]. Film spremlja Arthurja Flecka, duševno bolnega klovna na zabavah in ambicioznega stand-up komika, čigar spust v moralni nihilizem navdihne nasilno kontrakulturno revolucijo proti bogatim v propadajočem Gotham Cityju. V stranskih vlogah igrajo [[Robert De Niro]], [[Zazie Beetz]] in [[Frances Conroy]]. 

Phillips je Jokerja zasnoval leta 2016 in scenarij s Silverjem pisal skozi vse leto 2017. Navdihnili so ju študije likov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in filmi Martina Scorseseja, zlasti [[Taksist]] (1976) in [[Kralj komedije]] (1982); Scorsese se je sprva projektu pridružil kot producent. Film ohlapno prireja elemente zgodbe iz filmov Batman: Morilska šala (1988) in Temni vitez se vrača (1986), vendar Phillips in Silver sicer nista iskala navdiha v določenih stripih niti nista želela, da bi bil film povezan s katero koli prejšnjo kontinuiteto filmov o [[Batman|Batmanu]]. Phoenix se je pridružil februarja 2018 in je bil izbran julija istega leta, večina igralske zasedbe pa je podpisala pogodbo do avgusta. Glavno snemanje je potekalo v [[New York|New Yorku]], [[Jersey City|Jersey Cityju]] in [[Newark|Newarku]] od septembra do decembra 2018. Joker je prvi igrani film o Batmanu v kinodvoranah, ki je prejel oceno R od Združenja filmskih igralcev (Motion Picture Association). 

Joker je bil premierno predvajan v [[Benetke|Benetkah]] 31. avgusta 2019, kjer je osvojil zlatega leva, v Združenih državah Amerike pa je bil v kinodvoranah predvajan 4. oktobra. Film je prejel mešane ocene kritikov. Čeprav so bili Phoenixova igra, filmska glasba in kinematografija pohvaljeni, so temačen ton, upodobitev duševnih bolezni in ravnanje z nasiljem razdelili mnenja in sprožili zaskrbljenost zaradi spodbujanja nasilja v resničnem svetu; kinodvorana, kjer je leta 2012 v Aurori v [[Kolorado|Koloradu]] potekalo predvajanje filma [[Vzpon viteza teme]], ga ni hotela predvajati. Kljub temu je Joker postal velika uspešnica na blagajnah, saj je postavil rekorde za oktobrsko premiero in po vsem svetu zaslužil več kot milijardo dolarjev, s čimer je postal prvi film z oceno R, ki mu je to uspelo. Držal je rekord za najuspešnejši film z oznako R, dokler ga ni leta 2024 prehitel [[Deadpool in Wolverine]]. Film je bil na 92. podelitvi oskarjev nominiran za enajst nagrad, od tega je osvojil dve (za najboljšega igralca za Phoenix in najboljšo izvirno glasbo) in prejel številna druga priznanja. Nadaljevanje, [[Joker: Norost v dvoje]], je izšlo leta 2024.

== Vsebina ==
Leta 1981 je Arthur Fleck klovn na zabavah in ambiciozni stand-up komik, ki živi z materjo Penny v kriminalnem Gotham Cityju. Trpi za nevrološko motnjo, zaradi katere ima naključne, neobvladljive napade smeha, za katere jemlje zdravila, ki jih dobi prek mestnega programa socialnega varstva. Potem ko Arthurja med delom napadejo ulični mladostniki, mu sodelavec Randall da revolver, da se lahko brani. Arthur začne razmerje s svojo sosedo, samohranilko Sophie Dumond, in jo povabi, da si ogleda njegov nastop v komedijskem klubu.

Arthurju med nastopom v otroški bolnišnici po nesreči pade pištola in ga zaradi tega odpustijo. Medtem ko se s podzemno železnico vozi domov in je še vedno naličen kot klovn, se mu posmehujejo in ga napadejo trije pijani poslovneži iz podjetja Wayne Investments. V samoobrambi ustreli dva od njih, tretjega pa ubije, ko poskuša pobegniti. Njihov delodajalec, milijarderski kandidat za župana Thomas Wayne, obsodi umore, toda podporniki začnejo nositi klovnovske maske v Arthurjevi podobi. Zaradi krčenja proračuna je bil program socialnih storitev ukinjen, Arthur pa ostane brez zdravil.

Sophie se udeleži Arthurjevega stand-up nastopa, ki pa zaradi njegove motnje in neuspešnih šal ne uspe. Arthur prestreže Pennyjino pismo Thomasu, v katerem navaja, da je Arthur Thomasov nezakonski sin, in ošteje njegovo mater, ker prikriva resnico o njegovem poreklu. Odide v dvorec Wayne, kjer spozna Thomasovega mladega sina Brucea, a po prepiru z družinskim butlerjem Alfredom Pennyworthom pobegne. Penny po zaslišanju dveh detektivov, ki preiskujeta Arthurjevo vpletenost v umore v podzemni železnici, doživi možgansko kap in je hospitalizirana. Arthurjev idol, priljubljeni voditelj večerne pogovorne oddaje Murray Franklin, predstavi posnetke Arthurjevega neuspešnega nastopa v svoji oddaji in ga posmehljivo imenuje &quot;Joker&quot;, kar Arthurjevo veliko žalost in jezo samo še poveča.  

Arthur se pozneje sooči s Thomasom v kinu. Thomas zanika, da je njegov oče, in trdi, da Penny tudi ni njegova biološka mati. Arthur obišče državno bolnišnico Arkham in prebere Pennyjino kartoteko, v kateri piše, da je bila narcisoidna motnja, ki je posvojila Arthurja, medtem ko je delala kot gospodinja pri Wayneovih. S Thomasom je razvila namišljen intimen odnos, v katerem je bil Arthur njun biološki sin. Hkrati je Penny vzgajala Arthurja s fantom, ki ju je fizično in spolno zlorabljal, kar je privedlo do njegove nevrološke motnje. Pretreseni Arthur nenapovedano vstopi v Sophiejino stanovanje. Prestrašena ga prijazno prosi, naj odide, in razkrije, da je njun odnos plod Arthurjeve domišljije. Naslednji dan Arthur v bolnišnici zaduši Penny z blazino.

Arthurja povabijo v Murrayjevo oddajo in se pripravi tako, da si ustvarijo klovnovsko osebnost. Obiščeta ga Randall in še en bivši kolega, Gary. Arthur Randalla pretepe in do smrti zabode, Garyju pa prizanese, ker je bil v preteklosti vedno do njega prijazen. Detektivi, ki preiskujejo Arthurja, ga zasledujejo na vlak, poln klovnovskih protestnikov. Arthur sproži pretep, med katerim eden od detektivov po nesreči ustreli in ubije protestnika. Drugi protestniki nato pretepejo detektive, medtem ko Arthur pobegne. 

V studiu Arthur prosi Murrayja, naj ga predstavi kot &quot;Jokerja&quot;, kar se nanaša na njegovo prejšnje posmehovanje. Med prenosom oddaje v živo Arthur pripoveduje morbidne šale, prizna umore v podzemni železnici, se pritožuje nad družbeno zanemarjenostjo zatiranih in zmerja Murrayja, ker se mu je posmehoval. Po zadnji šali Arthur dvakrat ustreli Murrayja in ga pri tem tudi ubije. Arthurja aretirajo in po mestu izbruhnejo nemiri. Roparji v reševalnem vozilu trčijo v policijski avto, v katerem je bil Arthur, in ga osvobodijo. Medtem eden od izgrednikov v ulici ustavi družino Wayne in pred Bruceom umori Thomasa in njegovo ženo Martho. Arthur stoji na policijskem avtomobilu, pleše ob vzklikih množice in si kri na obrazu razmaže v nasmeh.

Nekaj časa kasneje v Arkhamu se Arthur med seanso s svojo novo terapevtko smeji sam sebi zaradi šale. Noče ji jo povedati, češ da je ona ne bi razumela. Za seboj pusti sled krvavih odtisov čevljev, medtem ko ga bolničar preganja. 

== Vloge ==

* [[Joaquin Phoenix]] – [[Joker (lik)|Arthur Fleck/Joker]]
* [[Robert De Niro]] – Maurice &quot;Murray&quot; Franklin
* [[Zazie Beetz]] – Sophie Dumond
* [[Frances Conroy]] – Penny Fleck
* [[Brett Cullen]] – Thomas Wayne
* [[Carrie Louise Putrello]] – Martha Wayne 
* [[Douglas Hodge]] –Alfred Pennyworth
* [[Dante Pereira-Olson]] – [[Batman|Bruce Wayne]]
* [[Glenn Fleshler]] in [[Leigh Gill]] – Randall in Gary
* [[Marc Maron]] – Gene Ufland
* [[Sharon Washington]] – Debra Kane
* [[Josh Pais]] – Hoyt Vaughn, Arthurjev agent
* [[Brian Tyree Henry]] – Clark
* [[Frank Wood]] – dr. Benjamin Stoner
* [[Gary Gulman]] in [[Sam Morril]] – komika

== Glej tudi ==

* [[Joker: Norost v dvoje]]

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}
* [https://deadline.com/wp-content/uploads/2019/12/joker-script-final.pdf Official screenplay]
* [https://instagram.com/jokermovie Joker] at [[Instagram]]

{{Zlati lev}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2019]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o Jokerju]]
[[Kategorija:Psihološki trilerji]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi o serijskih morilcih]]
[[Kategorija:Filmi Bron Studios]]
[[Kategorija:Filmi o zlorabah otroka]]
[[Kategorija:Filmi o klovnih]]
[[Kategorija:Filmi o komikih]]
[[Kategorija:Filmi o zločincih]]
[[Kategorija:Filmi o matricidu]]
[[Kategorija:Filmi o odnosu matere in sina]]
[[Kategorija:Filmi o morilcih]]
[[Kategorija:Filmi o revščini]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Todda Phillipsa]]
[[Kategorija:Filmi o televizijskih osebnostih]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v psihiatrično bolnišnico]]
[[Kategorija:Filmi z nezanesljivim pripovedovalcem]]
[[Kategorija:Filmi Village Roadshow Pictures]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Dela o nihilizmu]]</text>
      <sha1>o4dhcoyj69e1zyhlw6hxm8eea3cjrhq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751960</id>
      <parentid>6751958</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:01:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]; dodal [[Kategorija:Ameriški filmski trilerji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751960</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9559" sha1="33iz3i883esw3fdanbsiqqgj56gqtl2" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Joker
| image          = Joker (2019) logotype.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Todd Phillips]]
| producer       = [[Todd Phillips]]&lt;br /&gt;[[Bradley Cooper]]&lt;br /&gt;[[Emma Tillinger Koskoff]]
| writer         = [[Todd Phillips]]
| starring       = [[Joaquin Phoenix]]&lt;br /&gt;[[Robert De Niro]]&lt;br /&gt;[[Zazie Beetz]]&lt;br /&gt;[[Frances Conroy]] &lt;br /&gt;[[Brett Cullen]]
| music          = [[Hildur Guðnadóttir]]
| distributor    = [[Warner Bros]]
| released       = 4. oktober 2019 (ZDA)
| runtime        = 122 minut
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}'''Joker''' je ameriški psihološki triler iz leta 2019, ki ga je režiral [[Todd Phillips]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Scott Silver|Scottom Silverjem]]. Film, ki temelji na likih iz stripov [[DC Comics]], z [[Joaquin Phoenix|Joaquinom Phoenixom]] v glavni vlogi in ponuja alternativno zgodbo o izvoru [[Joker (lik)|Jokerja]]. Film spremlja Arthurja Flecka, duševno bolnega klovna na zabavah in ambicioznega stand-up komika, čigar spust v moralni nihilizem navdihne nasilno kontrakulturno revolucijo proti bogatim v propadajočem Gotham Cityju. V stranskih vlogah igrajo [[Robert De Niro]], [[Zazie Beetz]] in [[Frances Conroy]]. 

Phillips je Jokerja zasnoval leta 2016 in scenarij s Silverjem pisal skozi vse leto 2017. Navdihnili so ju študije likov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in filmi Martina Scorseseja, zlasti [[Taksist]] (1976) in [[Kralj komedije]] (1982); Scorsese se je sprva projektu pridružil kot producent. Film ohlapno prireja elemente zgodbe iz filmov Batman: Morilska šala (1988) in Temni vitez se vrača (1986), vendar Phillips in Silver sicer nista iskala navdiha v določenih stripih niti nista želela, da bi bil film povezan s katero koli prejšnjo kontinuiteto filmov o [[Batman|Batmanu]]. Phoenix se je pridružil februarja 2018 in je bil izbran julija istega leta, večina igralske zasedbe pa je podpisala pogodbo do avgusta. Glavno snemanje je potekalo v [[New York|New Yorku]], [[Jersey City|Jersey Cityju]] in [[Newark|Newarku]] od septembra do decembra 2018. Joker je prvi igrani film o Batmanu v kinodvoranah, ki je prejel oceno R od Združenja filmskih igralcev (Motion Picture Association). 

Joker je bil premierno predvajan v [[Benetke|Benetkah]] 31. avgusta 2019, kjer je osvojil zlatega leva, v Združenih državah Amerike pa je bil v kinodvoranah predvajan 4. oktobra. Film je prejel mešane ocene kritikov. Čeprav so bili Phoenixova igra, filmska glasba in kinematografija pohvaljeni, so temačen ton, upodobitev duševnih bolezni in ravnanje z nasiljem razdelili mnenja in sprožili zaskrbljenost zaradi spodbujanja nasilja v resničnem svetu; kinodvorana, kjer je leta 2012 v Aurori v [[Kolorado|Koloradu]] potekalo predvajanje filma [[Vzpon viteza teme]], ga ni hotela predvajati. Kljub temu je Joker postal velika uspešnica na blagajnah, saj je postavil rekorde za oktobrsko premiero in po vsem svetu zaslužil več kot milijardo dolarjev, s čimer je postal prvi film z oceno R, ki mu je to uspelo. Držal je rekord za najuspešnejši film z oznako R, dokler ga ni leta 2024 prehitel [[Deadpool in Wolverine]]. Film je bil na 92. podelitvi oskarjev nominiran za enajst nagrad, od tega je osvojil dve (za najboljšega igralca za Phoenix in najboljšo izvirno glasbo) in prejel številna druga priznanja. Nadaljevanje, [[Joker: Norost v dvoje]], je izšlo leta 2024.

== Vsebina ==
Leta 1981 je Arthur Fleck klovn na zabavah in ambiciozni stand-up komik, ki živi z materjo Penny v kriminalnem Gotham Cityju. Trpi za nevrološko motnjo, zaradi katere ima naključne, neobvladljive napade smeha, za katere jemlje zdravila, ki jih dobi prek mestnega programa socialnega varstva. Potem ko Arthurja med delom napadejo ulični mladostniki, mu sodelavec Randall da revolver, da se lahko brani. Arthur začne razmerje s svojo sosedo, samohranilko Sophie Dumond, in jo povabi, da si ogleda njegov nastop v komedijskem klubu.

Arthurju med nastopom v otroški bolnišnici po nesreči pade pištola in ga zaradi tega odpustijo. Medtem ko se s podzemno železnico vozi domov in je še vedno naličen kot klovn, se mu posmehujejo in ga napadejo trije pijani poslovneži iz podjetja Wayne Investments. V samoobrambi ustreli dva od njih, tretjega pa ubije, ko poskuša pobegniti. Njihov delodajalec, milijarderski kandidat za župana Thomas Wayne, obsodi umore, toda podporniki začnejo nositi klovnovske maske v Arthurjevi podobi. Zaradi krčenja proračuna je bil program socialnih storitev ukinjen, Arthur pa ostane brez zdravil.

Sophie se udeleži Arthurjevega stand-up nastopa, ki pa zaradi njegove motnje in neuspešnih šal ne uspe. Arthur prestreže Pennyjino pismo Thomasu, v katerem navaja, da je Arthur Thomasov nezakonski sin, in ošteje njegovo mater, ker prikriva resnico o njegovem poreklu. Odide v dvorec Wayne, kjer spozna Thomasovega mladega sina Brucea, a po prepiru z družinskim butlerjem Alfredom Pennyworthom pobegne. Penny po zaslišanju dveh detektivov, ki preiskujeta Arthurjevo vpletenost v umore v podzemni železnici, doživi možgansko kap in je hospitalizirana. Arthurjev idol, priljubljeni voditelj večerne pogovorne oddaje Murray Franklin, predstavi posnetke Arthurjevega neuspešnega nastopa v svoji oddaji in ga posmehljivo imenuje &quot;Joker&quot;, kar Arthurjevo veliko žalost in jezo samo še poveča.  

Arthur se pozneje sooči s Thomasom v kinu. Thomas zanika, da je njegov oče, in trdi, da Penny tudi ni njegova biološka mati. Arthur obišče državno bolnišnico Arkham in prebere Pennyjino kartoteko, v kateri piše, da je bila narcisoidna motnja, ki je posvojila Arthurja, medtem ko je delala kot gospodinja pri Wayneovih. S Thomasom je razvila namišljen intimen odnos, v katerem je bil Arthur njun biološki sin. Hkrati je Penny vzgajala Arthurja s fantom, ki ju je fizično in spolno zlorabljal, kar je privedlo do njegove nevrološke motnje. Pretreseni Arthur nenapovedano vstopi v Sophiejino stanovanje. Prestrašena ga prijazno prosi, naj odide, in razkrije, da je njun odnos plod Arthurjeve domišljije. Naslednji dan Arthur v bolnišnici zaduši Penny z blazino.

Arthurja povabijo v Murrayjevo oddajo in se pripravi tako, da si ustvarijo klovnovsko osebnost. Obiščeta ga Randall in še en bivši kolega, Gary. Arthur Randalla pretepe in do smrti zabode, Garyju pa prizanese, ker je bil v preteklosti vedno do njega prijazen. Detektivi, ki preiskujejo Arthurja, ga zasledujejo na vlak, poln klovnovskih protestnikov. Arthur sproži pretep, med katerim eden od detektivov po nesreči ustreli in ubije protestnika. Drugi protestniki nato pretepejo detektive, medtem ko Arthur pobegne. 

V studiu Arthur prosi Murrayja, naj ga predstavi kot &quot;Jokerja&quot;, kar se nanaša na njegovo prejšnje posmehovanje. Med prenosom oddaje v živo Arthur pripoveduje morbidne šale, prizna umore v podzemni železnici, se pritožuje nad družbeno zanemarjenostjo zatiranih in zmerja Murrayja, ker se mu je posmehoval. Po zadnji šali Arthur dvakrat ustreli Murrayja in ga pri tem tudi ubije. Arthurja aretirajo in po mestu izbruhnejo nemiri. Roparji v reševalnem vozilu trčijo v policijski avto, v katerem je bil Arthur, in ga osvobodijo. Medtem eden od izgrednikov v ulici ustavi družino Wayne in pred Bruceom umori Thomasa in njegovo ženo Martho. Arthur stoji na policijskem avtomobilu, pleše ob vzklikih množice in si kri na obrazu razmaže v nasmeh.

Nekaj časa kasneje v Arkhamu se Arthur med seanso s svojo novo terapevtko smeji sam sebi zaradi šale. Noče ji jo povedati, češ da je ona ne bi razumela. Za seboj pusti sled krvavih odtisov čevljev, medtem ko ga bolničar preganja. 

== Vloge ==

* [[Joaquin Phoenix]] – [[Joker (lik)|Arthur Fleck/Joker]]
* [[Robert De Niro]] – Maurice &quot;Murray&quot; Franklin
* [[Zazie Beetz]] – Sophie Dumond
* [[Frances Conroy]] – Penny Fleck
* [[Brett Cullen]] – Thomas Wayne
* [[Carrie Louise Putrello]] – Martha Wayne 
* [[Douglas Hodge]] –Alfred Pennyworth
* [[Dante Pereira-Olson]] – [[Batman|Bruce Wayne]]
* [[Glenn Fleshler]] in [[Leigh Gill]] – Randall in Gary
* [[Marc Maron]] – Gene Ufland
* [[Sharon Washington]] – Debra Kane
* [[Josh Pais]] – Hoyt Vaughn, Arthurjev agent
* [[Brian Tyree Henry]] – Clark
* [[Frank Wood]] – dr. Benjamin Stoner
* [[Gary Gulman]] in [[Sam Morril]] – komika

== Glej tudi ==

* [[Joker: Norost v dvoje]]

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}
* [https://deadline.com/wp-content/uploads/2019/12/joker-script-final.pdf Official screenplay]
* [https://instagram.com/jokermovie Joker] at [[Instagram]]

{{Zlati lev}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Filmi leta 2019]]
[[Kategorija:Ameriški filmski trilerji]]
[[Kategorija:Filmi o Jokerju]]
[[Kategorija:Psihološki trilerji]]
[[Kategorija:Filmi o maščevanju]]
[[Kategorija:Filmi o serijskih morilcih]]
[[Kategorija:Filmi Bron Studios]]
[[Kategorija:Filmi o zlorabah otroka]]
[[Kategorija:Filmi o klovnih]]
[[Kategorija:Filmi o komikih]]
[[Kategorija:Filmi o zločincih]]
[[Kategorija:Filmi o matricidu]]
[[Kategorija:Filmi o odnosu matere in sina]]
[[Kategorija:Filmi o morilcih]]
[[Kategorija:Filmi o revščini]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Todda Phillipsa]]
[[Kategorija:Filmi o televizijskih osebnostih]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v psihiatrično bolnišnico]]
[[Kategorija:Filmi z nezanesljivim pripovedovalcem]]
[[Kategorija:Filmi Village Roadshow Pictures]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]
[[Kategorija:Dela o nihilizmu]]</text>
      <sha1>33iz3i883esw3fdanbsiqqgj56gqtl2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joker: Norost v dvoje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>608804</id>
    <revision>
      <id>6751930</id>
      <timestamp>2026-09-17T10:33:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>nov</comment>
      <origin>6751930</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7262" sha1="emxjxrgrsejujaj5r3ahjukv5kxphvu" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Joker: Norost v dvoje
| image          = Joker Folie à Deux Black Logo.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Todd Phillips]]
| producer       = [[Todd Phillips]]&lt;br /&gt;[[Joseph Garner]]&lt;br /&gt;[[Emma Tillinger Koskoff]]
| writer         = [[Scott Silver]]&lt;br /&gt;[[Tood Phillips]]
| starring       = [[Joaquin Phoenix]]&lt;br /&gt;[[Lady Gaga]]&lt;br /&gt;[[Brendan Gleeson]]&lt;br /&gt;[[Zazie Beetz]]
| music          = [[Hildur Guðnadóttir]]
| distributor    = [[Warner Bros]]
| released       = 4. oktober 2024 (ZDA)
| runtime        = 138 minut
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}'''Joker: Norost v dvoje''' je ameriška pravna drama iz leta 2024, ki jo je režiral [[Todd Phillips]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Scott Silver|Scottom Silverjem]]. Film, ki temelji na likih iz stripov [[DC Comics]], je nadaljevanje filma [[Joker (film, 2019)|Joker (2019)]]. [[Joaquin Phoenix]] igra [[Joker (lik)|Arthurja Flecka/Jokerja]], ki ponovno prevzame svojo vlogo iz prvega filma, poleg [[Lady Gaga]] pa Harleen &quot;Lee&quot; Quinzel. V glavnih vlogah igrajo tudi [[Brendan Gleeson]], [[Catherine Keener]] in [[Zazie Beetz]], v stranskih vlogah pa [[Steve Coogan]], [[Harry Lawtey]], [[Leigh Gill]] in [[Connor Storrie]]. V filmu Arthur med čakanjem na sojenje za svoja kazniva dejanja v državni bolnišnici Arkham razvije romantično razmerje s sojetnico Lee. Ko se sojenje začne, se sprašuje o svoji poti, ko spozna, da ga Lee in drugi vidijo le kot Jokerja.    

Čeprav je bil film Joker mišljen kot samostojen film, je njegov uspeh na blagajnah sprožil zanimanje za nadaljevanje. [[Warner Bros.]] je sčasoma prepričal Phillipsa in Phoenixa, da se vrneta, z več ustvarjalne svobode in bistveno večjim proračunom. Film je bil napovedan junija 2022, Gaga in Beetz pa sta se pridružili pozneje istega leta. Glavno snemanje je potekalo v [[New York|New Yorku]], [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[Belleville|Bellevilleu]] v [[New Jersey|New Jerseyju]] od decembra 2022 do aprila 2023.

Film Joker: Norost v dvoje je bil premierno predvajan v [[Benetke|Benetkah]] 4. septembra 2024, v Združenih državah Amerike pa je bil premierno predvajan 4. oktobra. Film je prejel negativne ocene kritikov, vendar pa je postal blagajniška bomba, saj je zaslužil 208 milijonov dolarjev pri proračunu od 190 do 200 milijonov dolarjev. Med sedmimi nominacijami za zlato malino je osvojil nagradi za najslabši remake, prevaro ali nadaljevanje ter najslabšo filmsko kombinacijo za Phoenix in Gago.

== Vsebina ==
V animiranem kratkem filmu z naslovom &quot;Jaz in moja senca&quot; Jokerja pooseblja njegova senca, ki se obnaša nasilno in zavzame njegovo mesto, da bi izvedla glasbeno točko za televizijsko oddajo, nato pa se ponovno združi z Jokerjem, preden prispejo trije policisti in ga napadejo.

Arthur Fleck je v priporu v državni bolnišnici Arkham in čaka na sojenje zaradi zločinov, ki jih je storil dve leti prej. Njegova odvetnica Maryanne Stewart namerava trditi, da Arthur trpi za disociativno motnjo identitete in da je za zločine odgovorna njegova Jokerjeva osebnost. Na seansi glasbene terapije Arthur spozna Harleen &quot;Lee&quot; Quinzel, ki trdi, da je odraščala v isti soseski kot on, da je imela nasilnega očeta, ki je umrl v prometni nesreči, in da je bila zaprta, potem ko je požgala stanovanjsko hišo njenih staršev. Lee prav tako izrazi svoje občudovanje nad Jokerjevimi zločini in osebnostjo. Ko se njun odnos razvija, si začneta življenje predstavljati kot gledališki muzikal, v katerem sta v središču pozornosti zaradi njune povezane norosti.

Med filmsko projekcijo Lee zakuri ogenj. Z Arthurjem jo ujamejo pri poskusu pobega, Arthurja pa namestijo v samoto. Lee ga obišče in mu pove, da jo izpuščajo, da bi preprečili njen vpliv nanjo, vendar obljubi, da se bo udeležila sojenja. Preden odide, imata spolne odnose. Med intervjujem s televizijsko osebnostjo Arthur zapoje Lee skozi televizijski zaslon in s tem poglobi svojo ljubezen do njega.

Na dan sojenja pomočnik okrožnega tožilca Harvey Dent pokliče priče, ki ovržejo Arthurjeve trditve o neprištevnosti, vključno z njegovo staro sosedo Sophie Dumond. Med odmorom Maryanne razkrije, da je bila Lee v resnici študent psihiatrije, ki je odraščala. na Upper West Sidu, in da je njen oče, zdravnik, živ. Poleg tega se je prostovoljno zapisala v Arkham, se pregledala in nikoli ni požgala stanovanjske stavbe. Ko se Arthur sooči z Lee, ta prizna, da so bile njene laži poskus, da bi se približala Arthurju, hkrati pa trdi, da je noseča po njuni skupni noči in se je preselila v njegovo staro stanovanjsko stavbo, da bi jima ustvarila dom. Kasneje si zamisli scenarij, v katerem pojeta na televiziji, preden ga ustreli.  

Na sojenju naslednji dan Arthur zavrne Maryanne in se zastopa sam. Potem ko pred zaslišanje pripelje Arthurjevega nekdanjega sodelavca Garyja Puddlesa, Harvey zaključi svojo zadevo. Arthur, ki ga Garyjevo pričevanje očitno prizadene, se ne brani. Med svojim govorom se posmehuje stražarjem Arkhama in nakaže, da ga zlorabljajo. Ko se vrne v Arkham, ga glavni stražar Jackie Sullivan in dva stražarja v maščevanje odpeljejo pod tuš, kjer ga pretepejo. Zapornik in Arthurjev prijatelj Ricky se ustno sooči s stražarji, zaradi česar ga Jackie ubije z davljenjem. Dogodek Arthurja vidno pretrese.

Med svojim zaključnim govorom na sodišču naslednji dan se Arthur odpove svoji podobi Jokerja in prevzame polno odgovornost za svoja dejanja. Lee, besna zaradi tega, odide, porota pa Arthurja spozna za krivega umora. Medtem ko sodnik bere sodbo, pred sodiščem eksplodira bomba, ki ubije in rani številne udeležence ter poškoduje polovico Dentovega levega obraza. V kaosu Arthurju dva privrženca pomagata pobegniti, a ju zapusti, ko spozna, da ga vidijo le kot Jokerja. Arthur se sprehaja po Gotham Cityju in na stopnicah pred svojim starim stanovanjem sreča Lee, ki ga zavrne, ker se je odpovedal svoji podobi Jokerja. Ko odide, policija prijeme Arthurja in ga odpelje nazaj v Arkham.

Naslednji dan stražar usmeri Arthurja po praznem hodniku, da bi se srečal z obiskovalcem. Mladi zapornik ustavi Arthurja in začne pripovedovati šalo, preden ga večkrat zabode v trebuh z nožem. Ko Arthur pade na tla in izkrvavi do smrti, se znova spomni scenarija, v katerem ga je Lee ustrelila, medtem ko si zapornik v histeričnem smehu nariše nasmeh na obraz z krvjo.

== Vloge ==

* [[Joaquin Phoenix]] – [[Joker (lik)|Arthur Fleck/Joker]]

* [[Lady Gaga]] – Harleen &quot;Lee&quot; Quinzel

* [[Brendan Gleeson]] – Jackie Sullivan

* [[Zazie Beetz]] – Sophie Dumond

* [[Steve Coogan]] – Paddy Meyers

* [[Harry Lawtey]] – [[Two-Face|Harvey Dent]]

* [[Leigh Gill]] – Gary Puddles

* [[Ken Leung]] – Dr. Victor Liu

* [[Jacob Lofland]] –  Ricky Meline

* [[Bill Smitrovich]] – Judge Herman Rothwax 

* [[Sharon Washington]] – Debra Kane

== Glej tudi ==

* [[Joker (film, 2019)|Joker 2019]]

== Zunanje povezave ==
* {{wikiquote-inline|Joker: Folie à Deux|''Joker: Folie à Deux''}}
* {{IMDb title}}
[[Kategorija:Filmi leta 2024]]
[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o Jokerju]]</text>
      <sha1>emxjxrgrsejujaj5r3ahjukv5kxphvu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751965</id>
      <parentid>6751930</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:09:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 16 kategorije; ±[[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]]→[[Kategorija:Ameriški filmski trilerji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751965</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7837" sha1="otc3up3t15sxi0f4gfmkpf6ieja6zny" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Joker: Norost v dvoje
| image          = Joker Folie à Deux Black Logo.png
| caption        = Logotip filma.
| director       = [[Todd Phillips]]
| producer       = [[Todd Phillips]]&lt;br /&gt;[[Joseph Garner]]&lt;br /&gt;[[Emma Tillinger Koskoff]]
| writer         = [[Scott Silver]]&lt;br /&gt;[[Tood Phillips]]
| starring       = [[Joaquin Phoenix]]&lt;br /&gt;[[Lady Gaga]]&lt;br /&gt;[[Brendan Gleeson]]&lt;br /&gt;[[Zazie Beetz]]
| music          = [[Hildur Guðnadóttir]]
| distributor    = [[Warner Bros]]
| released       = 4. oktober 2024 (ZDA)
| runtime        = 138 minut
| country        = [[Združene države Amerike]]
| language       = [[angleščina]]
}}'''Joker: Norost v dvoje''' je ameriška pravna drama iz leta 2024, ki jo je režiral [[Todd Phillips]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Scott Silver|Scottom Silverjem]]. Film, ki temelji na likih iz stripov [[DC Comics]], je nadaljevanje filma [[Joker (film, 2019)|Joker (2019)]]. [[Joaquin Phoenix]] igra [[Joker (lik)|Arthurja Flecka/Jokerja]], ki ponovno prevzame svojo vlogo iz prvega filma, poleg [[Lady Gaga]] pa Harleen &quot;Lee&quot; Quinzel. V glavnih vlogah igrajo tudi [[Brendan Gleeson]], [[Catherine Keener]] in [[Zazie Beetz]], v stranskih vlogah pa [[Steve Coogan]], [[Harry Lawtey]], [[Leigh Gill]] in [[Connor Storrie]]. V filmu Arthur med čakanjem na sojenje za svoja kazniva dejanja v državni bolnišnici Arkham razvije romantično razmerje s sojetnico Lee. Ko se sojenje začne, se sprašuje o svoji poti, ko spozna, da ga Lee in drugi vidijo le kot Jokerja.    

Čeprav je bil film Joker mišljen kot samostojen film, je njegov uspeh na blagajnah sprožil zanimanje za nadaljevanje. [[Warner Bros.]] je sčasoma prepričal Phillipsa in Phoenixa, da se vrneta, z več ustvarjalne svobode in bistveno večjim proračunom. Film je bil napovedan junija 2022, Gaga in Beetz pa sta se pridružili pozneje istega leta. Glavno snemanje je potekalo v [[New York|New Yorku]], [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[Belleville|Bellevilleu]] v [[New Jersey|New Jerseyju]] od decembra 2022 do aprila 2023.

Film Joker: Norost v dvoje je bil premierno predvajan v [[Benetke|Benetkah]] 4. septembra 2024, v Združenih državah Amerike pa je bil premierno predvajan 4. oktobra. Film je prejel negativne ocene kritikov, vendar pa je postal blagajniška bomba, saj je zaslužil 208 milijonov dolarjev pri proračunu od 190 do 200 milijonov dolarjev. Med sedmimi nominacijami za zlato malino je osvojil nagradi za najslabši remake, prevaro ali nadaljevanje ter najslabšo filmsko kombinacijo za Phoenix in Gago.

== Vsebina ==
V animiranem kratkem filmu z naslovom &quot;Jaz in moja senca&quot; Jokerja pooseblja njegova senca, ki se obnaša nasilno in zavzame njegovo mesto, da bi izvedla glasbeno točko za televizijsko oddajo, nato pa se ponovno združi z Jokerjem, preden prispejo trije policisti in ga napadejo.

Arthur Fleck je v priporu v državni bolnišnici Arkham in čaka na sojenje zaradi zločinov, ki jih je storil dve leti prej. Njegova odvetnica Maryanne Stewart namerava trditi, da Arthur trpi za disociativno motnjo identitete in da je za zločine odgovorna njegova Jokerjeva osebnost. Na seansi glasbene terapije Arthur spozna Harleen &quot;Lee&quot; Quinzel, ki trdi, da je odraščala v isti soseski kot on, da je imela nasilnega očeta, ki je umrl v prometni nesreči, in da je bila zaprta, potem ko je požgala stanovanjsko hišo njenih staršev. Lee prav tako izrazi svoje občudovanje nad Jokerjevimi zločini in osebnostjo. Ko se njun odnos razvija, si začneta življenje predstavljati kot gledališki muzikal, v katerem sta v središču pozornosti zaradi njune povezane norosti.

Med filmsko projekcijo Lee zakuri ogenj. Z Arthurjem jo ujamejo pri poskusu pobega, Arthurja pa namestijo v samoto. Lee ga obišče in mu pove, da jo izpuščajo, da bi preprečili njen vpliv nanjo, vendar obljubi, da se bo udeležila sojenja. Preden odide, imata spolne odnose. Med intervjujem s televizijsko osebnostjo Arthur zapoje Lee skozi televizijski zaslon in s tem poglobi svojo ljubezen do njega.

Na dan sojenja pomočnik okrožnega tožilca Harvey Dent pokliče priče, ki ovržejo Arthurjeve trditve o neprištevnosti, vključno z njegovo staro sosedo Sophie Dumond. Med odmorom Maryanne razkrije, da je bila Lee v resnici študent psihiatrije, ki je odraščala. na Upper West Sidu, in da je njen oče, zdravnik, živ. Poleg tega se je prostovoljno zapisala v Arkham, se pregledala in nikoli ni požgala stanovanjske stavbe. Ko se Arthur sooči z Lee, ta prizna, da so bile njene laži poskus, da bi se približala Arthurju, hkrati pa trdi, da je noseča po njuni skupni noči in se je preselila v njegovo staro stanovanjsko stavbo, da bi jima ustvarila dom. Kasneje si zamisli scenarij, v katerem pojeta na televiziji, preden ga ustreli.  

Na sojenju naslednji dan Arthur zavrne Maryanne in se zastopa sam. Potem ko pred zaslišanje pripelje Arthurjevega nekdanjega sodelavca Garyja Puddlesa, Harvey zaključi svojo zadevo. Arthur, ki ga Garyjevo pričevanje očitno prizadene, se ne brani. Med svojim govorom se posmehuje stražarjem Arkhama in nakaže, da ga zlorabljajo. Ko se vrne v Arkham, ga glavni stražar Jackie Sullivan in dva stražarja v maščevanje odpeljejo pod tuš, kjer ga pretepejo. Zapornik in Arthurjev prijatelj Ricky se ustno sooči s stražarji, zaradi česar ga Jackie ubije z davljenjem. Dogodek Arthurja vidno pretrese.

Med svojim zaključnim govorom na sodišču naslednji dan se Arthur odpove svoji podobi Jokerja in prevzame polno odgovornost za svoja dejanja. Lee, besna zaradi tega, odide, porota pa Arthurja spozna za krivega umora. Medtem ko sodnik bere sodbo, pred sodiščem eksplodira bomba, ki ubije in rani številne udeležence ter poškoduje polovico Dentovega levega obraza. V kaosu Arthurju dva privrženca pomagata pobegniti, a ju zapusti, ko spozna, da ga vidijo le kot Jokerja. Arthur se sprehaja po Gotham Cityju in na stopnicah pred svojim starim stanovanjem sreča Lee, ki ga zavrne, ker se je odpovedal svoji podobi Jokerja. Ko odide, policija prijeme Arthurja in ga odpelje nazaj v Arkham.

Naslednji dan stražar usmeri Arthurja po praznem hodniku, da bi se srečal z obiskovalcem. Mladi zapornik ustavi Arthurja in začne pripovedovati šalo, preden ga večkrat zabode v trebuh z nožem. Ko Arthur pade na tla in izkrvavi do smrti, se znova spomni scenarija, v katerem ga je Lee ustrelila, medtem ko si zapornik v histeričnem smehu nariše nasmeh na obraz z krvjo.

== Vloge ==

* [[Joaquin Phoenix]] – [[Joker (lik)|Arthur Fleck/Joker]]

* [[Lady Gaga]] – Harleen &quot;Lee&quot; Quinzel

* [[Brendan Gleeson]] – Jackie Sullivan

* [[Zazie Beetz]] – Sophie Dumond

* [[Steve Coogan]] – Paddy Meyers

* [[Harry Lawtey]] – [[Two-Face|Harvey Dent]]

* [[Leigh Gill]] – Gary Puddles

* [[Ken Leung]] – Dr. Victor Liu

* [[Jacob Lofland]] –  Ricky Meline

* [[Bill Smitrovich]] – Judge Herman Rothwax 

* [[Sharon Washington]] – Debra Kane

== Glej tudi ==

* [[Joker (film, 2019)|Joker 2019]]

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

[[Kategorija:Filmi leta 2024]]
[[Kategorija:Ameriški filmski trilerji]]
[[Kategorija:Filmi o Jokerju]]
[[Kategorija:Psihološki trilerji]]
[[Kategorija:Ameriški romantično dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na sodišče]]
[[Kategorija:4DX filmi]]
[[Kategorija:Igrano-animirani filmi]]
[[Kategorija:Ameriški glasbeni filmi]]
[[Kategorija:Filmi o zločincih]]
[[Kategorija:Filmi o disociativni motnji identitete]]
[[Kategorija:Filmi o skupinskem posilstvu]]
[[Kategorija:Filmi o duševnih motnjah]]
[[Kategorija:Filmi o morilcih]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Todda Phillipsa]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v psihiatrično bolnišnico]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni na otok]]
[[Kategorija:Filmi ScreenX]]
[[Kategorija:Filmi Warner Bros.]]</text>
      <sha1>otc3up3t15sxi0f4gfmkpf6ieja6zny</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Filmi o Jokerju</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608805</id>
    <revision>
      <id>6751934</id>
      <timestamp>2026-09-17T10:38:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751934</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="143" sha1="asbwc4fvddeok3lbfc1cyvvx9kjcyka" xml:space="preserve">{{ktgr|[[film]]ih o [[Joker (lik)|Jokerju]]}}

[[Kategorija:Joker (lik)]]
[[Kategorija:Ameriški akcijski filmi]]
[[Kategorija:Filmske serije]]</text>
      <sha1>asbwc4fvddeok3lbfc1cyvvx9kjcyka</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Joker (lik)</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608806</id>
    <revision>
      <id>6751935</id>
      <timestamp>2026-09-17T10:39:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751935</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="108" sha1="185487iwtj09k4u3bjz6aea9uzr81oo" xml:space="preserve">{{članek ktgr}}

[[Kategorija:Stripovski liki]]
[[Kategorija:Superzlobneži]]
[[Kategorija:Filmske serije]]</text>
      <sha1>185487iwtj09k4u3bjz6aea9uzr81oo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Filmi v režiji Todda Phillipsa</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608807</id>
    <revision>
      <id>6751944</id>
      <timestamp>2026-09-17T10:50:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751944</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="126" sha1="9aiun5f9a3ktt3koykrmdxcxc2o4tw0" xml:space="preserve">{{ktgr|[[film]]ih v [[režija|režiji]] [[Todd Phillips|Todda Phillipsa]]}}

[[Kategorija:Filmi po režiserju|Phillips, Todd]]</text>
      <sha1>9aiun5f9a3ktt3koykrmdxcxc2o4tw0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Filmi Bron Studios</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608808</id>
    <revision>
      <id>6751945</id>
      <timestamp>2026-09-17T10:51:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751945</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115" sha1="4rjmm1xe54p0vlapnnq6wqb8tqij6j5" xml:space="preserve">{{Ktgr|filmih, ki so bili posneti v filmskem studiu [[Bron Studios]]}}

[[Kategorija:Filmi po studiu|Bron Studios]]</text>
      <sha1>4rjmm1xe54p0vlapnnq6wqb8tqij6j5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Filmi o matricidu</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608809</id>
    <revision>
      <id>6751948</id>
      <timestamp>2026-09-17T10:53:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751948</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99" sha1="s4xr2pmy0ppgbqtmomi42yxnch5mb61" xml:space="preserve">{{ktgr|[[film]]ih o [[matricid]]u}}

[[Kategorija:Matricid]]
[[Kategorija:Filmi o umorih|Matricid]]</text>
      <sha1>s4xr2pmy0ppgbqtmomi42yxnch5mb61</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Filmi o klovnih</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608810</id>
    <revision>
      <id>6751950</id>
      <timestamp>2026-09-17T10:55:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751950</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="135" sha1="clkwkjrs96w7xsml2fkoghtstoro8rz" xml:space="preserve">{{ktgr|[[film]]ih o [[klovn]]ih}}

[[Kategorija:Filmi o umetnosti|Klovni]]
[[Kategorija:Filmi o poklicih|Klovni]]
[[Kategorija:Klovni]]</text>
      <sha1>clkwkjrs96w7xsml2fkoghtstoro8rz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Filmi o televizijskih osebnostih</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608811</id>
    <revision>
      <id>6751953</id>
      <timestamp>2026-09-17T10:57:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751953</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="223" sha1="id9zauieqzcqkzr7gy93ldvd92pe0jd" xml:space="preserve">{{ktgr|[[film]]ih o [[televizijska osebnost|televizijskih osebnostih]]}}

[[Kategorija:Filmi o televiziji|Televizijske osebnosti]]
[[Kategorija:Filmi o poklicih|Televizijske osebnosti]]
[[Kategorija:Televizijske osebnosti]]</text>
      <sha1>id9zauieqzcqkzr7gy93ldvd92pe0jd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Filmi o komikih</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608812</id>
    <revision>
      <id>6751955</id>
      <timestamp>2026-09-17T10:58:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751955</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="132" sha1="1d0rmd4heiq33pdncg9xz7hzu809mgw" xml:space="preserve">{{ktgr|[[film]]ih o [[komik]]ih}}

[[Kategorija:Komični filmi|Komiki]]
[[Kategorija:Filmi o poklicih|Komiki]]
[[Kategorija:Komiki]]</text>
      <sha1>1d0rmd4heiq33pdncg9xz7hzu809mgw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Filmi o skupinskem posilstvu</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608813</id>
    <revision>
      <id>6751967</id>
      <timestamp>2026-09-17T11:10:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751967</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="145" sha1="6qa1ywidgbats2xaazmmtqofbcv0yp3" xml:space="preserve">{{ktgr|[[film]]ih o [[Skupinsko posilstvo|skupinskem posilstvu]]}}

[[Kategorija:Skupinsko posilstvo]]
[[Kategorija:Filmi o posilstvu|Skupinsko]]</text>
      <sha1>6qa1ywidgbats2xaazmmtqofbcv0yp3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Igrano-animirani filmi</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608814</id>
    <revision>
      <id>6751973</id>
      <timestamp>2026-09-17T11:13:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751973</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="140" sha1="meaf5jj3affh7hg4j0xaqrq7zqjv4mk" xml:space="preserve">{{Ktgr|[[igrani film|igrano]]-[[animirani film|animiranih]] [[film]]ih}}

[[Kategorija:Filmi po tipu]]
[[Kategorija:Animirani filmi|Igrano]]</text>
      <sha1>meaf5jj3affh7hg4j0xaqrq7zqjv4mk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751979</id>
      <parentid>6751973</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:14:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6751979</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="127" sha1="fmkarqn5bsqmx05wagx8updvts61nvt" xml:space="preserve">{{Ktgr|[[Igrano-animirani film|igrano-animiranih filmih]]}}

[[Kategorija:Filmi po tipu]]
[[Kategorija:Animirani filmi|Igrano]]</text>
      <sha1>fmkarqn5bsqmx05wagx8updvts61nvt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6751981</id>
      <parentid>6751979</parentid>
      <timestamp>2026-09-17T11:15:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Igrani filmi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6751981</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="165" sha1="i7zibxfi8mbj4xlwgj79tjt703mewx2" xml:space="preserve">{{Ktgr|[[Igrano-animirani film|igrano-animiranih filmih]]}}

[[Kategorija:Filmi po tipu]]
[[Kategorija:Animirani filmi|Igrano]]
[[Kategorija:Igrani filmi|Animirani]]</text>
      <sha1>i7zibxfi8mbj4xlwgj79tjt703mewx2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Igrani filmi</title>
    <ns>14</ns>
    <id>608815</id>
    <revision>
      <id>6751982</id>
      <timestamp>2026-09-17T11:16:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6751982</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="69" sha1="amxzmimwbsgxfnb26alpac52v1l5b9x" xml:space="preserve">{{ktgr|[[Igrani film|igranih filmih]]}}

[[Kategorija:Filmi po tipu]]</text>
      <sha1>amxzmimwbsgxfnb26alpac52v1l5b9x</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>